btinuii t i.,
TORONTO, 2.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Bntered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'-awa.
Boj proti faiiinw; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnosti
CENA NAR0ČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 65		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, JUNE 16, 1944	Priče 5 c.		Let. 2. št. 65.
POMOČ KANADE ZAVEZNIŠKIM DRŽAVAM
Ottawa — Kanada je v zadnjih deset mesecev prispevala na račun vzajemne pomoči zavezniškim državam $913.000.000, kakor je naznanjno v poslanski zbornici zadnjega torka. Ob tej priložnosti je tudi čitana na-daljna določba za $800.000. 00 v to svrho za fiskalno leto 1944.
Minister C. D. Howe, je med drugim dejal: "Na vsih bojnih črtah dobimo zavezniške armade oborožene z orožjem izdelanem v Kanadi."
Finančni minister J. L. Ilsley, je naznanil, da je Kanada prispevala v UNRA $77.000.000. Do 31 marca t. 1. izdatki vojnih zalog za Vel. Britanijo so znašali. $724.000.000, Sovjetsko Unijo $23.000.000, Australijo $21,000.000, Kitajsko $4,-000.00. Nekaj manjša vsota je bila izdana v zalogah moke za Zapadno Indijo in sicer v vsoti $874.000.
Sovjetska Unija je zelo hvaležna s zalogami iz Kanade. Njena bogatstva in proizvodna možnost ste od zelo važne podpore v vojnih naporih, posebno naši vrednostni zaveznici Sovjetski Uniji. Ljudstvo je sprejelo našo pomoč s posebno hvaležnostjo, ki je bila naznanjena v obširnih poročilih, sovjetskega časopisja in pa razvoju dobrih odnošajev med obema državama. Vzajemna pomoč Sovjetski Uniji je znašala $23.000.000 v razničnih potrebščinah, med prvotnimi pa orožje, kemi-kalične snovi, sirovina rude in metala, žito, moka itd., je naznanil finančni odbor za zunajne zadeve.
Medtem značilno je, da je napram tozadevnim poročilom opozicija posebno Blok
KONSTANTIN FOTIČ ODSTAVLJEN
NAJVEČJA ZASLOMBA KORUPCIJE PORAŽENA
London, 12 jun (UP) — t Napram tukajšnemu poročilo se trdi, da je kralj Peter odstavil Fotiča iz položaja jugoslovanskega ambasadorja v Washingtonu. Ta položaj je zavzemal kot znano precej let posebno po zlomu Jugoslavije kljub temu da se je izpreminjalo skoraj na ducate jugoslovenskih begunskih vlad, Fotič je vedno ostal najmočnejša zaslomba korupcijske politike veliko-srbskih krogov. On je razpolagal in upravljal z narodnim denarjem naloženim v jugoslovaski Narodni banki in glavna skrb mu je bila, da vodi protinarodno raz-dorno delo potom ameriškega "Srbobrana" in tudi na druge načine.
Iz Washingtona poročila trdijo, da je vest o odstavitvi Fotiča, izzvala povoljen utis v diplomatičnih krogih, kakor tudi oficijelnih krogi Združenih državah.
POZIV VSE-SLOVANSKE-GA ODBORA
Moskva — Vse-Slovanski odbor je naslovil apel vsim slovenskim, hrvatskim in srbskim rodoljubnim organizacijam in društvom, da pomagajo kanadski vladi v plemeniti borbi za svobodo sveta izpod Hitlerjeve tiranije.
V brzojavu je tudi pozdrav, ki pravi: "V zgodovinskem trenotku, ko zavezniške sile razbijajo obrambne utrdbe na obrežjih severne Francije, Vam pošiljamo bratske pozdrave in poživljamo za večjo podkrepitev vaših vrst ter za izdatnejšo pomoč vašim bratom in sestram v stari domovini.
Populaire, ter en del konservativcev in CCF., nasprotna nadaljnemu prispevku $800.000.000 na račun vzajemne pomoči, kakor je omenjeno. Opozicija se sklicuje v svojem nasprotju proti tej določbi radi odpošilja-nja kanadske armade izven države in pravi, da je potrebna v industriji. Blok Po-pulaere in drugi opozicijo-nalci zagovarjajo le dobro trgovino z drugimi državami toda ne sodelovanja na bojni črti. Kaj jim je namen, ni težko dognati?
Biddle prepove propagando za Mihajloviča
Washington, 8 junija — Federalno justično minister-stvo je podvzelo korake, da se jugoslovanski delegat pri Združenih narodih, briše z preferend liste Združenih narodov in sicer zato, da prenehajo privilegiji za propagando o Mihajloviču, ki jo omenjeni delegat razširja.
Državni pravnik, Mr. Fra-ncis Biddle, je v pismu državnemu tajniku Hull-u priporočil omenjeno odredbo, ker zakon zahteva odobre-nje državnega odelenja, predno se delegati postavijo na listo ali pa brišejo z nje.
Tozadevni delegat je Mi-loje Sokič, ki je že dobil povelje, da mora odstraniti s svojega bulletina napis, ki se nanaša na dejstvo, da je bil delegat za jugoslovansko vlado v begunstvu pri United Nations Inmormation O-ffice.
Amerikanski zapisnik je pojasnil, da do tega koraka moramo priti, ker predstavniki ostalih Združenih narodov nočejo delati vsita, da se strinjajo s članki o Draži Mihajloviču. V njih se pogosto napadajo Partizani pod maršalom Titom, katerim Anglija in Zdr. države pomagajo.
Akoravno Justično minis-terstvo ni dalo podrobnejšega pojasnila o svojem koraku, ga v diplomatskih krogih tolmačijo kot dokaz več za nerazpoloženje proti Mihajloviču v prilog maršalu Titu.
ZOJSA.
Wallace zagovarja kooperacijo
Washington — Podpredsednik Henry A. Wallace je v svojem govoru v Novosi-birsku, centralna Sibirija, urgiral za tesno kooperacijo med Sovjetsko Unijo in Zdr. državami v vojni in povojni. Kakor nam je potrebna kooperacija med dvema velikima narodima in njihovih zaveznikov, je to obenem najboljša zagotovitev za uspeh njihovega dela po vojni. Prisega za tako kooperacijo je bojevna črta Anglo-Sovjets-ko-Ameriških čet v severni Franciji, Italiji in pa Sov-jetsko-nemških fronti.
Govor podpredsednika Wallace, je bil odobrravan z daljšim aplauzom od ljudstva Sovjetske Unije, katero je poslušalo ga čez radio postaje, ki so prenašale njegov govor. Pri tem je dodal: V kolikor sem poučen, se je produkcija v Sibiriji povečala za desetkrat v zadnjih 15 let. Posebno se mi pa do-pade narod zapadnih držav zlasti Nort Dakota, Monta-na in Washington, enako tudi Alaska in bi bilo imenitno če bi mogel videti vse to, kar sem sam videl tukaj.
Podpredsednik Wallace se je nahajal v Sovjetski U-niji in je zdaj na potu v Kitajsko.
Pregled bojevnfh črt proti fašizmu
Zavezniška armada nad 30 milj v Franciji
Nacisti skušali s protinapadi prodreti na obrežje, dosegli pa so le težke izgube in število vjetnikov znaša nad deset tisoč.
London, 14 junija — Po
zlomu obrežne obrambne črte, zavezniška armada je dosegla točko 30 milj na znotraj ozemlja severne Francije in njeni motorizirani oddelki točasno prodirajo vzhodno od Caena in zapadno od Montenburga ter sredi bojne črte Troarn in Tilly. Poleg ogromne količine vojne opreme, ki je prišla v roke zavezniške armade, znaša od pričetka invazije število nacističnih vjetnikov nad 10 tisoč.
Napram poročilu vrhovnega poveljstva zavezniških armad, nacistične sile so skušale potisniti zavezniško armado proti obrežju. Ker se pa ta načrt ni obnesel iz za-neslivih virov vesti se trdi, da je vsled tega Hitler odstavil poveljnika nacističnih sil Rommela. To poročilo je tembolj verjetno, ker vjetniki pripovedujejo, da se ni pričakovalo da bi zavezniška armada dosegla tak uspeh, namreč vzdržati svoj
položaj na obrežju. Sedaj pa kot razvidno so tudi nacistični krogi spremenili svoj ton napovedi o zavezniški invaziji in priznavajo, da so prve bitke po zavezniški armadi dobljene.
Medtem pa kako značilno je zdaj, da prej napovedovana "evropska trdnjava" ni bila to kakor se je pa hotelo ustvariti utis. Namreč poročila trdijo, da je bila ta napoved bolj izmišljena kot pa v resnici trdna obramba. In to je najboljši odgovor izo-lacionističnim krogom, ki so ustvarjali strah in trepet pred "evropsko trdnjavo."
Maršal in premier Stalin je na vprašanje dopisnika "Pravde" glede zavezniške invazije zapadne Evrope odgovoril rekoč: "Zgodovina ne pozna primeru invazije preko tako velike odprtine kanala in pa z tako činkovi-tostjo, ter obsegom in pa številom armade v nastopu invazije." Priznanje zavezniški armadi in poveljstvu je
med drugim poveličevano z strani Stalina, kakor tudi sovjetskega časopisja, katero je posvetilo dober del svojega prostora za najnovejša poročila o uspehu.
Krdela zavezniške zračne sile so neprestano v zraku in se računa njihovo število 11 tisoč. Dokler letalci bombardirajo položaj nacističnih sil, po kopnem nastopajo kolone tankov, pehote in pa dalekometno topništvo podpira napredovanje. Na več krajih so padalne čete podprle napredovanje zavezniške armade in tudi francosko ljudstvo. Nadaljne vesti trdijo, da je prišlo na znotraj v Franciji na več krajih do ljudskega upora in je že nekoliko mest v rokah francoskih Partizanov. Zadnje dni je prispel predsednik odbora Narodnega osvobojenja De Gaulle in se računa da bo slednji vsled svoje popo-larnosti med francoskim ljudstvom, zelo močna opora invaziji.
Rdeča Armada zdrobila Finsko črto
TRMOGLAVOST FINSKIH REAKCIONARNIH IN NEMŠKEMU FAŠIZMU NAKLONJENIH KROGOV ODGOVORNA ZA NADALJNE ŽRTVE
Moskva — Zadnjo nedeljo je vrhovno poveljstvo Rdeče Armade po maršalu in premieru Stalinu, naznanilo pričetek ofenzive proti nemški in finski armadi v Kareliji. Rdeča Armada je z prvimi udarci zdrobila sovražno črto na razdalji 25 milj in napredovala prvega dne 15 milj, ter zavzela nad 80 obljudenih krajev.
Napram najnovejšemu poročilo v svojem nastopanju je zdrobila že drugo tako-zvano obrambno črto in se nahaja komaj nekih 15 milj od drugega največjega mesta Finske, Vipuri in pa Me-nerhaimove črte in je raz-pregla svojo črto v znatno obširnejši razdalji. Isto poročilo trdi, ne rezervne moči in ne zelo močne utrdbe ki so jih finski smučarji zgra-
dili, niso bile kos zavstaviti napredovanje Rrdeče Armade. Posamezni krogi trdijo da bo konca tedna okupirala prej omenjeno mesto Viipu-ri, katero so Finci evakuirali in celo druga mesta še bolj v notrajnosti Finske.
I
Trmoglavost Finskih reakcionarnih krogov znaša odgovornost za nadaljne žrtve, kajti če je kdo drugi imel večjo priložnost se postaviti na stran narodnih interesov in z tem zmanjšati žrtve in škodo, so imeli Finski državni krogi. Ofenziva Rdeče Armade v Kareliji je obenem opomin Rumunskim in Bolgarskim krogom. Ona doba, ko so finski "smučarji" pobijali cele "divizije" Rdeče Armade, je minila, ter je nastala doba za plačitev trmoglavosti in pa nečloveš-
kega postopanja z tisoči sovjetskih državljanov in vojnih vjetnikov.
Poročilo vrhovnega poveljstva med drugim omenja, da so se nekateri odelki finske armade predali. Na več krajih pa niso utegnili podreti mostov ob glavnih cestah pred njenim nestopanjem. To poročilo nadalje povdarja, da je Rdeča Armada izvedla svoj prvi napad z izvenredno činkovitostjo s kooperacijo armade, zrakoplovov, taknov in pa topništvom. Medtem nacistični krogi domnevajo da je to le predigra večje ofenzive na drugem kraju dolge bojne črte.
Rdeča Armada bo odgovorila na trmoglavost in domnevanja !
TITOVA VOJNA MISIJA V LONDONU
Radio govor prof. Borisa Furlana
(BBC London 6. 5. 1944. v slovenščini ob 16.15 uri — 49m, 41m, in 25m, vse na 1 valu.)
V	četrtek dopoldne se je v Londonu vršila novinarska konferenca, katero je odbor Južno Slovanov priredil za vojno misijo NOV Jugoslavije. Pred napovedano uro je bila velika dvorana Sa-voy hotela napolnjena z izbranimi zastopniki britanskega in ameriškega časopisja, diplomatskimi inozemskimi korespondenti, predstavniki največjih svetovnih telegrafskih agencij britanske radio-oddajne korporacije itd. V dvorani je vladalo neko svečano pričakovanje, in oni radostni nemir, ki pred-znamenuje izpolnitev dolgo zaželjenega dogodka. Dobrodošlica, s katero so izbrani zastopniki javnega mnenja svobodoljubnih narodov vsega sveta pozdravili generala Velebita, je bila primeren izraz čustev, ki jih gojijo ljudske množice Velike Britanije in vseh zaveznikov napram NOV in herojski borbi vseh narodov Jugoslavije.
V	gladko tekoči anglešči-' ni je general Velebit podal pretresljivo sliko epske borbe, ki jo vodijo danes narodi Jugoslavije, posnel je njen historični smisel in za jel v jasno postavljenih tezah vso jugoslovansko problematiko, notranje in zunanjepolitično. Nato pa je do konca konference, ki je trajala skoro dve uri, odgovarjal na stavljena vprašanja z ono konkretnostjo, preciznostjo, in predvsem prepri-čevalnostjo, katero zmore le človek, ki je neposredno doživljal, čutil in preživel dogajanje, katerega opisuje. Ta nota neposredne, jasne takorekoč otipljive resničnosti je zajela vso dvorano, in je bila tembolj učinkovita zaradi samonaložene umer-jenosti, ki je odlikovala generalova izvajanja.
Popolen uspeh konference se je primerno odražal v tisku in radio-oddajah. Z velikimi in debelo tiskanimi naslovi je britanski tisk poročal o poteku konferenci in izjavah generala Velebita. Simpatično nastrojenje napram Titovi vojni misiji se izraža v tisku kot vernem izrazu splošnega javnega mnenja.
To se je pokazalo že prvi dan po prihodu misije v London, ko so se začeli vrstiti fotografi drug za drugim, tako da je general začel ne-
Maršal Tito vzgled zasužnjenim narodom - Randolph
JUGOSLAVIJA JE ZAČETNI OBLIK NOVE EVROPE VAŠEMU PRIMERU BI MORALI SLEDITI VSI DRUGI PODJARMLJENI NARODI
New York, 13 jun. (BUP) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija", je danes potom rednega poročila naznanila razgovor izmed odbora Narodnega osvobojenja in Randolf Churchilla, sina britanskega premiera, kateri se je kot znano dalj časa nahajal v Jugoslaviji in predno se je napotil v Rim.
Major Randolph Churchill je v svojem razgovoru poveličeval delo omenjenega odbora kot vzgled edinstvene borbe raznih narodnih, političnih in verskih skupin. Njegov razgovor je bil priobčen v časopisju Svobodne Jugoslavije in med drugim posnemamo vprašanja in odgovor napram poročilu, BUP.
Vprašanje: "Kakšen je vaš utis o Jugoslaviji?"
Odgovor: Major Churchill. "Moj utis je ob tej priložnosti daleč večji o nepri-
mernem partizanskem gibanju in pa njegovi organizaciji, kakor pa sem pričakoval. Namreč mi smo slišali kako se vodi borba in njeni veličanstveni uspehi so dosegli občudovanje vseh v Vel. Britaniji in Združenih državah, nismo pa vedeli, da je njegova organizacija na tako visoki stopnji in pa posebno v civilni oblasti.
Kaj je storil maršal Tito in Partizani, je vzgled, ki bi moral služiti vsem zasedenim državam. Oni so razvili partizansko borbo, katera skoraj nima primera in posebno iz niča organizirali veličanstveno armado, katera je zadobila največje priznanje v Ameriki in Angliji."
Vprašanje : "Ali boste povedali o 'težkočah skozi, katere se je naše ljudstvo borilo in kakor so posamezne vasi do tal požgane, raz d j a-
ne in vničene?"
Odgovor: "Videl sem velik obseg pustošja. Požgane do tal vasi in drugače vničene po sovražniku brez kakršnega vzroka. To zadostuje da se zavedam skozi kakšne težkoče stebli ljudstvo in armada in koliko trpeli.
Vprašanje: "Ali ste prepričani, da je ogromna večina ljudstva na strani Narodnoosvobodilnega gibanja?"
Odgovor: "Da — resnica! Kamor koli sem prišel povsod je navdušenje ljudstva, temu priča."
Vprašanje: "Kaj je napravilo na vas največji utis ?"
Odgovor: "Način z katerim je uspelo partizansko gibanje združiti vse elemente, ki sestavljajo Jugoslavijo. In to je največja veličan-stvenost v tej državi, sestavljena od različnih narodov skozi teško in naporno borbo. Partizansko gibanje je uspelo na izvenreden način rešiti medsebojna vprašanja in združiti ljudstvo v popularno gibanje. To je vsekakor poleg veličanstvenega
uspeha na bojnem polju v resnici višek državnika kot je maršal Tito. On je uspel združiti vse v eno samo močno skupino.
Jugoslavija je v tem oziru začetni oblik nove Evrope. Kakor vaša partizanska borba bi morala biti vzgled vsim drugim podjarmljenim narodom, enako vaše delo bi moralo služiti za politično rekonstrukcijo. Maršal Tito je v tem oziru se pokazal velikega državnika, kakor tudi izvoljenca, prepričan sem v princip federacije in liberalizma, kar je pa karakterističnost Narod-no-osvobodilnega gibanja, ki zagotavlja srečno bodočnost Jugoslavije.
Nato je odgovoril na vprašanje o ženskah v Narod-no-osvobodilni armadi rekoč: "Ko je enkrat domovina podjarmljena, vsak mora prijeti za orožje. Hitler je prinesel to nesrečo, da se tudi morajo ženske boriti. E-nako v Angliji ženske zavzemajo svoje mesto v tej borbi."
jevoljno godrnjati in dejal, da bi raje trikrat prekoračil nemške linije nego da bi se še nadalje nastavljal fotografom. No, končno se je le udal v svojo usodo.
1)	Iz generalovih odgovorov na mnoga vprašanja, ki so mu bila stavljena, je predvsem dvoje postalo povsem jasno. Prvo je neomajna volja narodov Jugoslavije boriti se proti nacifašistič-nim okupantom do skrajnosti in do končne popolne zmage. Drugo pa je enako odločna volja preprečiti vsak povratek v stari predvojni sistem, v diktaturo te ali one klike. Nova Jugoslavija, ki jo ustvarjajo herojske žrtve naših narodov, bo vladana po narodu in za narod.
2)	Za nas tu v Londonu so to veliki dnevi. Vsi dobro vemo, da nam je zmaga zagotovljena, a enako dobro se zavedamo, da so še težke borbe pred nami, in da moramo prav sedaj do skrajnosti koncentrirati vse svoje sile in strniti vse svoje vrste, da jo čim prej in čim bolj popolno ostvarimo.
Osvobodilna vojska zavzela več utrdb
London — Vrhovno poveljstvo Osvobodilne vojske naznanja, da je slednja z pomočjo zavezniške zračne sile zavzela več važnih nacističnih baz v Sloveniji, Bosni in pa ob jadranskem obrežju. Britski letalci so podpirali odelke Osvobodilne armade tri dni pri zavzetju otoka Brača in na drugih krajih znotraj Jugoslavije, naznanja radio postaja Svobodna Jugoslavija.
Do večji spopadov je prišlo tudi v Hrvatski posebno pri zavzetju Korenice in pa nemško bazo v Sloveniji, Po-ušnik. Osvobodilna armada je izvedla napad proti sil sovražnika in domačih izdajalcev ob jadranskem obrežju pri luki Lošin, kjer jo je podpirala zavezniška mornarica.
Nova italijanska vlade položila prisego
Rim, 15 junija — Vlada premiera Bodoglija je podala odstavko an novo vlado je sestavil Ivanoe Bonomi, kateri je prevzel mesto premier j a.
Premier Bodogli je resig-niral na priporočilo komunističnega pretstavnika Pal-mira Togliati (Ercoli), kateri je na posebnem sestanku predstavnikov raznih strank povdaril o Bodogliju, da je izšel čas njegove vloge in da je potrebno podati odstavko.
Nova italijanska vlada v uradnem poročilu naznanja, da je njen glavni cilj voditi vojno proti Hitlerjeve Nemčije in pa podati svobodne volitve za vlado in parlament po skončani vojni.
Medtem značilno je, da nova vlada smatra potrebno po tradicionalnem običaju položiti prisego kraljevski hiši Savojev. Mesto tega položila je prisego domovini in narodu. V uradnem poročilo je tudi naznanjeno, da bo nova vlada izdelala novi ustav Italije in katerega je potrebno po osvoboditvi Italije, izvajati v novo živlenje italijanskega naroda .
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Regiatered in the Registry Office for the Oitjr of Toronto on the 25th day of June, 1-942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Onim, ki se služijo z lažmi in obrekovanjem
Kako imenitna je ena naših starejših izrek, ki pravi: "Laž ima kratke noge". Oni, ki so jo vskladili v naš besednik, so bili na jasnem, da bo imenitno služila bodočim pokolenjem kot odgovor onim, ki se kaj radi poslužujo laži in obrekovanja. Danes jo čisla ljudstvo v splošnem, ker v svoji praktičnosti in pomembnosti prinaša in prinese na dan, zahrbtno in na skrivaj kovano zaroto bodisi s šepetanjem, privatnih pismih itd., proti-posameznikom in pa narodnemu gibanju.
V posameznih naselbinah dobimo ljudi, ki za voljo svoje sebičnosti, nezrelosti in vsled tega tudi izvirajoče sovražnosti, se poslužujejo izmišljij in laži. Obrekujejo posamezne ljudi, bodisi pri upravi organizacije, začetku narodnega gibanja in tisku. Kaj dobro jim pride v poštev izmišljenost, češ, videl sem glavnega uradnika, "kako je bil pijan, kako se je režal in norce bril iz onih, ki ga slede." Nepozabijo k temu dodati včasih na glas, včasih pa šepetaje rekoč: "Ali boste sledili take in jim verjeli kaj govore ?" "Ali jim boste zaupali svoj denar, da popi-vajo po gostilanh in se hočejo obogateti na vaš račun?" "Ali boste verjeli njemu — saj sem z njim v šolo hodil, potem naj on ve več kot jast?" "Pamet v glavo pamet — pa bo šlo, si prijazno otare roke in poln zadoščenja odide šepetalec laži in obrekovanj."
To so približno lastnosti takih ljudi in lahko rečemo, da je to eno zelo mizerno in revno pregršče vsled pomanjkanja spoznanje resnosti dobe in pa določb vedenja v človeški družbi.
Če jih zberemo od Pacifika do Atlantika in če bi jih postavili pred ljudski oder edino z enim vprašanjem: "Kje so dokazi ?" Verjemite, da če bi kdaj koli imeli pred seboj bolj revno skupino brez odgovora, bi bila ta skupina naivnih in revnih šepetalcev. Izmotavali bi se na sto in sto različnih načinov. Trdili bi, češ slišali smo — pisal nam je, ne moremo pa trditi, da je resnica.
Laž človeka spravi na kratke noge, spravi ga ob pošteno ime in pa v zbirko onih, katerim pošten človek noče verjeti.
Brošura slovenskih župnij
Kanadski Slovenci smo z posebno vnemo zasledovali potek prvega kongresa Ameriških Slovencev in pa izvedbo njegovih sklepov, kateri se je vršil v decembru 1942. Zavedajoči se resnosti dobe in nujnosti edinstva vsih svobodoljubnih in demokratičnih ljudstev, pri tem tudi Slovencev v borbi proti fašizmu. Razvoj dogodkov v svetu in zlasti starem kraju, potrjuje pravilnost njegovih sklepov in delo tesno vezano z narodnimi in mednarodnimi skupinami v protifašističnem gibanju in boju.
Toda, kakor ni bila izjema med našim ljudstvom v starem kraju, da so se dobili ljudje zoperni Narodnoosvobodilnem gibanju, ter z tem podpirajoč sovražnika slovenskega in vsih drugih svobodoljubnih in demokratičnih narodov — fašizem, dobimo tudi v naši sredini na tem kontinentu ljudi, kateri ovirajo edinstvo Slovencev s podžiganjem mržnje in razkola. Do tega zaključka pridemo na podlagi vsebine takozvane — "brošure" — "Zveze Slovenskih župnij", katera spada pod regulacijo zakona o zaščfti države.
Zaenkrat se moramo omejiti na daljšo razlago o nesmiselnosti škodljivo namenjene brošure, katera v bistvu svojega pomena zaslužuje protest vsih poštenih, rodoljubnih in katoliško mislečih Slovencev. Prvič zato, ker je v zaščito onih, ki so odgovorni za nečloveško postopanje in početje nad našim narodom in drugič zato, ker je namenjena za razdor in sovraštvo med Slovenci v času, ko jim je sloga in enotnost prvotna naloga, da izvedejo veliko ter častno delo Osvobodilne borbe k popolni zmagi, nad fašističnimi morilci, roparji in požigalci in njihovimi privrženci.
Ne bo pa odveč, da si vsaj deloma pojasnimo inden-tično karakteristiko v tem oziru. Namreč, številni čitatelji in sorojaki so takoj v pričfetku ko je skozi megleno obzidje in skozi številne ovire prodrla resnica v svet o Na-rodno-osvobodilni borbi v starem kraju, se vprašalo: "Kako je mogoče da ste si dve skupini rodnih in krvnih bratov in sester nasprotni?" "Kako je mogoče da se bojujejo drug proti drugega?" "Kje so vzroki in kdo jih je povzročil?" In končno, kako je bilo mogoče zadnji dve leti poveličevati ravno one, ki so povzročili ne samo razkol, tembolj podžigali notranje sovraštvo posebno na račun katoliške vere in političnih intrig, ter se pri tem poslužili z umorom nedolžnih ljudi, požigom vasi, ropanjem in vni-čevanjem narodnega imetja zvračajoč krivdo za vse to Osvobodilni Fronti, komunistom itd., edino zato, da bi od-vrlini ljudstvo od resnične borbe za narodno osvobojenje in enakopravnost?
Če zategadelj torej skušamo in hočemo dobiti jasen odgovor za resničen vzrok, nam ni potrebno se podajati v stari kraj, tembolj pošteno razsoditi delo Slovenskega A-meriškega Narodnega Sveta, ter cilj in namen brošure "Zveze Slovenskih župnij."
Več kot verjetno, da ogromna večina katoliško prepričanih Slovencev, ne more odobravati vsebino omenjene brošure vzlic temu, da je izdana in pod naslovom "Zveze Slovenskih župnij". Kajti Osvobodilna borba Slovencev kakor tudi Združenih Narodov, ni borba ene stranke; ne edino ene verske skupine in končno ne enega posameznega naroda, marveč združena borba vsih in raznih svobodoljubečih in demokratičnih skupin proti resničnega sovražnika katoliške vere, narodne svobode in enakopravnosti — proti fašizmu.
Katoliško prepričanih Slovencev je dolžnost zastaviti tako delo, katero je daleč od vzgleda katoliških bojevnikov v Sloveniji, Italiji, Franciji in drugod po svetu, toda še dalj od resničnih interesov slovenskega naroda. Njihova dolžnost je stati na strani odločno in ponosno proti ponovitvi krvavih spominov po prvi svetovni vojni slovenskega Primorja. Da — oni stoti katoliških duhovnikov. ki so bili preganjani in po ječah italijanskega fašizma, nam morajo biti v tem oziru merilo sodbe. Nikjer niste dve katoliški veri, toda lahko ste pa dve skupini
Glavna Resolucija Konvencije
CILJ, SVRHA IN NALOGE SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV ZA POMOČ SVOBODNI JUGOSLAVIJI
1	— Ime vsenarodnega gibanja za pomoč Svobodni Jugoslaviji je:
"Svet Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji" ali v angleškem jeziku: '"Congres of Canadian South Slavs to Aid Free Yugoslavia."
2	— Osnovna svrha "Sveta" kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji, se sestoji v:
a)	Populariziranju potom časopisja, radija in ustmeno, ter z vsemi drugimi sredstvi narodno-osvobodilne borbe Jugoslavije. ^
b)	Delovanju, ter boljšega medsebojnega razumevanja in tesnejših vezi izmed kanadskih Južnih Slovanov, ostalih narodov Kanade in zavezniških držav.
c)	Pridobivanju kanadskega in svetovnega javnega mišljenja za moralno in materijalno pomoč Narodno-osvo-bidilni in Partizanski armadi Jugoslavije, kakor tudi narodom v splošnem, v Jugoslaviji, kateri so trpeli vsled Hitlerjeve invazije in fašističnih služabnikov oso-vine.
d)	Pridobivanju in pošiljanju pomoči narodom Jugoslavije ter oboroženim silam maršala Tita v soglasju in obstoječo mogočnostjo ter zakonom naše domovine Kanade.
3	— "Svet" K. J. S. S. J., je strogo izven-strankarsko obče-narodno in vse-obsegajoče narodno gibanje solidarnosti v katerem morejo sodelovati, vsi odkriti (resnični) ljubitelji svobode in demokracije t. j. ljubitelji osvobodilne borbe v Jugoslaviji.
4	— članom "Sveta" lahko postane vsak Kanadčan Južno-slovanskega porekla, ter vsi drugi Kanadčani in njihove demokratske ustanove, katere so pripravljene podpirati osvobodilno borbo.
5	— Vsak član-ica "Sveta" plača letno pristojbino v znesku enega dolarja na ime svoje članarine in vpisnine ob pristopu. Isto tako velja za vse demokratične organizacije, katere se žele kolektivno pridružiti (afilirati) "Svetu", bodo plačale letno pristojbino 10 dolarjev, ne glede na število članstva takih organizacij. Vse priključene organizacije bodo sprejele uradni "čarter" (Uradna tiskovina Sveta s določbami pravic). Uradni "čarter" bo vsem priključenim organizacijam omogočal, da bodo enakopravne članice "Sveta" z ostalimi priključenimi organizacijami in članstvom v vseh zadevah, sklepih, ter vodstvu in delu "Sveta".
Vsa pristopnina in letna članarina "Sveta" bo vpisana v Upravni Fond iz katerega bo Svet pokrival svoje administrativne ter druge važne stroške.
6	— člani "Sveta" bodo v fond pomoči Svobodni Jugoslaviji vplačevali svoje prispevke tedensko, mesečno, pol-letno ali pa celo-letno vsoto po svoji lastni volji in mogočnosti ali pa bodo naenkrat odplačali. Svet bo v to svrho izdelal članske znamke pomožnega fonda v razredu pet in deset dolarjev, ki jih bodo prejeli člani napram vsoti katero bodo priložili. Vsi dosedajni prispevki za pomožni fond, bodo vpoštevani in prispevateljem bodo izdane znamke za vsoto, katero so vplačali.
Član, ki je vplačal vsoto $50.00, bo postal varuh "Sveta" K. J. S. P. S. J. in bo dobil posebno izdelan certifikat za vplačano vsoto in pa často potrdilo da je varuh "Sveta". Vsa "Varuh-ška potrdila" bodo vknjižena po tekoči številki v svrho Izvršnemu odboru za pregled istih pa v slučaju da ga posameznik izgubi, da se izda duplikat.
7	— članom "Sveta" ne morejo postati odkriti ali prikriti fašisti, prijatelji fašizma ali kateri ustmeno ali pa pismeno razširjajo fašistično in reakcionarno propagando, delajo sovraštvo in razkol med našim narodom v Kanadi.
8	— "Svet" je pooblaščen dajati razglase v imenu celokupnega članstva in je zato delo odgovoren samo celokupnemu članstvu in kanadski javnosti. Svet bo prejemal vse pošiljatve in prispevke za pomoč Svobodni Jugoslaviji, vodil priprave potrebnih stvari, ter iste pošiljal direktno legalnim predstavnikom vlade maršala Tita. i
9	— Glavni Odbor Sveta je pooblaščen z upravljanjem vseh neobhodnih in opravičenih administrativnih stroškov. Za to svrho bo vzpostavljen posebni fond, ki bo znan pod imenom "Upravni Fond". Poleg tega fonda bo glavni odbor Sveta vzpostavil tudi: "Fond Pomoči Svobodni Jugoslaviji" ali v angleškem jeziku: "Canadian Free Yugoslavia P^und."
10	— Vse denarne pošiljatve Izvršnemu Odboru Sveta, moraju biti označene za kateri fond so namenjene ali za Upravni ali pa Pomožni Fond. Poštne ali čekovne denarne nakaznice ,se ne more nasloviti na neko osebnost ali poedinca, ampak izključno na uradno ime "Sveta" t. j. "Upravni Fond" ali "Canadian Free Yugoslavia Fund."
11	— Niti eden cent priloženega denarja za fond pomoči narodim Jugoslavije, se ne more in ne sme vpo-rabiti za kakoršnokoli drugo svrho, nego za ono, za katero je namenjen t. j. za pomoč narodim Jugoslavije in oboroženim silam Narodno-osvobodilne in Partizanske vojske. Vsi upravni stroški se bodo izplačevali izključno iz Upravnega Fonda, katerega bo Izvršni Odbor Sveta prejemal od letnih članarin posameznih članov in priključenih organizacij, ter od društvenih prispevkov in od vsote, ki je posebno v to svrho namenjena.
12	— V slučaju da iz kakršnega koli vzroka ni mogoče poslati pomoč narodim Jugoslavije, neposredno, Izvršni Odbor je obvezan vse prispevke vložiti na bančno vlogo do časa, kadar se pomoč bode mogla poslati.
Izvršni in Glavni Odbor Sveta nista po-oblaščena izročiti fond pomoči Svobodne Jugoslavije v roke katerekoli ustanove za upravljanje bodisi v Kanadi ali izven nje.
13	— Svet ima odobrenje in dolžnost v vseh naseljih našega naroda po Kanadi vstanavljati mestne odbore Sveta. Mestni odbori Sveta bodo sestavljam iz demokratsko izizbrani predstavnikov, ustanov naših organizacij v posameznih naseljih ter rodoljubnih posameznikov.
14	— Vsi mestni odbori Sveta bodo izvolili svoje vodstvo, katero bo sestavljalo sledeče uradnike: Predsednik, podpredsednik tajnik, blagajnik, organizator zabav in prireditev, tajnik od-d.elka za zbiranje oblek in obutve, poročevalec za tisk o našem delu, ter tri ali več članov Nadzornega Odbora. Mestni Odbori bodo svoja vodstva povečavah ali zmanjševali sicer po potrebah in okolščinah.
15	— Glavno zakonodajno telo Sveta K. J. S. P. S. J. je Konvencija, katera se održava v času po zaključku zadnje konvencije. Izven-redna Konvecija se lahko skliče vsaki čas ako je to sklep večine glavnega odbora ali večine celokupnega članstva Sveta.
16	— Konvencija izvoli Glavni Odbor 43 oseb in to kakor sledi: Toronto 5, Welland in Niagara Peninsula 4, Hamilton, in okolica 3, Windsor in okolica 3, Sudbury, Cregthton in okolica 3, S. S. Marie 2, Timmins, Schumacher in S. Porcupine 3. Kirkland in Larder Lake 2, Noranda, Malartic in Val D'Or 3, Montreal in Arvida 3, Port Arthur in okolica 2, Geraldton 1,. Za provincijo Nova Scotija in Atlantsko Primorje 1, Vancouver B. C., Alberta in Zapad-na Kanada 8, potne stroške za seje glavnega odbora znaša Upravni Fond in izjemo samo za enega Gl. odbornika iz Zapadne Kanade.
17	— Glavni Odbor Sveta skliče svoje redne seje po potrebi in nujnosti, vsekakor najmanj enkrat vsakih 6 mesecev. Ako pa večina Gl. odbornikov zahteva, se more seja sklicati vsaki čas.
18	— Konvencija izmed glavnih odbornikov izbere Izvršni Odbor od ne manj sedem oseb in sicer: Glavnega predsednika, gl. odpredsednika, gl. tajnika, gl. blagajnika, gl. organizatorja in dva člana izvršnega odbora. Izvršni Odbor održava svoje redne seje po potrebi, ne manj kot enkrat na mesec.
19	— Konvencija izmed članov glavnega odbora izvoli tudi gl. Nadzorni Odbor od ne manj treh članov; predsednika in dva člana nadzornega odbora: Nadzorni Odbor je opravičen če uvidi potrebo vsaki čas zahtevati knjige izvršnega odbora najmanj vsake tri mesece in je in pregledati poslovne knjige Izvršnega Odbora. Glavni Nadzorni odbor mora pregledati vse račune in poslovne dolžan obveščati člastvo Sveta potom javnosti o stanju knjig, katere je pregledal.
20	— Vse osebe, katere bodo upravljale z denarjem Sveta in z denarnimi prispevki za pomoč Svobodni Jugoslaviji, morajo biti pod varščino da se z tem zavaruje premoženje, katero je narod prispeval za pomoč narodom Jugoslavije. Vse stroške za varščino plača Upravni Fond Sveta.
21	— Izvršni Odbor bo razvrstil vse potrebne odelke za izvedbo delovanja pomoči narodom Jugoslavije kakor:
a)	od-delek za upravljanje z denarni prispevki, nabavljanjem in kupovanjem zdravil, hrane, oblek, obutev in drugih predmetov, katere bodo zaprosili od nas predstavniki maršala Tita.
b)	od-delek za prejemanje, čiščenje, krpanje, pakiranje in pošiljanje obleke in obutve ter vsih drugih potrebščin na odkazano mesto odpošiljanja.
c)	Tehnični od-delek za upravljanje za vse tehnične posle, kakor za dobivanje dovoljenja; proučevanju potreb v Jugoslaviji; podvzemanju potrebnih korakov v tehničnem pogledu in z potrebnimi kvalificiranimi delovnimi močmi; možnosti vzpostavitve ko-operativnih podvzetij za nabavljanje živilnih in drugih potrebščin.
d)	Od-delek za publikacijo in propagando; za obvešča-vanje in upoznavanje kanadske in širše javnosti o našem uspehu, naših nalogah in nedostatkih, potrebah itd.
v Ker pravila Sveta ne bodo tiskana za dalj časa, naprošamo vse člane in prijatelje omenjenega gibanja, da to resolucijo shranijo in se po njej ravnajo dokler ne bodo izdana pravila.
Resolucija in pozdrav iz Vancouverja
The Rt. Hon. Mackenzie King, Prime Minister of Canada Ottawa.
Sir:
At a meeting of 650 Canadian citizens of Yugoslav extraction re-presenting Serbian, Croatian and Slovenian organizations held in Vancouver on May 28th, the fol-lowing resolution was unanimous-ly endorsed:
WHEREAS the heroic struggle of Yugoslav peoples against Hit-lerite invaders merits full support of ali freedom loving people;
"HEREFORE BE IT RES0LV-ED that we petition the Canadian, British and American Govern-ments to grant full recognition to the National Liberation Government lead by Docfor Ivan Ribar and Marshal Tito; and
BE IT FURTHER RESOLVED that ali Yugoslav funds in control of Allied governments be turned over to the National Liberation Government."
Signed:
Steve Miosich, chairmaa.
POZDRAV MARŠALU TITU
Marshal Broz (Tito) c-o Yugoslav Legation Moscow, U.S.S.R.
Dear comrade:
Please convey greetings ani pledge of support to Marshal Broz Tito from mass meeting of Serbs, Croats and Slovenes held in Vancouver May 28th. A total of $28,000 was pledged to aid the Partisan Army of Yugoslavia at this meeting.
Signed:
Steve Miosich, chairman.
MRŽNJA JE POTREBNA
Moskva — Sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg med drugim o zavezniški invaziji pravi: "Zavezniška armada ima na razpolago vse kar je potrebno za armado." Edino kar 'ji še manjka je mržnja proti sovražnika. Slednje pa bo vzbudila kri padlih bojevnikov."
IZJAVA SLOVENSKIH DELEGATOV
BRATJE IN SESTRE! SLOVENCI IN SLOVENKE!
katoliških voditeljev različni si po svoji notranji prepričanosti in pa delom. In slednje smatramo za pravilno, ker dejstva očitno potrjujejo.
K vsemu temu je edino logičen in jasen zaključek, Slovenski narod se je prvikrat v svoji povesti z Osvobodilno Fronto povzpel na stopnjo enakega z enakirn in z vsem ponosom nastopa v naporni toda častni borbi za Združeno, svobodno in demokratično Slovenijo.
V tem pravcu dela in z besedo ga podpirajmo tudi mi!
Po kratkem odmoru namreč zaključku velikega in obče-narodnega zborovanja Slovencev, Hrvatov, Srbov, Macedoncev in Bolgarov, smo se ob tej redki priložnosti skupno zbrali slovenski delegati in po kratkem posvetovanju smatrali za potrebno, da podamo našo skupno izjavo spričo neverjetnega dejstva, ki se je pojavilo tudi na žal temu v naši slovenski sredini.
Prisostovali smo dvo-dne-vnemu zborovanju čigar je glavna naloga bila nerazd-vojivo vezana v duhu misli in pa odločne volje pomagati našemu trpečemu ljudstvu v stari domovini, katero polaga nad-človeške žrtve za svojo svobodo in narodno enakopravnost. Nad 70 zbranih delegatov je poveličevalo ta veličanstveni duh volje, ki je dosegel do nas iz krvavih poljan borbene Slovenije, Hrvatske, Srbije, čr-negore, Macedonije, Bolgarije, Balkana in Evrope v splošnem. V tej- narodni volji nas ni nadvladovala ne sebičnost in ne sovraštvo do kogar koli po njegovi ali pa njeni politični, verski ali pa narodni pripadnosti, tembolj zadana zvestoba do najvišjih nalog naših narodov — nalog vsih ljubiteljev demokracije in svobode — da si ohranimo naše edinstvo v znaku sodelovanja za zmago nad fašizmom in vsimi njegovimi privrženci, ne glede na njihov stan ali pa poklic, kot najmočnejše zagotovilo narodne svobode in enakopravnosti z tem pa doseči največji uspeh v položenih nalogah konvenčnih zaključkov.
Kakšni so ti zaključki, kaj je njihov namen in kako smo se sporazumeli, da izvedemo vse to k postavljenim ciljem, vi boste čitali podrobnejše v našem in našemu gibanju naklonjenem tisku. Naj zadostuje z naše strani topot, da smo z posebnim ponosom dvignili roko pri
glasovanju na zaupanje ge-nijalnemu in neustrašenemu voditelju Narodno-osvobodilne in Partizanske vojske, maršalu Titu. Mi smo to storili ne iz pohlepnosti; ne iz oholosti in tudi ne edino zato, da nam je čislanje pri srcu nad vse drugo. Storili smo raje to vsled dejstva, da je maršal Tito dejansko vodja, poveljnik in tovariš, Nove svobodne, demokratične in federativne Jugoslavije, po želji in izbiri njenih narodov. In zato, ker v tej Novi Jugoslaviji smo prepričani in pripravljeni založiti vse kar je v naši moči — bo tudi Nova, svobodna in združena Slovenija, kot enak z enakim. V tem pravcu dela in borbe nam zagotavlja tudi Narodno-osvobodilna Fronta Slovenije in njena junaška armada kot del Narodno-osvobodilne in Partizan^ ske armade borbene Jugoslavije, ter njeni voditelji.
Toda, dokler smo skupno z delegati omenjenih narodnih skupin in pa vred z našimi sosednjimi predstavniki iz Združenih držav v osebah izrednih narodnih bojevnikov kot naprimer: Mirko G. Kuhel, tajnik izvršnega odbora SANSa, Strahinja Maletič, srbski svečenik in tajnik odbora ameriških Južnih Slovanov in Mery Sum-rak, Upravnica "Narodnega Glasnika", razmotrivali in se posvetovali kako bi naše delo rodilo obilno pomoč onim, ki prelivajo svojo kri in zalagajo svoja živlenja za svobodo naroda, zborovanja, tiska, za svobodo navadnega človeka in za svobodo veroizpovedi, smo ob-strmeli na škodljivo namenjenem delu z podpisom "Zveze Slovenskih župnij".
Vprašali smo se: "Ali je mogoče kaj takega podvzeti z strani "Zveze Slovenskih Župnij"? "Ali je mogoče da bi vodstvo slovenskih Župnij, dovolilo svoje ime na čelu vsebine, katera ne spada v delokrog odgovora komur
koli, tembolj v obseg dela in propagande fašizma? Dvomimo, da so izdajatelji na Veliko razposlanega patnfleta z podpisom "Zveze Slovenskih Župnij," obvestili in seznanili vse duhovnike in voditelje katoliške vere svojih župnij! Dvomimo, da so vsi slovenski duhovniki dvignili svojo roko in odobravali razpošiljanje teh pa-mfletov drugače pošteno mislečim katoliškim Slovencem. Dvomimo — da je kaj takega mogoče razum onih ljudi, ki delajo popolnoma zavestno vprid sovražniku slovenskega naroda v prid sovražniku načel in zapovedi katoliške vere.
Da — dvomimo, da ste vi slovenski duhovniki skupno podali svojo odobritev! In zato Vas poživljamo na odgovornost pred pošteno narodno in krščansko javnost! Poživljamo Vas v imenu onih tisočev Slovencev in Slovenk, katerih grobovi so priča nam in svetu, da so ta zločinstva storjena po sovražniku, po vpadniku na miroljubno slovensko zemljo. Da so jih storili nalašč oni, ki so na strani sovražnika v marsikaterem slučaju, da bi na ta način omadeževali pošteno in opravičeno borbo Osvobodilne Fronte in naposled pa zakriti svoj pravi namen podvrči narod in njegovo imetje nadaljemu suženjstvu tujih in domačih izkoriščevalcev. Da — slovenski duhovniki, tak je bil namen sovražnika in v tem najnižjem namenu proti svobode slovenskega naroda, je bil podpiran po skupini okrog in vred z njim — Rop-nika. In nič manjši ali blažji namen ni omenjenega pam-fleta z podpisom "Zveze S-lovenskih Župnij."
Vsled teh resnih dejstev slovenski delegati zbrani na vstanovni konvenciji kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov Macedoncev in Bolgarov, odločno protestiramo (Nadaljevanje na 3 str.)

Slovenskim duhovnikom
JOSIP VIDMAR
Poglavitna človečanska in krščanska vrlina in dolžnost je ljubezen. Ljubezen do vsega, od najbližjega do sovražnika. Med tema dvema skrajnostima mora čustvo zlasti danes prav blizu najbližjega naleteti tudi na na: rodnost. Zato je ljubezen do naroda vsakomur, tembolj pa kristjanu, krepost in dolžnost. Osvobodilna fronta, ki je sprožila slovenski narodno-osvobodilni boj, se je sklicevala nanjo in jo pozivala k dejavnosti. Pozivala jo je v imenu človečnosti Klicala je Slovence in mnogi so se ji odzvali. Kako ste ravnali vi, slovenski duhovniki?
Ljubiti se pravi po Platonu in po Tolstoju želeti nekomu dobro. K ljubezni spadata dve stvari: sila želje in spoznanje dobrega. V odnosu do naroda je naše osvobodilno gibanje razvilo obe polovici v mogočno in popolno enotnost. Opremljeno s pravim spoznanjem o najvišjem dobrem za narod, je dokazalo silo želje, ki se ni ustrašila ne trpljenja, ne žrtev, ne smrti. Njeno delo je delo visoke človečanske in krščanske ljubezni. Kakšno je vaše ■delo za narod v tem velikem času, slovenski duhovniki?
Odgovarajoč slovenske duhovnike, nimam v mislih vsega slovenskega duhovništva, zlasti ne onega iz našega Primorja, pa tudi ne onih tukajšnjih duhovnikov, ki v srcu čutijo za svoj narod. Obračam se predvsem do tistih, ki vodijo politiko, nasprotno in sovražno našemu osvobodilnemu gibanju.
Zadnje leta v Jugoslaviji ste bili orodje v rokah st> ranke, ki je bila po imenu krščanska, v resnici pa je morda nevede, morda pa tudi vede povzročila ali pripravila narodno katastrofo v letu 1941. Njeni predstavniki so tujo okupacijo priznali in se celo poklonili Musoliniju. To leto je bilo prelomno leto v naši zgodovini. Slovensko ljudstvo je v strahoti, ki nas je zadela, spregledalo in vrglo na dan novo politično formacijo, s popolnoma novo, nezaslišano novo narodno revolucionarno zasnovo. S svojim nezmotljivim čutom je zaslutilo, da je rešitev mogoče doseči samo po docela novih potih in zato tudi z novim narodnim vodstvom, vzetim iz novih ljudskih plasti.
Vi, slovenski duhovniki, ste ta duhovni in prelomni čas prezrli. Ostali ste pri stari zamiselnosti in priznavali stare "preizkušane voditelje", s katerimi ste tudi sami priznali okupacijo in smrtno razkosanost slovenskega naroda in ozemlja. Na ljudsko prebujenje in novo porajajočo se moč, ki je nastala mimo vas in vaših voditeljev, ste gledali najprej z začudenjem, z nezaupanjem, z nevero; nato s strahom, z negodovanjem in ogorčenjem. Polagoma pa se je iz teh nedobrih čustev razvilo celo sovraštvo, pomislite, sovraštvo do slovenskega osvobodilnega boja.
Ne bom našteval posameznih momentov tega razvoja, ne poedinih dvomov, pomislekov ugovorov, očitnikov in napadov na osvobodilno fronto, ki so prihajali iz vaših vrst in iz vrst organizacije, kateri ste bili še vedno važno orodje, in ste jo smatrali za svojo; dejstvo je, da so ostanki te organizocije in z njimi tudi velik del slovenskega duhovništva z neizprosno zakonitostjo drseli in padali od prvotne brezbrižnosti nasproti osvobodilnemu boju do -odpora zoper njega. K javnemu nastopu proti njemu, odtod k organiziranemu nastopanju, k ovaduštvu in nato k organiziranemu ovaduštvu. In ista neizprosna zakonitost jih je potem od prvih tajnih stikov z okupatorjem privedla do javnega sodelovanja, potem do zavezništva ter naposled do organiziranega in oboroženega zavezništva zoper osvobodilno voljo, ki je v onem prelomnem letu planila iz globin naših ljudskih množic. Privedla vas je v narodno izdajstvo, slovenski duhovniki.
Danes po padcu. Musolinija, po polomu fašizma, stoje ostanki starega slovenskega sveta znova na križpotju. Vaši priznani voditelji so se že zdavnaj zvezali s fašizmom in hitlerjevskimi morilci. S padcem fašizma je stopila Italija v poslednje razdobje svojega vojskovanja in ■stoji neposredno pred kapitulacijo. Kaj boste storili zdaj? Ostane samo še en zaveznik zoper mogočno plimo osvobodilne volje v narodu, in ta zaveznik je Hitlerjev nacizem, najhujši sovražnik vsega slovanstva in najgab-nejši krvnik nad slovenskim narodom. Vaši "priznani" voditelji, ki ne poznajo ne pomislekov, ne sramu, so zvezani z njim. Toda tudi ta njihov zadnji zaveznik je..obsojen na pogin. Slovenski duhovniki, ali boste še vztrajali v svoji zaslepljenosti? Musolinijev padec je zadnji opomin usode, je prst božji, ki vas opozarja, da je vaša smer zabloda, izdajalstvo in zločin, saj se morete združiti samo z zločinci, zapisanimi propasti.
Na zadnjem razpotju stojite danes. Še je čas, še lahko spregledate! še lahko sprevidite, da je za pravega duhovnika prostor samo v vrstah njegovega naroda, ne pa v varstvu in zaščiti narodnega sovražnika. Zavedajte se, da bi nekoč slovenski narod mogel in smel odpustiti dosedanje blodnje! Še je čas! Vedite tudi, da že zaradi usode vsega slovanstva, vaša stvar niti tu doma ne sme zmagati, če bi se to tudi moglo zgoditi, bi bila vaša "pravda" poražena na svetovnih bojiščih.
Gorje slovenskemu narodu, če bi se to zgodilo. Doletela bi ga enaka usoda, kakor ga je zadela z versailjs-kim mirom, ko je bilo njegovo ozemlje kot last poraženega naroda, naroda, ki se je bil na strani poražene^ tro-zveze, neusmiljeno razkosano in razdeljeno na tri države. Če bi pri nas nadvladala vaša stvar, slovenski duhovniki, kar je nemogoče, bi pred svetom veljali za zaveznike osi, ki bo poražena. In če se to ne bo zgodilo, je to samo zasluga Osvobodilne fronte, ki jo vi tako strastno sovražite in preganjate. Za svet je ona predstavnica slovenskega naroda, vi ste mu samo naši kvizlingovci.
Dejal sem že, slovenski duhovniki, da zdaleka niste vsi takšni, kakor so nekaterifanatiki med vami, kakor nekateri skrajni prenapeteži v tako imenovani Ljubljanski provinci. Vem, da je med vami mnogo dobrih Slovencev, ki jim je usoda slovenskega naroda ravno tako pri srcu, kakor nam in z ogorčenjem gledate početje svojih sobra-tov. Toda zakaj molčite, zakaj se ne dvignete in ne storite nič odločnega zoper te ljudi, ki so tako strašno omadeževali vaš stan in va.šo čast?
Današnji čas ne pozna spravljivosti in popustljivosti. Zdaj veljajo samo dejanja. Na zadnjem razpotju stojite na tem velikem in usodnem dogajanju. Rešite svojo čast in svojega stanu! Slovenski duhovniki so uživali sloves, da so bili prvi buditelji svojega naroda. Danes, ko sprejemamo iz Gorenjske in Koroške vesti, da tamkaj celo nemški duhovniki s simpatijami spremljajo naš osvobodilni boj, ali hočete danes ta svoj častitljivi sloves zapraviti in se pokriti s sramoto ? Vaša človeška in krščanska dolžnost,pošteni slovenski duhovniki, je poseči v naše notranje dogodke in svojim nevrednim tovarišem, svojim voditeljem onemogočiti njih izdajalsko početje in se odločno ter z vso ljubeznijo postaviti na stran naroda, ki s tolikimi žrtvami in tolikim junaštvom bije svoj osvobodilni boj za boljšo bodočnost in za svojo čast v zboru vrednih narodov sveta.
Zapisnik seje Izvršnega Odbora
SANSaod 12 aprila 1944

(Nadaljevanje in konec)
Toda če hoče SANS svoje delo vršiti, ga naj vrši sam, ne pa Združeni odbor za njega.
Združeni odbor samo hvali komunizem in Tita v borbi proti Hitlerju, ne pomisli pa, da bo v tej borbi vsa Slovenija uničena.
Brat Kristan: Odpor proti sovražniku Slovenije materialno škoduje, to je res, toda če bi ne bilo aktivnega odpora, bi Slovenci kot narod že davno več ne eksistirali. Nihče bi jih ne poznal sedaj, toliko manj pa na mirovni konferenci. Ne smemo pozabiti, da se je na slovenskih tleh porodila Osvobodilna fronta. In ker ta sedaj kaže uspehe, vojaške in politične, jih nazadnjaki napadajo. Reakcija danes rabi izraz "komunizem" za krinko svojega sovraštva proti Sovjetski Rusiji. Posebno jo boli teheranska konferenca. Koliko komunistov je v Sloveniji? če jih je res 75% med partizani, kot eni trdijo, odkod so prišli ? Če jih je pa komunizem pridobil za boj proti sovražniku domovine, well, t#flaj je pa nekaj doprinesel. Toda jaz mislim, da ni v Jugoslaviji nič več komunistov kot jih je bilo prej. Ljudi, kojih imena či-tamo v vrstah Osvobodilne fronte, se ne sme onečašče-vati. Ponovno poudarjam: Gre za novo — ali staro Ju-koslavijo; za svobodno Združeno Slovenijo v okvirju svobodne, demokratične, fe-derirane Jugoslavije s tako formo vlade, kot si jo bo narod- sam določil potom svobodnih volitev, ali pa za nadaljevanje razmer, kakor so bile pred invazijo. Vsled tega sem za to. da SANS svoje delo nadaljuje, kakor ga je v preteklosti. Če je Združeni odbor bolj a"ktiven, kakor pa je SANS, je mogoče deloma tudi moja krivda. Pojasnil sem vam že, da me je bolezen zadrževala od dela. Čim se pa zopet nekoliko popravim, bom zopet delal. Delo, katerega je Združeni odbor vršil, je skupno delo. SANS sam tega ne bi mogel vršiti in doseči enake rezultate. Tega smo se zavedali, ko smo mu oddobrili finančno podporo. Toda Združeni odbor je potrebna ustanova. Naša naloga je bila ustanoviti ga. SANS je oče Združenega odbora. Vedno prihajate naprej z Adamičem. Vedno se spodlikujete ob njega, tudi ob njegove privatne zadeve, ki nimajo ničesar opraviti s SANSom ali Združenim odborom. Vsi imamo napake, eni večje drugi manjše. ali manj vidne, tako jih menda ni prost tudi Adamič. Toda za malenkosti se ni treba tvegati, na velikansko njegovo delo pa pozabljati. Jaz ne trdim naprimer, da je samostojnost Macedonije slovenski problem, torej naša naloga. Vendar je za bodoči notranji mir na Balkanu velike važnosti. Potom Združenega odbora tudi SANS pomaga pri tem delu za novo Jugoslavijo.
Brat Zaitz priporoča, da se takoj lotimo predmeta, radi katerega je prišel na sejo pater Ambrožič.
Predsednik dovoli besedo patru Ambrožiču, ki govori o vprašanju, ki se mu zdi temeljno : SANS je dobil nalogo zastopati tisto, kar je v voljo večine naroda doma. Ali jo vrši?
Na kongresu ni bilo vprašanje Osvobodilne fronte itd., kmalu po kongresu pa se je SANS popolnoma vrgel na stran partizanov in vedno trdi, da Osvobodilna fronta zastopa večino naroda. Če je to res, je vse v redu in pravilno. Poročila, ki jih on prejema iz raznih virov, ne samo iz klerikalnih, pa zanikavajo tisto trditev. Večino teh je priobčil v listih. Neko poročilo pa moral zadržati, ker se je smatralo, da mu manjka pravega dokaza in podpisov. Na seji širšega odbora je bila sprejeta resolucija, glasom katere se je pričakovalo, da bo SANS prenehal v svojih obja-
vah rabiti izraze: partizani, Osvobodilna fronta itd. Katoliška javnost je pričakovala, da bo resolucija takoj objavljena v listih, toda ni bila. (Katoliški listi so dotično resolucijo in izjavo katoliških članov SANSa priobčili kmalu po seji, SANS pa jo je objavil v zapisniku seje širšega odbora. Opomba zapisnikarja.) Zatem je prišla izjava Adamiča glede procentualnosti 6 veličini ia podpiranju Osvobodilne fronte od strani slovenskega naroda, kar je SANS z veliko slastjo objavil. Potem je prišla Rupnikova zadeva in škofov pastirski list in sedaj zadeva, katero objavlja in o nji piše Ameriška Domovina. Ti viri se križajo z Adamičevo izjavo. Ravno tako sem dobil poročilo o drju. Čoku, ki se je vrnil iz Kaira v London in tam baje izjavil, da ne podpira vač partizanov. "Pričanje o delu Osvobodilne fronte, in dr. Milko Kos in baje stotine drugih bivših predstavnikov verskih, političnih in drugih organizacij, a njih imena radi varnosti niso navedena. Dalje je prišel manifest Slovenske ljudske stranke, Liberalne stranke in Socialistične stranke, naslovljen kralju Petru in njegovi vladi in naperjen proti narodni osvobodilni vojski in partizanom. Nadalje čita izčrpke iz 18 strani dolgega poročila, se razburi radi oporekanja od strani predsednika in drugih in zapreti, če kdaj pride do ustanovitve vele-Srbije, bo vso krivdo zvalil na SANSo-vo 'salamensko' propagando. Sedaj nastaja le vprašanje ali SANS dela ali ne dela v smislu želje večine naroda. Po njegovem mnenju je SANS absolutno celotno na napačni črti in mora se, če je še čas, povrniti nazaj na pravo pot.
Predsednik Kristan izjavi, da smatra ta poročila za fa-brikacije najgrše vrste in prihajajo iz Hitlerjeve ko-vačnice. Ves odpor proti sovražniku se podtikuje "komunistom", kar je ime za vsakega, ki se protivi Hitlerju in njegovim kvizlingom, kakor tudi za one, ki se borijo za novi red, socialne reforme in proti velesrbski reakciji in njenim priležnikom. Kolika je komunistična stranka Slovenije bila in kolika je danes? Vse to mu kaže pravo ozadje teh poročil. Kaj je Churchill poročal? To, kar je SANS trdil. Amerika, Anglija in Rusija imajo vojaške misije v Jugoslaviji. Zakaj ne poročajo tega,
kar trdi Ambrožič? Mladinska organizacija Jugoslavije obdržuje v kratkem svojo konvencijo in vabi zastopnike iz Amerike, Anglije in Rusije, čemu jih vabijo, ako bi se pronašla resnica? Ni vse "sveto pismo," kar je bilo tukaj prečitanega. Kdor vodi kampanjo proti Osvobodilni fronti, pomaga izključno le Hitlerju in njegovim satelitom. Meni sugeri-rati, da bi pravi slovenski socialisti padli tako nizko, da bi se s prošnjami klanjali kralju in Puriču, je podla predrznost in tega nikoli ne sprejmem.
Pater Ambrožič pravi, da je iz najnovejših poročil razvidno, da je Hitler prenehal boj proti Slovencem, češ, da se bodo itak sami poklali med sabo. Smatra razpust komunistične stranke v Jugoslaviji za nelegalni korak od strani vlade, dasiravno je proti komunizmu. Toda če se Milana Vidmarja lahko naziva za fašista, tedaj lahko on naziva Josipa Vidmarja za komunista. Noben še ni oporekel, kar se mu očita. Rupnikova zadeva mu je znana že tri mesece. Glede položaja v stari domovini ve le eno ip to on zastopa. Sigurno to ni podpiranje komunizma. Vsak se zaveda, da Slovenija ne bo ostala v Hitlerjevih rokah. Boji se pa, da bi ne prišla v roke teroristov.
Brat Cainkar: Nas vseh namen je narodu doma pomagati kolikor nam je največ mogoče. Toda hudo mi je, če se sedaj snuje SANS razbiti. Glavno je dognati, če SANS vrši tisto, kar mu je odločil narodni kongres. Jaz sem delal v tem smislu in bom tako tudi nadaljeval. Vsi smo za novo Jugoslavijo. Toda kakšna naj bo nova Jugoslavija? Fašistična? Ali diktatorska ? Ne! Dali smo moralno podporo Ribarjevi novi vladi svojim programom za istimi cilji, kot smo si jih zamislili mi v Ameriki. Mi smo stoodstotno za pošteno stvar, či-tal sem poročila v Ameriški Domovini, čimdalje sem či-tal, tem bolj sem prišel do zaključka, da ne more to biti res. Tem poročilom torej ne verjamem. SANS se je postavil na stran Osvobodilne fronte. In to radi njenega političnega programa, ki je sličen našemu. Če se nahaja v Sloveniji še kaka druga slična organizacija, nam ni ničesar znanega o njej, niti ne o njegovem programu.
(Nadaljevanje na 4 st.)
zapisnik seje podružnice sansa št. 90
Kirkland Lake — Predsednik Antony Kraje odpre sejo ob 6 uri 30 minut zvečer,
1)	čitanje zapisnika zadnje seje z dne 19 dec. 1943, katerega se tudi enoglasno sprejme.
2)	Tajnik Max Skube, čita imena članov in članic in ugotovi, da je vseh 31. Obenem poroča da je poslano gl. Uradu SANSa v tem letu $28.03, blagajna podružnice znaša $37.84.
Blagajnik Joe lic predloži nabiralno polo z denarno vsoto $19.00, katero je zbral med rojaki v St. Catharines za časa svojega obiska ta-mošnjih rojakov. To vsoto so darovali sledeči: Po pet dolarjev, Joe Pogorele, po dva dolarja: A. Turk, F. Zgonc, L. Zevnik, F. Pintar, A. Ilc, po en dolar pa: F. Turk, J. Primožič, F. Ostr-benk, J. Grdina. Skupaj $19. 00.
članstvo podružnice se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in posebej agilne-mu blagajniku, ki se je toliko potrudil, da je zbral omenjeno vsoto.
3)	članstvo zahteva da se objavi v javnosti imena in vsoto darovalcev za SANS tudi iz prejšnih nabiralnih pol, na kar se poveri ta zadeva tajniku podružnice.
4)	Blagajnik poroča, daje dosedaj vsega skupaj poslano na gl. urad SANSa $143.98.
5)	Predsednik nadzornega odbora Rudolf Brozovič poroča, da so blagajniške knjige pregledane in v redu.
6)Čita	se dopis iz gl. urada v katerem se naznanja, da se bo vršila konvencija SANSa začetkom julija, kakor tudi vprašalna pola. Da-
lje se čita proračun gl. urada v katerem se poroča, koliko je katera podružnica do sedaj prispevala za SANS.
7)	Predsednik vpraša navzoče, ali bo naša podružnica poslala delegata na konvencijo SANSa? Sledi diskusija o tem vprašanju. F. Grebene priporoča, ker nimamo zadosti gmotnih sredstev za plačanje potnih stroškov delegatu, je boljše da ne pošljemo. Raje naj se pomaga z tistim denarjem narodu v stari domovini.
Br. Tekavc predlaga, da se naj raje sestavi resolucija, katero se naj pošlje na konvencijo in v kateri naj bi bile izražene naše želje in zahteve. Br. Kr«ajc je pa mnenja, da se bi zbiral fondi za stroške delegatu ter da naj bi stopili v stik z najbližjo podružnico in da bi skupno poslali delegata. Po daljši debati je sprejet predlog br. Tekavca, da se pošlje resolucija konvenciji in ne delegat. Za sestav resolucije so poverjeni, Skube, Kraje, Ilc, Grebene in špehar.
8)	Br. Kraje predlaga glede denarja, da se pošlje samo članarina na gl. urad, kaj se pa nabere drugih prispevkov se obdrži tukaj iz razloga, ker je velika razlika v valuti in se na ta način veliko izgubi. Predlog je enoglasno sprejet.
9)	Glede piknika se določi na prihodnji seji, katera se vrši prvo nedeljo po 10 prihodnji mesec.
Ker je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 7.30 zvečer.
Predsednik Antony Kraje, Tajnik Max Skube. Blagajnik Joe Ilc.
V Kirkland Lake dne 7 maja 1944.
lep uspeh zveze kanadskih slovencev
kampanja vpz bled se bliža koncu
Na zadnji konvenciji V. P. Z. Bled, se je določila 6 mesečna kampanja za pridobivanje novih članov in članic, kateri so za to dobo prosti pristopnine.
Sedaj je prišel zadnji čas, ki bo še trajal do 1 julija. Slovenci in Slovenke v Win-dsorski naselbini, pristopite sedaj pod okrilje naše dič-ne Zveze Bled, edina slovenska organizacija te vrste v Kanadi.
Prav lepo bi bilo da vsi skupno delujemo za podvig naše Zveze Bled. Če pa pri tem vpoštevamo, da vsak se lahko zavaruje proti bolezni in nesreči, tedaj tako delo ni zastonj. Namreč plačano je ravno onem nesrečnem slučaju, ko človek potrebuje največ pomoči in tolažbe.
Marsikateri si danes misli, ja, saj sem zdrav in kaj mi je potrebno kako društvo. Toda noben izmed nas ne ve, kdaj ga lahko nesreča zadene. Kaj navadno človek se zave svojih pogrešk že v nesreči, katerih se ni domislil prej dokler je bil zdrav. Prav malenkostna je »vsota rojak, da se lahko zavaruješ in človek jo ne pogreša če pomisli, kaj mu prinaša v slučaju bolezni in nezgode. Naprimer za $2.50 mesečno se lahko zavarujete za dva dolarja bolniške podpore za celih šest mesecev vsak dan. In kako velik je to pripomoček v slučaju bolezni.
Seveda najbolj srečen je oni, ki mu ni treba iskati po-
Kirkland Lake — Da ne boste drugod mislili da v Kirkland Lake ne delamo ničesar za Zvezo Kanadskih Slovencev, nam priča to, ko je priredil ta odsek svojo ve-katera stremi s gerno zabavo dne 7 maja, kot je bilo že poročano. Zabava je bila dokaj dobro obiskana, seveda z strani zavednih Slovencev in Slovenk. Naj se tem potom zahvalim vsem, kakor tudi bratom Hrvatom, kateri so nas v l^pem številu posetili omenjeni večer. Nekoliko članov se pa ni moglo vdeležiti, so pa potem prispevali svoj prispevek v ta namen.
Čisti dobiček znaša $174.-67c.
Lepa hvala gre tudi Union Backing Co., kateri so nam podarili kruh. Vsaki najmanjši dar bo z hvaležnostjo poplačan. Naj omenim še to, da so se topot vsi navz;oči prav dobro pokazali, toda potrebno je, da se v bodoče pokažemo še bolj in skupno pri vseh prireditvah, katerih namen je pomagati onim, ki so pomoči potrebni tako, da ko pride čas, da nas ne dobi nepripravljene Z tem mislim pomoč našim bratom in sestram v starem kraju odkod prihajajo klici za pomoč. Mi jim moramo pomagati dokler ne bo sovražnik popolnoma izgnan in pa osvobojena naša rojstna domovina, da nas ne bodo vprašali: "Kje ste bili bratje in sestre — zakaj nam niste pomagali — zakaj niste stali na strani naše krvave in naporne borbe" ?
Zdaj je čas in ga moramo tudi izkoristiti z našim delom ter požrtvovalnostjo. Tembolj, ko nas ne nadlegu-
moči od nikogar. Vsak tak se lahko prišteva med najbolj srečne na svetu. Zdravje je res največje bogastvo, a vendar iz izkušenj vemo, da je redkost posebno pri delavcih in delavkah, kateri opravljajo težka in naporna dela.
Torej Slovenca in Slovenke, vsi ste uljudno vabljeni, da pristopite v našo Zvezo Bled, katera vam v resnici nudi pomoč v vsaki nesreči. Izkoristite ta čas, ko ste prosti pristopnine! Enako pa mi drugi člani izkoristimo ta čas, da vsak pridobi po enega novega člana, kajti kampanja se bliža koncu.
Naj omenim še to, da se bo v tem letu zopet vršila konvencija Zveze in takrat se prav lahko v pravila Zveze dostavi starostna lestvica po kateri se bo moralo plačevati po starosti mesečni asesment, kakor je to pri drugih slovenskih podpornih društvih. Seveda to bo veljalo samo za potem na novo pristople člane.
Apeliram tudi na člane našega društva "Slavček" št. 10 v Windsorju, da se bolj redno vdeležujo društvenih sej. Eno uro ali k večjemu dve enkrat na mesec, ni preveč zahtevati od člana, da se vdeleži društvene seje. Društvene seje se pa vrše kot navadno pri našem rojaku Joe Smole.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Kanadi.
Valentin Jagodic.
jejo topi, ne visi smrt nad našimi glavami in tudi imamo kaj jesti in kje spati. Kaj pa naši bratje in sestre ? Oni so v planinah, soteski in v dolu, toda vedno pred smrtno nevarnostjo. Naj nam vsem veljajo besede ki jih je napisal Gregorčič rekoč : "Gorje mu kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor
»»
srečo vziva sam'
Bratje in sestre! Ne bo nas sram če se bomo imeli z čem pokazat! Tudi lahko bomo odgovarjali na vprašanja, kje smo stali v odločilnih urah težke in krvave borbe, če smo delali in žrtvovali zavedni in trezno misleči kanadski Slovenci.
Predramimo se vsi skupaj in do slehernega stopimo odločno na stran osvobodilne borbe našega naroda in njegovega neustrašenega vodstva — maršala Tita.
"Smrt fašizmu!" "Svoboda narodu"!
Joseph Vidmar, Blg. odseka.
IZJAVE SLOVENSKIH DELEGATOV
(Iz 2 strani) proti škodljivo namenjenega pamfleta, kateri zlorablja ime tako slovenskega naroda kakor tudi "Zveze Slovenskih župnij." Podpisani delegati: John Crnič John Šeme John Cesar Matt Butala Milka Muc Matija Otoničar Louis Ruparčič Ludvik Troha George Matešič Frank Strnad Joe Kobetič Joe Petric Joe Vidmar Joe Sheryak Frank Lavrič '
odgovor gozdarjev
Čital sem dopis v Edinosti z dne 2 junija iz Port Ar^ thurja. Ker sem med gozdarji se počutim užaljenega, mislim pa, da je bil dotični poročevalec tudi enkrat med gozdarji in mogoče da je bil sam med tistimi, ki so svoj zaslužek za par dni zapravili.
Med ljudmi dobimo seveda različna prepričanja tako tudi veselje in zabavo. V tu kajšni okolici pa je največ gozdno delo in tako tudi gozdarji pridejo iz gozda na početek. Za časa svojih po-čitnih, ki so kaj kratke, se tudi razvesele po dolgih mesecih daleč od družabnega živlenja. In po mojih mislih kadar je kaj za dati, so gozdarji bili še zmiraj prvi bodisi za kanadski rdeči Križ, rusko pomoč ali pa staro domovino.
Še nekaj. Iz Port Arthurja je dosti drugega za pisat, ne pa kako je kdo kavo pil in pa opazoval dekleta. Pred nedavnim se je vršila zabava in je bilo potrebno o njej nekaj sporočit, da druge naselbine vidijo, kaj dela Port Arthur in kako so gozdarji na prvem mestu, če ravno dopisnik pravi, da celo zimo delajo in za par dni nekateri postanejo brok.
Vsem pozdrav,
Joe Levstik in Joe štajer.
Zapisnik seje Izvršnega Odbora SANSa od 12 aprila 1944
(Iz 3 strani) Če je res, kar trdi pater Ambrožič, da ima Osvobodilna fronta tako malo manjšino naroda na svoji strani, kako more kontrolirati vso deželo? Poročilo predsednika o SANSovem delu na seji širšega odbora je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in zadovoljstvom; Toda sedaj se hoče prikazati, da je delal nepravo. Amb-rožičevo poročilo je tako spisano, da mu ni mogoče verjeti. Partizani so krivi vseh žrtev, vseh umorov, vseh požigov, vsega uničevanja. O početju nacijev in fašistov pa poročila molče, čudno je tudi, da predsednik Kristan ni prejel tega poročila, dasi je njegovo ime omenjeno v njem. Rad bi tudi vedel imena tistih socialistov, ki so spisali to izjavo v imenu stranke, podpisali pa je niso. SANS bi bil lahko bolj toleranten v takih zadevah, kot je škofov incident, ,ako bi ga Ambrožič vedno ne izzival.
če sedanji člani jugoslovanske Osvobodilne fronte niso nikoli nič pomenili v političnem življenju, kdo so potem oni poznani katoličani, kojih imena čitamo med člani nove vlade? In če bi res komunisti vodili ves pokret, ali bi se ameriško časopisje pustilo potegniti od teh "komunistov"? In Churchill? Pater Ambrožič trdi, da je SANS s svojim delom v konfliktu z željami večine našega naroda. Ne razumem kako. Kako morejo ljudje nasprotovati programu v stari domovini, ki je sličen našemu in katerega smatramo za idealnega in demokratičnega? Narod doma je veren, a ne komunističen, če hoče spremembe, tedaj je nekaj narobe s sistemom, pod katerim se je nahajal in proti kateremu se bori.
Dr. Kern: Med prvo svetovno vojno smo imeli v A-meriki dve organizaciji, ki
sta vodili politično delo v prid prve Jugoslavije. Vsaka teh je imela svoj program. Ena je delala za republikansko formo vlade, druga za kraljevino. Danes imamo naš SANS, katerega edino je narod postavil, da dela za program, ki ga je začrtal narodni kongres. Organizacija, katero predstavlja pater Ambrožič, Zveza slovenskih župnij, je tudi politična organizacija, d,asiravno nima nobenega programa. Nikakor ne norem razumeti, da ta zveza dela le negativno delo in ničesar pozitivnega. Zakaj ne proglasi svoj program, se izreče za kraljevino in pride v javnost? To bi bilo nekaj pozitivnega in narod bi lahko odločil, katero organizacijo naj podpira. Danes pa Zveza slovenskih župnij dela le zmešnjavo v škodo SANSa, svojega namena pa ne pojasni.
Brat Cainkar: Pater Ambrožič trdi v imenu zveze župnij, da zastopa katoliške Slovence v Ameriki. To je morda res. Nikakor pa ne morete trditi, da zastopa tudi njihovo politično prepričanje in mišljenje. O tem sem prepričan. Poznam veliko dobrih in poštenih katoliških Slovencev, ki se absolutno ne strinjajo z vašo taktiko in namenom in odločno podpirajo ter se strinjajo s SANSom in njegovim političnim delom.
Brat Rogelj: če bodo naši ljudje slišali, da ima kaka naša organizacija v Ameriki zvezo s propagando za kraljevino in povrnitev stare vlade, tedaj kot ameriški državljani gotovo ne bodo podpirali take organizacije. Veliko poslušam radijske oddaje v stari kraj preko ameriških in angleških krat-kovalnih stanic in ponovne apele na Slovence, da se upirajo sovražniku in Nediču in Paveliču ter s tem pomagajo
RAZGOVOR NAŠIH DOPISNIKOV
Port Arthur — Pošiljam vam denarno nakaznico štiri dolarje, za ponovitev naročnine in dolar za tiskovni sklad listu, katerega je dal poleg ponovitve G. Gašpar.
Nadalje vam pošiljam tri dolarje za novo naročnino Paul Latinčič in prosim da omenjemu začnete pošiljati list takoj.
Vera Marohnič'
Sudbury — Prilagam za ponovitev naročnine moji sestri v Zdr. državah. Upam da je zadovoljna z listom.
Po naključju sem zadnjič naletel v pogovor z enim vročim prištašem četnikov. Po kratkem razgovoru sva prišla do stave, ker drugače nisva mogla priti do zaključka. Naša zastava je pa kot sledi: "če bo zmagala Naro-dno-osvobodilna vojna, kar je za gotovo, bo pristaš četnikov me vozil z karjolo po Sudbury, če pa zmagajo "četniki" bom pa jaz njega."
Dotičnik je Srb po narodnosti in še piše Nick Sashic, zaprav moj sosed, toda kot omenjeno "vroč pristaš" četnikov. Najbrž pa da bo kaj kmalu spoznal svojo zablodo v tem oziru in preklical stavo.
Frank Zaic.
Windsor — Prilagam tri dolarje za novo naročnino rojaka iz sosednjega Detroi-ta.
Zadnjič prisostvoval sem jubilejni proslavi društva S.N.P.J., katera se je obnesla s prav dobrim uspehom. Dvorana je bila polno nabita vdeležencev, pa tudi iz Kanade, namreč Windsorja se nas je precej zbralo ob tej redkostni priložnosti jubilejne zabave.
L. Zdravje
St.Catharines — Prosim da mi spremenite naslov za list, kajti moral sem v bolni-šnicb in najbrž da ostanem tu za dlje časa. Namreč nahajam se v Sanatoriumu v St. Catharies.
Ludvik Kolenc.
P. S. Njegov naslov je: Ludvik Kolenc, Niagara Pe-ninsula San., St. Catharine, Ont.
Važno za St, Catharines
Tem potom se naproša članstvo tukajšnega odseka Zveze Kanadskih Slovencev, kakor tudi ne člane, da se zagotovo udeleži redne seje, ki se bo vršila dne 25 junija v prostorih znanih rojakov Plut in Kump v Jordanu.
Na tej seji se bomo posvetovali glede vzporeda piknika, katerega priredimo skupno s sobrati Hrvati dne 23 julija, kakor tudi izvolitev kraljice. Kar je pa še bolj važno, slišali boste poročilo o poteku konvencije, njenimi sklepi in zaključki, ki se je v pričetku tega meseca vršila v Torontu, za pomoč našemu ljudstvu in njegovi armadi.
Pričetek seje ob drugi uri popoldan.
Port Arthur — Prilagam denarno nakznico v znesku $10.00, kar je priložil za tiskovni sklad listu, rojak Joseph Heglar. (Iskrena hvala omenjenemu rojaku, urad) Ed. Troha.
Veselica v Stony Greek
Društveni odsek V. P. Z. Bled št. 13 "Planina" v Ha-miltonu, priredi vrtno veselico dne 25 junija popoldan pri rojaku John Kralj, na farmi.
Prireditveni odbor tem potom uljudno vabi vse od blizu in oddaleč Slovence, Hrvate in druge Slovane za vdeležbo. Ničesar ne bo manjkalo. Godba bo izvrstna, zatem tudi okusna pečenka dvoje vrste na ražnju pečena prešiček in jagnje. Tudi za žedne ne bo sile, kot navadno pri okusni jedi, je za priboljšek tudi za grlo sp-lahniti potrebno. Kar je pa najbolj imenitno je to, da se bomo zabavili lepo na vrtu na svežem zraku.
Zatorej ne glede če bo lepo ali pa deževno, zabava se vrši vseeno.
Na veselo snidenje dne 25 junija.
Jakob Bolha, tajnik.
zaveznikom. To poročilo, ki ga nam je predložil pater Ambrožič, pa je naperjeno proti zaveznikom in proti programu SANSa in naroda v stari domovini. Osebno sem popolnoma prepričan, da so Adamičeva poročila pravilna in zanesljiva. Kot ameriški državljan bom še nadalje kupoval vojne bon-de itd., in pomagal zaveznikom, ki pomagajo tudi narodni osvobodilni vojski Jugoslavije. Kako je to mogoče da so ameriški in britski zastopniki, vojaški in civilni, prinesli o Osvobodilni fronti vse drugačna poročila, kakor pa so poročila, ki jih objavlja pater Ambrožič? že leta 1938, ko sem bil v Sloveniji, sem slišal o tajnem gibanju med naprednimi in kulturnimi ljudmi in to gibanje je sedaj v polnem razmahu. Za vse tiste ljudi sem, ki se danes doma borijo za svobodo in tvegajo svoje življenje, da jo enkrat dosežejo.
Sestra Prislan: Ko zdaj že dve uri poslušam debate o strankah v stari domovini, se resno vprašujem, ali je nam mogoče voditi kakršno koli uspešno in odločilno akcijo? Kot je razvidno iz poročil, vedo vse stranke doma, kaj hočejo. Pobotale se bodo med seboj, ko pride pravi čas, ne oziraje se, kaj bomo k temu rekli ameriški Slovenci. Moje mnenje je, da bo SANS največ koristil narodu doma, če se potrudi za združitev vseh Slovencev ter da poskrbi za zmožno zastopstvo na mirovni konferenci, kjer se bo odločevalo o mejah Slovenije, prosta izbira vlade je pa itak zagotovljena vsem narodom od voditeljev zaveznikov. Prepustimo politiko Slovencem v domovini, saj bodo ležali, kakor si bodo postlali.
Brat Kristan: Kar poroča sestra Prisland, je seveda najlažja stvar: biti indifere-ntni. Ampak to ni namen SANSa, ki je bil ustanovljen zato, da dela in ponaaga onim. ki delajo in se borijo za pravo svobodo in demokracijo. Bivši minister Snoj je nam sam skušal dopovedati, da v Sloveniji po okupaciji ni več političnih strank ter da so se vse združile edino le za boj proti sovražniku. Po neprevidnosti pa mu je tudi ušlo iz ust, da bo Slovenska ljudska stranka vodila politično delo. Sedaj nam je popolnoma jasno, da je hotela SLS imeti v svojih rokah politično delo Osvobodilne fronte. Ampak voditeljem stranke je bilo le za ohranitev svoje moči po vojni, ne pa za program Os-vobodine fronte. Pater Ambrožič vedno najde kak sofi-zem za pretvezo, kajti očita nam nelogiko, resnično pa ima namen pokopati naše delo.
Po daljši nadaljnji razpravi in debati brat Zaitz predlaga, da je sklep ekse-kutive SANSa na tej seji, da sta predsednik Kristan in izvršni tajnik Kuhe! vršila svoje uradne posle v smislu naših prejšnjih sklepov.
Predlog je podpiran in na glasovanju se izreče proti le brat Zalar.
BratZalar nato protipred-laga, da SANS danes ni tisto, kar bi moral biti v smislu kongresnih resolucij in teh ne izvaja. Za predlog glasujeta le sestra Prisland in brat Zalar, ostali pa proti.
Brat Zalar zatem predlaga, da se rev. Vodušek izvoli za rednega tajnika SANSa. Obenem prečita kopijo pisma, ki ga je pisal predsedniku Kristanu kmalu po seji širšega odbora o tej zadevi. Sestra Prisland predlog podpira.
BratZaitz je mnenja, da seja eksekutive nima pravice izvoliti za tajnika osebo izven izvršnega odbora. Pro-tipredlaga, da se vprašanje rednega tajnika prepusti bodoči konvenciji SANSa. Čas je že, da enkrat spregovori narod, ki podpira in dela za SANS pri naših podružnicah.
Brat Kristan se strinja z Zaitzom, da nima eksekuti-va pravice izvoliti tajnika izven izvršnega odseka. Rev. Vodušek ni član eksekutive. Skliče se naj obči zbor zas-
topnikov vseh aktivnih podružnic in na njem se naj izvoli nov odbor. Ta zbor tudi lahko definitivno in pravomočno odloči, ali smo delali pravilno v preteklosti ali ne.
Brat Zalar vztraja in priporoča, da še njegov predlog sprejme. Meni, da bo le na ta način SANS ostal zedi-njen in se bo prenehalo s prerekanjem, čas je že, da SANS sam prične nekaj delati, kajti do zdaj smo »prepustili vse naše delo Adamiču in njegovemu odboru (Z-OJSA).
Brat Kristan meni, da je brat Zalar zelo nelogičen, kajti pred par meseci se je na naši seji izrazil, da je SANS napravil že več dela in dosegel večje uspehe, kakor pa obe organizaciji za časa prve svetovne vojne, sedaj pa trdi nekaj drugega.
Brat Rogelj: Glede cele situacije imam svoje pomisleke in ravno tako glede novega tajnika. Znabiti, d& se bo naše delo vršilo le še nekaj mesecev. Tudi če bi bil irev. Vodušek izvoljen za tajnika, ne bi to pomirilo nasprotnih duhov. Priporočam pa konvencijo, na kateri naj bodo zastopane podružnice.
Brat Kristan: Napadov na SANS ne boste ustavili, pa storite kar hočete. Prenehali bi le. če bi mi kapitulirali pred patrom Amb-rožičem. To se pa ne bo zgodilo. Tajništvo smo že ponujali rev. Urankarju, toda on je bil član eksekutive. Seveda, ni sprejel. Rev. Vodušek je za stvar še bolj vnet, ni pa član eksekutive. Konvencija pa bo imela polno pravico izvoliti njega in vse druge odbornike.
Na glasovanju prejme Za-larjev predlog le dva glasova. torej je odklonjen s pretežno večino.
Brat Zaitz ponovno predlaga, da se vprašanje izvolitve rednega tajnika odgodi do konvencije, katera se naj vrši v teku prihodnjih 8 do 9 tednov. Predlog je podpiran in brez ugovora sprejet.
Za kraj konvencije predlaga brat Rogelj Chicago, brat Zaitz pa Cleveland.
Na glasovanju so za vsako mesto oddani 4 glasi. Predsednik Kristan, ki ni glasoval, nato glasuje v prid Chi-cagu. Konvencija se ima torej vršiti v Chicagu koncem junija ali začetkom julija.
Zatem sledi daljša razprava glede reprezentacije na konvenciji. Slišijo se razna mnenja in nasveti. Brat Kuhe! je mnenja, da ta seja ne bo mogla rešiti vprašanja zastopstva na konvenciji, kajti naše podružnice so organizirane in poslujejo na raznovrstne načine in eno pravilo bi ne odgovarjalo vsem podružnicam. Pisarna bo morala dobiti podrobne podatke od krajevskih tajnikov in na podlagi teh podatkov bo treba odrediti bazo zastopstva. Upoštevati bo treba število članov, pris-pevano vsoto, število in aktivnost pridruženih društev pri podružnicah itd. — Mišljenje prevladuje, da bi imeli zastopstvo na konvenciji sledeči: eksekutivni in širši odbor ter podružnični delegati. Predlagano in podpirano je, da upravni urad izdela načrt za reprezenta-cijo na podlagi izraženih sugestij ter ga predloži ekse-kutivi v odobritev. Predlog je soglasno sprejet.
Nadalje se tudi razpravlja glede stroškov. Domne-vase, da zna biti na konven ciji 150 delegatov in če bi se jim plačali vozni stroški in dnevnice iz centralne blagajne, bi jo izčrpali.
Sestra Prisland predlaga, da se iz SANSove blagajne
plačajo vozni stroški in dnevnice odbornikom, delegatom pa le dnevnice. Vsaka podružnica bo morala sama plačati vozne stroške svojemu delegatu ali delegatom. Predlog je podpiran in sprejet.
Brat Kristan predloži zadevo Vseslovanskega kongresa, v katerem je SANS zastopan. katerega pa še nismo nič finančno podprli.
Brat Cainkar smatra, da je Vseslovanski kongres zlasti v sedanjih momentih zelo važen in lahko veliko pripomore do rešitve slovanskih problemov. Toda da ek-sistira in dela, mora imeti tudi sredstva. Predlaga, da se v ta namen odobri vsota $100.00. Predlog je podpiran.
Sestra Prisland predlaga, da se ta zadeva odloži. Tudi ta predlog je podpiran.
Na glasovanju prejme Cainkar j ev predlog 6 glasov, Prislandove pa 2.
Sestra Prisland priporoča, da se nekaj ukrene glede plače izvršnega tajnika brata Kuhla, kateri vrši vse delo brezplačno, in ravnotako se naj nagradi predsednika in blagajnika za njuno delo.
Brat Kuhel ne želi, da bi se sedaj o tem razpravljalo.
Sestra Prisland želi., da se sprejme njena resignacija kot zastopnica v Združenem odboru južnoslovanskih A-meričanov. Za vzrok navaja, da jo Združeni odbor o svojih zaključkih ne obvešča, samo imensko pa no(če biti v odboru.
Brat Zalar ravnotako predloži svojo resignacijo kot zastopnik v Združenem odboru in navede iste vzroke kot Prislandova.
Po kratkem razmotriva-nju je predlagano, podpirano in sprejeto, da se resignacija obeh sprejme.
Volitev novih zastopnikov za Združeni odbor, kakor tudi volitev zastopnika za "delovni odsek" Združenega odbora, je odložena do prihodnje seje.
Brat Kristan se odbornikom zahvali za navzočnost in sodelovanje ter zaključi sejo, ki se je vršila brez vsakega odmora, ob 5. popolne. Etbin Kristan, predsednik. Mirko G. Kuhel, zapisnikar.
PRIBLIŽUJE SE DAN PLAČILA
London — Napram tozadevnim vestim iz zasedene Evrope je ugotoviti, da se je prijela mrzlična panika med raznimi nacističnimi in kviz-lingškimi krogi. Namreč zavezniška invazija, ki je precej zrahljala bajeslovno napoved moči "evropske trdnjave" ne samo med evropskimi fašističnimi zločinci in njihovimi prvrženc, tembolj tudi iizolacionisti na tem kontinentu, so se znašli zdaj med ognjem pogina in zmede.
Verjetno je, da niso polagali nadeje na ustanovitev druge fronte. Polagali pa so na moč propagande, katera je pa doživela svoj zmagoslavni fiasko in se približuje z njimi vred dnevu plačila.
VELIKI PIKNIK V TIMMINSU
VABILO NA PIKNIK
Tukajšni odsek "Bled" št. 95 H. B. Z. v Grimsby priredi društveni piknik v nedeljo dne 25 junija na znanem mestu Plut in Kump farmi.
Tem potom uljudno vabimo naše rojake iz okolice Grimsby, Jordan in St. Catharines ter Hamiltona, da nas obiščejo ob tej priložnosti. Zabave, plesa, kakor tudi jestvine bo dovolj.
Torej nepozabite v nedeljo dne 25 junija.
ODBOR:
Katerega priredi šest tu-kajšnih Slovanskih organizacij v nedeljo dne 25 junija, na dobro znanem mestu GILLIES LAKE, zaprav pri-rodni ledini komaj dve milji zunaj mesta Timmins.
Na pikniku bo razne zanimivosti poleg plesa, jest-vin in pijače, je v tekmi za prvo mesto 6 kraljic piknika, čisti dobiček je namenjen Narodno-osvobodilni in Partizanski vojski ter narodu v splošnem v Jugoslaviji.
Vdeležimo se svi! Pokažimo se res zvestih sinov in hčera našega junaškega naroda z našo požrtvovalnostjo!
Vsi na piknik v nedeljo dne 25 junija!
Prireditveni ODBOR:
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Toda Sonja se ni povrnila. . . Padla je v roke Hitler-jevcem na potu nazaj iz poizvedovanja za sovražno črto.
Nemci so ji obljubili da ji bodo pustili živlenje ako pove, kje se nahajajo partizani.
"Jaz ne bom izdajala svojih tovarišev", je bil pogumen odgovor Sonje. Hitlerjevi častniki so začeli strašno mučiti to dekle, tolči z jermeni, suvati in pretepati, niso pa spravili besedice iz njenih ust. Končno je častnik ukazal, da se je muči do smrti.
Obesili so Sonjo za nogo na dva drevesa, viseča z glavo navzdol. Umirala je počasi. Fašisti so prignali ondot-ne prebivalce na morišče. Prisiljene priče pošastne ekze-kucije, so slišale njene zadnje besede: "Jaz umiram . ampak osveta kmalu pride za mojo smrt. Fašisti bodo vni-čeni. . ."
Njeno telo je viselo dva dni raz teh dveh dreves. Tretjo noč skupina bližnjih vaščanov, je izkoristila ugodni tre-notek ter na skrivaj pokopala Sonjo blizu vasi.
Pred kratkim je neki nemški odelek našel partizansko skrivališče, katerega so obkolili ter1 začeli močno streljati nanj. V enem od partizanskih zakopov, so obležali štirje močno ranjeni vojaki Rdeče Armade. Fašistične krogle so preluknjale slabe stene zasilne partizanske bolnišnice. Mlada partizanska, katera je stregla ranjencem, je držala fašiste v šahu z svojimi močnimi granatami. Z pomočjo ranjencev je vodila uspešen boj. Zakopi so postali pravi trdnjava in navkrižno streljanje, je trajalo več kot eno uro. V tem spopadu hrabrost in pogum petih sovjetskih domoljubov, je zmagala nad večjim številom fašistov. Boječ se napada partizanov v zaledju in ker so trpeli precej težke izgube, so fašisti zbežali iz gozda. Ko je partizanom prišla pomoč, mlada partizanka bojevnica, je prenesla ranjence na varen kraj, ter jim prevezala rane.
Okoli zakopov pa je ležalo štirideset mrtvih Hitlerjeve e v.
Jakob Ivanov, junak Sovjetske Unije
A. Ivič
Bilo je po noči ko je začela vojna, da so prišli nemški mrhovinarji metati bombe na Sevastopol.
V jutru drugega dne je poletel Jakob Ivanov podporočnik s svojim letalom v zrak, da brani mesto. In to je nadaljeval skozi sedem mesecev. Ta mladi avijatik, kateri je dovršil letalske šole komaj pred enim letom, ni samo zaupno letal s svojim letalom, ampak tudi z izurjenostjo in izkušenostjo prvaka v letalstvu.
Njegov prvi spopad s sovražnikom je bil v novembru, ko so fašisti prodrli do Krima. Fašistični napad se je razbil ob steni postavljeni po branilci Sevastopola. V norosti Nemci so že junija kričali celemu svetu po radiju, da imajo Sevastopol na dlani svoje roke, so se odločili da udarijo z grozo v srca junakov mesta. V slepem sovraštvu so si-pali in metali bombe kamor koli, na bolnišnice, privatna postopja, stanovanja, šole, na vse brez izjeme.
Mladi pilot Ivanov, je krepko držal kontrolo svojega letala v svoji roki. Končno tudi on se bo vdeležil boja. Podil je fašiste od ladij, ter od vojaških tarč. Z neugnano jezo, je gonil "Junkerje in Helkelne", ter z tem preprečil, da niso metali bomb na domove sevastopoljčanov. Uničeval je mrhovinarje predno so mogli povzročiti škodo.
Neki dan je prestregel "junkerja", ko je letel proti mestu, ter ga prisilil da se je moral obrniti. "Junker" se je skušal skriti v oblake, do katerih ni imel prav daleč, ker so bili komaj tri do štiristo metrov. Ali Ivanov mu ni dal priliko da uide. Nagnal ga je nad vodo. Leteč nad vodo, junker je skušal tudi na ta način umakniti. Toda tudi tega mu Ivanov ni dovolil. Z naglico se je spustil nad njega, ter ga obsul s ploho svinčenk. Nikjer ni bilo prostora za "junkerje" pred jezo Ivanova, razen v globočinah morja. Krilo "Junkerja" je zarezalo v morje in ogromen val se je vzgrnil čezenj. Voda se je včasih dvignila tako visoko v zrak, da je dosegla včasih tudi Ivanova, ko se je zma-gonosno vračal na letališče. Tako je zopet Ivanov in njegovi tovariši, stražil glavno bazo.
Neki dan, ko je krožil nad mestom in izvrševal pat-rolno službo, je zagledal v zraku oblaček dima. Protiletalska granata je eksplodirala visoko v zraku. Ivanov se je obrnil ter pognal proti oblačku dima. Trije Henkelni so leteli proti mestu.
(Se nadaljuje prihodnjič)
VELIKI PIKNIK V VVINDSORJO
Združeni odbor demokratičnih Južnoslovanskih organizacij priredi veliki Piknik v nedeljo dne 25 junija, na znanem mestu "Litlle River", nedaleč Tecumseh.
Kot navadno na pikniku bo poleg plesa in proste zabave raznih drugih iger, okusnih jedi in tudi za žejne okrepčilo.
Zatorej uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate, Mace-donce in druge Slovane, da se vdeleže omenjenega dne piknika. Čisti dobiček je namenjen za pomoč našim bratom in sestram v stari domovini.
Pidimo vsi skupaj in z tem pokažimo svojo ljubezen do naroda, kakor tudi pripravnih da mu pomagamo ob njegovi največji borbi za narodno osvobojenje in enakopravnost.
Prireditveni Odbor:
NOVI NASLOV ZDRUŽENEGA ODBORA
Vsa pisma čekovne in vse kar spada v delo Združenega odbora kanadskih Južnih Slovanov je nasloviti:
Canadian South Slav Co-mmittee
319 Bay St., Room 108 Toronto 1, Ont.
NOV ODSEK ZVEZE V MONTREALU
Montreal — Cenjeno uredništvo Edinosti! Tem potom želim sporočiti javnosti, da smo tukajšni Slovenci če tudi po dolgem času vstanovili odsek Zveze Kanadskih Slovencev, kjer je prisopilo 16 članov.
Dne 27 maja smo priredili prvo zabavo za pomoč Narodno-osvobodilni vojski maršala Tita. Zabava je nepričakovano dobro uspela, ker čisti dobiček znaša $432.80. Da smo zbrali to vsoto smo razprodali 1000 srečk in pri tem s.e moramo največ zahvaliti tovarišu in tovarišici Papež, katera sta prodala največ srečk. Glavni dobitek je bil mizni prt, katerega je dobil naš rojak Albin Polja-nec, katerj nam ga je zopet podaril in naposled ga na dražbi prodali za $7175. Topot ga je dobila tukaj znana tovariška Ivana Kau-
v • v
c1c.
Naj bo tem potom obenem izrečena zahvala vsim, ki so na kateri koli način nam pomagali k tako lepemu uspehu. Toda skupno smo pa z našo prvo zabavo podprli našo slavno Narodno-osvo-bodulno armado pod neustrašenim vodstvom maršala Tita!
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
Jožef Tkalec, tajnik
Naše čestitke rojakom in rojakinjam v Montrealu. uredništvo.