10 let obratovanja stroja za premazovanje papirja VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Pred letom 1968 je grafična industrija Jugoslavije zelo Pogrešala premazane papirje. Do takrat je papirna industrija tiskarnam lahko nudila poleg običajnih tiskarskih papirjev le tako imenovani naravni papir za umetniški tisk. Za vsa boljša in, zahtevnejša tiskarska dela pa so morali uvažati premazane papirje. Te papirje rabijo za izdelavo boljših in zahtevnejših tiskarskih bel. V prvi vrsti so to slikarske reprodukcije, zadnja leta pa tubi za tiskanje knjig in revij, na-lepkov, prospektov, katalogov, koledarjev, reprezentančnih tiskovin in podobno. Ob raziskavi potreb in tržišča hi bilo napak, da se je že leta 1959 porodila na Večah misel o izdelavi projekta za tovrstno Proizvodnjo oziroma površinsko oplemenitenje papirja. Najprej so si zamislili premazovalni stroj z zmogljivostjo okoli 1500 ton na leto. Ta prvotni načrt se jo kmalu izkazal za preskromnega, ker ne bi zadostoval jugoslovanskim potrebam, četudi je bil vabljiv zaradi razmeroma nizkih investicijskih stroškov. Ob porastu družbenega standarda, turizma, novih proizvodov, s prodorom na tuja zahtevnejša tržišča, narasla potreba tudi po boljših papirjih za izdelavo prospektov, embalaže za prehrambeno in brugo industrijo. Vse to je vpli-valo na večjo porabo enostran,>i sko ali obojestransko premazanih Papirjev. Konkurirati je bilotre- Dipl. ing. Edo Ulčakar t * Vinko Zupančič ba tudi izdelovalcem tega artikla zunaj naših meja. Takšna situacija je zahtevala ponovno povečanje investicijskega programa in s tem prilagodi-/ tev tržišču. Premazovalnijstroj novega programa je bil večji. Njegova delovna širina je znašal?) 2,6 m in delovna zmogljivost 11.000 ton na leto premazanega papirja s pigmentnim nanosom 10—25 gramov na kvadratni meter. Zbiranje ponudb za stroj in ostale premazovalne naprave je trajalo skoraj 2 leti (1964, in 1965) ob sklepanju pogodb z dobavitelji uvozne opreme. Prve lopate za postavitev zgradbe so bile zastavljene v začetku julija 1966. Sama izgradnja in montaža sta trajali manj kot dve leti. Prvemu poizkusu zagona so bili člani vevškega kolektiva priča že konec marca 1968. Stroški postavitve so tedaj znašali nekaj nad 3 milijarde starih dinarjev. Danes, ko stroj obratuje že 10 let, se je izkazalo, da je bil smoter pravilen, da je bila investicija pravilno naložena, ekonomsko upravičena in da s tem nismo ustregli samo delovni organizaciji, ampak celotni družbi, zlasti pa papirni predelovalni industriji in grafičarjem. Kljub začetnim tehničnim in tudi kadrovskim težavam stroj danes obratuje zadovoljivo, morda še več in daje prispevek k ce. lotnemu ekonomskemu stanju OZD. Poglejmo si, kaj pravijo ljudje, ki so zaposleni neposredno v tej proizvodnji oziroma imajo onra-vek s premazovanjem papirja. Tov. ing. Edo Ulčakar. vi ste vodja obrata vse od začetka proizvodnje premazanega papirja. Kaj menite o umestnosti take proizvodnje pri nas? — Želje za postavitev naprave za premazovanje panirja datirajo še izpred leta 1958, ko je bilo govora o postavitvi premaznega stroja, ki bi omogočal izdelavo 1000 ton premazanih papirjev v letu dni. V investicijskem programu, ki je bil izdelan v letu 1961 je bilo predvideno, da bi letno izdelali 3200 ton premazanih papirjev. Ko smo v letu 1967 pričeli z gradnjo obrata za proizvodnjo premazanih papirjev pa smo postavili premazni stroj, na katerem je bilo možno izdelati 12.000 ton premazanih papirjev. Ta količina bi bila višja, če bi izdelovali več enostransko premazanih papirjev, oziroma nižja, če bi bilo težišče izdelave na obojestransko premazanih papirjih. Predvidene količine 12.000 ton še nekaj let nismo dosegli zaradi obilice težav, od katerih je bila otežkočena prodaja našega papirja ena od najpomembnejših. Do pričetka proizvodnje premazanih papirjev pri nas so bile namreč vse tiskarne vezane na uvoz premazanih papirjev, ki so se vse bolj uporabljali v vse zahtevnejši tiskarski tehniki. Ti papirji so bili vsekakor kvalitetnejši, kot pa naši enostransko ali obojestransko premazani papirji tipa Slavij a, Avala, Emona. To je povsem razumljivo, saj smo bili prvi v Jugoslaviji, ki smo pričeli s tovrstno proizvodnjo in smo bili povsem brez praktičnih izkušenj. Zaradi vsega tega je bila naša količinska proizvodnja precej časa pod predvidenimi količinami. Že takrat v prvih letih proizvodnje premazanih papirjev smo navezali stike med našimi tehnologi in tiskarji z namenom da bi zvedeli za vse za tiskarje pomembne nedostatke našega papirja. Tem stikom, ki jih ohranjamo še sedaj, se moremo zahvaliti, da smo razmeroma hitro prilagajali kvaliteto premazanih papirjev zahtevam, ki so jih postavljali tiskarji. Izdelane količine premazanih papirjev so naraščale iz leta v leto. V lanskem letu smo izdelali preko 15.000 ton premazanih papirjev, v letoš-; njem letu pa bomo lansko količino še presegli. S postavitvijo V. PS in pričetkom izdelave premazanih papirjev v tem novem obratu pa se nam obeta, da bomo že v najkrajšem času proizvodnjo premazanih papirjev v Papirnici Vevče podvojili, če ne celo potrojili. Da je proizvodnja premazanega papirja na V. PS razmeroma gladko tekla, imajo obilo zasluge izkušnje, ki smo si jih nabrali pri premazovanju in pripravljanju premaznih mešanic za premazni stroj. Predvidevamo, da bo letošnja skupna proizvodnja premazanih papirjev v obratu Premaz in v TOZD Grafični papir presegla 25.000 ton. Mislim, da podatki o rasti proizvodnje premazanih papirjev dovolj zgovorno govore o tem, kako je z umestnostjo tovrstne proizvodnje pri nas. Kako je s surovinami, to je osnovnim papirjem in drugimi pomožnimi materiali? — Prva leta smo imeli precej težav s kvaliteto surovin, ki se uporabljajo pri izdelavi premazanih papirjev. Naj hujše so bile težave s kvaliteto osnovnega papirja še posebno zato, ker je bilo težko prepričati izkušene pa-pirničarje, da ima napaka, ki se drastično odrazi šele na gotovem premazanem papirju, svoj pravi izvor pravzaprav v osnovnem papirju. Napake v osnovnem papirju se pojavljajo občasno še se- daj, vendar je za nujnost odpravljanja teh napak znatno več razumevanja, kot pa ga je bilo še pred letom ali več let nazaj. Zaradi tega je v porastu tako količina kot kvaliteta premazanih papirjev. Težave z drugimi surovinami in pomožnimi materiali so precej manj pogoste. Največkrat se pojavijo ob uvajanju novih produktov, vendar so takrat pričakovane ter zaradi tega manj resne. Poizkus premazovanja ter uvajanje novih surovin je vsekakor nuja, ki marsikdaj omogoči poiskati nove cenejše načine izdelave premazanega papirja, pa nam zaradi tega ne sme biti žal trenutnih nenormalno visokih stroškov ali težav v tehnološkem procesu izdelave premazanih papirjev. Koliko je v obratu premostljivih in koliko nepremostljivih ovir za nemoteno proizvodnjo? (Nadaljevanje na 2. strani) Še slab mesec nas loči od kongresa ZSS VEVČE, SEPTEMBER — Za javne razprave o dokumentih za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije je bilo veliko možnosti, prav tako pa tudi za priprave o kongresu samem. Osnovne sindikalne organizacije Papirnice Vevče so se tega zavedale in na svojih sestankih že obravnavale to temo. Ce pa je kaj zamujenega, je še vedno čas, saj nas do kongresa loči še skoraj mesec dni. Ugotovljeno je že, da so v dokumentih opredeljene najbolj aktualne naloge sindikata pri razreševanju bistvenih vprašanj pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. Še je treba razpravljati, zlasti pa analizirati dejstva in odločitve po zaključku 9. kongresa ZSS. To so vprašanja s tistih področij, ki so skupna vsem osnovnim organizacijam sindikata, ki zahtevajo usklajevanje različnih interesov, uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov bodisi s področja planiranja, ustvarjanja, razporejanja dohodka in delitve osebnega dohodka, solidarnost urejanja odnosov med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi, pri čemeij delavci lahko vplivajo na vsebino programov družbene dejavnosti, sklepajo samoupravne spo- 9. kongres zveze sindikatov Slovenije razume in se vključujejo v organe samoupravljanja in upravljanja teh dejavnosti. Nič manj ni važno urejanje odnosov v kra-/ jevni skupnosti in na vseh področjih, ki jih sindikat lahko razrešuje med samimi člani, med oddelki in TOZD, skratka povsod, kamor le sega njegov vpliv. Ne more izpustiti produktivnosti dela in gospodarjenja, stanovanjskega gospodarstva, samoupravnega sporazumevanja v delovnih in drugih organizacijah. Njegovo delovno torišče je tudi med delavci iz drugih republik in pokrajin, ki živijo in delajo v delovni organizaciji. Ko bo 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije o vsem tem in marsičem drugem razpravljal, bo zavzel svoja stališča in sklepe, ki nam bodo smernice za nadaljnje delo na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Njegovi sklepi in napotki nam bodo zapoved, ki se je bomo držali in ki nas bo vodila do tistih ciljev, ki jih delavec — proletarec želi doseči. S. R. 10 let obratovanja stroja (NADALJEVANJE S 1. STRANI) —■ Pri proizvodnem procesu se stalno vsi spopadamo z različnimi ovirami. Katere bodo premostljive in katere ne, je v veliki meri odvisno od nas samih oziroma od naše zavzetosti pri reševanju določenega problema. Tov. Vinko Zupančič, zanima me, kako vi kot strojevodja po desetih letih obratovanja stroja za premazovanje papirja, ocenjujete stroj in njegovo delovanje? — Dati oceno stroju kot takemu je zelo težko. Vendar pa s takimi težavami, kot smo jih imeli pri tem stroju že ob sami montaži, pa potem ob zagonu, mu ne bi dal prav visoke ocene. Verjetno že sami veste, da pri izbiri" oz. pri nabavi stroja nismo imehi preveč srečne roke. Strojni deli) se pri postavitvi niso lepo prila-. gaj ali drug drugemu. Marsikaj je bilo treba spremeniti, marsikaj kje dodati ali odvzeti, marsikaj pa tudi na silo skupaj spraviti. Torej delno razočaranje že pri postavljanju stroja na noge. Nadaljnje težave pri zagonu. Delavci smo poznali način izdelave papirja. Premazovanje papirja pa je bila za nas bela vrana. Torej potrebno je bilo poznati delovanje stroja in pa pravilno stroju streči, kakor temu pravimo. Obenem pa se privajati na nov način dela, na novo tehnologijo, pri nas še dokaj malo poznano, to je premazovanje papirja. Že pri prvih napeljavah papirja na premazni stroj smo ugotovili, da vsa stvar ne bo preveč enostavna. Pri vseh utrgih je veliko papirja nabitega v sušilnem kanalu. Sušilni kanal je zelo utesnjen. Prostori med sušilno šobo in klobučevino so minimalni. Vsi vstopi v sušilno komoro so le tolikšni, da se s težavo spraviš vanjo. Torej vsa čiščenja in pa reparaturna dela v sušilnem kanalu so zelo otežkočena. Seveda pa, kakor omenjate, bo obratovalna doba že deset let. V tem času smo v načinu premaze vanj a papirja že marsikaj spremenili. Takratno mazanje papirja mokro na mokro ali bolje rečeno premazovanje s TB + AK ali zračnim nožem je sedaj že povsem odpadlo. Z obema agregatoma skupaj smo takrat mazali 20 g/m2. Hitrost stroja je bila samo 160—200 m/min, poraba pare pa zelo velika. Poleg tega pa je bilo pri tem načinu mazanja veliko utrgov. Seveda ob mesecu pa majhna in nezadovoljiva proizvodnja. Ob rekonstrukciji TB agregata pred nekaj leti pa smo le dosegli (čeprav s težavo), da danes s TB napravo tam, kjer smo prej težko mazali 10 gr/m2, sedaj brez) večjih težav premazujemo 20 ali pa še več gramov na m2 papirja. Poraba pare je sedaj znatno manjša, hitrost stroja pa se je povečala na 400—450 m/min. Mislim pa, da kljub vsem naštetim težavam premazni stroj danes s svojim delovanjem po količini in po kvaliteti zadovoljivo služi svojemu namenu. Naj povem, da danes na njem premažemo skoraj vso proizvodnjo iz IV. PS. Več kot polovico te proizvodnje premažemo obojestransko, več kot tričetrt pa z visokimi namazi, to je 20 g/m2. Seveda pa je glavni predpogoj za dobro obratovanje stroja, da so dobre premazne mešanice in pa da je papir na IV. PS dobro in kvalitetno izdelan. Tov. Vojislav Stančulovič, pri pripravi premazne mase za naše papirje že lahko govorimo o začetku doseganja kvalitete papirja. Kot vodja premazne kuhinje mi boste gotovo lahko odgovorili v čem obstoja skrb za kvaliteto pri vašem delu in delu ljudi v oddelku? — Za dosego kvalitete premazanih papirjev je zelo važna kvaliteta premazne mešanice, ravno toliko pa kvaliteta osnovnega papirja. Na kvaliteto premaznih mešanic vpliva več faktorjev. Eden od poglavitnih je delavec, ker je samo strokovno usposobljen papir-ničar lahko kos nalogam. Priprava premaznih mešanic se sestoji iz nenehnega doziranja in smotrne evidence tega. Kontinuirana kontrola kvalitete je pogoj za pripravo kvalitetne premazne mešanice. Z zagonom V. PS se je produkcija v premazni kuhinji podvojila, če ne celo potrojila. To zelo otežkoča kontrolo kvalitete in drugih manj važnih dejavnosti. Z novo reorganizacijo in pravilno porazdelitvijo delovnih nalog upam, da1 se bo zadeva v celoti rešila. Velikokrat nam hude težave dela kvaliteta surovin, dogaja se celo, da pride do pomanjkanja nekaterih. Nadomeščanje s sorodnimi je včasih zelo težavno. Menim, da naj bi delo v celotnem oddelku potekalo v povezanosti in nenehni koordinaciji, to je mogoče do takrat, ko so medsebojni odnosi na visoki ravni. Vojislav Stančulovič Tov. Lojze Levičnik, vi ste kot sušilec na stroju nekako v sredi med izdelavo in dodelavo. Kakšno je vaše delo in s čim lahko vplivate na kvaliteto izdelka sicer in tudi tedaj, ko napake v papirju nastopajo že v prvem delu stroja? — Delo sušilca na premaznem stroju ni preveč enostavno. Kot prvo je sušenje premazanega papirja. Vsi vemo, da je predpisana vlaga v papirju še kako velikega pomena, tako za kupca kakor tudi za nadaljnjo dodelavo papirja. Sušenje papirja na premaznem stroju je otežkočeno zato, ker pride do pogostih nihanj vlage. Nihanja vlage pa se pojavljajo zaradi sprememb premaznih mešanic. Še večja težava za sušilca pa je to, da skoraj nima nikakršne možnosti pripira-nja oz. reguliranja pritiska pare. Predvidena avtomatska regulacija za dodajanje in odvzemanje pare je že zdavnaj odpovedala. Na kvaliteto izdelka lahko vplivam predvsem s pravilnim procentom vlage v papirju. Na napake, ki nastajajo v prvem delu stroja, pa pravočasno oz. čim hitreje opozorim strojevodjo, da jih odpravi, kolikor je to mogoče. Tov. Brdar Jožica kaj pa laborant v premaznem oddelku? — Glavna naloga obratnega laboranta je stalna izdelava analiz polizdelka — osnovnega papirja za premazovanje, gotovega izdelka — premazanega papirja in analize premaznih mešanic za premazovanje papirja. Vse standardne analize se izvajajo tekoče od vsakega zvitka papirja. De- lo mora biti dovolj natančno in ažurno, kajti na podlagi teh podatkov delovodja ukrepa in odvaja pogoje premazovanja in lastnosti premazne mešanice. Poleg teh sprotnih analiz je treba večkrat narediti še posamezne analize izven rednih nalog. To je takrat kadar obstaja sum, da s kvaliteto izdelka ni vse v redu in ali ta še ustreza zahtevam ali ne. Dela nam torej nikoli ne zmanjka, posebno takrat, kadar se pripravljajo premazne mešanice tudi za V. PS. Kadar pa so na stroju papirji težjih gramatur, se je treba hit-" ro zasukati, da lahko slediš tempu proizvodnje. Kljub temu najdem čas za pogovor s sodelavci o vseh mogočih vprašanjih — službenih in tudi privatnih, odgovarjam na telefonske klice, nabavljam pomožni material in kemikalije za laboratorijsko delo itd. Mislim, da se s sodelavci dobro razumem in nam tako ure dela hitro minevajo. Zelo težko je včasih držati oči odprte vso noč, kajti narava dela zahteva svoje in ponoči bi bilo pač treba spati, vendar sem že toliko časa na izmenskem delu, da sem se temu že privadila. Verjetno Lojze Levičnik imam med delavkami najdaljši staž v izmenskem delu. Mislim, da ženske še težje prenašamo napore nočnega dela kot moški. Upam si trditi, da delavci, ki delajo na nočne izmene, da sd vse premalo plačani z ozirom na to, koliko je to naporno. Želim si, da bi bila v prihodnjem letu na novem delovnem mestu, kjer ne bo izmenskega dela, čeprav mi bo težko zapustiti svoje sedanje delovne naloge in sodelavce, s katerimi si delimo vse težave. Tov. Kuha Kuhi, ste vodja enega najmodernejših strojev za prečno rezanje papirja. Kako ste se usposobili za te delovne naloge? — Najprej sem delal 5 let pri premaznem stroju nato pa sem se uvajal, kot pomočnik pri rezalnem stroju. Moj vodja je bil tov. Pavle Žabjek, ki je odšel na zahtevnejše delovne naloge v strojno dodelavo pri V. PS. Prevzeti sem moral njegova dela in naloge. V začetku precej s strahom. Delo v papirništvu me zelo zanima in rad ga opravljam. Mojstru Žabjeku sem zelo hvaležen. Kar sem ga vprašal, vse mi je hitro in razumljivo povedal in pokazal. Sedaj nimam z delom in vodenjem stroja nobenih problemov. V papirništvu in delovni organizaciji se dobro počutim. Saj vidite, da mi je že vse eno ali govorim slovensko ali srfoo-hrvatsko. Tov. Malči Matjažič, papir ste prebirala tudi že v proizvodnji »klasičnih« papirjev. Ali je prebiranje premazanega papirja bistveno drugače in na kaj morate pri svojem delu posebno paziti? — V naši delovni organizaciji sem že 33 let. Začetek mojega dela je bil v papirni dvorani pri klasičnih papirjih kot števka. Kasneje sem šla na drugo delovno mesto prebiralke in števke. Ko so zgradili novo stavbo za premazni papir, sem se odločila za delo v tem oddelku na delovno mesto prebiralke, kjer sem že 10 let. Moje delo je prebiranje premazanega papirja, ki je dosti bolj zahtevnejši od klasičnih papirjev. Predvsem so razlike v premazanih papirjih, ki so specifične napake, katere pri klasičnih papirjih ne zasledimo (npr. črte ali spraskan lesk). Prav tako je prebiranje mnogo težje, ker se premazani papir zaradi bleska blešči, zato tudi oči zelo trpijo. Tov. Dušan Poljanec, kot tehnologa za premazovanje bi ros rad vprašal, v čem je bistvo vašega dela in kako sodelujete pri preizkusih surovin, dodatkov ir premaznih sredstev in kdaj lahko tudi vaše delo vpliva na brezhiben rezultat pri končnem izdelku? — Z novo organiziranostjo naše delovne organizacije, s pre- Jožica Brdar hodom na TOZD, se je tudi razvojna služba združila v razvojni laboratorij, katerega dejavnost se deli na več področij in eno od teh je tehnologija premazovanja papirja. Če v kratkem opišem bistvo mojega dela, bi ga lahko delilna razvoj no-laboratori j sko delo in pa sodelovanje pri industrijski izdelavi premazanih papirjev ter reševanju problemov, ki se ob; časno pojavljajo pri proizvodnji te vrste papirjev. V preteklosti, ko se je proizvodnja premazanih papirjev v premaznem oddelku in sedaj na V. PS začela, je bilo potrebno izdelati take premazne mešanice, da je bilo pri indust; rijskem premazovanju in pa pu nadaljnji obdelavi premazanega papirja čim manj težav, saj je bil večkrat vzrok slabi kvaliteti tega papirja tudi sama neizurjenost osebja in pa ne malokrat neustrezna kvaliteta osnovnega papirja. Tako smo laboratorijsko izdelali različne premazne meša; niče, z njimi premazali osnovni papir na laboratorijskem premaznem stroju »helicoater« ter nato vzorce laboratorijsko testirali. Na podlagi dobljenih rezultatov so se izdelale recepture za industrijsko pripravo premaznih mešanic za različne kvalitete premazanih papirjev. Potrebno je bilo stalno zasledovanje same priprave in po potrebi tudi spreminjanje vnosa posameznih premaznih mešanic, kajti njihove neugodne tokovne in druge fizikalne lastnosti bi lahko negativno vplivale na kvaliteto izdelka- Pri pripravi premaznih mešanic se uporablja veliko sestavin, zato je potrebno občasno kontrolirati kvaliteto le-teh, istočasno pa primerjati kvaliteto novih, boljših, Papirnica Vevče GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU AVGUSTU 1978 Indeks doseganj a plana g “ I.—VIII, Plan za 1. 78 g I.—VIII Avgust 78 0 mesečno S S ■e m © Klasični papirji ton 3.270 2.945 2.633 124,2 111,9 Premazani papirji 2.301 2.147 2.507 91,8 85,6 Papir skupaj: 5.571 5.092 5.140 108,4 99,1 Lesovina 340 302 333 102,1 90,7 Tapete rolic 187.396 147.479 141.670 132,3 104,1 El. energija MWh 3.506 3.665 3.632 96,5 100,9 IZKORIŠČEN JE ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH STROJEV Avgust 78 0 I.—VIII. 78 0 L 1977 II. PS 93,3 85,1 91,1 III. PS 96,6 89,9 87,8 IV. PS 92,9 90,6 89,6 Skupaj: 94,3 88,5 88,6 V. PS 88,2 79,9 65,6 Izmet na II.—IV. PS °/o 14,6 13,2 13,0 Izmet na PRS 19,4 20,3 21,3 Izmet na V. PS 26,0 29,4 31,5 V mesecu avgustu je bila dosežena rekordna proizvodnja papirja. Planirano proizvodnjo smo presegli za ca. 8 °/o, poprečno letošnjo pa za 9 u/o. Na višino proizvodnje je ugodno vplivalo predvsem maksimalno možno število delovnih dni, boljša izkoriščenost papirnih strojev (nizki zastoji) ter nižji izmet na V. PS in premaznem stroju. Struktura proizvodnega programa je bila v stari proizvodnji izredno zahtevna, saj smo na II. PS izdelovali predvsem kulerje nizkih gramskih tež ter na III. PS pretežno bankposte za izvoz. Na V. PS smo pa kot običajno izdelali največ univerzalnih tiskarskih papirjev, delež premazanih papirjev pa je znašal ca. tretjino celotne proizvodnje. Izkoriščenje zmogljivosti V. PS se je v mesecu avgustu zelo približalo stari proizvodnji, čemur so sledili tudi zelo ugodni proizvodni rezultati. Tako smo zabeležili rekordno bruto proizvodnjo (ca. 4000 ton), medtem ko neto proizvodnja zaradi porasta nedovršene proizvodnje ni dosegla rekorda. Tudi delež izmeta se je znatno znižal in že zelo približal planiranemu (25 °/o). Tudi premazni stroj je v avgustu dosegel ugodne rezultate kljub znatno večji udeležbi obojestransko premazanih papirjev. Dobri rezultati so bili doseženi z nižjimi zastoji, nižjim izmetom ter dobro kvaliteto osnovnih papirjev za premaz. Zaradi sezonsko ugodne prodaje je tudi proizvodnja tapet dosegla v primerjavi s preteklimi meseci nadpoprečno dober rezultat. za premazovanje papirja cenejših surovin, ki jih različni Proizvajalci reklamirajo. Naj navedem samo nekatere. Kaolin npr. kupujemo v SZ, Veliki Britaniji, Kolumbiji in na Češkem, potem različne karbonate, veziva — sintetična in naravna, disperzij ska sredstva, protipenil-ce in ostala pomožna sredstva. Ko so ta laboratorijska vrednotenja posameznih sestavin, npr. veziva, pri premazni mešanici izvršena, se izvede industrijski Preizkus priprave premazne mešanice in samo premazovanje s to mešanico. Kvaliteto tako premazanega papirja se kontrolira laboratorijsko, istočasno pa je treba zasledovati potiskavanje v tiskarni, ker se šele tam izkaže ali je določena surovina ustrezna in če je bil preizkus uspešen. Poleg navedenih nalog je potrebno stalno spremljati dosežke Pa področju premazovanja v industrijsko razvitejših deželah. Pri svojem vsakdanjem delu Pa moram stremeti za tem, da to ne postane zgolj rutinsko in z iskanjem smotrnejših, tehnično manj zahtevnih, sodobnejših in ekonomsko bolj upravičenih načinov priprave in sestave premaznih mešanic oziroma samega Nuha Nuhi Kljub temu se zelo trudimo, da ljudi, ki pridejo tako rekoč s ceste, hitro priučimo na zastavljene delovne naloge. Postavitev petega stroja je povzročila pri nas veliko fluktuacij o in s tem hitro napredovanje. Strokovnost je ob tem precej padla, manjka tisti prefinjeni občutek za papir. Stanje pa se bo sčasoma verjetno popravilo. Kar se tiče samoupravljanja lahko rečem, da sem še kar zadovoljen. Imamo svoje delegate v vseh samoupravnih organih. Veliko je članov ZK, ki kot vemo so povsod gonilna sila samoupravljanja. Na samostojnih zborih delavcev smo dobro obveščeni in o večini stvari tudi razpravljamo. Moti edinole to, da se problemi, ki izhajajo iz baze, prepočasi rešujejo. Počasnost povzroča med delavci jezo in nezaupanje. Naša naloga je, da skušamo samoupravni sistem prilagoditi tako, da bo sposoben delovati hitreje in bolje... Tov. Peter Selan, ko smo že seznanjeni z mnenjem neposrednih proizvajalcev iz oddelka pre-mazovanja papirja, ho bralce našega glasila gotovo tudi zanima- Amalija Matjažič vlago. Če ima papir nizko relativno vlago, se v tiskarskem stroju zmečka. Tako detajlno sem naštel vse momente, na katere mora paziti dodelava zato, ker kljub pohvalni oceni, ki sem jo dal za naše premazane papirje, prihaja do pripomb oziroma reklamacij, pri katerih pride do škode, zaradi prisotnosti napak. Škodo mora poravnati Papirnica Vevče oziroma TOZD, ki je napako povzročil. Za dobro prodajo ima odločilni pomen tudi izbira programa — katere vrste premazanih papirjev delamo. Pri nas imamo zelo širok program premazanih papirjev, dopolnjujemo ga namreč na V. PS. Lahko rečem, da imamo širok program premazanih papirjev. To dokazuje, da je razvojno delo bilo opravljeno in da je v proizvodnjo premazanih papirjev vgrajeno ogromno znanja — umskega dela, zato je lahko tudi ponudba tako široka. Manjka nam sicer raziskave, tržišča, kajti nemogoče je izza pisalne mize in po telefonu slediti zahtevam kupcev oz. novim tehnologijam obdelave in predelave — nasploh uporabe papirjev. Dušan Poljanec Premazovanj a, za boljšo kvaliteto premazanega papirja, doprine-sti k boljšemu delu in uspehu razvojnega laboratorija in nena-zadnje tudi naše delovne organizacije. Tov. Janez Trtnik, zanimivo bi bilo mnenje vas kot delovodje v 'Premaznem oddelku. Prosim za °dgovore na naslednja vprašanja: •— Kako je delo v oddelku organizirano? — Kako je s strokovnostjo ljudi? — Kako se odvija samoupravljanje pri vas? — Organizacija dela v premaznem oddelku je zelo specifična, tn imamo tekoči trak, katerega taze dela pa so diskontinuirane. faradi tega so glavni problemi ^edfazno skladiščenje, transport ’n usklajevanje zmogljivosti krojnih naprav. Izvedena je bila rekonstrukcija Premaznega stroja, ki je poveča-a njegovo kapaciteto in izboljša-a kvaliteto. Na žalost pri tem ni na ustrezno povečana tudi dobava. Skoraj polovico proizvod-Je Premaznega stroja gre v sta-° dodelavo, približno 15 ton na jnesec je zvitkovnih papirjev, ki t’n dodelajo v dodelavi petega roja. v takih razmerah je zel c težkočena dobra in učinkovita rSnnizacija dela. rudi premazna kuhinja ima pc agonu petega stroja povečan ob-6S dela. Ljudi, ki bi delali tam tun-premalo. To pogojuje žc di odgovor na drugo vpraša-nJe’ kadrovska zasedba namreč rJu vP šepa pri t. i. umazanih P klicih. V kuhinji recimo, nima-0 nobenega vodje z ustrezno iz-razbo. Podobno je tudi drugod. lo, kako je s prodajo tega artikla, kako smo osvojili trg, kakšno je povpraševanje in kaj pravijo kupci o našem premazanem papirju? — Odgovori na ta vprašanja bi morali biti zelo obsežni, kajti vprašanja so tako zastavljena. Vendar se bom skušal omejiti na bistvene dejavnike stvari. Vprašanje 1: kako je s prodajo tega artikla? Prodaja premazanih papirjev poteka dobro. To lahko potrdim za celo obdobje letošnjega leta, ki je za nami. Za tako stanje je vzrok v večjem povpraševanju od ponudbe. Kajti na jugoslovanskem trgu ni veliko proizvajalcev teh papirjev. Vzroki so tudi v »pozitivnih gospodarskih gibanjih« glede uvoznih režimov, oziroma vezave na izvoz. Pozitivna gospodarska gibanja sem dal v narekovaj zato, ker je tudi uvoz Papirnice Vevče vezan na izvoz papirjev, na žalost po nižji ceni kot na domačem tržišču. Poleg tega pa je verjetno eden naj večjih vzrokov za dobro pro dajo v najboljši kvaliteti premazanih papirjev domače proizvodnje. Kvaliteta se odraža v pravilnem sprejemanju tiskarskih barv. Ta zasluga gre sestavi premazne mase. Nadalje se kvaliteta odraža v številu kvalitetno potiskanih pol na uro v tiskarskem stroju in to brez zastojev. Na to odločilno vpliva dodelava papirjev; točnost formatov, pravilno označene smeri teka vlaken, da ni prisotnih zmečkanih pol in pol z napakami v papirju. Odločilnega pomena je tudi vlaga v papirju, da je pola dimenzionalno stabilna mora imeti pravilno Vprašanje 2: kako smo osvojili trg? Zavedati se moramo, da trg lahko osvajamo z dobro kvaliteto in dobrimi poslovnimi odnosi. Trg smo, lahko bi rekli, osvojili. Vendar ga je treba tudi obdržati. Obdržali pa ga bomo s stalno skrbjo o dobri kvaliteti papirjev, s stalnim spremljanjem razvoja tehnologije potrošnikov naših premazanih papirjev in pa nedvomno z dobrimi poslovnimi odnosi. Vendar pa na vse te tri bistvene dejavnike osvajanja in držanja trga kaj radi pozabljamo v času konjunkture. Na vprašanje, kako smo osvojili trg, sem delno tudi že odgovoril v oceni prodaje premazanih papirjev. Ravno tako tudi na vprašanje, kakšno je povpraševanje. Vprašanje 3: kaj pravijo kupci o našem papirju? Težko je zvedeti pravo mnenje kupcev, o naših premazanih papirjih v obdobju večjega povpraševanja od ponudbe (v času ko-njunkturnega obdobja). Kajti kupec papir rabi in ga bo nedvomno hvalil. Na to vprašanje bi odgovoril z naslednjim dejstvom. Nihče od jugoslovanskih proizvajalcev ne more prodajati premazanih papirjev po enaki ali celo višji ceni kot je naša. Enak podatek velja za nastop na tujih tržiščih. Rad bi še seznanil krog bralcev Našega dela z vrstami premazanih papirjev po imenu in po uporabnosti, katere danes nudimo našemu trgu. Produkti premaznega stroja so: enostransko in obojestransko premazani papirji. Začel bi s papirji, katerih osnovo izdelujemo na IV. PS. Enostransko premazani papirji so: Multipak E-20, srednje premazan, visoko sijajen ali mat kro-mo papir, v gramaturah: 75, 80. 90, 100, 115 in tudi višje. Grama-turi 75 in 80 izdelujemo v lugo-odpomi kvaliteti, kajti ti dve gramaturi enostransko premazanega papirja se v pretežni meri uporabljata za etikete za lepljenje na steklenice, katere se vračajo v polnilnice. Te steklenice operejo v 1 % natrijevem lugu. Etiketa se pri pranju steklenice odlepi, vendar ima zaradi lugo-odpornosti tq lastnost, da v tem lugu ne razpade v kašo. Kajti te nerazpadene etikete lahko odstranijo z mrežnimi filtri, tako da se lug lahko vrača na pralne šobe. Pretežni del pivskih steklenic, nosijo etiketo, odtiskano na našem lugoodpomem kromo papirju. Multipak E-20; v gramaturi 90 pa se uporablja za ovitke čokolad in podobno ter za izdelavo samolepilnih etiket. Multipak E-20: v gramaturi 100 se uporablja za mehko pakiranje cigaret (za tiskanje »blan-ket«). Janez Trtnik Multipak E-20; v gramaturi 115 pa se uporablja za ob lepi j a-nje platnic za knjige in pa za ovitke knjig. Vendar ta kromo-papir, zaradi potrebe po trajnosti, še lakirajo ali plastificirajo. Enostransko premazan papir je tudi Multipak 0; opacitetni, visoko sijajni kromo papir. Ta papir je bil razvit za potrebe inozemskih kupcev in se še danes pretežni del proizvedenih količin izvozi. Njegova uporabnost je enaka kot Multipak E-20, 75 g/m2. Nadaljujem z obojestranske premazanimi papirji, katerih osnova je tudi izdelana na IV. PS Velux E-20; srednje premazan visoko sijajen umetniški papir v gramaturah 100, 120, 135 in višje Ti papirji so premazani s po 2r| gramov na kvadratni meter premazne mase po vsaki strani. Velux E-30; visoko premazan, visoko sijajen umetniški papir. Za ta produkt izdelujemo osnovo na V. PS in to strojno premazan s po 10 g/m2 in ga dodatno pre-mazujemo na premaznem stroju s po 20 g/m2 premazne mase na vsako stran. Izdelujemo ga v gramaturah 140, 160 in 180. Vebedo E-20; srednje premazan, mat umetniški papir v gramaturah 90, 100, 120, 135, 150, 200. Vebedo E-30; visokopremazan, mat umetniški papir. Izdeluje se enako kot Velux E-30. Uporabnost teh papirjev, Ve-lux E-20, Velux E-30, Vebeda E-30, je zelo široka. Uporabljajo se za tisk zelo zahtevnih grafičnih del. Na primer tisk umetniških reprodukcij, prospektov, kvalitetnih knjig, ovitke gramofonskih plošč, bogatih revij ipd. Pri zadnjih naštetih papirjih bi poudaril dve stvari. Kvaliteta E-30; je najvišja kvaliteta premazanih papirjev proizvedenih v Jugoslaviji. Poudaril bi še to, da je mat kvaliteta v zadnjem času vse bolj iskana. Namreč sijajna kvaliteta izgublja določena področja uporabnosti. Na primer: mnogo lažje je brati knjigo ali gledati slikovni vložek v knjigi, če se ti papir ne blešči. Nadalje proizvajamo še Kromo R. Ta papir je namenjen za tisk razglednic. Ena stran tega papirja je visoko sijajna, druga pa mat. Osnovni papir se ravno tako izdeluje na IV. PS, končna grama tura po premazovanju pa je 275. Produkt premaznega stroja je tudi Multipak S voluminozni kromo papir. Osnovni papir za ta proizvod se dela na II. PS. Premazovanje se vrši na prema-zovalnem agregatu z zračnim nožem. Multipak S pa predvsem uporablja tapetna industrija. Navedel bi tudi program strojno premazanih papirjev, to je program premazanih papirjev V. PS. Premazani papirji proizvedeni na V. PS se uporabljajo za manj zahtevna tiskarska dela. Enostransko premazani papirji: Multipak 3 T — nizkoprema-zan, visoko sijajen kromopapir, v Peter Selan gramaturah 55, 60, 70, 80, 90, 100, 120. Gramaturi 55 in 60 se uporabljata za lepljenje »kaširanje« z drugimi materiali za vrečke juh, pudingov, sladkorja, ovitke kornetov ipd. Multipak 3 T so premazani s premazno maso po eni strani z 10 g/m2. Velux extra; nizko premazan, visoko sijajen umetniški papir, katerega proizvajamo v gramaturah 70, 80, 90, 100, 120, 135, 140. Vebedo; nizko premazan, mat umetniški papir, katerega proizvajamo v gramaturah 90, 100, 120. Premazni ilustracijski papir, katerega zaenkrat proizvajamo v visoko sijajni kvaliteti in v gramaturah 60, 70, 80. Ta papir vsebuje precejšen procent lesovine (v 40 %>) in ga kupci naročajo v zvitkih. Uporablja pa se za tisk revij, kot so: TELEX, JANA itd. Premazane papirje sem po imenih in uporabnosti navedel zato, ker je razvoj kvalitet v letih od zagona premaznega stroja bil zelo skokovit, tako da je verjetno marsikdo, ki je poznal proizvodni program v obdobju 68-70, prav presenečen. Pretežni del permazanih papirjev je bil namensko razvit za točno določeno uporabnost. To dokazuje, da smo sposobni slediti zahtevam kupcev, ker imamo strokovni potencial. Ne bi mogel sicer trditi, da sledimo zahtevam kupcev po želeni kvaliteti pravočasno, to pa kaže na, kot sem že omenil, neprisotnost marketinga v pravem pomenu besede. Glede na visoko vrednost premazanih papirjev na trgih oz. na njihovo visoko donosnost, bi veljalo proizvodni program Papirnice Vevče v celoti usmeriti na to področje. Tudi cestišča in dvorišča starega dela tovarne so postala skladišča celuloze S seje TOZD Blagovni promet VEVČE, SEPTEMBER — Delavski svet TOZD Blagovni promet je imel zadnje dni v prejšnjem mesecu svojo 6. redno sejo. Od 21 članov so se štirje -oprar, vičili, štirje pa so izostali neopravičeno. Poleg obrobnih razprav so se v glavnem pogovarjali o problematiki tržišča in izbiri individualnega poslovodnega organa TOZD. Obravnavali so tudi nekatera druga kadrovska vprašanja. Člane sveta je zanimalo, zakaj so naenkrat porastle in še naraščajo zaloge surovin, zlasti celuloze. Opaziti je, da niso prenapolnjena samo skladišča, temveč je tudi po tovarni vse polno celuloznih skladovnic. Predlagali so, da naj bi se le uredilo z dobavitelji, ki naj bi celulozo pošiljali postopoma. Vodja komerciale tov. Dušan Kosmina je samoupravljavcem razložil, da je do tako velikih dobav prišlo zato, ker smo vezani na uvoz z dolgoročnimi pogodbami. Ker hočejo dobavitelji svoje obveznosti čimprej opraviti. pošiljajo surovine kampanjsko. Seveda so inozemski dobavitelji dovolj oddaljeni, da se z njimi ni možno v kratkem času dogovoriti o zmanjšanju pošiljk ali o začasni ustavitvi. To se je dalo nan praviti le s tovarno celuloze Djuro Salaj — Krško. Znano je, da je strokovni svet že razpravljal o nujnem povečanju skladišč, ki ob povečani proizvodnji V. PS niso več v stanju sprejemati tolikih surovin. Govorili so o pridobitvi novih zemljišč za skladišča, o čemer bode poročali tudi zborom delavcev. Seveda je ob tolikem dohodu nevarnost, da porastejo tudi stoj-nine. Ogrožane so tudi nekatere transportne poti zaradi založenosti, za kar se že pritožuje var* nostna in protipožarna služba. Problem ni nerešljiv, zato se bodo merodajni ljudje za to pobrigali. DS je tudi razpravljal o cenah papirja. Informiran je bil, da se pripravlja samoupravni sporazum o odnosih tovarn papirja in veletrgovin s papirjem. S. R. Zakon o organu delavske kontrole VEVČE, SEPTEMBER — Skupščina SR Slovenije je 25. julija sprejela zakon o organu delavske kontrole. Z določbami tega zakona je delovno področje organa delavske kontrole, ki je načelno določeno z ustavo, bolj precizirano. Predvsem mora biti organ delavske kontrole TOZD obveščen o vseh zahtevkih delavcev za varstvo pravic, o vseh postopkih pred disciplinsko komisijo ter o vseh primerih kršitve varstva pri delu. Obveščanje organa delavske kontrole o navedenih primerih morajo zagotoviti organi upravljanja TOZD, poslovodni organ TOZD in strokovna služba, ki opravlja nalogej na strokovnem področju, kjer se je pojavil tak primer. Zakon tudi določa, da mora pristojni organ oziroma služba obravnavati mnenja, pripombe in predloge organa delavske kontrole in mu v okviru svojega delovnega področja sporočiti svoje stališče. To mora storiti v roku in na način, ki ga določa samoupravni splošni akt OZD. Organ delavske kontrole mora o svojem delu in stališčih sproti obveščati ^delavce, delavski svet in OO sindikata, o ugotovljenih pojavih in svojih stališčih pa mora obvestiti tudi organe in službe TOZD, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. Organ delavske kontrole mora najmanj enkrat letno dati poročilo delavskemu svetu OZD o svojem delu z vsemi svojimi ugotovitvami in z oceno stanja v OZD. Delavski svet je to poročilo dolžan obravnavati. Organ samoupravne delavske kontrole je dolžan o ugotovljenih pojavih obveščati tudi skupščine družbenopolitičnih skupnosti, družbenega pravobranilca samoupravljanja, službo družbenega knj igovodstva, inšpekcij ske organe in druge organe družbenega nadzorstva. To je dolžan takrat, kadar ugotovi primer take vrste, da so navedeni organi v okviru svojih pristojnosti po zakonu dolžni ukrepati. Navedeni organi so dolžni dati organu delavske kontrole v 15 dneh podatke, s katerimi razpolagajo, in ki so nujni za opravljanje samoupravne delavske kontrole. Zakon določa, da ima organ delavske kontrole v OZD od treh do 15 članov. Število članov mora biti določeno v samoupravnem splošnem aktu OZD. Samo tiste organizacije, ki imajo manj kot 30 delavcev, niso obvezne oblikovati organ delavske kontrole, vendar samo, če delavci v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev ugotovijo, da funkcijo delavske kontrole opravljajo vsi delavci na zboru. Organ delavske kontrole mora imeti TOZD, delovna organizacija, sestavljena OZD in tudi druga samoupravna organizacij a ali skupnost. Člane organa delavske kontrole volijo delavci v TOZD, ki jih tudi odpokličejo. Delavci TOZD volijo člane organa delavske kontrole s tajnim glasovanjem. Kandidate določajo delavci na kandidacijskih konferencah na predlog OO sindikata. Mandat člana organa delavske kontrole traja dve leti, oziroma drugo dobo, ki ustreza mandatni dobi delavskega sveta. Odpoklic člana organa delavske kontrole predlagajo lahko delavci na zboru ali sindikat. Posebno vlogo za uspešno delo organa delavske kontrole daje zakon sindikalni organizaciji. Leta se zavzema za dosledno uresničevanje samoupravne delavske kontrole, ustvarja družbenopolitične pogoje za delo organa delavske kontrole, spremlja njegovo delo, mu s svojimi mnenji nudi pomoč pri delu, obravnava vprašanja, ki so pomembna za uspešno delovanje tega organa itd. Organi, strokovne službe in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD so dolžni organu delavske kontrole dati podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje njegovih nalog in mu omogočiti tudi vpogled v vse listine, spise in poročila. Člani organa samoupravne delavske kontrole morajo pri opravljanju svoje funkcije ravnati v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti ter po načelih socialistične morale in materialne resnice. Nazadnje zakon še določa, da morajo vse OZD uskladiti določbe svojih samoupravnih splošnih aktov z določbami tega zakona v šestih mesecih, to je do 12. februarja 1979. J. M. Po vsakem remontu se za reparaturno delavnico nabere dobršen del odpadnih strojnih delov Vse večja vloga osnovne organizacije ZK VEVČE, AVGUST, SEPTEMBER — Nedvoumna je bila na enajstem kongresu ZKJ tudi ugotovitev, da je treba v naslednjem obdobju posvečati še več pozornosti osnovni organizaciji ZK, kot temeljni obliki aktivnosti komunistov. To je pogoj, ki člane zveze obvezuje delovati v žarišču reševanj aktivnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanj, da so na mestu, kjer se razvija samoupravljanje in politična aktivnost delovnih ljudi in občanov. Razlog za ta zahtevek je treba iskati v preteklem in sedanjem času. Izkušnje so namreč pokazale, da je bila partija vedno uspešna takrat, kadar so aktivne njene osnovne organizacije. Spomnimo se samo prodorov teh-nokratizma in liberalizma in porasta moči tujih idej in odtujenosti dohodka od delavcev. Takrat je delavec izgubljal svojo osnovno organizacijo, ki se ječe-sto spremenila v privesek malih skupin, kjer je delavčeva beseda' težko prišla do izraza. Zadnje čase, posebno po 10. kongresu, so napravljeni krepki koraki, da bi se tako stanje spremenilo! Skoraj povsod je prišlo do ponovne afirmacije sloge osnovne organizacije ZK. Postala je mesto, kjer se komunisti dogovarjajo o stanju in o svojih akcijah. Dovolj je že, če samo pogledamo količinski porast osnovnih organizacij. Ob koncu leta 1971 je bilo 15.825 osnovnih organizacij ZK, ob koncu preteklega leta pa že 47.212. Pripomniti je treba, da to niso glomazne organizacije, kjer bi bilo težko med seboj zamenjavati mišljenja, kakor tudi kritike in samokritike komunistov. Ta porastek k bazični organizaciji zveze komunistov je garant za boljše pogoje in za nujen demokratični dogovor komunistov z delovnimi ljudmi neposredno na delovnem mestu, na zboru delavcev, na sejah delavskih svetov, sestankih sindikata itd. Prav to je privedlo osnovne organizacije ZK v središče političnega in samoupravnega življenja in dogovarjanja, kar omogoča stalni stik z najširšimi delovnimi množicami. Vse to pa seveda ne pomeni, da ni več slabih točk v osnov: pri delu OO ZK. Iz govornice 11. kongresa ZK se je pač slišalo, da vodstva ali manjše grupice poskušajo, da bi zamenjali delo komunistov v osnovnih organizacijah. V takih primerih dobiva direktive, ki jih morajo izpolniti brez kakršnihkoli borb, mišljenj brez ponujanja alternativ ali možnosti sprememb. Proti takšnim pojavom se je mogoče boriti samo s konkretnim vključevanjem vseh komunistov v vsakem okolju. To so tudi obveze, ki jih je postavil 11. kongres in ki jih vsebuje tudi statut ZKJ. Z njimi so ustvarjeni boljši pogoji za krepitev vloge osnovnih organizacij in zmanjšanje možnosti za omalovaževanje organizacije na sploh. S spremembami je poudarjeno, da osnovna organizacija pripravlja tako vsebino, obliko in vsebino svojega dela, ki stalno pospešuje demokratične razprave in dogovarjanja in omogoča udeležbo vseh komunistov pri delu samoupravnih organov, delegatskih teles in družbenopolitičnih organizacij. S. R. Seminar o varnosti pri delu VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Ne gre samo za zadostitev predpisa iz zakona o varstvu pri delu, kadar varnostna služba in izobraževalni center prirejata seminar, predavanje ali daljši tečaj s tega področja. Glavni namen je poučiti neposredne proizvajalce o načinu, kako varno delati, da ne ogrožamo lastnega in sodelavčevega zdravja, da se zavarujemo pred nesrečami pri delu in da spoštujemo predpise, ki jih zakon prinaša. V dneh od 21.—26. junija 1978 je bil tak tečaj za delavce iz TOZD Grafični papirji. Na seminar je bilo poklicanih 116 članov tega kolektiva, vendar se je odzvala le dobra polovica tj. 64 delavcev. Zaradi štiriizmenskega dela so bila predavanja tako raz- porejena, da se jih je vsaka izmena lahko udeležila. Izgleda, da se nekateri posamezniki še ne zavedajo, kaj pomeni varno delo in se »zbudijo« šele takrat, ko pride do nesreče. Varstvo pri delu je osnovna pravica in dolžnost ljudi pri izvrševanju delovnih nalog. Nujno je vedeti vsa najvažnejša poglavja iz varnostne zakonodaje, iz splošnega in tehničnega varstva pri delu, iz varnosti pred električnim tokom, iz požarne varnosti, iz zdravstvenega varstva, zlasti pa kar največ iz specifičnih nevarnosti pri proizvodnih in dodelavnih strojih v papirnici. Vse to so predavatelji udeležencem predočili v skrčenih, dvanajsturnih predavanjih. Na koncu so preverili znanje udeležencev s pismenimi testi, za kar prejmejo seminaristi ustrezna spričevala. Testi so bili opravljeni dobro s 95,3 %> uspešnostjo. Ker mora dokument o varnostnem seminarju posedovati vsak proizvodni delavec, bodo taki seminarji še ponovljeni. Pričakujemo udeležbo vseh in podporo vodstvenih delavcev pri organiziranju seminarjev. S. R. Kako smo gospodarili v I. polletju 1978 vevCe, september — Zmagoslavno lahko povemo, da je naša delovna organizacij a Prvih šest mesecev letošnjega leta zaključila pozitivno, čeprav smo še v prvem trimesečju izkazovali Izgubo (polovica izgube je sicer nastala zaradi neplačane realizacije v večini pri izvozu). V Primerjavi s I. polletjem 1977 so letošnji finančni rezultati mnogo boljši. Glavnih razlogov za izboljšanje finančnega poslovanja v primerjavi z enako dobo v preteklem letu, še posebno pa glede na negativni rezultat v I. trimesečju, katerega smo v celoti pokrili, je več. 1. Celotni dohodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek 4. Čisti dohodek 5. Del čistega doh. za OD 6. Ostanek za sklade 1- Izguba Čisti dohodek bi bil lahko še večji, saj znaša po fakturirani realizaciji za skoraj 11 milijonov din več; ta znesek predstavlja neplačano realizacijo, ki se nanaša v glavnem na neplačane terjatve za izvoz. Ob koncu leta bomo znesek neplačane realizacije pokrili z garancijo banke in C.a bomo tako lahko všteli v svoj dohodek. Za osebne dohodke smo izločili letos mnogo več sredstev kot lani, zato pa ostanek za sklade ni velik. Plan letnega celotnega prihodka smo na polovici dosegli z 52 odstotki, dohodka s 45 %>, čistega dohodka pa s 40 °/o. Z rezervami, ki jih bo mogoče izkoristiti na V. PS ter drugod, bomo plan'ra-ne dohodke do konca leta lahko tudi presegli. V TOZD Tehnični papir je bila sicer proizvodnja na papirnih strojih nižja od lanskega polletja za ca. 6 %>, vendar je presegla planirano za 8 %>. Vzroki za nižjo proizvodnjo glede na lansko I. polletje so Predvsem: prenehanje obratovanja I. PS, 15-dnevni remont II. PS, 3-dnevni izpad proizvodnje zaradi priključka plinovoda ter Preusmeritev v izdelavo specialnih vrst papirjev, kot so bank-Post, kulerji, tapetni, p e resno-lahki in ostali. Glede na vse to je bilo tudi zastojev za 470 ur več kot isto obdobje lani, tako da je bilo na II., III. in IV. PS skupaj 1245 ur zastojev. Zelo dobri proizvodni rezultati Pa so bili letos na premaznem stroju, k čemer je veliko pripomogla dobra kvaliteta osnovnih Papirjev; to se odraža predvsem na zmanjšanih zastojih (manj utrgov) ter nižjem izmetu. Premazni stroj je izdelal 8277 ton Premazanih papirjev, tj. 13 % nad planiranim. V obratu energetika je bilo Proizvedeno hidroelektrične in termoelektrične energije 22.406 MWh, kar je ca. 3 %> nad planiranim, medtem ko je bila proizvodnja pare 6% pod planom in sicer je bilo proizvedene 197.181 ton. Razmerje med hidro- in ter-mo-električno energijo za ca. 1 : 3. V TOZD Tehnični papir je bilo doseženo 257,737.963 din realizacije, kar je kar 9 % nad planirano. V TOZD Grafični papir je proizvodnja glede na isto obdobje lani dosegla ogromen napredek, saj je za 72 °/o večja, vendar proizvodni plan še ni dosežen; skupna proizvodnja papirja na V. PS je bila 14.088 ton, kar je ca. 12 %> Pod planiranim. Velik napredek je bil dosežen na področju zastojev, saj so se le-ti znižali skoraj na planirano raven. Žal tega ne moremo reči 2a izmet, ki se je z ozirom na lansko leto znižal le za 1 °/o, kar je še vedno daleč od predvidenega procenta po sanacijskem načr- Proizvodnja je bila v drugem trimesečju zelo visoka in se je približala planirani. V. papirni stroj je zadnje tri mesece tudi zabeležil visoko proizvodnjo in prodajo. Skupno je bilo izdelanega 30.148 ton papirja, kar je samq ca. 2 odstotka pod planiranim. Od tega je bilo 17.641 ton klasičnih papirjev, kar predstavlja 11,8 °/o nad planom, 12.507 ton premazanih papirjev, kar je ca. 17 % pod planom in papirjev za domače tapete 822 ton, s čimer je bil plan skoraj izpolnjen. Domače lesovine smo izdelali 1808 ton, kar je 9,6 % pod planiranim. Finančni rezultati v primerjavi s I. polletjem lanskega leta: I. poli. 78 v 000 din I. poli. 77 548.358 388.409 378.238 325.050 130.352 63.359 78.952 47.783 67.677 45.222 7.224 — — 11.021 tu. Tudi struktura proizvodnega programa je bila glede na donosnost precej neugodna. Glede na plan smo izdelali premalo premazanih papirjev, ki so donosnejši od klasičnih. Skupna realizacija v TOZD Grafični papir je bila v prvem polletju 224,617.977 din, kar je malo pod planirano (ca. 9 °/o). Glede na to, da je TOZD Grafični papir zaključil zadnje 3 mesece s pozitivnim rezultatom, kar je gotovo rezultat prizadevanja delavcev v tem TOZD, je tudi celotna delovna organizacija zaključila prvo polletje z ostankom dohodka. TOZD VETA se je zelo približal planirani realizaciji in sicer jo je imel 38,482.772 din, tj. le 0,3 °/o pod planom. Izdelanih je bilo 846.552 rolic, od tega 97,5% I. kvalitete in 2,5 % II. kvalitete. Tapetnega lepila so izdelali 4,9.420 zavitkov. Rezultati prodaje tapet so v letošnjem I. polletju sicer 2,8 % preko planiranih, vendar so slabši kot v istem obdobju lani, kar gre predvsem na račun zastarelosti naše kolekcije nasproti konkurenčnim firmam, zlasti LIPPA MILL iz Zagreba in FAZITA iz Prištine. Rezultati opozarjajo, da je treba čimprej izdelati novo kolekcijo, obenem pa se za časa trajanja stare kolekcije angažirati na ekonomsko-propagandnih področjih, da bo planirani nivo prodaje tapet dosežen. Povprečna prodajna cena se je od lanskih 44 din/rolo v prvem polletju malenkostno zmanjšala na 43,94 din/rolo, k čemer je doprinesla tudi prodaja tapet z nemodernimi vzorci po znižani ceni. Nova kolekcija bo izšla v začetku leta 1979, do takrat pa bo potrebno z različnimi aktivnostmi doseči zastavljene cilje s staro kolekcijo. Tudi prodaja papirjev je bila v drugem trimesečju zelo visoka in sicer je iz asortimenta TOZD Tehnični papir bila po količini za 10,4 % nad planirano, medtem ko po vrednosti za 9,3 % nad planom in sicer je bilo prodanih 15.505 ton papirja. Ugotovljeno je, da je plan za »tehnične papirje« prenizko postavljen. Za razliko od lanskega obdobja je na domačem trgu še v mesecu januarju nastopila močna konjunktura pri vseh papirjih, kijih imamo v proizvodnem programu Naročila so dotekala mesečno, od meseca marca pa so proizvodne kapacitete zasedene z naročili, ki zahtevajo dvomesečno proizvodnjo. Od artiklov se je na domačem trgu posebno uveljavil revijski papir s V. papirnega stroja, ki ga sicer naša država uvaža. Posebno je naraslo povpraševanje po našem ofsetnem papirju. Iz TOZD Grafični papir je bilo prodanih 15.218 ton, kar je 5% nad planirano količino. Prodaja papirjev se je vršila tudi iz zalog gotovega blaga, saj so se le-te 30. junija v primerjavi s 1. januarjem znatno zmanjšale. Na svetovnem trgu je še vedno prisotna velika ponudba papirjev, čeprav se v zadnjih nekaj mesecih povečuje povpraševanje predvsem po nekaterih kvalitetah papirjev, kot so kuler in bank-post. V drugem kvartalu smo izvozili tudi ofsetne in srednjefine ilustracijske papirje iz V. PS, katerih prodaja se bo v bodoče povečala. Pri tem pa je naj večji problem skladiščenje ter pakiranje izvozne robe, ker zaradi kadrovskih težav prihaja do zastojev v pakiranju bal in so dobave kupcem vedno v kasnitvi, kar pa ogroža možnost izvoza. Skupaj smo izvozili: 1107 ton brezlesnih papirjev 1486 ton srednjefinih papirjev 1612 ton premaza in 35.300 rolic tapet. Večja količina tapet je bila prodana na madžarsko tržišče, kar se predvideva tudi za drugo polletje. Papir je bil izvožen v 25 držav Evrope, Azije in Afrike. Doseže- ni izvozni učinki nam zadoščajo za predvideni uvoz. Ta ugoden položaj je delno tudi posledica preorientacije na preskrbo s celulozo in premaznim kaolinom iz Sovjetske zveze. Žal nam pa pomanjkanje skladiščnih prostorov onemogoča dovolj izkoristiti nižje cene celuloze na svetovnem trgu, ki so veljale do konca junija. Prav zaradi pomanjkanja ustreznih skladišč in s tem v zvezi pomanjkanja nekaterih surovin iz dosedanjih cenejših virov je nujno nabavljati manjkajoče količine iz dražjega — zahodnoevropskega trga. Iz uvoza je bilo nabavljeno 48 odstotkov celuloze, ostalih 52 % pa je bilo v glavnem iz Krškega, Sremske Mitroviče in Medvod. V nabavi so ugotovili, da so se v prvem polletju povišale cene nekaterim surovinam in pomožnim materialom, kot so: kao-lin, embalaža za papir, tinopal, apno, polivinil vreče, lesovina, škrob in transportne storitve, medtem ko je cena nekaterim klejnim sredstvom padla. V. B. Vešča in natančna je pri zaznamovanju bal tovarišica Jelka Bulič (foto: C. Zupančič) Strojevodja Lojze Tomažič tekoče kontrolira gramsko težo papirja (foto: C. Zupančič) Enakomeren natok papirne snovi na sito papirnega stroja je tudi pogoj za kvaliteto papirnega traku. Na sliki strojevodja Jakob Duka-rič uravnava ustje natoka (foto: C. Zupančič) Novi »študentje« ob delu VEVČE, SEPTEMBER — Medtem ko se 21 delavcev že dopolnilno izobražuje in so z delovno organizacijo glede plačila stroškov pogodbeno vezani, bo v letošnjem šolskem letu začelo obiskovati srednje in višje šole še 6 kandidatov. Štirje poklicni papimičarji so se odločili za papirniško tehniško šolo, dva papirniška tehnika pa bosta obiskovala Višjo šolo za organizacijo dela. Eden organizacijsko drugi pa izobraževalno smer. Od resnosti in prizadevnosti kandidatov je odvisno, kdaj in kako bodo šolo zaključili. Vsekakor pa je dosego novih poklicev pričakovati v pogodbenem roku. Sele potem bodo lahko sprejeli nove, zahtevnejše delovne naloge. Enoletno politično šolo pri CK ZKS bo obiskoval tovariš Andrej Prošek poklicno ga,-silsko šolo pa tovariš Milan Devičnik. Kolikor je možno bo delovna organizacija nudila vsem kandidatom ugodnosti glede študijskega dopusta in plačila stroškov iz fonda za izobraževanje strokovnih kadrov. Sodelavca Miro Smrekar in Lojze Dovč pri pripravi pigmenta za premaz papirja za V. PS (foto: C. Zupančič) Vesti iz Količevega Kontrola prihoda in odhoda iz tovarne REPUBLIŠKO GASILSKO TEKMOVANJE PAPIRNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Tudi ekipa Papirnice Količevo se je udeležila tega tekmovanja in zasedla drugo mesto. Kako je potekala akcija naših gasilcev je razvidno iz fotografij. V informacijo še to: ekipa se trenutno pripravlja na občinsko gasilsko tekmovanje. VOLITVE IN REFERENDUM Prejšnji mesec je potekala javna razprava o predlogu Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Javna razprava se je vodila na zborih delovnih ljudi po TOZD in po izmenah. Prav tako smo na zborih potrjevali kandidatno listo za delavski svet delovne organizacije in disciplinsko komisijo delovne organizacije, kandidate pa je predhodno evidentirala sindikalna organizacija. V delavski svet delovne organizacije so bili na volitvah 31. 8. 1978 izvoljeni naslednji delegati: iz TOZD Energetika dva člana: Kosmač Miha in Grošelj Dušan, iz TOZD Kartonka pet članov: Peterka Franc, Cerar Stane, Ko- čar Jože, Štempihar Tomaž, Omejc Marija, iz TOZD Lepenka trije člani: Lederer Engelbert, Majhenič Janez, Zupan Ciril. iz TOZD Vzdrževanje trije člani: Velepec Janez, Ličen Evgen, Vrankar Vinko, iz Delovne skupnosti skupnih služb pa dva člana: Korošec Dora, Velepec Marjan. V disciplinsko komisijo pa je bil iz vsakega TOZD izvoljen po en član in en član iz delovne skupnosti, poleg tega pa še en član, ki ga je evidentirala občinska skupščina. Disciplinsko komisijo sestavljajo: iz TOZD Energetika: Osolnik Marko, iz TOZD Kartonka: Omejc Alojz, iz TOZD Lepenka: Majhenič Janez, iz TOZD Vzdrževanje: Svetlin Adolf, ki je predsednik komisije iz DSS: Dežela Niko. Član, ki ga je predlagal zbor združenega dela pri občinski skupščini pa je Gnidovec Franc — Emona Ihan. Na referendumu 31. 8. 1978 pa smo potrdili tudi samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo. BM Desetina IGD Papirnice Količevo Zadnji poskus pred vajo Vaja se je pričela — tokrat zares VEVČE, SEPTEMBER — Že dolgo je od tega, kar so tako organi upravljanja kot organi sindikata in ZK sklepali, da je nujno potrebno urediti evidenco pri-hajanja in odhajanja zaposlenih in gostov v našo tovarno in tc na način, s katerim bi se izognili vsem dotedanjim znanim navadam in razvadam. Sklenjeno je bilo, naj se nabavi kontrolne ure, naj se uvede sodobnejši način evidentiranja delovnega časa in postavi pod kontrolo vsakršen prihod tovornjakov, osebnih vozil in gostov — pešcev, kakor tudi vseh drugih nezaposlenih delavcev. Tedaj se je ugotavljalo) da marsikateri član kolektiva brez nadzora šari po tovarni, da marsikateri tuji gost brez spremstva pohajkuje po obratih in da se tudi v upravne prostore sprejema ljudi, ki nimajo s poslovnim namenom tovarne nikakršne zveze. Zaradi tega se je pristopilo k rekonstrukciji vhoda v upravno stavbo in glavnega vhoda. Rekonstrukcije, ki naj bi omogočale ustrezno kontrolo, se približujejo zaključku. Ob tem pa bo treba razmisliti o nekaterih naših navadah in razvadah, ki jih bo tudi treba odpraviti ozirom^ prilagoditi osnovnim principom in zahtevam reda, o katerem so sklepali organi upravljanja. Da se to lahko zagotovi, se je potrebno sprijazniti z naslednjimi ukrepi: 1. Vsakdo bo moral trajanje delovnega časa žigosati na kontrolni uri. 2. Vsakdo lahko vstopa in izstopa z dela vedno na enem in istem kontrolnem mestu. 3. Vsakomur je lahko priznano delo le v času, ko v resnici dela. kar pomeni, da nikakor ni mogoče priznavati osebnega dohodka za čas, kb v tovarni ni prisoten in seveda tudi to, da mora imeti v vsem delovnem času delo, ki je usmerjeno v skupni smoter, tj. gospodarske učinkovitosti cele organizacije. Področje prihoda in odhoda zajema sama kontrola na vhodih. Vprašanje ustrezne zaposlenosti vsakega posameznika pa je vprašanje, kako organizirajo delo odgovorni vodje poslov, kontrola nad tem pa je predvsem stvar samoupravnih organov in družbenih organizacij. 4. Način izvajanja delovnih nalog je treba posodobiti, tako kot ga posodabljajo povsod po svetu :n tudi v naši republiki. Delovni čas vsakega posameznika se mora prilagajati delovni problematiki tistega področja dela, na katerem delavec dela in pri tem upoštevati tudi njegovo individualnost ter splošne intervencijske pogoje, po katerih težimo, seveda v meri, ki ne škodi ustreznemu gospodarskemu učinku dela. V praksi pomenijo navedene ugotovitve, da moramo uvesti absolutno kontrolo izvrševanja delovnih obveznosti že ob prihodu in odhodu in nad čemer naj bi imel vsak TOZD možnost popolne evidence. Za delavce na dnevnih izmenah naj bi se uvedel premakljiv delovni čas, ne zato, da bi posamezniki lažje izigravali DO, ampak nasprotno, da bi bil njihov prispevek v ce- lotnem delovnem procesu čiir večji. Prav tako bi bil lahko uveden premakljiv čas tudi v izmenskem delu, zlasti tam, kjer se posadke menjavajo neprekinjeno iz izmene v izmeno. Na primer, nesmiselno je, da delavec, ki je že dobil zameno, skrivaj čaka pred izhodom na čas odhoda, medtem ko v prihodnji izmeni prihaja 20 ali 30 minut prej kot je predpisana menjava. Prav tako je nepotrebno na mestih, kjer delovni proces ni enakomeren, da v nekaterih dneh ljudje posedajo brez dela, samo da izpolnijo čas od menjave do menjave delovnega časa, medtem ko v drugih obdobjih delo presega normalne okvire delovnega časa. Služba za organizacijo dela bo predlagala organom upravljanja ob tem predloge, da se uvede za delavce na dnevnih izmenah premakljiv čas in sicer naj bi bil premakljiv čas 1 uro ob začetki dela in 1 uro ob koncu dogovorjenih menjav, s tem da nado- knadi delavec zamujeni delovni čas v vnaprej dogovorjenem delovnem času, ko je zaradi delovnih potreb tako delo smotrno in ne da bi prihajal zamujeni delovni čas samo »odsedet«. Za delavce, ki delajo v štirih izmenah, bi bilo treba uvesti premakljiv čas pogojno, da se menja tedaj, kc dobi ustrezno zameno. Obdobje možnosti zamenjave naj bi bilo pol ure pred in pol ure po dogovorjenem času menjav. Dela, ki so kampanjskega značaja in nastajajo občasno v obratu družbene prehrane, občasno v ročni dodelavi, na posameznih delih v TOZD Veta in tudi drugod, bi sc lahko dogovarjali za občasni pre mik ali skrajšanje dnevnega delovnega časa, s tem da se ta delovni čas nadoknadi ob proizvodnih konicah. Seveda je obračun delovnega časa izvedljiv \ obdobju enega meseca, ker je treba upoštevati dogovor, da prejemamo osebni dohodek za opravljeno delo v enomesečnih presledkih. Predlagali bomo tudi možnosti poravnavanja manj kov in viškov iz meseca v mesec, f tem da se manj ki v obdobju 3 mesecev obračunajo. Predlogi organom upravljanja bodo predloženi še v teku meseca septembra, upamo, da posebno velikih težav ne bo, treba pa je računati na nekatera negodovanja, saj vemo, da so navade in razvade železna srajca; računati pa je tudi na določeno uvajalno dobo, v kateri se bodo vrstile tudi napake pri uvajanju. Tone Novak Vhod v tovarno skozi upravno poslopje bo kmalu nared! (stanje 11. IX. 1978) Saje mazuta - strupene Saje mazuta vsebujejo vanadi-jev pentoksid V2O5, ki je strupen za človeka. Izpostavljenost — ekspozicija V205 je možna med drugim tudi v termičnih centralah. Gre za nevarnost V2Og v obliki saj. Vdihavanje V2O5 ima opazen toksičen efekt. Strupenost pa je odvisna od dveh faktorjev: 1. Koncentracije V205 v zraku 2. Trajanja izpostavljenosti človeka V2O5 prahu. Motnje v zdravju se pokažejo kar hitro in to že po kratki izpostavljenosti. Na primer po 1 uri opažamo: 1. Solzenje 2. Pekoč občutek v sluznici oči 3. Draženje dihalnih poti ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta Franca Mahkote se iskreno zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za venec, sožalje, ki so mi ga izrekli in ga spremili na njegovi zadnji poti sin France Mahkota Količevo, avgusta 4. Nahod, ki je lahko sluzast ali krvav 5. Bolečine v grlu 6. Kašelj 7. Vnetje sapnikovih vej 8. Bolečine v prsih 9. Možen je pljučni edem Zelo hude ekspozicije lahko povzročijo pljučnico. Vse to pa lahko traja kar 14 dni in več. Slabša izpostavljenost ■— ekspozicija ima za posledico kronično vnetje sapnikovih vej in emfizem pljuč. Jezik je lahko zeleno obarvan in tudi kadilci lahko opazijo ob ustnem delu cigarete kemično reakcijo cigarete. Vanadij in njegove sestavine vdrejo v človeško telo prek pljuč, izločajo pa se z urinom in blatom. V industrijski toksikologiji niso pri vanadiju opazili splošne zastrupitve prek prebavil niti škodljivih snovi v krvi, črevesju in živčnem sistemu. Nekateri avtorji nakazujejo hipotetično možnost nastanka zaprašenosti pljuč (pne-umokonioze) vendar pa ta hipoteza ni potrjena. Varnost in higienski ukrepi Potrebno je preprečiti vdihavanje delčkov vanadijevega pento-ksida v atmosferi. Zaposleni v termoelektrarnah morajo občasno izvajati čiščenja v kotlih, da bi odstranili saje v kotlih oziroma izvršili reparacijo. Ti delavci morajo obvezno nositi zaščitna očala in predpisane rez-piratorje po JUS standardu. Potrebno je urediti delo tudi tako, da gredo delavci čim manjkrat v kotle. Ker ta čas kotel ne obratuje, nekateri priporočajo očistiti kotel z vodo pod pritiskom. Za delo pri vanadij evem pento-ksidu obstojajo zdravniške indikacije in kontraindikacije. Prva pomoč pri zaužitju Popiti vodo ali mleko in izzvati bruhanje, nato damo ponesrečene-nemu 1 žlico živalskega oglja. Pri vdihavanju je potrebno takoj prekiniti ekspozicijo, ponesrečenca prenesemo na svež zrak — ne sme hoditi. Potreben je popoln telesni in duševni mir — ponesrečeni ne sme kaditi. V primeru, da ima ponesrečeni pekočo bolečino v očeh, izpiramo oči z blagim curkom vode. Če je bil ponesrečeni dalj časa izpostavljen V2O5 ga je potrebno preobleči in umiti. Potrebna je nadaljnja zdravniška oskrba. dr. B. M. Zemeljski plin - novo gorivo v Sloveniji, papirni industriji SRS in na Vevčah Dovod plina poteka preko reducirne postaje in stebrov v tovarno. Kljub zaščiti bodo morali vozniki paziti na podpore plinovoda VEVČE, SEPTEMBER — Surovine, zlasti pa želja! po posesti Nahajališč energetskih virov so °ile v zadnjih 150 letih vzrok za Več kot 30 večjih ali manjših v°jn in spopadov. . Ob razvoju vseh vrst tehnike ln vse večji in vsestranejši porabi energije pomeni lastništvo energije imeti možnost, vso posredujočo tehniko gospodarno izkoristiti, ekonomsko rasti in se Nadalje širiti. vco/\ <975' tiSO ■' f /> r 1 t -‘i X 1,1 ■ iC"1 ■ : >#} - i pv b’) obrestmi; to posojilo dobijo na osnovi potrdila oz. predračuna zobozdravstvene službe. Tega ljudje v glavnem ne vedo, a bi marsikomu prišlo prav.« — Verjetno ste se kar dobro vživeli v način tovarniškega življenja; kaj menite o tem? »V tovarni so me delavci sprejeli kot za svojega sodelavca, medtem ko me zdravstveni dom, v katerem pravzaprav sem v delovnem razmerju, ni sprejel tako. Zato imam občutek, kot da sem tovarniški delavec. Udejstvujem se tudi na športno-rekre- acijskem področju v okviru papirnice, udeležujem se raznih skupnih akcij, skratka — sem ves papirniški.« V. B. Papirničar in pesnik VEVČE, SEPTEMBER — Učenec v gospodarstvu, Fe-him Suljanovič, obiskuje letos zadnji razred poklicne papirniške šole in je štipendist Papirnice Vevče. Pri praktičnem pouku v proizvodnji smo se večkrat z njim pogovarjali. Lansko leto je sodeloval v mladinski delovni akciji »Mo- dro oko« na otoku Pelješcu. Udeležil se je tudi brigadirskega srečanja v Šentjakobskem gledališču, kjer je pri literarnem večeru pod naslovom »Poezije mladih« iz svoje precej zajetne zbirke pesmi prebral nekaj priložnostnih. Tudi Našemu delu je ponudil dve. V eni izraža čustva navdušenja nad brigadirskim delom, pokrajino in domovino. V drugi pesmi pa pripoveduje o čustvenih doživetjih med praktičnim delom, kjer mu ob rezalnih strojih misli pohite-vajo do ljubljenega bitja. Objavljamo obe pesmi: MISLIM O TEBI BRIGADIRSKA PJESMA PELJEŠCU Mislim o tebi, o suncu i Zvezdanom nebu, mislim o sreči i životu skupa, noču te sanjam u šetnji po vrtu, vetar ti mrši kosu ko je neda, lice mi tvoje nestoje iz ruku, svetlo i meko beži s mesečinom nestoje s plavetnilom dragog pokrivača i sutra opet javiš se zorom da misli moje pobrkane slediš u službi draga mislim o tebi, i puštam stroje da greške prave. Stvaraju se paketi formata, ne gase se svetlo čak ni noču zavijah se, i zvitak se reže, a. na svakom tom listu papira, pogladim ti kosu boje meda pomilujem ti obraze meke i zaronim u oči duboke te doplivam do usama dragih, probudim se ti mi misli slediš opet mila puštam svoje stroje da mi misli budu p okraj tebe i milujem formate papira, opet stobom do novog budenja. Da, sreča, božanska sreča u grudima, u srcima ovih ljudi, dok njihove žuljevite ruke kopaju, dižu in dobro čine oni ti grade za ljubav za sreču, ne Žale ruke žuljevite, noge umorne, ni bezbrojne kape znoja, što rose zemlju kamenitu, kamenitu a ipak lepu i tako čudne oblike ima. Brigadirska glava polako se diže sklanjajuči kosu oblivenom znojem radostan smešak žari mu lice, pjesma se ponovo čuje. Ti zemljo, zemljo kamenita, zemljo bezbrojnih bregova dodjasmo da te gradimo znoj da lijemo, krv da lijevamo za bolje sutra za Ijepšu budučnost i vječnu sreču za narode bratske što skupa kopaju i kamen vade što znoj liju krv lijevaju rame uz rame i svi složno za bolje sutra za Ijepšu budučnost i večnu sreču za narode bratske. FELE Slana voda in naročje Jadrana spet čez 1 leto VEVČE, SEPTEMBER — Hitro je minil čas dopustov in brezskrbnih dni. Že je tu jesen in tako se bomo dopustovanja spominjali morda samo še slučajno, klnogo je bilo prijav za letovanje tako za počitniški dom v Pi-neti, še več za letovanje v prikolicah. Organizirano je letovalo tako več kot četrtina vseh zaposlenih delovnih ljudi s svojimi družinami. Kot je bilo pričakovati je ledi letos prikolice nameščene v avtokampu Rabac, to je prijetnem turističnem kraju v Kvarnerskem zalivu, v Medulinu, slikovitem kraju na južnem rtu Istrskega polotoka, od Pule oddaljenem ca. 10 km in Loparju na Rabu. Kot je bilo pričakovati je letovanje v prikolicah zelo privlačno in zanimivo iz preprostega razloga, ker si dopustniki, ki letujejo, razporedijo preživljanje dopustniških dni in način pre- Med prikolicami v Rabcu. Ženi sta povabili na kavico oba Franceljnu (foto: M. Jagodič) Za dopustnike v počitniškem domu Pineta so skrbele tovarišice, s katerimi je bil upravnik Rado Kolenc zelo zadovoljen — pa tudi gostje (foto: J. Rupnik) Jurček, Tomaž in morje (foto: J. Rupnik) V »globokem« morju so postali prijatelji (foto: J. Rupnik) hranjevanja tako kot najbolje Ustreza posamezni družini. Morda lahko zapišemo, da smo delovni ljudje Papirnice Vevče jetovali letošnje leto ceneno in bolj ali manj vsi zadovoljni. Predvsem pa smo preživeli nekaj brezskrbnih dni, nekaj tistega o čemer smo sanjali in načrtovali takrat, ko smo se odločali za dopust. J. R. Nogomet- .V športnem parku Slavij a je dila 10. 9. nogometna tekma med debelimi in suhimi, ki jo je organizirala komisija za šport in Rekreacijo Papirnice Vevče, viub temu da ni bilo ne presno debelih ne suhih je tek-. a potekala v dokaj ostrem bo-fa> ki pa je bil izredno fer in Rorekten. Po boljši igri so zrnati suhi z rezultatom 5 : 4. Strel- debeli: suhi ci so bili za debele: Bukovec, Ri-tonovič, Ostreševič in Stanič, za suhe pa Cerar 3, Radulovič in Keber. Po tekmi so debeli obljubili suhim, da naslednje leto boj ne bo končan v korist letošnjega zmagovalca. Na koncu naj povemo še to, da za razliko od naših prvoligaških igralcev po tekmi ni bilo niti ene pritožbe na račun sojenja. S. A. Razstava fotografij, odličij in drugih priznanj PD Vevče v avli Kulturnega doma ob 10. obletnici Kopalne obleke bomo zamenjali s plaščem VEVČE, SEPTEMBER — Muhasto in deževno poletje je v letošnji kopalni sezoni pustilo kopališče Vevče večkrat na cedilu. Vendar je bilo na kopališču živahno takoj, ko je izza oblakov pokukalo sonce. Kjub temu da smo se na kopalno sezono dobro pripravili: prepleskali smo bazene, obnovili del lesene ograje, uredili sanitarije, namestili nove lesene ležalnike ter postorili še nešteto manjših opravil, nismo dosegli pričakovanega uspeha. V letošnji kopalni sezoni smo poskrbeli tudi za večjo varnost kopalcev. Vodje kopališča so na začetku kopalne sezone uspešno, opravili na VŠTK dokaj zahtevni 160-urni tečaj za reševalce, s katerim so si pridobili osnovno znanje za reševanje iz vode. Da je bilo kopališče v vsem času kopalne sezone urejeno, gre seveda pohvala vsem tistim, ki se zavedajo pomembnosti sodelovanja, to je našim energetikom in vzdrževalcem pa tudi zaposlenim delavcem na kopališču. Vsem lepa hvala. Kopalna sezona je tako pri kraju. Tisti, ki si želijo obdržati kondicijo in ostati fizično- sposobni tudi za umsko delo, se bodo morali pač umakniti v telovadnico ali pa s trimskimi sprehodi uravnavati telesno vzdržljivost. J. R. Ob sončnih dnevih in prijetno ogreti vodi v vseh kopalnih bazenih, pa le ni manjkalo kopalcev na Vevčah (foto: Marko Jagodič) < VEVČE, SEPTEMBER — V prijateljskem, prijetnem medsebojnem spoznavanju in častnih športnih dvobojih so slovenski papirničarji končali svoje jubilejne XX. športne igre. Prireditelj je bil tokrat Kartonažna tovarna Ljubljana. V petek 25. 8. 1978 so se športniki zbrali v Ljubljani na telovadišču doma Partizana na Taboru, kjer so poslušali otvoritveni govor, ki ga je imel bivši direktor Papirnice Vevče in sedanji predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana tovariš Albin Vengust. V svojem govoru je omenjal trdne vezi, ki jih imajo slovenski papirničarji med seboj, tako na gospodarskem in strokovnem področju, zlasti pa naj ta vez ostane in se še krepi med športniki. »Za dva dni,« je rekel tov. Vengust, »ste zapustili svoje papirne, rezalne in druge stroje, da bi pomerili svoje športne moči in pokazali, koliko ste se med letom pripravili za ta svoj veliki papirniški praznik. Cilj niso vrhunski rezultati, ki Nad 400 športnikov, delavcev slovenske papirne industrije na otvoritvi XX. športnih iger jih v ostalih športnih arenah do- segajo tudi na nešporten način. Vaš cilj je plemenitejši: v zdravem vzdušju najti prijatelja — papirničarja — športnika.« Takoj po odprtju iger so športniki odšli po panogah na igrišča-Kegljanje je bilo na kegljišču Maksa Perca, prav tako pa tudi moška odbojka, dočim so se ženske v odbojki pomerile na igrišču Doma tehniških šol. Tudi ša-histi so tekmovali v dvorani omenjenega doma. V neposredni bližini je bilo tudi tekmovanje moških in ženskih ekip v streljanju. Tekmovanje v malem nogometu se je oba dni odvijalo na treh igriščih v športnem parku Vevče, prav tako pa je vevško letno kopališče sprejelo plavalce za tekmovanje v plavanju. Organizacijsko so pač ugotovili nekaj spodrsljajev, kar pa prireditelju ni bilo zameriti spričo raztresenosti prostorov in igrišč za tekmovanje, čeprav so organizatorji v tekmovanje vložili precej truda. Upoštevati je namreč treba, da se je tekmovanja udeležilo nad Start plavalk na 50 m prosto Na črno-belih poljih je bilo dosti presenečenj No, naši najmlajši bodoči papirničarji in drugi učenci V gospodarstvu vsaj sede sodelujejo na športnih igrah 400 športnikov — papirničarjev iz devetih delovnih organizacij Slovenije. Podelitev priznanj za dosežke na igriščih je bila 26. 8. 1978 v Domu mladine Tehniških šol na Vidovdanski cesti. Tam so tudi sklenili, da bo organizator XXI. športnih iger papirničarjev SRS Prihodnje leto na Vevčah. Rezultati — ekipno: Šah: 1- Sladkogorska 2. Krško 3. Količevo 4- Vevče 5. KTL ' 6. Radeče Namizni tenis — ženske 1. KTL 2. Sladkogorska 3. Radeče Namizni tenis — moški: 1. Krško 2. KTL 3. Sladkogorska 4. Vevče 5. Radeče 6. Količevo Odbojka — ženske: 1- Sladkogorska 6 2. Papirografika 4 3. Krško 2 4. KTL 0 Odbojka — moški: 1- Sladkogorska 8 2. Krško 6 točk 21 20 20 14 8.5 6.5 4 2 0 točk 3. KTL 4 4. Količevo 2 5. Vevče 0 Mali nogomet 1. Papirografika 4 2. Vevče 2 3. KTL 0 Mesta od 4.—9. so si razdelili: Krško, Medvode, Radeče, Črna, Sladkogorska, Količevo. Kegljanje — ženske: kegljev 1. Radeče 1303 2. KTL 1222 3. Papirografika 1001 Kegljanje — moški: 1. Vevče 2424 2. Medvode 2408 3. Krško 2389 4. KTL 2375 5. Radeče 2275 6. Sladkogorska 2137 7. Črna 2117 8. Količevo 2064 9. Papirografika 1276 Najboljši Vevčan je bil Markelj s 418 podrtimi keglji, najboljši Količevec pa Gerbec s 389 podrtimi keglji. Plavanje: 1. Vevče 2. Krško 3. KTL 4. Količevo 5. Medvode 6. Papirografika 266 točk 254 točk 195 točk 47 točk 40 točk 13 točk Predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij ob otvoritvi. Športne igre je otvoril predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane tovariš Albin Vengust Končane so XX. športne igre papirniških delavcev SRS Odbojkarji Količevega pozdravljajo nasprotnika Razigranim odbojkarjem s Sladkega vrha se Količevci niso mogli resno upreti. Rezultat 2 : 0 Odbojkarji Vevč so se od vseh iger doslej tokrat najslabše odrezali ®kipa Vevč, ki je v malem nogometu zasedla 2. mesto. Dva dni je bilo na igrišču v športnem parku zelo živo "rvo mesto jim je ušlo ob streljanju enajstmetrovk Tekmovalni bazen na Vevčah pred pričetkom tekmovanja v plavanju Iz dveh besed ena m D D D D D n □ □ rologa Manohina — pisateljica krajših pripovedi v prozi, redkeje v verzih, 6. mesto v zahodni Makedoniji blizu albanske meje — zlat kovanec, zlatnik — kranjski klobasi podobna mastna, močno papricirana klobasa iz svinjskega mesa, poimenovana po znanem madžarskem mestu, 7. moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu, naravoslovje — občasno jezero na severnem robu puščave Kalahari v južnoafriški Bocvani — sestavljanje in reševanje ugank, ugankarstvo, 8. junak Remarqueovega romana »Slavolok zmage« — krog, lisa maščobe na vodi, maščobna sraga na juhi — naj večje turistično naselje v Hrvatskem primorju, svetovnoznano kopališče ob Jadranu. Ob pravilni rešitvi dobite na označenih poljih navpično tri papirniške stroje, v prvem liku stroj z valji za glajenje papirja, v drugem liku stroj za izdelavo raznovrstnih formatov papirja, v tretjem liku pa stroj za mletje in mešanje vlaknin. I. S. REŠITEV KRIŽANKE Z OKVIROM Vodoravno: 10. eozoik, 11. Dou-ai, 12. čvek, 13. Riemann, 15. VIM, 16. past, 17. NOD, 18. En-Ul, 20. sef, 22. SU, 23. vaja, 24. šivar, 26. etapa, 28. list, 30. V(e-selin) M(asleša), 32. EMO, 33. fakir, 34. tok, 36. Iris, 38. sli, 39. špaleta, 41. odij, 42. Uelen, 43. sekans. Današnja uganka obsega tri like. Prvega in drugega sestavljajo besede s petimi črkami, tretjega pa besede Z desetimi črkami. Besede tretjega lika so anagrami besed iz prvega in drugega lika, kar morate upoštevati pri reševanju. Tej zahtevi bi npr. ustrezala naslednja rešitev: VOLGA + STVAR = GLAVARSTVO. Tu je namreč tretja beseda sestavljena iz črk prejšnjih dveh besed in je torej njun anagram. Opise zahtevanih besed dajemo v pravilnem zaporedju, najprej za prvi, nato za drugi in končno za tretji lik. Vodoravno: 1. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku, tudi boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom — naziv tovarne perila v Celju — motorno zračno vozilo berz kril, z velikim propelerjem na vrhu, 2. duh v Shakespearovem »Viharju« in Goethejevem »Faustu« —■ naslov italijanskega plemiča, grof, — prebivalec z Vzhoda, jutro vec, vzhodnjak, 3. mestece na skrajnem vzhodnem delu kitajskega polotoka Shantung ob Rumenem morju — nadev za potico, krema, maža — nabiranje tolšče na telesnem delu ali organu, medicinski izraz za tolščico, 4. dodatek, dostavek k pogodbi — italijanski skladatelj, mojster romantične opere (Giuseppe »Traviata«) — makedonski mladinski pesnik in pisatelj (Cane), 5. del otroškega obraza med usti in očmi — ime našega znanega, zdaj že pokojnega meteo- Navpično: 1. rovina, 2. ozemlje, 3. sok, 4. Ti, 5. okra, 6. ode-tev, 7. lom. 8. Juan, 9. Nanos, 14. Issia, 16. PL. 19. late, 21. Fala, 24. šport, 25. riksdag, 27. Ami-ens, 29. Silino, 31. moped, 33. F(ranc) S(aleški), 35. kalo, 37. lasi, 40. lek, 41. Oka, 44. Es. Okvir: Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Vevče. Križanko z okvirom so pravilno rešili in bili izžrebani naslednji reševalci: 10.— din — Potočnik Ciril 10.— din — Jozelj Anton 10.— din — Jozelj Franc 30.— din — Srčnik Vilma 60.— din — Prepeluh Ana Rešitve »uganke« pošljite na uredništvo »Našega dela« najkasneje do 12. oktobra 1978. Koča na Trebeljevem bo tudi v jesenskih mesecih prijetna izletniška točka za vse člane kolektiva Trim, plavanje in rekreacija Obisk gledališč v sezoni 78-79 VEVČE, junij, julij — v lanski gledališki sezoni so člani kolektiva pridno obiskovali naša osrednja gledališča. Za Mestno gledališče so naročili 106 abonmajskih sedežev, za Dramo 30 in za Opero 40. Te tradicije ne kaže zanemariti ali celo opustiti. Stiki z gledališko kulturo so za sodobnega človeka nujni, čeprav nam komunikacijska sredstva obilo tega posredujejo. Z direktnim obiskom gledališča dajemo priznanje sami sebi in lastni razgledanosti, obenem skupno z igralci podoživljamo preteklost in sedanjost ob dobro pripravljenih predstavah. Tudi v naslednji gledališki sezoni bo na razpolago določeno število abonmajskih kart po zelo znižani (četrtinski) ceni. Člani kolektiva bodo izrazili svoje želje v začetku septembra, tako da bodo ob pričetku abonmajskih predstav kot običajno vsa leta doslej vpisovali naročila v zato pripravljene formularje, ki bodo na razpolago pri vhodih v tovarno. S.R. VEVČE, SEPTEMBER — 3. 9. 1978 je bila na letnem kopališču Vevče plavalna TRIM akcija, ki jo je pripravila komisija za šport in rekreacijo ob pomoči Zveze telesno kulturnih organizacij občine Moste-Polje. Akcije se je udeležilo 113 plavalcev, ki so morali preplavati 200 m oz. 100 m, če so hoteli osvojiti priznanje in TRIM značko. Pogoje so izpolnili prav vsi, od naj mlaj šega Primoža, starega 4 leta, pa do naj-starejšega Janeza, starega 54 let. Take akcije bomo še ponovili, zato Komisija za šport in rekre- acijo vabi zlasti še člane kolektiva, da se jih začno udeleževati v čim večjem številu. Obveščamo jih, da bo plavanje tudi letošnjo zimsko sezono v pokritem bazenu v Tivoliju. O urniku bodo pravočasno obveščeni. Prav tako pa tudi priporočamo rekreacijsko telovadbo, ki se bo pričela še meseca oktobra v telovadnici osnovne šole Polje. Zavedati se moramo, da gre za zdravje in sproščenost pri delu, pri čemer nam telesna aktivnost v vseh letih starosti zagotavlja. KADROVSKA SLUŽBA POROČA . Papirnica Vevče Julij 1978 Prišli: Baltič Atif — pom. delavec Porič Šefik — pospravljalec izmeta Hasič Rifet — pomočnik zavijača papirja Novakovič Nasta — snažilka Novakovič Ljiljana — snažilka Lidan Alaga — pom. vodje vzdolžno rezal, stroja Ilovar Sonja — stroškovni knjigovodja Habič Anton — paznik pap. stroja Bingo Marija — zavijalka pap. Torič Arif — pospravljalec izmeta Snoj Maja — pomočnik kuharja II Mijucič Ilija — pripravi j alec pap. mase Maksimovič Sava — prebiralka štev-ka Zuvič Dobrivoje — razkladalec surovin Zenkovič Enisad — pomočnik zavijača papirja A j kič Alaga — pomočnik zavijača papirja Nuhanovič Nurija — pospravljalec izmeta Rojc Franc — vnašalec Odšli: Mandelj Frančiška — snažilka — upokojena Čauševič Sead — II. pom. pap. stroja Milenkovič Života — vnašalec Novak Darinka — prebiralka — štev-ka — umrla Dimitrijevič Živko — pom. vodje vzdolžno rezal, stroja Vasiljevič Petar — manipulant Predovič Stanko — manipulant Jašič Meho — pospravljalec izmeta Mezga Ivan — vnašalec Maksimovič Sava — prebiralka — števka pap. Mjucič Ilija — pripravi j alec pap. mase Snoj Maja — pomočnik kuharja II — razmerje za dol. čas Poročili so se: Kurtovič Izet z Durakovič Mino Avsec Branislav s Hvala Marto Antončič Stane z Rogodič Dragomi- Rodili so se; Mladenovič Božidarju sin Bojan Bučar Štefki hči Anita Babič Stevanu sin Zoran ČESTITAMO! Avgust 1978 Prišli: Timarac Dušan — vnašalec Zenkovič Uzeir — razkladalec surovin Tijanič Gligorije — razkladalec surovin Kreštič Mesud — dovažalec Cvetkovič Danilo — vnašalec Mlakar Jože — pom. delavec Zarič Zivojin — nakladalec pap. Vu j ko vič Slavko — zavijač papirja Žagar Alojz — delavec na žagi Kitajlevič Jelena — servirka Grm Frančišek — klepar-instalater Janežič Marica — pripravnik Ilič Jordan — pospravljalec izmeta Šircelj Franci — manipulant Zrnič Momčilo — pospravljalec izmeta Silahič Mirko — pom. delavec v kov. del. Bobojevič Života — voznik viličarja Kahrimanovič Rasim — razkladalec surovin Moškrič Tomaž — ključavničar III Jerant Avoust — manipulant Gabrijel Franc — pripravi j alec tehnološke vode Odšli: Jakac Bojan — vodja dodel. stroja Hasič Ismet — pripravljalec pap. mase Kovačič Dušan — paznik PS Šarc Janez — nakladalec papirja Kocjančič Andrej — elektrikar III Jerkovič Milorad — dovažalec Pantar Mladen — pom. vodje tiskarskega stroja Vidmar Rajko — pomožni delavec Telič Dragutin — pomočnik v toplarni Telič Leposlava — snažilka Plešic Janez — progar Ašanin Milutin — pospravljalec izmeta v JLA Rodili so se; Andrič Hranislavu hči Vesna Belič Petru hči Vesna Šutulovič Marici in Stanoju hči Jadranka Černe Janezu hči Mateja ČESTITAMO! Papi rnica Količevo V mesecu juliju so se zaposlili: Vesel Miran — strojni ključavničar Barle Franc — strojni ključavničar Jerman Andrej — strojni ključavničar Audiu Hafiz — vnašalec v Hy, pa-zilec sita Grilj Bojan — pazilec sita Tej kal Marjan — obratni elektrikar Lakič Ranko — mazač Miklavčič Marjan — mazač V mesecu avgustu so se zaposlili: Jeretina Helena — ekonom, tehnik pripravnik Jurkovič Marjan — pazilec sita Pavlič Janez — pazilec sita, vnaša lcc v Hy Urbanija Peter — strojni tehnik pripravnik Bervar Srečo — monter vodovodnih naprav Svetlin Boris — monter vodovodnih naprav Hrovat Jože — referent za izvoz— uvoz Tunjič Stjepan — mazač Miš Janez — elektrotehnik pripravnik Kveder Boris — obratni elektrikar V mesecu juliju so odšli: Hribovšek Vladimir — sporazumno — delavec na KS III Gorjanc Karol — vodja prodaje — upokojen V mesecu avgustu so odšli: Horvat Štefan — II. pom. v mokri skupini — samovoljno Per Janez — pripr. srednje tehn. pap. — v JLA Hajdarevič Fikret — vnašalec v Hy — v JLA Urbanija Peter — strojni tehnik pripravnik — v JLA Mrčun Franc — pazilec sita — sporazumno Turjačanin Ljubomir — pazilec sita KS II — samovoljno Peterka Franc — I. pom. in mazač PS I — sporazumno Rodili so se: Mezgec Mitju — hči Jana Orehek Marjanu — hči Danica Hafner Rajku — sin Benjamin Dežman Leopoldu — sin Andrej Grošelj Mavriču — sin Boštjan OKoren Marjanu — sin Simon Čestitamo: ODSEDELO Glasilo delovnih kolektivov Zdru-ežnih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana »uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.