★ ca PHIHOriSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štirideset divizij ministra Pacciardija ,Leto VI . Štev. 102 (1493) Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, torek 16. maja 1950 Cena 15 lir Pozdravi oh naši petletnici ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE IZSTOPILA IZ SSZ Pozdrav izvršilnega odbora OF OF 2*«*^ prvi sep novoizvoljenega izvršilni odbora, tpr)Za ^r^aško ozemlje je bil soglasno sprejet sledeči pozdrav 'morskemu dnevniku« ob priliki petletnice njegove usta- HpK; Ob petletnici izhajanja »Primorskega dnevnika« glasila 'rodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje, izvršilni odbor OF novinarskemu kolektivu svojega “J*1** plamteče in borbene pozdrave v prepričanju, da bo I 'misl1,*>ritnor5ki dnevnik)> še nadalje dosleden in brezkompro-borec za pravice slovenskega naroda na Tržaškem 1 HanUt’ za slcvallsko-italijansko bratstvo in za zmago resnične “toitracije pri nas in v svetu ! IZVRŠILNI ODBOR OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE »ovinarsko društvo I 'Slovenije so vinarsko društvo “00VENIJE je poslalo naše-u Uredništvu sledečo PO-auno brzojavko: Dragi tovariši! tifc Ze.no tovariško vas po-.rTUvljarno ob pomembnem #b U’ g(l sIavito ot) Pe*i LJetntci izhajanja vašega li-' «Primorski dnevnik# je Ir- 'ji0 or°žje demokratičnih bjflf množic v boju za’ °ve prauice. Neustrnšš-‘igOsa reakcionarno nasi-nad delovnim ljudstvom 'je. ra*krinkuje informbiro-v,ke laži jer tako zvesto ^sljuje tradicijo tržaškega ^ °lucionarnega tiska. Tež-* toda zelo pomembno de-opravljate, kp vztrajno in jj^vovalno kažete trza-c ?? demokrat'čnim množi-pravilno pot. Zbrate in Usi! ter dvigate borbenost tbtfri voitenih Slovencev in ,. “«00 m Tržaškem ozem- Goriškem- .T..„, y Benečiji in falski dolini Velika je va-'■ Zasluga v utrjevanju brut-med Slovani in Italij mi, ki bi ga hoteli Ijud-sovražni agenti razbiti *tt)a ^atstva *H>u vsako ceno. tem jubileju se veseli-^ z Vami vseh uspehov, ki ------- le poslanika Popoviče YORK, 15. — Novi ju-ZDA danes' . N'E\V Slovanski poslanik v llm ir Popovič je Cv1 PrisPel v Nevv York s W'!h»mDvnikom «Queen Eliza‘ tisk,,’ ■ iZiavi- ki 3° dal želi t Je Pop°Vič izjavil da Vsi goslaviia sodelovati z t)o drzavo, ki spoštuje nje- tta „ .erenost in neodvisnost. He j ° lbka> Je Popovič dodal, to ki v°di do vojne, željo , Hm ? svobodno ' K* Hii drža je na koncu izrazil sodelovanje vami za ohranitev jih, jg dosegel demokratični tisk na straneh «Primorskega dnevnikov. Naj še naprej izraža delovno ljudstvo svoje zahteve, naj še naprej brani resnico in pravico, ki so jo začrtali veliki učitelji napredka. Vaš jubilej Se uvršča med obletnice vseh velikih zmag primorskih Slovencev. Čestitamo vam ob tem pomembnem jubileju vaše borbe za napredek, bratstvo med narodi in miru v svetu, za zmago resnice v delavskem gibanju in vam želimo na tej poti mnogo uspehov! NOVINARSKO DRUŠTVO SLOVENJE «Ljudska pravica» - Iz uredništva ((LJUpSKE PRAVICE«, glasila Komunistične partije Slovenije, smo prejeli sledeči brzojav:: Novinarji ((LJUDSKE PRA-VlCEs vam iskreno čestitamo k petletnici izhajanja, vaš:ga lista. Pridružujemo se jubileju, ki pomeni pet let težavne, uspešne in edino pravilne poti borbe za. pravice demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja, za bratstvo med narodi in mir v. svetu. Želimo, naj bo vaš list na čelu vseh naprednih Slovencev jn Italijanov Tržaškega ozemlja še naprej tako odločen v boju Za zmago resnice v svetovnem demokratičnem gibanju! Kdor se bori Za pravico in resnico bo vedno zmagoval! Tovariško vas pozdravljajo novinarji ((Ljudske pravičen. hegemonistične in protidemokratične politične namene Plenum Zveze sindikatov Jugoslavije je sklenil prekiniti vsako zvezo s Svetovno sindikalno zvezo, dokler ta do temelja ne spremeni sedanje politike o vprašanjih mednarodnega sindikalnega gibanja in dokler ne spremeni sovražnega stališča do Zveze sindikatov Jugoslavije BEOGRAD, 15. — Plenum centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je na današnjem zasedanju sklenil, da Zveza sindikatov Jugoslavije izstopi iz Svetovne sindikalne zveze. Plenum je sklenil, da prekine vsako zvezo s Svetovno sindikalno zvezo, dokler ta v temeljih ne spremeni sedanje politike o vprašanjih mednarodnega sindikalnega gibanja, kakor tudi dokler ne spremeni sovražnega stališča do Zveze sindikatov Jugoslavije. Plenum je dalje izjavil, da Zveza sindikatov Jugoslavije ne bo pristopila v nobeno od sedanjih mednarodnih sindikalnih organizacij. Na zasedanju je podal pdro-čilo o sklicanju zasedanja izvršilnega odbora Svetovne sin- Prvi dan zasedanja dvanajsHh atlantskih držav Pred ponovno oborožitv Ijo Nemčij ie V poročilu treh zunanjih ministrov Adenauerjevi vladi, se poudarja odločnost „nadaljevati politiko postopne vključitve Nemčije v skupnost evropskih narodov", kar pomeni njeno skorajšnjo vključitev v atlantski pakt LONDON, 15. — Danes se je V Londonu sestal svet dvanajstih držav atlantskega pakta kot nadaljevanje konference treh zunanjih ministrov, ki so pravkar v Londonu zaključili svoja posvetovanja o poostritvi hladne vojne in o le ostrejši delitvi svet« na bloke. O današnjem zasedanju so objavili poročilo ki pravi, da so udeleženci izmenjali stališče «o razvoju svetovnega političnega položaja, v kolikor intere-sira te države v okviru ciljev atlantskega, pakta«. Medtem so objavili poročilo, ki so ga trije zahodni zunanji ministri poslali z.ahodnonemški vladi. V prvi točki se ministri sklicujejo na dosedanje sporazume glede Nemčije, in sicer na sporazum, ki nadomešča vojaško oblast s civilno oblastjo, Čemur j,e sledila razglasitev u-stave, volitve in sestava vlade; dalje omenjajo dogovor glede znižanja nemških reparacij ter dogovor v -PetersDergu, ki o-mogoča zahodni Nemčiji imenovanje konzularnih in trgovinskih predstavnikov v inozemstvu ter njen vstop v Marshallov načrt, kakor tudi vabilo za njen vstop v evropski svet. V tlrugi točki izjavljajo, da so »odločeni nadaljevati svojo politiko postopne vključitve Nemčije V skupnost evropskih narodov«. V tretji točki pa zatrjujejo trije ministri, da «dokler se sovjetska politika ne bo spremenila, t. j. dokler bo Sovjet- ska zveza odklanjala možnost rokah ameriškega kapitala in združitve Nemčije, ne ho mo-pod ameriškim nadzorstvom goče skleniti mirovne pogodbe z Nemčijo«. Zato so sklenili u-stanoviti komisijo, ki bo izvedla pripravljalna dela za revizijo okupacijskega statuta «v primernem trenutku«, upoštevajoč «da mora sedaj ostati vrhovna oblast v rokah okupacijskih sil«. V zadhii točki zatrjujejo trije ministri, da nameravajo nuditi Nemčiji «možnost svobodnega razvoja ne izvzemši možnosti mirne združitve Nemčije, kar jie končni cilj njihove politike«. Jasno, končni cilj njihove politike je, da zopet postavijo na noge Nemčijo, k: bo ped kontrolo ameriških imperialistov tvorila vojim arzenal za njihovo imperialistično in ekspan-zicnistično politiko. Povsem razumljivo je. jie Adenauer izjavil, da so «rezultati konference za Nemčijo zadovoljivi z vseh vidikov«, saj gre vsa politika zahodnih držav in predvsem ZDA za tem, da zonet o-borožijo Nemčijo, ker jim je močna in oborožena Nemčija potrebna za njihovo imperialistično in ekspanzionistično politiko, ki jo hočejo zakriti nod parolo «obrambe proti komunizmu«. Za Sedaj sicer zatrjujejo da Nemčije ne bodo zopet oborožili, vendar pe jg povsem jasno, da bo Nemčija, ki so jo sprejeli v tako imenovani evropski svet. prej ali slej vstopi-•la v atlantski pakt in bo kot taka dobivala ameriško orožje, oziroma bodo njene tovarne v Nov dokaz breznačelnosti Ipvjetske zunanje politike tJj^ki delegat ni glasoval za izključitev Kuomintangovega delegata, ker je ta °3 postavil jugoslovanski delegat - Brzojavka Čuenlaja glavnemu tajniku OZN Sr SS?VlDE°, 15. - Jugo. S«PodoaKeleSat je danes ^ b°ra Za svobodo ob- fjlilgj Medlaga1 izključitev !r.ajsv„*5a kuomintangove V Wti dbor pa ie z 8 gla’ g j|, ‘‘enemu zavrnil pred- bis'iln; slovanskega delegata. *7«t Ja’ da se, je sovjetski V* hi , zal glasovanja, to °val za izključitev CJči , "učnega delegata samo vkvjj ?**. ker je ta predlog V Stjtj. JU8osl°vunski delegat. Vhe>’r Ponovno razgalja Vuh aaaelnost politike so-TOj^^lteljev v njihovem > 3°vraštvu do Ju- ii lk.:‘ za zunanje zadeve PIV« Guenlaj je poslal f? glavnemu tajniku v*9Jf k I2,°J?vke, v katerih Izključitev delegatov Kuomlntagove V1' V1 ie': 1 sl«« Mednarodnih Usta-6 t>rop ?z Svetovne zdrav- >SJ6,nJ"uacije' iz Qrgani' tliS * in P°l'edel- VcvCE?c? in iz Medna- j , ■■- »ia le uradno obvestil iTCTl dp,0)nika. du kuomin- ah Iti nrganizacij , V , Vr'iic.mT0‘'a'jo nadomest t 't*kezl , Kltejskc. brzojavkam! V5arrJeha da se jP na-2^0»? 6. Vlada „a Fortno-le, a zdrav.? umaknila iz SojS? 'la bi S ne ,,,.b a3jiila i»d°la zt s . teffl^»»t| ^“'o pa. d Vc to eam ? uM'k d(M. S?Va sliv z . ? e i j o zapustila bi * 0 deh?iOVOrnrn' fla aV tekd0-' .Sovjetska organi- dn je nar članica FAO ne UNESCO, niti ni nikdar ratificirala konvenci. je o Svetovnj metereološki organizaciji uri volitvah v lorčiji ANKARA, 15. -- Opozicijska demokratska stranka je na nedeljskih parlamentarnih volitvah odnesla veliko zmago. Delni volivni izidi, ki so do sedaj prišli iz 20 pokrajin od skupnih 63, go sledeči: demokratična stranka 306.163 glasov, ljudska republikanska stranka 301.568 glasov. V ostalih 15 pokrajinan, od katerih so le nepopolni izidi, pa imajo demokrati do sedaj 30 odstotno večino. Kaže, da ie demokratična stranka dobila večino glasov v Ankari, Istambulu in Iz-miru Volivna udeležba je bila 8o odstotna, volivnih upravičen-cev pa je bilo 8 milijonov. Bivšf ministrski predsednik Celal Bayer, voditelj demokra. tične stranke pravi, da je njegova stranka dobila vsaj 850 oči ,480 mandatov v zbornici. Predstavnik republikanske stranke Pa ie priznal, da je njihova stranka izgubila precej okrajev v državi. Republikanska stranka je imela oblast v državi od 1923 leta. Do ln45 pa ni bilo nobene opozicije Tistega leta je demokratična stranka dobila 31 mandatov nacionalna 19, neodvisni 11, re publikanska pa 398 sedežev. Na sedanjih volitvah pa ie izgubilo svoj mandat kar 9 ministrov ljudske stranke med tem) celo ministrski predsed nik, pomen turških volitev naj-bila nikdar boljše označujejo angleški ti- rad ni komentarji, ti poudarjajo. da bo v primeru zmage katere koli stranke, vsaj po izjavah treh strank, ki so nastopile na volitvah, ostala turška zunanja politika zvesta svojim načelom sodelovanja z ZDA, Anglijo in Francijo. Ameriški kmgi so prepričani, da volivni izidi v nobenem primeru ne bodo prinesli spremembe v odnosih med Turčijo in ZDA. V Wa-shingtonu namreč poudarjajo, da na volitvah sploh ni bilo postavljeno vprašanje turške zunanje politike in zaradi tega se bo tudi v naprej nadaljfeva-la ameriška gospodarska in vojaška pomoč Turčiji. Zadnja poročila o turških Volitvah kažejo, da je demokratična stranka dobila 372 mandatov, ljudska republikanska stranka 81/ nacionalha stranka pa 5 sedežev. Nerazdeljenih je še 29 sedežev. Podpredsednik demokratične stranke Fuad Keurprulu ki bo v novi vladi bržkone minister za zunanje zadeve, je izjavil, da bo turška zunanja politika ostala še tin-prej isja. Spominska svečanost na Banjici BEOGRAD, 15, — Mestni odbor vojnih povratnikov je danes v Bedgradu na Banjiči proslavil spomin 170 tisoč domoljubov, ki so bili ined okupacijo aretirani v Beogradu in nato ustreljeni. Žalni svečanosti so prisostvovale družine številnih ustreljenih Beograjčanov. Spominski govor so Imeli predstavniki mestnega odbora Zveze vojnih povratnikov. služile za proizvodnjo vojnega materiala. V svojih komentarjih pišejo londonski listi, da «.ie svet razdeljen na dva bloka«, kar pa so tudi trije ministri poudarili. Zato je toliko bolj potrebna dosledna borba proti ustvarjanju bičkov -in interesnih sfer, kar vedi to do vojne. Jugoslovanski predstavniki so v OZN ponovno poudarili, da vprašanje miru ne sme biti monopol velikih držav, pač pa je vprašanjie, pri katerem morajo sodelovati vse države, male in velike, na podlagi enakopravnosti in spoštovanja njihove suverenosti V okviru OZN. Tisoč hiš uničil požar TOKIO, 15. — To noč je močan ogenj skoraj popolnoma uničil mesto Uematsu, v srednji Japonski. Požar, ki Se je naglo razvil in razširil, je uničil tisoč hiš. Materialna škoda je ogromna. Ranjenih je bilo nad sto bseb. Skupščina zveze zadrug Jugoslavije BEOGRAD, i5, — Danes zju. traj se je začela skupščina osrednje zveze jugoslovanskih zadrug. Skupščine se je udeležilo več kakor 500 delegatov kmečkih obdelovalnih zadrug. Na skupščini bodo preučili dosedanje dosežene uspehe, nato bodo določili naloge za nadaljnji razvoj zadružnega gibanja Skupščine so se udeležili predstavniki Prezidija 'jugoslovanske ljudske skupščine, JA, sindikatov, mladine in žena. Na začetku skupščine je predsednik Zveze za poljedelstvo in gozdove Mihajlo Todorovič v svojem poročilu izjavil, da je šestina kmečkega premožer.-ja v rokah kmečkih obdelovalnih zadrug, ki So ustanovljene v tretjini jugoslovanskih vasi. Todorovič je dodal, da socialistični sektor poljedelstva, vključno državna posestva in kmečke obdelovalne zadruge, zavzema danes tretjino obdelane površine v Jugoslaviji. * Poljedelski sektor pa mora zaradi povečane produkcije že letes veliko prispevat, k preskrbi živil mestnega prebivalstva, in sicer predvsem z žitom, In prašičjim mesom. Vlada nakazuje največjo pomoč zadrugam v Vojvodini, Slavoniji in Baranji, ki so poljedelsko najbolj razvite. Govoreč o bodočih nalogah kmečkih obdelovalnih zadrugah in o socialističnem sektorju poljedelstva je Todorovič ponovil potrebo slediti sklepom tretjega plenuma CK KPJ. Todorovič je končno poudaril, da bodo ljudske oblasti pomagale kmečkim obdelovalnim zadrugam ter posvečale največjo pozornost splošnim, kmečkim zadrugam ter napredku produkcije zasebnih kmetij. Todorovič je poudaril, da presežki poljskih pridelkov še vedno prihajajo z zasebnih kmetij. Končno je govornik poudaril pomen splošnih zadrug za ekonomske organizacije zasebnih kmetij, ki igrajo prvenstveno vlogo pri povečavi kmečke produkcije. dikalne zveze načelnik oddelka za mednarodne zveze centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Milan Slani, Poudaril je, da so vsi napori jugoslovanskih sindikatov, da bi se prenehalo s sovražno kampanjo in klevetami proti jugoslovanskim sindikatom s strani sedanjega vodstva Svetovne sindikalne zveze, ostali brez uspeha. Današnje vodstvo SSZ je dejal Milan Slani, ne samo, da ni, odstopilo od svoje sovražne politike proti Jugoslaviji in od kompromitiranja Svetovne sindikalne zveze v razbijanju mednarodne sindikalne enotnostk, pač pa še dalje izkorišča organizacije in organe Svetovne sindikalne zveze za svojo klevetniško kampanjo proti socialistični Jugoslaviji. Sklicanje izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze v Budimpešti ponovno potrjuje, da se sedanje vodstvo poslužuje te organizacije v svoji borbi proti Jugoslaviji in v svoji politiki uvajanja hegemonije in protidemokratičnih metc.d v Mednarodni sindikalni zvezi Na zasedanje izvršilnega odbora, ki bo v Budimpešti od t9. do 24. maja t. 1., sploh ni bil povabljen jugoslovanski predstavnik Djuro Salaj, ki je bil na II. kongresu Svetovne sindikalne zveze v Milanu, v juliju 1948 izvoljen za člana izvršilnega odbora. Na dnevnem redu tega zasedanja je pod tretjo točko razpravljanje o «poročilu izvršilnega urada o stališču centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije«. Za zasedanje izvršilnega biroja, ki bo od 15. do 18. t. m., je na dnevnem redu ((sindikalni položaj v Jugoslaviji«. Niti na to zasedanje niso bili povabljeni predstavniki jugoslovanskih sindikatov. kar enako jasno dokazuje, da pripravija vodstvo Svetovne sindikalne zveze sklep o Zvezi sindikatov Jugoslavije brez sodelovanja in posvetovanja s predstavniki jugoslovanskih sindikatov, .kakor tudi brez navzočnost Djure Salaja, člana izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze. Tako postopanje današnjega vodstva Svetovne sindikalne zveze, je poudaril Slani, dokazuje tudi, da vodilni organi Svetovne sindikalne zveze namesto, da bi obsodili in razve-ljali sklep sekretariata o prekinitvi odnosov z Djurom Salajem in jugoslovanskimi sindikati, ki nasprotujejo statutu, odobravajo in sprejemajo to protidemokratično stališče in metode sekretariata. Na podlagi teh dejstev, je zaključil Slani, ie očitno, da nr more Zveza sindikatov Jugoslavije ostati v vrstah Svetovne sindikalne zveze vse dotlej, dokler današnje vodstvo v temeljih ne spremeni svoje politike in svojega stališča do jugoslovanskih sindikatov, ter dokler ne zavrne in obsodi protidemokratičnih metna pokoravanja hegemoniji Sovjetske zveze, ki povzročajo ogromno škodo mednarodnemu sindikal nemu gibanju in služijo sovraž. nlkom mednarodnega delavske ga gibanja. Vsako nadaljnje včlanjenje v Svetovni sindikalni zvezi je nezdružljivo z interesi in dostojanstvom Zveze sindikatov/ Jugoslavije in delavskega razreda naše socialistične domovine. Po diskusiji je plenum sprejel skleo. da jugoslovanski sindikati izstopijo iz Svetovne sindikalne zveze. V sklepu se poudarja, da je sedanje vodstvo Svetovne sindikalne zveze izdalo načela proletarskega in. ternacionalizma in ie na ta način pokopalo nade. ki jih -je mednarodni proletariat jn še posebno delavski razred Jugoslavije polagal v to organizaci-jo V sklepu se ugotavlja, da' 1 vsedržavna konferenca Zveze sindikatov Jugoslavije 15. aprila t. I. zahtevala od izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze razveljavljenje sklepa sekretariata o prekinitvi rdnn- sov s Djurom Salajem ter je soglasno sklenila, da jugoslovanski sindikati prekinejo vsak odnos s sekretariatom Svetovne sindikalne zveze, dokler se ne razveljavi njegov protista-tutarni in proti demokratični sklep. Kljub tei zahtevi pa so vodilni organi Svetovne sindikalne zveze napravili novo diskriminacijo proti sindikatom Jugoslavije in posebno protj predsedniku centralnega odbora ter članu izvršilnega odbora SSZ Djuru Salaju, ki ga ni. so pozvali na sedanje zased-nj--izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze v Budimpešti Dejstvo, da se Djuru Salaju preprečuje sodelovanje v delu izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze, katerega član je od njene ustanovitve, in da se hočp o klevetah in o diskriminacijskem postopku sekre. tariata proti jugoslovahsklm sindikatom razpravljati brez navzočnosti predstavnikov jugoslovanskih sindikatov, dokazuje, da se vodilni organi strinjajo s postopkom sekretariata in H n je dejansko prejudicirano stališče izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze glede zahteve, k; m ie postavila vse. državna konferenca jugoslovanskih sindikatov izvršilnemu odboru Svetovne sindikalne zveze. Pred delavskim gibanjem vse-ga sveta, se ooudarja v sklepu Zveze sindikatov Jugoslavijo, moramo danes ugotovdi, da vodstvo Svetovne sindikalne zveze ne spoštuje več vnl!e in razrednih interesov mednarodnega delavskega gibanja, pač Pa predstavlja birokratski apa- rat zunanje politike neke države in je zato postalo ovira za razvoj mednarodnega razrednega sindikalnega gibanja. Ugotavljajoč, da so veliki cilji, zaradi katerih je bila ustanovljena Svetovna sindikalna zveza. žrtvovan! za račun protidemokratične hegemonistične politike Sovjetske zveze, izjavlja plenum, da se delavski razred Jugoslavije ne more strinjati z razbijaško politiko sedanjega vodstva Svetovne sindikalne zveze, ki ie na vsej fronti kre-nila s potj proletarskega inter-nacionalizma in mednarodne solidarnosti delavskega razr-. da, niti ne more ostati v mednarodni organizaciji, ki vodi sovražno politiko nroti njem socialistični domovini. Na koncu sklepa je rečeno: Zveza sindikatov Jugoslavije se bo v skladu z interesi mednarodnega proletariata, ki jim je vedno ostala zvesta, tudi v bodoče borila proti Izkoriščanju mednarodnega sindikalnega gibanja za kakršno koli hegemo-nistlčno in protidemokratično politiko ter se bo še dalje dosledno borila za mednarodno sindikalno enotnost na podlagi dejanske in popolne enakoprav. nosti vseh razrednih sindikalnih gibanj v svetu. Plenum centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije izraža svoje trdno prepričanje, da bo internacionalistična zavest delavskega razreda vsega sveta zmagala in spravila razredno mednarodno sindikalno gibanja na pot notranje demo> kracije in proletarskega inter-nacionalizma. i Pred nekaj dnevi je klero-fašistično jutranje dnevno glasilo v Trstu uGIORNALE Dl TRIESTEn objavilo na uvodnem mestu članek, v katerem se norčuje iz Jugoslovanske armade. Včeraj pa je klerofa šistično popoldnevho glasilo kLE ULTIME NOTIZlEs objavilo sledečo izjavo ministra obrambe v' De Gasperijevi vladi Pacciardija, ki je naj prej izjavil (v Milanu), da je utreba premagati ozračje poraza, ki še vedno teži rji italijanskem življenju»; »Nimamo potrebe premagovati vojaških dolpčlb mirovne pogodbe, kajti vojaške sile, ki nam jih dovoljujejo, so v dobi mira zadostne, če so dobro or ganizirane, dobro izučene in dobro oborožene.« Naito je nadaljeval.- uToda ml imamo 40 rezerv, nih divizij, ki Smo jih po vojni izučili. Dovolj je vedeti, kje nam je najti material, opremo in varnost naroda na mejah je organizirana.» Nato poroča omenjeni list takolet «Pri tem je minister dodal, da — če bi Tito kršil pogodbo in žalil čast italijanskega ljudstva s priključitvijo cone B — • strani Italije tozadevni odgovori ne bi izostalij Če te izjave prištejemo k izjavam grofa Sforze o »močnem narodit» in «moinl vladin, potem nam ne bo težko ugotoviti, da gre pri teh zunanjepolitičnih Izjavah članov italijanske klerofašistične Vlade le *a drugačne izraze za tisto, kar je Mussolini najprej imenoval ((štirje milijoni bn-jonetov» in zaključil z eosem milijonov bajonetovs, končal pa je z glavo navzdol (v Milanu) na Trgu Loretto. Italijanska vlada trdi, da je izraz volje italijanskega ljud stvn. Po izjavah članov te vlade bi torej sledilo, da je italijansko ljudstvo zelo borbeno razpoloženo in da komaj čaka, ita bi se uvrstilo v tistih Pac-riardljevlh 40 dtvliij. za katere bo menda že Sforza vedel, kam naj gredo po material. Skratka; italijanska vlada rožlja z orožjem. Toda — ret’n — se menda sama zaveda, da italijansko ljudstvo ni ramo tako zelo borbeno razpoloženo, kajti bilo je potrebno poklicati iz KOKINFOBMISTI UMORILI predsednika Ljudske fronte v ČSR Po večmesečnem mučenju s strani kominFormističnih policajev je Mita Dimitrijevič, predsednik Ljudske Fronte Jugoslavije, 28. aprila podlegel v zaporu Brandys nad Labo - Komentarji jugoslovanskega časopisja zveza FLRJ NEW YORK, 15. — Uradna poročila pravijo, da bo uradno štetje v ZDA pokazalo, da Je prebivalstvo ZDA leta 1950 doseglo 131 milijonov 500 tisoč prebivalcev. S tem bi se število prebivalstva v primeri z letom 1940 povečalo za 20 milijonov. U-radne številke bodo znano še pred koncem t. 1, ¥ BEOGRAD, 15, — Delegacija Jugoslovanske letalske zveze, ki je bila v Švici in v Franciji, da bi vzpostavila odnose z mednarodnimi letalskimi organizacijami, se je včeraj vrnila v domovino. Tajnik Letalske zveze Mihajlo Velimirovič je izjavil da so med bivanjem delegacije v Parizu razpravljali o sprejemu Jugoslovanske letalske zveze v Mednarodno letalsko organizacijo. Jugoslovanska letalska zveza je že imenovala dva delegata, ki bosta sodelovala na glavni skupščini te mednarodne letalske organizacije ki bo konec maja v Stockholmu. LONDON, 13. — Predsed-nlk zborniče Morrison je danes javil, da bo spodnja zbornica imela za binkošti počitnice od 26. maja do 12. junija, PRAGA, 15. — Po večmesečnem okrutnem mučenju od češkoslovaških policijskih organov je Dimitrija - Mita Dimitri-jevič, predsednik organizacije Ljudske fronte Jugoslavije 28. aprila letos podlegel v zaporu Brandys nad Labo. Dimitrijeviča so aretirali 17. decembra lani skupaj z drugimi voditelji Ljudske fronte v Pragi. Aretirani Jugoslovani so bili podvrženi v zaporu strahovitemu mučenju. Vest o smrti Dimitrijeviča in nekatere podrobnosti o njegovem mučenju je izzvala veliko zgražanje in ogorčenje med vsemi, do katerih je prodrla. Češkoslovaški državljani so sprejeli to vest s studom in potrtostjo zaradi gnusnih metod, ki se jih češkoslovaška policija po navodilih svojega državnega vodstva poslužuje proti Jugoslaviji in njenim državljanom, in ki se nič ne razlikujejo od metod, s katerimi so Nemci med vojno mučili vse antifašistične borce in domoljube. Današnja beograjska ((Borba« piše, da je ta umor ponovno pokazal, kakšne so policijske metode, ki jih uporabljajo voditelji kpminformistič nih držav po navodilu svojih gospodarjev proti tistim, ki no. čejo služiti nemoralni in protidemokratični politiki. To bru talno postopanje, ki je povzročilo smrt jugoslovanskega do. moljuba, ki je kriv samo tega, da odkrito ljubil svojo domovino in da je bil zvest svojemu ljudstvu, je obtožba ne samo proti češkoslovaški vlddi, pač pa proti tistim, ki jo spodbujajo, naj gre po poti sovraštva do naše države. List pripominja, da ni golo naključje, da je bil ta zločin iz. vršen v CSR, kjer ljudstvo s simpatijo sledi borbi jugoslovanskih narodov. Umor poštenega borca, kakor je bil Dimi-trijevič, je bil pripravljen z ene strani, zato da se ustrahujejo Jugoslovani v CSR, ki so v velikem številu v zaporu, zato da bi uničili njihov odpor in jih prisilili na »Izpovedi«, z druge strani pa da ustrahujejo pne Cehoslovake, ki kažejo simpatije do Jugoslavije in ki se upirajo vedno večjemu podrejanju njihove države sovjetskemu diktatu. Umor Dimitrijeviča je razburil jugoslovansko javnost, zaključuje »Borba«. Ni mogoče več govoriti o človeških pravicah, o svobodi besede in izražanja: danes v kominformističnih državah ogrožajo celo življenje naših državljanov prav tisti, ki imajo dolžnost zaščititi ga. List ((Politika« piše, da je v CSR ,v; zaporu še ,več drugih jugoslovanskih državljanov, ki jih mučijo in da je pred meseci izginilo iz teh zaporov mnogo Jugoslovanov. Morilec Djakoviča odkrit in obsojen na smrt BEOGRAD, 15. —■ Beograjsko sodišče ie včeraj obsodilo na smrt z ustrelitvijo bivšega žandarmerijskega narednika Nikolaja Araliča, ki je 25. a-prila 1929 sodeloval pri umoru tedanjega organizacijskega tajnika CK KPJ in kandidata izvršilnega odbora Kominterne Djura Diakoviča in tedanjega tajnika Rdeče pomoči za Jugoslavijo Nikola Mecimoviča. U-mor Djakoviča in Mecinoviča So skrbno pripravile tedanje policijske oblasti, da bi za časa najhujše monarhofašistične diktature^ uničil^ KPJ. Oba sta bila ubita blizu avstrijske meje. Na ta način namreč so hoteli pokazati, da sta bila Dja-kovič in Mecinovič ustreljena, ker sta hotela tajno prekoračiti mejo in pobegniti v Avstrijo. Preden so ju umorili, so ju barbarsko mučili v ječi. 2an-dar Aralič, katerega so nedavno razkrinkale ljudske oblasti, je bil član državne policije kvizljnške vlade v Srbiji. Pv osvoboditvi je bij večkrat obsojen zaradi podtalne dejav-nosl i MADRID, 15. — Danes zjutraj se je iztiril vlak blizu Valdemoro 27 km od Madrida. Pri tem je pilo devet mrtvih in 25 ranjenih. Prva poročila pravijo, da se je poštni vlak iztiril, ker je bil razbit dobršen kos tira Iztirilo se je 9 vozov =F TRYGVE LIE PRI STALINU MOSKVA, 15. — Sovjetski minister za zunanje zadeve Višinski je danes priredil kosilo na čast glavnemu tajniku OZN Trygve Lie. Kosila sta se udeležila tudi namestnik zunanjega ministra Gromiko in norveški odpravnik poslov Halde Akre. Trygve Lia, ki je sklenil podaljšati svoje bivanje v Moskvi do 18. maja, bo imel- v sredo tiskovno konferenco. V nedeljo je glavni tajnik OZN. prisostvoval nogometni tekm; na stadionu »Dinama«. Do sedaj ni Trygve Lie prišel v1 stik z novinarji, znano je, da je imel razgovore z Višinskim in Gromikom, ne da bi bilo kaj znanega o teh razgovorih. Kljub pomanjkanju u-radnih poročil o teh razgovorih pa prevladuje innenje, da gre za vzpostavitev univerzalnosti OZN ter za sprejem Lft Kitajske v OZN. Radio Moskva poroča, da se je dBnes predsednik ministrskega sveta ZSSR sestal z glavnim tajnikom OZN Trygve Liem, razgovoru sta prisostvovala Molotov in Višinski. Govorijo o miru a delajo proti REOGRAD, 15. — V članku. k< analizira razvoj protijugoslovanske kampanje v Bolgariji, piše današnja »Borba«, da bolgarske vojaške oblasti ’ porivajo pripadnike oboroženih sil proti Jugoslaviji ter vztrajno trdijo, da bo ta v najkrajšem času napadla Bolgarijo. dBorba« piše, da vodijo Isto kampanjo tudi v šolah. Tako — pravi list — vodijo sov.jetsiki agenti v Bolgariji kampanjo za mir«. Hkrati spodbadajo bolgarski narod, da bi ga bolje izkoriščali in gosDodovali nad njim. »Propagande za mir — za. ključUje »Borba« ni mogoče voditi z izmišljenimi in lažni-mi vestmi o Jugoslaviji, s protijugoslovanskimi in vojnohuj-skaškimi govori, ki jih imajo sovjetski maršali, Ti »borci za mir«, ki pa' samo z besedami borijo za mir, dejansko so Pa proti, so se že izkazali za dobre provokaterje, ki preprečujejo sodelovanje med narodi«. Trsta samega kominformtstie-nega voditelja Vidalija, ki Toma že bes teden iz Padhve v Genovo, dz Genove v Fircnze, | iz Fircnze » Milano, pa p šesto S. Glovanni in v Videm, kjer so pred nek/l; dnevi že imeli generalno bčjo za njegov sprejem, ko je vodstvo videmske federacije KP šlo na čelu sprevoda, ki je zahteval Split, Zadar, Dubrovnik, Reko, Pttlj —- zaenkrat. Toda, to ni fašizem! To je patriotizem. In sicer patriotizem najplemenitejšega kominj formistlčnega kova, ki je si cer, popolnoma enak tistemu šovinističnemu iredentizmu pred prevzemom oblasti pa fašizmu, ki ga je ne samo duce imenoval za pravi začetek fašizma, ampak so bili teaa mnenja tudi n. pr. razni tržaški Itomini formisti kot n. pr. Mario Pa-i cor ali pa milanski Davide Lat jolo-Ultsse. Ta kenninformistič-ni iredentizem pa sg p Trstu izraža v uvodnikih kominfori mističnega glasila (dl Lapora-tore« takole: «Znano nam je iz privatnih izjav predstavnikov najbolj različnih političnih struj, italijanskih in slovenskih, ki so pripravljene na najširši sporazum za gibanje kakršnega Trst ni nikoli videlo, gibanje, ki naj zlomi zahrbtno klerikalno — ameriško — titovsko! igro za hrbtom prebivalstva obeh con, takšno, 'kakršno se vsiljuje neki vladi, gibanje, ki najj vrže y zrak vse žalostne načrte«. Da. Prav dobro se spominjamo, kako je bilo še pred resolucijo Kominforma mnogim sedar hjim vročim komtnformistom že tedaj strašno pri srcu, ko so gledali, kako tržaške fašistične tolpe pljujejo na mož gočne manifestativne povorkt tržaškega ljudstva v letih 1045-48. Ze tedaj smo brali v njihovih očeh: ((Kako lepo bi bilo, če bi se psi mi združili s temi patriotičnimi in hrabrimi mladinci v enem samem vzkliku: Trieste all'ltalia». Sedaj hočejo tržaški komln-formisti to izvesti. In Vse nji• hovo dosedanje delovanje je bilo naperjeno v tej smerii Zadnji poskus podobne manifestacije naj bi bila februarska dvaijsetdnevna štirideset-lirska stavka pod okriljem ja-, šističnega škofa Santina (pravijo, da je tildi on podpisal kominformistično resolucijo za mir in Lega Nazionale. Sedaj torej pripravljajo novo manifestacijo fronte od Vidalija do Santina, ker mislijo, da so tržaško ljudstvo pač že dovolj sprepričali», da je glavni smisel njegove borbe nadaljevati tam, kjer je zaradi poraza fašizem prenehal in se uvrstiti v novofašistične CLN-ovske vrste. Seveda; Tako bi ta cunja-sta imperialistična fronta od Santina do Vidalija hotela! Tržaško ljudstvo pa misli drugače. Tržaško ljudstvo namreč še prav dobro ve in se spominja, kam je italijanski cu-iijasti imperializem privedel Italijo in svet. Zato komin-formisti pišejo za enkrat zelo previdno; »Znano nam je iz privatnih izjav...s Toda tržaškemu ljudstvu je znano iz javnih Sforzovih in Racciardijevih izjav, da izjave o 40 divizijah ne pomenijo nič drugega kot tisto, kar so pomenile Mussolinijeve o osmih milijonih bajonetov. Pa ne samo tržaško ljudstvo, ampak italijansko ljudstvo. Zato Vidali po Italiji zastonj nabira pozdrave fašističnih študentov za tržaške fašistične študente... BEOGRAD, 15. — Marša! Tito je danes sprejel britanskega poslanika v Jugoslaviji Charlesa Peacka, ki se je vrnil s svojega Anglijo. potovanja Zilliacusov članek o Jugoslaviji LONDON, 15. — v članku, ki ga je objavil v «Reynold News», piše znani angleški napredni politik Zilliacus med drugim: Prvikrat y tridesetih letih je neka velika komunistična partija prilagodila mar-ksistično-leninistično analizo in izkustva Oktobrske revolucije na njej svojstven način pri gradnji socializma v svoji državi. Preučitev dogodkov dokazuje, da jie jugoslovanski režim ostal res prost od sleherne vojaške obveznosti z Zahodom in da je do sedaj ohranil svojo neodvisnost. Clankar preučuje tudi življenjske pogojie jugoslovanskih delavcev in ugodne pogoje za kulturni, umetniški in znanstveni razvoj ter zaključuje, da jugoslovanski voditelji smatrajo, da sta demokracija in svoboda sestavni del socialističnega življenja, ki ga gradijo. Turistični promet med FLRJ in Avstrijo UUNAJ, 15. — Avstrija in Jugoslavija sta podvzeli več ukrepov za povečanje medsebojnega tujskega prometa. S L junijem bodo jugoslovanske oblasti brez posebnih formalnostim izdale vizum za vstop vsem onim avstrijskim turistom, ki bodo hoteli preživeti počitnic^ v Jugoslaviji. Vizum bo veljaven dva meseca. Do sedaj pa avstrijska državna banka še ni izdala potrebnih predpisov in potrebnih deviz za avstrijske turiste. Upajo pa, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Poplave v Kanadi WINNIPEG, 15. — Zaradi poplav Rdeče reke v pokrajini Manitoba so oblasti, ki vodijo reševalna dela, zapovedale evakuacijo mesta San Bonifacio, ki leži blizu Winnipega. Ker je Rdeča reka zelo narasitla in poleg tega piha močan veter, se boje da bi voda narastle reke Podrla oibrambnj nasip in preplavila San Bonifacio' ter predmestja Winnipega. Ta obraimbni nasip, ki brani V/innibeg, je dolg 10 km in 3.50 m visok. Ta zasilni nasip stalno nadzoruje 10 tisoč prostovoljcev. V splošnem se je položaj poslabšal. Sam Winnipeg je zapustilo okoli 100 tisoč oseb ali tretjina prebivalstva mesta. Na kraj nesreče so prišli predstavniki vlade in vojaških oblasti. 16. maja 195® Prva seja novoizvoljenega izvršilnega odbora OF za Tržaško ozemlje Festival prosvete 11. junija na stadionu „Prvi maj" - Za organizacijskega tajnika izvoljen tov. Stanislav Bole - Priprave za tabor OF v Dolini - Pozdrav »Primorskemu dnevniku" ob njegovi petletnici - Razprava o počitniških kolonijah, šolstvu, športu, mladini itd. Včeraj popoldne se je vršila prva seja novoizvoljenega izvršilnega odbora Osvobodilne fronte, ki jo je vodil v odsotnosti predsednika tov. Branka Babiča, podpredsednik tov. dr. JOŽE DEKLEVA. Najprej je politični tajnik tov. FR STO KA podal politično poročilo, v katerem je predvsem poudaril velik uspeh letošnje prvomajske proslave, kar je ponovni dokaz, da naše ljudstvo vedno bolj spregleduje politično špe. kulacijo kominformistov. Orisal je lokalno in mednarodno politično situacijo, pri čemer je poudaril, da je spor s Ko-minformom prešel meje FLRJ in ST.O-ja. Borbo proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju v ■zadnjih dneh reakcija in ko-rninformisti vedno bolj zaostrujejo, kar dokazuje najdba orožja na parniku «Vettor Pisani« in Pa kpminformistična provokacija v soboto v Škofijah, ki *>a se je popolnoma izjalovila, kajti naše ljudstvo kominfor-mističnim izzivačem Blažini in Jaksetichu ni nasedlo in so morali zato pripeljati svoje kriča. če iz mesta, katerim naj bi 'Jaksetich povedal. 0 potrebi »pohoda« na Koper. Prejeli pa 90 dostojen odgovor istrskega ljudstva, ki se -je zbralo v Škofijah na drugi strani bloka, o Čemer je naš list že poročal Tov. Stoka je nato omenil Vi-, dalijevo romanje po Italiji, kamor je šel Hujskat italijansko ljudstvo na izvajanje italijanske imperialistične politike, namesto da bi KPI poskrbela za to, da rešuje številne druge pereče življenjske probleme italijanskega proletariata, ne pa pomagala italijanski imperialistični reakciji v njenem vojnem hujskanju. Govornik ie nato podal v glavnih črtah bodoče naloge izvršilnega odbora OF, pri čemer je- poudaril, da je potrebno reševati predvsem konkretna življenjska vprašanja in v tem smislu povečati delovanje OF. Diskusije o poročilu tov. Stoke se je udeležilo več tovari-Sev, med katerimi je tov. BOLE’ ugotovil uspešno delovanje Kmečke zveze ter poudaril potrebo, da se vsi kmetje cone A organizirajo v tej svoji organizaciji, ki je razvila veliko aktivnost, Nato je izvršilni odbor soglasno izvolil za novega organizacijskega tajnika tov. Stani, slava Boleta. Tovariši Stoka, Godina, Ko-smina, Kukanja in drugi so nato razpravljali o poročilu glede organizacije tabora Osvobodilne fronte v Dolini, za katerega so bili določeni trije člani odbora, da poskrbijo za vse potrebne priprave za tabor. Tov. TURK je nato poročal o festivalu prosvete, ki se bo vršil 11. junija na stadionu «Frvi maj«, na katerem ■ bo revija narodnih noš iz vseh slovenskih krajev, nastop pevcev, plesi itd., kar bodo izvajala kulturna društva iz vseh slovenskih krajev ter osemdnevna razstava »lik. Sledilo je poročilo tov. DEKLEVE o potrebi sklicevanja množičnih sestankov, na katerih naj se obravnava politični položaj, stališče KPI do STO-ja, odnos OF do STO-ja, uspeh prvomajske pro. slave, festival prosvete, počit- niške kolonije in petletnica »Primorskega dnevnika«. — O jubilejni številki ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA« je poročal tov. Renko, o počitniških kolonijah tov. Vojo, o šolstvu pa tov. Drago Pahor. Diskusije o vseh teh vprašanjih so se udeležili številni tovariši, ki so povedali svoje predloge, katere je izvršilni odbor sprejel kot sklepe med katerimi je bil soglasno sprejet tudi pozdrav izvršilnega odbora ((Primorskemu dnevniku« ob priliki petletnice njegove ustanovitve. Pozdrav objavljamo na prvi strani našega dnevnika. Ng koncu seje je govori] še tov. Turk o športu, tov. Jelinčič o 30-letnici požiga narodnega doma, ki bo 13. julija, o čemer je sprejel potrebne sklepe že glavni odbor QF na svojem prvem zasedanju. Končno je govoril 6s tov. Kukanja o vprašanju mladine. Tov. Dekleva je nato s pozi-yom, da se prisotni vneto oprimejo dela, sejo zaključil. Pozdrav antifašističnih žena iz Lokovca Antifašistične žene iz vsega Lokovca pošiljamo ženam v Trst borbene pozdrave spominjajoč se na vašo brigado, ki nas je z navdušenjem obiskala v tem kraju, kjer so se vršili najhujši boji proti sovražnikom nacifašistom. Prosimo vas. da izročite naj prisrčne jše bratovske pozdrave vsemu ljudstvu Svobodnega tržaškega o-zemlja. ki se danes bojuje za uresničenje socialistične demokracije med narodi, za trajen mir, za zmago nad angloameri-škim imperializmom, nad italijanskim šovinizmom in nad klerofušizmom De Gasperija Naj živi antifašistična fronta žena. Naj živi slovansko-italijanska antifašistična zveza v Trstu Naj živi Komunistična partija Jugoslavije in njen voditelj maršal Tito ZOPET KRIVIČEN UKREP ZA SLOVENSKE PROFESORJE Šolske oblasti naj podaljšajo rok za vlaganje prošenj za namestitev na slovenskih šolah leta zaman za rapo- Kot smo objavili v naši sobotni številki, so odgovorne oblasti razpisale nova službena mesta za učno in upravno osebje na slovenskih srednjih šolah. Iz samega ■ razpisa je razvidno, du traja rok za vlaganje prošenj do vštetega 20. maja t. 1.. Kdor nima mnogo opravka z vlaganjem prošenj, temu pač ne bi prišlo na um, da je tudi datum roka postavljen s posebnim namenom, ki je še daleč od1 tega, da bi bTl v korist slovenskih profesorjev, še najmanj pa v interesu onih profesorjev domačinov, ki čakajo Zborovanje Kmečke zveze v Nabrežini in na Opčinah Kmetje morajo združeni braniti naše kmečko gospodarstvo pred grozečo krizo Kljub temu da ni sedaj najbolj primeren čas, ker je lepo vreme in mnogo dela zlasti v vinogradu, se je zbralo v nedeljo v Nabrežini precejšnje število članov KZ iz nabrežin-ske, na Opčinah pa iz openske okolice, da se porazgovorijo o zelo perečih zadevah našega kmetijstva. Zastopane so bile vse vasi in panoge kmetijstva, živinorejci, mlekarice, čebelarji in kmetje-ribiči. O raznih problemih sta govorila strokovnjaka Kmečke zveze, nakazala rešitev in prikazala uspešno delo Kmečke zveze, ki se je v kratkem času zelo izpopolnila in mnogo dobrega napravila v korist svojim članom in sploh kmetijstva našega področja. Predvsem je govornik opozo. ril na bližajočo se krizo, katere znaki so v Italiji že vidni Italijanski kmet zaskrbljen gleda v bodočnost in ne vidi od nikoder pomoči in gotovosti za svoj obstanek. Treba se je postaviti v obrambo našega kmečkega gospodarstva, da se prepreči ali vsaj omili grozeča kriza Zato je potrebno, da se vsi kmetje združijo in enotno branijo svoje interese, ne glede na politično prepričanost posamez» nika. Prav v Kmečki zvezi bodo našli naši kmetje svojega zaščitnika. Naloga Kmečke zveze je, da proučuje probleme in hrani osebne in skupne interese naših kmetov. , Vojna in vojaška škoda Vojna škoda se deli glede na premičnine in nepremičnine Do sedaj je deloma rešena zadeva glede premičnin. Oblasti dajejo predujme za odškodnino v znesku do 200 tisoč lir Rešenih Pa je šele pičla polovica prošenj za odškodnino premičnin. Reševanje prošenj gre zelo počasi, ker o tej stvari odločajo sedaj v Rimu in ne več v Trstu kakor v začetku Glede nepremičnin ni še nič urejenega. Italijanske oblasti pravijo, da bi rešitev tega problema zahtevala ogromne stroške v znesku celotnega državnega proračuna dveh let. Pripravljajo Pa nov zakon, ki bo verjetno določil le 50 odst, od škodnine, ki jo bodo izplačevali v dobi 20 let. Glede škode, ki jo povzroča Obnovljena delavnost OF na našem podeželju Uspeli sestanki na Opčinah, v Padričah in v Bazovici V soboto dne 13. t. m. se je 1 sestal naš krajevni OF. kjer so prisotni člani jn članice z velikim zanimanjem sledili poročilu o političnem položaju, ki ga je podal tov. Jelinčič, in je med razpravljanjem pokazalo vse svoj« ogorčenje nad ravnanjem Žene III. okraja so z delom dokazale svoie zaunanje v našo borbo Prvomajsko tekmovali j,e je za nami, vendar nas številke •>'-lijo, da se povrnemo k njemu in prikažemo, koliko so ten® prispevale zanj. Ponudimo se nekoliko samo pri tretjem okraju. Vpisov v OF * 64 za obnovo ES 32, pionirjev 65. v prosvetno društvo 8. 880 ur prostovoljnega dela. 90.080 lir denarnih prispevkov, 40 kg prispevkov v blagu, 12 novih naročnic za «Našo ženo«. 8 za «Primorski dnevnik«. 1 za »Liudski tednik« in prodale so 30 izvodov »Prešernove knjižnice«. Nakupile so več igrač za tukajšnje pionirje in za otroške vrtce v Izoli. Sest delegacij žena ie obiskalo bolna tovarišice in tovariše. Ponosne so na svoie delo in' to toliko bolj zaradi prvomajskega uspeha, ki je zadal resen udarec tukajšnjemu kominformlzmu. Se z večjo vnemo bodo zdaj nadaljevale in storile vse. karkoli bo zahtevala tudi od njih priprava zk počitniške kolonije. Kominforma in pesebno ital! ianske KP. ki je končno s Pa-jettovo izjavo s cinično odkritostjo razkrinkala svoje šovinistično stališče v vprašanju STO-ia. Izrazili so svoie mne nje, da bo to imelo vsaj ta dober učinek, da razjasnjeni položaji, Vidaliju in njegovi tržaški provincialni podružnici italijanske KP ne bo več dovoljeval. da bi še slepomišila in pri krivala to, kar smo drugi že itak davno vedeli Po tej razjasnitvi položaia in po lepo uspelem 1. maju, ki je tudi Opčin privedel več stotin ljudi na stadion «Prvi maj«, so seveda mnogi ugotovili nujnost, da *e sedanji ugodni položaj dobro izkoristi za okrepitev OF, kamor bo treba spet privesti vse zavedene tovariše in tova rlšice. ter vse ostale množične organizacije, predvsem športne mladinske in prosvetne po zgledu drugih krajev, kjer so se že otresli mrtvila pokornim lormovskih dveh let in se lotili kot ob pomladnem dihu z novo. osveženo delavnostjo, pred vsem v pevskih zborih in dramskih družinah Istega dne je bil množičn sestanek OF v Padričah. Dv: dni poprej, v četrtek 11. t. m pa v Bazovici. Oba sestanka sta bila zelo dobro obiskana in na obeh so se obravnala vprašanja. ki so se obravnavala tudi na Opčinah. Razpravljalo se j-dina, njegova 28-letna žena A na ter 3-letna hčerka Benjamina, vsi trije iz Ul. Panebianc" 2 Po trčenju sta se obe vozili ter vsi potniki prekucnili, ven dar pa so na srečo pri padcu dobili le lažje poškodbe. Na kraj nesreče je takoj prl-vozll avtomobil Rdečega križa ki je Antona Špacapana, Ano Godino ter njeno hčerko Benja-mino odpeljal v glavno bolnišnico, kier so zdravniki vsem trem nudili takojšnjo pomoč. Dočim sta mati in hčerka po Iihko desne noge zdraviti v bolnišnici okrog 40 dni. Uaključje jo hotelo. da sta ostala oba vozača pri nesreči popolnoma nepo škodovana za Tržaško ozninljg V četrtek 18. t. m. ob 2*. «ri v dvorani kina v SKEDNJU P R E M I F R A Molierove kome®*!® • „TARTUFFE“ Osebe: Gospa va r Angela Rakarjeva Lukeš, J°s? pernell°- , Or- gon - Jožko rf. Elmira - Nada CEPLJENJE OTROK PROTI DAVICI IN KOZAM Občinski higienski urad v Trstu sporoča, da se je pričelo spomladansko cepljenje otrok proti kozam in daviči, ki bo trajalo do 31. t. m. Cepljeni mo. rajp biti vsi otroci rojeni V' letu 1948 in v prvem trimesečju 1949 (na splošno vsi otrpni, ki sb dopolnili 1. leto st artisti). ter oni otroci, ki so bili rojeni pred navedenim rokom, in niso bili do sedaj cepljeni fz kakršnega koli razloga. Cepljenje je obvezno in se vrši dnevno od 16 do 17 v prostorih higienskega urada v Ul. Cavana 18i vhod z Ul. Duca d’Aosta. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 14. in 15. ir.aja se je v Trstu rodilo 15 otrok, porok je bilo 11, umrlo je 16 oseb. Poročili so' se: natakar Ivan Bortclussi in gospodinja Tersico-re Giannopuio. uradnik Livio Sorini in gospodinja Lucilla Lo Farmo, mehanik Salvatore Vitel-laro in frizerka Cecilia Fabello, poslovodja Ivan Grotta in petilj-kn Addolorata De Cagna, mizar Ivan Verbanaz in gospodinja Giuditta Colledani, prodajalec Josip Košuta in gospodinja Anna Canau, delavec Bruno Perini in bclničarka Marija Fonda, poslovodja Sergij Petrovich in gospodinja Marija Grande, uradnik Gualtiern Cornachin in uradnica Romana de lurco, agent CP Emi-lio Mughelli in gospodinja Anita Ruzzai, šofer Rinaldo Cianni-ni in ' gospodinja Noeni Rovis. Umrli so: Marino Dolse (3 mesece). 61etni Ernest Screbogna. 70Ietni Guido Bressa, 691etna Marija Ferluga por. Ferluga, 731et-na Guglielrriina Slaninka vd. Co-iiani, 58!etna Marija Furlan vd. Zargoli, 501etna Marija Garbin por. Nasi. 421etna Valerija Fa-bris por. Beneietti. 86!etni Karol Avanzini, Pierina Lukač (2 meseca), 751etna Marija Jelinčič Šivat vd. Russ, 52!e'ina Ernesta Bernardini vd. Forni, 441etni Viktor Batello, 671etni Franc Grabor, 641etni Aldo Fišer Fan-tuzzi, 431etna Idelrna Aldrighetti por. Martini. NOVE UREDBE o stanovanjskih uradih in stanovanjskih odborih TRST. 15. — Novi ukaz ZVU št. 96. ki bo stopil v veljavo na dan objave, v Uradnem listu, pooblašča predsednika cone, da prenese oziroma delegira na župane občin tega področja polnomočja, ki jih ima glede ohranitve stanovanjskih uradov in stanovanjskih odborov. Ko bo ta oblast prenesena ali delegirana na župane, bodo ti lahko razpustili stanovanjske urade na področju svojih občin, oziroma določili rok. v katerem morajo omenjeni uradi dokončati vse tekoče zadeve in prenehati z delovanjem. Po preteku tega roka bodo vse stanovanjske in podobne sporne .zadeve razsojala redna sodišča. Kljub odpravi stanovanjskih uradov ali odborov bodo vsa od-kazila hiš. stanovanj ali lokalov, ki jih izbirajo od omenjenih uradov pred njihovo ukinitvijo ostala v celoti v veljavi, dokler ne bo ZVU izdala drugačnih ukrepov. Sodna izpraznitev stanovanj TRST. 15. — Zaradi akutne stanovanjske stiske na- angloame-riškem področju Svobodnega tr. žarkega , pzerpUd, je, ,zyy izdala ukaz St. 95, .s katerim se prekinjajo in podaljšajo vse sodne odločbe o izpraznitvi stanovanj v tržaški občini do 31. julija 1950. Odložitev sodnih odločb za izpraznitev stanpvanj, ki jo določa ukaz št. 95, pa ne velja, če je bil sodni odlok izdan zaradi neplačevanja najefhnine, zaradi nemoralnosti. na podlagi tožbe v posestnem sporu ali zaradi zlorabe. Ta ukaz je stopil v veljavo dne. 8. maja. ko ga je podpisal glavni ravnatelj za civilne zadeve. NOV NAČELNIK URADA ZA POLJEDELSTVO IN RIBOLOV TRST. 15. — 'L uorasniir. ukazom ZVU št. 33, ki stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu z učinkom pa 1. novembra 1948, je imenovan g. Robert Ca-prlni "za načelnika urada za poljedelstvo, in ribolov. ZAVAROVALNA DRUŽBA «ORION» LTD. V LONDONU POOBLAŠČENA ZA SKLEPANJE ZAVAROVALNIH POSLOV TRST, 15. — Ukaz ZVU št. 32, Id stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu, pooblašča zavarovalno družbo «Orion Ltd.«, ki ima glavni sedež v Londonu m podružnico v Trstu, da sklepa na angloarr.eriškem področju STO-ja zavarovalne pogodbe pro-H letalskim in avtomobilskim nezgodam, požarom, drugim nezgodam in glede civilne odgovornosti in prevoza po morju, kopnem in zraku Fišer; jelčičeva; Damis - Silvi) bal; Marijana - Elza čeva, Tea Starčeva; Val« Srečko Košir; Cleant . ne Raztresen; Tartuffe -do Nakrst; Dorina - 6 Starčeva, Zlata Roda#0? Loyal - Modest Sai-d®' , nest Zega; Policijski nik - Julij Guštin; FliP®’8 Tea Starčeva, Elza Bartn® va; Biriča - Alojz Starc Enij Reinhardt- Režiser: Jože Babič-Inscenator: arh. Dušan Vas V petek 19. t. m. ob 2®'1,1 v dvorani kina v SKEDNJU PRVA PONOVlT®V Molierove komedije- tartuffe* Prodaja za vstopnic predstavi vsa dan od ia. 12 ter od 16 do 18 pri «A<% Express» Ul. F. Sever0 .u pri blagajni kina v Ske ^ pa vsak dan od 9 do * eno uro pred predstavo- Prošnja občinstvu. UPra!. SNG priporoča staršem, ne jemljejo s seboj v S11 lišče otrok pod desetim^ tom, razen pri mladimM igrah, ker motijo irz za J njajo razgled na oder s T I stim premikanjem po dv ; ni. Paziti moramo, da bo dališka vzgoja občinstva predovala- C Uprava S3'10 STRELSKE VAJE NA SKEM, BAZOVIŠKEM ^ SESLJANSKEM STREL'5 fl* | scU TRST, 15. (AIS) — Na škem strelišču bodo od l5;3oč’ do 21. ir.aja vsak dan od »• mt 18.00, ure strelske vaje s P ^ mi in karabinkami. Na °Pej.J) strelišču bodo od' 16. maja maja vsak dan od 6,30 d® j ure strelske vaje z 'afl .a/ težkimi strojnicami. Na skerr. strelišču pa bo 1 'aIjii-poizkusno streljanje s po*" |0$f NOVA URADNA VREDN£ »RUTINE« ZA CARlNS* NAMENE v TRST. vrednost 15. Nova «rutine», ki j°. ‘V ,v0 pred kratkim podpisa®' ju' ZVU št. 97, ki stopi v na dan objave v Uradne®1 znaša 50.000 lir za kiloši8 KINO nadoma vnel, ognjeni zublji, ki jih je bilo takoj polna kuhinja, j prvi zdravniški pomoči pa so jima povzročili zgoraj o- odšli domov, se bo moral Spa-menjene opekline. jcapan zaradi zloma piščali V Žepar ji je izmaknil 24.000 lir Prejšnji večer ob 20 se je 28-letna Kaffcnigg Liliiana iz Ul Ippodromo 12 peljala z avtobusom v Rocol. Na njeno smolo pa si je isti avtobus izbral tudi neznani ljubitelji tuie lastnine ter v gneči svojo spretno roko stegnil v Liliianin plašč, kjer je imela denarnico s 24.000 lirami ter osebnimi dokumenti Okrader\ka je žeparsko akcijo šele v nedeljo popoldne nriia vila na glavni policijski postaji, kateri pa bo, kot v vseh podobnih primerih, zelo težko ulovih prebrisanega žeparja Tramval Slev. 2 vozi boli pogosto Z včerajšnjim dnem je tramvaj št. 2, ki vozi na progi Bo-šketo-Deiavske zadruge, pričel voziti v času od 8.30 do I5.3n z manjšimi intervali kakor do sedaj. Ta tramvaj bo označen s številko 2, ki bo prečrtana z zeleno črto. Manj voženj pa bo opravil tramvaj št. 2, ki vozi ob Delavskih zadrug do Skednja, ker ima slednji redno avtobusno zvezo z mestom (linija S). Obenem bo p-.ečitona «dvojka» imela redno zvezo z vlaki na postajališču pri Delavskih zadrugah. Nov vozni red za vlake ODHODI IN PRIHODI NA TRŽAŠKI GLAVNI KOLODVOR Odhodi. Proti Benetkam. 4.55, 6 (rapido). 6.10 (brzi Milan - Pa* riz, Rim), 10.05 (rapido Bolonja), 10.10, 13.20 (brzi Milan . Pariz -Calais), 15.40 (brzi), 16.35, 20.30 (brzi Milan - Genova - Ventimi-glia - R!m - Bari). Proti Cervinjanu in Potrogrua-ru: 0.20 (samo do Tržiča), 13.45 (Cervinjan), 17.50 (Portogruaro), 19.15 (Cervinjan). Proti Vidmu: 4.25, 5.20, 6.25 (do Gorice, ob nedeljah ukinjen), 6.50 (Trbiž, Muenchen - Dunaj). 11.10, 12.30, 16.08, 17.10 (Trbiž - Praga -Gdynja), 18.45 in 21.30. Proti Opčinam: 5.04 (Ljubljana), 6.56. 13.30, 15.55 (brzi Ljub-Ijana), 17.25 (Ljubljana), 19.40 in 23.40 (brzi Ljubljana ’- Beograd - Dunai). Prihodi. Iz Benetk: 10.15 (brzi Bari - Rim . Ventimiglia . Genova), 11.39, 13.38 (brzi). 16.47 (btzi Calais - Pariz - Milan), 18.55, 19.56 (rapido Bolonja), 22.05 (brzi Pariz . Milan - Jftlrr.) 23.05, 23.20 (rapido Bolonja). Iz Portogruara in Cervinjana: 6.28 (Cervinjan), 7.37 (Porto-gruaro). Iz Vidma: 0.25 (brzi), 7.44, 8.40, 6.42, 11.55 (Gdynja - Praga - Trbiž), 15.25, 17.10, 18.45 (Iz Gorire. ukinjen ob nedeljah), 20.45. 23.48 (brzi Dunaj • Muenihen . Trbiž). Z Opčin: 5.30 (brzi Dunaj -Ljubljana), 7.27, 11.20 (Ljubljana),, 14.35 (Ljubljana) 17.25,19.15, 20.30 (Ljubljana), 21.53, Itccretti, 16.45: »Major Barbara«. Rcx Harrisom l£xcclsior. 16.30: «Umrl astrolog!« VVilliam Povvel, H. Lamarr. Fenice. ,16.30: «Gun . Hoi«, R. Mitchun. Fllodramir.atico. 16.00: Cynthia». Elizabeth Taylnr». nedolž- pote- Lorett R. Alabarda. 15.30: »Pas nesti«, Nino Taranto. Garibaldi. 15.00: «Gozdni puh«, Robert Mlthum, Young. Ideale. 16.00: «Gospa s Juga« Taylor. H. Lamarr. Impero. 14,00: »Ponižana bogi- nj«», Maria Felix, A. de Cordoba. Italia. 16.30: «Pridi In živi z menoj«, Hedy Lamarr, James Ste- vvart. Vialc. 16.00: »Usoda na Manliata-nu», H. Fonda, C. Poyer Langh. ton, Ginger Rogefs. Rita Hay- \vorth. Vittgrio Veneto. 16.00: »Tretji mož«, Alida Valil, J.: Cotten. ♦ Adua. 16.00: «G.'iSpodova]ec mor- ja«, Douclas. Fairbanks. Armcnia. '15.30: «Argentinske noči«, Don Amectie Bette Grable Azzurj-o. 16.00: «Vellka osvoji- tev«. Y. Wayone Belvcdcre. 16.00: ((Ubijalec«, življenjepis gangsterja Duellln-gefja. Sv. Vid. 16.30: »Mlada leta« Lumiere. 16 30: «Sireria». »Ob morju«. 16,00: »Šramel kvartet«,. Hans Mcser. P. Hoerbiger. Marconi. 16.00; «Krvava zora«, Maria Felix, Massimo. 16.00: »Bitka v Bataa- nu»,. Lana Turner, C. Gable. Novo Cine. 16.00: «Leteči oddelek«, Larence Tlernej- Odeon. 16.00: «Vragovl s krili«. Hadio. 15.30: «Srečonosec modrih vragov«. Savcna. 15.00: »Fra Dlavolo«, Stanlio in Oliver. Venezta, »Nevihta nad Bengalijo« in «V Tarzanovi džungli«. vutoria. 16.00: »Krvnikov ko- rak«. ■ii RADIO'1’: JUG0SL.C0NE TB$. (Oddaja na srednjih v 212.4 m ali 1412 Hc TOREK 16. 5. 6.30: Jutranja glasba; jSfi' ročila v ital in objava M’ 7 00: Napoved časa - P", slov.; 7.15: Jutranja RlaS u 12.00: Veder opoldan1.,iA- led; 12.30: Smetana: . simfonična pesnitev; 12 čila v ital. in objava 13.00: slov.; red: Napoved časa . PjJ,ni V 13.15 Pester glas® tfdjr ■13.45: Kulturni. (ital.); 14.00: Geršchvin1J'tj cJta in blue; 14.30 Preg^js*' ital.: 1445: 17.30: Politične St); Preclcč ati (ital.); 17.45: poje Brd® (i% si. 18,00: Ljudska unlve® ■ lAv 18.15: Predklaslčna gla?oo: i Poročila v hrvaščini: bena medigra; 19.15: r si -j ital.: 19.3.': PoročiD,. fFnae10 19.45: Kulturni preglf0' m .-jd IV- Balzac: Življenj« , rf-j*1; 00: Simfonik"; &t (slov.); 20.00: Simfonik1’’ »‘jjiit »Slovenske fllhanr.onU*.’ ciLg» Cipci; «>'$ Pl jrt: Ta.vior; 22- »o®.. ra Jakob ICendall -- . glasba; 22.30: Nočn' 23.00: Zadnja poroč ”1 v JI 23.05: Z dnja poročil® spor 23.10: Objava dnevnega ^3 15: Plesna glasba LJUBLJANA. MARIJA rel. postaja NOVA (OHitata n*) t/ullh ^ 1 1 (Oddaja na valil1 212,4; 202.1 O1’ S t’50 ■ p^V TOREK 16. 5' 6.15: Napoved *asa,iI> vremenska napoved .. dnevnega sporeda: “Jgo; jr g®" ■ke narodne pesmi. r'adijs ved časa. poročila in ledar ... - IU.30: Šolska ura 1 rJti " 12.00: Veder opoldaI|fpOtfV l5l: klavir in orkester. .j^v. j i mo pošto naših dop pes®vi» Križen, po JugoUavlJ1 'cers ® pteu; ,4.00: «0**^ d oS®5 ,V®‘ Hhapsouie in 6slovenj i®2 orkester: H-30: Slov p(,je A dinska g!asba; A: jbof,1'. )5j riinski in ptonirs r0čll3-ggl! Napoved časa In VL[asbe. jj" Koru er, komorne ® »^v. he sodobnih sk a“*vne S01.* P Šolska ura za osno^ aja 18.00: k jgog- M i6.3o1naL?udska Pesmi Jakova \9\ tonlTt Konrad arožWWo; nnved časa ,'n n; 20- mimo svetišča in je Ijud-Jteo gluho za bolesten klic iz SiLi69a svetišča«. V resnici je tedatvo gluho in- nedovzetno '•t mračnjaško mjstiko, ki je tydnek srednjega veka, ko je vk> nprepovedano jesti od dre-®«sa spoznanjan. Sedaj ne naj-’e več odmeva teorija o po-in mirnem trpljenju o vdanem prenašanju kri-te in izkoriščanja. Takega aTh? liudstvo več ne mara in pa-°' v bodoče maralo že manj. trDCe.Pa .h°ie, da bog stopi med rrn ze ‘n izkoriščane, tla jim ščZam v borbi proti izkori' trnpU’.za' odpravo krivic in i ' }enla. Takega človeškega le, Prav‘čnega boga, boga pro-katrCev’ Pozna tudi že mursi-k„er° ^ei° novejše literature, ttu. °Wen*mo od teh samo «Kri-tiiu Wet? zidarji«, (Cristo jra i st™°W in pa Le wijevo «Kri-®se je ustavil v Ebolijuii. j esem ob morju« :ias tu in tu sPominja na Zupančiča, v , mu pa Se malo zatika. V tret-kitici pxi ie avtorica Heleni še °bču tke, (ajer,>ej je p tej številki kon-| svojo povestico o «Zarikin, j jj05e iepo in prijetno čita v ■ h)1 nailtl klasikov. Priporo- ’ C0.^ malo več pažnje na ^ nico. Tako n. pr. z besedu-ne opišemo«, ampak «opi- ^°dobna in dobra stvarca je * V. obliki Pa je avtorica najbolje pokazala svoje 3 V' obl‘ki narodne pripo-ke pisana ((Kako so škratje kf.aradbm cekine kuhalin. Piki ® ie realistično in v slogu, *«, približuje načinu )- Se pokaže avtor kot do-i>jl °Pazovalec ter ima sesta-"Ost svojo vzgojno vred-ti tr VQn je v članku «Ob smrti br0 r°nceta Kidriča» prav doke, Vodal ijfc tega našega veli-i j.kulturnega delavca. S tem so zanimiva njegova iz- n An* Idi Ja o razvoju naše kultu-P^l^Oodouinski sesUivek «0 o grajskem graau« se tudi številki nadaljuje in to-n.ani Nina pripoveduje o V p*- grofov Blagajev, ki so V /seltti v Slovenijo iz Bos-Xlyika se zaključuje s športnim kotičkom i^nk o, It^f0 menki. i%>°r smo ie v začetku o-% *> Pokaže ta številka do-\n*Predek, ker je v njej Jrijjjp Več originalnih dijaških °V, iz katerih je vsaj Jo ?t a razviden njihov odnos aJdjo ® 'In do stvari, ki jih ob-t^iiho u°‘č bi želeli kaj več odnosu do sodobnih U jih IH” iz raznih področij, j0enca ^io kot bodočo inte-'' PoSefJna^e°a nnroda tudi in 0 zanimati. kino j se nad takim počet jem zgraža-.0. Zvedeli smo tudi, da bodo sindikati nodvzeli potrebne korake za rešitev teh problemov. Potrebno na je, da to akcijo podprejo vsi delavci in delavke. ker bo le enoten nastop lahko preprečil tako nesramno izkoriščanje. Žalostno je, da nekatere delavke (sicer teh ni veliko) nimaio 'dovolj čuta odgovornosti. ki namesto da bi podpirale zahteve ostalih, se od tega odtegujejo ter se ne zavedajo, da s tem otežkočajo svoj položaj irj položaj ostalih Sebičnost v tovarnah je zelo nevarna, ker daje možnost kapitalistom da cepijo enotnost in ko to dosežejo, ukrepajo po svoji volji. Tako se sedaj dogaja v podgorski predilnici, kjer se delo dajalec čuti dovolj močnega in stalno povečuie izkoriščrvar.je delavcev. Tudi v oddelku za predelavo odpadkov se dogaja marsikaj, kar ne sme ostati nezabeleženo. V tem oddelku dela tudi ob nedeljah samo nekaj delavcev, kljub temu, da so vsi stroji v pogonu. Ce delavci delajo n. pr. tudi v nedeljo, potem imajo prost en dan v tednu. Marsikdo bo mislil, da je nadomeščanje nedelje z eriim izmed de- flTji^k : <<08nieno nebo“> 1»: ((Norec «re v v R*1-e' ,^°PPe .'jj-o, \, ,• '7: «Poljub mrt-!?onte- S™ ‘”"U «Rešil sem Amc-' Hoppe, lovnih dni naravno in pravilno. ver.dar ni tako. Vprašajmo se. kdo ima inte. x-es pri tem, da oddelek za predelavo odpadkov tudi ob nedeljah obratuje, in sicer z zmanjšanim številom delavstva? Naravno je, da to ni v interesu delavcev, ker je doklada za nedeljsko delo tako majhna, da delavec pri tem prav malo zasluži in si s tistim denarjem ne more izboljšati svojega gmotnega položaja. Torej ie nedeljsko delo z zmanjšanim številom delavčev v interesu delodajalca - kapitalista. ker hoče » tem dokazati da oddelek lahko obratuje tudi z manjšim številom delavcev. S tem v zvezi skuša dokazati, da ie število delavcev, ki so v oddelku zaposleni med tednom, previsoko, in da bi bilo popolnoma pravilno, če bi se produkcijska sila, to se pravi delavci, zmanjšala. Na tak način kapitalist pripravlja osnovo za nove odnuste z dela, po drugi strani pa služi delodajalcu ta manever *udi za to, da dokaže, da ne potrebuje novih delavcev. Spričo tolike nesramnosti modernega načina izkoriščanja s strani delodajalcev, delavci ne morejo ostajati ob strani do- gajanja in se križem rok prepuščati na milost in nemilost izkoriščanja, ampak je tudi v, tem primeru njihova dolžnost, da se temu izkoriščanju uprejo, predvsem pa da odločno s svojo enotnostjo nastopijo proti ustvarjanju terena za odpuščanje delavcev To so delavci in delavke dolžni storiti v interesu vsega delavstva v tovarni kakor tudi v interesu delavcev naše pokrajine. Izkoriščevalski delodajalci so se ponovno razkrinkali kot ljudje, ki jim ni do blaginje svojih uslužbencev, niti interesov delovnega ljudstva, samo da zadostijo svojim stre-muškim težnjam po razširjenju kapitala. Prepričani smo, da bodo pogumni in zavedni delavci tudi tokrat s svojo enotnostjo in neodjenljivostjo razkrinkali in ustavili usodni korak delodajalca, ki pripravlja svojim uslužbencem brezposelnost, pomanjkanje in bedo. Preprečiti to njihovo namero pomeni boriti se za delo, boljše življenjske pogoje, zaslužek in kruh delavcev podgorske predilnice. Izlet za najmlajše Zveza slovenskih žena v Italiji priredi s sodelovanjem Zveze slovenske mladine v četrtek 18. t. m. izlet za najmlajše na Doberdobsko jezero, to je za malčke iz Stever-jana, Oslavja, Pevme, St. Mavra in Podgore. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti lepega izleta, naj se čimprej prijavijo pri vaškem odboru žena ali mladine. Odhod iz Steverjana ob 13. uri in povratek iz Doberdoba ob 18.30. V Doberdobu bodo izletnike sprejeli najmlajši iz vasi, ki jih nameravajo tudi povabiti na lutkovno predstavo tržaškega Pavlihovega odra, ki bo uprizoril: «Muca in kužek se igrataa. Mladina pri nogometu V nedeljo popoldne se je nogometna skupina Dijaškega doma pomerila na igrišču v So. vodr.jah z enajstorico s Podgore. Pri tem srečanju so dijaki ponovno pokazali svoje spo- sobnosti. Njihov nastop je pohvale vreden. Treba je reči, da so dijaki v tem letu, ki jih loči od njihovega prvega nastopa, res napredovali, čeprav jih še ne moremo smatrati za popolnoma zrele v tem pogledu, vendar je med r.jimi opaziti mnoge, ki imajo vse pogoje, da postanejo dobri nogometaši. Pri tekmi so se posebno odlikovali srednji napadalci, ki so z inteligentnim igranjem vzbudili med gledalci splošno odobravanje. Na splošno pa so v prvem polčasu vsi zelo lepo igrali. Žoga je letela od enega do drugega, ne da bi pri lem kdo kaj zgrešil, kar se redkokdaj opazi celo pri znanih enaj-storicah. Igrali so tako odlično, kakor kaže tudi rezultat sam 7:1, da so prav vsi brez izjeme vredni pohvale. Pri enajsterici podgorske mladine pa so pesebno dobri center, levo krilo in desna trojica. Vratar pa se je malo slabše obr.esel in pripisati mu je krivdo tretj.ega gola. Pomladanski izlet SPD Slovensko planinsko društvo - v Gorici vabi vse člane in prijatelje, zlasti pp mladino r.a prvi pomladanski izlet, ki ga priredi v četrtek, 18. t. m. na Quarnon (1372 m). Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku, ki bo izletnikom dal tudi podrobnejša pojasnila. Voznina star.e za mladince člane 300 lir, nečlane 400 lir. Za vse ostale člane 500 lir in nečlane pa 600 lir. Odhod bo s Travnika ob 6. uri zjutraj. IZPITI na slovenskih, srednjih šolah Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo izpiti v poletnem roku v drugi polovici meseca junija. Dijaki si lahko ogledajo vsa navodila za predložitev prošnje ter podrobnosti glede izpitov na razglasni deski posameznih srednjih šol. Opozarjamo, da zapade zadnji rok za predložitev prošnje nepreklicno dne 31. maja. Ljudem hi radi pamet solili Ro min f b rm is ticna plehkost in blatenje nimata med prebivalstvom zaželenega uspeha V Podgori in po vsej okolici so se pojavili v soboto, lepaki KPI z bombastičnim naslovom. ((Titoizem'udarna četa netilcev nove vojne». • Z njimi so, vabili prebivalstvo na shod v Podgoro, kjer bi govoril tov. Renato Mieli. Ob 10-30 se je zbralo v bivši Bregantov! dvorani nekaj ljudi iz Gcrice, Pevme, Ločnika in tudi nekaji starejših Podgorcev vseh barv. Govornik Mieli je razlagal na svoj način svetovni politični položaj, se spominjal junaštva jugoslovanskih partizanov, napadal Tita in De Gasperija, ker «oba služita Amerikan-cem». Tita bolj cenijo, ker jim lahko več pomaga, o De Gaspe-riju pa dobro vedo, da je poln .samih lepih obljub. Govornik je omenil, da oni KPI in Italijani, sploh niso šovinisti, medtem ko je Tito šovinist in nacionalist! Nadalje je govornik povedal, da so oni za spoštovanje mirovne pogodbe, četudi ta ni popolna, češ da ne smemo biti kakor Hitler, ki se je požvižgal na pogodbe. (Tako so storili n. pr. tudi keminformisti ob volitvah, ko niso'hotel; prispevati k zmagi slovenskega kandidata, kar je pravi šovinizem). Gotovo je mislil pri tem na Pajetto, ki je jasno povedal, da mora celotno Tržaško ozemlje priti pod Italijo.. Nadalje je govornik modroval, da je Tito za vojno, ker govori o miru, in ie povedal, da dobiva Jugoslavija orožje od Amerike po morju in iz.zapad-ne Nemčije po suhem. Tito je po njihovem za vojr no proti Rusiji in zato se zavzema za to, da ostanejo še nadalje zavezniki v Trstu, ker noče, da se reši tržaško vprašanje na podlagi mirovne pogodbe kakor te predlaga Sovjetska zveza. Rijavčeva je prevedla del i-talijanskega govora. Tudi ona je ((prepričana«, da je Tito fašist, ker noče ubogati Rusije niti v zadevi rešitve tržaškega vprašanja. Ni pa povedala prav nič o ruski nameri izigravanja tega vprašanja v zvezi z avstrijsko mirovno 'pogodbo, s Čimer hoče Rusija zopet nekoga opehariti, kakor je to storila v primeru prodaje koroških' Slovencev za 150 milijonov dolarjev. Se/a občinskega upravnega odbora V petek zvečer se je pod predsedstvom župana sestal občinski 'upravni odbor. To sejo so odborniki posvetili izrecno preučevanju položaja občinskih podjetij v zvezi z zaključnimi računi za leto 1949. Pri tej priliki je predsednik upravnega sveta občinskih podjetij prot : Avgust Vierthaler podal sledeče poročilo: ((Izročam vam zaključne račune za leto 1949. Moja dolžnost pri tem je opomniti župana in odbornike, da ti računi zaključujejo delo komisije, ki ni več r.a tem službenem mestu in so dokaz njene dobre uprave. Obračun za vsa tri podjetja, električno, plinsko in za vodo je razviden iz sledečih številk: prejemki in dobički 300.237.697,25 lir, izdatki in izgube 284.889.690,90 lir. Cisti dobiček 15.338.000.35 lir. Iz tega obračuna je razvidno, da so rezultati povsem zadovoljivi. Posebno pa v današnjih tako težkih razmerah je občina lahko res zadovoljna, aa so občinska podjetja v tako kratki povojni dobi ne samo dosegla izenačenie izdatkov ia dohodkov, temveč celo dobiček. S takim obračunom bodo občinska podjetja lahko brez vsake podpore založila sklade, ki jih predvideva zakon in s preostankom takoj začela z najpotrebnejšimi deli. <*> so občinska podjetja dosegla tak dobiček brez posebne obremenitve potrošnikov, gre zahvala predvsem povečanju proizvodnih strojev, številnim popravilom ter obr.ovi raznih stroiev, dobri notranji organizaciji, in disciplini ter delavno, sti delavcev in uradnikov. Splošni dobiček izvira iz kompenzacije obračunov posameznih podjetij, ker sta električno in plinsko podjetje do- segla precejšen dobiček, medtem Ro ie podjetje za razdeljevanje vode v deficitu. Tehnično izboljšanje raznih aparatov in proizvodnih strojev ie dovolilo razširitev razdelie-valne mreže na 1247 potrošnikov. Za leto 1950 imajo poduit-ja v načrtu povečanje proizvodnje plina, tako da bodo razširili nieaovo razdeljevaine mrežo na vse oue potrošnike, kj. že dali časa čakajo na to ekonomično gorivo. Obnova starih naprav in no ve napeljave v letu 1949 stanejo 49 milijonov lir- Od teh so podjetja 17 milijonov potrosila za obnovo starih napeljav lo 32 milijonov pa zg vzpostavitev r.ovih naprpv in za poveča-, nje stalnega kapitala. S tako uporabo kapitala, ki čeprav omogoča podjetjem večjo produktivnost, vendar po drugi strani zmanjša razpoložljivi tekoči denar. Kljub temu pa Je taka upo. raba denarja del načrta za dober uspeh podjetij, ki naj bi omogočil zadovoljiti naraščajoče potrebe meščanov ter poboljšal obratovanje Ta program, ki so ga pričeli izvajati s pičlimi sredstvi leta 1948, ga" bomo v letih 1950—51 izvedli z lastnimi sredstvi in brez vsake občinske podDore. Zato se bodo morala podjetja v svojem poslovanju zanašati samo na svoj denar, tako da jim ne bo treba, kakor v času vojne, zatekati se k posojilom. Upam, da bo župan ter upravni odbor kakor tudi občinski svet odobril ta obračun in znal ceniti delo prejšnje komisije in ravnatelja, katerega sposobnosti so splošno znane«. Po zanimivem poročilu so se odborniki pomudili pri proučevanju nekaterih vprašanj tehničnega in upravnega značaja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesar e Battisti 2 - Telefon 70 Dobri in izbrani višje cene in večji pridelki zaslužek Že več kot deset dni imajo ngše zadruge polno dela z odkupe m prvih pridelkov češenj, graha, zelenjave in krompirja. Zaradi zelp ugodnega vremena in zadostnih padavin so vsi ti pridelki izredno dobri. Tisti, ki je sejal in sadil, je lahko zadovoljen. Delo, ki ga je vložil v zemljo, mu je ta bogato povrnila. Ob teh ugotovitvah moramo takoj povedati nekaj o izbiranju ali sortiranju sadja in zelenjave, Ni namreč vse v ,tem, če pridelovalec pripelje v zadrugo veliko množino nesorti-ranega pridelka. Kmečke nabavne zadruge in tudi druga odkupna podjetja odkupujejo letos le sortirane pridelke. Pridelovalec mora vedeti, da je to v njegovo kcrist. saj so zadruge tiste, ki so osvobodile izkoriščanja s strani privatnih špekulantov. Prav gotovo ga ni kmeta, ki se r.e bi spominjal časov, ko, je hil prisiljen voziti ,svoje pridelke v oddaljeni Trst in jih tem ponujati na milost in nemilost špekulantom. Tudi niso bili redki primeri, ko je moral vreči sad svojega truda in znoja v morje, ker ga ni mogel predati. Žalosten in potrt se je vračal prazen domov in mislil, Scaiko bo zamašil tiste velike vrzeli, ki so Zevale v domačem gospodarstvu Danes tega ni več. Doma lahko odda vse svoje pridelke, dobre in slabe. Njegova zadruga ga ne kritizira in zabavlja s ((s’ciavo», kot se mu je to dogajalo v Trstu in Kopru. V njegovo dobro pa je vedno pripravljena, da mu dq potrebne nasvete in navodila, katera so nujno potrebna, da se ohrani sloves in trg njegovim pridelkom. ki so znani po vsej Ev-rop:. Lansko leto nekateri pridelovalci niso upoštevali nasvetov kmetijskih strokovnjakov in odseka za kmetijstvo pri okrajnem LO, da bi oddajali v zadruge in druga odkupna podjetja sortirane pridelke. To je povzročilo precejšbjo škodo n;im samim. Vsi vemo, kakšna škoda lahko nastane, če zme-šamo grah prve vrste s tretje vrsto ali pa ?e celo s pokvarjenim stročjem. Nekateri pridelovalci so lani pripeljali na odkupne baze paradižnike v zabojih. Na vrh so nasuli dobre in zdrave. na dno pa slabše in cel-- pokvarjene. S takim nepoštenim postopanjem so hoteli špekulirati s kvaliteto pridelka. Veliko pridelovalcev je mešalo sveže češnje s starimi in tudj pokvarjenimi. Se bi lahko naštevali podobne primere, toda mislimo, da so že gornji dovolj jasen dokaz dq tako ne smemo delati. Naše kmečke nabavne zadruge posvečajo letos posebno skrb sortiranju sprejetih pridelkov sadja, zelenjave in povrtniil. Kot že poudarjeno, so zadruge tiste, ki skrbijo za čim višje cene pridelkom zemlje. Zato je tudi nujno, da sprejemajo samo zdravo in sveže sadje in zelenjavo. Zato pa po pridelovalec dobil za prvovrstno oddano blago več., denarja kot tisti ki bo oddal slabše in n e.?'ubrano blago. Prav gotovo oo pošten in delaven pridelovalec skrbno izbral sadje in zelenjavo in tako sortirano pripeljal na odkupno bazo, kjer bo brez izgubljanja čaga lahko hitro oddal vse in po dobri ceni. Proti tistim pa. ki bi poizkušali z različnimi zvijačami in maskiranjem slabših prldel kov z boljšimi oškodovati skupnost, bodo podvzeti strogi ukre-pi. Ti škodujejo ne samo na znotraj, 'ampak tudj na zunaj v svetu. Vedeti moramo, da si z našimi dolbrimi pridelki lahko pridobimo še drugih tržišč, če pa bomo nudili slabe, bomo pa še te izgubili. Veliko laže je namreč izgubiti dobrega odjemalca kot Pa ga pridobiti. Zgodnji pridelki ,naže zemlje so dobro poznani na sve- tovnih tržiščih. Nam ni težko konkurirati s' pridelki ■ drugih držav, ker imamo za to vse po-' goje. S skrbnim izbiranjem in sortiranjem jih bolno to laže prodajali. Dosegli bomo s tako sortiranimi pridelki še boljše cene in pridobili še več odjemalcev, ki povprašujejo po njih. Tako si bomo lahko zagotovili z izvažanjem dobrih pridelkov tiste, ki jih potrebujemo. Sv. Lucija Skupno delo v skupno korisl V nedeljo je bilo na prostovoljnem delu pri popravljanju ceste 70 oseb, dva tovorna avtomobila in štirje vozovi pa so prevažali grušč in drugo. Skupno. so napravili 280 prostovoljnih ur v tekmovanju na čast rojstnega dneva maršala Tita. Prav tako je delalo v isti namen tudi 15 partizanov, ki-so s tremi vozovi prevažali gradivo za spomenik padlim borcem, ki ga bodo postavili tudi pri Sv. Luciji. Tako izkazujejo naši ljudje hvaležnost tovarišu Titu, ki jdh je s svojo armado pomagal o-svoboditi. Prei bojne - danes deloune brigade Je dejstvo znano, da so se jugoslovanski naredi v času NOB izkazali kot doslej še noben drug narod na svetu. En- milijon sedem sto tisoč padlih v tej veliki borbi je dokaz, da se nihče izmed njih ni strašil dati največ kar je imel — svoie življenje. Vsa tista enotnost,in navdušenost je ostala last našega ljudstva tudi po borbi. V Jugoslaviji gradi-jo socializem, to je tako obliko življenja, ki je za vse delovne ljudi najboljša. Tudi Istrani so se borili skupno z jugoslovanskimi narodi z nič manjšo požrtvovalnostjo in hrabrostjo. Danes stojijo Obiščite turistično t>VVv' V MESTNEM MUZEJU V KOPRU, KI JO JE PRIREDIL KOMITE ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO PRI PREDSEDSTVU VLADE LR SLOVENIJE POD GESLOM ((TURIZEM DELOVNEMU LJUDSTVU«. Kot otrok sem večkrat slišal, kako 'so starejši ljudje podcenjevali mlajše ‘n smatrali, da se bo — svet podrl, ko bodo oni-pomrli. C e so slišali, da mlajši snujejo načrte za nekaj novega, so nekako omalovaže-valno vzkliknili: «Bo prej voda tekla nazaj v hribe, kot boste vi to napravili.» Moj sosed, stari Sušeč, je večkrat položil: kJest le ne vem, kaj bo pri nas, ko mene ne bo več,‘Vse bo šlo po zln.n FAŠISTIČNI BUNKER V KLOPEH. — MISLILI SO, DA BODO S TAKIMI TRDNJAVAMI USTAVILI MISEL NA BORBO IN SVOBODO V NAŠEM LJUDSTVU. To nezaupanje, to omalovaževanje, to podcenjevanje nastopajočega rodu je izviralo iz dejstva, da mlajši v okoliščinah in pogojih, ki so se jim morali podvreči, res niso mogli pokazati hitro nekaj novega in večjega. Kako naj bi bili pokazali, ko jih je vladajoči kapitalistični razred stalno pritiskal k tlom in jim zabranjevdl vsako razgledanost. Eno pa so ohranili naši mladi ljudje skozi vso dolgo dobo suženjstva: svojo odločnost in vztrajnost, svojo borbenost in ponos, da so člani naroda, ki si bo v najbližji bodočnosti sam pisal zakone in odločal o svoji bitnosti. Te misli so me spremljale, ko sem pešačil proti Zelinu, ki stoji na križišču cest Cerkno-Idrija. Nad nekdanjo trdnjavo, ki so jo bili zgradili črni okupatorji V živo skalo, da bi zaprl a morebitni vdor jugoslovanske vojske po Cerkljanski dolini, se danes dvigujeta na strmi skali dva mogočna železo-betonska nosilca. Tri debele bakreno-sbetlikajoče tokovodne vrvi se pretakajo skozi velike porcelanaste izolatorje. Naša bistra Soča teče p() teh tn-kovodih visoke napetosti nazaj v hribe in gore. V mogočnih lokih se vzpenja preko strmih pobočij do Sv. Lucije, od tu na visoko šentviškogorsko planoto, znova v dolino Idrijce in ob Cerknici do Cerkna ter od tu v poljansko dolino, v Škofjo Loko in Ljubljano. Brigade novih ljudi, ki gra- PLANIL. KLAD I VAR SILNI... GRADIJO SOCIALIZEM v kraju živosrebrnega studenca Po dolini Idrijce nove brazde življenja... dijo lepšo in boljšo bodočnost — socializem — po vsem nekdaj tako razvpitem ebarbar-skem» Balkanu, so ukazale tudi Soči: «Tod boš sedaj tekla. Svojo nalogo, ki ti jo je tako vroče priporočal tvoj Pesnik, si izpolnila. Le v ravnini ne še dccela. Toda kar še ni, pa bo. Od sedaj naprej boš našemu svobodnemu ljudstvu pomagala tudi ti, da si bo hitreje gradilo boljše dni. V novih tovarnah boš gonilu stroje, ki bodo izdelovali vse, kar bo rabil novi svobodni človek. Tistih 11 tisoč voltov toka visoke napetosti, ki bodo nevidno drseli po treh tokovodnih vrveh, bo kot rdeči življenjski sok — kri — ti pa boš srce, kg bo to kri pošiljalo V kraje, kjer bo ta najbolj potrebna.« Mirno posluša Soča te nove ljudi, ki ustvarjajo čudeže. II-resničili so pravljico in obrnili tok mogočne reke — nazaj v gore. Poslušno se je uklonila njihovi odločni volji. Ce bi živeli stari ljudje, ne bi mogli verjeti, kot ne verjamejo danes vsi obrekovalci naše velike borbe. Zdi se, da so zdrseli nazaj na stopnjo naših starih. Tako je. Razvoj pa prinaša svoje in novi ljudje v tem razvoju ustvarjajo velika dela. Pa še k nam. pridi, da boš kaj napisal Tako so me povabili ljudje štirih požganih vasi, Lazeč, Plužnje, Otalež in Jazne na levem bregu Idrijce. Bilo mi je težko, da jim s to potjo nisem mogel ugoditi. Naj me pričakujejo Za drugič, sem obljubil, istočasno pa prisluhnil njihovi zgovornosti. In sem kar mimogrede zvedel tole,- V Otaležu imajo obnovitveno zadrugo, ki še kar dobro obnavlja. Nekdaj niso vedeli, da je tudi kamenje velike vrednosti, če so tudi drva blizu. Danes je oboje — bogastvo. Spominjam se, kako so zbadali Podčelarskega Tomaža, da ima — težke grunte ker je imel in ima še na svoji bajtarij; dve velikanski pečini apnenca, od katerih tehta vsaka več tisoč ton. Tomaž ni prav nič zameril šaljivcem takega zbadanja. Majhno njivico je napravil lam Pod pečinama, kjer je sejal oves ali pa sadil krompir in fižol. Prebrisano se je pod brki smejal vsem in si mislil svoje. Danes je tako kamenje iskano. Ze tem sem v kratki sličici «Požgano gnezdo kosova podal bežno sliko moči. odpornosti in močne volje našega ljudstva, ki si skozi vse ovire in težave utira pot v boljše in lepše življenje! Ob tej priložnosti Pa moram podčrtati delovno vztrajnost in pridnost prebivalcev teh štirih vasi. Sežgali so že 11 velikih apnenic, ki so jim dale nad 1000 stotov najbolj belega npna. Apno izvažajo v Srbijo, da tam gradijo požgane hiše. V zameno pa dobijo strešno opeko. N ikjc sem vidci napisano geslo: «'Zivela enotnost bratskih narodov nove. 'Titove Jugoslavije!): Ko so mi ti preprosti ljudje pravili o svojem delu, l o sem ugotavljal v pogovoru z njimi, da ie. ni sile, ki bi jih mogla odvrniti od vodstva id njihove partije, so mi bdi kol smešni vsi besu! na-p«.d; na tr državo na B alkanu. Se dobro se spominjam latin- skega pregovora: aPaupertas magna el amara ixilde» — revščina je velika in zel0 bridka. Ta revščina, ki je bila vsiljena narodom na Balkanu, je tzzurila naše ljudi v današnje velike graditelje socializma ne samo doma, ampak vleče če se daj njihov zgled tudi druge po kapitalizmu še zasužnjene na rod e za seboj. Med udarniki v mestu živega srebra Prvič v zgodovini idrijskega živosrebrnega rudnika Jc postal ravnatelj tega domačin, tov. Jože Kenda To so mi z velikim ponosom povedali I-drijčam, ko sem prišel med nje. Novi ravnatelj rudniku je bil prej navaden rudar. Obiskoval je pazniško šolo in jK b;4 iuai partizan od februarja ".|.V. Se neka j so mi povedali. v tem. Budimpeštanski kominjcnmslič ni radio je poročal, da je idrijski rudnik znova v kapitalističnih rokah. To je vzbudilo polno smeha ne samo v Idriji med rudarji in meščani, ampuk tudi v širši okolici. Kommformisti pa res znajo kot tisti, ki je -s svedrom kravo drl — so kc menurntt. Prav gotovo pa bo resnica ostala resnica, naj se komm-formisti še tako zaletavajo ob vodstvo in ljudstvo no v. c Jugoslavije, naj novofašistične oblasti v Gorici še tako preganja jo naše ljudi. Za resnico, svobodo, enakopravnost in brat- stvo smo se borili vsa leta fašističnega suženjstva in nato v težki štiriletni osvobodilni borbi. Od tega nismo odstopili, ne odstopimo in tudi ne bomo odstopili, pg če j(. to komin-formistom prav aii ne. Isto drži tudi za naše ljudi, ki so ostali pod Italijo, ki jg še zelo malo podobna pravi demokratični Italiji. V septembru 1949 so rudarji v idiijskem rudniku sprejeli nov brigadni sistem dela. Okoli 90 brigad je vstopilo v tekmovanje za večjo storilnost in višjo proizvodnjo. Z uvedbo tega načina dela se je zvišal učinek dela, kot ie nikoli prej. Tu moram podčrtati, da so nekateri voditelji teh brigad že do sedaj večkratni udarniki. Tako je tov. Simonič Karel že osemkratni udarnik, Maver I-van petkratni udarnik, Eržen Ivan trikratni udarnik. Do konca 1940. leta je i™el idrijski rudnik 142 udarnikov. Prav ti udarniki so pripomogli, ((Q jr bil. letni plan izveden že 2S novembra 1949. Pod italijansko okupacijo, ko je imela idrijski livosrebrni rudnik v lasti privatna kapitalistična družba eMcmte Amia-taii, je delalo v njem le od 500 do 600 ljudi. Danes je pri vselr delih pV; rudniku in izven nje ga zaposlenih okoli 1300 ljudi. P. A. GGAREV (Nadaljevanje sledi) pred istrskim ljudstvom iste naloge kot v Jugoslaviji. Tudj tu je naša dolžnost, da gremo V vrstah kot včasih na boj —j danes na delo. Da nismo držali križem roK in samo gledali, so dokar uspe: hi prvom- ikega tekmovanja, Tu smo pokazali, da smo se zopet zbrali v brigade in skupno napravili mnogo več, kot so bile naše obveze. Tako je delalo v koprskem okraju 11.509 1 j udi in opravilo 74,269 prostovoljnih ur v vrednosti 1 milijona 481.380 dinarjev. V tem tekmovanju se je tudi pokazalo, katera organizacija je največ prispevala. - Kot prva je bila SIAU v Baredih, ki je- pri gradnji ceste napravila 1671 prostovoljnih delovnih ur in za to prejela od okrajnega SIAU prehodno zastavico. Prav tako se je izka: zal KLO Puče, ki je Pri postavljanju drogov za napeljavo elektrike prispeva] 3639 prostovoljnih delovnih ur. Takih primerov je še mnogo v našem okrožju. Skoro vsaka osnovna organizacija je pokazala veliko požrtvovalnosti v tekmovanju. Posebno je treba pohvaliti one, ki so uvedle brigadni sistem dela, s katerim se doseže največji učinek. Tako je kmečka delovna zadruga v Ankaranu z brigadnim sistemom dela dosegla 80 odst. normiranega dela za leto 1950. Pri tem je vključila v to delo največ žena V kratkem času je bilo ustanovljenih tudi, več mladinskih brigad. Najhitre-je je to napravil odbor ZAM pri Sv. Petru, ki. je osnoval stočlansko mladinsko delovno brigado, k; je odšla na melioracijska dela v Sečjole. Tam je z delom dokazala, da nič ne zaostaja za bratsko mladino v Jugoslaviji in zasluži, za to vso pohvalo. Take zglede moramo posnemati, da bomo naš enoletni gospodarski plan še predčasno' izpolnili, Tako bomo ustvarjali vedno boljše pogoje naši skup. nosti. LJUDSKA TEHNIKA V Kopru ustanovljen Aeroklub Šestega maja je bil v Kopru ustanovljen pripravljalni odbor za ustanovitev Aerokluba. Ta odbor ima začasen sedež pri okrožnem odboru Enotnih sindikatov. Vsi mladinci, ki bi želeli o delovanju tega kluba kakršna koli pojasnila, se lahko jzglasi-jo vsak dan od 10 do 12 na začasnem sedežu. Tam lahko izročijo tudi' prošnjo za vpis. Delovanje Aerokluba bo zelo raznovrstno.. Člani bodo lahko izdelovali letalske in jadralne modele/modele na motorni pogon itd,. Prav tako se bodo lahko učili letanja na pravih aeroplanih. Odsek Aerokluba, kateremu je poverjena naloga učenja članov, bo tehnično zadostno o-premljen tudi za gradnjo zračnih modelov, ki jih bodo lahko vodili po radiu, z uporabo glasovnih, elektremagnetičnih in svetlobnih valih. Mnenja smo da se našim mladincem z ustanovitvijo tega Aerokluba odpirajo zelo široke možnosti razvojnega udejstvovanja. Kdo bi bil mogel v bližnji preteklosti samo sanjati o letanju in udejstvovanju pri u-čenju v tej stroki. To jp bil privilegij sinov bogatašev. Revež je bil dober samo za v rudnik in za kopanje zemlje, katero je obdeloval bogatašu. Resnost in zmožnosti učiteljev in inštruktorjev te vzporedne ,veje znanosti, ki jo imenujemo fizika, zagotavljajo velik uspeh Aerokluba že v bližnji bodočnosti. 16. maja 1950 ________ PRED SVETOVNIM NOGOMETNIM PRVENSTVOM V BRAZILIJI 25 J(IGOSLOUAIISKIH IGRALCEV se eruraulla na gumni Irenina Preteklo nedeljo so izbrani jugoslovanski igralci, ki se na skupnem treningu pripravljajo za svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji, odigrali že dve trening tekmi Širša komisija jugoslovanskega nogometnega saveza za pripravo in sestavo jugoslovanske nogometne enajstorice, ki bo zastopala Jugoslavijo na IV. svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji, je na predlog saveznega kapitana Arsenjeviča predlagala izvršilnemu odboru nogometnega saveza Jugoslavije 34 igralcev, od katerih je bilo izbranih 25. Ti igralci bodo do 20. t. m. skupno trenirali. Jugoslovanski nogometni savez je dalje odločil, da bo od teh 25 igralcev izbral 18 nogometašev, ki bodo potovali v Brazilijo. Na podlagi te odločitve so bili izbrani: Vratarja: MrkuŠlč, Beara. Branilci: Horvat I., Horvat 11., Brochetta, Colič, Stankovič. Stranski krilci: Čajkovski I., IPalfi, Radovnikovič, Jakovetič, Djajič. Srednja krilca: Jovanovič, Katnič. Desna krila: Ognjanov, Rup-bik. Desni zvezi: Mitič, Zivanovič. Srednja napadalca: Firm, To- maševič. Leve zveze: Bobek, Čajkovski 11., Zlatkovič. Leva krila: Vukas, Atanacko- Šrič. Ne seji je bilo določeno, da bodo Igralci vsako nedeljo igra. 1! trening tekme z različnimi enajstericami, trening pa bo vodil saveznl trener Ljubič Pro-Ičič. Glede na to sta bili v nede-3jo v Beogradu odigrani dve trening tekmi med določenimi igralci za sestavo jugoslovanske nogometne enajstorice, ki so bili razdeljeni v A in B reprezentanco, ter med reprezentancama Zagreba in Beograda. V obeh tekmah sta sicer zmagali A in B reprezentanci, njuna igra pa Je bila slaba ter r.'i nikogar zadovoljila. Reprezentanca A proti Zagrebu 3-1 Na igrišču Crv. zvezde sta dve moštvi jugoslovanske repre zentan-ce pred 25.000 gledalci danes odigrali trening tekmi z (reprezentancama Zagreba in Beograda. Obe tekmi sta bili Jugoslovanske lelovadke premagale Avstrijke Jugoslovanske telovadke so dosegle V Zagrebu pomemben uspeh, V meddržavnem dvoboju so premagale izbrano ekipo avstrijskih telovadk z 275.70 proti 273,35 točk. V plasmaju posameznic je prvo mesto zasedla jugoslovanska prvakinja Vida Gerbec. Največje presenečenje je plasma naše juniordke prvakinje Terezije Kočiš, ki se je plasira, la pred avstrijskimi reprezentantkami. Terezija Kočiš je dosegla 47,10 točke in dobila najvišjo oceno pri tekmovanju v talnih vajah 9,80. Na tretje mesto sq je plasirala Avstrijka Kolar s 46,40 točke, četrta je bila Kadiec (A) 46,35, peta Enzelhofer (A) 46,20. Avstrijski prvakinji Falschmann, ki je veljala za favorita na tem tekmovanju, ni uspelo, da bi se plasirala med peterico najboljših. Avstrijska reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Falschmann, Ruckser, Enzelhofer, Kadiec, Fesal, Schramm, Kolar in Lab, Jugoslavijo pa so zastopale Gerbec, Černe, Rozman, Ivandeklč, Drinič, DJoko-novič, Marič ip Kočiš torej večinoma same mlade telovadke. Sodile so Avstrijki Luft in Ei chenauer in Jugoslovanki Vaz-zas in Sefer. slabi. Igralci so netočno podajali žogo, nepotrebno irj mnogo kombinirali, netočno streljali in se niso posebno trudili. V glavni tekmi sta nastopili v naslednjih postavah: A-reprezentanca: Mrkušič, Stankovič, Broketa, Čajkovski I., Ivica Horvat, Djajič, Ognjanov, Mitič, Tomaševlč, Bobek, Vukas; Zagreb: Zmara, Dubravčič, O-žegovič, Pukšec, Belin, Mrčič, Strnad, Vidjak, W8ifi (Gruškov njak, Režek,) Luštica in Benko. Gole za A reprezentanco, ki je premagala reprezentanco Zagreba s 3:1 sta dala Mitič v 30. in 32. min. ter Vukas V 75. min. častni gol za Zagreb pa je dosegel Pukšec v 18. minuti. V A-reprezentanci sta bili najbolj ša v obrambi Horvat Ivica in Djajič, v napadu pa Mitič, do-čim sta se v reprezentanci Zagreba odlikovala Dubravčič in Woelfl, dokler ni bil poškodovan. Sodil je Vlajič iz Beograda. Vi predtekmi sta moštvi na- stopili v naslednjih postavah: Reprezentanca B Beograd 4-2 B-reprezentancg: Beara, Ko-pilovič, Kašanin, Palfi, Katnič Ivo Radovnikovič, Rupnik, Zivanovič (Gemeš), Firm, Zlatkovič, Čajkovski II. Beograd: Cvetkovič (Popa-dič), Filipovič, Jovanovič, Gr-čič, Djurdjevič, Drenovac (Tra-dič), Vukosavljevič, Mihajlovič, Pečenčič (Drenovac), Spajič Borovič. V B-reprezentanci sta bila najboljša v obrambi Kašanin in Katnič v napadu pa sta zadovoljila samo Zlatkovič in Zivanovič, najboljši v reprezentanci Beograda pa so bili Filipovič, Djurdjevič in Spajič. Go. le za B-reprezentaco so dosegli: Firm v 12., Zivanovič v 25., Filipovič avtogol v 48. in Čajkovski II. v 78. min. iz enajstmetrovke, za reprezentanco Beograda pa Mihajlovič v 7. in Spajič v 15. min. Sodil je Rakovič iz Beograda. PRIZOR Z NEDELJSKE TEKME MONTEBELLO-BRTONIGLA Lukane Matevž in Zupančič Slavica zmagovalca triglavskega smuka Po enoletnem presledku so danes nastopili jugoslovanski najboljši smučarji na tradicionalnem triglavskem smuku. Tekmovanje, ki bj moralo biti na praznik obletnice ustanovitve OF, je bilo zaradi nevarnosti plazov prestavljeno na današnji dan. Nastopilo je okrog 40 tekmovalcev in tekmovalk. Start je bil od 9 dopoldne, proga je bila odlično pripravljena in nekoliko težja kakor običajno. Med člani je zmagal Matevž Lukane s 5 sekundami naskoka pred Mulejem, med ženskami pš je napravila prijetno presenečenje Slavica Zupančičeva, ki je zasedla prvo mesto. Progg je vodila izpod Rži pod Rjavlno čez Apr.enco do lovske bajte v Zg. Krmi. Za moške je bila dolga okrog 3000 m z višinsko razliko 600 m, za ženske pa 2500 m z višinsko razliko 550 m. Rezultati so bili naslednji: ČLANI: 1. Lukane Matevž (Ljubelj) 2:58,4 2. Mulej Tine (Prešern) 3:84,8 3. Mrak Johan (Celovec) 3:03,4 4. Lukane Slavko (Ljubelj) 3:07,4 3. Herzog Rudigger (Celovec) 3:09,2 8. Bizjak Ljubo (Enostnost) 3:13,8 7. Cvenkelj Franc (Prešern) 3:19,4 8. Kunšič Jože (Gregorčič) 3:20,24 9. Bertoncelj Jože (Partizan) 3:20,8. 10 Dernič Janko (Enotnost) 3:21,8. CLANICE: I. Zupančič Slavica (Udarnik) 4:21,4 • 2. Adamič Bara (Enotnost) 4:40,3 3. Oblak Metka (Udarnik) 3:30,8 4. Matičič Polonca (Enotnost) 3:30,2. POD KOSEM (tPOLETA:) JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO LJUBLJANSKI ODRED IZGUBIL V SKOPJU vendar še vedno upa na eno prvih mest Zopet hud poraz Vardarja, ki je še pred nekaj nedeljami vodil v kvalifikacijski lestvici. Reški Kvarner je igral neodločeno proti Podrinju .... 7., tn»n rotpvn Rpnut kvalifikacijsko rico Narodne milice «RliliCio- Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. lige, v kateri igra cvet jugoslovanskega nogometa, se je zaključilo že dve nedelji tega, pri čemer si je Rdeča zvezda iz Beograda osvojila naslov spomladanskega nogometnega prvaka Jugoslavije. Na drugo mesto se je plasiral splitski Hajduk, ki ima 3 točke manj od Beograjčanov, tretje mesto pa je zasedla enajsterica lanskoletnega prvaka Jugoslavije Partizana, katerega ločijo od Hajduka zopet 3 točke, cd Rdeče zvezde pa 6 točk. Sele na četrtem mestu je znani zagrebški Dinamo, ki že nekaj let sem preživlja težko notranjo krizo ter nikakor ne more urediti svojih vrst. Letos je sicer še dovolj srečno star-tal v prvenstvo ter v prvi tekmi premagal moštvo Jugoslovanske armade Partizana. Tudi drugo in tretjo tekmo je še odigral s pozitivnimi rezultati, n-ate pa začel popuščati ter izgubljati točko za točko. Z enakim številom točk (9) deli z Dinamom četrto mesto beograjska sindikalna enajsterica Metalac. Na šestem in REZULTATI: Milicioner-Zelezničar 1-2 Vardar - Odred !•*> Sloga - Proleter 3-0 11. oktober - Napredak 0-4 Podrinje - Kvarner 0-0 LESTVICA: Sloga 10 5 3 2 18 6 13 Metalac 19 5 2 3 14 9 12 Kvarner 10 4 4 2 17 10 12 Napredak 10 4 4 2 16 15 12 Odred 10 4 3 3 19 7 11 Podrinje 10 3 5 2 U U 11 Proleter 10 4 3 3 12 14 U Zeljezničar 10 4 3 3 U 17 11 Milicioner 10 3 2 5 tl 8 8 Vardar 10 3 2 5 7 8 8 11. oktober 10 0 1 0 6 36 1 sedmem me3tu sta končala tudi z enakim številom točk (8) moštvo jugoslovanskega letalstva Naša krila ter Sa- rajevo. Repek kvalifikacijske tablice pa tvorijo zagrebška Lokomotiva (5 tcžk), Buduč-nost iz Titograda (5 točk) in Spartak iz Subotice (4 točke), ki so, če v jesenskem delu ne bodo bistveno spremenile svojega izredno slabega položaja, že obsojene na izpad iz I. zvezne lige. Medtem ko v nedeljo torej ni bilo tekem za jugoslovansko nogometno prvenstvo I. lige, so bile enajstorice, ki tekmujejo v II. zvezni ligi, polno zasedene, vse jugoslovansko športno občinstvo Pa z zanimanjem sledi temu prvenstvu, ki bo prihodnje leto dalo tri nove prestavnike za tekmovanje v prvi ligi. Ce pogledamo rezultate pretekle nedelje, moramo predvsem ugotovili porazen padec Vardarja. Za presenečenje je poskrbel sarajevski Železničar, ki si je sredi Zagreba privoščil enajsto- rico Narodne milice ((Milk1®" nerjai>. Tudi reški Kvarner Je svojim pristašem pripravil leP° presenečenje, saj je na tujeffl terenu proti Podrinju neodločeno. Ostaneta nznl tekmi Sloga - Proleter, v *a‘ teri je z visokim rezultat™ zmagata Sloga ter Vardar Odred. Ljubljančani, ki so ■ potovali polni upanja na rotnihu uspeh v daljno SkopjCi. morali svojemu naspro pustiti obe točki. Po rezultatih zadnje nedeji* je kvalifikacijska lestvica OSJ la v bistvu še vedno taka, je bila. Se vedno je enajsteric, ki imajo pri-bli®! enako število točk ter s MK , enako možnost priboriti si P15' vico za prestop v I. zvezno liljjj Na najboljšem položaju Pa ‘ kljub temu Sloga. Tudi možnosti ljubljansfc*#* Odreda so še velike, čeprav 0* več take, kot so bile pred P0* razom v Skopju. _________________________________StfS Umag-Opčine 6-3 (4-2) Avstrija - Madžarska 5-3 Dunaj, 14. maja. Pred 65.000 gledalci je danes nogometna re. prezentanca Avstrije premagala Madžarsko s 5:3 (2:2). Zmaga Avstrijcev je zaslužena, ker so bili precej boljši, posebno v drugem polčasu- Gole so dali: Decker in Aurednik po 2 ter Melchior 1 za Avstrijo za Madžarsko pa Kocsls, Pushas In Szilagyl. Sodil je Sved Dalmer. stranska sodnika pa sta bila Avstrijec Jirar.ek In Meltzer. Anglija - Portugalska 5 3 Lizbona. 14 maja. Pred 70.000 gledalci je danes nogometna reprezentanca Anglije premagala Portugalsko s 9:3. Gole za Anglijo sta dala Finney 4 in Mortenserj 1. Sodil je Italijan Carpani. Poljska - Romunija 3-3 Wroclav, 14. maja. V nogometni tekmi pred 70.000 gledalci sta danes reprezentanci Poljske in Romunije igrali neodlo-| čeno 3:3 (2:1). Vse 3 gole za Poljsko je dal Ciesllk. Strelci: v prvem polčasu v 4’ in 6’ Kančani, v 26’ Zbernini, v 28’ Bizjak, v 30’ Giraldi, v drugem polčasu v 20’ in 26’ Zacchi-gna, v 36’ Sodomaco. Umag: Bernlč, Manzin, Lenar-duzzi, Bose, Tomaslnl, Carciotti, Zacchigna, Sodomaco, Giraldi, Campaniolo, Canciani. Opčine: Pučlč, Lucatelll, Persi, Dominicis, Purlč II, Sosič, Skrla-vaj, Bizjak. Zbernini, Milič, Gava, Sodnik: Lončar lz Kopra. Na nogometnem igrišču na Opčinah sta se v nedeljo srečali enajsterici iz Umaga in z Opčin, ki obe igrata v nogometnem prvenstvu STO-ja. Že v naprej smo predvidevali, da bo njuno srečanje prava prvenstvena borba za točke, kakršna je tudi bila. Obe enajsterici sta namreč tta dnu kvalifikacijske lestvice ter jima grozi izpad v nižji razred. To je bil glavni vzrok, da sta enajsterici zanemarili tehnično stran nogometa ter- na nedeljski tekmi pokazali v veliko večji meri borbenost in Žila-vost. Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu so iniciativo pre- vzeli v svoje roke Openci ter že v 1’ resno ogrožali nasprotnikova vrata. Njihovi napadi pa so trajali le malo časa, kajti UmažanI so zbrali svoje vrste ter po Cancianiju v 4’ in 6’ z dvema lepima protiakcija-ma dvakrat potresli mrežo do. mačinom. Po teh dveh bliskovitih golih je igra do 26’ valovila iz polja v polje, dokler ni Canciani dosegel tretji gol za svoje barve, ko je s komerja streljano žogo z glavo poslal med drogove. Umag je od tega trenutka dalje malo popustil, kar so izrabili Openci ter z dvema goloma v času 2 minut znižali rezultat. Njihovo veselje ter veselje njihovih pristašev Pa je bilo le kratkotrajno, ker je v 30’ Umag po Giraldiju dosegel svoj četrti gol. Tudi drugi polčas je potekel v hitrih napadih in protinapadih obeh enajstoric, ki sta se trudili, da bi spremenili rezultat. Ko pa je v 10’ zaradi nenadne slabosti zapustil igrišče levi krilec Umaga, je kazalo, (\ovl grad-Sv. Ivan 2-1 (11) V nedeljo je enajstorlca Novega grada pripravila svojim pristašem, ki so jo prišli v velikem številu bodrit na lepo Igrišče v Novem gradu, prijetno presenečl-nje, saj JI je uspelo, da Je premagala tehnično boljšega nasprot. rilka, ki šteje v svojih vrstah nekaj zelo dobrih igralcev. Sodniku Kravanji lz Kopra sta se ob 16 predstavili enajsterici v naslednjih postavah: * NOVI GRAD: Saln I.; Cullč, VI-slntln; Saln II.; Urbaz, Gaule, Urbar. II) Urbaz 11!.. Saln III., Kocjančič, Sain IV. SV. IVAN: Vatta; Pahor, Dali-no; Perlni, Kozina, Marota; Urbani, Negro, Meula, Mlcheluzzl, Pe-razzl. Strelci: V prvem polčasu: v 22' Saln, v 40’ Meula. V drugem polčasu: v 14’ Urbaz lil. Tekma med enajstericama Novega grada ln Sv. Ivana je potekala v znamenju dveh v bistvu različnih sl enajsteric, ki sta dali tudi temu primerno Igro. Na eni strani tehnični in neborbeni 1-gralcl Sv. Ivana, na drugi strani borbenost in žllavost Igralcev Novega grada, ki so v to tekmo vložili vso svojo voljo tn borbenost Prvi polčas se je pričel s počasnim tempom, ki pa je bil le preludij v hitro In ostro prvenstveno borbo. Po prvih začetnih potezah so Tržačani preko svojega desnega krila prodrli pred na- sprotnikov gol ter dosegli korner, ki ga pa niso znali izkoristiti. Tudi v nadaljevanju Igre so Tržačani z lepimi kombinatornimi potezami prehajali pred nasprotnikov gol ter z ostrimi streli ogrožali njegovega vratarja, ki se je izkazal za zelo spretnega In odličnega čuvarja svoje mreže. V 20’ je soloakcija domačinov prinesla prvi gol. Zaradi nedovoljenega Starta levega krila Sv. Ivana, je sodnik prisodil kazenski strel proti Tržačanom. Dolgo streljano žogo je prestregel tud! Sain I., ušel branilcem ter jo neubranljivo poslal v zgornji desni kot. S tem pa rezultat prvega polčasa še ni bil dosežen, kajti pet minut pred koncem Je Meula rezultat izenačil. Igralci Novega grada so se v drugem polčasu, navdušeno bodre-ni od številnih navijačev, še bolj zagrizli v borbo ter v 14’ dosegli po Urbazu III. zmagoviti gol ter si s tem popravili svoj položaj v kvalifikacijski lestvici. da bo Opencem uspelo rezultati! izenačiti, če ne celo zmagati. Ker je imel Uma« na Igrišču enega igralca manj, je bil prisiljen preurediti svoje Vrste, dati glavni poUdairek na svojo obrambo ter napadati le s hitrimi protiakcijami. Njegova taktika je bila uspešna, saj je v 20 in 26* po ZacčhinijU dosegel Se dva gola, dočim so Oper.-ci v 36’ po Sodomaku zabili svoj tretji gol ter s tem postavili končni rezultat. REZULTATI: Umag - Opčine Mcntebello -Brtonigla Aurora - Piran Novi grad - Sv. Ivan LESTVICA: Arrigonl Piran Meduza Aurora Ponzlanina Sv. Ivan Novi grad Brtonigla Sv. Ana Umag Montebello N. Gorica Gorica Opčine 23 19 2 23 16 4 25 14 3 23 15 2 24 12 2 23 10 4 9 22 9 2 11 24 8 4 12 26 8 2 J6 23 8 2 13 24 '8 2 14 26 7 1 18 22 7 1 14 24 7 1 16 6-2 2-2 1-1 2-1 110 18 40 52 19 36 44 35 33 66 19 32 54 4l\ 26 30 38 24 29 44 20 28 57 28 36 44 18 39 63 18 28 61 18 43 51 15 29 52 15 34 84 15 Montebello-Brtonigla 2-2 (1-0) CILE V glavnem mestu Cileja San-tiagu sta nogometni reprezentanci Bolivije in Cileja, čeprav sta se plasirali v finale svetovnega prvenstva po odstopu Argentine, s katero sta bili v isti skupini, Odigrali prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago Cileja 5:0 Strelci: v 35’ prvega polčasa Morselli. V drugem polčasu: v 19’ Morselli. v 30’ in 38’ Motica I. MONTEBELLO: Marchesi; Sedmak, Tedesco; Krečič, • Carini, Mandanid, Sussa, Malvestiti I., Morselli, Malvestiti II., Medulna. BRTONIGLA: Balos; Spic, Fer-netič; Gnezda, Petucelll, Bernard; Saule, Millo Barnaba, Motica II., Motica 1. Sodnik: Bukovec s Proseka. Samo še 15’ je manjkalo do zaključnega sodnikovega žvižga, ko je Montebello vodil proti Brto-nigli z dvema goloma razlike ter je vse kazalo, da bo kot zmagovalec zapustil igrišče. V teh poslednjih 15’ pa je žilavim'igralcem Brtonigle uspelo, da so vzdržali oster tempo igre ter z dvema krasnima goloma izenačili in tako rešili dragoceno točko. Seveda moramo takoj ugotoviti da so u-spetl v tem podvigu predvsem zaradi slabe taktike Montebella, k! st Je, namesto da bi še vedno držal odprto igro v polju, stisnil v obrambo ter tako dopustil nasprotniku, da je vedno češče prihajal pred njegova vrata. Druga napaka, morda še večja, je bila, da je v obrambo potegnil tudi izredno hitrega realizatorja Morsel-lija ter s tem svoj napad tako oslabil, da ni bil zmožen več izvesti nobene nevarne protlakclje. Prvi polčas je v glavnem potekal v kombinatorni igri ene ln druge enajstorice, ki sta s kratkimi pasovi osvajali teren ter prenašali igro Iz enega gola na drugi. Sele v 35’ je Morselli ušel obrambi Brtonigle, z glavo prestregel neki nenevarni center s krila ter žogo neubranljivo poslal v nasprotnikovo mrežo. Tudi v drugem polčasu so bili Montebelčanl aktivnejši ter po hi. trem Morselllju ogražali nasprotnikova vrata. Ko je ob neki taki priliki isti igralec preigral nasprotnikovo obrambo, ga je branilec Fernetič objel, da bi ga tako zadržal ter preprečil gol. Sodnik je upravičeno prisodil enajst-imetrovko v korist Montebella, ka- tero ie Morselli z ostrim udarcem po tleh pretvoril v drugi gol za svoje barve. Od tega trenutka naprej Je Montebello izbral taktiko, -o kateri smo že zgoraj govorili, ter tako dopustil, da so nasprotniki v zadnjih 15 minutah dosegli dva gola ter tako rezultat izenačili. MLADINSKI POKAL Prosek - Polet 3-0 PROSEK: Regent V.; Pertot M., Karel; Regent D.; Pertot B., Albin; Puntar, Albin, Daneu I., Daneu II., Cok. POLET: Campania; Muggla, Pas-seggio; Zueg, Jankovič, Moretti; Skrl, Špacapan, Zatanelll, Zoth, Ztipin. Mladinci s Proseka so včeraj dosegli lepo zmago nad Poletom, ka. terega so v kombinatorni in hitri igri premagali z rezultatom 3:0. Prvi gol je v 41’ prvega polčasa z glavo zabil Pertot B. Ostala dva gola sta padla v drugem polčasu, zabila pa sta Jih Puntar v 10’ In Daneu I v 20’. Enajsterica Poleta je pokazala zelo slabo Igro ter še manjšo borbenost, zaradi česar je zmaga Proseka popolnoma zaslužena. Aurera-Pinm (C-V Strelci: v drugem polčasu: Gri-gio v 4’ z enajstmetrovke, Zetto v 21’. AURORA: Dobrigna; Apolonio, Perini; Corrente, Škerl, Vattova-ni; Fantini, Pelaschier, Grio, Fa-vento, Zetto. PIRAN: Manzin; Lugnani, Stoc-ca; Contento, Kerič, De Bernardi; Dapretto,. Tagliapietra, Gri-glo, Flumi, Venler. Sodnik: Ktifersin iz Trsta. Za majhno presenečenje so v nedeljo preskrbeli Pirančani, ki so lanskoletnemu prvaku STO-ja Aurori v levjem brlogu v Kopru odščtpnlli eno točko. Se bolj kot zaradi pridobljene točke, pa so Pirančani zadovoljni zaradi tega, ker jim je uspelo doseči lep rezultat proti svojemu tradicionalnemu nasprotniku. Seveda pa si je enajsterica Pirana zelo popravila svoj položaj v kvalifikacijski lestvici, se vsldrala na drugo mesto ter se nevarno približala vodečemu Arrigoniju. Ko sta obe enajsterici pritekli na igrišče, ju je navdušeno pozdravilo 3000 gledalcev, ki so prihiteli na ta istrski derby. Iniciativo so po začetnem udarcu s sredine igre prevzeli v svoje reke Koprčani ter preko svojih hitrih kril prehajali v nasprot- nikovo polje. Vratar Manzin '* moral v nekaj akrobatskih P°^ gih pokazati vse svoje znanje, “* je odvrnil nevarnost ostro strel)*' nih žog Aurorinih napadalcev« je mreža Pirančanov ostala v Pf’ vem polčasu nedotaknjena, Pa se imajo tudi zahvaliti sreči ter (•*■ uravnovešenosti naprotnik®'™! napadalcev, ki so zgrešili zelo lahkih prilik za gol. Sele Pr°’ tl koncu prvega polčasa se je P stom posrečilo, da so se otre*1' Aurorfnega pritiska ter tudi svoje strani pričeli ogrožati 0*1 brtfno. Dočim je prvi polčas potekel J premoči Aurore, je bila ižr* diugem polčasu enakopravna, zen v zadnjih 25’, ko so hott‘ domačini na vsak način zmag*1’ gostje pa so se na vse KrT«* branili. Ce pogledamo notes naših piskov, vidimo, da so bili prvi d’ spešnl Pirančani, ki so v 4’ (irU*£ ga polčasa z enajstmetrovke P Grigiu prišli v vodstvo. Sodnik* Kuiersinu namreč ni Ušla rok* ki jo jt v šestnajstmetrovkt pravil branilec Perlni ter je vllno dosodil najstrožjo kaz«*’ Koprčani so dosegli izenačenjeji 21’ ko Je Zetto z neuomiJ'* strelom potresel mrežo gostov, Z NEDELJSKE TEKME ZA MLADINSKI POKAL MONTEBELLO B - SV. IVAN B (4:2) MLADINSKI POKAL Dijaki - OpCine 5-3 DIJAKI: Ban; Peroušek, Volk; Gerbic, Slebec, Meden; Bešček, Mitok, Stoka, Kocjančič, Kuret. OPCINE: Hrovatin L; Sosič I„ Kralj; Malalan Sosič IV., Sosič II.; Dlonisio, Hrovatin II., Sosič III., Sosič V., Sosič VI. Enajsterica dijakov, ki je v prvenstvu zelo nesrečno startala, Je včeraj zaigrala bolje kot v preteklosti ter premagala mladince z Opčin z visokim rezultatom 5:3. Rezultat nam pove, da Imata obe enajstorici slabšo obrambo ter boljši napad. Dosežena zmaga dijakov je zaslužena, saj so igrali veliko bolj borbeno kot njihovi nasprotniki. ija - Irska 5-1 Hlinili ..................... SPISAL: Na pašniku, ki leži pod spodnjim obzidjem ter se vleče od Poljanske do Selške Sore, so na škofovo povelje ogradili ta prostor in tam naj bi se razpravljalo pred vsem svetom, da bi pozneje nikdo ne mogel govoriti, da se je hotelo kaj prikriti. Na tem pašniku je imel samo kovač Langerholz svojo lopo, drugega poslopja ni bilo na obširnem svetu. Ne- kako v sredi Je bilo pripravljeno na štiri vogle ograjeno sodišče; tam je bila miza za sodnike in pa vzvišen oder, ki se je lahko videi od vseh štirih strani. Tu Je imela sedeti Agata — škof sam Je bil tako zaukazal Ob devetih se je že trla množica po tratinah okrog sodišča in z veliko radovednostjo je pričakovala dogodkov. Pa ne samo na trikotni ravnini med Selščlco in Poljanščlco, ljudstvo se Je gnetlo tudi na oni strani obeh voda; posebno na desnem bregu PoIJanščice, na gospoda Apfatterna travniku, je stai gledalec pri gledalcu. Oskrbnik iz Puštala se je trudil, da bi odgnal ljudi, ker otava še ni bila pokošena, da bi mu ne pohodili obilne in dobre krme. Ali trudil se Je brez vsakega uspeha, ker ob devetih je stala po njegovi otavi že glava pri glavi. Ob poi desetih Je prišel Mi-hol Schvvalffstrigkh ter naju vlekel na kraj, kjer so imele čakati priče. Bil je to prostor za ograjo; na dolgo leseno klop je posadil mene in Jurija, potem pa je spet odše). Pred nama je vrelo občinstvo, prav kakor velika reka v preozki strugi. Takoj pri plotu se je bilo nabralo kakih petdeset loških žensk, starih in mladih, pa vendar več starih. Prvo besedo sta imeli Urša Prekova, žena mestnega peka, in Maruša Stinglova, žena mestnega mesarja. Pozneje so mi pripovedovali, da mati Urša ni mogla videti matere Maruše: pek je prodajal na eni strani ulice, mesar pa na drugi, zatorej sta imeli prilike dovolj, da sta se skoraj vsak dan sporekli, in to za najmanjšo malenkost. Kadar sta se ti dve prepirali, je letela Loka skupaj, ker sta si bili kos druga drugi, tako da so poslušalci vselej doživeli svoje veselje- Za danes pa sta bili sklenili veliko prijateljstvo in Še lepo čredo drugih znank sta privlekli s sabo, tako da Je ta družba zasedla skoraj celo ograjo. Vmes je bila tudi Ana Renata z bičem. Dobro mi je delo, ko sem, sedeč na klopi, dobival občutek, da to ženstvo nikakor ni proti Agati, nasprotno, da je kar očitno držalo ž njo. ■Ali ste že slišale kdaj«, Je vpila Urša Prekova, uda je golobica kanjo raztrgala?« »Taka /ival — pa coprnica!« je kričala Maruša. iiHudič naj vzame te moške, ki bodo sodili o nji! Cernu ne kličejo nas v take sodbe? Kaj? ln še enkrat kaj!« Tedaj Je bil star kmetič ie Inharjev, z dolgo* suknjo in širokim pasom okrog trebuha, tako nepreviden, da Je počasi zategnil: »Tako govorite, ker se menda same bojite, da bi prišle na njeno mesto!« Ne morem popisati, kak Sum Je nastal! Kar v trenutku so Inharcu zbile klobuk s sive glave ln ga obkladale z najgr-šlmi besedami iz dobro založene svoje kašče. Ana Renata pa Je Prekov! molila svoj bič in vpila: »Vsekaj ga po tumpasti glavi, da bo pomnil!« Morda bi bil do krvi tepen mož iz Inharjev, da ni v tistem hipu počil med množico klic: »Jo že peljejo!« Naenkrat je obmolknilo vse in oči so se obrnile na klanec pod Poljanskimi vrati. Bo tem klancu je vozil majhen voziček, na katerem Je sedela naša Agata. Konjiča je vodil Mihol Schvvaiffstrigkh. Na vsaki strani vozička sta stopala dva grajska hlapca in dolge sulice sta molila v zrak, da je bilo grdo gledati. Sredi ograje tik odra Je obstal voziček. Nisem sl upal pogledati tja, da bi ne videl njene revščine, a tudi vstati sl nisem upal, ker sem se sramoval, če bi množica vedela, da sem gospodar visoških kmetij, kjer smo današnjo obtoženko Imeli za svojo. Zapišem, da se Je brat Jurij vedel vse drugače. Komaj je voziček obstal, že Je stal Jurij pri Agati. Zaklical je, da se je slišalo naokrog: «Agata, nič se ne boj!« V obe svoji roki je vzel njeno drobno roko ter Jo pritiskal k svojemu licu In prav nič se ni sramoval. Ubogemu dekletu Je zalila kri bledi obraz, z drugo roko ga Je dvakrat ali trikrat pogladita po kodrasti glavi. Z voza brez tuje pomoči ni mogla stopiii. Jurij jo je prijel z eno roko ter jo vzel v svoje naročje, z drugo pa je držal težko verigo ob njeni nogi. Nato jo je odnesel lastnoročno na oder ter jo ondi posadil na klop, pripravljeno zanjo. Pri tem so verige močno rožljale, da je ljudstvo prešinilo silno usmiljenje. V trenutku je brisalo obilo rok oči, loške žene pred ograjo so glasno zajokale. — »v Boga zaupaj, Agata!« Je dejal Jurij, zapustivšl oder Agata Je obsedela na svojem prostoru, Izpostavljena zbrani množici. Ni na levo ni na desno si v svoji sramoti ni u* pala pogledati. Sedela Je, kakor bi v njej življenja ne bilo. Nadaljevanje »ledi IMebello B - Sv. Ivan B 4-2 MONTEBELLO: Gerbic; Bala- beh, Scaramelli; De Belil, Scroc, Lullč; De Rossi. Sterle L, Sterle II., Matiassi, Mitri. SV. IVAN B: Stefani; Gerin, Sgubln; Udovič, Pertot. Bon; Gio-vannt, Cbleppl, Fabbro, Vatta, Fosar. Mladinci Montebella, ki so pravo strašilo za vse enajstorice, ki sodelujejo pri tekmovanju za mladinski pokal, se tudi v nedeljo niso zatajili ter z lepim rezultatom premagali sicer tudi dobro nogometno moštvo Sv. Ivana B.Tgra je bila lepa. hitra in kombinatorna ter Je zadovoljila gledalce. Skedenj - Dinamo 4-0 SKEDENJ: Senabor: Bertok, Rutar; Makor. Abbondanza, Pe-los; Ullsse, Baša, Terkovlč, Rutar II., Cotar. DINAMO: Tedeschl; Lonzar, Cok II.; Lorenzi, D’Agoštlnl, Benčič; Cok L, Zudek, Blažlna, Co-colo. Tudi Skednju se ni bilo treba dosti potruditi, da je premagal e-najstorlco Dinama, kt Ima te značilnost, da od 8 odigranih tekem ni mogel zbrati Se niti ene točke. Skedenjcl so bili oba polčasa v premoči. Gole sta zabila Terkovlč v prvem jlolčasu In BaSa v drugem. KostalunEa-BazovIca 5-0 COSTALUNGA: Angeli; Bal, Sa vi; Balbl, Frason, Carpani; Grusl, Koslovlč, Pellzon, Cerneka, Maruši. BAZOVICA: Hrovat; Presl, Mavec; Marc Krlžmnnčlč, Kalc; Fonda, Počkar, Kalc L, Grgič |„ Grgič II. Mladinska nogometna enajstorlca lz Bazovice, ki Je z’ dvema točkama na predzadnjem kvalifikacijski lestvici, je tu*1^ nedeljo pretrpela hud porazu ji ga Je prizadejala Koštalšff Ce bi imeli poraženci malo5 sreče, bi lahko dosegli vsaj G) ni gol. Tako pa Je žoge, kiji jih že videli v mreži, rešila žn va gola. Montebello Olimpija Opčine B Sv. Ivan B Skedenj Koštalunga Prosek Polet Dijaki Bazovica Dinamo Kratke športne $ FINSKA V Helsinkih je bilo stvo Finske v prodni bi. Vrstni red je bil n*® jur 1. Alevi Laltenen 114A .jj.TŠi ve 113.25. 3. Huhtanen 1 l0g,1 4 Seeate 109,9, 8. Visk*" 6. Aaltonen 108,69 toč**’ AVSTRIJA Fred odhodom na sV* ieii-prvenstvo v Budimpe*10 J tanc* s'te košarkarska fePre* ,a pfč Avstrije na Dunaju iz*u ti Svicl 19:23. češkoslovaška K(|Ili Emil Zatopek Je na u etcKe tekmovanju v Pi’°8* 3000 tn v času 8:3l H- nizozemska ^ Nizozemski LESTVICA 8 4 1 3 2* 7 4 1 2 1* 8 4 0 4 29 7 4 0 3 1* 7 3 13 1* 6 12 3 1* 7 10 6 8 0 0 8 vel" VVillie Slijkhuis J® *PJtYetsKe'T »rednjePj V(K spreJ**,. bilo za sodelovanje na P prih®!*! prvenstvu Amerike jen), njem mesecu Pn , -T-.ozetti** dobi dovoljenje od r- zveze. m tn a MIINTFCCHI St a lil nad. - Telefon Štev. 93 808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska št. .73-38 OGLASP od •30^12 in Od 19-18 • Tel. 29-477. Čene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60, fltlančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. UGLASI. Od B.dU-lZ m o Za ^ J(rine J stolpc;, t3 vse vrste 0g,M0V po 10 din. Odg. urednik 8TANIBLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletea 730, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.80, mesečU Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inOtemsk*** Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v it.Duii. — uu|vaiovijv; ngencija uemuKraucricuči »««*»—- Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZD- • tisK*: fttS*