407
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski
Po dani obljubi nadaljujemo zdaj obravnave iz deželnega zbora Kranjskega.
Y 8. seji Kromer s 17 sodrugi interpelira c. kr. vlado: ali hoče skladno cesto od Ljubljane na Velike Lašče, Ribnicu, Kočevje do Hrvaškega vvrstiti med velike (državne) ceste, in ako ne, kaj misli storiti, da se napake odstranijo, ki občenje jako zadržujejo na tej cesti. — C. k. deželni predsednik obljubi na to odgovoriti v eni prihodnjih sej. — Peticije, in sicer prošnje odbora občine Novomeške, naj deželni zbor pri mi-nisterstvu kupčije zahteva, da se načrt Dolenske železnice v prvem zasedanji predlaga državnemu zboru, in deželni zbor naj izreče, da zahteva korist dežele, da se ta železnica na vsaki način skozi Novomesto napelje; županije v Škofji Loki, naj deželni zbor na vso moč dela na to, da bi se železnica v Trst čez Loko izpeljala; — posestnikov Bohinjskih občin Bistrica. Nemški Rovt in Komen, naj se ozira na njih željo zastran nakupa nekterih delov Jelovice po odkup-Ijenji in uravnanji zemljiščinih bremen; — potem občine Cešnjiške v Bohinji, naj deželni zbor pri vladi podpira prošnjo, da se z ozirom na njene posebne krajne razmere ne izvršuje ostro gozdna postava gledč na vži-vanje paše, vsaj dokler zemljišČine pravice ne bodo uravnane — se izroči gospodarskemu odseku; — prošnja županije v Cerknici, naj se deželni vladi priporoča Cerknica kot sedež c. kr. okrajnega glavarstva, sodišča in davkarstva, — se izroči občinskemu odseku. — Potem naznani deželni glavar, da deželnemu odboru ni mogoče še v tej sesiji, kakor mu je bilo pri zadnjem zasedanji naloženo, poročati o nameravani napravi mostii čez Savo poleg sv. Jakoba, ker je neko dotično poročilo skladno-cestnega odbora prejel še le pred nekimi dnevi, da pa bode v tej zadevi obširno poročal v prihodnjem zasedanji. — Dalje se po nasvetu deželnega glavarja poročilo voditeljstva realke Ljubljanske do deželnega odbora zarad naprave potrebnega pohišja za novo realkino poslopje izroči finančnemu odseku.
Potem se je prestopilo na obravnavo dnevnega reda.
Najpred se je obravnavalo o postavi zastran uravnave pravnih razmer ljudskih učiteljev. — Dr. Zarnik spodbija ono določbo v §. 42., ki učiteljem prepoveduje tako imenovane po ure, to je, po dokončani šoli še poseben poduk dajati v šolski sobi. Ta določba se mu čisto nepraktična dozdeva vzlasti na kmetih in neizpeljiva; pomisliti se mora, da učitelj vendar le ne bode še toliko imel plače, da bi lahko shajal; marveč moramo še prav veseli biti, ako kmetje spoznajo, da je dobro, ako se otroci še posebej podučujejo; zato nasvetuje , naj bi zbor iz postave izbrisal tako prepoved. — Pintar zagovarja Zamikov nasvet ter omeni, da kmet po deželi pač nima druzega človeka, nego učitelja, ako hoče, da bi se otrok razun šole še posebej podučeval. Svetec, Kromer, baron Apfaltrern in deželni predsednik pa ugovarjajo Zarnikovemu nasvetu, deželni predsednik še celo opominja, da bi mogoče bilo ,  da vlada ne potrdi postave,
ako Zamikov nasvet obvelja. Večina zborova vendar pri glasovanji sprejme dr. Zamikov nasvet. — Potem dr. Zarnik nasvetuje, naj bi se izbrisala določba v §. 52., po kteri se brž odstaviti sme učitelj, kteri se je v državljanskih zadevah tako obnašal, da se to ne strinja z njegovo službo. — Dr. Zarnik navaja, da je ta določba past, ki jo je vlada nastavila prav v kotičku te postave narodnim učiteljem; deželni šolski svet bode to določbo tolmačil kakor bode hotel, in zdaj, ko je narodna stranka v tem svetu v manjšini, gotovo ne v korist naroda slovenskega; — učitelju se politikovanje kakor nobenemu drugemu državljanu ne sme zabraniti; sliši se pač od neke stranke v eno mer, naj se učitelji a tudi duhovniki ne pečajo s politiko; al to ne velja v ustavni državi; v ustavni državi se sme in naj se vsaki stan peča s politiko, — to po postavi ni nikomur prepovedano, učitelju in duhovniku ravno tako ne, kakor tudi uradniku, advokatu, čevljarju, krojaču ne; vsakdo sme politikovati. — Kromer se pač oglasi in zagovarja ono nas veto vano določbo, a dr. Zarnik mu zavrne, da se niti duhovnikom niti učiteljem ne bi prepovedovalo politikovati, ako ne bi bili narodni; ako se pregreši učitelj drugače, vsaj je kazenski zakonik, ki za vsacega enako veljd, tudi za učitelja velja. — Kromer ugovarja Zamiku, da cel6 državljanska zveza ne bi mogla obstati, ako bi se ona določba odpravila; baron Apfaltrern navaja, da bi se navedeni §. bil morda v šolskem odseku premenil, ako bi ga bil kdo spodbijal; ker se pa to ni zgodilo, priporoča navedeno prepoved. — Pri glasovanji obvelja Zamikov nasvet. — Potem dr. Razlag nasvetuje, da bi se odpravila določba v §. 81., po kteri vsak učitelj nekaj odstotkov od svoje plače vplačati mora v pokojninsko blagajnico; — ta nasvet pri glasovanji ne obvelja, — Konečno se postava sprejme.
Zdaj je prišel na vrsto načrt postave zastran po-sredovalstev za poskušanje poravnav med strankami v prepiru. — Poslanec Irkič govori, da bi bolj vstrezale mirivne sodnije, Kramarič jo priporoča. Ker postava določuje, da se posredovalstvo vpeljati sme le tam, kjer županijski odbor to sklene, pa dr. Razlag nasvetuje, da bi tudi deželni odbor smel vpeljati posredovalstev. Al dr. C os ta mu ugovarja povdarjaje avtonomijo občin, tudi Kromer ugovarja Razlag-u; dr. Razlagov nasvet pade. — Ko-nečno obvelja ta postava.
Potem se računski sklep zaklada zem 1 j i š čine odveze za lansko leto 1871. (dohodki 594.177 gold. 34 kr., stroški 658.752 gold. 87% kr., primanjkava 64.575 gold. 53XL kr., konečni čisti pasivni zastanki 1 milijon 522.922 gold. 25% kr. (in proračun istega, zaklada za leto 1873. (potrebščine 628.239 gold., zaklada 628.239 gold.) potrdi in sklene, da se ima za za-klado deželnega doneska za 1873. leto 20 odstotkov priklade (davka) na direktne davke, izvzemši doklado za vojsko, potem 10 odstotkov priklade na davek vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa pobirati kakor letos. — Potem sklene deželni zbor, da se ima opustiti prodaja deželnega poslopja ,,Ballhaus" imenovanega, — dalje dovoli iz Glavarjevega zaklada za zidanje šole v Komendi še podporo s 1500 goldinarjev.
Pri obravnavi o postavi zarad preodkaza v §. 14 odgonske postave (postave za šub) od 17. julija 1871. leta zaznamenovanih stroškov deželnemu zaklaau dr. Razlag nasvetuje, da bi se — nasproti določbi, po kteri bi se iz deželnega zaklada imelo plačati po 20 kr. od glave za različne odgonske stroške, — občinam po-vračali vsi stroški, al dr. Costa, Irkič in M urnik spodbijajo  oni nasvet,  ki  potem tudi ne obvelja.    Ob-
velja pa postara, kakor je bila nasvetovana. — Dr. J. Bleiireis pa nasvetuje pri razpravi te postave sledečo resolucijo: C. k. deželna vlada naj se prosi, da — ker nova postava odgonska ima 1. januarija 1873. dobiti veljavo — nemudoma vse stori, kar je potreba, da se gnanci, kakor v drugih deželah tako tudi v naši tam, kjer je železnica, po železnici tirajo. Dr. Bleiweis podpira resulucijo s tem, da tiranje gnancev peš ali po najetih vozovih med Ljubljano in Trstom po veliki cesti vzročuje prav po nepotrebnem jako veliko stroškov deželnemu zakladu zarad tega, da se večkratno preiskovanje zdravnikom, večdnevni živež, vožnja itd. mora plačevati. 'Kromer se čudi, da dr. Bleiweis to resolucijo stavi še le zdaj in da deželni odbor ni pred teh stroškov zapazil, a brž mu Dežman zavrne, da se je deželni odbor že zdavnaj potezal za tiranje gnancev po železnici, ali Tržaški magistrat se je temu trdovratno zoperstavljal, ker bi tiranje gnancev po železnici Tržačanom vzročilo veče stroške; dr. Bleiweis pa potem na veselost zbora konstatira, da Kromer, pripeljavši vso svojo protinarodno kramo na trg zbornice, ki je pred tej resoluciji nasprotoval, jo zdaj s svojim začudenjem podpira. Resolucija po predlogu dr. Blei-weisovem se potem sprejme.
Načrt postave, s ktero se odgonsko-postajskim občinam izroči pravica izrekati odgonska razsodila, obvelja brez razgovora.
Proračun gledališnega zaklada  za leto 1873. (potrebščine 6410 gold.,   zaklada 2300 gold., toraj pri-manjkava 4119 gold.,  ki je  poplačati iz deželnega zaklada) se je potrdil, toda popred sta se zarad slovenskemu dramatičnemu društvu nasvetovane podpore 2400 gold. borila Kromer in dr. Z ar ni k. — Kromer navaja, da je utrakvizem jezikov (to je, ravno pravno s t slovenskega jezika),   ki se je razvil v našem ob-čenji, smešen; strupenega moža to bode, da zdaj, ko se je vpeljal slovenski jezik v zbornico,   v deželne urade, vpeljati se hoče tudi na dramatičnem polji, celo „gleda-liška muza"  naj se podvrže slovenskemu jeziku (smeh), muza in hči njena dramatika ne daste se uklepati (smeh); v   Ljubljani  ni   mogoče   slovensko   gledišče   vzdrževati (smeh),   na   enkrat   se   bode  „Kartenhaus" slovenskega gledišča podrl,   z diletanti pospešujete le  pohajkovanje (nemir),   diletanti se živijo kot troti iz deželnih novcev, sicer so pa Slovenci v Ljubljani ubogi in ne morejo vzdržati slovenskega gledišča;   vest  vam nikakor  ne more pripuščati, da bi dovolili donesek slovenskemu gledišču. (Oho!    na levici,   velik   hrum  na  desnici in med poslušalci). Dr. Z ar ni k ugovarja Kromer ju  in ga izvrstno češe blizo tako-le: Kromer naše stranke ne bode prepričal, kakor mi njega  ne;   to   ni  mogoče; — o tem,   da sta oba jezika slovenski in nemški nam potrebna, ne more nobeden dvomiti; zdaj je še le začetek se slov. glediščem, gotovo, da bode napredovalo in da se „Kartenhaus" ne bode podrl, — vže zdaj je že videti,  da napreduje, — sicer pa je sploh treba, da se gledišča podpirajo; govornik se sklicuje na Francosko,  kjer je dramatika na visoki stopnji, a tudi Francozi podpirajo gledališča, podpore v ta namen  znašajo  po več milijonov na leto, — on bi glasoval za to, da bi se slovenskemu gledališču dalo še več  podpore   iz deželnih novcev,   ako bi ne bilo treba se ozirati na šole in druge stroške.
Poročilo deželnega odbora zarad podpore  za  na-
Sravo občinske poti ob desnem bregu Save od Radeč o Save se finančnemu, — ono, da bi se presukala skladna cesta čez Vagensperg v Litijskem okraji, pa cestnemu odseku izroči.
408