PRILOGA ^J^^S^^^C^ BOMOV1NI JSEa&iBffigg^^	m...........j..............—— g
Leto. IV	V Ljubljani, dne 6. septembra 1928	36. štev.
Ob poletnih večerih
EJ, ta presneta ljubezen! Koliko nepriKk je že izzvala, aH kljub temu se je noče svet otresti. Pravijo, da bi brez nje ne bilo sveta in zato mora biti.
O neprijetnostih, ki jih je izzvala ljubezen, bi mnogo vedel povedati tudi stari, navihani jazbec, ako bd ga le-ta ne bila tako daleč pripeljala, da se njegova ščetinasta koža sedaj suši pribita na vratih skednja.
Godrnjav in pust je samotaril od pomlad«, odkar se je prebudiL Bil je previden in se izogibal ljudi, kakor tudi njihovih pomočnikov, izdajalcev živali, psov. Šele v poznih urah, to se je popolnoma zmračilo, je zapuščal dom, skrivno skalnato duplino, ki ni bila zapisana v nobenem lovskem seznamu in celo ostali njegov rod ni vedel za njo. Noč ga je dala, dan ga je vzel. Komaj so jele zvezde bledeti, že se je napotil proti domu. V zgodnji mladosti je doživel nekaj neprijetnosti, v tistih časih, ko se je tupatam pajdašil z mladimi znanci. Dogodilo se je celo, da je bil napaden v svojem lastnem domu. Le noči se je imel zahvaliti, da je bil rešen. Baš v pravem času je še razgrnila svoja črna krila nad prirodo in prisilila človeka, da je odnehal s svojim, za jazbeca pogubonosnim kopanjem. Tudi potov se je izogibal zadnja leta. Nekega pomladanskega jutra je spoznal, kako nevarno je hodili po oglajenih iin od koles razoranih gozdnih potih, kjer so vtisnjene čudne noge njegovega sovražnika človeka. Ko se je vračal proti domu, se mu je trenoi.no zabliskalo pred očmi, rtrašno zagrmelo in med tem ga je že obsula pekoča toča. In vse to se je zgodilo pod kakor ribje oko jasnim nebom.' Topot ga je obvarovala debela koža Bridke izkušnje so ga privedle do skrajne nezaupljivosti in previdnosti.
Ali kaj pomagajo vsi dobri, trdni sklepi, ko Je meso slabše kakor volja. V mali mlakužici kraj polija, kamor je zahajal samota' po svoj priboljšek, po sadeže, je zapazil nekega poletnega jutra odtiske šapic, podobne svojim, ali seveda skoraj za polovico manjše. Pritisnil je nanje smrček in zadišalo mu je tako čudno, da se letistega vonja ni mogel iznebrti ves prihodnji dan. Neprestano je razmišljal in zaman poskušal odganjati ta nenavadni pojav. Pred oči mu je stopala nežna, mlada, skoraj bela ženina željna nevestica. Ni mogel pričakati večera. Parkrat je lezel k izhodu luknje, da se prepriča, ako je že zakraljevala noč in če bi bik) že varno zapustiti varni dom, toda dolgo se ni hotelo zmračiti. Jazbec je postajal vedno bolj nemiren in proti svoji navadi že v polmraku hitel oa kraj, kjer je zjutraj zasledil mladenko. Na kraju, kjer se izgubi stari zarasli kolovoz v gosti trnjevi neprodorni goščavi, po katerem je bila najbližja pot k polju, mu je v nos udaril isti vonj kot zjutraj, toda še precej močnejši. Starca je kar spreletelo hi sledil je slepo, ne meneč se za nevarnosti, ki se jim je drugače spretno ogibaL Sled ga je vodila na polje, v krompirjevo njivo, kjer sta se kmalu srečala ž njo, ki jo je iskal. Ko je zagledala svojega zasledovalca, je jezno zarenčala in m« pokazala bele zobe, da so kar zablestele v bledi mesečini. Le-to starca ni nič motilo; ni se pustil prestrašiti. Poznal je ženske sitnosti pnavtako dobro, kakor njihove druge
navade ni potrebe. Nekaj časa sta rentaSla, se podala, pri čemur sta pomandrala nekaj rniadega prosa, nazadnje pa se sprijaznila; kakor je pač usojeno v življenju. Ko je bilo svatovanje pri kraju, sta jo oba skupaj malmila v sosednjo koruzo ki imela tamkaj slastno pojedino. Kaj neki bi boljše teknilo jazbecu, kakor mladi koruzni storži, iz katerih se je kar cedilo sladko mleko. Jazbeca pa se nista zadovoljila samo s tem, kar sta pojedla. Mnoso več škode sta povzročila z lahkomiselnim plesanjem m skakanjem. Polomila sta nebroj stebel tako, da je koruzna njiva izgledala, kakor da bi se bila v njej vršila bitka. Zjutraj, ko so se jeli oglašati vaški petelini, ko se je zazibal zvon v linah stare ccr'rvfce, samu-joče na griču nad poijt.u, kjer sta rajala jazbeca, i ta jo ubirala
proti domu. S;arec, driisriče ljubeč samoto, se ni mogei ločiti od svoje nove znanke. Spremil jo je na njen dom, v njeno jazbino, kjer sta se stisnila drug k»drugemu in prespala celi prihodnji dan. Previdni sivec, ki bi drugače za nobeno ceno ne prebival v prsteni, lahko dostopni jazbini, je b8 močno utrujen in zaslepljen od ljubezni brezskrbno spal. To je trajalo par dni, ali bilo je že to preveč. Izdali so jih lahkomišlje-ni nočni pohodL
Ko so prišli kmetje tisto jutro po svatovski noči na polje, so ostrmeli. Velik de] kori ze, ki je baš tisto leto tako lepo kazala, je bil uničen. 2e večkrat so videH od jazbeca poškodovano koruzo, aH le na posameznih kra;ih, topot pa je škoda neprecenljiva. Vest o veHki škodi so kmalu raznesli po vsej vasi in taiko je prišla na ušesa tudi staremu mlinarju, ki je slovel skozi devet fara kot najstrastnejši in najspretnej-S lovilec jazbecov. Gojil je v to svrho velike pse, ki so upali napasti najtrdovratnejšeaa jazbeca, kar Je zanje zelo nevarno. O marijah je vrgel mlinar vrečo čez ramo, vzel v robe vile in poklical Sultana. Med potjo se je mlinarju pridružil še drugi iovec na jazbece, tudi podobno oborožen Odšla sta za vasjo. Na mali planici kraj polja sta se lovca zleknila na mehkem mahu. K nogam ima ie legel Sultan. BaŠ takrat, ko je izza gora pokukal mesec in posrebrfl gozd, se je zaslišalo iz bližnje koruzne njive rahlo pokraje. Čeprav je hitro prenehalo, je vendar zadostovalo, da je SuMan postal nemiren in opozoril lovca, ki sta bila zatopljena v čar poznopoletnega večera. Ko je ponovno zahr-stelo, sta se brzo dvign a in odvezala psa, ki je kar zdivjal v koruzo. Taikoj na to je že odmevalo v nočno tišino silno lajanje in pretresajoče cvilenje. V koruzi se je pričela borba. Stari jazbec se je boril z izdajalcem živali, s psom, ki ga je iznenadS v družbi mlade družioe. AM topot je na- rada! tudi Sultan, ki je bS drugače strah jazbečevega rodu. Ko je starega sivca hotel pograbiti, se je le-ta spretno obrnil in popadel nasprotnika z vso silo za spodnjo čeljust, tako, da ni dosti manjkalo, da jo mu ni zdrobil. Ali med tem sta že prihitela najnevarnejša jacbečeva nasprotnika in mu v vrat zasadila močne vile. šele, ko je !yfl stari sivec izdihnil svojo kosmato dušo, je bil Sultan prost. Ni pa mu niti na misel prišlo, da bi zasledoval še njo, ki je zapeljala drugače tako previdnega starca v večna lovišča, v smrt.
Najdbe na Friškovcu. Pri kopamju velikega kanala v Ljubljani so naleteli na kakih 100 let staro grobišče. Izkopali so še cek> krste z dobro ohranjenimi okosnjaki.
Desno:
Tudi ženske pridno kolesarijo. Baš radi tega so tudi opravičene biti odbornice kolesarskega društva, kakor jih vidimo na naši sJikL
Ljubljanska realka, na kateri je študiralo mnogo naš1,h prijateljev iz dežele m nam je vzgojila več odličnih mož, bo letos znatno povečana.
Levo:
iva Wohlfartova, članica športnega kluba Ilirije v Ljub liani, je najhitreje preplavala na hrbtu progo 100 in 200 metrov izmed vseh udeleženk za prvenstvo države, ki se je vršilo koncem avgusta.
Levo:
Eno izmed naglep&h poslopij na Dolenjskem
bo gotovo uradno poslopje občine Trebnje, ki so ga ,pričeli te dni graditi v bližini kolodvora.
Desno:
Največji spomenik
padlim vojakom so postavili v Tuirimu v Italiji. Visok je 26.50 metrov. Porabili so v njem 25 ton brona, za podstavek pa 110 kubičnih metnov granita.

Svečani trenutek v Parizu. Nemški zunanji minister Stresemann podpisuje Kelloggov proti vojni paikt.
Desno: Knjiga svetovnega miru s podpisi državnih zastopnikov.
Levo:
Velikanski uspeh sedanje tehnike. V
Nemčiji jim je uspelo voditi popolnoma neoblju-dene ladije s pomočjo elektrike ki sicer na velikanske razdalje. Desno: Procop, finski zunanji minister, novi predsednik Sveta Društva narodov, ki naj skrbi za svetovni mir kakor Kellogova ■pogodba. Levo: Zasliševanje morilcev mehiškega prezidenta Obre-gona. Na umoru nosi glavno krivdo neka nuna, ki je bila glavna voditeljica zarotnikov.
V njujorškeir podzemnem postajališču, ki se nahaja tik pod nebotičnikom, se je te dni dogodila velika železniška nesreča. Okrog 20 ljudi je bilo mrtvih, 40 se jih bori še s smrtjo, 150 pa je težko ranjenih.
Predori pod morjem. Kako so si zamislili moderni tehniki zvezo po suhem med raznimi od morja ločenimi deli sveta. Ali dokler se bo kaj takega uresničilo,
bo preteklo še precej vode.
Levo:
Svetovna plavalca M is Hawkera,
y je preplavala iRoikavski preliv med Francijo in Anglijo, širok oko-li 37 km, v dobr2» 20 arah.
Desno:
Letate« Bert Hessei, ki se je med poletom Iz Amerike na Švedsko ponesrečit Nad n$m zarisana proga, ki jo je hotel prelete«, oa strani »boga vdova s nedoraslimi otro-
KJeečji magnet na x**ni8 so postav« v Parim Tehta 120 tiso* jfBr Uporabija® ga bodo ▼ inansfrfns avzba.
Levoc
TrQ> Italijanski ste-
parft H so ogoljufaš inozemska denarna podjetja ca htiza dO nffl)ono* Din.
Desno:
KraDerflid pogrebi pred 5000 letiL Na podlagi izkopanin so ugotovil, da so poleg umrlih kraljev pokopali tudi njihove žene m postrežirike v mnenja, da bodo stregli kralju tudi na drugem sveto. Vse to osobje so pomorili med svečanimi pogrebnimi prireditvami.
Najlepša avtomobilska cesta na svetu je v Kaliforniji, v deželi zlata in dragih kamnov, Vsa cesta je napojena s posebnim oljem, ki preprečuje prašenja.