REDNI.STVO ZARJE jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 Iin ijDa nadstr.). Uradne uro za stranke so od 10. do 11. poldne in od 5 do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in I azmkov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma bo ne w’«p sprejemajo : : : < ROCNINA: celoletna po poSti ali s poSiljnnjern na dom za Kv»‘r°‘0«rako in Bosno K 21-60, polletna K 1080, četrUetna 0‘40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za > ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86’—. : : Posamezne številke po 8 vin. Štev. 370. ■ ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ * OPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in cd 3. do 7. zvečer. Inserati: cnostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, poslana n: in reklame 40 vin. t.. ..it ■ lejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma so ne sprejemajo. Reklamacijo listo so po&tnine proste. ■ -.....—» ...... — —----------------------------- -im . i, i _a.— V Ljubljani, v petek dne 30. avgusta 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. «i,„^aria izhaja vsak dan ob 11. dopoldne In ane naročnina Za avstro-ogrske kraje: ............................K 2160 L°”Vn*a.......................................................1080 mit / .540 ®ese*«a . * . „ 180 ... , Za Nemčijo: S1*1"0........................f , , K 26 40 tttn« • *............................................... 1320 2,etna 660 “Všečna , 220 , Za ostalo inozemstvo celoletno 86 kron .cer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-°čnino je pošiljati naprej. , Posamezna številka 8 vin. v administraciji 111 tobakarnah: „. v Naročnina se pošilja pod naslovom s Uprav ^»tvo . Za rje« v Ljubljani. Besede in dejanja. v I V°. pogledamo na velike uspehe, ki smo jih snip do^ dobrega leta z »Zarjo« dosegli, Prim0) biti D0 vsc^ Pravici veseli. Ampak če lchkor- 0 izvrSen0 delo z delom, ki bi ga bili bi ga bi,i morali opraviti, ne smemo Čas Zti( aj° nad vsako stvarjo nos, ki Jim ni po *° Ji, če je stvar rdeča, in ki bi prav tako god-če bi jo belo ali zeleno prepleskali. Amin n.lal° ,.tianj nam ugaja finančni položaj lista Pryateljem svojim ne razodenemo nobene ,če povemo, da razmerje med »Znri '*n izdatki še ni uravnovešeno. Dohodki opm™ u, ^edno ne zadoščajo za pokrivanje in iji Izdatkov, ki jih terja velik dnevnik in Xw no mora izvršeyalni odbor prispevati Ski 0vat’ znatne zneske drugim agitacij- am namenom, ki niso nič manj potrebni in 'št » i ka^0r **st- fe razmere, vsled katerih za-2 ?ia važno delovanje na drugih poljih, so ne-2asfVe:. da .čimPre! odpravimo, moramo Drpi i** \Se sv°ie sile in odnehati nc smemo $ino seižfio .do1lodk> »Zarje« tisto vi- ~ bo vec lfnančno° breme!*’ "S‘ množitevPorniložitev dohodkov, po-sodruanm Je zaenkrat najvažnejša jJu J? nev moremo ob koncu meseca linhi vnf- pPP°rocati. kakor da se te dni z vso nnd' i •!" 2 vso vztrajnostjo in požrtvoval- st i *° nabiranja novih naročnikov. Za J:rar'karsko dolžnost naj smatra in v Čast naj j Šteje vsak sodrug, komur je napredek Sočiju ‘sticne misli pri srcu, da oprosti stranko tež-. Ka bremena, ki ovira vsako svobodnejšo gi-Se ie< vsa^° rodovitno delovanje. S tem, da It. v,ezeš na komodno klop in da modruješ, jj. Ko bi se dalo poboljšati to in ono izpopolniti, k se nič storjenega. Nasveti so še cenejši ka-borovnice, ampak za izpeljavo je treba (J^rJa; vsaka reforma pomnoži izdatke in dober gospodar pomnoži izdatke šele potem, ko je povečal dohodke. Vsak, komur je v resnici do tega, da se list neprestano zboljšuje in izpopolnjuje, hajdi na delo za pomnožitev naročnikov! Ene želje pa ne moremo ob tej priliki zamolčati: želimo si ožjih stikov z delavskimi zaupniki, želimo si več sodelovalcev. Delavsko časopisje, delavski dnevnik je najboljše orožje v naših bojih, ampak treba ga je tudi izkoristiti in izrabiti. Tega se nismo še dodobra naučili. Kakor je drugod uredništvo socialističnega lista središče vsega strankinega gibanja. tako mora biti tudi pri nas! Dočim so stiki z vnanjimi kraji mnogoštevilnejši, so v tem pogledu razmere v Ljubljani in okolici najslabše, dasi bi bil kontakt tukaj lehko najtesnejši in najneposrednejši. Vsakdanja pot delavskega zaupnika, ki deluje v enem ali dru-gem odboru, bi morala biti v uredništvu. Če bi za svoje delo uporabil tudi list, bi si znatno olajšal svoje agitatorično in organizatorično delovanje, na drugi strani pa bi s hitrimi in točnimi informacijami zbudil in pomnožil zanimanje za list med čitatelji. Z željami in z besedami, četudi so dobro mišljene ni še nič pomagano; treba je resnega in požrtvovalnega dela, ki je vseh sodrugov dolžnost! Nemško nacionalni advokat v rokah .Jugoslovanov41. II. NeinŠkonacijonalni Heine in »Jugoslovanski Železničar« pišeta: »Danes ni hujših nasprotnikov »papirnatih resolucij«, ki niso obvezne za vlado, kakor so socialni demokratje, čeravno so oni sami decembra meseca 1911 tudi glasovali za resolucijo, tičočo se 38 miljonov za železničarje.« Socialni demokratje stremejo za tem, da dosežejo postavno ureditev dolžnosti, pravic in dohodkov železniških nameščencev v parlamentu, ker so meščanske stranke odlašale lansko jesen to postavno ureditev, tako da je postalo sploh dvomljivo, ali se zvišajo železničarjem v začetku leta 1912 dohodki, so socialni demokratje začasno odstopili od zahteve po novi službeni pragmatiki železničarjev in so se zadovoljili z 38 miljonsko resolucijo. Pred glasovanjem o resoluciji je sodrug Tomschik opozarjal zbornico in vlado »da to ni navaden resolucljski predlog, ampak da čaka 220 tisoč železničarjev na izvršitev tega predloga, kateri niso navezani le na milost parlamenta, kterim je temveč mogoče, da dosežejo z lastno močjo, kar Jim gre, če se jim odbije po krivici.« Ker vlada zahteve železničarjev le deloma izvedla, zahteva ugled parlamenta in ko. rist železničarjev, da vlado z zakonom in sicer s finančnim zakonom prisili da do zadnje pičice izvrši te zahteve. To je nameraval sodrug Tomschik s svojim dodatnim predlogom k § 2. proračunske predloge. A v tem trenotku so meščanske stranke izdale koristi železničarjev. Nemškonacionalni Heine in »Jugoslovanski Železničar« trdita, »da imamo uradniško vlado, katere ni mogoče prisiliti k izvršitvi re- solucij, ki jili je sklenil parlament«. Sedaj sede v vladi kot zastopnik češkega meščanstva minister javnih del, Trnka, gotovo dober Slovan, kot zastopnik poljskega kola parlamentarec, poslanec Zaleski, ki je finančni minister, med tem ko vidi nemški »Nationalverband« v osebi pravosodnega ministra dr. Hoclienburgcrja svoje nemško posestno stanje v kabinetu. Zaman se skušata izgovarjati Heine in »Jugoslovanski Železničar« na vlado, ki ni uradniški, temveč mešan kabinet. Nadalje pišeta nemškoradikalni Heine in »Jugoslovanski Železničar«: »Še pred glasovanjem o tej resoluciji v plenumu državnega zbora je dala vlada odločno izjavo, da z ozirom nafinančni položaj države in posebno z ozirom na deficit odnosno pasivno bilanco državnih železnic ne more izpolniti v polni meri resolucijskih zahtev, da more samo okroglo 21 milionov kron dati za zboljšanje železničarskih prejemkov.« Hočemo predočiti železničarjem, kako je Heine kot poročevalec v odseku za državne nameščence dne 16. decembra v zaključni besedi govoril o 38 miljonski resoluciji: »V vsakem slučaju, ko so prišli železničarji s svojimi nujnimi zahtevami, je izjavila vlada, da pokritje mnogih v principu upravičenih zahtev z ozirom na vladajoči deficit ni mogoče. Vprašam tedaj visoko zbornico, ali so ti uradniki v eksekutivi, ki noč in dan v prometu, v delavnicah in pri vzdrževanju proge opravljajo svojo težko službo, krivi, da uprava centralnega vodstva v ministrstvih in ravnateljstvih stane mnogo več, nego je dopustno za zdrav trgovski obrat? ... Tekom razprave se je pokazalo, da ima visoka zbornica resno in odločno voljo, zahtevati od vlade ne le to, da bodo predlogi sprejeti, temveč, da bodo tudi v polnem obsegu Izvršeni.«* Sedaj pa piše Heine v »Jugoslovanskem Železničarju«: »Ce je bil torej po vladni izjavi vkljub temu soglasno sprejet 38 miljonski resolucijski predlog, je hote? državni zbor s tem le še bolj poudariti upravičene zahteve železničarjev in poleg tega pa tudi to, da se mora regulacija železničarskih plač in mezd brezpogojno izvesti v tem okviru.« In nemškonacionalni Heine in »Jugoslovanski Železničar« vprašata: »Ali se je v tem kratkem času od meseca decembra 1911 pa do meseca julija 1. 1912 toliko izboljšalo stanje državnih financ v splošnem in bilanca državnih železnic v posebnem, da je prišel trenotek, da more vlada izdati še ostalih 17 miljonov za železničarje? Na to vprašanje je treba odgovoriti z odločnim ne!« Če bi bilo to res tako, kako sta mogla potem isti Heine in krščansko-socialni poslanec Kemetter dne 5. marca 1912 vladi predložiti interpelacije, kedaj bo vendar enkrat vlada voljna dati železničarjem še ostalih 17 miljonov? * Protokol državnega zbora, XXI. zasedanje, 4G. seja, stran 2333. E,,,|LE ZOLA: Rim. £k ^azun tega je moril Pierra še drug obup, ftiniiLA cal in ni mogel najti nobenih pravih rilo to dvojToL^ le ,r'a gasilstvo, ki je umo-prirode Ona i« fi kakor uničujoče povračilo »ese darilo svotS h ol?!iubi,a Devici, da pri-soprogu vse s™?* ^evištva samo izvoljenemu Prisego kakor ZIV jenJe ie krvavela pod to naposled v SL ^ , fPokorniŠko srajco, da se je Poželjenia S? ’ J na od kesanja, goreča od toožu v n’ x. 7 a,a’ vsa vrgla ljubljenemu 2adnle* In vdala se je z blaznostjo dektv« Pr°testa — zadostovalo je brutalno žnift ° grozeče ločitve, ki jo je upozorilo na l]ubeyn!n-r pr*v?dlo nazaj do instinkta splošne Zonef i ,® biI z°Pet poraz cerkve, to je bil ilce c J? , se,alee kali, ki združuje dvo-Se cerk* °- večT, °P,0dujočo kretnjo. Četudi ^oknm ■ ni P°m ? v dobi renesanse pred na-Hert. !Z stanh niTlskih lal »kopanih Vener »os fo •lIov’ s,e vendar boj nadaljuje z vso bes-Vva.^' VS^kn u.ro ??ze novi- °d soka pre-v bor£s ’ ž,v ieT”a ,ačn' nar°di, da porušijo »taro,! Zvezo, ki daje le še poželjenje po smrti, na vc»u.toliško zgradbo, katere zidvje že ei1 koncih in krajih poka. le jJ1 trenotek je imel Pierre občutek, da ^iveiv.snirt te oboževanja vredne Benedete Feda|J^ nesreča zanj. Gledal jo je in gledal in 0tlca !,n -xMIze ga pel^e v očeh. Ona je do > ^atiif-!1 s*'ko nie£°vih sanj. Kakor snoči ^nje n'11! pr^d,papežem je čutil propad svoje n- , jno Pričakovanega vstajenja h3dosti -ui ! se Preobrazil v Rim, poln t/1 kni1,!nn.ag'n^ ^daJ te resnično vse h *ev vV ’ katoliški, kneževski Rim je ristelji p °.r kip iz marmorja leži 119. smrtni h? trDi"iin\f°1 ni m°gel do ubogih in malih, hl^Hrn ir?-, 1 ga sveta> in zdaj' ie umrl z one-bLeDoz«o l }? Sv°ie sebične strasti, ko je bilo r°dil otj? jiubezen in ploditev. Nikoli več ne °k; stari rimski dom je poslej pra- zen neploden, in prebujenje ni več mogoče. Pierre, čigar dušo je draga pokojnica zapustila obdovelo v žalovanju za tako velikimi sanjami, je občutil, videč jo ležati tako negibčno in ledeno, tako bolest, da je čisto oslabel. Je li mu medla dnevna luč, v kateri sta se bleščali rumenkasti pegi dveh sveč kakor dvoje slabot-zvezd, skalilo vid? Ali ga je bila omotila v mrtvaškem zraku še težja dišava rož kakor pijanost? Ali mu je šumelo večno mrmranje za njim mašujočega duhovnika tako v glavi, da ni mogel najti svojih molitev? Zbal se je, da se zgrudi na stopnici, pa je trudoma vstal in stopil na stran. Ko je potem pobegnil k oknu, da bi se odpočil, je tam na svoje začudenje našel Vikto-rino, sedečo na napol skriti klopici. Donna Se-rafina ji je tako ukazala; iz tega kota je pazila na svoja draga otroka, kakor ju je imenovala, in ni putila vstopajočih in odhajajočih iz oči. Ko je opazila, kako je bil mladi duhovnik bled in blizu omedlevici, ga je takoj povabila, naj sede. »Oh,« je globoko vzdihnila, in potem dejala prav tiho: »Naj imajo vsaj to veselje, da bosta drugje skupaj živela, da se na drugem svetu zbudita v novo življenje!« Nalahno je skomizgnila in odgovorila tudi z zelo tihim glasom: »O, gospod abbč, zbudila! čemu? Veste, če je človek mrtev, tedaj je pač najbolje, da ostane mrtev in da se ne zbudi. Uboga otroka sta imela na svetu dovolj hudega; ne sme se jima želeti, da bi se še kje iznova pričelo.« i a naivna in globoka beseda neizobražene brezvernice je pognala Pierru grozo skozi kosti. In njemu, njemu so včasi ponoči ob nenadni misli na nič klopotali zobje od strahu! Zazdela se mu je junaška, ker je niso vznemirjale misli večnosti in neskončnosti. Oh, če bi imel ves svet mirno brezvernost, to modro, jasno brezskrbnost priprostega francoskega ljudstva — kakšen nenaden pokoj, kakšno srečno življenje bi lahko zavladalo med ljudmi! In ker je čutila, da je vztrepetal, je dodala: »Kaj pa naj bi še bilo po smrti? Človek si pač zasluži spanje; to je še njvečja to-! lazba. Ce bi ho‘r-1 Bog nagraditi dobre in ka- i znovati hudobne, bo imel veliko opravka. Je j li taka sodba ploh mogoča? Ni li dobro in slabo ! v vsakem človeku tako zmešano, da bi bilo najbolje oprostiti ves svet?« »Ali ta dva, ki sta bila tako vredna ljubezni, tako ljubljena, nista živela,« je zamrmral. »Zakaj se ne bi človek napravil nekoliko veselja in verjel, da bosta drugod naplačana in v večnem objemu vnovič živela?« Zopet je zmajala z glavo. Ne, ne... Saj sem vedno pravila, da moja uboga Benedeta ni imela prav, ko se je mučila z mislijo na drugi svet in se odrekala svojemu ljubemu, ki je tako hrepenel po njej! Če bi bila le hotela — jaz bi ji ga bila privedla v sobo, brez stanovskega urada in brez župnika! Sreča je tako redka! Pozneje, kadar ni več časa, pa človek obžaluje in se kesa!... Da, to je vsa povest o teh dveh ubogih srcih. Prepozno je zanju, mrtva sta, in nič ne pomaga, če ju vzdigujemo med zvezde — glejte, če je človek mrtev, je mrtev; zdaj ju objem ne greje in ne hladi.« Zdaj so tudi njo premagale solze; zaihtela je. »Ubožca, ubožca! Ako Človek pomisli, da nista imela ne ene lepe noči, zdaj pa je velika noč, katere ne bo nikoli več konec!... Le poglejte ju! Kako sta bela! In pomislite, če ne bo od teh glav na blazini ničesar več kakor kosti, če se bodo objemale le še kosti njunih rok?... Oh, naj le spita, naj le spita! Vsaj ne vesta, saj ne čutita ničesar več!« Zopet je nastal dolg molk. Pierre, trepetajoč od groze svojih dvomov, od bojazni polnega hrepenenja po nadaljnem žavljenju, je pogledal žensko, ki se ni navduševala za duhovnike, ki si $e v svoji skromni službi, petindvaj- Imperializem. Tujka je v našem jeziku ta beseda, malo poznana in slabo udomačena pri nas. V svojem modernem pomenu je doma iz Anglije. Svetovna britanska država je zložena iz mnogovrstnih in mnogoličnih sestavin: Jedro je »Združeno kraljestvo«, obstoječe iz Anglije, Škctske in liske, zastopano v londonskem parlamentu. Njegove pritekline so z najširšo samoupravo opremljene kolonije: Kanada, Avstralija. Nova Zelandija, Južna Afrika. Te kolonije so povsem samostojne države. S samostojnimi parlamenti, samostojnimi vladami in lastnimi zakoni; kako samostojne so te kolonije, kaže dejstvo, da z avtonomnimi carinami lehko odrivajo angleško blago s svojih trgov; in da povsem svojevoljno odločajo, če se ude-, le/.e vojn, ki jih vodi Anglija. Poleg teh samoupravnih kolonij spadajo k svetovni britanski državi še t. zv. kronske kolonije in indijsko cesarstvo; te pokrajine so v popolni oblasti angleške vlade, prebivalstvo nima samoupravnih pravic in iz Londona poslani uradniki postopajo, kakor jih je volja. V prvi polovici devetnajstega veka je Anglija začutila težko pezo obširnih kolonialnih posestev. Liberalizem je obupal nad bodočnostjo kolonialne politike. Najboljša kolonija se je odtrgala od Anglije in ustanovila neodvisno državno organizacijo: Združene države v Severni Ameriki. Ostale kolonije so bile za' Anglijo neznatne vrednosti, zakaj več kakor v, vse svoje obsežne kolonije je izvažala v samostojne države evropskega kontinenta. Vse te izkušnje so v angleškem liberalizmu rodile ta-kozvano »maloangleško« strujo. Njen program je bil: Nobenih novih kolonij! Nobene kolonialne vojne! Nobenih kolonialnih bremen!, Glavna zastopnika te smeri sta bila Cobden in Bright, moža, ki sta zatrla carinsko zaščito na Angleškem in izvedla načelo proste trgovine. Proti tej »maloangleški« tendenci liberalizma je nastala reakcija, ki jo je vodil Disraeli, konservativec židovskega pokolenja. Ta reakcija je imela svoje izvirke v gospodarskih pojavih. V letih sedemdesetih so začele kontinentalne države z visokimi carinami zapirati pot angleškemu blagu; vsled tega je angleški izvoz v Avstrijo in Rusijo, na Nemško in na Francosko močno trpel. Hkrati pa so narasle potrebe prebivalstva v prekmorskih angleških kolonijah in v večji meri kot .doslej je začelo kupovati izdelke angleških fabrikantov. Tako se je zbudil v angleških kapitalistih prav živ interes za prekomorska posestva. Poleg blaga pa so angleški kapitalisti hoteli oddajati tudi presežni kapital, ki ga v domovini, od kapitala prenasičeni, niso mogli plodovito nalagati. Hoteli so graditi železnice, izčrpavati rudnike in vleči dobiček iz obsežnih poljedelskih nasadov. Vse to gre najbolje izpod rok, če so dežele, ki so jih odbrali za izkoriščanje, pod angleško oblastjo, da vlada odriva tujo konkurenco in da vojščaki varujejo njihova podjetja pred domačini, ki nikjer niso razodevali prav mnogo zmisla za blagoslove kapitalističnega izkoriščanja. Tako je nastal proti malo-anglcškemu liberalizmu na Angleškem imperializem in njegovo geslo je bilo: »Po- set let živeča v tuji deželi, v kateri se ni mogla niti jezika naučiti, ohranila svojo boseronsko odkritosrčnost, ki je bila videti tako pokojna in tako zadovoljna s svojo izpoljnjeno dolžnostjo. Oj da, če bi človek mogel imeti lepo ravnotežje zdravega omejenega bitja, ki se zadovoljuje z zemljo, pa leže zvečer o opravljenem delu povsem zadovoljno, pod pogojem, da se nikdar več ne prebudil Ali Pierre, ki je zopet uprl pogled v mrtvaški oder, je zdaj spoznal starega duhovnika, ki je klečal na stopnici; prej ni bilo mogoče razločiti njegovih potez, ker mu je bila glava nagnjena. »Ni li to abbč Pisoni, župnik od sv. Brigite, kjer sem bral nekoliko maš? Oj, ubogi mož, kako se joče!« »Razloga ima dovolj,« je Viktorina odgovorila s svojim mirnim glasom. »Oni dan, ko mu je prišlo na misel, da je poročil mojo ubogo Benedeto z grofom Prado, je res izvršil nekaj pametnega! Vse grozote se ne bi bile zgodile, če bi bili otroku takoj dali njenega Darija. Ali v tem trapastem mestu so vsi nori od svoje politike; oni tam, ki je vendar poštenjak, je mislil, da je storil kdove kakšen čudež in da je rešil svet, poročivši papeža s kraljem, kak6r je dejal z blagim smehljajem starega učenjaka, ki ni ljubil nikoli nič druzega kakor staro kamenje: Saj veste, njihovo staro šaro, njih patriotične ideje izza stotioč let. In glejte, zdaj se joče kar le more... Tudi oni drugi je bil tukaj — še ni tega dvajset minut — pater Lorenzo, jezuit, ki je bil za abbčjem Pisonijem izpovednik kontesine in je zopet odpravil, kar je bil storil oni. Da, lep, mož, tudi mojster, ki razume ska-zo, ki zna ovirati srečo! Kakšne zavratne za-pletljave je znal opraviti v zadevo razporoke! Rada bi bila imela, da bi bili tukaj, da bi bili videli, kako je pokleknil in se pokrižal z veliko kretnjo. On se ni jokal, o, on ne! Zdelo se je, kakor bi bil hotel reči, da se je pač zato tako slabo završilo, ker je Bog naposled zapustil stvar. Oorje mrtvecema! Vecana Anglija!« Velik imperij angleškega naroda! Tesnejša zveza samoupravnih kolonij z Anglijo! Razširjenje'kronskih kolonij! Vnanja politika, ki služi tem ciljem, če treba, tudi z mečem v roki! Podobne struje so se rodile tudi v ostalih kapitalističnih državah: v Nemčiji, na Francoskem, v Italiji in na Ruskem, v Zedinjenih državah in navsezadnje tudi v Avstriji. Tudi kapitalisti teh dežel so hoteli dobrote, ki jih je vžival angleški kapital: skominalo jih je po azijskem in afričanskem trgu, premagalo hrepenenje, ne le po zlatit, temveč tudi po pavoli v teh deželah. Razširjenje kolonialnega posestva jim je bila goreča želja in priganjali so svoje vlade k politiki, ki se ne plaši niti pred svetovno vojno. Tako se je v zadnjih desetletjih razraste! in razboliotal kapitalizem po vsem svetu. Poželjivi pogledi kapitalistov ne prizanašajo deviškim deželam. Za sprednjo Azijo se peha nemški kapital in nemške banke vdirajo od zapada v deželo. Bagdadsko železnico grade, ki naj spoji Sredozemsko morje s Perzijskim zalivom. Iz pšenice in pavole, ki bo cvetela na rodovitni zemlji ob železnici si obetajo bogate dobičke, zajemali bi radi kameno olje, ki se cedi tej biblični zemlji iz nedrij in iz premoga, ki je v njej nagrmaden, bi radi kovali zlate rumenjake. Od vzhoda škili angleški kapital v te pokrajine in angleški prapor vihra v Perzijskem zalivu, angleški brodovi vozijo po Evfratu in Tin-grisu, angleški inženirji grade obsežne namakalne naprave v Mezopotamiji. Tako so si nemški in angleški kapitalisti v laseh, čigav plen naj bo ta zemlja in v angleških in nemških ladjedelnicah tešejo z vihravo naglico vojne brodove, ki naj enkrat v krvavi pomorski bitki odločijo, čigava je »pravica« v Mezopotamiji angleškega ali nemškega kapitala. Na severnoafričanski obali se trikajo za Maroko Francija. Španija in Nemčija in leto je komaj poteklo od velike nevarnosti, ko je bila na tein. da se udarijo francoski in nemški proletarski sinovi »na višje povelje« v krvavi bitki. Zakaj? Da se odloči, kdo naj izčrpava bogate železne rudnike v Maroku: francoska tvrdka Schncder v Creuzotu, ali nemški bratje Mmnesmann. Za drug kos severnoafričanske obale teče že leto dni krvava pravda med Italijo in Turčijo. Tretje preporno jabolko imperialistične omotice je balkanski polotok. Na zapadu, v puščobni in gorati Albaniji, si delajo avstrijski in italijanski kapitalisti drug drugemu napoto. Avstrijski kapitalisti hočejo železinco iz Bosne do Soluna, da si njih blago lažje podjarmi te dežele. Tudi italijanski kapitalisti bi radi gradili železnice, ampak povprek: od albanskih pristanišč ob Jadranskem morju do Srbije in Bolgarije. Zaradi tega prepira se grade v Alpah — tostran in onikraj črnožoltih mejnikov — utrdbe in se premikajo armadni zbori in tešejo drednoti. Tuintam kuhajo majhne skupine predrzno zločinstvo, da se na lombardskem polju ali pa v alpskem svetu odloči usoda Albanije. Četrti plen je Kitajska. Za kos orjaške države sta se krvavo udarili Rusija in Japonska. Ampak nič manj lačno ne gledajo ostale vele-vlasti. Francija sedi v indijski Kini, Anglija v Sangaju, Nemčija v Kiovčovu in Zedinjene države na Filipinih. Povsod je imperialistična norost. Iz osvo-jcvalnih načrtov in nakan se porajajo nova interesna nasprotstva. Nemčija in Anglija, Avstrija in Italija, Zedinjene države in Japonska, .vse te države so do nohti oboiožene in le preže na ugodno priložnost. Oboroževanje na suhem in na morju obremenjuje ljudstvo vseh narodov z nesnosno davčno butaro; militarizem požira vse državne dohodke. Socialna oskrba skopari s stotaki, militarizem razmetava miljone. Vojna nevarnost, panika vojne je od dne do dne pogostejša in nobeno uro nismo ,varni, da moramo proč od svojih družin, v boj MAKSIM GORKIJ: Solnce jetnikov. (Dalje.) Samo... Še dolgo, ko je odšla, se prijetno razgovarjamo o njej — govorimo eno in isto, kar smo govorili včeraj In že prej, ker je ona in mi in vse okolo nas prav takšno, kakršno ie bilo včeraj in prej... Prav hudo in mučno je, ako človek živi in se okolo njega nič ne izpre-meni, in če mu to ne ubije duše, tedaj mu postaja, čim dalje živi, nepremičnost njegove okolice tem mučnejša... O ženskah smo govorili .vedno tako, da je bilo nam samim včasih zoprno poslušati naše robate, nesramne kvante. In to je tudi razumljivo, zakaj ženske, katere smo poznali, niso bile vredne drugačnih besed. Ali o Tanji nismo govorili nikoli grdo; nihče od nas se ni upal, da bi se je dotaknil le z roko in nikdar slišala iz naših ust sirove šale. Mogoče je bilo to zaraditega, ker ni nikdar dolgo ostajala pri nas: hitro se je prikazala pred našimi očmi, kakor zvezda, ki pade z neba, in je hitro izginila. Ali morda zato, ker je bila majhna in lepa, in lepota vzbuja tudi v sirovih ljudeh spoštovanje. In še zaraditega — čeprav nas le naše prisilno delo napravilo tope vole, smo ostali le ljudje in nismo mogli živeti, kakor drugi ljudje tudi ne, da ne bi nekaj častili, najsi bo kar hoče. Boljšega od nje nismo imeli in nihče razen nje nas ni opazil, nas, ki smo živeli v kleti, nihče, čeprav je živelo v hiši vse polno ljudi. In končno — gotovo, to je bilo glavno — vsi smo jo smatrali za nekaj, kar je brezdvomno* naše, za nekaj, kar je takorekoč živelo le vsled naših prest; za dolžnost smo imeli, da smo ji dajali vroče preste in to je bila naša vsakdanja žrtev, ki smo jo prinašali našemu idolu, to nam je bilo skoraj svet obred in vsak dan je postajala vez med njo in nami tesnejša. Razen prest smo dajali Tanji tudi dobre svete — naj se topleje oblači, naj ne leti za interese ene ali druge kapitalistične skupine. To so posledice.imperializma. Pohlepnost kapitala je izvirek imperializma in delavstvo je edin njegov sovražnik, sovražnik duše, sovražnik od nature. Zoper popolno kapitulacijo državne oblasti pod komando velikega kapitala se vojskujemo, zoper blazno potrato ljudskega blagostanja, ki jo uganjata militarizem in marinizem, zoper podjarmljenje tujih narodov, ki imajo človeško obličje kakor mi. Zoper vnanjo politiko, ki izziva in izteptava zločinske vojne! Ta naš boj je boj proti imperializmu. Tudi v Avstriji smo ga deležni. Pred štirimi leti, ob aneksiji Herceg-Bosne, smo bili tik na robu vojne in pozneje se je razodevala predrzna igra brezvestnih in neodgovornih klik z našimi interesi. Prav sedaj pa hoče grof V>erchtold igrati prvo violino na Balkanu — muzika, ki je nevarna in ki utegne tudi draga postati. Vsem imperialističnim muham in težnjam se moramo z vso odločnostjo postaviti po robu. Sovražnik je še močnejši od nas in mi še ne odločamo o vojni in o miru. Lehko mogoče je še, da imperializem mobilizira miljonske armade velikih držav za profit velikega kapitala. Naj le poskusi! Nemško-francoski vojni je sledila junaška vstaja pariških komunardov. Rusko-japonska vojna je sprožila grandiozno rusko revolucijo. Svetovna vojna imperilaizma bo poslednja razprava v stoletni pravdi med delom in kapitalom! Ljubljana in Kranjsko. — Evharistična pobožnost. Prireditelji klerikalnega spektakla na Dunaju so prosili mestni magistrat, da se pri namestništvu zavzame za odpravo nedeljskega počitka dne 15. septembra, ko bodo tercialke moškega in ženskega spola z vsega sveta priromale na Dunai. Evharistični kongres, na katerega bobnajo tudi naši klerikalci, je navadna politična demonstracija; ampak ta značaj visokorojena žiahta skriva in klepeta,, da gre le za razumevanje altarskega zakramenta, za ozdramijenje verskih mlačnežev in za izpreobrnjenje odpadnikov. Ce bi bilo to tudi vse res, kako brezsrčno je krivična zahteva, da naj trgovski uslužbenci, namesto da skrbe za svoje neumrljive duše. sede za pultom in namesto kadila in dišav, ki le povzdigujejo duha k Bogu. naj vso božjo nedeljo srkajo usiljivi vonj olomuških kvargljev. Pomisliti je samo potreba, da nedeljski počitek ni le socialno demokratična zahteva, ampak tudi božja in cerkvena zapoved. A kaj se kongresni kristjani brigajo za cerkev in za Boga, če sta jim v politiki na poti! — Minister Trnka in idrijski rudnik. Listi poročajo, da se je minister za javna dela dr. Trnka pri obisku idrijskega rudnika izjavil sledeče: Ce pomislimo, da naj bi se imeli Idrija v času kraha prodati samo za dva milijonaK in da daje danes poldrug milijon čistega dobička sedaj lahko smatramo resultat kot sijajen. Po mojem prepričanju kot inženir In strokovnjak bi se danes prav lahko podvojil. Seveda je za to treba investicij v znesku kakih dveh milijonov kron. Toda ta znesek se bo takoj izborno obrestoval Ko se vrnem na Dunaj, bo moja prva skrb ta, da preskrbim rudniku potrebne svote in s tem državnemu zakladu visok dobiček. — Razočarana milostljiva. Iz Kamnika nam pišejo: 2e dalje časa so kamniški trgovci opažali, da jih posečajo poleg drugih tujcev tudi kupovalke iz oddaljenejše okolice. To sicer ni nič izrednega in je s trgovskega stališča le pozdravljati. Kamniški trgovci pa najbrže niso bili tega pojava posebno veseli in stopili so v tajno zvezo s sv. Hermandado, da jih v bodoče obvaruje pred kupovalci, ki sicer niso posebno izbirčni, ki imajo pa poleg tega slabo lastnost, da radi pozabijo izbrano blago plačati. Ta tajna zveza se je kmalu prav dobro obnesla in trgovci smejo biti sv. Hermandadi le hvaležni, kar nam sledeči slučaj sijajno potrjuje. Dne tako hitro po stopnicah, naj ne nosi toliko drv naenkrat. Smehljaje je poslušala naše nasvete, s smehom je odgovarjala nanje in nikdar nas ni slušala, a to nas je žalostilo: saj smo hoteli le pokazati, da imamo skrb zanjo. Večkrat je prišla k nam s kako prošnjo, prosila nas je na primer, naj odpremo težka vrata v klet, naj sekamo drva — z veseljem, da, naravnost z velikim ponosom smo storili vse to je za njo in vse drugo, kar je le želela. Ko pa jo je eden od nas prosil, naj mu zakrpa edino srajco, ki jo je imel, je odgovorila, zaničljivo pihajoč zrak skozi nos: »Še tega se manjka! Kako bi inogla jaz!.« Zelo smo se smejali temu čudnemu čuku — in nihče od nas je ni nič več prosil. Ljubili smo jo — s tem je vse povedano. Človek vedno prenaša svojo ljubezen na koga, čeprav s tem včasih koga tlači, včasih oblati, lehko življenje bližnjega s svojo ljubeznijo zastruplja, ker ljubeč sam, ne spoštuje ljubljenega. Morali smo ljubiti Tanjo, ker nismo imeli nikogar drugega, da bi ga ljubili. Semintja je začel kdo od nas soditi: »Zakaj tako zelo razvajamo dekle? Kaj pa je na njej? Ah? Čemu se toliko ukvarjamo z njo?« Onega, ki je tako govoril, smo odpravili kratko in robato — potrebovali smo nekaj, kar smo zamogli ljubiti: našli smo to in ljubili, ali to, kar smo mi, šestindvajsettorica, ljubili, je moralo ostati za vsakega od nas neomajna svetinja in vsak, kdor je drugače čutil, je bil — naš _ sovražnik. Morda niti ljubili nismo tega, kar je bilo dobro, ali saj nas je šestindvajset, in zato smo zahtevali, da je vsakdo častil, kar nam je bilo drago. Naša ljubezen ni nič manj težka od našega sovraštva... in morda ravno zato zatrjujejo nekateri ponosni ljudje, da je sovraštvo bolj laskavo od naše ljubezni, Ali če je res tako, zakaj ne beže od nas? l 27. t. m. jo namreč primaha na kamniško postajo k opoldanskemu vlaku elegantna dama v spremstvu 7 do Sletnega dekliča. Njen samozavesten nastop nam je že tolmačil njeno dostojanstvo in prav nič nismo bili presenečeni, ko so nam na raše vprašanje pojasnili, da |e soproga dičnega jugoslovanskega občinskega svetnika svetovnoznane občine Spodnja Šiška. Vzlic temu pa se nam je precej podaljšal obraz, ko je kmalu po vstopu dame v vlak prisopihal na kolodvor tudi mož postave, odposlanec sv. Hermandade in jo prav vljudno povabil naj izstopi ter ji ponudil svojo spremstvo, kar je tudi rade volje sprejela. Ko sta izginila so si ljudje marsikaj šepetali na ušesa, česar pa mi seveda ne moremo verjeti. Zlobni jeziki so sicer pozneje tudi trdili, da so jo na občinskem uradu precej razbremenili raznih čipk in druge drobnarije, ki spada k elegantni opravi soproge občinskega dostojanstvenika in nekater-niki so celo govorili, da je prav elastično skakljala proti Homcu, kajti nje zadnjica je bila za 50% šibkejša nego pri vstopu v vlak. To vse so pa gotovo le zlobni dovtipi, ki so nastali le zaradi nerazumevanja reprezentacijskih dolžnosti, ki jih ima soproga tako visokega dostojanstvenika in ki je le v prospeh jugoslovanske ideje hotela pokriti svoje potrebščine v modernem letovišču. Oj ti hvaležni svet! Opazovalec. — Mlad maloprednež. V tajni razpravi je razpravljalo včeraj porotno sodišče zaradi spolskega posilstva proti 171etnemu Jerneju Erženu, hlapcu v Stražiču, ker je neko mlado, še ne 14letno deklico na paši zlorabil. Porotniki so krivdo s 7 proti 5 glasovi zanikali, vsled česar je sodišče obtoženca oprostilo. — Sleparji z voznimi listki. V sredo popoldne je bila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem zaključna razprava proti sprevodnikom južne železnice Antonu Tomšiču, Petru Kcischlerju in Josipu Kotniku, ki so bili obtoženi goljufije z voznimi listki: prva dva sta bila obsojena na mesec dni, Kotnik pa na tri tedne strogega zapora, poostrenega vsak teden s postom in trdim ležiščem. Tomšič in Keischler sta prijavila vzklic proti obsodbi, Kotnik pa je ka/.en takoj nastopil. — Nemoralen vpliv Marijinih družb. Pred novomeško poroto se je zastran detomora zagovarjala 23letna Jožefa Štine iz Uršnih Sel pri Toplicah, ki je imela grenke ure od svojih mladih let in je šla s 6. letom po svetu služit si kruh. Zadnje leto je služila v Oradacu pri Katarini Murn. soprogi posestnika in trgovca. Lani o božiču se je seznanila s čevljarjem Kna-usom v Toplicah, kateremu se je pri neki priliki vdala in zanosila dete. Sama pravi, da ni vedela, ali mislila, da je noseča. Ko je dne 18. julija po večerji odšla spat, so jo napadle hude bolečine in bilo ji je zelo slabo. Gospodinja ji je ponujala žganja in konjaka, da bi se pokrepčala, a ona ni hotela ničesar. Ker pa bolečine le niso pojenjale in so prihajale vedno hujše, je vedela, da se bliža porod. V sobi z njp je spala tudi domača hči, ki ni slišala nobenega jeosnja ali stokanja. Krog polnoči je obtoženka v hudih bolečinah porodila dete moškega spola in mu pri porodu stisnila glavo med koleni, da je umrlo. Nato ga je zavila v posteljno pogrinjalo in ga skrila v svinjski kuhinji. Ker pa je bila drugi dan zelo prepadena in zmedena in je bila mnogo tanjša, se je gospodinji čudno zazdelo in jo je vprašala, kje ima dete, da ga bo sama redila in skrbela zanj če treba 10. let. Obtoženka, ki je izpočetka tajila, da.bi bila noseča ali pa porodili, je rekla, da je mrtvorojeno. Poklicana babica in pozneje izvedenci so pa izjavili, da je prišlo dete živo na svet in potem umorjeno. — Obtoženka se je prvotno zagovarjala da je v bolečinah iztegnila nogo in dete po nestreci stisnila s koleni, pozneje pa jo priznala, da je imela namen ga un.“:riti, ker se je bala ljudi, tretjerednic in Marijinih družic. Zagovornik dr. Slane je opisal v krasnem govoru škodljivi vpliv Marijinih družb na dekleta in na ljudstvo sploh in prosil, da oproste nedolžno žrtev tega III. Razen pekarne za preste je imel naš mojster tudi pekarno za žemlje; bila je v isti hiši in le stena jo je ločila od naše votline; ali peki — bili so štirje — so se nas ogibali in niso prihajali v našo delavnico, ker so se smatrali za boljše od nas. Prezirljivo so se nam smejali, če smo se srečali na dvorišču; tudi mi jih nismo obiska vali: nam je mojster prepovedal, da bi hodili v njihovo delavnico, ker se je bal, da ne bi kradli maslenih žemelj. Nismo marali pekov, ker smo jih zavidali: njihovo delo je bilo lažje od našega, dobivali so več, kakor mi, jedli so boljše, delali so v veliki, svetli delavnici, in vsi so'bili tako čisti, zdravi, sploh — popolno nasprotje od nas. Mi srno bili tako rumeni in sici; trije od nas so bili sifilitični, nekateri so bili garjevi, eden je bil od trganja popolnoma sključen. Oni so imeli ob praznikih in v času, ko so bili prosti, suknjiče in škripajoče čevlje, dva sta imela harmonike in vsi so hodili v mestni park na izprehod — mi pa smo imeli na sebi raztrgane cunje, coklje ali pa čevlje iz bičja, nas niso pustili policaji v mestni park — kako bi torej ljubili peke? In nekoč smo izvedeli, da je pričel eden od pekov pijančevati, mojster ga je zato odslovil in že najel drugega, ki je bil vojak. O njem so slišali, da nosi telovnik iz atlasa in da ima uro in zlato verižico. Silno radovedni smo postali na tega gizdalina in da bi ga videli, smo letali drug za drugim na dvorišče. Ali on je prišel sam v našo delavnico. Z nogo je najprej sunil v vrata, potem jih je odprl, se vstopil na prag, smehljal se je in nam rekel: »Bog pomagaj! Dober dan, otroci!« Mrzli, zimski zrak je prihajal v gosti megli skozi vrata, se vil okolo njegovih nog, on pa je stal na pragu, gledal nas od vrha do tal in izza njegovih podjetno zavihanih plavih brk so se svetlikali veliki, rumeni zobje. Njegov telov- vpliva. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje o krivdi in sodni d.vor je obsodil obtoženko na 3 leta ječe. — Odprava taks za poroke. »Neues Wie' ner Tagblatt« poroča: Da se odpravijo kon-kubinati in omogoči revnejšemu prebivalstvu, da se more poročiti, je finančno ministrstvo ukazalo, naj se odpravi pristojbina za cerkvene oklice in poroke, kakor tudi za župniška po* trdila pri onih zakonskih, ki predlože ubožuo spričevalo. — Občinski svet ljubljanski bo imel pri' hodnjo prvo redno sejo po počitnicah v torek, dne 10. septembra. — S trebuhom za kuhom. V sredo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Ma-cedoncev in 15 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 95 Hrvatov. V Heb je šlo 27, na Dolenjsko se js odpeljalo pa 16 Hrvatov. — Ogenj v Spodnj Šiški. V sredo zvečer je gorelo v hiši. g, Potjanija. Soproga magi-stratnega uj-adnika.ga. Boltavzerja se je spotaknila s svetilko v roki. Svetilka se je razlila in plamen se je hitro razširil po .sobi. Ogenj je pogasila požarna bramba; škode jc za 1100 kron. — Nesreči, 521ctnega opekarskega delavca Ivan Hajdinjaka z Viča je pri delu podsula ilovica in mu zlomila desno nogo. — Sletneniu f Jožefu Omanu iz Suhe pri Škofji Loki je njegov 171etni brat zagnal po nesreči srp v noge ter ga ranil. — Oba poškodovanca sta v deželni bolnišnici. •— Potres in toča. V Mokronogu so dne, 25. avgusta ob 10. dopoldne začutili lahek, kaki dve sekundi trajajoč potres. — 27. avgusta ie ob pol 12. dopoldne divjala nad Mokronogoin in okolico huda nevihta. Toča je padala celil* 20 minut ter naredila.ogromno škodo. Posebno je trpela ajda, pa tudi fižol in trte. — Toča v Bohinju. 27. avgusta je v Bom-nju padala ob 11. dopoldne gosta in debeli toča. Padala je skoro četrt ure in provzročila precejšnjo škodo na polju. — Strela ie udarila v torek opoldne^ v hlev mizarskega mojstra Peternela v Vašah , pri Medvodah in ubila enega voia. Gospodari^* ki je bil krmil živino, se ni nič zgodilo. Tudi ostala živina je ostala nepoškodovana. — Posledica piajnče vanja. V Kaščakovo gostilno v Novem mestu sta prišla 22. avgusta vdova Jožefa Kupljenik iz Kota in Janez Saje iz Jablana, ki se je tudi za vdovca izdajal, i3 je bil ta dan za 700 K prodal par volov. Pili so. da je od mize kapalo in prijateljstvo je postalo prav intimno, posledica pa je bila. da je Sajet« 600 K zmanjkalo. Ker je vdova Kupljenik drug' dan plačala advokata, kateremu je bila dolžna in si tudi nakupila lišpa, je sum letel nanjo so jo zaprli. — Bitka med cigani. Dne 27. t. m. sta # ob devetih zvečer srečali v Dragi pri Višni' gori dve ciganski družbi, med katerima ie kmalu nastal velik pretep. Težko so ranili 331etn® ciganko Jožefo Škrlj, ki ima več poškodb tudi rano na trebuhu. V pretepu je bil tudi u' morjen nezakonski oče Škrljeve, soletni cigan Franc Gril, ki lezi sedaj v mrtvašnici v Višni' gori. Baje je nastal pretep vsled krvne osvete. Orožniki so že aretirali 'več ciganov, Škrljev® so pa pripeljali v ljubljansko deželno bolni®' s nico. — Pretepači. Dne 25. in 26. avgusta J® stražil Martin Petrič na Kandiji. Okolo polnoč zasliši neko ruvanje. Na lice mesta prišedsi. zapazi Petra Ralineta, hlapca pri Zurcu, in vec nepoznanih okolu njega. Po dolgem prerekani® napove najbolj nasilnemu Janezu Ofetačku. hlapcu pri Marko tu v Novem mestu, aretacijo-Temu sta priskočila na pomoč dva hlapca 1,1 stražnika odrinila ter dejala: »Ako ga ne PlJ' stiš, boš ti prej v Krki, kot ta v arestu.« Stražnik je napadalcem odvzel kamenje, p*djFe L škarje, s katerimi so grozili. Napovedal !,m ‘ aretacijo. Ker je pa držal samo Ofetačka, . mu sodruga popihala proti Novemu mestu. tačka je dal v občinski zapor. Drugi dan ga 1 pa županstvo odstopilo sodišču. nik je bil res neke posebne vrste — modre barve, z uvezanimi rožami, in zdelo se nam je/ kakor da žari od njega, gumbi na njem so bi« j iz rdečih kamnov. Tudi verižico smo videli. --Čeden je bil, ta vojak, tako visok in zdrav, z rdečimi lici, njegove velike, svetle oči so £ , dale dobrohotno, prijazno in jasno. Na g>aJ je imel belo, trdo zlikano čepico, izpod čiste?*, predpasnika, ki je bil brez vsakega madež so gledali modni, bliščeči se čevlji. Naš pek ga je spoštljivo prosil, naj zapf* vrata; zapiral jih je prav počasi in nas izpf*' ševal o mojstru. Povedali smo mu, drug druge' ga prekašajoč, da je naš mojster lopov, krvO' ses, hudobnež, birič — vse, kar nam je pfisjj na misel. Vojak je poslušal, migal z brkanii 1# nas opazoval z mehkim svetlim pogledom. »Ali imate kaj mnogo deklet tukaj...« 1 • vprašal nenadoma, . ,< Nekateri od nas so se spoštljivo nasmej*" drugi so napravili prav sladak obraz, eden J pripovedoval vojaku, da je tukaj devet dektf »Ali imate kaj od tega?« je vprašal, m6 žikajoč z očmi. * Zopet smo se zasmejali, ne posebno glasuj in nekoliko v zadregi... Mnogi od nas bi radi pokazali vojaku prav tako predrzne fatw, kakršen je bil on sam, ali nihče ni tega raz11; mel, nihče ni znal tega. Eden je to priznal, tiho je rekel: »Kako bi mogli...« j »N-ja, za vas je to res težko!« je der vojak prepričevalno in nas pri tem nepreiL j homa opazoval... »Vi niste... taki... Vi r‘{ mate nobenega ugleda... nobene primer*.] oblike... to se pravi nobene prave zunanjo® In ženske — ljubijo zunanjost pri moških. ** Čejo pošteno ohišje... vse mora biti — naj**^ čno! In razentega cenijo moč... roke—J-' šnel« — Iz maščevanja. Železniški delavec Janez Dimc iz Depale vasi je stanoval pri Janezu Jeriču v Regerči vasi. Ker je pa bil zelo neroden, ga je gospodar odslovil. Iz maščevalnosti mu je Dimc na travniku zraven poslopja zažgal 14 kupov mrve, ki pa ni zgorela, ker je bila mokra. Dimca je orožništvo dne 25. avgu-stajzsledilo in oddalo sodišču. — Hud fant. V sredo ponoči je Štefan Petrič popival s svojo izvoljenko na Tržaški cesti ter se izdajal za stražnika. Dajal je za vino in žganje tako, da je bilo sklepati, da ima s tem Poseben namen dekleta opijaniti. Ko ga je o tem obveščeni stražnik stavil na odgovor, mu J? dal napačno ime, potem se mu pa še s palico zoperstavil in sicer s tako resnostjo, da Je moral stražnik potegniti sabljo, nakar ga je aretiral. — Vlom. V noči od 27. na 28. t. m. so dO-Sedaj še neznani storilci pri oknu vlomili v Peklajevo trgovino v Vodmatu in pokradli več čiste masti, 3 kg kave, 9 steklenic likerja, 4 Soke sladkorja, za 3 K sira in za 15 K drobiža. Tatovi so bili tako predrzni, da so celo odnesli s seboj okno. O tatovili še nimajo no-benega sledu. __________________ . — Kolo je poneveril v sredo pri tvrdki Zamernik na Dunajski cesti 181etni Peter Jančič iz Gornjega Globadola na Dolenjskem. Kolo te črno klespano. tvrdke »Puch« in ima prost torpedo-tek. Tvorniška številka je 12.623 in Je Vredno 90 K. Pred nakupom se svari. — Karambol. Ko se je v sredo popoldne Po Karunovi ulici prostak Avgust Rožanc peljal s kolesom, mu je pridrvil nasproti neki voznik. Ker se mu Rožanc ni mogel pravočasno umakniti, je zadel s kolesom v voz tako močno, da je padel s kolesa in sc poškodoval na desni nogi. Tudi kolo se je tako poškodovalo, da ima lastnik 40 K škode. — Izgubljeno in najdeno. Kontoristka Ma-r,ca Jugova je izgubila zlat prstan. — Neka Prodajalka je izgubila denarnico, v kateri je 'nela manjšo svoto denarja in dva računa. — J°spod Jožet Goreč je našel denarnico, v ka- j|ri je bila ženska ura. — Užitninski paznik Iv. Benedik je našel zlat poročni prstan z monodramo m. Prstan dobi lastnik nazaj pri najditelji^ na mitnici na Radeckega cesti. — Po-strcžnica Ana Frankova je našla zlat denar. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 30. avgusta specialni večer. 1. Železnica na Riegner. (Potovalna slika.) 2. Luka je mesečen. (Humoristično.) 3. Wilijeva vojna zvi-teca. (Amerikanska drama.) 4. Modra roža. 'Kolorirana veseloigra.) 5. V prepadih Nivc. 'Kolorirana naravna slika.) 6. Strelovod, patent Piefke. (Velekotnično.) 7. Naša prva ljubezen (drama, samo zvečer.) 8. Lehman in njc-K°va tašča. (Velekomično.) Samo zvečer. — Jutri »Častna beseda«. (Častniška drama v treh dejanjih.) — V torek »Moja je osveta«. (Učinkovita drama.« — Pripravlja se: »Papež v Vatikanu«. — Koncem septembra »Sokolski *let v Pragi.« Dolgost 1000 metrov. Štajersko. . n m norn^-.°ka starost. Iz Krčevine pri Maribo-ospIvi a i- občini je umrla najstarejša neomožerta. §* V Star°Sti 101* leta' Bila je t Pretep. Iz Radgone poročajo: Dne 26. 111 zvečer je bilo v Spodnji Purkli v Kernovi gostilni več fantov, med katerimi sta bila tudi brata Moder. Skušala sta napraviti prepir z drugimi gosti. Proti 1. ponoči je prišel v gostilno Franc Puntigam, ki je znan kot miroljuben _ človek. S tem so se začeli takoj prepirati in so mu tudi grozili. Ta je hotel mirno oditi iz gostilne da bi se izognil pretepu. Še Preden je bil na prostem, je dobil več sunkov z nožem v hrbet, rame in glavo. Spravili so Ea v bolnišnico, pretepača pa v zapor. Avtomobilska nezgoda. Iz Rogatca poročajo: Te dni se je peljal tovarnar Ludevit Gerersdorfer iz Zagreba s svojim avtomobilom ba kterem sta sedeli še dve drugi osebi, v diru skozi vas Ceste pri Rogatcu. Po cesti se Je s košnje vračalo več koscev; med temi je bil tudi coietni Jože Bukšek. Hotel se je avtomo- vaUpovo?i* rvM°-lobi! pa ie podr! t,a in dorfeHa in ?blf-žal ie na mestu mrtev. Gerers- niji v Rogatcu A '"! Ka izroči!i ok#ni S,°I?' kavcijo Čemur n ? 0Vani Je P°nlldl1 vellko J ’ čemur pa niso ugodili. Koroško. n i T delavska nezgoda. Dva Korošca premikava pri južni železnici v Iuomostu, Florijana ptgnerja in Romana Leitnerja je premikovalna o komo ti va na ondotnem kolodvoru povozila in strašno zmečkala, da sta bila takoj mrtva. n uT Jezke izS»be. Trem posestnikom pri 11 abštajnu je obolela pred par dnevi nenadoma Ir/V0-3’ so j° 'nieb na skupnem pašniku ne alec od vasi. Preden so mogli oboleli živini Pomagati, so poginile enemu posestniku 3 kra-lVe in ena telica vredne 2200 K, drugemu dva ’Y.ola in dve telici in tretjemu 6 krav. Ostalo z>vino bodo morda rešili. Na čem je živina tako nenadoma in težko obolela še niso dognali. Domačini trdijo, da je povzročilo bolezen umetno Gnojenje dotičnega močvirnega pašnika, kate-r?ga so nameravali ti trije posestniki izpreme-mti z umetnim gnojenjem v travnik, Goriško. . — Podgora. V klerikalnih listih smo čitali, da le imel dež. poslanec Marinič shod, na ka-j5re.m ie poročal nič manj kakor o šestih za-da i*..goriškega dež. zbora in o raznih gospo-arskiii zadevah. Čeprav je govoril nad eno Vem *abko mislimo, kaj je moral sploh po-*i k’n kobko so Ka Poslušalci razumeli. Ako in o vzame nalogo poročati o šestih zakonih riti gospodarskih vprašanjih, mora govo-nadaifČ kakor nad eno uro in mora biti bolj Jen govornik, kakor je g. Marinič. Dru- gače odidejo poslušalci od shoda prazni in vedo manj kakor prej. Med drugim je g. Marinič povedal na omenjenem shodu, kako je z novim občinskim in volilnim redom. Slišali smo, da je povedal poslušalcem, da pride dotični zakon v veljavo po novem letu. Ce je to rekel, mu njegovi volilci lahko verjamejo. Ne verjame pa tega. kdor pozna razmere v dež. zboru gori-škem in ve, da je dotični zakon pokopan v pravnem odseku in kdo ve kdaj bode zagledal luč sveta. Deželni zbor goriški spi in ž njim spi najbrže tudi dotični odsek. Zato je izključeno. da pride novi obč. in volilni red v veljavo po novem letu, kakor bi kdo mislil. Še manj verjetno je pa, če pomislimo, na vzroke, ki ovirajo odobritev dotičnega zakona. In vzroki so gotovo, drugače bi se o tem zakonu kaj več izvedelo. Če se ne motimo, je g. Marinič član pravnega odseka v dež. zboru. Zato bi moral vedeti, zakaj oz. iz katerih vzrokov se gospodje poslanci tako malo brigajo, da bi vsaj ua stežaj odprli vrata v občinske zastope širšim slojem. Saj se gospod poslanec ravno v Podgori »vaši« volilci toliko zanimajo za občinke zadeve in vedo dobro, da dokler je v veljavi sedanji volilni red. ne pridejo do besede. Zato pridite — saj Vas je gospod kurat povabil -- in povejte ne samo »vašim« ampak tudi drugim volilcem,. »kako je« v resnici z novim občinskim in volilnim redom za go-riško deželo. — Pelagrozarij v Gradišču ob Soči. Finančno ministrstvo je dalo svoje privoljenje za zgradbo pelagrozarija v Gradišču in potrdilo povišek stroškov za 50.000 K. izvirajoč iz predloga, da se ustanovi pelagrozarij tudi v Fiu-mičelu. Pelagrozarij v Gradišču začno kmalu graditi, ker je zemljišče kupljeno, odobreni načrti in stroški. — Letošnji glavni nabori v goriškem političnem okraju se bodo vršili: I. Za sodni okraj Gorica v Gorici, Podturnom, Catinnellijeva vojašnica: V torek 3. septembra za občine: Grgar. Trnovo, Čepovan. Vrtojba, Prvačina, Vogrsko, Tribuša, Opatjeselo; v sredo 4. septembra za občine: Št. Peter, Dornberg, Kojsko, Ozeljan, Osek, Šempas; v četrtek 5. septembra za občine: Solkan, Št. Ferjan, Ločnik, Renče. Sovodnje; v petek 6. septembra za občine: Št. Andrež, Podgora, Bilje, Miren in za tujce. — II. Za sodni okraj Kanal v kanalskem občinskem uradu v soboto 7. septembra za občine: Kanal. Deskle, Anhovo, Ajba, Avče, Ročinj, Kal: v ponedeljek 9. septembra za občine: Bate, Banjšice, Lokovec. — III. Za sodni okraj Ajdovščina v ajdovskem ‘občinskem uradu v torek 10. septembra za občine: Ajdovščina, Črniče. Gojače, Vrtovin, Kamnje, Sv, Križ, Skrilje, Lokavec. Velike Žablje; v sredo 11. septembra: Rihemberg, Dol-Otlica, Šmarje, Gabrije. — Obsodbe. V Gorici so bili obsojeni Karel Markovič, 20Ietni cigan iz Moščince, zaradi goljufije na tri tedne zapora, kmet Maraš iz St, Ferjana na šest tednov zapora, ker je hotel nekega soseda za dve kroni ogoljufati, Kristjan-čič Marija iz Št. Mavra na šest tednov zapora zaradi vagabondstva in 191etna dekla Ivana Gi-rometta zaradi enakega delikt na dva tedna. Vestnik organizacij. Krakovsko-trnovska podružnica „VzaJemnosti“ priredi v soboto 31. t. m ob 8 zvečer diskusijski večer v gostilniških prostorih g. Pr. Breskvarja, Cesta na loko. Ker bo diskusija za vse zanimiva, sc vljudno vabijo tudi nečlani Kovinarji imajo v nedeljo 1. septembra ob 10. dopoldne zelo važno sejo. Vsi odborniki naj gotovo pridejo. Podružnica „Vznjcmn08ti“ v Krnr.ju ima v nedcijo dne 1. septembra ob 3. popoldne v gostilni pri Fidrti v Kranju izredni občni zbor. Na udeležbo vljj»tyo vabi odbor. Zadnje vesti. STAVKA V TRŽAŠKEM TEHNIČNEM ZAVODU. Trst, 30. avgusta. Včeraj zjutraj so zapustili vsi delavci v tehničnem zavodu, 900 mož, delo, ker je ravnatelj odpustil že 12 let v zavodu vposlenega delavca. Delavec je v razburjenosti zagnal proti podravnatelju Pichler-ju dva železna kosa, z enim ga je zadel v hrbet. Popoldne so imeli delavci shod. na katerem so sklenili, da gredo danes zopet na delo, sprejeli pa so resolucijo, v kateri protestirajo proti slabemu ravnanju ravnatelja in inženirjev. POSLANIK GROF CALICE UMRL. Gorica, 30. avgusta. Včeraj ob 4 zjutraj je umrl tu bivši avstro-ogrski poslanik v Carigradu grof Calice. SLUŽBENA PRAGMATIKA. Stališče gosposke zbornice. Dunaj, 30. avgusta. Pododsek za posvetovanje o službeni pragmatiki se snide 3. in 4. septembra. Na neki seji posebne komisije go-( sposke zbornice, ki se je izvolila za posveto-tovanje o službeni pragmatiki uradnikov, je naštel ministerialni svetnik Alexy celo vrsto točk, ki jih smatra vlada za absolutne zadržke sankcije. PRORAČUN ZA LETO 1913. Dunaj, 30. avgusta. Državni proračun za leto 1913 je še zelo nepopoln. Ministrski svet se je sicer peča! z njim, izkazalo pa sc je, da bi svota prekoračila dohodke za približno 130 mljonov. Da se prepreči primankljaj in se ohrani ravnotežje v državnem gospodarstvu, ne preostaja nič druzega, kakor da se izdatki skrajšajo. Ministrski svet se bo v začetku septembra zopet pečal s proračunom za I. 1913. TEODOR GOMPERZ UMRL. Dunaj, 30. avgusta. V Badnu je umrl vpo-kojeni vseučiliški profesor in filozofski pisatelj dr. Goinperz. Bil je tudi član gosposke zbornice. — OGRSKA VOLILNA PRAVICA. Budimpešta, 30. avgusta. V krogih vladne stranke se slišijo vesti, da bo obsegal volilni zakonski načrt do gotove stopnje tudi volilno S»mo pri tvrdki •m »o & o u a ‘S 0 24 01 d) 'S o o k-1 o V) pr o N M« ►3 hi O a d M« Cenik zastonj in poštninepi osto. pravico žen. Ta vohlna pravica bo baje določila gotove kategorije in ženam teh kategorij neposredno podelila volilno pravico. šefa Waldowa, ker je zamotan v Rosenthalo-vo afero. BOLGARIJA. Kuezoškof hujska na vojno. Sofija, 30. avgusta. Pri verskem slavju, ob obletnici bitke na Šipki je pozval kuezoškof s prižnice vlado, da osvobodi makedonske verske brate. MAROKO. Pariz, 30. avgusta. Iz Maroka ne prihaja nič novih vesti, ker je pokvarjen brezžični br-zojav. El Hiba zbira čete pri El-Gerirju, polkovnik Mangin pa pri Suk-el-Arbi. Polkovnik Mangin bo počakal še nekaj dni, da se njegovi vojaki odpočijejo in bo šele potem naskočil El Hibo. Casablanca, 29. avgusta. Sem je došel ge-nedal Lyautey; dobil bo od francoske vlade toliko dopolnilnih čet, kolikor jih je zahteval. V Makarešu je še vedno onih devet Francozov ujetih. Stotniku, ki je tudi zaprt, so je posrečilo, da je poslal pismo generalu, v katerem pravi, da se je El Hiba izrazil, da bo »očistil« Casablanco vseh tujcev. Stotnik pravi dalje, da bi se v Marakešu lehko branili 10 dni. Zato se bo general odpravil z večjo ekspedicijo proti Marakešu, da osvobodi jetnike. Iz različnih krajev poročajo v nemirih. _ 1 i PROTIREVOLUCIJA NA TURŠKEM. Revolucija žandartnov. Carigrad, 29. avgusta. Mladoturški komite je hotel minulo noč izkoristiti hrup rainaza-novega praznika za puč proti porti; \ ta natnen je nahujskal žandarme, ki so opravljali tisto noč službo. Žandarmski puč so naglo udušili. Čete so na mnogih krajih zasedle mesto. Po mestu patrulirajo vojaški oddelki po 50 mož. Carigrad, 30. avgusta. Upor žandarmov in nekaterih vojaških oddelkov v Galati in Ka-simpaši, kjer je mornariško ministrstvo, se je začel kmalu čez polnoč. Poveljnik je ukrenil povsod obsežne varnostne odredbe. Vse banke straži vojaštvo. V vladnih krogih so mnenja, da je dogodek dokazal zvestobo vojaštva. ALBANIJA. Nemiri. Skoplje, 30. avgusta. V Kalkandellh In Go-svarju so odprli ječe. Naskakovanje in plenjenje orožarn se nadaljuje, ne da bi vlada posegla vmes. V Peči In Djakovi so porušili šole, ki jih grade. V Peči sc bojujejo voditelji različnih albanskih strank drug proti drugemu. Solun, 29. avgusta. Skopeljski vali poroča, da je udrla velika množica upornih Arnavtov v spremstvu kmetov iz okolice Peči, v mesto in je oplenila trgovine, bazarje ter stanovanja. Prebivalstvo ni dobilo nobene zaščite pri oblastih. Plenjenje. Skoplje, 30. avgusta. V Peči so Albanci naskočili skladišča nemške družbe za gradnjo cest Discherhof in Widmann in so jih oplenli. Glavnemu inženerju. rojenemu Avstrijcu, so vzeli 5000 frankov. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Carigrad, 30. avgusta. Fiedvčerajšnjem !e dospelo šest italijanskih oklopnih križark in dva torpeda v pistanišče v Bayrutu. 1 o je povzročilo v mestu precejšnje razburjenje. Na konzulatih so razobesili zastave. Ladje so ostale v pristanišču do prihodnjega dne do desetih dopoldne. Pred Hajto sta pripeljala ena italijanska križarka in torpedo. Rim, 30. avgusta. »Agenzia Stefani« poroča. da je šel guverner Tripolitanije general Ganeva na dopust v Italijo. ITALIJANSKO - TURŠKA MIROVNA POGAJANJA. Pariz, 30. avgusta. »Echo de Pariš« izjavlja, da je zvedel od poučene diplomatične strani, da je mir med Italijo in I urcijo bliže kakor trdijo italijanski oficiozni glasovi. Pogajanja v Švici so dospela skoraj do sporazuma. Med drugim Italija baje ne bo več zahtevala, da se sprejme aneksijski dekret v mirovno pogodbo. . ---------- ^\ {J . i ■£ . j ■ ‘ > ! .. PORTUGALSKA. t Boj med duhovnikom in pogrebci. Lizbona, 30. avgusta. V Aldeji de Obispo sta se pri pogrebu sprla župnik in zastopnik občine. Ljudstvo je pritrdilo mnenju zastopni-! ka občine in nato se je pričel pretep med duhovnikom in pogrebci. Duhovniku so strgali koretelj, ker je pretepal starega moža. Zastopnik občine je nato aretiral duhovnika, ki se je Pa odstranil z odgovorom, da gre v zakristijo po nov koneteij. Ko se jc vrnil je bil oborožen f- revolverjem in ustrelil zastopnika občine. Ljudstvo je bilo vsled tega razjarjeno in je napadlo duhovnika, razmesarilo ga groz-no in ni hotelo pokopati duhovnikovega trupla. Ločitev cerkve od države. Rim, 30. avgusta. 800 portugalskih duhovnikov je izjavilo, da sprejmejo pokojnino, ki jim je odmerjena v portugalskem zakonu o ločitvi cerkve od države. Zaraditega so v Vatikanu silno razburjeni in v veliki zadregi, ker s sprejemom pokojnine pritrdijo tudi zakonu o ločitvi, ki ga je papež slovesno proklel. Vatikan ne bo kaznoval duhovnikov, ker jih je preveč, temveč »Osservatore Romano« bo priobčil le oficiozno grajo. POVODNJI NA ANGLEŠKEM. London, 30 avgusta. Iz Norwicha poročajo o silnih povodnjih. Na tisoče ljudi je brez strehe. V 24 urah je poplava mesto odrezala od zunanjega sveta. Mesto je podobno velikanskemu jezeru. Poginilo jena tisoče kanarcev, zaradi katerih je Norwich znamenit. Ker vode naraščajo, sc boje najhujšega. POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. Berlin, 30. avgusta. Iz Novega Jorka poroča, da so odpustili novojorškega policijskega Trst. — Pollcioti pri »Edinosti«. Nekaj časa sem je urejevana tetka »Edinost« na način, kakor da se je preselil v njeno uredništvo ves štab tržaških tajnih špijonov in policiotovskih provoka-terjev. Pri »Edinosti« je bil od nekdaj priljubljen policiotovski ton pisave. In tako streme sedaj njeni uredniki za tem, da postane ta solzarski list glasilo špijonskih izrodkov, je seveda vprašanje okusa gospodov urednikov in gospodov, katerim uredniki služijo. Noben tržaški list ni služil nikdar tako imenitno policiji pri preganjanju socialnih demokratov kakor »Edinost«. S takim svojim postopanjem si je priborila »Edinost« spoštljivo preziranje njenih lastnih somišljenikov. Kadar je »Edinost« ovadila revnega srednješolca, češ da se bavi s politiko, so bili pametnejši slovenski narodnjaki zelo nevoljni. Toda »Edinost« jih jc prav, pošteno pokarala, češ: Kaj veste vi, kako je treba ravnati s socialisti. In ko je bila tržaška policija bolj pametna kot »Edinost« in ni hotela zapirati zidarjev in braniti žepe delodajalcev, je bila »Edinost« vsa nesrečna. Sedaj sc je spravila na železničarje. Stvar je namreč zelo razumljiva. Jugoslovanska železničarska zveza je... na robu propada, če že ne morda v propadu. Sedaj naj služišpijonažaproti posameznim socialističnim železničarjem v boju proti socialni demokraciji. Svoje sramotno početje bi narodni špijoni radi opravičili s članki, ki jih je pisala »Zarja« proti najbolj nerodnemu kandidatu Johannu Skerjanzu. Toda stvar ni taka, kakor bi jo »Edinost« rada zasukala. Je pač malce drugačna. »Zarja« jc opisala dogodek, ki ga je povzročil llerr Johann v pretesnem objemu s pivskim božanstvom in jc bil zelo zanimiv. Dogodek se jc vršil v javnem lokalu. Bilo je vpitja, pretepa, meta .ja stolic in kozarcev ven iz lokala. Prizor so opazovali s pritajenim veseljem mnogi uradniki in Skerjancovi prijatelji. Zvečer tistega dne je vedel vsak železničar razstolmačiti zanimiv prizor in drugi dan se je nad zabavo smejala vsa direkcija. Kaj je torej grdega na tem, ako objavi »Zarja« po petih dneh javen dogodek? In ta ie bil opisan zelo okusno in je bil v posebno veselje vsem, ki se zanimajo za temperamente in sposobnosti voditeljev narodnega delavstva. Za tem je pa prišla »Edinost« s svojo ostudno špijonažo. Prišli so na vrsto sodrugi Fatur, Jernejčič, Balinu in drugi. Stvar, ki smo jo opisali glede Johannovega dogodka ie bila za javnost zanimiva. To, kar piše »Edinost« proti našim sodrugom, ni za javnost prav nič zanimivega. Ampak »Edinost« ne piše za javnost. Ona piše za železniško direkcijo. Kaj naj briga javnost, ako vrši ta ali oni sodrug železničar svojo službo pravilno ali ne. To zanima prav močno direkcijo železnice in tej so namenjeni špijonski pamfleti »Edinosti«. Namen je jasen. Zaradi propada neumne svoje zveze bi radi odjedli kruh poštenim slovenskim delavcem, ki so poleg tega še tako pametni, da bi si dali rajši glavo odrezati, kakor bi se pustili voditi za nos od najbolj tepčastih oseb, kar jih je na železnici. In glej! Vse, kar je napisala »Edinost« ovadb proti našim železničarskim sodrugom, vse je zlagano. Zalo naši sodrugi tudi piskajo na omenjene .ovadbe. Uredništvo »Edinosti« bo seveda dobilo s&iilo-žnost. da dokaže resnico svojih ovadb. Dobilo bo tudi priliko, da vrne čast onim dvem železničarjem, ki ju je ovadila, da sta vlomila v stanovanje tržaškega Avguština, ki se hoče pred porotniki prepričati, ali ima ajdovec možgane ali ne. Ob zaključku »Edinosti« Ie še tole: Nikoli nismo bili posebn prijatelji špijonov. in vedno smo jih imenovali po službi, ki jo vrše. Ni treba, da bi se »Edinost«^ kaj poboljšala. Svoje špijonske posle sme vršiti še naprej. Le tega ni treba, da bi zahtevala od nas posebno spoštovanje. Sodrugom pa priporočamo, naj ne zavijajo v »Edinot« sira ali salam, ki si jih kupijo za južino. zakaj preveč je ta papir umazan, da bi mogel služiti za zavijanje čednih stvari. — »Slovenski Narod« je bil udarjen od vročine pa je začel razmotrivati o narodnem vprašanju in o razmerju, ki vlada med slovenskimi in italijanskimi socialnimi demokrati v, Trstu. Za svojo klobaso je dobil vzrok v pomanjkanju boljšega gradiva ali pa v pomanjkanju boljših idej v glavah urednikov. Ta list se je moral že na temeljit način prepričati, da je bilo stikanje po farovžih zelo neplodno. Mi mu zagotavljamo, da bo ravno tako neplodno brskanje po Delavskih domih. Zato bi bilo temu listu dobro priporočati naj se ne spravlja na reševanje vprašanj, ki so mu tuja kakor sloga liberalni stranki. Z narodnim vprašanjem lahko vTeče na špagi one, ki ne znajo misliti bolje kot njegovi uredniki in ki so najbolj zadovoljni takrat kadar jim ni treba ničesar misliti. Bolje bi bilo, da bi »Narod« pisal o desolatni mizeriji v liberalni stranki in pustil pri rniru stvari, ki ga ne tangirajo. Novice. * Poneverjenja pri avstrijskem Rdečem križu. Avstrijska družba Rdečega križa poroča svojim Članom, da so bile vsled nezadostnega poslovanja funkcionarja poneverjenje precejšnje svote. Dotični funkcijonar je visok deželni uradnik; svoje mesto je opravljal kot častno mesto. O zadevi uvedejo sodno preiskavo. Zastrupljenje z gobami. Štiri poljske delavke, stare od 15 do 19 let, so vsled uživanja strupenih gob nevarno zbolele. Tri deklice so že umrle. * Atentat na ameriškega poslanika. Iz Havane poročajo, da je neki žurnalist težko ranil ameriškega poslanika Gibsona. Ta atentat je posledica sovražnosti, ki se je pojavila proti uiosonu, ker je energično zastopal ameriške interese na Kubi. in* Klerikalna maščevalnost. Kaj sc vse lahko rod. .z nizkotnega klerikalnega mišljenja, -Zh • 1 -i ° rvjusta je neposredno sledilo več potresov. Zato je opravičeno vprašanje, če niso eksplozije in potresi v zvezi; cela vrsta dejstev kaže, da Je možna ta zveza. 18. junija 1885. je bil v Novem Jorku potres in tisti dan Je bila v Clifton Hall eksplozija Jamskih plinov, ki je zahtevala 110 človeških žr-iev. 23. februarja 1887, je bil v Italiji in na juž-inem Francoskem potres; 1. marca so eksplo- a «S Ui m ‘Eb E3 «3 a 0) O O Oh m “"^šraL " V*.\ dirali jamski plini in uničili 75 življenj, 5. marca pa v Monsu, kjer je bilo 150 rudarjev ob življenje. 1. novembra 1888. je bil v Bigne potres, čez dva dni eksplozija v Kampagnao, kjer je bilo 80 mrtvih. 30. oktobra 1900 potres v Ve-nežneli, 3. novembra eksplozija v Filipi, kjer je bilo 32 mrtvih in 110 ranjenih. 17. maja 1902 potres v Guatemali, istega dne eksplozija v Koal Kreelc v Združenih državah, 300 žrtev. 7. marca 1906 potres v Santa Luciji, čez 3 dni strahovita eksplozija v Courrieres, 1200 žrtev. 18. in 24. januarja eksplozija v Saarbnicknu, 200 žrtev. 15 oktobra 1911. potres na Seciliji, tri dni pozneje eksplozija v Saint - Fentienne. 26 žrtev. Če obstoja res zveza med potresom in eksplozijami jamskih plinov, tedaj so potresi naravni varnostni signali in dolžnost rudniških uprav bi bila, da odrede varnostne odredbe v najpopolnejši meri. Gospodarski pregled. ** Zadružne mlekarne na Danskem. Na Danskem se je v zadnjih tridesetih letih gospodarsko življenje znatno preobrazilo. Tudi kar se tiče pridobavanja in uporabe mleka, so pričeli Danci hoditi po novih potih. Zadružne mlekarne so skoraj po vsej deželi že upoumuie predelavanje mleka v maslo na domu. Stroji v zadružnih mlekarnah nadomeščajo počasno domače delo. Gospodarski dobiček ni izostal, snaga in kakovost izdelkov sta vsled zadružne kontrole mnogo bolj zavarovani kakor prej. V skrbno osnaženih sodih pripeljejo kmetje mleko v mlekarno, ki so nad vse prijazne in čedne hišice. V mlekarnah stoje najmodernejši stroji, ki omogočujejo temeljitejše izkoriščanje mleka, kakor je pa bilo mogoče pri ročnem delu. Skrbno snaženje orodja in obveznost uslužbencev, paziti na največjo snagcu dajejo poroštvo za izborno kakovost produktov in so priborili danskemu sirovemu maslu svetovno ime. ki ga tudi zasluži v polni meri. L. 1382. so ustanovili zapadno jutlandski kmetje prvo zadružno mlekarno v Hjedingu. Najprej so napravljali le sirovo maslo. Posneto mleko in pinjence so dobivali kmetje nazaj in so imeli tako izborno krmo za prešiče. Veliko težkoč je oviralo v začetku razširjenje zadružnih mlekarn, a danes ga ni skoraj kmeta, ki ne bi bil član zadruge. Vsakoletni dobiček se razdeli med člane. V danskih zadružnih mlekarnah prevladujejo mali kmetje kot člani. 40 procentov vseh danskih kravjih hlevov ima do 3 krav in 60 procentov do 9 krav. Vsega skupaj imajo na Danskem 1,283.300 molznih krav in od 900.000 krav prihaja mleko v zadružne mlekarne. Kapital, ki je naložen v mlekarnah, izračunan na podlagi zavarovanja zoper požar, je znašal 1. 1910. za vsako mlekarno 29.849 K. 90 procentov vseli pridelkov iz zadružnih mlekarn pošiljajo na Angleško, kjer zlasti angleška velenakupna družba jemlje veliko izdelkov iz danskih mlekarn. Dansko zadružno mlekarstvo se je povzdignilo posebno od 1. 1895. dalje, odkar so bila ustanovljena kontrolna društva, katerih i radniki mesečno dvakrat pregledajo kmetije članov in mlekarske izdelke. Zlasti z izboljšanjem.!-miljenja in z odstranitvijo nesposobnih živali so se povzdignili mlekarski izdelki. Leta 1900 je imelo 1029 zadrug s 150.000 člani 113 nvljonov kron prometa, leta 1910 pa je imelo 1163 zadrug s 165.000 člani 175 miljonov kron prometa. po in okolico vpisana zadruga z omejeno zavezo ima doslej deset prodajalen in sicer: Ljubljana: Sodna ulica 4; „ Krakovski nasip 10; „ Vodmat, Bohoričeva ulica; Šiška: Kolodvorska cesta (v lastni hiši) Celovška cesta 1; Tržič Vič-GJince: Tržaška cesta; Jesenice: ,,pri Ferjanu"; Jesenice-Fužine: na Savi, „pri Mencingerju" ; Koroška Bela: „pri Pristavcu"; „Pot na Bistrico". Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna; v Šiški. Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče. V Ljubljani je za pisma: poštni predal 13 (na glavni pošti) ter nabiralnik v pro-dajalni, Sodna ulica 4. — Čekovni in klerinški račun za denarni promet; št. 75.383 c. kr. poštne hranilnice. Član društva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se jc oglasiti bodisi v kaki prodajalni bodisi v pisarni. Pristopnina znaša 1 K delež 30 K. Dosedaj so člani prejeli čistega dobička: 1 leta 1909. ... K 2035-— (prvo leto) „ 1910. . . . „ 11365-25 „ 1911. . . . ,, 16610-45 Skupaj . . K 30010-70 Hranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dne dviga. ■— Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodajalnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem članu načelstva ter prodajalničnega poslovodje. Nadzorstvo. Načelstvo. fUnBnHBBSBSBBEHBBHOE« Produktivna zadruga ljub Ijanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, naj[nxoderiieje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: . dela. Delo Je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem času. „Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. Odgovorni urednik Fran Bar-tl. Izdala in zalaen zslofha »Zarle« Ti«Ua »1 V n Tiskarna« v l inHInnl. IV ajnovi^e! a f bi« ve jšel Maksim Gorki j = — Cena K 4* —. To pohvalno delo slavnega ruskega pisalelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarjc“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. v naslednji! 'užni kolodvor, na peronu, • rnat, Kolodvorska cesta, upanfeič, Kolodvorska cesta. ■ QŽt Dunajska cesta, terkovid, Dunajska cesta, uchs, Manje Terezije cesta »voli, na zel. prel. pri Nar. domu. ibie, Miklošičeva cesta, en k, Kegljev a cesta ■a n c, Sv. Petra cesta, reo, ušar, odboj, šzjak, Bahoričeva ulica, emžnar. Zelena jama. cvetek, Zaloška cesta. Scšark, Šelenburgova ulio Suhadolc Anton, Zelenaiama 50. *.rnah: mlenec, Prešernova ulica Piehler, Kongresni trg. Jšeniinik. dovstia ulica. vVisiak, Gospodska ulica. »Cleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Pušnik, ltimsKa cesta. Klanšek, Tržaška cesta. H'lsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. ever, Krakovski nasip, >ržavn! kolodvor. Križaj & K.otnif , Šiška .kar, G linče. Jezeršek, Zaloška cesta. VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, pripwo?a^ ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne £ d”S 0U0kB0AmNK£ SSSf Ona fzpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banki .Slavij«- narodna druživa ln organizacije, pr^pe™ |L"?®,!?d5ttV*™!3Sl tooEi “o Im Cra"ije“* GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE« VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. ,SLAVIJA‘