^tdü narodna in I \ [ V H RZITKT\A KNJIŽNICA Knjižničarske novice letnik 21, številka 1/2 januar/februar 2011 V tej številki: UDK in folksonomije Komisija za katalogizacijo Narodna in univerzitetna knjižnica je podala mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Zajem publikacij preko spleta 14. seminar Arhivi, knjižnice, muzeji (AKM) Poti do kakovostne knjige Kje iskati gibalo zgodovinskih sprememb? Nabiralnik knjig za staro šaro V Romarski knjižnici je potovalo več kot 800 knjig za 2400 Romarskih knjižničarjev Knjižnica Dravograd predstavlja projekt »Zgodba o sidru« Mozaiki Jane Prinčič v MKI Dan knjižne čajanke pri prvošolčkih Revija Knjižnica z novo številko, vsebinami in podatkovnimi zbirkami Nagrada in priznanja Slovenske sekcija IBBY Strokovne srede v Pionirski - centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana European Award IDEC Natečaj za nagrade Kalanovega sklada ZBDS 2011 - Znanje za dialog in dialog za znanje Delo išče 4 4 Poročilo o uporabi storitve oddaljenega dostopa do informacijskih virov v letu 2010 Program izobraževanja NUK za leto 2011 Vseživljenjsko učenje oseb s posebnimi potrebami - socializacija in vključitev v življenje 12 13 14 15 16 16 18 19 Svetovni vrh knjige (WBS) - Knjiga kot nosilka razvoja človeštva 20 21 22 23 23 24 25 29 3 3 6 8 9 Uvodnik Nastajanje te številke Knjižničarskih novic je trajalo nekoliko dlje kot običajno, za kar se bralcem in avtorjem prispevkov iskreno opravičujem. Zamenjali smo uredniški odbor revije in tiskarno. V uredniškem odboru so dr. Melito Ambrožič, dr. Silvo Novljan in dr. Majo Žumer zamenjali Tomaž Bešter, Irena Kavčič, Daša Pokorn in mag. Darija Rozman. Tomaž Bešter dela v Centru za informacijske storitve NUK in že nekaj let redno sodeluje pri Knjižničarskih novicah s prispevki v rubriki Povabilo k branju. Irena Kavčič je raziskovalka za področje katalogizacije in normativne kontrole ter redaktorica vzajemnega kataloga. Daša Pokorn dela v Enoti za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice, v Centru za koordinacijo digitalizacije knjižničnega gradiva. Mag. Darija Rozman je vodja Oddelka za vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva NUK in že od začetka skrbi za članke v rubriki Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva. Nov uredniški odbor ima veliko zamisli kako bi Knjižničarske novice naredili vsebinsko in oblikovno še privlačnejše. Njihove ideje in vaše predloge smo združili ter tako oblikovno osvežili tiskano obliko publikacije, ki bo odslej v celoti izhajala v barvah. Vsebinske spremembe bomo vpeljevali postopoma. S prenovo Knjižničarskih novic še nismo popolnoma zaključili. Še vedno nam lahko pošljete svoje predloge za izboljšavo tako tiskane kot elektronske oblike ali vsebine revije. Skušali jih bomo upoštevati v čim večji meri. Damjana Vovk Koledar prihajajočih srečanj TUJINA (izbor za obdobje april maj 2011) • 30.3.-2.4.2011, Philadelphia, ZDA, ACRL 2011, http:// www.ala.org/ala/mgrps/divs/acrl/events/national/2011/ index3.cfm • 1.4.2011, Benetke, Italija, Italian ISKO Meeting. 5, http:// www.iskoi.org/doc/venezia11.htm • 31.3.-2.4.2011, Coventry, VB, 37th AAH (Association of Art Historians) Annual Conference, http://www.aah.org.uk/ page/3234 • 4.-7.4.2011, Karasjok, Švedska, Seventh International Indigenous Librarians' Forum 2011, https://sites.google.com/site/ indigenouslibrariansforum/home • 13.-15.4.2011, el Ferrol, Španija, Spanish ISKO Conference. 10, http://www.ugr.es/~isko/ • 18.-21.4.2011, Dublin, Irska, 33rd European Conference on Information Retrieval, http://ecir2011.dcu.ie/ • 25.-27.4.2011, Kuala Lumpur, Malazija, IFLA International newspapaper conference 2011, http://www.pnm.gov.my/ index.php?id = 3361 • 27.-28.4.2011, Toronto, Kanada, 2nd International Conference on Information Management and Evaluation, http://academic-conferences.org/icime/icime2011/icime11-call-papers.htm • 11.-13.5.2011, Istanbul, Turčija, Librarians@the Crossroads, http://ecist.read2live.com/ECIS Istanbul/Welcome.html • 11.-13.5.2011, Brisbane, Avstralija, International m-libraries conference:Mobile technologies: information on the move, http:// www.usq.edu.au/m-libraries/program • 11.-14.5.2011, Poreč, Hrvaška, 12. dani specijalnih i visokoškol-skih knjižnica, http://www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/skup/172/ • 13.-15.5.2011, Istanbul, Turčija, Sixth Triennial ECIS Librarians' Conference, http://ecist.read2live.com/ECIS Istanbul/ OBVESTILA Welcome.html 19.-21.5.2011, Gosier, Francija, Fifth International Conference on Research Challenges in Information Science, http://rcis-conf.com/ 24.-27.5.2011, Praga, Češka, 35th ELAG Library Systems Seminar, http://www.techlib.cz/en/1176-elag-2011 24.-26.5.2011, Praga, Češka, INFORUM 2011, http:// www.inforum.cz/en/about-the-conference 24.-27.5.2011, Atene, Grčija, 3rd QQML 2011 International Conference, http://www.isast.org/qqml2011.html 26.-27.5.2011, Maliga, Španija, 19th EBLIDA Annual Council Meeting, http://www.eblida.org/ 27.-30.5.2011, Osaka, Japonska, Librasia 2011 - The Asian Conference on Literature and Librarianship 2011, http:// librasia.iafor.org/ 2 29.5.-2.6.2011, Varšava, Poljska, 2011 IATUL Conference, http://www.iatul2011.bgpw.congressor.eu/ SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (rok oddaje povzetkov) 16.4.2011 za 24.-27.10.2011, Peking, Kitajska, International Conference on Asia-Pacific Digital Libraries (ICADL 2011), http:// www.icadl2011.org/ 30.4.2011 za 26.-28.10.2011, Pariz, Francija, International Conference on Computer and Information Science, http:// www.waset.org/conferences/2011/paris/iccis/ 15.7.2011 za 27-30.11.2011, Hyderabad, Indija, 2nd International Conference on Academic Libraries - ICAL-2011, http:// igmlnet.uohyd.ernet.in/ical2011/ I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva STROKOVNE TEME UDK in folksonomije Članek z naslovom UDC and Folksonomies je bil objavljen v časopisu Knowledge Organization (vol. 37, št. 4, 2010, str. 307-317). Avtorica dr. Alenka Šauperl (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani) je aktualno vsebino predstavila že konec oktobra 2009 na mednarodnem seminarju z naslovom Classification at a Crossroads: Multiple Directions to Usability v Haagu. Prezentacija je dostopna na http://www.udcc.org/seminar2009/ presentations/sauperl UDCSeminar2009.pdf. V uvodu članka avtorica razloži, kaj je folksono-mija in kako nastane. Nato nameni precej prostora pregledu dosedanjih objav o folksonomijah, njihovih lastnostih, odzivih uporabnikov, raziskovalcev, knjižničarjev... Omeni tudi raziskavi študentov ljubljanske Filozofske fakultete (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo), ki so raziskovali prednosti in pomanjkljivosti folksonomij: • Demšar, B., et al. (2009). Folksonomije. Šolska knjižnica, 19(1), 15-23; • Matoh, R. in Koželj, A. (2009). Predstavitev in analiza dveh folksonomij. Knjižničarske novice, 19(3), 4-9. Folksonomije so pomembne pri iskanju spletnih virov, ker omogočajo svobodno in neomejeno brskanje v informacijskem prostoru. Folksonomije sestavljajo tagi oziroma oznake, s katerimi uporabniki tako vsebinsko označujejo kot iščejo informacije. Oznake, sestavni del folksonomij, pa imajo pomembno pomanjkljivost — ne izražajo niti medsebojnih hierarhičnih, niti asociativnih odnosov. So brez semantičnih odnosov. Posledica tega je, da uporaba oznak pri iskanju zahteva naključno gibanje od enega do drugega informacijskega vira ne pa premikanje po prej ustvarjenih smiselnih oz. logičnih semantičnih povezavah med sorodnimi viri. V prispevku sta predstavljeni in obravnavani dve specifični vprašanji: • Ali so izrazi, ki se v folksonomijah uporabljajo kot oznake, vključeni v UDK? • Katere karakteristike dokumentov oz. informacijskih objektov, ki so označeni v folksonomijah, so primerljive s temi, ki jih lahko izrazimo z UDK? Obravnavana je majhna naključna zbirka najbolj popularnih oznak, ki so del spletnih servisov Amazon, Library Thing, Delicious in 43Things. Oznake teh štirih folksonomij so bile izbrane namerno, saj ne pokrivajo le knjižničnega gradiva. Dr. Šauperl je želela raziskati, ali je UDK res univerzalna oziroma ali lahko vsebinsko izrazi vse gradivo, ne le knjižnično. Rezultati raziskav, predstavljeni v štirih obsežnih tabelah, obetajo, da bi bilo smiselno podpreti folksonomije z ustreznimi knjižničnimi klasifikacijami in povezave vključiti v knjižnične portale in knjižnične kataloge. Zaradi dobrih rezultatov raziskav dr. Šauperl spodbuja oz. predlaga, da bi bila semantična struktura UDK uporabljena kot podpora in dopolnitev folksonomij pri brskanju z oznakami. Zanimivo je, da so med zelo pogostimi oznakami spletnih portalov tudi imena. Ker klasifikatorji imen v UDK vrstilcih ne pišejo v normativni obliki, se dr. Šauperl pridružuje drugim avtorjem, ki predlagajo povezavo normativnih datotek imen in folksonomij. Dr. Alenki Šauperl čestitamo k objavi v ugledni publikaciji Knowledge Organization, bralcem Knjižničarskih novic pa priporočamo, da preberejo prispevek in si ogledajo rezultate zanimive raziskave. Darija Rozman Narodna in univerzitetna knjižnica OBVESTILA 3 Komisija za katalogizacijo Katalogizatorje vabimo k ogledu spletne strani Komisije za katalogizacijo na http://nuk.uni-li.si/kataloqizaciia. Na njej boste poleg drugega našli zapisnike sestankov Komisije, sklepe ter odgovore na vaša najpogostejša vprašanja. | Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Novosti iz Centra za razvoj knjižnic STROKOVNE TEME Narodna in univerzitetna knjižnica je podala mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic, je v decembru 2010 Ministrstvu za kulturo podal mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za splošne in specialne knjižnice s področja kulture v letu 2008. Mnenja so bila podana v skladu s 46. členom Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 73/03, 70/08), ki določa, da se v mnenju opredeli stopnja razvitosti knjižnice. Na podlagi mnenja izda ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto knjižnic, odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvaja vsake tri leta. Mnenja so bila izdana na podlagi podatkov, ki jih je Center za razvoj knjižnic zbiral od 2. do 13. novembra 2009. Podanih je bilo 434 mnenj, od tega 31 za specialne knjižnice in 403 za splošne knjižnice. Za splošne knjižnice je bilo podanih 10 mnenj za osrednje območne knjižnice, 58 mnenj za osrednje knjižnice, 234 mnenj za krajevne knjižnice, 12 mnenj za bibliobuse in 89 mnenj za postajališče premičnih zbirk. Če na kratko povzamemo rezultate meritev, lahko ugotovimo, da vseh 10 osrednjih območnih knjižnic izpolnjuje pogoje za uvrstitev v 2. kategorijo kot srednje razvite knjižnice. Za krajevne knjižnice lahko ugotovimo, da ni nobena razvita, 206 jih spada v 2. kategorijo kot srednje razvite knjižnice in 28 v 3. kategorijo kot nerazvite knjižnice. Pri postajališčih premičnih zbirk ugotavljamo, da jih je 35 uvrščeno v 1. kategorijo kot razvita, 40 jih je uvrščeno v 2. kategorijo kot srednje razvita in 14 v 3. kategorijo kot nerazvita postajališča. Pri bibliobusih smo ugotovili, da jih 6 izpolnjuje pogoje za uvrstitev v 1. kategorijo kot razvita, 6 pa jih je uvrščeno v 2. kategorijo kot srednje razvita potujoča knjižnica. Pri specialnih knjižnicah s področja kulture velja, da ni nobena knjižnica uvrščena v 1. kategorijo kot razvita knjižnica, 24 jih je uvrščeno v 2. kategorijo kot srednje razvite knjižnice in 7 v 3. kategorijo kot nerazvite knjižnice. Ob rezultatih naj izpostavimo dejstvo, da nobena osrednja območna, osrednja, krajevna in specialna knjižnica ni bila uvrščena v 1. kategorijo kot razvita knjižnica. Za namen izvedbe meritev in priprave mnenj je bila razvita povsem nova aplikacija, ki pomeni bistveno racionalizacijo postopkov potrebnih za pripravo mnenj. Ob zaključku bi želeli izpostaviti dejstvo, da je od prvih meritev razvitosti knjižnic preteklo že osem let in da je Center za razvoj knjižnic opravil že tretje meritve. Navkljub določilom Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe pa v postopek meritev razvitosti in izdaje mnenj še zmeraj niso vključene vse vrste knjižnic, ki opravljajo javno službo. Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica 4 Zajem publikacij preko spleta V prejšnji številki smo podali osnovne koncepte, ki nastopajo v procesih za zagotovitev trajnega ohranjanja digitalnih virov po modelu OAIS, v tej in naslednji pa bomo predstavili različne tipe digitalnega gradiva in prijeme za realizacijo trajnega ohranjanja le-tega. Kaj so spletne publikacije? Zakon o obveznem izvodu publikacij v 2. členu definira spletne publikacije kot »elektronske knjige, elektronski časopisi in časniki, dostopni Digitalna knjižnica Slovenije po spletu ter spletne strani in podobno« in jih v 4. členu opredeli kot predmet obveznega izvoda. »Publikacija« je po tem zakonu vsak zapis informacije na kateremkoli nosilcu, ki je izdan, založen, izdelan, prirejen ali fizično ali elektronsko distribuiran za uporabo v javnosti. Internet kot medij predstavlja prostor najhitrejšega spreminjanja (dodajanje, odvzemanje, urejanje) informacij in je že zgolj zaradi tega dejstva nemogoče zagotoviti natančen posnetek sta- I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 nja tega medija v katerikoli izbrani časovni točki. Prva težava na katero naletimo pri poskusu ohranjanja kulturne dediščine spleta je, kot ugotavljamo, (pre)hitra sprememba informacij na mediju, glede na minimalni čas, potreben za izvedbo posnetka le-tega. Pri preiskovanju in zajemanju spleta moramo vzeti v zakup dejstvo, da zajete informacije/vsebina predstavlja zgolj informacijo v nekem časovnem okviru, oz. znotraj njega. Nemogoče je zagotoviti konsistentnost zajetih vsebin v vsakem trenutku glede na »živo« spletno mesto. To bi šlo le v primeru, ko bi robot zajemal le nekaj spletnih mest, ki bi se spreminjala relativno počasi. Druga in še večja težava je dejstvo, da spletni roboti niso sposobni zajemanja vsebin, ki so na voljo v podatkovnih zbirkah, če nimajo eksplicitno podane poti do njih. Za ponazoritev si predstavljajmo spletni vmesnik (npr. Google). Prepričani smo, da se v njegovem ozadju skriva velika količina informacij/podatkov, a nam je na voljo zgolj in samo z uporabo iskalnega okna. Podati mu moramo zahtevo, ki nas privede do rezultatov. Spletni robot tej nalogi ni kos. Nemogoče je predvideti količino zahtevanih iskalnih terminov (takšni poskusi so v praksi celo prepovedani in ternit. WEB CURATOR TOOL In Tray Hardest Authorisations Targets Target Instances Groups Management Target Instances Volitve 2010 - dnevniki (16678933) Quality Review Tools Browse http://www.cl nevnik.si/novice/izpostavljeno/158 sankcionirani), ki bi jih moral robot podajati sistemu, da bi lahko zajemal informacije, ki se skrivajo v podatkovni zbirki. S hitrim porastom dinamičnih spletnih mest in ukinjanjem statičnih html strani je tako spletni robot pred precej težavno nalogo. Rešitev mu lahko lastniki spletnih mest ponudijo sami - s seznamom povezav do obstoječih informacij, kazalom strani, itd. Spletni robot, za primer vzemimo robota Heritrix, vsebino shranjuje v arc/warc datoteke. Med zajemanjem informacij/spletnih vsebin, robot gradi datoteko/datoteke tipa warc in vanje zapisuje zasežene informacije zaporedno. V eni datoteki imamo tako lahko shranjeno celotno vsebino nekega spletnega mesta, vključno z vsemi objekti, ki so bili ob zajemu na voljo (html, pdf, slikovno gradivo, video vsebine, itd). Maja 2009 je format datoteke warc pridobil ISO standard (ISO 28500:2009). Gre torej za zapis, ki je standardiziran za arhiviranje spletnih mest in potemtakem ustreza »zahtevam« definiciji logičnega modela OAIS. Vsebino datotek uporablja prosto dostopno in odprtokodno orodje Web Curator Tool (WCT), ki omogoča manipulacijo nad zaseženimi vsebinami (selekcijo gradiva, shranjevanje zgolj določenih datotek zajetih na določeni spletni strani, delo z verzijami, itd). Primer zaslonske slike spletne aplikacije WCT prikazuje slika 1. Review this Harvest | Live Site | Archives Harvested s http://www.rtvsio.si/voiitve201 0 Review this Harvest | Live Site | Archives Harvested http ://www. s i o i. n et/s i o ve n i j a/l o ka i n e. .novice/ Review this Harvest | Live Site | Archives Harvested http ://2 4 u r. c o rn/i o ka I n e_vo I itve/ Review this Harvest | Live Site | Archives Harvested http://www.delG.si/lokalnevolitve Review this Harvest | Live Site | Archives Harvested http ://www. s i o i. n et/s i o ve n i j a/l o ka I n e. _novice/lükalne_volitve_2010.aspx Review this Harvest | Live Site | Archives Harvested Tool Harvest History Description Compare current harvest result with previous harvests. Tree View Graphical view of harvested data. Target Instances Volitve 2010 - dnevniki (16678933) Resource Status Size Total Resources Total Success Total Failed Total Size P] Harvest 22094 20175 1919 313.95MB J □■Q http://212.13.254.81/ 4 3 1 2.39KB Ë-Q] http://24ur.com/ 200 152.82KB 1568 1286 282 29.62MB i-g http://24ur.com/?bm=doma 200 152.85KB 1 1 0 152.85KB ¿■■Ti http://24ur.iproin.net/ 5 5 0 26.62KB É-Q http://321 gremo.si/ 301 757B 2 2 0 1,50KB á-Tn http://aO.twimg.com/ 45 44 1 463.31KB ¿■■Tn http://a1 .twimg.com/ 48 47 1 199.75KB ¿-Ti http://a2.twimg.com/ 41 40 1 267.41KB ¿■-Ti http://a3.twimg.com/ 37 36 1 554.82KB É-T~l http://active.macromedia.com/ 2 1 1 743B Él-Tn http://activex.microsoft.com/ 2 1 1 640B É-Q http://ad2.bbmedia.cz/ 2 2 0 944B Ó-Ti http://ads.gohome.hr/ 4 3 1 6.71KB 0-Q http://ads.joj.si/ 8 6 0 2.66KB Él-Tn http://ads.najdi.si/ 2 2 0 620B án http://ads.rtvslo.si/ -Ü 7 7 0 11.36KB r Prune Single Item Prune Single Item and Children v Slika 1: Modul za urejanje zajetih vsebin v orodju WCT Aplikacija WCT nam v povezavi s še enim prosto dostopnim in odprtokodnim orodjem (Wayback machine) na voljo ponuja sistem za zajem, shranjevanje in ponovno uporabo (nudenje na voljo javnosti) pridobljenih informacij. Za arhiviranje moramo pač poskrbeti sami, a zaradi dobre urejenosti vsebin to ni težavno opravilo. Celotna platforma za opravljanje te dejavnosti (arhiviranje spleta) je lahko sestavljena še z uporabo prosto dostopnega in odpr-tokodnega spletnega strežnika Apache Tomcat in podatkovno bazo MySQL, PostgreSQL, Oracle itd. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Celotni sistem, ki ga potrebujemo je tako brez- plačen in prosto dostopen. Wayback Machine nam ponuja dostop do posnetkov spletnih mest, strani, portalov, kot smo jih časovno zajemali. Če smo pri zajemanju pustili robotu shranjevanje vseh informacij, do katerih je lahko dostopal, imamo na voljo natančno kopijo spletnega mesta (pri predpostavki, da je bil zajem uspešen, da je robot lahko dosegel celotno količino podatkov, itd.), če pa smo za potrebe trajnega ohranjanja izbrali le določene segmente spletnega mesta, bo tudi slika/kopija spletnega mesta okrnjena. Recimo da iz spletnega mesta durs.gov.si zajemamo le objavljene zakone, pozive, predpise in podobno oz. vse dokumente v pdf in doc obliki. Slika spletnega mesta, ki smo ga ustvarili, ne bo kopija pravega, bodo pa na njej vse relevantne vsebine, ki smo jih želeli pridobiti. Če v času volilnih kampanij pozornost posvečamo vsemu, kar je v povezavi z njimi in zajemamo vso dnevno časopisje in spletne portale, ki posvečajo temu pozornost, v arhivu seveda ne bomo imeli celotne vsebine spletnega mesta delo.si, dnevnik.si, rtvslo.si itd, ampak zgolj vse relevantne informacije, ki opisujejo nek dogodek (članke, bloge, komentarje, itd). Slika 2: Zaslonska slika zajetega spletnega mesta, ki ga prikazuje aplikacija Wayback Machine Količina informacij dostopna spletu na voljo je tolikšna, da ne dopušča brezglavo zajemanje vsega kar je na voljo. Tehnične zmožnosti in programska oprema so zgolj orodje za mučno delo iskanja vsebin vrednih trajnega ohranjanja. Prihodnjič: trajno ohranjanje digitaliziranih virov Matjaž Kragelj Narodna in univerzitetna knjižnica STROKOVNE TEME Poročilo o uporabi storitve oddaljenega dostopa do informacijskih virov v letu 2010 Center za informacijske storitve Narodne in univerzitetne knjižnice je tudi v letu 2010 upravljal s storitvijo oddaljenega dostopa za potrebe knjižnic Univerze v Ljubljani, Centralne tehniške knjižnice ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Novembra sta se storitvi pridružila še Oddelek za materiale in metalurgijo in Oddelek za geotehno-logijo in rudarstvo Naravoslov-notehniške fakultete. Upravljanje s storitvijo je pomenilo dnevno spremljanje in preverjanje, vzd rževa nje, dopolnjevanje in popravljanje nastavitev potrebnih za nemoteno prijavo na oddaljen dostop ter nastavitev, ki so omogočale normalno delovanje s servisi različnih ponudnikov. Spremljali smo razvoj programske opreme, dopolnjevali konfiguracije programske opreme in vključevali nove funkcionalnosti. Največ opravil je bilo v zvezi z nastavitvami za prijavo (posredovanje ob izpadih strežnikov za prijavo, prilagajanje nastavitev novim parametrom itn.). Konec leta se je pojavilo nekaj težav pri zagotavljanju nemotenega delovanja storitve, ki je bila posledica rekonfiguracije računalniškega omrežja NUK. Rekonfiguracija je prinesla dodatne možnosti tudi pri nad- gradnji oddaljenega dostopa. Ugotavljali in odpravljali smo težave pri izpadih delovanja oddaljenega dostopa in DiKUL-a. 6 Poleg navedenega smo tekoče reševali težave posameznih knjižnic tako pri lokalnem kot oddaljenem dostopu. Večina težav se je pojavljala zaradi spremenjenih IP-jev knjižnic oz. fakultet, ki niso bili registrirani na strani ponudnikov informacijskih virov. Članom knjižnic, ki so vključene v storitev, smo pomagali reševati težave pri prijavi na oddaljen dostop in portal DiKUL. Pretežni del težav je bil v zvezi z napačnimi ali | Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 pozabljenimi gesli, potekom članstva v knjižnicah, spremembami statusa člana itn. Uporabniško dokumentacijo smo tekoče dopolnjevali na spletnih straneh Mrežnika - Portala informacijskih virov. Vsako leto pripravimo podatke o uporabi storitve po posameznih knjižnicah, številu uporabnikov in številu prijav. Podatki za leto 2010 sledijo v nadaljevanju. Na storitev oddaljenega dostopa so se člani knjižnic UL, CTK in NUK prijavili 141.754 krat, kar pomeni v primerjavi z letom 2009 (120.886) 17 odstotno zvišanje. Število uporabnikov storitve se je s v letu 2010 povečalo na 14.565, kar pomeni v primerjavi z letom 2009 (13.763) 6 odstotno zvišanje. Srečko Bončina Narodna in univerzitetna knjižnica Preglednica 1: Uporaba storitve oddaljenega dostopa (lanica 1'nlvcne v Ljubljani ¿t. prijav osebja in Študentov UL St. prijav ostalih članov St- vseh prijav Šl. članov uporabnikov storitve Narodna in univerzitetna knjižnica 1&4J0 3915 22.325 2.162 Ceiuialtia tehniška knjižnica 7.704 784 5.458 1.005 Akademija 2ei piasbo 640 14 651 36 Akademija za gledališče, radio, film in tdeiiiijo 15 10 28 U Akademija zri likovuo umetnost 69 7 76 25 Biotehniška fakulteta 16010 S5S E6.S68 L279 Centralna ekonomska knjižnica EF 16.448 S49 17.297 J .851 feutralcia medicinska knjižnica MF 1.384 167 1.551 16S Fakulteta zn arhitekturo 122 13 135 21 Fakulteta za elektrotehniko 2.260 0 2.260 159 Fakulteta za farmacijo 955 235 1190 &9 Fakulteta za £fadbeui*tvo in geodezijo 1 S46 16S 2.014 192 Fakulteta /a inatenialiko in fizike 149 53 ZQ2 47 Fakulteta za pomorstvo in promet 675 3? 708 104 Fakulteta za računalništvo m informatiko i.m 0 i 181 95 Fakulteta za socialno delo 154 31 155 34 Fakulteta za strojništvo 1.792 102 t-894 182 Fakulteta za šport m ii4 467 S5 Fakulteta fa uprava 1 503 0 1.508 1&9 Filozofska fakulteta 16 903 591 17.494 1 S90 ftnmvoslovuotclmi lika fakulteta 1.157 103 1.260 155 □sttdiija dnLiboslmua knjižnica FDV 34.756 615 35.371 3.251 Peda^o&ka fakulteta 1.962 254 2-236 408 Plavim fakulteta 224 67 29! 70 Teološka fakulteta 130 51 131 47 Veterinarska fakulteta 377 20 397 35 Zdravstvena fakulteta 5.146 347 5.493 975 | Skupaj 132.403 9.351 141.754 14.565 Grafikon 1: število prijav na oddaljen dostop po članicah Grafikon 2: število članov uporabnikov storitve po članicah Univerze v Ljubljani 7 20.000 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 ^ 8.000 6.000 4.000 2.000 0 2010 12009 12005 2007 12006 2005 12.313 9.145 7.123 5.135 2.364 539 10.354 S.037 7.125 5.190 3.025 737 15.934 12.136 10.298 7.617 4.040 102 13.383 11.447 10.195 6.578 3.713 100 14.423 10.982 8.339 5.920 3.906 860 9.140 7.740 5.379 3.726 2.496 556 7.328 6.166 4.529 3.304 1.895 678 8.529 6.656 4.544 3.685 2.367 578 8.137 6.702 5.018 3.879 2.628 539 11.895 12.462 9.568 8.446 5.421 166 17.828 16.733 10.708 10.332 6.606 259 12.587 12.738 10.009 8.190 4.713 212 Grafikon 3: število prijav na oddaljen dostop po mesecih v letih 2005-2010 | Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 IZOBRAŽEVANJE Program izobraževanja NUK za leto 2011 Narodna in univerzitetna knjižnica bo organizirala in izvajala različne oblike izobraževanja za knjižnične delavce in uporabnike knjižnic. Izobraževanje knjižničnih delavcev je razdeljeno na tri sklope: tečaji za začetnike v stroki, permanentno izobraževanje ter izobraževanje za vzajemno katalogizacijo. Program izobraževanja je dostopen na spletni strani NUK/Knjižničarji (URL: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2011/ program-2011.pdf), kjer so sproti objavljene tudi morebitne spremembe v programu. Novosti V sklopu »Permanentno izobraževanje« smo upoštevali predloge knjižničnih delavcev, ki se vedno pogosteje srečujejo z nasilnimi uporabniki in ki ne vedo, kako naj se odzovejo na njihovo obnašanje. Tečaji, ki se med seboj nadgrajujejo in dopolnjujejo, so naslednji: - Delo s posebnimi skupinami uporabnikov, - Kako se sporazumeti s težavnimi uporabniki, - Komuniciranje - umetnost dialoga. V sklopu »Izobraževanje za vzajemno katalogizacijo« naj opozorimo na tečaja: - Katalogizacija antikvarnega knjižnega gradiva, ki je namenjen knjižničnim delavcem, ki katalogizirajo antikvarno gradivo, natisnjeno do vključno leta 1820. - Katalogizacija - izpopolnjevalni tečaj, na katerem udeležence opozorimo na najpogostejše napake in jih seznanimo z novostmi pri vzajemni katalogizaciji. Bibliotekarski izpiti Izpiti bodo od 30. maja do 10. junija in od 28. novembra do 9. decembra 2011 (NUK, Učilnica -Leskoškova 12). Kandidatom, posebej tistim brez formalne izobrazbe s področja bibliotekarstva, priporočamo udeležbo na tečajih, ki jih izvajamo v sklopu izobraževanja za začetnike v stroki. Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit bomo letos izvajali v dveh delih: prvi del bo namen- jen pripravi na izpit iz splošnega dela, drugi del pa pripravi na izpit iz strokovnih predmetov, razen iz predmeta Notranja organizacija in delo knjižnic. Za pripravo na ta izpitni predmet priporočamo obisk tečaja Strokovna obdelava knjižničnega gradiva. Kandidatom priporočamo tudi udeležbo na tečajih permanentnega izobraževanja, na katerih bodo poglobili znanje o nekaterih izpitnih vsebinah: - Osnove varovanja in zaščite gradiva, - Inšpekcijski nadzor v knjižnicah, - Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici, - Elektronski časopisi, elektronske knjige in knjižnice, - Digitalizacija v knjižnicah - izgradnja digitalnih zbirk. Za opravljanje bibliotekarskih izpitov bodo tudi v letu 2011 veljala določila Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (UL SRS, št. 30/1980). Izpitna komisija priporoča vodjem (direktorjem) knjižnic, naj upoštevajo določila o dolžini pripravniške dobe (24. člen) in predlagajo skrajšanje le v izjemnih primerih: za kandidate, ki so posebno uspešni in predčasno sposobni za samostojno delo v stroki (38. in 39. člen sporazuma), kar lahko dokažejo z ustreznimi dokumenti. Za kandidate, ki niso več pripravniki in ki prihajajo iz drugih strok, Izpitna komisija prav tako priporoča, da se usposabljajo v skladu s 24. členom sporazuma; vsekakor pa naj doba njihovega usposabljanja ne bo krajša od pol leta. Dodatne informacije o izobraževalnem programu in bibliotekarskih izpitih lahko dobite pri vodji Bibliotekarskega izobraževalnega centra mag. Heleni Pečko Mlekuš (tel. 01/200-11-39, elektronski naslov: helena.pecko- mlekus@nuk.uni-lj.si) in pri strokovni sodelavki Poloni Marinšek (tel. 01/200-11-60, elektronski naslov: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si). Helena Pečko Mlekuš Narodna in univerzitetna knjižnica 8 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 POROČILA Vseživljenjsko učenje oseb s posebnimi potrebami - socializacija in vključitev v življenje Ptuj, 9. - 10. november 2010 Cilj in glavni namen konference je bil predstaviti evropske in nacionalne prednosti ter usmeritve na področju izobraževanja odraslih s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani in osebe z motnjami v duševnem razvoju). Konferenca se je po plenarnem delu prevesila v predstavitve dobrih praks in razprave o navedenih področjih. Namen delavnic na konferenci je bila predstavitev primerov dobrih praks, razvojnih smernic na nacionalni in evropski ravni glede nadaljnjih dejavnosti na področju izobraževanja in učenja ranljivih ciljnih skupin. PLENARNI DEL V uvodu je imela pozdravni nagovor predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) -Ema Perme, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih pri MŠŠ. Sledila je predstavitev mag. Klavdije Markež, predsednica Zveze ljudskih univerz, ki je predstavila Ljudske univerze in vseživljenjsko učenje - z roko v roki v oporo socialnemu vključevanju oseb s posebnimi potrebami. Izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje je prednostna naloga EU in ljudske univerze (v nadaljevanju LU), kjer se zagotavlja celovita pokritost s svojo dejavnostjo. LU so se začele ukvarjati s socialno ogroženimi in ranljivimi skupinami naših prebivalcev kot so: mladi osipniki, brezposelni, ženske, starejši odrasli, odrasli s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bol- ni in drugi). S strokovnim in kvalitetnim delom želijo LU prispevati k razvoju oseb s posebnimi potrebami, saj so pridobljena znanja pomembno gibalo osebnega in družbenega razvoja. Evropske prioritete in smernice na področju izobraževanja odraslih s posebnimi potrebami ter pogled v prihodnost nam je predstavila mag. Andreja Lenc, vodja sektorja za splošno izobraževanje - CMEPIUS. Predstavljen je bil program Vseživljenjskega učenja 20072013. Mejniki programa Grundtvig1 so: povečanje sredstev, delitev dotacije za mobilnost med izobraževalci odraslih, letno vključenih med 80.000100.000 posameznikov iz 30 držav. Prihodnost izobraževanja odraslih v Evropi predavateljica vidi v povečanju števila visokošolskih diplomantov in znižanju števila mladih, ki predčasno zapustijo obvezno šolanje. Med-generacijsko učenje je pomembno zaradi povezovanja znanj med mlajšo in starejšo generacijo. Cilj programa je podpirati izobraževanje starajočega prebivalstva, ranljivih skupin ter vključitev vsaj 15 % oseb v program izobraževanje odraslih do l. 2020. Dejavnosti potekajo v obliki nadaljnjih izobraževanj, študijskih obiskov in izmenjav, projektnega prostovoljnega dela, učnih partnerstev in delavnic. Vsebinske prioritete mreže za l. 2011 so spodbujanje socialnih kohezij z boljšimi možnostim za učenje odraslih posameznikov posebnih družbenih skupin (migrantov, etničnih manjšin, zapornikov in nekdanjih storilcev kaznivih dejanj, starejših državljanov, izobraževanje odraslih ter oseb s posebnimi potrebami zlasti invalidov). Ema Perme, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih pri MŠŠ, je v svoji predstavitvi izpostavila aktualno spreminjanje zakonodaje na področju izobraževanja odraslih, iztekanje Resolucije o izobraževanju odraslih in pripravo nove Resolucije o izobraževanju odraslih za obdobje 2011-2015, v kateri se prioritetna področja sicer ne spreminjajo, vendar ostaja odprto vprašanje financiranja programov iz EU sredstev po letu 2013. Sledilo je aktivno delo o odprtih vprašanjih vključevanja ranljivih skupin. Udeleženci konference smo znotraj štirih skupin izpostavljali vprašanja in probleme s katerimi se soočamo pri delu z uporabniki s posebnimi potrebami. Vsaka skupina je potem predstavila povzetke svojega dela in tako so predstavniki MŠŠ dobili pregled konkretnih težav, s katerimi se soočajo izvajalci njihovih programov na terenu. V več skupinah so bila izpostavljena naslednja vprašanja in problemi, ki so aktualna tudi za delo z uporabniki s posebnimi potrebami v knjižnicah: - (ne)usposobljenost kadrov v posameznih organizacijah za delo z uporabniki s posebnimi potrebami, - prostorsko-tehnični pogoji za delo, 9 1 Program Grundtvig pokriva izobraževalne potrebe osebja v vseh oblikah izobraževanja odraslih (formalno, neformalno, priložnostno) ter organizacij, ki izvajajo, omogočajo ali sistemsko urejajo to izobraževanje. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 - motiviranje ciljnih skupin za udeležbo v programih izobraževanja, - financiranje (dodatnih usposabljanj za zaposlene, pros-torsko-tehnični pogoji, tolmači, dodatni prevozi), - vprašanje vsebin izobraževanj. Ema Perme je kot predstavnica ministrstva iz povedanega izpostavila potrebe po dodatnih programih usposabljanja za zaposlene - nekateri programi so že pripravljeni, nekatere bodo še razvili. Vizija MŠŠ je, da bi pri delu z ranljivimi skupinami delala 2 strokovnjaka -prvi specialist za delo z izbrano posebno potrebo (slepota, glu-host) in strokovnjak za izobraževanje oz. učenje (andragog, pedagog). Menila je, da je pri vprašanju motivacije potrebno preseči negativne izkušnje udeležencev iz rednega šolanja. Pri financiranju programov pa je nujno sodelovanje MŠŠ in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Mag. Milenko Rosič, predsednik Društva za kvaliteto življenja oseb s posebnimi potrebami Ptuj-Ormož, je predstavil osnovne značilnosti odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju in izobraževalne programe, v katere se lahko vključujejo posamezne skupine. V tem šolskem letu se na treh izobraževalnih stopnjah (od lažje do težke) izobražuje 130 oseb v petih socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje. Pri učnem potencialu je poleg normalizacije pomembna tudi kontinuiteta učnega procesa, največje težave pa se pojavljajo pri generalizaciji naučenega, proces pozabljanja pa je hitrejši kot pri osebah brez motenj. Glavni cilj izobraževanja je tako povečanje socialne kompetentnosti osebe, posledično pa to pomeni rast ugleda posameznika, zmanjšanje negativnih stališč okolja in večja avtonomija oseb z motnjami. Za organizacijo in izvajanje izobraževanja je pomembno upoštevati ustreznost vsebin glede na interese in življenjsko obdobje posameznika, uporabnost znanj v vsakodnevnem življenju, vključenost osebe pri načrtovanju izobraževanja, kakor tudi zunanje dejavnike učenja (npr. kompetence izobraževalcev, neposredne učne situacije, tehnično-materialne pogoje, ipd.). Zelo pomembno je tudi vedeti, da se mora izobraževanje prilagoditi potrebam in pogojem lokalne skupnosti. Predavatelj je prispevek zaključil z mislijo, da mora biti izobraževanje odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju strukturiran proces, ki se vseživ-ljenjsko izvaja z namenom obnavljanja znanj, spretnosti in navad ter stalnega spreminjanja, ki je v funkciji sprejemljivega in uspešnega socialnega vedenja. Adem Jahjefendic iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je predstavil rezultate raziskav, ki jih je Zveza opravila v letih 2005 in 2009 na področju Slovenije in predstavljajo starostno in izobrazbeno strukturo gluhe in naglušne populacije. Raziskavi sta pokazali, da je pri obeh skupinah, tako pri gluhih, kot pri naglušnih, najbolj zastopana skupina starejših nad 60 let, glede na izobrazbeno raven pa so oboji slabo izobraženi, predvsem zaradi vsakodnevnih ovir. Opozoril je na dejstvo, da materni jezik gluhih Slovencev ni slovenščina, pač pa slovenski znakovni jezik, ki je pri nas z zakonom priznan od leta 2002. Za gluhe osebe je tolmač edini nezamenljivi člen pri učenju in komunikaciji s slišečimi, saj jim je brez njihove pomoči učenje praktično onemogočeno. Pri komunikaciji z naglušno osebo so pomembni predvsem pogoji in ustrezna tehnična podpora, ki naglušnim omogoča boljše razumevanje povedanega. Najprimernejši je miren in tih prostor, govorec pa si mora vzeti več časa, govoriti frontalno obrnjeno proti naglušni osebi, ne sme hoditi po prostoru, ko govori, ali pa govoriti ko nekaj zapisuje na tablo oz. obračati hrbta naglušni osebi. Za lažje spremljanje predavanj naglušni potrebujejo določene tehnične pripomočke ali ustrezno tehnično opremljen prostor (npr. zvočne zanke). Tako kot gluhi in naglušni pri (predvsem izobraževalnih) predavanjih potrebujejo pisarja, ki jim pomembnejše vsebine zapisuje, saj gluha ali naglušna oseba ne more hkrati spremljati poteka predavanja in zapisovati. Pri obojih mora govorec uporabljati čim enostavnejšo terminologijo, brez dolgih stavkov in tujk. Če se z osebo še vedno težko sporazume, si mora pomagati s pisanjem. POROČILA IZ DELAVNIC Na predstavitveni delavnici za Vseživljenjsko učenje gibalno oviranih oseb, ki jo 10 je vodila mag. Klavdija Mar-kež, se je najprej predstavila Ljudska univerza Ptuj. Dušan Šilak je predstavil sodelovanje v okviru CVŽU z Zavodom Marjana Borštnarja Dornava, kjer tedensko obiskuje gospoda, ki se zaradi gibalne oviranosti ne more udeleževati računalniških delavnic. Sodelovanje se je začelo kot neformalno učenje dela z računalnikom, danes gospod uspešno končuje OŠ za odrasle in ima neizmerno željo po učenju in znanju. Največja I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 vrednost sodelovanja pa je iskreno prijateljstvo, vzajemno učenje in spoštovanje. Sledila je predstavitev Ljudske univerze Kranj in društva para-plegikov Kranj. Predstavili so kratek film o poteku učenja tujih jezikov v prostorih društva. Udeleženci so pokazali navdušenje in veselje do učenja. V zadnjem delu smo si ogledali film, kako je mlad fant kljub bolezni, a z neizmerno željo po plesu, to znanje osvojil s pomočjo Ljudske univerze Slovenska Bistrica. LU mu je poiskala trenerja, ki ga je z veliko mero vztrajnosti in volje naučil osnovnih korakov valčka. Na predstavitveni delavnici za Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih oseb, ki jo je vodila Maja Radinovič Hajdič sta bila predstavljena 2 primera dobre prakse. Edina tema, ki obstaja, je neznanje - Ljudska univerza Jesenice je predstavila njihovo sodelovanje z Društvom slepih in slabovidnih Kranj. V prostorih društva ima LU Jesenice točko vseživljenjskega učenja in v sodelovanju z društvom za njihove člane organizirajo kreativne delavnice, potopisna, jezikovna in strokovna predavanja ter učne dogodke za različne ciljne skupine znotraj društva (slepi in slabovidni člani društva, svojci, aktiv žena, skupina za samopomoč). Organizirani so v študijske krožke, imajo skupino za samopomoč in skupino svojcev ter skupino likovnih ustvarjalcev, ki se s svojimi deli predstavljajo na različnih razstavah. Skupaj so izvedli tudi nekaj izobraževalnih obiskov in izletov za člane društva. Ti si želijo predvsem aktivnega dela, aktivnega vključevanja v učne dogodke (ne predavanj), zani- majo jih različna ročna dela. Kot najpomembnejše za njihovo delo so izpostavili vzpostavitev povezav med udeleženci, predavatelji (mentorji) in med ostalimi ljudmi - da se vsi med sabo spoznajo, spoznajo potrebe in želje eni drugih - da se društvo odpre navzven in da družba sprejme/spozna slepe in slabovidne. Primer je lahko dober zgled sodelovanja, ki ga preko prireditvene in izobraževalne dejavnosti v sodelovanju z različnimi društvi lahko razvijemo tudi v knjižnicah. Gledam s srcem - Ljudska univerza Celje in vključitev Jane Povalej v redni program za pridobitev formalne izobrazbe. Kot prva slepa oseba v Sloveniji je Jana na LU Celja opravila poklicno maturo v programu Predšolska vzgoja - poklicni tečaj. Jana in predstavniki LU Celje so predstavili njihovo sodelovanje - radosti, aktivnosti, spoznanja, težave. Jana je zelo aktivna - napisala je knjigo pravljic Gospodar neba, sodeluje v dramski skupini, pri lutkovnih igricah in kiparskih delavnicah. V diskusiji, ki je sledila, smo udeleženci delavnice izpostavili, da je potrebno vzpostavljanje stikov med »navadnimi« in »posebnimi«; »navadni« potrebujemo izobraževanja ter programe ozaveščanja za spoznavanje ranljivih skupin in da je ranljive skupine nujno čim bolj vključiti v vsakdanje življenje. Takšne delavnice so lahko izhodišče za vzpostavitev povezav z zanimivimi osebami in skupinami, ki lahko v okviru različnih aktivnosti sodelujejo s knjižnicami: npr. pravljična ura v knjižnici z Jano Povalej, bi bila zanimiva izkušnja za otroke ali pa priprava razstave izdelkov Društva slepih in slabovidnih Kranj in pogovor z razstavljavci ob otvoritvi razstave. Na predstavitveni delavnici za Vseživljenjsko učenje gluhih in naglušnih oseb, ki jo je vodila Rahela Hojnik Kelenc, sta bila predstavljena primera Svetovalnega središča Murska Sobota, ki deluje v okviru Društva gluhih in naglušnih Pomur-ja, ter izkušnje Mateje Kop-rivc, naglušne udeleženke izobraževanja odraslih. Predstavniki Svetovalnega središča so opozorili na statusne ureditve tovrstnega področja in njihove pomanjkljivosti, predvsem na področju nezadostnega zagotavljanja osebnega pomočnika (pisarja, tolmača) pri vsakodnevnih opravilih in komunikaciji z okoljem. Pri komunikaciji z osebami s slušnimi težavami je potrebna večja mera potrpežljivosti, pogosto je na njihovi strani prisotno precejšnje nezaupanje in samodistan-ciranje od oseb, ki tovrstnih težav nimajo. Mateja Koprivc, bivša profesorica razrednega pouka iz Slovenske Bistrice, pa je predstavila svoje sprejemanje napredujoče naglušnosti, zaradi katere ni zmogla več opravljati svojega poklica. Kljub temu se je dodatno izobraževala, tudi s pomočjo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soče. Trenutno se izobražuje za poklic ekonomskega tehnika, njena velika želja pa je delati v knjižnici kot bibliotekarka. Edita Flegar, Simona Šinko in Aleš Klemen Mestna knjižnica Ljubljana 11 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 POROČILA 14. seminar Arhivi, knjižnice, muzeji (AKM) Poreč ,17.-19. november 2010 V Poreču je novembra 2010 potekal seminar za arhiviste, knjižničarje in muzealce na temo možnosti sodelovanja v območju globalne informacijske infrastrukture. ZBDS je udeležbo na seminarju omogočila Andreji Videc in Srečku Mačku iz Osrednje knjižnice Celje ter Miri Petrovič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, pridružil pa se nam je tudi Matej Zeme iz Osrednje knjižnice Celje. Seminar, ki je potekal tokrat že 14. leto, tradicionalno organizirajo Hrvaško knjižničarsko društvo, Hrvaško arhivistično društvo in Hrvaško muzejsko društvo. Osnovna ideja temelji na zavedanju o nujnosti sodelovanja arhivov, knjižnic in muzejev, kar bo posledično omogočilo uporabniku, da bo s poenotenim pristopom do različnih virov podatkov dobil čim popolnejšo, natančno in kompetentno informacijo na njegovo vprašanje. Cilj seminarja je raziskati teoretične predpostavke, seznaniti s sodobnimi informacijskimi strukturami kot podlagami za kreiranje informacij in raziskati možnosti sodelovanja med arhivi, knjižnicami in muzeji. Seminar je potekal v konferenčni dvorani hotela Valamar Diamant v Poreču, znanem hrvaškem turističnem letovišču, kjer pa je v tem letnem času vladalo precejšnje zatišje. Udeleženci seminarja so bili večinoma iz Hrvaške, pridružila pa se jim je peščica slušateljev in nekaj predavateljev iz drugih evropskih držav. V natrpanem tridnevnem programu smo poslušali vrsto predavanj in predstavitev strokovnjakov iz Hrvaške, Velike Britanije, Avstrije in Slovenije. Hrvaški referenti so predavali v hrvaškem, gostje iz drugih držav pa v angleškem jeziku. Del referatov je bil namenjen teoretičnim osnovam in prispevkom s področja primerjave in analize standardov za opis knjižničnega in arhivskega gradiva. Uvodni referat je imel Gordon Dunshire iz Velike Britanije, ki je v prispevku z naslovom From eight miles high to ground zero: granularity in the information landscape govoril o »zrnatosti« v moderni informacijski krajini. Vlatka Lemic iz Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu je predstavila sodobne trende in projekte izgradnje evropske arhivske mreže, pri katerih sodeluje njihov arhiv. Kar nekaj referatov so pripravili znanstveni sodelavci univerz v Zagrebu, Osijeku in Zadru. V njih so razmišljali o možnostih sodelovanja ustanov, t.i. AKM skupnosti, pri zaščiti dediščine, skrbi za hrambo podatkov znanstvenih raziskav, predstavili pa so tudi rezultate svojih raziskav in projektov. Iz Slovenije so na seminarju kot referentke sodelovale Alenka Šauperl, Maja Žumer ter Katarina Švab iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Maja Žumer je v prispevku Challenges of developing the conceptual model of aboutness predstavila model FRSAD (Functional Requirements for Subject Authority Data) ter dileme pri njegovem razvijanju, Katarina Švab pa raziskavo FRBR revisited: attributes and relationships, ki sta jo pripravili z Majo Žumer. Alenka Sauperl je predstavila prispevek Description of creators and authors of archival and library material: isolation or cooperation, ki sta ga pripravili z Zdenko Semlič Rajh iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Avtorici sta raziskali arhivski in bibliografski opis gradiva ustvarjalcev v slovenskih arhivih in knjižnicah in z namenom, da bi prikazali sorodnost standardov, sta teoretično in praktično primerjali podatke v njih. Na tej osnovi ugotavljata, da je sodelovanje pri popisu arhivskega in knjižničnega gradiva možno le v omejenem obsegu, saj se oba popisa razlikujeta v segmentih, ki so za vsako stroko zelo pomembni. Področje, kjer se ponuja največ možnosti za sodelovanje arhivske in bibliotekarske stroke, pa je ime ustvarjalca gradiva. 12 Udeleženci seminarja, ki se v domačih knjižnicah ukvarjamo tudi z digitalizacijo kulturne dediščine in z objavljanem navedenih gradiv na svetovnem spletu, smo s posebnim zanimanjem prisluhnili predstavitvam projektov digitalizacije in izgradnje digitalnih baz podatkov. Karl Heinz (ICARUS, Avstrija) je predstavil skupno platformo evropskih arhivov Monasterium.Net (www.monasterium.net), na kateri objavljajo srednjeveške in zgodnje novoveške listine. Gre za trenutno najobsežnejši portal s tovrstno vsebino, saj je bilo novembra 2010 na njem brezplačno dostopnih ok. 200.000 listin. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Sodelavci različnih hrvaških ustanov so predstavili svoje projekte s področja digitalizacije in dostopa do informacij na spletu. Zanimiv projekt označevanja in analize digitaliziranih rokopisov v glagolici in tiskanih brevirjih iz 15. in 16. stoletja je predstavila Marijana Tomic iz Oddelka za knjižničarstvo Vseučilišča v Zadru. S pomočjo računalniškega sistema DocMark so raziskovalcem omogočili, da digitalizirana besedila označujejo in analizirajo brez predhodne transliteracije, kar je posebej pomembno pri delu s hrvaškimi srednjeveškimi rokopisi, kjer se prepletajo latinica, glagolica in cirilica. troli, restavriranju in konzervatorstvu, standardih za popis gradiv znotraj AKM skupnosti in promociji kulturne dediščine v turizmu. Seminar se je zaključil s poročili z delavnic in predstavitvijo zbornika s prejšnjega seminarja ter najavo izleta, na katerega so se po želji odpravili udeleženci po zaključku seminarja. Celoten program seminarja s povzetki referatov je dostopen na spletni strani http:// www.vnovak.hr/akm/. V popoldanskem delu seminarja je potekala predstavitev posterjev, organizirane so bile delavnice o semantičnem webu in bibliografski kon- Mira Petrovič Knjižnica Ivana Potrča Ptuj mira.petrovic@knjiznica-ptuj.si POROČILA Poti do kakovostne knjige Strokovna sreda 9. februar 2011 Na 2. strokovni sredi v tem letu, ki je potekala 9. februarja 2011 v Mestni knjižnici Ljubljana, v dvorani Knjižnice Otona Župančiča na Kersnikova 2, je Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo tudi tokrat nadaljevala z osrednjo letošnjo temo, ki smo jo naslovili POTI DO KAKOVOSTNE KNJIGE in jo nameravamo poglabljati še skozi vse leto 2011. Tokrat je o temi, kaj je kakovostna mladinska knjiga, razmišljalo šest strokovnjakov, ki prihajajo z različnih institucij. 13 Svoje poglede na temo so strnili v prispevke o kulturni dobrini, za katero je nujen prispevek tako dobrega založniškega, uredniškega, knjigarskega in knjižničarskega dela, poznavanje aktualnih tržnih razmer ter povezovanje vseh dejavnikov, ki omogočajo nastanek dobre mladinske knjige in njeno umeščanje v vsakdanje življenje bralcev. Rudi Zaman, predsednik Združenja založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije, je v prispevku KNJIGA IN TRŽNI POGO- JI DANAŠNJE SLOVENIJE poskusil odgovoriti na vprašanje, kakšen je položaj slovenskega založnika danes in kako lahko s svojimi odločitvami prispeva k založniški odličnosti na področju izdajanja mladinskih knjig. Ali se današnji založnik še lahko doživlja kot del procesa, ki prinaša družbi poleg dejanskega tudi vse bolj potrebni kulturni kapital, kakšni so založnikovi pogledi na kakovostno mladinsko knjigo kot družbeno vrednoto in kako lahko znotraj aktualnih tržnih razmer opozarja in vpliva na njeno genezo. Dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla in založnik, pisec monografije o slovenskem knjižnem založništvu med državo in trgom Za vsako besedo cekin? je v svojem prispevku SLOVENSKI KNJIŽNI ZALOŽNIKI MED KULTURO IN KOMERCIALO natančno opisal aktualne razmere v slovenskem knjižnem založništvu, opredelil osnovne parametre, ki omejujejo in določajo položaj knjige in poudaril nujno sodelovanje med različnimi udeleženci na trgu knjige, torej vsemi dejavniki, ki se ukvarjajo s knjigo od njene zasnove do njene promocije: od države in njene podpore v skrbi za dobro knjigo, založnika, urednika, knjigarja in bibliotekarja. Dr. Livija Knaflič, psihologinja, strokovnjakinja za družinsko pismenost, je v svojem prispevku KAJ PRIČAKUJEM OD KNJIGE ZA OTROKE poudarila pomen dobre knjige za otrokov osebnostni razvoj in opisala možnosti, ki jih ponuja kakovostna knjiga za vsa štiri temeljna razvojna področja: jezikovnega, čustvenega, socialnega in spoznavnega. Predstavila je nekaj dobrih mladinskih knjig, zlasti slikanic, ki lahko zaradi svojih specifičnih vidikov na področju uporabe jezika, poučnih vsebin, opisa družbenih in družinskih odnosov ter vprašanja samopo-dobe podpirajo različna razvojna področja in poudarila, da je dobra knjiga za razvoj omenjenih otrokovih sposobnosti sicer pomembna, vendar ne edina izbira spodbude in pomoči. Prof. dr. Miha Kovač s Filozofske fakultete v Ljubljani in glavni urednik pri Založbi Mladinska Nadaljevanje na str. 29. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 POVABILO K BRANJU Kje iskati gibalo zgodovinskih sprememb? V rubriki Povabilo k branju se z veseljem lotevamo tudi beril, ki nas popeljejo nekoliko izven našega osnovnega interesnega polja. Gre namreč za izvrsten način, kako lahko možgane napa-semo na sosednjem travniku, za katerega se večkrat izkaže, da v resnici sploh ni tako strogo ločen od našega. Prav tako pa imam vse pogosteje občutek, da se znanost opravil s knjigami in informacijami nasploh, vedno bolj povezuje z drugimi, navidezno ločenimi področji. Information Revolutions in the History of the West m*, Leonard Dudley Slika 1: Naslovnica (vir: Amazon.com) Zato to pot predlagam, da v roke vzamete knjigo profesorja ekonomije, Leonarda Dudleyja1, z naslovom Informacijske revolucije v zgodovini Zahoda2. Gre namreč za avtorja, ki se v prvi vrsti ukvarja z ekonomsko zgodovino. Tako imamo tudi pri tem delu prerez več kot tisoč let zgodovine s težiščem v evropski in ameriški kulturi, ki se ukvarja predvsem z vprašanji ekonomije, politike in širših družbenih odnosov in ima rdečo nit v inovacijah in revolucijah v informacijski znanosti in tehnologiji. Delo skuša skozi serijo interpretacij različnih dogodkov odgovoriti na vprašanje, kako so spremembe v informacijskem svetu vplivale na spremembe v družbi. Glavna teza, ki jo avtor v delu zagovarja, je ta, da so večjim družbenim revolucijam v evropskem in ameriškem prostoru vedno predhajale inovacije na informacijskem področju. Avtor pravi, da so slednje tiste, ki spreminjajo ekonomije obsega in učinke omrežij ter v končni fazi povzročijo spremembe obstoječih medosebnih odnosov. In iz tega nastajajo nove družbe. V tej tezi je potrebno razjasniti vsaj dva pojma: prvi je ekonomija obsega3, kjer gre za obseg, do katerega padejo stroški enote, ko se obseg produkcije poveča. Ali drugače: gre za prednosti pri stroških na račun poslovnega širjenja. Družba, ki doseže ekonomijo obsega, zniža povprečne stroške na produkt prek povečane produkcije, ker so fiksni stroški porazdeljeni med povečano število produktov; drugi izraz pa je učinek omrežja4, kjer gre za učinek, ki ga ima uporabnik produkta ali storitve na vrednost produkta ali storitve za druge uporabnike. Bistveno je, da več ljudi, ki uporabljajo storitev ali produkt, bolj se veča vrednost tega produkta ali storitve. Naloga, ki si jo zadaja knjiga, je v tem, da pokaže, ali je v zadnjem tisočletju nova tehnologija spremenila ekonomije obsega v relaciji do učinkov omrežja in če, ali bi takšne družbene revolucije lahko povezali z inovacijami na področju informacij. Tako se po uvodnih besedah avtor poda na okoli 300 strani trajajočo eksplikacijo izbranih dogodkov iz evropske in ameriške zgodovine in zanje ponuja drugačno interpretacijo, kot smo je vajeni predvsem iz zgodovinskih učbenikov. V središču pa so vsakokrat informacije. V tem oziru se »spopade« (med drugim tudi) z vprašanji: Zakaj se je zrušil imperij Karolingov? Kako so lahko Normani osvojili in obdržali Angleško kraljes- 14 tvo? Zakaj je Luther z reformo krščanstva uspel, medtem ko isto ni uspelo Johnu Wycliffu in Janu Husu? Zakaj je Karel I. Stuart izgubil tako svoje kraljestvo kot tudi svojo glavo? Zakaj so ZDA leta 1898 Španiji napovedale vojno? Ali obstaja povezava med 11. 9. 1989 (odprte meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom) in 9. 11. 2001 (napad na WTC)? 1 Nekaj besed o avtorju in njegovih delih si lahko preberete na http://www.sceco.umontreal.ca/liste personnel/dudley e.htm (pridobljeno 10.2.2011). 2 Leonard Dudley: Information Revolutions in the History of the West, Cheltenham, UK, Northampton, MA, USA: Edward Elgar Publishing, 2008. 3 Angleški izraz je »scale economies« in velja vabilo, da si osnove preberete na http://en.wikipedia.org/wiki/ Economies of scale (pridobljeno 10.2.2011). 4 Angleški izraz je »network effect«, pri čemer ponavljam vabilo na spletno stran Wikipedie: http://en.wikipedia.org/wiki/ Network effect (pridobljeno 10.2.2011). I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Tako recimo literatura o propadu Karolingov običajno govori v prid invazij, ki so jih v zahodno Evropo izpeljali Muslimani, Vikingi in Madžari, vendar Dudley predlaga drugačno interpretacijo - v zadnjih dveh desetletjih vladavine Karla I. Velikega se je namreč pojavila standardizacija latinščine, ki so jo uporabljali na dvoru in v samostanih. Ta standardizacija je močno povečala pismenost in tako znižala stroške skriptori-jev, hkrati pa povečala učinke omrežja, kar je pomenilo razmah gradiva. Tako avtor po seriji izpeljav pride do srednjeveške latinščine kot doslej preveč spregledanega dejavnika, ki je močno vplival na potek dogodkov v tistem času. Besedilo je napisano branju prijazno in marsikatero poglavje vam bo prineslo nekaj novega. Ali vsaj za nekaj trenutkov da misliti zgodovino v drugačni perspektivi. Delo je, kot rečeno, v prvi vrsti namenjeno raziskovalcem zgodovine in razvoja politike, ekonomije in družbe v evropski in ameriški kulturi. A vse polno je tez, ki so dovolj zanimive in si zaslužijo premislek. 5 »Stran, ki ste jo zahtevali, na žalost na tem mestu ne obstaja... Nabiralnik knjig za staro šaro V podstati celotne knjige je precejšnje število znanstvenih člankov, ki jih je napisal avtor sam ali v sodelovanju z drugimi. V knjigi avtor ponudi tudi spletni naslov, kjer so članki dostopni, vendar nas tam pričaka le žalostni Désolé, la page demandée n'existe pas sur ce site...5, torej bo potrebno članke poiskati nekje drugje. Bibliografija slednjih je v knjigi seveda na voljo, kot tudi obsežen seznam referenc, ki napotujejo na nadaljnje raziskave. Na kratko torej knjigo predlagam kot izlet v zanimive raziskave o preteklosti in naši zgodovini, kjer velike spremembe krožijo okoli informacijskih inovacij in mejnikov; modeli, vzeti iz ekonomske znanosti, pa poleg vsega ponudijo še dodaten izziv, a obenem ne predstavljajo (pre)velike strokovne ovire. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica PREDSTAVLJAMO Pred natanko dvema letoma je Osrednja knjižnica Srečka Vil-harja Koper prešla na popolno avtomatizirano izposojo knjig in s tem kot prva postavila mejnik v slovenskem knjižničarstvu. Letos se je tovrstna ponudba razširila še na mladinski oddelek, tako da se tudi najmlajši že veselijo in se preizkušajo nad tehnološkimi pridobitvami sodobne knjižnice. Predvsem pa lahko sami vračajo in si izposojajo gradivo, s čimer skupaj s številnimi bralnimi pobudami, ki potekajo v slovenskem knjižničarskem prostoru, postajajo samostojnejši in funkcionalno pismenejši, skratka še bolj usposobljeni odzivanju potrebam in zahtevam današnjega časa. S petimi avtomatiziranimi postajami za izposojo in vračilo knjig, je koprska knjižnica zaključila avtomatizacijo knjižnice, naslednji projekt pa je izgradnja e-knjižnice. Digitalizirano gradivo dostopno na spletu ne samo, da prispeva k večji dostopnosti gradiva, ampak zagotavlja trajno hranjenje knjižne kulturne dediščine za naslednje rodove, kar je poleg nudenja informacij največje poslanstvo knjižnice. Razveseljujoče je dejstvo, da tako knjižnica prispeva k večji stopnji demokratičnosti in svobode v družbi. Minili so časi, ko smo med seboj tekmovali, vsak po svoje, v izmišljan-ju in izgradnji naprav in pripomočkov s katerimi bi uporabnikom in sebi dokazali posodabljanje knjižnice v novejšem, tehnološko prevratnem času. Tako se na primer stari, ročno izdelani nabiralnik za knjige lahko sramežljivo spogleduje z mlajšim, obilnejšim in nadvse avtomatiziranim zabojnikom za vračilo knjig, ki krasi avlo knjižnice in opozarja na prihod prihodnosti v sedanjost. Napočil je čas velikih preobratov v knjižni- 15 čarstvu. Tehnološkemu bo sledil še preobrat osebja zaposlenega v knjižničarstvu. Ta bo zagotovo zahtevnejši in bolj boleč. Ivan Markovic Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper Slika 1: Nabiralnika I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 PRED ST AVLJAMO PREDSTAVLJAMO Knjižnica Dravograd predstavlja projekt »Zgodba o sidru« V Romarski knjižnici je potovalo več kot 800 knjig za 2400 Romarskih knjižničarjev Sledimo romanju, sledimo knjigi - Romarska knjižnica Oktobra je prijavljene na projekt Romanje knjig, tretjega projekta Inštituta za Raziskovanje Inovativnih Umetnosti (IRIU), ki se je pričel julija pod okriljem Ljubljane - Svetovne prestolnice knjige, v njihovih nabiralnikih pričakala knjiga z navodili, kako knjižno romanje razširiti med čim več knjigobralnih. Izmed 1000-ih možnih sodelujočih pri projektu, se jih je prijavilo več kot 800, od teh jih je približno 150 Romarska knjižnica sprejela naknadno. Na željo nekaterih bralcev, so knjige odromale tudi v tujino, čemur je IRIU ustrezno prilagodil projekt, da bi lahko ustregli čim širši publiki. Sleherni izmed 10-ih avtorjev najboljšega komentarja, bo za nagrado prejel 100 knjig, prvouvrščeni pa možnost izdaje knjige pri založbi Ekslibris. Zbiranje prijav se je pričelo julija, s čimer so se uradno odprla vrata v knjižnico, ki jo bralci knjig ustvarjajo sami. Središče projekta predstavlja bralec kot predlagatelj knjige, ki odloča o njenem naslednjem imetniku, tistem za katerega meni, da jo glede na njeno sporočilnost potrebuje. Izpostavlja se pomen knjige kot posebne vrednote, bralec se, preko komentarja zapisanega v njej, poveže s predhodnim bralcem neposredno. Oba sta aktivna akterja povezana s knjigo, saj se le-ta z njuno pomočjo načrtno izogiba temu, da bi (p)ostala sama sebi namen na polici. Bralci so neformalni knjižničarji, ki svetujejo in podarjajo knjige iz Romarske knjižnice. Tretji imetnik vrne knjigo, na podlagi priložene kuverte. Na ta način je 800 knjig doseglo 2400 bralcev. Najboljšemu avtorju komentarja je bilo obljubljenih 1000 knjig, ki se pa bodo glede na predlo- ge sodelujočih, razdelile na 10 paketov (10 nagrajenih komentarjev) po 100 knjig. Na zaključni prireditvi spomladi letos, si bo lahko vsak aktivni udeleženec Romarske knjižnice izbral tudi po eno pripravljeno knjigo oz. sorazmerno več, če bo udeležencev na prireditvi manj kot bo pripravljenih knjig. V primeru, da bo udeležencev več, bodo dobili svoj izvod po pošti. Avtor najboljšega komentarja, bo za nagrado prejel možnost izdaje knjige v založbi in studiu Ekslibris (www.ekslibris.si), ki se osredotoča na razvoj avtorju prijaznega in kakovostnega okolja izdaje knjige. Za knjigozvedave: www.romanjeknjig.com. Glorjana Veber Inštitut za Raziskovanje Inovativnih Umetnosti (IRIU) glorjana@iriu.eu Učitelji osnovnih šol, profesorji srednjih šol, raziskovalci in poznavalci slovenskega jezika - vsi zatrjujejo, da so današnje generacije otrok nepismene. Ne znajo brati, ne znajo se govorno izražati, ne znajo zapisati oziroma ubesediti svo- jih misli. To se dogaja zaradi vpliva različnih medijev (risanke na TV, računalniške igrice in programi za sporazumevanje, mobiteli), ki postavljajo pomen jezikovnega sporočanja v podrejen položaj ali pa ga celo povsem zanemarijo. Knjižnica Dravograd, katere osnovna naloga je razvijanje bralne kulture, želi v otrocih prebuditi željo po knjigi in literarni ustvarjalnosti. Nastal je projekt z literarnim natečajem, katerega osnova je slikanica Damijana Stepančiča »Zgodba I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 o sidru«. Posebnost te slikanice je v tem, da je brez besed. Zgodbo pripoveduje avtor s pomočjo slik. V projekt smo vključili vse učence 4. a in 4. b razreda Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. Od 1. januarja do 31. marca bodo nosili slikanico domov ter pisali svoje zgodbe, ki bodo nadgradnja likovne zgodbe slikanice. Nihče jim ne bo predhodno razlagal, kaj je želel avtor slikanice sporočiti. Vsak bo napisal zgodbo, ki se bo rodila v njegovi glavi ob branju ilustracij. Ob ilustracijah otrok pripoveduje zgodbo, v katero vpleta izkušnje iz svojega življenja. Vsak od vključenih otrok ima drugačno predznanje, različne ubeseditvene zmožnosti in v vsakem se ob določeni ilustraciji porajajo drugačni občutki, ideje, spoznanja. Ta slikanica omogoča prav vsakemu, da podoživi vsebino na lasten, izviren način, se poveže z občutki junakov iz zgodbe, jim da svojo jezikovno vsebino - popolnoma neodvisno lahko razvija svojo zgodbo in ob vsem tem uživa v ustvarjanju. Spodbujali jih bosta njuni učiteljici, Natalija Florjančič in Irena Jesenič-nik. Knjižnica bo njihove zgodbe lektorirala, jih natisnila in izdala v »knjižni« obliki. V mesecu aprilu, natančneje 13. aprila, se bodo četrtošolci v Knjižnici Dravograd srečali z Damijanom Stepančičem, avtorjem slikanice. Tam bodo izvedeli, kakšna je zgodba, ki je nastala v pisateljevi glavi, gospod Ste-pančič pa nestrpno čaka, kakšno bo sporočilo zgodb devetletnih ljubiteljev slovenskega jezika. Velika, prav posebna nagrada čaka četrtošolce: Turistična agencija Relax jih bo 9. maja ob dnevu Evrope brezplačno popeljala s svojim avtobusom na nepozaben potep po Sloveniji. Pomorski muzej v Piranu, Kras, Nanos, Ljubljana s Tro-mostovjem in gradom ... vse to in še več je povezano z izvirno zgodbo slikanice. Radostno razpoloženi bodo ob spoznavanju Slovenije in njene zgodovine lahko vzklikali: »Dost mam vsega, grem z Relaxom!« Vsem Dravograjčanom in širši slovenski javnosti bo projekt temeljito predstavljen - najprej 15. marca na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, nato v časopisih, na TV, Koroškem radiu, ob srečanju s Stepančičem, celostno pa bo predstavljen ob dnevu šole 15. maja. Kaj pričakujemo od projekta? - Učiteljici obeh četrtih razredov bosta lahko na drugačen način preverjali, koliko njuni učenci zmorejo. - Našli bosta vrzeli v osnov- nem znanju materinščine ter spoznavali njihovo besedišče. - Ugotoviti želimo, koliko je razvita bralna sposobnost pri dravograjskih četrtošol-cih in v kolikšni meri vključuje procese doživljanja, razumevanja, vrednotenja in izražanja. - Pri učencih z zelo slabo razvitimi zmožnostmi pisnega izražanja in okrnjenim besednim zakladom prebuditi željo po branju, govornem nastopanju in končno oblikovanju pozitivne samopo-dobe, ko se bodo z manjšimi težavami srečevali z izzivi, ki jih v prvi vrsti ponuja osnovnošolsko izobraževanje, katerega pokazatelj so tudi šolske ocene posameznika. - Krepitev občutka narodne pripadnosti, spoznavanje slovenske zgodovine. - Bolj pogosto poseganje po knjigah. Marija Šegula Knjižnica Dravograd 17 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Mozaiki Jane Prinčič v MKI Jesen je v vitrine naše knjižnice prinesla nove barve in nove izdelke: svetilke, ogledala, škatlice, slike, nakit, krožnike, svečnike, nosilce za prtičke in še marsikaj uporabnega in lepega izdeluje Jana Prinčič iz Lucije, mama dveh otrok, zaposlena v Casinoju. Ob tej priliki smo jo prosili, naj nam na kratko opiše svoj hobi in kako se ga je lotila. Tukaj lahko preberete naš pogovor. MKI: Jana, kako to, da si se lotila ustvarjanja v tehniki mozaika? Kaj te je navdušilo? JANA: Ne vem, če je »navdušilo« prava beseda, v mojem primeru me je dobesedno »odneslo nekam«, ko sem zaradi hude bolezni izgubila brata, ki mi je veliko pomenil. Morala sem ponovno sestaviti koščke mojega življenja in sem začela ... želja, ki je že dolga leta bivala v meni, je očitno v tem trenutku morala prodreti ven. Skoraj evforično sem iskala v kateri tečaj bi se vpisala in sem našla . sledil je prvi tečaj mozaika pri akad. kiparki Galini Malahovi, kjer sem na lesonitni plošči 80 x 60 cm izdelala sliko, ki nikakor ni bila niti v skladu z mojim okusom, niti v skladu z mojimi barvami. S kleščami smo lomili ploščice in ko sem videla izdelke mlajših tečajnikov, se mi je zdelo, da je moj izdelek najgrši in da to delo ni zame. Po končanem tečaju me je znova prevzel ogled cerkve sv. Jurija v Šumadiji, saj je notranjost cerkve nadvse impresivna galerija mozaikov od tal do vrha kupol, ki se nadaljujejo v kripti cerkve, kjer so grobnice članov družine Karadordevič. Pa me je spet imelo, da moram iti z mozaikom naprej . Sledil je intenzivni tečaj rimskega mozaika iz naravnega kamna v svetovno priznani šoli za mozaik v Spi-limbergu v Italiji. Ogled šole in razstave umetnikov mozaika in učencev šole priporočam vsakomur. Do vstopa v šolo sploh nisem vedela, kaj je moderni mozaik, ampak to so stvaritve, ki te naravnost očarajo ... barve imajo neko nadnaravno moč. MKI: Kje si se te tehnike naučila? Morda vodiš tudi delavnice? JANA: Osnovo sem vsekakor osvojila v šoli v Spi-limbergu. Tolkli smo naravni kamen in marmor od jutra do večera in lepili koščke direktno na cementno lepilo in na les. Kamen je živa stvar, ko ga raz-sekaš ima vsak kos svoj odtenek barve. Prava lepota! Tudi delavnice bodo na vrsti. Počasi ... MKI: Kaj te pri mozaiku najbolj pritegne, so to barve, sestavljanje kamenčkov, razne oblike... ? JANA: Vsekakor barve. V Italiji dobiš smalte, ki sicer niso poceni, ampak npr. ena barva ima nešteto odtenkov, niti en košček ni enak . barve te očarajo, zdravijo, celo vzradostijo ... KNJIŽNIČNE PRIREDITVE Mozaik je pravzaprav »post« za misli ... lahko ga narediš iz česar koli, kamnov iz obrežja Soče, razbitega ogledala, skodelic in krožnikov, ki podlegajo zobu časa. Včasih se moraš ustaviti, da ne podle-žeš najdražjim ploščicam ... tako te posrka vase, da bi s koščki polepil vse ... MKI: Kje si sicer zaposlena in ali ti službene in družinske obveznosti sploh dopuščajo dovolj časa za ustvarjanje? Kaj ti pomeni ustvarjanje, ustvarjalnost? Je tvoje življenje zaradi ustvarjalnosti kaj drugačno, bolj polno, bolj kvalitetno? JANA: Zaposlena sem v pisarni in v tem letu ustvarjanja sem res skoraj ves prosti čas usmerila samo v mozaik. Pred leti, ko sta bili hčerki mlajši, se tega sigurno ne bi mogla lotiti. Mozaik zahteva namreč ure in ure natančnega dela in vztrajnosti, vendar na koncu izdelka, ki mi je všeč, čutim neko izpolnitev same sebe. MKI: Lahko bi v mozaični tehniki izdelovala samo dvodimenzionalne slike, ti pa si se lotila okraševan-ja škatlic, izdelovanja nočnih lučk, nakita, svečnikov, ogledal ... Kaj te spodbuja k takemu delu? JANA: Ne vem, rada imam raznovrstnost, zato so me najbolj pritegnile najprej lesene škatlice raznih oblik in vse ostalo prihaja kar samo od sebe. MKI: Menda obstaja več tehnik izdelovanja mozaikov, katero uporabljaš ti? Kje nabavljaš materiale, je to drago? Kakšne materiale vse uporabljaš, kje se jih da kupiti, lahko tudi sama kaj nabereš v naravi (npr. kamenčke), dobiš v vsakdanjem življenju, v gospodinjstvu na primer, kjer se rado kaj razbije ...? JANA: Uporabljam direktno metodo. To je izdelava, kjer polagam koščke materiala v lepilo na podlago iz lesa, kovine, stekla. Mozaiki so iz marmorja, smaltov, stekla, opeke, keramike in raznih kamenčkov. Na koncu mozaik zafugiram, včasih tudi ne, saj tudi fuge dajejo vizualni pečat mozaiku. Nekatere materiale nabavim v trgovinah s hobby programom, smalte sem nabavila v Italiji, delam tudi s keramičnimi ploščicami in prav pride tudi star porcelan. Mozaik vsekakor ni poceni in mislim, da tudi delo nikoli ni poplačano. Izdelki, ki sem jih videla na stenah šole v Spilimbergu, imajo neprecenljivo vrednost. MKI: Tvoji izdelki so prodajni. Kje te naši obiskovalci lahko poiščejo in kaj kupijo? Sodeluješ tudi na sejmih? Na katerih sejmih si doslej sodelovala? So cene izdelkov drage glede na vloženi čas in cene materialov? JANA: Trenutno so izdelki razstavljeni v knjižnici v 18 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Slika 1: Utrinek z razstave Izoli, sicer jih pa imam doma, iščem pa primeren prostor. Moji mozaiki so bili prvič videni v Piranu, na sejmu društva Anbot, razmišljam pa o sejmu v Ljubljani, kjer ob sobotah od meseca aprila do oktobra razstavljajo razni umetniki. Rada bi v mesecu decembru sodelovala na stojnicah kje na obali, samo mi enostavno za vso organizacijo in kar spada zraven, zmanjkuje časa. MKI: Imaš svojo delavnico, kje ustvarjaš, kje shranjuješ predmete? Kakšni so tvoji načrti za naprej? JANA: Trenutno ustvarjam doma. Rada bi dobila primeren prostor za delavnico, kjer bi lahko tudi razstavila svoje izdelke. Trenutni moji načrti so samo ustvarjati, odločam se pa v življenju vedno sproti, kar mi pride na pot. Mogoče še kakšna razstava, delavnice .... MKI: Se ti zdi, da so mozaiki primerna tehnika, v kateri se lahko izražaš? Kaj bi si še želela v bodoče narediti? JANA: Vsekakor sem se v tem našla. Če bi gledala samo iz finančnega vidika, se mozaika ne bi lotila nikoli. Ko pa začneš nekaj delati z vsem srcem, potem je to to . ko začutiš močno željo po nečem novem, se je oprimi in ji sledi ... in začni ... preprosto, začni ... zdravi tudi najtežje trenutku v življenju . MKI: Jana, hvala ti za ta pogovor. Želimo ti veliko uspeha na tvoji ustvarjalni poti in še mnogo razstav! JANA: Hvala Špela tebi, da si me na stojnici opazila! Špela Pahor Mestna knjižnica Izola 19 Dan knjižne čajanke pri prvosolckih Sobota po kulturnem prazniku (12. februar 2011) je bila na OŠ IC Vrhnika delovna. Prvošol-čkom smo za ta dan z učiteljicami pripravile posebna doživetja, ki sta jih povezovali knjiga in knjižnica. Sobotno šolo smo preimenovale v DAN KNJIŽNE ČAJANKE. KNJIŽNIČNE PRIREDITVE Učenci bi 1. šolsko uro začeli kot običajno, v jutranjem krogu. Vendar tega jutra v učilnice niso prihajali učenci, ampak male gospe s krili, klobučki vseh vrst, posebnim nakitom in torbicami ter gospodje s kravatami, srajcami, klobuki, nekateri celo z brki. Oni so se namesto učencev potem pogovarjali o svojih najljubših knjigah, ki so jih prinesli s seboj. Obnašali in Slika 1: Jutranji krog je bil sestavljen iz gospa in gospodov. govorili so oblačilom primerno, torej odraslo in gosposko. Po malici so se začele posebne aktivnosti, ki so se dogajale na treh mestih (v prirejenem kinu, v šolski knjižnici in v posebej urejeni učilnici za knjižno čajanko). V »kinu« so si ogledali risanko Franček v knjižnici, ki Slika 2: V knjižnici je vse pripravljeno na prve obiskovalce. jih je spomnila na pravila obnašanja v knjižnici in na pravilno rokovanje s knjigo. Po ogledu risanke so prisluhnili glasbi iz CD-ja, izposojenega v knjižnici. Ob poslušanju so se naučili tudi novega plesa in na koncu vsi skupaj zaplesali. V čitalnici šolske knjižnice so I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Slika 3: Vse potrebno za čajanko. obiskovalce pričakale knjige, razstavljeno po večih mizah. Vse so bile povezane s temo prijateljstva (kartonke in slikanice, poučne knjige o čustvih ...). Učenci so samostojno brskali po pripravljenih knjigah in se o njih pogovarjali. Na ta način so spoznavali različne vrste knjižnega gradiva. Najbolj pomembna pa je seveda bila knjižna čajanka. Učenci so se posedli na pripravljena Slika 4: Pri gospodih je vse pripravljeno, zato se knjižna čajanka lahko začne. mesta, pripravili svojo skodelico, dobili čaj in piškote in med grizljanjem in pitjem prisluhnili pravljici. Tudi ta je bila posebna: iz ene slikanice (Isabel Abedi: Gos neumna - Koza trapasta, založba Kres) sta oživeli kar dve zgodbi, ki sta se na koncu združili v eno. Obe sta pripovedovali o prijateljstvu med gosko in kozico. Na koncu knjižne čajanke smo Slika 5: Med knjižno čajanko se je slišal samo pripovedovalkin glas. izmed glasovalcev iz posameznega razreda (sodelovali so pri izboru za Naj, naj knjigo, ki jo razpisuje Pionirska knjižnica), izžrebali srečneža, ki je za svoj trud prejel knjižno nagrado, slikanico Pisani klobuček. Sklenili smo, da bomo podobne aktivnosti, povezane z branjem in knjigami, kmalu spet ponovi- Andreja Nagode OŠ IC Vrhnika OBVESTILA Svetovni vrh knjige (WBS) - Knjiga kot nosilka razvoja človeštva Spoštovani! Z veseljem napovedujemo Svetovni vrh knjige (WBS) - Knjiga kot nosilka razvoja človeštva v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010, ki bo potekal od 31. marca do 2. aprila 2011 v Ljubljani. V veliko veselje in čast nam je, da vas lahko povabimo k udeležbi tega pomembnega izobraževalnega programa. Teme bodo med drugim vključevale razmerje med elektronskimi in tiskanimi knjigami, vlogo strežnika Google na področju knjige, spremenjene poslovne modele založništva in knjigotrštva ter njihov vpliv na kakovost podanih informacij, državno podprto politiko spreminjanja knjižnega okolja, vloga »linearnega« branja v digitalnem kontekstu, pomen prevajanja in kulturna izmenjava na področju knjige, vpliv knjig na preteklo, sedanjo in prihodnjo civilizacijo ter (i) racionalnost trditve, da informacije morajo biti svobodne. Ob tej priložnosti bi vas želeli povabiti k spletni registraciji in k udeležbi na tem izjemnem izobraževalnem programu. 20 Prosimo, obiščite spletno stran konference www.wbs2011.si, na kateri najdete vse informacije o prireditvi. Z lepimi pozdravi, Upravni odbor Andrej Blatnik, Miha Kovač, Mitja Zupančič I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 NOVOSTI Revija Knjižnica z novo številko, vsebinami in podatkovnimi zbirkami Po 3. številki, ki je tudi odprtodostopna na spletni strani revije (http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si), je izšla še zadnja številka 54. letnika. Poleg uvodnika odgovornega urednika so v 4. številki objavljene številne aktualne teme. Gorazd Vodeb, Eva Kodrič-Dačic in Kristina Janc pišejo o možnostih ukinitve članarine v splošnih knjižnicah. O tem, kakšen vpliv ima lahko država na kakovost knjižničarskih storitev predstavljata Tilen Mandelj in Miro Pušnik. V svojem prispevku obravnavata vpliv davka na dodano vrednost na nabavo in zagotavljanje dostopa do elektronskih informacijskih virov. Z vprašanjem kako strukturirati članek v Wikipediji, da bi ga lahko nadaljnje uporabili tudi v knjižničnem katalogu in tako obogatili bibliografske zapise, so se ukvarjali Alenka Šauperl, Kristina Šter in Miran Hladnik. Avtorja Mateja Ugovšek in Primož Južnič sta prispevala članek, ki govori tem, kako otrokom s pomočjo pravljičnih ur že v predšolskem obdobju vzbudimo zanimanje za zgodovino. O umeščanju knjige v digitalno enciklopedijo naravne in kulturne dediščine na Slovenskem piše Ines Jerele s soavtorji. Marjeta Šušterčič in Boris Rifl pa govorita o kriterijih in načinu izbora gradiva za sestavo Slovenske bibliografije. Zadnja dva prispevka povezuje statistika. Gorazd Vodeb predstavlja statistične podatke o delu slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009, Tereza Poličnik-Čermelj pa govori o aktualnih problemih pri inventarizaciji gradiva v luči zbiranja statističnih podatkov. V rubriki In memoriam smo se spominjali pravnika in bibliotekarja Ivana Pintariča. Njegovo življenje in delo je predstavil Anton Praznik iz Mestne knjižnice Ljubljana. V obvestilu rubrike ZBDS boste izvedeli vsebino dopolnitve Pravilnika o delovanju in organizacije revije Knjižnica, ki jo je septembra 2010 sprejel Upravni odbor ZBDS. Uredništvo revije si tudi v letošnjem letu želi objaviti čim bolj raznovrstne in aktualne vsebine, zato vas vabimo k sodelovanju s prispevki. Posebej so vabljeni mladi oziroma še neuveljavljeni avtorji, vendar bo uredništvo dalo pred- nost znanstvenim člankom. Uredništvo ne omejuje izbiro obravnavanih tem, vendar spodbuja študije s sledečih področij: • izgradnja knjižničnih zbirk v splošnih knjižnicah, • študije uporabnikov - različni vidiki, • evalvacijske študije knjižnične in informacijske dejavnosti (npr. vrednotenje in merjenje učinka knjižnične dejavnosti), • terminološke opredelitve in umestitev novih strokovnih izrazov (npr. digitalni viri, digitalne publikacije, digitalni dokumenti), • odnos »visokošolski knjižničar - akademsko okolje«, • spremembe v znanstvenem komuniciranju in vloga knjižnic, • razvoj in izgradnja digitalnih knjižnic, problemi digitalizacije (npr. evalvacije, razvoj vmesnikov, projekti, kakovost metapodatkov), • trajno ohranjanje digitalnih virov - različni vidiki, • bio-bibliografski zapisi o slovenskih knjižničarjih, informacijskih specialistih, ipd., • Mirko Popovič in njegov prispevek k biblioteka rstvu in informacijski znanosti, • razvoj informacijske znanosti in dokumentali-stike v slovenskem prostoru, • razvoj avtomatizacije knjižnic in informacijskih centrov v slovenskem prostoru, • pravica do informacije kot temeljna človekova pravica, • knjižnice in uporabniki s posebnimi potrebami. Avtorje obveščamo tudi, da smo posodobili obrazce in navodila za oddajo in pripravo prispevkov, oblikovali smo tudi predlogo oziroma vzorec članka, ki vam bo v pomoč pri pripravi prispevka. Splošna načela, navodila za oddajo prispevka in obrazci so dosegljivi na zavihku spletnega dnevnika »Za avtorje« (http:// revijaknjiznica.wordpress.com/za-avtorje/). Revijo Knjižnica smo pred kratkim vključili v nove podatkovne zbirke, in sicer: • ProQuest - Central To Research Around The WorldV ki je multidisciplinarna zbirka namenjena iskanju znanstvene in strokovne ter poljudne literature z več kakor 160 predmetnih področij. Vanjo so vključene sicer samostojne ProQuestove zbirke. 21 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 • Directory of Open Access Journals (DOAJ)2 omogoča dostop do recenziranih odprtodosto-pnih znanstvenih revij, katerih članki so dostopni v celotnih besedilih. Direktorij pokriva skoraj vsa znanstvena področja v več različnih jezikih in ima v svoji zbirki skoraj 250.000 člankov. Njegov glavni namen je povečati dostopnost in uporabo znanstvenih in strokovnih revij na spletu. • Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschrifte oz. International Bibliography of Periodical Literature in the Humanities and Social Sciences (IBZ)3 dokumentira znanstveno periodiko s področja humanistike in družboslovja. Uredništvo revije Knjižnica (besedilo spisala Tea Logar) 1 ProQuest - Central To Research Around The World http://proquest.umi.com/loqin. 2 Directory of Open Access Journals (DOAJ) http://www.doaj.org/. 3 Internationale Bibliographie der qeistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschrifte oz. International Bibliography of Periodical Literature in the Humanities and Social Sciences (IBZ) http://refworks.reference-qlobal.com/Xaver/start.xav? startbk=10.1515 IBZ&noredirect=1&SID=anonymous2990642181063. OBVESTILA Nagrada in priznanja Slovenske sekcija IBBY promotorjem branja in mladinske književnosti Osrednji cilj Slovenske sekcije IBBY je isti kot so prizadevanja Mednarodne zveze za mladinsko književnost, to je promocija branja in mladinske književnosti. In da bi Slovenska sekcija IBBY spodbujala promotorje in jih nagradila za njihovo delo, se je odločila, da v letu 2010 prvič podeli nagrado in tri priznanja. Finančno jih je podprla Javna agencija za knjigo RS. Na razpis za priznanja Slovenske sekcije IBBY za promotorja branja se je odzvalo osem predlagateljev (pogoj za predlagatelje je, da so člani Slovenske sekcije IBBY), poslali so osem predlogov za prejemnike nagra- de in priznanj (za te pa ni pogoj, da so člani Slovenske sekcije IBBY). Prav vsi kandidati bi si zaslužili nagrado ali vsaj priznanje; IO Slovenske sekcije IBBY je na seji 22. 11. 2010 potrdila odločitev komisije: Nagrado Slovenske sekcije IBBY 2010 za promocijo branja prejme Jože Zupan, profesor slovenščine in upokojeni ravnatelj OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, vsestranski promotor branja in mladinske književnosti. Priznanja Slovenske sekcije IBBY 2010 prejmejo: • mag. Barbara Hanuš, knjižničarka na OŠ Livada v Ljubljani, • Nevenka Mandelj, knjižničarka na OŠ Litija, • Bedita Mlinar, strokovna vodja otroškega oddelka Knjigarne Konzorcij. Nagrado in priznanja smo prejemnikom podelili na skupni prireditvi Slovenske sekcije IBBY, Društva Bralna značka Slovenije-ZPMS ter revije Otrok in knjiga v petek, 3. decembra 2010, na Slovenskem knjižnem sejmu. Obenem vljudno vabimo, da se pridružite Slovenski sekciji IBBY kot kolektivni ali kot individualni člani. Prednost članstva je, da ste bolje informirani in se globlje identificirate s poslanstvom velike mednarodne družine 72 nacionalnih sekcij ... 22 Več na domači strani http://www.ibbv.si. Sekcije Tilka Jamnik Predsednica Slovenske sekcije IBBY I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 OBVESTILA Strokovne srede v Pionirski - centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana Strokovne srede imajo svoj izvor v temeljnem prizadevanju Pionirske po nenehnem izobraževanju mladinskih knjižničarjev splošnih in šolskih knjižnic, v zadnjih letih pa tudi vse zainteresirane strokovne in laične javnosti, ki se ukvarja s področjem bralne kulture, zlasti s promocije dobre knjige in dobrega branja (učiteljev osnovnih in srednjih šol, vzgojiteljev, mentorjev branja, založnikov, knjigarjev, avtorjev, staršev ...) Prvi strokovni seminar je Pionirska pripravila leta 1956, redna mesečna srečanja pa potekajo od leta 1972. Tudi v letu 2011 bomo posredovali informacije in znanja s področja bralne kulture vsako drugo sredo v mesecu v Mestni knjižnici Ljubljana, Kersnikova 2, v večnamenski dvorani Knjižnice Otona Župančiča od 9.30 do približno 12. ure. KOLEDAR STROKOVNIH SRED 2011 V nizu strokovnih sred 2011 posebno pozornost namenjamo pojmu kakovostna mladinska knjiga. V ta namen bomo gostili strokovnjake, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo, da nam ta pojem osvetlijo iz različnih teoretskih in praktičnih zornih kotov. 12. jan.: Literarno vrednotenje mladinske književnosti / literarni teoretiki, književni didaktiki 09. feb.: Poti do kakovostne knjige / založniki, uredniki, ilustratorji, prevajalci, lektorji, oblikovalci 09. mar.: Pogledi podeljevalcev nagrad na kakovost / predsedniki strokovnih žirij za nagrade s področja mladinske književnosti 13. apr.: Obdarovanja: mednarodni simpozij o Kristini Brenk 11. maj: Strokovna ekskurzija 14. sep.: Kaj in kako posredovati mladim v branje / programi JAK, Bralne značke Slovenije, Bralnega društva Slovenije, Pionirske; predstavitev evalvacije nove postavitve mladinskega leposlovja v KOŽ 12. okt.: Kakovost poučnega / Slovenski knji-žnično-muzejski MEGA kviz 09. nov.: Geneza kakovosti knjig za otroke in mladino / Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011 14. dec.: Kakovost naj bo znak samospoštovanja in spoštovanja otrok / zlate hruške 2011 Ida Mlakar Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana OBVESTILA European Award IDEC Z veseljem sporočamo, da »Romi, povabljeni v knjižnico«, projekt Marte Strahinič in Ljudske knjižnice Metlika, prejme European Award IDEC! Projekt je kandidiralo Bralno društvo Slovenije. 23 Nagrada bo podeljena na 17. evropski konferenci o branju v belgijskem mestu Mons, 31. 7. - 3. 8. 2011: http://www.mons2011.eu/. Več o projektu: http://fokusmetlika.net/index.php? option=com content&view=article&id = 180:romi&catid = 35:filmi&Itemid = 54. Projekt Romi, povabljeni v knjižnico je bil tudi med nominiranci za nagrado IBBY - Asahi Reading Promotion Award 2010. ČESTITAMO kolegici Marti Strahinič in Ljudski knjižnici Metlika! Tilka Jamnik predsednica Slovenske sekcije IBBY I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 H ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Tel.: (01) 2001-207, Fax: (01) 2513-052 Upravni odbor Kalanovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije razpisuje na osnovi veljavnega pravilnika Kalanovega sklada NATEČAJ ZA NAGRADE KALANOVEGA SKLADA 1. Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjižničarski delavci za tista pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti na slovenski ali mednarodni ravni. 2. Za nagrade Kalanovega sklada lahko kandidirajo v obdobju med 15. 7. 2009 in 15. 7. 2011 objavljena dela: a. Samostojna strokovna ali znanstvena dela in prispevki na temo 'Odziv knjižnic na zahteve novih generacij uporabnikov ob ponujenih možnostih najsodobnejše tehnologije' z ožjimi tematskimi področji • Knjižnica v okolju 2.0 • Oblikovanje strategije digitalizacije gradiv • Razumevanje potreb uporabnikov - digitalnih domorodcev • Združevanje količine podatkov z njihovo kakovostjo • Zagotavljanje kakovosti informacijskih virov in podatkov • Pametna virtualna knjižnica • Izobraževanje za informacijsko in digitalno pismenost - knjižničar in uporabnik • Odprti dostop in vloga knjižnic pri izgradnji repozitorijev b. Druga samostojna strokovna ali znanstvena dela in prispevki, ki so bili objavljeni v slovenskem ali tujem strokovnem oziroma znanstvenem tisku. 3. Strokovna ali znanstvena dela, ki se potegujejo za nagrado Kalanovega sklada, lahko upravnemu odboru Kalanovega sklada predložijo posamezna bibliotekarska društva, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije ali jih predlagajo člani upravnega odbora Kalanovega sklada. 4. Predlagatelj mora predložiti upravnemu odboru Kalanovega sklada predlagano strokovno ali znanstveno delo s kratko obrazložitvijo predloga. 5. Predlogi za nagrade Kalanovega sklada morajo biti predloženi upravnemu odboru Kalanovega sklada najkasneje do 1. 8. 2011. 24 6. Predloge za nagrade morajo predlagatelji predložiti pisno na naslov: Kalanov sklad Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Turjaška 1, 1000 Ljubljana Upravni odbor Kalanovega sklada si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, če predložena dela po njegovi presoji ne ustrezajo razpisanim pogojem. Predsednik Upravnega odbora Kalanovega sklada Ivan Kanič Matična št.: 5224608. Davčna št.: SI93212151. TR: NLB 02010-0014608845 I Knjižničarske novice, letnik 21 številka 1/2 strokovno posvetovanje ZBDS knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje OBVESTILA maribor, 20.-22.10. 2011 ZBDS 2011 - ZNANJE ZA DIALOG IN DIALOG ZA ZNANJE Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z naslovom »Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje« bo letos potekalo pod sloganom »Znanje za dialog, dialog za znanje«. V dveh glavnih tematskih sklopih, in sicer Znanje za dialog ter Dialog za znanje, bomo poskušali osvetliti različna vsebinska vprašanja, dileme in razmišljanja o vlogi in razvoju knjižnic v obstoječih in prihodnjih družbenih razmerah ter o kompetencah knjižničarjev za uresničevanje ene od temeljnih nalog knjižnic, to je promocije znanja kot splošne dobrine in vrednote. Z dogodkom pa želimo opozoriti tudi na pomen in vlogo prostovoljstva v različnih segmentih družbenega delovanja ter dati podporo enemu najpomembnejših projektov v mestu ob Dravi, in sicer izgradnji novih prostorov Mariborske knjižnice. Znanje je nedvomno gibalo družbenega razvoja, zlasti če je zagotovljen demokratičen dostop do njega in njegova etična uporaba. Splošna dostopnost znanja je v javnem interesu vseh demokratičnih družb. Izpričujejo ga tudi s podporo in z razvijanjem knjižnične dejavnosti in knjižnic kot najbolj demokratičnih mest za dostop do znanja in ustvarjanje novega znanja. Knjižnice so hkrati tudi prostor za spodbujanje dialoga in so podoba vrednotenja informacij, znanja in kulture s strani okolja, v katerem delujejo. Ali je znanje samo po sebi dovolj? Ali sta znanje in dialog povezana? Ali za uresničevanje znanja potrebujemo besede in ali so besede, ki jih krepi znanje, močnejše? Papir prenese vse, pravi star ljudski pregovor, ampak za uresničevanje idej, zastavljenih nalog in predvsem poslanstva knjižnic je potreben dialog, tako na državnem kot v lokalnih okoljih, v delovni organizaciji, v odnosu do uporabnikov in v strokovnih krogih. Brez dialoga je nemogoča izmenjava strokovnih pogledov in stališč ter vzpostavljanje ustreznih odnosov z uporabniki in financerji. Kakšen dialog uporabljamo knjižničarji, kaj sporočamo okolju, kakšna je naša neverbalna komunikacija in uporabljena terminologija? Zmorejo knjižnice danes s svojim delovanjem in storitvami izpolnjevati svoje poslanstvo v skladu s potrebami svojega okolja? Kako jih pri izvajanju poslanstva podpirajo formalni dokumenti in kako ustanovitelji, kako neposredni uporabniki? Kaj zmorejo knjižničarji, s svojim znanjem in ravnanjem za boljšo kakovost svojih storitev, v praksi spremeniti sami? Je sedanja ekonomska kriza priložnost za knjižnice, da se izkažejo kot nezamenljiv in učinkovit dejavnik v vsakdanjem življenju posameznika, skupin ali okolja? Morda to celo že počnejo? 25 NAČRTOVANI PROGRAMSKI SKLOPI Program posvetovanja bo obsegal plenarna predavanja, okrogle mize, delavnice in strokovna predavanja, s katerimi se bomo dotaknili naslednjih tem: • Knjižnica kot tretji prostor ali birokratska trdnjava - prost dostop do informacij in znanja (npr. neoviran izbor in uporaba knjižničnega gradiva za razvijanje znanja; knjižničar in prikrita cenzura pri izbiri gradiva za knjižnične zbirke; knjižničarji med priporočilnimi seznami in seznami nominirancev in literarnih nagrajencev; založniški paketi-baze podatkov; trikotnik pisatelj, založnik, knjižničar; ovire, ki jih knjižničarji postavljamo uporabnikom; od predstavitve namena knjižnice do dostopnosti storitev: komercializacija, birokratki pristopi; začetni koraki v samostojnost, izkušnja za ponavljanje - storitve za mlade uporabnike; ovira: izkušnja igre, ki se ji mladi odpovejo z vstopom v odraslost, množične aktivnosti in njihovi učinki; (permisivna) vzgoja uporabnika; medgeneracij-ska izkušnja; komunikacijske poti in jezik komunikacije v razmerju knjižničarji - uporabniki). • Poslanstvo se uresničuje z dobrim vodenjem in znanjem (npr. vodenje in upravljanje povezano z odgovornostjo; poslanstvo knjižnice in družbena odgovornost; strokovno izobraževanje za vodenje; vodenje timov v krizi; izzivi vodenja »zvezd« v timu; knjižničarji med javnim in zasebnim; sodobni pristopi oblikovanja organizacijske Obvestilo: marec 2011 | Knjižničarske novice, letnik 21 številka 1/2 p klime; knjižnice in sistem mentorstva - nasledstva; ali knjižničarji poznamo sistem ključnih kadrov). • Kompetenčni knjižničar (npr. kaj ga opredeljuje; profesionalno znanje in etika dela; dileme in aktualnost etičnega kodeksa; ovire pri uresničevanju profesionalizma in etike dela: amaterizem, privatizacija službe, uveljavljanje osebnih interesov (npr. vpliv osebnih interesov pri oblikovanju knjižnične zbirke); formalno izobraževanje: kaj se knjižničar nauči v času šolanja, primernost programa in zahtevnost izvajanja; oddajanje izvajanja storitev: kaj znamo, zmoremo in učinkovito izpeljemo knjižničarji; knjižničarji vs. Google - vrednotenje informacij; prostovoljstvo in knjižnice: izvajanje programov prostovoljstva kot nabor novih kadrov, knjižničarji prostovoljci pri delovanju v okolju in uresničevanju programov strokovnih društev). • Knjižničarji v svetu inovacij (npr. možnosti za ustvarjalno in raziskovalno delo; svet inovacij; so inovacije v knjižnici sploh mogoče; razvojni projekti in njihov učinek na procese in storitve; učinki posnemanja tuje prakse; domače znanje, tuje izkušnje; knjižnice med imaginarnim in realnim svetom; tehnologija in/vs. literatura - socialna omrežja - kreativni svetovi knjižnice). • Leto obletnic: deset let Zakona o knjižničarstvu (kje se je »izgubil« bibliotekarski izpit; analiza stanja normativnih dokumentov, ki urejajo področje knjižničarstva; aktualnost podzakonskih aktov; izzivi in dileme priprave in uresničevanja zakonskih in podzakonskih aktov; povezava Zakona o knjižničarstvu in predloga novega zakona o negospodarskih javnih službah; knjižnice v novem nacionalnem programu za kulturo; ta sklop bo vseboval tudi okroglo mizo na eno od navedenih tematik v sklopu). • Knjižničarji med cenzuro, vzgojo in priporočilnimi seznami (začetni koraki v svet branja, izbire in odraslosti -branje in knjižnica kot vrednota; ta sklop bo vseboval tudi okroglo mizo Sekcije za mladinsko knjižničarstvo). • Knjižničarji v svetu izzivov med verbalno in neverbalno komunikacijo (npr. signalizacija v prostoru in času; celostna grafična podoba - knjižnica kot medij komunikacije; osebna urejenost knjižničarjev: dileme med uniformo in prostim slogom; skrivnosti javnih nastopov; knjižnica kot zgodba ali kaj privlači novinarje; nujnost socialnih omrežji; ali so knjižnice zanimive za sponzorje, donatorje, pokrovitelje in zakaj morebiti niso). • Podelitev Čopovih diplom in Čopovih priznanj za posebne dosežke na področju knjižničarske dejavnosti ter nagrad Kalanovega sklada - tokratno podelitev bomo po vzoru tujih združenj obogatili z razstavo o nagrajencih in njihovih dosežkih. • Spremljevalne dejavnosti - predstavitev domačih in tujih sponzorjev, predstavitev novih dokumentov in publikacij ZBDS, razstava publikacij ZBDS, predstavitev organov in delovnih teles ZBDS ter programa delovanja v obdobju 2011-2013, spoznavanje kulturnih pridobitev Maribora kot Evropske prestolnice kulture in mariborskih zgodb itd. *** Novosti v programu letošnjega posvetovanja: - plenarna predavanja domačih literarnih ustvarjalcev, - plenarna predavanja strokovnjakov iz tujine, - delavnice in - odprte seje organov oziroma delovnih teles ZBDS. 26 Po vzoru največjih knjižničarskih konferenc na svetu bomo tudi na strokovno posvetovanje ZBDS poskušali privabiti vse akterj e, ki se poj avlj aj o v izvaj anju knjižnične dej avnosti, tj. knjižničarj e, avtorj e, založnike in uporabnike knjižnic. *** PROGRAMSKI ODBOR: dr. Melita Ambrožič, dr. Primož Južnič, Ivan Kanič, dr. Alenka Kavčič-Čolic, dr. Mojca Kotar, mag. Franci Pivec, mag. Sabina Fras Popovic. ORGANIZACIJSKI ODBOR: mag. Sabina Fras Popovic, Sandra Kurnik Zupanič, Petruša Miholič, Liljana Klemenčič, mag. Špela Razpotnik. KONTAKTNE OSEBE ZA SPONZORJE: Irena Sešek, Maja Božič in Andreja Kos. Pri organizaciji in izvedbi posvetovanja bo sodelovala tudi skupina prostovoljcev, izbrana na osnovi javnega povabila s strani ZBDS. Obvestilo: marec 2011 | Knjižničarske novice, letnik 21 številka 1/2 p KOTIZACIJA Datum prijave: prijava do 15.9.11 prijava do 14.10.11 Zaposleni: člani ZBDS 200 EUR 300 EUR ostali 300 EUR 400 EUR Študentje in upokojenci: člani ZBDS 50 EUR 100 EUR ostali 70 EUR 140 EUR Kotizacija vključuje: - udeležbo na strokovnem delu posvetovanja, - gradivo posvetovanja (vključno z zbornikom referatov), - aktivnosti po programu, - pogostitev med odmori, kosilo in večerna pogostitev. Kotizacije bodo oproščeni: člani programskega in organizacijskega odbora, prvi avtorji prispevkov in vabljeni gostje. Upokojenci - člani ZBDS, ki bi se želeli udeležiti samo strokovnega dela posvetovanja, kotizacije ne plačajo, morajo pa svojo udeležbo najaviti kot ostali udeleženci (obrazec za registracijo bo objavljen ob naslednji najavi posvetovanja). Vsi udeleženci se ob začetku posvetovanju registrirajo pri registracijskem pultu. Udeleženci - člani ZBDS se registrirajo na osnovi veljavne izkaznice ZBDS. NOČITVE V času strokovnega posvetovanja ZBDS smo za udeležence posvetovanja dogovorili tudi cene za nočitve v izbranih hotelih. Dogovorjene cene veljajo do 15. septembra 2011, prijavite se neposredno v hotel s sklicem »Posvetovanje ZBDS 2011«. Za vse udeležence je urejeno brezplačno parkiranje v pokriti garaži hotela Habakuk in v njegovi neposredni bližini. 27 Hotel cena info Hotel Arena http://www.pohorie.org/ enoposteljna soba *** z zajtrkom enoposteljna soba ****z zajtrkom dvoposteljna soba ***z zajtrkom dvoposteljna soba ****z zajtrkom 50,00 EUR/osebo/noč 70,00 EUR/osebo/noč 40,00 EUR/osebo/noč 50,00 EUR/osebo/noč Neposredna bližina kongresnega centra. Turistična taksa 1,01 € na osebo na noč. Neomejen vstop v fitness, enkraten prost vstop v wellnes center. Naročilnic ne sprejemajo, plačilo predhodno po predračunu ali z gotovino ali kreditno kartico ob odhodu. Hotel Bau http://www.hotel-bau.net/ enoposteljna soba z zajtrkom dvoposteljna soba z zajtrkom triposteljna soba z zajtrkom štiriposteljna soba z zajtrkom petposteljna soba z zajtrkom 33,00 EUR/osebo/noč 26,00 EUR/osebo/noč 22,00 EUR/osebo/noč 21,00 EUR/osebo/noč 20,00 EUR/osebo/noč Nov družinski hotel, ***, veliko parkirišče, oddaljen pet minut vožnje z avtom. Turistična taksa 0,99 € na osebo na noč. WW (wellnes in wireless ) brezplačna uporaba. Hotel Habakuk http://www.termemb.si/si/hoteli/hotel-habakuk enoposteljna soba z zajtrkom dvoposteljna soba z zajtrkom 90,00 EUR/noč 150,00 EUR/noč Nastanitev v kongresnem centru. WW (wellnes in wireless ) brezplačna uporaba, prost vstop v fitnes. Turistična taksa 1,08 € na osebo na noč. | Knjižničarske novice, letnik 21 številka 1/2 Obvestilo: marec 2011 NOVOSTI Seznam novosti Informacijskega centra za bibliotekarstvo v NUK-u januar—februar 2011 1. ANALIZA baz podatkov, ki jih gradijo ali nudijo knjižnice, informacijski centri v Republiki Sloveniji, katerih dejavnost sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo. - Maribor : IZUM, Institut informacijskih znanosti, 1992. - 1 zv. (loč. pag.) ; 30 cm COBISS.SI-ID 32565505 2. BOLAN, Kimberly Teen spaces : the step-by-step library makeover / Kimberly Bolan. -2nd ed. - Chicago : American Library Association, 2009. - IX, 225 str. : ilustr. ; 28 cm COBISS.SI-ID 253866752 3. BUCHWISSENSCHAFT in Deutschland : ein Handbuch / herausgegeben von Ursula Rautenberg. - Berlin ; New York : De Gruyter Saur, cop. 2010. - 2 zv. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 254177536 4. CROSSLEY, Heather The British Library : souvenir guide / [written by Heater Crossley and Anne Young]. - 1st publ. - London : British Library, cop. 1998. - 63 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 44251393 5. DIGITAL library futures : user perspectives and institutional strategies / edited by Ingeborg Verheul, Anna Maria Tammaro and Steve Witt. - Berlin : De Gruyter Saur, cop. 2010. - 150 str. : fotogr. ; 24 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 146) COBISS.SI-ID 254448128 6. DUDLEY, Leonard Information revolutions in the history of the West / Leonard Dudley. -Cheltenham ; Northampton (MA) : E. Elgar, cop. 2008. - XI, 347 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 254183424 7. EARLY printed books as material objects : proceedings of the conference, organized by the IFLA Rare Books and Manuscripts Section, Munich, 19-21 August 2009 / edited by Bettina Wagner and Marcia Reed. - Berlin ; New York : De Gruyter Saur, 2010. - XII, 367 str. : ilustr. ; 24 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 149) COBISS.SI-ID 254468352 8. GREGORC, Tadej Vpliv splošnih knjižnic na širjenje bralne kulture : diplomsko delo / Tadej Gregorc. - Ljubljana : [T. Gregorc], 2010. - 70 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 44455266 9. HANSSON, Joacim Libraries and identity : the role of institutional self image and identity in the emergence of new types of libraries / Joacim Hansson. - Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chandos, 2010. -XIII, 111 str. : ilustr. ; 24 cm. -(Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 254742016 10. INFORMATION literacy : recognizing the need : Stafford University, Stoke-on -Trent, United Kingdom, 17 May 2006 / edited by Geoff Walton and Alison Pope. - Oxford : Chandos, 2006. - 58 str. ; 30 cm COBISS.SI-ID 243271936 11. INFORMATION technology ethics : cultural perspectives / [editors] Soraj Hongladaram, Charles Ess. - Hershey ; London : Idea Group Reference, 2007. -XXXV, 222 str. : ilustr. ; 29 cm. -(Premier reference source) COBISS.SI-ID 254151680 12. INTERNATIONAL Conference on Preservation of Digital Objects (7 ; 2010 ; Wien) iPRES 2010 / proceedings of the 7th International Conference on Preservation of Digital Objects, [September 19 - 24, 2010, Vienna, Austria] ; Andreas Rauber ... [et al.]. - Wien : Österreichische Computer Gesellschaft, 2010. - 414 str. : ilustr. ; 30 cm. -(Books @ocg.at ; 262) COBISS.SI-ID 254292480 13. INTERNATIONAL survey of library and museum digitization projects. -[New York] : Primary Research Group, cop. 2008. - 108 str. : tabele ; 28 cm COBISS.SI-ID 254665728 14. KABO, Maria Die Bibliothek als Integrationsfaktor : die Vermittlung von Informationskompetenz an Menschen mit Migrationshintergrund / Maria Kabo. - Berlin : Simon Verlag für Bibliothekswissen, 2009. - 116 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 254279936 15. KADEN, Ben Library 2.0 und Wissenschaftskommunikation / Ben Kaden. - Berlin : Simon Verlag für Bibliothekswissen, 2009. - 215 str. ; 21 cm COBISS.SI-ID 254275584 16. KLEMEN, Aleš, 1979-Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu (OPAC) : magistrsko delo / Aleš Klemen. - Ljubljana : [A. Klemen], 2010. - 104, [7] f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 43458658 17. KNJIŽNICA Pavla Golie (Trebnje) Knjižnica Pavla Golie Trebnje : 80 let / [uredniški odbor Simona Omahen Mestnik, Petra Podkrižnik, Irena Zadel ; fotografije arhiv Knjižnice Pavla Golie Trebnje, Meta Gabrijel]. - Trebnje Knjižnica Pavla Golie, 2011 ([Trebnje] Optimus Bukovec). - 68 str. : ilustr. 21 cm COBISS.SI-ID 254260480 18. KOMPAN, Tanja, 1981-Varovanje, hramba in zaščita fotografskega gradiva : popis stanja dela fotografskega gradiva v Slovenskem etnografskem muzeju : diplomsko delo / Tanja Kompan. - Zgornja Besni-ca : [t. Kompan], 2010. - 99 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 optični disk (CD-ROM) COBISS.SI-ID 43598690 19. KOS, Jelka, 1974- Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva : primer visokošolskih knjižnic : magistrsko delo / Jelka Kos. - Ljubljana : [J. Kos], 2009 [i. e. 2010]. - 215 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 42351970 20. KOTNIK-Verčko, Majda Model študijske knjižnice kot izhodišče za današnjo pokrajinsko knjižnico : magistrsko delo / Majda Kotnik-Verčko. - Ravne : [M. Kotnik-Verčko], 2006. - 147 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 33512546 21. KRAGELJ, Matjaž Problematika trajnega ohranjanja digitalnih virov = [The problem of permanent preservation of digital sources] : diplomsko delo na univerzitetnem študiju / Matjaž Kragelj. - Ljubljana : [M. Kragelj], 2010. - 55 f. : ilus tr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 8133716 28 22. LIBRARIES without walls (6 ; 2005 ; Machester) Libraries without walls 6 : evaluating the distributed delivery of library service : proceedings of an international conference held on 16-20 September 2005 / organized by the Centre for Research in Library and Information Management (CELIM) [at] Manchester Metropolitan University ; edited by Peter Brophy, Jenny Craven, Margaret Markland. - London : Facet, 2006. - X, 242 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 253921280 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 Nadaljevanje s str. 13. knjiga je v prispevku MEJE ODLIČNOSTI V SODOBNEM ZALOŽNIŠTVU predstavil tržne razmere v svetovnem merilu. Izpostavil je dejstvo, da število izdanih naslovov narašča, naklade izdanih knjig pa padajo, zaradi česar so donosi založnikov vse manjši, založniki pa imajo zato vedno manj sredstev za kakovostno uredniško delo. V prednosti so tako velike založniške hiše in korporacije, ki obvladujejo trg. Ob tem Miha Kovač poudarja, da je nujno zavezništvo na področju kakovosti izdanih knjig pa tudi zavezništvo med zasebnim in javnim v dobro knjigi. Bedita Mlinar, knjigarka Mladinske knjige - knjigarne Konzorcij je v svojem prispevku BRANJE JE ZABAVA: OD KAR-TONKE DO MLADOSTNIŠKEGA ROMANA predstavila svoje 26- Delo išče letno delo knjigarke na mladinskem oddelku knjigarne Konzorcij in svoje prizadevanje za promocijo kakovostnih knjig za otroke mladino. To skuša Bedita Mlinar, ki je med drugim prejemnica priznanja najknjigotržec leta 2007 in priznanja Slovenske sekcije IBBY za promocijo branja 2010, doseči s skrbno zasnovanim in vodenim programom prireditev in različnih oblik bibliopedagoškega dela, s katerim povezuje mladega bralca, njegovega odraslega spremljevalca in knjigo. Andrej Ilc, urednik založbe Mladinska knjiga, je v prispevku BITI UREDNIK izpostavil delo knjižnega urednika in razkril, kakšne lastnosti mora imeti, da uspe »odkriti« pravega avtorja in ga potrpežljivo in postopoma razvijati v vrhunskega pisca. Predstavil je načine sodelovanja z avtorjem teksta in ilustratorjem, likovnim urednikom, lek- torjem, oblikovalcem in vsemi dejavniki v založništvu, ki skrbijo za nastanek dobre knjige. Na primeru Lile Prap je pokazal, kako lahko dobro in potrpežljivo delo urednika pomaga »ustvariti« avtorja velikega formata, ki se je zmožen uveljaviti ne samo doma, ampak tudi v tujini. Februarska Strokovna sreda v organizaciji Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo je bila kljub datumu (dan po kulturnem prazniku) dovolj dobro obiskana, odzivi udeležencev pa pričajo o tem, da je prinesla veliko novih, zanimivih in uporabnih informacij s področij, ki bibliotekarjem niso tako znana. Ida Mlakar Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana OBVESTILA 29 ime: Miha Mali, naslov: Neubergerjeva ulica 17, 1000 Ljubljana; GSM: 040-578-685; elektronski naslov: miha.maly@gmail.com rojstni podatki: 29. 5. 1983, Ljubljana; izobrazba: univerzitetni diplomirani bibliotekar; strokovna znanja: katalogizacija, vsebinska obdelava, izdelovanje spletnih strani, tehnike hitrega iskanja po spletu, metodološka in statistična znanja, psihološka in pedagoška znanja; zaposlitveni cilji: delo s starejšim gradivom, zlasti znotraj ISBD(A), bibliografski opis gradiva in vsebinska obdelava; referenčno delo z uporabniki; oblike želenega delovnega razmerja: delo za nedoločen čas ali delo za določen čas, polni delovni čas ali polovični delovni čas; delovne izkušnje: - študijska praksa v letu 2006: šolska knjižnica Osnovne šole Mirana Jarca (Ljubljana); referenčno delo z otroci, vodenje bibliopedagoških štirih ur, inventarizacija in odpis serijskih publikacij, katalogizacija v lokalni katalog, izposoja; - študijska praksa v letu 2007: Centralna ekonomska knjižnica (visokošolska knjižnica Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani): izposoja, referenčno delo z uporabniki, inventarizacija diplomskih in magistrskih nalog; - anketiranje uporabnikov Centralne ekonomske knjižnice v letu 2010 (empirična raziskava znotraj mojega diplomskega dela); znanje tujih jezikov: angleški jezik - aktivno, nemški jezik - pasivno; znanje iz računalništva: MS-Word, MS-PowerPoint, Excel, SPSS, JavaScript, HTML; sposobnosti in značaj: zanesljivost, marljivost, prilagodljivost, komunikativnost. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1/2 OBVESTILO AVTORJEM Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih. Navodila za pripravo prispevkov Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo "Od lepe proti desni:... ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Prispevkov ne honoriramo! Uredništvo Knjižničarskih novic ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj .si) Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Irena Kavčič, Daša Pokorn, mag. Darija Rozman Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Naklada: 400 izvodov Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 "T/fl I NARODNA IM fU j #«* I UNIVERZITETNA Tf/rl KNJIŽNICA