Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko
ulico itov. IB.
Z urednikom ao moro govoriti vnalc dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Šoetstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Iijubljano
v upravni št vu :
za celo loto G gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld GO kr., na mesec 50 kr., požiljatev na dom velja mo-aečno 9 kr. ve«.
Po posti velja
?.a celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in zajeden mesec 85 kr.
Štev. 84.
V Ljubljani v četrtek, 12. februvarija 1885.
Tečaj II.
In hoc signo!
Državni zbor bliža se koncu svojega zasedanja. Še nekoliko tednov, in poslanci osta-vijo lesketajočo palačo na dunajskem „Ringu“ ter izročč svoje mandate volilcem, od katerih so jih prejeli pred šestimi leti. Vprašanje nastane, komu da bode narod izkazal častno zaupanje, usodo svojo izročivši njegovim rokam.
Odkrito bodi povedano, da se v tem tre-notji, ko se stranke pripravljajo na odločilno volilno borbo, le z neko bojaznijo oziramo v bodočnost. Nikdo ne more zanikati, da je položaj v dunajskem parlamentu postal nekako napet in resen. Državniki, kateri so do sedaj z modro, izkušeno desnico vodili večino, naveličali so se deloma težavne naloge, deloma jih sili telesna slabost, da odstopijo od političnega terišča. Vedno še nerešena uganjka, ali bode izvoljenec slovenskega naroda, grof Hobenwart, obdržal svoj mandat ali pa se preselil vrnimo gosposko zbornico. Najodličnejši izmed poljskih poslancev, čestitljivi Grochol-b k i, primoran je po nasledkih zadnje bolezni, odpovedati se politični delavnosti. In jednaka izguba preti češkemu klubu. Grof Clam-Martinic, poleg Hohenvvarta jeden najbolj nadarjenih in državniško izobraženih poslancev, duhoviti govornik in prva finančna avtoriteta na desni strani, je zbolel, odložil je mesto glavnega poročevalca o državnem proračunu, in baje je toliko gotovo, da za sedaj ne sprejme več poslaniškega mandata. Pač pomenljive, nevesele prikazni! „Mrači se na desni", utegne vsklikniti marsikateri levičarsk optimist, uvaževajoč posledice teh za nas gotovo neugodnih osobnih prememb!
Kajti da je odstop teh veljakov na vsak način občutljiva, morda cel6 nenadomestna izguba za pošteno stvar, je očividno. Istina je sicer, in tudi združena levica v tem oziru nima nikakih iluzij, da je stališče sedanjega ministerstva bolj utrjeno nego kedaj. Pristašem Taaffejeve sisteme je večina osi-gurjena tudi v prihodnji zbornici, in ne treba
Listek.
Pred plesom
Draga tetka!
Pred vsem srčna hvala za poslane petake! O pravem času so bili prišli in oh 1 prekmalu pošli. „0 predpust, ti čas presneti!° Pa kaj predpust v mestu. To in pa nič. Človek si da oprati rokovice, pogladi si pred zrcalom lase jn brke in bajd, če treba, peš na strelišče, Čitalnico ali v kazino. Pri nas, draga tetka, Pa ni tako.	Tukaj se pravi:	Kdor	hoče	na
ples, mora	si ga pripravljati	sam.	In to ni
kaj malega!
Ker včm, draga tetka, da se zelo zanihate z&me	in da vaše dobro	srce	skrbi	za
hoj dušni in telesni blagor, skusil bodem, nekoliko podrobneje popisati vam svoje predpustno veselje in pred vsem naš — ples.
Vprašali me bodete, kje in kako ste napravili ples	v Šmohorji? Pač	res,	tudi	jaz
sem se popraševal tako — pa naJ začnem ao otoI
posebnega proroškega daru, ako uže sedaj z matematično gotovostjo račuuamo na izdatne pridobitve gledč števila nam prijaznih poslancev. Količina zastopnikov nas ne skrbi, drugo pa je vprašanje, kaka da bode kvaliteta, kakovost bodoče desnice? In iz srca bodemo hvaležni vsakemu, kateri nam prežene utemeljeno našo bojazen!
Hohenvvart zlasti inClam-Marti-n ic bila sta namreč tako odlična parlamentarca, da ju mora bridko pogrešati vsaka stranka, vsak zastop. Število takih mčž, katerih nadarjenost, državniška previdnost ih poštenost cel<5 protivnik brez obotavljanja priznava, je itak le redko, in zlasti naša desnica jih nima v izobilji. Nepristranskega opazovalca ne bodemo žalili niti iznenadili, ako naravnost priznavamo, da ima združena levica tudi dandanes več govorniških talentov, več routi-niranih politikov nego večina, deloma sestavljena iz novincev brez parlamentarne preteklosti. Spominamo se krepke energije, s kojo je Hohenwart svoje dni bičal prototip liberalne negacije, dr. Herbsta, pred očmi nam je Clam-Martinic, vzoren poročevalec budgetnega odseka, ki je s tehtnimi argumenti pobijal domišljavega protivnika — in duhu našemu predstavlja se zevajoča praznota, pro-vzročena po izstopu takih veljakov iz bojne vrste naših prvoboriteljev.
Težko bodemo pogrešali izborne govornike, toda še večja je izguba, če se oziramo na modro zmernost, na državniško previdnost teh voditeljev, kateri zapuščajo častno bojno polje. In baje nismo nikdar bolj potrebni bili njihovega spretnega vodstva, nego ravno v konstelacijah, koje se utegnejo razvijati po bodočih volitvah.
Uverjeni smo — nikdo morda bolj nego mi — o tem, da Taaffejev program po svoji vsebini,po svoji idejalni podlagi po vsem ugaja bistvu naše države, bodočnosti naroda slovenskega. Z neko opravičeno žalostjo opazevali smo tedaj zadnje dogodke v naši zbornici, po
Kakor vsako leto ob času, ko beremo po listih o raznih plesih in veselicah, tako je tudi letos počil vnovič glas:	„Kaj	bo, kaj bo —
bomo li napravili letos ples?“
To vprašanje je predpustom pri nas tako gotovo in sigurno, kakor petje tičev o sv. Gregorji. Davkarski adjunkt gospod Škoda povpraševal je zvečer v gostilni svoje tovariše: „Kaj bo letos, bomo li plesali? Gene, pojdem v Ljubljano."
Naš notar je oblastno pihnil dim iz pipe ter pritrdil: nLe napravimo ga! Odbor je treba voliti, in ta naj skrbi naprej."
Gospod sodnik pa je zmajal z glavo ter vprašal: „Kaj pa s troški?"
„Subskripcija, subskripcija!" donelo je iz ust davkarskega adjunkta.
Sodnik je odmajeval: „ Jaz mislim, da napravimo skupno večerjo in potem repartiramo troške; vsak plača kolikor pride nanj!“
„A to pa ne gre,“ menil je davkarski praktikant g. Moder, „potem jaz plačam toliko kakor vi, in vi imate stokrat, tisočkrat večl“ „Saj mi niste pogledali v žep," d6 pi-kirano sodnik.
»Se ve da ne, pa jaz nimam nič plače,
katerih soditi se najdragocenejša pridobitev sedanje parlamentarne dobe maje in ruši: ozka solidarnost, namreč med vlado in državnozborsko večino. Niti Hohenvvartov vpliv ni bil toliko izdaten, da bi zaprečil mučni prizor, s katerim je zbornica iznenadila politični svet povSdom glasovanja o dubovenski kongrui. Kaj bode tedaj, ako njega ne bode več med našimi poslanci ?
Ministerstvu sicer ne treba, razbijati si glave in beliti si las vsled takih, dasi ne-všečnih epizod. Mi vsaj smo prepričani, da bode novoizvoljeni parlament v marsikaterem oziru drugo lice kazal nego sedanji. Zjedi-njena levica bode najprej morala prestati neko metamorfozo. Skrajni nemški elementi silili bodo na površje; tevtonski bramarbazi a la dr. K n o t, z ne bodo več osamljene prikazni, severna Češka poslala bode precejšnje število zastopnikov nepokvarjenega pristnega, nemštva v državni zbor, le-ti elementi, pomnoženi z jednakomislečimi partizani germanske ideje s Štajerskega in Siležkega, se bodo ločili od stare nemško-liberalne garde, in v duhovitem in čestilakomnem P1 e n e r j i imeli bodo brezobzirnega in jako spretnega voditelja.
Bolj zmerno, a baš radi tega še bolj nevarno krilo levičarjev pod vodstvom premetenega Chlumeckega se ne bo moglo dlje časa bratiti s takimi zavezniki, in uže lastni položaj ga bode prisilil, zveze iskati z — vlado. Tedaj bode vse zavisno od taktike slovanskih zastopnikov! Bodo-li oni sprevideli opasnost položaja ter umeli zvezo ohraniti s kabinetom, ali pak bodo v njih krogih prevladali oni vrtoglavi kratkovidneži, kateri z glavo silijo skozi steno? Jedro slovanskih poslancev je v tem oziru sicer uže dovelj iz-skušeno in izučeno. Poljaci, v pruski državi na steno pritiskani od velikega nemškega državnika, kateri ima neko čudno idijosynkra-sijo zoper poljske sodeželane, gotovo ne bodo z hrupnimi zahtevami motili notranjega miru
v	avstrijskem cesarstvu, kjer je njih narodnost našla varno in gostoljubno zavetje. Na češke
vi	pa jo imate — ergo imate milijonkrat več nego jaz", zavrne praktikant, pri tem pa ponosno pogleda okolo, kak vtis je napravila njegova logika
Draga tetka! jaz sem molčal pri tem; suh sem bil, kakor ta praktikant, in vedel nisem, da mi bodete vi tako prijazno poseg-nili pod rame. Pa argumentiral sem tako-le: Če subskribiramo, rešim se z jednim forintom, sodnik in notar pa jih morata dati najmanj po pet; če pa repartiramo, plačamo vsi jed-nako — zato sem glasoval za subskripcijo, in zmagali smo.
Vprašanje kako in kaj je bilo rešeno. Zdaj je prišlo na dnevni red: kje se napravi ples. To nam je belilo lase, še bolj kakor našim poslancem v redutni dvorani onih „zlo-glasnih GOO gld."
Kakor veste, draga tetka, Šmohor ni velika vas. Poštena in velika gostilna je tu samo jedna, toda še ta je nabasana od tal do podstrehe. Nedavno smo dobili novega zemljiškega knjigovodjo. Dolgo, dolgo je iskal stanovanja in slednjič mu niso mogli drugače pomagati, nego da je on spal v jednem konci gostilne v sobi sodnijskega adjunkta in mlada njegova
poslance bode i nadalje vplivalo zmerno mišljenje narodnega vodnika dr. Ri ege rja; ogromna večina češkega kluba ravnala se bode po njegovem vzgledu. Tudi glede slovenskih poslancev se nadejamo, da bode naposled, navzlic marsikaterim homatijam, v njih krogih vender le prevladalo prepričanje, da je sedanja vlada mnogo bolj pripravljena, vstreči opravičenim željam slovenskega naroda, nego vsaka izmed onih, katere bi mogle nastopiti njeno zapuščino v denašnjih razmerah. Ali z druge strani je treba pomisliti, da bode tudi pri slovanskih plemenih nekoliko kandidatov prodrlo, kojim je skrajno narodni program alfa in omega državniške razboritosti. Sem ter tjžl bode morda na Gališkem voljen kak poljsk romantik; tudi ona čudna stranka, katera namerava na češkem uživotvoriti husitske spomine, Mladočehi namreč, se bodo ojačili pri bodočih volitvah, in celo med Slovenci delalo se bode bržkone na vse kriplje, da se državna zbornica obogati z jednim ali drugim zanimivim eksemplarom domačih radikalcev.
Večina v naši zbornici pa je in bode tudi v prihodnjem parlamentu prevračljiva, zavisna od neznatnega števila glasov, zlasti če pomislimo, da se čedalje silneje čujejo glasovi v taborji nemških konservativcev, nasprotujoči dosedanjemu zavezništvu s slovanskimi frakcijami. Lienbacherjevi nazori o isti zadevi so obče znani; poleg tega se prizadeva nova mladonemška stranka, kakor se razvidi iz predavanja, katero je te dni imel prof. S tein-wender v dunajskem društvu „Deutscher Verein“, sprijazniti se s konservativnimi rojaki. Le nekoliko prenapetih predlogov tedaj s slovanske strani, in uničena je solidarnost desnice, pretrgana bode vez, ki združuje zastopnike nemškega konservatizma s slovanskimi soborilci. V istem hipu pa bode tudi mini-sterstvo prisiljeno, ustvarjati si drugo konstelacijo ter na škodo zlasti slovenskim interesom zaveznikov si iskati med Chlumeckevo gardo.
Toda, tako daleč ne sme priti in ne bode prišlo! Propadajoča disciplina se je, kakor se ravno danes čuje, zopet vrnila v rajde desničarjev, z nova se je utvrdilo soglasje med desnico in Taaffejevim kabinetom, in sklepati smemo iz te vesele prikazni, da se bode mini-sterstvo oziralo tudi na slovenske težnje, izražene v znani spomenici od zastopnikov našega naroda. In tako je prav! Le tedaj bodemo -mirnim očesom pričakovali volilno borbo, le v tem slučaji bodemo uspešno odbili sovražne napore, ako tudi po izstopu nekaterih zaslužnih voditeljev duh medsebojne vzajemnosti prešine vse frakcije združene desnice: In hoc signo vincemus, le pod tem znamenjem venčala nas bode sijajna zmaga!
soproga pa na drugem konci hiše pri krčmarjevi hčerki. In pomislite, draga tetka, revež se je bil komaj tri tedne poprej oženil!
BTorej kje, gospodje?" vprašal je sodnik.
Naš poštar, ki je sedel poleg mene na voglu mize ter molče vlekel ob svoji dolgi pipi, dregnil me je s kolenom ter šepnil na uho:
„Jaz bi pač lahko dal tri sobe, jedno za garderobo, jedno za ples in tretjo, kjer bi se večerjalo, sedaj pa nečem."
„Zakaj ne?" vskliknil sem jaz vesel.
„Ne veste?" In vnovič me je dregnil, „s svetnikom sva se skregala."
V	tem je počil glas z gorenjega konca mize: „Pri Papežu. On ima novo hišo in pro-stora dovelj.a
„Dobro, dobro, pri Papežu", vskliknejo vsi ter se obrnejo k trebušnemu gospodu, stoječemu pri peči, češ, kaj bo on na to zinil.
Bil je posestnik iz sosednje vasi, iz Mlake. „Kaj poreko pa Šmohorčani" — d£ ta počasi in pokaže s palcem desne roke na ru-dečeličnega krčmarja, ki je slonel ob široki mizi v sprednji sobi.
„E, kaj, naj nam pa dvorano zidajo!“ zavrne
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 10. februvarija.
Danes pričela se je debata o pristojbinski noveli. Proti postavnemu načrtu oglasilo se je več govornikov z levice, za zakon pa trije govorniki.
V zbornici vlada nekaka slabovoljnost, čuje se, da tudi več desničarjev ni po polnem zadovoljnih z vsemi določili te novele, baje da je nekaterim „strah na srce segnil", da ne bi izgubili pri prihodnjih volitvah svojih mandatov. To bi bilo pač malodušno! Slovenski poslanci ne kažejo posebne volje, glasovati za novelo, ker jim je gospod naučni minister baron Conrad dal malo upanja, da se uresničijo njih v spomenici izražene želje in zahteve glede slovenščine v šolah. Ker pa se je današnja seja kmalu skončala ter se prihodnja določila še le na petek, se je nadejati, da se med tem poravnajo nedorazumi ter da desnica nastopi zopet krepka in jedina. V naslednjem podrobnejše poročilo o tej seji: Posl. dr. K e i 1, kateri je govoril proti noveli, je omenjal, da je tendenca tega zakona naperjena proti velikemu kapitalu, a v svojih posledicah zadene ravno obrtni stan v mestih in malega posestnika na deželi; prvega zadene zaradi tega, ker se bode povišala najemnina, druzega pa s tem, da se bode vzela vrednost zemljišču. Govornik mSni, da se s to novelo ne bode breme pristojbin vsem jednako odmerilo, da se bode poostrilo. S to predlogo da se ne bode odstranil primanjkljaj. Ta predloga da bi v mirnih časih nič ne koristila, in kam bodo državniki posegli potem, če nastanejo kake zapletke. „Vseh virov za dohodke smo se poslužili uže v najvišji meri v časih miru. Kam bodemo segli ob vojski? Kamen, kateri se nam podaje, mi je pretrd, da bi ga vzel za volilce na dom. Skrbite torej, da ne dobimo kamenov mestu kruha." Konečno je omenjal govornik, da bode glasoval proti noveli.
Prvi govornik z a novelo, posl. Obreza, se je dal izbrisati. Zdaj bi moral govoriti naslednji govornik za novelo, posl. dr. Trojan, a ta ni bil v zbornici navzočen, zatorej je izgubil besedo; ravno tako tudi tretji govornik za novelo, posl. dr. Bili n s ki, ni bil v zbornici navzočen ter tudi izgubil besedo.
Zdaj govoril je drugi poslanec Steudel proti noveli. On govori podrobneje o tej predlogi, osebito s stališča, kako bi ta zakon zadel dunajsko mesto; on mSni, da se je najneugodnejši čas izvolil za rešitev tega vprašanja, osebito ker je zdaj to velevažno vprašanje o razširjenji mesta postalo bolj kot kedaj nujno. S to novelo da bi bil zemljiški promet, osebito na Dunaji, hudo zadet; trgovini in obrtniji naložilo bi se veliko breme. Na dalje jadikuje govornik, da bi dunajsko mesto vidno nazadovalo, če ga zadenejo posledice tega za-
gospod davkar. In s tem je bila debata o tej prevažni točki završena.
V odbor smo volili davkarskega adjunkta in kontrolorja kot blagajnika in dekoraterja, učitelja kot veščaka v godbi in petji, notarskega kandidata, da oskrbi vabila in mene za — nepotrebnega.
Hudi dnevi so nastopili zdaj za šmohor-sko gospOdo in za nas odbornike. Gosp6 in gospice šmohorske, od male krčmarjeve To-nice do tete Mice (oprostite draga tetka, tudi tukaj imamo svoje „tetke“), študirale so dan za dnevom »Bazarje" in pazljivo čitale popise velikih dunajskih in berolinskih dvornih plesov, kjer baje zopet vlada nepopisljiva krinolina!
Davkarski kontrolor kot blagajnik je hodil okolo s „p81o“, kakor znani svetopisemski lev, in v šolski sobi se je razlegala dan na dan „Tičica“.
Notarjev hektograf moral je iznad omare, in kandidat s sivim predpasnikom, kot najmodernejši Gutenberg, drgnil je hektograf in pokladal nanj prekrasna vabila. Znoj mu je kapljal s čela pri tem nenavadnem, a pre-važnem opravilu. Zamišljen govoril je polu-
kona. V drugih deželah da se skrbi za to, da se trgovina pospešuje, da se prebivalstvo ukrepi za plačevanje davkov, pri nas v Avstriji pa da se dela drugače. Tu se davek povišuje in iznajdejo se vedno nove pristojbine. To da ni prava finančna politika.
Poslanec dr. Trojan oglasil se je zopet za besedo ter v daljšem govoru razmotrival odsekovo predlogo. On je omenjal, kako je zdanji zakon o pristojbinah trd, da ga je odstraniti dolžnost narodnemu zastopstvu, da vztrajnost vlade kaže, da je res potreba tu preustrojbe. V tej predlogi da se nahaja več olajšav osebito za prebivalstvo po deželi. On se izreka, da bode nasvetoval nekaj sprememb v specijalni debati, da bode glasoval za to, da se preide v specijalno debato o tem postavnem načrtu, v katerem se nahaja mnogo polajšav, katerih ni v do-zdanjem zakonu in da se bode doseglo še več polajšav.
Vladni zastopnik, ministerijalni svetnik dr. vitez Chiari, omenja, da je na mesto dosedanjega zakona treba novega. Namen tej noveli pa je, da se pomnožijo tako zelo potrebni državni dohodki. Da ugovori proti tej noveli niso opravičeni, pokazalo so bode v specijalni debati pri posamičnih določilih. On da zdaj ne bode govoril o teh posamnih poročilih, pač pa v specijalni debati.
Za novelo oglasila sta se zdaj še poslanca Ruf in dr. vitez Zatorski.
Na to se seja konča ob 2. uri 10 minut. Prihodnja seja v petek.
Vinske zadruge za Dolenjce.
To je primeren predmet za predpust! Tako bode vskliknil lehkoživi Dolenjec, zagle-davši napis sledečim vrsticam. Kajti on ne bode mislil pri teh besedah na resni predmet denašnje razprave, marveč kljubu „trtni uši v deželi" dozdevalo se mu bode, da hočemo priporočati pod tem naslovom vesele vinske družbe, bodi-si Dolenjcem samim, ali drugim, ki naj bi pili dolehjsko kapljico. Ne, tega o0 nameravamo. Sledeče vrstice bodo na kratko razložile veliko resnobnejše namene naše. Da se bode tudi na desnem bregu Save trtna uš čim dalje, tim bolje širila, kakor se širi na levem njenem bregu, zlasti na Bizeljskem; vender se ne bojimo, da bi kar najedenkrat našega vinarstva konec bilo. Dolenjskemu kmetu bode še leta in leta vino poglavitni pridelek, s katerim bode še najložje prišel do gotovega denarja, s katerim mu bode moč plačati davek in drugo. Ali svoje vino naš kmet težko v denar spravi; nekoliko zaradi kvantitete vina, nekoliko zaradi tega, ker še manjka komunikacij. Redki so dandanes vinski trgovci, katerim bi se zljubilo, hoditi po vino v kraje, ki so mu od tako pripravne železniške proge preoddaljeue. Dolenjsko vino
glasno sam pri sebi: „To-le se mi je zamazalo, no, nič ne de, poslal ga bodem staremu trgovci v Mlaki; to-le tudi ni posebno čedno, dali je bodemo ranocelniku Mahu. A! vender jeden čist in neomadeževan! Ti pojdeš pa k učiteljici k sv. Trojici..." Pri teh besedah se je plašno ozrl nazaj k notarju, s strahom, da je izdal svojo srčno skrivnost. Toda notar ga ni slišal. S povešeno glavo je korakal urno po sobi sem ter tjžl, zdaj pa zdaj je obstal, prijel se za glavo, oči so se mu zasvetile, pa zopet je zmajal z glavo in zamrmral: »Nič ni, nič!“
„Kaj ima neki", mislil je kandidat, »gotovo dela zopet kak rekurz na slavno mini-sterstvo. Prokl... rekurzi!" Kar najedenkrat mu šine misel v glavo in nagajivo se je zasmejal: „Ali bo kotilj6n, gospod notar?"
In zopet se je domislil, kako je pred letom dnij pri kotiljčnu, ki ga je aranžiral gospod notar, vrtil se z ono učiteljico, v tem, ko je njegov tekmec, nekov jurist, moral skakati po dvorani z — pantofljem.
Središče vseh priprav pa je bila Papeževa hiša. Kakor Mahdi svojim vernim, zapovedoval je gospod adjunkt Škoda svojim poma-
sicer velja za kislo vino, in to tudi je v res-Dici — v tej zadevi tudi našega vina po polnem kar najedenkrat popravili ne bodemo, kajti ves način pridelovanja je na tem kriv, čeravno je pa obnebje morda tako ugodno, kakor vinski trti ob Reni in mnogim krajem na Ogerskem. Ugodnejše podnebje pa gotovo ima Dolenjska, kakor Nižjeavstrijska, ki vender tako izvrstno kapljico prideljuje. Način pridelovanja dolenjskih vin utegne zboljšati prihodnja vinarska šola, ki bode vpeljala boljših vinskih trt, trte nizko redila, učila vinograde globoko prekopavati, v vrste zasajati, dobro gnojiti itd.
Pa tudi sedanji pridelek bi Dolenjci z umnim kletarstvom izboljšali. Ali posamezni vinogradnik, ki pridela le po deset, dvajset in petdeset veder, tega storiti ne more. Ima premajhno in slabo posodo, pa tudi v obče ne vč nič o umnem kletarstvu, pa če bi česa o tem Cul, s svojimi neznatnimi in ne-izdatnimi materijelnimi sredstvi ničesar izpeljati ne more. Zato gleda, da svojo nezrelo kislico hitro proda, po kakeršni koli ceni, ker denarja silno potrebuje, zdaj za upnike, zdaj za davkarijo.
Temu v okom bi se nekoliko prišlo, ako bi se — ker manjka tudi vinovitih in solidnih vinskih trgovcev — snovale sem ter tjil vinske zadruge po tistih načelih, kakor se snujejo v novejših časih denarne zadruge, posojilnice itd. Ako bi se združilo po 200 do 400 malih vinogradnikov v zadrugo, priredil bi si lehko veliko vinsko klet, kjer bi se vine v namen umnega kletarskega ravnanja shranjevalo in pri ugodnih prilikah prodajalo. Kdor bi k taki zadrugi pristopil, plačati bi mu bilo recimo le 1 do 5 gld. v ta namen, da si zadruga omisli pripravne kleti in kletarska orodja ter nastavi umnega kletarja. Na dalje bi se vsak vinski zadružnik zavezal, da društvu da najmanj en delež, mesto v denarju pa v vinu. Recimo za 50 gld. vina bi moral sleherni zadrugi izročiti, dokler je ud zadruge. A nasproti zaveže se pa zadruga, da od tega izneska plačuje zadružnemu vinogradniku primerne obresti, »e ve da nizke, zlasti ako je kupčija
Vina bi zadruga po potrebi, po teku kup čije kupovala, a v prvi vrsti bi ga morala jemati od svojih zadružnikov — ako ga ti dovolj ne ponujajo, jemala naj bi ga v zadružno klet še le od druzih vinogradnikov. Vino naše dolenjsko bi se v takih velikih kletih, vodje-nih po umnem kletarji, kojega bi zadruga plačevala, kaj izboljšalo, zlasti stara dolenjska vina bi zadobila moč, izgubila kislino; in taka roba naša bi imela lepo ceno, vsaj je uže zdaj dolenjsko vino po svojem aromatičnem okusu priljubljeno in kot zdrava pijača v obče pri poznano in hvaljeno. Vinski zadružniki bi imeli več prednosti pri takem podjetji:
1.) Bi imeli nekaj zaloge vina shranjene
(recimo do 50 gld. vrednosti) in dobivali tudi od nje male obresti; 2.) bi ta ali večja množica vina bila v umnih kletarskih rokah in
3.) bi bili vsi zadružniki deležni dobička, ko jega bi vinska zadruga brez dvojbe delala.
—	Se vč da naši priprosti Dolenjci niso v stani, kaj tacega stvariti. Na čelo taki zadrugi morali bi stopiti domoljubi, ki bi to stvar osnovali. Delo bi bilo prvotno isto kakor pri josojilnicah, a pozneje bi si morala najeti zadruga — umnega kletarja ki bi vodil klet, nakup in prodajo vina pod vodstvom zadružnega načelstva. ____________________________J-
gačem. Ta je prinesel velika zrcala, oni krasne podobe, tretji zopet je pripeljal z grada ciprese in thuje, in vse to je bilo treba spraviti na pravo mesto. Spodej v veži pa je stal stari hlapec Miha z zamazano polhovko na glavi in je skrivnostno godrnjal: »Kaj bo, kaj bo, kar stoji hiša po konci, ni bilo še kaj tacega pri nas!"
„Ovbe, kaj neki, ples bo!“ odreže se glasno mlada dekla in trdo postavi škaf vod<5 na klop.
V	tem pa prisopiha gospod učitelj po stopnjicah: »Grozno, grozno, gospodje, godbe ne bode! Sedaj-le sem prejel pismo, da so se Sodci spremislili in da jih ne bo!
Strela z jasnega bi ne bila provzročila tacega utiša, kakor so ga te besede. Adjunkt Skoda se je prvi ohrabril: „I£aj čemo? Godbo Moramo imeti. Pojdimo v Ljubljano po godce -vskliknil je, ter prijel mene za suknjo.
»Kaj pa naši navžarji?" šepnil sem strahoma poluglasno.
»Kaj pa mislite? Toliko tujcev je povabljenih, in — navžarji ? Ni mogoče. Kar na »oge in v Ljubljano. Zaradi tujcev ne moremo drugače — šestdeset vabil, pomislite."
»Ah, se ve da, se ve da, tujci!" oglasi
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Odseki državnega zbora pridno delu-jejo, in v parlamentnih krogih se dela posebno na to, da bi se kolikor možno kmalu rešil budget v odseku ter se potem predložil zbornici. V odseku za zakon proti socijalistom stavil bode pododsek predlog, naj se zvršč nekatere premembe pri zakonu o razstrelivu.
V dalnji debati o preustrojbi ogerske gorenje zbornice dejal je poslanec Bekšič, da ni misliti na močno odločilno gorenjo zbornico, ker pri najboljši organizaciji težišče političnega življenja more ostati samo v dolenji zbornici. Govornik je pojasnjeval nedostatnosti volilnega načela, ker komitat ni še dosta demokratičen in meščansko prebivalstvo tu nima zastopstva. Pri preustrojbi gorenje zbornice nas mora voditi narodnostni interes, da se v gorenji zbornici ustanovi institucija, v kateri ni narodnostnih prepirov. Jedino sredstvo, da postane gorenja zbornica oživljajoč element, je vladna predloga, katera naj bi se vzprejela.
Tuje dežele.
V nemškem državnem zboru posegel je predvčeranjim Bismarck v debato pri posveto vanji tarifne novele. Carina na les je postavljena v interesu gozdov kakor tudi zaradi zboljšanja stanu gozdnih delavcev. Tarifna novela ima vseskozi namen, da izključljivo varuje narodne interese.
Poljski potovalec Rogozinsky objavlja v poljskih listih pismo, v katerem govori o posledicah nemške naselbinske politike v Afriki. Domačini pregnali so kralja Bella, požgali mesto Belltown, ker jih je hotel kralj Nemcem izročiti, in sklenili so, braniti se z vsemi močmi proti Nemcem. Ko so Nemci došli, pričel se je tri dni trajajoč boj. Izmed Nemcev je bil jeden mrtev, osem ranjenih.
Gordon je mrtev! Dnč 4. t. m. pal je junak, ko je stopil iz vladne palače, hot6č zbrati okolo sebe še svoje zveste, v srce za sadili so mu bodala. Ista usoda zadela je tudi vse njegove zveste vojake, vse kartumske do' stojanstvenike, izimši dve paši izdajici, prizaneslo se ni niti ženam, niti otrokom. Dn*:
4.	t. m. umrl je Gordon, tako poroča Wilson, in sicer je bil po tem poročilu umorjen tedaj, £0 so si Mahdijeve čete osvojile Kartum. Ker pa je bil Kartum uže 28. januvarija v rokah Vlahdijevih, ko je Wilson prišel pred mesto, e najbrže dan smrti Gordonove napačno naznanjen. Ali je bil Gordon uže pred padom Kartuma umorjen, ali pa je vsled dobljenih ran umrl še le čez teden dnij po padu Kartuma. Smrt tega junaka vzbuja povsodi sočutje. In kolik udarec je smrt tega moža, kateri je več veljal kot cela vojska, za Angleško, je lahko razvidno. To bode Muhamedane osrčilo, okrepilo v Sudanu, v Egiptu, od Tan-gerja do Rudečega morja, od Indijskega oceana do Donave ter notri v osrčje Azije. V taboru Mahdijevem razširila se bode še bolj vera v proroško misijo Mahdijevo in vojake vzpodbujala v boj proti Angležem. Angleška vlada poslati bode morala znatno pomoč generalu Wolseleyu, da mu bode možno, zatreti muzel-manski fanatizem, vezati mu ne bode imela z nikakimi propisi rok, inače izgubljen je ves angleški vpliv na tamošnjem ozemlji.
se srdito učitelj; »s temi ste pa lepo naredili Oh moja »Tičica?" Rekoč vrže celo kopo za vitkov na mizo, ua katerih so bili videti razni poštni pečati.
„Kaj je z njimi?" vprašam plaho.
„Povabili ste ljudi, da povabili — a na povabilih ste izpustili dan, katerega ima biti veselica. Kdo bo torej prišel?"
Notarski kandidat zakrije obraz in zastoka.
»No le poglejte!11
In	istina	je bila.	Povabljeni vračali so
lepa, hektografirana vabila z irouičnimi opazkami, kedaj bode pač ples, kajti na njih ni bilo ne ure ne dneva.
Ubogi kandidat pozabil je v svoji — za mišljenosti vpisati datum.	—	—
Pa	zvečer	smo vender plesali! Navžarji
so	nam	godli	in malo	nas je bilo. Notar je
izvrstno	vodil	kotilj6n,	in lepa učiteljica oi
sv. Trojice je bila vender prišla: ona je dobila pravo vabilo —( in tako je bilo prav prijetno.
Mogoče, draga tetka, da vam to popišem drugi pot.	Hribovec.
Razne vesti.
— (Nesreča na železnici.) Iz Pešto so z dm5 10. t. m. poroča: Na ogerski državni železnici med Pešto in Dunajem zadela sta se pred-včeranjim dva vlaka. Od tovornega vlaka odtrgalo se je namreč osem voz, ne da bi bil vlakovodja to opazil; z Dunaja došli osebni vlak zadol je v te vozove, kateri so obstali na tiru, s toliko močjo, da so se vozovi vsi razbili, nekaj potovalcev pa je bilo lehko ranjenih.
— (Velik ogenj v Carigradu.) Pretečeno soboto nastal je v Carigradu, in sicer v okraju Phanar, kjer skoro izključljivo le Grki stanujejo, ogenj. Dasi ni nikaka sapa pihala, razširil so je ogenj vender hitro in v komaj pol uri stali ste dve ulici v ognji. Zgorelo je trideset hiš. Tudi palača grškega patrijarha bila je v veliki nevarnosti in le * velikim trudom so jo rešili. Kakor je preiskava pokazala, je ogenj nekdo zanetil. Žal, da so pri tem tudi ljudje prišli ob življenje, in sicer dva majhna otroka in en dijak. Mati obeh otrok skočila je iz obupa iz okna na cesto, a se h sreči ni hudo poškodovala.
— (Usodna šala.) Iz Milana se poroča: Trgovec s svilenim blagom, po imenu Finardi, prosil je svojega prijatelja v Turinu, naj mu oskrbi srečko velike loterije tor ga tudi v šali prosil, naj mu brzojavi, če bi srečka dobila dobitek. V noči dne 3. t. m. dobi Finardi brzojavko: „Glavni dobitek, tristo tisoč frankov, voščim srečo srečnemu možu." Od veselja skoro zblaznel pričakoval je Finardi težko jutra, da se iz časopisov uveri o svojem dobitku, a uvidel je, da ni zadel nobeno številke. Brzojavno praša prijatelja pojasnila in ta mu odgovori: »Saj nisem trdil, da si ti zadel, jaz sem le menil: srečen oui, kdor je zadel." To jo hudo pretreslo Finardija; zaprl se jo v svojo sobo ter si poslal kroglo skozi glavo.
Domače stvari.
— (Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je danes zjutraj zopet z Dunaja v Ljubljano.
— (Novo imenovani vodja ljubljanskega gimnazija,) gosp. Šuman, pripeljal se bode v soboto popoludne v Ljubljano.
— (Slovenski državni poslanci) izročili so svojo šolsko spomenico po deputaciji mi-noli četrtek tudi gospodu ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju. Razgovor o toj priliki trajal je nad pol ure. Pri odhodu izrekel je jeden član deputacije, da se trdno nadejejo, da ne bode go-
— (Slov. delavsko pevsko društvo »Slavec") priredi na pustni torek 17. svečana v prostorih čitalnične restavracije ,,šaljivo-za-bavni pevski večer". — Obseg sporeda je petje, komični prizori in ples. —• Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za člane 20 kr., za nečlane 40 kr. — K prav obilni udeležbi vabi vse p. n. člane, kakor tudi vso prijatelje petja, vesolja in zabave ter narodnega napredka najuljudneje odbor.
spod ministerski predsednik odrekel svoje podporej da bode skušal, da se ustreže zahtevam, katere merijo na to, da se slovenski mladini nudi prilika za vspešno izobraženje. Grof Taaffe je obljubil svojo pomoč.
— (Vse srednjo šole ljubljansko) sklenejo svoj I. tečaj v soboto dn6 14. t. m. Ginv nazija ima v stolni, realka pa v sv. Florijana cerkvi ob 8. uri sv. mašo, in po maši se razdele dijakom spričevala. Semestralne počitnice trajejo tri dni: v nedeljo, ponedeljek in vtorek; v sredo, letos slučajno na pepelnični dan, začne se spet šola.
— (Prememba posesti.) Dediči pokojnega gospoda Jožefa Kudeža so te dni prodali veliko ribniško graščino. Grad vEibnici, njive in travnike je za 80000 gld. kupil gosp. Teodor Rudež, c. kr. notar v Ljubljani, graščinski gozd pa knez Carlos Auersperg za 200000 gld.
— (Katoliško društvo za Kranjsko) imelo je v minolem letu 652 članov, izmed teh v Ljubljani 425, zunaj pa 227. Katoliško društvo poučevalo je delavke v tabačni tovarni, in sicer so poučevale: gospa Julija Moosova in njeni dve gospodičini hčerki, ter gospodičine Mel cer, Elsner in Ramovš. Dohodki katoliškega društva so znašali v minolem letu 970 gld. 21 kr., troški pa 955 gld. 24 kr., torej je prebitka 15 gld. 7 kr.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Koroška Bela bil je županom izvoljen Anton Šoklič, občinskima svetovalcema pa Anton Kemperlo in Andrej Smo lej.
— (Nova društva.) V meseci januvariji ustanovila so se naslednja društva v Kranjski: 1.) „Bralno društvo na Jesenicah"; 2.) „Bralno društvo v Velikih Lašičah" in 3.) „Telovadno družtvo v Kočevji".
— (Moteno ženitovanje.) Dne 4. t. m »bhajal jo v Tomišlji Iv. J. ženitovanje svoje. Povsodi je vladalo veselje, godci so godli in plesalci so se „urnih krač" vrtili. Veselje to pa ni trajalo dolgo. Okolo 11. ure ponoči pa „pripeli so po vasi gor“ trije fantje iz Tomišlja in jeden iz Strahomerja in streljali so s samokresi. Ustavili so se pred ženinovo hišo, zahtevali od njega 5 goldinarjev kot „odkupnino od tega ledig stanu11. Ženin pa nepreljubeznivemu zahtevanju ni hotel ugoditi in to je silno razjarilo fante, pograbili so dolge kole ter v njegovi hiši pobili 23 stekel pri oknih in pet obojev ter dve literski steklenici. Tako napravili so škode 21 gld. Potem pa so „zmagovalno" odšli. — Okolo 4. ure po polunoči pa so je zopet vrnil jeden teh fantov in streljal je skozi okno v hišo, vender na srečo ni nikogar zadel. Zdaj si bodo hladili v temnicah prevročo kri.
— (Potres.) Dne 8. t. m, okolo 5. ure zjutraj čutili so pri sv. Kunigundi v Pohorji precej močan potres, kateri je trajal osem sekund.
Uradni g-Iasnik
z dne 11. februvarija.
Razpisane ustanove: Za 1885. 1. pet Friderik Sigmund baron Schwitzenovih ustanov, vsaka po 1?6 gld. Podele se te ustanove ubogim in v Ljubljani bivajočim udovam ali gospodičnam kranjskega plemstva. Prošnje, podprte z dotičnimi svedočbami, najdelj do
15. marca t. 1. c. kr. deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani.
Razpisane službe: V Dolenji Vasi pri Ribnici služba poštnega ekspeditorja z letno nagrado 170 gld., uradnim pavšalom 40 gld.; kavcija 200 gld. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, v štirih tednih c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu.
Eks. javne dražbe: V Kamniku posestvo Franceta Zemljana iz Srednjih Jarš (3565 gld.) dnž 13. febr., 13. marcija in 15. aprila. — V Logatci posestvo Marije Logarjeve iz Gor. Vasi (7270 gld.) dn6 26. febr. — V Ljubljani pohištvena oprava Fr. Supančiča, klobučarja na Starem trgu (180 gld. 50 kr.), dnž
16. febr.
Tiijci.
Dnž 10. februvarija.
Pri Maliči: Belina, Gerber, Kohut, trgovci, z Dunaja.
— Moschek, zasebnica, iz Gradca.
Pri Slonu: Wagner, gledal, igralka, in Tomas, trgovec, z Dunaja. — Alimonda in Allodi, trgovca, iz Trsta.
— pl. Cavalca, zasebnik, iz Vidma. — pl. Sterlini, zasebnik, iz Gorice.
Pri Bavarskem dvoru: Tonino, Rarnor in Brinavič, konjski kupci, vsi iz Trsta. — Skok, konjski kupec, iz Mengiša.
Pri Južnem kolodvoru: Bernard, župnik, iz Stude-nega.___________________________________________
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
’»» Sleme
in sicer:
M
Umrli so:
Dn6 11. februvarija. Janez Medic, hlapec, 341., Cesta na Grad št. 12, srčno otrpnenje. — Milan Žan, krčmarjev sin, 11 dnij, Resljeva cesta št. 18, ošpice.
Tržne cene.
V Ljubljani, 11. februvarija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 38 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 38 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 66 kr., svinjini 52 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld._____________________________________
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Rim, februvarija. „Popolo Romano" potrjuje, da se je Angleška izrekla, da bode sama se vojevaia v Sudanu ter se zahvalila za prijazno ponudbo pomoči od strani Italije. Ta list omenja, da italijanske čete, katere stražijo obali Rudečega morja, ne bodo pre-sezale 3000 mož.
London, 11. februvarija. Večerni listi poročajo, da je policija zasačila več dinamita v neki knjigarni v sobi, katere najemnik pa je izza slednje razstrelbe izginil.
Aleksandrija, 11. februvarija. Emir iz Berbera maršira na povelje Mahdijevo s svojimi četami v Abu-Hamed, kjer se bode bila kmalu bitka. Ce bodo Angleži tu tepeni, na-pal bode Emir od tam Koroško.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 12. februvarija.
Klil.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.................83	30
»	»	»	»	srebru.....................84-	—
Zlata renta....................................
5% avstr, renta................................99	• —
Delnice n&rodne banke......................... 870’	—
Kreditne delnice............................. 304'20
London 10 lir sterling.......................123 '85
20 frankovec..................................  9-776
Cekini c. kr. . .  ......................... 5'80
100 drž. mark...............................60'35
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje baro-raotra v ram
738'12 738-34 737-96
Tempe-
ratura
— 7-8 1-8
— 0-4
Vetrovi
Mo-
Nebo | krina v mm
'I
bzv. szpd. sl. vzh. sl.
megla js. d. js,
000
Najfinejša
melange-marmelada
(mešana, žlahna omaka iz ovočja) kilo po 40 kr., pristni izlečels iz čajoveg-a runo-a,
dobiva se pri	(14)	6—4
J. R. PAULIN-U, Pred škofijo št. 1.
jr
T
Zaloga zemljevidov
e. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ip.HeimajrlliMBairterpva
knjigarna v Ljubljani.
Narodni Koledar in Letopis »Matice Slovenski"
za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske* za 1871. I. Uredil dr E. H. Costa. 50 kr.
za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C os ta. 50kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. PleterSnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
za 1879. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr.
— za 1880.1.	—	—	—	__ 50 kr
— za 1881.1.	_	_	_	_	!	ld'
Zgodovina slovenskega naroda. Spisal J. Trdina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož.Erbena. 20kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. 1. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan GrSak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Maj c iger, Maks
PleterSnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega npliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnioa češkega jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in lgrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 eld Dodatek (k tem delom) 20 kr.	'
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr.
Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Sa m e c.
10 kr.
Potovanje okolo sveti, v 80. dneh. Iz francoskega prevfel D. Hostnik. 40 kr.
Spomenik o šeststoletnlol začetka habsburško vlade na Slovenskem. 4 gld.
8trap. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Suman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. Remec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Prlrodoznanskl zemljepis. Spisal J. Jesenko!
1 gld.
Zemljevidi: Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija m Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italiia Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisai Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr.
Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar.
1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. E r j a-vec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossmasslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. mineralogija in geognozija. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tušek in Fr. Erjavec. 50 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Pajek, Črtice iz duševnega Žitka štajerskih Slovencev. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odffnvnrni »rednik J. Naglič.
Tiskat«, in zalagata Ig v Kleinm;iyr & P’«d liani liorg v Ljubljani