Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
VeUa za vse leto ...	$6.00
S Za pol leta.....$3.00
I Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
Ust ^slovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.'
telefon: CHelsea 1-3811
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879
telefon:
NO. 16«. — ŠTEV. 160.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 10 1931. — PETEK, 10. JULIJA 1931
VOLUME ttttt — LETELE XUUL
NOVA OBJAVA WICKERSHAMOVE KOMISIJE
STRAŠNE RAZMERE V
P0B0LJŠEVALNICAH
Otroke mučijo v kaznilnicah. — Ne smejo se sme-jat. — Mečejo jih v podzemske prostore. — V enem slučaju nastopila smrt. — 990 mladeni-čev kaznovanih tekom šestih mesecev zaradi kršenja prohibicijske postave.
KOLIKO BI ZNAŠAL DAVEK NA PIVO?
Dohodek od davka na pivo bi znašal okrog 250 milijonov.
NATANČEN
ROPAR
ZA $792.436.116
POSOJIL YETRAN0M
___j WASHINGTON, D. C., 9. julija.
Ropar priznal, da je zo- z nadaljnimi T>osom dne 27. juni-
i « 1 1 v . j	j a, znuša skupna vsota veteranom
pet obiskal žrtev, da se prepriča o njegovi poštenosti.
WASHINGTON, 8. julija. — Mladoletni kršilci
postav se ne smejo smejati, ker se jih sicer zapre v temnico. Za najmanjše prekoračenje pravil se jih pretepe. Ako govore v jedilnici, jim je istotako zagotovljena temnica. Z eno besedo, mladoletni kršilci postav so podvrženi v ameriških jetnišnicah vsakojakemu zlorabljanju. To je ugotovila in danes objavila Wickershamova komisija za izvedbo postav.
Poroča se celo o slučaju zlorabe, ko je posledica je bila smrt.
Poročilo se nanaša na otroške kršilce in vsebuje podrobne podatke o tem predmetu.
V poročilu glede razmer v državni poboljševal-nici v Washingtonu pravi Miriam Van Waters, ki je isto preiskala, sledeče:
Zla malenkostne kot tudi za večje prestopke se kaznuje kršilca s tem, da se ga zapre v temnico; to je kazen za take, ki govore v jedilnici, se smejejo na hodniku ali z usti napravijo tlesku sličen glas.
Nekemu našemu delavcu je prišlo na uho od strani osobja v poiboljševalnici, da so našli nekega jetnika mrtvega v celici.
O poboljševalnici v Chilcothe, Ohio, pravi ista:
Nekaj manjih prestopkov, katerim je sledila kazen od treh do šestih dni v čuvajnici, so bili naslednji: kršilec je imel pri sebi znamko za dva centa, drugi je govoril v vrsti, tretji je skril jabolko, četrti je brcnil posodo za smeti, peti je ukradel iz kuhinje pet jajc.
Skoro vsi kraji, kjer se nahajo mladoletni kršilci postav, so prenapoljneni. Edino izjemo dela po-boljševalnica v St. Anthony, Idaho.
Preiskovalec zaključuje svoje poročilo: —
Dejstvo, da je najti najhujše kazni v zavodih za poboljšanje mladine, potrebuje vsekakor pojasnila.
Od 2,243 dečkov in deklic izpod 1 8 let, katere se je zaprlo tekom šestih mesecev zaključno s 31. decembrom 1930, jih je bilo 990 kaznovanih radi kršenja prohibicijske postave, 492 radi izseljeni-ške postave in 392 radi tatvine.
Osemnajst kršilcev prohibicijske postave ni bilo starih niti 1 4 let, 250 jim je pa bilo po 1 6 let ali manj.
Poročilo ne obsega državnih in lokalnih kršilcev temveč samo one, ki so kršili federalne postave.
Spremembe, ki se jih predlaga so zakonite in tehnične. Sedaj se z mladoletnimi kršilci postopa kot z odraslimi.
Komisija predlaga naslednje: — Glavni pravdni k naj določi služben način, da se bo moglo nadzirati ravnanje z otroci; v tem naj bi bila vključena posebna registracija in ugotovitev pravilne starosti aretiranih mladoletnih kršilcev; poduči naj se maršale in agente preiskovalnih zavodov, okrajne pravdnike in druge uradnike, da preiščejo slučaje mladoletnih potom federadlnih probacijskih uradnikov pri lokalnih sodiščih za mladoletne; uporabljajo naj bi se socijalne agencije, sirotišnice in sli-čne zavode mesto kot do sedaj jetnišnice; uveljavilo naj bi se način, ki se ga že nekatera okrožja poslužujejo, namreč, vzdržati odlok zveznega sodišča, dokler ni mogoče priti do sodelovanja kakega mladinskega ali državnega sodišča; kjer mora odločati zvezno sodišče, naj bo preiskaiva dalekosežna; ako so otroci zaprti pod zanje neprimernimi razmerami, naj se jih preseli drugam ali jih pa izpusti pod parolo.
WASHINGTON, D. C., 9. julija. Glasom topnih zapiskov zakiadni- j škega oddelku bi znašal davek na J pivo, ako bi se istega varilo postavno, letno delih $250,000,000. Te šte- j vilke ,b se predložilo v slučaju, da J jih kongres ali predsednik zahteva. Predsednik ne namerava: lega- j lizirati za sedaj piva, aafcladništvo nar.
* IRVINGTON, N. J., 9. julija. — Valentine Christ, 21 let star, stanujoč na štev. 90 Columbia Ave., Newark, je glasom njegove lastne izjarve na policijskem uradu priznal, da je z revolverjem v roki zahteval od prodaj-alca gasolina na Fredinghuysen Ave. v Newarku, da mu dovoli vzeti iz blagajne de-
pa ne bo poslovalo brez njegovih naročil.
Te številke se nanašajo, samo na
Vse. kar je mogel najti v blagajni je bilo 5 dolarjev, katere je naglo spravil in odibežal. Razočaran pa
prodajo -piva v sedemnajstih drža-I je bral drugo jutro v listih, da je vah, ki niso uvedle prohibicijske postave ali jo pa ovrgle.
Glasom podatkov znašajo davmi dohodki od alkoholnih pijač v Angliji 19 odstotkov, v Kanadi 17 od-sitotkov, na Norveškem 15 in v Avstriji 18 odstotkov skupnih davčnih dohodkov.
RDEČI KRIŽ ODREKEL POMOČ
WASHINGTON, D. C., 9. julija. — Ameriški Rdeči križ izjavlja, da ne bo pomagal premogarjem v Pennsyl-vaniji, ker ne more kršiti pravil, ki določajo, da se sme uporabljati društveni denar le v slučajih katastrofe.
ropar, ki je perjšnji večer oropal omenjeno blagajno vzel cel skupi-ček v znesku 18 dolarjev, in ker je bil navajen le točnosti v sake m ozi-ru, sklenil je, da zopet obišče že prej oropanega prodajalca in se prepriča o poštenosti moža. Podal se je toraj še enkrat na mesto in z revolverjem (v roki zahteval, da mu ta tolno in pravilno označi koliko vsebuje blagaijm. Kar sam odpri in poglej-, je (bil odgovor prodajaica, ki je strahoma držal roke kvišku. Ropar je pregledal knjige in naišel, da bi morala vsebovati blagajne le 73 centov, ter izpraznil vsebino, zaibi-čujoč prodajalcu, da ga bo naučil v bodoče točnosti in poštenosti na bolj sirov n al čin, ako ne bo sam vodil natančnih računov.
Ohrist je izpovedal na stražnici tudi. da je cestna železnica, ki vozi v Rahway vozila prepočasno za
Todadevno izjavo je dal Rdeči njegov beg in je valed tega izstopil, križ v odgovor na prošnjo gover- j ter se vlsedel v na cesti stoječi praz-nerja Pinchotsa, ki se je obrnil na ni avtomobil in ker je bil zadovo-
Rdeči križ aa pomoč.
MELLON JE SKRAJNO IZMUČEN
NXOA, Francija, 9. julija. — Andrew Mellon, ameriški zrakladniški taljnik Je danes dospel sem. Jako je kašlal ter bil skrajno izmulšen vsled dela/ v Parizu.
Glasom poročil nI verjetno, da bi ga v tem stanju obiskal v Cap Fear-rat državni tajnik Stimson, ki je ravnokar dospel v Evropo
ljen s hitrostjo in lepšo vožnjo v avtomobilu, je tudi tega obdržal, da mu bo v bodoče lažje izvrševati taitinski posel. Policija ni mogla m'jti lastnika ukradenega vozila, palž pa se je prepričala, da ima v rokah prebrisanega tička, katerega je ovodila neka ženska, kateri je p>ačal stanovanje izključeno z na-ropanim drobižem.
posojenega denarja odkar je stopila v veljavo tozadevna postava $792,436,116. Denar je bil posojen 2,064,609 osebam. Glasom podatkov Je izposodil največ urad v Washingtonu in sicer $152,858,078. 417,804 vetei-anom. Urad v New Yorku je na drugem mestu.
PROTICERKVENE POSTAVE P0LN0M0ČNE
VERA CRUŽ, Mehika, 8. julija. — Dva otroka so danes izključili iz šole, ker sta med proti-katoliškim podukom pričela vpiti: — Dolgo naj živi Kristus kralj! — Podučeval je predstojnik šole po navodilih oblasti, da se talko podre pred kratkim uvedeno postavo, ki omejuje cerkvene pravice.
STIMSON OBISKAL
PINO GRANDI-JA
RIM, Italija, 9. juilja. — Henry L. Stimson, ameriški državni tajnik, je dospel danes opoldan v spremstvu poslanika Johna W. Garrett rv ministrstvo za zunanje zadeve. Sprejel ga je Dino Grattdi, italijanski minister za zunanje zadeve
[MEHIKA
OGORČENA
Mehiška vlada bo vložila protest proti aretaciji mehiškega konzula v Chicagi.
MEXICO CITY, Mehika, 9. julija. VsLed aretacije Adolfa Dominguez, mehiškega konzula v Chicago, se je bilo bati napetih odnošajev med Mehika in Združenimi državami.
Ostri načelni in uradniški članki so opisovali te in druge dogodke zadnjega časa v Združenih državah, ki so imeli kak stik z Mehiko in imeli namen zbuditi v ljudskih čustvih sovraštvo.
Genaro Estralda, tajnik zunanjih eadev, je izjavil poročevalcu United Press, da Se je bal, da bo ta dogodek škodoval odnošajem m£d Združenimi državami in Mehiko.
OGENJ V KEMIČNI TV0RNIC1
PHTLIPSBURG, N. J., 9. julija. — V tukajšnji kemični tvornici J. T. Baker Co. je nastal ogenj, kateremu je sledjlo več eksplozij. Štirje ognjegasci so bili poškodovani.
Cel okraj Phi/lipslburga in deli Eastona, Pa., na drugi strani reke Delaware, so čutili pokanje, ko so se vnele kemikalije in eksplodirale. Ognjegasci sosednjih krajev so prihiteli pomagati na ponovne klice na pomoč.
Rekel je nadalje, da je vložil preko mehiškega poslaništva v Washingtonu protest na Združene drža- j ve napram sodniku Thamasu Green v Chicago, ker je isti obsodil Domin-gueza radi nasprotovanja sodišču.
ZDRAVNIK NAROČIL
UNIČITI RAČUNE
WORCESTER. Mass., 9. julija. — V svojem tetsLumentu, katerega se je danes tu odprlo, naroča Dr. William L. Johnson, da se takoj unil-i vse zapiske in z njimi vse račune njegovih nekdanjih pacijentov. Nadalje je volil po $1.00 nekemu društvu in cerkvi, ostalo premožeinje pa razdelil med sorodnike.
DOSPELI PRAVOČASNO
SPOPADI SE NADALJUJEJO
Kitajci beže preko meje. Japonci napadli kitajske kmete. — Kitajci obdolžili Japonce.
TOKIO, Japonska, 8. julij-a. — Ostri spopadi med Kitajci in korejskimi pridelovuki riža so se danes nadaljevali. Policija in japonske čete so skušale vzdržati red. Kitajci so pričeli bežati prestrašeni preko meje v Mandžurijo. Približno 100 Kitajcev je bilo usmrčenlh.
Prvotno se je dolžilo sovražnosti korejske pridelovalce riža. Kitajske novine pa dolže sedaj Japonce, da da so oni podnetili prepire, da si za-gotove vzrok za vpad z vojaškimi silami v Mandžurijo.
ŠANGHAJ, Kitajska, 8. julija. — Kitajska vlada je podala izjavo, da se kita jsko-korejska-japonska kriza v Mandžuriji poostruje. Izjava1 se glasi, da so Japonci napadli kitajske kmete v distriktu Wanpustan.
Porodilo dalje navaja, da so Japonci kršili zakon, ker so na svojo pest pričeli z irigacijskimi deli v Koreji. Ta zakon določno prepoveduje inozemcem sodelovanje pri obdelovanju kitajske zemlje.
CELO STAVKOKAZI
__STRAJKAJO
KINLOOH, Pa., 9. juljjia. — Pre-mogorov tukajšnje Valley Camp Co. je moral nehoitl obratovati, ker je 45 stavkokazodv pustilo delo. Kom-paaiija je najela te ljudi v Cleve-landu. Sedaj zahtevajo od nje, da jim plača stroške za vožnjo nazaj v Cleveland, fcer se jim ni prej povedalo, da bodo morali delati kot stav-kofcazi.
TUDI SENATORJI
OBČUTIJO VROČINO
TALLAHASSEE, Fla., 9. julija. — Julijska vročina je preveč celo za senatorje, ki imajo sicer predpisana kako moraipo 'biti pri zasedanju oblečeni.
Senator Young je na zasedanju predlagal, da se dovoli senatorjem,! atašejem in novinairem sleči suknje j ter je Ibil njegov predlog sprejet z 19—11 glasovi.
DVA MEHIŠKA GENERALA OBDOLŽENA
MEXICO CITY, Mehika, 9. julija. — V dbdolžnici, ki jo je prejel generalni pribočnik sinoči, sta ob-dolžeroa generala Alej-aidro Mange in Alberto Zuno Hernandez vodstva nčfce tolpe, ki je tekom zadnjih let izvlekla iz žfipov bogatih mehikan-sklh oljnih magnatov znatne vsote peaov.
Istd5asno se dolži prejšnjega finančnega ministra Luisa Cabrera, ki je bil pred kratkim obdolžen tudi proti-držanmegia delovanja, da je imenvano tolpo podpiral in Jo ščitil pred postavami.
POST IN GATTY NADALJU-JETA POLET
COLUMBUS, O .,9. julija. — Le-tailca Pest in Gatty sta nameravala poleteti ne da bi se vstavila v
SREČNO MESTO
CHICAGO, 111., 9. julija. — M. K. Madison, vodja oddelka železnice je ^ieraj zaman iskal dva delavca v Chicago, Burlington and Quincy, Leland, 111. Konečno je moral brzo-j a viti na urad sledeče: V celem mestu mi ni bilo mogoče najti dveh nezaposlenih moških. Prosim najemite dva moška kje drugje in mi ju pošijifte.
Leland ima 588 prebivalcev ter leži kakih 30 milj južno od Aurora, 111.
IZ ALBANY V EVROPO PO VODI
ALBANY, N. Y., 9. julija. — Pričakuje se, da se bo otvorilo še ta me-
Chickasha, Okla; $mes zjutraj. Med sec transatlantiško parobrodno služ-
tem se je pa ponesrečil zrakoplov, v katerem sta jima sledili ženi iz New Yorka. To se je zgodilo krog šeste ure popoldan, malo kasneje ko sta letalca pristala z Winie Mae. Obe soprogi letalcev ter pilot so ostali nepoškodovani. - *
ECKENER PRELOŽIL PRE-K0M0RSK0 SLUŽBO
FRJEDRICHSHAFEN, Nemčija, 9. julija. — Rr.. Hugo Eckener, ki je včeraij predsedoval seji delniliarjev German Aeronautic Society je Tekel, da je moral preložiti svoje načrte za redno prekomorsko službo z Zetppelini na drugo leto, ker so gospodarske razmere letos skrajno nepovoljne
bo iz Albany v Evrotpo. Ladje bodo pristajale v štirih evroipejskih pristaniščih. Tozadevno privoljenje od United States Shipping Bcu>rd-a je prejeli American Hampton Roads Line. Albany too potem v ^zvezi z Londonom, HuUom, Edinburgom 'n Dun dee-jem, Škotska.
MARCONI V LONDONU
LONDON, Anglija, 8. >ulija. — Guglielemo Marconi se nahaja sedaj v Londonu, kjer bo pirsostvo-val sejam raznih družb ksot ravnatelj istih.
Prihodnji teden upa Imeti dovolj časa, da bo pojasnil časniškim poročevalcem uspehe zadnjih poskusov med svojo jahto "Elettra" v Canes in New Yorkom.
T-jJarat je pasku!al kako bi se moglo odstraniti nepotrebno šumenje pri brezžičnem telefonu, kadar se telefonira iz ladje na kopno.
POTAPLJAČ SE ZADUŠIL
MT. RAINIER, National Park, Wash., 8. julija. — Reševalci, ki so iskali truplo na Mit. Rainier ledeniku ponesrečenega Roberta K. Zinn, so naleteli na dva poškodovana hri-bolazca, ki sta padla v prepad in
tičala tam brez vsalce pomot-i. Da TOULON, Francija, 9. julija. — sUi ušla smrti, se imata zahvaliti Poročnik Paul Jehene, sin admirala sreči, da sta priletela na mehak Jehenne, ki je poveljeval francoski sneg, ko sta bila zdrsnila kakih ti- mornarici pri Dimude, se je zadušil soč ičevlje.v globoko v propad. Iska-' danes, ko je preizkušal nov aparat
nje za Zinnom se nadaljuje.
e.*a potapljanje.
DENARNA NAKAZILA
STRELJALI NA EGIPTSKEGA POSLANIKA
CAIRO, Egipt, 9. julija. — Neznane osebe so streljale na Tewfik Rifaat pašo, predsednika poslanske zborinoe, ko se je vračal s štirimi hčerami v avtomobilu domov po ikratki vožnji.
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
. V JUGOSLAVIJO
Din 500 ....................................$ 9.35
Din 1000 ______________________________________$ 18.50
Din 2500 _______________________________$ 45.75
Din 3000 ____________________________________$ 54.60
Din 5000 __________________________________$ 90.50
Din 10,000 _______________________________$180.00
Lir 1000 --------|5U5
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini, znaša 60 centov za vsako posamezno pe-Vv žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $L—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za Izplačilo večjih zneskov kot igo raj navedeno, bodici ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo fte boljše pogoje. Pri velikih mfrid-lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom aporaanma-te t lede načina nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbin« 7S«.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Telephone BArclay 7—0380
NEW YORK, FRIDAY, JULY 10, 1931
LARGEST BLOYKNB DAILY hV. 1.1
Owned and PobUabsd by ■LOYBNIO PUBLISHING UL Corporation)
L. Benedlk, Treat.
fltop of
ut w. turn
of the
corporation of
d
hmttan.
of above officer«: Now York City, N. Y.
GLAS NARODA • (Yoioo of the Fooplo)
Bvery Day Rxceyt Sundays and Holiday«
Odkritje spominske pioftče.
Udruženje gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana, je odkril 28. junija popoldne ob pol 3. uri v Cerk-ljaih svojemu velikemu tovarišu Ignaciju Borštniku na. njegovi rojstni hiši spominsko ploščo.
cek> leto
■a odo leto velja llct la Ameriko,Za New Tort
In	_______$0:001 Za pol leta----------------
Sa pol leta____43.00 Za iaosemsfcvo sa celo leto
Ba četrt leto---i--$1.5011 Za pol leta
17.00 »$3.50
.$7.00 _____$3.50
Sttbacrlptlon Yearly $0.00.
Advertisement od Agreement.
"Olaa Naroda" lahaja viakl dan Hvtemil nedelj ln pnanflcov.
In osebnosti ee ne prioMoJejo. Denar na] ae blagovoli poMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prartmo. da ee tudi prejftnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA**, Z19 W. Uth Street, Now York; N. Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
NOVI DRŽAVNI DAVKI
Prihodnji zakonodaji bo predložena težavna naloga, liaifftreč otvarjanje novih virov za davke. Težavna zadeva, pečati se z davki, katere smatra ljudstvo kot nekaki tri-biit, ter jih že »sedaj skrajno težko iii nerado plačuje. Ta ne Vol j a, davek plaeujoeega občinstva pa temelji v večji meri le na načinu, kako se od, vladujoče stranke porabi ta denar, s številnih strani se ljudstvo namreč obvešča, da ae večji del denarja zapravlja v strankarske svrhe.
Tako očitanje ni omejeno izključno na našo državo, ter ne 'bo mogoče ljudstvo drugače prepričati, dokler bodo politiki razširjali take vesti.
Komisiji, katero je imenovala zadnja zakonodaja, da
Pred kratkim smo poročali o nekem posestniku, ki ga je pičil gad. Sbdaj pa porofSajo o drugi žrtvi kačjega, pika. Tokrat gre za 4-letnega otroka. Šli so po glaml cesti, ko je cttrok nenadoma zakrival. Pod miagomi se mu je zvijal gad. Mati je opazita tudi dve krvavi piki na nogi in tedaj je vedela, da to ne more biti nič drugega, kot kačji pik.
jiroii<*i novi vir davko^ je načelova! senator Mastick in pr-1££™™
in mu vbrizgnil serum proti kačjemu piku.
Več million o v škode nx Jelovici.
Kakor poročajo, je divjal pred kratkim nad Jelovico v bližini Bleda siten orkan, M je odnašal strehe in podrl številna drevesa. Gozdovi1 Jelovice so mestoma popolnoma uničeni. Očividci cenijo, da je okoh 40 posestnikom uničenega nad 100 tisoč kubičnih metrov smrekovega in bukovega lesa ter da znaša škodo več milijjosnov dinarjev.
Tudi v Ribnem pri Bledu je napravil orkan mnogo škode. Lepa sadna drevesa so ponekod popolnoma uničena, ker so bila izruvana s koreninami. Po vasi 'je videti hiše, ki so radi silnega orkana vse raa-dejane. Tej man?ka sfcraflia, drugi aopet dimnik, mnogo kozolcev Je razmetanih na dvoriščih je mnogo pobite opeke. Skratka — slika groznega razdejanja, kakršnega ljudje vdbče ne pomnijo.
Gad ga ie pičil.
Učenec utonil v Krki.
Iz Ratfhenbuga poročala: 17. junija smo imeli krasno, topilo vreme In vse je pohitelo h Kriti ali Savi. Med številnimi kopalci je bil tudi osnovnošolski učenec Tomše, doma odnekod pri Čatežu. Nenadoma je izginil kopalcem izpred oči; zajel ga je najbrže vrtinec in ker tudi deček ni bil ravno najboljši plavale, ga je Krka pogoltnila.
Identiteta neznanega utopljenca ugotovljena.
Novem mestu je vlomila v prostore tovarnarja Jaška Povha in mu odnesla razno manufafcturno blago v vrednosti 14,000 Din. Blago so vlomilci potem prodali po deželi. Zadnji vlom je tolpa izvršila 10. febr. v Kranju. Trgovcu Franu Sircu so vlomilctl odnesli za približno 8000 Din raznega blaga. Blago so kar javno ponujali po ljubljanskih gostilnah, to je postalo za pestro družbo usodno in kmalu vso bili vsi za rešetkami.
Nesreča pri kresovanju.
Na vseh koncih in krajih so 23. junija goreli kresovi, s hribov je odseval svit daleč naokoli. Tudi v Ljubljani in bližnji okolici so zga'la kresove. Dačim je v Ljiibljani kresovan je poteklo ibrze vsake nezgode, se je na Brdu pri Viču pripetila težja nezgoda, katere žrtev sta postala 18-letni krojaški vajenec Ivan Mauser in njegov 14-letni brat Karel, sina delavca Jakoba Mauserj-a, zaposlenega. v pivovarni "Union". V mladem iški prešerndsti sta kakor drugi fantje skakala čez ogenj, ko sta ga pa hotela preskočiti vsak z druge strani, sta se sredi ognja zaletela z glavama skupaj in sta vsled zaleta omamljena padla v ogenj. Oba je seistra, ki je .bila priča nesre-
Pred kratkim smo poročali, da so v soboto 20. junija v Stranjah potegnili iz vode truplo 60-letnega »moža, ki je imel pri sebi 9730 Din gotovine, a je bil (brez dokumentov, tako da njegove identitete niso mogli ugotoviti. Šele 22. junija ipopoldne so ugotovili, da je to prevžitkar Pr. Škenpel iz Depale vasi štev. 27 pri Domžalah. Z domačini se menda ni posebno dobro razumel, bil pa je zelo nervozen in do skrajnosti raz-dražljiv. Pred dnevi je prbdal gozd in naito z denarjem izginil od do- j če, za noge potegnila iz ognja. Pri ma. Domače njegova odsotnost ni nesreči sta dobila precejšnje opek-prav nič skrbela, saj so bili nava- line, zlasti Ivah se je^močno opekel
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOBEIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav BAfMM
DAVICA NAJBOLJ SMRTONOSNA MED TCJERODCT.
po glavi in nogah, ker je bil v samih kopalnih hlačkah. Oba so morali prepeljati v bolnico.

va naloga te komisije je bila rzbremeniti v gotovo meri posestva, ki nosijo največja bremena obdavčenja. Najti je bilo toraj treba noVe vire obdačenja, ali pa zvišati že itak ponekod previsoke davke.
Mastickova komisija.se je zedinila glede nekaterih predlogov, kaltere namerava predložiti prihodnji zakonodaji in med temi sta dva predloga, katera bo najbrže sprejelo ljudstvo kot skrajno neprijetna in nezaželjiva. Toda če bosta sprejeta 'bo najbrže možno znižati preveč obdavčena posestva.
Kot novi vir naj bi se obdavčilo glasom teh predlo gov 'tobak, v prvi Vrsti na cigarete v škatljah; to je dva eenta na vsak zavitek s čimur. bi se dvignilo nekako $14,000,000. Od davka na kadilni tobak in tobaka za nuli-Ijanje pa se pričakuje dohodek nadaljnih $13,000,000. Tako naj bi bilo ne le razkošje možkih, temveč tudi žensk obdačeno v korist države.
Vsa sredstva, s katerimi si ženske pričarajo nazaj mladost, naj 'bi bila obdačena. Zvezni trgovski department je izračunal, da porabijo ženske, katere v novejšem času mnogo pokadijo, na leto nekako 30 milijonov dolarjev za kosmetična sredstva in laliko je računati, da bo mogoče dobiti iz tega nadaljne $3,000,000.
Komisija bo predložila tudi davke na trgovska pod-jtfrja, ker pa je sedanji položaj v trgovini zelo slab, pričakuje se dolgih in unetih debat v zakonodaji od vseli strani, ter bo uvedba novih davkov zadela na najmočnejši odpor. ( e bodo protesti kaj koristili; pa je odvisno v glavnem od razvoja.
Denar Ibo moral priti od nekod in tako stoji državna zakonodaja pred veliko odločitvijo.
Tragedija nezakonske matere.
Pred sodiščem v Požegi je sedela na zatožni klopi 23 let stara Roza Števinovičava, ki je 19. avgusta lanskega leta ustrelila kmečkega fanta Jos. Jakovi je viča, ker jo je v poletju leta 1929 na .polju napadel in posilil. Qblj^ubil ji je, da jo bo vzel
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestujemo pa
Sakser State Baak
YOU. K. 1
Strela zanetila velik požar.
Iz Rajhenburga poročajo, da je zgorelo gospodarsko poslopje in kozolec, lašt Franca Pri božiča., posestnika na Razteeu pri Rajhenburgu. POžar je zanetila strela, ki je udarila v kozolec ki je (stal zraven gospodarskega poslopja. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Gasiti ni bilo mogoče, ker ni v bližini vode, razen tega sa ležali poslopji na hribčku. Na kraj pobara ni bilo nobeneea gasilnega društva, ker so vsa preveč oddaljena, gasilci pa tudi ne bi mogli dosti pomagati. Nevarnost je obstojala, da bi se ogenj razširil na sosednjo drvarnico in pa na stanovanjsko hišo, kar so komaj preprečili. v gospodarskem poslopju je bila zgoraj kašča, v kateri je bilo še žita, predvsem pšenica in pa nekaj suhega mesa, drugi del gospodarskega poslopja je zavzemal skedenj. Tu so bili shranjeni razni poljedelski stroji, kateri so zgoreli ali pa so neuporabni. Spodnje proistore je zavzemal hlev, v katerem se je nahajala osem glav živine, katero so pi k sreči vs crešili. Kzolec je bil prazen, pač pa je bil spodaj stroj za mlatenje žita, železen plug in pa. drugo poljedelsko orodje, katero je vse uničeno.
Pogled na pogorišče nudi žalostno sliko. Od lepega gospodarskega poslopja je ostal še zidan temelj, do-Com od kozolca ni ostalo razen nekaj zoglenelih -tramov ničesar. Škode je nad 100,000 Din, a lastnik je zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici za borih 15,000 Din.
jeni, da je včasih kar na lepem odšel za ve£ dni k sorodnikom. Prepričani so bili, da <je (tudi sedaj odšel k njim.
Ker se je porpis neznanega utopljenca' v Stranjah popolnoma strinjal z njegovo osebo, ga je 22. jun. popodlne eden izmed domačih prišel pogledat in ga takoj spoznal. Prepeljali so ga v Domžale, (kjer so ga tudi pokopali.
Smrtna kosa.
V Kriškem je preminula po kratki in mučni bolezni v visoki starosti 78 let Julija L&pa'jne, rojena Žužek, soproga ravnatelja meščanske šole ^ ženo, če ga ne ovadi sodišču. Ker v p., in odličnega organizatorja slo- 1 ^ je ičutila mater, je nekega večera
šla v sosednjo vas k babici. Med ter ipisisa raznih strokovnih knjig.[p^tjo je sreča/la JakovljevcKu, in za-PokQjniea jedila po ropu iz zna- htevala od njega, naij izpolni sedaj ne Žuškovfe rodbine v Ljubljani. svojo obljubo, nakar pa ji je odgo.
voril, dae jo vzame za ženo, če ima 20 tisoč Din. K nesreči je obtpženka imela pri sebi revolver in je v jezi ustrelila na Jakov\jeviiča, ki se je mrtev zgrudil na tla. Nesrečno dekle se je onesvestilo in neka j ur pozneje na mestu porodilo. Sodišče je abtoženifco obsodilo na šest mesecev zapora, ki ga /bo pa odsedela šele potem, ko bo otrok večji in močnejši ter bo že mogel pogrešati materinsko nego.
Zaradi bede je šel v smrt.
V Zagrebu se je pred kratkim o-fcesiil v svoji delavnici čevljar Sla/v-ko Poj a. Ko je ptrštet v delavnico 'neka ženska, je prestrašena opazila dbešenca, 'ki je bil že mrtev. Na mizi je pustil listek, v katerem izjavlja, da gre v smrt zaradi bede, ker ne more več preživljati žene in' Četvero otrok.
G ENA
DR. KERKOVEGA BERILA , JE ZNIŽANA
Angleško-stavensko
BCTIIC
tlnqum ilqtkmi IteU MM
KMJffiARlT'GLAS NARODA
. *r iN ii
Takozvane tuje jezične skupine (ki po ameriških statistikah vključujejo tujerodce in njihove otroke) po-kazujejo najhujše število smrti radi difterije, kakor je razvidno iz poročila komisije za preprečevanje difterije. Iz tega poročila je razvidno, da je leta 1930 umrlo v mestu New York 90 otrok tukaj rojenih staršev za difterijo, dočim število smrti radi difterije med otroci tujerodnih staršev je znašalo 108. Ta večja mortaliteta radi difterije prevladuje bržkone med tujerodci tudi drugih ameriških mest.
Med Italijani New Yorka je bilo lani 27 smrti radi difterije, radi česar ta skupina najvišjo mortaliteto med tujejezičnimi skupinami. Število smrti izmed otrok ruskega, poljskega, avstrijskega in ognskeka izvira — večinoma Židov — je bilo 19. Med črnci je bilo 5 smrtnih slučajev. Izmed tujerodnih skupin naij-manj smrti pa je imela nemška skupina — 4 smrti.
Zdravstveni komisar mesta New York poudarja, da je potrebno o-bračati naj večjo pažmjo tu je jezičnim skupinam, da se otroci teh skupin rešijo smrti i-adi davice. Res je, da mnogi izmed najbolj naprednih staršev v vseh tujerodnih skupinah so se poslužili ponujene prilike cepljenja iproti davici, da tako zaščitijo svoje otroke pred to grozno boleznijo. Na drugi strani pa je še preveč tujerodce v, ki radi neznanja ali predsodkov izpostavljajo svoje otroke tej nevarni bolezni. Komisar poudarja /potrebo največjega napora,
i i j	T
Svedrovci pred sodiščem.
Ljubljanski mali kaiizenski senat deželnega sodiš ia, ki niru predseduje s. o. s. Ivan Kralj, je razpravljal 23. joinipa o treh sfločinstvih, o ponarejanju listin, o težji telesni poškodbi in končno o tatvinah drzne žepa rice Milke Šabanovič, ,po rodu Zagrebčanke, ki so jo davi pripeljali iz ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem ter je obtožena, da je bila lani aprila udeležena pri večji tatvin, izvršeni na sejmu v Brezovici pri Zagrebu.
Razprave /pred kazenskim senatom so monotone. Javnost je bolj zanimala razprava, ki- se je obdržala v petek 26; jun. Pred sodnike je bila pripeljana 6-članska, vlomilska tolpa, ki je svoje mnogoštevilne in prav plodonosne vlome izvrševala od novembra lani do sredi februarja letos. Tolpa se je pojavljala v Ljubljani, po- Dolenjsqem in Gorenjskem.
Člani tolpe 30 vsi polnoletniki in je za to razprava javna. Glavar tolpe je bil 19. maja leta 1884 v Kosezah pri Kamniku rojeni, brezposelni krojaški pomočnik Janez Pavhč, znan kot eden najdrznejših in najbolj prebrisanih svedrovcev. Zaradi raznih tatvin in vlomov je že presedel 26 'let po zaporih. Zadnjo kazen — 10 let težke ječe — je lani ob koncu septembra prestal v Mariboru. Po prestami kazni se je kmalu pojavil v Ljubljani, kjer je poiskal sebi vredne tovariše in znance iz zaporov. Novembra je Paviič začel na delbeto kot profesijorralist Izvrševati vlome. Ni bilo dneva, da ne bi listi javljali o večjih vlomih In tatvinah v Ljubljani aiU pa na deželi. Sprva se je svedrovska družba še skrivnla* ter je bdla zelo oprezna, pozneje pa je začela kar javno nastopati in nakradeno blago okrog za> malenkostne drveske (ponujati. To jo je naposled (pokopalo!
Pavličevo dru£bo so tvorili: 29. letni čevljarski pomočnik Janez Me-sertco, bree stalnega bivališča, doma iz MlgoUce ipd Mirnem, in 3 Ljubljančani: Ivan Skapfci, 29-letni
strojni ključavničar, Ivan Kosimik, 35-letni sedlar in pleskar, ter Stanko Jereb, 30-letni čertjaCski pomoč-nttc. Pavličeva družba Ima na vesti okoli ilS vlomov, s katerimi so bile rasne stranke oškodovane za približno 32,000- Din.
Največji vlom je Pavličeva družba izvršila 12. januarja ponoči. V
da se zniža mortaliteta radi davice med otroki tujerodcev. Dcsedaj le tretjina otrok pod starstjo 10 let je bila v New Yorku cepljena s "toxin-antitoxin", ki preprečuje napad bolezni. Izmed necepljenih otrok je premnogo otrok tujeroSnih staršev. Take okolščine ne bi smele obstojati, kajti, kakor pravi zdravstveni komisar, bila je dana prilika vsakemu otroku, da- se brezplačno zavaruje proti difteriji.
Da so se najbolj napredni izmed tujerodnih staršev poslužili dobrote "toxin-antitoxina" v zaščito svojih otrok, »je razvidno, a ko primerjamo število smrti radi difterije v letu 1928 (leto predno je začela kampanja za cepljenje) in 1930. L. 1928 je difterija povzročila smrt 104 otrok iatlijanskih staršev, dočim je lani število smrti padlo na 27. Leta 1920 je bilo 103 smrti izmed židovskih otrok, lani pa 19.
Ako je zabeležiti tak napredek, Je jasno, da bi difterija zavselej izginila-, ako bi bili vsi otroci cepljeni.
Ti podatki bi morali prepričati vsako mater in vsakega očeta, kako Učinkovito »je cepljenje z "toxin-antitoxinom". Cepljenje je j ako enostavna stvar. Otroci se lahko hnu nizirajo že po starosrt-i devetih mesecev. Tre/ba je iti trikrat k zdravniku ali na postajo zdravstvenega d epa rt m etna. Vsaki krat otrok dobi enostavno, popolnoma neškodljivo injekcijo brez vsake bolečine, ali končna posledica je ta, da je otrok zavarovan pred napadom strašne difterije.
PREVEČ NEZGOD ,V AMERIKI.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N."
Iz poročila National Safety Council za 1. 1930 je razvidno, da je šte-' vrlo srnnti radi nezgod v 'tem letu znašalo 99,000. To je strašno število in najvišje izmed vseh prejšnjih let.
Avtomobil je odgovoren za 33,000 življenj, drugi visoki rekord, namreč 5<7fj več kot v prejšnjem letu. Poleg teh smrtnih nezgod bilo je v ceštnem prometu poškodovanih kakih 1,000,000 ljudi. Prevelika brzina je bila vzrok za 19% poškodovanj in 29% smittnih nezgod. Trideset odsto voznikov, zapletenih v smrtne nezgode, je ibilo pod starostjo 25 let. Da so ženske bolj skrbne voznice, je morda razvidno iz dejstva, da je 94 odsto voznikov v smrtnih nezgodah bilo moškega spola.
Veliko je število nezgod v hiši vsled padcev, opeklin, eksplozij, zadušen j a itd. Te domače nezgode so ■lani povzročilo 30,000 smrti in skoraj 4,000,000 poškodb. Največ smrti je ibilo radi padcev, opekline in ek-
Ljudje, ki si ne znajo dobro oporekati, se običajno skregajo.
Lažnjivci potrebujejo vedno prav dober spomin in ga navadno tudi imajo.
Prav vselej si prihraniš lahko mnogo časa s tem, da pustiš nasprotniku zadnjo besedo.
			
			
=3 , „ "Idi			
splozije so bile druge na vrsti in za-rušenje je ibilo na tretjem mestu kot vzrok smrti radi nezgod v lastnem stanovanju.
Kar se tiče industrijalnih nezgod, jih je bilo nekoliko manj kot leta 1930. Vendarle je ibilo še vedno 19 tisoč smrtnih nezgod in kaikih 2,500,00 industrij alnih nezgod ki so povzročile le poškodbo.
Zdi se, da največje tovarne so storile največji napredek v znižanju števila nezgod.
20,000 smrti in približno poldrugi milijon poškodb je pripisati raznim nezgodam, kot utopljenju, nezgodami strelnim orožjem itd.
Železnice so znižale tekom zadnjega leta število smrtnih nezgod za 9%, na drugi strani bilo je ve£ smrtnih nezgod pri aeroplanih, zlasti onih, ki služijo zabavi in športu.
Utonilo je približno 8000 ljudi in nezgode s strelnim orožjem so odgovorne za 3000 življenj. Največ izmed teh zadnjih smrti je bilo radi igranja z dozdevno nenabasanlm revolverjem.
National Satfeity Council računa, da gmotna izguba letnih nezgod znaša v Združenih državah 3000 milijonov dolarjev.


imajo velik uspeh
i
Ab
POZOR
Nekateri nam se vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St, New York* N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoStevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, plre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
id&k:
—
=====
NEW YORK, FRIDAY, . JULY 10, 1931
mm ^j.. «. >
a. p. Cehov :
Po peronu želez. postaje se je izprehajal gori ln doli nedavno poročen parček. On jo je držal okrog pasu, ena se je stiskala k njemu, in oba sta bila srečna. Izza. oblakov je gledala nanju luna in se mrda-la: najbrž jI Je bilo za malo, ko je pomislila na svoje dolgočasno, nikomur potrebno devištvo. Ozračje je bilo gosto nasičeno z vonjavo bezgovih in črešnih cvetov. Nekje na oni strani tračnic se je drla žolna...
—	Kako je lepo, Saša, kako je lepo! — je dejala žena, — kar zdi se ti, da so vse to le sanje. Le poglej, kako prijetno in laskavo gleda na naju ta gozdiček! Kako so mili ti solidni, molčečnl telegrafski drogovi! Vso okolico ti poživijo, zakaj pričajo ti, da so nekje tam daleč ljudje.... civilizacija.... Ali ti ne ugaja, če veter prinaša do tvojih ušes slabotni šuqj prihajajočega vlaka?
—	Da ... Toda, kako vroče roke imaš! To je zato, ker se venomer razburjaš, Varja.... Kaj bo danes za večerjo?
—	Zrezki ln pdšče.... PLščeta_ bo-za oba dovolj. Zate so pripeljali iz mesta sardine in jesetre.
Luna se je nejevoljno skrila za oblake. Človeška sreča Jo je spomnila na njeno samoto, na samotno postelj onstran gozdov in dolin....
—	Vlak prihaja! — je dejala Varja. — Kako lepo je to!
V doljavi se je prikazalo troje ognjenih oči. Na peron je stopil postajenačelnik. Na tračnicah so tu ipa tam zasijale signalne luči.
—	Vlaka počakava, potem pa greva domov, — je dejal Saša in zazehal. — Dobro se imava, Varja, tako dobro, da je kar neverjetno!
Temno strašilo se je brez šuma priplazilo na peron in se ustavilo. V napol razsvetljenih oknih vagonov so se pokazali zaspani obrazi, klobučki, pleča ..
—	Ah, ah! — se Je razlegia iz nekega vagona. — Varja nas je prišla z možem čakat! Evo ju! Varen j ka!.... Varečka!
NA LETOVIŠČU
Iz vagona sta planili dve deklici in se obesili Varji okoli vratu. Za tema se je prikazala polna, priletna dama in visok, suh gospod s sivimi zalizci, nato dva gimnazijca s prtljago v rokah, za gimnazijcema guvernanta, za guvernanto babica....
— Evo, tudi mi, tudi mi smo tu, — je pričel mož z zallzci in stiskal Saši roko. — Tak si nas vendarle dočakal! Si bil jezen na strica, ker ga nič ni, kaj? Kol j a, Kostja, Nina.... otroci! Poljubite bratranca Sašo! Takole za tri, štiri dni smo prišli k tebi. Upam, da ti ne bomo v napoto? Ti pa; prosim, kar po domače, brez ceremonij.
Ko sta soproga zagledala strica in njegovo družino, ju je prevzela groza. Med tem ko je stric govoril in ga poljubljal, je Saša v duhu je videl sliko: on in žena morata dati gostom na razpolago tri sobe, pernice, blazine; jesetri, sardine in zrezki izginejo v eni sekun-
di, bratranci trgajo cvetje, polivajo črnilo, razsajajo, teta po cele dni govori o svoji bolezni (sladkorna bolezen in bolečine v križu) in o tem, da je rojena baronesa von Fintich....
Saša je kar jezno gledal svojo mlado ženo in ji šepetal:
—	K tebi so prišli, da bi jih vrag!
—	Ne, k tebi, — je odgovarjala ona, bleda in takisto z nejevoljo in jezo. — Saj niso moji sorodniki, marveč tvoji.
Obnnila se je k gostom in dejala s prijaznim nasmehom:
—	Dobrodošli!
Izza oblaka je spet priplavala luna. Bilo je videti, kakor da se smeje; najbrže je bila vesela, da nima sorodnikov. Saša pa se je obrnil, da bi skril pred gosti svoje srdito, obupano lice ln daj&joč glasu radosten, blagodušen izraz, dejal:
—	Dobrodošli, dobrodošli, dragi gostje!
OTVORITEV IZSELJENSKEGA KON GRESA V ZAGREBU
SAKSER STATE BANK
82 cortlandt street new york, n. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsalc pondel jek do 7. ure zvečer.
PMMaM n nI hm tx]eme te star« in stanovitne domače
Zagreb, 27. junija. — Ob 10:30 je otvoril kongres izseljencev predsednik vseh Izseljeniških organizacij šef centralnega presbiroja Milan Marjanovič in podedll fbesedo zastopnik izseljencev prof. Deviču, ki je predlagal, naj se pošlje Pozdravna brzojavka predsedniku vlade in ministru za socijalno politiko in narodno zdravje. Nato je izrazil svojo zahvalo banu Dravske banovine in mestnemu načelniku ter meščanom LJubljane za lepi sprejem, ki so jim ga priredili, nato pa je predlagal pozdravno brzojavko našem poslaniku v ameriških Združenih državah. Za nJim je pozdravil izseljence podban savske banovine dr. Stevan Hadži v Imenu banovine ln jim želel dobrodošlico.
Mestni načelnik Srkulj je izrazil veselje, da so izseljenci prišli nazaj v stare kraje Jugoslavije in v srce Hrvatske, ki je že davno polje jugoslovanske tradicije.
V	imenu ministra za socijalno politiko je Izrekel pozdrave dr. Fe-dor Aranicki.
V	imenu slovenskega odbora pa je pozdravil kongres g. Kraut, a ženske organizacije ga. Krunič-Pe-leš in dr.
Nato je predsednik kongresa Milan Marjanovič dal besedo predsedniku Deviču, ki je imel deferat. Dejal Je, da je treba razdeliti izseljence v one, ki imajo rodbino in ki želijo ostati v Ameriki, ter v one, ki se morejo ali se želijo vrniti v domovino.
Izseljencev, organiziranih v jugoslovanskih podpornih drutvih, je 270,000. Ta društva imajo kapital IB milijonoy dolarjev, svota zavarovanja pa se suče okoli 200 mili-
ET ffilffittVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE !"—
o a L ATš ujte
--------
9S
miim
"GLAS NARODA* M> Sta

SO ZMERNE

kot pa posamezne bokse — in
ZDAJ
Električnega: Toka nižja je certa
CENEJE Je če kupite cigarete v celem karto-tonu kot v posameznih zavitkih. Tako je tudi električni tok cenej i če ga kupite večjo koli-čino vsak mesec.
Naše nove cene elektriki, vam dajo priliko, da imate več koristi od elektrike kot kedaj preje. -Čimveč toka rabite tem manje plačate za vsako enoto. Po rabi prvih 1 5 kilowat ur, je cena zdaj za hišno rabo 5* ena kilowat ura, mesto 7* — to je odbitek 28^.
To pomeni, da imate lahko domačo pomoč, ki ste jo hoteli, in pustite, da jo pomaga plačati prihranek nižjih cen. Imate lahko zlahko udobnost električne refrigeracije. Čistost vacuum pometanja. Prihranitev časa in dela tolikih električnih priprav, katere ste že dolgo potrebovali.
Upoštevajte—čimveč toka rabite na mesec temmanj stane vsaka enota. Nikdar še ni bil v tem mestu tako poceni popolnoma elektrificira-ni dom.
jonov dolarjev. Zdaj je ravno aktualno vprašanje organizacije vseh 'teh društev v veliko jugoslovansko podporno federacijo.
Prosvetnih organizacij imajo izseljenci v Ameriki: 60 pevskih društev, 20 sokolskih in nekoliko prosvetnih zvez, dramatsko-literarnih krožkov itd.
Jugoslovanskih izseljencev je v Ameriki 700 tisoč, od teh je polovica sprejela ameriško državljanstvo, da si osigura delo. Tu nastaja vprašanje takozvanega dvojnega državljanstva ln kongres more napraviti ukrepe, da se reši to vprašanje V vojni je prišlo v našo državo 10 tisoč dobrovljcev iz Amerike, kar sve-doči o moralni ln materij aln i sili naših izseljencev. Dokazujoč važnost naših izseljencev za domovino, ugotavlja govornik, da so naši Izseljenci poslali v domovino Čez 10 mihjanov dolarjev, skoro milijardo dinarjev. Zahteva od države, da posveti večjo pozornost izšeljenlškesnu vprašanju. Predlaga zborovanje delegatov naHh izseljencev iz vseh krajev sveta, posebno iz Južne Amerike, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Ta kongres naj bi bil temelj za organizirano ln sistematično za izsefjenisko stvar. Kot podlaga naj bi služile izseljeniške organizacije v državi, ki naj bi jih podpirala izseljeniška oblaatva, ki bi morala biti stalno v kontakta z vsemi organizacijami Izseljencev po vsem svetu.
Dtugi referat na izseljeniškem kongresu Je imel Ivan Mladineo, ki je dejal, da Je od naših izseljencev 350 tisoč že potomcev izseljencev, to se pravi druga generacija, ki predstavlja polovico vseh- izseljencev. Ta druga generacija je le deloma organizirana v naših podpornih organizacijah in se vedno bolj amerikanlzira. Ulica zelo upUta na razvoj druge generacije, ker ji su-gerira, da je Amerika najboljša in najbolj organizirana država na svetu. Starejši gledajo drugače na ta problem i ako nastaja v Ameriki med izseljene! spor med odeti in otroki, v čemer leži tragedija mnogih izseljeniških rodbin. Toda v našem interesu je, da postanejo o-troci Amerikajnd in to se ne bTsnelo zafbranjevati. Toda tudi ta druga generacija bi morala vedeti, odkod izVlra in marala 'bi biti ponosna, da je od nas. Zdaj še večina te dece razume in govori naš ježik. V manjših mestih je v tein os&ru nekoliko boljše, v večjih pa slabše. Naše cerkve in šote v Ameriki bi morale intenzivno vplivati na to drugo generacijo. Naših rednih šol v USA je 37, izrednih 75, cerkva je 110. Nfeiko posebno oWaistvo bi moralo stopiti v kontak z vsemi našimi šolami in cerkvami v USA in dati na razpolago potreben materija!, posebno knjige, učila1 ln slike, seveda prikrojene za Ameriko. Nato W bilo treba organizirati-eks zivno delovanje med drugo generacijo ter buditi pri njej interes
stare kraje preko naših organizacij' v Ameriki. Morali bi izdajati brošure v ameriškem jeziku ter pošiljati tja čim več filmov in predavati. Zelo dobro so vplivale publikacije central, presbiroja "Kingdom of Yugoslavia" z 1919 in posebna izdaja "Chicago Tribune", posvečena Jugoslaviji. V tem prav-cu bi se moralo delo nadaljevati. Gotovo število naših študentov iz Amerike bi moralo študirati nekaj časa v starih krajih, za kar bi dobro služile štipendije. Govornik je zaključil: Če se za drugo generacijo ne napravi več kot do zdaj, bo izgnila v Ameriki vsaka sled za nami, za našim jezikom in našo krvjo.
Nato je referiral Izseljenec Roh-nič. Naglasil je željo mnogih izseljencev, da se vrnejo v domovino, ker se je stanje v Jugoslaviji zbolj-šalo, gospodarska situacija v Ameriki pa postaja vsak dan težja, ker je zdaj tam preko 6 milijonov brez-* poaelnih. 10 odstotkov našega delovnega ljudstva v Ameriki je ostalo brez dela, 15 odstotkov dela po trikrat na teden, 20 odstotkov pa 4 dni v tednu. Razen tega so tudi meade precej padle. Oni naši izseljenci, ki so postali trgovci in podjetniki (okoli 2 odstotka), so v posebno težkem položaju, ker veliki ameriški trust! uničijo v kali vsak poskus naših ljudi. Oni, ki so se posvetili gostilničarskemu poslu, mnogo tzpijo radi' prohibcije in bi se radi vrnili v staro državo, da bi postali zopet kmetje, kakor so to bili pred* svojim odhodom v Ameriko. Tu nastaja problem vrnitve v stare kraje. Mnogi ne vedo, kako bi se vrnili, ker nimajo podatkov o stanja v naši državi. Treba je organizirati obveščevalno službo. Največji del onih, ki bi se želeli vriniti,-so industrijski delavci. Vrnitev ovirajo predvsem napačne vest] o razmerah v naši domovini. T&ko so ravno pred odhodom izseljencev na kongres širili ▼ Ohicagu glasove,- ds Jugoslavija pripravlja vodno ln- da preseljuje ljudstvo iz- Like v Bosno, v Liki padase bo nastanilo samo vojaštvo, Id čadu. na zade-
tek vojske. Na podlagi tega se vidi, kako potrebne bi bile točne informacije za naše izseljence za razmere v domovini. Gospodarska kriza v Ameriki je težka, treba pa je povdariti, da se naši ljudje vzajem-
no podpirajo. Končal je: Svobodna domovina mora najti možnosti, da se naši izseljenci vrnejo. Pomagati jim mara vrnitev v rodne kraje, ker( je to vendar deca domovine, ki je v težkih časih živela daleč od nje.
JAVNA DELA
RAZBOJSTVO UBEGLIH KAZNJENCEV
Iz Požorevca je prišla vest o divjaškem zločinu, ki so ga izvršili noki uibegli kaznjenci nad invalidom Živojinom Hi ime, ki ima v Po-žarevem trafiko. Na srečko načel-stvo v Požarevcu je prišla vsa preplašena trafikantov a žena ter javila, da se njen mož prejšnje jutro padal na svojo njivo v mestni okolici in da je sedaj za njim izgubljena vsaka sled. Trafikant je bil dogovorjen za sestanek z nekim' kmetom ki je hotel kupiti njegovo njivo.
Sreski načelnik je takoj poveril poizvedbo nekemu policijskemu agentu, ki je odšel z Žlvojtaovo ženo na dotlčno njivo. Komaj sta 'detektor in žena prispela tja, jima je prispel nasproti .trafikant ves izmučen in popotosoina mokea^. Do-> godke prejšnjega dne in noči'fe mož takole Opisal:
i
Ko je čakal na njivi na kupca, sta Se naenkrat pojavila pred njim dva neznana; moška v rjavkasti kaznje-niški obleki z opanicami na nogah. Prosila sta ga, naj jima da tobaka. Ko je trafiktnt segel v žep, po dozo, ga je eden zgrabil za roko, drugi pa za glavo ln mu aatoaiH usta. Trafikant se ni mogel braniti, ker ima samo eno roko. Napadalca sta zaf *?vaifl denar in dal jima je vse, tour je imel pri sebi: BHo je blizu 2000 Dfcn. Potem sta. mu roparja z robcem zavezala d 51 ter ga odvedža s seboij. HodUf bo kake tri ure, na-to pa so se nekje ustaVJU ln ima-ttd je slišal šumenje vode. Tu sta mu roparja zvezala noge, ga dvignila in vrgla v vodo. Zadel se de potapljati, z roko pa je krčevito mah ail, da U se dMMfc^na-patršfrd K mM C* je
zaneslo v bolj plitvi, a zelo deroči deli struge, po kateri ga je voda tako nosila, da je imel glavo še nad njo. Naenkrat je Občutil pod seboj pesek in končno ga je zaneslo na pedien otočič sredi reke Morave. Tu se je rešil spon, ostati pa je moral do drugega dne, preden je našel mesto, kjer je (bita voda taiko plitvo, da jo je lahigo prebredel do brega. Napadalca sta bita najbrže u-bežnika iz kaznilnice v Zabeli.
SMME&A DVOJČKA SO LOttLl
BALTIMORE, Md., 9. julija. — Dve deklici, ki sta bili od rojstva spojeni z otsemnjast palcev dolžine nad ledji, sta bili danes potom operacije ločeni.
Zdravniki pravijo, da nI še mogoče povedati, če bo operacija uspeš na. Vendar je pa' upati; da ostaneta deklici pri življenju, ker nJst^ imeli Skupaj zraščenih življenjskih delov. Mogoče pa je tudi, da bo potrebna nadaljna operacija, da se jih obdrft živi.
Zdravniki v Baltimore pravi po, da je to prvi slučaj te vrste operacije v njihovi praksi. Drugi slame -ški dvojčki, so imeli navadno skupaj araščene življenjske dele oziroma živce, vsled česar je bUa v^ka operacija nemogoča.
Nareitte se na "Glas Naroda največji dsventfd* AM^ok* v lenih državah«
WASHINGTON, D. C., 9. julija. Vlada v Washingtonu je končno resnejše pričela misliti na gradnjo poslopij, za katere je zadnji kongres odobril apropriacije v vsoti 179 milijonov 640,000 dolarjev. To je razvidno iz dejstva, da je zadnje čase oddala v sestavo vse večje načrte privatnim arhitektom.
V preteklosti <je bilo vse arhltekt-no delo izgotovdjeno po vladnih arhitektih, katerih štab pa nI obsežen. Že ko je kongres razpravljal o lapropriacljah,'so nekateri strokovnjaki sugestirall, naj vlada poveča svoj štab arhitektov ali pa odda delo arhitektnim družbam, da se gradbeni program pospeši. Vzelo pa je več mesecev predno je administracija uvidela to potrto.
Privatnim aifhitetetom je bilo oddano dedo, ki ibo stalo $153,687,000, vladni arhitekti pa delajo na načrtih za manjše zgradbe, ki bodo stale $26,953,000. Vbeft zgradb ima vlada v načrtu 192 4.
Govori se tudi, da je administracija čakala s tem delom radi vcdl-litev prihodnje leto.
KNJIGE VODNIKOVE DKU26&
SO RAZP^)PANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto: Članarina znaša
»i.—
člani dobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane.
Upvava "G. N.t%
% tlMlf MTTMUM H M tW
*BE1| I A I O D I1
NEW YORK, FRIDAY, JULY II, 1931
LARGEST sumom DAILY KAKft
LENA
mamm roman iz življenja. mo Zrn. Glas Naroda priredil G. P. wiHHHiinniiHiiHwnimiinmiiiiiiiiim—a!
32
(Nadaljevanje.)
—	Da, mej dragi Firrnc, vse bo zopet deforo. Jaz se ti zahvalim iz globine svoje duše. Ti si vrjel vame in nisi niti za trenutek dvomil o menil
On se je nasmehnil ,a postal zopet resen in zamišljen.
—	Veš kaj. Kdo ti je rekel to?
— Jaz vem to, Prane. Kaj ne, niti za trenutek nisi dvomil, da so obdolžltve zlagane?	f
—	Ti si tako nedolžna in čista kot solnce, mo;a ljubljena žena. Le že eno vprašanje, Lena, na katero mi moraš odgovoriti. Kaj ti je bil Rominten?
Ona je naslonila svoje lice na njegovo.
—	Ali hočeš slišati vse? Ali se ti smem izpovedati?
—	Da, Lena, ničesar ne sme biti nej-asnega med nama!
—	Ne, moj Franc! Vse bcš izvedel, in moja duša bo pred teboj kot odprta knjiga.
Svojo roko je držal v njeni, obraz poleg obraza in vse mu je povedala. Pripovedovala mu je o svoji ljubezni do Romintena, da bo postala njegova žena kljub revščini, v kateri je živel.
Nato je povedala o dnevu, ko je njen oče priznal, da je ponaredil menico ter jo s tem prisilil sprejeti ponudbo Borkenhagena. Pripovedovala je o sestanku in poslovilnem poljubu, prvim in edinim.
Slikala je svoj strah pred poroko in skilb za mater.
—	Jaz nisem imela poguma zaupati vse tebi, mioj Franc! Tako sem šla s teboj k altarju, naravnost blazna od strahu. Doma sem našla mrtvo maiter. Zletela sem k jezeru in sedaj veš vse! Le ker te nisem hotela vznemirjati, sem melčala, kaj se je zgodilo med menoj in Rominte-r.om. Le še enkrat sem bila. sama z Rominten cm pred odpotovanjem. Tedaj sem ga prosila, naj nas obišče. Vidiš, Franc, jaz nisem ničesar zamolčala. Nikdar nisem izmenjala besedice z Romintenom, razven v tvoji navzočnosti. Veruj mi, Franc, prevdč rada te imam, da bi te mogla žaliti.....
On je verno poslušal.
—	Sedaj je vse jasno, Lenka, sedaj vsem vse! Ko sem te takrat potegnil iz jezera ter si ležala tako bedna in bolna pred menoj, sem prisegel, da bom višje cenil tvojo srečo kot pa mojo. Prisezi mi, da boš ostala tako verna kot dozdaj....
—	Prisegam ti, Franc!
Pogledal jo je s pekočimi očmi.
—	Ali bi bila srečna, če bi ti rekel: — Pojdi k Romintenu, postani njegova žena, brez ozira name. Prisegam ti, da bi te pustil neovirano! Ti moraš biti sretlna. Povej mi resnico!
Lena je pritisnila svojo roko na srce. Gledala je dolgo vanj, dočim so tekle vroče solze po njenih licih.
—	Jaz ostanem pri tebi, Franc. Jaz te ljubim, tvoja sreča je moja!
Govorila je resnico.
V tej uri je popolnoma pozabila na Romintena.
Njena duša je pripadala izključno njenemu možu, ki je trpel zanjo. Obljtfbila si je, da se ne bo nikdar več oddaljila proti ljubčeku svoje mladosti. Nejno srce je moralo estati trdno.
Se isti večer je umrl Franc von Borkenhagen, ne da bi se zavedel.
Od Freda je izvedel Rominten, kaj se je zgodilo.
Ves iz sttoe je bil od bolesti, ker si je drznil Sattenfeld opravil jati Leno.
6a istega večera je sporočil princu kaj se je med njim in Leno pripetilo in kako hudobno je Sattenfeld opravljal.
Princ Ludovik je čul že o dvdboju, ne da bi poznal povodov za to.; Izrazil Je prijatelju svoje sažalje ter rekel ,da se bo na vsak način 2a- | vzel za gospo Borkenhagen.
S svojo ženo je prisostvoval pogrebu Borkenhagena. Princezinja Elizabeta se je tudi pripeljala na Borkenhagen, da obišče Leno. To so po pravici smatrali za polnovredno častno izjavo.
Sattenfled Je bil kaznovan. Sprva nevarna rana se je poslabšala vsled zastrupljenja krvi. Tudi Sattenfeld je umrl par dni po dvoboju.
Testament Frauca je dcldiil Leno za edino dedinjo.
Ravnatelji tvornic so ostali na svojem mestu. Kapital, katerega je posodil svojem utastu, naj bi dobil Fred.
Par daril je bilo za zveste služabnike, a vse drugo je pripadalo Leni.
Fred je izročil Leni po pogrebu pismo Franca, katero mu je dal pred dvobojem. Lena je čitala pismo z velikim ginjenjem ter pošteon žalostjo. Glasilo se je:
Moja iskreno ljubljena žena:
Brezčastnei se je dotaknil tvojega slovesa. Jaz grem, da se borim zate. Če bom ostal ali padel, — vrjemi mi, da verujem v ljubezen, katero občutim zate.
Če bom umrl, je torej to spomenica mrtvega!
P redno sem se poročil, sem živel razposajeno. Odkar pa sd postala moja, sem občutil, da sem dolžan tudi svetu nekaj.
Ti boš žalovala za menoj, to vem.
Če pa Romintenu pripada tvoje srce, bodi srečna ž njim! To Je moja oporoka.
ZdravstvuJ, moja iskreno ljubljena žena! Tetod sem dolžan
srečo!
Do smrti tvoj
Franc.
Drugo poletje po smrti Franca von Borkenhagena Je prišlo v deželo. Lena Je sedela v lopi ter zria zamišljeno v daljavo. Prvikrat je zamenjala radi velike vročine črno obleko z belo. Izgledala je krasna in mlada.
Posetnlki so prihajali v Borkenhagen.
Heinz Rominten si ni še drznil obisakati Lene, čeprav je vedno mislil nanjo. Le enkrat Jo je srečal v gozdu, in ona se mu je zdela tako taja v črni obleki in z žalostnimi dimi.
Žalovala Je še vedno za svojim možem, čeprav je minulo že več kot isto tea smrti.	s
On jo je razumel. — Lena, Jaz čakam potrpežljivo, dokler me ne
H — Ta to M je mislil na tihem ter odšel, aiuco dve leti sta potekli tea časa-, ko Je umrl Franc von Borken-pa ni še poklicala Romintena.
V	notranjosti se ni mogla ločiti od Franca ter rt mogla misliti na srečo.
V	Warnstetenu se je medtem oglasilo veselo žeivljenje! Kaira pje gospodarila kot žena Preda, In vsako leto Je bil tast.
očeta so vsi ljUbdOi. Je Lena še sedela na verandi, se Je naenkrat pojavilo nekaj se. lstočsano jo je Katra Warnste»tten objela. Lena, tla si konečno odložila svojo črno <*>lefc:o. Sedaj te rmČI Ju to bom odvedla, moja najdražja! • Danes je veliki
Lena je zrla v njen rožnati obraz.
—	Pusti mi priti nekoliko k sapi! Kakšen veliki dan?
—	Osmi avgust, Lena!
—	To število ničesar ne pomeni.
Katra je očita je stisnila roki.
—	In ti hočeš biti ljiibeznjiva teta? Osmi, Lena, naš deček je bil rojen osmega aprila. Danes je star štiri mesece!
Lena se je nasmehnila.
—	Meni se zdi. da praznujete rojstne dneve vašega princa zelo pogostni. Vsak mesec enkrat. Ali ni to nekoliko preveč?
Katra se je nasmehnila.
—	Ne bodi tako pusta in dolgočasna! Vzemi klobuk in rokavice. Šla boš z menoj. Dcma čakajo nate.
—	Katrica, jaz bom gotovo pokvarila veselo razpoloženje!
Katri ca je sedla na stol ter resno gledala nanjo.
—	Sramuj se, Lena! Kako se more človek zapreti v življenje brez ■veselja? Če bd te mogel tvoj mož videti, bi bil ves iz sebe! Dve leti si živela osamljena. Ah, življenje je vendar tako krasno! In pojdi v goad, tam bije gorko srce zate. Zapuščina Franca se je slalbo izpolnila. On je hotel tvojo srečo. Ali ne misliš, kaj trpi Rominten? Vsak dan, vsako uro upa, da ga boš poklicala. Ali ga ne ljubiš več?
Iz oči Lene je padla solza.
—	Vendar, Katra — jaz se bojim! -
Katra je zopet jokala. Premagala pa se je hitro ter potegnila Leno k sebi.
—	Pojdi, neumnica. Jaz te bom enkrat .pošteno prerahljala. Fred in oče zahtevata vedno od mene, ni3ij ti prizanesem. Zdaj je konec tega. Sicer se boš zatopila v samotarsko življenje!
Pozvonila je služabnici.
Lena se je morala udati. še predno je vedela, je sedela poleg Ka-trice v gozdu.
V Warnstetenu sta bili z ve sijem sprejeti. Warnstetten sam jima je prišel nasproti s svojim vnukom.
Fred-je odvedel sestro, po kraktem pogledu, katerega* je izmenjal s svojo ženo, v sobo, kjer je vzela takrat slovo od Romintena.
Lena je vrgla pogled v sobo, ki je bila okrašena s cvetkami.
Nato pa je nepremično cfostala.
Pri oknu je videla Romintena, ki je skočil preplašen kvišku, ko jo je zagledal.
Nekaj časa sta se nepremično zrla drug drugega.
Končno pa se je ojunačil.
—	Lena, — ti tukaj? Nisem vedel, — Fred me <je pozval!
—	Katra me je pripeljala semkaj iz Borkenhagena. Nisem vedela zakaj.
Molčala je.
On jo je pogledal z velikim -koprnenjem v Očeh.
—	Lena, od dne do dne sem čakal na tvoj klic. Z-^kaj me toliko mučiš? Ali me ne ljubiš več?
Ona si je poravnala lase in stala je trepetajoča pred njim. Rekla pa je obotavlja je:
—	Poklicati te nisem mogla. Moral bi priti sam!
On pa je bil že ob njeni stiuni ter jo potegnil v svoje naročje.
—	Lena, na tem mestu sem jemal takrat slovo, a sedaj te držim za vso večnost.
Ona se je nasmejala.
Molče objeta sta se držala dolgo časa.
Naenkrat pa se je ipojavila pri oknu plavolasa glavica. Smehljajoče oči so zrle v sobo. Hitro je izginila poslušalka.
Takoj nato se je pojavila, z dečkom v rokah ter mahala z velikim šopom cvetk.
—	Čestitamo vsi štirje! — je vzkliknila veselo.
Fred in Warnstetten sta gledala tea mize.	s
Rominten in Lena sta se obrnila.
—	Zarotniki! — je rekla Lena.
Katra se je smehljala.
—	Če bi ne bili nekoliko previdni, bi postala stara in siva, predno bi te odrešil Heinz. Take muke ne more prenašati noben človek.
Rominten ji je pdljubil roko.
—	Tisočkrat hvala, gospa Katrica! Fred je napolnil čase.
—	Naj živi, kar ljubimo!
Lena in Rominten sta» trčila. Njune oči so se srečale v starem blis-
POZOR, ROJAKI
Is naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis,
Louis Banlch
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Kansas
Agnes Močnik City, Frank Žagar
(Cretanje Parnikov
— Shipping Ntwa —I
11. julija:
lie de France, Havre
St. Louis, Cherbourg, Hamburg
15. julija:
Hamburg,
Cherbourg. Hamburg
16.	julija:
Dresden, Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg
17.	julija:
Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam
18.	julija: Paris, Havre
22. julija: "Europa, Cherbourg, Bremen Mauretania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg
DeuLschland, Cherbourg, Hamburg
23. julija:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Homeric, Cherbourg
Bremen
24. julija:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Roma, Napoll, Genova
29.	julija:
George Washington, Cherbourg. Ham-bourg, Hamburg
New York, Cherbourg. Hamburg
30.	JuJJa: Vulcanla, Trst
31. ulija: Majestic,
Cherbourg
PARNIKI Z ZNAKOM •, označi akupnl izlet v Jugoslavijo.
MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank
Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Baiant, Joe Hlti Cleveland, Anton Bobek, Chas.
Karllnger, Jacob Resnik, Math
Slapnlk, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Baiant In J. Kumše NUes, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj
25. julija:
France, Havre Milwaukee, Cherbourg,
Hamburg
28. julija: Aquitania,
Cherbourg
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot (t potovanja na ogromnih oarniklh:
lie de France 11. julija; 1. aug.
(4.3C P. M.) (11 A. M.) PARIS 18. julija;, IG. aug.
(8 P. M.) (1 A. M.) FRANCE 25. julija; 22. aug.
(6 P. M.) (Noon)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo J« v posebni k&binl z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača In alavna francoska kuhinja, feredno nizke cena.
VpraEaJte kateregakoli po«itHuaCenega agenta
FRENCH LWIE
10 STATE STREET NEW YORK, N. Y.
KNJIGARNA
"GLAS NARODA" 216 West !8th Street	New York, N. Y.
OREGON Oregon
City, Ore.. J. Koblar
ska.
Preteklost je bila premagana....
*
Svojemu prvemu možu je obranila Lena zvest spomin. Naučila se
je, biti srečna.
(K O N E C.)
HRANA, KI JO NAJRAJŠI UŽIVAŠ JE NAJBOLJŠA ZA TVOJE ZDRAVJE
Z veseljem lahko sprejmejo vsi katerim so zdravniki predpisali, kaj smejo in kaj vse ne smejo jesti, izjavo dr. Donald Laird-a, direktorja psihologičnega laboratorija na Colgate univerzi.
Vse kar so nam zdravniki do se- in drugo živino.
v času ko nam že skoraj vsi moderni zdravniki pojasnujejo dobrote špinače, omenjajo razne kola-rije In predavajo o vitaminih, katere vsebuje siruvo korenje, s katerim smo do sedaj krmili le zajce
daj zabičevali, da nam škoduje, kakor napirimer, sladkor, jagode, breskve, smetana, razne pečenke in druge dobrote, je najboljša hrana a nas in lahko vse kar želimo u-živarno brez skrbi, da si bomo pokvarili želodec, dokler je naše sdravje vsaj deloma ohranjeno. — Vsaj prijazni dr. Laird pravi tako n on mora pač vedeti, če ne ve an, kdo pa bo potem vedel? Dr. Laird je namreč delal razne poskuse z dijaki na Colgate univerzi, ne pa kakor Imajo zdravniki navado na zajcih. Ta zdravnik trdi, da so njegova raziskovanja dokazala, da nam jedila, katerih ne u-živamo radi, naravnost škodujejo, obratno pa vsaka jed ,do katere imamo poHeljenje, koristi našemu zdravju.
Lahko smo toraj hvaležni temu zdravniku aa to prijazno izjavo baš
ADVERTISE in "GLAS NARODA*
Nekega lepega jutra se bomo zbudili z odprtimi očmi in sprevideli, da je bila kurja juha, katero so nam predpisali stari in izkušeni zdravniki v slučaju bolezni ravna tako dobra, 6e ne boljša od sedaj predpisane dijete, ter da je tudi ta vsebovala vse vitaimne in koleri je moderne dijete. Kaj pač mislijo ti modrijani, da smo zgubili že ves tek in požel j en je po dobri hrani? Še vedno nam diši pečena kura, svinjska pečenka in kranjske klobase in šunka, pražena jetra, kakor tudi krvave in jetrne klobase s kislim zeljem.
Zato, hvala ti, prijazni dr. Laird, prepričan bodi, da smo ti vsi hvaležni za dobra pojasnila in da je prav prijetno slišati, da človek lahko uživa mesto surovega korenja dobro pečenko bi da je vsem dobro došlo tvoje pojasnilo baš v trenutku, ko so nam fee skoraj vsi zdravniki prepovedali vse dobrote in kazali le dolge obraze, kakor hitro smo omenili kako dobro in u-kusno počenko.
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johpstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Fez dire Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schlfrer West NewtOn, Joseph Joy an Wlllock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALLIS Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Dlamondvllle, Joe Rollch
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno leto $0.; za pol leta 13.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $130.
New York City Je $7. celo leto.
Naročnina celo leto.
sa Evropo Ji 17. za
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno vez......................90
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..................90
v fino usnje vez ............1.5b
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez.......................................1.50
RAJSKI GLASOVI
v platno vez.................80
v usnje vez.....................1.20
v fino usnje vez. ........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .60
v usnje vez....................80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda
vez ....................................1-50
v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno....................1.—
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80
MARIJA VARHINJA
fino vez ...........................1.20
v fino usnje ....................1.50
v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60
Hrvatski molitveniki:
Ctjeha starosti, fina ves. ........1-—
najfinejša vea ..............1.60
Slava Šopu fr mir ljudem, fina vea 1JW
naj fine J 8 ..vea ..............1.60
Ivončee nebetkl, v platno.......8«
fina vea ..............-.....L—
Plenac, najfinejša vea ..........l.f
Angleški molitveniki:
(sa mladino)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .. .80 v belo. kost vezano ..........1.10
Come Unto Me ........................... 30
fino ve2ano ...................... .35
Key of Heaven:
fino vezano ...____________________ .35
v nanje veaano ............. 71 <
v najfinejše u«nje veaano ....L2C (Za odrasle)
Hey of Heaven:
•v celold fino vezano___________1.20
v celold najfinejši vez________1.50
v fino nanje veaano........ U<J
Catholic Pocket Manna!:
v fino nanje veaano........ 1.»
be Maria:
v fino nanje veaano......1«
POUČNE KNJIGE:
Angleftko slovensko berilo........2.—
Angleftko-slov. in slov. angl. slovar Ji Amerika te Amerikanci ( Trunk).. 5.-
Angrijaka služba ali nauk kak« je naj streže k sv. maM.......... .1»
Boj nalezljivim boleznim ...... .75
Cerknlfiko Jezero .................1.»
Dims M ilvlnozdravnik. trd. vea. ..l.M Uvlnozdravnik, bro«. ....125
Domači zdravnik po Knalpu:
trdo vea....................1.50
broširano ....................1.25
Cospodnjstvo................... 1.20
tiovodoreja ......................1JM
Hitri računar .................. .16
Jugoslavija, Melik 1. *«ezek ____1.58
2. zvezek, 1—2 snoplo ......lit
Kletarstvo (Skalicky) ..........2.00
Kratka srbska gramatika....... J«
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov
Ji
Kako se postane driavljan Z. D. .25 Kako se postane amerlfikl driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... JI
K at. Katekizem ................ Ji
Kubična Računica ........................ .75
Liberalizem .................... JI
Ljubavna in snubilna pisma .....35
Materija In eneriija .......i____1X5
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
Mladeničem. I. zv............... JO
Mladeničem, n. zv............. JO
. . (oba zvezka skupaj JO)
Mlekarstvo ......................1.—
Nem&ko-anglefiki tolmač ........1.40
VaJbolJ&a slov. Kuharica. 668 str. lepo vez. (KailnSek) ..........I.—
Smeti u hifeo ln dom. trd. tm. L—>
"iemščiAa brez učitelja:
L del ...................... JO
2. del ...................... Ji
Nemško slovensko slovar.........2.25
Največji spisovnik ljubavnih in
drugih pisem................. .75
Slovensko nemški slovar.........1.—
OJačen beton .................. J*
Obrtno knjigovodstvo ............Z JO
Perotnlnarstvo, trd. vez. ........ 1.80
Perotninarstvo, broi, ............lJi
Prva čitanka .....................................75
Pravila sa oliko .............. M
PriLrojevanja perila p« ilvotnl
meri s vzorci ..................L—
Psihične motnje na alkohotsld podlagi ........................ .7»
Praktični računar .............. .75
Pravo In revolucija (Pltamlc) .. JO Predhodniki in Idejni utemelji ruskega idejalizma ..............1J0
Radio, osnovni pojmi Is Radio teh.
nike. veaano ..................I.—
broilrano ....................1.71
Računar v kronski in dinarski veljavi ..........................75
Ročni slov.-italijanski in itall-
janski-slovenski slovar .....90
Ročni spisovnih vsakovrstnih
pisem .................................... JO
Solnčenje ........................ Ji
Slike Iz iivalstva, trd« vezana .. JO Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani .............1J0
Spretna kuharica, trdo Tesana ....1-45 Sveto Pismo stare In nove zavese,
lepo t rti o vezana ..............—
Sadno vino .....................40
Spolna nevarnost .....................25
^zdje v gospodinjstvo........... .11
Slavonic American Year Book ....1.—
Učbenik angleškega jezika
trdo vez..........................lJO
broširano .........................1.25
Učna knjiga In borile
zika ......................... m
Uvod v Filozofijo fVeberr).....1J0
Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25
Veliki vsevedei ................ Ji
VoftČilna knjlilea ............... Ji
Zbirka domačih zdravil ........ Ji
Zdravilna zelišča .............. Ji
Zel ln plevel, slovar naravnega
zdravilstva ....................-lJi
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srhih..........IJi
Zdravje mladine .........................1JS
Zdravje ln bolezen v 2 IV. ..........