Cr< daUki i« uprav »lihi fro •iuri; lMI a l4«l4«k av. Offtoa af »ebUcttkm: J M8T ho. Lawa4aW av». ToUpkoM! Uvidil" 40M. (March lat) 1*20. demokratski sen ato k k pada wilsoma zaradi JAPONSKI MIKADO JE RAS f pustil parlament w i * UVEDEL DIKTATURO. Uaohtdja r senatu aa priananja Rusije; vlada prodala aovje-tom 186.000 parov Čevljev. POGOJI ANGLIJE ZA MIR Z rusijo. KONGRES JS POSETILO H, PET STO DELBOATOV. Sprejeti ao bili vala* safclju* He- produktivne ia P ROR V RT P R O 9 V P' CtAILO SLOVPtSKR MAMOmmj ULBTHTHA SL0VENS« NARODNE Ki t Zadiajaoa mm (Iseao Cmmm) Ik s HM na U^t^mSnLLmioSSmH^ m tal* »tU »a tri ■mt», hi JTR05VETV "THE ENLICHTENilErrr I «11 M rudniški PODJETNIKI prihajajo 3 starimi la2ml DOPISI. Start Loka, Slovenj*, J vija, 36 jammrja 1»®0 — Nafti .'a>op»ii v Sloveniji so *e tudi pri- * čeli amerikaiiizirati. To nc pravi, da hočejo bili aenzacionelni. Tako na pr "Večerni Itat" i« "Jo gosta vija ' Poaebno Večerni liat' popade rad kakšno koal, če jo le more. Pred štirinajstimi dnevi j* prinesel neko »ovieo is " Ameriške Domovine,'* da ameriški J ugnalo vani nočejo Trsta in Reke, ter da so se tako is javili slovenski aaei al isti v Ameriki s Kriatanom na čelu. To je pač aeitzaeija sa kac-ke! Pokazal sem dotično notico laike mu zavednemu klerikalcu, ps še ta nc verjame, da je to rea. Rekel mi je, da ja ta nemofooal -(llahalia. g. Pire. ponatisnit*! Op ur J Jn ta list je pri naa glaailo Slovenske krščansko soemine zre *ze! Zelo važno je vprašanje o navalim Pred enim tednom ja ad> redil miniatraki svet v Bel gradu, da dobima nove bankovce, na ka terih bo označena vredaost v kro nah na eni in v dinarjih na drugi «traui. Dobro pri tras jr to, da ne teh bankovcev ne bo moglo ponarejati, kot se je to delalo doslej. O razmerju med krono in dinarjem bo pa sklepal šele parlamen; Bojim se, da ministri nimajo pri M9tM se bo volilo, da sc ne bo moglo re či, da je ljudstvo valilo pod pri-t Inkom Težko je pa rcčL kdaj b« plcbisrtt, kajti nikomur ae nič nc mudi. Nemci ao poatali zadaje ča-waeej oholi, kajti pri naa issa-jo veliko več .živeža, kakor na drugi atranl «- Toma Jerala. Spiaiiici jiftiUftBskik iz zasedenih^ kraje?. Rudniški podjetniki ne opuste prav nobenega sredstva, da preprečijo povišanje mezde rudarjev. Zdaj obtožujejo rudarje, da nočejo delati, kadar ae jim nudi prilika za delo. S tako obtožbo nameravajo rudniški podjetniki Mk&zati rudarje kot lenuhe, daiiravno se imajo vprav pridnosti teh rudarjev zahvaliti za premoženje, ki ga imajo. Na takile način hočejo podjetniki odvaliti od sebe krivdo, da niso krivi podjetniki, če rudarji delajo h^ tem dobrega namena; kajtHo lah« po par dni v tednu. » uluil " Seveda ni eksekutiva rudarske organizacije molčala na take nepristojne in obrekljive očitke. V svoji spomenici na komisijo, ki ima rešiti zahteve rudarjev, pravi, da so rudarji v vojnem času nakopali toliko premoga, kolikor ni bilo še nikdar nakopajjega na svetu. Tako so na pr. ' v letu 191S nakopali 685,000,000 ton premoga. Vprav rudarji so s svojim delom pomagali, da je vojna hitro končala z zmago za zaveznike in Združene države. Poleg je pa ie okoli osemdeset tisoč rudarjev slultto v armadi in mornarici Zdaj pa vpraiajno, kako je pa bilo z rudniškimi pod-jetnim Premog so prodajali po tako visoki ceni, kakor is nikdar preje. Njih dobiček je bil ogromen. Podjetniki so poslali bogati, nekateri celo miljonarji, rudarji so p« ostali ravno tako revni, kot so biH pred vojno. Eksekutiva rudarske organizacije pravi, da je neka premogovniška kompanija napravila pred vojno v letu lf|8~ 1014 tri miljone dolarjev dobička V letu 1*17— 1918 je pa ravno ta kompanija imela eden in dvajset miljonov dolarjev profita. Ali podjetniki niso hoteli popustiti od svojega konjička, da rudarji ne marajo delati, kadar imajo priliko, da lahko primejo za delo. Dejali so, da prostovoljno zamujeni čas v državi Illinois znaša samo v letu 1018 od 16 do 20 odstotkov. Gospodje podjetniki so seveda pozabili, da je v tepi letu najhuj&e razsajala influenca, ki ni prizanašala tudi rudarjem. Ko so gospodje podjetniki argumentirali pred komisijo, da rudarji nočejo delati, kadar imajo priliko za delo, se niso spomnili tistih, ki so bili bolni na influenci ali so pa umrli za njo, ampak svojo so trdili tjevendan, da očrnijo rudarje kot lene ljudi, ki ne marajo delati, Čeprav imajo delo pred nosom. Ravno tako niso gospodje podjetniki povedali komisiji, da rudarji včasi niso hoteli delati, ker je bila vsled zanikemosti in zanemarjenosti podjetnika rudnik v takem stanju, da se je bilo bati katastrofe. In ker rudarji niso hoteli iti v past — v gotovo smrt, da se podjetnikom poveča dobiček, so jih podjetniki očrnili kot lenuhe. Podjetniki so se tudi sklicevali na to, da v IUinoisu delajo rudarji le po dva dni v rudniku, pa zopet odpotujejo drugam za delom. Vprav ta podjetniška trditev pa dokazuje, da morajo biti izredno slabe razmere v rudniški industriji, če rudarji tako hitro menjajo rudnike, kajti če je zaslužek dober in so delovne razmere tudi dobre, ni noben delavec tako neumen, da bo delo pustil in šel dru-gam sa delom, ker nobenemu delavcu ne preostane toliko od njegovega saalužka, da bi lahko pohajkoval. Zanimivo bi bilo, če bi podjetniki povedali, koliko dni so preživeli v raznih letoviščih poleti in pozimi, pa bi kmalu komisija izvedela, kje so tisti ljudje v rudniški industriji, ki neradi delajo in po)tajkujejo. M podlago pri poznejši zamenjavi: 1—4. dočim se govori, da jc draginja v Srbiji ravna našo krono. Sedaj zamenjavamo.. m. ' ' L&i- Am 22. januarja so pričeli komuui stični rudarji v Trbovljah in Hraatnikn s pasivno resistaneo. Danes poročajo listi, da jc zapet vse v redu ia d^ prično rudarji zopet z delom. Železnice ao valed tega dogodka ustavile ves tovor ni promet za nedogleden ca* Kdaj začno vlaki zopet voziti, ni znano; prikrajšan je tudi oeebni promet. Samo po en vlak gre na dan na eno stran radi nja premoga. Naše lesne trgotine mnogo less v Italijo. Govori se, da ga jc samo "Sava" prodal« 4000 vagonov. Zadnje čase je bilo opa giti precej laških vagonov pri nas naloženih z lesom. Naša držaji ilobi od vsakega* tngons 400 dinarjev carine. Zanimivo je tudi to, da imamo lako milo zimo. Se do danes oi bi lo snega, samo močna slana je ob jutrih In malo bolj je mrzlo in to je vse. Da bi nam le spomladi ne delalo preglavici ; Vlada je pričala nekoliko gledati na prste * Toda nekateri neznačajni moji naeprofoiki se sklicujejo na neko moje pismo od 22. avgusta. Naj-prvo naj ne vsak ozira na datum tega piama. ker te pismo je bile pisano 22. avgusta, torej 21 dni preti prihodom d'Anuuuzija na Reko. o čemur ni nihče ničesar-ve del do 11. septembra raznn ireh ali štirih osek' ki aa bile v zvezi a pesnikom. ? tem pisani so ome njene stvari, ki niajajp ničesar opravili z dogodki, ki ao se odj grsli 12. sepiem '>rn 8 tem. da 'jc tiakovni urad Oa-►briela d'Anminzijs oblednnil to moje pismo, iz katerega ae pre kličem, nobene besede, si nt pri dcWl prav nobenih zsslug. Jaz se ae pritožuje m, ampak še vesel sem, ker ao mi storili to uslugo, ker ao mi dali priliko, da lahko imenujem nekatere gospode na Reki nearamneie, ki opravljrjo tajna policijako službo in »ieer lažnjivo za g. Gabriela d'Anhun zija. Ho tajni polleijaki agent j", ki se ne upajo prikazati na dan. V začetku sem bil mnenja, da bo d'Annunzijeva : ekspedieija koristila aplo^nemu interesu Ue-ke, razumno, da mora vae ostati v gotovi meji in da bo vse skupaj samo nekak >protest proti delovanju pariških profita rjev. Toda bil sem prepričan, da bo spravi!.! ta ekspedieija Italijo v jako ne ljub položaj in tako tudi .Reko samo, ako m prekorači gotove meje in pride v konflikt z med-narodnimi zakoni, kateri so — na veliko nesrečo — še vedno v veljavi. pSKS; - » - Iz tega* vzroka sem tudi pojasnil Oabrielu d'Annunziju, kai jas''mislim o tej stavi in mu povedal brez okoliščin vse moje misli in sioar pri najinem pogovoru na kar ae pa ni oziral, ker je postal mističen in trdno veruje v svojo zmago. Govoril sem z njim popolnoma odkrito, kot človek, ki nima nobene odgovornosti na pram drugemu kot sam sobi. Ko sem izpoznel resnost cele situacije, sem se odločil ponuditi moje sodelovsnjc "Narodnemu svetu." edino v ta namen, da bi Kdo noei najtežje davčne butaro? — Delavec in farmar! Res je, da so davki naloženi pod rasnimi imeni in di nosijo denar v davčne urade tudi korporaeije in miljonarji. Ali ravno tako res je, da se korporaeije še niso odpovedale profitu, ampak zavzemajo stališče, da se profit ne sme pod notjenim pogojem znižati. Da se ne skrči dobiček, pa podraze toliko produkte, kolikor so morale plačati davka. Naložen je tudi nedirekten davek na živ-Ijenske potrebščine, ki ga najbolj občutita delavec in farmar, ker njuni dohodki niso tako visoki kot industrijskih in finančnih baronov. ena? — Masten dobiček in če se k temu dobičku še nekaj doda, da bo profit še večji, pomeni dandanes v trgovskem jeziku pošteno ceno. boljši valji Živila-je pri nas Še donti dobro; imamo aaj kaj jesti, dočim je n. pr. v Nemški Avstriji zelo slsbo. Tovariš is ujetništva mi piše, ds jc slsnins tsm po 120 kron kilo grnu.pas sam sem jo že plačal |»o 48 kron. . Ravno danes smo dobili poročila, da so nam zavezniki poslali ul t i mat um radi Trata in Reke. Piše se, da nam je upati aanm Še na Ameriko, kajti An«leši in Franimc^ ... a zi so naa zapustili, ker naa nc rl-bije več. Kaj sc iz tega še razvije, nc ve. • i t JI * [i 11 Kriza pri deželni vladi v Ljufv Ijani še sdaj ni ratena. Jugoslovanska demokrataka stranka se pogaja a Jugoslovansko soeialde* mokrstičuo atranko. Socialisti ha-cialiati hočejo imeti notranjo ib pravo v avojih rokah, kar naj bi pmvacl sodra g Prepeluh. s liberalci jim nočejo dati tega. Zelo datara pri aaa ko ta, da ka vlada U aa jOi Habe- Vaa /< lolja, Id sc ob* deluje, ko odvzeta, kar je vel kot 72 hektarjev, < gorah pa nad 200 hektarjev. To je sal«» važen korak in vai želimo, da M delo hitro na-predovalo. teleti bi idlo, da vlada oslra v prvi vrsti na invd^ Ihle. potem im š«dc na druge pri razdelitvi icmlje Tadl aemljiSca In ■PIsiB vtja. Vsa valepasnatva v Sloveniji znašajo 242.2S6 kektarjev. Na Koroškem so m pričeli počasi pripravljati sa pbMarit VlaJ da nnbirs prnatovoljsa sa čoa plebiacila, k*r bo takrat marale j, J, anofc n vprasMpp.fi (Iz Gl. Urada J. R Z.) Zopet ae govori in piše o jadranskem vprašanju ali o "re Škera problemu", kakor ao lani napačnem začeli imenovati stvar, ki ja zavijajo v pajčaUp, da ne bo svet spoznal njega pra vega jedra. Iz Pariza in Londona prihajajo poročila, po katerih bi bilo soditi, da atoji problem pred neposredno rešitvijo. Jugosiova oom so se pošiljali nekaki ultimati. tajna londonska pogodba ■c je zopet vlačila na dan, ali zopet z vsakovrstnimi rezervami in izrekla se je grožnja, da sc ta pogodba šiloma izvrši, če nc priata nej«» Jugoslovani na nekakšen kompromis" z dne 20 januarja, katerega podrobnosti «o tudi za grajene z meglo tajne diplomaci je, o katerem jc pa v vendar zpa no, da jem I j«' Jugoslovanom čisto jugoalovgnske kraje in jih priznava Itatifi . vC Kompromis, — to je treba po v dariti — jc v tem Idučaju beseda, ki moti in zavaja. Kompromis je sporazum- Ta bi bil potreben med strankami, ki so direktno pri zadete: to ao Jugoslovani in Ita lija. Ali med njimi ni nobenega sporszums hi tudi ni bilo med njimi tskih direktnih razprav iu pogajanj, ki bi mogla voditi do aporazuma. Kompromis je bil sklenjen med Italijo in nekateri mi dragimi vladami brez Jugo sla vije. toraj brez tistega faktor Ktt čigar kolo gre.'Za Jugoslo vane to ni kompromis, temveč di-ktat, ki ga spremljs grožnja. Ta kozvani kompromis ali pa ldti-donska.pogodba; bič ali ]»W|N bač — to je alternativa. ' ".'V1' . * MM V spor je posegel tudi ameriški predsednik Wilson, o čemer je dnevno časopisje obširno pisa lo. V Parizu in Londonu se zaradi njegovega koraka zelo hudi in IrataiMI aneksijam naklonje no časopisje sc preiskuj v sarka m«, da prehaja v smešnoat in^ o-tročarijo. Z ozirom ni politično situacijo ameriški vpliv xs enkrst praktično m**-hen, pomen pa ims stališče A me rikc zaradi tega. ker š^, » VSlh tako draga, da si je človek pri nar ?ft1,1kiko ^ * tf ****** ** *ž i ne more nabaviti. Zs hi »praviti celo v Dajmva je treba jemati taka, kškršna ao ia i ajimi je treba račuaiti. Kdor količkaj pofna primorsko preb, valatve, ae more niti sa trenete k dvomiti, da bo stalo proti aepo klieani vladi v najoatrejši apo/i c i ji, da bo branilo svojo narodn» ckrustcueo s vsemi sredatvi in da bo \ •• 111 n > fir.fM-nelo po združitvi avojhni rojaki. V pošte vati je tudi treba da si je to ljudstvo pri dobilo bojevitoat in bojne izku An je že v stari Ar* tri ji, in da jih l>o v Italiji porabilo Ker pa po znamo tudi italijanel^ politiko in ujene metode, ai lahka na pretil, izračunamo, da bo njena vlad. zatirala vaako narodno gibanj' med podvrženimi Juymlpyan| bmMr ds napravi Ig ue in da bo( vsled tei tomatjMr m mm skratka, da se bo i • Julijsk, ^ nečiji" ponsvljslp kar ae je godilo ikhI Avstrijo, le še poten ciraim tn z večjo strastjo.. če bi tiilo to v»e, bi gospod jc V Parizu in Londonu lahko akozioskoz, čCŠ stvsr Italije je, kako bo vzdrževala "red" v "svoji hiši'*. «ieer nc bi pi^i zs vaako skomizgavanje imeli sbso luten vzrok, zakaj zgodovina bi jih lahko poučil^ da a» d nacionalne uevarUOsti, ki se pletajo erez mejo, lahko tudi iti ternaeionalue nevarnosti. Av strijs je bita tudi tukaj kUmii vzgled^ in Francki bi «c lahko spomnili na Alzacijo in HLofcno Kdor resnične ljubi mir, ga t|e želi le v lastni hiši, temveč tudi pri sosedih. Nevarnost jc pa večja. Ves čas je bilo jasno, da gre Italija /a popolnim obvladanjem Jadran »kega morja. U dgvfto je bila1 teorija njih snekstonistov, da jc Adrija bolj jezero, kakor morje in da mora to jezero biti Italijan sko. Vo4a se obvladnjč s Krega in da osnovi evoje doktrina je moralg Italija zahtevati jadra n ake bregove. Nihče nc dvomi, da bi ji bilo najljuMe, če bi jih mo-gla dobiti vse. Morala pa je Srz-dsti svoj apetit in je storila rs/. IrenoVno ne '*koncesije". Neksj obrežja prepušča milostno Jugoaiov<< notn»,ali v svojo oblast koče spra novlti vse tiste točke, ki ji zsgo ta vi jn jo hegemonije in neprav- dni konec in po|de zgodovin«Mtf> mš' jugoslovansko moč ilu di izza podpisa vseh mogočih po-[«o"eno. Tudi kontrolo nad Ala z? to "TOio Ta hip, ki pišemo te vrstfce, Sc ** ****** praviee. ni Vprašanje "rešeno", kljttb Vse "koncesije", ki jih dela vsakovrstnim terminom. Ali reše- Italijanska vlada sedaj, so pa situt aeijo v pravi red, kar bi bilo praktično in koristno za eelo dr žavo kakor tudi aa Reko samo Ako bi zamogcl urediti celo zade vo pravilno, bi, bilo tudi čaatno za Gabriela d'Ajinunzija, ker sem zaupal, da bo vodil eelo stvar pravilno kar jc tudi takoj poka zal v svojih prvih proklamaeijah Mojo ponndbo je predložil dr. Marko Bšasieh, domoljub, ki je ie pretrpel maraikaka politična dr. Antonio Vijotu. ml. Ko je oretcklo sedem \azionale" uiti od Gabriela d' Annnnzija. Nato sem pisal pismo Oabrielu v Ne tre se zato sli hočemo sli nočeart alovansko iredento in na storjene z "reservatio nmtttslis s tihim pridrškott, da jlk |aaove. ksdsr prid« čas sa to. Ni trehs pripisa vs t i italijanski Vladi, no benc posebne hudobnosti, da se pride do takih zaključkov. Čim ai je indija fzbrsls politiko anek sij, jc morala ta politika vpditi dalje. Zato bodo skrbeli V gospo dsrski interesi. V Rimu ae slede osvojovalM politiki zaradi časti, ampak namišljenih stvarnih ob zirW, kf ^ v ptVl vrsti ekonom akegn značaja. Na Jadkmsken, morju hočejo vTsdatl, da bodo tam edini gOspodgr^jl, da Itfdo na njem gospodarsko suvereni, sli morje samo na krit! ne' pomeni nič ve«, kakor žcle&Škl tir. Rs ko, odkod naj sc speluje trgeni na na judrausko morje, da Sf n-godi italijanskim željam? Kako naj si Italija zavaruj« moč, da bo ras gospodarsko ^spodonHR^ Vsa trgovinsks poiitilGf jc jtvezi z državno politiko. Tevid tudi poHttfao g(ispod<.vai povsod,- kjer bodo njeni iatci^si prizadeti. Prvi korak Italije, na Malkanu ne more oatati njen zadnji Njen meč bo vedno ogfojrvfl balkanske in h računa HHKSjjp n«sl"u-» ki rtncep tev. Če .aia v avojih že zvese z enimi* prpil drugim, kakol- se jc že nekolikokrat poro čelo. m pokale, da dela ra^un brez krčmatfa, Čl« postane ne vsraom ajcncgs prodiranja aku t na . Vsaka itaigaaaka anekaijs as Modni strani Jadranskega moril vočna možnost nov« Sdske fojne. Kakaaa bi pf RUSUA BO PRIZNANA V 10. DNEH -BOBAH oa zadružnega kon boljševiki v Sibinji London ~~ ISiročilo lz Vlsdivo-tdoka h* trltfsi, <1h je Kffo sklenjo-no premirje med boljševlškimi iu četio.ilo\ London. febr. Kakor jav Ijaj« i» Moskve, je Leon Twwky predložil sovjetskemu kongresu januarja t. I, načrt sa spre-menitrv sedanje rdeče armada t i nd natrija I no armado. Troekij je rekel*. ' » i "Itdeča armada-, ki je v glavnem iavHtila svojo nalogo na bojiščih, se mora zdaj lotiti druge ,naloge: rešiti mora Rusijo gospodarskega propada. k( ga je fflrrv-zročUn vojna. Vojaške armadi' r o rajo postat f delsvske armade, ts nsm»-ii smo razdelili v o jelke čete v tri atmado. Prvs armada bo dobavljajo živež za delavec v mestih, seksla drVa v gozdovih za kurjavo iu popravljala l.»ni«>ii\«' Orugs armada bo gradila Železniške tih« za prevažanje surovega olja j tretja armada ho pa poprav-Ijals poljedelske stroje lp Ua spomlad prične z delom na {»oljih." VELIKO GRMENJA, PA MALO Nadzorni odbor« • A M.m PetrevU. ,re*e.aatb. IISIT WatoH«a CoIltowaa4, OS to, JiU A»kr<«4 w*aa st, a«**. m*.. j«£ ga**, t ser a. vata a t, cirNbaš. os to. Tiakovni odbor. ' Zdruiitvoni odbor. rai dsfdniK, Praali Atol, IIM It. CrawNH A*a„ CStoa«% OL * f v Jaka Trfelj, a«a Iti. l.nrau, jE" ifoj - Jama Oaaa. M ga«ahra«4, D. uit. MtoS. j- isak, iioi g. sa. at.. a.v«i«a, oMa. * Oarr USavll, 1*44 S*. Raci«« Ava, Cttoaaa IU. vhhovni zohavniri Or, r. 4. k..., asm at eta* a^ oarn odoovooni urednik •PROaVBTE". J«|« hvatoS, Waahington, D. 0. — V proti- profitarski kampanji je bilo are tiranih Wtft oseb. Le majhefi odstp-tek je prifiel pred «odi&č. V osrtn in dvajsetih slučsjih je bila izne-Čena obsodbs. Nad sto oseb je bilo aretiranih, ker so bile obtožene, da *o ugifhjale profitarstvo. Obsojenih je ps bilo le enajst oseb. SNEŽEN PLAZ JS UBIL 0VS Ounniion, Ool. — V Kpring Creeku ja prlhrtimel doli snežen pla^f ki • je pokopal pod sabo 14-letnega Bruce Adrlsua in nekega voznika, ki je po narodnosti Jugoslovan, katerega ime pa nI znano. >' Zahteve, kt jih navadno nalagamo ns Želodec naš pre-» bavni sistem so v splošnem pretežavne, kar oslahžuje druge ilele in organe telesa. Bolnik Ki ižČe ojačevalno sredstvo, zdravilo, ki naj mu pomaga in ob enim vredi prebovna ,) organe v delovno stanje v smislu zakona narave. Take olji-\t Pa je se dobro« zdravi s vŽjvanjem POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE ■ sh | t? brezplaCnoi >sM VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRlENO DELO . ¥;: JE POPOLNOMA OARANTIRANOt Za na potrebna pojanlla obrnite M na: EMIL KISS, BANKIR. lO SmmU Ave., «m. M St^ Nmt Veffc. N. V. SPREJEMA HRANILNE VL00E 01 < PLAČA 4% OBRESTI! r >4 , everas m j;a •♦v-.:' > J.iir Esorka 300 kron............iod . 6,M kron , ........41 50 400 kroo...........A00 10,000 kron.........00 00 0m flore oona bo voljgrM do dne, ko so nadomosttjo g drn^ml Denar naa poslati ja najbolje po Domostlo Postal Monojr ar, ŽM pa po Wow ToA Bank Dral*, J ^ \ f TVRDKA FRANKSARBEB Joka Nataalk pra«laa4slk. OLAVNf «TAN< I« K M »TBEBT PODRUŽNICA i l«OT~lml AVKNUK NKW VOtlt, N. T. , ' } POZOR SLOVENCI! ' . ♦ i**4* ■ 11 / / ym "V^' ^ "I • - m. rrsaVHiP TOČO« NAROČNIKI. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE >$t iz i arhivov Oglasite Chicago, Ul šivalke na »troj. Lahko čisto delo dobra plača sa prlčotsk. W: • : Wa oracAOd • and Dsoscmting Oo t 1315 S. Wabash ave., Chicago. el*'; nt imamor p f, prostor sa v«5j« število delavcev y naši -izdeolvalnici "storage battsriss", delavci morsjo biti nad 2 51et stari in se morajo izka sati ,ds so privolji stalno delo delati in so privolji pričeti s pq-fcržljivostjo, dokler se ne prh..-, in se jim plačo poviša. Izkušnja v tem delu se no sshtev«. Oglasite «e pri: Employmont department u VESTA ACpUMULATOB €0 , 2100 Indiana Ave., Chicago. sa navadno delo. Zglssite se na: Polk st. poleg mosta ob Polk ln €anal Streets. POTREBUJEMO dekleta za učenje pri šivanju rokavic; tudi Že učene ee sprejmejo za dalo pri šivalnem stroju na gonilno silo. Dobra plača. Ogla-? sits sc prt. BIBBHDEAT^OLOVE 00., 'CŠ- 9001 Tfoton Ave.. f-- Chicsgo, |U. RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja Jošef Levstek al Lekčin iz Travnika pri Loškem Potoku. Nahajal se je v Empo-rium, Pa., v šumi. Želim, da ae mi izglasi na sledeči naalov: Ivana Benčina, 1421 Wadswortb Ave!, NVaukcgan, IU. "Namenjen sem bil ustaviti se V Čenstoho-vem, da bi odpravil pobošnost," odvrne prišlec, "toda v Velunju ssm dobn nsročilo, naj se po-žurim. Torej se napotim tskoj dalje, ko si neko* lik o počijem. Vi pa odpravite med tem sedanje spremstvo ter zahvalite kapitane, ki ga je vodil." Častnik odide, da izvrši povelje. Kmitie ga ustavi na poti. 44Kdo je toj" *» vpraša. "Baron Liaola, cesarski poslance, ki pridfe iz Brsndsnlburga k našemu švedskemu vladarju," odvrne čsstnik. ' Po teh besedah odide, pa se kmalu vrne. "Izvršil sera ukaz vaše ekeelence," reče baronu. ■ y-'"* et:i ' "Hvsls lsps!** \ ' ■ ■ ' yj : In t veliko dvorljivoatjo pokale Vsršševi^i prostor pol c g sebs. "Veter je jei žvižgati na dvorišču," reče, "in dež ssčenjs škropiti MbgoČe, ds bo dolgo deže-vs4o. Pogovoriva ae torej nekoliko pred večerjo. Kaj js slišati tu novega t Cul sam, da ao ss raslo-poljska vojvodstva podala švedski milosti." "Tako je, okscelsncs. Njegovo veličanstvo kralj samo čaka, da ae mu podajo ostali vojaki, na to pa odide takoj v Varšavo in potem v Prosijo." "Ali Je pa gotovo, da ss podajof" "Poslsnei vojsks ao žs v Krakovu. Sicer pa ne mtpjo postopati drugače, ker drugega izhoda ni Ako na prestopijo k nam, pobije jih Hmel-niekl do sled njega vojaka.1* Lisola pohesl svojo razumno glavo na prsi. "Gfosne, neverjetne reči!" ro*e. Raagov«rjala sta se v nemškem jeziku. Kmitie nI firssllšel nobene besede. " vsvlšenost,* odvrne VraMevi^, "kar se }š zgodilo, to sc je moralo zgoditi." "Mogoče; težavno je. da ni ne žalovali nad to drlavo, ko jo propadla pred našimi očmi. Kdor ni Svod, me rs to pomlloveti." "Jsz nlaem Svod, tods «e tega Poljaki sami nc pomilujejo, ns čutim tudi jaz nobene naklonje-nosti do njih," odvrne Vreščevič. Usola ga rosno pogleda. "Res je. df nimate švedskega imena. Kakšni ga rodu ote. prosim!" aem Ceh." "Torej podložnlk nemškegs eeserjet To pomeni. da Imava a jednega gospodarja." "Jas ss nahajam v slnJfct njegovega veličanstva kralja švedskega,H odvrne s poklonom Vre* ščovie. "V tem nI nič graje vrednega," odvrne Li-sola, "toda Ukšne službe so navadno opolale. Ker st« podloinik našeg« »Hoetljivega cesarje, mor» U vendar le njega, k« bi aVuiUi tudi kateremu drugemu, smatrati svojim rodnim vladarjem." J "Ttn na unlbnU. 106 N. Jefferson St, Chicago, IU Zgodovinski .-•roman4-. POTOP. ............ i» ............. > potrebujemo : . žena in d«kl«U z« delo. 53 ur tedensko. Plača po.30e na ! • f uro sa s«čotek.A l..' , PORTER 6AFETY SEAL C0., Room 110, 168 W. Harrison St. . Chicsgo, 111. .....* ;*'» '». Mg i. jBk k'V4"■»OTREBUJEMO >r •' — , MIZARJE RAD BI IZVEDEL. za mojega brata John Klemenči-če. Pred devetimi leti nah«j«l se je v Indianapoliau, Ind. Posebno iprosim rojake, ki ao ga posnsli v Indianapolis, če kdo''ve kaj o njem, da mi to naznani. On je doma iz vasi Pošteno, fara Sv. Kril pri Kostanjevici n« Dolenjskem. Ako bode slučajno aam čital ta o-glas, ga prosim, da se mi prijavi, imam mu poročati ve& zelo važnih stvari iz starega kraja. Moj naslov ja: Mike Klemeničč, 5806 Prosser Ave., Clevelsnd, Ohio. (Msre 1-2-3) SVOJI ROJAKE KDAJ IOPKT LAHKO DOBITE V AMERIKO. Priseljeniške postav« ostsnejo že zmersj v v«lj«vi kot pred vojno. 8vojo rodbino l«kko dobit« v Ameriko. Podpisani vam bo d«l navodila, kako dobit« v kraju potne Ust«. Pišite, «li ao p« ossb- Robrnite n« znanega rojak« Ks-> Skender, Javaaga KoSmja, 5227 Buttler Str«st, PittSbttrgh. Pa. On Vsm bo stvar uredil in pojaanil. (Adv.) dekleta potrebujemo!*« d«lo pri punčpre-soh. Dnevno