DELAVSKA
ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ
Poltnina plačana v gotovini
Ustava daje v svoji celoti perspektivo razvoja, postaja močno orožje v rokah ljudstva, oko gre, kakor v našem primeru, za
(Iz govora tovariša Ed. Kardelja)
DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto L, št 31
Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 15. decembra 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8,—,
Glavne značilnosti ustave
Federativne ljudske republike Jugoslavije
Predavanje p®%re-Jsefelfe zvezne vlade in ministra za feonstituanto Edvarda Kardelja po beograjskem radi«
Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne vlade in minister za bonstituanto. ie imel dne 6. t. tn. zvečer po beograjskem radiu sledeče predavanje:
Državljani.
Te dni je bil objavljen in dan v diskusijo pred vse ljudstvo naše države načrt ustave Federativne ljudske republike Jugo-savije. Vlada FLRJ, ki je v načehi in temelju sprejela ta načrt, se je odločila za vseljudsko diskusijo o tem načrtu predvsem zaradi , a, ker smatra, da je ustava bolj kot kai. i dragega, zadeva vsega ljudstva, posebno šey če vemo, da so naše ljudske množice v štirih letih vojne jasno pokazale, kaj hočejo in kakšno ureditev svoje ljudske države žele. Sedaj je ta prvi načrt ustave tu in široke množice ljudstva morajo povedati, ali je v skladu z njihovimi željami in z njihovo voljo, ali je v skladu s tistim, za kar so se borile v narodno-osvobodilni vojni, za kar so stotisoči naših najboljših ljudi dali svoja življenja.
V našem načrtu ustave ni — v pogledi osnovnih vprašanj in oblik — nič izmišlje nega. Naša ustava pravno formulira veli ke spremembe v strukturi Jugoslavije, id si ee izvršile v zadnjih letih veličastneg; osvobodilnega boja. Ona ostaja zvesta pri dobitvam narodno-osvobodilnega boja. Oni ostaja zvesta pridobitvam narodno-osvobo dibie vojne, jih razvija v njihovih organi sacijskih oblikah in s tem odpira jasnejš Perspektive v poginu bodočega razvoja ii postaja močno orožje ljudstva za utrdite' m nadaljnji razvoj pridobitev narodno-osvo bodilnega bo®.
Nekateri ljudje pri nas so govorili bi g danes govore, da stvari ne stoje tako. Želel M. da ustavo oddvoje od ljudstva, da j spremene u zadeve širokih ljudskih množi v zadevo pravnikov in profesorjev. Želel W seveda ustavo, ki bi ne ustrezala sedanj stvarnosti v naši deželi, temveč stari bivš stvarnosti, ki so jo naše ljudske množic razbile s svojo zaVestno voljo in šlo.
Naravno j*, da so take reakcionanie želj liuzornc m to z £yeh stališč. Na eni strar ne upoštevajo realnega odnosa politični! sil in volje ljudstva, na drugi strani pa pri bajajo iz napačne Predpostavke, da mor biti reakcionarna ustava na papirju učinke vito orožje proti enotnim ljudskim množi cam, ki so s svojo voljo in krvjo napisal Bvo ustavo v zgodovino naših narod oi ustavo v zgodovino ^ naših narodov, ustavi ki že trdno obstoji, ki je preizkušena ognju prakse, ki je blizu, širokim ljudsko množicam, ki je njihova in ki jim je jam st v o ra srečnejšo bodočnost. Taka napačn predpostavka naših reakcionarjev je posle
dica njihovega podcenjevanja zavestne vloge ljudskih množic, je posledica njihove navade iz preteklosti, ko je bilo vprašanje ustave vprašanje volje in teženj socialnih, in političnih vrhov, ne pa ogromne večine osnovnih ljudskih množic. In tako ie ta gospoda pozabila, da so naše ljudske mno-Bce po svoji ogromni večini imele ne samo
dovolj zavesti m moči. da z orožjem v rokah razbijejo okupatorja in njegove domače pomagače, ustvarjajoč s tem temelje demo-kraticne ljudske oblasti, temveč tudi, da danes to živo ustavo, za katero je bik> prelito tOniito krvi ne samo v teku te vojne, temveč tudi v preteklosti — branijo pred vsemi re-akeionarnimi napadi in da jo zapišejo z besedami in paragrafi v temelje naše ljudske republike. Kaj drugega naj bi potemtakem bila danes naloga naših ustavodajnih organov kakor ta, da zapišejo to. živo ljudsko ustavo z besedami in paragrafi, da jo precizirajo in izpopolnijo v njenih organizacijskih oblikah in da čim bolj obdelajo in izpopolnijo njene ljudske in demokratične določbe.
Znano je dejstvo, da ustava po svoji vsebini. po svojih osnovnih načetih predstavlja pravni izraz obstoječega konkretnega državnega, političnega in sočialno-gospodarskega sistema v državi. Ljudje so vedno ustvarjati države pred sprejetjem ustav ter je povsem razumljivo, da so te ustave neizbežno nosile pečat onih družbenih sil. ki so ustvarjale in nosile, državni in družbeni red. Samo ljudi z iluzijami je mogla navduševati misel, da !ahko družbeni red po krenejo po poti. ki so si jo izmislili v svoji glavi, neodvisno od objektivnih pogojev, neodvisno od sil, ki bodo nosile razvoj.
To .seveda ne pomeni, da sama ustava nima nikakršne ustvarjalne vloge, da ne mo-fe vplivati na objektivno stanje, da ne more izvršiti določenih sprememb v tem stanju. Nasprotno, ona to lahko doseže in tudi doseže s tem, da podpira gotove družbene pridobitve in jih obdela, da določi organizacijske oblike in precizira odnose med posameznimi organi itd. V svoji celoti daje ustava perspektivo razvoja, postaja močno orožje v rokah ljudstva, ako more, kakor v našem primeru, za ljudsko državo. V drugačnih primerih postane seveda ustava orožje protjljudskih sil.
Ustava se bavi z ureditvijo države, z njeno družbeno in politično strukturo. Zaradi tega je za pravilno razumevanje ustave potrebno v prvi vrsti vedeti, kaj je najvažnejše, kaj je glavno in temeljno pri vsaki državni ureditvi
Tako naša teoretična pojmovanja kakor težka preteklost naših narodov pod raznimi protiijudskimi oblastmi in režimi nam govore, da država ni nekaj, kar stoji nad nasprotji in spori v družbenem življenju neke države, temveč da je samo izraz In orodje določenih družbenih razredov in razrednih grupacij. To je dejstvo, na katerem se po vsebini ne spremeni nič s tem. da je ta prava družbena vsebina države izražena v raznih političnih oblikah, pa tudi ne s tem, da je njena oblika Cesto večja ali manjša demokracija. Tega dejstva nam nič ne podnje bolj jasno kakor sedanje stanje v svetu, ko se siger mnogo govori o demokra-P* sc hkrati in na mnogih krajih dušijo . elementarne pravice ljudi in narodov in sicer zato. aa y se ohranil reakcionarni
sgcofci sefem,
Zaradi tega Je jasno, da Je temeljno vprašanje oblasti, vprašanje, kateri družbeni razredi drže komandne položaje v državnih vrhovih. S tem vprašanjem je tesno povezano tudi vprašanje o splošni socialno-gospo-darski strukturi države. Zaradi tega tvorita ti dve vprašanji temelj in izhodno točko za ustavo vsake države. Drugo vrsto vprašanj tvorijo vprašanja, kakor: večje ali manjše demokratične praviee državljanov, večja ali manjša ali nikakršna krajevna samouprava itd, Ta vprašanja so v najvišji meri odvisna od konkretnega razmerja sil v notranjosti dežele, od večjih ali manjših nasprotij. V stari Jugoslaviji so se ustave m zakoni pa tudi vlade in ljudje sicer menjavali, toda oblast je bila od samega začetka pa do aprilskega zloma v rokah ene in iste hegemoni: tične klike sovražnikov ljudstva, v interesu politične in socialne reakcije. finančnega kapitala, veleposestnikov, dinastije in vsakovrstnih izkoriščevalcev ljudskih množic.
Ta oblast v stari Jugoslaviji je v začetku dokler se je še reakcija počutila trdno v sedlu, dala nekatere demokratične pravice ljudstvu. Cim pa je začel naraščati val gibanja širokih ljudskih množic za demokratične, narodne in socialne zahteve, je vladajoča jugoslovanska reakcija začela postopoma ukinjati demokratične pravice, dokler ni dne 6. jnuarja 1929 kralj Aleksander ukinil tudi njihove zadnje ostanke. Taki procesi seveda niso značilni samo za staro Jugoslavijo, temveč tudi za mnoge druge dežele. Značilni in tipični so in bodo posebno v sedanjem času, ko mnoge države stopajo v politične krize in se v njih vedno jasneje odkriva protidemokratični » reakcionarni obraz njihovih pravih gospodarjev.
Ako se hočemo torej pravilno lotiti ustave nove Jugoslavije, to je Federativne ljudske republike Jugoslavije, moramo predvsem imeti jasno pred očmi. kaj se je v Jugoslaviji spremenilo v i'stih temeljnih, bistvenih vprašanjih, ki odločajo pri ureditvi države. Mislim, da se vse to lahko reducira na tri vprašanja:
1.	Vsakdo ve, da ni prišlo v Jugoslaviji v tej vojni samo do spremembe vlade ati parlamentarnega sistema ali splošne upravne ureditve države, temveč da je izvršena globoka, korenita sprememba, revolucionarna sprememba v samih komandnih položajih oblasti. Z drugimi besedami: spremenil se je nosilec oblasti v naši deželi. Z oblasti je vržena protiljudska, reakcionarna izkoriščevalska razredna grupacija ter je oblast prešla v roke ljudstva — v pravem smislu te besede, to je v roke njegove ogromne večine, ki jo predstavlja delovno ljudstvo mesta in vasi.
2.	S to temeljno spremembo v Jugoslaviji so tesno povezane spremembe v socialno-gospodarski strukturi nove Jugoslavije. V našem gospodarstvu običajno razlikujemo tri temeljne sektorje, državni, zadružni in privatno-kapitalistični. Treba pa je razumeti, kaj pomenijo v pogojih naše ljudske republike. Tudi v stari Jugoslaviji so formalno obstojali ti trije sektorji. Očitno pa je, da državna lastnina v stari Jugoslaviji ni mogla biti občeljudska lastnina, ki se uporablja v korist naprednega socialnega razvoja in materialnega blagostanja širokih ljudskih množic. Nasprotno, bila je v rokah tistih reakcionarnih in protiljudskih sil, ld so imele v rokah tudi samo državo. Ta lastnina je konec koncev ojačevala ta sistem.^ Očitno je tudi, da je tudi zadružništvo pod takimi pogoji neizbežno moralo postati plen finančnega kapitala in drugih sovražnikov delovnih množic. Praksa ie vsak dan vedno bolj rušila škodljive iluzije o možnosti zadružne države, to je o zadružništvu kot poti in sredstvu, da se delovne množice osvobode iz krempljev špekulantov in izkoriščevalcev in da ustvarijo nekak »demokratični gospodarski red«. In take iluzije so bile v naši deželi.
S spremembo oblasti je nastala nebistvena sprememba v enem in drugem pogledu. Pod upravo resnične ljudske oblasti je postala državna lastnina občeljudska lastnina. Njena vloga je postala izredno važna, ker na eni strani predstavlja glavno gospodarsko oporišče širokih ljudskih množic v boju za napredni socialni razvoj v splošnem in na drugi strani pa neposredno omogoča učinkovito in realno nadzorstvo nad vsem našim gospodarstvom s strani ljudske države in končno ustvarja možnost splošnega državnega načrta za razvoj našega celotnega gospodarstva. Prav tako ne more biti dvoma, da je sedaj naše ljudsko zadružništvo dobilo možnost, da se razvija neodvisno od vpliva finančnega kapitala in raznih kapitalističnih in veleposestniških skupin s tem, da čvrsto nasloni na državo, t. i na obeeljudski gospodarski sektor. Na ta način lahko zadružništvo v oičutni meri doprinese k naprednemu socialnemu razvoju in k dvigu blagostanja naših delovnih množic. To se tiče posebno našega kmečkega zadružništva. Poleg tega obstoji v naši deželi ge nadalje privatno kapitalistični sektor, ki zavzema pomemben del našega gospodarskega življenja. Ljudska država sicer izvršuje nadzorstvo tudi nam tem sek-torjem s tem. da ga vključuje v določenih mejah možnosti v splošni gospodarski načrt, sicer se pa ta razvija v svojih normalnih okvirih.
Napačno bi bSo misliti, da so fiifltie šo-
toril oddeljeni s kitajskim zidom drug od drugega. Dejansko predstavljajo tri glavne oblike v razvoju našega gospodarstva in dajejo pečat celokupni socialno-gospcdar-ski stmskt-uri naše ljudske republike. Naravno je, da iz take strukture izhajajo mnoga nasprotja in da bodo reakcionarne sile v gospodarstvu še nadalje poskušale slabiti gospodarske položaje ljudske republike in izpodkopavati samo ljudsko oblast. Zaruadi tega bi bilo naivno misliti, da smo že pripluli v mirno pristanišče, kamor ne sežejo več burni in nevarni valovi družbenih nasprotij.
3.	Tretja ogromna sprememba v Jugoslaviji je nov odnos med narodi Jugoslavije velikosrbskih klik, ki so se opirale na reakcionarne protiljudske vrhove hrvatske-ga, slovenskega in drugih narodov Jugoslavije. Federativna ljudska republika Jugoslavija je zrasla iz prostovoljne združitve naših narodov po načelu samoodločbe in enakopravnosti. To združitev so naši narodi podpisati s svojo krvjo, načelo samood-eločbe in enakopravnosti pa so v praksi izvedli z graditvijo svojih nacionalnih federalnih enot in svoje skupne federativne državne skupnosti S tem so ustvarjeni vsi pogoji za likvidacijo narodnega vprašanja, ki je pretresalo in izpodkopavalo staro Jugoslavijo.
To so po mojem mnenju tri glavne spremembe, iz njih pa so zrasle vse druge. Naravno, v načrtu ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije so morati priti do izraza v prvi vrsti ravno ti elementi; te spremembe so postale temelj za izdelavo načrta.
Razumljivo je zaradi tega. da načrt ustave na prvem mestu postavlja vprašanje ljudske oblasti. Ta je glavna pridobitev na-rodno-osvobodjlncga boja in bi se brez te pridobitve ne mogla obdržati nobena druga.
»V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji«, pravi načrt ustave, »izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu«.
Tako formulacijo bomo našli tudi v nekaterih drugih ustavah; je pa lahko resnična in lahko odgovarja stvarnosti samo takrat, kadar v oblasti res odloča volja in zahteva ogromne večine ljudstva, to je njegovih osnovnih delovnih množic. Ta formulacija pa postane prazna fraza, kadar samo skriva faktično oblast finančnega kapitala.
Naš načrt ustave daje polno jamstvo našim ljudskim množicam, da bo oblast ljudska v dejanjih in ne samo v besedah. Jamstvo ljudske oblasti je v enotnosti državne oblasti, od krajevnih organov do najvišjih državnih organov.
»Ljudstvo izvršuje svojo oblast preko svobodno izvoljenih zastopniških organov državne oblasti — ljudskih odborov, ki so od krajevnih ljudskih odborov do skupščin ljudskih republik in Ljudske skupščine FLRJ nastati in se razvili v narodno-osvo-bodilnem boju proti fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev tega boja.«
Tako pravi načrt ustave FLRJ in to pomeni, da je oblast dejansko v rokah ljudstva ter ne samo na besedah. Organi državne uprave so neposredno odgovorni zastopniškim organov ljudstva, ki so najvišja oblast na dotičnem ozemlju. Na ta način lahko široke ljudske množice dnevno spremljajo in nadzirajo delo organov ljudske oblasti in v njem aktivno sodelujejo.
Jamstvo ljudske oblasti je v tem, da se vsi zastopniški organi volijo na temelju splošne, enake in neposredne votivne pravice s tajnim glasovanjem. Vsi ljudski zastopniki v vseh organih državne oblasti so za svoje delo odgovorni svojim volivcem. Z zakonom bo predvidena tudi možnost, da volivci odpokličejo svoje ljudsko zastopnike. ako ti ne izvršujejo pravilno svojih obveznosti nasproti ljudstvu.
Jamstvo ljudske oblasti je dalje v tern, da ustava obvezuje državne organe, da ščitijo delovno ljudstvo in da mu pomagajo pri njegovi obrambi pred gospodarskim iz-izkoriščanjem. Jamstvo demokratičnih pravic ljudskih množic je tudi ukinitev vseh možnih predpravic in temu podobnega. Končno pa je jamstvo tudi oborožena sila, ki je izšla iz ljudstva, ki je globoko ljudska, ker s« je rodila v dneh najtežjega boja naših ljudskih množic za svobodo, obstanek in človeka vredno bodočnost.
Načrt nove ustave torej v polni meri sprejema in jamči najvažnejšo pridobitev narodno osvobodilnega boja — ljudsko oblast. Sprejema jo in jamči zanjo tako po njeni vsebini, kakor tudi po njeni obliki. Nova Jugoslavija je torej ljudska država, v kateri odloča volja ogromne večine ljudstva ne samo formalno, ne samo pri volitvah, s svojim številom, temveč tudi dejansko, pri socialnem preurejanju naše ljudske republike, z dejstvom da v naši ljudski republiki odločata tako volja, kakor korist večine ljudstva, to je delovnega ljudstva. In ravno to odpira pred našimi ljudskimi množicami jasno perspektivo svetle bodočnosti. Stare oblike oblasti so bile tudi takrat, kadar- so bile po svoji zunanji obliki navidezno demokratične, običajno take, da so preprečevale možnost ljud&e iniciative in kontrole. Oblike naše ljudske oblasti pa same po sebi pomagajg ljudskim množicam, da se dvigajo iz neznanja, iz teme, v katero so jih vrgli stari pratiljudskt sistemi, pomagale jim, Os razvijajo zavest, da nepo-
sredno sodelujejo v oblasti. Poleg tega ustava neposredno obvezuje vse organe državne oblasti, da se pri svojem delu naslanjajo na sodelovanje ljudskih množic v reševanju vseh tekočih nalog, posebno pa jih obvezuje k sodelovanju z ljudskimi organizacijami.
Naša nova Jugoslavija torej s pravico nori ime ljudske republike. Ljudska je zato, ker v njej prvič v svoji zgodovini zares odloča ljudstvo, to je interes njegove ogromne večine.
Nadalje ustava določa gospodarski temelj našega družbenega reda. listava tudi v tem pogledu ne prinaša nikakršnega programa za bodočnost, ker to tudi ni naloga ustave. Formulira samo obstoječe stanje, o katerem sem že prej govorih Osnovne značilnosti gospodarskega temelja naše družbene ureditve bi bile sledeče:
1.	Ustava priznava tri oblike lastnine nad proizvajalnimi sredstvi: državno, to je ob-čeLjudiko, zadružno in privatno. Naravno je. da ustava govori o teh vprašanjih, ker ravno oblika lastnine nad sredstvi proizvodnje daje pečat vsej družbeni strukturi.
2.	Država vodi gospodarsko izgradnjo v deželi. Najvažnejši element tega vodstva je vsedržavni načrt.
- 3. Zajamčena je privatna lastnina na proizvajalnih sredstvih, toda privatno kapitalistično gospodarstvo je podvrženo državni kontroli, kakor tudi vsa zunanja trgovina, S pomočjo državne kontrole je lahko privatni gospodarski sektor v določenih okvirih vključen v splošni državni načrt.
4.	Privatna lastnina se lahko z zakoni omeji ali razlasti, ako to zahteva splošno ljudska korist. V tem slučaju zakon določa odškodnino.
. Državnemu gospodarskemu sektorju je namenjena posebno važna vloga. Skupno z zadružništvom predstavlja izhodišče za splošni državni gospodarski načrt To je razumljivo, ker je to izvor bodoče gospodarske izgradnje naše dežele v korist delovnih množic. Razen tega je jasno, da sc privatno kapitalističnega sektorja ne da podvreči podrobnemu gospodarskemu načrtu.
6.	Ustava določa važno mesto zadružništvu, tudi to nikakor ne pomeni, da lahko vloge pri razvoju našega gospodarstva. Take iluzije bi bile škodljive in bi dejansko pripeljale do tega. da bi zadruge prešle pod gospodarski vpliv reakcionarnih sil. Zadruge lahko odigrajo in bodo odigrale svoje zelo pozitivno vlogo samo v povezanosti z državnim gospodarskim sektorjem.
7.	Ustava daje državi vrsto obveznosti glede zaščite in pomoči delavcem in sploh osebam v najemniškem delu, prav tako pa tudi glede matih in srednjih kmetov ter delovnih množic sploh.
Vse te značilnosti so odraz pomembnih sprememb v našem gospodarstvu in na komandnih položajih oblasti. Očitno je, da se tu poraja socialistični sektor, ki bo v ognju prakse in v težkih bojih moral dokazati ne} samo svojo življenjsko sposobnost, temvč tudi svoje prednosti v korist ljudstva. Tudi v tem se torej odraža tista bistvena sprememba oblasti, o kateri smo prej govorili.
Tretja pridobitev narodno osvobodilnega boja, ki jo ustava formulira in utrjuje, je enakopravnost naših narodov, izgradnja državne skupnosti naših narodov na načelu federacije, kakor je to sklenilo drugo zasedanje AVNOJ-a. V tej stvari vodita načrt ustave dve načeli:
L Zajamčiti vsem narodom Jugoslavije enakopravnost in samostojnost pri reševanju vseh vprašanj, ki nimajo vsedržavnega značaja. Ustava zato podrobno navaja, kateri posli morajo spadati v pristojnost zveznih organov oblasti, oziroma za katere posle morajo zvezni organi državne oblasti dati samo načelne odredbe in smer. V vseh drugih poslih izvršujejo republike oblast samostojno. Na ta način so jasno in dovolj podrobno označene pristojnosti zveznih organov oblasti na ena strani in republikanskih organov oblasti na drugi strani Ta preciznost je nedvomno važno jamstvo za naše narode in njihovo enakopravnost.
2. Istočasno izhaja načrt ustave, s stali, šča, Iti je bilo tudi doslej vodeča linija nove Jugoslavije, da mora biti naša Federativna ljudska republika Jugoslavija močna enotna skupnost naših narodov, enotno gospodarsko področje z enotnim vsedržavnim gospodarskim načrtom, ki bo združil gospodarske napore vseh naših narodov, da bi se naše celotno gospodarstvo dvignilo na višjo stopnjo. Taka enotna in močna Jugoslavija je istočasno potrebna tudi zato. da bi bila čuvar neodvisnosti vsakega izmed njenih narodov in da bi mogla organizirati pomoč gospodarsko in kulturno slabše razvitim republikam naše državne skupnosti. Zato načrt ustave na eni strani določa pristojnosti in pravice, na drugi strani pa jasno precizira medsebojno odgovornost posameznih organov oblasti.
Na ta način je popolnoma zavarovana enakopravnost in normalni razvoj vseh naših narodov, na drugi strani pa enotnost naše zvezne države.
Iz teh treh glavnih pridobitev osvobodilnega boja naših narodov ki so v načrtu ustave ugotovljene na prvem mestu, izvi-
(Nadalje vanje na 3, strani)

Člani sindikalnih organizacij
morajo biti prvi v javni razpravi o ustavi
Pati moramo streho
milijonom naših ljudi
Veliko zanimanje vlada med vsem ljudstvom pri proučevanju načrta ustave, katero je zvezna vlada dala v diskusijo vsem narodom Jugoslavije.
Kakšne ustave smo imeli v stari Jugoslaviji? Dolgo let so govorili vsi pošteni državljani o protiljudski čar-šijski vidovdanski ustavi, katera je dala vse pravice peščici izkoriščevalcev, a dolžnosti veliki večini državljanom.
Leta 1931. je dal bivši kralj Aleksander novo ustavo, kjer pravi čl. 31., da kralj sklepa mir in napoveduje vojno in da kralj predstavlja državo na zunaj. Člen 12. pravi: ukazujemo, da se vsi pokoravajo tej ustavi. Ustava v stari Jugoslaviji je dala vso oblast kralju, a narod je moral molčati in so pokoravati tej protiljudski ustavi. To se pravi: kralj in vladajoča izkoriščevalska klika so imeli vse pravice po ustavi, dočim so narodi Jugoslavije bili brezpravni in njim je pristojalo samo opravljanje dolžnosti.
A kakšna je naša ljudska ustava?
Kakor je že v svojem javnem govoru povedal minister za konstituanto tov. Kardelj, ni ustava deklaracija ali program, to se pravi nekaj takega, kar bi se moralo zgoditi v bodočnosti, temveč načrt ustave je živa stvarnost obstoječih zakonov, obstoječega stanja.
se seznanimo z raznimi členi v ustavi, potem lahko vsak državljan vidi, da je to prava naša ljudska ustava.	I i
Zaradi tega smo prepričani, da bodo naše podružnice temeljito prediskuti-rale načrt ustave. Kajti poleg ostalih slojev jo mora prav delavski razred dobro poznati, si jo usvojiti in če se komu zdi kje premalo jasno formulirano, dati in poslati svoje predloge.
Oglejmo si nekaj členov načrta ustave. Člen 20. govori o tem, da država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu, ki jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delavnik, ščiti pravico do plačanega letnega dopusta in z gospodarskimi ukrepi podpira država jjelovno ljudstvo, da se druži in organizira pred gospodarskim izkoriščanjem.
V preteklosti je bilo obratno. Armada izkoriščevalcev je neovirano tlačila in nesramno izkoriščala delavski razred. Dočim sedaj sama država ščiti in pomaga delavskemu razredu, da ni izkoriščan od strani posameznih kapitalistov, in to s polno svobodo organiziranja s kontrolo od strani ljudske oblasti in s pomočjo močnih enotnih sindikatov.
Kar se tiče plačanih dopustov vemo, da jih za enkrat ne more biti, ker nam veleva državljanska dolžnost, da dokler sfe po naši zemlji vrši obnova in nam še vsega primanjkuje, si pač ne moremo dovoliti v škodo naše države dopustov, pač pa vemo, da je delavskemu razredu kot najvažnejšemu či-nitelju pri naši obnovi in produkciji to v bodočnosti zagarantirano.
Člen 22. govori o enakosti vseh državljanov pred zakbnom. Tudi v starih protiljudskih ustavah so bili vsi državljani pred zakonom enaki na papirju, a v praksi je bilo brezprimerno vsakodnevno izkoriščanje delavcev, a državljani so se šteli po nenapisanem zakonu med privilegirance in brezpravne. Tolmačenje tega člena v ustavi vidimo danes že v praksi, da smo pred ljudskim zakonom res vsi enaki in da je ta člen že v življenju naših narodov, brez razlike v starosti,-socialnem stanju in položajev.
Med najvažnejše spada brez dvoma člen 14., ko govori o družbeni gospodarski ureditvi, kjer pravi, da so vsi rudni in drugi zakladi v zemlji, itd. ljudska imovina, to se pravi,. da je za vedno odklenkalo peščici izkoriščevalcev, ki so bili gospodarji raznih bogastev, dočim ogromna množica ljudi ni imela nič od tega. Zelo važno je dejstvo, da bo kontrola nad privatnim kapitalom in nad zunanjo trgo-
vino od strani države. Na ta način bodo izločeni tisočeri špekulanti, ki so bili zajedalci v narodnem telesu v trgovini, ki so v glavnem gledali na svoj osebni profit in se v te namene posluževali raznih sredstev v svoje sebične namene. Delavski razred, ki se povsod udejstvuje v proizvodnji, je bil v preteklosti sam opazovalec v pogledu protinarodnega trgovanja bivših pokvarjenih trgovcev in iskrenih pristašev stare države in starega reda. V teh tednih, ko proučujejo in diskutirajo naše sindikalne podružnice načrt ustave, se moramo zavedati, da smo po 1300 letih svojega obstoja dobili svojo republikansko državo, svojo ljudsko ustavo in da prav enotni sindikati naj v svojih podružnicah poskrbe, da bo sleherni naš delavec seznanjen z načrtom naše ljudske ustave. Z veliko ljubeznijo se moramo vreči na študij in diskusijo ustave.
Vemo, da bo tu pa tam kak tovariš, ki se bo izrazil, češ da je težko razumeti te člene, Zavedajmo se, da to niso mrtvi členi na paprju, kakor so bili nekoč, temveč da so to že v naše življenje vnešeni zakoni. Ti členi na-črta_ ustave so živa stvarnost, življenje našega človeka delavca, kmeta, obrt-
nika in izobraženca diha iz teh zakonov.
In zaradi tega ta mesec, dokler je načrt ustave v diskusiji, glejmo na to, da si jo usvojimo kot našo last. Delavski razred,.ki se je že v preteklosti boril v prvih vrstah proti vsem reakcionarnim ustavam, naj bo pri tej naši ljudski ustavi živo zainteresiran in naj bo veren tolmač ustav v vseh naših podružnicah, tovarnah, obratih, rudnikih in tudi po stanovanjih. Naši sindikati naj bodo tolmači ustave tudi po krajih svojega stanovanja. Sindikalne podružncie naj v tem pogledu skupno delajo z OF odbori po tovarnah in obratih ter rudnikih.
Zavedati se moramo dejstva, da smo prva država v Evropi za Sovjetsko zvezo, kjer diskutirajo in debatirajo državljani o svoji ustavi in dajejo svoje pripombe in predloge. Nekoč je bila stvar in delo ustave monarha, profesorjev in pravnikov. Danes je pa ljudska ustava stvar in last vseh državljanov, da jo spoznajo in se seznanijo z njo. Posebno pa delavski razred mora poznati, kako je država organizirana in vedeti mora za vse pravice in dolžnosti državljanov.
Matevž Hace.
-»♦»♦Mm
Sodelujmo s komisijami
m pobijanje špekulacije!
Z nastopom zime nastopajo tudi izredne težave v preskrbi in prehrani Zato moramo vsi, zlasti pa množične organizacije, storiti vse za čim boljšo in Srn pravičnejšo rešitev vprašanja razdelitve hrane in blaga. Od tega, s kakšno hitrostjo se bo hrana, kurjava in razne druge življenjske potrebščine razdelile med množice in od tega, v koliko bo ta razdelitev pravilno izvršena, bo odvisno življenje, razpoloženje in delo ljudskih' množic.
•Poleg stalne budnosti in vsestranske kontrole nad delom javno preskrbovalnih organov, moramo v še večji meri posve-. dati svojo pozornost in kontrolo delu raznih špekulantov in brezvestnežev, ki se hočejo obogatiti z izkoriščevanjem izrednih težav prve povojne dobe. S skrivanjem blaga, kopičenjem zalog, navijanjem cen in prodajanjem na črni borzi ne izigravajo ti protiljudski elementi samo vse predpise o cenah, temveč istočasno zločinsko rušijo vse ukrepe in napore narodno osvobodilnih oblasti za čim hitrejšo ureditev naših gospodarskih razmer.
K prcftiljudski elementi, ki eo se v senci okupatorjevih bajonetov navadili na brezobzirni in do skrajnosti izkoriščevaini odnos do ljudskih množic, hočejo tudi danes za vsako ceno nadaljevati s svojo staro prakso ter služiti le svojemu nenasitnemu pohlepu za bogatenjem, misleč le na lastni, nenasitni žep.
Že pred pol letom je zvezna državna oblast izdi&a zakon o pobijanju nedopustne špekulacijo in gospodarske sabotažo ter s tem dala učinkovito pravno sredstvo za zaščito najširših ljudskih množic. Člen 4. tega zakona pravi: »Nedovoljena špekulacija ali gospodarska sabotaža se bo kaznovala po teži prestopka.: 1. z denarno kaznijo, 2. s prisilnim delom od enega meseca do deset let, 3. z zaplembo dela ali celotnega premoženja, M 4. s sm?4jo.< Če se danes vprašamo: koliko špekulantov in gospodarskih saboterjev je bilo pri naa doslej obsojeno s prisilnim delom; odvzemom celotnega premoženja ali celo. s smrtjo, moramo odgovoriti samo negativno, četudi se vsi zavedamo, da se z nastopom zime in zaradi objektivnih težav, ki se kot posledica štiriletnega vojnega uničevanja zlasti sedaj občutno pojavljajo v prehrani in preskrbi črna borza je špekulacija vedno bolj razvijata in bohotita.
Povsod opažamo, da je naša dosedanja borba proti brezvestnim špekulantom in črnoborzijancem bila nezadostna in se je v mnogih slučajih brez potrebnega in zadostnega sodelovanja nas vseh izmaličila v suh birokratski, formalni postopek odgovornega referenta
Vsi se jasno zavedamo, da bo borba proti nedopustni špekulaciji in gospodarski sa-
(Nadaljevanje s 1. strani)
! toi! A t";1-
rajo tudi vse ostale odredbe ustave, kakor So n, pr. pravice in dolžnosti državljanov, organizacija državne oblasti, organizacija sodstva, javnega tožilstva. Jugoslovanske armade itd.
Naravno je, da so nekatere formulacije široke in da se zde na prvi pogled premalo precizne. Toda notranje življenje naše države se razvija in pojavilo se be še mnogo sprememb. Bilo bi torej škodljivo, če bi ustava pri takih vprašanjih postavaljala preozke okvire, ki bi mogli kmalu priti v nasprotje z razvojem naše stvarnosti. Popolnoma jasne, da nobena ustava ne more dati formulacij, ki bi lahko veljale za večne čase. Tudi to je eden od razlogov potrebe da čim širše množice sodelujejo pri diskusiji o vprašanjih načrta ustave in da čim aktivneje preučujejo poglavje za poglavjem člen za členom tega načrta, ter pri tem" stavljajo svoje predloge. Taka široka vseljudska diskusija bo lahko mnogo doprinesla k popolnejši formulaciji naše
ustave.
Vsebini ustave ustreza formalna, tehnična stran ustave. Naša ustava se sestoji iz dveh delov:
Prvi del prinaša osnovna načela. V tem delu je podana politična in socialno-gospo-darska vsebina in struktura Federativne ljudske republike Jugoslavije.
V drugem delu je, v skladu s temi osnovnimi načeli, obdelana državna ureditev.
Take so osnovne značilnost načrta ustave. Dejansko so to istočasno osnovne enačilnosti nove Jugoslavije, naše Efidoa-
tivne ljudske republike Jugoslavije, ti se je rodila v dneh težkega boja z inozemskimi fašističnimi osvajalci in z domačimi izdajalci. Začela se ie porajati, ko so počile prve partizanske puške, dobila, je prve elemente, ko so bili osnovani prvi narod-no-osvobodilni odbori, ustvarjala se to vzporedno z vedno večjim utrjevanjem enotnosti in bratstva med našimi narodi, dobila je svojo prvo formalno potrditev na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu; ustvarjali so jo naši borci, ki 9o osvobajali naša mesta in pokrajine, ki so ramo ob rami "z Rdečo armado osvobodili Beograd, ki so osvobajali tudi glavna mesta naših današnjih republik; gradili so Jo naši .delavci in vse naše delovno ljudstvo, ki se je takoj po osvobojenju lačno in strgano vrglo na delo, da hi dvignilo iz ruševin svojo domovino, ki jo je sedaj* prvič v svojem življenju imenovalo domovino in ki je sedaj prvič postala zares njegova, domovina. Sedaj je naša Federativna ljudska republika Jugoslavija tu in nič je ne more več zrušiti. Naše ljudstvo danes s ponosom ugotavlja, da je po tej vojni prvo v Evropi, ki prinaša ustavo svoje ljudske države, ki ustreza koristim in davnim željam ljudskih množic ki je resnično ljudska, resnično demokratična in resnično napredna. Stoletja so najboljši .ljudje naših narodov hrepeneli za besedami, ti so sedaj napisane v naši ustavi.
Mi vemo. da bodo reakcionarji In sovražniki ljudstva in demokracije v naši deželi vrgli merje klevet na našo ustavo. Nas po to samo utrdilo na naši pob, kajti vemo, da vpijejo zato, ker je naša ustava — ustavi resnične Ijodsfce države.
botažl prinesla vidne uspehe in zmago šele takrat, ko bodo široke ljudske množice prešle v aktivni in ofenzivni boj proti vsem izkoriščevalcem gospodarskih težav prve povojne dobe, ki so v precejšnji meri krivi pomanjkanja in bede našega ljudstva. Zato se morajo vse gospodinje, vsi pdšteni Slovenci preko svojih množičnih organizacij, od zadrug, sindikalnih podružnic, AFŽ, ZMS in z OF na čelu najtesnejše povezati in sodelovati s komisijami za pobijanje nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Le tako bomo z združenimi močmi odkrili vse špekulante, saboterje in vse tiste elemente, ki s svojim rušilnim in zločinskim dčlom umetno podaljšujejo trpljenje našega ljudstva in onemogočajo hitrejšo in uspešnejšo ureditev naših gospodarskih razmer.
Zavedati se moramo tudi dejstva, da izkoriščevalci ljudske bede in povojnega gospodarskega pomanjkanja niso samo nenasitni gospodarski pohlepneži, temveč točasno tudi najbolj goreči pristaši politične reakcije, ki po svojem popolnem političnem porazu poizkuša s povečavanjem gospodarskih te&v umetno povzročati in
povečati bedo in pomanjkanje delovnega ljudstva ter mu tako slabiti voljo za udarniško delo in čim hitrejše premagovanje vojnega gospodarskega razsula. Zato pa je boj proti tem izkoriščevalcem in proti-Ijudskim elementom istočasno tudi del boja za izgradnjo naše ljudske demokratične oblasti, del boja proti ostankom protiljod-ske reakcije. Zato pa morajo široke ljudske množice vršiti same kontrolo nad vsem gospodarskim poslovanjem ten odločno in pogumno razkrinkovati in odkrivati vse špekulante. Prav tako budno in strogo morajo voditi račune, da bo vsak špekulant, ki skriva blago in kopiči zaloge ter se bogati na račun v borbi izmučenega ljudstva, tudi temu odgovarjajoče kaznovan. Hkrati pa moramo opozoriti, da so se špekulanti izkazali kot pravi mojstri v svojem zločinskem in roparskem poslu ter (jih bo mogoče odkriti in razkrinkati le ob sodelovanju vseh.
Uspeh je odvisen od tega, če bodo široke ljudske množice same znale dovolj odločno in pogumno nastopiti proti špekulantom. Noben napor, nobena zapreka in nobena popustljivost ali obzirnost jih pri tem ne sme ovirali.	P, Šegula.
Rismisiislke strsScovne organi*
. zacije pctzdravllaio S|«dSko
republik© Jagoslav^®
Glavni odbor ESZDN Jugoslavije je prejel sledečo brzojavko: »V imenu romunskih delavskih množic Vam pošiljamo tople bratske čestitke ob priliki obletnice zasedanja AVNOJ-a, ki pada ob istem času z deklaracijo vaše nove republike. Jugoslavija je prehodila slave in žrtev pod vodstvom maršala Tita. Tudi tem potem ponavljamo naš trden sklep, da se bomo tudi vnaprej borili na strani vseh demokratičnih narodov do končne zmage demokracije in do končnega uničenja zadnjih ostankov reakcije.	,	..	.
Naj živi demokratična Jugoslavija to maršal Tito. njen veliki vodja.«
Knmitpf generalne konfederacije dela, Romunije
Delavci S©5Ife ?*®z*lffavtfajo 29. nsvemSser
Glavni odbor ESZDN Jugoslavije je prejel sledečo brzojavko: »Delavci, zbrani v Sindikalnem domu v Sofiji na zborovanju, ki je posvečeno velikemu narodnemu prazniku nove Titove Jugoslavije, so se pred posebnim poročilom o zgodovinskem datumu 29. novembra, enoglasno odločili, da vam pošljejo tople bratske pozdrave in želje da nadaljujemo Be začrtano in zmagoslavno pot. ki je zajamčila mir na Balkanu in blagostanje delovnega ljudstva dveh bratskih držav. Na Bivl maršal Tito.«
Predsednik konfederacije Manulov.
>y zadnji številki »Delavske enotnosti« je bli v S. členu »Osnovnih načel Federativne Ljudske republike Jugoslavije« opisan grb naše države. Datum, ki je vpisan na trnku, s katerim sta zvezana snopa, se pravilno glasi 29. november 1943, in ne 1945, kot je bilo pomotoma navedeno v 30, SfesdBri »Delavske enotnosti«.
Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel v soboto voditelje gradbenega ministrstva in federalnih gradbenih ministrstev z gradbenim ministrom zvezne viaide Stevcm Zečevičem na čelu. Sprejemu je prisostvoval glavni tajnik predsedstva vlade Mitar Bakle.
V razgovoru, ki je trajal poldrugo uro, so se dotaknili vseh perečih vprašanj naše gradbene stroke, ki njihovi pravilni rešitvi maršal Tito pripisuje velik pomen, _
Ko so mu poročali o konferenci, ki je bila te dni v gradbenem ministrstvu, se je maršal Tito zanimal za potrebe tega ministrstva glede na obnovo poslopij in za druga javna dela ter je v zvezi s tem dejal:
»Moram vam povedati, da se obnova ne bo mogla vršiti na breme državnega proračuna. O tem si moramo biti na jasnem, zakaj toliko denarja bi ne mogli niti natisnit’. Imamo redne izdatke, toda nimamo rednih dohodkov, kar pa prejemamo za industrijske izdelke, ne zadostuje.
Za zdaj se moramo pri obnovi zadovoljiti predvsem z iniciativo širokih Ljudskih množic. Toda ne smemo je prepustiti same sebi, temveč jo moramo uravnavati in podpirati. Jasno je. da bo del sredstev morala prispevati država, in mislim, da bi bilo najbolje, ko bi v bodoče socialno pomoč, M jo že zdaj dajemo V ogromnem obsegu, dajali tistim, ki so je deležni, v zameno za njihovo sodelovanje pri javnih delih, ki ne terjajo mnogo gmotnih sredstev, temveč predvsem delovno silo. To bi bil začasno glavni vir, dokler ne dobimo nekaj na račun reparacij in dokler ne nabavimo sredstev iz raznih dohodkov. Zdravi ljudje, M so deležni socialne podpore, lahko delajo. Ni pa pravilno, skrbeti za zdrave ljudi ter jih puščati v brezdelju ali skrbeti le za enega. Elana družine in s tem povzročiti, da ostali Bani ne delajo ničesar. Razume se, da takšne kompenzacije ne zahtevamo od upokojencev, invalidov in zlasti ne od težkih invalidov.
Vprašanje gradbene stroke je v naši državi eno najpomembnejših vprašanj in gradbena ministrstva v tem pogledu čakajo velike naloge. Vprašanje obnove je glavno vprašanje naše gradbene stroke, na prvem msta pa je obnovitev prometa in javnih poslopij. Načrti naj bodo realni. Delati moramo tako, da bomo obnavljali predvsem to, kar bo omogočilo nadaljnjo obnovo. Dognati je treba, kaj je najnujnejše in najpo-membneše, ne pa da M kratkomalo delali načrte ter obnavlali tisto, kar zdaj ni aktualno.«	__
Gradbeni minister zvezne vlade Zečevič e sporočil maršalu, da je bilo središče dosedanjega stavbnega dela obnavljanje prometa in javnih poslopij; v zveri s tem je bila konferenca strokovnjakov vseh federalnih enot šklicana tudi zato, da se omogoči koordinacija dela.
Potem je maršal l&to menil, da bi se javna dela lahko kreditirala tako, da bi ljudstvo zlasti v pasivnih krajih z delom plačalo vrednost življenjskih potrebščin; ki jih prejemamo od UNRRA-e m ki jih za delo sposobni revni ljudje ne morejo ku~ povatti. ker nimajo denarja.
DotaMl se e tudi vprašanja. TnetooracSS in naglasil, da bi bilo treba prihodnje leto začeti osuševaiti močvirna zemljišča ter je pohvalil delo pri kepanju prekopa za »rušitev Imotskega polja, Nato je nadaljeval: »Kar se tiče državnih cest, ki jih bomo morali graditi, vedno mislim na to, da bi asfaltirati cesto Beograd — Zagreb. Žalostno je. mislim, da nimamo še te ceste. Ta cesta na j bi bila zveza z mednarodnimi cestami, tako da bi vezala samo večja mesta. Država bo morala vsekakor žrtvovati precejšnjo vsoto za odkup zemljišč, ker se nova trasa ne bo mogla povsem ujemati s staro, temveč jo bo treba po mojem mišljenju, izravnati. Ce izračunamo, koliko kilometrov je med Zagrebom in Beogradom, sprevidimo, da ti stroški ne bodo tako visoki za državo. Toda cesta bi morala biti hitro gotova in jo moramo najprej zgraditi-«
Potem je maršal nadaljeval:	_
Nedavno sem od nekega inženjerja z Dunaja prejel elaborat, v katerem projektant predlaga zgraditev donavskega kanala. Mislim, da bi rešitev tega vprašanja ne bi kBa tako zelo težavna.
Po mnenju tega inženirja, ki se je ponudil. da bi prišel k nam in ki se je pečal s to zadevo že pred desetimi leti, bi graditev tega prekopa stala okrog 14 milijard dinarjev. To bi bilo delo, ki bi omogočilo ra-po-šiitov ogromnega števila delavcev, na drugi strani pa bi bilo velikega pomena ne le za Jngosavijo, temveč tudi za sosedne države in vso Evropo. Potrebno bi bilo proučiti t» načrt, toda po elaboratu, ki sem ga prejel, bi že sama določitev trase prekopa terjala najmanj dve leti dela, V prihodnosti jfa nas Zai-aj™ Še druga velika dela. Tega ne govorim zato, ker bi jih morda bilo treba že začeti, temveč ker jih moramo imeti prod očmi. Upam pa, da bomo lahko čez tri ali štiri leta začeli tudi z velikimi deti.«
Na vprašanje maršala Tita o deta v federalnih enotah in o težavah, ki jih morajo premagovati gradbena ministrstva Posameznih federalnih enot, je odgovoril gradbeni minister Srbije Aleksa Tcmoič. Naglasil je, da je glavna ovira uspešnega dela pomanjkanje strokovnjakov ter to Podlagal, naj bi inženirje pošiljali na delo v teste federalne enote, odkoder so doma- V zvezj s tem je dejal, da strokovnjakov v Sidranji, na Hrvatskem in v Srtmi ne. primanjkuje tako zelo, kakor n. W. v Cini gori, Boam, Hercegovini in v, Makedoniji, ki v tem pogledu potrebujejo pomoči.
Ko je prešel na vprašanje zidanja stano-; vanj :5dh hiš. je maršal Tito dejal, da bi kazalo, naj bi določeno število naših strokovnjakov obiskalo Sovjettko zvezo in proučilo. kako zidajo tam, ker pri nas ne izkoriščamo gradiva dovolj racionalno. Nadalje je maršal Tito pripomnil: »Kmetje se ne bodo upirali, če pravimo načrt, kako je treba urediti vasi. Naše vasi so zanemarjene. Stanovanjska poskpja so zelo slaba, zlasti v Bosni in no tranjosti Dalmacije. Potrebno je graditi kompaktne vasi V krajih, kjer se pečajo z rejo drobnice, kakor	v P®8111 m Her-
cegovini. to ne bo mogoče, toda v drugih krajih bo to izvedljivo m koristno, zlasti glede elektrifikacije in kulturnega življenja. Potem se to maršal Tito dot:-tonil dala na železniškem matu čez Savo pri Beogradu in izrazil nezadovoljstvo z do edanjkni u=pehi dela. M ga vodi prometno ministrstvo:
»Dejal sent, da ta most «e bo estfffl #9
novega leta, čeprav so me prepričevali, da bo. Zdaj sem pa obveščen, da je te dni tri sto delavcev zapustilo delo. Voditelji dela bi se morali zavedati pomena tega mostu, ki nam je zelo potreben, in storiti vse. da bi obdržali delavce. Potrebno bi bilo za te ljudi kupovati živež po minimalnih cenah ter jih tako vezati na delo, ne pa dovoliti, da bi led morebiti ogrozil vse dosedanje delo.«
Na vprašanje maršala Tita, v cagavi pristojnosti. je obnova vojašnic in javnih poslopij, je odgovoril gradbeni mmibter steva Zečevič, da je za to pristojno zvezno ministrstvo, vendar, pa še ni končne odločitve ter bi bilo treba to vprašanje kakor tudi vprašanje razmejitve posameznih specialnih služb še rešiti. Pomočnik gradbenega • ministra zvezne vlade podpolkovnik Djor-djevič je predložil v zvezi z vprašanjem obnove vojašnic in bolnišnic, naj bi dela izvedlo gradbeno ministrstvo, financirala bi jih pa pristojna ministrstva.
»Ka? se tega tiče,« je dejal maršal Tito, »mislim, da se s stavbnimi deli ne more pe-•čati ministrstvo za promet, ampak le gradbeno ministrstvo. Če ne bomo vedeli, kdo je za kaj pristojen, ne bomo mogli ničesar opraviti. V začetku, ko je bila potrebna Splošna iniciativa, je bil tak način dober in nismo pazili, kdo naj kaj dela. Zdaj pa moramo vedeti, da ima prometni minister svoje delo, gradbeni pa svoje; tako vsakdo ve, kaj ima storiti in vsakogar lahko kličemo na odgovornost.«
Pomočnik gradbenega ministrstva Djor-djetvič je potem opozoril maršala Tita na potrebo, da bi se geodetska služba ločila od finančnega ministrstva in priključila gradbenemu ministrstvu. Na koncu je poudaril, da mora gradbeno ministrstvo računati na dohodke iz svojih objektov, ne pa da bi se Stalno zanašalo na dotacijo države. Maršal Tito je pripomnil, da bi to bilo zelo težko upearičiiti tako. da bi od kmetov zahtevati plačevanje moptnine in cestnine, kajti njihova naloga je, voziti gramoz in drugo stavbno gradivo, za odškodnino pa dobijo določeno nagrado in so oproščeni plačevanja cestnine. Pomočnik ministra je preciziral svoj predlog in poudaril, da bi se dohodki lahko realizirati s prispevki od motornih vozil
Potem se je maršal Tito dotaknil tegale vprašanja:
»Zanima me, ali ste od UNRRA-e dobili stroje za cestna dela? V načelu sem proti da bi se ustanavljale neke posebne korporacije, ki bi kopičile vse v svojih rokah in potem uničevale državno Imetje. Stroji za cestna dela imajo veliko zmogljivost; vse te stroje bi bilo treba predati gradbenemu ministrstvu, tako da bi potem vedeli, da je ono odgovorno zanje. Ko pravim gradbeno ministrstvo, mislim tudi na federalna ministrstva, ker ogromen del poslov odpade v glavnem na federalne enote, glavne mna federalne enote. Federalna ministrstva imajo precej možnosti iniciative in jih center ne sme ovirati. Center pa mora regulirati, enakomerno razdeliti in načrtno koordinirati delo. Da bi gradbeno mini-sbretvo, to se nravi -vsa aradbena ministrstva v države, mogla opravljati svoje delo, morajo dobiti kamionde. Po mojem mnenju bi morala vsaka federalna enota imeti večje število kamionov, saj jih imamo zda skupno 10.000. In potrebne/ število kamionov boste tudi dobiti-«
Tifargalg Tita so obvestili, da je gradbeno ministrstvo prejelo neko gradivo od UNRRA-e, da pa i e zajvod za izredne nabave zahteval takojšnje doplačilo vrednosti. Maršal Tito je k temu pripomnil;
»To ni pravilno. Ministrstvo se peča z obnovo. Potemtakem gredo dohodki od gradiva v sklad za obnovo. Stroje morate prevzeti brez plačila, ker delate pri obnovi. Potem vas bomo pa vprašali, kaj ste naredili?«
Maršal Tito je obljubil, da bo proučil vprašanje, ati bo mogoče določenemu številu	strokovnjakov obiskati Sovjert ko
zvezo. Naglasil je, da ga zalo zanima, kakšen je sovjetski način zidanja hiš v zimski sezona. V zvezi z vpr ašanj etn, kako hi ustregli posameznim fedeerain'm enotam glede njihovih potreb, je dejal;
»Pri nas je tendenca, da v centra vse privlačujjo nase. Tudi centralizem ni dober Toda tudi lokalni patriotizem v mnogih vprašanjih ni primeren. Patriotizem je v splošnem dober in je lahko pozitiven. Ne bilo bi pa pravilno odcepiti se in prepustiti
centra delo. ki ga ne zmore, temveč je potrebna pravilna razporeditev dela to funkcij. Tudi tekmovanje je umestno. Prav to. da vsakdo tekmuje, kdo bo naredil več. Vsem pa je treba nuditi možnosti« i\/raritai Tito se je potovil od stavbnih voditeljev z naslednjimi besedami;
»Žetim, da se v bodoče zavedate, da so pred nami Jugoslaviji velike naloge, slasti na gradbenem področju, in da moramo te nalogo izvršiti. Obnova je eden najpomembnejših sektorjev in morate ga obvladati. V kolikor so pomanjkljivosti, si moramo prizadevati, da jih odpravimo. Zavedati Se morate, da moramo dati streho ne le tisočem, temveč milijonom naših ljudi in da velik del tega bremena pade na ras. Seveda je treba iniciativo širokih ljudskih množic ki je morda edinstvena v Evropi, izkoristiti v čim večji meri s sodelovanjem .»»gib glavnih ženskih, mladinskih in drugih organizacij ter ljudskih odborov. Storili bomo vse, da boste s pomočjo širokih ljudskih množic, s pomočjo, iniciative od spodaj dobili največjo podporo pri izpolnjevanju svojih nalog. Zahtevam od vas, da se varujete birokratizma, da postanete bolj neposredni voditelji, da načrtno vodite razdelitev dela, da delate načrte za posamezna dela in da bo vaše vodstvo boli neposredno kakor posredno. Naj naše gradbene inšpekcije gredo na teren in naj tam ugotavljajo, kakšen je položaj in ^ “eba storiti. smete se vselej zanašati na pisanje nekaterih ljudi, ki večkrat lahko marsikaj olepšajo. Torej, vzpostavite neposredno vodstvo, varujte se birokratizma ter se najtesneje povežite z množicami, ki bomo z njihovo Iniciativo, fizičnimi Silanu in polntom zmogli najtežje naloge. Obnova se jnora opirati v glavnem na najširše ljudske množice, v prihodnosti pa, ko bomo končali obnovo, bo zrast el nov polet ustvarjanja nešesa višjega-Kajti ue želimo zgraditi le, kar je bilo. temveč še mnogo več. Želimo, da bi si ustvarili Jugoslavijo, ki bo po svojih gospo«®*' skjh in kulturnih pridobivah zgled mnog®1 drugim narodom-«
Delavževa roka in stroj -	***’
,	g|j	|j* |pi |||p| *||j j| || |j ff? ^ ^ 1^1 ot> PniSd obsodbe protifafiiata Edkriga
Ii razgovora -
s štirimi nalbollšimi delavkami iz trliške predilnice in tkalnice
Vlak je enolično drdral skozi meglo v prvi svit novega dne. Zunaj zimska pokrajina. Gorenjske vasice, boječe stisnjene pod zasneženimi hribi in spet nepregledni smrekovi zasneženi gozdovi Stari >čiča< tam nekje od Oplenca je bil doma, se je zbudil iz dremavice, si pomel zaspane oči in s pogledom preletel sopotnike. Obrisal si je brke, pomencal z nogami v katere ga je najbrž zeblo, obutimi v zavihane opanke in vprašal:	»Bo kmalu Tržič?«
Njegov sosed, starejši gorenjski kmet mu je povedal: »Da, druga postaja.«
Gore so se razmaknile in vlak je zavozil v ozko dolino ter obstal na tržiški postaji Oddahnila sem se od neprejetne vožnje in se radovedno ozirala po mestu. Še nikoli nisem bika tam. Megla se ge že visoko dvignila, a ne toliko, da bi lahko videla skalnate velikane, za katerimi sem se željno ozirala. Megla jih je povsem zakrivala. Tržič — to cvetoče mesto slovenske industrije. V predilnico in tkalnico sem bila namenjeno. Toda, kam naj se •bmem, ko ne poznam mesta. Tam onstran ceste stoji tovarna »Peko«. Šla sem mimo in cula zamolklo pesem strojev, to novo pesem, H io pojo v novi čas. Za hip sem se ozrla skozi prostrana okna in videla plečatega delavca, ki je s svojimi lopata-stami rokami stregel velikemu stroju. Tako majhen je bil ob njem in vendar ga je imel v oblasti. Se dolgo potem sem se v sebi pečala s to mislijo.
Pred malo hišo z ograjenim vrtom je stalo dekle in le-to sem vprašala, kam naj krenem, da bom prišla v predilnico. Že od daleč sem videla visok tovarniški dimnik in takoj za ovinkom sem pod cesto zagledala lepe modeme predilmiške zgradbe. Precej stara je že ta predilnica., Prav te dni bo praznovala 60 letnico obstoja. Lepo je tam doli. Navzdol drži lepa, ravna cesta med drevjem in. grmičasto ograjo. Na. desni sem zagledala lepo, sivo desko s ponosnim napisom:	Stenčas. No, dajal je žalostno
sliko. Na njem je bilo po vsej širini nalepljeno dnevno časopisje. Stenčas, ki ni stenčas, ker ni odraz dela in življenja v tovarni.
Vratar je radovedno1 odprl linico v oknu in hotel vedeti, kaj želim. Zelo radoveden je bil. Potem se je le odločil in me peljal v pisarno, kjer sem v mali, lični čakalnici čakala tovariša delegata. Čakala sem kar precej dolgo. Prišla sta še dva, tovariša - ob ratovodji in pomenili smo se o dopisih in dopisništvu ter o njihovih najboljših delavcih.
Med vsemi delavkami v tkalnici je najboljša tovarišica Štrukelj Francka, ki je že
starejša delavka, saj dela že 37 lat kot tkalka v tej tovarni. Pogovorila sem ee z njo. Bila je v sivi delovni halji in v njenih, že nekoliko osivelih laseh sem opazila drobcene kosmiče preje. Majhne, drobne oči eo ji živahno gledale izpod nagubanega čela.	_	'
»Povej mi kaj o svojem delu,« sem jo naprosila.
Med tem ji je tovariš obratovodja pojasni, da bi me zanimalo vedeti, kako dela in kaj jo je privedlo do tega, da je najboljša med delavkami, da se pri delu tako žene. Kar neverno me je pogledala, češ kako to, da tako neumno sprašujem zakaj tako pridno dela in se je moško odrezala v pristnem gorenjskem narečju, ki mi Se nikdar ni tako lepo zvenel, kakor prav iz
njenih ust
»Mi, ki ^ znamo, moramo delati. Bilo bi samoto0' 06 bi postavali Pa tudi čas zahteva od nas, da delamo več kot kdaj koli, saj vidiš, da ni nikjer nič. Že stara delavka, pri kateri sem se jaz učila ravnali s stroji — od toga je že zelo dolgo — mi je govorila, da je treba pridno delati, saj kakor se mlad naučiš, tako delaš tudi takrat, ko si že star. Pa danes je tudi drugače pri nas. če delavec kaj prosi vodstvo tovarne, tudi doseže, kar nekoč nikdar ni bilo. če si bil včasih priden pri delu in si delal ter zaslužil čez akord, ti mojster rri nikdar privoščil malo višjega zaslužka. Enostavno, tarifo je premenjal. 0, pa tudi iz izplačilnih kuvert so nam jemali. Danes, ni nič več tako; kolikor delam, tudi zaslužim. Tako imam tudi več veselja za delo.«
Na vprašanje, kako se delavke razumejo med seboj, je odgovorila, da se starejše delavke držijo najrajši bolj zase, vendar med njimi in novinkami ni več prepada, kakršen je feii nekoč.
Tovarišica Štrukljeva je doma iz delavske družine. Že s 14. leti je prišla v tovarno, takoj po končani osnovni šoli. Takrat bi se bila rada šla učit za šiviljo, a v družini je bilo pet otrok, ki so vsi morali priti do kruha, oče pa je malo zaslužil. Tako je morala ona v tovarno, kjer se je pop Ionoma vživela v svoje delo in danes dela že na 4 strojih. V kratkem času od osvoboditve do danes uči že peto novinko ravnanja s stroji. S svojo pridnostjo dosega na strojih, kjer je zaposlena, celo nad 90% koristnega učinka. Kot najboljša delavka zasluži vso pohvalo in priznanje ter jo vzgled vsem ostalim delavkam.
Tudi tovarišica Prosen Francka, mlada, 20 letna delavka mi je pripovedovala o svojem delu. Šele 16. oktobra letošnjega leta je prišla v tovarno in se je v kratkih treh tednih naučila delati na tkalne stroje. Danes dela na 4 strojih s 70 do 75% koristnega učinka.
Tovarišica Prosenov« }e kmečko 'dekle, doma iz majhne hribovske vasice Puter-hofa nad Tržičem. O svojem življenju mi je pripovedovala:
»Vedno sem si želela priti v tovarno. Po končani osnovni šoli sem ee šla učit za šiviljo, a Švabi, ki eo takrat tod gospodarili, so me poslali za 7 mesecev v Nemčijo na delo, Ko som rok odslužila, sem se smela vrniti domov, a nisem ostala v Tržiču, pač pa sem šla domov v Puterhof. Bila sem 7 mesecev na terenu kurirka Kokrškega odreda. A našel ee je nekdo, ki me je izdal in domobranci so me zaprli v Tržiču, vendar so me čez čas izpustili Doma sem dočakala svobodo.
»AH boš ostala zdaj v tovarni?« me je zanimalo.
»0, seveda I Zdaj sem dosegla to, kar
Državno gradbeno podjetje »Gradis« je 12. t m, dokončalo z gradnjo novega žeiLe-zobeton sitega mosfcu čez Soro v Medvodah. To je prvi most iz železdbetona, ki je bil zgrajen v tem času _ obnove v Jugoslaviji. Ima 68 m razpetine in 9 m širine. _
Nekdanji most čez Sofro so Nemci ob svojem pobegu od tod porušili. Cesta, ki pelje v Kranj, je imela zaradi tega velik in neroden ovinek. Danes je most dograjen in bo spomladi izročen prometu.
Junija meseca so začeli z gradnjo mostu. Delavci so dobro raaumeli pomen dela, ki so ga opravljali. Pa tudi vodstvo gradnje — inženirji in tehniki so doprinesli syoja Spočetka delo ni bilo zvezano s takimi ovirami, Ko pa je v zadnjem mesecu pritisnil mraz, so našli delavci v njem spet novega sovražnika. A sprejeli so boj tudi z njim in hiteli, hiteli z delom. Cilj jim je bil jasen: most moral biti dograjen še pred zimo. Lahko bi bili počakali pomladi in sončnih, toplih dni. Toda spomladi bo potrebna njihova delovna sila drugod. Vsa domovina čaka pridnih delavčevih rok. In še na eno nevamoet so morali misliti Sora, ki je danes plitva in mirna, ki so jo sedaj z lahkoto premagali, bi se jim spomladi, ko nastopi deževje, pokazala v drugi luči. NarastLa bi v divji hudournik in jim pokvarila vsa dela in vse prizadevanje tolikih mesecev ter s tem napravila najmanj pol milijona škode.
Največje delo pa so napravili delavci v zadnjih 48 urah, ko so morali premakniti 170 ton četnem ta in 800 ton gramoza in začeti z betoniranjem. Delali so noč in dan v dveh skupinah in v naj večjem mrazu, ki se je po-ehno zadnjo noč še stopnjeval, v tem kratkem času 48 ur so napravili preko 5000 delovnih ur. Trtiha je bilo mnogo preciznega dela in iniciativnosti, da jim ni beton sproti zmrzoval Tu je posebno prišla do izraza brezhibna organizacija, ki jo je vodil tovariš Slavec Jože. Ta je z mnogimi dragocenimi zamislimi olajšal iz izboljšal način dela. Tako so na primer z neprestanim kurjenjem na lesenih mostičih pod mostom vet čas ogrevala svežo konstrukcijo m°3ta. jo s tem obvarovali zmrznjen ja. Tovariš Slavec je bil partizan to je eden redkih privatnih podjetnikov, ki je pravilno razumel važen pomen državnega sektorja za obnovo domovine in je prostovolj-P9 KStopU tet uslužbenec y ^ držami gjk-
eem ves čas najbolj želela. Nepopisno rada delam tu.«
Tovarišica Štrukljeva pa je z nasmehom pripomnila:
»Dokler te ne bo kak fant odpeljal...« in ji pomežiknila.
Zardela je in jo zavrnila:
»Saj tudi omožena lahko delam v tovarni!«
In še je pripovedovala. »Nekatere de-1 Javke venc«ner skačejo okrog in klepečejo. To me najbolj draži. Stroji so jim vedno pokvarjeni. Meni pravijo, da imam boljše stroje, a ni tako. Vsi stroji so enako dobri, samo paziti in čistiti jih je treba.«
Tovarišica Francka je tudi sekretarka SKOJ-a v svoji vasi.
»Silili so me, naj pustim to delo z mladino, zdaj, ko hodim v tovarno. Pa nisem hotela. Zakaj neki, ko imam pa veselje. Saj z mladino je tako lepo delati«
»Ali jih imaš veliko v svojem aktivu?« sem jo vprašala. Resno me je zavrnila: »Saj to ni važno, koliko jih je. Boljše je, da jih je malo, pa so ti dobri in pridni.«
Da, to je res dobro in prav povedala.
»Skoraj eno uro in pol. imam od doma v tovarno, v eliaibem vremenu še več. Že ob štirih zjutraj vstajam vsak dan. Pa nikdar ne tožim. Tako lepo je iti, posčbno če je sončno, lepo vreme.«
To je povedala s takim zanosom in veseljem. da sem jo kar presenečeno pogledala. Naše delavke res znajo ceniti delo v današnjem težkem času.
Med najboljšimi v tkalnici je tudi tovarišica Kenda Tilka. Tudi ona je mlada delovna moč in je šele letos prišla v tovarno. Tri svojem delu pokaže mnogo spretnosti za upravljanje tkalnih strojev.
V predilnici pa je tovarišica Markič Anica ena najboljših dvojilk. Mlada je še, 24 let ima, a dela že 10 let v predilnici
Za vzgled v pridnosti je ostalim delavkam tovarišica Praprotnik Valentina, mlada, 21 letna predita, Ko sem govorila z njima, sta mi pripovedali v lepem gorenjskem narečju, kakšno veselje do dela imata. Malo v zadregi sta sicer bili in sta se nemirno ozirali okrog sebe. Pripovedovali sta mi, kiako so pod okupacijo delavci in tudi onidve med njimi, sabotirali delo, kako so skrivaj odnašali iz tovarne motke s predivom, iz katerega so zunaj pletli nogavice in jopice za partizane.
In še o lepih odnosih, 1 ki vladajo med njimi, sta povedali Nekoč tega ni bilo. Posebno novinka je bila vedno nesrečna pred starejšimi delavkami, ki ji niso nikoli hotele pokazati načina dela na strojih, game so se morale učiti in so seveda pri tem naredile ogromno škode. Tako Je bilo v stari, gnili Jugoslaviji in tega danes ni več. Danes vsi tovariško občujejo med seboj in si pomagajo pri delu, od obraitovodij in mojstrov do najmlajše delavka
Tudi tovarišica Zupan Jožica, ki dela Že IS let v tovarni kot steznika, je med najboljšimi. Pridna je in vzgled vsem ostalim.
Vse to eo mi povedale delavke iz trži-ške predilnice in tkalnice. Ko sem se toplo poslovila od njih, mi je bilo jasno, zakaj ee naša industrija tako hitro dviga in rasla K tema so pripomogli naši najboljši — naši delavci, ki vlagajo v delo zdaj in bodo tudi v bodoče, vse svoja sfle in moči, dokler ne bo vstala obnovljena in svetla domovina.	Vanda Škodnikov*.
tor. Njegova zamisel je bila tudi naprava, s katero so ogrevali beton in pesek in s tem odvrniti nevarnost zmrznjenja. To njegovo zamisel je popolnoma sam, brez inženjer-jev in tehnikov praktično izvedel monter Kropar Ivan, kateri je k starega materiala, Id je edinega imel na razpolago, postavil v 48 urah nekak parni kotel in zvaril cevi, po katerih je potem prehajala po eni cevi topla voda in po dveh para v mešalce betona, obenem pa je segrevala po drogi strani gramoz. To je bilo važno tudi iz ekonomskega vidika, kar je tč to potrebno kurjenje samo na enem mestu in to pri kotlu.
Govorila sem s tovarišem K roparjem, že starejši delavec je to, 45 let. 2e 31 let dela pri podjetju Kom, ki je danes podržavljeno. Je tudi že star borec za delavske pravice. Na vprašanje, kaj mu je dalo moči, da je to delo tako hitro izvršil, mi je odgovoril:
»Vedno se držim tega nravila, da je treba vsako delo, ld ga P-evzamem, čim prej in čim boljše izdelati. Tega sem se vedno držal in prav dokaz tega je, da sem že toliko časa uilužben pri enem in istem podjetju. Posebno danes je še bolj važno, da vsako delo čim prej izvršimo, ko je treba dokončati toliko prepotrebnega obnovitvenega dela.«
Opazovala sem obraze delavcev, ko so zapuščali dovršeno delo na metilu. Toliko sproščenosti je balo v njih in zadovoljstva v njihovih pogledih, ko so opazovali sadove svojega truda. Star delavec je pri tem z nasmehom in tudi z nemajhnim ponosom dejal:
»Važno je bila da smo ga tako hitro zgraditi. Bom vsaj zdaj lahko šel v Kranj kakšenkrat malo bolj naravnost...« Široko se je zasmejal pri tem.
Za njihovo geslo so si vzeli napis, ki je bil napisan na deski piri dohodu na motet: »Samo z delom v boljšo dobo — naj živi naš vodja Tito.« Deska je bila okrašena s cvetjem in zastavicami in s sliko maršala Tita v sredini
Med vsemi delavci le bilo tudi nekaj najboljših. ki so se pni delu po ebno truditi in izkazali. To so tovariš, ki zaslužijo vso pohvalo in priznanje, ki so vzgled vsem ostalim in to tesarja Zorman Ivan in Straut Ignac, strojnik Podobnik Jože in težak Nartnik FrafflO.
v Francovi Španiji pošilja Zveza uslužbencev PTT sledeči javni protest:
»Krvavi fašistični teror - Franca v Španiji še vedno besni. Več kot milijon Špancev je izgubilo svoja življenja v času osvobodilne vojne. Francov režim je v držav-ljantiki vojni pogoltnil okoli pol miliona Španskih rodoljubov. Okoli 750.000 protifa-šistov se nahaja danes v zaporih in koncentracijskih taboriščih in okoli 500.000 v emigraciji.
Glas, ki ga je dvignila svetovna demokratična javnost zaradi smrtne obtodbe znanih španskih protifašističnih borcev Alvareza in Sapironija, še ni utihnil in že se slišijo vesti o novih žrtvah in zločinih Francovega režima. Zdaj visi krvavi meč fašističnega natilja nad glavo tovariša Es-kriga. Eskrig je bil upravitelj Glavnega brzojava v Barceloni. V čaisu domovinske vojne je vstopil v vojno zrakojplovstvo in postal višji komandant. Leta 1940. je Eskrig sestavil španski ekspedicijski korpus za borbo proti fašistom in je kot tak s svojim korpusom dosti doprinesel utrditvi francoskega odpora in osvoboditvi Francije od fašističnega jarma. Tovariš_ Eskrig je padel v roke krvavega Franca, ki ga je obsodil na smrt Dolžnost vseh svobodnih in poštenih ljudi je. da rešijo ogrožena živ-
ljenja tisočem španskih rodoljubov. Vsi p ral,fašisti se morajo aktivno udejstvovati, da se enkrat za vselej uničij ognjišča vojne. Tako ognišče je Francova Španija, po kateri se svobodno sprehajajo tisoči nemških gestapovcev in nacističnih zločincev, ki kujejo nove zarote proti naprednemu človeštvu.
Interesi svetovnega miru in demokracije zahtevajo, da se uniči Franco in njegov fašistični režim, da se prepreči nova agresija in agrožanje demokracije in pravic ter da se osvobodi junaško špansko ljudstva
Sp štrki republikanci so se prvi .uprli fašističnemu zatiranju. Oni so prvi dali primer, kako se je treba boriti proti fašističnim tolpam. Njihova kri se je pomešala s krvjo zavezniških vojakov v borbi proti fašističnim osvajalcem. Njihova bocba proti fašizmu se ne more oddvojiti od skupne borbe naprednega dela človeštva proti temu zlu. Zato je usoda tovariša Eskriga, ki je postal najnovejša žrtev fašističnega terorja, skrb vseh protifašistov sveta.
Zveza PTT uslužbencev, ki ne gleda v tov. Eskrigu samo prvoborca protifašizmu, temveč tudi poklicnega tovariša, protestira tem potom proti fašističnemu gnezdu v Francovi Španiji -in zahteva, da se tovariš Eskrig osvobodi
Nikola Milanovič. tajnik Zveze PTT.
tako delajo v delavnici
državnih železnic v Maribora
Tovariš R°ncr Franc, rojen 10. marca 1900 v Zavrču, je Izučen mizar; v delavnici pa se je priučil ključamičarske obrt1.
Tovariš Roner se je mučil s strojem za kalen.j e in upogibanje vzmetnih listov, M ga je prejela delavnica pred letom dni -z Nemčije. Stroju so manjkali nekateri deli in te manjkajoče dele je bilo treba šele izdelati. Ko so bili ti deli izgotovljeni, je še vedno manjkala avtomatična naprava, ki bi uravnavala toploto vode za kalen j e v višini 50» Celzija, če se namreč kaljo žareči vzmetni listi, segrejejo vodo prekomerno In dovajati je treba mrzle vode, da se prepreči to prekomerno segrevanje in ostane temperatura enakomerna. Seveda je to dovajanje vode zelo zamotano. Ne sme se dodati preveč mrzle vode, a tudi ne premalo. Potrebno je pač pogoditi pravo mera
Tovariš Roner Franc je btl zaposlen pri montaži te naprave in si je zadal nalogo, da to manjkajočo napravo izmisli in jo vgradi v stroj. Ta njegova zamisel se mu je po dolgem trudu popolnoma posrečila, Stroj smo preizkusili tet odlično deluje. S tem je prihranjenega dnevno precej dela in ves potek dela jo veliko bolj natančen in pravilen.
Ko sem povabil našega tovariša, da ee postavi pred objektiv fotoaparata, je tovariš Roner dejal: »Jaz delam zaradi Sela samega in ne zaradi slava« Tovariš Roner že zaradi svoje skromnosti zasluži vse priznanja	, t ,.;
\	|	Ti- : I
To je naš tovariš Koželj Stefan, štar 39 let. Vedno je prvi v delavne! in zadnji jo zapušča. Dela v drugi, izmeni kotlarna Njegovo delo je težka Do leta 1941. je bil skupino vod j a, ker pa je bil narodno zaveden, ga Nemci niso pustila na tem mestu. Zdaj pa je spet skupinovodja pri skupin!' za popravilo kotlov za glavno revizijo. Tovariš Koželj je odličen strokovnjak za popiavilo kotlov, Izredno sposoben, priden, zvest in zanesljiv. Skrbi za modeme načine pri popravilu kotlov. Tako je tila pri nekem bombardiranju pretrgana povprečna spona na pokončnem
kotlu in bi ugraditev spone po starem načinu z zavojem in pritrjevanjem flanže z zakovicami zahtevalo precej delovnega časa. Tovariš Koželj je stavil predlog, da bi bilo cenejše in titrejše, če hi to Ganžo
■ 1 ■" — '■■■» -
Naročajte	r’ ""Trsrr
božične in novoletne razglednice dela poznanih slovenskih slikarjev Miheliča, Klemenčiča, Gasparija, Omerze, Sedeja, Sajovica, Stivernika in Šantla
pri Glavnem odboru AFŽ Slovenije, Ljubljana, Komenskega ul. 7. Prodaja na drobno v trafikah in knjigarnah Glavni odbor AFŽ Slovenije
Pri gradnji mostu ie delalo okrog 60 delavcev in precej vojnih ujetnikov, ki morajo danes poplavljati svoje grehe in grehe drugih njihovih tovarišev, ki so še nedavno tod ropali, požigali in uničevati
Pri vsem delu je danes važno posebno to. da so delavci 100 odstotno dosegli predvojno storilnost, kljub vtem oviram in težavam, ki so jih morali premagati ter pomanjkanju materiala. Z zgraditvijo novega mostu v Medvodah je spet dosežen nov, lep uspeh v obnovi naše domovine, ki bo s takim vzajemnim, načrtnih in dobro organiziranim delom kmalu vstala iz morečih ruševin obnovljena ifl x 0903? nas Hšsh.
električno privalili in namesto utrjevanja spone z zavojem, enostavno povprečno spono električno zvarili na obeh straneh e flanžo. Predlog je bil takoj sprejet in strokovno priznan za dobrega. Ta način je čisto nov pri gradnji kotlov in pokazalo se je, da je bilo delo veliko hitreje izvršeno in se je pr štedii delovni čas.
•
Delavnica je do nedavna preizkušala pregrevalne cevi za kotle na čisto primitiven način. Preizkus se je namreč vršil s pomočjo ročne stiskalnice in pritisk je malokdaj odgovarjal vsem predpisom. Pri tem delu je zaposlen ključavničar Kuru-lič Josip, rojen 8. 3. 1896. To delo opravlja že od leta 1921. Pred vojno je bi Buru-lič skupinovodja, pred okupatorjem pa je
moral pobegniti. Od osvoboditve dela spet na svojem starem mestu. Iznašel je nov način preizkusa pregrevaJnih 'cevi s pomočjo postoječe hidravlične stiskalnice za preizkus dovodnih In pregrevalnih cevi. Konstrukcijo je izvrši popolnoma sam, kakor tudi izvedbo dela pri tej konstrukciji. S tem je zasigural 100 proceotno varnost pri preizkušnji pregrevalnih elementov. S to njegovo iznajdbo se pregrevata! element? res preizkušajo s predpisanim pritiskom 25 atmosfer.
BuruUča po pravici lahko Imenujemo udarnika. Saj se je popre je rabilo za preizkušene garniture pregrevato h cevi 48 delovnih ur. S pomočjo iznajdbe tovariša Buruliča pa traja isti preizkus 8 delovnih ur. Torej je Burulič s svojim načinom pre-Izkuševanja cev: prihranil 40 delovnih ur, kar znaša 83 procentov.
Pri svojem delu se je pokazal kot odličen strokovnjak, ki ni samo v službi priden, zvest in marljiv, temveč tudi drugače popolnoma vdan našemu gibanju in se dobro zaveda, da bomo lahko le z udarnim delom obnovil"- našo novo federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Burulič lahko služi kot vzor vsem ostalim tovarišem v delavnici državnih železnic v Mariboru kakor tudi drugod.
Tovarna nogavic v Čakovcu povečala proizvodnjo za 10 odstotkov. V Čakovcu velika tovarna nogavic, ki so jo v zadnjih mesecih obnoviti Tovarna je bila zelo poškodovana. Po osvoboditvi so delavci začeli z obnavljanjem naprav in z izgradnjo tovarne. Tovarna je začela z obratom meseca junija in uspešno nadaljuje s proizvodnjo., V delavnicah so izdelali nove stroje za pletenje iz delov pokvarjenih strojev. Delo v tovarni se je povečalo, odkar so delavnicam, v katerih izdelujejo nogavice, priključili tudi delavnice za perilo. Na ta način je omogočena boljša razdelitev dela. Proizvodnja ki jo nadzira ministrstvo za _ industrijo in razporeja razpošiljanje proizvodov po vsej deželi, se je povečala do konca meseca.
Tekmovanje rudarjev. Rudarji premogovnika Konjačina v Hrvat-kem Zagorlu so pozvali rudarje ostalih rudarskih bazenov na Hrvaškem na tekmovanje, da se proizvodnja še bolj zviša. Rudniki zagorskega bazena so bili tudi med vojno zelo porušeni Kopanje premoga se vrši večkrat breg pfitrejbnega orodja^
----------- ♦*♦♦♦>♦•>——  -—
Most iez Soro ¥ Medvodah -prvi železobetonski most
v Jugoslaviji dograien
K U L T U R A
U* decembra 1918 je umrl
IVAN CANKAR
hxm Cankar:
Slovenska kultura, vojna in delavstvo
Prijatelji!
V prvem času te strašne brezkončne vojne jih je bilo pač le malo med nami, ki niso bili v strahu za usodo, za bodočnost našega šibkega slovenskega naroda. Bali smo se, da ga ta silna nevihta zlomi enkrat za vselej, da ga nezaceljivo udari gospodarsko, duševno in telesno. Vzrokov dovolj im preveč smo imeli za to bojazen! Saj smo vsi lahko mislili, da le kulturno najvišji, gospodarsko najmočnejši, politično svobodni narodi morejo sčasoma docela preboleti nezaslišane grozote, ki jih prenaša zdaj ves vesoljni svet Naš slovenski narod pa je gospodarsko slab, od tujega kapitala brezobzirno izkoriščan; svojo kulturo si je šele v zadnjih desetletjih ustvaril iz svoje lastne moči, z lastnim, brezprimernim trudom, preko tisoč zaprek, ki so mu jih stavili tujci, njegovi krivični gospodarji; ker naš slovenski narod vsled svoje maloštevil-nosti in gospodarske odvisnosti nikoli ra bil politično svoboden. Njegovi gospodami so vedeli, da je izvrsten delavec, da je dragocen suženj, zato so ga na vsak način, zdaj z beraško revščino, zdaj z grobim nasiljem hoteli ohraniti v suženjstvu. In suženj ne sme imeti kulture! Kajti ob tisti uri, ko se bo ozrl okrog sebe, ko se bo zavedel sramote hlapčevstva, se bo z vso slo skušal otresti te sramote. Kadar bi si osvobodil dušo, bi napel vse moči,
da se odreši tudi telesnih okov. In gospodar tega ni dovolil, ne dovoli tega tudi ne dandanašnji, ko je duša naroda — sužnja že osvobojena in ponosna.
Vse to smo ob začetku vojne prav dobro vedeli in čutili, od tod naš strah za bodočnost. A vzrokov za strah je bilo še mnogo več! Najlepši, najboljši sinovi naroda so šli v smrt in v jet-ništvo, njih matere, njih očete in brate so metali v ječe zato, ker so jokali za temi sinovi, zato, ker so se upirali suženjstvu in krivici, zato, ker so umirali od vsega hudega! Še večje zlo je porodilo našo bolest in našo bojazen: bali smo se, da nam usahne nežni cvet na drevesu naroda, da nam propade naša mladina! Že pred vojno je bilo šolstvo na Slovenskem slabše, kot slabo: skopuško in oderuško nam ga je bil odmeril gospodar. Zdaj med vojno pa se o kakem pametno urejenetn šolstvu sploh ne da govoriti. In tako je bila naša bojazen čisto upravičena, da bodo otroci posuroveli na cesti in na gmajni, da se bodo ponevedoma navzeli duha in krvi in nasilja, da otrok, ki v zatohli šolski sobi zaspi od oslabelosti in gladu, ne bo nikojj več sposoben za svetlo življenje: in da nam tako pojde v nič in v razsulo temelj naše narodne bodočnosti, mladina.
Kljub tehtnim vzrokom se je pokazalo, da je bil ničev in prazen naš
Huitufni drettif
»Okrog Trsta«. Državni železniški zavod Jugoslavije je v uredništvu dr. Viktorja Novaka in dr. Franja Zwiterja izdal na 431 straneh knjigo »Oko Trsta«. Sodelovalo je poleg omenjenih dveh urednikov še 17 strokovnjakov, profesorjev, vojakov in javnih delavcev. Ta knjiga je pravzaprav prvo naše kolektivno znanstveno delo po vzorcu sovjetskih znanstvenih publikacij, kar še posebej kaže dejstvo, da so imena sodelavcev navedena le na naslovni strani, imena slovenskih, hrvaških in srbskih javnih delavcev, ki tako skupno osvetljujejo najso-dobnjši problem, problem Julijske krajine in Trsta. Knjiga vsemu svetu dokazuje, da znamo razlikovati resnico od neresnice, pravico od krivice in pravo nacionalnost od fašističnega imperializma, kar ne pove samb besedilo, temveč tudi cela vrsta slik, risb in map v tekstu in izven njega.
»Jugoslavija in SSSR« se imenuje glasilo za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Prva številka; ki je te dni izšla, je posvečena Oktobrski revoluciji.
»Blazni Kronos«, knjiga dvajset satiričnih sonetov in dvajset risb, soneti od Igorja Torkarja, risbe od Miška Pirnata, ki je kot dokument blaznega časa izšla v. letu 1941 to bila seveda takoj zaplenjena, se je te dni v dvesto izvodih pojavila spet na knjižnem trgu. Je to čudovita knjiga, kjer govorita pesnik in slikar in z iskreno in dosledno umetniško iskrenostjo razglabljata *>bo pred svetovno vojno in izpovedujeta svoj prezir do nje.
125-letuico smrti Friderika Engelsa so v Moskvi proslavili tako, da, je bilo zasedanje sekcije za filozofijo in zgodovino na Akademiji znanosti in umetnosti Sovjetske zveze posvečeno rojstni obletnici tega velikega moža. Zasedanje se je pričelo 29. novembra. Na njem so bili prebrani štirje referati, posvečeni znanosti v zvezi z Fr, Engelsom.
Povesti o Ljeninu. Založniški zavod Hr-vatske je v svoji omladinski knjižnici izdal »Priče o Leninu«, ki niso povesti v pravem pomenu besede, temveč živi zgodovinski dogodki, iz katerih bo ne samo mladina, temveč tudi vsak zrel človek spoznal največjega junaka misli in dela, kar jih je imelo človeštvo. Po tej knjigi je bil po večini izdelan tudi film »Oktobrska revolucija«, ki ste ga gledali pred tedni v Ljubljani in Id je tako mogočen uspeh. w
Bratstvo med Hrvati in Srhi je prav lepo potrdilo zagrebško Narodno gledališče, ki je v čast zasedanja obeh skupščin gostovalo v Beogradu z dramo Mirka Begoviča »Matija Gubec«. To gostovanje je pokazalo, da .je v novi Jugoslaviji enkrat za vselej konec mržnje med hrvaškim in srbskim narodom, saj je, kot je poudaril tajnik hrvaškega gledališča Joža Rubič: »bratstvo itn edinstvo obeh narodov zapečateno s krvjo za temelj in moč naše mlade republike«. Ob tej priliki so bili povabljeni v Zagreb igralci beograjskega gledališča.
In kaj je novega v Splitu? V Splitu igrajo Begovičevo dramo »Matija Gubec«, Krležearo »Gospoda Glembajemc im Gogo-
gioboki strah! Nikoli prej kot tekom te vojne se ni tako široko razmahnila, tako visoko vzdignila kulturna sila našega naroda! Primerjamo, kakšno je bilo slovensko časopisje pred vojno ir kakšno je zdaj! Prej ob surovosti, psovka ob psovki, gnusno osebno blatenje, laž in natolcevanje — vse to je minilo v tistem hipu, ko je narod spoznaval nevarnost za svoje življenje, za svoj dom, za svojo prihodnost. Celo ovce se strnejo v nevarnosti, otroci se stisnejo drug k drugemu, pa bi si odrasli moški ne segli v roko!
Nič ne precenjujem pomena časopisja. Iz njega zajemajo široke mase ljudstva svojo kulturno in politično naobrazbo, časopisje je dobro merilo za duševno in miselno višino, na katero se je narod povzpel. Če je časopisje umstveno visoko, politično dostojno, je to dokaz, da je narod, iz katerega je to časopisje vzraslo in kateremu je namenjeno, umstveno in politično zrel. Kajti znano je, da iz kamna ne raste pšenica. In v teh zadnjih nekaj letih se je slovensko časopisje tako sijajno povzdignilo, da se brez strahu meri s časopisjem starih kulturnih narodov ter da je pošten in vreden zaupnik svojega naroda. Ena sama žalostna izjema je, o tej pa rajši molčim.
Tudi na mnogih drugih poljih je slovenski narod dokazal, da je vreden svobodnega življenja in srečne prihodnosti. Prav zdaj, v teh težkih, grenkih časih je slovenska umetnost segla v ljudstvo bolj na široko, bolj globoko nego kdaj poprej. Lani so našli umetniki priredili razstavo svojih del, eno najlepših, kar jih je kdaj videla Ljubljana. In kaj se je pokazalo ob tej priliki? Obiskovalcev je bilo toliko, kakor najbrž v nobeni prejšnjih razstav: in pokupili so umetnin toliko, kolikor čisto gotovo ne v nobeni prejšnji. Kaj pomeni to? Marsikdo je rekel: »Denar je med ljudmi, pa si privoščijo take baharije!« Morda je senca, le senca resnice na tej trditvi. Po mojih mislih pa je vzrok mnogo globlji, za narod mnogo častnejši! —V teh časih nasilja, ponižanja in krivice, v teh časih krvi, solza in gladu se je narod in v njem vsak posameznik bridko zavedel svojega suženjstva: zavedel se je narod sramote svojega ponižanja, zavedel. se je posameznik svojega golega beraštva, svoje odvisnosti od tujca. In vsakemu med vsemi je srce zakoprnelo po rešitvi iz te mlake in gnilobe, roke so hrepeneče segale po nečem višjem, po svetlobi, dobroti, lepoti.	\
Zdi se mi, da ni čisto pogrešena ta moja misel, saj jo izpričujejo še mnogotera druga dejstva. Naši fantje kličejo s fronte po knjigah, po dobrih knjigah! Kako je bilo prej, še prav malo prej? V kmetijskih in delavskih rokah je bila knjiga prej precej redka stvar. Naši ljudje so brali časopise, vsakdo po navadi le glasilo svoje stranke; in poleg tega so brali k večjemu še poljudno pisane politične brošure. Za lepo književnost in za resno znanstvenost so se zanimali le študentje in študentovke ter z njimi prav tenka plast inteligence. Slovenski pesnik in slovenski pisatelj sta bila veliki večini svojega naroda napol ali docela tuja. Zdaj je drugače! Slovensko ljudstvo kupuje knjige, tudi če za drag denar. Prej so pisatelji ponižno iskali založnikov, zdaj založniki iščejo pisateljev. Slovenska knjiga je prišla med slovensko ljudstvo, ni se bahavo ponižala k njemu, temveč se je ljudstvo povzdignilo k nji. Nič več ni potreba, da bi pisatelji dobrohotno svetovali, naj se ponikne, naj piše tako imenovani »preprosti narod«. Tega bajeslovnega »preprostega naroda« namreč ni več! Preveč je prenesel, preveč je pretrpel, preveč izkusil naš ubogi narod, da bi mu bilo treba zviška doli deliti še prav posebnih naukov! Najboljši učitelj je trpljenje, najboljša učiteljica je bolest. Narod je v svoji nesreči zavedel se najvišjega, kar ima, svojega naj večjega bogastva, svoje kulture. Ta zavest ga bo rešila iz vseh težav in bridkosti, iz vseh zmot in zablod. Kdor je sebi samemu zvest, te-
ljevo »Ženitev«. Pri kulturno prosvetnih sindikalnih odbonii pa so delo reorganizirali, ker se je pokazalo, da ni prav, da eksistirajo majhne grupe, ld jih ni mogoče spraviti v kolikor toliko umetniške višine in so ustanovili centralno dramsko družino, ki je postala reprezentativno gledališko delo Enotnih sindikatov. Seveda delujejo v večjih podružnicah gledališke skupine naprej, predvsem n. pr. pri pošti, v jadranskih ladjedelnicah, pri železničarjih itd.
»Čkalov«, sovjetski film o slavnem ruskem pilotu Čkalovu, ki je prvi preletel Severni tečaj, vrtijo sedaj v Ljubljani. Film nam prikazuje tega jeklenega človeka, ki stori tudi tisto, kar je drugim nemogoče, ki ne odneha in vztraja do konca, vzor udarnika in zavednega proletarca. Čudovite so scene v zraku, globoki prizori s Stalinom, ki Čkalovu šele odpro oči o vrednosti človeškega življenja in prisrčna zadnja slika, ko amerikanski novinar ob pristanku Čka-!ova v Ameriki vpraša le-tega, koliko milijonov ima. »Stosedeindeset milijonov!« mu odgovori Čkalov, na kar ga novinar vpraša: »Ali dolarjev ali rubljev?« Čkalov pa mu mirno pove: »Stosedeandeset milijonov sovjetskih ljudi in ti imajo mene-« Ta film bi si morali ogledati vsi člani strokovnih organizacij, vsi ročni in umski delavci in vse šole v vzpodbudo in vzg.ed. kajti daje samozavest, vero in tiubezen do da!a in napredka. Čkalova igra Mezinski, ki mu ;e vzor slavni igralec Simonov.
Kulturne življenje zagrebških strokovnih organizacij. V Zagrebu ima 34 krajevnih
mu je zvest trati Bog —. ki življenje mo je dano!
Dano je življenje našemu narodu — proletarcu. Nihče več ga mu ne more Xsetil Saj si je s svojim delom, s svojim umom in srcem zaslužil sončno življenje, ta narod kmetov in delavcev, ta narod sužnjev, ki ne mara nič več biti narod sužnjev!
Če je kje bil delavec suženj, je bdi v naših slovenskih krajih dvakrat su-ženjl Drugod so mu izrabljali roke in glavo, pri nas so mu po vrhu tega vzeli še ponos, odrekli mu dušo in odrezali jezik. Za tujega kapitalista in uradnika je bil slovenski delavec žival, ki mora molčati, zato, ker ne zna govoriti »po človeško«. S čeznatumim naporom, s požrtvovalnostjo brez primere s& posamezniki — malo jih je bilo! — vzdramili to naše delavstvo k višjemu kulturnemu življenju, so mu s pomočjo organizacije po dolgih bojih pripomogli do kosa boljšega kruha, so se hkrati trudili, da bi mu dali potrebne duševne hrane. V* tej zadnji stvari pa je zmanjkalo moči, je zmanjkalo delavcev. Malo številce onih, ki so se trudili za kulturno izobrazbo delavcev, so bili po večini samouki, delavci, ki so sami v svojem bridkem in težkem dnevnem življenju občutili potrebo po višji izobrazbi, po vpogledu v širša obzorja. Delali so, kolikor so pač mogli delati, toda postavili so temelj za delo onih, ko bodo delali in gradili za njimi. Za delo onih, katerih velika in sveta dolžnost je, da maso našega slovenskega ljudstva privedejo k najvišji duševni zavesti, privedejo svetovno kulturo. To pa je dolžnost slovenske inteligence. Tej dolžnosti se ne _ more,, in ne sme izogniti, ker drugače svojega lastnega naroda ne bi bila vredna in bi se izločila iz njega. Obenem, ko prevzame to dolžnost, prevzame pa tudi silno odgovornost. Brez takega pomisleka lahko govorim človeku, ki je izobražen dvomljivec, ki je že zdavnaj bil spoznal zmote in zablode razuma človeškega. Težje pa je govoriti in pisati jdelavcu, ki ne pozna laži in dvoumnosti, ki natanko veruje, kar sliši in bere. Težko in trdo nalogo si bo dela slovenska inteligenca, da maso našega ljudstva, predvsem naše delavstvo, pripravi za tiste boje, ki čakajo naš narod. Treba bo, da s predavanji, s časopisjem, z brošurami in knjigami stopi med ljudstvo, spoji se z njim, vrne se k njemu, ka-
0OOOQCO0t>3OCrionravvyyyvy)n(yywyvTyvvvvvyv>n<yvy-.nrinrv>>v-
Težaški EHiam9o«Ieiy ©r&e-stes? sta smdikalssem krni-eertae v LpsMfasti
V sredo, 19. t m. priredi ob 8 zvečer (ob 20) v veliki dvorani hotela »Union«
Tržaški fiUi-a r monični orkesle-r simfemični
(orkestralni) koncert za naše sindikalne organizacije.
Tržaški filharmonični orkester, ki šteje 67 članov, med njimi 18 Slovencev, je nastal iz tržaškega radijskega orkestra. Za oaisa nemške okupacije je v svoji sredi ustanovil ilegalni komitet, ki se je priključil slovenski Osvobodilni fronti. Člani komateta, ki so razvili učinkovito propagandno delavnost v orkestru in v vsem
France Mihelič: Drevored
odborov zvez 14 aktivnih kultumo-prosvetnih odborov. V sedmih zveznih organizacijah so kulturno umetniška društva (pevski, dramski, glasih eni odsek), v devetih delujejo samo poedine sekcije, v ostalih pa le od časa do časa. V okviru Medstrokovnega sveta je kulturno - umetniško društvo »Pavao Markovec« s šest sekcijami (simfonični orkester s 60 člani, mandolinsM zbor s 40 člani, pevski zbor, dramska družina, risarska sekcija jp literarna sekcija). Za pristop je potrebna posebna avdicija (preizkušnja). Ima tudi šolo za nove kadre. Pri dein sodelujejo delavci in nameščenci, pomagajo jim tudi profesorji glasbe (tovariš Tkalčič, 60 letni profesor na Muzikalni akademiji n. pr. je navzoč pri vsaki vaji). Hišne pomočnice imajo svoj pevski zbor s 60 članicami. Te dni so zveze sklenile, da bodo stalno sklicevale konference tajnikov vseh kulturno prosvetnih društev, na katerih bodo reševali skupna vprašanja in probleme, kakor: koordiniranje dela, delovno disciplino, repertoar, vzajemno pomoč, skušnje itd., na skupnih sestankih aktivnih članov pa: redno branje, tedenski pregled tiska, stenčasi v društvih, strokovna in politična predavanja — vse to zato, da bodo v svojih uprizoritvah dosegli čim večjo umetniško višino.
Ob 25 letnici smrti našega pisatelja Ivana Cankarja eo naši dnevniki prinesli izčrpne članke o tem nmetmku-borcu. Vsem, posek no pa kulturno prosvetnim skupinam svetujemo, da članke temeljito preberejo, jih skupaj predelajo in jih s pridom uporabljajo pri knlturno-prosvetnih večerih.
kor je bila iz njega vzrasla. Treba je, da pove delavca, kar mu je bilo od nemile usode pikrajšano. Treba je najbolj, da ga vzdrami in mu pove: »Enakopraven brat si v družim!« In še bo potreba, da mu da ponosa in samozavesti, tako da bo čutil v sebi: »Na meni, na mojih plečih, na plečih de-lavca-proletarca, sloni bodočnost slovenskega naroda, naroda - proletarca!« — Če naša inteligenca te svoje svete in nujne dolžnosti ne izpolni kmalu in korenito, potem ne zasluži, da se imenuje inteligenca in posebej še slovenska!
Nekaj pa je, kar mi je prav posebno pri srcu, in kar sem bil že omenil. To je usoda naše mladine — hkrati usoda naše narodne prihodnosti. Šel je malo, kar jih je, so prenapolnjene; učiteljev skoraj ni, učiteljice so z delom preobložene. Ali vse to je šele manjši del nesreče. Da šolske izobrazbe nimajo zadostne, je hudo. Toda še hujše je, da naši otroci stradajo, da polagoma pešajo od gladu. Zadnjič sem šel mimo šole na Ledinah, in fom sem videl obrazke, splahnele, zvodenele obrazke, da sem se obrnil stran, od sramu in bolesti. Mislil sem si v svojem srcu: »Moj Bog, to bodi naša bodočnost!«... In vem, da ni vse upanje izgubljeno! Matere delavke so naša bodočnost! Poznam tako mater: svojo srčno kri bi dala, da reši otroka življenje; Dokler imamo take slovenske matere, se nam ni treba ničesar bati!
Ali velika in važna narodna dolžnost pripade tem trpečim materam-delavkam. Že otroku, ki ga pestuje, naj dopove, zakaj ni dobil mleka; otroku, ki je bil že shodil, naj dopove, zakaj nima belega kruha; otroku, ki je napol odrastel, naj dopove, odkod vsa ta nezaslišana krivica, ki jo moramo trpeti; in ko bo trok dorastel,, naj pove natanko in po vrsti, kar je bilo in kaj mora biti! — če bo vsaka mati storila to svojo sveto dolžnost, nam ostane temelj naroda nedotaknjen, naša mladina, tisti temelj, na katerem bomo gradili, gradili naprej.
Jaz zaupam v to delo, zaupam v delo vseh. In obenem trdno in zvesto zaupam v uspešnost tega dela, zaupam v bodočnost svojega slovenskega naroda. Za slovo, prijatelji, vam rečem besedo iz srca: verujmo! ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!
tržaškem glasbenem sveta, eo aktivno sodelovali tudi v borbi za osvoboditev Trsta.
Po osvoboditvi 1. maja 1945 je orkester silno povečal svojo delavnost predvsem s prirejanjem koncertov aa delavstvo v okviru Enotnih strokovnih zvez. Vsi Slani orkestra so tudi sindikalisti. Potem ko je bilo jugoslovanskim četam ukazano zapustiti Trst, so angio - ameriške oblasti zavirale delovanje Tržaškega filharmoničnega orkestra kot celote. Zato so se tržaški filharmoniki podali v bratsko Jugoslavijo, ki jkn je, zavedajoč se njihove kulturne in politične pomembnosti, ponudila gostoljubno zato čišče. Do nedavna je Tržaški filh&rmonieai orkester nastopal z velikim umetiuSkim uspehom v Zagrebu. Zdaj se v Ljubljani, da s svojo slovito umetnostjo sodeluje pri izgradnji naše prosvete. Ozka povezanost z delovnimi množicami usposablja Tržaški filharmonični orkester, na načrtno prosvetno delo v naših strokovnih organizacijah, njegova politična zrelost pa ga dviga na stopnjo pospeševalca bratske vzajemnosti in politične povezanosti ljudskih množic Trsta in Ljubljane.
Ob priliki svojega sindikalnega simfoničnega koncerta, M ga bo vodil njihov stalni dirigent mojster J. Cipci, bo Tržaški filharmonični orkester izvajal sledeči spored:
L G. Rossini: Predigra k operi »Vitjem Telle.
2.	Slavko Osterc: Mouvememt symphouf-que (simfonična skladb®).
3.	G. Debussy: Prelude a FAperčs-midi <Tun Faune (Predigra k Parmovem« popoldnevu).
4.	A. Borodin: V srednji Aziji (SrmfoniB-na slika).
5.	A. Dvorak: IV. simfonija v G-dnru.
Predprodaja vstopnic se vrša v pisarni
Krajevnega medstrokvnega sveta, Masa*y-kova cesta, palača Grafika.
Miha Maleš, človek, ki ni poznal v lok« osvobodilnega boja kulturnega mečka, še več, ki je v svoji reviji »Umetnost«, katera je izhajala pod okupatorjem, p-tistii fr skati besede, da je fašizem prinesel novo estetiko vojne itd. in je tako in drugače služil okupatorju, si je upri izdati te dm »Cankarjev zbornik«, kjer je križem kra-žesn natisnil razne spomine raznih ljudi na tega vetik^a moža, v uvodu pa celo napisal nekaj besed o Cankarjevi brigadi, M naj M mu omogočile izbrisati sramotni proti-narodni madež in mu prinesti čim vež čistega , dobička, saj kn jiga stane 230 din. Mož se je tako znašel v našem časa samo kupčijski, ker bi se drugače potrudil, da M bil zbornik vsaj vsebinsko na višini. <fe namreč ima Maieš sploh pravico pisati o Cankarju, o čemer pa mi upravičeno dvomimo.
Venček partizanskih pesmi za dve violini, kitaro in harmfoniko od Staneta Krajnca je izšel te dni v 2. izdaji. Od istega avtorja je izšlo »Pet partizanskih pesmi« za kitaro. Harmonizacija, sodeč po kritiki, je lahka, zato bo pridoma služila našim kulturno-prosvetnim družinam.
»Mladinska knjiga« pri Mladinski izložbi je izdala prvo delo, in sicer Nikolaja Ostrovskega roman «Kako se je kalilo jeklo«, kjer sovjetski pisatelj obdeluje snov iz dni Oktobrske revolucije in po revoluciji. Značilen je slog in zgradba romana, ki je nekakšna harmonija zgodovine, reportaže in umetnosti. 0 delu bomo še podrobno pora-erii	J. K. .
Kal nssrsp nadeli mil Im&cionarii
Delavske strokovne organizacije so nastalo v borbi delavskega razreda za dosego »primerne« plače in »normalnega« delovnega časa. Torefza ono, kar je osnovno v boja med delom in kapitalom (v razredni borbi v kapitalistični družbi), to je hoj okoli dolžine delovnega časa in višine delavske plače, če je delovni čas daljši, napravi delavec večjo vrednost kot če je kratek, a zato je delavec bolj izčrpan. Zaradi tega teži delodajalec za čjm daljšim delovnim časom, a delavec hoče čim krajši delovnik. Prav tako je višek, ki presega vrednost delavske plače večji, če je mezda nižja. Zaradi tega je v Interesu delodajalca, da bi bile delavske mezde kolikor mogoče nizke, kakor je v interesa delavca čim višja plača.
Ta neplačani presežek delavčevega dela je vir bogatitve kapitalistov. Delavcu pa je plača njegov edini dohodek. Kamen spotike med delom jn kapitalom so delavske plače in delovni čas. Interesi dela in kapitala so v ostrem nasprotju. Iz tega je nastala razredna borba med delavci ta (kapitalisti; iz tega je nastalo delavsko gibanje In seStavnj del tega gibanja so delavske strokovne organizacije.
Višek proizvodnje v socialistični družbi
V socialistični družbi ni razredči kapitalistov, zato tudi ni nasprotnih si interesov. Tam položaj delavcev ni odvisen od odnosa sil delavskega razreda in razreda kapitalistov. Tam so delavske plače in delovni čas odvisni samo od stopnje razvoja proizvajalnih s5L če je tehnika v proizvodu j1 visoko razvita, organizacija dela boljša in sposobnost delavca pri delu večja, potem je plača delavca višja in delovni čas kraj-š'. Samo zaradi tega je bil v Sovjetski zveni pred začetkom to vojne delovni čas za težke delavce šest ur, a za delavce pri lažjem delu sedem ur dnevno. Poleg tega je bil delavec vsak Sesti dan v tednu prosit. Istočasno so se delavske mezde dvignile povprečno trikrat v primeri z mezdami iz leta 1918., a cene življenjskih potrebščin so padle za povprečno 60%.
Samo v tem najdemo razjasnitev in razlago, zakaj so se v Sovjetski zvezi lahko izvedla tako gigantska dela kot je n. pr. Dnjeprostroj, kanalizacije, izvedba sijajnih zamisli v raznih panogah industrije. To je dokaz, da so imeli velike presežke, kajti istočasno, ko so povišane delavske mezde, je skrajšan delovni čas in so znižane cene življenjskih potrebščin. Proizvodnja se je v mnogih panogah povečala tudi za več kot desetkrat; delovna disciplina se je izpopolnila, delavci prihranijo mnogo na delovnem času in tudi na materialu. Mnogo milijonov rabljev se je prihranilo zato, ker se stroji neverjetno čuvajo (z rednim mazanjem, čiščenjem in sploh z veščim upravljanjem z njimi). Delavci v kratkem času
producirajo veliko vrednost, katero je v tem primeru lahko razdeliti na visoke mezde in velike presežke. Z višjimi mezdami se dviga življenjski standard delavskega razreda, a z večjimi prebitki se omogoča hitro razširjenje in povečanje proizvodnje. Vsako povečanje proizvodnje pa pomeni novo povečanje produktivnosti, novo povečanje splošnih narodnih dohodkov; pomeni dalje skrajševanje delovnega časa in povišanje delavskih mezd; prav tako pomeni znižanje stroškov pro'zvodnje pocenitev izdelkov. Iz tega Izha ja, da se položaj delavskega razreda v socialistični družbi stalno izboljšuje.
Zakaj se položaj delavskega razreda v kapitalistični družbi ne izboljšuje obenem s povečanjem produktivnosti dela?
Enostavno zato, ker presežek (neplačanega dela) ne gre v korist celokupne dražbe, ampak le v korist kaptalističnega razreda, če je prebitek v kapitalistični družbi večji, je razred kapitalistov bogatejši hi zato tudi pol tično močnejši. To se pravi: s povečanjem večvrednosti v kapitalistični družbi verige vedno bolj Stiskajo delavski razred; delovni čas se podaljšuje, mezde se nižajo, politične pravice delavskega razreda se včdno bolj omejujejo in tako postaja njegov položaj vedno bolj sličen položaju sužnja (to nam najboljše dokazuje fašizem).
Vloga večvrednosti v novi Jugoslaviji
Vse to je lepo in prav, toda kako je pri nas, v novi Jugoslaviji mezdami? Pri nas ni socializma. To je točno. Toda pri nas ni kapitalistični razred tis*1, ki vedri in oblači nad usodo ljudstva v novi Jugoslaviji. Nemška in italijanska okupacija z ene in 1zdaja domače reakcije z droge strani so ustvarilo pri nas posebne odnose družbenih sil Nasprotje med ljudstvom in vsakršno reakcijo je toliko naraslo, da se je to nasprotje lahko' rešilo le z oboroženo vstajo, štiri leta se je bil težak boj, ki se je končal z zmago ljudstva; z zmago delavskega razreda, kmetov in ostalih prav‘h patriotov. Z izgonom okupatorja ta z razbitjem domače reakcije je ljudstvo organiziralo svojo oblast, ki temelji na dosledni demokraciji ta bratski povezanosti .narodov. Z zaplembo Imetja vojnim zločincem je ljudska država dobila v svojo posest mnogih polj, gozdov, rod, tovarn iin bank. Ta bivša. imetja naših sovražnikov imajo za nas dvojen pomen: prv:č so važen vir narodnih dohodkov ta drugič služijo ljudstvu, da bi se Im prej ustvarilo blagostanje, da ljudstvo tudi na gospodarskem polju uživa pravo svobodo kakor jo uživa na političnem. Pri tem ne smemo pozabiti, da so mnoga teh imetij med vojno b|Ia poškodovana in onesposobljena za polno proizvodnjo. Znano
------------— emvevrnH*«*-----------------
je, da so mnoga mesta ta vasi uničene ali težko poškodovane, promet je bil povsem vnemogočen. Da se vse to postavi v predvojno stanje, zahteva mnogo truda in požrtvovalnosti. Razen tega moramo mi iti daljo od tistega, kar je bilo pred vojno. Naša država je spadala med ‘ndustrijsko najbolj zaostale dežele. Ml pa moramo droge dežele doiiti, a nekatere tudi prehiteti. Vse to pa ne gre brez tistih presežkov, iti nastajajo, ker delavci ta prav teko kmetje kot vsi ostali delovni sloji napravijo vfeč kot porabijo. V naših konkretnih prilikah bo ta višek služil za končno osvobojen je delovnega ljudstva; za njegovo pravo materialno blagostanje in popolno neodvisnost naše mlade ljudske države.
Kakšno zvezo ima vse to s sindikalnimi kadri?
Zeta velike, če bodo naši sindikalni kadri imeli vsaj osnovni pojem o politični ekonomiji, bodo imeli jasnejše poglede na Uredbo o plačah, na tarifno politiko Enotnih strokovnih zvez. Tedaj j'm bo jasno, v kakšnem položaju so kmetje na vasi ta mali lastniki v mestih. Popolnoma jasno jim bo postalo, zakaj je nujno — in kako je mogoče — razširiti ta pogIob'ti: enotnost delavskega razreda, zvezo delavcev In kmetov In Ljudsko fronto Jugoslavije. Tedaj nam bo popolnoma jasno, zakaj je neobhodno potrebna delovna disciplina, dvig proizvodnje, akord in vse ostalo, kar povečuje in pocenjuje pro'zvodnjo. Jasno nam bo, da je naloga Enotnih strokovnih zvez, da pomagajo ljudski oblasti, a zlasti morajo delati na zvišanju proizvodnje.
Kakor smo včasih netiti mržnjo do fašl-sjčnta ubijalcev, tako moramo zdaj nastopati proti vsem tistim, ki s svojim delom namenoma ovirajo hitro in solidno obnovo uničene domovine.
Kadar si bodo naši sindikalni funkcionarji v tem osnovnem problemu sedan jega časa na jasnem, smo lahko prepričani, da bo takrat jasno tudi delavskemu razreda Jugoslavije.
če bodo naše strokovne organizacije pomagale pri obnovi naše zemlje in industri-jaPzaclji gospodarstva, potem bodo za stvar delavskega razreda napravile, kar se v naših prilikah sploh lahko največ napravi.
Torej, delavske strokovne organizacije morajo vedno voditi boj za materialno, kulturno in drogo izboljšanje žaljenja delavskega razreda. Vendar ne vedno na isti način. Način tega boja odrejajo spremenjeni družbeni pogoji. Cilj je vedno isti, a pod spremenjenhni pogoji se drugače doseza.
Napraviti vse za dosego boljših delovnih pogojev in boljšega življenja delavcev ln njihovih družin, znati se pravlno znajti v vseh novih okoliščinah —• to je naloga sindikalnih kadrov.
Djuro špoljarič
Zdravnik v sodalnem zaisrjiiijo
Bobra organizacija dobre zdravniške in zor^vslvčue ouužibe je zelo važen problem v bolniškem zai varovan j u. Pogoje za resnično dobro zdravniško službo moramo ustva-liti po dveh glavnih smereh. Prva smer; ustvariti vse one pogoje, M jih za zdravljenje zahtevajo najmodernejši mprijejn^kn-znaru-tvem izsledki, da bo mogel zdravnik uporabljati vse one pripomočke in metode, ki jih nudi medicinska znanost na sedanji razvojni stopnji, ko bo ugotavljal bolezen in odrejal način zdravljenja, in da bomo za ljudsko zdravstvo preskrbel zadosten zdravniški kader in sposobno zdravstveno osebje. Druga smer: ustvariti vse pogoje, da bo vladal v zdravniški ordinaciji nujno potreben pravilni odnos med zdravnikom in bolnikom.
Zdravniki in zavarovanci morajo v skupnem naporu ustvariti, da bo v zdravniški ordinaciji vedno živ tisti resnično lepi odnos, Iti ustvarja nekaljeno zaupanje bolnika do zdravnika.
O zdravniški službi v socialnem zavarovanju £m0 slišali mnogo pritožb, dosti kritike in mnogo nezadovoljstva. Če te pritožbe objektivno analiziramo, moramo ugotoviti: nekateri, zdravniki so za časa pred-epriiske Jugoslavije smatrali ordinacijo v socialnem zavarovanju za postranski posel, ki je bil sicer precej donosen, za razmeroma kratkodnevno o radiacijsko dobo in je imel zdravnik svojo eksistenco materielno zasigurano, vendar je njegova večja pozornost veljala privatni praksi. Posamezni zdravniki so bili do bolnikov v ordinaciji socialnega zavarovanja manj uslužni in manj pozorni, v takih primerih je bila razlika med ordinacijo v bolniški blagajni in privatno ordinacijo opazna. To pa je ustvarjalo pri zavarovancih nerazpoloženje, nezaupanje in zavarovanec je mnogokrat prišle v zdravniško ordinacijo socialnega zavarovanja že s prepričanjem, da tam ne bo dobil prave in dobre pomoči, ne bo tako preiskan, ne bo dobil tistih zdravil, kakor Pa če bi obiskal zdravnika v zasebni ordi-patiji ta mu plačal za to poseben honorar. Zlato se je moglo zgoditi, da zavarovanec včasih ni verjel, da je prižel k zdravniku-cioveku La tovarišu, od_ katerega naj dobi dobro m resnično pomoč. Zato se je mnogokrat zavarovanec obnašal naprsni zdravniku zapovedujoče in celo izzivajoče. Padala je vre c n ost zdravniške službe, tožili smo da Je. zdravniška služba v socialnem zavarovanju^ velikokrat mehanična, površna, brez duševno:ti in prisrčnosti, to pa je kvarilo tudi skrbnem u ;n vestnemu zdravniku dobro voljo in njegov najboljši namen, da stori zavarovancu dobro in mu v bolezni pomaga. Mnogokrat so bile pritožbe proti zdravnikom 5uih krivične1 in neosnovane. Razumljivo je, da zdravnik pri socialnem zavarovanju ni mogel ugoditi vsakemu pacientu in priznati n j ega ve namišljene bolezni, ki si jo je lahko privoščil pri dobro plačanem privatnem zdravniku. Niti ni mogel predpisovati vsled reklame dragih specialitet, če so bila na razpolago enakovredna cenejša zdravila. Kajti, vse to je šlo v V breme splošnega socialnega^ _ zavarovanja. Pri tem tudi ne smemo pozabiti vseh tistih zdravnikov socialnega zavarovanja, ki so za časa okupacije in v neureenih rac-merah <* osvoboditvi nesebično vztrajali na svojih mestih in brez ozira na to, ali dobivajo honorar ali ne. še nadalje vršili svojo službo ter pomagali po svoji najboljši moči bolnikom zavarovancem.
Nesocialna miselnost nekaterih zdravnikov X predaprilski Jugoslaviji je tudi pri-
pomogla do nezdravih razmer. Saj je dobival zdravnik že za triurni delovna čas ono plačo, ki jo je delavec ali nameščenec v drugih poklicih dosegel s ceodhevno, polno zaposlitvijo. Sicer so'znali ti zdravniki pripovedovati, da so njihove ordinacije preobremenjene, da oblega njihove ordinacije preveč bolnikov, krčevito Pa so se branili, da bi podaljšali ta delovni čas v socialnem zavarovanju, češ, da je'njihova delo naporno, nevarno in da se morajo neprestano strokovno izobraževati Najglasnejši zagovorniki tega stališča pa so še vedno našli dovolj časa za večurno ordinacijo v privatni praksi.
Če vemo to, veno tudi, da bomo stremeli, da se bo zdravnik v bodočem socialnem zavarovanju popolnoma odrekel privatni praksi, postranskemu zaslužku, da bo lahko vložil ves svoj trud. delo, znanje in ljubezen v zdravljenje delovnih množic v okviru socialnega zavarovanja in v izpoln,evanju v svoji službi. Vemo pa tudi. da mora imeti
tak zdravnik zagotovljen primeren dohodek, poklicu odgovarjajočo eksistenco.
Današnje socialno zavarovanje že pozna tzv. socializiranega zdravnika, to je, zdravnika, ki se odreče privatni praksi, njegov delovni čas je primemo podaljšan, zato pa prejema poleg redne plače še posebno nagrado. Zdravnik pa, Id bo še. pretehtaval, kaj mu prinaša večjo korist: ali naj se da socializirati ali pa naj še nadalje izvršuje privatno prakso, tak zdravnik ne bo nikoli odgovarjal nalogam, ki jih danes terja socialno zavarovanje od zdravnika. Zdravniki bodo morali doumeti, da terja novj čas tudi od njih, kakor od vsakega delavca, da vidijo cilj svojega življenja v pravilnem izvrševanju poklica, v pomaganju delovnim množicam, ne pa v kopičenju bogastva na račun bolnega človeka. Le tak zdravnik bo toliko pravičen, vesten in zaveden, da ne bo obremenjeval socialnega zavarovanja z namišljenimi bolniki, saboterji in delomržneži, na drugi strani pa ne bo gonil bolnih in delanezmožnih ljudi na delo. Zaito je raz-trebno, (Ja gredo zdravniki v novi čas skupno z ljudstvom in na ta način pripomorejo zdravniškemu stanu do ugleda, ki mu pripada, kar so preprečili posamezni egoisti in krivične socialne razmere.
Vendar kakor se je in se še bo izboljšal in preusmeril odnos delavca in uslužbenca v tovarni do dela, tako se bo morala nujno menjati tudi miselnost delavca, ko bo prihajal v ordinacijo socialnega zavarovanja in bo tudi za sebe pravilno presodil, kdaj sme in more s pravico prejemati iz sredstev socialnega zavarovanja denarne dajatve zato, ker mu bolezen prepoveduje de-lo. Tudi še nadalje bo družil zdravnik socialnega zavarovanja v svojih rokah funkcijo ležečega zdravnika in funkcijo naka-zovalca denarnih dajatev, ki s’svoj im zdravniškim mnenjem odloča višino vzdrževalni-ne zavarovanca. Danes ie zdravniška služba v socialnem zavarovanju težka, ker nam primanjkuje zdravniškega kadra in so zato čakalnice velikokrat prenatrpane. Vendar pa bodo morali najti zdravniki tudi v tej stiski možnost, da številne bolnike z ljubeznijo in vestnostjo oskrbujejo. Prav sedanje prilike stavljajo zdravnike na preizkušnjo, ki bo pokazala, kdo izmed njih je razumel novi čas in naloge, ki nam jih ta stavi j a. Požrtvovalnost velikega dela zdravnikov se je izkazala v osvobodilnem boju, in ljudstvo pričakuje da požrtvovalnost teh zdravnikov ne bo sedaj obstala in popustila
@red staiti flBhtitetssileB sogigteega mast*
čim ves lesa za naše
porušeni tonove!
(S seje plenuma Osrednje uprave Zveze delavcev ta nameščenev lesne industrije)
Lesna Industrija je pred vojno zavzemala tretje mesto v gospodarstvu Jugoslavije. V gozdovih In pri žagah je bilo zaposlenih okrog 100.000 delavcev. Letno se je izdelalo 10 do 20 milijonov ton lesa.
Iz poročil državne komisije za preeeni-tev vojne škode je razvidno, da je sovražnik oropal vse predvojne rezerve sjrovin.
Delavci In nameščenci lesne industrije so razumeli dejstvo, da po izgonu sovražnika iz domovine, čaka borba za gospodarsko fronto.
Pod vodstvom strokovnih organizacij so delavci in nameščenci lesne industrije aktivno sodelovali v vseh akcijah za pomoč in obnovo domovine. Pri tem so pokazali veliko požrtvovalnost ta ljubezen do obnove.
Plenum Osrednje uprave zveze delavcev in nameščenev lesne industrije je imel svojo prvo sejo, ki se je vršila 25. in 26. novembra v Beogradu. Tajniki in člani o-srednje uprave so poroča li o delu in uspehih v posameznih sektorjih. Po vsestranski diskusiji je plenum zaključil, da so delavci in nameščenci lesne Industrije požrtvovalno delali pri obnovi prometa, Izgradnji mostov, pri obnovi požganih vasi itd., kjer so dali lepo število udarnikov.
Za nadaljni dvig proizvodnje je pomanjkanje s"irovta in strokovnih delovnih moči težko vzrašanje, ki se reši lahko samo z velikim trudom in podporo strokovnih organizacij.
Drugo vprašanje je vprašanje zveze med podružnicami, mestnimi odbori in tajništvi z Osrednjo upravo, odhajanje na teren in pošiljanje rednih mesečnih poročil. Od rednega pošiljanja mesečnih poročil zavlsi uspeh dela v vseh sektorjih strokovne dejavnosti.
Na koncu seje je plenum zaključil, da morajo delavci ta nameščenci vOož tl vse svoje moči, da izdelajo čim več gradbenega lesa, da bi se omogočila hitrejša obnova požganih in porušenih hiš. Strokovne organizacije morajo dvigniti polet udarniškega dela pri delavcih in lVšMti tekmovanje tudi med posameznim, 'kidskimi republikami. Plenum je mnenja, c X je potrebno, da se nacionalizirajo vsa gxljetja lesne industrije, v katerih dela več kot 50 delavcev.
Osrednja uprava je dobila nalogo, da izvrši vse potrebne predpriprave In organizacijo za. prvi kongres, ki- se bo vršil 7. aprila 1946. leta.
Obvestila
Socialni odsek Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev pri Kmetijtlti blagovni zadrugi in Navodu, priredi
dne 1. XII. ob 20. uri na Taboru KULTURNO - ZABAVNI VEČER
Ves dobiček je namenjen za sirote. Vljudno vabljeni.
vanja. Ravno kader mlajših zdravnikov, ki je šel skozi šolo osvobodilne borbe, ali pa se je izkazal s svojo požrtvovaino tjo. ko je skoraj zastonj delal v bolnicah in na klinikah, ta kader nam jamči, da*bomo z uspehom korakali v novi smeri Ta kader nam bo s svojim zgledom kazal novo pot. in pomagal vsem dobromislečim odstraniti staro, egctMšaft KesPgata# miSfitaost, _	.
Zaposlitev demobilizirancev
Naša vojska izvaja te dni veliko demobilizacijo. V civilno življenje se vrača na tisoče naših hrabrih borcev,-med njimi mnogo takih, ki smejo govoriti le o srečnem naključju, da so ostali pri življenju, toliko trdih in krvavih borb so prestali.
Prebivalstvo se povsod, kjer so služili, prisrčno poslavlja od njih in jim v večini primerov podarja za pot vsaj skromna darila, kakor je v sedanjih težkih časih sploh mogoče.
Razumijjvo. je, da sprejemi v domačih krajih ne zaostajajo za poslovitvami iz krajev, od kjer so odšli. Že na kolodvorih vidiš povsod napise: »Dobrodošli, prisrčno pozdravljeni!« in slična iz srca prihajajoča voščila. Pa kako tudi ne. Saj so oni žrtvovali in tvegali vse, da so naši narodi ostali gospodar na svoji zemlji in še več, prav oni so tisti, ki so s krvjo in trpljenjem cementirali bratstvo in enotnost naših narodov, ki bo za vse čase branik, uspešen branik naše svobode in neodvisnosti.
Sedaj gre za to, da se jim čim prej omogoči namestitev v primernih službah. Če je kdo, so oni zaslužili, da dobe dela in kruha. Povrh bodo pa še prinesli, kamor koli bodo prišli, duh prerojenja, resničnega tovarištva in požrtvovalnosti, ki je danes tudi v civilnem življenju prav toliko potrebna, kakor v vojski.
Po tolikem razdejanju, ki ga je pretrpelo naše narodno gpspodarstvo, je seveda razumljivo, da se le počasi in z napori oživlja in razrašča. Zato ne more noben razsoden človek pričakovati, da bi tako gospodarstvo, ki je šele v obnovi, moglo dati onih dobrin, ki jih bomo imeli od njega takrat, ko bo vse v polnem obratu. »Tega tudi naši tovariši demobiliziranci ne pričakujejo. Oni se zavedajo, da danes večinoma ni še mogoče misliti na neke stalne službe in plačane tako, kakor bodo takrat, ko bo vse obratovalo v koristni produkciji. Dokler šele popravljamo tovarne in stroje, šele gra-
dimo požgane in porušene domove, ceste, mostove in železnice, . toliko časa so to šele investicije, ki bodo dosegle, da se bo s pravim obratovanjem na celi črti šele moglo začeti.
Do tiste dobe moramo pač vsi potrpeti in prepričani smo, da bodo v tem naši tovariši demobiliziranci .vzgled vsem ostalim.
Namestitev demobilizirancev je nujno vprašanje, katerega rešitev morajo tudi strokovne organizacije z vsemi silami podpreti Borza dela, ljudski odbori in strokovne organizacije se morajo za rešitev tega vprašanja tesno povezati in s skupnimi močmi rešiti • to pereče vprašanje. Borze dela bodo že po svoji službeni dolžnosti prevzele organizacijsko vlogo, dočim bodo ljudski odbori in strokovne organizacije lahko pomagale s pošiljanjem vseh potrebnih podatkov, o potrebi delovne sile na posameznih popriščih.
Gre le za to, da bo sleherna podružnica strokovnih organizacij in sleherni njen funkcionar smatral to vprašanje za nujno in ga tudi kot tako obravnaval.
Pravilna razmestitev delovne sile na splošnem je eden od temeljnih problemov ne samo naše socialne politike, temveč tudi obnove našega narodnega gospodarstva. Primeren in potrebam časa odgovarjajoči organizacijski aparat za urejevanje in razmeščanje delovne sile je šele v izgradnji Zato mora biti vprašanje namestitve demobilizirancev rešeno po izredni poti. _
Oni demobiliziranci, ki bodo prišli na delo v tovarno, delavnice in pisarne. bodo našli tam dobre tovariše in tovarišice, ki bodo storili vse, kar je V njihovih močeh, da jim olajšajo premagati začetne težave, da jih uvedejo v delo in da jim tudi pri nabavi življenjskih potrebščin, stanovanjskih prostorov itd- pomagajo z nasveti in vsem, kar je mogoče. Povezali se bodo z njimi v eno celoto, ki bo ojačena po borbenem duhu tovarišev, ki so postavili na bojiščih svojega moža.
----------- ********* .......
Prvi kongres Zveze ha ncnlh In zavarovalnih uslužbencev ter &gevsStift pomočnikov
jEgoslavlfe ,.
V nedeljo 9. decembra se je v Beogradu vršil kongres Zveze bančnih, zavarovalnih ta zasebnih nameščencev ter trgovskih po-močn kov Jugoslavije. Kongresu so prisostvovali minister Sreten žujovič, predsednik glavnega odbora Enotnih sindikat tov delavcev in nameščencev Jugoclavije Djuro Salaj, zastopnik bančnih in zavarovalnih uslužbencev Bolgarije ter veliko število zastopnikov bančnih in zavarovalnih nameščencev iz vse Jugoslavije.
• Minister Sreten žujovič je pozdravil kongres in je med drugim dejal: »Izšel sem iz vaših vrst. Zato me vežejo čvrste vezi z vašo Zvezo. Meni je bila Zveza živ-Ijenska Sola, v kateri se njsem naučil samo točnega opazovanja., temveč me je navdahnila tudi z bojem, ki ga je naša bivša zveza BOTIČ imela z ostalimi organizacijami delavskega razreda ta ki se je skupno z delavskim razredom spremenila v prvoborltelja proti starim protiljudskim režimom bivše Jugoslavije.
Pokopali smo bivšo Jugctslavijo. Nikoli več se.ne bo povrnila Jugoslavija preganjanj in izrabljanja delavskega razreda. Naš c;lj:svobodno ljudstvo v svobodni -državi — je uresničen. Uresničena je velika borba naših ljudskih velikanov, boj delavskega razreda, velika borba In napori naših narodov. Naša naloga je sedaj, da s svojim delom, s svojo ustvarjamo borbo dokažemo svojo privrženost in tudi svojo odločnost, da to delo še vnaprej razvijamo ta krepimo. Nekdaj smo smatrali državno organizaijo protiljudskih režimov in vse, kar je izha jalo od njih, ne za nekaj svojega, temveč za nekaj, kar nam nasprotuje, kar nam je tuje, kar nasprotuje ljudstvu. Tudi borili smo se proti temu.
Danes, kakor vidite, povsem drugače. Protiljudske oblasti in državo smo vrgli s svojim bojem, s svojo lastno silo, s silo naših narodov. Ustvarili smo svojo državno organizacijo. Ustvarili smo svoje državno in ljudsko življenje in delamo za svojo lastno stvar. Gradimo in ustvarjajmo v skladu z našimi koristmi, v skladu
a koristmi delavskega razreda, ljudske Inteligence in vsega našega ljudstva.
Kot vam je znano morajo sindikati odigrati veliko važno vlogo in sprejeti nase težko odgovornost pr; nadaljnem delu in razvoju naše države. Vi, ki ime te vel ke izkušnje po svojih položajih in v organizaciji ljudskega življenja, Vi, ki S svojim delom pridobite veliki smisel za organizacijo vsakega dela in za organizacijo vodstva gospodarstva, vaša velika dolžnost je, da vse svoje moči, svoje Izkušnje in svoje znanje stavite v službo svoje države, svojega ljudstva, z namenom in željo, da ne pomagate samo, temveč sodelujete pri izgradnji novega žvljenja.«
Nato je pozdravil kongres predsednik Glavnega odbora Enotnih Strokovnih zvez Jugoslavije tov. Šalej, ki je med ostalim dejal: »Vzgoja novih kadrov za naš denarni to trgovski promet je ena najvažnejših nalog vaše zveze. Od pravilnega poslovanja naših delavskonameščensklh prodajnih /adrug, Id jih upravljajo in vodijo člani vaše Zveze, v vefki meri zavlsi tudi izboljšanje težkega gospodarskega položaja delavcev In nameščencev.
Vemo, da poskuša reakcija z vsemi sredstvi prev v organizaciji preskrbe povzročiti sabotažo, da bi oropala ta uničila naše ljudske dobrine. Zato pa morate ravno vi, ki delujete na tem polju, vložiti ogromna napore v to, da bi se nsš denarni in trgovski promet razvijal tako, kakor zahtevajo koristi naših narodov, naše Federativne ljudske republike Jugoslavije.
V Imenu bolgarskega zastopstva sta kongres pozdravila delegata taja Bandl-rov ta Nikolov-Načeva. Nato je predsednik Novica Petrovič prečital pozdravne brzojavke, ki sta. jih kongresu poslala Zveza trgovskih in bančnih uslužbencev Bolgarije in finančni minister Narodne vlade Makedonje Ljubco Arsov.
Ob koncu je kongres odobril brzojavki, k» bosta poslani Ustavodajni skupščini ta Glavnemu odboru Enotnih sindikatov.

Obisk poštnih uslužbencev iz Beke v Ljubljani
1. decembra so ob'skali uslužbenci poštne direkcije na Reki svoje ljubljanske tovariše in priredili skupino z njimi kulturno zabavrn večer v dvorani Trgovskega doma. Ljubljanski poštni uslužbenci so izkazali gostom veliko pozornost in popolnoma napolnili dvorano.
Gostje so priredili večer z bogatita sporedom, ki je obsegal devet točk; glasbene, rec tacijske in dramske.
Pred pričetkom sporeda je pozdravil tovariše z Reke tovariš Šturm Andrej, ki je v imenu tajništva Zveze poštnih uslužbencev Slovenije izrekel dragim gostom dobrodošlico. V nagovoru je Izrazil trdno prepričanje nas vseh, da bo kmalu odstranjena demarkacijska črta kot zadnja ovira, ki nam brani dokončno združitev z našimi primorskimi brati.
Za tople besede se je zahvalil v imenu Rečanov tovariš Koler, ki je orisal trpljenje primorskega ljudstva pod italijansko-fsšlsti&no okupacijo ter njegovo vero v končno osvoboditev ter združitev z brati v svobodni, demokratični, federativni Titovi Jugoslaviji Ta vera je dala primorskim bratom moč, da so vzdržali grozote minule vojne. Tudi on je poudaril upanje v skorajšnjo odstranitev umetne meje, k'-nas še leči. Vihamo odobravanje je b lb dokaz, da nam je vsem govoril iz srca. Po izmenjavi pozdravov je zapel pevski zbor ljubljanskih poštnih uslužbencev dve pesmi: Ocvirkovo »Nap tnico« ter Haydr:cho-» »laS, morje A^jafflflkOL Kato pa go
pričeli gostje z izvajanjem sporeda. Kot je pokazai nastop sam, so se nanj dobro pripravili Mnogi posamezni ki so dokazal" svoj pevski in igralski talent. Kot pi-vl je nastopil mešani pevski zbor, ki ga vodi tovariš Deči. Zbor je zapel štiri pesmi, med njimi »Nabrusimo kosec, ki je žela vihamo odobravanje. Sledila je rectacija tovarišice Starčevičeve »Pesem Istri«, Pavlič Dubravka je zapela tri pesmi ter četrto kot dodatek na željo poslušalcev. Reme Roman In Fedor sta izvajala O. Riedlingov koncert za voljno in klavir.
Costa Katarina je v slovenski narodni noši recitirala Gregorčičev »Naš narodni dcen«. Prav tako je ugajal pevski nastop tovariša Kuftdnea, ki je s svojim mogočnim glasom zajel vso dvorano. Ob spremljavi kitare je tovariš Puh ovac Mehmed Alija zapel tri bosanske narodne.
Program je bil zaključen z dvema Nu-šlčevima enodejankama: »Naša deca« ta »Miš«. Posebno zadnja je s svojo stuadj-sko komlko zbudila pri " gledalcih mnogo smeha.
Po programu se je razvila neprisiljena zabava.
Popravek
V 24. številki »Delavske enotnosti« smo v dopisu »Celjski grafioarji zaslužijo vso pohvalo« pomotoma objavili, da so celjski grafičarji natisnili 1000 izvodov koledarčkov — pravilno število je 10000. ki ee je pa zdaj še povečalo za 6000. Skupni znesek darovanega denarja . prebivalcem po-rušgaui domov zmm 140.000 dinarje*.
DOPISI-----------------------------------------------------------------------1
^ocxx30ocoofxxxxxxjoocxxxxxxxxxxxx30ocxxxxxxxxxxxx:> ooo<x>cxxxoooQCocgococxxxx>cxx30ixxrrrinrjrKnrYyyYrxxccxxxxxggxx)cxx)OCyx)CooQ(Xxxxxxxxx^n.
* G IL A S IB A mm
Poživljeni« železničarskega Mitštega zadružništva
Železničarji imamo doslej najmočnejšo kreditno zadrugo v Ljubljani, katere delovanje pa m omejeno samo na Ljubljano in okolico, temveč. na vse ozemlje Slovenije, ali točnejše na območje ljubljanske železniške uprave. Ta zadruga daje svojini članom posoj-la pod ugodnimi pogoji — na jamstvo porokov, nepremičnin itd. V zadrugo lahko pristopi vsak železničar, ki podpiše pristopno izjavo in vplača vplačilni delež. Viš na deleža znaša 100 din In se lahko plača v mesečnih obrokih, ki so minimalni. Da se poveča kreditna moč zadruge, torej tekoči obratni kapital, ima zadruga smeti svoj m članstvom vpeljano trajno štednjo. Prispevki za to štednjo so mesečni Si znašajo samo 10 dinarjev ter se nabirajo vplačujočemu članu kot ofore-stujoča se vloga, ki jo lahko dvigne po preteku 5 let ali pa v primeru upokojitve ali smrti. Obenem pa dajejo ta vplačila zadrugi trajen vir in jih uporablja za večje gospodarske akcije.
Odkar obstoja, kreditna zadruga železničarjev rti iskala imt tudi ni bil njen namen iskanje dobička. Ves dobiček je bil namenjen socialnim ustanovam železničarjev. Z nastopom nove dobe pa je sploh izključeno zadružništvo na podlagi pridobivanja dobička posameznikov in je nadzor nad vsemi gospodarskimi ustaonvami železničarjev poverjen pristojnim strokovnim organizacijam ali pa tajništvu zveze.
Strokovna zveza železničarjev in prevoznih delavcev smatra kreditno zadrugo kot gospodarsko ustanovo svojega članstva, Id naj bo eden zveznih členov v verigi gospodarskih ustanov slovenskih železničarjev in delowoega ljudstva sploh, kateremu naj ustvarja potrebno gospodarsko osnovo.
Ko je prešla ljubljanska kolodvorska restavracija v roke strokovne organizacije, je postala kreditira zadruga, ki ji je poverjena naloga denarnega blagajniškega poslovanja restavracije, še ožje povezana s sindikalnim gospodarskim življenjem železničarjev.
A iti moramo še dalje. Sleherni zavedni železničar mora biti vključen potom kreditne zadruge in drugih gospodarskih ustanov, kot so nabavljate« in produktivne zadruge, v celotno gospodarsko dogajanje. Sodelovanje železničarjev pa bo tudi jamčilo, da kreditna zadruga ne bo mogla nikoli kreniti s prave poti. Dob čck ne bo vodilo te ustanove. Njen dobiček bo uporabljen za krepitev železničarskih' socialnih ustanov tako kot je strokovna organizacija predp sala za kolodvorsko restavracijo. Njen smoter bo — lajšati članom bremena teh težkih dni, ki jih preživljamo na zapuščini uničevalne vojne v najtršem boju za hitro obnovo. Zato vsi železu čar ji v svojo kreditno zadrugo!
Primanjkuje premega, ra električnega teka, a pr®* izvednfa v tovarni „Inteksw venila? ste pada
V naši tovarni je vse delavstvo til na-meščenstvo slovesno proslavilo 29. november — proglasitev Jugoslavije za federativno ljudsko republiko, že pred osmo uro so se pričeli zbirati delavci v tovarniški okrašeni dvoran j ki nam zdaj služi tudi za jedilnico, katera je bila premajhna za vse delavstvo.
Tovariš Rado Stepančič je v svojem referatu obširno obrazložil pomen drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu pred dvemt leti. Referatu so vtsi delavci sledili z velikim zanimanjem, po končani proslavi v tovarni pa so se zbrali v povorko in manifestirali skupno z vsemi kranjskimi delavci po uliah mesta Kranja.
In zdaj še nekaj o naša tovarni. Čeprav nimamo rednega električnega toka in kljub pomanjkanju premoga je višina proizvodnje že presegla predvojno stanje! Kako da proizvodnja ne pada? To je delovna. disipGna in 'dobro vodstvo tovarne.
Borimo se z neštetimi težavami, saj primanjkuje čevljev, oblek ter imamo veliko štev lo delavcev, kateri so se vrnili iz taborišč in od partizanov, ki so nujno potrebni pomoči, katere pa strokovna organizacija seveda ne more dati, če nima nakaznic.
Vendar delamo v tovarni nadure za pomoč prebivalcem porušenih vas: Dražgoše in Gojzd ter za podpore tistim, ki so jim padli svojci v borbi za svobodo. Tu je naša dolžnost, da jim pomagamo.
Sbužnik Alojzij
Pm fcistoisraa prireditev v tovarni trakov Iv. Kanc v Mengšu
V nedeljo 9. decembra je priredila v Mengšu naša agilna strokovna podružnica zelo uspelo in dobro obiskano kulturno prireditev. Spored je obsegal res dobro izbrane točke: petje, recitacije, simbolično sliko in veselo trodejanko »Nevesta iz Amerike«.
Prireditev, ki je zelo dobro uspela, je pokazala kaj zmorejo naši delavci, če so enotni in imajo voljo. Vse recitacije so bile brezhibne in skladne, prav tako simbolična slika, Iti je vsebovala pesmi v spomin padlemu komandantu Stanetu — Rozmanu.
Kar se tiče veseloigre je bila izbira posameznih oseb res dobro izbrana. Igralke — delavke so žele mnogo priznanja. Tako so skriti talenti med narodom, ki' imajo zdaj dovolj možnosti, da se uveljavijo.
Vse tovarišice so svoje vloge podale naravno, jasno, brez pretiravanja in so se vživele v igro. Posebno dobro je odigrala vlogo mladeniča Zdenka tovarišica Rabič Cifca. Vsem igralkam gre pohvala, le tako naprej! Naj ne bo to poslednji nastop, želeli bi vas vsi še videti in slišati.
Vsa čast gre seveda tudi odboru podružnice, Iti je tako delaven in skrbi za kultur-no-prosvetno izobrazbo svojih članov. Vso prireditev ste priredili za naše partizane-tovalide, M so vam zelo hvaležni, da se jih spominjate. Njim gre zahvala za svobodo, ki jo uživamo in se naš narod lahko sprosti kot nikdar poprej.
Opazovalec.
S svojim delom smo prlhra-mH državi 16 tisoč dan
Strokovna podružnica sodnih in upravnih uslužbencev v Ptuju, ki je bila ustanovljena šele oktobra 1945. kaže veliko društveno razgibanost in živiljensko sposobnost Vsak teden se vršijo sestanki, na katerih se poleg političnih in gospodarskih problemov obravnavajo predviem naši novi zakoni in uredbe, kakor tudi konkretni primeri, pri katerih je uporaba novih zakonov prišla do izraza. Svoje misli, načrte in predloge objavljajo člani strokovne podružnice v svojem »Sten-času«.
Tudi prostovoljnega dela. ki ga je organiziral Krajevni tnedstrokovni. svet. se je naša podružnica vsakokrat polnoštevilno udeležila. Posebno požrtvovalnost in zgled pa je naša podružnica pokazala pri selitvi sodišča. Tukajšnje okrajno sodišče je vse do 19. novembra poslovalo v prostorih ptujskega gradu, nekdaj last mogočnih grofov Herbersteinov. Med tem pa so staro sodno poslopje, ki je bilo pri bombardiranju poškodovano, za siilo popravili in smo se lahko selili Osem dni so člani strokovne podružnice izven uradnih ur žrtvovali ves svoj prosti čas in sami opravili vsa težaška dela pri selitvi — sami so prenesli težko pohištvo, omare, arhive, zbirke listin, zemljiških knjig in drugo. Da je bilo teh predmetov mnogo, se vidi po tem, da je težak tovorni karmi cn, katerega je dala sodišču brezplačno na razpolago inženirska brigada, moral opraviti 19 voženj. Samo zemljiških knjig in listin je bilo več kot 1600 debelih knjig. Vse pohvale vredno je, da je pri teto, delu sodelovalo vse nameščen sivo brez razlike na čin ali položaj. S tem, da so člani sami izvršili .preselitev, so prihranili državi najmanj 15.000 din.
S svojim delom so dokazali da pravilno pojmujejo naloge, ki ih stavlja pred nais novi čas.
Pomagati moramo drug drugemu las tetro bomo obnovili stašo domovin®
Tehnična baza za Jurklošter in Planino je potožila, da ji primanjkuje delavcev, ki bi hitro izvršili nekaj zasilnih del pri obnovi porušenih naselij in vasi na Planini in tamkajšnji okolici. Tej tožbi so prisluhniti člani celjskih strokovnih organizacij in ae prostovoljno javili za pomoč. In res je dne 2. decembra 1945 zgodaj zjutraj zaživelo na Lavi, ko so se zbirali člani celjskega gradbenega oddelka za skupen odhod na tovornih avtomobilih na delo v opustošend planinski svet. Okoli 80 tovarišev in tovarišic, med katerimi jih je bilo tudi nekaj od tvrdke Vehovec, se je podalo na pot- Zvedavo ao gledali domačini, kaj neki bodo ti »izletniki« napravili pri njih koristnega. Kmalu so lahko opazili, da ne gre samo za navadne »nedeljske« delavce, marveč za resno delovno silo, zlasti pa še, ko se je prvi skupini pridružila še mlada delovna četa 70 mož tamkajšnje divizije
Prva skupino se je podala v gozd podirat stavbni les, druga in tretja je šla postavljat iz že pripravljenega lesa dve zasilni hišici, imenovani »pogor«, četrta je pospravljala ruševine iz podrtih in požganih poslopij, peta je zlagala strešno opeko, šesta slikala uspehe večmesečnega prizadevanja tehnične baze, sedma skupina pa je kurila, lupila krompir in pripravljala kosilo za lačne, težkega ročnega dela ne vajene tovariše. Ko se je oglasila še vesela pesem, se je zdelo, da je postala vsa okolica »celjska«. Pri takem razpoloženju je šlo delo kaj uspešno izpod rok in zadovoljno si je mel vodja tehnične baze roke, ko je videl, da bodo imeli od tega prostovoljnega dela tudi kaj pokazati. In res je bilo odstranjenih nad 60 vozov ruševin in zvoženih na odlagališče, 3 hiše so bile očiščene, 25 kub. m lesa je bilo posekanega, postavljeni sta bili dve provizorm hišici im zloženih je bilo več tisoč komadov opeke ter spravljenih pod streho. Vaščani so razlagali, da ni bilo pri njih tako živahno od tistih časov, ko so bojevite partizanske edinice po njihovih krajih bile krvave boje za svobodo.
Nameščenci celjskega gradbenega oddelka so odstranili v Celju tudi ulične table, to jih je postavil okupator in jih nadomestili s slovenskimi uličnimi napisi. S tem so odpravili veliko vrzel, kajti nemogoče se je bilo orientirati po mestu. Koliko nepotrebnega tavanja in tekanja ter izpraševanja je bilo doslej! Zdaj bo treba preskrbeti le še hišne številke.
Ašigu
Deli na državni žagi Trat! psi škofiji Loki
Tudi pri nas nismo na zadnjem mestu in delavci sodelujejo zelo aktivno na vseh področjih, čeprav o tem mnogi ne vedo. Priredili smo že precej mitingov im kulturno-prošvetnih prireditev, v načrtu pa imamo svečano prireditev, na kateri bomo razvili naš prapor.
Na naši državni žagi delajo večinoma starejši delavci — nekateri v gozdu, ostali mizarji in tesarji, to so izven, obrata, pa dokončujejo zadnja dela na provizorjih v Dražgošah, kjer je okupator popolnoma zbrisal sled slovenske vasi. Delo v prostorih in objektih v državne žage je bilo v stari Jugoslaviji vojaškega značaja. Celotno podjetje obsega žago, mizarsko delavnico, garaže ter mehanično in kovaško delavnico.
Ko je okupator I. 1941. zasedel naše kraje, se je v naši žagi — takozvani »Bazi — delalo le navidezno za okupatorja. Mojster tovariš Vižin Jože, se je dobro zavedal takratnega položaja in je delal z vso vnemo na polju osvobodilnega gibanja. S svojimi tovariši je ob vsaki priliki pošiljal večje količine orožja in razstreliva naši osvobodilni vojski. Tovariša Vižina so nato ovadili zaradi sabotaže ter je bil in-
terniran s svojo ženo v Nemčijo, po osvoboditvi pa se je spet vrnil domov.
Ob prevratu je državna žaga zelo trpela in težko je bilo spaviti to oropano podjetje spet v tek. A sčasoma si bomo vse uredili, saj se obratovodja tovariš Brtcn-celj in tovariš Krek zelo trudita, da bo obrat dosegel zaželjeno višino proizvodnje.
V tej naarodno-osvobodilni vojni smo si tudi delavci priborili zažedjene pravice in zdaj stopa delavstvo iz tisočletnega tiranstva v novo dobo, v kateri bo delavstvu dana možnost vsestranskega udejstvovanja na vseh področjih in bo tudi delavec kulturno izobražen,
Bohinc
Progovno delavstvo Ljub* Ijaaia—'šiška je zborovalo
26. novembra se je zbralo vse progovno delavstvo Ljubljana - Šiška na množičnem sestanku, ki ga je sklicala strokovna podružnica. Želja delavstva je bila, da se pogovorimo o vseh vprašanjih mednarodne politike in o vseh domačih dogodkih ter predstoječih nalogah.
Sestanek je otvoril tovariš predsednik Bradeško. Na željo članstva smo prečitali članek tovariša Molotova, kateremu so tovariši sledili z veo pozornostjo ter so se po prečrtanem članku pridno udeleževali debate. Izrazili scp>željo, da bi se taki važnejši članki tudi v bodoče črtali na skupnih sestankih. Nato je tovariš Sluga podal kratko poročilo o notranjem položajut in o predstoeih nalogah za obnovo našega gospodarstva. Predvsem. je poudarjal važnost' dela za obnovo in pozval delavce, da se udeležijo tekmovanja in udarniškega načina dela, kjer naj pride do izraza iniciativa za izboljšanje dela, iznajdljivost, redno prihajanje na delo in štednjs z materialom. Vise to so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje in :klonili, da sprejmejo napovedano tekmovanje mariborskih železničarjev.
Ko je tovariš Sluga omenil detnobilM-rance. ki se vračajo iz naše voske in bo treba zanje poskrbeti ter jim pomagati, <$a pridejo do primerne zaposlitve, so vri navzoči tovariši enoglasno izrazili zahtevo, da se prične sistematično čiščenje v?eh onih elementov v državnih in privatnih službah, ki so za časa okupacije odkrito ali prikrito sodelovali z okupatorjem, da se jih odstrani iz javnih in privatnih služb ter se namesti na njihova mesta demobilizirance.
Železničar Jože.
če bom© sodelovali m delali povsod, se bo saaš igssp©* tiarski položaj kmalu izboljšal
Poročali smo že, da tudi v podružnici lesnih delavcev v Nazarjih pridno delamo. Tudi organizatorično smo že precej napredovali, saj je od 219 delavcev, to so zaposleni pri nas, organiziranih že 170. Vodstvo naše organizacije je bilo dozdaj velikodušno in so imeli tudi neorganizirani delavci iste pravice, kakor organizirani, a brez dolžnosti. Mnenja pa smo, naj bo zdaj tega konec. Pokazali smo dobro voljo, čas je, da jo pokažejo tudi oni. 4. decembra se je vršil v Gornjem gradu ustanovni občni zbor krajevnega medstrokovnega sveta za ves okraj Gornji grad. Tako bomo bolj povezani z ostalimi podružnicami in upamo, da se bodo koristi te povezave pokazale že v bližnji bodočnosti. S prostovoljnimi pripev ki smo si nabavili tudi svoj prapor, ki nam bo vodnik v srečnejšo bodočnost. Pokrčili li smo tudi akcijo za naše demobilizirance, to je uspela nad vse pričakovanje. Sodelovali smo tudi pri ustanovitvi dveh zadrug ene v Nazarjih in druge v Sp. Rečici. Zdaj pozivamo vse delavstvo, da sodeluje v teh zadrugah, da ne bomo odvisni od raznih Špekulantov, če bomo sodelovali in pomagali povsod, se bo ves naš gospodarski položaj kmalu izboljšal.
„V4ova Ksšliaika61 v kraju* kjer se fašisti četrt stoletja zatirali Slovenec
(Dopis iz Kobarida.)
Hudo je bilo za nas. hudo je bilo po vsej Primorski dolgih 24 let. A prišli so časi tudi za nas, ko naša lepa slovenska beseda in pesem zopet doni po naših dvoranah.
. Tudi tukaj v Kobaridu je vrtalo novo življenje. Z velikim navdušenjem polni ljudstvo naše dvorane, ko prirejamo kulturne in zabavne večere. Tak leto večer je bil v soboto in nedeljo 24. novembra, ko so naši nekdanji in novi igralci uprizorili Golarjevo trodejanko: »Vdovo Rošlmko« in pripravili ljudstvu veliko zabave in resničnega užitka. Igro je priredilo tukajšnje Prosvetno društvo »S. Gregorčič«. Udeležba je bila zelo velika, saj še naši stari očetje in matere niso hoteli zamuditi te prilike ter so z velikim navdušenjem sledili poteku igre. — Mnogim se je zdelo, da so se zopet vrnila leta njihove zlate mladosti. Pevski zbor je zapel »Pesem o svobodi« in »Nekje v Franciji«.
Igralci so zelo dobro odigrali svoje vloge, ki so bile dobro in. pravilno razdeljene. Vdovo Rošlinko je igrala Amalija Go-landa, ki je vlogo prav dobro razumela in jo izvrstno podala. Enako ?o tudi vsi ostali igralci povzročili mnogo smeha in žeSi splošno odobravanje.
Naše. zdaj na novo prerojeno ljudstvo, željno pričakuje še mnogo podobnih kulturnih prireditev in naloga Prosvetnega društva je. da da ljudem vse ono, kar so fašisti z vsemi sredstvi skušali uničiti.
RudassM miting
v Beli Krajini
V nedeljo 2. decembra so proslavil: rudarji premogovnika Kanižarica pri Črnomlju tradicionalni rudarski praznik sv. Barbare ter ob tej priliki razvili svoj prapor in organizirali lepo uspel miting. Priredi-
Vse strokovne organizacije naj organiziraj© sestanke in konference, na katerih bed® vse delavce In nameščenec do psdrobnssti seznanile z načrtom ustave!
Vokalni koncert „Kolau
za sindikate
Pevsko društvo »Kolo« iz Šibenika je na svoji turneji po našem Primorju in Sloveniji priredilo v Ljubljani 3 vokalne koncerte. iz katerih je v nedeljo 9. tim. v veliki filharmonični dvorani namenilo poslednjega našim strokovnim organizacijam. Pevci mešanega zbora, ki šteje 80 članov, pripadajo vsem slojem šibniškga delovnga ljudstva od poljedelskega in tovarniškega delavca do nameščenca in delovnega inteligenta. Večina jih je včlanjena v Enotnih strokovnih zvezah. Tesna povezanost vseh raznih strok v enotno pevsko družino ustvarja vzor vzgled-nega sindikalnega zbora. Pevski nastop v dalmatinskih narodnih nošah je vse prisotne navdušil s svojo prisrčnostjo in pevsko lepoto. V obsežnem sporedu, ki je obsegal razna dela jugoslovanskih, ruskih in čeških skladateljev, so doživele naj večji uspeh partizanske pesmi, ki so učinkovale s svetijo sodobno pomembnostjo in umetniško lepoto. Zbor je odlično vodil mojster Danilo Banev, tržaški Slovenec, Iti je znal v svojih skladbah »Aoti goro« in »Oj, sokole« spretno združiti prvine dalmatinske ljudske glasbe s slovenskim obmorskim temperamentom in z naprednimi glasbenimi stremljenji za povzdigo naše osvobodilne borbe. Prav tako ®ta dosegli odličen uspeh pesmi Mateja Bora »Hej brigade« in pri nas tiudi znana »Pesem o Stalingradu«. Zbor bo nadaljeval svojo turnejo po Štajerski in se bo preko Čakovca vrnil na Hrvatsko, Želimo mu nadaljmih uspehov, s katerimi tako odlično dviga našo ljudsko prosveto in vzajemnost jugoslovanskih narodov.
Uh absolventskem Jksmeestn violinistke Jelke Staničeve
V ponedeljek 10. t. m. je priredila Akademija za glasbo v Ljubljani violinski koncert Jelke Staničeve, absolventke svojega zavoda. Staničeva je ob koncu svojega študija pokazala z virtuoznim obvladanjem svojega glasbila izrazito umetniško nadarjenost. Izvajala je obsežen in težak spored, ki je obsegal znana dela J. S. Bacha, C.
Francka, Paganmija. Rimski-Korsakova in Novačila. Razen tega je izvajala tudi dve domači deli, in sicer* L. M. Škerjanca: Inter-mezzo romanti.ue (Romantična medigra) in Matije Bravničarja:	Berceuse interrompue
(Prekinjena uspavanka), s katero je dosegla pomemben umetniški uspeh. Mlada koncertanti: a izhaija iz odličnega razreda našega priznanega violinskega pedagoga izrednega profesorja Jana Šlajsa, M nam ije vzgojil že celo vrsto pomembnih violinistov in drugih godalcev.
Ob tej priliki je treba omeniti delovanje Akademije za glasbo, M mora vršiti v današnji dobi narodne prereditve odgovorno nalogo glasbenega vzgojitelja in nosilca najvišjih glasbenih stremljenj našega naroda in oblikovalca naše glasbene kulturne izgradnje. Nedvomno je dosedanje (telo Glasbene akademije ustvarilo mnogo pomembnega za glasbeni, strokovni razvoj, bilo je pa spričo tedanjih družbeno političnih razmer premalo povezano z naprednim stremljenjem mladega glasbenega rodu. M je pod njeno streho iskalo svoje zatočišče. Bodoča naloga Akademije za glasbo bo tud! nadalje stremeti za najvišjo kvaliteto naših glasbenih prizadevanj, vendar pa bo morate načrtno povezati svoje delo z vsem našim kulturnim življenjem, M nam ga je ustvarila OF, da bo mogla uspešno sodelovati z glasbeno vzgojo v splošni kulturni izgradnji naših ljudskih množic. Ena izmed najvažnejših nalog je načrtno vzgajanje naprednih kadrov za naš izvajalski slog s stalnim izvajanjem najboljših del slovenskih skladateljev, kar se je doslej premalo upoštevalo. Zavedati se moramo, da se bomo šele z ustvaritvijo lastnega, izvajalskega izraza in obsežne lastne glasbene literature mogli prištevati k enakovrednim narodom v družini evropskih naprednih kulturnih narodov. Naše delovno Ijndatvo pričakuje, da ne bo Akademija za glasbo vzgajala odlične glasbenike le iz nekega ožjega kroga, temveč da bo posegla s vojim delom med najširše ljudske množice ter v teh pristnih ljudskih silah našla in vzgojila svoje bodoče glasbene kadre. Br. R. Hrovatin.
Razprava © načrtu ustave, sta katero paziva ministrstvo sa kmsstititanto, postavlja pred delavski razred popste©-gatat jasEssa nalogo — sodelovati v vseli sssogsčih ©Mikali v tej razpravi!	______________
tev je vodila m pripravila strokovna organizacija, ki je najmočnejša in najagikiejša v Beli Krajini.
Dopoldne je bilo razvitje prapora v domu Ljudske prosvete v Črnomlju. Po raz-v tju je krenila skozi Črnomelj povorka s slovensko trobojnico in novim praporom ter godbo na čelu.
Popoldne je’ bil v istem domu L rudarski miting, ki je uspel nad vse pričakovanje. Za prireditev je bilo izredno zanimanje in je bila dvorana- nabito polna. Program je trajal skoraj tri ure in je bil zelo skrbno sestavljen — vsaki pestri točki je sledila zabavna. Sl šal si rudarsko himno, nazorno videl naporno delo rudarjev v jami — saj je bil nai odru popoln rev v podolžnem prerezu. Spoznali smo težave rudarjev v stari Jugoslaviji ta delavoljnost v novi Titovi državi.
Posrečenim zabavnim komadom se je vsakdo cd srca nasmejal.	.,
S to prireditvijo so rudarji pokazali, da se zavedajo svojih nalog v novi republiki in da poleg težkega dela v jami umejo tudi prosvetno delo. Odboru sind kalna organizacije in predsedniku tov. Štruclju gre vse priznanje, glavna zasluga za uspeh pa gre vsekakor obratnemu asistentu tovarišu Peternelju Branku.
Tovariši belokrajnski rudarji — le po začrtani poti naprej!
BL L.
Kaš prag®r tmm bo vodnik
V lepšo bM2C31©S$
4. decembra je priredila podružnica Separacije rudnika Trbovlje v Delavskem domu kulturno-ip: osvetni večer z razvitjem prapora. Kljub raznim težkočam. ki nas še tu in tam ovirajo, si je zadala naša strokovna podružnica nalogo, da si nabavi prapor, ki bo v ponos naši črni dolini. To je velik dan. kajti več kot tisočtristo let smo bili samo sužnji in hlapci kapitala. Težka je bila borba, ki jo je vodil prav naš slovenski narod proti notranjim kakor tudi zunanjim sovražnikom. Zdaj ni več tlačanstva in suženjistva. Portali smo svobodni državljani pod vodstvom našega hrabrega in ljubljenega heroja — maršala Jugoslavije Josipa Broza - Tita. Zato naj nam bo naš novo razviti prapor v ponos ter naj) zavihra vfcoko v zrak in nai nam bo vodnik v srečnejšo in lepšo bodočnost.
podružnica Separacija.
©Mskisjista© predavasaja
ljudske mtaverae
Ljudska univerza v Senovem je priredila n na 4. decembra ob 18. uri v šoli na Senovem svoje drugo predavaje pod naslovom »Razvoj rudarstva lin njegov pomen m obnovo Jugoslavije«. Obisk je bil sicer razveseljiv, vendar bi želeli, da bi se izčrpnega predavanja udeležilo večje število rudarjev, ker se je predavalo prav o njihovi stroki.
Predavanja, ki se bodo v bodoče vršila dvakrat na mesec, bodo zelo dobrodošla vsem onim, ki imajo veselje, do nadaljne izobrazbe in ki je našemu ljudstvu prav tako potrebna kot vsakdanja hrana, ker le tako bo lahko sledilo zahtevam današnjega časa. Ni mu pomoči, kdor zastane za tokom časa. Izobražen delavec je v svojem poklicu in strokovni organizaciji kot granitna skala, to je ne zamaje noben vihar in le tak delavec se zna krivici upreti takoj in povsod, kjer to narekuje čas in potreba.
Zato tovariši obiskujte predavanja, ker so edino v vaš prid!
Iz $M«sSmžm<ce tsaraEsslIa,
zavarovalnih m zasebnih ramešeeneev v Kranju
Kljub temu, da se malokdaj oglašamo, vendar naša podružnica Zveze bančnih, zavarovalnih in zasebnih nameščencev ter trgovskih pomočnikov v Kranju zelo pridno dela.
Ustanovljen je bii kulturao-prasvecni odsek, ki se del; na razne pododseke: organizirali smo lastno sindikalno knjižnico, dalje dramatski ta pevski odsek, Iti se prav pridno vežba im pripravlja svoj kulturni večer. V razvedrilo članstva se vršijo plesne vaje, katerih se udeležujejo tudi člani drugih podružnic.
Izvršili smo tudi vse priprave in obdarovali bosanske otroke s pecivom.
Za našo politično vzgojo -mamo redne študijske ure.
Članstvo se v potonem zaveda važnosti strokovne organizacije ter se posebno med mladino naše podružnice kaže veliko zanimanje-
Jakše Štefka.
Naša po&rtišteca bo vzdrževala siroto
Zveza u-lužbencev pravosodnih in upravnih ustanov podružnica okranega sodišča v Ljubljani se polno zaveda svojega potdsn-staa. Poleg rednih tedenskih sej odbora imamo vsak teden sestanek članov, ki prihajajo vedno polnoštevilno. Poleg razmo-tnrvanja vseh aktualnih strokovnih vprašani, tolmačenja zakonov, odredb in navodil, razpravljamo o dnevnih in splošnih političnih prilikah, o razvoju zunanjih dogodkov in o vseh d-ogodkih v državi, tako da je članstvo v strokovnih in političnih vprašanjih vedno na tekočem.
Podružnica, ki šteje 58 članov, se je obvezala, da bo leto dni vzdrževala siroto in prispeva zato mesečno 1000 din čeprav je vedrina elanov nižjega položaja z nizkimi in najnižjiitni prejemki
Strokovna podružnica je izposlovala najpotrebnejšim članom nekaj nujne obutve.
Administrativno je na višku, kar ji priznava tudi Krajevni odbor zveze, vendar pa ji je delo, ki zahteva termine, cesto otežkoeeno, ker ji prihajajo navodila in naročila raznih organizacij mnogokrat prepozno.
rx<oryTrfoe<yrxx^XK>o^r>ccccxx>ooc<xxxxxxKjoooccc>c<xxx:ooo(xxxxx
Tekmovanje v Dalmaciji in Hrv. Primorju je doseglo, lepe uspeče. Popravljenih je več sto poslopij, ki jih je požgal okupator. V sirijskem okraju j® popravljenih okoli 160 poslopij. Da bi se lahko pospešilo delo pri gradnji požganih hiš ,o organ'zi-rali štiri zidarske skutine. V Šibeniku gradijo več bolniških poslopij-. Mesto šifce-o k je prekoračilo obnovitveni načrt porušenih hiš za 100 pdrtotiKov, a popravljenih poškodovanih šol za 303 odstotkov.
Kave knpge:
Izšle so sledeče knjige:
Miško Kranjec: »Tihožitja in pejsaži« In Ivan Potrč: Izdajalec«.
Enodejanko iz partizanskih časov »Izdajalec«. toplo priporočamo vsem podružnicam ta podeželskim odrom, ki pripravljajo kulturno-prosvetne prireditve. mimBnniiiiiiiniiffliiMiHiiHHiiiiiiHiinHHininiiimiiiiiiKHinimmtmiimnfflmmnfflMHiTimmnmnnniffiHimBB*
Maja Giavtf odbor Enotnih »toohovg&evez delavcev i» msmSBfiOJ Slovenije, Uredništvo in uprav8: Ljubljana, m&Wsr» SS-H-t tol, It,	Odgovora® urednica:	Boža. - TJs&arna »Slovenskega poročevalca«,