& Primorski —*%*' y—~~ jm cpj 7"^ nevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 2. februarja 1964 Leto XX. - St. 28 (5711) ' 1 Po francoskem priznanju LR Kitajske rj poročili Vlad Ul Kitajske \ to Francije o njunem so-Slasju, da navežeta dd-. plomatske odnose, je šepaj po številnih indikacijah, ki so v zadnjih desetih dneh dajale slutiti, da se bo to zgodilo v naj bližji pnhodnjosti, 2e dokončno, nedvomno pomembno in v bistvu pozitivno dejstvo. Namesto kratkotranje dileme, ki je pritegnila pozornost svetovne javnosti in ki je zadevala samo vprašanje, ali bo res prišlo do tega koraka ali ne> so sedaj na vrsti ugibanja o tem, kaj ta korak, ki je se-GaJ ze storjen, pomeni in kakš-5J, Posledice utegne imeti v širših mednarodnih oinošajih. •samo sporočilo, zgoščeno in Po vsebini omejeno na ugotovitev, da je bilo doseženo so-giasje o navezavi diplomatskih odnosov in imenovanju posla-"lk?v> v tem pogledu ne pove veliko. Nobenega dvoma pa m, da objektivnega smisla in pomena tega dogodka ni mo-5GCe razlagati niti pojasniti arugače kot v okviru vplivov širših činiteljev kakor tudi pozitivnih sprememb, ki na-v mednarodnih odno-sin sodobnega sveta. Francosko odločitev, da prizma Ljudsko republiko Kitajko, da naveže z njo diplomatke odnose — je treba razu-meti najmanj kot težnjo, da s Kitajsko razvijala osnov-ne oblike gospodarskega in poiti ene g a sodelovanja, ki so si-nvl V navadi- To je predvsem r.ealizma- Kot mnogi so-je bilo normaliziranje od-t Jl0Y.'s Kitajsko za Francijo temeljna predpostavka za pri-pogojev za realizacijo ni??., iniciativ v jugovzhod-Aziji ter pomemben element sn£Len?m Prizadevanju, da bi ^.rmela na svetovnem o- za^i.r?40 vlogo- ki si J« zamislil predsednik de Gaul- i;i__ viogo samostojne In ve- e S1*e- Takšnega razmišlja- vrLniedvomno ne moremo za-vreči kot nelogičnega ali neute-tJtovp. čeprav so franco-s-m motiirj verjetno kompleks- criii,6 narave.. Vendar pa fran-coskemu sklepu, ne glede na ®otlve’ niti najmanj ne mo-imft°w lzpG(ibiti pomena, ki ga ma T 8misIu afirmacije realizmi,’ • ot enega izmed pozitivni1 m več kot potrebnih nar Nbi,tnV,, me bilo «razumljivo in pravilno, da se med diskusijami, ki so se razvile po zadoščenju, ki ga je Jugoslavija s Titom na čelu prejela v letu 1856, jugoslovanski komu. n isti niso hoteli nikoli odpovedati stališčem, ki so si jih priborili*. Togliatti brani nato Jugoslavijo pred kitajskimi napadi in prihaja do naslednjega važnega zaključka: «S postopnim širjenjem sveta socialističnih dežel in ko te dežele postajajo vedno močnejše, se moramo privaditi mislim, da se tudi njihovo mednarodno delovanje razvija in razčlenja na bogatejši in vsestranski način kot v preteklosti. Ni mogoče omejiti vsega socialističnega sveta na en sam blok, pa naj bo ta vojaški ali političen. Mnogostranos t stališči »n pobud je na veliki liniji borbe za miroljubno in aktivno koeksistenco in za graditev nove družbe po. vsem združljiva z notranjo in mednarodno solidarnostjo socialističnih držav; še več, ta borba je ena tistih poti, po kateri se mora hoditi, če se hočejo doseči 4-gled, priznanje, novi pristaši na svetu, ki se tako naglo preobra-zuje na vseh celinah in na vseh področjih.* (Nadaljevanje na 2. strani) DANES skepi obisku Jugoslaviji. Janoša Kadarja v Nič manj zanimiv za opazovalce mednarodnega življenja ni odgovor predsednika Tita na poslanico predsednika vlade Uruščova od 31. decembra lani. V odgovoru se poudarja soglasnost s prepričanjem Uruščova, uda uporaba sile zaradi-reševanja teritorialnih in mejnih sporov ni v interesu nobenega naroda». Tito v svojem odgovoru poudarja zlasti, da «bi mednarodni sporazum o dosledni odpovedi uporabe sile v vseh oblikah za rešitev ozemeljskih sporov m mejnih vprašanj, ki ga predlaga predsednik vlade SZ, konkretiziral načela listine OZN in bi bil velik prispevek k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju mednarodne prakse». V Jugoslaviji $o brez dvoma u-godno sprejeli članek Togliattija, ki ga je napisal po svoji vrnitvi z obiska v Jugoslaviji. y članku je namreč prvič jasno povedano, kako je bilo pravzaprav z inform-birojevskim napadom na Jugoslavijo leta 1948, kar imenuje Togliatti «absurdno obrekovanje politične narave, za katere se je pozneje reklo, da si ga je izmislil Berja, komunisti pa mu niso ver- VAN ALLENOVI PASOVI ............................urn..............m,..m.........................................."...m.....m......."..m........................m «Ranger-6» bo danes ob 10,24 zadel Luno «Elektrona» redno nadaljujeta svoj let Nestrpno pričakovanje, ali bo «Ranger» redno oddajal slike Lunine površine - Izredna važnost podatkov obeh Elektronov za poznejša vesoljska potovanja ^PASADENA, 1. — Predstavnik laboratorija v Pasadeni je nocoj javil, da «Ranger 6» redno nadaljuje pot < proti Luni, ki bi jo moral zadeti jutri ob 10.24 po srednjeevropskem času. Izjavil Je, da gre vse v največjem redu. Znanstveniki v Pasadeni so zaposleni z zapletenimi matematičnimi računi, da določijo pravilno usmeritev šestih televizijskih aparatov na raketi, da bodo mogle posneti iz najugodnejšega kota približno 3 tisoč fotografij Lunine površine, kar se bo zgodilo v zadnjih desetih minutah. Znak za začetek snemanja bodo dali po radiu z Zemlje. Znanstveniki le mislijo na razvijanje fotografij, ki jih bo «Ra.n-ger* oddajal na Zemljo istočasno s snemanjem. Od šestih televizijskih aparatov so nekateri opremljeni s teleobjektivom, drugi pa s širokokotmim objektivom. Slike bo sprejemala postaja Goldstone blizu 1 asadene. Takoj po razvitju slik jih bodo znanstveniki začeli analizirati. Računa n, da se bo 46 ur pozneje lahko vedelo za . rezultat, in če bo šlo vse po sreči, se bo moglo vedeti, kakšna je videti Luna z razdalje 600 metrov. >■ Ravnatelj načrta «Ranger» M. Schurmeier je izjavil, da ne bo moč videti s prostim očesom, ko bo «Ranger« zadel ob Luno. Verjetno pa bo nastal velik plamen, ki ga bo moč videti s teleskopi. Tudi sovjetska znanstvena satelita ((Elektron 1» in »Elektron 2» normalno nadaljujeta svoj let okoli Zemlje. Kakor je javila agencija T3««, j® ((Elektron 2» do 16. ure danes napravil dva kroga okoli Zemlje. ((Elektron 1» pa je v istem času napravil 19 krogov okoli Zemlje in je večkrat letel skozi notranji radioaktivni pas Zemlje. Vsi aparati na obeh satelitih redno delujejo. Dopisnik «Komsomol-skaje Pravde« Siforov, ki je do-pisni član sovjetske akademije znanosti, je izjavil, da ne bi tnogli računati na uspeh izstre-litve, če ne bi vsi radioelektron. ski sistemi rakete in satelitov delovali z največjo natančnost- jo. Vsi ti aparati so izvrstno o-pravili svoje nalbge. Znanstvenik nadaljuje, da so raziskovanja, ki so jih začeli z izstrelitvijo obeh satelitov, velike važnosti za specialiste ra-dioelektronike. Od stanja radioaktivnih pasov okoli Zemlje, od procesov, ki se v njih razvijajo, so v Veliki meri odvisne ne samo komunikacije s kozmičnimi postajami vesoljskih ladij, ki bodo potovale na druge planete, temveč tudi medkontinen-talne komunikacije na Zemlji, ki se včasih prekinejo. Ce bo moč do kraja spoznati procese v teh pasovih, nam bo to pomagalo določiti sistem zanesljivega In ustaljenega sistema svetovnih radiokomunikacij.’ Specialist za fiztko kozmičnih žarkov Ginsburg je izjavil: «E-den od dveh satelitov je bil postavljen v zelo visok tir. Malo vemo o procesih, ki se razvijajo v tej višini. Samo kozmične rakete so dosegle te višine, toda te so letele skozi radioaktivne pasove zelo malo časa, tako da ni bilo moč izvesti skrbnih raziskav, «Elektron 2» bo kro- žil okoli Zemlje dolgo časa i® bo zbral mnogo znanstvenih podatkov o sestavu teh pasov.* Znani specialist za astronavtiko Sterafeld piše: »Svet je zvedel za nov dosežek sovjetske ko-zmonavtike: Ena sama močna nosilna raketa je postavila v dva različna tira kozmična dvojčika. Kako se je rešil ta težavni problem? Mogoči sta dve metodi: prva metoda, ki se je uporabila pri izstrelitvi obeh e-lektronov, je v tem; izstreli se prvi saetlit in zatem nosilna ra-keta vednd bolj pospeši svoj let, dokler se ne izstreli drugi satelit, ki doseže veliko višino. Druga metoda je v tem: motorji nosilne rakete se ugasijo v trenutku izstrelitve prvega satelita. Gez nekaj časa se motorji zopet prižgejo in se izstreli drugi satelit. Izstrelitev dveh satelitov iz ene same rakete daje večje jamstvo, da bosta letela na isti ravni in da se bosta od časa do časa znašla nad isto točko zemeljske površine. Postaja namreč mogoče, izvesti sekci- (Nadaljevanje na 2. strani) Z veliko pozornostjo spremlja mednarodna javnost novo fazo vesoljskega tekmovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Pred dnevi so v ZDA izstrelili satelit «Echo», ki bo služil za mednarodne komunikacije. Znanstveniki Sovjetske zveze so obljubili sodelovanje pri poskusih. To je prvi konkreten korak za izvajanje nedavnega sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo o so-delovanju pri raziskovanju vesolja. Še posebno pozornost pa posveča svetovna javnost poskusu z ameriškim satelitom «Ranger - 6», ki bi moral po napovedih danes ob 10.24 zadeti Luno in deset minut prej oddajati na Zemljo 2000 fotografij Luine površine z razdalje približno 600 metrov. Prav tako mednarodna javnost pozorno spremlja izstrelitev dveh sovjetskih satelitov po imenu »Elektron-1» in »Elektron - 2». Važen napredek pri tem je, da so satelita izstrelili z eno samo nosilno raketo na dva različna tira okoli Zemlje. Prvi ima nalogo raziskovati notranji pas žarčenj, ki obkroža Zemljo, drugi pa zunanji pas, ki je mnogo više. To raziskovanje je izredne važnosti, ker bo omogočilo ugotovitev, ali bodo mogli poznejši astronavti pri potovanjih na druge planete brez smrtne nevarnosti leteti skozi te pasove, oziroma, kaj bo potrebno, da se pred žarčenjem zavarujejo. Kar se tiče ostalih dogodkov, naj omenimo predvsem, da so vsi trije glavni sindikati v Italiji po zadnjih sklepih vlade potrdili 24-umo stavko javnih uslužbencev, ker so mnenja, da to, kar nudi vlada, ne more znatno izboljšati - položaja javnih nameščencev. V zvezi s Ciprom so včeraj javili, da sta Grčija in Turčija sprejeli angleško-ameriški načrt za po-šiljatev atlantske sile na Ciper. Toda ciprska vlada je ponovila, da temu odločno nasprotuje, ker bi to pomenilo dejansko vojaško zasedbo otoka. Spričo tega je moč pričakovati, da bodo zlasti ZDA in Velika Britanija izvajale na ciprsko vlado močan pritisk. Ciprska vlada pa poudarja, da bi edino vojaška sila v okrilju Združenih narodov mogla zavarovati Ciper pred zunanjim napadom. Kar se tiče petkove de Gaullove tiskovne konference, je reakcija nanjo v ZDA povsem negativna. Ameriški predsednik je izjavil, da se ne strinja s predlogi o nevtralizaciji jugovzhodne Azije in da je dobil od novih voditeljev Južnega Vietnama zagotovilo, da bodo pospešili vojaške operacije proti narodnoosvobodilni vojski. Danes praznujeta Velika Britanija in Sovjetska zveza važno obletnico, to je 40. obletnico navezave medsebojnih diplomatskih odnosov. Ob tej priložnosti sta si zunanja ministra Gromiko in Butler izmenjala brzojavki z željami, naj bi se odnosi med obema državama izboljševali in naj bi se okrepilo njuno sodelovanje. Predsednik britanske vlade Home pa je objavil v »Izvestijih* pismo sovjetskemu ljudstvu, v katerem poudarja nujnost dobrih odnosov in sodelovanja med obema državama. Kar se tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom, so zanimivi predlogi ameriškega senatorja Claiborna Ta predlaga, naj ZDA »de faeto* priznajo Vzhodno Nemčijo ter meje na Odri in Nisi v zameno za jamstva za dostop zahodnih držav v zahodni Berlin. Po mnenju senatorja bi to bila podlaga za poznejše medsebojne koncesije in za nadaljnje zbliževanje med Vzhodom in Zahodom. 73. ROJSTNI RAN PREDSEDNIKA REPUBLIKE segnua Potrjena stavka javnih nameščencev Jutri seja vlade o zunanji politiki Socialisti bodo verjetno načeli vprašanje priznanja Kitajske - Giolitti sprejel delegacijo zveze demokratičnih občin, Nenni pa delegacijo zveze spolovinarjev RIM, 1. — Zveza javnih uslu žbencev CGIL je objavila sporočilo, v katerem potrjuje, da so se vsi sektorji in vse kategorije pridružile 24-urni stavki državnih nameščencev, ki je določena za sredo 5. februarja, ker so mnenja, da so sklepi včerajšnjega ministrskega sveta ne gativni. Avtonomni sindikati javnih Novi tajnik demokristjan ske stranke Mariano Rumor Uiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiriiiiiiiiiiiiiiiitimiiuiiiiif milil um im Pittermann zaključil obisk v Jugoslaviji Koča Popovič sprejel indijskega ministra DineSa Singa (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 1. — Po triGnevnem neuradnem obisku v Jugoslaviji je danes, odpotoval iz Zagreba na Du naj avstrijski vieekancler dr Pittermann Na letališču v Zagrebu so se od njega poslovili predsednik zvezne skup Cine Edvard Kardelj, predsednik izvr-nega sveta Hrvaške Mika Spiljak, avstrijski veleposlanik v Beogradu Karl Hnrtl in druge jugoslovanske osebnosti Med svojim tridnevnim neuradnim obiskom se je dr Pittermarm razgovarjal s preosednikom zvezne skupščine Edvardom Kardeljem, predsednikom tzvršnega sveta Jugoslavije Petrom Stamboličem in z drugimi visokimi Jugoslovanskimi funkcionarji o možnostih poglobitve lndustrijsko-tehničnega sodelovanja med Jugoslovansko in avstrijsko podržavljeno industrijo kakor tudi o sodelovanju med obema državama na področju železniškega in rečnega prometa, turizma in o možnosti povečanja medsebojne trgovinske izmenjave Avstrijskega vice-kanclerja Je sprejel tudi predsednik republike maršal Tito. Ob prihodu na Dunaj Je dr. Pit- termann izjavil avstrijskemu tisku, da ima zelo dobre vtise o svojih razgovorih v Jugoslaviji, kjer vlada želi okrepitev sodelovanja med jugoslovansko in avstrijsko industrij-jo. Avstrijski vieekancler je dejal, da bi se stiki, ki so do sedaj bili med posameznimi podjetji podržavljene avstrijske industrije z jugoslovanskimi podjetji, morali razširiti na širši krog. Dr. Pittermann je izrazil prepričanje, da bi razširitev sodelovanja z Jugoslavijo bilo koristno ne samo za avstrijsko podržavljeno Industrijo temveč tudi za ostala avstrijska podjetja. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes dopoldne namestnika indijskega ministra za zunanje zadeve Dineša Singa, ki Je prispel včeraj na obisk v Jugoslavijo. Pred tem so se v državnem tajništvu za zunanje zadeve začeli jugoslovansko-indijski razgovori. Kot se je zvedelo, so na dnevnem redu sledeča vprašanja: izmenjava pogledov o pripri novo koherenco nevezan: o aktualnih vprašanjih v mi nih odnosih ln končno vi ahsfto' jugošlovansko-iftdijskih odn uslužbencev in sindikati šolnikov, ki so se zbrali danes ter proučili položaj v zvezi z včerajšnjimi sklepi vlade, so tudi sklenili pridružiti se sindikatom CGIL, CISL in UIL in razglasiti za sredo 5. februarja prvo stavko. Nadaljnja 43-uma stavka pa bo 13. in 14. februarja, če se do tedaj stanje ne bo menjalo. Stavko so razglasili tudi ostali sindikati šolnikov, potem ko so se predstavniki CGIL, CISL in UIL sestali z ministrom za upravno reformo Pretijem. Kakor je znano, bo omenjenega dne stavkalo okrog dva milijona državnih uradnikov, železničarjev, poštarjev in šolnikov, če ne pride do sporazuma. Minister za promet je v zvezi s to stavko dal navodila, da se žago- prave sodelujejo tako pri pripravi, kakor tudi pri uresničevanju politike načrtovanja. Podpredsednik vlade Nenni Je spreje. danes dopoldne delegacijo zveze spolovinarjev iz Firenc, ki mu je prikazala potrebo po reformi na področju spolovinarstva in najnujnejše probleme, ki zahtevajo takojšnjo rešitev. Nenni je zagotovil delegaciji, da bodo v okviru kmetijskih zakonov, ki jih vlada sedaj pripravlja, našla ustrezno rešitev tudi glavna vprašanja, ki zadevajo spolovinarje. , Predsednik parlamentarne komisije za državni proračun La Malfa je bil pred dnevi na obisku pri predsedniku računskega dvora cav. Carboneju in mu je predočil potrebo, da bi računski dvor dostavljal tudi komisiji za državni proračun svoja poročila o poslovanju izredno velikega števila u-stanov, ki prejemajo redno, neposredno ali posredno, finančno pod----- iz državnega proračuna, da 40-letniea diplomatskih odnosov Anglije in SZ LONDON, 1. — Velika Britanija in Sovjetska zveza praznujeta jutri 4-0. obletnico navezave diplomatskih odnosov. Ob tej priložnosti je zunanji minister Butler boslal sovjetskemu zunanjemu mi-I nistru Gromiku brzojavko s čestitkami z želji?, da b; se odnosi in so. delovanje med obema državama še okrepili. Brzojavka dodaja, da želi Velika Britanija stalno izboljševati odnose med obema državama ter krepiti trgovinske in kulturne odnose. Tudi Gromiko je brzojavil Butlerju v enakem smislu. Predsednik britanske vlade Home objavlja v »Izvestijih« poslanico sovjetskemu ljudstvu. V tej poudarja potrebo odnosov dobrega sosestva med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo V teh štiridesetih letih, piše Home. so se odnosi med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo mnogokrat spreminjali. Potem ko smo bili zavezniki v najstrahotnejši vojni zgodovine, smo bili nasprotniki v najbolj neumni in nepotrebni vojni, t. j. v hladni vojni. Home izraža upanje, da splošno izboljšanje mednarodnega položaja narekuje nadaljnji razvoj trgovinskih in kulturnih odnosov med obema državama. Bivši sovjetski poslanik v Londonu Ivan Majski pa piše v istem časopisu, da so odnosi med obema državama kljub številnim težavam bili vedno zadovoljivi. tovi varnost vseh železniških naprav I pcro '7: državnega proračuna, da in prebivalstva hi parlament imel tako možnost Minister za upravno reformo Pre- ti, ki se je pred dnevi pogajal s sindikalnimi predstavniki, je izjavil, da ne bo poklical teh predstavnikov na nov razgovor pred sredo, temveč da bodo morali oni zahtevati sestanek, če bodo hoteli obnoviti pogajanja. V ponedeljek bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o zunanji politiki, potem ko bo zunanji minister Saragat poročal o nedavnih obiskih v ZDA s predsednikom republike, in v Londonu, kjer je imel razgovore z angleškimi državniki in voditelji laburistične stranke, končno pa tudi o razgovorih, ki sta jih predsednik vlade Moro in Saragat imela z za-hodnonemškima državnikoma kanclerjem Erhardom in zunanjim ministrom Schroederjem.' Domneva se, da bodo socialistični ministri postavili med razpravo o zunanji politiki vlade vprašanje priznanja Ljudske republike Kitajske, zlasti po potezi de Gaul-la, ki si od tega obeta velike gospodarske in politične koristi za svojo deželo. O tem vprašanju je napisal članek tudi bivši predsednik vlade Pella, ki sicer zatrjuje, da bo treba Kitajsko prej ali slej vendarle priznati, da pa bo treba ta korak napraviti sporazumno z atlantskimi zavezniki Italije. V senatu so predložili proračune sledečih ministrstev: ministr- stva Za notranje zadeve, za prosveto, za pravosodje, za javna dela, za delo. za obrambo, za trgovsko mornarico, za zunanje zadeve. za zaklad, za finance in za državni proračun. Proračune bodo dostavili v predhodno proučitev ustreznim parlamentarnim komisijam senata. V zvezi z ukinitvijo državnega monopola na banane se ie izvedelo v pristojnih krogih, da niso točne vesti, ki so se pojavile v časopisih glede zaključkov komiiiie. ki mora proučiti način ukinitve tega monopola, predvsem pa ni točno, da je komisija predvidela ukinitev šele čez pet let. Finančni minister Tremellonl bo predložil ne eni prihodnjih sej ministrskega sveta zakonski osnutek o ukinitvi državnega mo.r.opola na banane, ki upošteva predvsem koristi države: gre namreč za to, da ukinitev monopola ne bi zmanjšala dohodkov, ki jih država ima od prodaje banan, in da ne bi povzro. čili motenj na trgu s sadjem. Zaradi tega bodo le postopno ukinili državni monopol na banane Minister za državni proračun Giolitti je sprejel dopoldne delegacijo državne zveze demokratičnih občin, ki je postavila zahtevo, da tudi občine, pokrajine in dežele prispevajo pri pripravi petletnega načrta. Minister je zagotovil delegaciji, da je po njegovem mnenju nujno potrebno, da krajevne u- večjega nadzorstva nad poslovanjem teh ustanov. Taka učinkovitejša kontrola nad javnimi financami je zlasti nujna, ker je v ne posredni zvezi tudi z refdrmo državnega proračuna. La Malfa je v razgovoru z novinarji zaključi!, da je bolj kot kdajkoli prepričan da je tudi «moralizacija» upravnega življenja nujno povezana z o-krepitvijo kontrolne funkcije parlamenta. Jutri je rojstni dan predsednika republike: Segni ima 73 let. ASMARA, 1. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je odpotoval danes iz Asma-re v Mogadiš. U-radno sporočilo o razgovorih pravi, da sta imela Cuenlaj in etiopski cesar vrsto razgovorov o svetovnih vprašanjih. KOT JE BILO PRIČAKOVATI «NON HO L ETA PER AMARTL.> zmagovita popevka v Sanremu SANREMO, 1. — Popevka it N on ho Veta per amarti» (avtorja Pan. seri in Nisa), ki sta jo peli Gi-(lliola Cinquetti in patricia Carli s* je osvojila zmago na letošnjem festivalu v Sanremu. Po določilih letošnjega festivala je bila pro-Ola ena samo zmagovita popevka, medtem ko ni bila sestavljena lestvica za vse ostale popevke v finalu. Razsodišč je bilo 20 v različnih mestih Italije in vsako je bilo sestavljeno iz 20 članov. Od teh jih je bila polovica v starosti dn 25 let. polovica pa starejših od 25 let. Izbor popevk« »Non ho Veti Per amarti* je na splošne fial* tel na ugoden odziv. (Nadaljevanje s 1. strani) Italija V ponedeljek sta bila na uradnem obisku v Italiji zahodnonem-ška državnika kancler Erhard in zunanji minister Schroeder, ki sta se razgovarjala s predsednikom italijanske vlade Morom in z zunanjim ministrom Saragatom. Erhard pa je bil tudi na razgovoru pri predsedniku republike Segni-ju, hkrati pa ie bil v avdijenci pri papežu P avtu VI. O rezultatih teh razgovorov so mnenja precej deljena, pa tudi razlike, ki jih je opaziti med u-radnim sporočilom o razgovorih in vsebino tijkovne konference, ki jo je Erhard imel v prostorih združenja tujega tiska v Rimu, kažejo da ni šlo vse tako gladko, kakor si je Erhard verjetno obetal in kakor je to posredno priznal na tiskovni konferenci, ko je polemično pripomnil, da ni moč zahtevati, da bt vse države morale imeti enako politično ureditev, da bi se mogle usesti za isto mizo in se sporazumeti med seboj. Pa tudi sicer je uradno sporočilo o razgovorih med zahodnonem-škimi in italijanskimi državniki precej splošnega značaja, če izvzamemo obvezo, da bodo oživili tri mešane odbore, ki so jih bili imenovali že pred sedmimi leti, a so bili v tem času precej neaktivni. Gre za odbor, ki bi moral urejati gospodarske odnose med obema deželama, odbor za reševanje vprašanj italijanskih delavcev, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji, in končno za mešan odbor za kulturno sodelovanje. V ostalem pa se v sporočilu omenja, da si bosta obe državi še nadalje prizadevali za gospodarsko in politično integracijo Evrope, v katero spada seveda Velika Britanija, vendar pa da je treba ta smoter zasledovati vztrajno in potrpežljivo, da bx postopno premagali sedanje težkoče. Prav tako si bosta obe državi še nadalje prizadevali, da bi dosegli nove sporazume s Sovjetsko zvezo in da bi dosegli vsaj delne uspehe na poti splošne in nedzorovane razorožitve. V sporočilu seveda ni manjkala omemba večstranske a-tomske oborožitve NATO, vendar je rečeno glede tega le, da bosta obe vladi še nadalje proučevali to vprašanje, dokončna odločitev pa bo padla šele tedaj, ko bo to proučevanje zaključeno. Končno je o-menjeno tudi vprašanje združitve Nemčije in vprašanje Berlina, vendar se poudarja, da je treba ta vprašanja rešiti na miroljuben način. Glavni odbor Krščanske demokracije je izvolil Mariana Rumor-ja za novega političnega tajnika stranke, za namestnika tajnika pa sta bila imenovana fanfanijeve c Forlani in emorotejec« Scaglia, ki je bil hkrati postavljen za glavnega urednika glasila KD «71 Popo- NiiiiiiiiiiimmiuiitiiiitiuiiiiiiiiriiiiminifiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Johnson zavrača načrt de Gaulla nevtralizacije jugovzhodne Azije Odločno zavrača možnost sprejema Kitajske v OZN - Rockefeller pa je mnenja, da je sprejem Kitajske v OZN «zelo mogoč* - Senator Claiborne predlaga priznanje Vzhodne Nemčije WASMNGTON, 1. — Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci izjavil, da je zahteval od novih voditeljev Južnega Vietnama zagotovila, ki jih je tudi dobil, da bodo vojaške operacije proti narodnoosvobodilnemu gibanju pospešene. Na vprašanje, ali bi bilo moč nevtralizirati Severni in Južni Vietnam, je Johnson odgovoril: »Prepričan sem, da bi se taka možnost z naklonjenostjo proučila. Toda za sedaj ne vidim nobenega znaka o tem.» Johnson je nato jasno izjavil, da se ne strinja z včerajšnjimi de Gaullovimi predlogi za nevtralizacijo jugovzhodne Azije. S tem v zvezi je dejal. »Nisem mnenja, da bi bilo v korist svobode strinjati se s stališčem predsednika de Gaul-la. Predsednik de Gaulle ima pravico imeti svoje mnenje m ga je povedal. Mi smo povedali naše mnenje. Mnenja smo, da je akcija, ki jo vodijo v jugovzhodni Aziji, za nas edino mogoča.» ■IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIImimimiMIHIIIIIIIIMIIHIIItllllimilllllHIIIIllllimilllldllllllllllHIIMNIHMIIIIIIIUIIIIIiMIHtllllllllllHIlUtlllllltlllltIHIIIIIIMJMItllllllllllUHIItll Grčija ne podpira Cipra in sprejema silo NATO Skupen pritisk na predsednika Makariosa LONDON, 1. — fi* izredni seji grš e vlade so pretekli« noč sklenili »prejeti angleško-ameriški na-črt, naj bi poslali na Ciper vojaške sile NATt Načrt še ni bil uraano javljen ciprski vladi. Vendar pa je ciprski zunanji minister Kiprianos, ki je preteklo noč potoval iz Londona skozi Atene, izjavil, da je načrt nesprejemljiv. Dodal je, da je ciprska vlada pripravljena sprejeti mednarodno silo, samo če bi jo postavili pod okrilje Združenih narodov. Glavni smoter je namreč v tem, da se zagotovi o-bramba Cipra proti morebitnemu zunanjemu napadu. Tudi voditelj delegacije ciprskih Grkov Klerides je izjavil, da je angleško-ameriški načrt popolnoma nespreemljiv. Pripomnil Je: »Vrnili smo se na Ciper, da se posvetujemo. Malo upanja je, da bi mi sprejeli načrt, in seda) o-staja zelo majhna podlaga za pogajanja .» Zvedelo se je, da Je tudi Ma-karios sklenil zavrniti angleško, ameriški načrt. Makartos se je davi razgovarjal dve uri z zuna- njim ministrom Kiprianosom tn z voditeljem delegacije ciprskih Grkov Kleridesom, ki sta se vrnila v Nikozijo na posvetovanje. Angleški minister za odnose s Commonwealthom Duncan San-dys je danes potrdil, da sta grška in turška vlada sprejeli an-gleško-ameriški načrt. Predsednik turške vlade lsmet lnonu'je po seji turške vlade izja vil, da je imela londonska konferenca pozitiven uspeh in da mislijo poslati na otok vojaško silo NATO. Istočasno se bodo obnovila pogajanja za novo trajno rešitev spora. Pogajanja se bodo obno vila s posredovanjem prijateljske države, ki ne bodo niti ZDA niti tri države, ki jamčijo pogodbo o Cipru. Dodal je, da bo sila NATO ostala na otoku «vsaj tri mesece«. Sporazum določa, da se Grčija in Turčija odpovedujeta pravic; intervencije na Cipru na podlagi pogodbe o jamstvih ves čas, ko bo na otoku vojaštvo NATO. Tem vojakom bo poveljeval visoki angleški častnik. Grška vlada je pri sprejemu angleško-ameriškega načrta pred- lagala, naj bi prej grška, turška ameriška in angleška vlada skupno posredovale pri ciprskem predsedniku Makariosu in pri podpredsedniku Kučuku. Turčija pa, ki je sicer sprejela načrt, vztraja, naj se poveča število njenih vojakov na Cipru. Pričakuje se, da bodo sedaj izvajali izredno močan pritisk na ciprsko vlado, naj bi sprejela to zasedbo otoka in se odrekla zaščiti Združenih narodov. Nocoj so bile v Atenah demonstracije proti stališču, ki ga je zavzela grška vlada glede Cipra Med demonstracijo so vzklikali: «NATO proč od Cipra«, »Kolonialisti, roke proč od Cipra.« BUDIMPEŠTA, 1. — Podpredsed nik Socialistične republike Jugoslavije in tajnik CK ZKJ Aleksander Rankovič, ki je včeraj prispel na vabilo CK madžarske socialistične stranke dela na tridnevni obisk na Madžarsko, sl Je skupno z ostalimi člani jugoslovanske delegacije ogledal danes nekatere stanovanjske okraje v Budimpešti, znamenitosti mesta in eno tovarno. Johnson je dalje izjavil, da bodo ZDA še dalje nasprotovale sprejemu Kitajske v Združene narode. Guverner ’newyorške države Nelson Rockefeller pa je včeraj izjavil, da je sedaj moč imeti za • zelo mogoče«, da bo Kitajska sprejeta v OZN in da bi ZDA • storile najhujšo napako za prihodnost svobode, če bi jih vstop Pekinga pripeljal do tega, da bi zapustile to mednarodno organiza. cijo«.- Rockefeller je trdil, da bi umik ZDA iz OZN »prepustil sto držav te organizacije dominaciji komunistične Kitajske in Sovjetske zveze«. . Demokratični senator Claiborne pa gre še dlje in predlaga, naj ZDA storijo korak za združitev Nemčije, s tem da Vzhodno Nemčijo *de faeto« priznajo in sprejmejo meje na Odri in Nisi kot mejo med Poljsko in Nemčijo v zameno za jamstva za dostop zahodnih držav v zahodni Berlin. Senator pravi, da bi to bila podlaga za poznejše koncesije Sovjetske zveze v Nemčiji, ki l)i mojjle pripeljati do nadaljnjega zbližanja med Vzhodom in Zahodom in bi pomenile realističen korak na poti združitve Nemčije in rešitve nerešenih vprašanj v Srednji Evropi. Številne žrtve raznih nesreč BUENOS AIRES, 1. — Potniški vlak, ki je peljal iz Mar del Plata v Buenos Aires se je zaletel v tovorni vlak, ki je vozil pred njim. En vagon se je iztiril in padel v neko močvirje. Pri nesreči je bilo 25 mrtvih in kakih 50 ranjenih. Skoraj istočasno pa je nedaleč izgubilo življenje pet oseb. ko sta trčila neki avto in avtobus. GUERNAVACA (Mehika), 1 - Neki nepreviden vozač je zavozil z avtobusom na železniški prehod, čeprav je vedel, da prihaja vlak. Lokomotiva je zadela v zadnji del avtobusa. Pri nesreči je bilo osem oseb mrtvih in 29 ranjenih. Vozača So aretirali, ko je hotel pobegniti. CAGLIARI, 1. — Preteklo noč sta se na cesti iz Cagliarija proti Oristanu zaletela dva večja avtomobila. Štiri osebe so izgubile življenje, ena pa, je težko ranjena. LECCE, 1. — Dve letali iz letalske šole sta -e vneli pri pristajanju na letališču v Lecce. Oba pilota sta mrtva. HAAG, 1. — Obstaja bojazen za posadko holandske trgovske ladje «Titan». Zadnje sporočilo, ki so ga z ladje sprejeli, je javljalo, da je posadka ladjo zapustila. Nekatera radijska poročila z ladij že tudi govore o ostankih ladje »Titan«, ki so jih baje videli. Delegacija Vzhodne Nemčije v Ženevi ,ŽENEVA, 1. — Danes je prispela, v Ženevo dejegacija Vzhodne Nemčije, ki jo vodi pomočnik zunanjega ministra Georg Stibi. Delegacija ima nalogo «proučevati skupno s predstavniki, ki sodelujejo na ženevski konferenci nemški prispevek k razorožitvi in pomirjenju«. Sovjetski delegat Carapkin je pozneje izjavil, da bi morala tudi Za- hodna Nemčija poslati v Ženevo svojo delegacijo. Pripomnil je, da je treba prihod vzhodnonemške delegacije tolmačiti kot potrditev, da so Vzhodni Nemčiji pri srcu mir, razorožitev in pomirjenje. iiiiimHiiiiitiiiiiimimiiiimiiiiiMiiitiiiiiiiiiMiiiiiiii Vesolje (Nadaljevanje 1, strani) jo radioaktivnih pasov za proučevanje pojavov v njih. Čeprav je apogej prvega «Blektrona» 17.5-krat večji od perigeja, j« eliptični tir tega satelita neznatno različen od krožnega tira. Manjša os tira prvega Elektrona je komaj šest odstotko-v manjša od večje osi. Tir drugega Elektrona pa je zelo podaljšan: daljša os tira je dvakrat tolikšna kakor krajša os. Prou. čevanje radioaktivnih pasov v višini 406 do 460 kilometrov je dostopno samo prvemu Elektronu, v višini od 7100 do 68.000 kilometrov pa samo drugemu E-lekitronu. Od časa do čaaa prvi Elektron preseče črto, ki veže drugi Elektron s središčem Zem-lje. Tedaj je mogoče proučevati pojave v različnih višinah nad isto točko zemeljske površine« HA OLIMPIADI V INNSBRUCKU 4 ■ — --......—.... 5:3 Jugoslovanov italijanskim hokejistom V A skupini visoka zmaga Sovjetsko zvezo INNSBRUCK, 1. — Medtem ko je Sovjetska zveza premagala v hokeju na ledu porazila s katastrofalnim rezultatom Švico, Je tudi Jugoslavija, ki nastopa v B skupini olimpijskega turnirja, danes prijetno presenetila. V tekmi, ki je bila, sodeč po prvi tretjini, že izgubljena, so Jugoslovani v preostalih *- delih srečanje ostreje pritisnili ln prisilili Italijane na predajo. Izidi: A SKUPINA SZ - Švica 19:0 (1:0, 3:0, 6:0) CSSR - Finska 4:0 (1:0, 2:0, 1:0) LESTVICA SZ 6 točk Kanada in CSSR 4 Švedska, Finska in ZDA 2 Nemčija in Švica 0 Kanada, Švedska, Finska ln Nemčija so igrale tekmo manj. B SKUPINA Jugosl-ivlja-Itallja 5:3 (1:3, 2:0, 2:0) Avstrlja-Mad araka 3:0 (1:0, 0:0, 2:0) LESTVICA Avstrija, Poljska ln Japonska 4 t. Italija ln Jugoslavija 2 Norveška, Madžarska, Romunija 0 itlLADiNski NtkJOMET ' VlAkEGblO, 1. — tildi danait-njega kola mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja so naslednji: Bologna-Partizan (Beograd) 1:0 Genoa-Dukl* (Praga) 2:2 Juventus-Toulon (Francija) | 2:1 Roma-Austria (Dunaj) Fiorentina-Rijeka Inter-Daring (Belgija) J Milan-Aulburg (Nemč.) (1:0) (1:0) 5:0 3:1 4:1 2:0 (0:1) (3:0) (1:1) (1:1) (1:0) lo». V novem vodstvu KD je sedem edorotejcev«, sedem pristašev Fanfanija, pet emorotejcevs, dva pristaša »baze« in dva pristaša »rinnovamentoo. Tudi kljub dolgotrajnim pogajanjem med predstavniki vseh struj, ni uspelo pritegniti v vodstvo stranke zastopnikov Scelbovega «ljudskega centrizmau, tako da sg v sedanjem vodstvu KP zastopane izključno le tiste struje, ki podpirajo politiko levega centra. Glavni odbor je hkrati odobril proporcionalni sistem za izvolitev delegatov za bližnji kongres stranke ki bo od 27. do 30. junija letos. To pomeni važno zmago predvsem levičarskih struj »baze« in «rinnovamento», ki so bile do sedaj vedno preglasovane. Vietnam V četrtek je sikupina generalov pod vodstvom generala Kana izvršila vojaški udar in prevzela oblast. Udar je potekel brez prelivanja krvi. V sporočilu, ki ga je general Kan prebral po saj-gonškem radiu, je izjavit, da je vojska sklenila prevzeti vse funkcije prejšnjega odbora, ker dogodki v času od zadnjega državnega udara niso opravičili žrtev, ki jih je prispevala vojaka. «Nekatere osebnosti revolucionarnega odbora so mislile samo na svoje osebne koristi in so bile pripravljene, pridružiti se kolonializmu, da bi uveljavile nevtralistično proko-munistično politiko, ki bi pahnila deželo v suženjstvo.)) Vojska bo »iztrebila vietnamske izdajalce, ki so privrženi nevtralizmu«. Takoj po udaru so aretirali štiri ilane prejšnjega vojaškega odbora, katere general Kan obtožuje, da so kovali zaroto z agenti francoske vlade, da bi pripeljali Južni Vietnam na nevtralistične pozicije«. Dodal je, da so ti generali pripravljali udar, ki bi ga izvedli is/tega dne, ko je Francija priznala LR Kitajsko, in temu bi sledil sporazum na podlagi fran. coskih predlogov o nevtralizaciji. Preden so zavzeli predsedniško palačo, je voditelj udara general Kan obvestil ameriške oblasti v Sajgonu, kakšne spremembe namerava izvesti v vladi; »ker so nekateri njeni člani tajno podpirali francosko linijo nevtralizacije Vietnama«. Francosko priznanje Pekinga je samo eden od razlogov novega udara. Osnovni razlog sedanjih sprememb kakor tudi vseh morebitnih poznejših sprememb v Sajgonu so ameriške težnje v tem delu Azije. Ameriški poslanik Cabot-Lodge je dva dni pred udarom izjavil, da bo ameriška politika v Južnem Vietnamu ostala nespremenjena. ZDA so očitno želele in odredile samo osebne, ne pa politične spremembe v Južnem Vietnamu Generalu Minhu so očitali, da ni dovolj odločen pri izvajanju ameriške politike in vojne proti osvobodilnemu gibanju, morda pa je tudi pokazal nekaj simpatij do Francije. Dejansko se v Južnem Vietnamu ni torej nič menjalo, ker so po novem udaru na oblasti stari generali, ki so prej sodelovali z Diemom in pozneje po udaru z Minhom. Zato se nadaljuje vojna proti narodnoosvobodilni vojski. Nadaljuje se ne samo, ker niti Diem niti Minh nista mogla likvidirati osvobodilnega gibanja, ki se naslanja na ljudstvo, tenu več ker so ZDA mnenja, da je moč najti rešitev z orožjem. Zaradi tega je pričakovati še nove «udare*. Toda naj pride do kakršnih koli osebnih spremem z namenom, da se nadaljuje politika sile proti osvobodilnemu gibanju, bodo vse nove osebnosti naletele na enake težave, na kakršne so naleteli Diem in vsi za njim. Novi vojaški odbor prav gotovo ne bo imel v vojni proti Vietkongu večjih uspehov kakor prej nji. V Južnem Vietnamu ne bo mogoča prava rešitev dokler bo ta dežela ostala člen v verigi ameriških vojaških oporišč okoli Kitaj, ske, in dokler ne bo prišlo do te. meljite spremembe režima, ne pa samo ljudi. Ciper Konferenca, o Cipru v Londonu je zašla v slepo ulico in Turčija je že napovedala svoj umik. Pozneje je ta svoj sklep preklicala, ker je ameriška vlada na angleško pobudo pripravila načrt, na podlagi katerega naj bi na Ciper poslali »mednarodno silos, ki bi jo sestavljali vojaki nekaterih držav NATO in med temi tudi turški in grški vojaki. Seveda so Angleži in Američani delali račun brez krčmarja. Ciprska .vlada se je namreč takim intervencionistič-nim načrtom odločno uprla in poudarila, da sprejema samo mednarodne sil« Združenih narodov, o čemer pa mora prej odločati Varnostni svet. S tem bi imel Ciper večja jamstva proti morebitni turški invaziji otoka. Tajnik OZN U Tant 1e pozval Grčijo, Turčijo in Ciper, naj skušajo sporazumno rešiti spor. U Ta nt je odpotoval na daljši obisk v nekatere afriške države. Obljubil pa je, da se bo takoj vrnil, i« bi bilo potrebno. V Londonu so s prikritim zadovoljstvom sprejeli napoved Turčije, da bo zapustila konferenco. Z odkritim nezadovoljstvom pa so sprejeli zahtevo Makariosa, naj na otok pridejo čete Združenih narodov. Sovjetska agencija Tass pa je objavila sporočilo, da Sovjetska zveza podpira zakonite težnje ciprskega ljudstva, da si zagotovi svojo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. Sovjetska vlada obsoja vse poskuse tujega vmešavanja na Cipru. V sporočilu je rečeno, da je ciprska vlada obvestila sovjetsko vlado, da je resna nevarnost napada n0 Ciper. Zato Varnostni svet, ki mu je poverjena naloga čuvanja miru in mednarodne varnosti, ne more več stati ob strani ter mora povedali svoje mnenja v obrambi neodvisnosti Cipra. Razen tega je sovjetski del/egat v OZN poslal U Tantu pismo, v katerem poudarja, da spada sedanje stanje okoli Cipra pod pristojnost Varnostnega sveta, in edino ta organizem (ma nalogo sprejeti ukrepe, da se, zavarujeta mir in varnost na - tem področju. Francija-Kit&jska Kakor se je več dni napovedovalo in o čemer pišemo tudi v u-vodniku, sta Francija in Kitajska navezali medsebojne diplomatska odnose in sklenili, da bosta njuna veleposlanika zavzela svoje mesto v treh mesecih. Da tedaj pa bosta v obe prestolnici odšla odprav, nika poslov. Cangkajškova vlada na Formozi je takoj poslala pariški vladi ostro protestno noto, v kateri pravi, da je Francija izvršila «sovražno dejanje« proti For-mozi. Dalje pravi Cangkajškova vlada, da nasprotuje tezi o »dveh kitajskih državah)). Ze naslednjega dne je prišlo do nesoglasja med Parizom in Pekingom, vsaj na videz. V Pekingu so namreč objavili uradno sporočilo, ki pravi: «Kct edina zakonita vlada, ki predstavlja vse kitajsko ljudstvo, > vlada LR Kitajske začela pogajanja in sklenita sporazum s francosko republiko glede navezave diplomt-skih odnosov med obema državama. V skladu z mednarodno prakso pomeni priznanje nove vlade neke dežele konec priznanja stare vodilne skupine, ki jo je zrušilo ljudstvo te dežele. Zaradi tega predstavniki stare vodilne skupine ne morejo veljati za predstavnike te dežele in ne morejo biti navzoči ob strani predstavnikov nove vlade v isti deželi ali v neki mednarodni organizaciji. V tem duha se je vlada LR Kitajske sporazumela z vlado francoske republike o navezavi diplomatskih odnosov in o izmenjavi poslanikov med Kitajsko in Francijo. Kitajska vlada, ima za potrebno poudariti, da je Tajvan sestavni del kitajskega ozemlja, in da je sleherni poskus, da bi ločiti Tajvan od Kitajske ali ustvarili tako imenovani dve kitajski državi, popolnoma nesprejemljiv za kitajsko vlado in ljudstvo.» Predstavnik francoske vlade po je zanikal, da se je francoska vlada sporazumela o priznanju pekinške vlade kot edine zakonite kitajske vlade, in da je izjava pekinške Vlade enostransko dejanje, ki na noben način ne obvezuje Francije. Vse kaže, da se je francoska vlada uštela glede reakcije Formoze. Računala je, da bo ta takoj prekinila diplomatske odnose. Toda kakor kaže, je popustila pred pri-govarjanjem ameriške vlade, ki se sedaj kar očitno veseli «spora», ki je nastal med Francijo in Pekingom takoj po navezavi diplomatskih odnosov. Na Formozi so izjavili, da ne bodo prekinili diplomatskih odnosov s Francijo, in da prepuščajo sleherno pobudo Franciji. Francija pa očitno želi prepustiti to pobudo Formozi. Na splošno pa prevladuje mnenje, da vse to ne bo oviralo nadaljnjega razvoja odnosov med Pekingom in Parizom, čeprav se bo morda imenovanje poslanikov zaradi tega zavleklo več kot predvidene tri mesece. De Gaulle - Predsednik de GaWe je ime} v petek svojo redno polletno tiskovno konferenco, na kateri ie • pojasnil aktualne in druge značilne politične akcije Francije. Z® razliko od dosedanjih tiskovnih konferenc de Gaulle. ni načel nobenega novega vprašanja iz mednarodnih odnosov dl i notranjega, položaja Francije, tako da je b'l sestanek z novinarji po pariških ocenah nemara najmirnejši od vseh dosedanjih. Največ je de Gaulle govoril o francoskem notranjem položa'U oziroma bilanci pete republike, ki je te dni dopolnila pet let obstoja. Nadalje je govoril o odnosih Francije z manj razvitimi deželami, potem pa o navezavi diplomatskih odnosov med Parizom in Pekingom. Kar se tiče evropskih problemov, je de Gaulle izrazil zadovoljstvo, da so francoski partnerji sprejeli sklepe o kmetijski integraciji. Glede politične enotnostl pa je priporočil svojim partnerjem, naj ne kažejo preveč «centrifugalnih teženj» in naj si ne prizadevajo potopiti Evrope v širšo atlantsko skupnost. Sprejmejo naj rajši prejšnje francoske predloge (Fouchetov načrt) o u' resničitvi te enotnosti, pri čemet1 bo vsaka država ohranila svoje naravne atribute samostojnosti in suverenosti, »česar ni mogoče prepustiti kaki mednarodni organizaciji strokovnjakov. •Sodelovanje z nezadostno razvitimi deželami je zdaj velika ambicija Francije». S temi besedami je de Gaulle zaključil svoje polurno pojasnjevanje, ko je odgovarjal na vprašanje, kako namerava Francija pomagati tern deželam. Pri tem je poudaril, da daje Francija za to pomoč 7 milijard frankov (5 milijard državne, 2 milijardi pa privatne P0" moči). Ugotovil je, da je to razmeroma veliko več, kot dajejo druge države, tudi največje. De Gaulle je postavil pogoj za francosko pomoč nezadostno razvitim državam, da obdrži Francija pravice, ki so ji priznane za izkoriščanje nekaterih surovin, • na primer dela alžirskega petroleja, do česar nismo ravnodušnih. • Seveda, tisto, kar jemljemo od teh držav, je veliko manjše od tistega, kar dajemor, je rekel de Gaulle. •Toda že samo dejstvo, da tisti, ki jim dajemo, dajejo nekaj tudi nam, je za nas velikega pomena in seveda bomo manj pripravljeni veliko dajali tistemu, ki nam ne- bo dal nič»-De Gaulle je potem poudaril, dfl je Francija navezala » Kitajsko • samo uradne stike«. Pojasnjujoč francosko odločiteo o priznanju vlade LR Kitajske, J* de Gaulle dejal, da je skoraj osa Kitajska že 15 let zbrana okroP ene vlade. Do tujine nastopa kol neodvisna in suverena država. Francija je sklenila normalizirati svoje odnose z LR Kitajsko, Prl čemer je v Pekingu naletela na enako namero. De Gaulle je ugotovil, da »v Aziji ni nobene politične stvarnosti, tičoče se Kambodže« Laosa, ki ne zanima Kitajske ah nima zveze z njo. Na tej celini n* more biti ne miru ne vojne mimo Kitajske. Nemogoče si je zamisliti, da bi kdaj koli sklenili dogovor o nevtralnosti držav Jugovzhodne Azije — čemur mi. Francozi, Prl' pisujemo posebno in iskreno pozornost — ne da bi pri tem sodelovala Kitajska. V to nevtralnost morajo seve privoliti zainteresirane države, treba pa jo je zajamčit1 tudi na mednarodnem torišča* Nevtralnost v jugovzhodni Azil’ izključuje tudi vsako oboroženo akcijo, ki bi jo podpirala, katera koli država, izključuje pa tudi v5® oblike multilateralne zunanje tervencije. Nevtralnost je v n"-šem času edini položaj, ki se skl®’ da z mirnim življenjem in napredkom prebivalstva. Prav tok" se spričo pomena Kitajske, njene veljav« in njenih tedanjih potrl" ter perspektiv njene prihodnost' ta dežela čedalje bolj vpleta v «*" terene in skrbi vsega človeštva. S tem, da Franclje navezuje stike s Kitajsko, kar so sicer storita tudi druge zahodne države, sama priznava svet tak. kakršen ]*■ Odgovornost pevskih zborov Vsakega ljubitelja slovenske pesmi je razveselila, lahko rečemo tudi navdušila, naravnost plebiscitarna udeležba poslušalstva na zadnji reviji pevskih zborov v Trstu. Do zadnjega možnega kotička napolnjena dvorana je na nedvoumen način dokazala, da so vse govorice o brezbrižnosti nasproti zborom, o njihovi zastarelosti in preživelosti neutemeljene. In tudi če sprejmemo tezo, da je dober del publike Pritegnil nastop domačega zboji, zbora, v katerem poje brat, moz, sin, prijatelj, to vendar ne spremeni dejstva, da tvorijo .,in njihovi prijatelji in so-odmki velik in zelo številen uei naše javnosti. In da je tre-a. o tako številni publiki vo-mtr račune. Prešernova proslava Osrednjo Prešernovo proslavo bo Prosvetna zveza priredila K * i' nl* Kulturni program oo letos nekoliko kraju že za-V1111 tega, ker je bila v januarju revija pevskih zborov, kate-v. so se udeležili skoraj vsi na-zbori. Osrednja točka letošnje proslave bo podelitev pri-znalmh diplom, s katerimi se o° Prosvetna zveza oddolžila evilmm kulturnim delavcem, Z* so sk°zi dolga leta, večinoma v težkih, dostikrat tudi ze-■o nevarnih prilikah vztrajno ueiovah na prosvetnem področ-JU- Prireditev nam bo nudila Priložnost spoznati vse te na-e Požrtvovalne pionirje. »kom ^ vbori so s takim obi-nie^oid0blh za svoje nadalj-Pev^* 10 ?Iav krepko spodbudo. S&tSJSLSSM . aga um dolžnost, da tej pu- bliki nudijo čim boljše programe. Ja vnosti, ki je s takim razumevanjem sprejela lepo, povprečno in — bodimo odkriti — tudi podpovprečno peti e, moramo dokazati, da imajo naše vaje uspeh. Dokazati moramo, da moremo naši javnosti nuditi res umetniški užitek, dokazati, da počasi a stalno napredujemo. Dokazati, da naši zbori res nekaj dajejo. Glede na veliko zanimanje za take prireditve, namerava Prosvetna zveza v bodoče bolj pogosto prirejati pevske revije. Dolžnost pevskih zborov pa je, da pokažejo na vsaki naslednji reviji opazen napredek. In to v vsakem pogledu. Tako v izbiri programa kakor v popolnejši izvedbi. Glede programa bi pripomnil, da naši zbori še: vse premalo cenijo našo narodno pesem, še vedno se marsikateremu zdi za malo. da bi prepeval preprosto narodno pesmico. Čeprav bi ravno narodna pesem, seveda lepo in z razumevanjem zapeta, imela pri poslušalcih največii uspeh. Lep primer nam nudi Slovenski oktet: čeprav ima v svojem repertoarju najbolj zahtevne skladbe mednarodnih mojstrov, se mu vendar ne zdi nevredno, da vključi v svoj program tudi narodno pesem. In dela s temi tudi gramofonske plošče! Prav tako bi se še mnogo dalo narediti v pogledu kvalitetnejše izvedbe. Prvo. kar bi morali odpraviti, je preglasno ali kričavo petje. Res, da so danes v modi tako imenovani pevci kričači. A zavedati se moramo, da je to le trenutna moda, ki bo prav tako izginila kot se je pojavila in da nam to ne more biti vodilo za delo v daljši perspektivi. Ne smemo pozabiti, da kak forte ima le takrat vso svojo izrazno moč, če pride kot poudarek na takih mestih, ki to izrecno zahtevajo. Končno je tudi forte zelo relativen pojem. Forte, ki ga izvede zbor, ki poje pretežno piano ali pianissimo, bo imel na poslušalstvo neprimerno večji učinek, kakor forte zbora. ki poje ves čas tako. Poleg tega pa trajno glasno petje pevce po nepotrebnem prehitro utruja. Tudi bi bilo priporočljivo, da bi polagali večjo pozornost na izgovarjavo. Ta naj bi se bolj zgledovala na književni sloveščini. Razume se, da mora biti intonacija vedno čista. Toda v tem pogledu so naši zbori še kar zadovoljivi. V vseh teh problemih čaka naše pevovodje še težko delo. Brezdvomno ga bodo tudi izvedli, če jih bodo pevci podprli z rednim obiskovanjem vaj in s prizadevnim sodelovanjem na istih. Eni in drugi smo dolžni to storiti po zaupnici, ki nam jo je dala javnost. Gledati moramo, da tega zaupanja ne bomo z našo nemarnostjo zapravili. Ubald Vrabec V torek, 14. januarja je v Slovenskem klubu predaval hrvatski me-džimurski književnik Joža Horvat. S svojim prikupnim načinom pripovedovanja, humorističnim in resnim obenem, polnim bridkih in težkih življenjskih izkušenj, je ugledni gost kluba na mah osvojil številne tržaške poslušalce. Nalil nam je vedro pristnega ljudskega humorja a še več nepotvorjene, v globini srca doživete in zakoreninjene ljubezni do svojega rodu in do svoje domovine, katero je pomagal graditi z orožjem v roki in jo gradi sedaj z ostrino in toplino svojega peresa. Na sliki Joža Horvat podpisuje izvode svojega zadnjega romana «Maček pod čelado* Nenehno napredovanje v dejavnosti p. d. «Briški grič» v Števerjann Mešani pevski zbor, instrumentalni kvintet, izleti in novi sedež, to so trdni temeljni kamni, ki so jih položili požrtvovalni briški prosvetarji Na zadnji reviji pevskih zborov v prvomajski dvorani v Trstu je poleg drugih nastopil tudi pevski zbor prosvetnega društva «Briški grič« iz Steverjana. Poznavalec razmer v naših zborih je na tej reviji mogel ugotoviti, da se je števerjanski zbor od zadnjega nastopa na reviji v Križu precej spremenil. Pevcem, ki so nastopali poprej, so se pridružile še pevke Z doprinosom lepega spola se je števerjanski zbor številčno povečal in dose- 'moritve novega sedeža prosvetnega društva »Ivan Trinko* v Čedadu. Na sliki tržaški in goriški gostje med beneškimi Slovenci gel nad 25 članov. Postal pa je tudi kvalitetnejši, da je s svojim petjem prijetno presenetil. Napredek na področju vokalnega udejstvovanja pa ni osamljen primer v dejavnosti prosvetnega društva. Opaziti ga je mogoče tudi na drugih področjih. Posebno gre omeniti glasbeno življenje. Steverjan je bil med prvimi, ki je dal življenje Glasbeni šoli v Gorici. Mladina iz Brd je bila med prvimi učenci te šole. V njej so si številni fantje pridobili že v času enega leta dokaj solidno teoretično in praktično znanje. Spočetka so trije gojenci tg šole ustanovili svoj trio, kateremu sta se pridružila š* dva„ Oobili so tudk pevko, taleo da je zasedba dojpjj izpopolnjena. Na Goriškem Solze, večkrat nastopali in vsepovsod lih je občinstvo toplo sprejelo. Vsak nastop pevskega zbora ali instrumentalnega ansambla privabi na prireditev veliko števi- lo občanov, ki gredo »navijat« za svoje zastopstvo. Na revijo pevskih zborov so se odpeljali z velikim avtobusom ter se nazaj grede ustavili na Krasu, kjer so prebili večer v prijetnem razpoloženju. Kaj pomeni ta široka solidarnost vaščanov s Svojimi pevci in instrumentalisti? Pomeni, da je društvo tisto središče, v katerem živi dobršen del vasi, da veliko število vaščanov vidi v društvu narodno obrambni, prosvetni »n tudi rekreacijski značaj; pomeni, končno, da se v društvu dobro počutijo, ker predstavlja simbol vseh njihovih najplemenitejših teženj. Steverjansko prosvetno društvo je priredilo lansko leto dva u-spela plesa na «brjarju» Eden je bil združen s pevskim koncertom, drugi pa s praznikom grozdja. V tem letu ima v načrtu več zabavnih prireditev, ki bodo predstavljale nadaljevanje uspešnih praznikov iz prešnjih let. Pri tem je nadvse razveseljivo dejstvo, da skrbijo za dober izid prireditev mlajši kakor tudi od-raslejši člani društva. In morda ravno v tej organski povezavi dveh generacij je iskati tisti polet, s katerim se SteveTrjanci lotevajo svojih nalog ter jih u-spešno opravljajo. Pridni kot so in složni, da so lahko za vzgled, so brez velikega hrupa sklenili usposobiti prostore na Valerišču, kjer je bila nekoč osnovna špU, ra društvene potrebe. V zgradbi, ki je primimo velika,: bo mogoče pripra-viti manjše prireditve za domačo publiko, lahko jo bodo uporabljali za vaje. in tudi manjši športni in rekreacijski dejavnosti bo popolnoma ustrezala. Ob zadnjih praznikih so na sedež pri Kejevih pritrdili velik napis in ga osvetlili. Z njim so želeli vesel božič in srečno novo leto vsem vaščanom. VuT-čila za, praznike z najboljšimi željami so poslali tudi vsem družinam. Prosvetno društvo «Briški grič« je s tem pokazalo svoj topel človeški odnos do vseh domačinov. Zares, nekaj takšnega - je sposobno lahko samo društvo, ki je doumelo, kako važna je ravno v naših krajih sloga in ljubezen med vsemi, ki so dobre volje. Naj gredo tem požrtvovalnim prosvetašem v Brdih tudi naše iskrene želje, da bi v novem letu dosegli na ljudsko prosvetnem področju še nove in večje uspehe. CnrovH Vesel Ob robu prireditev naše Glasbene Matice Poleg glasbenega pouka, kt predstavlja prvenstveno dejavnost Glasbene Matice odnosno njene Glasbene šole, se naša osrednja glasbena ustanova že od vsega početka trudi, da bi posredovala vrsto kvalitetnih glasbenih prireditev z lastnimi močmi in z gostovanji solistov in ansamblov iz Jugoslavije in od drugod. kjer so nastopili gojenci glasbenih šol iz Trsta, Gorice in Šempetra. V mesecu februarju bo pripravila šola nastop mlajših gojencev v Trstu Ker je letos dotok gojencev razmeroma večji kakor prejšnja leta, bo verjetno treba omenjeni nastop razdeliti na dva večera. Tako je Glasbena Matica od leta 19-19, ko je pristopila k sistematičnemu organiziranju glasbenih prireditev, pripravila našemu občinstvu preko 70 koncertov ter številne prireditve folklorne in zabavne glasbe. Sem niso všteti javni nastopi gojencev Glasbene šole (preko 80) tet sodelovanje, ki ga je šola nudila številnim ljudsko-prosvetnim organizacijam s tem, da je podprla njihovo delovanje z nastopi svojih gojencev in ansamblov. Čeprav je pri tem njenem delu naletela na številne ovire predvsem zaradi pomanjkanja lastne koncertne dvorane, zaradi finančnih težav in še zaradi toliko drugih nevšečnosti, pa vendar ni odstopila od naloge, ki si jo je zastavila. V teku let si je pridobila stalno nočinstvo, kar kaže, da je bilo njeno delovanje na tem področju pravilno zastavljeno, čeprav zaradi že omenjenih težav večkrat ni bilo mogoče izpolniti vseh načrtov ter je bilo često potrebno pristopiti h kompromisnim rešitvam. Na dveh zaključnih Akademijah bo šola prikazala prerez svojega dela. Na prvi bodo nastopili gojenci kot solisti z orkestrom Glasbene Matice, pri drugi pa bo poleg orkestra nastopil tudi združeni mladinski pevski zbor in zbor harmonik, ki se je pred kratkim lepo uveljavil pn produkciji v Gorici. Razen priljubljene Hayd-nove «Otroške simfonije*, pri kateri bodo sodelovali tudi mlajši gojenci, bo spored te Akademije obsegal nekatera dela, ki so naslonjena na domačo glasbeno folkloro. S tem sporedom bo šola Glasbene Matice gostovala tudi izven Trsta, vsekakor pa v Šempetru, kamor jo je povabila tamkajšnja Glasbena šola. Z dograditvijo Kulturnega doma bo odpadel problem dvorane, še vedno pa bo treba iskati finančne možnosti, da se bo organizacija njenih glasbenih prireditev mogla nemoteno odvijati Pri tem moramo poudariti, da je naloga Glasbene Matice pritegniti čim širši krog občinstva. Zato ne bo mogoče uveljavljati v naši koncertni politiki ekonomskih cen za vstopnino, ki mora biti taka, da bodo koncerti zares dostopni gmotni zmogljivosti naših ljudi. Moramo pa takoj poudariti. da je že skrajni čas, da se javna oblast zgane in podpre koncertno dejavnost Glasbene Matice, kakor podpira podobno dejavnost drugih institucij. Zahtevo po tej podpori priznavajo oblasti same že s tem. da ji že vrsto let pošiljajo okrožnice z vabilom naj vlaga prošnje za podporo njene koncertne dejavnosti. Sodimo, da bi se moglo koncertno udejstvovanje Glasbene Matice ob ugodnejših pogojih zares polno razviti. Z rednejiimi, na daljše razdobje določenimi koncerti, bi mogli v večji meri pristopiti k smotrni izbiri izvajalcev in izvajanih del. Z vrsto mladinskih koncertov pa bi opravili na področju mladinske glasbene vzgoje pomembno delo. pn čemer bi bilo koristno opremiti fcon-cene s primernimi komentarji, kar bi poslušalcu. tci se dostikrat ne znajde v obilici vsebinskih in oblikovnih problemov posamezne sklad be, približali glasbeno delo. Koncertni spored prve zaključne Akademije (solisti z orkestrom) pa je šola Glasbene Matice uvrstila v repertoar nekaterih svojih gostovanj izven Trsta. Tako je predviden sredi marca nastop v prenovljeni koncertni dvorani «Tartini* v Piranu, a konec istega meseca bo na povabilo Srednje Glasbene šole iz Dubrovnika gostoval ansambel Glasbene Matice v Dubrovniku in ob povratku še na reki, kjer bo istega dne tudi otvoritev razstave tržaških slovenskih slikarjev Sredi meseca aprila pa se bodo gojenci-solisti in orkester Glasbene Matice predstavili tudi v Sloveniji, kjer bo tamkajšnja Zveza Svobod in prosvetnih društev organizirala koncerte v dveh večjih centrih, predvidoma v Ljubljani in v Velenju. Seveda se bodo ob koncu šolskega leta zopet zvrstili številni nastopi gojencev v krajih, kjer delujejo podružnice šole Glasbene Matice ter v Gorici. Izven okvira šole je Glasbena Matica organizirala letos gostovanje Slovenskega okteta, ki je s svojim odličnim izvajanjem ponovno utrdil sloves enega najboljših tovrstnih komornih pevskih ansamblov. V okviru izmenjav je gostovala v decembru Glasbena šola iz Šempetra, ki je z nastopom svojih dijakov pokazala lepo raven in resnost, s katero pristopajo h glasbeni vzgoji mladine. Na samostojnem solističnem večeru pa je pianistka Tatjana Vršič, bivša gojenka šole Glasbene Matice izvajala vrsto del klavirske literature ter ponovno uveljavila svoje muzikalne vrline. Toliko na kratko o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo našo koncertno politiko. Sicer pa je problematika o tem precej obširna in zlasti v pogojih našega delovanja tudi zapletena, ter zahteva temeljitejše razprave kot npr. vprašanje obstoja večjega osrednjega pevskega zbora, brez katerega ni mogoče pristopiti k izvedbam zahtevnejših vokalno - instrumentalnih skladb, vprašanje redne strokovne glasbene kritike, koordinacija med posameznimi kulturnimi prireditvami itd. V teku letošnje sezone sta predvidena še dva koncerta. Na prvem bosta našemu občinstvu že dobro poznan in priljubljen violinist Dejan'Bravničar in orkester Glasbene Matice pod taktirko Oskarja Kjudra izvedla Vivaldijeve *štiri letne čase*, za zaključek sezone pa Se bodo predstavili v Trstu študentje Srednje Glasbene šole iz Dubrovnika, ki bodo na ta način umili obisk šoli Glasbene Matice. 7 Vivaldijevimi *štirimi letnimi časi* bo Glasbena Matica gostovala tudi izven Trsta, predvidoma v Ferrari, v eni tamkajšnjih koncertnih dvoran; v kolikor bo dopuščal čas in finančne možnosti pa morda še drugje. Letošnji koledar šolskih in koncertnih prireditev Glasbene Matice kaže precejšnjo razgibanost - kljub temu, da so tudi tokrat težave s koncertno dvorano Avditonum — težave, ki so postale v zadnjih letih že kar kronične. Tako je Sola Glasbene Matice pripravila dve prireditvi svojih gojencev, prvo p Trstu drugo pa v Gorici, Iz povedanega je razvidno, da je letošnji delovni načrt Glasbene Matice precej obširen in zahteven ter bodo morali njeni sodelavci pošteno zavihati rokave. Cimprej pa bo potrebno pripraviti načrt za delovanje v Kulturnem domu, da nas ne bo otvoritev našla nepripravljene. Gojmir Demšar Izrazi težnje po enotnosti Na Tržaškem je bilo že več pomembnih kulturnih prireditev, na katerih je več ali manj jasno prišla do izraza težnja po enotnosti na področju slovenske ljudsko-prosvetne dejavnosti. Nedavna zelo uspela revija pevskih zborov, ki jo je organizirala Slovenska prosvetna zveza v. Trstu — na kateri pa so sodelovali tudi pevci, ki niso včlanjeni v Slovensko prosvetno zvezo — zelo posrečen kulturni večer, posvečen sveto-ivanski narečni pesnici Mariji Mijotovi, ki ga je lani organiziralo prosvetno društvo •Opčine'’, ki je včlanjeno v Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto — in na katerem so sodelovali tako pevci kot recitatorji, ki ne pripadajo društvom, včlanjenim v Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto, pa tudi slavje ob lanskem jubileju trebenske godbe, zelo zgovorno potrjujejo trditev, ki je uvodoma omenjena, tj., da je prišla več ali manj do izraza težnja po enotnosti na področju ljudsko-prosvetne dejavnosti. (Seveda je bilo še mnogo drugih manjših podobnih prireditev.) Vsi ti primeri kažejo, da dozoreva čhs, ko bo treba resno in trezno vzeti v pretres vprašanje: ali je še umestna ločitev na področju slovenske ljudsko-prosvetne dejavnosti; ali i-ma še kak smisel da obstajajo v nekaterih krajih ločena prosvetna društva, včlanjena v dve različni osrednji organizaciji. In ali ne bi bilo potrebno pristopiti k delu za dokončno ugla-ditev poti, ki vodi k enotnosti, k dokončni združitvi? Ločena društva bi v nekaterih krajih, npr. v Križu, na Opčinah in drugod lahko imela še kak smisel, ako bi bilo toliko sil na razpolago, da bi lahko samostojno uspešno delovala in ako bi ločeno delovanje pozitivno vplivalo na delovanje ter takorekoč spodbujalo k določenemu medsebojnemu tekmovanju. Toda ker teh sil ni, in ker ni niti izgledov, da bi jih dobili v bodoče, še dalje trajajoča ločitev slabi delovanje, zmanjšuje možnosti najširšega razvoja in ne koristi procesu zbliževanja, O problemih enotnosti na področju ljudsko - prosvetne dejavnosti se je že v minulih letih mnogo govorilo in pisalo. Morda še preveč, ako pomislimo, da govorjenim in pisanim besedam o enotnosti niso sledila konkretna koordinirana dejanja. Konkretno se je izkazalo, da vsako siljenje k enotnosti, brez vzporednega uglajevanja poti, ki vodi k temu cilju, ni rodilo * zaželenih sadov. In tudi zato se Da bi imeli kulturno občinstvo če nam je majhna udeležba na naših prireditvah neprijetna, ali smo veseli v vsakem primeru, ko je dvorana — manjša ali večja - napolnjena? Polna dvorana je že uspeh, vsaj zunanji. Nadaljnji uspeh je v tem, če je polna dvorana lahko s sporedom prireditve zadovoljna. Končno pa je uspeh prireditve tudi v tem, če izvajalci lahko rečejo, da so z občinstvom zadovoljni ali zelo zadovoljni Lepo se sliši, če pre-davatelj reče da rad pride v kak kraj, ali če igralci izjavljajo: «Pred tem občinstvom je prijetno nastopati.* Ce pa kdaj ni mogoče izreči take pohvale na račun občinstva. tedaj tega navadno ni krivo vse občinstvo, temveč le del občinstva. Ta del občinstva potem nosi krivdo da ostali poslušalci in gledalci ne morejo s pazljivim zanimanjem slediti predavatelju ali pa se ne morejo predati uživanju gledališke ali Glasbene umetnine. V takih primerih bi lahko postavili vprašanje kaj bi raje sprejeli; večje število občinstva, od katereea ie del nepazljiv in še ostale moti, ali pa manj občinstva, toda resnega pazljivega. Bilo bi nalbrž napačno odločiti se kar hitro za drugo alternativo Pač oa je treba povedati nepazljivcem in motilcem, da predvsem rribovo obnašanje njim samim ni v čast. Dogo-if nekoč da so se dijaki zelo nespodobno obnašali pri d’laski dramski predstavi M:sIimo. da se ne motimo če me-r>’mo da si danes nnbed°n od tistih dijakov ne želi. da bi ga šteli med nedostojneže. Ko je naš list ob tisti priložnosti nar pisal nekaj ostrih besed, je bilo marsikoga sram. Pred kratkim so se na nič preveč imeniten način »proslavili* mladi fantje v prosvetnem društvu <1. Cankar*. S svojim nevzomim obnašanjem niso samo pokazali kaj malo spoštovanja do predavatelja in njegovega truda, temveč so motili tudi druge ljudi, ki so se presedali s stola na stol, da bi se jim čimbolj oddaljili ter tako laže sledili predavatelju. Prepričani smo. da so ti fantje o vsem tem že sami kaj razmišljali in da bodo na prihodnje prireditve prišli z resnejšimi nameni. Ena glavnih nalog vsake prireditve, zlasti v prosvetnih društvih, je: vzgojiti občinstvo za še zahtevnejše prireditve. Ni mogoče, da bi bilo občinstvo z vsako prireditvijo enako zadovoljno. Toda manjše zadovoljstvo se pač po prireditvi lahko javno izrazi, med samo prireditvijo izvajanje motiti pa ni nič kaj olikano. V ne več oddaljeni bodočnosti bomo imeli v novem Kulturnem domu vsakovrstne prireditve in potrebovali bomo precej občinstva da bodo lahko te prireditve vedno lepo obiskane: občinstva za koncerte, za opero, za dramo, za literarne večere. Seveda bodo vme« tudi zabavne prireditve, vendar pa želimo, da bi se občinstvo, ki bo danes orišlo na zabavno prireditev, jutri znalo vživeti tudi v resno dogajanje na odru. Se bolj kot od prosvetnih društev pa pričakujemo od šole. da nam ustvari kulturno občinstvo. Obširneje o tem pa bi pisali kdaj drugič. Rado Ra liber je enotnost začela ustvarjati na bazi sami, četudi je bila ta neorganizirana in lahko rečemo, čisto spontana. V mnogih krajih se ljudsko- , prosvetna dejavnost ne mo® j razviti tako kot bi bilo zži«. leno in potrebno, ne le zaradi obstoječe ločitve v organizacij' skem pogledu in zaradi poman/': kanja ljudi, voljnih in sposot* tnh delovanje, temveč te dl ' zaradi pomanjkanja prim-zrn1*1 društvenih prostorov, predvsem ustreznih dvoran za kulturne j prireditve. In pav to je izmed problemov, ki se z vs0 nujnostjo postavlja pred SI*" vence. Svojčas je bila npr. v Bregu izredno razgibana jud-sko-prosvetna dejavnost. V Rimanjih, Borštu, Boljuncu, Dolin1. in Mačkoljah so imeli večkrat na leto dostojne kulturne Pfl' reditve. Oanes ni v vseh J-ne' njenih vaseh niti ene dvaranCi ki bi bila dostopna široki javnosti in ki bi ustrezala obstoječim predpisom organov javOT varnosti. Tako v dolinski, kot v repentaborski, zgoniški, devin-sko-nabrežinski, doberdobski,' s°" vodenjskj in števerjanski občini ni niti ene take javne dvorane, zato se v vseh teh občinah ne more vršiti nobena jav-na kulturna prireditev v zimski sezoni, ki je najprimernejša za to vrsto udejstvovanja, d°" čim so poletne prireditve na prostem združene s številni®1 najrazličnejšimi ovirami. In kei ni ustreznih prostorov na razpolago, se tudi dramske skupine' ki so pri nas tako potrebni ne morejo ob primernem časa pripraviti niti za poletne nastope na prostem. 2e svojčas so nekatere občinske uprave na Tržaškem postavile v svoje načrte in v ključu* v svoje bilance tudi postavk0 glede gradnje prosvetne dvorane. Nadrejena oblast je te P0-stavke enostavno ovrgla z >z' govorom, da dvorane ni mogo* graditi, dokler bo občina Pa' sivna. Za sedaj ni nobenega znamenja, da bi se stvari v bi®' nji prihodnosti spremenile, za*° tudi ni izgledov, da bi katef3 izmed podeželskih občin niog*a zgraditi dvorano iz lastnih P*0- računskih sredstev. Zato, ne da bi odstopali od teh namenov ne da bi se odpovedali PraV cam, ki so predvidene tudi ustavnih in drugih določilih 1 tudi v določilih londonske!!, sporazuma v zvezi s podpir*| njem kulturnih m drugih aieM" šinskih ustanov, bi vseeno ko začeli resneje misliti na kako bi sami nekaj ustvari*' kjer -bi to bilo mogoče. Moro* bi pa le lahko vzeli za zgl*^ prizadevnost naših prednik0 ’ ki so ne le v večjih, marv** tudi v mnogih manjših kraj®* sami s svojimi sredstvi zgra° li za tiste čase primerne in 0 ■ govarjajoče društvene ProstoIy ali prosvetne dvorane. Toda ja*‘ no, za pristopitev k uresničev** nju teh zahtevnih načrtov J predvsem potrebna najširša notnost. In ako gledamo problem poživitve naše ljudsk®" prosvetne dejavnosti tudi s teg vidika, potem je kaj lahko toviti, kako je problem en° nosti kulturnega delovanja ločljivo povezan tudi s Pr^ blemom društvenih prostorov > prosvetnih dvoran. Zato pa bi bilo morda ** prav, ako bi se tudi o teh VPT* šanjih začela voditi širša v skusija. A. M. Kape« Prosvetno društvo »Vesna* ^ Križa bo v nedeljo 16. februaf’ gostovalo v Komnu v okviru reditev ob 20-letnici požiga Kon®* in- drugih vasi na Krasu. Kriš^č bodo nastopili s svojim celotni® programom, s pevskim zbof^V’ solisti, recitatorji ln igro-enodej®11 ko «Na kriški osmici«. J REVIJE i Literarne vaje ^ januarski številki Literarnih vaj toži uredništvo, da «so muze škod° obrn'^e sv°je snežnobele hrbte našim dijakom. To je velika 0 a. ki jo občutijo prav tako Literarne vaje kot dijaki sami...« o podobnega zaključka smo prišli, še preden smo na koncu pre-al‘ Pogovore z uredništvom. ];t ^en^ar ne smemo na to stvar gledati preveč tragično, zakaj v' pratl, se ne pojavljajo vsako leto. Zato tudi ne kaže jemati dobro h° zvestim, ki si le prizadevajo, da se revija prebija skozi 3 *e*a>>' Nekoristno pa bi najbrž ne bilo, če bi se uredništvo rudilo, da bi prejemalo prispevke tudi z Goriškega. Pis ?a.^n^a številka Literarnih vaj niif3 6 Itsaverju Mešku, Članek pa je napisal prof. Martin Jev- je posvetila članek pokojnemu nikar, ki je tudi prispeval sestavek Finžgarjev Iztok v nemščini. Most ka °n^no smo dočakali revijo Most. Načelno moramo pozdraviti, r slovenskega izide v zamejstvu, če je to proizvod «ljudi čistih Det tn°v ’n dobre voljen Novo revijo urejajo Vinko Beličič, Lev te- e a' Plori Lipuš, Aleš Lokar in Drago Stoka. Drugi in tretji v Se s uP'ni predstavljata avstrijski krog pri tej reviji. Pravzaprav že na če Pri tem nista uspela biti med Slovenci prva). Se-(ftekokv FaSa ®toke Terjamo pravične zakone slede skoraj lirične B0ro ‘ko tudi naivne) programske besede Florija Lipuša (isti kot tav Sestanek), medtem ko se Lev Detela v Eppur si muove zale-nc Mohorjevi družbi v Celovcu in Gorici ter v Slovensko kultur- bi r 1J° V Argentini. Sicer ima pri tem dober namen; pripravil thioder ^ za*ozb®- da bi izdajale «tudi po eno knjižico slovenskega 'Muh ra st*.^neSa’ avtorja«. Slede še poročila o leningrajskem zase-zbjfjj. Evropske zveze pisateljev, o ljubljanski bienali ter o pesniški 1 Grape in sence koroškega pesnika Valentina Polanška. 26. januarja so v Čedadu slovesno odprli nov sedež prosvetnega društva «Ivan Trinko«, katerega predsednik je Mario Kont, tajnik pa Izidor Predan (oba na sliki). Poleg gostov iz Trsta in Gorice so se otvoritve udeležili tudi številni beneški Slovenci, ki bodo odslej v svojem novem prosvetnem sedežu lahko razvijali tisto narodno kulturno in prosvetno delo, ki ga je tako iskreno opravljal njihov pokojni narodni voditelj pesnik in pisatelj Ivan Trinko Ce „a . recen>o, da je ta prva številka Mosta vse preskromna, da bi 1 a kak močan vtis. to ne pomeni, da ji ne želimo uspevanja. t°čka ° obenem> da bi se ji posrečilo približati se vsaj nekaterim m Programa, navedenega v uvodnem članku. Rado Rauber 9. januarja je bila v občinski umetnostni galeriji odprta razstava tržaškega slovenskega umetnika prof. Avgusta Černigoja. Kot vedno, je prof. Černigoj tudi tokrat postregel številnim obiskovalcem s serijo najnovejših del, ki tako po tematiki kot po barvni pestrosti in še posebno po vedno novi intenzivnosti, odražajo silno življenjsko in ustvarjalno umetnikovo moč Kulturno - prosvetna vloga tržaškega slovenskega radia č adl° lahko predstavlja brez ja°ma. zelo učinkovito sredstvo te ^zširianie kulture in prosve-'f funkciji so pravzaprav, t>dd * mora^e bit', vse njegove nji, M6, z izjemo dnevnih politič-m yesti m raznih političnih koso obw’ v ka' kf*i le v bistvu To d6”1* n^egove kulture, r- da naa namen ni govoriti m stem Vljati ° ,em- temveč o ti-trža'k de*U rad'jskih programov 'zrecS * radijske Postaje, ki so čaja ° «kUiturno‘proSvetneSa zna-°dd*a' T° Predvsem glasbene ven it' v katerih nastopajo slo-Dr»ri * Pe>rski zbori in solisti ter 'gre avate*i‘ glasbe radijsse tl°Erar i,^aje s folklornim ali et-ft°Vrsj lm Pouoarkom ter raz-terarS na ooljudroznanstvena. li- da«!.n*' neredno prihajanje režiserja 10 poleg vsega še neresnost nekaterih članov skupine, ki s° k va' jam prihajali le kdaj pa kdaj. so bili glavni razlogi, (la se je dramska skupina razpustila kljub prizadevanju nekaterih, da bi jo spet obudili v življenje-Nekaj podobnega je bilo tud> s pevskim zborom. Nekateri Pn' letni dolgoletni pevci so pom£ li, mladih sil ni bilo in v taki” | pogojih pevski zbor seveda ni mogel obstajati.. V LonjerjU' kjer imajo tudi pridnega Pev0! vodjo, se danes med mladici ljudmi pojavlja želja, da bi sPe začeli peti, toda kljub prizadevanjem nekaterih prosvetarjeVi do tega še ni prišlo, čeprav si nedavno opazili zelo razveseli^ vo dejstvo, da je prav pevski zbor najboljša podlaga za aa" daljnje prosvetno delo. Naša sto venska pesem ni izumrla in tuui ne bo, potrebno je samo maj dobre volje in požrtvovalnosti-Mnenja smo, da obstaja tudi * Lonjerju precej možnosti, da s* poživi prosvetno delovanje dru. tva. Samo društveni odbor naj malo pljune v roke ter naj P0" sveti nekaj časa za reševanj teh problemov in prepričani sffl°' da bomo v kratkem času v bo* njerju doživeli prebujenje, ke je res velika škoda, da v te® izrazito slovenskem kraju ob to , bu mesta, ni nobenega kultur110 prosvetnega delovanja, , Prepričani smo tudi, da “ prosvetnemu društvu v LonjeO priskočila na pomoč tudi prosve na zveza. V Lonjerju pa moto jo najprej vaščani začeti;111 P0-kazati dobro voljo. Ce že ni goče oživiti pevskega zbora, na se vsaj ponovno obudi drams sekcija, pri kateri ni treba f liko ljudi. In čeprav niso drito tveni prostori v Lonjerju prev^ pripravni za vaje, nič zato, začeti je treba in kmalu bo uspehi vidni. Lojze Abra10 ko pa ni treba zanje posebnih žrtev! A najbolj bolestno je ono posnemanje vsega, kar spremlja popevke, vsega, kar je še manj naše kot popevka. Naša je samo pesem, porojena iz naših temnih in vedrih dni, samo pesem, ki nas spaja z vsem, kar je iz nas in okrog nas. Popevka na splošno ne odgovarja našemu notranjemu značaju in čustvu in se torej ne da cepiti na naše narodno deblo. Ali nimamo več onih svojih lastnih ustvarjalnih sil, ki so nam pričarale tako bogato glasbeno dediščino? Loteva se nas bojazen, da naša mladina kmalu ne bo znala ločiti lepote naše pesmi od moderne revščine. A v naši globini lebdi naša pesem. Samo prižgati je treba, pa vzplamti. Ali se nismo o tem prepričali na zadnji reviji naših pevskih zborov? Kaj je našemu človeku najbolj pri srcu? Močni zbori, mogočna, živa, borbena, a tudi mila, šaljiva, čimbolj ljudska pesem. Tega dejstva ne smemo podcenjevati ali omalovaževati, zlasti pri nas, kjer je težka borba tudi za obstoj nase pesmi, tega stebra našega narodnega žitja. Janko Furlan Še pred leti smo bili pri vsakem skupnem nastopu pevskih zborov navajeni slišati tudi pevski zbor iz Lonjerja-Katinare. V zadnjih dveh letih je bilo že več takih skupnih nastopov in pevskih revij, toda na nobeni nismo več slišali pevskega zbora iz Lonjerja-Katinare. Kot v marsikaterem društvu se je tudi v Lonjerju pred dvema letoma pevski zbor razpustil in zavladalo je mrtvilo. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi z dramsko skupino, ki je bila v Lonjerju zelo agilna ter je žela splošno pohvalo in uspehe, saj je s svojimi deli gostovala povsod po Tržaškem in celo v Istri. Tudi za dramsko skupino prosvetnega društva Lonjer-Kati-nara smo bili navajeni, da smo vsaj dvakrat v letu, če ne večkrat, zasledili v dnevnem časopisju vabilo na predstavo. Danes, žal tudi tega ni več. Vse je zaspalo, če izvzamemo društveno knjižnico, ki še vedno posluje in to v precejšnji in zadovoljivi meri. Za poslovanje knjižnice pa se je treba zahvaliti Tončki Čokovi, ki vedno skrbi, da imajo njeni sovaščani dobro in po možnosti novo knjigo pri roki ter radi segajo po branju. Drugače je prosvetno delo v Lonjerju povsem izumrlo. Nekoč tako agilni m na prosvetnem področju vedno delavni Lonjerci, ki so svoj čas dajali zgled tudi drugim prosvetnim društvom, so v pretekli sezoni priredili le en uspel izlet, nekaj predavanj m, reči je treba, zelo uspelo razstavo knjig, seveda spet na pobudo neutrudne Tončke Čokove, kateri je uspelo, da je v samem Lonjerju razdelila tudi precejšnje število knjig. Vendar je to vse. Že prav, da je izlet v Postojno, Predjamo, Rakov Škocijan in Socerb 15. avgusta 1963 zadovoljivo uspel, saj se je izleta udeležilo preko 60 izletnikov. Tudi mladina je v poletnih mesecih priredila ples in si potem z izkupičkom privoščila Izlet. Toda dva izleta, nekaj predavanj in uspela knjižna razstava je še vse premalo za tako prosvetno društvo kot je Lonjer-Katinara. To je bilo zadnje dni junija leta 1960 na dvorišču gostilne «Pri Županovih« v Lonjerju, ko je domača dramska skupina nastopila s Petrovičevo komedijo »Vozel«. Potem je še nekaj časa živela, nato pa polagoma shirala. Kdaj jo bomo spet videli? Prosvetno - kulturni pregled za januar 1. SG uprizori v Avditoriju Shakespearovo dramo »O- thello«. 4. SG uprizori v Avditoriju Javorškov izbor iz Shakespearovih del «Iz take smo snovi kot sanje«. 5. SG uprizori v Avditoriju premiero mladinske igre «V kraljestvu palčkov«. -6. «Dan emigranta« v prosvetnem društvu «Ivan Trinko« v Čedadu z nastopom pevskega zbora «Kras» iz Dola in s Polj an. 6. Dramska skupina p.d. «Ves-na» iz Križa uprizori ljudsko igro «Kraška osmica« v Ljudskem domu v Križu. 7. V Slovenskem klubu predava prof. Pavle Merku o temi «Šum, alea in grafična sugestija v novi glasbi«. 8. SG uprizori v ljubljanski Drami Shakespearovo dramo «Othello». 9. -10. SG snema v Ljubljani za jugoslovansko televizijo Shakespearovo dramo »Othello«. 9. V p.d. »Prosek-Kontovel« predavanje Maria Magajne »Moja pot po Turčiji« s predvajanjem barvnih diapozitivov. 9. Otvoritev Černigojeve razstave v občinski umetnostni galeriji. 10. V p.d. »Ivan Cankar« filmski večer. 11. SG uprizori na stadionu o-troško igro «V kraljestvu palčkov«. 11. Taborniški večer v dijaškem domu v Gorici. 11. Sobotni večer Zveze demokratičnih srednješolcev s pedagoškim predavanjem Draga Pahorja. 12. SG uprizori na Opčinah o-troško igro «V kraljestvu palčkov«, 12. I. revija pevskih zborov 1964 z nastopom osmih zborov, godbe na pihala Trebče-Gro-pada in gostovanjem pevskega zbora «Bazovica» z Reke. 14. SG uprizori v Skednju otroško igro «V kraljestvu palčkov«. 14. V Slovenskem klubu preda-nie hrvaškega književnika Jože Horvata o humorju v zvezi z njegovo knjigo »Maček pod čelado«. 15. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predvaja amater A-ljoša Žerjal celovečerni ozvočeni film «Lepote naše domovine«. 17. V p.d. «Ivan Cankar« predavanje Maria Magajne «Moja pot po Turčiji« s prikazovanjem barvnih diapozitivov. 18. SG uprizori v Križu otroško igro »V kraljestvu palčkov«. 18. Filmski večer ZDS v Gregorčičevi dvorani. 18. Dijaški odsek Slovenskega kulturnega kluba je imel redni občni zbor, na katerem so izvolili nov odbor. Iz poročil predsednika in tajnika je bilo razvidno, da je imel dijaški odsek v preteklem letu 31 sestankov, 3 izlete, letovanje in zimovanje v Uk-vah ter smučarski tečaj. Za predsednico novega odbora je bila izvoljena Daria Grobov-šek, za podpredsednika pa Miran Dolhar. 19. Roditeljski večer v dijaškem domu v Trstu z dijaško uprizoritvijo igre «Mati» in nastopom domske folklorne skupine. 19. SG uprizori drugič v Križu otroško igro «v kraljestvu palčkov«. 19. SKPD — Gorica. Kulturni večer posvečen tridentinskemu koncilu. Govoril je dr. Stojan Brajša s prikazovanjem skioptičnih slik. 20. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je imelo svoj redni občni zbor. O delovanju društva je poročala pred- sednica dr. Laura Abramova. V preteklem letu je društvo priredilo številne sestanke s predavanji, daljši izlet ter duhovne vaje za veliko noč. Vsako prvo nedeljo v mesecu je imelo skupno mašo v jezuitski kapeli. Na občnem zboru so v glavnem potrdili prejšnji odbor. 22. SG uprizori na Opčinah o-troško igro «V kraljestvu palčkov«. 23. V p.d. Skedenj predava Mario Magajna o temi «Moja pot po Turčiji« s prikazovanjem barvnih diapozitivov. 23. SKPD — Steverjan. III. kulturni večer posvečen Ivanu Trinku. Govoril je prof. Bednarik. 23. V p.d. »Slavko Škamperle« posvetovanje z mladino o poživitvi kulturno - prosvetnega delovanja pri Sv. Ivanu. 24. V p.d. «Ivan Cankar« filmski večer. 24. V p.d. »Slovan« na Padričah predavanje Maria Magajne o temi «Moja pot po Turčiji«. 25. Produkcija glasbenih šol iz Trsta, Gorice in Št. Petra v dijaškem domu v Gorici. 26. SG uprizori otroško igro «V kraljestvu palčkov« na Kon-tovelu. 26. Po jugoslovanski televi2^ registriran prenos drame * thello« v izvedbi SG. , 26. Objavljen razpis na*ec/a. RAI za izvirno radijsko d mo v slovenščini. _ j 26. Otvoritev novega sedeža P- f «Ivan Trinko« v Cedadu ^ nastopom govornikov, skega zbora in kvinteta \ Gallus« iz Trsta in harmo karja Birtiča iz skupine 11 neški fantje«. . jj 26. P.d. «Ivan Cankar« pr>r)i zadnji seji ugotovil da le manjkalo denaria za dozidavo riiveRa tfnkta pri poslonlu go-srT j a žunanstva. Izračunali nolrebulejo v ta namen vn?atnih 25 milijonov in so sta-ni tnk predlo? tudi občinske-n« svetu v odobritev. Poleg ,Jtiglh ukrepov Je občinski od-odobri! tudi nakup obrob-uii a zemljišča nri nekaterih no-ah na Livadi, za njihovo r,'*iritev. Slovensko planinsko društvo v Gorici pripravlja izlet v Kranjsko goro za smučarje in nesmučarje. Tako so sklenili na zadnji seji cdbora. Izlet bo v nedeljo 16. t.m. z avtobusom preko Vidma in Trbiža. Zanj ie posebno med mladino veliko zanimanje in upamo, da bo takrat dovoli ‘snega, da bodo lakko-pr/Ji ra svoj .račun. V okviru predavanj ob sredah smo imeli preteklo sredo v klubu «S. Gregorčič* v Gorici zanimivo predavanje o tiskarstvu'in o rojstvu časopisa, ki ga je podal novinar našega lista Jože Koren ter ga podkrepil z barvnimi diapozitivi Maria Magajne. Položaj v trgovinski zbornici v Gorici se je začel polagoma normalizirati. Prvi korak .is bilo imenovanje inž. Rigonata za novega predsednika te ustanove in pretekli četrtek ga ie soriški prefekt uradno ustoličil ob prisotnosti dosedanjega komisarja dr. Palisija, tainika Canduttija in drugih funkcionarjev. Odobren zakonski osnutek za podporo! p;avi na *? ■ | ■■ a v ■ ■■ ■ tarsica». prizadetim področjem zaradi neurja Ni še znano, kakšne podpore bodo deležni kmetje na našem področju, ki so utrpeli veliko škodo lansko leto zlasti v miljski in dolinski občini Agrarna komisija poslanske (pri tem pridejo v poštev tudi zbornice je 14. januarja na za konodajni stopnji odobrila zakonski osnutek o državnem prispevku področjem, ki so bila prizadeta zaradi izrednih vremenskih nezgod in poplav. Zakon bo stopil v veljavo, ko bo objavljen v Uradnem listu, kar H se moralo zgoditi v teh dneh. Ta zakon določa Dodporo države v znesku sedem milijard iir za prizadeta področja. Omenjeno vsoto bodo takole razdelili: a) tri milijarde (dve za fi-ra^č^o leto 1963-64 in eno m 196465) v korist prizadetim kmetijskim posestvom na področjih, ki bodo določena s posebnim dekretom ministrstva za kmetijstvo kot nrisnevek za u-reditev obdelovalnega zemljišča iiiiiiuiiinimmiiHiiHiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiHiiHiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiminiiiiiiiHiitHiHiUHimmmiimii Jerneju Perhaucu v spomin Težko je pisati o človeku, či-1 be. Takrat ni bilo smeha v nje gar življenje nima nobenih po- govih očeh, toda bilo je upanje v boljše življenje. In to je bila njegova sila, njegova moč, s katero je bodril vse, ki so mu bili blizu. Dvomim, da se je s smehom sebnih značilnosti. Ni bil ne znanstvenik, ne heroj, ne mučenik.. Rodil se je, živel in umrl; tako kot vsak izmed nas. Toda v tem kratkem stavku je obseženo življenje prebogate vsebine, ne po zunanjem blišču, niti po navideznih uspehih, ampak po globoki človečnosti, ki jo je nosil v sebi in z njo ob-žarjal vse, ki so živeli v nje- stroški za odvoz in odstranitev mater:'ala, ki ga ie nanesla voda, ureditev nasadov, ureditev in popravila poškodovanih poslopij. zidov, cest in obcestnih kanalov, izguba živali in pridelka) ; b) dve milijardi za nopraviia javnih naprav, ki so bile poškodovane in porušene zaradi poplav in neurja, za ureditev vodovodov ter obnovo kmetij v hribovitih predelih; c) eno milijardo (od leta 1963-64 do 1992-93) za amortizacijo, peso il, ki jih ie banka «Cassa dr pobiti e nrest'ti» podelila pokrajinam m občinam, katere bi zaradi razbremenitve dckladpe-ga zemljiškega davka ;n prispevkov imele primanjkljaje v svojih obračunih. č) eno rmiijardo za denaim? podpore občinskim konsumnim ustanovam za podporo kmeto-va!c°m ki «n utrpeli škodo na svojih kmetijah Foleg teh milijard le vlada določila še pet milijard prispevka za kritje večjih stroškov, ki bodo nastali zaradi nodališonia rokov do'PO~osn;h posojil kmetom, ki sn zaradi neurja z mi bil’ nad 40 odstotkov pridelka. Ko smo izvedel' za določila omenjenega zakonskega osnut- rodil, verjetno je takrat zaje- | ka> s™ se °brnili na Pokrf,i,n' kal, kot vsi otroci, vem pa, da •>■>■■.......mimimimiiiii......''m je smehljaje umrl in zanj ta ko značilen nasmešek ohranil tudi na smrtni postelji. Nam vsem, ki smo bili zraven in jokali, se je zdelo, da nas hoče tudi v tem trenutku tolažiti: «Saj vidite, da ni tako hudo. Prešel sem pot vsega človeškega in mislim, da sem svojo dolžnost opravil.» MAJDA SAMSA govi bližini. Težko je pisati o človeku, ki si ga kot otrok imel za najboljšega tovariša, ki ga nisi nikoli občutil kot vzgojitelja in ki fi je neopazno vcepil '.zauke, ki jih nosiš globoko v sebi vse življenje. Težko je reči, v čemu se je razlikoval od vseh nas on, ki je občutil vse v življenju kot naravno. Naravna je bolečina, veselje, rojstvo in smrt. Ni zasluga biti pošten in dober. Oboje ye bilo njemu prirojeno. Njegova dobrota ni bila težka, bila je lahna in prijetna kot topli spomladni veter, ogrela te je, ne da bi te težila, le pri srcu ti je bilo lažje., Popolnoma samoumevno se mu je zdelo — rojenemu Slo vencu — ostati Slovenec in Iju biti svojo domovino tudi v času najhujšega preganjanja. V tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke in vnuke. Njegov nauk, ki ga sicer ni nikoli oznanjal, toda s svojim življenjem jas no in vedno dokazoval, je bil: ce si zaradi svojega prepriča nja ob kruh, če moraš za to marsikaj pretrpeti, te to ne o-pravičuje, da odstopaš. Ce si Slovenec, boš tudi v času preganjanja ostal Slovenec, ker drugače biti ne more. Toda to si ne štej v zaslugo, to je tvoja moralna dolžnost. Venaar bi bile vse te njegove lastnosti nepopolne, če jih ne bi dopolnjevala značilnost, ki je vse te vrline spreminjala v človečnost — in to je bila izredna vedrina njegovega duha. Te vedrine, ki ni bila smeh, toda trpljenju v kljub vera v življenje, ni izgubil ko mu je umrla žena, ko so mu umrli otroci, ko so padale bom- Jože Ukmar bivši tajnik repentaborske občine V toick se je Jože Ukmar, bivši tajnik repentaborske občine, nenadoma počutil slabo in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Zadela ga je namreč kap in je umrl, v starosti 62 let, že> v noči med torkom in sredo.. Včeraj so njegove posmrtne ostanke pripeljali iz mrtvašnice tržaške bolnišnice na Opčine, kjer je bil v cerkvi žalni obred. Iz cerkve se je razvil dolg žalni sprevod na opensko pokopališče, kamor so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti njegova žena Mafija, svojci, sorodniki, prijatelji in znanci z Opčin, iz Trsta, iz Sežane in repentaborske občine, ki so jo zastopali župan, tajnik in občinski svetovalci. Pogreb je bil šele včeraj, da bi svojega očeta lahko zadnjič videla njegova edina hčerka Sonja, ki živi v Avstriji, toda ni ji uspelo, da bi tako hitro prišla iz tako oddaljene dežele. Pokojni Ukmar, ki je bil po redu iz Šmarij pri Sežani, je bil za občinskega tajnika v Sežani od leta 1943 do 1947, nato pa za občinskega tajnika na Repentabru do leta 1982. Stanoval je na Opčinah, občani iz repentaborske občine pa so ga imeli radi, ker se je z njimi razumel in jim je šel na roko, če je le mogel. Hudo privdetima ženi in hčerki izrekamo globoko sožalje, pokojniku pa naj bo lahka kraška zemlja. Obvestila kmetovalcem Vsako prvo In tretjo soboto v mesecu je od M. do 10. ure na sedežu kmetijskega nadzorništva v Trstu na razpolago kmetom in ko-košerejcem specializirani veterinar zooprofilaktienega zavoda iz Vidma za diagnoze in nasvete glede bolezni perutnine. Tajništvi KZ in ZMP vabita kmete, ki so prijavili pridelek vina, naj pridejo po zadevna potrdila med uradnimi urami na sedež v Ll. Geppa 9. Dvolastniki naj napravijo uvozno dovoljenje za svoje pridelke, ki jih imajo na posestvih onstran meje. rko kmetijsko nadzorništvo, da bi zvedeli, kako in v kakšni meri bodo deležni nodnore kmet-je na našem nodroč;u, ki so zlasti v miljski in dohnshi občini utrpeli lani veliko škodo zaradi bu^ega neurja. Od^ovo-r li so nem. da niso doMi še novenih obvestil in navodil. Pr čakujemo, da bo zakon kmeln obiavhen v Uradnem listu in da bodo kmalu nr^šla nav^ iia za pomoč prizadetim kmetom. Taipištvi Kmečke zveze in Zve’e malih posestnikov sta : klicah skuono se:o odborov, k; bo v četrtek, da bi raznravliali tudi o tem vprašanju in o perečem nro''l"Tru rezlaščevania 7-ip’jišč za industrh-;-o mšče. M. GRBEC Avtobusno podjetje «La Car-sica», ki ga je spodnji Kras postavil na zeleno vejo, je v tem letu voščilo svojim potnikom s povišanjem voznine. Svoječasno smo že povedali, kako računa voznino s Krasa do centra mesta. Krajša ali daljša pot — ko si enkrat na teritoriju tržaške občine, plačaj do centra, pa če izstopiš pri «dacju». Pa je še druga računska formula. Voziš se na primer iz šempolaja v Trst, plačaš — če ni direktne zveze — namesto 190 (prej 165 lir) 220 lir. Račun je enostaven: ker ti avtobus za lokalni promet ne izstavi lista do Trsta, moraš vzeti vozni list do Nabrežine (lir 50) in od tam v Trst (lir 170). K*ko da se ne izda listka do Trsta, če pa gre za eno in isto podjetje? Pravijo, da je razlike le nekaj bornih centezimov. Ce so ti dobrodošli podjetju, so tudi potnikom. PROSE. Promet skozi vas (Devinšči-no) proti železniški postaji in Repniču raste in je ta pot že postala preozek požiralnik. Lepe nedelje pomenijo za Presek naval mestnih izletnikov. To najbolje beležijo naši gostinski obrati. In tudi naše gospodarsko društvo. S 15. ja- trebna pred pol stoletja, ali ni potrebna tudi danes? Je, in to neprimerno bolj kot nekoč! In vendar se je naše gospodarsko društvo oddaljilo od za družnega načela. A če želimo ohraniti vsaj nekaj tega, naj društvo najprej pokupi domač (proseški) vinski pridelek, spo- Tisk je glasnik ljudskih teženj, zahtev, potreb i.p. Naš tisk pravi, da kljub svečanim obljubam vladnih strank, k , ib izjavam o zaščiti naše narodne manjšine, so naši ljudje maloverni. Prav mi vidimo, tipamo in okušamo, kako so se do danes v praksi izvajale naše narodne zahteve. Pri nas gre, kot znano, za umetno spreminjanje narodnostnega značaja naše (slovenske) zemlje. Gradnje na-celja Sv. Mavra v Šesljanu in onega Sv. Marka v štivanu niso narekovali ne gospodarski ne socialni razlogi, ampak samo politični. Mudi se jim za dosego večine, z« občinsko unrn-vo in večjo oblast. Za to jim manjka v Sv. Mavru še kakšna dobra stotina stanovanj in še kaj. Takšen je načrt iz političnega računa. Politične razmere se na sploš no izboljšujejo. Take vesti radi slišimo in želimo, da bi tako bilo. V naši občini pa ne moremo v tem pogledu naznamovati nobenega uspeha. Tudi mi Slovenci se zavedamo velikega pomena osnovne šolske vzgo; tem pogledu smo žal, prtsi sumiti v pravičnost, nepnsti nuarjem je prejšnjega gostilni- , soben za potrošnjo. To je prva čarja (kateri je prevzel gostil- dolžnost tega gostinskega obrano «Pri rumeni hiši» v Brr-1 ta. Sicer pa je potrebno ob tej kovljah in je bilo društvo z; priliki resno opozoriti naše in njim zadovoljno) zamenjal do- druge kmete, da gre in tudi mačin Luksa, lastnik znane sta- pojde naše kmetijsko gospodar-re Lukse ve gostilne, porušene stvo rakovo pot ne le po kriv-zaradi ureditve pokrajinske ce- di razmer, ki jim nismo kos, marveč tudi po krivdi samih kmetov, zaradi njihove že preveč stare navade, ki se je krčevito držijo, pomagaj si sam kot veš in znaš! Dokler kmetje ne bodo stanovsko in gospodarsko medsebojno trdno povezani, skupno reševali svoje zadeve in končno uvideli gospodarske prednosti, ki jim jih to nudi, zlasti če to sloni na načelu vzajemnega sodelovanja, toliko časa jih bo življenje teplo. Ce bi kmetje svoje proizvode posredovali naravnost potrošniku, bi to bilo ugodno zanje in potrošnike. Za vinarske kraje bi prišla v poštev zadružna klet. Ali kmetje o tem kaj razmišljajo? Naša mladina se uveljavlja v kulturnoprosvetnem in športnem življenju. Zal nimajo naši nogometaši primernega športnega igrišča in se morajo vaditi na športnem igrišču v Nabrežini. Ob avto cesti imamo na zemljišču med cestama proti Gabrovcu in železniški postaji dve novi stavbi: eno že dograjeno za gostinski obrat (menda lastnina nekega Švicarja), druga pa bo tvomica za Coca-Colo. ste. Meščani ga kot gostilničarja dobro poznajo. Imata z ženo vred že dolgoletno prakso in vesta, kako se tej reči streže. Zato upamo, da bo ta gostinski obrat še bolje napredoval. Kar se tiče nabave vina pa bi radi povedali tole: Društvena gostilna je že star zadružni obrat. Namen njegovih ustanoviteljev — kmetov je bil: medsebojna vzajemna pomoč v vsem, kar zadeva kmetijstvo predvsem vinarstva, to je: vnovčen j e vina neposredno potrošniku (brez posredništva) in pospeševanje proizvodnje. Ce je bila ta gospodarska oblika po- RABELJ Vsa Kanalska dolina je bila še pod globokim vtisom hude nesreče, ki se je zgodila pred dvema tednoma blizu Vidma in pri kateri so zgubili življenje štirje mladeniči in 17-letna Diana Vidoni iz Rablja, ko je iz Vidma prišla žalostna vest, da je v tamkajšnji bolnišnici u-mrl oče nesrečnega dekletr. Kakor smo že poročali je bila Diana tistega dne na obisku pri svojem očetu, ki se je zdravil v sanatoriju v Vidmu. O-četu niso ničesar povedali o tragični nesreči, nekaj dni pozneje pa je revež podlegel zahrbtni bolezni. Njegovo truplo so pripeljali v Rabelj preteklo nedeljo, pogreb pa Je bil v torek. Pokopali smo ga na rabeljskem pokopališču, kjer počiva blizu »vo-Je drage hčerke. Od žalosti potrti ženi in sorodnikom izrekalo vsi vaščani in sosedje globoko sožalje ter z njimi sočustvujejo, dragemu pokojniku pa naj bo lahka zemlja. nost, razumevanje naše ustrezne potrebe in dobro voljo oblasti. Kadarkoli in kjerkoli gre ra vprašanje slovenskega šolske-ga vrtca ali osnovne šole, vedno trčimo na takšne ali drugačne zapreke - na takšne, ki jih italijanski vzgojni zavodi z našega področja ne noznajo. Ta-ko ie n.pr. z vprašanjem otvoritve otroškega VT+nf. v nu. Kaj imajo ustrezni organi «za bregom* da to zadevo tako odriva.io? Moeli se še drugih primerov, ki čeprav bolj prikrito ~ no ovink-.h težijo za raznarodovalnem, ki ie vse prej kot človečansko, krščansko, demokratično v zname. nju dobrega sosedstva Ncčemo takih nrimerov naštevati, ker vemo, da bi to na stvari ničesar ne spremenilo Goilmo pa upanje, da se bo v okviru nove dežele v tem 4n, drugih pogle-rtin spremeni*« r.a bolje RONKC IZ BOLJUNCA Priprave za slovo od pusta Običaj Boljunčanriv, da se vsako leto primerno poslovijo od pusta, sega že v stare čase. Nič čudnega torej, da je vsako leto veliko zanimanje, kakšno bo v Boljuncu slovo od pusta. Vsakokrat se ob tej priliki zbere veliko število ne samo domačinov. temveč tudi gostov iz okoliških vasi in celo iz mesta, ki Si želijo vedre zebe ve. Priznati je treba, da Boliunčani niso še nikoli razočarali svo ih gostov in so vsako leto nripravili novo In zabavno pustno slavnost. Radovednost nas je gnala, da bi ka.i več zvedeli o prinravah Tajnost! Top secret! Nekaj pa smo vendar «zvohali*. Nobene tajnosti ni. da bo tudi letos slovo od pusta združeno z razde ljevaniem «dote», ki jo pust vsako leto zapusti «užaloščenim» vaščanom. Slavje se bo pričelo na pepelnico popoldne okoli 15. ure na glavnem trgu v Boljuncu — «Na gorici*. Skušali smo zvedeti, kaj še imajo «poerebci» «za bregom*, a zaman. Niso nam hoteli povedati. kako bodo uusta nokooali če ga bodo spustili v vesolje z rusko ali ameriško raketo. Ko smo jih vprašali, so se skrivnostno nasmihali in odgovorili, da je to velika «vojaška tajnost*. Nekdo na nam je «izdal» tajnost in povedal, da bodo tudi letos spustili pusta v vesolje in da se bo baje imenoval «Bo-ljunik m.». Tudi letos bo brezplačna osmica na prostem na glavnem trgu, kjer bodo točili domače vino, ki ga bodo podarili boljunški kmetje. Zraven osmice pa bodo kuhali domačo repo in še marsikaj dobrega. SLIVNO Slivenci se razmeroma še krepko ukvarjamo s kmetovanjem, čeprav v vedno težjih pogojih. Skušamo se orilagaja-ti novim razmerom in se po možnosti posluževati načina in sredstev, ki so gospodarsko bolj uspešna. Za to pa je potreben pouk. Brez tega je zastonj misliti na napredek v tej ali oni kmetijski stroki. Takega pouka smo bili deležni v obliki 14 dnevnega večernega tečaja, ki smo ga zaključili predzadnjo soboto. Obiskovalo ga je 20 vaščanov. Dr. Baša je govoril o splošnih poljedelskih strokovnih vprašanjih, dr. Tagliaferro pa o živinoreji. Tečaj je organiziralo kmetijsko nadzorništvo in nam je s tem seveda ugodilo. Le škoda, da ni tečaj trajal vsaj mesec dni. Tudi nas drgne isti vozel kot vse kmete z našega tržaškega ozemlja, zlasti, kar se tiče živinoreje, bolj določeno povedano: mlekarstva. Cena kmetijskih proizvodov je osnovna zadeva, ki uničuje naše (in tudi drugo) kmetijstvo, prenizka cena, ki ni v Soglasju s cenami nekmetijskih izdelkov. Tako bo ostalo vse dotlej, dokler si bodo kmetje vsak zase kovali svojo usodo. Občina je pot proti šempo-laju zakrpala z gramozom. Do prvih nekaj močnih nalivov že pojde, dalje pa ne. Dela naših gospodinj ne znamo še dovolj ceniti «Kaj bo tisto delo! Saj se nikjer nič ne pozna!« se včasih izrazijo o gospodinjinem delu možje. Res je, da je takih mož vedno manj, so pa le. A rss je tudi, da se marsikdaj delo, ki ga opravlja gospodinja ves dan, od zore do mraka, nikjer ne vidi. Pač pa se brž opazi, še bolj pa občuti, če gospodinje ni. O, kolikokrat je družina, ko oo-spodinja nenadoma oboli, kot it-gnbljena. Ne moi ne otroci si ne znajo pomagati. Vse je narobe. Vsepovsod manjka skrbna roka pridne gospodinje. Takrat šele spoznajar, kaj vse je morala postoriti jduša družine, na kaj ose je mislila in tako mimogrede, tako rekoč neopazno je bilo opravljeno, Ne samo, da tisi skupaj ne vedo, kje in česa naj bi se lotili, tudi utrudijo se kmalu. Morda se v takih primerih tu pa tam Po uspelem poskusu prodaje zmrznjenega argentinskega mesa v Goriči, nameravajo 5. t.m. začeti s podobno prodajo tudi v Ronkah, in sicer v mesnici v Ul. Duca d’Aosta, kjer so prej nroda.iall konjsko meso. Domače gospodinje se že zanimajo za to prodajo, sa) je znano, a a fe argentinsko mesp ceneje kot sveže domače pri enaki kako vosti. Po vsej verietnost; bodo mesarji naše pokra .ine dobavljali tako meso iz Padove skupaj, da bi prihranili na prevoznih in drugih stroških. V tem pogledu so ie bili razgovori med eoriškim mesarjem, ki prodaja zmrznjeno meso, in drugimi mesarji, ki se zanimaio za tako prodajo. _ PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-radio* 1 V KNEZ VALTER nabiikžina Tel. 20-123 Za izvoz posrbi-n popust DOBERDOB Župan iz Doberdoba Andrej Jarc je prejel te dni pismo župana iz štarancana Zanolle, v katerem ta predlaga ustanovitev medobčinskega Konzorcija za avtobusno službo. V ta konzorcij naj bi vključili DOleg Tržiča tudi vse ostale občine tega codročja, vključno seveda Doberdob. Predlog je v zvezi z razpravo, ki so jo začeli v občinskem svetu v Tržiču za municipaliza-cijo mestnih avtobusnih prog. ki so sedal v rokah zasebnega nnrDeHa, V o1,!*t>ii noud”-*« med drugim, da bi v tem okviru lahko obdržali avtobusne pro ge z okolico in jih celo še povečali ter tako zajamčili njihovo rentabilnost. ..................................... n podcenjujejo. Seveda, ko pa se vrednost gospodinje pravzaprav pozna Jel* takrat, ko je ni_. A. A. Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,6, najnižja 2,9, ob 19. uri 5,8 stopinje, zračni tlak 1019,4 raste, vlaga 62 odst., veter vzhodnik jugovzhodnik 3 km, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje. Trzaš dnevnik Danes, NEDELJA, 2. februarja Svetnica Sonce vzide ob 7,28 in zatone ob 17.11. Dolžina dneva 9.43. Luna vzide ob 22,17 in zatone ob 10.00. Jutri, PONEDELJEK, 3. februarja Blaž Adalbert Stubel Včeraj popoldne je bil pogreb pokojnega učitelja in didaktičnega ravnatelja Adalberta Stubla. Na zadnji poti so ga poleg njegovih svojcev in sorodnikov spremili njegovi številni prijatelji, poklicni tovariši in bivši učenci. Adalbert Stubel se je rodil pri Magdaleni iz revne družine leta 1886. Slovensko učiteljišče je dokončal v Kopru, v Gorici pa se je na tamkajšnjem učiteljišču usposobil tudi za pouk v nemščini in italijanščini. UJiiteljeval je v Skednju in v Rojanu, dokler ni bil ukinjen slovenski pouk na šolah. Kot drugi tedanji mladi slovenski učitelji je razen pouka na šoli podil pevski zbor na Kolonkovcu. Ker ni hotel kloniti pod fašističnim pritiskom, so ga hoteli kazensko premestiti v notranjost Italije, a se ni vdal. Odklonil je premestitev in je bil leta 1934 prisilno upokojen. Isto leto mu je umrla žena in mu zapustila tri mladoletne otroke. Trda mu je predla in je moral marsikaj prestati, da je lahko preživljal sebe in otroke, ki so študirali, tembolj, ker nekaj časa sploh ni dobival še tako skromne pokojnine. Takoj po končani vojni je bil predavatelj za pedagogiko na seminarjih za učitelje; priznali so mu vsa službena leta in mu ponudili mesto šolskega nadzornika, pa je rajši sprejel mesto didaktičnega ravnatelja pri Sv. Jakobu. To službo je opravljal do leta 1954, ko je bil upokojen. Naj v miru počiva. Ohranili ga bomo v lepem spominu. predstavnik osrednje FIOM Gal-bo in glavni tajnik Nove delavske zbornice Calabria. Ce se bo diskusija pravočasno končala, bodo tudi že danes izvolili novo vodstvo in delegate za vsedržavni kongres. TRETJI POKRAJINSKI KONGRES FIOM S pravilno sindikalno politiko se je sindikat močno okrepil Kongresa se udeležuje ISO delegatov - Poročilo tajnika Ciaseppa Burla in živahna razprava Včeraj se je pričel tretji kongres pokrajinskega sindikata Zveze kovinarjev FIOM, na katerem bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres FIOM in novo vodstvo. Kongres je odprl član tajništva Battilana, nakar so izvolili predsedstvo in razne delovne komisije. Poleg tajnikov Nove delavske zbornice je na kongresu navzoč tudi član osrednjega vodstva FIOM Galbo. Uvodno poročilo je podal tajnik Burlo, ki je obravnaval predvsem razne borbe in uspehe ter povezal vse to s tezami osrednje FIOM, o katerih so razpravljali na predkongresnih skupščinah in kasneje na včerajšnjem kongresu samem. Nekatere izmed teh tez dopuščajo dve izbiri, kakor se bo pač večina članov izrekla. Tako sta bili nakazani dve stališči glede obstoja in nalog notranjih komisij in ustanavljajočih se sindikalnih odsekov po tovarnah in podjetjih, o umestnosti ali neumestnosti dveh funkcij hkrati, to je v sindikatih ter v izvoljenih upravnih ali političnih telesih itd. Burlo je vse to nakazal in prepustil odločanje o tem diskutantom. V začetku je tajnik Burlo o-menil, da so bila štiri leta,, ki so pretekla od zadnjega pokrajinskega kongresa polna borb pa tudi uspehov. Sindikat je vneto deloval na vseh področjih, hkrati pa prilagajal svojo borbo sedanjim razmeram. Omenil je veliki industrijski razvoj v državi, ki pa je bil hkrati neuravnovešen, saj so nekatera področja močno napredovala, druga pa zostajala, tako da so nastajali pravi otoki napredka in zaostalosti v državi. Monopol je namreč težil po koncentraciji industrije v določenih krajih, kar je povzročilo globoke pretrese in mnogo težav. Pri tem ie poudaril, da je spadal tudi Trst med zanemarjena področja, saj so pozabili nanj bodisi pri javnih bodisi pri zasebnih naložbah. Zlasti IRI pa bi moral čutiti in upoštevati potrebe Trsta. Veliki razvoj tehnike pa je narekoval tudi noVe prijeme v sindikalni dejavnosti in borbi. Vse zahteve je bilo treba postaviti na bolj stvarno osnovo, saj se j® spremenil ritem dela, ki je terjal nove kvalifikacije, nove delovne urnike itd. Zato je bilo treba izdelati smernice za novo sindikalno politiko z razčlenjenimi borbami in z ustanavljanjem sindikalnih odsekov po tovarnah. Burlo je nato orisal razne krajevne borbe FIOM, zlasti v Orionu za ureditev akordnih dodatkov, v Felszegyju za akorde, stimulativne nagrade itd. Posebno v tem podjetju so sklenili precej ugodno delovno pogodbo, ki je služila za zgled tudi drugim delavcem. Poleg raznih krajevnih borb pa so se kovinarji udeležili tudi dolgotrajne borbe za sklenitev nove delovne pogodbe po vsej državi. V samih CRDA v Trstu so delavci prvič dosegli proizvodno nagrado, kar je tudi služilo v vzpodbudo delavcem po drugih krajih v državi. Z odločnim nastopom pa so delavci ČRPA tudi dosegli, da se je morala vlada odreči načrtom za skrčenje ladjedelske dejavnosti. Seveda ni prišlo nič kot mana z neba in delavcem niso ničesar poudarili. Vprašanje pogodbne moči sindikata v tovarni še ni do kraja rešeno, čeprav je z novo delovno pogodbo formalno prizna- no. Zato bodo potrebni novi napori. Tudi glede delovnih urnikov še niso delavci na zeleni veji, ker skušajo delodajalci nadomestiti skrajšanje urnika s plačilom določene vsote, kar pa ni pravilna rešitev tega vprašanja. Glede u-spehov po posameznih podjetjih je tajnik omenil zlasti, kar so dosegli kovinarji v podjetju Mahne, kjer so jim priznali kar 34 odstotkov zvišanja nagrad, medtem ko so bili napori delavcev v kakem drugem podjetju brezuspešni. Tajnik se je pri tem dotaknil tudi vprašanja akordnih dodatkov v Tržaškem arzenalu. Na koncu je omenil tudi vprašanje gospodarskega načrtovanja v okviru države in bodoče dežele, potrebo po spremembi gospodarskih struktur, načrt za razvoj IRI, krizo ladjedelstva, nujnost povečanja prometa v pristanišču itd. Kar se načrtovanja tiče, je o-menil dve različni tezi FIOM, ki pa so v marsičem sorodni, saj gre le za različne metode. Končno je omenil veliko okrepitev tržaške FIOM v zadnjih treh letih, saj se je število njenih članov v samem letu 1963 v primeri z letom 1992 zvišalo za skoraj 15 odstotkov. Poročilu je sledila razprava, ki je trajala ves večer do prekinitve včerajšnjega zasedanja. Spregovorili so predstavniki Tovarne strojev, železarne v Skednju, ladjedelnice Sv. Marka, Tržaškega arzenala in še mnogi drugi. Vsi so obravnavali položaj v svojih pod-jetih, mnogi pa so se dotaknili tudi samih predkongresnih tez. Večina se je med drugim izrekla za obstoj in ločeno delovanje notranjih komisij in sindikalnih odsekov po tovarnah ter proti strujam v sindikatu, češ da ne krepijo sindikalne enotnosti. Kongres se nadaljuje danes ob pol devetih. Pričakuje se, da bosta med drugim1 spregovorila IIIUtllllllllllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIUIIlllllllHIIIIIIIIIIIIIMIflllHMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllininiHIIIIIIII POROČItO OBČINSKEGA ODDELKA ZA ZP»«VSTV0 Trije primeri meningitisa od katerih eden smrten Visoko število sezonskih bolezni (ošpic, škrlatinke in noric) Občinski oddelek za zdravstvo čeprav je pritisnil na zavore, mu Uspela stavka uslužbencev RK Danes ob 8. uri se konča 24-ur-na vsedržavna stavka uslužbencev Rdečega križa, ki so jo napovedali, ker ni osrednje vodstvo v Rimu rešilo raznih vprašanj mezdnega in normativnega značaja. Piri nas pa niso tem uslužbencem poleg ostalega priznali posebne začasne doklade. Stavke se je osebje udeležilo v Trstu stoodstotno. Služba nujne pomoči pa je delovala, ker so dali na razpolago rešilne avtomobile in osebje gasilci, kvestura, finančna straža in vojaška bolnišnica. Zaključena stavka tekstilne stroke Danes se je zaključila 48-urna stavka delavk in delavcev tekstilne stroke. V petek in soboto je stavkalo okrog 98 odstotkov delavcev, s čimer so še enkrat pokazali svojo odločenost izbojevati novo in boljšo delovno pogodbo. Sestanek odbora KD Včeraj popoldne se je sestal deželni odbor Krščanske demokracije. Predsedoval je tajnik Ber-zanti. Proučili so razne organizacijske plati stranke tudi v zvezi z bližnjimi deželnimi volitvami. V ZAČETKU MIŠICA MAKU Pričetek tečajev za brezposelne v centru za usposabljanje delavcev Prošnje je treba vložiti do 20. februarja Center vladnega generalnega ko- i v Ul. Giarizzole št. 22 do 20. fe-misariata za usposabljanje delavcev bruarja. v Ul. Giarizzole št. 22 sporoča, da | --------- se bodo pričeli prve dni marca naslednji usposobljenostni tečaji za brezposelne: Za pleskarje (tečaj traja dve leti, za pohištvene mizarje (3 leta), za električne in avtogenske varilce (2 leti) za mehanike (3 leta), za inštalaterje vode in plina (2 leti), za inštalaterje ogrevalnih naprav (2 leti) ter za zidarje (3 leta). V tečaje bodo sprejeli brezposelne delavce od 18 do 40 let starosti, ki nimajo tiste kvalifikacije, ki odgovarja tečaju, za katerega vložijo prošnjo. Tečajnikom bodo plačali po 880 lir na dan za 8 ur dejanskega dela. Za vsakega družinskega člana, ki jih imajo tečajniki v breme, bodo prejemali po 120 lir na dan. Vsem tečajnikom bodo dali obrok tople juhe opoldne, varilcem pa tudi po pol litra mleka na dan. Tečajnikom, ki opravijo z uspehom izpite, bodo izdali spričevala, ki bodo potrjevala doseženo kvalifikacijo. Prošnje za pripustitev k tečajem je treba poslati do 20. februarja 1964 na ravnateljstvo centra (CAM) miitmttfmiiimmmmtttmaMNiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii PO RAZBITJU POGAJANJ V LANSKEM LETU Jutri pogajanja za obnovitev pogodbe med Cehofrachtom in Javnimi skladišči Češkoslovaški tranzit skozi Trst je tani dosegel 441.224 ton blaga, lahko pa se še zviša - Ključno vprašanje: tarife Javnih skladišč - Predstavnika ČSSR prispeta danes Danes prispeta v Trst generalni od treh ključnih vprašanj. Dogovo-in trgovski ravnatelj češkoslovaške- j rili so se glede železniških tarif, ki ga izvozno-uvoznega podjetja Ceho-fracht, ki se bosta v ponedeljek pri. čela razgovarjati na tržaški trgovinski zbornici s predstavnikom tržaških Javnih skladišč o obnovitvi pogodbe za prevoz češkoslovaškega tranzitnega blaga skozi Trst. Prvo tako pogodbo so podpisali za 1960. leto In se je izkazala za koristno, saj je celotni češkoslovaški tranzit skozi Trst 1959. leta znašal 42.095 ton, 1960. leta pa že 214.555 ton in je 1961. leta dosegel najvišjo povojno raven 470.555 ton. češkoslovaški tranzit je 1962. leta nekoliko padel in je dosegel 424.042 ton, lani pa je znašal 441.224 ton in to kljub temu, da ni bilo mogoče obnoviti pogodbe med Cehofrachtom in tržaškimi Javnimi skladišči. Lanska pogajanja so bila dolgotrajna In se je posrečilo urediti dve in higieno sporoča, da so od 21 do 31. januarja v tržaški občini ugotovili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: davica 1; škrla-tinka 41 (1 izven občine); meningitis 3 (1 izven občine in 1 smrtni primer); ošpice 166 (3 izven občine); norice 27 (1 izven občine); priušesna slinavka 27 (1 izven občine); rdečke 2; infekcijsko vnetje jeter 4 (1 izven občine). Visoko število primerov ošpic, kakor tudi precejšnje število primerov škrlatinke, noric in priušes. ne slinavke, spadajo, kot to ugotavljajo zdravstveni organi, v tako imenovano letno sezono in se širijo predvsem med šolarji. Veliko pozornost zdravstvenih organov pa so zbudili kar trije primeri meningitisa, od katerih je bil eden tako hude narave, da je zahteval smrt neke 38-letne ženske. Ostala dva primera pa se nanašata; eden na 3 mesece staro deklico, ki je v zelo hudem stanju in so si zdravniki pridržali prognozo. Njeno stanje ni hudo toliko zaradi meningitisa, kolikor zaradi drugih posledic zlasti pljučne narave, ki so zelo nevarne za tako malega otroka; drugi pa se nanaša na 4-letno deklico, ki je že izven nevarnosti in se ji zdravje stalno zboljšuje. Ranjena deklica pri trčenju dveh avtov Pri trčenju dveh avtomobilov se je včeraj popoldne lažje ranila 4-letna Pisana Wild iz Ul. Virgi-lio 10. Mala Pisana je sedela v očetovem avtomobilu, ko je 38-let-ni Enzo Wild s svojim avtomobilom TS 38493 izpred lokala «Mari-nella» v Miramarskem drevoredu hctel zaviti na levo, ker se je nameraval vrniti v mesto. Tedaj je s svojim fiatom 1100 TS 52641 privozil 25-letni Neri Delise iz Šalite Contovello 68 in trčil v Wil-dov avtomobil. Zaradi sunka je deklico vrglo s sedeža pri čemer se je pobila po desnem ušesu in sencu, V bolnišnico so jo prepeljali z zasebnim avtomobilom, tam so ji nudili prvo pomoč in jo nato prepustili očetu, da jo je peljal domov. Mala Pisana bo okrevala v 5 dneh. Sredi Ul. Flavia podrl delavca Z rešilnim avtomobilom gasilcev so sinoči prepeljali v bolnišnico 69-letnega delavca Stefana Gustincicha iz Ul. Flavia 8, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Gustincich je pred svojim domom hotel prečkati Ul. Flavio, ko je v smeri proti središču s svojim avtom TS 26927 privozil 41-letni Giovanni Grison z Lonjerske ceste 171-2. Grison je žal prepozno opazil pešca in ni uspelo ustaviti avta. Gustincicha so sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran na zatilju in desnem sencu. Zgubil je tudi spomin. Zdraviti se bo moral deset dni. Prometna nesreča trgovske pomočnice 2rtev cestne nesreče je postala včeraj okrog 14. ure 47-letna trgovska pomočnica Teresa Rede-giani por. Cerqueni z Istrske ulice 39. Ko je Redegianijeva prečkala Istrsko ulico pri hišni št. 20 jo je z avtom TS 57924 podrl 37-letni Vasco Cariglia iz Ul. Mon-te San Gabriele 8, ki je vozil proti Sv. Jakobu. Redigianijeva se je pri padcu pobila po levi strani čela, levi ličnici, levem kolenu, desnem komolcu in desnem stegnu. S policijskim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Padel je v goreč kres 62-letni cestar Ivan Tavčer s Proseka 23 se je včeraj popoldne hudo opekel po obrazu in po rokah. Na vrtu zraven doma je zanetil ogenj, ker je hotel požgati suho travo, ko se je nenadoma spotaknil in z obrazom padel v goreči kres. Na pomoč mu je priskočila 56-letna sestra Ivana in poklicala rešilni avto. Z ambulanto gasilcev so Tav-čerja prepeljali v bolnišnico, kjer prejeli r sicer ne spadajo striktno v okvir pogodbe, ki pa so dejansko njen izredno važen sestavni del. Sporazumeli so se tudi o načinu plačevanja pristaniških stroškov s češkoslovaškim blagom in to v okviru celotne italijansko-češkoslovaške trgovinske izmenjave. Niso pa se mogli sporazumeti glede višine cen tržaških pristaniških uslug, ker so prav lani Javna skladišča zvišala svoje tarifne postavke, medtem ko so predstavniki CSSR zahtevali znižanje postavk. Zato so se lani tudi pogajanja razbila in se je promet odvijal v okviru splošnih določil brez kakršnih koli posebnih medsebojnih obveznosti. Iz zgoraj navedenih podatkov o lanskem prometu izhaja, da sicer ni prišlo do znižanj, vendar pa tudi ne do napredka, ki pa ga struktura in naraščanje češkoslovaškega prekomorskega uvoza in izvoza omogoča. Dograjevanje potniške ladje ^Raffaello* Včeraj so v ladjedelnici Sv. Marka končali z gradnjo zadnjega mostu na veliki potniški ladji «Raf-faello«, ki jo sedaj opremljajo za pomorsko družbo «Italia». Včeraj so postavili 18 metrov dolg, 11 m širok in 13 ton težak most imenovan «sončni most* in je s tem nadgradnja ladje zaključena z izjemo poveljniškega mostu, dimnika in nekaterih drugih manjših pritiklin. Pri opremljanju te ladje Je zaposlenih okoli 1.000 delavcev, ki prvenstveno urejajo napeljavo, kabine In druge prostore. Končali so z montažo pomožnih strojev in bodo sedaj pričeli montirati reduktor, parne kotle In druge sestavne dele glavnega pogonskega stroja. V isti ladjedelnici so včeraj tudi montirali na 22.500-tonsko tovorno ladjo pogonski vijak, Jd Ima premer 5,5 m in tehta 15,5 ton. Izdajanje potrdil za upokojence INPS Županstvo obvešča vse upcVko-jence INPS (kategorije SO), ki jim bodo začeli izplačevati pokojnino s 13. februarjem, da so že od 16. januarja letos pri o-kencih mehanograflstkega centra občinskega anagrafsikega urada v Ulici del Teaitro Romano 15 in na Trgu Granatieri 1 na razpolago za prizadete potrdila o vdovstvu in potrdila, da je prizadeti upokojenec živ. prizadeti morajo predložiti pri okencu osebno izkaznico in pokojninsko knjižico. V primeru, da bodo prišle po omenjena potrdila druge osebe, morajo te prav tako pokazati o-menjene dokumente prizadetih u. pokojencev. Potrdila dobijo prizadeti pri o-kencih, ki so označena z začetno črko priimka družinskega glavarja, za vdove pa prav tako velja začetna čika priimka pokojnega moža. Občinska uprava poziva vse prizadete, naj ne čaka:o zadnjega dne pred začetkom izplačevanja pokojnin, da pridejo po omenjena potrdila, da se s tem prepreči pri okencih anagrafskega urada gneča in hkrati tudi velika zamuda časa. Včeraj sta se poročila v Ljubljani uslužbenka «ADITA» Jožica NOVAK in Janko POMPE dipl. ek. — Mlademu paru iskreno čestitata in želita vse dobro na novi poti uprava in uredništvo Primorskega dnevnika Predstavniki bivših policistov pri dr. Mazzi Včeraj so se sindikalni pred. stavmiiki bivših policistov ZVU sestali l vladinim generalnim komisarjem dr- Mazzo, s katerim so razpravljali o položaju teh uslužbencev, ki so sedaj v civilni državni službi. V Rimu pa so predložili komisiji za ustavne zadeve poslanske zbornice za’:onski predlog poslanca Belcija, po katerem naj bi zvišali tem uslužbencem koeficient plač, ki je bil določen z zakonom št. 1600 iz leta 1960, Ta komisija bo morala sklepati o zadevi Svoje mnenje pa bodo morale izreči tudi parlamentarne komisije notranjih zadev, financ, državnega zaklada in za proračun. Seznam zavarovancev obrtniške blagajne Tržaška pokrajinska vzajemna bolniška blagajna obrtnikov sporoča, da so od 1. do 15. februarja izobešeni na javnih deskah ob. čin v pokrajini ter na javni deski pokraiinsve vzajemne bolniš-ke blagajne v Ulici Udine 19 seznami imen zavarovancev, ki so bili vpisani ali črtani ali pa. ki so prijavili katerokoli spremem-bo v času od 1. avgusta do 31. decembra 1963. Proti kakršnikoli netočnosti v seznamu bodo lahko prizadeti v 30 dneh od zadnjega dneva objave vložili pritožbo pri pokrajinski komisiji za obrtništvo pri trgovinski zbornici. Po poteku o-menjenega roka bodo seznami veljavni in jih bodo poslali izterje-valnici za zadevno plačevanje prispevkov. 18-letnemu Francescu Curciju iz Ul. San Giacomo in Monte 13 so neznanci odpeljali 100.000 lir vredno lambreto TS 27373, last njegovega brata Angela. Curci je lambreto pustil v Ul. Caprin. Tat. vino je prijavil na komisariatu Stare mitnice. Razna obvestila Trkaški filatelistični klub (L. Košir* Kakor je redno vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, tako .o tudi danes, 2. t.m. redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba v Ul. dei Montecchi 6. iiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiimiiiiiiimtimiitiimiiiiiimmiiiiiiiiiitmiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiii MNOŽIČNI POJAV NENAVADNIH PTIC Ljubki čopasti pegami so prileteli iz Laponije Po velikosti so podobni našim vrabcem, na glavi pa imajo čopek V teh dneh so se v tržaški okolici pojavile številne jate nenavadne ptice, ki se po slovensko i-menuje čopasti pegam (latinsko: Bombicylla Garrujis). Ta ptica živi običajno v gozdo- vih severnih dežel in gnezdi na Laponskem. Le redkokdaj se pojavi v naših krajih odnosno v nekaterih sredozemskih deželah in še to samo prehodno. Pojav te ptice pri nas v tako velikefn številu je izzval precejšnje zanimanje tako med okoliškimi prebivalci (mnogi jo pri nas morda še nikoli niso videli), kakor tudi med naravoslovci. Čopasti pegam je srednje velikosti in pripada vrabčji vrsti; je predvsem sivorjave barve, na glavi pa ima čopek. Redkokdaj se odloči na daljšo selitev do Sredozemlja. Čopastega pegama so v Ita. liji našli najbolj na jugu pri Sti-glianu v Basilicati. Drugi dve vrsti čopastega pegama živita še na Japonskem in v Ameriki. Kot vidimo na sliki, je čopasti pegam zelo ljubka ptica, in je prav zato takoj po svojem začasnem prihodu v naše kraje vzbudila med ljudmi tolikšno pozornost. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi lz plastike, guma, Unoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge' za hodnike vseh vrst po zeio ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev ITAL-PLAST. Trst, Trg Ospedale 6, telefon 95-919. KUPIM V PIRANU »M FJesI hišo ali stanovanje. Ponudbe s ceno pošljite na Tanko Rudolf - Salka vas 44 - Kočevje. HIŠO Z VRTOM prodam pri Banih, naslov na upravi lista «PD» v Ulici S. Francesco, 20. so ga sprejeli na dermatološki oddelek zaradi opeklin druge stopnje. Tavčer bo okreval v 20 dneh. ...............................................................................m.....n........................iiiiiiiihi... DNEVNA SLUŽBA LEKARN 3.2.-I.2. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne I. februarja 1964, se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 62-letnl Giuseppe Ženo, 58-letni Libero Plojer, 6 4-letna Gemma Cafflerl. 78-Ietna Catalda AngelMlo por. Preša, 69-letna Antonia Petrussa por. Petrussa, 84-let-na Antonia Cesnik por. Luxa, 83-letna Emma Murayoli por. Lauren-ti, 75-letna Giustina Sirca por. Su-ban, 81-letna Maria Parutta por. A-chilll, 89-letnl Pletro Parentln, 64-letna Stefanla Karis vd. Ferrara, i dan stari Franco Grassi, OKLICI: težak Francesco Felluga in delavka Gioconda Plpp, elektro-mehanik Ugo Oliva In likalka Ann? Maria Presselli, delavec Giuseppe Riosa In uradnica Marcella Breschla-rl, brivec Antonio Sensale in uradnica Lucla de Forheger, sprevodnik Giovanni Neri in uradnica Marlel-la Soveri, delavec Stelio Chinelli in gospodnja Germana Blloslavo, u-radnik Giuseppe Salina In gospodinja LHlana Saetti. mehanik Aldo Conti in gospodinja Caterina Sajku- Včeraj-danes nic, električar Vittorio Luttinl in uradnica Anna Maria VVeber, mehanik Marino Košuta in učiteljica Maria Amalia Ukmar, skladiščnik Llcio Blasln in gospodinja Orlete Sandri, težak virglllo Felluga m šivilja Silvia Maler, prodajalec Ales-sandro Bidovec in vajenka-frizerka Nadja Savron, trgovec Alceo Pltz in uradnica Nilda Bencl, učitelj A-drlano Pavlica ln uradnica Emanuela Burton, uradnik Mario Chessa in gospodinja Egldla Marsinl, zavarovalni funkcionar Giovanni Batti-sta Tanča In slikarlca Maria Adelajde Cattapan, motorist Umberto Zupln ln delavka Anita Salte, delavec Giovanni Attrula ln uradnica Glusepplna Vazzoler, financar Ita-lo Vozza in gospodinja Rosa Lulsl, inženir Edoardo Sinigaglia in učiteljica Valnea Negrlni, Inženir Ser-gio Vlsani In študentka Crlstlana (Juintavalle, delavec Nino Larotel-la in uslužbenka Bruna Conturls, delavec Antonio Congedo ln delavka Coslma Carlcato, litograf Dante Marsettl ln prodajalka Biancarosa Boschini, delavec Luciano Gattero- sa ln delavka Maria Plntus, učitelj Darlo Nelzi ln gospodinja Francesca Skerlak, trgovec Mario Chiandussi in študentka Annelore Levvinka, DNEVNA SLUŽBA LEKARN 27.1.-2.2. Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Dr. Rossettl, Ul. Combt 19; Dr. Sl-gnon, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Nesti, IH. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška l; Ai Due Mori, Trg Unl-ta 4; G, Papa, Ul. Felluga (Sv. Alojz) NOČNA SLUŽBA LEKARN 27.I.-2.2. Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Dr. Rossettl, Ul, Combi 19; Dr. Sl-gnon, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Nesti, 01. Dante 7. AlFAlabarda, Ul. dellTstria 7, Centauro, Ul. Buonarrotl 11, Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Mlz-zan, Trg Venezla 2, Barbo-Carniel, Trg. Garibaldi 4, de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5, Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Mlanl, Drevored Mirama-re 117, NOČNA SLUŽBA LEKARN J.2.-I.2. AtFAlabarda, Ul. dellTstria 7, Cen. tauro, Ul. Buonarrotl 11, Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Mizzan, Trg Venezla 2. LOTERIJA BARI 1 22 21 19 80 CAOLIARI 19 75 33 32 22 F1RENZE 7 58 75 6 43 GENOVA y» 35 34 22 Tl MILAN 42 65 58 45 44 NEAPELJ 50 69 42 61 56 PALERMO 79 55 75 62 28 RIM 86 42 68 38 72 TURIN 39 27 81 28 34 BENETKE 11 60 82 53 75 ENALOTTO 1 1 1 XXX 22 X 1 2 X Kvote; IS ! — 3.046.000 lir, 11 — Slovensko gledališče v Trstu DANES 2. februarja ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta 7 JOSIP RIBIČIČ V kraljestvu palčkov _____ V četrtak, 6. februarja ob 20.30 premiera v petek, 7. februarja ob 20.30 repriza V AVDITORIJU V TRSTU ARSEN DIKLIC Na zeleni reki čoln Osebe: Kondor - Rado Nakrst; Kapablanka - Stane Raztresen; M. Marčič - Strme Starešinič; E. Marčič - Stane Sever; Stipič . Alojz Milič; Irena - Zlata Ro-doškova; Slavec - Danilo Turk; Vrdjuka - Silvij Kobal; Sarkič - Jožko Lukeš; štimac - Dušan Jazbec. Prevod: VIKTOR KONJAR Scena: VLADIMIR RIJAVEC Zvok; EDVARD MARTINUZZI Režija: ADRIJAN RUSTJA Prodaja vstopnic od srede, 5. februarja dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. 114.900 lir, 10 — 14.500 lir. ki ga bo imel SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na predavanje, PROF. MIRKO RIJAVEC «0 južnoameriških Indijancih včeraj, danes in jutri* v torek, 4. t. m. ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9/1. — Predavanje bodo ponazorile skioptične slike. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo v četrtek, 6.II. t.l. ob 20.30 predaval v društvenih prostorih MARIO MAGAJNA O SVOJEM POTOVANJU PO TURČIJI in predvajal zanimive skioptične slike v barvah. Vljudno vabljeni! Prosvetno društvo •IVAN CANKAR* Ul. Montecchi 6/IV. vabi člane in simpatizerje na •DRUŽABNI VEČER* ki bo v soboto, 8. t.m. ob 21. uri v društvenih prostorih. Rezerviranje miz danes 2. t. m. od 16. do 20. ure, v četrtek, .6. t. m. in v petek, 7. t. m. od 19. do 20. ure na sedežu društva. Vjudno vabljeni! P. d. «Ivan Cankar* vabi tudi na otroški «LILA PLES*, ki bo v torek, 11. t. m. od 16. ure dalje v društvenih prostorih Gledališča i::!!::::!::::::":: Otroško pustno rajanje VERDI Danes zapade rok za obnovitev a-bonmajev za drugi del operne Sezone, ki se bo začela v petek z gala predstavo Verdijeve opere «Moč usode*. Peli bodo Marcella De Osma, Anna Maria Rota, Luigi Ottolini, Ličimo Montefusco, Renato Cesari in Nicola Zaccaria. Dirigent Bruno Bartoletti. Plesalca-solista Violetta Toso in Bruno Fusco. TEATRO STABILE Danes, 2. t. m. ob 17. uri v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bande-na) za red B Aristofanova igr* «Zene v parlamentu* v priredbi Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene in kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glasba Dorlano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija In prodaja vstopnic prt centralni prodajalni v Pasaži Prottt (tel. 36-372). Cene: parter A 1200 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir. Nazlonale 14.30 «Ieri, oggl, domani*. Techmcolor Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni. Arcobaleno 14.30 «11 giovedi*. Wal-ter Chiari. Escelsior 14.30 «La ragazza di Bube*. Claudia Cardinale. Fenice 14.30 «Alta infedeltš*. Ugo To-gnazzi, Nino Manfredi, Monica Vittl, Prepovedano mladini. Grattacielo 14.00 «1 compagni*. Mar-cello Mastroianni, Renato Salva-tori, Annie Girardot. Sledi: «H mare di Trteste*. Supercinema 14.30 «Silvestro Gatto-pardo*. Slikanice v technicoloru. Alabarda 14.00 «La valle dei lunghl coltelli*. Technicolor. Lex Barker, Pierre Priče. Filodrammatico 14.00 «Tipi da spiag-gia*. Technicolor. Ugo Tognazzi. Aurora 14.45 «Mondo cane N.o 2». Prepovedano mladini. Cristallo 15.00 «11 piede piu lungo*. Danny Kaye. Capitol 15.00 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant, Audre Hepburn. Garibaldi 15.00 «Anima nera*. Vittorio Gasmann, Nadia Tiller. Pre^ povedano mladini. Mattimo 14.00 «Eroe di Babilonia*. Cinemascope Technicolor. Gordon Scott, Moira Morfei. Impero 15.00 , 21.55 «Gli amanti de-vono imparare*. Moderno 14.30 «Va e uccidi*. Frank Sinatra, Janeth Leight. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Astoria 14.00 «La grande ruota*. Maria Shell. Astra 15.00 «GH amanti devono imparare*. Vittorio Venelo 14.30 «Amante dl guerra*. Robert VVanier, Marlk ' Queen. Abbazla 14.30 «Pugno proibito*. Elvis Presley. Technicolor. Ideale 14.00 «L’eroe di Sparta*. Technicolor. Richard Egan. Marconi 14.00 «11 guascone*. Technicolor. Gianna Maria Canale, Ge- > rard Barray. > ki bo na pustni torek 11 februarja 1964 v dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta 7 od 21. do 4. ure zjutrtfl Igra orkester NOMADI »kraljestvu palčkov bo v nedeljo 9. februarja popoldne v dvorani na stadionu «Prvi maj* Mamice, pripeljite svoje malčke, da se bodo prijetno zabavali v krogu palčkov in vil. Gledališče pa Jim bo pripravilo še kakšno presenečenje. HOTEL FURLAN REPENTABOR — Tel. 221-380 Od 5. II. dalje vsak večer ples od 22. do 2. ure zjutraj. Igra orkester Rosy. Restavracija vam nudi vse specialitete. Pravo družinsko okolje. Pravočasno rezervirajte za veliki pustni ples. Izšla je že 14.a izdaja F. KALINŠEK SLOVENSKA KUHARICA Dobite jo v TRŽAŠKI KNJIGARNI po prednaročninskl ceni za 2.800.— lir Darovi in prispevki Ob obletnici Izgube dragega sina SeraLna Vaclika daruje družina 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. učitelja Adalberta Stubla darujejo za G1" Jaško Matico: Leonardis Aleksandra 3.000, Justa Bizjak 1,000, uslužbenci podjetja «SloveniJales» v Ljubljani 10.000. Duša Kosmina 1.000, LJonka Pregare 2.000, Jostpina Posega vd. Crasso 1.000. Namesto cvetja na grob pok. Adalberta Stubla darujeta Ema In Fani 1.000 lir za Športno združenje BOR. Gabrijel MihelJ daruje 5.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Adal- berta Stubla daruje družina Kodrič-Siškovič 3.000 lir za Glasbeno Ma- tico. V počastitev spomina pok. Adalberta Stubla daruje Anica Kalan 1.000 lir za Športno združenje BOR. Ob drugi obletnici smrti naše drage mame Josipine Dekleva daruje hčerka 3.000 lir za Dijaško Matico. ZAHVALA. Ganjeni ob tolikem sočustvovanju z našo bolestjo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega nepozabnega papana in nonota ADALBERTA STUBLA Posebna zahvala t. g. Stanku Zorku, primariju prof. dr. Tagliaferru, dr. Risolu, osebnemu zdravniku dr. Rizzu ln vsemu osebju posebnega odseka I. bolniškega oddelka bolnišnice. DRUŽINE: STUBEL, SUBELLI, CHERSI, MRAK ln PRUHCIC Trst, 2. februarja 1964. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Z ukradenim avtomobilom sta hotela obiskovati gostilne na podeželju Toda policija ju je zalotila za volanom in sodišče ju je poslano obsodilo - Turek z 2 kg jugoslovanskih cigaret Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, obramba Ugles-sich) sta se morala zagovarjati včeraj 54-letni Giacomo Bottali iz Ul. Ireneo della Croce 3 in 52-letni E-milio Bigotti iz Ul. Pondares 5. Oba so obtožili, da sta poskušala tjkra-sti neki avto, a Bottalija še posebej, da je nosil s seboj izvijač, s katerim je s silo odprl vrata avtomobila. Policijski agenti so naleteli na moška, ki sta že stara znanca policijskih organov in sodnih oblasti, v zgodnjih jutranjih urah 28. decembra lani. Bilo je nekaj čez polnoč, ko sta se prijatelja srečate na Šentjakobskem trgu. Oba sta bila zidane volje ter sta nemudoma obi-skala več gostiln v bližnji okolici. Mmila je urica v prijetnem razgovoru, toda potem je bilo treba pobrati šjla in kopita, ker so gostil-mčarjt morali zapreti Iok&le. Tako sta se prijatelja znašla na cesti, žal Ps sta bila še zelo žejrra~ter sta sklenila, da gresta v kako gostilno ha podeželje, kjer bi še utegnila najti odprta vrata. Rečeno storjeno. Vinska bratca sta se približala v ui. del Rivo nekemu avtomobilu, * silo odprla vrata ter zasedla •prednje sedeže. Za volan se je vse-del Bottai, lu je skušal takoj pognati motor. Pri tem opravilu pa ga je zasačila policijska obhodnica oddelka za promet in turizem, ki ji je poveljeval marešal Linzi. Podčastnik se je približal vozilu ter zahteval od Bottalija, naj mu pokaže Prometno knjižico. Bigotti pa se je nenadnega posega policistov tako Prestrašil, da je skušal zbežati. Ni Pe še napravil sto korakov, ko so agenti že trdno držali v svojih rokah. Bottali je takoj priznal, .da Je hotel ukrasti avto ter se odpeljati na podeželje. Preiskovalni organi so potem u-fotovm, da je bil avto Fiat 600 TS 4(837, ki sta ga uzmoviča hotela n Krasti, last Giovannija Lantierlja “ V,1- del Rivo 7, ki je bil parkiral vozilo prejšnji večer v bližini svojega doma. Bigotti spočetka ni hotel priznati svoje krivde. Dejal je, da ga je pri-jatelj povabil na sprehod. Mislil je, oa je bil avto njegova last. Ni se mti začudil, ko je Bottali odprl vra. Z lzviiaiVm Pniocnii »v-,,, Na včerajšnji obravnavi je javni. ročjij kot apolid. tožilec zahteval za vsakega obtožen- Kot smo poročali včeraj je Star. ca 3 leta zapora in 90.000 Ur globe, ca na trd iški cesti z avtom TS zapora in 90.000 lir globe. Za Bottalija pa je še posebej z ar hteval 9 mesecev pripora zaradi nezakonite posesti vlomilskega orodja. Sodniki so oba spoznali za kriva ter ju obsodili vsakega na eno leto in pol zapora ter na 45.000 lir globe. Bottaliju pa so prisodiU še 9 mesecev pripora zaradi posesti izvijača. Poleg tega so sodniki. sklenili, da bosta morala oba obsojenca, po prestani kazni prebiti še najmanj dve leti v neki delavski koloniji. % Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 28-letni turški državljan Ali Isik, ki je bil obtožen, da je vtihotapil v Italijo 2 kg jugoslovanskih cigaret znamke «Vardar» Isik je prišel v Trst v jutranjih urah 29. januarja letos. Na železniškem bloku na Opčinah ni prijavil linanoarskim oblastem svoje tobačne zaloge, toda to se mu je brid-do maščevalo nekaj ur pozneje, ko so ga financarji ustavili v Mira-marskem drevoredu. Isik je nosil pod, pazduho zavoj s cigaretami ter šel mirno po svoji poti. Financarji pa so ga takoj opazili ter ga pobarali, kaj nosi v zavojčku. Na zaslišanju je Isik izjavil, da je kupil cigarete v Jugoslaviji, ker se je hotel znebiti dinarjev, ki so mu ostali v žepu. Cigarete bi mu na vsak način služile, le za lastno uporabo. Poudaril je še, da ne pozna italijanskih carinskih predpisov. V Trstu se je nameraval ustaviti nekaj dni, nakar bi odpotoval v London. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 115.000 lir globe. Ukazali pa so naj ga takoj izpustijo na svobodo:—---------— Policija identificirala • žrtev nesreče pri Banih Po do-lgi preisKavi m. iskanju so šele včeraj zjutraj agenti častne policije identificirali neznanca, ki je predvčerajšnjim okrog 20. ure postal, žrtev smrtne nesreče pri Banih. 73-ietni Antonio Starc je bil prosjak m breg.,stalnega.bivališča. Večkrat' je prčspal noči v hlevih in na senikih pri Banih ali na Opčinah, Bil je tudi stalen | Do tatvine kave je prišlo v gostilni «A1 macello« v Kraški ulici. 45131 povozil 37-letnd Mario Tonini -s Chiadina in- Monte 1458. Čeprav so ponesrečenca nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, je Starc podlegel RUdim zadobljfcnim poškodbam četrt ure po sprejemu na nevrokirurški oddelek. Gasilci so gasili travo v pristanišču Tudi včeraj so imeli gasilci vse polno delo zaradi požarov, ki so nastali v zgornji- tržaški okolici. Okrgg 5. ure zjutraj, so. morali gasiti požar suhljadi pri. glavni postaji filobusa št. 17 v Ul. Fa. bio Severo. Predvčerajšnjim so gasilci prihiteli na Katina,ro, kjer se je v bližini gostilne «Spetič« vnela suhljad in grmičevje na 10 tisoč kvadratnih metrih površine Gasilci so se morali truditi eno uro preden so pogasili požar. Ob 22.30 so morali spet proti Katina-ri, ker je med Ricmanji in Lo-gom nastal požar na 5000 kvadratnih metrih površine. Ogenj so do gasili v eni pri. In še en požar suhljadi, to pot v... pristanišču Vittorio Emanuele kjer se je predvčerajšn -im o- SE 0 IZVOLITVI ŽUPANA DR. EALLAB0TTIJA Zucalli: Potrebno je sodelovanje v treh Sfiligoj: Za novo formulo smo potrebni tudi mi Svetovalec dr. Sancin pa je poudaril, da nas odnos KD do manjšine še zdaleč ne zadovoljuje Kaikor smo poročali že v včerajš. nji številiki, je občinski svet izvolil za novega župana dr. Franca Gallarottija, carinskega inšpektorja, ki se je v povojnih letih u- dejstvoval v najrazličnejših. orga-,j potrebna izmenjava idej v treh (KD, FSDI, PŠI) ter najti rešitev za velike in majhne občine. Socialdemokrati večinski stranki ne morejo oprostiti, da si domišlja, da bo kot interiolasistidna stranka rešila vsa vprašanja, ki se pojavljajo. Naglasil je, da je nizacijah krščanske demokracije in v jezuitskem redu «S‘ella Ma-tut:na». Roen je leta 1924 ter je leta 1949 doktoriral na bolonjski univerzi iz prava. Poleg izjav, ki smo jih že včeraj navedli, je poslanec Zucalli (FSDI) dejal, da ostavka župana ni pretresla javno:ti, ker je postala v nekem smislu apatična za dogajanja v Gorici, kjer se opozicija zatira in se niti v tisku ne daje njenemu delu tistega poudarka, 'mi ga zasluži. Navedel je krog 20.15 vnela suha trava. Ga- | Potek. sodelovanja v odboru in iz-silci so ogenj pagas-ili v eni uri stop iz n ega, ke* se poprej sprfe- dela. je te obveznosti niso izpolnjevale. timiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiitmiimmuim n m m iiiiiiiiiiimif Mlini titiiiiuiuiiui uii iiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V gostilni pri klavnici j« hm obrok« kradel kavo Zato bo sedel dva meseca v zaporu Na zadnjem zasedanju okrožnega nilec dr. Turel je izpodbil obtož- sodiiča v Gorici se je moral zagovarjati tudi ,44-letni Gilberto Vi* sintin iz Gorice, Korzo Italija 104, pod obtožbo ponavljajoče se tatvine kave. M® Starc ni bil italijanski državljan in ni bil vpisan v no-benem ob. činskem anagrafskem uradu, zgubil je t-u-di jugoslovansko državljanstvo,in je živel na našem- pod. iev, da je izgubil ključe, še istega ™e pa je Bigotti zbolel ter so ga Jhorali prepeljati v splošno bolniško, kjer se je moral zdraviti'več' -asa zaradi nekega vnetja. Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo Rtli >DEE )rt5LI NO REKONSTR! PALAČE HO ELA SVETOVNO ZNANE MOi MORSKE TERMALNE KOI V PORTOROŽU Indikacije: REVMATIČNA OBOLENJA, ŽENSKE BOLEZNI, OBOLENJA DIHALNIH ORGANOV Na razpolago: Tople morske kopeli. Kopeli z morsko slanico. Masaže, fhhalneij e, I blatne obloge, blatpe kopeli, vse informacije v upravi PALAČE; HOTELA, Portorož, tel. 73145 kino PROSEKJjONTOVEJ. predvaja danes 2. t. m. ob 16. uri Universal barvni film: LA CALATA DEI MONGOLI (Vpad Mongolov) Igrajo: ANN BLYTH in DAVID FARRAR D^jmRncu mo predvaja danes 2. t. m. ob 15. uri barvni eden največjih filmov: «LA GRANDE FUGA» (VELIKI BEG) Johna Sturgesa Igrajo: ' STEVE MC QUEEN JAMES GARNER RICHARD ATTENBOROUGH JAMES DONALD CHARLES BRONSON ^ Ponedeljek, 3. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: LA GRANDE FUGA (Veliki beg) Gospodinja Leopolda Tomasi je o-pazila, da ji pomalem zmanjkuje kava ter je tako DOgrešals okrog 4 kg tega biaga. O zadevi je govorila tudi z nekaterimi klienti. Dne 5: maja lani je eden dd teh opazil, kako je Vjsintin zmaknil zavoj kave in ga skril pod suknjo. Obvestil je gospodinjo in ko so zaprli lokal, je Tomalijeva našla zavoj kave na travniku pred gostilno. Ostala je na preži in čez kakih 20 minut je v .rgsn.ici prišel Visintin, ki so ga ustavil ter ga izročili karabinjerjem. Na razpravi je Visintin trdil, da se je vrnil ne zaradi kave ampak da bi opravil telesno potrebo. Po zaslišanju prič je državni tožilec predlagal kazen eno leto in 15 dni zapora in 90 tisoč lir globe. Bra- bo ponavljajoče se tatvine, ki so jo spremenili v navadno tatvino in na tej podlagi je sodišče obsodilo Visintina nS dva meseca zapora in 18 tisoč lir glob.e. Drž. tož. dr. Diez; preds. sod. dr. Storto; sodniki Arculeo in Man-cuso. Sindikat €ISL in tekstilci Sindikalna organizacija CISL v Gorici je izdala daljšo objavo, v kateri pojasnjuje svoje stališče v sporu tekstilcev za obnovo vsedržavne pogodbe te kategorije. S Spet tatvina avtomobila V noči od petka na soboto so neznanci ukradli avto Fiat 1100 v ljudskem naselju pri ločniškerh mostu. Policija je uvedla preiskavo, vendar zaenkrat tatovom še ni prišla na sled. To je v nekaj dneh že četrti primer kraje osebnega avtomobila v Gorici. V SOBOTO 8. FEBRUARJA priredi goriška mladina v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13 pustni ples Igral bo odličen orkester. Vstop z vabili. Vstopnice in rezervacija miz na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1 ter pri poverjenikih po vaseh. Odvetnik Sfiligoj (Slovenska lista) pa je dejal, da ne vidijo političnega o-pravičila za županov odstop. Pri njegovi izvolitvi so e svetovalci Slovenske liste vzdr. žali, t Mor at pa bodo glasovali zanj. Opozoril je na naloge občinskega sveta pri prihodnjih obravnavah proračuna ter dodal, da mu ugaja diskusija, ki so jo svetovalci vpdili o programski politiki. Odv. Pascoli (MSI) je dejal, da jim je bilo že od samega začetka jasno, da župan nima okoli sebe ljudi, 'ki bi se strinjali z njegovimi nazori in je zato tudi logično, da je prišlo do krize. V glasovalnih 'izjavah o izvolitvi novega župana so svetovalci podali kratke izjave. Odv. Sfiligoj je dejal, da za sestavo novega odbora niso potrebne samo tri stranke, ampak tudi Slovenska lista. Ker je dr. Battello dejal,'da odv. Sfiligoja nič ne moti dejstvo, da se slovenskim otrokom jie priznajo slovenska krstna ime. nd, Je odv. Sfiligoj odgovoril, da so svetovalci Slovenske liste vložili resolucijo o zahtevah v korist slovenske manjšine. «Krščan-ska demokracija, je dejal svetovalec, nima asimilacijskih namenov do slovenske manjšine: to je bilo izrečeno tučli na pokrajin-to objavili v. slovenskem časopis- Novi goriški župan dr. Franco Gallarotti KlHO «IRIS» PROSEK Predvaja danes 2. t. m. ob 16. »«en in avanturističen, film: uri Cinemascope barvni drama- II grande pescatore (VELIKI RIBIC) Po romanu Lloyda C. Douglasa ^rajo: HQWARD KEEL, SUSAN KOHNER, JOHN SAXON in MARTHA HYER PRODAJA te dni zimske ostanke TRGOVINA s ČEVLJI ALTA MODA °EVUI RENOMIRANIH ZNAMK TRST, UL. G. GALLINA 3 POLOVIČNA CENA! Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 O vincu zapojmo: 10.00 Maša;; nato Orkester Stnngs; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Slov. nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 NEDELJA* 2. FEBRUARJA 1964 II. program 7.45 Jutranja glasba; 9:00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna: 13.40 Nedeljski ekpress; 14.30 Te- nom Martinom; 22.35 Športna nedelja in dnevnik. ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna oddaja; 12.25 Olimpijske igre; 17.30 Program za najmlajše; 20.30 Dnevnik; 21,00 B. Randone (A. Puškin); «Strel iz samokresa«; 22.20 Petnajst minut z Bru- **U tl J, iu.oU *m J “ • * * u Glasba po željah; 14.45 Karakte- deh aktualnosti; 15.00 Lahka glas- -ristični ansambli; 15.10 Jam ses- ba: 15-45 Neapeljska pesem; 16.15 sion; 15.30 Radijska novela- nato «Klakson»; 17.00 Glasba in šport;, Orkester Fallabrino- 16.30 Čopol- 20-35 Sama glasba; 21.00 Športne danski koncert; 17.50 Plesna ča- vesti; 21.35 Zabavna glasba, janka; 18.30 Kino, včeraj in da- in #//. program nes; 18.55 Beethovnova Sonata št. 6; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Sestanek v Rimu: 20.00 Šport: 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 F. Schubert: Simfonija št. 5; 22.35 Moderni ritmi. 9.30 Kmetijska oddaja: 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon«. Koper 6.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.Q0 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor tolminskega učiteljišča; 10.00 Prenos RL; 10.30 Glasbena matineja: 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 (glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.15 Orkester D. Olivfe-rija; 15.30 Domače pesmi in me lodije; 16.00 Prenos RL- 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na Ital. morjih: 8.20 Harmonikar F. Scarica; 8.30 Kme tijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11,10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.00 Vesti in zimske olimpijske igre; 14.00 Komorna glasba; 14.30 in 16.45 V nedeljo skupaj; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.15 Ital. pesmi m plesi; 17.30 Operna lasba; 18.25 Plesna glasba; 19.00 Športne vesti; 20.25 B. B. Galdcs «Misericordia»- 21.00 Radijska križanka; 22.15 Cremesini; Beneški intermezzo. 17.05 G. Buechner; «Woyzeck»; 18.05 Bachove kantate- 18.35 Radijska črtica; 19.00 Purcellove skladbe; 19.15 Sodobna zgodovina; 19.30 Vsakočeverni koncert: 20.40 Na programu Orff in Egk: 21.20 Sodobna angleška glasba. Slovenija 6.00 Dobro jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska igra; II. KANAL 18.00 «11 paroliere, questo sco nosciuto«; 18.55 Beležke o Riti Pavone; 19.30 Rotocalchi in pol-trona; 21.00 Dnevnik; 21.15 »Smash«; 22.15 Športne vesti in olimpiada v Innsbrucku. Ponedeljek, 3. februarja 1964 Od 8.30 do J4.15 Sola; 14.40 Zim ska olimpiada; 16.45 Nova sred nj8 šola; 17.30 Program za najmlajše: 18.30 Nikoli ni prepozno; 19,00 Dnevnik; 19.15 Smučarski šport; 20.00 Športne vesti in zim ska olimpiada; 20.30 Dnevnik; 21.C0 TV tednik; 22.00 TV zgod 8.37 «Babica' pripoveduje«; 9.05 ba «Major Hart!ey»; 22 35 Hokej Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se 2® ledu; Kanada - ZDA; 23.00 pomnite, tovariši...; 10.30 Mati- Ur>evnik. nejski koncert; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 Glasba ne | Hitra popravila Id prodaja TV aparatov pralnih slfojev elrklrogospodinjskih prrdmrtov I I TRE VIS AN I rr*t, Via S Ntcolb 21, tel 24-018 ' - Popravila: Via delle Mtllzle 8, , telefon štev 76-276 I pozna meja; 15.05 Gershwinova glasba; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Domače melodije; 16.45 Naš glasbeni avtomat; 17.05 Ham mond orgle; 17.15 Radijska igra; 18.05 Glasbena medigra: 18.10 Zimske olimpijske igre; 18.30 Iz znamenitih oper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite popevko' 21.00 Velika prijateljstva; 22.10 Plesna glasba: 23.05 Iz sodobne slov. glasbene ustvarjalnosti. H. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: «Do verske bele čeri«; 23.15 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 9.25 Olimpijske igre; tek na 15 km za moške; 11.00 Kmetij •«!w oddaja; 11.30. »Srečka« — ša Ijrva zgodba za otroke; 12.00 Ka' bo prihodnji t?den na sporedu?, 12.25 Olimpijske zimske igre; ve leslalom za moške — prenos; 15.40 »Polnočni upor«; 16.35 Olim pijske igre'; umetno drsanje za ženske; 20.00 TV dnevnik; 20.3' Olimpijske igre: nadaUevan.ie u metnega drsania; 21.30 Bruckner »Elizabeta Angleška« — drama. Ponedeljek. 3. februarja 1964 12.25 Olimpijske igre; tekmn vanje v veleslalomi za ženske 17 30 Angleščina na TV; 18.3» Poročila; 18.35 »Kljukec in Smu kec lovita ribe« — lutkovna igri ca; 19,00 TV obzornik; 19.30 Te denski športni pregled; 19.45 Pr vi filmski pregled iz Innsbrucka 20.0(1 TV dnevnik; 20.30 Otimpij ske zimske igre; tekma v PhAaju na ledu Kanada - ZDA. 22.4C Drugi filmski pregled Iz Inn.-, rucka; 23.00 Poročila. skem kongresu stranke m smo mi ju. Zato upamo, da se bodo uredila vsa vprašanja o manjšini na podlagi ustavnih določil.« Dr. Peter Sancin (PSI) je s tem v zvezi dejal, da je podal odv. Sfiligoj oceno odnosov med manjšino in večinsko stranko, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Odnos KD do slovenske šole in drugih življenjskih vprašanj slovenske manjšine dokazuje, da smo še daleč od zadovoljivih razmer in da v KD še ne razumejo naših narpdnih potreb. Prav na kratko sta spregovorila še odv. Tripani (KD), Bergo-mas-(KPI), ki je dejal, da komunisti podpirajo levi center, če pomeni municipalizacijo mestnega avtobusa, ureditev vprašanj občinskega personala itd. niče ter jih prešteli. NeVaj po 23. uri je dr. Gallarotti prebral izid volitev. Takoj zatem je sporočil, da sprejema izvolitev za župana. Podal je daljšo izjavo, v kateri je napovedal blianjo mun-.cpalizaci. jo mestnega prometa, ureditev regulacijskega načrta in industrijske cone, določitev gradbenih parcel za ljudska stanovanja ter izdelavo obsežnega programa del v. našem mestu. Kakor smo objavili že 'včeraj je predel dr. Gallarotti 20 glasov (18 glasov KD in 2 glasa Slovenske liste); Demokristjana Teren-zio tir, Lupieri sta' prejela 3, odnosno en glas, oddanih pa je bilo 11 belih glasovnic, ki so predvidoma pripada’e naslednjim skupinam; KPI, PSI, PSDI in PLI. Trije misini so glasovali za demokristjana Terenzia, eden pa je oddal belo glasovnico. Seja gorišfcega pokrajinskega sveta Goriški pokrajinski svet je n.a svoji včerajšnji seji razpravljal O razlaščanju zemlje zaradi gradnje železniške proge med Zagrajem in Krminom. O škodi, ki jo bodo utrpeli razlaščenci, so spregovorili številni svetovalci. Zatem so odobrili resolucijo svetovalca Fabrizia, po kateri se mora priznati za razlaščena zemljišča zadovoljiva odškodnina. Odobrili so tudi resolucijo, ki izTaža željo, da bi se dokončno uredila meja med Italijo in Jugoslavijo, zlasti na odsekih, za katere je že bil dosežen sporazum. Zato naj bi se tudi pospešilo delo pristojne mešane komisije. V začetku seje je predsednik Chientarolli sporočil, da je svetovalec Martinelli, ki je pripadal PSI, zapustil svojo svetovalsko skupino in prešel v PSIUP. Skrutinatorji Zurani, Baiocehi in Brumat so nato zbrali glasov- ........n,....milili................................................................................................. Nič novega glede cene skodelice kave Lastniki javnih lokalov so na seji, ki je bila v četrtek popoldne na Zvezi trgovcev, sklenili, da ne bodo podražili skodelice kave, da ne bi novega predsednika trgovinske zbornice postavili pred izvršert® dejstvo. Zaenkrat je vprašanje še nerešeno in se ga bodo lotili kasneje. Kavarnarji namreč zahtevajo 'ponovno podražitev skodelice kave. VESTI IZ ŠTEVERJANA Vodovodna dela je prevzelo podjetje Dondi iz Roviga Za opremo v otroškem vrtcu bodo potrošili 304 tisoč lir Za ureditev pokopališča v Jazbinah ni bilo nobenega ponudnika Pred nekaj dnevi je bila na žu- (nam na podlagi naseljenosti v de- panstvu v števerjanu javna dražba.............. za oddajo nekaterih javnih del na področju te občine. Glavno delo, to je napeljavo občinskega vodovoda po tistih zaselkih občine, do koder še ni dosegel, je prevzelo podjetje Dondi iz Roviga, ki je na predvideno vsoto ponudilo popust za 3,95 odst, dočim je podjetje CESlA iz Trsta, ki je opravilo prvi del napeljave, ponudilo samo 3,33 odst. popusta. Za vodovodna dela bodo predvidoma potrošili še okrog 26 ali 27 milijonov lir in naj bi zajela vse zaselke občine vključno Jazbine. . Kar se Jazbin tiče naj omenimo, da je bila Istega dne na županstvu tudi dražba za oddajo del za ureditev pokopališča v tej vasi. žal pa ta dražba ni bila uspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika za določeno proračunsko vsoto. Zato bo treba dražbo ponoviti z višjo vsoto ali pa oddati to delo z direktnimi pogajanji s kakšnim podjetjem, ki bi zato lahko prišlo v poštev. Pri tretji dražbi, kjer Je Slo na nabavo opreme za otroški vrtec v Števerjanu, Je prevzelo dobavo stolic, miz in omar podjetje Biancht lz Caronna v pokrajini Varese za skupno ceno 304.600 lir. Podjetje je napravilo z občinsko upravo tudi pogodbo glede roka dobave in plačila. Kar se tiče nakupa televizorja ln drugih učnih pripomočkov v vrtcu pa na dražbi niso zaključili ničesar, ker bodo morali ponudniki združiti svoje ponudbe. Odgovor na vprašanje o skladu za ljudske hiše Dne 10. oktobra lam So komunistični poslanci Franco, Lizzero in Bernetičeva naslovili na ministra za delo in socialno skrbstvo vprašanje glede porazdelitve državnega prispevka za gradnjo ljudskih hiš. V zvezi z izjavo predsednika zavoda za ljudske hiše v Gorici, da bpdo pri dodelitvi državnega pri: spevka upoštevali »tmo kriterij na-selitvene gostote z-ozirom na število stanovanjskih prostorov, naj bi bila cgla dežela Furlanjja-sJul. krajftia izključena od tega prispevki. Minister je odgovoril, da bodo dodeljevali državni prispevek lz sklada za gradnjo ljudskih hiš po naslednjih kriterijih: a) po višini vplačanih prispevkov; lavskih stanovanjih: c) na osnovi števila brezposelnih; d) po povišanju delovne sile na gospodarskih področjih, ki plačujejo stanovanjske prispevke. Za prvo troletje se razdelitev prispevkov nanaša na naseljenost v stanovanjih glede na število stanovanjskih prostorov ter se pri tem ne upoštevajo, nezdravi in za stanovanje neprimerni prostori. Odgovor se zaključuje z navedbo, da je za našo deželo določenih za prva tri leta 5670 milijonov državnega prispevka. Od tega odpade na Gorico 093-milijone, na Trst 1.424 milijonov in na Videm 3.249 milijonov. '■* ' • Pogajanja z uslužbenci linijskih avtobusov Delavska zbornica sporoča; Glede na zadnjo 48 - ijrno stavko uslužbencev linijskih avtobusnih prog, bo na posredovanje ministra za delo v torek 4. t- m sestanek spornih strank, na katerem bodo nadaljevali s pogajanj: za znižanje delovnega časa in drugih problemov. MOTORIZACIJA NARAŠČA Lani 3690 avtomobilov vei na Goriškem Gorice, Ul G. Cesare 19, ki se je pri poljskem delu ranil na desni roki Okreval bo v 7 dneh. Komaj 3 in pol letna Vincenza Adrania Iz Gorice, Ul. Lunga 54 Je tudi morala ob 12.10 v bolnišnico zaradi opeklin na nogah, ki si jih je prizadejala doma z vročo kavo, katero je polila po sebi. Pridržali so jo za 15 dni na zdravljenju zaradi opeklin prve in druge stopinje. VERDI. 14.00: «Sinfonia per un massacro«, Daniela Rocca m Charles Vanel. Italijanski črno-beli film. CORSO. 14.30: «1 cinque volti del-1’assassino«, Frank Sinatra, Tony Curtis, Kirk Douglas, Burt Lan-caster in Robert Mitchum. Ameriški čmobeli film Zadnja predstava ob 22 VITTORIA. 15.00: «Sfida nella valle dei Comanche«, A. Murphy in Ben Cooper. Ameriški kinemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 14.30: «Bionde, rosse, brune...«, Elvis Presley ln John CVBrien Ameriški barvni kinema-skopski film. Zadnja predstav* ob 21.30 fjl r• * r / rzicu i- vi smo pri evidenčnih tablicah prekoračili številko 26.000. Tudi število šoferjev naglo narašča in lansko leto so izdali 5560 voznih dovoljenj. -. * .1:1 Manjši je porast motociklov in skuterjev, za katere je bilo lani izdanih komaj 779 evidenčnih tablic. ali celo nekaj manj kot v letu 1982. Kratke iz bolnišnice Včet»J ponoči ob 3.30 so pripeljali V goriško civilno bolnišnico 19-let-nega Paola Pazzlna iz Podgore, Ul Attimis 19, ki si je pri delu z varil nim plamenom poškodoval oči Pri držali so ga za 10 dni na zdravljenju. Ob 12. uri pa so nudili prvo po b) po stanovanjski potrebi raču- moč 28-letnemu Ugu Bregantu iz ........................................ rRINCIPE. «1 tre implacabilii, Cri-stina Gaioni in Robert Huder. Barvni film. NAZIONALE. «Le verdi bandiere di Allah«, Jose Suarez in Linda Cii-st« Eli Motorizacija na Goriškem iz leta - EXCELSIOR. «11 mio amore con v leto narašča vedno bolj naglo. Samanthai)i Paul Newman ln samo lansko leto so vpisali v na- j jQanne Woodward Barvni ,Um ši pokrajini 3690 novih avtomobil- AZZURRO, ((I compagnl«, Marcello skih številk in že pred nekaj dne- Mastroiannl in Renato salvatori. Vcerajdanes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 25. januarja do 1. februarja se je v goriški občini rodilo 19 otrok, \jrorio je 14 oseb, porok je bilo 4 In oklicev 6. ROJSTVA: Maurizio Tensi, Davide Hlede, Daniela Modula, Elisabet-ta Picech, Mauro Bressen, Loreša na De Palo, Roberto Manganaro, Crtstina . Fornasar, Paola Lembo, Carla Tavagnutti, Irene Ziam, Ales-sandra OltvieM, Renato Dose, Ales-sandra Kuzmin, Vita Della Morte, Loreta Bogar, Flavio Lovim, Gio-vanna Gugllelmottl, Davide Perzan. SMRTI; upokojenka 78-letna Ber-narda Brajnik, vd. Brisco, upokojenec 76-letn! Ernesto Krajnik, 61-letnl Ruggero Canduttt, upokojenec 78-letn: Antonio Tomasln, 77-letna Maria Turel, vd. Grusovln, upokojenec 78-letni Pietro Gaetani, gostilničarka 76-letna Vilma Molar, vd. Gulln, upokojenka 68-letna Lulgla GoljevStek. delavec 29-Ietnl Nevlo Delpin, 75-letna Giuseppina Cotič, vd, Grillo, upokojenec 76-letnt Ruggero Malacrea, upokojenka 69-letn* Regina Louvier, kmetijski agent 41-letnl Giovannl Aizza, kmetovalec tl-letni Andrea Blsiach. POROKE: finančni vlcebrigadir Al- berto Rlssctto in uradnica Nidla Terceti, uradnik Luigi Pagano in Bruna Degano, mizar Luciano Me-dept ln Rosetta Marvln. soboslikar Llvio Bubbint in tekstllka Bruna Zanln. OKLICI: karabinjer Marino Benet-to ln tekstllka Annamaria Mongel-H, trgovski zastopnik Francesco Vlila in Olimpia Pasqual, karabinjer Attlio Cicchelll m Anna Maria Per-cacciante, tekstilni delavec Michele Artzalone in Elias Htliis Wally. inženir Domenlco Di Santolo In Maria Culot, zidar Bruno Flor In tekstil-ka Antonia Biziak. r Ronkuh RIO. «Pranzo di Pasqua», C. Heston in E. Martinem. EXCELSIOR. «Mondo cane n 2». Barvni film. G. Jacopettija. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI • BASSI v Raštelu št. 26, tel 33-49. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 2. februarja bo v Gorici obratovala cvetličarna RECHMANNj Koržo Italia št. 34, tel 53-71 Vse ostale' cvetličarne pa bodo danes zaprte. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,4 stopinje ob 14.20, najnižjo 5 stopinj pod ničlo ob 2.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 68 odstotkov. Darovi in Rrisp«vki Za Dijaško Matico je daroval Leopold Mervič iz Krmina 1.000 lir. ANTON COTIČ lz SOVODENJ v Klancu POLNI AKUMULATORJE ZA AVTOMOBILE PRIZNANO MEDNARODNO mOPMMKO PODJETJE LA GORIZ1AAA GORICA - Ul. Due* d'Aoet* 180 - Pel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA R U C ☆ * & 4. DAN IX. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V slalomu zmagoslavje sester Goitsthel (Francija) Saubertovi (ZDA) bronasta kolajna - Pia Riva deveta INNSBRUCK, 1, — Toliko pričakovami spopad smučark v slalomu se je danes zaključil z zmagoslavjem 19.1etne Francozinje Chiistine Goitschcl, ki se je od dolžila svoji bolj znani in mlajši sestri Marielle in z razočara njem ameriških smučark, Id so z Jean Saubertovo izgubile da nes edinstveno priložnost za osvojitev zlate kolajne letošnje olim piade. Po odličnem času, ki ga je Christine dosegla v drugem spustu, so ji vsi čestitali, toda zmagovalka jih ni hotela sprejeti. »Počakajmo#, je rekla, «še na pri. hod moje sestre#. Čeprav je Marielle dosegla v prvi manche najboljši čas, je v drugem poskusu nekoliko zaostala in tako prepustila sestri zlato odličje, medtem ko je njej pripadlo srebrno. Saubertova je vseeno prišla z bronasto kolajno do zaslužene nagrade, medtem ko so tokrat Avstrijke popolnoma odpovedale. Najboljša je bila Edith Zimmermann, ki pa je na lestvici vseeno za Nemko Heidi Biebl. O Ita. lijanki Pii Rivi se lahko reče, da je zadovoljila, ker se je uvrstila ra zelo častno deveto mesto. Uvrstitev ostalih Italijank in Jugoslovank: 25. Inge Genoner (It.) 106”08 (49” 19+ 56**88) 30 L. Barbieri (It.) 109”16 (53” 32 + 55”84) 31. Majda Ankele (Jug.) 110"98 (5#**44 + 51 ”54) 33. Krista F&nedl (Jug.) 112”51' 54”92 + 57”42) 34 J. Demetz (It.) 112”51 (56” 22 + 50"29) KONČNA LESTVICA 1. CHRISTINE GOITSCHEL (Fr.) 89*86 (43”85 + 46”01) t. Marielle Goitschel (Fr.) 90”77 43”09 + 47”68) I. Jean Saubert (ZDA) 91”36 (44” 78 + 46”58) 4. Heidi Biebl (Nem.) 94”04 ( 44” 61 + 49”43) 5. Edith Zimmermann (Av.) 94”27 (46”24 + 48”03) 6. Christi Haas (Av.) 95”11 (46”43 + 48"68) 7. Ceeiie Prince (Fr.) 96”34 (44”76 + 51”58) Patricia du Rov de Blicquye (Bel.) 97”0I (47”15 + 49”86) I. Pia Riva (It.) 97”20 (46”65 + 50"55) 10. Heide Mittefmaier (Nem.) 97” 55 (47”17 + 50”38) 11. Barbi Henneberger (Nem.) 97”55 (47”41 + 50”I4) 12. Liv Jagge (Norv.) 96”38 13. Lindra Meyers (ZDA) 97”93 14. Annie Famose (Fr.) 98”69 15. Francoise Gay (Sv.) 99”00 16 Heidi Obrecht (Sv.) 99”33 17. Astrid Sandvik (Nor.) 99”36 18. Nancy Green (Kan.) 101”42 19. Barbara Ferries (ZDA) 102”93 20. Linda Crutchfield (Kan.) 103”15. Skoblikovi tretja zlata lovorika Tudi na 1000 m zmaga sovjetske hitrostne drsalke INNSBRUCK, 1. — Tudi tek je postal plen odlične sovjetske je z današnjo nagrado pobrala kar blikova dosegla na tej progi s kord, ki je od Squaw Valleya pripadal z 1’43”1 njeni rojakinji Gu-sevi, je precej zaostala glede na čas njenega svetovnega rekorda, ki je 1’31”8. Na drugo mesto se je uvrstila njena rojakinja Jego-rova, medtem ko je bronasta kolajna pripadla finski predstavnici Mustonenovi. na 1.000 m v hitrostnem drsanju tekmovalke Lidije Skoblikove, ki 3 zlate kolajne. Čeprav je Sko-časom 1’33”2 nov olimpijski re- V dvosedežnem bobu Angležema Nashu in Dixonu zlato kolajno Zardini-Bonagura druga, Monti-Siorpaes tretja INNSBRUCK, 1. — Zaradi dobrega časa, ki sta ga Zardini in Bonagura zabeležila v tretji vožnji dvosedežnih bobov, je že kazalo, da bo italijanska posadka osvojila zlato kolajno. Zardini in Bonagura sta namreč izpodrinila s prvega mesta angleško posadko Nash-Dixon, medtem ko je prvi italijanski bob z Montijem in Sior-paesom ohranil tretje mesto. Upanje na zmago pa je trajalo zelo malo časa, ker sta Angleža v četrti in zadnji vožnji za osvojitev kolajne prevozila zaledenelo progo z boljšim časom kot italijanska tekmeca. Nash in Diicon sta tako postala nova olimpijska prvaka in sta ostali dve kolajni prepustila Italijanom: Zardiniju m Bonaguri srebrno, Montiju in Sior-paesu pa bronasto. KONČNA LESTVICA 1. VEL. BRITANIJA (Tony Nash-Robin Dixon) 4*21”90 2. Italija 2 (Sergio Zardini-Romano Bonagura) 4*22”02 3. Italija 1 (Eugenio Monti-Sergio Siorpaes) 4*22”63 4. Kanada 2 (Victor Emery-Peter Kirby) 4’23”49 5. ZDA 1 (Lawrence McKillip - James Lamy) 4’24”60 6. Nemčija 1 (Franz Woermann ■ Hubert Braun) 4*24”70 7. ZDA 2 (Charles Mc Donal-Char-les Pandolph) 4*25”00 Danes na občinskem stadionu Z nespremenjeno postavo Triestina proti Leccu V' Se vedno odsotnost Vargliena Triestina se bo zopet predstavila lastnim navijačem. S kakšno možnostjo uspešnega zaključka da našnjega nastopa pa ni znano, ker trener še vedno išče za vsako mesto najbolj primerne igralce. Prejšnjo nedeljo, pa čeprav so se Tržačani vrnili s porazom domov, Triestina ni razočarala. To je mnenje vseh časopisov in če razmeroma dobri formi dodami še domače okolje, tedaj Lecco ne bi smel imeti preveč možnosti ne samo za zmago, temveč niti za neodločen izid. Triestina bo morala praktično na igrišče s postavo, ki je prejšnjo nedeljo gostovala v Vareseju. Varglien, pa čeprav se je na treningu dobro obnesel in je že popolnoma okreval, bo še vedno ostal na robu igrišča in bo tekmi sledil le kot gledalec. Skoda, ker bi Varglien gotovo vnesel v vrste Trie-stine neka) doze sigurnosti. Če pa je trener odločil drugače, pomeni, da ima druge načrte in da se lahko zanese na igralce, ki v Vareseju niso razočarali. Današnja tekma z Leccom bo služila torej kot preizkušnja moštva, ki ga je moral trener sestaviti pod silo razmer, Zaradi tega smemo pričakovati, da bo Miniussi ponovno v vratih, Frigeri in Vitali pa pred njim v bekovski vrsti. Krilsko trojico bodo še vedno sestavljali Ferrara, Pez in Sadar, medtem ko bodo v napadu Ranca-ti, Dalio, Orlando, Novelli in Porro. 8. Avstrija 1 (Erwin Thalec-Josef Nairz) 4’24”5I 9. Avstrija 2 (Franz Isser-Reinhold Durnthaler) 4*28**09 10. Švica 1 (Hans Zoller . Robert Zimmermann) 4’28”15 11. Kanada 1 (John Emery - Gordon Currier) 4’28”87 12. Švedska 1 (Kjell Lutteman -Heino Freyberg) 4*28**93 13. Romunija 1 (Ion Pantura - Ha-riton Pasovschi) 4’29”10 14. Nemčija 2 (Hans Maurer . Ru-Pert Grasegger) 4’29”77 15. Romunija 2 (Alexandru Dancea -Constantin Cotacu) 4’30”, itd. Olimpiada na ekranu DANES ITALIJANSKA TV 12.25 veleslalom za moške 22.15 vesti iz Innsbrucka (II. kanal) 22.36 športna nedelja JUGOSLOVANSKA TV 9.25 tek na 15 km za moške 12.25 veleslalom za moške 16.35 umetno drsanje za ženske 20.30 umetno drsanje za ženske JUTRI ITALIJANSKA TV 14.40 registrirani prenos 20.00 vesti iz Innsbrucka 22.35 Kanada • ZDA v hokeju na ledu JUGOSLOVANSKA TV 12.25 veleslalom za ženske 19.45 filmski pregled iz Innsbrucka 20.30 Kanada - ZDA v hokeju na ledu 22.40 filmski pregled olimpijskih dogodkov. 1. LIDIJA SKOBLINKOVA (SZ) 1*33 ”2 2. Irina Jegorova (SZ) 1*34”3 3. Kaija Mustonen (Fin.) 1’34”8 4. Helga Haase (Nem.) 1*35”7 5. Valentina Stenina (SZ) 1*36” 6. Gunilla Jacobsson (Sv.) 1’36”5 7. Janige Smith (ZDA) 1’36”7 8. Kaija Keskivitikka (Fin.) 1*37”6 9. Inter Eriksson (Sv.) 1*37”8 10. Barbara Lockhart (ZDA) 1’38”6 11. Dorreen Ryan (Kan.) in Jeanne Ashworth 1*38”7 ZLATA KNJIGA sz Finska Francija Avstrija Vel. Britanija Norveška Nemčija Italija Kanada ZDA zlate sreb. bron. 5 3 4 2 11 12 — V TEKU NA 10 km Tri kolajne za sovjetske tekmovalke INNSBRUCK, 1. - V teku na 10 km so sovjetske predstavnice pobrale kar vse tri razpoložljive kolajne. Prva je bila Klavdija Bojarskik iz Sverdlovska, ki ima že naslov sovjetske prvakinje. Za njo se je uvrstila Evdokja Mekšil, tretja pa je bila Marija Gusakova. Vrstni red na cilju; 1. Klavdija Bojarskik (SZ) 40’24”3 2. Evdokja Mekšil (SZ) 40’26”3 3. Marija Gusškova (S2) 40’46”6 4. Britt Strandberg (Šved.) 40’54" 5. Toini Poeysti (Fin.) 41T7”4 6. Senja Posula (Fin.) 41’17"S 7. Alevtina Kolčina (SZ) 4t*26”2 8. Toini Gustafsson (Šved.) 41 ’41 ”9 9. Eeva Ruoppa (Fin.) 41’58”1 10. Mirja Lehtonen (Fin.) 42’06”9 11. Barbro Martinsson (xved.) 42’36”1 12. Ingrid Wigernaes (Norv.) 43*38”0 13. Christine Nestler (Nem.) 43’38”2 14. Renate Dannhauer (Nem.) 43’52”7 15. Rita Czech-Blasl (Nem.) 44’07”8 16. Elfride Spiegelhauer (Nem.) 44’08"8 17. Gun Aedel (Šved.) 44’18”9 18. Štefanija Biegun (Pol.) 44’45”n 19. Eva Balasz (Madž.) 46’04”7 20. Nadejda Vasileva (Bol.) 46’10”8 Gostilna «Maček» L \ \L- MU3LIANA Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske ln druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska SUPER ŠVICARSKE MARKE TB>A fCW0L. 'T' SUPER THIN LUIS D’OR Trgovsko podjetje * SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA, TITOVA C. 26 ima vedno na razpolago naj večjo izbiro športnih potrebščin, najkvalitetnejše smuči vseh vrst, smučarske čevlje (ročno šivane), smučarske lasteks hlače, športne volnene puloverje itd. ŠE POSEBEJ OPOZARJAMO, DA SI OGLEDATE USNJENO MODNO KONFEKCIJO PRIZNANE KVALITETE Pri plačilu s tujimi plačilnimi sredstvi nudimo 20'/% popust. NE POZABITE — POPUST 20 % /Al SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN ■ vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran - Južna Amerika - via Zahodna Afrika (Rijeka -Split . Napoli Genova • Marseille - Casablanca - Dakar Conakry . Takoradi . Tema. Rio de Janeiro • Santos - Montevideo - Buenos Aires). Redno Unijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo • Japonsko - ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba#, Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22. 035—23. Telefoni: 72-170 do 72-177. d HOTEL »TURIST" LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel «TURIST» se priporoča cen. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima “ priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE »ZLATOROG#, ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat »DALMACIJA#, ki nudi ribe pripravljene na vse načine. TVRDKA JOŽEF SILA uvoz izvoz vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa TRST • Ul. Milano št. 4 - Telefon 28-944 MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebian-ca, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne R.E. D« AeTeAe TRST, Ul. F. Severo št. 5 b — Tel. 31-8» nudi priznane akumulatorje (baterije) Se Ae Fe Ae in vse elektroauto predmete in nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (LISIANI) se vljudno priporoča HOTEL .SLON" LJUBLJANA • Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telef. 20-641—44 OVEN (od 21. 3. do f \ 20. 4.) V ljubezni bo- I ] ste doživeli zelo za- ) nimiv teden in res n. J prijetne trenutke, če še niste dokončno zaljubljeni, skušajte iti bolj po-gostoma v družbo oseb drugega spola, da boste pravilno izbrali. V tem razdobju bodo tudi važne prijateljske vezi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Razdobje je ugodno za prijateljske, pa tudi za čustvene odnose. Boginja ljubezni je zdaj naklonjena starjm vezem kakor tudi novim čustvenim srečanjem. Na delu ne diskutirajte preveč s svojimi predstojniki hiti s sodelavci. Bodite zelo praktični. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Sedaj ne boste preveč nagnjeni k čustvenim izlivom. Z doslej ljuhljeno osebo se bodo odnosi precej ohladili, če je kakšen stvaren vzrok za to ohladitev, skušajte ga dognati. Kar-se dela tiče, ne uresničujte mnogo načrtov hkrati, RAK (od 2j. 6., do 22. 7.) Vpliv zvezd bo precej zapleten. Pokazati boste morali prečej dobre volje, da uredite ne- Veljaven od 2. do 8. februarja ki spor ter da odstranite negotovost. Prijetna družba in razumevanje osebe, ki vas ljubi, vam bosta pomagala razbliniti dvome. Srečen petek. /----X LEV j> Jž-Jj MAJEVA PESEM ”7 Kojere-ka maj, ko nimaš do*, iz-hodvan ko ga vi-dfš j I J ©I samo Italijanske besede (v tamkajšnjem pokrajinskem narečju) ln da se je naučila šele pozneje na pamet hrvatski tekst, ki ga je prinesel omenjeni glasbenik z Reke po Rešetarjevem zapisu. Pela je pravilno in razločno na tale tekst po svoje: esci for che lo trovi vestut’.) 2. Maj je doni (o) nam lipe dana, ja viddim duba pun vaš gran (žito). 3. Ja viddim vašu zemju svitja pun, ja viddim vaše ovc pune vun. tovlti, ali Je napev star, ali pa pozneje snovan in upeljan. Upam, da se šele čez nekaj let povrnem v te kraje pogledat, kako se čuvajo domači običaji in govorica. Med tem časom jih bodo gotovo obiskali mnogi izletniki, dijaki, znanstveniki in drugi intelektualci, željni poznavanja njihovih narodopisnih zanimivosti. Ti ln taki nenehni obiski in stiki mnogo pripomorejo k spoznavanju vrednosti tega narečja in njihove splošne folklore. To Je tudi potrebno za okrepitev zavesti in ohranitev njihove prvobitnosti. Zanimivo pismo P.S. — Ko Je bil ta članek že napisan, sem v prvih dneh januarja letos prejel ;>*.o zanimivo pismo. Poslal mi ga je tisti profesor, po poreklu iz Sfi-liča. ki Je sedaj zaposlen v nekem mestu severne Italije. Začetek pisma je napisal v slovenščini, ves ostali del pa v srbohrvaščini. Prepričan sem, da mi profesor ne bo zameril, če njegovo pismo v tem podlistku Primorskega dnevnika objavim (delno v prevodu) in na ta način seznanim z njegovo vsebino vse čltatelje. Pismo se glasi: *C en jeni gospodt Toplo se Vam zahvaljujem za Vaše pismo, ki sgm ga predvčerajšnjim prejel. Zelo ljubeznivo je od vas, dd šte poskrbeli, da mi uprava Primorskega dnevnika pošlje Vaše članke, v primeru, če ne bodo objavljeni v nedeljski številki. Vtdim, da imate dober sponttn. Jaz bi se rad naročil na vse številke Primorskega dnevnika, toda časopis mi prihaja precej pozno, poleg tega va nimam mnogo časa za branje. Slovenščine se nisem nikoli učil, za- čel sem brati brez predhodne priprave, ko nisem dobival ne knjig ne časopisov v srbohr-vatskem jeziku. Sedaj slovenščino dobro razumem, toda težko mi je pisati, ker mi besede nočejo priti v pero. Zato Vas lepo prosim da mi oprostite, če nadaljujem v srbskem jeziku.* cZelo občudujem Vaše nesebično delo v korist maloštevilnega in zanemarjenega naroda, ki je blizu izumirania. Na žalost so razmere takšne, da za bodočnost ni mnogo upanja. Videli ste, koliko ljudi je odšlo zaradi pomanjkanja sredstev; ugotovili ste, da ne zna nihče niti pisati niti čitati naj-lažjeaa srbohrvatskega besedila; slišali ste, kako postaja tu-di narečje vedno boli siromašno. Zdi se mi, da sem Vam nekoč dejal, da je moja družina že SS let odsotna iz rojstnega kraja. Kljub temu va nisem nikoli pozabil svojega porekla. Tja dol sem se vrnil pred štirimi leti, da bi videl, kako stojijo stvari, toda odšel sem od tam povsem razočaran. Kljub temu sem se odločil za borbo in s&m sebi obljubil, da bom nekaj storil za preporod narodne zavesti. Samo, da ne bi bilo prepozno.* *Sedaj sem pripravil nekaj zapiskov in nagovoril bom nekega svojega prijatelja v Zagrebu (izvrstnega književnika), da bi sestavil članek o slovanskih naseljih južne Italije in da bi ga objavil v kakšnem popularnem časopisu. Potreboval bom vsaj dve besedili v dotič- UREDNI81VO: TRST - UL. MONTECCHI £ It. 1*ELEf5n 93-808 ln 94-63« - Poštni predal 558 - PODRUŽNICA: GORICA: UHoa Silvio PelHeo 1 TI Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: meaečna H00 lir - Vnaprej č#f letna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu JO din, mesečno 430 din — Nedeljska: posamezna 40 dtav letno 1920 din, polletno 961) di$ .četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun; Založništvo triačkega tiska Trst 115374 — Za SFRJ: ADI1 DZS, Ljubila"1" Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak rani v širini enega stolpca: trgrrski 150, linanfno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ta goriške pokrajine sP naročajo pri upravi — I* vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubbUcitii Ita liane#. — Odgovorni urec'r.11;: :>TAN13LAV RENKO — Izdaja in tir.ka Zal ičnlltvo trlnškopa tiska, Trst nem narečju ter slike treh vasi. Pomislite, da sem večkrat zaman prosil nekoga tam doli in pri tem izgubil mnogo časa. Ni mi uspelo priti do tega gradiva. Ali imate morda Vi kaj zanimivega? Vem, da ste mnogo nabrali. Obvestil Vas bom v primeru, če bo moj prijatelj pristal in se lotil dela.s «Prosim Vas, oprostite mi mojo radovednost, če Vas vprašam ali ste kdaj napisali kako stvar za koroški časopis tSlovenski vestnik*, ki izhaja v Celovcu.* «Mimogrede povedano, se prav zdaj zanimam, ali imajo tudi gradiščanski Hrvati svoj časopis Od Avstrijcev nimajo kaj pričakovati, ker nočejo niti predpostavljati, da živi v Avstriji tako veliko število Slovanov. Lani ko sem bil v Franciji, sem videl kratek dokumentarni film tBurgenland». v katerem je bilo prikazanih več vasi in mestec s hrvatsktml šolami in društvi itd. Tiskajo tudi hrvatske knjige. Pomislil sem, da bi se obrnil tudi nanje v upanju, da bi mi tudi oni objavili kakšen članek o naseljih v Molise. Evo. globoko sem prepričan, da bi že radovednost lahko nekoga prisilila, da bi obiskal vasi tam doli. Potrebni so tudi obiskovalci, da bi plamen gorel.* tOmenili ste mi učitelja N. N.; žal ga ne poznam, ker na nisem srečal, ko sem bil v Mi-trogorskem (Mundimitru) če želi uvesti tečaj tudi za dijake in za odrasle, mislim, da bi bila edina knjiga, ki bi odgovar- jala, tVdžbenik srpskohrvat-skog jezika*, ki ga je sestavila Jelica Markovič. (Publicističko-izdavački zavod «Jugoslavija» - Beograd. 1957). Pripravljen sem darovati določeno količino teh učben!kov s pogojem, do bo teta-1 resen.* «Pooblaščam Vas, da mu to z moje strani sporočite Da bi se sporazumeli glede količine, Vam povem, da je bila loto 1960 cena učbenika 500 dinarjev. če niso cene preveč dvignili hi bil pripravljen darovati dvajset izvodov če ne va samo deset Knjiga je sestavljena v ekavšrini.* sTržaška knjigarna navadno naroči skoraj vsako knjigo iz Jugoslavije in lahko bi vprašali. ali je še v prodaji kakšna je cena sedaj ter ~~ ali založniško podietje nudi šolam kakšen popust * *Vsekakor hj to storil iz stepa rodoljubja. čevrav ne ž*‘ vim niti jaz v ugodnih razmerah Pokazati je treba dober zgled v upanju, da aa bodo drugi posnemali Rad bi se spozna', z učiteljem N.N * *l)pam dn Vas to dolgo nismo ni dolgočasilo ter Vam želim vse raibnlje. najboli na ;drnvia in Vam nošnjam svoie najprisrčnejše pozdrave* OPOMBA UREDNIŠTVA. - Gradiščanski Hrvati izdajajo svoj tednik »Hrvatske novlne# v mestecu Željezno. — Naslov: Redaktlon •Hrvatske novlne# — Klsenstadt — Poatfach 28, Burgenland — ^u' strl Ja). KONEC.