Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman volja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljsi: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en inesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',,6. uri popoludne. JsJtev. 271. 7 Ljubljani, v soboto 24. novembra 1888. Letnilt XVI. "V^abilo na naročbo. „SL0VENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred velj 4 za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejemali: Za celo leto predplačan 12 gl. » pol leta .... (5 » » četrt leta .... 3 » „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj ii: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ » četrt leta . . . 4 » — „ » jeden mesec ... 1 „ 40 . JJ^T" Nnročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z duem naročbe. Vrednlštvo in opravništvo „Slovenca" in ,, Domoljuba". Dr/a vil i /bor. Z Dunaja, 23. novembra. Vojaški zakon je dovršen v odseku in sprejet brez premembe. V zadnjem poročilu bilo je povedano, da so liberalni listi očitali slovenskemu poslancu Pfeifer ju, da je v vojnem odseku izpraševalui komisiji očital pristra-nost. Da slovensko občinstvo zve, kaj je govoril, posnamemo njegov govor iz zapisnika. V geueralni debati govoril je nekako tako-le: Tudi jaz bom glasoval, da preidemo v nadrobno debato, toda pridružil se bom takim popravkom, ki nameravajo odstraniti preostre določbe v gospodarskem in socijalnem oziru. Ako vidim velikanske napore evropskih držav, da pornnože število bajonetov, pretrese me žalosten čut, ker naša doba bliža se podivjanju. Vsa Evropa je v orožji; vse mora služiti vojaškim namenom; duh vedno izumlja nova in boljša orožja; vojaška dolžnost raztega se na vse, ki niso pokveke. LISTEK. Raztreseni listi. ii. „Jacta est alea!" — Pal je Kober, gospod vrednik, za vas in za mene. Vi ste s tem, da ste vsprejeli prvi mojih »Raztresenih listov" v predale svojega lista, zavezali se, da jih bodete i nadalje vsprejemali, jaz pa sem se zavezal, pa jih bodem pisal. Ali se je pa kdo zavezal, da jih bo bral? — Ne, in to je morebiti škoda, ali da tudi ne, saj vsaka stvar ima dve plati. Morebiti bo še bolje za marsikoga, da jih ne bere, kajti jaz utegnem včasih tudi postati zloben, in povem stvari, ki niso vselej vsem ljube. Kdor se bo tedaj kedaj izpod-taknil nad kakim mojih bodočih listov, naj piše to na svoj rovaš, ali še bolje za take, ki se mislijo kedaj izpodtikati, da jih ne bero. V Ljubljani dobili bomo torej kmalu novo gledišče. Za prostor se že pričkajo; ko se bodo naveličali tega, jeli se bodo za slog, v katerem naj se Sedanja predloga znižuje telesno mero do 155 6 cm na 155 cm, določuje 21 leto za nabor, kar je enako dosedanjim štirim nabornim razredom, po-ostruje zelo napravo jednoletnih prostovoljcev, imenuje deželno brambo bistven del aktivne armade, razveljavi dosedanje vzroke oproščenja pri sinovih podedovanih zemljišč iu pri sinovih onemoglih očetov (§17. sedanje postave) itd. itd., ker morajo ti doslej oproščeni sinovi na nabor iu kot nadomestni rezervniki vdeležiti se osemtedenskihvaj kot novinci in pozneje še trikrat orožnih vaj. Pred dvajsetimi leti, ko se je dajala vojaška postava, ne bi se upali zahtevati toliko krvnega in denarnega davka. Danes je že vse velika vojašnica. Naš narod je gotovo po-žrtovalen v sili časa in bo gotovo v nevarnosti države rad prevzel nova bremena; sme pa tudi zahtevati take olajšave, ki ne škodujejo izvežbanosti armade. Vojna uprava bi morala v prvi vrsti skrbeti, da se predrugačijo vojaške kazenske postave in zboljša vojaška hrana. V zadnjem oziru so italijanski, ru-munski, srbski, ruski, francoski in nemški vojaki bolje preskrbljeni. Sam sem se prepričal, da je vojaška hrana nezadostna. Vojak, ki pride truden, lačen od vaje, ne more se nasititi s skledico juhe, drobnim koscem mesa in dvema krompirjema. Če zastopniki dovoljujejo denar za novo orožje, gotovo bodo tudi dovolili potrebna sredstva, da se ohrani in zboljša človeško zdravje rastočega telesa. Manj vojakov, a bolje preskrbljenih z živežem. Star pregovor pravi: »Non numero, sed pondere!" Če pomislimo, da se je treba deželni brambi, ki seje spojila s stalno armado, in rezerv-nikom manj časa vaditi v orožji, kakor pa aktivni armadi, ki mora služiti po tri leta, lahko bi se pri stalni armadi znižala služba na dve leti, in s tem bi se prihranilo mnogo milijonov. Ravno sedaj je v obravnavi predloga, da ohrani kmetijska posestva, očetov dom. Jaz bi si no želel časov, da bi imeli kmetijske domove, pa ne dedičev, ker sedanja vojaška postava, ki razveljavi oproščenje vojaštva iz posebnih družinskih vzrokov, skoraj mora onemo- zida, o velikosti njegovi, o številu lož itd. »cum gratia in infinitum". Potem pa bodemo imeli vendar-le gledišče, ki bode ugajalo vsem ali pa tudi ne, in posedati nam ne bo treba o dolgih zimskih večerih pri Cenkarji ali pri Kamenčanu in Bog si vedi, kje povsod, temveč sedeli bodemo na mehkih sedežih v veličastnem poslopji in gledali okrog in okrog — prazne prostore, kar pa nam ne bo storilo tako hudo, ker se bomo najbrže temu nekoliko privadili že letos pri glediških predstavah v čitalnici. — Koristuo je gotovo gledišče za vso, posebno pa bi po mojih mislih ne škodovala naši nemški »inteligenci", da si svoj ukus nekoliko estetiški izobrazi in opusti rovtarske navade in zabave, katere neki nemški pesnik — ne vem je-li Goltsch ali Sam-haber — v »Nemškem koledarji" priporoča pičlim čitateljem. Onde se namreč bere črno na belem : . . Deutscher, Auf Gott vertrauo Und wacker um dich liane! No, »vsak osel brca, predno se stegne", pravi pregovor. Ne vem pa, je-li bi so dotični pesnik kaj gočiti nadaljevanje vrejene kmetije. — V nadrobni debati je potem g. Pfeifer predlagal in utemeljeval dodatke v smislu gorenjih opazk; izrecno je zahteval, da v smislu § 17 sedanje vojaške postave ostanejo oproščeni vojaške službe edini sinovi dela nezmožnih očetov, edini sinovi mater vdov, posestniki podedovanih kmetij iz posebnih družinskih ozirov itd. Ker ta predlog ni bil sprejet, predlagal je, da omenjeni sinovi ne pripadajo v dopolnilno rezervo. Ker je bil ta predlog tudi zavržen, predlagal je, da se oproste orožnih vaj. Tudi to ni obveljalo, ker je tudi nasprotna stranka za nepremenjeno postavo. Stavil je sploh le take dostavke, ki ne bi oslabili armade, dotičnim prizadetim pa bi bili v olajšavo; a brezvspešno. Kmetsko dedno pravo. ii. A Žalostne razmere našega kmeta trajale so le nekaj let in že so odprle oči državnikom. Treba je omejiti preveliko prostost s primernimi postavami. Taaffejevo ministerstvo pričelo je to delo, iu priznati moramo, da je vsaj nekaj doseglo. Na načelu državne pomoči in primerno omejene obrtne prostosti sloni pred leti potrjena obrtna postava in drugi posamezni predlogi v povzdigo in korist obrtnikom, delavcem in javnim podjetjem. Tega načela drži se tudi postava, katero je letos vlada predložila državnemu zboru in ima namen okrepiti in oživiti kmetski stan. Že leta 1882. je poljedelsko ministerstvo naročilo deželnim pred-sedništvom, kmetijskim družbam in raznim veščakom, naj mu poročajo o razmerah srednjih kmetij in na-svetujejo primerna sredstva, da se zajezi propad. Tako je bivši minister v Hohcnwartovem kabinetu, dr. Schaeflle, poslal ministerstvu obširno poročilo. Poljedelski minister je sestavil in izročil poslancem 671 strani debelo knjigo o tem predmetu, ko je dne 11. marca 1884 predložil postavni načrt ob uvedenji posebnih pravil za kmetijska posestva srednje velikosti. Vlada je pozneje še precej pre-drugačila ta postavni načrt, dotični odbor ga je mnogo premeuil, in tako je v bistvu ostal, kakor zelo razveselil, ako bi mu slučajno kaka nemška klofuta priletela preko ušes. Ker že govorim o »Nemškem koledarji" prof. Linharta, naj omenim, da sem se ga konči jaz prav veselil čitajoč ga. Odkar nam je namreč preminil »Brencelj'- in ž njim »Rešpehtarjeva kuharca", ni se izvedelo nikjer ničesar izza kulis družbinskega življenja, sedaj pa nam je v »koledarji" neki novelist (passez moi le rnot!) začel izpovedavati svoje grehe mladostne ter nam celo najivno povedal svojega nekdanjega idejala ime, samo s premenjenima vokaloma.-- A kam sem zašel! Vrnimo se raje zopet h klofutam. Prav iz srca privoščil bi kako »vvacker" zaušnico onemu duhovitemu pesniku, kajti morebiti bi ga spametovala, kakor je na zadnjem somnji spametovala nekega »jarega" gospoda. Dotičnik preseMI se je bil namreč pred letom dnij od nekje z dežele k nam v Ljubljano. Seveda bil je tii sedaj jako »nobel", kakor so običajno priseljenci — vsaj tako dolgo, da jih ne denejo pod kuratelo. — O zadnjem somnji torej sprehajal se je omenjenec po ljubljanskem trgu, kar mu z veseljem prihiti nasproti ga je prvotno vlada predložila in kakor je dne 9. t. m. poslaniška zbornica o njem pričela obravnavo. Minister za poljedelstvo je vtemeljeval svojo predlogo, rekoč, da se je pri izdelovanji imenovanega načrta postopalo jako oprezno, vztrajno in strpljivo, da se je poslušalo mnenje vseh, ki so mogli in hoteli dati potrebne nasvete. Minister je trdil, da je ta postavni načrt na podlagi natančne statistike podprt in obrazložen z gradivom, kakor redko kateri postavni načrt. Nova postava ne določuje kmetskih domov ali določenih kmetij, marveč se opira le na slučaj, ako posestnik umrje brez oporoke ali testamenta. Vlada se je pri tem ozirala ua veliko razliko gospodarskih razmer v posameznih deželah, zato je v § 1. deželnim zborom prepustila pravico, da smejo določevati, kako velika morajo biti posestva, za katere naj velja to novo kmetsko pravo. To postopanje vlade je edino pravilno, da namreč deželni zbori določajo meje srednjim kmetskim posestnikom, ker bi postava lo škodovala, ko bi za vse dežele določila jednako mero. Deželni zbori bodo torej določili s postavo, kdo naj prevzame dedščino. Državna postava pravi: Ako posestnik umrje brez oporoke, podeduje kmetijo jeden sam dedič, in ne vsi otroci po jednakih delih. Priseženi zvedenci cenijo vrednost posestva. Od te cene se odbijejo na kmetijstvo navezana bremena, in ostanek je čista zapuščina, ki se deli med sodediče po dosedanjih pravilih. Namesto cenitve po zapriseženih zvedencih smejo deželni zbori postaviti cenitev po čistem katastralnem donesku in v tem slučaji določiti še poseben znesek, ki naj se na korist novega posestnika odtegne od skupne vrednosti zemljišča; ta znesek pa ne sme presezati tretjine vse vrednosti. Deželni zakoni smejo omejevati razkosavanje takih zemljišč in prepovedavati, da enaki ali veliki posestniki ne morejo skupavati takih posestev. Torej je ta postava fakultativna ne imperativna, in glavni njen namen je, da dedščina preide na jednega naslednika, ako prejšnji posestnik umrje brez oporoke. Liberalci očitajo tej postavi, da je neliberalua, nazadnjaška, nepravična itd., ker bo dajala povod prepirom v družini. Naštevajo druge vzroke propadu kmetijstva, ki so važnejši od sedanjega podedovanja kmetij. Tako pravijo, da so davki previsoki v primeri s čistim dohodkom. Kar se tiče davkov, trdijo liberalci resnico, tega tudi nikdo ne taji. A daje tudi razkosavanje jeden glavnih vzrokov, da pešajo kmetije, to je dokazano. Nova postava torej ne bo še rešila kmetij, a nekaj jim bo le koristila. Nova postava namreč tudi določuje, da glavni dedič izplača postavne deleže dedščine v treh letih, in ne takoj po delitvi premoženja. In to je mnogo. Doslej je moral dedič izplačati dedičem brez postavnega obroka. Navadno se je zadolžil in prišel na boben ali na be-raško palico. Postava je premalo radikalna in pre-mehka, ker posameznemu posestniku ne prepoveduje razkosavati in prodajati na drobno posestva. Upajmo, da postavodajalci ne bodo ostali pri tej določbi, marveč omejili razkosavanje, zagotovili posestnikom obstanek, to je, ustanovili s primerno postavo kmetske domove. nekov star znanec iz njegovega doma, ki je prišel isti dan v Ljubljano kupovat vole. „Zdrav! Kako ti je, Štefane?" nagovori ga veselo. „Ich kenne sie nicht!" osoruo odgovori „jari gospod". Kupec pogleda ga iznenaden in stopi molče naprej. A ne more si kaj, da bi se ne obrnil in mu s palico ne priložil ene preko debele suknje. »Gospod" se obrne in jezno zakriči: »Esel I" — »No, saj sem rekel, da me poznaš!" odgovori smejaje kupec. Konec temu je bilo, da sta oba na svoje davno danes ponovljeno znanstvo potočila skupno nekaj meric cvička. — Konečno, gospod vrednik, pokarati Vas moram, da ste moje pismo tiskali ravno v soboto. ,,Sviftijanec", ki si je prostor za sobotne listke že nekako priposestvoval, utegnil bi me še tožiti radi motenja posestva, jaz pa bi, prav odkritosrčno povem, ne imel ničesar rad opraviti s ,,Sviftijancem". A bodi si! Jaz mu tu javno povem, da se jaz nisem hotel vtihotapiti v njegovo posestvo, da ste le Vi sami dali tiskati moj prvi list v soboto, kakor bodete dali i ta, če — se ue bodete zbali „Sviftijauca". z. Politični pregled. V Ljubljani, 24. novembra. Notranje dežele. Na konec tega meseca napovedano škofovsko posvetovanje na Dunaji se je odložilo za nedoločeno dobo. Ker se je zlobno razširjala vest, da je to preložitev provzročila le malomarnost cerkvenih pastirjev za versko šolo, piše »Pol. Corr, da je bil glavni namen posvetovanjem korporativno čestitanje cesarju k 40letnici. Ker pa bi to ne bilo v smislu cesarjevih intencij, odložilo se je napominano posvetovanje. Prizadevanje nemško-opozicijonaluih listov, da bi razširil v Nemčiji prepričanje, da Taaffejeva notranja politika nasprotuje vnanji politiki monarhije in spravlja v nevarnost nemško-avstrijsko zvezo, se je jako ponesrečilo. Celo »Voss. Ztg.", ki je pred kratkim objavila članek v tem smislu na veliko radost avstrijskih opozicijonalcev, primoraua je sedaj kreniti s prvotne poti. Poleg tega pa »Voss. Ztg." nikakor ne izjavlja mnenja nemških merodajnih krogov. »Prager Abendblatt" obsoja postopanje vladnih nasprotnikov, rekoč: »Vladi, ki je tako pomnožila orožno moč države v interesu nemško - avstrijske zveze, se pač ne more očitati, da nasprotuje vnanji politiki monarhije. Tudi je zasluga Taaffejeva, karere mu ne more nikdo odrekati, da je spopolnil državni zbor, s tem pa dal priliko zastopnikom vseh avstrijskih narodov pritrditi nemško-avstrijski zvezi in sploh nameram mirovne lige." Vnanje države. V Rimu se govori, da papež Leon XIII. zaradi velikih težav pri imenovanji inozemskih kardinalov v prihodnjem kozistoriji ne bo še imenoval kardinalov, marveč le škofe. Že »Nordd. Allg. Ztg." je zavrnila trditve francoskih listov, da se obračajo obravnave mej Vatikanom in Rusijo zoper Nemčijo. Z ozirom na to objavlja »Osservatore Romano" daljšo razpravo istega smisla ter pravi: Take trditve izvirajo iz okoliščine, ker se časnikarstvo, večinoma tuje katoliški ideji, ne more povzdigniti de stališča, na kojem stoji cerkev. Prvi in najvišji interesi cerkve sta blagor narodov in prostost katoličanov v priznavanju vere in izvrševanju verskih dolžnostij. V tem oziru ne daje cerkev nobenemu narodu prednosti. Ako tedaj kdo trdi, da namerava sv. Stol s svojimi obravnavami z Rusijo škodovati Nemčiji, moramo odgovoriti: Cerkve ne pozna, kdor jej pred-baciva, da zlorabi vero v razširjanje sovraštva; to posebno še velja za predležeči slučaj, ker bi cerkev za to ne imela nobenega povoda, kajti razmere mej Vatikanom in Nemčijo so jako prijateljske, kar je bilo razvidno iz nedavnih cesarja Viljema besedi nemškim škofom. Vzlic vladnega pritiska bodo srbski radikalci dobili pri volitvah odločno večino. Narod je jako razdražen, ker je Kristic tako slabo izpolnil kraljevo obliubo, da bo vlada strogo pazila na volilno prostost. Iz Šabca in Ljeskovca se poroča o krvavih izgredih in posredovanji orožnikov pri volitvah. — Revizijski pododbor se je predvčerajšnjim pod kraljevim predsedstvom posvetoval o splošnji volilni pravici in skru-tiniju zapisnikov. Oba dotična predloga sta bila enoglasno sprejeta. Nemškemu prestolnemu govoru, osobito njegovim zatrjevanjem o mirovnem položaji v Evropi pripisuje se tem večja vrednost, ker se ravno sedaj mudi v Berolinu ruski prestolonaslednik. — Državni proračun balansuje z 949 milijoni. Morna-ričnemu proračunu priložena spomenica pravi, da se vojne ladije sicer še lahko rabijo, vendar pa niso več popolnoma primerne potrebam najnovejšega časa. Razven ladij, ki se gradijo, treba si bo omisliti v kratkem še 4 oklopnice, 9 oklopnih vozn;h ladij, 7 križarskih korvet, 4 križarje 2 »aviso"-parnika in 2 torpedni divizijski ladiji. Skupni troški iznašajo 116,800.0000 mark, koji znesek se bo nazdelil na 10 let. V f rancoski zbornici je predvčerajšnjim predlagal poslanec Lanessan, naj se odbije od proračuna za Tonking znesek petih milijonov. To sta pobijala državni podtajnik naselbinski Delaporte in morna-rični minister, Flocjuet pa je stavil zaupno vprašanje. Lanessar. je sicer umakni svoj prddlog, a se izjavil, da je vsaka razprava o proračunu nemogoča, ako preti ministerstvo že zaradi petih milijonov z ostavko. Rumnnska vlada obravnava z vodji konservativne stranke, da bi se preprečila ministerska kriza v tem zasedanji. Toda upanja ima vlada malo na vspeh, ker so konservativci za trdno sklenili popolnoma izkoristiti pridobljeno stališče. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 21. novembra. (Odkritje nagrobnega spomenika msgr. And r. Einspie-lerja in slavnost cesarjeve 401etnice.) — Dne 14. t. m., kakor je bilo objavljeno, vršile ste se v Celovcu dve slavnosti, katere podrobneje opisati si štejemo v svojo dolžnost, kajti nismo se nadejali, da se bodete tako nepričakovano sijajno zvršili. Kdor pozna bližeje naše žalostne razmere, čuditi se mu bode, da sploh še moremo in smemo Slovenci v Celovcu javno nastopiti, kajti vsestransko in z vsemi sredstvi se pritiska na nas. Vendar da životarimo in da hočemo živeti še dolgo v jezo našim nasprotnikom, to dokazali ste naši zadnji slavnosti v polnej meri. Vsa pozornost slavnostnega odbora obrnena je bila v prvi vrsti na ljubljanske goste, kateri so došli z vlakom ob 1/i2. uro popoludne. Na kolodvoru pozdravljeni, odkazali so se taistim vozovi, ki so bili za nje pripravljeni, da se popeljejo v gostilno k „Sandwirthu" k obedu in se jim ondi odločijo tudi stanovanja. —Proti 724. uri popoludne podali so se pevci, nepričakovano mnogo ljudstva, nad 70 duhovnikov in blizo sto kmetskih zastopnikov, došlih iz vseh krajev slovenske Koroške, ua pokopališče v St. Rnpert, kjer so se vršile v cerkvi in pozneje na grobu molitve za dušo pokojnega in nepozabljivega nam ranjkega msgr. Andr. E i ns p i eler j a. Ko se je v cerkvi odpel »Officium defunctorum", zapeli so ljubljanski pevci prekrasno »Usliši nas, Gospod!" katera pesem in tudi ona „Nad zvezdami", ki seje pela po odpeti »Liberi" in molitvah na grobu, napravili ste na navzoče globok vtis, kajti opazili smo mnogo solznih oči. Obe pesmi bili 6te pa tudi moj-sterski in z nepopisnim občutkom pevane. — Govor na grobu moral je izostati. Zakaj da je to bilo kot neumestuo prepovedano ravno pri nas, ko je vendar imel govoriti na grobu duhovnik duhovniku, tega nam ni mogel nikdo povedati. Da smejo drugi, t. j. Nemci, brez ugovarjanja na grobu govoriti, o tem prepričali smo se malo dni pred našo slavnostjo, mi pa bi kmalu še moliti ne smeli na grobu v svojem materinem jeziku. — Ako še omenim, da se je sprevod iz cerkve proti grobu pomikal s križem na čelu, da ga je vodil preč. g. prošt dr. Miiller sam z veliko asistenco in da je bil grob kakor tudi spomenik lepo okrašen z umetnimi cvetlicami, krasnimi venci in nešteviluimi dragocenimi trakovi, večinoma v narodnih barvah, in da je bilo mnogo ljudstva navzočega, omenil sem vse podrobnosti prve slavnosti, ki se je za ves narod slovenski, a osobito za družbo sv. Mohora še posebno častno izvršila. Po 5. uri podala se je večina s pokopališča v gostilno k ,,Sandwirthu" in od tam preko 7. ure zvečer v dvorano hiše katol. rokodelskih pomočnikov, kjer se je točno ob 7. uri pričel izvajati program slavnosti 40letnega vladanja Njih Veličanstva presvetlega cesarja, katero je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico. — Vsi prostori velike dvorane in tudi sprednja soba bili so natlačeno polni občinstva. Mnogi so morali stati, in so to radi storili, da le slišijo lepo petje iu izvrstne govore. Deželni poslanec gosp. Gregor Einspieler je z veliko pohvalo govoril o krepostih našega svetlega cesarja. Dvorana je bila krasno okrašena s cesarskimi in koroškimi zastavami, na odru pa je bil razpostavljen doprsni kip našega presvetlega cesarja, okrašen z lavorjevim vencem in obdan z zelenjem in cvetlicami. Po končanem govoru zapeli so ljubljanski pevci avstrijsko himno, katero je vse navzoče občinstvo stoje poslušalo ter navdušeno klicalo ,,Slava I" presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. Igrokaz ,,Ali smem Slovenec biti?" predstavljen od nekaterih celovških rodoljubov, napravil je mogočen vtis. Prav posebno nam je pohvaliti tudi opereto »Vinska pokušnja", ki so jo štirji gospodje ljubljanski pevci tako lepo peli, da so si stekli burno pohvalo tudi od nekaterih navzočih (konservativnih) Nemcev. Petje sploh pa je bilo že tako dovršeno, da celo neki nam neprijazen nemški list pohvalno o njem govori. Burno pohvalo sto želi tudi mala Rožica Legatova s svojo deklamacijo »Moja Avstrija" in gospa Lendovšekova, ki nam je zapela s čistim, vežbanim glasom štiri prav lepe pesmice. Po dokončanem vsporedu vršile so se razne napitnice in navdušenost bila je nepopisna. Posebno izvrstno govorila sta gospoda dr. II r a š o v e c iz Slov. Gradca in Ivan Hribar iz Ljubljane. Kdor je to slavnost videl, mora začudenjem priznati, da veje v Gorotanu v novejšem času vse drug duh, ko še pred par leti. Koroška za Slovenstvo nikakor ni zgubljena, ampak mu obeta postati jako gibčen in zdrav ud! — Konečno naj še ome- (Dalje v prilogi.) Priloga 271. štev. „Slovenca" dne 24. novembra 1888. nimo, da se je nabralo za slavno družbo sv. Cirila in Metoda 06 gld. 94 kr. podpore. Došle so naslednje brzojavke: Ljubljana. V seji zbrano vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda javlja iskren pozdrav čestilcem presvetlega cesarja; čast, poštenje pa Einspielerjevemu spominu. Tomo Zupan. Maribor. Na grobu msgr. Einspielerja, očeta koroških Slovencev, zbrane pozdravlja prisrčno — župnik Voh, načelnik vehkopireške podružnice. Ljubljana. Slaviteljem Einspielerjevega spomina kliče srčni „živeli!" — odbor Matico Slovenske. Ljubljana. Večen spomin Einspielerjevemu imenu! Slava vsem rodoljubom koroškim! — Vred-ništo „Slove nca". Plibork. Živel duh Einspielerjev! Živele podružnice slovenske! Gabron. Konečno smatramo si še v prijetno dolžnost, izrekati na tem mestu svojo uajprisrčnejšo zahvalo častitim gospodom pevcem ljubljanske čitalnice, ki so nas počastili s svojim pohodom ter nas kratkočasili in razveseljovali ter s svojim prekrasnim petjem poveličevali naše slavnosti. Truda in požrtvovalnosti njihove povrniti jim nikakor ne moremo, a zagotovljeni naj bodo naše neomejene hvaležnosti, kajti pre-prijetne ure, ki so nam jih napravili s prepevanjem milih nam slovenskih pesnij, ostale bodo vsem onim koroškim Slovencem, katerim je bilo mogoče vdeležiti se naših slavnostij, vedno v najboljšem spominu. — Ravno tako zahvaljujemo se vsem drugim, ki so na kateri koli način pripomogli k temu, da so se obe slavnosti tako sijajno izvršili; kakor bodi tudi izrečena naša iskrena zahvala za vdeležbo in trud zastopniku glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, č. g. Ivanu Hribarju. — Živeli! Slovstvo. Drobtinice. (XXII. letnik. Vredil dr. Frane Lampe, profesor bogoslovja, vodja MarijanišCa. Izdala »Katol. družba.« V Ljubljani 1888.) (Dalje.) Drugi del »Drobtinic" obsega tri životopise: I. Gregor Rihar, duhovnik ljubljanske škofije, slavni slovenski skladatelj iu organist v stolni cerkvi ljubljanski; II. dr. Jakob Missia, knezoškof ljubljanski itd. V spomin petindvajsetletnice njegovega mašništva; III. Radoslav Silvester. Spomin petindvajsetletnice. O vseh treh se lahko reče, da so prav zanimivi pa tudi dovolj obširni, če se pomisli, da je bilo treba za prvi životopis posameznih črtic zbirati še le po ustnih sporočilih, in da druga dva popisujeta življenje in delovanje še živih oseb. Glede prvega životopisa slutim, da bi se bilo moglo najti morda še kaj več zanimivega pri še živili znancih r. Riharja. Ocenjevalec n. pr. lahko tu navede, kar je izvedel po nekem gospodu iz Riharjeve šole, da sta Riharjeve skladbe „na čisto" izdelavala ranjka duhovnika Škofic iu Žužek, prvi noto, drugi pa tekst. Gosp. pisatelj se v spisu dvakrat ponavlja, in sicer str. 93 in 110, ko pripoveduje, kako je Grogec popravil in zboljšal orgije v pograjski farni cerkvi. Oblika „pograjski" se početkom dozdeva čitatelju tuja. V opombi ua) bi bilo razloženo, da v Polhovem Gradcu govore tako pridevniški o samem sebi. Dalje si tudi ne morem domišljevati, kakšen je bil mladi Rihar, ko so ga videli ljudje po cesti teči „z robcem v ustih". (Str. 95.) Da preidem precej k tretjemu životopisu, omenim, da tu g. Kržič ne pripoveduje toliko o življenji Silvestrovem, kot o spodbudnem in marljivem delovanji ljudskega pesuika. Nič manj kot šestero šopkov pesniških cvetlic je sprejetih v oceno notranjskega pesnika - samouka. Ves tretji del »Drobtinic" je sestavljen prav mično, vrsti se lepa proza iu deklamacijski verzi. Vendar utegne zanimati bolj one, kateri v teku letošnjega leta niso čitali po raznih časopisih in slavnostnih knjižicah že sličnih popisov. Trajno vrednost pa ima brezdvomno še za naslednje rodove. Še pozui zanamci se bodo mogli prepričevati, kako smo bili Slovenci leta 1888 navdušeni za »dve kroni", papeževo in cesarjevo, in kako smo v besedi in pismu, v dejanji in resnici razodevali svoja srčna čutila. Proti kaki nepristojni oceni r. J. Virka pesem v prvem oddelku četrtega dela soje zavaroval g. vrednik že v »Predgovoru" z nastopnimi besedami: »Strogi kritiki se bodo morebiti izpodtikali ob nekaterih pesmih Virkovih, ki nimajo take oblike, kakoršue iščemo dandanes v pesmih. Pomislijo pa naj, da niso sedaj bilo zložene; zaradi vsebine in pa zaradi pesnika samega sem je objavil, da ne zapadejo pozabljivosti. Naj bodo tudi te drobtiue pokojnega blagega pevca v one predale pobrane iu ohranjene, v katerih se nahaja že toliko drugih njegovih. Torej je treba te pesmi soditi drugače, kakor proizvode iz sedanjega časa." Zares so, kakor pravimo večkrat, mile te pesmi Virkove. Pri pesmi: „Sv. Križ v šoli" je spodaj opombica, ki bi zopet potrebovala drugo opombico z naznanilom, kakšna je »procesija v šolo s trijančenjem". Silvestrov prevod (odkod?) »Sirotišnica" zdi se mi premalo jasen iu rime deloma hudo prisiljene. Tudi S. Bonaventura in Janko Leban sta poslala nekaj gradiva za pesniški oddelek. Drugi oddelek zadnjega dela »Drobtinic" je od-raenjen zabavi in pouku. Jaz izpregovorim le o treh spisih nekaj več besed. Prvi spis je »slika iz domačega kraja". (Spisal P. Ogrin.) Spis je prav poučen za rokodelski stan, čegar člaui so več ali menj prisiljeni zahajati v tujino, kjer se dostikrat tako odtuje domačim krščanskim navadam in verskim vajam, da jim potem kar mrzi krščansko življenje po katoliški veri. Sicer pa treba nekaj opazk. Kjer se (str. 218) pripoveduje, da je Tomaž stopil na domače ozemlje in brž začel popraševati po sestri in njenem stanu, treba bi bilo vendar povedati, s kom je prišel Tomaž v dotiko, da mu je mogel kar gladko vse razložiti o sestrinih razmerah; kajti v domačo vas dospč Tomaž še le po noči. Deležnik: zagledajočemu (str. 218) je nemogoč; zagledavšemu bi bilo tu prav na mestu. O materi bi bil preobrneni Tomaž že smel govoriti tako, kakor slovenski otroci, dobro vzgojeni, zmiraj govore, če tudi so že odrasli in starišev nimajo več: mati so rekli, me opominjali itd. Namesto »od katerega je govorila" se reče: »o katerem je govorila". (Str. 220.) Naslov drugega spisa se glasi: »Mož poštenjak". (Podpisan je —e—.) No, Zlatoperjev oče so bili res, rekel bi, mož »stare garde", katera je dandanes že skoraj izmrla, vsaj po onih krajih, kjer piha »lukamatija", ali kamor zahajajo tujci, agentje, razne baže novodobno blago. A če tudi jaz sicer močno obrajtam pokojnega Zlatoperjevega očeta, nekaj mi pa vendar ne more všeč biti, kar in kakor je zapisal o njem njegov životopisec. Str. 227 čitam nastopne stavke: »Premalo sem vam še povedal, kako je bil varčen. V gorenji hiši je bilo nabranih vse polno starin, kajti oče je vse shranil, kar je našel; kar je pa podedoval po svojih prednikih, vse to mu je bilo sveto. Tu je bilo vsake vrste železnine, žreblji, podkove, žage, noži, stare sekire, dve stari puški, dolg nož, rogjo od divjega kozla, srnjaka in jelena." Kdo ne spoznii, da izraz »sveto" v tej zvezi nikakor ni na pravem mestu? Že sploh moremo opazovati, da se ta pridevek dandanes mnogo zlorablja. In kako smešno neprimeren je ravno zgoraj! Sveti so bili Zlatoperjevemu očetu potem takem tudi: žreblji, podkove, žage, dve stari puški iu dr.; kajti o vseh teh posameznih rečeh se vendar ne more trditi, da bi bil vse kar tam kje našel. Sicer pa menim, da je mnogostranski delujoči g. vrednik prezrl to napako v naglici. Životopiscu Zlatoperjevega očeta še to povem na uho, da je njegov vzornik pregloboko segel v razlago sv. pisma, če je trdil, da so si morali Izraelci tiste prepelice ravno kuhati. Sveto pismo (II. Mojz. 16) molči o tej zadevi, in se torej ne more trditi, ali so Izraelci raje imeli prepelice kuhane ali pečene ali ocvrte. Tudi je mogoče, da so že kar pečene dobivali. Saj je morda ostal še od tistega časa, ko je ta jed prenehala, vpraševalni pregovor : Ali meniš, dati bodo kar pečene ptice v usta letele? (Konec prih.) Dnevne novice. (Mestni zdravstveni svet) je zboroval dne 21. t. m.; pod načelništvom gosp. dr. viteza Blei-vveisa zbralo se je jednajst članov. Mestni fizik g. dr. Roblek jo poročal o zdravstvenem položaji Ljubljane v minulih mesecih. Iz poročila se razvidi, da je zdravstveno stanje povoljuo. Obžalovati pa moramo, da je zbor zavrgel njegov predlog, da se branjevcem prepove prekupovanje sadja, jajc, perut- nine itd. Iz zdravstvenih ozirov morda ui vzroka, da bi se prepovedalo prekupovanje, a je več druzih razlogov, da bi se ta posel prepovedal sitnim ba-buram in drugim. Živahna debata je bila o kanalizaciji ljubljanskega mesta; debate so se vdeležili gospodje: dr. Kapler, dr. Gregorič, inžener Duffe in dr. Zupanec. Konečno bili so vsprejeti predlogi: 1. Mestni zdravstveni svet želi odposlati jednega člana v odsek, ki se bode volil v mestnem zastopu, da pouči kanalizacijsko vprašanje; 2. Prosi se mestni magistrat, naj di't izdelati načrt o situaciji iu globočini mestnih kanalov, ker bode le na podlagi takega načrta mogoče odločiti se za primeren sistem v Ljubljani. Dalje je bil vsprejet predlog g. dr. Gregoriča, da se opusti razkuževanje stranišč, ker je brezvspešno. Konečno je bil vsprejet predlog viteza Zittererja, da se priporoči mestnemu fizi-katu in ravnateljstvom tukajšnjih šol, naj večkrat pregledajo dijaška stanovanja, ker so večkrat vzrok kužnim boleznim ; šolske sobe naj se večkrat prezračijo. (Razpisane ustanove.) Deželni zbor kranjski, trgovska in obrtniška zbornica, zastop glavnega mesta Ljubljane in kranjska hranilnica razpisujejo več ustanov v letnem znesku po 50, 60, 80 gld. za učence in učenke obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, kakor jo razvidno iz inserata v današnji številki. Prošnje naj se pošiljajo z ubožnim listom c. kr. vodstvu strokovnih šol do 15. decembra t. 1. (Za sadjarje.) Opozarjamo sadjarje na današnji inserat g. R o h r m a n n a, ki se vsled znižanja voznih tarifov južne železnice za sveže sadje pogaja z večjo firmo radi kupčije več vagonov plemennih, odbranih zimskih namiznih jabolk. On prevzema odbrano sadje v sodčkih a 200 do 300 ali v zabojih a 80 klg. in sicer na postajah: Postojina, II. Bistrica, Kilovče, Ljubljana, Litija, Logatec, Št. Peter, Zidani Most, Selnica, Videm in Brežice. Ker je za prodajalca in kupovalca najbolje, da se ognejo »mešetarjev", in ker bi sadjarji težko imeli posamezno blaga za cel vagon, naj so torej združijo in skupno g. Rohrmannu pošljejo ponudbe. (Vabilo) k »Sokolovemu jour-fixu" kateri bode danes večer v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Začetek ob 8. uri. Vspored: 1. Pozdrav. — 2. »Sokol v Goric.i" Predstavljata Janez Udriha in Bombissimi Garibaldi. — 3. Venec narodnih pesnij. Pojete gospodičini. — 4. Prvikrat na Dunaji. Spomin na lačne dni. Bere gospod Slavko. — Mej vsemi točkami poj6 iz posebne prijaznosti gospodje čitalnični pevci. — Nadejati se je prav zabavnega večera, na kar še jeden-krat opozarjava vse gospode brate. Gostje dobro došli! Anton Ziigorjan. Dragotin Hribar. (Poročil) se bode mestni živinozdravnik gosp. Pavel Skale z gospico Minko Druškovičevo. Danes zvečer bo »Sokol" nevesti priredil stanovičko. (Slovensko gledališče.) Predstavljala se bode jutri burkavpetih dejanjih »Gosi in gosko", iz poljščine v češčino prevel Arnošt Schwab-Polabsky, iz češčine poslovenil J. Bedenek. (Ostalina pokojnega J. Volčiča.) Kakor poroča »Naša Sloga", zapustil je pokojni isterski rodoljub Volčič okolu 5000 gold. To se dd le tako tolmačiti, ker je bil Volčič jako varčen iu skromen. Dedičem svojim imenoval je cerkev v Žareč j i, kateri je zapustil tudi svoje knjige, da jih cerkvena uprava razdeli in razposodi. Mej ostalino je tudi hranil-nična knjižica za 3000 gold., katere je volil škofijskemu konviktu v Trstu. (Zgorel je) dne 19. t. m. v Trbovljah 41eten otrok delavčeve soproge Neže Tome. Ta je zapustila stanovanje in zaprla otroka v sobo, kjer jo še gorelo v peči. Otroku se je vnela obleka, da se je opekel in umrl. (Katoličani v Bosni.) »Linzer Quartalschrift" piše: Od leta 1879. pomnožilo se je število katoličanov v Bosni od 209.400 na 266.000 in v Erce-govini od 59.000 na 71.000. Celo zagrizeni moha-medani priznavajo blagodejno delovanje katoliških redov; mohamedanska in zaradi fanatizma zloglasna verska družba »dinastov" je darovala v Gradačcu — frančiškanom zemljišče za cerkev, (Parobrodna zveza med Reko, Marseljem in Četo.) Neka italijanska družba namerja vrediti redno vožnjo med Reko, Marseljem in Četo, in sicer odplul bo vsak mesec dvakrat parobrod iz Reko v imenovani mesti. Telegrami. VfcmciiHkM »}»oro«'i(o. liovonibra. Tis/,a pred-o podaljšanji linančne Budimpešta, 24. loži postavni načrt poravnave s Hrvatsko. Budimpešta, 2:1. novembra. Orožni odsek je nepremenjeno potrdil postavni načrt o do-mobranstvn. Peterburg, 22. novembra. „Journal do St. Pet." preklicuje poročilo lista „Times" o tajni pogodbi mej Eusijo in ICoreo. Pariz, 24. novembra. Republikanski listi pravijo, da so je iznašel nameravani vladni prevrat zaradi tega, ker hočejo dotičniki odvrniti pozornost od samovladnega počenja-nja. Oassagnac vstraja pri trditvi, da imata on in Boulanger neovržljivo dokaze. Zadeva se bo danes razpravljala v zbornici. Strasburg, 2:5. novembra. Vesti o izgredih vojaških novincev so izmišljene. Žalostne prikazni v trgovini. Popolnoma opravičeno čujejo se vedno z nova pritožbe trgovinskih in industrijskih krogov, da naše postave niso zadostno strogo nasproti roparskemu krdelu, ki napada vso stroko brez izjemo, da 1 >i obogatil na prijeten način od truda in žrtev drugih ljudij. Posebno pa jo grajanja vredno, ako preplovi tako požonjanje tudi zdra-vilstveno polje in ako se kaj tacega eelo pospešuje iz dobič-karije. Tako se je opazovalo, kako so se 10 let sem znani in od največjih zdravniških veleumov preskušeni in priporočljivi švicurski svaljeki lekarnarja Rih. Brandta mnogo bolj ali manj slično ponarejali in tudi to ponarejeno blago prodajalo. Občinstvo naj je tedaj pri kupovanju vedno previdno in naj so ne da s slepilnim prigovarjanjem premotiti, da bi vzelo druge, nego pristne Rih. Bran d to ve švicarsko svaljčke. Zahtevajo naj so vselej s posebno pazljivostjo na krstno ime H ili. Brandtovi švicarski svaljčki. Pazi naj se na to, da je na škatljici kot etiketa bel križ na ru-dočem polji in zaznamovanje: Rih. Brandtovi švicarski svaljčki. Zavrnejo naj se vse drugačne škatljice. (16) S VABIL O. Izdelovatelj cerkvene posode nam pošlje to-le: Posrebrcne reči. Kakor skušnja uči, so kupovalci po-srebrenih reči mnogokrat v veliki zmoti. Vzrok se pač po vsoj pravici smo iskati v množini imen, katera so tem rečem dajejo. Alfonid, levkonid, kristofle, plake, kinasrebro, alpaka, in znabiti še cela kopa druzih imen se rabi za posrebrene stvari, ne da bi so večini kupovalcev le dozdevati moglo, da take izraze večidel izdelovalci samovoljno in le zato izbirajo, da nevedne kupovalce laglje premotijo. Gotovo jo koristno, navesti reči, katere so vsak dan rabijo in katere so iz nežlahtne kovine ter so dajo z drugo žlahtno kovino enakomerno in trdno prevleči. Take prevleke ohranijo stvarem dolgo časa belo barvo in zabranijo, da so ne napravi zdravju škodljivi zeleni volk. Najboljša, zaradi trdosti in bele barve najbolj pripravnih, pa tudi najdražja podloga za posrebrene reči je novo srebro, po starem „pakfong". Obstoji iz bakra, ni-kelna in cinka ter so imenuje tudi argentan. nikelnov baker, na Francoskem mailleehort. Zaradi visoke cene se novo srebro (pakfong) le za taka orodja rabi, katerih površina zaradi pogoste rabo veliko trpi ter se vsled tega močno odrgne, ker bela barva je za oko prijetna, akoravno se posrebrenje tudi izgubi. V prvej vrsti spadajo semkaj žlice, noži. vilice. Galvansko po-srebreno novo srebro (pakfong) ima v trgovini imena: kinasrebro, perusrebro, alpaka, alfenid, kristoflekovina. Druga vrsta podloge pri posrebrenem blagu je medenina (mesing). Obstoji iz bakra in cinka ter se rabi za podlogo pri orodji, katero se tako kmalu ne odrgne in katero se ne rabi za namizno in pitno posodje. Za cerkvene posode, za lepotičjo (galanterijo) itd. se pa medenina prav lahko rabi za podlogo, posebno še zaradi primerno nizke ceno. Škoda je le, da izdelovalci nimajo navade, podlogo po-srebrenih reči puncirati ter s črko N ali iM zaznamovati, zato kupovaleu drugo ne ostaja, kakor zanesli se na poštenost prodajalca. Pa če je kupec io nekoliko stvari vešč, lahko se bo prepričal, kaka roba da je, ako na primernem kraji (pri posodah zdolaj na dnu) z ojstriin nožičem srebrno površino nekoliko ostrže. Posrebrene reči naj se nikar v novih jelovih skrinjicah, v slabo prezračenih prostorih, v močno zaduhlih sobah, blizo stranišč, v slabem svilnatem papirju ne hranijo, ker rjave. Posebno je treba varovati se preostrih čistilnih sredstev, katera v kratkem tenko in mehko srebrno površino razjedo. Najbolj škodljivo je znano čistilno mazilo (Putzpomade). (1) Dunajski strokovni list „Metallarbeiter". Umiri i so: 20. novembra. Marija .Tamnik, posestnikova vdova, 70 let študentovske ulice št. 9, marasmus. — Janez Samide, tesar' 56 let, Kravja dolina št 11, pljučni edem. ) V bolnišnici: 21. novembra. Martin Kramar, delavec, 28 let, hydrop netim othorax. Tržne cene v Ljubljani dn^ 21. novembra. 1 gl.|kr. gl.|kr. Pšenica, hktl. . . . 6 34 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 70 j Rež, ..... 4 22 — 90 1 Ječmen, „ . . . 4 22 •Jajce, jedno — 3 i Oves, „ ... 3 09 Mleko, liter .... — 8 j Ajda, „ ... 4 22 Goveje meso, kgr. . Telečje „ ,, — 56 j Proso, „ ... 4 39 — 48 Koruza, „ ... 4 39 Svinjsko „ „ . — 45 j Krompir, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ — 32 Leča, „ ... 12 — Pišanec..... — 30 Grah, „ ... 13 — Golob ..... — 18 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . 2 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 32 Mast, „ — 80 Drva trda, 4 □ mtr. 6 80 Špeh svež, „ — 54 „ mehka, „ „ 4 40 C EP B Čas S t a a j o Veter V r e iu e > i*. ■IsS 1 K « G opazovanja ?.rulrf>mcra t m in toplomeru po Colziju 23 7. u. zjut. 2 u. pop. 9. u. zve«. 745 4 745 8 746-1 — 8 0 48 1-2 si. svzh. si. vzh. M jasno n 0-0 Srednja temperatura —2 0° C., za 2'7° pod normalom. I)uiiaj.Hka borza. (Telegrafično poročilo.) 24. novembra. Papirna renta a% po 100 gl (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 , „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . Pap;rna renta, davka prosta..... Akcije avstr.-ogerske banke ... . . Kreditne akcije ..........307 Cesarski cekini ..... ..... 5 Nemške marke ........59 81 gl 85 ki. 82 109 97 877 75 80 „ 45 ,. 10 „ 77 „ 77'/v Razpis ustanov. (i) Deželni zbor kranjski, trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, zastop glavnega mesta Ljubljane iu kranjska hranilnica razpisujejo več ustanov v letnem znesku po 50 gld., 60 gld., 80 gld. /.a učence in učenke obrtnih wtro-koviiih šol v Ijjnbljani. V posebnih slučajih moreta so jednemu prosilcu tudi dve ustanovi po 50 gld. podeliti. Tisti, kateri se hočejo potegovati za te ustanove, morajo se s prošnjami in z ubož-nim listom obrniti do c. kr. vodstva strokovnih šol ter jih tam izročiti (10) kovaški mojster. e)f® c r>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXOOOOOC\ B B B Vsled znižanja voznih tarifo v južno železnice za sveže sadje, pogajam se z večjo firmo radi kupčije več vagonov po plemenih odbranih in Vas uljudno vabim, da mi ponudbe z uzorci blagovoljno v kratkem dopošljete. V. H. Rohrmann, Ljubljana. dobiti so Bukvami komati po Jeden krajcar v Katoliški v Ljubljani Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča | Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto !j| trgovina z železnino in orodjem moHtiil trg lO., vsa vrtnarska orodja, kakor iV.di orodja za sadjerejo in obdelovale sadnih dreves, in sicer: drevesna c.terguljo, škarje za gosenice, ročni lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ŠČetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (38) Za domačo rabo! Tkano sukno najfinejše in najmočnejše vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro platno, fino sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, belo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (ovitih), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah (2) društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem. Cenilniki in obrazci na zalitevanje zastonj in franko. Naše platno je po katoliško-obrednih predpisih popolnoma pripravno za in altarno b®*" b fi k DR- VALENTINA ZAltNIKA ZBRANI SPISI. I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura l)ije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročni podpis. — Cena knjižici je 1 g](l., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v .NARODNI TISKARNI" v Ljubljani. (2) Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzi:, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču. zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Bradj-, Krcmžlr |na Moravskem]. Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora_ biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki ie pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristno so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piceolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baecarcieh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lok. Dominik Rizzoli, lok Hergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (40) Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kiueSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot mvj itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi jo predložil načrt. Staro roči popravim, ter jih v po- zlatim in posrebriin. Čč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati isto nefrankovane (2) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. | Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franZaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton ttbreza, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelonburgovo ulico ftt. Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO Klin višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in franko na zalitevanje. izdelovatelj cerkvene posode itd. i^jn?>i jiuiii sv. Petra cesta St. 27. Priporoča svoje izdelko prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (8) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. XXXXXXXXXXXXXXXXXX x Brata Etocrl, * X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X i'1 napisov. X X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X J l^J ** X g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenom oljnatem firneži najfineje naribane in boljše y nego vse te vrste v prodajalnah. ^ Cenilce na sEa.hte~va.nJe. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxx Na tisoče odrezkov in koscev sukna za (6) jesensko in zimsko rabo pošilja lo proti poštnemu povzetju ali poprejšnji gotovini pobijaje vsako konkurenco, in sicer: 3*10 metra sukna, debelega in močnega (za moško obleko) gl 3-10 metra sukna, debelega in močnega, pa boljšega ,, 3-10 metra sukna, debelega močnega in finega ,, 3l10 m. najfinejšega sukna ,, 3-10 inetra izborno iinega sukna ,, 2-10 metra zimskega sukna (za zimsko suknjo) ,, 2 10 metra finega zimskega sukna , 1'70 metra surovega sukna fza eno suknjo) , 3-25 metra črnega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo) , 3*25 metra črnega finega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo) , Sukno vsake vrste cen«'je lto <> unjiiižjili oenali. (06) Cenilniki gratis in franko. Gospodu G.PICCOLI-Jl , lekarju „pri Angelu" ■ v Ljubljani. Moj sin jo trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga je ta bolezen vsega shujšala in skoro uničila. Pri njem poskušal sem vsa sredstva, ki nam jih naša včda zadaje in tudi nisem pozabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zboljšek bil je le za malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esenco za želodec, in vspeh je bil tako nagel in sijajen, da je moj sin porabivsi samo 6 steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem vspehu morem Vašo esenco le najgorkojo priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu 1887. razglasite. O) Dr. Leon Levi. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstno politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnato modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizkej ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. v/ Cenilnik s podobani zastonj in franko. ! Vsi stroji za kmetijstvo? poisclino /n isednnjo ctol>o. Škoporeznice po najnovejših sistemih. Izdelovanje v 30 raznih velikostih in jaiučeno izvrstnih sestavah; najceneje in"pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi na zahtevanje zastonj in franko. — Na vsako vprašanje se radovoljno odgovarja. *i*3> Jamči se za najboljši materijal in izborro delovanje strojev. Posredovalci se vspvejmo ter dobro plačajo, isto tako pošteni agontje. (4) I razpošilja svoje jako solidno in trajno izdelane težke, '^masivne plahte po nastopnih čudovito nizkih cenah: [Konjske plahte najboljše vrste, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, s sivo podlago in živimi bordurami, goste in gorke, komad samo ■ B "»G Na stotine jtriznalnih pisem. „Vaši uzorci so došli ter Vas prosimo sedaj, da nam pošljete 24 komadov po gld. 1.50, 12 komadov a gld 2.50 in 17 komadov po gld. 3.50. Oskrbništvo vordernberSkega rudnika". Razpošilja so v vse kraje po pošti, železnici ali ladijah proti poštnemu povzetju ali poprej poslani gotovini. Naslov: (6) Tovarniška zaloga konjskih plaht A. CrANS, Dunaj, III., Seidelgasse 4. O to v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža, (7) in se vsak dan s pošto razpošiljajo. p %a?Do priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, lestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodovanje, dvat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. M? *a J s«. H» j® ira , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi so dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. ZKsm. j|»«»BJ«tt'w«» r (39) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. jpjp Tudi se dobiva zmirom sveži dorski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojen je polja. CI