B Po Sloveniji Kidričevo •
Boxmark zaposluje Preventove delavce O Stran 2
:r_ Ptuj, torek, 7. septembra 2010
letnik LXIII • št. 69 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
! Ikakovast
m
Danes priloga
Po naših občinah Dornava •
Politično slovo po dornavsko
O Stran 5
Po naših občinah
Žetale • Asfalt po predvolilno...
O Stran 5
V
Štajerski
Šport
Nogomet •
Preveč zapravljenih priložnosti ...
O Stran 11
Košarka •
Slovenci preko Avstralcev med osem najboljših
O Stran 15
Boks • Dvoboj za ubranitev naslova svetovnega prvaka verzije IBF
Poglavje Jackiewicz zaprto, odpira se novo - ZDA!
Naš boksarski superšampion Dejan Zavec bo tudi v naslednjih mesecih užival v nazivu svetovnega prvaka verzije IBF! Povsem zasluženo, saj je pred skoraj 13 tisoč gledalci v dvorani Stožice po točkah ugnal Poljaka Rafala Jackiewicza in s tem še drugič ubranil naslov, ki si ga je lani pridobil v Južni Afriki z zmago nad Isaacom Hlatshwayem.
Zmaga v nobenem trenutku ni bila vprašljiva, vsi prisotni v dvorani in tudi tisti ob TV-sprejemnikih pa so lahko uživali v boksarskem spektaklu, kakršnega sta sposobna uprizoriti le dva vrhunska borca -Dejan in Rafal pa to zagotovo sta. Številne izbrane izjave iz ust navijačev, menedžerjev, eminentnih gostov iz sveta boksa in športa nasploh pa pričajo o tem, da je bil celoten dogodek izpeljan na najvišjem možnem nivoju. Piko na i je seveda dodal Dejan Zavec, ki je kljub precej zahrbtni poškodbi komolca mojstrsko izpeljal dvoboj in z zmago zaprl poglavje z naslovom Jackiewicz, proti kateremu je doslej leta 2008 v Katowicah zabeležil edini poraz. Knjiga pa še zdaleč ni zaključena, saj se je že začelo pisati novo poglavje -delovni naslov je ... ZDA!
O Stran 12 in 13
Foto: Črtomir Goznik
Moškanjci • Osmi kolesarski Poli maraton
Kljub dežju na kolesih 5200 rekreativcev
Letališče v Moškanjcih je bilo minulo soboto, 4. septembra, prizorišče 8. kolesarskega Maratona, ki je kljub občasnemu dežju spravil na kolesa okoli 5200 udeležencev iz vse Slovenije; najmlajša je bila stara šele leto dni, najstarejši pa kar 91 let.
Ko so leta 2002 Perutnina Ptuj, družba Di@log co in informacijska družba Radio-Te-dnik Ptuj prvič organizirali kolesarski Poli maraton je na njem kolesarilo le okoli 700 udeležencev, z leti pa se je število udeležencev nenehno po-
večevalo in kmalu je to postal največji rekreativen kolesarski dogodek v Sloveniji. Letos je bilo kljub slabemu vremenu in dežju na kolesih okoli 5200 kolesarjev.
O Stran 24
Ptuj • Na Ribiški vre
Zupan: vrvico bomo rezali 8. oktobra!
Ribiška pot je cesta v dolžini 800 metrov v ČS Jezero, ki so jo tako kot mnogo drugih obveznosti zapisali v leta 2002 podpisano pogodbo med MO Ptuj in ČS Jezero, ki je ob podpisu v svoji sestavi še imela območje ČS Spuhlja, ki se je z novim mandatom lokalne skupnosti leta 2006 osamosvojila.
Foto: Martin Ozmec
Potem ko bi morala biti pogodba z vso vsebino že zdavnaj realizirana, po petih letih, je odprtih še veliko postavk, med njimi tudi cesta Ribiška pot, ki pa naj bi dokončno realizacijo dočakala še pred letošnjimi lokalnimi volitvami. V Mestni hiši na Ptuju optimistično napovedujejo, da se bo to zgodilo že 8. oktobra. Izvajalcem del, CP Maribor, pa delo na trasi ne gre najbolj po maslu. Domačini pravijo, da sta na gradbišču v povprečju le dva delavca dnevno, tujegovo-reča, in en mali bager. Pri taki zasedbi gradbišča, ocenjujejo
domačini ob trasi, gre za 22 hišnih številk, da jim dela do roka ne bo uspelo izpeljati, ker je to enostavno nemogoče. Še preden se je s to problematiko spopadel tudi svet ČS Jezero (1. septembra letos), domačini se bojijo, da bo gradbišče prej pobelil sneg, kot bodo dela zaključena, je v redakcijo Štajerskega tednika vsa razburjena poklicala Slavica Bedenik, ki stanuje na Ribiški poti 22, da ob taki razkopani cesti, ki spominja na Haloze, ni več mogoče normalno živeti. Hitro je treba nekaj narediti.
O Stran 3
Festivalska zgoščenka
za naročnike Štajerskega tednika
M I H?rod"
/ /I L	abavM
^ | ^.«b.
Ptuj 2010
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 41. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2010. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
Slovenija • Preventove nepremičnine za šest mesecev v najem Boxmarku
Najprej zaposlitev za 250 delavcev
Preventove proizvodne in skladiščne prostore z opremo v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi je najelo podjetje Boxmark iz Kidričevega. S tem se je v četrtek izdanem sklepu glede predloga stečajnega upravitelja Prevent Globala v stečaju Borisa Kastivnika strinjalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, ki je podalo soglasje za šestmesečni najem.
dopustno obdobje trenutno najboljša možnost. »V tem obdobju bomo dodatno preverjali možnosti, ali je po končanju najemnega odnosa realno nadaljevati proizvodnjo za potrebe avtomobilske industrije v neki drugi organizacijski obliki ter s tem izkoristiti znanje in izkušnje, ki so se ustvarile v tem okolju. Kajti dejstvo je, da bo Prevent Global kot pravna oseba po končanju vseh dejavnosti v stečajnem postopku izbrisana iz sodnega registra,« je v sporočilu za javnost pojasnil Kastivnik.
V izjavi za novinarje v Slovenj Gradcu pa je Kastivnik povedal še, da je bila v petek podpisana pogodba z najemnikom, ki pa bo veljala od 1. septembra.
Stečajni upravitelj družbe Prevent avtomobilski deli v stečaju Grega Erman pa je poudaril, da bodo, ne glede na oddajo prostorov, nadaljevale aktivnosti za cenitev in priprave na prodajo premoženja, ki je del stečajne mase. »Gle-
Sodišče je s tem tudi podprlo predlog Boxmarka, ki je stečajnemu upravitelju Prevent Globala podal predlog za najem prostorov v Slovenj Gradcu in Radljah za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do zakonsko določenega roka. Boxmark je izrazil tudi pripravljenost odkupiti lokacijo v Radljah ob Dravi ter tam v svojem poslovnem procesu nadaljevati proizvodnjo za potrebe avtomobilske industrije.
Ob tem je Boxmark zagotovil, da bo na lokaciji v Slovenj Gradcu v najkrajšem času zaposlil do 250 delavcev, celotno proizvodnjo pa bo po vzpostavitvi zahtevanih pogojev proizvodnje skupaj z delavci prenesel v Radlje, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je sodišče danes objavilo na Ajpesu. Boxmark bo za mesečni najem odštel 26.000 evrov.
Stečajni upravitelj podjetja Prevent Global v stečaju Kastivnik meni, da je takšna oddaja v najem za zakonsko
Uvodnik
Skrbi, ki jim ni videti konca
Letošnji september je nepričakovano hitro prinesel ohladitve. Niso pa samo temperature tiste, ki skrbijo. Skrb vzbujajoče je celotno stanje v državi, kljub nekaterim indeksom rasti. Za nobeno področje v tej državi ni več mogoče trditi, da dela normalno. Razmere so čedalje bolj alarmantne. Prvi september v slovenskem zdravstvu bo imel zagotovo velike negativne posledice, z neusklajenimi odločitvami je slovenska politika naredila nepopravljivo škodo. Nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. Najbolj so prizadeti bolniki, za katere pa se v tem trenutku nihče ne bori. Odzivi združenj bolnikov so prišli v zadnjem trenutku, ko je že postalo jasno, da koraka nazaj ni. Če bi imeli politiko v rokah odgovorni politiki, zagotovo ne bi mogli sprejeti odločitve, kot je bila julijska. Nihče si ne more zatiskati oči pred pomanjkanjem zdravnikov, njihovo nadurno delo pa mora biti pošteno plačano. Pri tolikšnem pomanjkanju zdravnikov v slovenskem zdravstvu pa je govoriti o tem, da pacienti v novem sistemu dela ne bodo prizadeti, najmanj zavajajoče, če ne absurdno. Če kdaj, se sedaj slovenski politiki igrajo z zdravjem ljudi in njihovimi življenji. Odgovor na to, kaj je nujno in kaj ni nujno, lahko da samo diagnostika, te pa sedaj ni oziroma je močno zmanjšana. V tem trenutku so odpovedane samo programske operacije, zato ne more biti nobene škode, je odgovor dežurnih politikantov, ki bi morali biti na strani stroke. Za to, da Sloveniji primanjkuje zdravnikov, niso krivi bolniki, kriva je politika, ker je bil dolgo časa glede vpisa na edino medicinsko fakulteto neke vrste elitizem, do številke 150 in nič več. Lokalna politika SV Slovenije in denar ljudi, ki že tako gagajo v primerjavi z belo Ljubljano, je spodbudila nastanek druge medicinske fakultete v državi. Igra z življenji je najbolj nevarna igra, ki se je gre v tem trenutku slovenska politika, ad hoc ukrepi pa najbolj nehvaležni. Zdaj je čas, da se zbudi tudi lokalna politika, da pokaže, koliko ji je v resnici za malega človeka in njegove probleme, koliko pa za lokalno šerifstvo.
Majda Goznik
de na izkušnje, da postopek prodaje traja vsaj štiri do šest mesecev, najem za prodajo ne predstavlja nobene ovire, prej prinaša mnoge prednosti,« meni Erman.
Po njegovi oceni bi lahko prodaja prostorov v Radljah stekla hitro, glede na velikost celotnih prostorov v Slovenj Gradcu pa hitre prodaje ni pričakovati. Glede prostorov v Mirni v tem trenutku ni nobenih dogovorov, je pojasnil Erman in dodal, da jih bo takoj po prejemu cenitve predlagal v prodajo. Prav tako je danes skladno s cenitvijo že predlagal tudi prodajo prostorov v Mežici.
Stečajna upravitelja obeh družb sta se glede najema Preventovih prostorov v času izvajanja stečajnega postopka pogovarjala tudi z družbo Prevent DEV, kot pogoj za nadaljnje sodelovanje pa postavljala rešitev doslej nerešenih zadev. Vendar Prevent DEV do postavljenega roka ni podal ustreznega predloga. Podobno so potekali tudi pogovori z družbo Prevent Halog iz Lenarta, katere družbenik je Prevent DEV.
Z najemom dela Preven-tovih nepremičnin bo tako delo za zdaj dobilo vsaj nekaj od skupno 1260 odpuščenih
delavcev Prevent Globala in družbe Prevent avtomobilski deli. Direktor Boxmarka Marjan Trobiš pa je v sredo dejal, da če bo prišlo do najemne pogodbe, potem bodo lahko že v ponedeljek začeli zaposlovati prve ljudi, najkasneje v torek ali sredo pa bi lahko zagnali prve stroje.
»Računamo, da bomo lahko zagotovili več sto delovnih mest, in to najprej na lokacijah v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi,« je dejal Trobiš, ki je ob tem dodal, da jih zanima tudi lokacija v Mirni, ki pa bo vključena naknadno, saj je trenutno prioriteta Koroška.
Trobiš je še povedal, da od predloženih načrtov niso odstopili, kar dolgoročno pomeni, da bodo zagotovili delovna mesta za vsaj pet do osem let. Ob tem ni izključil niti možnosti, da bi v prihodnosti delo dobili prav vsi, ki so bili doslej zaposleni v Prevent avtomobilskih delih.
Optimizem glede najema Preventovih prostorov pa je na novinarski konferenci po seji vlade izrazila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radie. Dejala je, da zadnje informacije kažejo na dobro odvijanje poslov in če bo vse po sreči, bo nova družba, ki bo prevzela staro, v kratkem
V Merkurju do konca 2012 1000 zaposlenih manj
Skupina Merkur, ki v Sloveniji in tujini zaposluje 4800 ljudi, bo predvidoma do konca leta 2012 zmanjšala število zaposlenih za okrog 1000, je potrdil predsednik uprave Bojan Knuplež. Ukrep izhaja iz sanacijskega programa, ki ga morajo upniki in nadzorniki še potrditi. Šele kasneje bo jasno, kje in na kakšen način bo zmanjšanje izvedeno. V katerih delih skupine bo zmanjšanje potrebno in na kakšen način bo izvedeno, bo opredeljeno v prihodnjih mesecih, je povedal predstavnik za odnose z javnostmi v Merkurju Rok Istenič. Pojasnil je, da bo opredelitev presežnih delavcev po posameznih oddelkih in način njihovega zmanjševanja del dolgoročnega sanacijskega načrta. V izvedbo bo šel, če ga bodo potrdile banke upnice. Je pa dve leti za izvedbo tako dolgo obdobje, da bo najverjetneje v določeni meri število zaposlenih mogoče zmanjšati z mehkejšimi ukrepi in ne bo potrebno vseh odpustiti. Sindikat v Merkurju s številko o presežnih delavcih doslej še ni bil seznanjen. Kot je povedala predsednica sindikata Mateja Tavčar, so imeli v sredo sestanek z vodstvom podjetja, a jim Knuplež številk ni omenil. Trenutno se najbolj ukvarjajo s problematiko preselitve 239 zaposlenih iz pisarn v Celju v poslovno stavbo v Naklo. S to združitvijo komerciale podjetja namreč želi vodstvo Merkurja letno privarčevati 4,2 milijona evrov. »Če ta visoka številka presežnih delavcev drži, se zagotovo nanaša na celotno Merkurjevo skupino, saj je v glavnina zaposlenih v maloprodaji, kjer je delovne sile še premalo,« je komentirala Tavčarjeva in pojasnila, da ima Merkur Slovenija 2500 zaposlenih, od tega jih je v maloprodaji med 1200 in 1400. To število v zadnjem obdobju niha, saj se je v maloprodajo že prezaposlovalo delavce iz skladišč in komerciale. Preostanek zaposlenih v Merkurju pa predstavljajo podporne službe, medtem ko Merkur v Sloveniji zaposluje še okrog 250 ljudi v Mersteelu in okrog 500 v Big Bangu.
času začela ponovno zaposlovati delavce. »To je pozitivna informacija in upanje, da se v
koroški regiji povrne optimizem,« je dejala Radieeva.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Pokojninski zakon v četrtek v DZ
Dolg čas usklajevanja pokojninske reforme s sindikati po besedah premiera Boruta Pahorja ni prinesel ustreznih kon-senzualnih rešitev in »očitno jih tudi v zadnjem tednu ne bomo uspeli doseči«. Pahor upa, da bo politična večina zakon podprla in bo sprejet brez referenduma. Če pa bo do referenduma prišlo, »ga bomo dobili«, je napovedal po seji vlade.
Vlada bo 9. septembra, kot je že napovedala, predlog pokojninskega zakona posredovala DZ in s tem začela »finalni proces sprejemanja pokojninske reforme«. Če se bodo socialni partnerji odločili za referendum pa Pahor ocenjuje, da se bodo ljudje preko argumentov odločili za prihodnost in ne za preteklost ter bo vlada referendum dobila. Če bi ostali v obstoječem sistemu upokojevanja, je po premierovih besedah jasno dvoje: »Da bodo pokojnine padale in da se bo poslabševala socialna varnost zdajšnje generacije upokojencev. Varnost aktivnega prebivalstva in tistih, ki na trg dela prihajajo, pa bo povsem nepred-
vidljiva«. Z reformo po Pahorjevih besedah ne odpravljajo vseh problemov za vse večne čase. Toda dovolj za to, »da rečemo, da se bo ustavilo padanje pokojnin zdajšnjim upokojencem ter tudi, da bo predvidljivost glede varnosti aktivnega prebivalstva večja«. Ocenjuje še, da je predlog pokojninskega zakona relativno pravičen, pošten in socialno uravnotežen medge-neracijski dogovor. Zato verjame, da ga bo sprejela velika večina Slovencev, če bo morala o tem odločati.
Z »eno nogo« pa je vlada tudi v zdravstveni reformi. Te se, kot zagotavlja Pahor, vlada zaradi nesporazumov z zdravniki ni ustrašila. Prav ta zaplet je povod več za to, da se na najbolj resen in rigo-rozen način lotijo zdravstvenega sistema, je poudaril Pahor. Obstoječ zdravstveni sistem namreč po njegovih besedah ni dober niti za bolnike niti za zdravstveno osebje in tudi ne za vzdržnost javnih financ. Vlada se bo priprave zakona o zdravstvenem varstvu tako lotila takoj, ko bosta premier in minister za zdravje Dorjan Maru-šič ocenila, da je so dovolj blizu kompromisni rešitvi z zdravniki.
Pahorjeve napovedi medtem
predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča ne presenečajo. Sindikati so sicer v zadnjem odgovoru vladi na predlog reforme ponovili predloge, ki so po Semoličevih besedah konstruktivni za sindikate, »seveda pa so za premiera, ki želi le, da se mu ploska, nekonstruk-tivni«. Pozvali so tudi k nadaljevanju dialoga, a jim vlada še ni odgovorila. Semolič pa, kot pravi, odgovora niti ne pričakuje. (sta)
Denar na računu Vegrada, delavci še čakajo
Staro in novo vodstvo Vegrada je zagotovilo sredstva za še delno poplačilo delavcem, kar je zahteval sindikat. Sredstva so, kot je v izjavi za javnost sporočil predsednik sindikata Samo Ma-stnak, »preverjeno« na računu Vegrada, rok izplačila delavcem pa naj bi se dorekel včeraj popoldne.
Kot je bilo napovedano, se je izvršilni odbor podjetniškega svobodnega sindikata z novim direktorjem družbe Borisom Medvedom sestal v ponedeljek. Medved naj
bi v ponedeljek preveril možnosti in povedal, kdaj bo možno izplačilo še preostalih neporavnanih plačil za delavce.
Potem ko se je sindikat s prejšnjim vodstvom družbe na čelu s Hildo Tovšak pred tednom dni dogovoril, da bodo neizplačana plačila za april, maj in junij prejeli v preteklem tednu, je družba del obveznosti do delavcev že poravnala, del pa ne. Več kot tisoč delavcev je sicer v primeru neizplačil od sindikata zahtevalo, da organizira stavko, vendar pa naj bi se sindikat o nadaljnjih aktivnostih odločil po včerajšnjem sestanku z vodstvom družbe.
Vegrad je sicer od srede v postopku prisilne poravnave. Zaradi tega tudi sklepi julijske skupščine o dokapitalizaciji družbe, ki bi morala biti sicer sklenjena do 5. septembra, niso izvedljivi, je pojasnil direktor druge največje lastnice Vegrada, Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP, Matej Golob Matzele. Na julijski skupščini so lastniki potrdili doka-pitalizacijo družbe v skupni višini 15,5 milijona evrov, vendar so v PDP takoj opozorili, da pogoji za sodelovanje PDP v dokapitalizaci-ji niso izpolnjeni. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Na Ribiški vre
Zupan zagotavlja, vrvico bomo rezali 8. oktobra!
Ribiška pot je cesta v dolžini 800 metrov v ČS Jezero, ki so jo tako kot mnogo drugih obveznosti zapisali v leta 2002 podpisano pogodbo med MO Ptuj in ČS Jezero, ki je ob podpisu v svoji sestavi še imela območje ČS Spuhlja, ki se je z novim mandatom lokalne skupnosti leta 2006 osamosvojila.
Potem ko bi morala biti pogodba z vso vsebino že zdavnaj realizirana, po petih letih, je odprtih še veliko postavk, po nekaterih ocenah polovica pogodbe, med njimi tudi cesta Ribiška pot, ki pa naj bi dokončno realizacijo dočakala še pred letošnjimi lokalnimi volitvami. V Mestni hiši na Ptuju optimistično napovedujejo, da se bo to zgodilo že 8. oktobra. Izvajalcem del, CP Maribor, pa delo na trasi ne gre najbolj po maslu. Domačini pravijo, da sta na gradbišču v povprečju le dva delavca dnevno, tujegovoreča, in en mali bager. Pri taki zasedbi gradbišča, ocenjujejo domačini ob trasi, gre za 22 hišnih številk, da jim dela do roka ne bo uspelo izpeljati, ker je to enostavno nemogoče. Še preden se je s to problematiko spopadel tudi svet ČS Jezero (1. septembra letos), domačini se bojijo, da bo gradbišče prej pobelil sneg, kot bodo dela zaključena, resda pod točko pobude in vprašanja, je v redakcijo Štajerskega tednika vsa razburjena poklicala Slavica Bede-nik, ki stanuje na Ribiški poti 22, da ob taki razko-pani cesti, ki spominja na Haloze, ni več mogoče normalno živeti. Hitro je treba nekaj narediti.
Do svojih domov se morajo večinoma voziti po daljši poti, tri km dlje, ker je njihova cesta povečini neuporabna zaradi slabega vzdrževanja, poudarjajo prizadeti krajani. Najhujše pa je ob dežju, prijatelji in znanci pa jih sploh več ne obiskujejo, saj se bojijo za svoja vozila, tako rekoč odrezani so od sveta, ker jim pogosto izvajalci prekinejo tudi internet. Glede poškodovanih avtomobilov pa v Cestnem podjetju Maribor pravijo, da oni tako dobro izvajajo dela na cesti, da se avtomobili ne morejo poškodovati. Slavica Bedenik je prepričana, da bi se Ribiška ulica v štirih letih morala urediti. »Ne vem, kaj se v Mestni hiši pogovarjajo naši predstavniki, ker mi navadni smrtniki do župana, ne moremo priti,« poudarja. »Zase lahko povem, da me župan ni želel sprejeti.«
Asfalt so na tej cesti, ki so ga financirali krajani sami, odstranili že leta 2007, zato bi rekonstrukcija ceste morala biti že zdavnaj končana, če bi dela potekala tako, kot bi morala. Leta 2007 je MO Ptuj na tem območju z evropskim in državnim denarjem zgradila fekalno kanalizacijo. Od takrat do maja letos, ko so za-
Neža Samec: »Sramota za MO Ptuj, da se Ribiška pot ureja tako dolgo.«
čeli dela v drugi fazi, vključno s polaganjem vseh vodov v zemljo in tudi plinifikacijo, pa so cesto skušali kar najbolje vzdrževati, sproti popravljati in ravnati ter zalivati, da se ne bi prašilo, pravijo v Mestni hiši, kjer se čudijo takšni reakciji občanov, saj tedensko potekajo srečanja med nadzorniki MO Ptuj in izvajalci, na katerih sodeluje tudi predstavnik ulice An-drek Korošec. Na terenu pa je stanje precej bolj napeto. Ko se je 17. maja letos pričela izvajati druga faza, je bil postavljen rok, da se morajo dela dokončati do 10. oktobra, pravijo v MO Ptuj, finan-cerju druge faze rekonstrukcije Ribiške poti.
Andrej Korošec, predstavnik Ribiške poti, je 1. septembra na seji sveta ČS Jezero izpostavil nekatere ugotovitve krajanov. Le-ti opozarjajo na slabo koordinacijo med delavci, saj se po gradbišču večinoma sprehajajo, dela potekajo počasi, delavci se izgovarjajo, da so v zadnjih dveh mesecih dobili samo akontacijo osebnega dohodka v višini 200 evrov in da tako in tako delajo preveč. V tem trenutku je izvedena le polovica trase za meteorno vodo v spodnjem delu ulice, zaradi izkopov so na cesti velike luknje, v katerih se ob deževju zadržuje veliko vode,
zaradi tega lahko nasedejo avtomobili, vsa opozorila občanov, da bi zagotovili normalno prevoznost, izvajalci del ignorirajo, zaradi tega je cesta skorajda neprevozna, zaradi nasedlih avtomobilov je že ustvarjena škoda, ocene škode so v izdelavi, vse bliže pa so tudi tožbe. Zaradi slabe ceste je že večkrat prišlo do poškodb delovnih strojev in posledično do izlitja nafte, enkrat so morali posredovati tudi gasilci. V zemljo je izteklo najmanj tisoč litrov goriva, za sanacijo mest izlitja pa ni nihče poskrbel. Pri izkopih so se potrgali tudi električni kabli, prav tako napeljava kabelskega sistema, ob tem pa prizadeti krajani tudi opozarjajo na nekvalitetno opravljena dela pri gradnji kanalizacije, najmanj en individualni priključek je bil seseden, cevi pa poškodovane in počene. Jeza in negodovanje krajanov zaradi stanja pri rekonstrukciji Ribiške poti sta velika, so lahko slišali člani sveta ČS Jezero na seji, ki je bila 1. septembra. Predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosič je s stanjem na Ribiški poti takoj po seji sveta, za katero tokrat novinarji nismo prejeli vabila, seznanil ptujskega župana, kar smo izvedeli ob našem obisku Mestne hiše, saj smo dan po srečanju s krajani, z njimi smo
Foto: Črtomir Goznik
Slavica Bedenik in Rado Ciringer, Ribiška pot 22: »Nikjer se kanalizacija ne gradi štiri leta.«
se pogovarjali 2. septembra, želeli dobiti tudi informacijo investitorja.
Izvajalec del jih ignorira
»Živimo samo dva kilometra od mesta, pa se moramo že tri leta voziti po takšnem makadamu, ne samo jaz, temveč cela ulica,« je povedal Zvonko Križaj. »Leta 2007 je res morda bila sila, da se je dvignil asfalt za gradnjo fe-kalne kanalizacije. Po položitvi kanalizacije so dve leti pustili gradbišče v mirovanju. Zdaj smo komaj čakali, da so neki izvajalci prišli, ki delajo po svojih močeh, tudi jaz delam v tej stroki, mogoče bi lahko hitreje delali, če bi bilo na delovišču več ljudi, več strojev. Vzrok za to kot poslovnež poznam,« pojasnjuje Križaj. »Dva mini bagerja, kamion in peščica delavcev so premalo za takšno delovišče, kot je Ribiška pot. Najbolj se bojimo, da bo prišla nova zima in še ne bo asfalta. Avtomobile smo si v celi ulici že krepko uničili. Prosimo na vse načine, tudi našega pred-
Foto: Črtomir Goznik
Na Ribiški poti so trenutne razmere nevzdržne, pravijo krajani, ki živijo ob tej cesti.
stavnika ulice Andreja Korošca, da bi se dela pospešila. Vsi odgovarjajo, oni imajo rok, CP Maribor kot izvajalec pa zagotavlja, da bodo dela dokončana do roka. Zima se bliža, infrastruktura pa še ni v zemlji, najbolj se bojimo, da se bomo morali še četrto zimo voziti po makadamu. Izvajalcem tudi sami poskušamo pomagati, kolikor se le da. Nujno bi bilo na Ribiško postaviti večjo skupino ljudi, pa bi šlo. Hribi in doline na Ribiški poti so bili pretrd oreh tudi za gasilce, ki so prišli na pomoč družini Bolcar na Ribiški 17, ko je prišlo so samovžiga na lesenem električnem drogu, naši aparati so uničeni,« pove Metka Bol-car. Do nas niso mogli z avtomobilom, temveč peš. Res, katastrofa. Škode nam sedaj nihče noče poravnati, nihče noče biti kriv, čeprav so nam izvajalci del doslej že večkrat prekinili razne vode. Slavica Bedenik še pravi, da bodo v zadnji fazi šli še v odškodninske tožbe glede avtomobilov, interneta, ker so bili dejansko oškodovani. Sandra Križaj pa ob tem opozori tudi na problem vode, včasih mine tudi cel dan, da jo dobijo nazaj, v hlevu pa je živina.
Rekonstrukcija, ki ni v ponos ...
Ptujski župan Štefan Če-lan se je posipal s pepelom s tem, ko je povedal, da MO Ptuj rekonstrukcija Ribiške poti ne more biti v ponos. Za to naj bi bila tudi kriva slabo dogovorjena pogodba za Gajke. Če bi MO Ptuj imela dovolj denarja, bi že zdavnaj dokončala vse, kar je bilo s to pogodbo dogovorjeno na območju ČS Jezero in ČŠ Spu-hlja. Ker je denarja premalo, se investicij iz tega naslova lotevajo parcialno, kar seveda pri občanih povzroča določene probleme. »Na zborih
krajanih smo ljudem to pojasnili in prosili za razumevanje. V večjem delu, vsaj za ČS Spuhlja, lahko rečem, da so to sprejeli z razumevanjem,« je povedal Štefan Čelan. Tudi on izpostavlja 10. oktober, do katerega mora CP Maribor dela na Ribiški v celoti dokončati, vključno s položitvijo asfalta. Na redni tedenski koordinaciji, ki je bila 2. septembra, so jim zagotovili, da datum dokončanja del ni sporen. Ker je cesta razkopa-na, opozarjajo, da se je treba po njej voziti s primerno hitrostjo. Vsa infrastruktura, ki je dogovorjena, je večinoma že položena v zemljo, dodatno pa se dela plinifikacija, ki v začetku ni bila predvidena. V tem tednu pa se bodo dobili še na skupnem sestanku z izvajalci del v Mestni hiši, pravi župan, od odgovornih bo tudi zahteval vsa pojasnila v zvezi s problemi, na katere opozarjajo krajani. Na Ribiški poti so doslej delali toliko, kot je bilo denarja, zavedajo se, da občanom ni logično, da se odpre asfaltna površina, položi kanalizacija, omogoči priklop nanjo, potem pa se cesta pusti eno leto in več neasfaltirana. Vendarle pa je treba tudi povedati, da so kar dve leti porabili za odkup zemljišč od občanov in od Sklada stavbnih zemljišč,« je povedal župan. Problemi so bili tako veliki, da so morali tudi spreminjati traso, ker ni bilo zemljišč, zato se je moral spremeniti tudi projekt. Problemi pa so tudi z občani, ki imajo na tem območju črne gradnje in bi jih danes želeli legalizirati. Do takih gradenj MO Ptuj kanalizacije ne bo v nobenem primeru gradila, še poudari ptujski župan, ki je prepričan, da bo Ribiška pot kmalu cesta, kakršne ni v MO Ptuj, ki bo imela v zemljo položeno vso infrastrukturo.
MG
G
Ptuj • Štefan Čelan napovedal vnovično kandidaturo za župana MO Ptuj
Za tretji mandat s široko podporo
V gostilni Ribič na Ptuju je bila 2. septembra tiskovna konferenca, na kateri je dosedanji župan Štefan Čelan napovedal vnovično kandidaturo za župana MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Vnovično kandidaturo Štefana Čelana za župana MO Ptuj podpirajo SMS-Zeleni Evrope (Robert Kri-žanič), SD (Miran Meško), LDS (Lidija Majnik), DeSUS (Albin Pišek) in SNS (Miroslav Letonja).
Za tretji županski mandat se poteguje ob podpori OO SD Ptuj, SMS-Zelenih Evrope, MO SNS, OO DeSUS in MO LDS. Ob tej priložnosti so stranke podpornice, razen DeSUS, ki bo to storil naknadno, podpisale tudi sporazum o podpori na lokalnih volitvah, v katerega so zapisali, da si bodo kot podpisniki prizadevali pri uresničevanju ključnih programskih in razvojnih ciljev ter izvajanju v soglasju in v interesu občank in občanov MO Ptuj. Podpisnik sporazuma pa je tudi kandidat za župana Štefan Čelan.
Lidija Majnik, predsednica MO LDS, je ob napovedi ponovne kandidature njihovega člana za župana povedala, da jih zelo veseli, da so se jim pri podpori njihovega kandidata pridružile tudi nekatere druge stranke. Prepričana je, da bodo letošnje lokalne volitve sorazmerno dobro in hitro potekale. V OO SD Ptuj so že večkrat napovedali, da želijo socialni demokrati v naslednjem mandatu imeti večjo vlogo oziroma odgovornost za vodenje MO Ptuj, je dejal Miran Meško, predsednik OO SD Ptuj. V SD se zavedajo, da MO Ptuj potrebuje dobrega župana in dobro ekipo v mestnem svetu, zato so se tudi odločili za podporo dosedanjemu županu MO Ptuj.
S svojim delom je pokazal, da je spreten politik, da je vreden zaupanja. Tiskovne konference se je v odsotnosti predsednika OO DeSUS Ptuj Milana Kraj-nika udeležil tajnik stranke in predsednik volilnega štaba Albin Pišek. DeSUS je za območje cele Slovenije sklenil, da bo županske kandidate podprl v drugem krogu. Ker pa na Ptuju po pričakovanjih ne bo drugega kroga, bodo sklep spremenili. S Štefanom Čelanom so v MO SMS - Zeleni Evrope uspešno sodelovali že dva mandata, pred štirimi leti pa so že tudi podprli njegovo kandidaturo, je 2. septembra na tiskovni konferenci povedal predsednik Robert Križanič. Vsi dogovori, ki so jih sklenili z njim, so držali, ker je mož beseda. Verjame, da bodo tudi v tretjem mandatu tako dobro sodelovali kot doslej. V MO SNS so se za razliko od sedanjega mandata odločili za podporo sedanjemu županu Štefanu Čelanu. Njihovo odločitev je predstavil predsednik Miroslav Letonja. Glavni razlog za to pa je bilo število realiziranih pobud SNS na mestnem svetu. SNS pa je podprla tudi kandidaturo kandidata SDS za župana občine Hajdine Stanka Glažar-ja. Upa, da bodo še naprej delali v dobro občank in občanov MO Ptuj, kot so tudi zapisali v koalicijsko pogodbo.
Župan MO Ptuj Štefan Če-
lan je povedal, da je kar nekaj časa razmišljal in tuhtal, ali je še prava oseba in ali je še sposoben naprej opravljati to funkcijo. Odločitev ni bila lahka, še posebej ne zaradi družine. Sprejel jo je tudi zaradi široke podpore, zato poskuša še tretjič prevzeti odgovornost za vodenje Ptuja in ga z ekipo po svojih najboljših močeh peljati naprej v teh kriznih časih. Naloga bo vse prej kot lahka. Ne beži od odgovornosti tudi takrat, ko je situacija težja, kot bi sicer lahko bila. Politikant-
ske zgodbe ga ne zanimajo, prvenstveno ga zanima, kako bi sestavil ekipo, ki bi vodila in uspešno upravljala to mesto. Zato je bila ponudba za sodelovanje v letošnjih lokalnih volitvah posredovana vsem političnim strankam v mestnem svetu in zunaj njega. Z vsemi so imeli zelo konstruktivne pogovore. Tudi od bodoče »opozicije« ne pričakuje drugega kot to, da bodo nadaljevali dosedanji način dela, ki temelji na dogovoru in konsenzu. Večino odprtih problemov v zadnjih
osmih letih so reševali s konstruktivnim dialogom. Tudi v tem tiči razlog za dokaj »puste« seje mestnega sveta v teh letih. Z letošnjimi lokalnimi volitvami se spreminja volilni sistem, volitve bodo potekale v okviru ene volilne enote. To se bo zagotovo odrazilo na strukturi novega mestnega sveta. Njegova ambicija in želja pa je, da dobijo 29 svetnic in svetnikov, ki bodo imeli prioriteto dobrobit občank in občanov, šele na drugem mestu pa naj bi bila pripadnost takšni ali drugačni
grupaciji. Program dela izhaja predvsem iz sprejetega dolgoročnega razvojnega programa.
V	tem trenutku že pripravljajo podrobnejši pregled tistih najnujnejših investicij in aktivnosti, ki jih nameravajo v naslednjih štirih letih izpeljati. Prednostno se bo v tem mandatu zavzemal za to, da bi solidarnost do soljudi postavili na prvo mesto. Usmerili pa se bodo v tiste investicije, za katere bodo pridobili čim več evropskega, državnega in tudi zasebnega kapitala, proračunski denar pa namenili za tiste dejavnosti, ki bodo v prvi vrsti lajšale takšne ali drugačne socialne, zdravstvene in podobne težave ljudi v tem okolju. Če mu bodo volivke in volivci tudi v tretje podelili mandat, jim bo Štefan Čelan osebno hvaležen, pripravljen je garati tako kot do sedaj.
V	nasprotnem primeru pa se bo tudi korektno in pošteno zahvalil za dosedanje osemletno zaupanje, ki mu je prvenstveno predstavljalo veliko čast, da je lahko dva mandata vodil najstarejše in zanj najlepše slovensko mesto. Za doslej neuresničene projekte, ki so bili tudi napovedani v njegovem drugem volilnem mandatu, pa je povedal, da so ključni v teku. Gre za dom ustvarjalnosti v Mestnem kinu, prenovo tržnice, za katero je bil izdelan natečaj, za projekt ob Osojnikovi in Potrčevi pa poteka drugi razpis, ker se je zapletlo pri bankah. Danes ni gradbinca oziroma bankirja, ki bi podprl 80 milijonov evrov vreden projekt. Projekt so zato razdelili na štiri investicije, v tem trenutku iščejo konzorcij bank, ki bi bil sposoben podpreti ta projekt. Čelan verjame, da bo projekt realiziran tako, kot so si ga zastavili.
MG
Dornava • OO SLS s svojo listo
Dornavska SLS z osmimi kandidati za svetnike
V letošnje lokalne volitve se s svojo listo kandidatov za občinski svet podaja tudi dornavski občinski odbor SLS, ki ima hkrati od letos tudi novega predsednika. Zanimivo je, da SLS Dornava kot županskega kandidata podpira mladega podjetnika Roberta Šegulo, ki sicer kandidira kot neodvisni kandidat, vendar s podporo tako SD kot SLS.
Na priložnostni novinarski konferenci konec minulega tedna je vodstvo OO SLS Dornava predstavilo svojo listo kandidatov. Letos se bodo za mesta svetnikov na listi SLS potegovali: Jurij Valenko (volilna enota 1), Vid Štrafela (volilna enota 2), Peter Vesenjak in Janez Meško (volilna enota 3) ter Vladimir Masten, Sonja Hojnik, Viktor Munda in Stanislav Čuš (volilna enota 4).
Vid Štrafela je na kratko predstavil program stranke, v katerem je dan poudarek na enakomernem razvoju občine, novih naložbah in novih razvojnih vizijah, SLS se bo zavzemala tudi za pospeševanje kmetijstva in turizma v občini, sicer pa ima med konkretnimi cilji identične projekte kot županski kandidat Šegula, to je: izgradnjo trgovskega centra, večnamenske dvorane, izgradnjo vrtca, prenovo mezgovške gasilske dvorane in k temu še ohranitev podružnične šole na Polenšaku, ki jo letos obiskuje šest otrok.
Kot že povedano, pa tudi OO SLS Dornava (tako kot OO SD)
za županskega kandidata podpira Roberta Šegulo, ki je svoj program javnosti predstavil še enkrat.
Poslanec Franc Pukšič (SLS) je, prav tako kot poslanec Dejan Levanič nekaj dni pred tem, Šegulo označil kot odličnega kandidata za vodenje občine z dovolj izkušnjami, predvsem pa z veliko strokovnega znanja, ki je po Pukšičevih besedah za učinkovito realizacijo projektov še kako pomembno. Sicer pa je Pukšič po predstavitvi kandidatov SLS in županskega kandidata še povedal: »Prepričan sem, da bo SLS zmagovalka letošnjih lokalnih volitev, v Dornavi tako glede liste kandidatov za občinski svet kot glede županskega kandidata! Glede državne politike pa sem in smo v stranki globoko razočarani; še vedno ni izpeljana re-gionalizacija oz. pokrajinizacija države, ki bi našim občinam gotovo prinesla več razvojnega denarja in s tem lažjo in hitrejšo uresničitev razvojnih projektov. Že izvedba prve stopnje lokalne samouprave, ustanovitev občin, je jasno pokazala,
koliko več se je v podeželskih občinah naredilo po tem in enako bi veljalo tudi z uvedbo regij. Lažje bi lahko našli rešitev tudi za dornavski dvorec, kamor bi, recimo, lahko potem
umestili regijski parlament. Nadvse pa smo župani občin razočarani in jezni tudi nad zadnjim dogajanjem v zvezi z zadnjim pozivom za razdelitev denarja iz RRP; tiste občine, ki
smo pred meseci že prejele pozitivne sklepe za izvedbo projektov, smo zdaj prejele preklice oz. popravke teh sklepov, kar se še nikoli ni zgodilo in se tudi ne bi smelo. Naši občini,
konkretno, so naknadno odvzeli dobrih osem milijonov že odobrenih evrov, zato moramo zdaj, kljub temu da je izvedba projekta na terenu že v zaključni fazi, ponovno pripraviti vso dokumentacijo, sklicati občinski svet za potrditev itd. Pa to je nezaslišano! Očitno v Ljubljani res nimajo nič več denarja, vsaj za naše občine ne! Načelno pa se v stranki strinjamo z uvedbo pokojninske reforme, vendar nikakor ne na takšen način, kot to pelje vlada. Pokojninska reforma da, vendar ob hkratni ustrezni delovnopravni in štipendijski reformi. O davku na nepremičnine pa ne bom izgubljal besed, ker je eno samo skrpucalo ... «
Pukšič se je dotaknil tudi zdravstvene reforme, kjer je omenil, da je prav, da se izvede v predlagani obliki, napovedal pa je tudi okroglo mizo s predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva na temo kmetovanja na vodovarstvenih območjih, povrnitve škode po toči 2008 (za kmete) in problematiko poplavljanja Pesnice.
SM
Foto: SM
Kandidati dornavske 00 SLS za občinski svet skupaj z županskim kandidatom Robertom Šegulo, ki ga podpirajo, ter poslancem Francem Pukšičem.
Dornava • Z 32. redne seje občinskega sveta
Slovo po dornavsko
Dornavski moški pevski, pardon, politični zbor se je prejšnji teden sestal še na zadnji seji v sedanjem mandatu. Sama seja sploh ni bila nič posebnega, s^j razen enega sklepa ni bilo slišati nič pomembnega.
Tako je kot najpomembnejša točka dnevnega reda izpadlo sprejetje sklepa, po katerem bo občinska uprava lahko takoj začela priprave za razpis za izvajalca sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. O tovrstnem ogrevanju je bilo sicer v Dornavi na sejah slišati že v preteklosti; avstrijsko podjetje Bioenergie Koeflach je namreč na občino dostavilo zanimivo ponudbo, po kateri bi sami zgradili celotno infrastrukturo za ogrevanje s kotlovnico vred, sistem pa naj bi povezoval vse javne zgradbe (občino, šolo, vrtec, Zavod dr. Marijana Borštnarja, bodočo dvorano, dvorec ...), pa tudi zainteresirana gospodinjstva v centru občine. Stroški tovrstnega ogrevanja naj bi se za vse odjemalce bistveno znižali, še zlasti za Zavod dr. Marijana Borštnarja, za dostavo potrebne biomase (sekancev) pa bi lahko poskrbeli domačini in tako tudi nekaj zaslužili. Nekaj svetnikov si je nato na pobudo župana Rajka Janžekoviča med poletnimi počitnicami tovrsten sistem v Avstriji tudi
Na zadnji seji v sedanjem mandatu so svetniki sprejeli le en pomemben sklep za začetek postopka za izbiro izvajalca sistema daljinskega ogrevanja, sicer pa so se zadovoljili z branjem poročil o opravljenem delu vseh komisij, odborov in o izvedenih naložbah v zadnjih štirih letih, večer pa zaključili takole, kot je vidno na posnetku ...
ogledalo in z ogleda so se vrnili izjemno navdušeni. Kljub temu pa je na začetku razprave na tokratni seji padlo kar nekaj besed, da naj sklep za pripravo dokumentacije za razpis raje sprejme naslednji občinski svet. Zakaj, ni vedel pojasniti nihče od tako mislečih, saj so
se sicer prav vsi strinjali, da je to zelo pametna zadeva, s katero občina pravzaprav nima nobenega stroška. Župan Jan-žekovič je na pomisleke, da naj sklep raje sprejme nova sestava politikov, povedal, da s tem ne rešujejo nič, samo podaljšujejo čas do začetka izvedbe
sistema: »Če sklep, da naj občinska uprava začne postopke razpisa oz. zbiranja ponudb, začnemo takoj, potem lahko ta sistem začne funkcionirati že naslednjo zimo, če zdaj ne začnemo postopka, pa smo samo zamaknili čas izvedbe, nič drugega, in bo sistem pač začel
delovati leto kasneje.« Pojasnil je tudi, da jih takšen sklep ne zavezuje k ničemur, saj zgolj priprava ustrezne dokumentacije in objava razpisa še ne pomeni tudi dejanske izvedbe projekta. Nekaj svetnikov je še vedno imelo pomisleke, češ da bi morali imeti več ponudb konkurenčnih izvajalcev, da se nikakor ne sme kar »dati koncesije« temu avstrijskemu podjetju itd. Janžekovič je vse to zavračal, da nikakor in nikomur ne bodo dajali kakšnih koncesij ali pogodbe, da je pač potrebno dati najprej zeleno luč, da sploh lahko začno zbirati konkurenčne ponudbe in se bodo za izvajalca odločali potem: »Ob tem tudi veste, da bo izbrani izvajalec moral kupiti zemljišče za postavitev kotlovnice. Občina, žal, primernih zemljišč nima, kar je napaka prejšnje politike, ki nikoli ni delala na tem. Imamo pa primerne lokacije, zaenkrat tri, kjer se tudi lastniki strinjajo s prodajo za tovrstni namen, vendar, če bomo čakali, lahko ta zemljišča kupi kdo drug za druge namene in projekt bo spet 'v zraku'. Nakup zemljišča je seveda strošek investitorja, izbranega izvajalca, dejstvo pa je tudi, da zemlje ne bo nihče preplačeval. Zaradi takšnih precenjenih cen smo izgubili tudi interesenta za trgovino, saj je eden izmed lastnikov vztrajal pri odkupni ceni 60 evrov za kvadratni meter, čeprav se ve, da je normalna cena okrog 20 evrov.«
Debata se sicer še ni zaklju-
čila takoj, toda na koncu so svetniki vseeno soglasno podprli sklep, da naj občinska uprava začne postopek pa pripravo razpisa in izbiro izvajalca, pri čemer bosta med razpisnimi pogoji tudi zahtevi, da stroškov priključnine na sistem ne sme biti in da se na sistem lahko priključijo vsa zainteresirana gospodinjstva ob cevnem razvodu.
V drugem delu seje so se svetniki brez pripomb seznanili s polletno realizacijo proračuna, sprejeli sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje, slaba ura seje pa je minila ob branju preteklega dela občinskih odborov in komisij ter izvedenih investicij v občini, ki jih je našteval župan.
Komisije in odbori so seveda delali zelo pridno, pač po potrebi, nekaj več dela je imela komisija za šolske zadeve, ki se je kar lep čas ukvarjala s problematiko bivšega vodstva šole, grenak priokus pa je ostal tudi predsedniku komisije za kmetijstvo, ki je povedal, da je zaradi številnih anonimnih prijav kmetov (občanov) imel veliko opraviti z inšpekcijo, da so morali kar nekajkrat popravljati pravilnik o razdelitvi denarja in da je že vzpostavljen pravilnik ponovno neveljaven, zato bodo v prihodnje morali pripraviti spet novega.
Sicer pa je povzetek dela vseh občinskih lokalnih politikov skozi zadnje štiriletno obdobje izzvenel še najbolj kot hvalnica samim sebi ...
SM
Foto: SM
Žetale • Z izredne seje občinskega sveta
Asfalt po predvolilno ...
Kot kaže, se bodo tudi v Žetalah v prihodnje lotili prvega projekta javno-zasebnega partnerstva, in sicer za namen izgradnje večstanovanjskega objekta. To je bila namreč osrednja točka 13. izredne seje občinskega sveta.
Stavbno zemljišče za izgradnjo tovrstnega objekta ima občina v centu Žetal, tam, kjer je nekoč stala podirajoča stavba, ki so jo po domače poimenovali Žabjek. Dotrajano stavbo so sicer pred leti nameravali obnoviti in oddajati stanovanja, toda izračun je pokazal, da bi bila obnova nesmiselna in predraga, saj naj bi zahtevala vsaj 2000 takratnih nemških mark na kvadratni meter. Nekaj časa so se nato še iskrile ideje o morebitni izgradnji manjšega wellnes hotela, a pravega investitorja ni bilo in stavbo, ki je postajala nevarna, so pred dobrim letom končno porušili.
»Naš interes je pripeljati v občino mlade ljudi, družine od drugod. Temeljni interes nam ni zgolj preseljevanje domačih občanov, čeprav tega nikakor ne bomo preprečevali, radi pa bi mlade od drugod, ki jim bomo lahko ponudili tudi subvencionirano stanarino, vsaj za tista stanovanja, ki bodo v stavbi v lasti občine. To je dobro tako za občino kot za šolo, kjer se srečujemo s krizo števila vpisov in kaže precej slabo, tako da obstaja verjetnost kom-
biniranih oddelkov v nekaj prihodnjih letih. Večji »baby boom« lahko pričakujemo šele kasneje, saj se je število rojstev zelo povečalo v letošnjem letu,« je uvodoma zbranim svetnikom povedal župan Anton Butolen in jim tudi pojasnil štiri različne variante izvedbe javno-zasebnega partnerstva.
Po krajši debati so se svetniki strinjali z varianto podelitve stavbne pravice zasebnemu investitorju za dobo enega leta oziroma za čas izgradnje objekta, nato pa naj bi občina v zameno za lastništvo oziroma vrednost parcele in vrednost izdelane gradbene dokumentacije dobila določeno število
stanovanj v objektu, ostala pa naj bi prodajal investitor sam (skupno naj bi se zgradilo 18 stanovanj). Občinski svet ni imel nič proti takšnemu projektu, razpravljali so le o možnosti, ali ne bi občina raje sama zgradila takšnega večsta-novanjskega objekta, a so sami ugotovili, da potem odpadejo
vse druge načrtovane naložbe v občini. Padla je še beseda o tem, da bi morda občina potem odkupila vsa stanovanja in jih dala v najem, a so spet ugotovili, da bi bilo tudi to predrago. Sicer pa je Butolen še povedal, da naj bi bil objekt energetsko varčen, cena kvadratnega metra pa ne bi smela preseči 1000 evrov, kar je relativno zelo poceni, sploh še ob dejstvu, da bi kupci lahko zaprosili še za posebno 10-odsto-tno subvencijo na račun nizko-energetskega objekta in si tako še znižali ceno stanovanja. Pri tem je tudi ostalo in svetniški zbor se je soglasno strinjal, da se začno postopki priprave in izbire investitorja po načelu javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo bloka.
Malo asfalta sem in malo tja ...
V nadaljevanju seje so se dogovorili, da bodo letos ob občinskem prazniku podelili zlato plaketo in tri priznanja, nato pa so sledila še prav zanimiva, precej predvolilno obarvana kupčkanja z asfaltom. Po besedah župana Butolena je namreč v proračunu ostalo nekaj rezervnega denarja, saj so bile pogodbene vrednosti z izvajalci za asfaltiranje nekaj odsekov cest v občini, ki so že v izvedbi, nižje od projektno predvidenih. Tako so svetniki, sicer z nekaj medsebojnega zbadanja, soglasno podprli asfaltiranje igrišča v Nadolah (ŠD Rim), kar pa je bilo očitno že vnaprej pričakovano, saj je bilo
v dvorani med drugim slišati, da so tamkajšnji člani društva že pred sejo pripravili teren za asfaltiranje, odstranili gole s travnatega igrišča in celo že določili datum odprtja ...
Preostanek denarja pa bodo namenili asfaltiranju še enega odseka v naselju Dobrina, kjer naj bi se sicer moderniziral daljši odsek ceste iz razpisa Južna meja, a projekt na vladi ni bil potrjen. In da ne bi v tem delu občine ostali čisto brez vsake naložbe, bodo zdaj pač dobili nekaj 100 metrov asfalta. Ampak odprtje bo šele po volitvah in občinskem prazniku, saj je najprej potreben razpis za izvajalca del. Za konec je sledila še obravnava kar devetih prošenj oz. vlog občanov in čisto vse so se nanašale na ureditev daljših ali krajših odsekov cest do domačij. Svetniki so večino vlog za gramoziranje ali sofinanciranje asfaltiranja krajših odsekov tudi odobrili.
Na koncu je svoj piskrček, sicer v nasprotni smeri, pristavil še župan; povedal je namreč, da si želi na lastne stroške (predračun si je že pridobil) asfaltirati svojo cesto do hiše, vendar mora svetnike zaprositi za dovoljenje, da to lahko naredi, saj so mu njegovo lastno cesto uvrstili med kategorizirane javne poti (čeprav teče po zasebnem zemljišču) in hkrati še napovedal, da bo sprožil postopek za izvzem iz kategorizacije, ker mu sedanje stanje povzroča precej težav, vzdržuje pa jo in jo bo itak sam.
Foto: SM
Tudi v Žetalah se bodo lotili prvega projekta po načelu javno-zasebnega partnerstva; zasebni investitor naj bi na lokaciji »Žabjek« (na posnetku), kjer je 2,6 hektarja velika parcela v občinski lasti, zgradil večstanovanjski objekt.
6 Äß?« TEDNIK
Politika
torek • 7. septembra 2010
Hajdoše • Ivan Brodnjak, kandidat SLS za župana občine Hajdina
Osnovna politika so lokalni problemi
V prostorih gasilskega doma v Hajdošah je bila 2. septembra tiskovna konferenca OO SLS Hajdina, na kateri so predstavili kandidata SLS Ivana Brodnjaka na letošnjih županskih volitvah. Po treh mandatih vodenja občine Hajdina se od županske funkcije poslavlja Radoslav Si-monič, ki je na tiskovni konferenci, ki jo je vodil predsednik OO SLS Hajdina Karl Svenšek, povzel zgodovino delovanja Slovenske ljudske stranke. Rezultati njenega delovanja v prostoru občine Hajdina so vidni na vsakem koraku. Svoje sledove pušča na vseh področjih.
Foto: MG
Na tiskovni konferenci OO SLS Hajdina so 2. septembra predstavili Ivana Brodnjaka, kandidata SLS za župana občine Hajdina.
Med drugim je bilo zgrajenih skoraj sedem km avtocest, številni podvozi in nadvozi, dogovor med občino, ministrstvom za promet, DRSC in Darsom pa še ni v celoti realiziran. Občina Hajdina, odkar obstaja, sodeluje na razpisih za državna in evropska sredstva. Največji projekt je zagotovo konzorcij za zaščito Dravskega in Ptujskega polja. Pred dnevi je bil uspešno opravljen tehnični pregled, imajo pa tudi že uporabno dovoljenje. Hajdinski del tega projekta je vreden 5,7 milijona evrov. Zgradili so 18,5 km primarnih vodov, zamenjali skoraj devet kilometrov azbestnih cevi in zgradili sedem prečrpališč, bili pa so tudi med sofinancer-ji rekonstrukcije ptujske čistilne naprave. Prispevali so 800 tisoč evrov. To je bila doslej največja investicija v zgodovini občine Hajdina. Voda bo v vseh pogledih tudi v bodoče izrednega pomena za občino Hajdina glede na enega največjih vodovarstvenih območij in črpališč. Ob koncu mandata se je Radoslav Simonič zahvalil za vso podporo, ki jo je imel v stranki. Nikoli ni bil samo župan stranke, vedno se je trudil biti župan vseh županov, verjame, da bo tako deloval tudi
njegov naslednik. Osebno se mu zdi strankarsko delovanje na lokalni ravni precej sporno. Politika na lokalni ravni nikoli ne naredi nič dobrega za ljudi, v tem okolju povzroča samo zdrahe. Delovanje Slovenske ljudske stranke je bilo in bo vedno usmerjeno v reševanje problemov na lokalni ravni. Osnovna politika so lokalni problemi. Tudi v bodoče si bodo prizadevali, da bi v občino pripeljali čim več nepovratnih sredstev. V naslednjih letih pa želijo z državnimi sredstvi urediti tudi vaška središča. Urejanje sekundarnega kanalizacijskega omrežja je treba nadaljevati, po evropski direktivi bi moralo biti postavljeno v celoti do leta 2018.
V občini Hajdina je ob dobrem delu mogoče ta projekt končati že v letih 2014 oziroma 2015. V Slovenski ljudski stranki imajo odprta vrata za vse ljudi z dobrimi idejami in za sodelovanje, posebej pa vabijo v svoje vrste mlade. Na lokalne volitve gre SLS Hajdina z izkušenimi starimi kandidati, ki že imajo reference za delo, in nekaterimi novimi. Izkušnje in reference pa ima tudi njihov kandidat za župana na lokalnih volitvah 2012, vseh dvanajst let je bil tudi član sve-
ta občine Hajdina, vodil najpomembnejše odbore pri svetu občine, deloval v najrazličnejših organizacijah, predvsem pa pri gasilcih, na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ivan Brodnjak, kandidat SLS na županskih volitvah 2010 v občini Hajdina, je na tiskovni konferenci predstavil sebe in pogled na bodoči razvoj občine. Zaposlen je v
KGZ Ptuj kot vodja območne izpostave kmetijsko-svetoval-ne službe, sicer pa je v življenju počel veliko stvari. S politiko se ukvarja od leta 1989. V začetku je bil precej revolucionaren, z leti pa je tudi po zaslugi izkušenj postal veliko bolj toleranten. Vsakega, ki je pripravljen nekaj koristnega narediti, je treba podpreti in mu to tudi omogočiti. Za kandidaturo za župana se je od-
ločil po tehtnem premisleku, ni bilo lahko. Trenutno dela stvari, ki jih ima rad. Županske volitve bodo zanj pomenile prelomnico. Če bo izvoljen za župana, se bo v celoti posvetil županovanju. To bo njegova prva naloga, vodenje občine je izredno odgovorna funkcija. Še vedno namreč tudi verjame, da lahko delaš v politiki in ostaneš pošten. Geslo njegove kandidature je Ostanimo po-
deželje. Občina Hajdina ima po njegovem veliko srce, želi si, da bi tako tudi ostalo. Občina in občinska uprava morata ostati odprti in prijazni za vse ljudi. Prizadeval si bo, da se bodo zaključile vse investicije na področju infrastrukture, kanalizacije, vodovoda in razsvetljave, projekt razvoja vaških središč, prav tako pa tudi zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, ki je edini projekt, ki ga v mandatu 2006-2010 v občini Hajdina niso uspeli realizirati, večina pa je pripravljeno tudi za gradnjo doma starejših, podeliti pa bo treba koncesijo. Brodnjak pa si bo prizadeval tudi za širitev občinskega režijskega obrata. Poudarek v njegovem programu je na enakomernem razvoju občine. Kot pristaš zelenih površin pa si bo prizadeval, da poljskih in makadamskih poti ne bodo asfaltirali. Zaposlitvene možnosti pa je treba iskati v dveh občinskih obrtnih conah. Ena že deluje, druga se bo razvila na območju Zgornje Hajdine izključno za dejavnosti, ki bodo neškodljive za okolje. Prednost pri investicijah pa bodo dali tistim, ki bodo sofinancirane iz države in EU.
Na tiskovni konferenci je OO SLS Hajdina predstavila tudi svoje kandidate za občinski svet v novem mandatnem obdobju. V prvi volilni enoti kandidirajo Andrej Tkalec, Ivo Rajh, Danica Hernec, Stanko Kokot, Anita Zupanič in Gregor Auer, v drugi pa Karl Svenšek, Ivan Vegelj, Renata Gabro-vec, Zdenka Ornik, Janez Mar-kovič, Tanja Ščavničar, Martin Drevenšek in Damijan Meglič.
MG
Kidričevo • Kandidata za župana in svetnike predstavila tudi SDS
Leskovar bi župansko funkcijo opravljal profesionalno
Občinski odbor stranke SDS Kidričevo je v četrtek, 2. septembra, na novinarski konferenci v Lovrencu predstavil svojega kandidata za župana občine Kidričevo Antona Leskovarja ter kandidatno listo stranke za člane občinskega sveta v 1. in 2. volilni enoti.
Kot je uvodoma povedal predsednik stranke Bogdan Škafar, je občinska organizacija SDS Kidričevo sklenila, da bo na lokalnih volitvah za župana občine Kidričevo kandidiral Anton Leskovar, ki je za to mesto kandidiral že pred štirimi leti. Anton Leskovar je pojasnil, da se je za ponovno kandidaturo odločil, ker ima jasno predstavo o tem, kako naj bi občina v prihajajočem obdobju izgledala in delovala, pri tem pa je poudaril, da v občinski organizaciji SDS dobro sodelujejo in se dopolnjujejo, ker ga ljudje poznajo in zaupajo, pri njegovi odločitvi pa je veliko vlogo odigrala tudi podpora družine.
Izrazil je prepričanje, da se lahko občina Kidričevo vodi veliko bolje, predvsem iz vidika zadovoljstva občank in občanov. Če hočejo to doseči, pa je treba najprej spremeniti miselnost, da ne bo nikoli bolje in nadaljevati s preporodom. Oblikovanje teh korakov pa bodo po njegovem prepričanju lahko izvedli z učinkovito rabo človeških virov v občin-
skih ustanovah, spoznanjem občinske uprave, da mora delovati v smislu pospeševanja in vodenja kakovostnih sprememb v občini in širše, s spoznanjem podjetnikov in občanov, da je občina Kidričevo lokacijsko primerna za njihovo dejavnost in pripravljena sodelovati, s spodbujanjem dialoga med občani in občinsko upravo, s spoznanjem, da mora biti občina konkurenčna in tekmovalno naravnana glede na druge občine ter na vseh ravneh, s skrbjo za čisto, zeleno in varno okolje, z varčevalno naravnano miselnostjo, s skrbjo za transportno infrastrukturo ter kvalitetnim partnerstvom z zasebnim sektorjem.
Da bi lahko to uresničili, je pripravljen sodelovati z vsemi, ki imajo znanje, voljo in energijo soustvarjati razvoj občine Kidričevo, zavzemal pa se bo tudi za odpiranje novih delovnih mest ter izgradnjo splošne infrastrukture; zaradi teže, ki jo nosi župansko mesto, pa se je odločil, da bi v primeru izvolitve to odgovorno funkcijo opravljal profesionalno.
Podrobneje je predstavil tudi ključne projekte, ki so po njegovem pomembni za nadaljnji razvoj občine Kidričevo, pri tem se bo zavzel za razvoj na področju zaposlovanja, izobraževanje in usposabljanje nezaposlenih, za izgradnjo novega sodobnega zdravstvenega
doma na zemljišču nekdanjega vrtca v Kidričevem, za ureditev stanovanj za socialno šibke družine in subvencioniranje stanarin, dodatno pozornost naj bi posvečal delu z mladimi, zavzel se bo za ureditev novega centra občine na območju sedanjega gradu Šterntal, kjer
naj bi bili občinska stavba, poročna dvorana, prostori za društvene dejavnosti, knjižnica, prostor za prireditve. Trudil se bo za pripravo prostorskega plana, ki bo omogočal enakomerni razvoj vasi in naselja Kidričevo, da bodo lahko sledili viziji Kidričevo mesto, pa tudi
Foto: M. Ozmec
Na tiskovni konferenci v Lovrencu (z desne) poslanec Branko Marinič, kandidat SDS za župana Anton Leskovar in predsednik občinskega odbora stranke Bogdan Škafar.
za obnavljanje in posodobitev cestne infrastrukture, za ohranjanje okolja in vzdržno porabo, za ravnanje z odpadki, za področje energetike, razvoj podjetništva, turizma in številne druge pomembne komponente razvoja občine.
Predsednik občinskega odbora SDS Bogdan Škafar je dodal, da so kandidatno listo za občinski svet sestavljali več kot dve leti. V l.volilni enoti kandidirajo za sedež v občinskem svetu Natalija Kutnjak, Bogdan Škafar, Danilo Lende-ro, Mojca Trafela, Anton Pani-kvar, Sandra Ogrizek, Franc Murko in Robert Pleteršek, v 2. volilni enoti pa kandidirajo Anton Leskovar, Ivanka Korez, Milan Fideršek, Maja Tominc, Marjan Bezjak, Mateja Krajnc, Stanislav Krničar, Zdravko Vindiš in Darko Dolenc. Nekaj aktualnih pogledov na politične in gospodarske razmere ter potek kandidatur stranke SDS v 210 občinah pa je predstavil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič.
Šikole • Dres Zlatka Dediča na licitaciji
Zbrali 500 evrov za operacijo mladega invalida
Športno društvo v Šikolah je eno mlajših, saj je bilo ustanovljeno šele leta 2008, vendar združuje ljubitelje športa vseh generacij, njihovo glavno vodilo pa je, da primerno in najbolje izkoristijo ponujene možnosti za šport in rekreacijo, vse skupaj pa povezujejo tudi s humanostjo.
Kot je pojasnil predsednik športnega društva Bogdan Babšek, se močno trudijo, da bi k delu pritegnili čimveč mladih. V treh letih od ustanovitve so s prostovoljnim delom članov in dobro voljo domačinov uspeli urediti igrišča za različne športne dejavnosti in organizirali več športnih prireditev. Ponosni so, da štejejo že okoli 100 članov, za katere se po svojih močeh trudijo, da jim omogočijo kvalitetne športne aktivnosti. Ljudje se ob večerih pogosto zbirajo na igrišču, igrajo odbojko, nogomet, badminton in se preprosto družijo.
Sicer pa je o zadnjih aktivnostih Bogdan Babšek povedal: „Vsako leto organiziramo dvoranski turnir v odbojki, tudi postavljanje majskega drevesa je naša skrb, zelo obiskana prireditev je velik otroški piknik z napihljivimi igrali, na katerem številnim otrokom brezplačno nudimo igranje na napihljivih igralih in pogostitev, pripravljamo pa tudi skupinske oglede raznih športnih tekem na platnu, društveni izlet in še kaj."
Zadnji konec tedna v avgustu
Umetniški vodja festivala sodobne umetnosti Art Stays Jernej Forbici je povedal, da bodo takoj po zaključku razstav letošnjih udeležencev festivala pripravili vso potrebno dokumentacijo za to javno skulptu-ro ter jo predstavili MO Ptuj in njenemu arhitektu. Njihova želja je, da bi bila postavljena že do konca letošnjega leta. Zavedajo se, da je za to potreben čas in denar, prav tako pa tudi dovoljenja za izdelavo samega objekta in njegovih temeljev. Skulptura bo izdelana iz nerjaveče pločevine, visoka naj bi bila 4,5 metra in postavljena
pripravljajo tradicionalni športni vikend, v okviru katerega se v treh dneh vrstijo rekreativna in športna tekmovanja. Udeležijo se jih številni domačini ter športne ekipe iz širše okolice. Bolj kot samo tekmovanje pa je namen tega spodbujanje rekreacije in druženja.
„Letošnjemu športnemu vikendu smo dodali še humano noto," pravi Babšek, „saj smo z dobrodelno dražbo nogometnega dresa slovenskega reprezentanta Zlatka Dediča zbirali denar za mladega invalida. Prvotno predvideni sobotni termin dražbe smo zaradi slabega vremena premaknili na nedeljsko popoldne. Za izklicno ceno originalnega dresa Zlatka Dadiča smo nastavili 100 evrov. Glede na to, da je bilo za dres veliko zanimanje, se je cena dvignila vse tja do 300 evrov, kot najboljši ponudnik pa je lastnik dresa postal podjetnik Zlatko Zupe. K temu znesku smo svojo humano noto primaknili še člani Športnega društva Šikole in nekateri obiskovalci, saj smo skupaj zbrali še dodatnih 200 evrov."
Tako so zbrali skupaj 500
pri vhodu v mesto, s svojim spiralnim dviganjem v nebo pa bo nakazovala usmerjenost Ptuja v bodočnost.
Kot pravi Jernej Forbici, načrtujejo v Društvu Art Stays še dve javni plastiki, tako da naj bi imel Ptuj do leta 2012 tri nove velike skulpture priznanih domačih in tujih avtorjev. Kustos projekta javne plastike je Vladimir Forbici.
Slikarka in kiparka Tanja Špenko se je rodila v Ljubljani, kjer je diplomirala na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost. Od leta 1979 je razstavljala na števil-
evrov in jih potem namenili mlademu invalidu Robertu Krčku, ki je pred 14 leti po prometni nesreči pristal na invalidskem vozičku in se s tem poslovil od igranja bobnov. Robi, kot ga kličejo prijatelji, je namreč vrhunski poklicni glasbenik. Življenje se mu je sicer spremenilo, vendar se za razliko od mnogih nikoli ni
nih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoja dela je prejela več domačih in tujih priznanj.
V skulpturi je nosilni element pravi kot. Umetnica pojasnjuje, da je pravi kot rezultat človekovega abstraktnega razmišljanja, simbolizira stabilnost, križiščni pravi kot pa tudi strani neba. Osnova skulp-ture je pravokotna, njeno nadgradnjo predstavlja gibanje v prostorskih spiralah, ki simbolizirajo časa, napredovanje dogodkov v času. „Pogled na skulpturo od zgoraj spominja na da Vincijevega Vitruvijeve-ga človeka, študijo proporcev, ko je da Vinci umestil človeka v krog in kvadrat. Krog simbolizira vesolje, kvadrat pa zemeljsko. Krožno spiralno gibanje je značilno tudi za gibanje nekaterih galaksij, tudi naše Rimske ceste. Os skulp-ture predstavlja pokončno (središčno) os človeka, ki se razteza od povsem zemeljskih do kozmičnih razsežnosti," še pove avtorica skulpture Pravemu kotu Tanja Špenko, ki dela kot slikarka in pedagoginja v Ljubljani.
MG
Javornik je rojen leta 1960 in je poročen oče, dveh otrok. Zaposlen je v lastnem podjetju, z družino si je ustvaril dom v Spodnji Voličini v občini Lenart.
»Za kandidaturo sem se odločil, ker kot človek in občan pri reševanju problemov ne želim stati ob strani, ampak soustvarjati in soodločati pri ustvarjanju lokalnega prostora. K moji odločitvi je prispevalo tudi dejstvo, da bi lahko svoje znanje, izkušnje, vztrajnost in strpnost s podjetniške in dosedanje življenjske poti prenesel na druga področja in vse to koristno uporabil pri vodenju občine. Nenazadnje je k odločitvi v veliki meri vplivala tudi pobuda in soglasna podpora stranke Socialnih demokratov Lenart, katere član in predsednik sem zadnji dve leti,« je pojasnil Javornik.
Prepričan je, da je za reševanje težav treba stopiti skupaj, zato bo po njegovih besedah vedno pripravljen na sodelovanje z vsemi, ki želijo najboljše za Lenart in njegove ljudi. Meni, da volivcem na lokalnem področju ni mar levih in desnih političnih opcij: »To, kar nas mora združevati, so dobri nameni, pošteni ljudje in skupna zaveza, da naši skupnosti damo najboljše, kar lahko.«
Predvsem želi, da Lenart ostane podeželsko mesto in ohrani svojo dušo ter domačnost. Temu želi dodati tudi
gospodarsko dinamičnost za nova delovna mesta, človeško toplino za več solidarnosti, človeško neobremenjenost za tvorno sodelovanje in okoljsko občutljivost za trajno zavarovanje lepote narave in naravnih virov.
Njegova vizija je enakomerno razvita občina s prodornim gospodarstvom, razvitim turizmom, sonaravnim kmetijstvom, večjo družbeno in socialno pravičnostjo, skrbjo za starejše in mlade ter močna in solidarna skupnost.
V svojem programu med drugim napoveduje izboljšave v gospodarstvu: »Zavzemali se bomo za posodabljanje obstoječih podjetij in za skupni nastop gospodarstva na novih trgih. Z infrastrukturnim razvojem občine bomo povečevali atraktivnost Lenarta za nove gospodarske naložbe. Jedro našega gospodarstva je malo in srednje podjetništvo, ki mu bomo namenili osrednjo pozornost, da olajšamo njegovo poslovanje in vzpodbudimo razvoj. V celoto bomo povezovali kmetijstvo in mu pomagali pri prestrukturiranju.«
Velik potencial občine vidi v turizmu, zato bi želel povezati ponudnike turističnih storitev, zagotoviti nove nastanitvene zmogljivosti in urediti turistične poti, turistično ponudbo pa v sodelovanju z drugimi občinami povezati v enoten turistični produkt Slovenskih
leznimi, povezanimi s centralnim živčnim sistemom, ki pa jo opravljajo samo v Pekingu. S presajanjem in vbrizgavanjem matičnih živčnih celic v poškodovano hrbtenjačo bodo pomagali tudi Robertu, ki je za poseg primeren kandidat. Tako obstaja velika možnost, da bo Robert spet stal na svojih nogah," je poln optimizma Bogdan Babšek.
Naj dodamo, da bo Robert Krček na Kitajsko odpotoval 7. oktobra letos, zdravljenje pa traja mesec dni. Seveda je potovanje in zdravljenje povezano s stroški, ki znašajo okoli 40.000 evrov. Predsednik Bogdan Babšek in vsi člani našega športnega društva Šikole trdno upajo, da so s to dobrodelnostjo tudi oni naredili korak bližje dnevu, ko bo Robert spet stal na svojih nogah!
-OM
goric s turističnimi potmi, vinskimi cestami, naravnimi danostmi in kulturno-zgodo-vinskimi znamenitostmi.
Po njegovem imajo v občini še vedno preveč neurejenega cestnega omrežja in mnogo premalo urejenih parkirnih prostorov: »Manjka tudi severna obvoznica. Mnogo cest je bilo zelo poškodovanih med gradnjo avtoceste. Ponekod ni pločnikov, pomanjkljiva je tudi javna razsvetljava. Prednostno je treba poskrbeti za urejeno cestno omrežje z boljšo signalizacijo, urediti dodatna krož-išča za večjo pretočnost prometa in več varnosti. Zgradili bomo pločnike in javno razsvetljavo ter uredili večje število parkirnih mest v Lenartu.«
Polona Ambrožič
Foto: PA
Feliks Javornik je kandidat za župana Lenarta iz vrst Socialnih demokratov.
Foto: Črtomir Goznik
Do konca leta naj bi Ptuj dobil drugo javno skulpturo, delo priznane slikarke in kiparke Tanje Špenko.
Foto. M. Ozmec
Člani športnega društva Šikole s predsednikom Bogdanom Babškom (v sredini) in originalnim dresom Zlatka Dediča, za katerega so zbrali 500 evrov in jih podarili Robertu Krčku.
vdal. Življenje je vzel takšno, „Robi je v lanskem novem-kot je, in ga skuša čim kakovo- bru izvedel za povsem novo stneje živeti.	metodo zdravljenja ljudi z bo-
Ptuj • Društvo Art Stays prispevalo skulpturo
Olepšan vhod v mesto
V okviru 2. festivala Art, ki je potekal od 20. do 30. julija, je Društvo Art Stays, nosilec festivala sodobne umetnosti, predstavilo projekt druge javne skulpture, ki jo bo prispevalo mestu. Gre za delo Tanje Špenko, priznane slovenske slikarke in kiparke.
Lenart • Feliks Javornik - županski kandidat SD
Ne levo ali desno, ampak dobri nameni
Lenarški socialni demokrati se v boj za županski stolček podajajo s Feliksom Javornikom, ki je dokaj novo ime na lokalni politični sceni.
Foto: dnevnik.hr
Beograd • Zakon o nelegalni lastnini
V	Srbiji v letu in pol zasegli
za 200 milijonov evrov lastnine
V Srbiji so v letu in pol zasegli za 200 milijonov evrov nezakonito pridobljene lastnine, je povedala srbska ministrica za pravosodje Snežana Malovič. Gre za neposredne rezultate zakona, ki je začel veljati pred letom in pol in ki je po besedah ministrice »učinkovito sredstvo v boju proti organiziranemu kriminalu«.
Kot je dejala Maloviceva za srbsko tiskovno agencija Beta, se je zakon o odvzemu nelegalno pridobljene lastnine v Srbiji že dobro prijel. Zakon, ki je bil sprejet marca lani, omogoča odvzem premoženja obsojenim ali pa osumljenim kriminalcem, če ne morejo dokazati, da so ga pridobili zakonito.
Zaseženo premoženje obsega od avtomobilov do hiš in stanovanj, ki so jih kriminalci kupovali z nezakonito pridobljenim denarjem. Samo v zadnjem mesecu dni so zasegli 20 hiš in stanovanj.
V	zadnjega pol leta pa so začeli zasegati tudi podjetja, je povedala ministrica in pohvalila sodelovanje med policijo, tožilstvom in sodišči.
V tem okviru je posebni oddelek višjega sodišča v Beogradu sprejel tudi odločitev o začasnem odvzemu podjetja Municipium S, ki naj bi bila del imperija Darka Šarica, domnevno glavnega kralja kokaina na Balkanu. Municipium S naj bi Šaricu služil kot podjetje, preko katerega je kupoval nepremičnine in podjetja v Srbiji.
Sicer pa je bilo to podjetje vpleteno tudi v afero s Slovenijale-som; Municipium S naj bi namreč od Jugobanke leta 2007 za dober milijon evrov kupil terjatve do Slovenijalesa, te pa naj bi zdaj znašale okoli 53 milijona dolarjev, za kar je Municipium S tudi tožil Slovenijales. V tej slovenski družbi so terjatev zavračali, je pa nato prišlo do menjave na vrhu družbe, domnevno tudi zaradi povezav z omenjenim Šaricevim podjetjem
Šaricu oz. pripadnikom njegovega klana so sicer zasegli še več podjetij, je še povedala ministrica. Na primeru Municipiuma S se po besedah Maloviceve vidi, kako je Šaric preko tretjih oseb kupoval podjetja in kako je potekalo pranje denarja. V to je bilo vpleteno tudi podjetje Mateniko LLC, ki je registrirano v ZDA in ki je plasiralo denar v legalne nakupe hotelov, podjetij in zemljišč, je še pojasnila ministrica.
Večino zaseženega premoženja bodo zdaj prodali na dražbi, je še napovedala ministrica, denar pa bo okrepil državno blagajno. Nekaj odvzetih avtomobilov bo predano tudi v koriščenje državnim organom, je še razkrila ministrica. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Milano - Italijanska banka Unicredit bo prihodnji teden začela pogovore s sindikati o zmanjšanju števila delovnih mest v Italiji za 4700. Odpuščanja so predvidena med letoma 2011 in 2013, sindikati pa že grozijo s protesti. Pogovori s predstavniki italijanskih združenj delojemalcev se bodo začeli 10. septembra, poroča današnji milanski časnik Il Giornale. Od leta 2007 je Unicredit že ukinila 10.000 delovnih mest, dodatnih 1500 zaposlenih pa bo odveč po prodaji 500 podružnic drugim bankam. Medtem pa Italijo še vedno razvnema razprava o udeležbi libijskih investitorjev v lastništvu največje italijanske banke, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Italijanski nadzornik borze Consob je delež Libijcev v Unicreditu vzel pod drobnogled, potem ko so ti julija s sedmimi odstotki delnic postali največji posamični lastniki banke.
Moskva - Rusija bo odločitev o morebitnem preklicu prepovedi izvoza žita lahko sprejela komaj po žetvi prihodnje leto, je v četrtek napovedal ruski premier Vladimir Putin. Podaljšanje prepovedi je že sprožilo nov preplah na žitnih borzah, v ZN pa so se odločili za organizacijo posebnega srečanja, na katerem bodo razpravljali o cenah hrane. Putin je v televizijskem nagovoru v četrtek ocenil, da bodo prepoved izvoza žita lahko umaknili šele po žetvi leta 2011, s čimer bo po njegovih besedah mogoče zagotoviti »stabilnost in predvidljivost pogojev gospodarske aktivnosti za vse igralce na trgu«. Običajno so sicer vsi podatki o žetvi zbrani komaj septembra ali oktobra, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Putin je ob tem opozoril, da nekateri igralci morda zadržujejo žita v skladiščih v pričakovanju, da bi Rusija lahko umaknila prepoved izvoza. Takšna pričakovanja so povsem napačna, saj si vlada ne bo premislila, je zagotovil. »Prodajalci žita bi morali delovati umirjeno, v skladu z objektivnimi pogoji in z ozirom na potrebe trga,« je menil.
Moskva - Ruski proizvajalec avtomobilov Avtovaz je v prvih osmih mesecih letos prodal 317.693 avtomobilov, kar je 31,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo 115.376 vozil prodanih v okviru programa staro za novo, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Samo v avgustu je Avtovaz prodal 45.094 avtomobilov znamke Lada, kar je 55 odstotkov več kot v osmem mesecu lani. Od tega je bilo 21.787 lad prodanih v okviru programa staro za novo. Izvoz Avtovaza je sicer avgusta znašal 3780 vozil, med januarjem in avgustom pa je ruski proizvajalec izvozil 24.698 avtomobilov, še poroča Itar-Tass.
Washington - Ameriška zvezna vlada ni mogla rešiti investicijske banke Lehman Brothers, kot je zatem storila z drugimi podobnimi ustanovami v težavah, je v četrtek pred člani preiskovalne komisije o vzrokih zadnje velike finančne krize zagotovil predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Ben Bernanke. S stečajem banke Lehman Brothers se je 14. septembra 2008 začela najhujša finančna kriza in gospodarska recesija po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Zvezna vlada banki Lehman Brothers ni zagotovila pomoči za preživetje, ko pa je njen propad začel povzročati učinek domin, je strokovnjak za veliko depresijo Bernanke prepričal predsednika Georgea Busha, da je sprejel zamisel o 700 milijard dolarjev vrednem skladu za boj proti krizi.
Člani komisije so Bernankeja vprašali, zakaj je potem vlada na primer reševala zavarovalnico AIG s skupaj 182 milijardami dolarjev davkoplačevalskega denarja, za Lehman Brothers pa denarja ni bilo. Bernanke ni priznal, da se uvodoma niso zavedali vseh razsežnosti krize, ampak je dejal, da gre za dve različni zgodbi.
New York/Miami - Druga največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu Burger King bo dobila novega lastnika. Za štiri milijarde dolarjev jo bo pogoltnila investicijska družba 3G Capital, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Upravni odbor Burger Kinga je že dal soglasje k prevzemu. Družba 3G Capital bo hkrati s plačilom kupnine prevzela tudi dolgove Burger Kinga, katerega poslovanje je precej slabše od skoraj desetkrat večjega konkurenta McDonald's. Transakcijo naj bi zaključili do konca leta. Burger King in njegovi partnerji upravljajo po svetu več kot 12.000 restavracij s hitro prehrano, večinoma v ZDA. Dosedanji največji delničarji Burger Kinga so ponudbo že sprejeli. Dobra tretjina delnic je v lasti konzorcija finančnih družb TPG Capital, Bain Capital in Goldman Sachs. Nekoč so bili edini lastniki Burger Kinga, a so ga leta 2006 poslali na borzo, od koder bo veriga restavracij zdaj po vsej verjetnosti izginila. Zdajšnji delničarji so lahko zadovoljni: za vsako delnico bodo prejeli po 24 dolarjev. Toliko je bila nazadnje vredna pred več kot letom dni, zatem pa se je njena vrednost začela zmanjševati.
Zagreb - Hrvaška vlada se je na današnji seji odločila za nadaljevanje privatizacije treh ladjedelnic, Brodogradevne industrije Split, Bro-dotrogija in reškega 3. maja, za katere so prispele ponudbe v drugem krogu javnega razpisa. Prestrukturiranje hrvaških ladjedelnic je ključno za zapiranje poglavja o konkurenci v hrvaških pogajanjih z EU. Minister za gospodarstvo Duro Popijač je potrdil, da je ponudbo za splitsko ladjedelnico podalo podjetje DIV iz Samobora, medtem ko so za trogir-sko izbrali ponudbo družbe Jadranska vlaganja iz Zagreba. Za reški 3. maj je ponudbo predal nemški Crown Investment v imenu avstrijskega koncerna A-Tec. »Na dobri poti smo, da bi sklenili postopke privatizacije ladjedelnic ter obenem izpolnimo enega izmed ključnih meril za zaključek pristopnih pogajanj z EU, in sicer v poglavju konkurenca,« je izjavil Popijač. Kot je dodal, je vlada zahtevala od Evropske komisije, da bo puljska ladjedelnica Uljanik izjema v postopku prestrukturiranja, ki velja za ladjedelnice v težavah, kar Uljanik po njegovih besedah ni. /sta/
Libija • Posel med predsednikoma?
Pahor v Libiji sklenil pol milijarde evrov vreden posel
Predsednik vlade Borut Pahor je v sredo v Libiji sklenil nekaj več kot pol milijarde evrov vreden posel. Gre za področje gradbeništva, posel pa naj bi stekel že v nekaj dneh, je premier povedal na novinarski konferenci po današnji seji vlade.
»S predsednikom vlade al Mahmudijem sva segla v roke za posel, ki je večji od pol milijarde evrov,« je dejal Pahor ter dodal, da podrobnosti ne more razkriti. Za katero slovensko gradbeno podjetje gre, ni povedal, potrdil pa je, da ga je ob podpisu pogodbe spremljal njegov direktor. Na vprašanje, ali gre za SCT, ni želel odgovoriti.
Pač pa je ministrica za gospodarstvo Darja Radič za Radio Slovenija nato potrdila, da je omenjeni posel sklenil SCT. »Lahko potrdim, da je ta posel sklenilo podjetje SCT,« je povedala. Ob tem je dodala, da gre za spodbudno novo naložbo v
gradbeništvu, ki pa še zdaleč ni dovolj. »Gre za eno podjetje, en posel v tujini. Če želimo, da bi gradbeništvo vsaj polovico toliko zaživelo, kot je živelo pred krizo, bo potrebno kar precej še narediti tudi na domačem trgu,« je dejala.
Posel je pomemben za tisti del industrije, ki je v Sloveniji v največjih težavah, je dejal Pahor. Kot je dodal, si bo v prihodnjih treh mesecih prizadeval slovenskim gradbenim podjetjem pridobiti še več podobnih poslov.
»Čutim kot privilegij in mojo politično dolžnost storiti vse, da skupinam ali posameznim podjetjem, ki so sposobna priti blizu posla, pomembnega za njihovo perspektivo in celotno panogo, pomagam storiti še tisti zadnji korak do konca. Še zlasti, če gre za odnose z državami, kjer je politika zelo pomembna,« je pojasnil Pahor.
Slovenija si prizadeva splesti prijateljstvo tudi z državami, s katerimi doslej ni imela tako tesnih stikov in Libija pri tem ni edina, je dodal Pahor. Tako je v kratkem napovedal obisk v Maroku. S predstavniki nekaterih afriških držav se je v Tripoliju dogovoril tudi za srečanja ob robu bližnjega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku in drugih mednarodnih srečanj. Z njimi se bo predvsem skušal dogovoriti za sodelovanje na afriških trgih.
Predsednik slovenske vlade se je v sredo v Tripoliju na povabilo libijskega voditelja Mo-amerja Gadafija udeležil slavnostne večerje ob 41. obletnici libijske revolucije. Ob tem se je srečal tudi s hrvaško premierko Jadranko Kosor in srbskim pred-
sednikom Borisom Tadičem.
Kot je povedal Pahor, sta s Kosorjevo ugotovila, da vse, o čemer sta se dogovorila v Bohinju, teče po načrtih. »S Hrvaško pospešeno urejujemo vsa odprta vprašanja in menim, da bomo uspeli v roku, ki sva si ga zadala, rešiti tudi vprašanje Ljubljanske banke,« je prepričan premier. Kosorjeva, ki nadaljuje obisk v Libiji, pa je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina danes povedala, da sta se s Pahorjem pogovarjala tudi o slovenskih poslih na libijskem trgu. (sta)
EU • AAG se umika iz boja proti plinskim terminalom
Umik zaradi groženj in blokad
Foto: Nve.com
Mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) se zaradi groženj članom organizacije in zaradi blokade njihovih pritožb na Evropski komisiji umika iz boja proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. Gradivo o ponarejeni dokumentaciji pri postopkih za gradnjo terminalov, ki so do sedaj zbrali, pa naj bi posredovali ZN.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik AAG Vojko Bernard, se AAG umika, ker so njihove pritožbe na Evropski komisiji blokirali in ker »nima smisla delati, če te ne obravnavajo ne v Italiji ne v Sloveniji«. Iz boja se AAG umika, dokler ne dobi odgovorov s strani Evropske komisije in komisije za peticije pri Evropskem parlamentu.
Edina možnost, ki jo v AAG še vidijo za blokado gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, je referendum proti tej gradnji tako na slovenski kot italijanski strani.
V organizaciji tudi zavračajo navedbe evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, da je pritožba AAG v zvezi z nameravano izgradnjo terminalov v Evropski komisiji in komisiji za peticije pri Evropskem parlamentu zamrznjena, ker se Slovenija in Italija še dogovarjata o tem. Bernard je izpostavil, da je Italija že zaključila s postopki o terminalih, Slovenija pa se pripravlja na tožbo proti Italiji.
Komisar je sicer konec avgusta izpostavil, da je komisija zamrznila preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri pripravi dokumentacije za gradnjo plinskih terminalov v Žavljah pri Trstu in v Tržaškem zalivu, saj naj ne bi želela ogroziti dvostranskih dogovorov med Italijo in Slovenijo glede njihove gradnje.
Potočnik je spomnil, da je postopek odobravanja obeh projektov še v teku, saj se gradnja še ni začela. Obenem je zagotovil, da komisija vse pripombe AAG obravnava zelo resno in so tudi del ukrepanja Bruslja s tem v zvezi.
Ključen korak sedaj po AAG mnenju lahko sedaj naredi vla-
da, ki bi morala tožbo proti Italiji nasloviti na evropsko sodišče.
AAG Evropski komisiji in komisiji za peticije predlaga, da ustanovi posebno komisijo, ki bo preučila zamrznitev pritožbe AAG. V organizaciji so prepričani, da sta bila s tem dejanjem kršena dva člena Espoo konvencije. Blokada pritožbe je po mnenju AAG kršitev Ar-huške konvencije, saj gre v tem primeru za blokado udeležbe javnosti pri odločanju na področju okolja.
V primeru izgradnje terminalov v Tržaškem zalivu bi Slovenija po mnenju AAG izgubila turistično destinacijo od Trsta do hrvaške meje, saj bi bila voda hladna in umazana, ribe pa neužitne zaradi dviga sedimentov z morskega dna.
Bernard je pojasnil, da v AAG nimajo narediti kaj več, ker so vse dokaze o ponarejenem gradivu poslali Evropski komisiji. Dokazno gradivo bodo najverjetneje poslali na ZN in na sedež Arhusa.
Vlada je sicer že junija zagotovila, da bo Slovenija v primeru, da bo pri načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv, vložila tožbo zoper Italijo, (sta)
Dunaj • Kos in Ki Moon slavnostna govornika
V Avstriji ustanovili protikorupcijsko akademijo
Na Dunaju so ustanovili mednarodno protikorupcij-sko akademijo (IACA), katere ustanovna članica je tudi Slovenija. Udeležence slovesnosti ob ustanovitvi akademije sta med drugim nagovorila generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon in predsednik slovenske komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos.
Ban je na slovesnosti med drugim poudaril, da predstavlja akademija korak tisočletja v boju proti korupciji in da ima ogromen potencial. Dodal je, da so korupcijo v preteklosti prevečkrat obravnavali kot del življenja in ni bila sodno preganjana, zdaj pa se je pojmovanje tega spremenilo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Generalni sekretar ZN je še dejal, da bo nova akademija pripomogla k izobraževanju strokovnjakov, kar bo povečalo učinkovitost mednarodnih konvencij za boj proti korupciji. »V boju proti korupciji so se pokazale težave, akademija pa naj bi jih odpravila, » je še dejal Ban in dodal, da gre za korupcijo vsako leto več trilijonov dolarjev.
Kot so sporočili iz slovenske komisije za preprečevanje korupcije, je akademija s sedežem v Laxenbergu južno od avstrijske prestolnice samostojna mednarodna organizacija za izobraževanje, poklicno usposabljanje in raziskovanje na področju boja proti korupciji, predstavlja pa tudi prostor za povezovanje in mednarodno sodelovanje v boju proti korupciji.
Akademija je nastala kot skupna pobuda urada ZN za droge in kriminal (UNODC), evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf), Avstrije in še nekate-
rih držav, med njimi Slovenije. Gre za odziv na razširjenost korupcije po svetu in odgovor na pomanjkljivosti obstoječega izobraževanja glede preprečevanja in zatiranja korupcije.
Slovenija se bo kot ustanovna članica potegovala za mesto v organih upravljanja te organizacije, so še sporočili iz komisije za preprečevanje korupcije.
Ustanovni akt nove akademije je po navedbah avstrijske
tiskovne agencije APA podpisalo 45 ministrov iz 35 držav, kot ustanovne članice pa bodo obravnavali vse države in mednarodne organizacije, ki bodo ustanovni akt podpisale do konca leta. V akademiji, ki naj bi dolgoročno postala institucija ZN, bodo poleg članic EU zastopane tudi države Zahodnega Balkana, latinskoameriške, arabske in azijske države. (sta)
Foto: siol.net
Mali Brebrovnik • Pomembna pridobitev za krajane
Odprtje nove asfaltirane ceste
V nedeljo popoldne so v Malem Brebrovniku 55, pri družini Bratuša, slovesno odprli nov asfaltiran cestni odsek. V imenu krajanov je vrvico slovesno prerezala 99-letna Rozika Jurinec, pomagala pa sta ji podžupan Branko Šumenjak in predsednik KS Ivanjkovci Drago Slavinec.
Zbrane je v imenu občine nagovoril podžupan Branko Šumenjak, ki je izrazil zadovoljstvo, da so se odločili za ureditev te ceste, ki je ob vsakem neurju povzročala težave in so po neurjih za sanacijo hriba porabili veliko sredstev. Ob začetku mandata je vladajoča koalicija napovedala, da bo vsako leto uredila od 15 do 20 kilometrov cest. Ob zaključku mandata so zastavljeno že presegli. Šumenjak je povedal, da pričakuje, da bo prihodnji župan in občinski svet nadaljeval takšno delo, saj je to pomembno za domačine, ki tukaj živijo, pa tudi za tiste, ki pridejo kot turisti v te lepe kraje.
V krajevni skupnosti Ivanjkovci, kjer leži Mali Brebrovnik, so v tem mandatu naredili okrog 9600 metrov asfaltiranih cest, od tega 1400 v Malem Bre-brovniku. V tem času so tudi preplastili 2250 metrov javnih poti, bilo pa je preplaščenih tudi okoli 4000 metrov občinskih cest. Ostaja še veliko dela, je povedal Drago Slavinec, saj so nekatere odseke v tem času na novo kategorizirali in tako je v KS še okrog 30 kilometrov
makadamskih cest.
V krajevnem svetu so se za preplastitve in modernizacije cest odločali tako, da bi bile vse vasi približno enako zastopane. Prebivalci Malega Brebrovnika imajo še nekaj želja po ureditvi cest, ki bi jih v prihodnjem mandatu lah-
ko realizirali. Cestni odsek, ki so ga odpirali v nedeljo, je bil dolg 650 metrov, njegova vrednost pa je bila okrog 48.000 evrov. Sredstva zanj so pridobili iz občinskega proračuna, oziroma po 23. členu zakona o financiranju občin iz državnega proračuna. Krajani asfaltira-
nja cest ne sofinancirajo, a so pripravili lepo pogostitev ob odprtju ceste in s tem tudi pokazali, da jim ta pridobitev veliko pomeni. Hkrati pa je bila to lepa priložnost za druženje.
Cesto je blagoslovil župnik Janez Gorgner.
Viki Ivanuša
Ptuj • 8. grajske igre
Srednjeveška tradicija vse bolj živa
Letošnje 8. grajske igre, ki so se v soboto pričele s pohodom s Slovenskega trga na turnirski prostor, so bile nekaj posebnega tudi zato, ker se je letos društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj povezalo z organizatorji grajskega vinskega praznika, Društvom VTC Srednje Slovenske gorice in društvi vinogradnikov na tem območju ter Haloz, KGZ Ptuj in njegovo svetovalno službo, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož ter podjetjem Ptujske vedute.
Knez Bojan I. je vse Ptujčane in obiskovalce mesta povabil na ptujski grad, na turnirski prostor, na doživeto srednjeveško dogajanje. Ptujski župan Štefan Čelan je v vlogi mestnega sodnika napovedal pošteno trgovanje, skladno s sodniškim redom. Zadovoljen je, da društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj vztraja na oživljanju srednjeveške tradicije Ptuja, da ptujske grajske igre postajajo vse večje, da se tradicija vse bolj sidra tudi med Ptujčani. Posebej pa je pozdravil predstavnike iz Burgahausna, zveste udeležence ptujskih grajskih iger, ki sta
jih tokrat spremljala podžupa-nja in podžupan.
Čeprav je tudi letošnje igre ogrožal dež, vsaj na začetku in v zgodnjih popoldanskih urah, se je vreme le zjasnilo, po njegovi zaslugi je turnirski prostor kmalu oživel z dogajanjem, nastopi srednjeveških skupin iz Slovenije, Avstrije, Slovaške in Burghausna v Nemčiji, ki je partnersko mesto Ptuja, kjer so že veliko let pred Ptujem pričeli oživljati srednjeveško tradicijo. Na tem se trudijo tudi v društvu Ce-sarsko-kraljevi Ptuj, da bi bili Ptujčani bolj ponosni tudi na
to obdobje zgodovine svojega mesta, ko je tudi to cvetelo na vseh področjih. Gledalci so uživali v srednjeveških plesih, srednjeveškem bobnanju, viteških igrah, lahko so streljali s samostrelom, se seznanili s srednjeveško orožarno, vabila pa je tudi bogata animacija za otroke. Bogato je bila založena tudi srednjeveška tržnica, ki si je prostor letos našla na parkirišču ob grajski žitnici, na tur-nirskem prostoru pa so svoja najboljša vina ponudili vinogradniki in vinarji VTC 13 in
Haloz, udeleženci 7. grajskega ocenjevanja vin. Del srednjeveškega dogajanja so prenesli tudi na zaključno slovesnost letošnjega grajskega ocenjevanja vin, pa tudi nekateri vinogradniki in vinarji so letos oblekli srednjeveška oblačila. S takšnim razvojem dogajanja je zadovoljen tudi direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih.
O zaključni slovesnosti letošnjega 7. grajskega ocenjevanja vin pa več v petkovi št. Štajerskega tednika.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskem trgu je knez Bojan I. povabil Ptujčane in druge obiskovalce mesta, da se jim na turnirskem prostoru pridružijo vsi ljubitelji zgodovine, žlahtne kapljice, zabave in družinskega druženja.
Foto: Črtomir Goznik
Na turnirskem prostoru je tudi letos potekal zanimiv program, ki je pritegnil številne, poskrbljeno je bilo tudi za animacijo in zabavo otrok.
Pa brez zamere
Dan, ko se bo ustavil svet
Permanentno krizno stanje
Nobena skrivnost n i, da so pri najmočnejši in najbolj vplivni naciji na svetu (ne, to zaenkrat še niso Kitajci) po tistem tragičnem septembru leta 2001 v imenu varnosti in zaščite državljanov drastično omejili pravice in svoboščine teh istih državljanov, povečali (represivni) nadzor nad njimi in celotno državo pahnili v neustavljiv stampedo boja proti »zlu«. To »zlo« so takrat v največji meri predstavljali teroristi, ki so ogrožali državljane in državo kot tako. Ti teroristi naj bi bili predvsem v Iraku in Afganistanu. In te teroriste je treba ustavit prej, preden pridejo, se inflitrirajo v njihovo državo. Ergo: treba se je (spet) odpraviti preko velike luže in narediti red v Iraku in Afganistanu. Preprosta, lahko umljiva logika, ki je bila tako značilna za takratnega predsednika te države, v svetu pogosto pojmova-nega kot »teksaškega kavboja«.
A ta logika je delovala le na sorazmerno kratek rok. Polomi v Iraku in Afganistanu so se vrstili in bili tako očitni, da jih navkljub obveznemu pakiranju v leporečje, v katerem so skoraj vsi vladajoči povečini tako dobri, ni uspelo prekriti z meglico domnevnega uspeha. Javno mnenje se je obračalo, kar je pomenilo tudi, da bo vzdrževanje okolja in ozračja vsesplošne nevarnosti in krize, tega ključnega elementa za spreminjanje razmerij v družbi (beri: krčenja pravic ter denarja mnogih na račun povečevanja pravic ter denarja redkih), kmalu postalo nemogoče in se bo to permanentno krizno stanje sesulo v prah. Zato je bilo treba ukrepati in krizno stanje, posledico nevarnosti teroristov iz Iraka in Afganistana, razširiti na celotno družbeno delovanje, na celotno življenje nacije in posameznikov. To pa pomeni, da se je neposredna povezava med teroristi in kriznim stanjem morala zabrisati, se pravi, da se je moralo ustvariti ozračje permanentne krize, v katerem se ne sprašuje več o vzrokih te krize, ki bi se jih potem skušalo odpraviti (še več, pravi, resnični vzroki te krize morajo ostati zakriti), ampak zgolj še na vseh možnih ravneh in po vseh možnih poteh dan in noč ponavljati, da obstaja kriza, da obstaja nevarnost in da obstaja zgolj ena sama pot, da se te nevarnosti rešimo (čeprav se ozračja permanentne krize tisti, ki prav od tega imajo največje dobičke, vsekakor nočejo znebiti).
Seveda zgolj govorjenje o krizi ni dovolj, zato je treba nekatere manjše krize in krizice, ki so sestavni del življenja, potencirati in napihniti, nekaterim krizam pa tudi pomagati, da se rodijo. Kombinacija nenehne mantre, nenehnega dramatičnega razglašanja, da obstaja kriza, da obstaja izjemna nevarnost, na eni, ter dejanskega potenciranja ter ustvarjanja kriz na drugi strani, ob znanih metodah množične manipulacije proizvede vsesplošni občutek ogroženosti na vseh ravneh človekovega bivanja. To pa je že prej omenjeno ozračje popolne zmedenosti ljudi, ozračje vsesplošne krizne ogroženosti, v katerem je ljudi dosti lažje prepričati, da je nujno potrebno to ali ono svoboščino ali pravico omejiti, skrčiti (kar skoraj zmeraj pomeni de facto ukiniti), da je treba nujno uvesti to in ono reformo in varčevati do onemoglosti, da bi jim zagotovili varnost (varnost v vseh pomenih - socialno, ekonomsko, osebno in tako dalje). Da ne obstaja druga pot, se pravi, da je to edina rešitev.
Slovenija ni izjema. Poročanje medijev in ustvarjanje ozračja, da bo zaradi možnih stavk 27. september »dan, ko lahko Slovenija ohromi«, je točno to, o čemer je zapisano v zgornjih odstavkih in je zgolj še en kamenček v mozaiku ustvarjanja in vzdrževanja permanentnega ozračja krize tudi pri nas. Že res, da ne bo fino, če ne bomo mogli urediti kakšnega papirja na upravni enoti in da bo to povzročilo nekaj manjših težav, a kataklizmično-bombastično vztrajno lajnanje v stilu »Trpela bi lahko zdravje in varnost državljanov. Nemogoče do dokumentov na upravnih enotah. Kolone (in z njimi gospodarska škoda) na mejnih prehodih. Mrk na televizijskih zaslonih. Trgovine morda brez živil živalskega izvora.« in tako dalje je točno to, o čemer je zapisano zgoraj. En dan ne bo prinesel katastrofičnih posledic, kot napovedujejo. Že res, da je v sedanjem položaju in situaciji treba ukrepati - a to nikakor ne pomeni, da moramo zapasti v ta stampedo permanentne krize, ki nam ga skušajo prodati.
Treba je razmišljati v drugi smeri in na tak način, ki gospodarjem permanentne krize ne bo všeč - morda je čas, da začnemo spet razmišljati racionalno in kot pri vsaki najmanjši stvari poiščemo prave vzroke tega permanentnega ozračja krize. To pa pomeni, da se moramo nujno vprašati, ali je morda kje kdo, ki mu to permanentno ozračje vsesplošne krize koristi - kdo, ki je pri tem ozračju permanentne krize celo aktivno (so)udeležen s svojimi prsti; ne pa čredno zapasti v stampedo permanentnega kriznega stanja.
Gregor Alič
	
Rezervirajte si srede za	Qtandfa + sreda =
O* QL ANDI A Dežela nakupov www.qlandla.sl	
	Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.
Ptuj • Na obisku v višji strokovni šoli šolskega centra
»Mi se stvari lotevamo drugače!«
Višja strokovna šola Ptuj je bila ustanovljena leta 2004 kot peta šola znotraj ptujskega šolskega centra. Izvajati so začeli višješolske programe, prvi je bil študij mehatronike, ki so ga poleg programa kmetijstva razvili sami. Trenutno snujejo še študij bionike, v letošnjem oktobru pa bodo svojim študentom ponudili tri študijske programe: Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine.
Prvi študentje ptujske višje strokovne šole so pred leti sprva začeli nabirati znanje na področju mehatronike. »Ta program so potem, ko smo ga mi razvili, začele uporabljati še druge šole v Sloveniji. Ptujčani smo razvili dva višješolska programa, tudi program kmetijstva (menimo namreč, da ta tudi spada v to okolje), sedaj pa razvijamo še tretjega - bioni-ko. Mislim, da smo edini v Sloveniji, ki smo toliko prispevali k temu šolstvu. Razviti tri višješolske programe ni mačji kašelj,« je povedal ravnatelj šole Robert Harb.
Ko so prvo leto vpisovali v študij mehatronike, je bilo povpraševanje ogromno, saj so imeli 112 izrednih študentov in 70 rednih. »Vedeli smo, kaj moramo delati in tudi naši laboratoriji so tako opremljeni, da pri nas dobimo strokovnjake. Smo namreč
Foto: PA
Ptujsko višjo strokovno šolo vodi ravnatelj Robert Harb.
višja strokovna šola in naši inženirji morajo biti zaposlji-vi, vedeti morajo, kaj se dogaja v naših proizvodnjah ... Pri nas so 60 odstotkov v šoli in 40 v podjetjih. To pomeni, da mora biti naša vizija odlična partnerstva s podjetji. Sodelujemo z več kot dvestotimi in v času krize tudi z njimi čutimo, kaj se dogaja in da ni enostavno,« je razložil ravnatelj.
Letos se po njegovih besedah že vidi, da izrednih študentov ne bo toliko kot včasih, kar je tudi dobro, saj je s tako veliko množico težje delati. 1. oktobra se bo lahko tako pri njih začelo izobraževati v programih Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine okrog 150 rednih študentov, števila izrednih še ne poznajo. Pogoj za vpis je peta stopnja izobrazbe, torej opravljena poklicna ali splošna matura, po zaključenem študiju pa si njihovi diplomati pridobijo šesto stopnjo izobrazbe.
Ena glavnih prednosti praktično usmerjen študij
»Kogar zanima tehnika, se zagotovo pri nas lahko najde v mehatroniki, ki je kar kompleksna, saj mora študent poznati strojništvo, elektrotehniko, računalništvo . Zelo zanimiv je tudi program Upravljanje podeželja in krajine, kjer se bolj osredotoča-mo predvsem na podeželje. Pri ekonomistih pa je zanimivo, da se stvari lotevamo drugače. Tisti klasični študiji bodo namreč počasi izumrli, naravnani morajo biti projektno. Mi vse te tri študije združujemo in delamo projekte,«
je opisal programe ravnatelj.
Od drugih šol se, recimo, razlikujejo, da morajo biti teme njihovih diplomskih nalog konkretne iz podjetij, študentje delajo neko aplikacijo stroki, pišejo o tem, kar lahko v podjetju izboljšajo, dopolnijo, skratka naredijo neko korist. Imajo tudi dva mentorja, enega iz šole in drugega iz podjetja: »Zdaj imamo tudi cilj, da že v času študija delujemo podobno. Veliko stvari moramo namreč postoriti. Recimo, šolski center se nahaja na petih lokacijah, na primer na Turniščah imamo rastlinjake, ki morajo biti avtomatizirani - to lahko delajo naši mehatroniki.«
Harb tako meni, da ima njihova šola veliko prednosti in da jih bo še več v prihodnosti. Med njimi so po njegovem torej praktično usmerjen študij (kot je poudaril sogovornik, mora biti njihov diplomant uporaben in se ne šele začeti učiti dela v službi); možnost izobraževalnega načrta posebej za posameznika, ki mu tako prilagodijo študij; predavanja in vaje, podprte z e-študijem; gostujoči predavatelji, brezplačna pomoč pri učenju tujih jezikov, možnost opravljanja praktičnega izobraževanja v tujini .
Polona Ambrožič
4. septembra je v Hotelu Primus Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj za svoje dosedanje odlično delo prejela priznanje ter donacijo, 3.000 evrov, Poslovne skupine SAVA, ki vsako leto podeljuje nagrade svojim zglednim delavcem in menedžerjem, prav tako pa tudi partnerskim podjetjem oziroma zavodom, ki v svojem okolju dosegajo zavidljive rezultate. Sava je to odločitev sprejela po priporočilu ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
Stročja vas • Odprli novo šolo
Uspeli kljub težkim časom
V Stročji vasi pri Ljutomeru so minuli petek slovesno predali namenu novozgrajeno osnovno šolo. V novo šolsko zgradbo so učenci vstopili že minulo šolsko leto, na uradno odprtje pa je bilo treba počakati do namestitve opreme, ki je bila ob zagotovljenih sredstvih uresničena do pričetka novega šolskega leta.
Z novogradnjo je pridobljenih 1982 kvadratnih metrov šolskih površin, 487 m2 površin vrtca in 601 m2 površin te-
lovadnice. Skupna vrednost naložbe je znašala 4.323.734,00 evrov, kar 40 odstotkov celotnega zneska pa je prispevalo
Ministrstvo za šolstvo in šport. Slovesnega odprtja pomembnega izobraževalnega objekta v občini Ljutomer se je udele-
žil tudi minister Igor Lukšič in izrekel čestitke tistim, ki so v današnjih, težkih časih uspeli investicijo povsem zaključiti. Župan občine Ljutomer Franc Jurša pa je v svojem nagovoru med drugim poudaril: »Ni sveta brez otrok, tudi brez njihov sanj ne. Danes so se uresničile mnoge sanje, ne le otrok, ampak vseh, ki so pri projektu sodelovali. Skupaj z njimi se veselim tega zgodovinskega dogodka.«
Temeljni kamen za novogradnjo je bil položen maja pred dvema letoma. Izgradnja osnovne šole, vrtca in telovadnice v Stročji vasi je največja naložba občine Ljutomer v zadnjem štiriletnem mandatu, sicer pa je bilo v minulem štiriletnem obdobju pridobljenih 7000 m2 pokritih in 9850 m2 nepokritih površin, namenjenih izobraževalni dejavnosti.
NŠ
Na knjižni polici
Joris Luyendijk
Je res ali ste videli na televiziji?
Resnice in neresnice o Bližnjem vzhodu Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Premiki)
Joris Luyendijk je študiral arabski jezik in politologijo v Amsterdamu in Kairu. Leta 2006 je prejel nagrado za novinarja leta, ki jo podeljujejo najvplivnejši novinarji sveta. Še kot študent v Egiptu je napisal Dober mož kdaj tudi pretepe svojo ženo. Knjiga Je res ali ste videli na televiziji, je bila na Nizozemskem prav tako uspešnica.
Leta 1998 se je začelo Jorisovo dopisništvo na Bližnjem vzhodu in se po petih letih končalo. V naslednjih mesecih je poskušal napisati knjigo, a je že po nekaj straneh obtičal. Po nasvetu dopisniškega prijatelja bi moral napisati knjigo o Bližnjem vzhodu prvi teden bivanja. Kot dopisnik je lahko ob enem in istem dogodku povedal povsem različne zgodbe. Padec Bagdada so videli ameriški novinarji in gledalci s sliko veselih Iračanov, ki prevračajo Huseinov spomenik, pri Al Džaziri pa so gledalci videli začetek okupacije. Mediji s svojim pristranskim in režiranim poročanjem pomagajo ohranjati bližnjevzhodni konflikt. Ob prihodu ni imel velikih izkušenj, kmalu pa se mu je sesula tudi vera v možnost nepristranskega poročanja. Takoj je moral v Sudan. Bombardiranje je tri dni zapolnilo novice, lakota na jugu Sudana, kjer je vsak dan umrlo na stotine ljudi, pa ni sodila med novice. Zdravnike brez meja so najbolj skrbeli pretepi in tatvine. Velike tiskovne agencije pošljejo poročevalce na kraj pomembnih dogodkov, kjer pa imajo plačane obveščevalce. V hotele s petimi zvezdicami so pridrveli v štiripogoncih in skrivnostno šepetali v mobilce ter se bahali s svojimi zvezami. Spoznal je, da mora veliko moderirati, za mnenje je povprašal kar sobnega natakarja. Novice so šovbiznis. Uredniku se je zdelo pomembnejše, da je na kraju dogodka, kot pa da je na tekočem. Novice je tako dobival po faksu in elektronski pošti. Potrebno je imeti »pravo zgodbo« in biti na »mestu dogodka«. Uglednežem, ki dajejo komentarje pred kamero, pravijo »talking heads« in kolegi so imeli njihova imena in telefonske številke. Na voljo je bila tudi banka podatkov, iz katere je bilo možno kupiti članke iz preteklih let. Včasih se je počutil bolj tabornik kot dopisnik. Že kot študent je dalj časa prebil v arabskem svetu. Takrat ga je bilo strah, vendar tam ni opazil nobenih beračev, vandalov in brezdomcev kot na Nizozemskem. Še bolj pa je bil presenečen, ko jih je slišal zbijati šale. Ena gre takole: Nekega večera gre predsednikov svetovalec čez najslavnejši most na Nilu, na katerem se na obeh straneh šopirita dva velikanska bronasta kipa levinj. Ena od levinj spregovori: »Pripelji mi leva in izdam ti skrivnost Egipta.« Svetovalec pohiti k predsedniku Mubaraku in mu pravi: »Hitro predsednik. Doživel sem čudež, videl sem govorečo levinjo iz brona.« Predsednik in svetovalec odbrzita na most. Ko ju vidi, zakriči levinja: »Butec, rekla sem ti leva, ne osla.« V Kairu devet od dvaindvajsetih milijonov ljudi shaja z evrom na dan. Ženske v Egiptu niso prav nič zatirane. Arabce pogosto mečemo v isti koš, pa se v resnici med seboj niti ne razumejo. Arabščino tvorijo trije različni jeziki, dialekte, ki se govorijo zunaj meja Kaira, je komaj razumel. Pokrival je deset držav, ki jih je moral redno obiskovati. Izkazalo se je, da dopisniki velikih agencij ne znajo arabsko, odvisni so bili od asistentov in prevajalcev, živeli pa so v najimenitnejših četrtih. Bogati Arabci podarijo letno milijarde za islamsko misijonarstvo in gradnjo mošej, borci za človekove pravice pa se preživljajo s podporami Zahoda. Pri skupinskih intervjujih je bilo vse zaigrano: rutinski odgovori na rutinska vprašanja. Toda minister za zunanje zadeve je bil pomemben človek, zato je bil prispevek zadetek v polno. Strah se je razlikoval od dežele do dežele. Tudi če so mu pogumni ljudje povedali stvari, si z njimi ni mogel pomagati, saj jih ni mogel preveriti. Arabci bi se morda radi znebili diktature, toda v življenju niso slišali nič drugega, kot da onkraj preži še večja nevarnost: Zahod. O posledicah 11. septembra niso ustrezno poročali. Kdor si pobliže ogleda Bin Ladnovo zgodbo, ugotovi, da je njegov program usmerjen k samoobrambi. Največje fundamentali-stično gibanje Muslimanska bratovščina ima organizacije po vsem svetu. To niso bradati pustolovci, temveč zdravniki, inženirji, znanstveniki, odvetniki. V Izraelu ga je najbolj presenetila medijska manipulacija. Televizija določa predstavo o resničnosti. Človek ne ve, česa ne pokažejo, kar pa pokažejo, se vtisne globlje kot časopisni članek ali radijska reportaža. Besede zadenejo v glavo, slike v želodec.
Vladimir Kajzovar
Boks
Poglavje Jackiewicz zaprto, odpira se novo - ZDA!
Poškodba komolca skoraj preprečila dvoboj
Strani 12, 13
Nogomet
Zmagoslavje Stojnča-nov v Šentjurju
Stran 14
Rokomet
Ormožani v goste na »minsko polje«
Strani 14
Nogomet
Slab začetek, dober konec?
Stran 15
Košarka
Sproščenost glavni adut Slovencev
Stran 15
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik $
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Preveč zapravljenih priložnosti ...
Labod Drava - Bela krajina 0:2 (0:0)
STRELCA: Mitrakovič 66., Marti-novic 68.
LABOD DRAVA: Vrečko, Perger (od 80. Zagoršek), Marlon, Toplak, Bakovic, Dugolin, Krajnc (od 58. Kulčar), Firer, Emeršič, Kurež (od 23. Matjašič), Gorinšek. Trener: Bojan Špehonja
BELA KRAJINA: Pašagič, Žižic, Svilar, Žagar, Celcer, Mitrakovič, Bi-ščan (od 85. Avdic), Perme (od 77. Slomšek) Martinovic (od 89. Mušič), Dežmar, Vrščaj. Trener: Robert Filak
Po dveh zaporednih zmagah na zadnjih prvenstvenih preizkušnjah so nogometaši Laboda Drave optimistično pričakovali Belo krajino na domačem terenu. Ptujčani so začeli v enaki postavi kot na zadnji tekmi, ko so povsem zasenčili ekipo Krškega. Domačini, prav gotovo ohrabreni tudi z veliko zmago boksarja Dejana Zavca, so takoj pokazali, kdo je glavni. Že v 7. minuti je odlično priložnost zapravil Robert Kurež, ki je iz bližine streljal preko vrat. Tempo igre se je nato nekoliko umiril, kljub temu pa so še naprej več od igre imeli mladi domači nogometaši. Gostje iz Črnomlja so prvič proti domačim vratom »pogledali« šele v 32. minuti, ko je od daleč poskusil Martinovič. Tik ob koncu prvega dela igre so Čr-nomaljci po lepi akciji Svilarja preko Permeta zadeli ptujski okvir vrat. Firer je v podaljšku prvega polčasa zapravil »match« žogo za Ptujčane, potem ko se je naenkrat iz oči v oči sam znašel pred gostujočim vratarjem, vendar je za malenkost zgrešil gol.
Drugi del so ponovno bolje odprli ptujski nogometaši, ki so preko Dugolina v 48. minuti poskušali iz prostega strela. Po gneči in vlečenju v gostujočem kazenskem prostoru je v 50. minuti sodnik Tkalčič povsem upravičeno pokazal na enajst-
2. SNL
REZULTATI 5. KROGA: Labod Drava - Bela Krajina 0:2 (0:0), Dravinja Kostroj - Aluminij 3:0 (2:0), IB Interblock - Krško 1:0 (0:0), Šmartno 1928 - Roltek Dob 4:2 (3:1), Mura 05 - Garmin Šenčur 0:2 (0:0).
1. GAR. ŠENČUR 5	4	0	1	18:9	12
2. DRAVINJA KOS. 5	3	2	0	8:3	11
3. ALUMINIJ 5	3	1	1	13:7	10
4. IB INTERBLOCK 5	2	2	1	7:6	8
5. BELA KRAJINA 5	2	2	1	5:5	8
6. LABOD DRAVA 5	2	1	2	7:5	7
7. KRŠKO 5	2	0	3	3:6	6
8. ŠMARTNO 1928 5	1	0	4	7:16	3
9. ROLTEK DOB 5	0	2	3	7:12	2
10. MURA 05 5	0	2	3	1:7	2
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave so v nedeljo iz rok izpustili odlično priložnost za tretjo zaporedno zmago, saj so med drugim zastreljali enajtmetrovko. Na sliki v sredini Ian Emeršič (Labod Drava, modri dres), v ozadju kapetan Tomaž Toplak (levo) in Andrej Dugolin.
metrovko. Odgovornost je prevzel Andrej Dugolin, vendar je bil vratar Pašagič uspešnejši. V 58. minuti je Matjašič, ki je že v prvem delu zamenjal Ku-reža, sijajno zaposlil Firerja, ki pa najlepše akcije na tekmi ni oplemenitil z zadetkom. Kdor ne da, dobi, pravi nepisano nogometno pravilo in gostje so iz na videz nenevarne akcije povedli z zadetkom veterana Željka Mitrakoviča - tekla je 66. minuta. Minuto zatem so gostje vodili že 0:2, potem ko je z izdatno ptujsko pomočjo zadel Dino Martinovič, ki je streljal z leve strani, 16 metrov od domačih vrat. Labod Drava je še naprej pritiskala, skušala doseči vsaj častni zadetek, goste je med drugim rešila tudi prečka Firerja, dvakrat je poskušal tudi Ian Emeršič, vendar pa so Belokranjci zadržali vse napade.
Domača ekipa je kljub porazu pokazala napredek v igri, goste iz Črnomlja so Ptujčani
Tomaž Toplak, kapetan Laboda Drave: »Težko je kaj povedati po taki tekmi. Imeli smo zares ogromno priložnost, vendar se je ponovili nogometno nepisano pravilo, kdor ne da dobi in to se je na žalost zgodilo nam. Imeli smo tudi enajstmetrovko, in če tudi tega ne izkoristiš, potem te nasprotnik kaznuje. Tudi naslednja tekma, ki nas čaka, bo zelo težka, kljub temu pa bomo tudi tam igrali na tri točke. Ampak to je derbi in možni so vsi trije znaki.«
povsem nadigrali, vendar na žalost nekaj več kot 200 ljubiteljev nogometa niso zadeli. Že v soboto ob 16. uri pa čaka nogometne navdušence na našem območju velik spektakel, saj se bosta v lokalnem derbi-ju pomerila Aluminij in Labod Drava.
tp
Dravinja Kostroj -Aluminij 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Alenc (16), 2:0 Če-renak (44), 3:0 Alenc (75)
ALUMINIJ: Bratušek, Topolovec, Bingo, Krajcer, Bajlec, Rotman, Kme-tec (od 46. Vračko), Režonja, Djokič (od 46. Romih), Rešek, Medved (od 58. Breg) Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so že pred odhodom na gostovanje v Slovenske Konjice vedeli, da bo to vse prej kot lahko, saj igralne razmere na tamkajšnji slabi travnati površini v veliki meri onemogočajo kombinatorno igro po tleh. Kljub vsemu so odpotovali optimistično, kar pa je bilo tokrat premalo za uspeh, saj so jih nogometaši Dravinje še enkrat visoko premagali. Nogometašem Aluminija so s tem prizadejali prvi poraz v letošnjem prvenstvu.
Igrišče je bilo v dežju težko za igranje, vendar so bile razmere enake za obe strani. Očitno se Kidričani niso nič naučili iz dveh lekcij v prejšnji sezoni s strani Dravinje, ko jih je najprej v Slovenskih Konjicah ugnala s petico, nato pa je v Kidričevem slavila še 3:0. Dve slabosti v prvem polčasu so do-
mačini izkoristili in dvakrat zadeli v polno, ter tako prišli do visoke prednosti.
Gostje iz Kidričevega so v drugem polčasu popravili igro, bili boljši, vendar niso zadeli iz nekaterih ugodnih priložnosti. Ko so vse sile usmerili v napad, so potem iz nasprotnega napada prejeli še tretji zadetek in s tem je bilo sanj o morebitni točki konec. Čeprav Dravinja Kostroj težko zabija gole, jim ta element igre tokrat ni povzročal preglavic, na drugi strani pa se je prav nasprotno zgodilo Kidričanom. Slednji bodo morali vse slabosti iz tega gostovanja kar najhitreje odpraviti, saj je konec tega tedna že na sporedu lokalni derbi, ko bodo na svojem igrišču gostili Ptujčane.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Po Slovaški
Vrečer v rumenem
Kolesarji Perutnine Ptuj nastopajo na Dirki po Slovaški, ki se končuje danes. Osem etap (sedem in uvodni prolog), kolikor jih šteje dirka zajema vse; odlično priložnost za šprinter-je, razgibane etape z vzponi in tudi vožnje na čas. Kolesarski klub Perutnina Ptuj je šel na Slovaško z namenom po ponovnem dobrem rezultatu, kar so Ptujčani nenazadnje, čeprav še dirka ni zaključena, dosegli.
V	šprintu je do sedaj glavno besedo med »perutninarji« imel Matej Marin, ki je bil med drugim v 2. etapi odličen peti.
V	soboto pa je bila na sporedu razgibana in zahtevna etapa s tremi gorskimi cilji in ciljem v Čadci, ki jo je dobil Robert Vrečer ter sebi in ptujski ekipi prinesel rumeno majico. Etapa je potekala v ekstremnih vremenskih pogojih, saj je ves čas deževalo, poleg tega pa je bilo tudi precej hladno. Vrečer na
cilju ni skrival zadovoljstva in je povedal: »Ekipa je delovala izvrstno, jaz sem se moral le pokazati v najboljši luči. Sobotna zmaga je obliž na petkovo etapo, ko so me v »solo« begu ujeli le 250 metrov pred ciljem.«
V nedeljo je sledil še krono-meter. Na slabih 20 kilometrov dolgi progi je bil Celjan v ptujskem dresu ponovno razred zase, saj je drugouvršče-nega tekmovalca ugnal kar za 24 sekund. S tem je še povečal svojo prednost v skupnem seštevku in se močno približal zmagi v skupnem seštevku. Tako bo, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega, danes kot zmagovalec Dirke po Slovaški pripeljal na cilj zadnje etape v Jaslovske Bohunice. Več o končnem razpletu Dirke po Slovaški bomo zapisali v petkovi številki.
tp
Foto: Marjan Keiner
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj) je slavil v sobotni etapi, s čimer si je priboril rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku.
Nogomet • Mednarodna tekma U-18
Slovenija - Avstrija 2:4 (1:1)
Reprezentanti Slovenije in Avstrije do 18. leta starosti so se preteklo sredo na ptujskem Mestnem stadionu pomerili na prijateljski tekmi. Glede na tempo igre je bila tekma zares bolj prijateljska, v njej pa so gostje zasluženo slavili zmago. Varovanci slovenskega trenerja Boruta Jarca so držali ravnotežje na igrišču prvih 20 minut, nato pa so Avstrijci začeli prevladovati na sredini igrišča. Pred 100 gledalci sta v dresu slovenske reprezentance zaigrala tudi Matej Pučko (Aluminij) in Denis Perger (Labod Drava).
UR
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z mednarodne prijateljske tekme reprezentanc U-18 na Ptuju.
Boks • Dvoboj za ubranitev naslova svetovnega prvaka verzije IBF
Poglavje Jackiewicz zaprto, odpira se novo - ZDA!
Nadaljevanje s strani 1
Če bi pred npr. petimi leti nekomu rekli, da bo potrebno za vstop na boksarsko prireditev v kakšni od srednje velikih dvoran po Sloveniji (kapaciteta cca 1500 gledalcev) iskati dodatno karto, bi nas najbrž imel za človeka s psihološkimi težavami. A se je to v primeru boksarskega večera z imenom Vprašanje časti v soboto vendarle dogajalo. Razlika je samo ena: ni šlo za srednje veliko dvorano, ampak za izjemen novozgrajen objekt (sicer dokončan šele v grobem) s kapaciteto 12 tisoč gledalcev!
Organizatorji so lahko bili že nekaj dni pred boksarskim večerom povsem mirni, saj so že takrat prodali večino od več kot 12 tisoč kart, ki so bile v prodaji. Ker je napetost v zadnjih dneh samo še naraščala in je bil odziv medijev na vsako novico iz tabora tekmecev izjemen, je bilo jasno, da bomo v soboto, 4. septembra, v Stoži-cah priča nepozabnemu spek-taklu, ki bo v knjigi zgodovine slovenskega boksa in športa popisal novo stran.
V zraku je bilo nekaj veličastnega ...
In to se je dejansko tudi potrdilo: gledalci so dvorano počasi začeli polniti že nekaj pred 19. uro, uro kasneje pa je bila že dodobra izpopolnjena - do glavne borbe večera pa je bilo še več kot dve uri ... To se doslej na boksarskih večerih z Dejanom Zavcem ni zgodilo še nikoli, saj je večina navijačev ostajala pred dvorano in ob pijači razpravljala o tem, kako
dolgo se bo tekmec lahko upiral Dejanovim silovitim udarcem. V soboto je bilo v zraku čutiti nekaj bolj veličastnega in vsi so želeli biti že od prvega trenutka dalje osebno del tega. Čeprav je jasno, da je bil Dejan tisti največji magnet, pa so bili dela izjemnega navijanja deležni tudi boksarji, ki so se pomerili v predborbah, med njimi tudi Slovenca Denis Sim-čič v poltežki (do 79,4 kg) in Tjaša Kolar v mušji kategoriji (do 50,8 kg), ki sta to izkoristila in ugnala svoja tekmeca.
Zavec kot Hlatsh-wayo - nemogoče ...
Bolj se je bližala 22. ura, za katero je bil napovedan glavni dvoboj večera, bolj se je vzdušje v dvorani približevalo vrelišču. Bili smo priča tudi izjemno redkemu načinu navijanja v dvorani, mehiškemu valu (navijači vstajajo eden za drugim in ob tem vzklikajo ole). To je že bil znak, da vsa dvorana diha kot eden in da je v zraku »nekaj velikega«. To smo čutili tudi vsi novinarji ob ringu: slovenski smo vedeli, da je vse pripravljeno za veliko zmagoslavje, poljski kolegi pa so bili podobno prepričani za svojega junaka, 'vojščaka', kot ga imenujejo v boksarskem svetu. »Takšno vzdušje bo samo še slabo uro, nato bo dvorana utihnila,« je v smehu dejal Pio-tr Momot iz spletnega portala www.ringpolska.pl (z njim sem se srečal že v Katowicah: takrat je zagovarjal tezo, da je Rafal zmagal zasluženo, z minimalno prednostjo) in to utemeljeval takole: »Rafal v njunem prvem medsebojnem
66,6 : 66,2
Uradno tehtanje vseh borcev pred sobotnim boksarskim večerom je bilo v petek v 13. nadstropju ljubljanskega hotela Lev. Prvi je na tehtnico stopil Rafal in ob objavi teže 66,6 kg (dovoljena teža je 66, 678 kg) doživel glasno vzpodbudo njegovih spremljevalcev. Podobno težo smo pričakovali tudi pri Dejanu, a je uradni merilec po dvakratnem preverjanju izrekel 66,2 kg, kar je skoraj pol kg manj od dovoljene teže! Glede na to, da je imel Dejan še nekaj dni pred borbo 4 kg preko meje, je bilo to precejšnje presenečenje. »Tudi sam nisem pričakoval tega: imam sicer podrobno izdelan načrt, kako priti do želene teže, a tokrat trener ni verjel moji preverjeni tehtnici, ampak je bolj zaupal drugi, ki jo je s sabo prinesel moj kolega iz kluba SES Lukas Konecny. Češka naprava se je izkazala za manj zanesljivo ... Škoda, saj sem nekaj moči porabil po nepotrebnem,« je Dejan povedal z majhno jezo. To je hitro izgubil, ko je popil precejšnjo količino multivitaminskega napitka in pojedel obilno porcijo testenin ...
Foto: Črtomir Goznik
Rafal Jackiewicz je po koncu dvoboja športno čestital našemu svetovnemu prvaku velterske kategorije po verziji IBF.
dvoboju ni pokazal vsega, kar zna, saj se je takrat nepravilno hranil in je imel zato med samo borbo težave z gibanjem. Od takrat je zelo napredoval, poleg tega pa je neporažen že pet let. Je izjemno motiviran in ve, da je to njegova življenjska priložnost - verjetno je ne bo imel nikoli več, le nocoj. Zgodilo se bo podobno, kot je Dejan storil proti Hlatshwayu in kot izzivalec ugnal prvaka.« - »Pozabljaš, da je Dejan bistveno boljši boksar od Hlatshwaya in da ima odlično obrambno tehniko. Rafal mora poleg tega več tvegati, to pa je še ena priložnost za našega Dejana,« sem poskušal omajati njegovo samozavest. »To je res, a kljub temu nima šans. Kondicijsko je Rafal boljše pripravljen in bo to prednost izkoristil ob koncu,« je še dejal, nato pa previdno vprašal, kako bo v primeru zmage Rafala reagirala publika: »Bomo lahko prišli iz dvorane ali bomo v nevarnosti?« - »Ne skrbi, Slovenci smo zelo miroljubni. Poleg tega pa publika ne bo imela nobenega razloga za to, da bi se ukvarjala z vami; slavila bo z Dejanom . « sem mu odgovoril in se posvetil dogajanju v ringu.
Ko je ob 22. uri v soj reflek-torskih luči stopil Tadej Toš, za njim pa so se začeli zbirati vsi glavni akterji zadnjega dvoboja, je dvorana malodane eksplo-
Foto: Črtomir Goznik
Po razglasitvi rezultatov si je dokončno oddahnil tudi Tomi Jagari-nec, ki je znova odlično izpeljal kondicijske priprave Dejana Zav-ca, obenem pa je z masažami poskrbel za njegov načeti komolec in s tem sploh omogočil borbo.
dirala. Najprej je Tadej najavil Rafala in ta je bil ob prihodu v ring deležen salv žvižgov, ki so parali ušesa. Na drugi strani so navijači ustvarili južnoameriško nogometno vzdušje ob najavi Dejanaaaaaaaaaaa Zaaa-aaaaaaavcaaaaaaaaaa! »Ko sem stopil v dvorano in zaslišal vso to navijanje, so se mi zamajala kolena. Na srečo je bil to edini takšen primer danes,« je po dvoboju s cmokom v grlu povedal Dejan. Vsi v dvorani so stali in s tem naredili dekor za prvi višek večera. Alenka Gotar je prva odpela poljsko himno (»Zelo bobra poljščina,« je komentiral Piotr), vsi v Sto-
žicah pa smo se nekaj kasneje priključili Omarju Naberju, ki je pel Zdravljico.
»Naj v športni borbi zmaga hitrejši, močnejši, spretnejši, pogumnejši, modrejši,« je bil moto pred samo borbo, ko sta v ringu ostala le še tista dva, zaradi katerih je ves dogodek imel takšno težo.
Na krilih navijačev odličen začetek Dejana
Dejan je pred samo borbo napovedoval, da bo poskušal svojega tekmeca taktično
presenetiti in to mu je z začetnim ofenzivnim pristopom v popolnosti uspelo. Bil je zelo aktiven in je Rafalu v serijah zadajal precej močne udarce. Če bi bil ob Dejanu v ringu kakšen slabši boksar, borba ob takšnem nadaljevanju zagotovo ne bi trajala več kot pet rund. A Rafal je dovolj kvaliteten in izkušen boksar, da se je po začetnem šoku zbral in po tretji rundi vendarle našel način, kako se bolj enakovredno zo-perstaviti našemu šampionu. »Začetek je bil odličen, takšen, kakršnega sem si lahko samo želel. Ja, to je bilo presenečenje za Rafala, o katerem sem govoril,« je po dvoboju uvodne runde komentiral Dejan. Zanimivost: nekdanji sloviti hrvaški boksarski šampion Željko Ma-vrovič, ki je bil med gosti v dvorani, je po koncu dejal, da je bil po tretji rundi prepričan, da bo Jackiewicz zmagovalec tega dvoboja. »Rafal je uspel zdržati začetni napad, bil je popolnoma skoncentriran in pričakoval sem, da bo v nadaljevanju iz runde v rundo prevzemal pobudo. A Zavec je imel še toliko rezerv! Če ne bi vedel, da je Slovenec, bi ga imel za trmastega Bosanca,« se je Mavrovič šalil po borbi.
Nadaljevanje je bilo vendarle bolj izenačeno in tudi poljski boksar, aktualni evropski prvak, je nekajkrat pokazal zobe. Jasno je bilo, da se ne misli predati pred koncem zadnje runde in da bo kljub vedno bolj očitnim ranam na obrazu poskušal vse, da se dokoplje do naslova svetovnega prvaka. Bil je mnogo bolj aktiven kot na začetku, vendar je trener Dirk Dzemski predvidel tudi to: »V njegovi napadalnosti smo videli priložnost za protinapad: ko napadaš, je manj koncentracije posvečene obrambi. Vendar je bil 'želvji oklep' Rafala izjemno močan. Poleg tega je velikokrat glavo potisnil v zelo nizek položaj, zaradi česar je bilo še težje zadeti čisti udarec.«
Dejan pred tekmo razumljivo ni želel govoriti o podrobnostih taktike, kljub temu pa je bila njegova napoved jasna: »Želim biti boljši v vsaki rundi, tako da sodniki z morebitnimi neobjektivnimi odločitvami ne bodo mogli vplivati na končni razplet.« Glede na dejstvo, da je bil eden izmed treh sodnikov
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ob prihodu v nabito polno dvorano Stožice je bil Dejan odlično razpoložen, čeprav je priznal, da so se mu ob glasnem navijanju zašibila kolena.
Pravo presenečenje je Rafala čakalo v uvodnih treh rundah, ko je naš šampion uprizoril močne napade in si takoj pridobil zajetno točkovno prednost.
ob ringu Poljak, je bila takšna napoved toliko bolj razumljiva. Tudi Piotr je imel svojo teorijo o sodnikih: »Nekaj rund je bilo zelo izenačenih, zato je poljski sodnik najverjetneje zmago v teh prisodil Rafalu. Če bo še eden izmed ostalih dveh, Anglež ali Bosanec, ravnal tako, potem so možnosti za zmago Rafala precejšnje.«
144:114 (ups, 114:114)
Dejan je znova prestavil v višjo prestavo v 10. rundi, a je imel nekaj težav s sinhronizacijo dela nog in rok, zaradi česar taktičnih zamisli ni mogel izpeljati v celoti. Kljub temu je bila pričakovana točkovna prednost odločno na njegovi strani. Popolnoma vse dvome o zmagovalcu pa je naš šampion razblinil v zadnji rundi, v kateri je znova dokazal odlično fizično pripravljenost. Po več kot 30 minutah čiste borbe v silovitem tempu je namreč našel še dovolj rezerve za močan finiš, ki je na noge znova dvignil vso občinstvo v dvorani. Takrat je tudi Piotru počasi postajalo jasno, da tudi sodniki ne bodo mogli vplivati o zmagovalcu ...
Že po nekaj minutah priprav so bili v ringu zbrani vsi tisti, ki so lahko tam spremljali zaključno dejanje dvoboja: razglasitev zmagovalca. Odločitve sodnikov je Tadej Toš prečital z vidnim zadovoljstvom: Hor-ward Foster (Anglija) 117 : 111, Leszek Jankowiak (Poljska) 144 : 114 !! (pravilno bi se moralo glasiti 114 : 114, a je bilo na listku napačno zapisano) in Zdravko Milojevič (BiH) 117 : 111! Dejan Zavec je še drugič ubranil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF in slavje se je lahko pričelo! Dejan se je iz ringa neposredno po dvoboju zahvalil navijačem za izjemno podporo: »Ta šampionski pas ni samo moj, ampak pripada tudi vam! Hvala vam!«
Izjemno zanimivo dogajanje se je nato začelo odvijati v za-kulisju stožiške dvorane. Napovedana tiskovna konferenca je bila namreč kar nekajkrat prestavljena, saj so zdravniki Rafala, ki je imel že tekom dvoboja vidne precejšnje rane okrog očesa, poslali v bolnišnico na preglede k specialistom. Na srečo je že čez kakšno uro prišla povratna informacija iz
Foto: Črtomir Goznik
Lovorjev venec je zmagovalcu okrog vratu obesil ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Po zmagi je Dejan hitro našel pot k ženi Nataši.
Kliničnega centra, da bo z očesom vse v redu . Bolnišnico pa bo kmalu obiskal tudi Dejan. »Pred dvobojem nisem želel obešati na veliki zvon moje poškodbe levega komolca, s katero sem se srečeval v zadnjem mesecu, a sedaj lahko povem, da že v torek ali sredo odhajam na operacijo. V Nemčiji sem imel precejšnje težave z bolečinami in samo izjemnemu angažmanu Tomija Jagarinca in Dirka Dzemskega se lahko zahvalim, da sem danes sploh boksal. Resno smo namreč razmišljali o odpovedi borbe. Na koncu so bile masaže uspešne in sem lahko proti Rafalu branil naslov,« je IBF-prvak velterske kategorije postregel s presenečenjem na tiskovni konferenci. Vprašanje, kaj bi šele bilo, če bi bil popolnoma zdrav, je obviselo v zraku .
Poškodba komolca skoraj preprečila dvoboj
Na tiskovni konferenci po borbi (Tadej Toš: »V gledališče pride ponavadi en novinar, tu-
Pohvale organizatorjem
Organizatorji, na čelu s predsednikom in podpredsednikom organizacijskega odbora, Davorinom Lampejem in Ivom Vorihom, so v preteklem mesecu opravili izjemno delo in boksarskemu spektaklu dodali veliko pozitivnih aspektov. Tudi ob kakšnih manjših nesporazumih so v najkrajšem možnem času poiskali rešitev, ki je bila sprejemljiva za vse strani. Obiskovalci v dvorani in tudi tisti, ki smo ob tem opravljali službene dolžnosti, smo imeli občutek, da so poskrbeli za najmanjše podrobnosti. Tudi Jure Doler in Luka Maselj iz agencije SVRSA, ki sta skrbela za nemoteno delo novinarjev, sta svoje delo opravila 100-od-stotno korektno in sta veliko pripomogla k pozitivnim odzivom o tem dogodku v medijih doma in v tujini.
Foto: Črtomir Goznik
Med skoraj 13 tisoč glavo množico je bilo veliko uglednih gostov iz sveta politike, gospodarstva, estrade, športa ... Manjkal ni niti predsednik vlade Borut Pahor.
Foto: Črtomir Goznik
kaj pa vas je toliko. Jaz tega nisem navajen ... Nemščino sem res imel v osnovni šoli, lahko poskusim malo prevajati ...«) so bili znova izjemno zadovoljni predstavniki kluba SES, katerega član je Dejan. »Tokrat je šlo za boksarski spektakel brez primere, saj je ta publika danes pripravila izjemno vzdušje, najboljše, kar sem videl doslej na boksarskih dvobojih. Pa jih nisem videl malo. Prekosili so tudi tisto, ko se je v Pragi zbralo 20 tisoč gledalcev,« je povedal Dejanov menedžer Ulf Steinforth, ki ni hotel dajati obljub o naslednjem koraku na profesionalni poti Mr. Sympati-kusa. »Vse možnosti so odprte, čeprav je jasno, da je dvoboj v ZDA najverjetnejša opcija.«
Florida?
Dejan je z zmago proti Jac-kiewiczu napredoval tudi na vseh najpomembnejših lestvicah velterske kategorije: po spletnem portalu boxrec.com je že na 5. mestu, podobno tudi na fightnews.com. Pred njim so samo še največja imena svetovnega boksa: Floyd May-weather jr, Manny Pacquiao, Shane Mosley in Andre Berto. In prav slednji je po namigih na nekaterih boksarskih forumih najverjetnejša opcija za naslednji dvoboj - njegovo domovanje je Florida .
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
S ptujskimi Legionarji se je fotografiral tudi nekdanji hrvaški profesionalni boksar Zeljko Mavrovič.
Foto: Črtomir Goznik
Sedma sila je pozorno spremljala vsako Dejanovo besedo.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s sprejema v Gaberniku, ki so ga domačini pripravili sovaščanu (več v petkovi številki).
ČESTIJ^MO
Dejanu Zavcu
OB UBRANITVI NASLOVA SVETOVNEGA IBF PRVAKA
Sodelavci družbe Radio Tednik Ptuj
Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Zmagoslavje Stojnčanov v Šentjurju
3. SNL - vzhod: Bistričani od 2:0 do 2:4
Pregovor pravi, da v tretje gre rado in tako je v primeru nogometašev Stojncev tudi bilo. Le-ti so po pravem festivalu zadetkov slavili v gosteh pri bivšem drugoligašu iz Šentjurja. Gostje so pozabili na dva neugodna poraza v uvodnih krogih in prikazali svojo moč ter se domov vrnili s celotnim izkupičkom. Enostavno so bili dovolj zbrani v zadnjih tridesetih minutah, ko so izkoristili izključitev domačega igralca. Vse to pa je bilo dovolj za prvo zmago v tem prvenstvu, kar bo vsekakor velika stimulacija pred nadaljevanjem prvenstva. Znova so bili uspešni nogometaši Kovinarja iz Štor, ki imajo edini na svojem računu popolni izkupiček. Presenetili so Odranci z zmago v Celju kakor tudi Paloma v Dravogradu. Največ gledalcev se je znova zbralo v Gradu, kjer je novince v ligi spodbujalo več kot 1000 navijačev. Domačini so brez zmage ostali tik pred koncem tekme ...
Po visoki zmagi v prvem krogu pa so nogometaši iz Slovenske Bistrice klonili doma proti Tromejniku, čeprav so vodili že z dvema zadetkoma razlike. Od 71. minute dalje so doživeli popolni mrk, saj so gostje v seriji dosegli kar štiri zadetke.
REZULTATI 3.KROGA: MU Šentjur - Stojnci 3:5 (0:0), AHA EMMI Bistrica - Tromejnik G Kalamar 2:4 (1:0), Zreče - Malečnik 0:3 (0:0), Tehno-stroj Veržej - Kovinar Štore 1:2 (1:1), Koroška Dravograd - Paloma 1:2 (0:1), Simer šampion - Odranci 0:3 (0:2), Grad - Čarda 2:2 (1:0).
1.	KOVINAR ŠTORE 3	3 0 0	9:4	9
2.	PALOMA	3	2 1 0	4:1 7
3.	ODRANCI	3	2 0 1	10:6 6
4.	MALEČNIK	3	2 0 1	5:4	6
5.	GRAD	3	1 2 0	6:2	5
6.	ČARDA	3	1 2 0	4:2	5
7.	SIMER ŠAMP.	3	111	3:3	4
8.	DRAVOGRAD	3	111	3:3	4
9.	TROMEJNIK	3	111	4:5	4
10.	A. E. BISTRICA 3	1	0	2	11:8	3
11.	STOJNCI 3	1	0	2	6:8	3
12.	ZREČE 3	0	2	1	0:3	2
13.	MU ŠENTJUR 3	0	0	3	3:9	0
14.	T. VERŽEJ 3	0	0	3	1:11	0
MU ŠENTJUR - STOJNCI 3:5 (0:0)
STRELCI: 0:1 Gril (49), 1:1 Za-všek (55), 2:1 Marot (58), 2:2 Ne-žmah (65), 2:3 Mikulec (75), 2:4 Vrejič (86. avtogol), 2:5 Mikulec (87), 3.5 Marot (90)
STOJNCI: Zajc, Fridauer, S. Me-znarič, Topolovec (od 57. Turkuš), Mikulec, Golob (od 76. Roškar), Krajnc, Gril (od 65. Ratek), Nežmah, Klinger. Trener: Robert Težački.
AHA EMMI BISTRICA -TROMEJNIK G - KALAMAR 2:4 (1:0)
STRELCI: 1:0 Lemezovič (15), Divjak (70), 2:1 Sukič (71), 2:2 Kous (74), 2:3 Sukič (78), 2:4 Sukič (88)
AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Ramot, Modrič (od 82. Lukič), Korošec, Beranič, Mlinar (od 75. Levart), Razboršek, Iršič (od 42. Čander), Divjak, Stegne, Lemezovič. Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga: Zavrč melje svoje tekmece
Svojo dobro igro in formo so na gostovanju potrdili nogometaši iz Zavrča, ki so slavili v Šoštanju. Gostitelji so se pred prvenstvom močno okrepili, vendar so bili Zavrčani za njih pač premočan nasprotnik. V Podvincih so domačini pričakovali prvo zmago, na koncu pa so se morali zadovoljiti s točko, do katere so
Foto: Črtomir Goznik
Stojnčani (na sliki Robi Mikulec) so prvo zmago v tem prvenstvu zabeležili v gosteh pri Šentjurju.
prišli v drugem polčasu z igralcem manj (v 43. minuti je bil izključen Marko Novak). V Gerečji vasi so domačini prišli do točke proti ekipi iz Ormoža, ki se je hitro pobrala po pravem debaklu v prejšnjem krogu na domačem igrišču. Tehnotim Pesnica je v obračunu ekip iz mariborske MNZ pokazala svojo vrednost in torpedirala novinca v ligi - Marles hiše na njihovem igrišču v Limbušu.
REZULTATI 3. KROGA: Podvinci -Šmarje pri Jelšah 1:1 (0:0), Šoštanj
-	Zavrč 1:3 (0:2), ZAVA Gerečja vas -Ormož 1:1 (0:0), Pohorje - Koroške Gradnje 4:1 (1:0), Mons Claudius -Peca 1:2 (1:1), GIC Gradnje Rogaška
-	Boč Poljčane 3:2 (3:0), Marles hiše
-	Tehnotim Pesnica 0:5 (0:2).
1.	ZAVRČ	3	3 0 0	11:2	9
2.	PECA	3	3 0 0	6:2	9
3.	ŠOŠTANJ	3	2 0 1	13:4	6
4.	POHORJE	3	2 0 1	10:6 6
5.	T. PESNICA	3	2 0 1	8:5	6
6.	BOČ POLJČANE	3	111	5:4	4
7.	ŠMARJE PRI J.	3	111	7:7	4
8.	ZAVA GER. VAS	3	111	4:6 4
9.	OPTYL ORMOŽ	3	111	5:9	4
10.	MARLES HIŠE 3	1	0	2	4:8	3
11.	GIC ROGAŠJA 3	1	0	2	5:10	3
12.	PODVINCI - 1 3	0	2	1	2:5	1
13.	MONS CLAUD. 3	0	0	3	2:7	0
14.	KOROŠKE G. 3	0	0	3	1:8	0
PODVINCI - ŠMARJE PRI JELŠAH 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Neskič (49), 1:1 Kupčič (59)
PODVINCI: Šeruga, Kuserbanj (od 37. Brumen), Toplak, Brumen, Ivan-čič, Lah, R. Petrovič (od 80. Požegar), Novak, Kupčič (od 70. Juršek), D. Petrovič (od 52. Modrič), Hauptman. Trener: Damjan Bezjak.
ŠOŠTANJ - ZAVRČ 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Rumež (32), 0:2 Murat (45), 0:3 Čeh (78), 1:3 Huda-rin (88. z 11 m)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Rumež (od 81. Fruk), Kuserbanj (od 85. Vinkovič), Frangež, Darmopil, Marinič (od 62. Antolič), Čeh, Murat, Šnajder. Trener: Miran Emeršič.
ZAVA GEREČJA VAS -
CARRERA OPTYL ORMOŽ
1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Zorman (62), 1:1 Draškovič (79)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Sagadin, Draškovič, Lončarič (od 46. Nedižavec), Lešnik, Šešo, Kukec, Čeh, Gerečnik, Hertiš, Kokot (od 60. Benko). Trener: Franc Žitnik.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Zadravec, Štiberc, Fijavž (od 85. Srša), Zorman, Košnik, Druzovič (od 85. Kardum), Hebar, Piberčnik. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 2. KROGA: Oplotnica
-	Skorba 0:1, Apače - Središče 1:4, Lovrenc - Pragersko 5:0, Gorišnica
-	Rogoznica 1:1, Bukovci - Videm 2:1, Dornava - Hajdina 1:3.
1.	SREDIŠČE	2	2 0 0	8:1	6
2.	SKORBA	2	2 0 0	4:1	6
3.	BUKOVCI	2	2 0 0	6:4	6
4.	HAJDINA	2	110	3:1	4
5.	LOVRENC	2	10 1	6:4	3
6.	DORNAVA	2	10 1	4:3	3
7.	VIDEM	2	0 11	2:3
8.	OPLOTNICA	2	0 11	1:2
9.	ROHOZNICA	2	0 11	2:4
10.	APAČE 2 0 11 1:4
11.	GORIŠNICA 2 0 11 1:4
12.	PRAGERSKO 2 0 0 2 3:9 0 APAČE - SREDIŠČE 1:4 (1:1) STRELCI: 1:0 Širovnik (20), 1:1
Lesjak (37), 1:2 Krajnčec (67), 1:3 Lesjak (74), 1:4 Ivanuša (90) OPLOTNICA - SKORBA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Vogrinec (48) LOVRENC - PRAGERSKO 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vaupotič (8), 2:0 Korez (51), 3:0 Korez (62), 4:0 Korez (81), 5:0 Korez (84)
BUKOVCI - VIDEM 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Strelec (14), 2:0 Habrun (19), 2:1 Štrafela (65) DORNAVA - HAJDINA 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Mlinarič (6), 0:2 Ga-iser (14), 0:3 Gaiser (55), 1:3 Arnuš (63)
GORIŠNICA - ROGOZNICA 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Štulec (39), 1:1 Muršič (71)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 2. KROGA: Podvinci Agrocenter Ptuj - Hajdoše 6:1, Ma-kole - Spodnja Polskava 3:1, Zgornja Polskava - Podlehnik 2:2, Mar-kovci - Cirkulane 1:2, Tržec - Lesko-vec 2:1, Grajena - Slovenja vas 0:0.
1.	PODVINCI A. P. 2 2 0 0 9:2 6
2.	TRŽEC 2 2 0 0 5:2 6
3.	PODLEHNIK 2	1	1	0	4:2	4
4.	GRAJENA 2	1	1	0	3:1	4
5.	LESKOVEC 2	1	0	1	4:2	3
6.	MARKOVCI 2	1	0	1	4:2	3
7.	MAKOLE 2	1	0	1	4:4	3
8.	CIRKULANE 2	10	1	3:4	3
9.	SLOVENJA VAS 2	0	1	1	1:3	1
10.	ZG. POLSKAVA 2	0	11	2:5	1
11.	SP. POLSKAVA 2	0	0	2	1:5	0
12.	HAJDOŠE 2	0	0	2	1:9	0
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -HAJDOŠE 6:1 ( 5:0)
STRELCI: 1:0 Simonič (1), 2:0 Modrič (6), 3:0 Dokl (13), 4:0 Modrič (16. z 11 m), 5:0 Svržnjak (41), 6:0 Modrič (47), 6:1 Ornik (65. z 11 m)
MARKOVCI - CIRKULANE 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kelc (29), 0:2 Fridauer (44), 1:2 Šmigoc (80)
ZGORNJA POLSKAVA - PODLEHNIK 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Sernc (10), 1:1 Tra-fela (50), 1:2 Trebše (58), 2:2 Klaj-derič (59) TRŽEC - LESKOVEC 2:1 GRAJENA - SLOVENJA VAS 0:0 MAKOLE - SPODNJA POLSKAVA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Justinek (9), 2:0 Ju-stinek (50), 2:1 Špes (55), 3:1 Toma-žič (90. z 11 m)
Veteranske lige MNZ Ptuj
35 - ZAHOD
REZULTATI 1. KROGA: Podlehnik - Pragersko 1:0, Lovrenc - Mons Claudius 0:4, Pohorje Oplotnica -Boč 3:1, Polskava - Hajdina 2:0. 35 - VZHOD
REZULTATI 1. KROGA: Bukovci -Borovci 3:2, Videm - Grajena 2:2, Skorba - NŠ Drava Ptuj 2:3, Dornava - Prepolje 4:1. 40 - LET
REZULTATI 1. KROGA: Ormož -Apače 5:2, Zgornja Polskava - Podvinci 3:1, Gorišnica - Leskovec 3:2, Markovci - Tržec 9:1.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
V 2. krogu 1. slovenske ženske nogometne lige ni prišlo do presenečenj. Po dveh krogih prvo mesto zasedajo nogometašice iz Slovenj Gradca, ki so tokrat slavile visoko zmago na gostovanju. Očitno Koro-šice želijo v novi sezoni resno konkurirati nogometašicam iz Novega mesta. Želja nogometašic iz Dornave je bila osvojitev kakšne točke v prvih dveh krogih, kar pa jim žal ni uspelo. Tokrat so bile od točke oddaljene precej bolj kot v Mariboru.
REZULTATI 2. KROGA: Jevnica -
Dornava 9:0 (5:0), Pomurje Beltinci - Maribor 2:0 (0:0), Krka - Rudar Škale 2:0 (0:0), Velesovo Kamen Jerič - HV TOUR Slovenj Gradec 1:8 (0:4).
1.	SLOV. GRADEC 2 2 0 0 13:3 6
2.	KRKA 2 2 0 0 8:0 6
3.	JEVNICA 2 10 1 9:6 3
4.	RUDAR ŠKALE 2 1 0 1 5:3 3
5.	MARIBOR 2 1 0 1 3:2 3
6.	POMURJE B. 2 1 0 1 4:5 3
7.	VELESOVO K. J. 2 0 0 2 2:13 0
8.	DORNAVA 2 0 0 2 0:12 0
DK
Rokomet
V goste na »minsko polje«
Rokometaši Jeruzalema so pred pričetkom prvenstva v Gorišnici odigrali še zadnjo pripravljalno tekmo. Brez večjih težav so Ormožani ugnali soseda drugoligaša iz Gorišnice z izidom 33:16 (19:10). Strelci Jeruzalema: R. Žuran 8, B. Čudič 6 (5), Krabonja 5, Gorenšek 5, Korpar 3, Špegel 3, Melnjak 2, Rajšp 1. Prvič se je ljubiteljem rokometa predstavil Celjan Miha Gorenšek in že v prvem nastopu dokazal, da gre za odličnega rokometaša, ki bo še kako prav prišel četi trenerja Saša Prapotnika. Gorenšek v napadu lahko igra levo
Rokomet
krilo ali krožnega napadalca, ob tem pa lahko odlično opravlja tudi obrambne naloge na različnih pozicijah. Pri Jeruzalemu so bili proti drugoligašu solidni vratarji, med strelci pa Rok Žuran, Bojan Čudič, Primož Krabonja in Miha Gorenšek. Zaradi poškodbe nosu ni nastopil Tadej Sok, ki bo kaj kmalu nared za vrnitev na igrišče, mogoče celo s pomočjo maske na obrazu.
V soboto, 11. septembra, v 1. krogu čaka Ormožane zahtevno gostovanje v Slovenj Gradcu.
uk
15. poletni tabor Kog 2010
Rokometna šola Ormož je s pomočjo Osnovne šole Kog izpeljala že 15. poletni rokometni tabor Kog 2010. Od ponedeljka, 23., do petka, 27. avgusta, se je na Kogu mudilo 68 udeleženk in udeležencev tabora. Prišli so iz Novega mesta, Ptuja, Gorišnice, Velike Nedelje, Ormoža, Središča ob Dravi, Miklavža, Koga in Ljutomera. Najstarejši so prebivali v majhnem občinskem šotoru pri OŠ Kog, najmlajši v prostorih bivše šolske telovadnice in dekleta v šolskih razredih. Za mlade nadebudneže so skrbeli trenerji Tjaša Brumen, Iztok Luskovič, Niko Klemenčič, Nikola Bistrovič, Mladen Grabovac, Uroš Krstič in spremljevalna ekipa na čelu z Nejcem Havlasom, kuharjem Danijem Prosnikom ter hišnikom Dušanom Prapotnikom, ki je mladim povedal tudi več o zeliščarstvu.
Otroci od 8. do 14. leta starosti so bili razdeljeni v štiri različne sta-
rostne kategorije. Vsaka skupina je dnevno opravila po dva treninga. Poleg treningov so organizatorji poskrbeli za različne animacije in pripravili orientacijski tek ob preverjanju znanja, zabavni program Kog ima talent, izbor miss (Monika Ivanuša) in mistra (Gašper Hebar) Kog 2010 ter kino. Mladi so se seznanili tudi z lokostrelstvom (LK Ljutomer, Uroš Vrbančič) in celo sami poskušali rokovati z lokom.
Kot veleva tradicija, je bil izpeljan tudi kviz, na katerem je sodelovalo sedem različnih skupin. Največ znanja so po enoletnem predahu spet pokazali trenerji oz . »osovraženi« Piflarji. Tabor se je zaključil s tekmami staršev proti njihovim otrokom ter piknikom. Zaključnega dejanja se je udeležilo preko 200 ljudi, kar je zgovoren podatek, da tudi okolica s starši živi z ormoškim rokometom.
Uroš Krstič
Mini rokometaši (letniki 2000)
Rokomet • Vpis Jeruzalemčkov Se želite pridružiti RK Jeruzalem Ormož?
Vpis za otroke (deklice in fante) rojene leta 1998-2003 poteka v septembru 2010. Otroka lahko vpišete ob torkih in sredah od 14.30 do 16.00, ko v Športni dvorani na Hardeku poteka vadba za najmlajše rokometne nadebudneže.
Informacije: rkormoz@gmail.com ali telefon: 031 510 892 (Uroš K.)
Nogomet • Pričetek kvalifikacij za EP leta 2012
Slab začetek, dober konec?
Slab začetek, dober koncec? To vprašanje so si slovenski ljubitelji nogometa največkrat zastavljali v petek, po porazu Slovenije s Severnimi Irci (0:1, Evans, 70. minuta) v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na EP leta 2012. Priložnost je bila res izjemna; izbranci selektorja Keka so bili pred polnimi tribunami Ljudskega vrta boljši tekmec v polju, a so v napadu pokazali premalo zbranosti in kreativnosti. Časa za poglobljeno razglabljanje o vzrokih je bilo malo, saj Slovence že danes, v torek, v Beogradu čaka tekma s Srbi v Beogradu.
Andraž Kirm, vezni igralec: »Žal se ni izšlo po naših načrtih. Na igrišču se je videlo, da želimo zmagati. Mislim da smo bili precej boljši tekmec, žal pa nam zadetka ni uspelo doseči. Na srečo je to šele prva tekma; sedaj se moramo pobrati, dvigniti glave, saj nas že v torek čaka nova težka preizkušnja v Beogradu. Sicer pa škoda za tekmo proti Severni Irski, saj mislim da so nezasluženo slavili, po drugi strani pa je to nogomet in te stvari se dogajajo.«
Aleksander Radosavlje-
Eden od adutov Matjaža Keka na klopi je bil Josip Iličič, a je vstopil v igro šele v 75. minuti.
vič, vezni igralec: »Res škoda za ta poraz, čeprav si ga vsaj po igri sodeč nismo zaslužili. Naša igra na začetku ni bila na želeni ravni, nato pa smo s svojim slogom povsem zasenčili Severne Irce, vendar brez uspeha. Tu moramo nadaljevati in posku-
šati slaviti v Beogradu v torek. Igramo sicer proti kvalitetnemu nasprotniku, povrh vsega pa še v gosteh, toda te točke, ki smo jih izgubili v Mariboru, moramo nekje nadoknaditi.«
Zlatko Dedič, napadalec:
»Pričakovali smo sicer težko
Košarka • Carigrad: SP v košarki
Sproščenost glavni adut Slovencev
V zadnjih dneh starodavni Carigrad ni več le središče dogajanj v skupini B Svetovnega prvenstva v košarki, ampak je desetdnevna svetovna prestolnica košarkarskega spektakla, saj se je šestnajst najboljših ekip na svetu preselilo v ta turški biser arhitekturnih in zgodovinskih razsežnosti. Mednje sodi tudi slovenska izbrana vrsta, ki je na zadnji tekmi (leta je bolj spominjala na igro indijskega belega tigra z majhno prodirajočo miško, kot na tekmovalni dan predtekmovanja SP) premagala reprezentanco Irana. V mojem hotelu je prebivala tudi peščica iranskih navijačev, ki so iz tega brezna »terorizma in svetovnega sovražnika zahodnega sveta« pripotovali s svojimi zahodnimi in precej dragimi avtomobili. Kar redko srečaš tako prijazne ljudi, polne življenjske energije in pozitivne miselne usmerjenosti, ki v vsakem trenutku prekaša našo ozko usmerjenost, ki je najpogosteje posledica medijskega prikaza tega »strahotnega« Irana. Naša stereotipnost je skorajda brezmejna in ko človek sliši ime eksotične države Iran, ki je največji trn v peti zahodnega, razvitega sveta, najprej pomisli na jedrsko orožje, s katerim bodo izvedli apoka-lipso sveta, kot ga poznamo. Še sreča, da obstajajo svetovni spektakli v različnih športih, ki omogočajo spoznavanje raznolike kulture in običajev različnih družb znotraj številnih držav in se lahko na lastne oči in predvsem ušesa prepričaš, da vendarle ni vse tako črno na tem svetu, kot so želje nekaterih svetovnih velesil. Šport je še enkrat več dokazal, da je preprosto nad vsem političnim dogajanjem na našem planetu, pravzaprav politično srenjo osmeši in nadrealno potisne v neko sobano brez oken in vrat,
Slovenski reprezentantje so v osmini finala proti Avstralcem odigrali fantastično tekmo.
kjer se posamezni politični »voditelji« v svojem individualnem egoizmu borijo za svoje cilje, ki pogosto tudi niso cilji ljudstva, za katere so ti voditelji poklicani. Dokler bodo športni navijači tako dovzetni za navijače drugih ekip, bodisi če le-ti prihajajo iz t. i. »osi zla« ali iz naše soseščine, obstaja pot do mirnega reševanja sporov. Včasih si lahko le želimo, da bi takšen športni spektakel potekal čez celo leto in bi politični veljaki sestankovali in kovali vojne zarote le 14 dni na leto.
Po dveh prostih dneh, ko skorajda ni bilo več slovenskih navijačev na vidiku, se je začel drugi del tekmovanja, ki bo dal osem najboljših in največjih ekip na svetu. V Carigrad se je preselila tudi turška izbrana vrsta, ki je v predtekmovanju in tudi na tekmi šestnajstine finala proti Francozom dokazala, da je ena izmed najožjih favoritov za osvojitev naslova svetovnega prvaka. V Carigrad
se je preselilo vsaj delček navdušenja in športnega utripa, ki spremlja tako velik dogodek. Presenečeni smo opazili posamezne avtomobile, ki so imeli turško zastavo in na njej ni bilo političnega znaka bojujočih se političnih strank za prihajajoče volitve. Poslovili smo se od stare in dotrajane športne dvorane Abdi Ipekci, ki je pustila globok in neizbrisljiv pečat v turški reprezentančni in ekipni košarki, in zasedli mesta v povsem novi dvorani Sinan Erdem, ki je odprla svoja vrata aprila letošnjega leta. Dvorana sprejme 16 tisoč športnih navdušencev in je dobila ime po znamenitem predsedniku turškega olimpijskega komiteja, ki je umrl leta 2003. Že prva tekma šestnajstine finala med Hrvaško in Srbijo, ki je ponovno ponudila nepozabno košarko po črkah Agathe Christie, je pokazala, da bo dvorana tudi brez prevladujočih slovenskih navijačev precej
Foto: Marjan Keiner
Irski navijači so skozi celotno tekmo prepevali in vzpodbujali svoje igralce.
Foto: Marjan Keiner
tekmo, toda poraza nikakor ne. Škoda predvsem, ker se je ta poraz zgodil pred našim domačim občinstvom. Toda to je šele prva tekma, sedaj imamo na razpolago nekaj dni, da napake iz tekme proti Severnim Ircem popravimo. Sicer pa je
Foto: Marjan Keiner
Matjaž Kek: »Zelja po zmagi je bila prisotna, tega ne morem očitati nobenemu posamezniku. Zal mi pa je, da je 'padel' Ljudski vrt, kjer so navijači znova pripravili izjemno vzdušje.«
naša skupina zelo izenačena in težka, presenečenj bo še veliko, mi pa se moramo na vsake-
ga nasprotnika dobro pripraviti in začeti zmagovati.«
jm, tp
Foto: Uroš Zajdela
dobro zapolnjena. Lepo je bilo videti, da so srbski in hrvaški navijači, v glavnem resnični ljubitelji košarke, prerasli politično sovraštvo in da so umetno razdvojeni ljudje sposobni
skupaj spremljati tekmo med svojima ekipama na najvišjem nivoju. Ob izjemni košarki in pogledu na vse te navijače mi je misel pobegnila daleč v zgodovino in dobil sem občutek, da bi bila možna ponovno vojaška koalicija med hrvaškimi in srbskimi silami, ki so se ob pomoči bosanskih konjenikov v bitki na Kosovskem polju, leta 1389, pogumno zopersta-vili otomanskemu prodiranju Sultana Murata I. Sicer zavezništvo ni zmagalo, vendar pa je koalicija zadala močan udarec takrat nepremagljivi vojaški sili. Nenazadnje je knez Miloš ubil Sultana Murata I. Morebiti bi hrvaško-srbska košarkarska koalicija, ob pomoči slovenske težke konjenice, bila sposobna premagati fantastično turško ekipo pod vodstvom Iljasove, ki do sedaj melje vse pred seboj. Ta zgodovinski preblisk se nanaša na naslednjo tekmo slovenske izbrane vrste, ki pa vendarle deluje bolje in bolje. Slovenija je na krilih sproščenosti povsem dotolkla avstralsko košarkarsko reprezentanco v šestnajstini finala. In Avstralija ni neka eksotična ekipa, ki ne pozna košarke, saj ima dva košarkarja iz najmočnejše košarkarske lige na svetu NBA, ne nazdanje pa je na zadnjem SP na Japonskem osvojila deveto
Preostali slovenski navijači so odlično razpoloženi.
Foto: Uroš Zajdela
bili v novi dvorani Sinan Erdem
mesto. Navdušenje je popolno, tako med navijači kot igralci. Na igrišču je moč opaziti sproščeno igro in kolektiven odnos med igralci. Tudi met z razdalje je stekel. Vendarle se bojim, da bi proti domači izbrani vrsti, v četrtfinalu se bomo namreč pomerili s Turčijo, potrebovali zavezništvo iz leta 1389. Upanje seveda ostaja in verjamem, da nas naši fantje še lahko presenetijo na tem svetovnem prvenstvu. Ob vsem dogajanju v Carigradu ne smemo mimo tekme med Grčijo in Španijo, ki so jo dobili slednji in tako zadali grški košarki še en težak udarec. Tudi sicer je Španija v zadnjih letih velik krvnik grške ekipe, saj so jih premagali tako v finalu zadnjega SP na Japonskem 2006 kakor v polfinalu lanskega EP na Poljskem, ko je Grčija na koncu osvojila 3. mesto, Španija pa prvič v zgodovini postala evropski prvak v košarki. Tudi dvoboj v Carigradu je bil poln adrenalina, v zraku se je čutila visoka stopnja nervoze, predvsem zaradi ne preveč uspešnega igranja Španije v predtekmovanju, ko je izgubila tako proti razglašeni Franciji kot Litvi. Na tekmi proti Grčiji pa so vendarle pokazali, da so iz pravega testa in po mojem mnenju so v najožjem krogu favoritov za svetovni prestol.
Vsekakor pa je osvežujoče videti še navijače drugih reprezentanc, ne samo slovenske zelene ogrevalne barve, ki se navdušujejo nad lepotami Carigrada in v popoldanskih urah stiskajo pesti za svoje fante. In četudi njihovi športni junaki zgubijo, ob tem pa pustijo svoje srce na igrišču, so nagrajeni z velikim aplavzom in navijaškim ponosom. Tudi s Carigradom je tako, saj čeprav ne odseva v prevelikem blišču prizorišča SP v košarki, si zaradi lepote in kulturne izjemnosti, prijaznosti ljudi in edinstvenosti lastne zgodovine zasluži stoječe ovacije.
Uroš Žajdela
Podravje • Čas za setev oljne ogrščice
Rastlina, ki veliko zahteva in veliko daje
Oljna ogrščica je ena redkejših donosnih kultur, ki zna dobro nadomestiti nekoč profitabilno sladkorno peso, hkrati je tudi idealna rastlina za obvezno kolobarjenje, saj zelo izboljšuje kakovost prsti. Idealen čas za setev je prav te dni in tja do sredine septembra.
Foto: SM
Oljna ogrščica je precej zahtevna kultura, ki pa ima visoko odkupno ceno, zato jo kmetje sejejo na vedno več površinah.
Aktualnost oljne ogrščice se veže seveda v prvi vrsti na relativno visoko odkupno ceno, ki jo pogojujejo cene goriv. Na hektar se po oceni strokovnjakov lahko pridela do 1500 litrov rastlinskega olja, ki nadomešča plinsko olje. Najboljši pridelovalci so letos dosegali pridelek med štiri in pet tonami na hektar, odkupna cena pa je znašala 290 evrov, kar je bistveno več, kot je bila odkupna cena za npr. pšenico in ječmen.
„Sama rastlina se lahko prideluje ekstenzivno, kar pomeni, da se pač zaseje navadno seme, približno pet kilogramov na hektar, in se nato čaka na pridelek, kakršen pač bo. Pri takšni ekstenzivni vzgoji seveda
Kot je pojasnil Dejan Vuk, predsednik Turističnega društva Naraplje, gre za staro vaško znamenitost, saj je mlin na potoku Jesenica dolga leta mlel moko za kruh vaščanom Narapelj in okoliških zaselkov. Žal ga je pred kakimi štirimi
\ '-T V
—
ne gre pričakovati posebnega pridelka, morda do 1,5 tone na hektar. Če pa se kmetje odločajo za intenzivnejše gojenje in s tem za višji dohodek, pa je bolje sejati sortno ali hibridno seme, ki daje večji pridelek, in predvsem dosledno upoštevati tehnologijo vzgoje in nege oljne ogrščice. Ta kultura namreč zahteva precej kvalitetna tla z relativno visokim Ph, najbolje v mejah med 5,5 in 6. Zelo priporočljivo je tudi, da so tla založena s kalijem. Smiselno je dodajati še mineralna gnojila, ki vsebujejo žveplo. Sicer pa je pri setvi s hibridi potrebno relativno majhna količina semena, priporoča se med 2,4 do 3,2 kilograma semena po hektarju, odvisno od teže po-
desetletji močna ujma popolnoma podrla in uničila, tako da sta od njega ostali le še zapornica in brv čez potok.
A med domačini je že nekaj let zorela ideja, da bi ga spet obnovili, in v turističnem društvu niso ostali križem rok.
sameznih zrn. Praviloma se prodajajo paketi hibridnega semena za dva hektarja, cena pa se giblje okoli 130 evrov za
Beseda je dala besedo, tako da so na podlagi fotografij in besednega izročila najstarejših domačinov na istem mestu ob potoku Jesenica zgradili novo leseno stavbo mlina. Popravili in usposobili so nekdanjo zapornico, našli pa so tudi stare žrmlje in pogonski mehanizem za vodno kolo, ki ga je bilo treba izdelati na novo. In tako so star vaški mlin kmalu postavili, uspešno pa so usposobili tudi njegov mehanizem in delovanje, tako da na vodni pogon spet pridno melje zrnje po želji. Tudi grobost mletja zrnja je možno nastaviti in baje je kruh iz te domače moke, ki je mleta na star način, božansko dober. Vsekakor pa gre za nevsakdanjo turistično zanimivost, ki si jo prav zaradi izvirnosti zagotovo velja ogledati.
-OM
takšen paket," pojasnjuje kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak in hkrati opozarja, da je oljna ogrščica, če kmetje res želijo doseči donosnost pridelka, precej zahtevna kultura: „Zla-sti pozorni morajo biti kmetje že hitro po setvi, saj rastlino radi napadejo insekti; zelo radi jo imajo bolhači, ki jo napadejo že v prvem tednu po setvi, takoj po vzniku. Bolhači so podobni drobnim hroščkom in jedo klične liste. Ljudje tega največkrat niti ne opazijo, je pa potrebno zato pet do sedem dni po setvi oljno ogrščico poškropiti z ustreznim insektici-dom. Ni pa potrebno škropiti cele površine, ampak samo
Klopotec, ki so ga postavili člani TD, je pravi lepotec in zelo velik, saj vetrnice merijo 3 m v širino. Težko je tak klopotec sestaviti in postaviti. Narejen je iz sedmih vrst lesa. Leseni batki so ob lahni sapici pričeli tolči po kostanjevi deski. Tak velikanski klopotec ima tudi dolg in močan rep iz kostanjevih vej, da ga veter obrača. Njegov glas se sliši tudi uro hoda daleč. Klo-
robove njiv. Zelo pomembna je tudi repična grizlica, ki se pojavlja najpogosteje takrat, ko nastopi topla jesen. Gre za ličinke metulja kapusovega belina, ki lahko posevek tudi uničijo. Posevek je tako treba v tem času dobro opazovati in pravočasno primerno ukrepati. Sicer pa je oljna ogrščica edina rastlina, ki v primeru, da nimamo smolinca ali kamilice na njivi, ne potrebuje herbicidov. Namreč vsi ostali pleveli razen omenjenih dveh čez zimo pozebejo, spomladi pa nimajo več možnosti razrasti, ker je oljna ogrščica že premočna. Sicer pa je jeseni, zlasti ko gre za intenzivno gojenje,
potec je v ponos društvu in vse soseske.
Ob postavitvi ni manjkalo dobre kapljice, domače hrane in seveda glasu harmonike. Tako se sedaj grozdje lahko v miru »mehča« in čaka bratve, ki se začne septembra. Klopotec bodo sneli šele po 30. oktobru. Pravijo, da ga vsi svetniki ne smejo najti na drogu.
Na prireditvi so govorili
priporočljivo še škropljenje proti plesni in trohnobi.
Spomladi je potrebno biti pozoren na še dva morebitna škodljivca; to sta repični klju-notaj in repičar, ki se začneta pojavljati tik pred cvetenjem."
Glede na dejstvo, da je seme oljne ogrščice zelo drobno, je potrebno opraviti zelo plitvo sejanje; Brodnjak tako priporoča, da setev opravi kdo iz strojnega krožka ali lastnik posebne sejalnice, ki je prirejena za setev oljne ogrščice.
Odkup oljne ogrščice ni problematičen; odkupujeta jo Kmetijska zadruga in Polje dom, večina oljne ogrščice pa se predela v biodizel. Letos je interes za setev precej večji; tako je na našem območju celo že zmanjkalo semena, vendar so ga trgovci že naknadno nabavili. „To je pravzaprav pričakovano, saj ima oljna ogrščica dobro odkupno ceno, poleg tega pa, kot že rečeno, izboljšuje kakovost tal in povečuje količino humusa. Glede žetve oljne ogrščice, ki poteka med ječmenom in pšenico, pa je morda boljša žetev, ko je še nekoliko bolj vlažna, čeprav na račun stroškov sušenja, saj se sicer - ob primerni suhosti - lahko izgublja preveč zrnja in je škoda večja."
SM
predsednik Milan Vidovič, župan Marko Maučič in župan sosednje občine Friderik Bračič. Sočasno so podelili priznanja za najlepše urejene domove, kmetijo in za ohranjanje arhitekturne dediščine. Vse navzoče pa so povabili na Gorco 2. oktobra, ko bo otvoritev haloškega studenca in predstavitev knjige Vodnik po občini Podlehnik.
Zdenka Golub
Naraplje • Vaško zanimivost iztrgali pozabi
Po štirih desetletjih spet melje
V okviru prireditev ob 14. prazniku občine Majšperk so minulo v soboto, 28. avgusta, v Narapljah svečano odprli prenovljen vaški mlin na potoku Jesenica. Vsekakor gre za turistično zanimivost, vredno ogleda.
Foto: M. Ozmec
Tudi notranjost vaškega mlina je obnovljena; nekdanje žrmlje me-ljejo na vodni pogon, pa tudi vse drugo je tako, kot je bilo včasih.
Podlehnik • Peta postavitev klopotca na gorci
Etnografski muzej ima družbo
Že peto leto zapored so člani turističnega društva Podlehnik postavili klopotec.
Piše: Uros Zajdela • Afriška potovanja: Namibija
Pot na obalo

• r2 t il

5K

M
■i .

Foto: Uros Zajdela
Etnična skupina Himbe in njihovo tradicionalno življenje številne popotnike povsem presuneta. Nekatere zaradi svoje drugačnosti, spet druge zaradi pomanjkljivih oblačil.
Mi pa smo kar nadaljevali odkrivanje parka Etosha. Neko jutro smo se podali do bližnjega izvira hladne vode, ko je naš šofer zakričal: »Poglej tega slona, ima kar pet nog.« Radovednost in naivnost sta premagali razum. Bil je čas parjenja. Vendar pa nam in vozniku ni bilo do pretiranega smeha, saj je slon precej nejeverno in zelo nevarno korakal v naši smeri. Še sreča, da je slon obupal nad nami in da je bila potreba po reprodukciji pač večja.
Po nekaj izjemnih dnevih kampiranja in opazovanja najrazličnejših živali je bil čas, da se vrnemo v civilizacijo in nadaljujemo odkrivanje izjemne Namibije. Pot sem nadaljevali v smeri obmorske vasice Swa-kopmund in do znamenitega "Cape Crossa", ki slovi kot kraj, kamor je v 15. stoletju prvič stopila evropska noga na območju današnje Namibije.
Skeleton Beach
Še zadnje jutranje pospravljanje šotorov v nacionalnem parku Etosha in že smo drveli po peščeno-kamniti cesti do morja. V približno 400 kilometrih smo premagali 1400 metrov nadmorske višine. Medtem ko nas je ob pričetku poti še vedno spremljala enolična savanska pokrajina, se je po dobri uri vožnje vendarle vse spremenilo. Nepregledno planotasto ravnino so zamenjali majhni hribi, ki v smeri obale pridobivajo na velikosti; in najvišji hrib Namibije, gora Bradnberg, premore kar 2.573 metrov nadmorske višine.
Namibija je bila še pred nekaj desetletji znana kot dežela številnih naravnih bogastev in majhna rudarska mesta so cvetela kot gobe po dežju. V zadnjih letih so večino rudnikov zaprli in posledično ta mesta dobivajo podobo groze in duhov. Nekateri, predvsem srečnejši med njimi, se vračajo na podeželje, spet drugi drvijo v večja in še delujoča mesta.
Ker smo ubrali eno izmed najbolj turistično prometnih poti v Namibiji, so nas ob cesti pogosto srečevali različni prodajalci spominkov in seveda skupina Himb, ki v svoji navidezni tradicionalnosti vabijo turiste na svojo stojnico. Uff, kako so fotoaparati brneli od navdušenja turistov in mnogi med nji-
mi so celo verjeli v prvobitnost te skupinice ljudi, ki naj bi še danes živeli v nepredstavljivi divjini, daleč od zahodnih civilizacijskih norm in vrednot. Nisem želel kvariti hudega navdušenja, zato sem eno izmed deklet prosil, naj kar najhitreje pospravi mobitel Berry, ki je visel iz ovčjega žepa. Saj
ne rečem, a bili smo poučeni o načinu mazanja žensk z rdečo glino, pomešano s kravjimi iztrebki, in potem imaš tako rdečo polt kot Himbe. Vsekakor si ti ljudje, ne glede na to, ali jim visi mobitel iz žepa ali ne, zaslužijo vse spoštovanje, saj v svoji rodni skupnosti na severozahodu Namibije živijo v zelo težkih razmerah in še tistim posameznikom, ki želijo prekiniti obroč plemenske determiniranosti, je to zaradi revščine onemogočeno.
Povsem navdušeni smo nadaljevali pot do mesta Uis, nekoč raja za rudarje predvsem iz etnične skupine Herero, ki danes naseljuje osrednje severne savanske dele. Seveda ti ljudje niso imeli veliko denarja in na relativno dolgi poti so si pomagali z lokalnim rastlinjem, da so preživeli. Na njihovo veliko nesrečo so dnevno uživali tudi rastlino bušmanska vdova, ki ob prelomu stebla zagotavlja sanjsko mlečno tekočino. Vendar je strupena in večji delež prve skupine prišlekov je čez nekaj dni po prihodu v tem mestu umrl. Na to nas opozarja skupina grobov ob prihodu v mesto. Seveda smo si tudi sami odšli pogledat to famozno rastlino in res bi človek kar popil tisto mleko.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Ko so v 15. stoletju Portugalci prvič stopili na področje današnje Namibije, so postavili križ, ki so ga kasneje Nemci ukradli in postavili kamnito repliko.
Poslovno svetovanje • Recite DA svojemu potencialu
Izkoristite priložnost ...
V nas se skriva potencial, v nas se skriva ustvarjalnost ...
Pri posameznikih različnih starostnih skupin so želeli ugotoviti raven ustvarjalnosti. Izvedli so raziskavo, v kateri so ugotovili naslednje: dva odstotka moških in žensk pri štiridesetih je bilo zelo ustvarjalnih, dva odstotka petintridesetletnikov in prav tako dva odstotka tridesetletnikov je bilo zelo ustvarjalnih.
Tako so razporedili vse skupine; pri sedemletnikih jih je bilo deset odstotkov zelo ustvarjalnih. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da je bilo med petletniki kar devetdeset odstotkov zelo ustvarjalnih otrok.
Kaj se dogaja do sedmega leta?
Med petim in sedmim letom nas osemdeset odstotkov tistih, ki smo zelo ustvarjalni, razvije negativno podobo o svoji ustvarjalnosti; začnemo zanikati ta del sebe. Zavedati se moramo, kako pomemben je naš potencial, naša ustvarjalnost. Sposobni smo bolj, kot mislimo, da smo sposobni; imamo več talentov, kot mislimo, da jim imamo. Kakšno moč imamo za to v sebi? Kakšna je moč naše vizualizacije?
Eno najbolj zanimivih odkritij na področju raziskav o delovanju človeških možganov in
naše motivacije je prav gotovo ta, da je izkušnja, ki si jo predstavljamo ali zamišljamo, skoraj isto kot prava stvar. Velikokrat dvomimo v svoje sposobnosti in svoj potencial, še posebej se nam to dogaja na področju kreativnega razmišljanja.
Če bi imeli priložnost objektivno presoditi in videti, kdo smo, bi lahko kaj hitro spoznali in razumeli, kako veliki talenti bivajo v nas. V sebi imamo ustvarjalno sposobnost, da si vedno lahko predstavljamo, kaj želimo. To je v nas, te sposobnosti nam ni treba iskati zunaj nas samih.
Tisti, ki vidijo nevidno, torej
si znajo predstavljati v prihodnosti sliko sebe v poslovnem ali zasebnem življenju, lahko naredijo, kar je nemogoče. Princip vizualizacije deluje za njih. Ko se vsak dan soočamo z izzivi, nam sposobnost, da si lahko ustvarimo sliko o tem, kam gremo, kaj hočemo, daje še dodaten motivacijski zagon, ki nas bo popeljal naprej.
Izumitelj vidi izum, še preden sestavi vse sestavne dele skupaj.
Poslovno in osebno svetovanje, seminarji / delavnice, coaching www.poslovno-sve-tovanje.org
Maria Cvrtila,
mag. posl. in ekon. ved.
Na valovih časa
Torek, 7. september
Danes goduje Marko.
1533 se je rodila angleška kraljica Elizabeta I. Prestol je zasedla leta 1558 in vladala 45 let, to je do smrti leta 1603.
1644 so Britanci zasedli zadnje trdnjave v severni ameriški koloniji Novi Holandiji. Novi Amsterdam je postal zasebna posest yorškega vojvode in se je preimenoval v New York.
1812 so Francozi pod vodstvom Napoleona osvojili Moskvo, vendar so se
morali po požaru 19. oktobra umakniti. Začel se je umik »velike« armade iz
Rusije, ki se je končal katastrofalno za francosko vojsko.
1822 je postala Brazilija neodvisno cesarstvo.
1907 so splovili ladjo Lusitania. Ko so jo Nemci maja 1915 potopili, je bil to
povod za vstop ZDA v prvo svetovno vojno.
Sreda, 8. september
Danes je mali šmaren.
1474 se je rodil italijanski pesnik Ludovico Ariosto, ki se je s svojim Besne-
čim Orlandom uvrstil v vrh renesančne epike.
1478 se je rodil italijanski zdravnik Gerolamo Fracasoto. Prvi je ločil med
kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi.
1841 se je rodil se je češki skladatelj Antonin Dvoržak.
1903 so Turki poklali 50.000 Bolgarov.
1926 so sprejeli Nemčijo v Društvo narodov. Zanimivo je, da čez tri dni zaradi tega iz društva izstopila Španija. Četrtek, 9. september Danes goduje Peter.
1585 se je rodil Armand Jean du Plessis, vojvoda Richelieu. Bil je kardinal in prvi minister kralja Ludovika XIII. ter utemeljitelj kraljevega absolutizma. 1828 se je rodil Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, eden največjih književnikov vseh časov.
1906 so v Siedicah na Poljskem pobili 100 Judov. Preganjanje in sovražen
odnos do Judov sta se tako po svetu stopnjevala.
1954 je v hudem potresu v Alžiriji izgubilo življenje 1.500 ljudi.
1824 so Janez Cigler, Franc Ksaver pl. Andrioli in Ignacij Holzapfel zaprosili
ljubljanski gubernij, naj jim oblasti dovolijo izdajati slovenski časopis, ki bi
se imenoval Slavinja.
1868 sta slovenska poslanca Mihael Herman in Josip Vošnjak v štajerskem deželnem zboru nastopila za zedinjeno Slovenijo. Petek, 10. september Danes goduje Nikolaj.
1771 se je rodil škotski raziskovalec Afrike Mungo Park. 1886 se je rodila ameriška pesnica in pisateljica Hilda Doolittle. V poeziji je uporabljala predvsem teme iz grške klasike, napisala pa je tudi več romanov.
1890 se je rodil avstrijski pesnik, pripovednik in dramatik Franz Werfel. Leta 1939 je emigriral v Ameriko, kjer je leta 1945 umrl. 1898 je italijanski anarhist do smrti zabodel Elizabeto Avstrijsko - Sisi, ženo cesarja Franca Jožefa I.
1919	je skoraj leto dni po koncu prve svetovne vojne avstrijski kancler Karl Renner podpisal s predstavniki petih antantskih sil v pariškem predmestju Saint-Germain senžermensko mirovno pogodbo.
1939 je Kanada napovedala vojno Nemčiji. Sobota, 11. september Danes goduje Milan.
273 so nemški volilni knezi izvolili za nemškega kralja grofa Rudolfa Habsburškega. To je omogočilo vzpon Habsburžanov med najmogočnejše evropske dinastije.
1649 so Angleži v Droghedi izvedli enega najhujših pokolov nad Irci, ki so po verski reformaciji v Angliji ostali katoličani. 1816 se je rodil nemški mehanik in podjetnik Carl Zeiss, ustanovitelj podjetja Jena.
1918 je avstro-ogrski cesar Karel I., ki je nasledil Franca Jožefa sredi prve svetovne vojne, moral odstopiti.
1973 je bil ubit v vojaškem puču čilski predsednik Salvador Allende. 1997 so na referendumu o vnovični uvedbi škotskega parlamenta s tem strinjalo 74,3 odstotka škotskih volivcev, ki so se udeležili referenduma. 2001 sta treščili v znameniti stolpnici newyorškega WTC ugrabljeni letali in ju porušili. Tretje ugrabljeno letalo je treščilo v Pentagon, stavbo ameriškega obrambnega ministrstva, četrto pa je strmoglavilo blizu Pittsburga. V letalih in porušenih objektih je bilo čez 3.000 mrtvih. Nedelja, 12. september Danes goduje Gvido.
1847 je švicarska skupščina odposlancev kantonov sprejela novo ustavo, s katero je postala Švica zvezna država.
1888 se je rodil francoski igralec in pevec šansonov Maurice Chevalier, ena od osrednjih pariških osebnosti med obema vojnama. Umrl je leta 1972. 1934 so Latvija, Estonija in Litva sklenile sporazum o sodelovanju, imenovan tudi baltska atlanta.
1990 so v Moskvi podpisali zunanji ministri Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA z ND in ZR Nemčijo pogodbo o pogojih za enotnost Nemčije.
1798 se je rodil v Spodnjih Kosezah slovenski pesnik Jovan Koseski. 1874 so bile med Križevci in Ljutomerom prve konjske dirke na Slovenskem.
1920	je bila ustanovljena Prekmurska kmetijska stranka, ki jo je vodil Ma-tjaš Kočar.
Ponedeljek, 13. september
Leta 1784 so razglasili New York za glavno mesto nove države ZDA. Glavno mesto je bil do leta 1790.
Leta 1830 se je rodila avstrijska pisateljica baronica Marie von Ebner-
Eschenbach. Opisovala je kmečki svet in dunajsko družbo.
Leta 1851 se je rodil ameriški bakteriolog Walter Reed, ki je odkril, da je
rumena mrzlica posledica komarjevega pika.
Leta 1887 se je rodil v Vukovarju švicarski biokemik hrvaškega rodu La-
voslav Ružička.
Leta 1908 so na Ptuju izbruhnile velike protislovenske demonstracije, ki so povzročile fizične spopade med Nemci in Slovenci. Leta 1919 je prispel s skupino prostovoljcev na Reko »pesnik komandant« Gabriele D'Annunzio. Septembra 1920 je razglasil zasebno reško državico. Leta 1959 je na Luni pristala sovjetska sonda Lunik 2, prvo vesoljsko plovilo na Zemljinem satelitu.
Leta 1979 je Južna Afrika je razglasila Vendo za neodvisno republiko.
AvtoD£OM
Poenotena oblika in osveženi touranovi motorji
Prenovljeni touran je sedaj oblikovan po enotnih Volkswagnovih smernicah, čeprav bolj kot na atraktiven videz stavi na osveženo paleto motorjev, ki je v povprečju za četrtino čistejša in varčnejša. Touran na trgu vztraja vse od leta 2003, kar je doba, ki jo preseže bore malo avtomobilov.
V teh sedmih letih so jih prodali 1,13 milijona, zato v Wolfsburgu ne skrivajo apetitov po še višjih prodajnih številkah. Volkswagnov recept krojenja pločevine predpisuje, da se mora novi model oblikovno naslanjati na svojega predhodnika, zato je touran dobil golfovo masko ter podolgovate zadnje luči s tehniko LED diod. Na streho so inženirji namestili strešne nosilce, ki niso namenjeni zgolj Volkswagnovi dodatni opremi, ampak gre za univerzalni sistem pritrjevanja.
Pomembnejše vodilo od oblike avtomobila je bila gospodarnost, ki se kaže pri ugodnejšem količniku zračnega upora (Cx=0,29) ter optimiziranih Euro5 motorjih, ne glede na to, ali so bencinski ali dizli. Rezultat je v povprečju za kar 27 odstotkov nižja poraba, in ker se teža skoraj ni povečala, so boljše tudi vozne karakteristike. Kar šest od sedmih motorjev se prvič vgrajuje v Volkswagnove-ga enoprostorca, vsem pa je skupen tako imenovani „downsizing", torej zmanjševanje delovne prostornine agregata ob uporabi turbine.
Osnovno izbiro predstavlja 1,2-litrski TSI s 105 KM in nato še dve različici 1,4-litrskega stroja s 140 oziroma 170 KM. Menjalnik je v osnovi šeststopenj-ski ročni, pri šibkejšem 1,4-litrskem je kupcu na voljo tudi sedemstopenjska avtomatika DSG, pri najzmogljivejšem
pa šeststopenjska. 1,6-litrski dizel zmore 90 KM, tisti s 105 KM bo na trgu nekaj kasneje, najvišje pa sta za zdaj uvrščeni dve različici 2,0-litrskega TDI motorja s 140 oziroma 170 KM.
Zaradi podobnih velikostnih razmerij kot pri predhodniku je znotraj toliko prostora kot doslej. Na voljo sta različici samo z drugo sedežno vrsto ali še s tretjo z dvema posamičnima sedežema. Za slednjo se je doslej odločilo le deset odstotkov kupcev in tudi v prihodnje naj bi tako ostalo. Trije sedeži v drugi vrsti so vzdolžno pomični in jih je možno tudi odnesti iz vozila, če vozniku 17 kilogramov, kolikor tehta vsak izmed njih, ne predstavlja težave, ob tem pa se poraja vprašanje, zakaj prenova ni prinesla zla-
ganja sedežev v ravno dno, kot to ponuja večina konkurentov. V osnovi petsede-žnik ponuja od 695 do 1989 litrov prostora, pri sedemsedežni različici pa ga je od 121 do 1913 litrov.
Če Volkswagnovo vodstvo svojim oblikovalcem ni pustilo svobode pri oblikovanju zunanjosti, bi to lahko naredili vsaj pri voznikovem delovnem okolju. Osvežena je zgolj osrednja konzola, ob tem, da največ novega prinašajo paketi opreme. Trendline vključuje ročno klimatsko napravo climatic, tempomat, šest varnostnih blazin, sistem, ki vozilo v primeru zdrsa obdrži v smeri vožnje, speljevalno asistenco in avdio napravo. Comfortline k temu dodaja samodejno klimo clima-tronic, alarmno napravo, senzor za dež, kakovostnejši radio, poklopni mizici za drugo sedežno vrsto, predala pod prednjima sedežema ter v usnje oblečen ve-čfunkcijski volan. Trendline dodaja še 16-palčna aluminijasta platišča, parkirno asistenco, na dotik občutljiv barvni LCD zaslon in CD strežnik.
Sistem Dynamic Light Assist so Volkswagnovi inženirji premierno vgradili v večjega touarega, gre pa za samodejno prilagajanje snopa svetlobe žarometov trenutnim razmeram na cesti. Naj še omenim parkirno asistenco druge generacije, ki po novem parkira še prečno in pri bočnem parkiranju potrebuje le 80 centimetrov daljši prostor, kot znaša celotna dolžina vozila. Med večje tehnične novosti, ki so prvič na voljo v touranu, spada tudi prilagodljivo podvozje DCC, kakor tudi že omenjeno samodejno uravnavanje dolgih luči v kombinaciji bi-ksenonskih žarometov z LED diodami.
Domači uvoznik načrtuje, da bo do konca leta prodal okoli 300 prenovljenih touranov, in ob začetku prodaje tega modela uvaja podaljšano garancijo, ki zraven obstoječe dvoletne tovarniške obsega še dodatni dve leti z nekoliko okrnjenim seznamom jamstvenih pogojev. Nova garancija velja za vsa nova osebna vozila znamke Volkswagen, v kratkem pa naj bi za doplačilo ponudili takšno garancijo tudi za vse njihove avtomobile, ki so bili kupljeni pred letom dni.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nove učinkovine za krepitev imunskega sistema (i. del)
MEDICINSKE GOBE se
v azijski tradicionalni medicini uporabljajo že več tisočletij. Zadnjih 20 let pa pripravke iz teh gob, kot podporno zdravljenje, uporabljajo tudi v ZDA, Kanadi in Evropi.
Najbolj raziskana medicinska goba v svetu je Ga-noderma lucidum, slovensko svetlikava pološčenka, znana tudi z japonskim imenom reishi in kitajskim ling zhi. Vsebuje bogato zmes učinkovin: polisahari-dov, triterpenov,vitaminov, mineralov, nenasičenih ma-ščobnih kislin, proteinov in alkaloidov. Številni znanstveniki so ugotovili, da je za delovanje najpomembnejša zmes polisaharidnih in triterpenskih spojin. Delovanje, ki je znanstveno dokazano, je vpliv izvlečka gobe ganoderma lucidum na imunski sistem. Polisa-haridi aktivirajo delovanje imunskega sistema preko specifičnih beljakovin (ci-tokini), ki omogočajo pove-
čano sposobnost obrambe organizma pred napadi virusov, bakterij in ostalih tujkov. Ganoderične kisline (triterpenske spojine) so se v številnih študijah pokazale direktno citotoksično (uničujoče) delovanje na tuje celice. Takšen mehanizem delovanja, ki vzdržuje imunski sistem na njegovi optimalni ravni, se imenuje imunomodulacija. Številne študije potekajo v svetu, ena tudi pri nas v Sloveniji (sodelujejo zdravniki, on-kologi in urologi in farmacevti iz ljubljanske fakultete za farmacijo). Študije bodo v prihodnosti verjetno potrdile izkustveno postavljene hipoteze o delovanju te gobe. Kljub temu da klinično to delovanje še ni dokazano, pa številni bolniki po vsem svetu uporabljajo Ga-nodermo lucidum za vzdrževanje optimalne ravni imunskega sistema.
Na trgu je Ganoderma v dveh oblikah. Kapsule, ki vsebujejo spore in oljne
Foto: arhiv
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
kapsule. Kapsule spor se priporočajo za ohranjanje naravne odpornosti in pri zmanjšani odpornosti, oljne kapsule pa kot podporno zdravljenje pri sodobnih boleznih, za krepitev imunskega sistema in lajšanje neželenih učinkov zdravil. Priporočljiva je sočasna uporaba C-vitamina in zau-žitje pol ure pred obrokom.
Iz micelija medicinske gobe šitaka (Lentinus edo-des) so na Japonskem izolirali učinkovino AHCC -biološko aktivno hemicelu-lozno komponento. Spada tudi v skupino polisahari-dov in je spoznana kot zelo močan aktivator imunskega sistema. Telesu pomaga, da
hitro in učinkovito prepozna in izloči telesu tuje celice. Uporabljajo jo v številnih zdravstvenih ustanovah kot podporo imunskemu sistemu pri standardnem zdravljenju sodobnih bolezni. Imamo jo tudi v Sloveniji v obliki kapsul.
BETA GLUKAN je naravni polisaharid. Izolirali so ga iz pivskega kvasa (Sa-ccharomyces cerevisiae) -ta je najbolj kakovosten. Pridobiva se tudi iz različnih medicinskih gob in ovsa. Deluje kot pomemben naravni imunomodulator. Aktivira posebne imunske celice, ki močno povečajo delovanje celotnega imunskega sistema. Tako stimuliran imunski sistem z večjim številom obrambnih celic omogoča organizmu boljšo pripravljenost na vdore tujkov (virusi, bakterije, glive) v telo in njihovo odstranjevanje. Na trgu ga najdemo v obliki tablet in tekočine, ki je primerna za uporabo pri otrocih. Svetuje se sočasno uživanje vitamina C in toplega napitka pol ure pred jedjo.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.,
Lekarna Ptuj
Moje cvetje
Začetek jeseni
Jesen je pred vrati, to nam kažeta tako vreme kot tudi dozorevanje rastlin na polju in na vrtu. Počasi je potrebno misliti tudi na zimo. Noči so že hladne in nekatere rastline bodo počasi morale na toplo.
Sobne rastline
Mnogi smo na prosto prestavili kar nekaj sobnih rastlin, saj se zunaj bolje počutijo kakor v zaprtih prostorih. Večina je tropskih rastlin, tem pa temperature pod 15 oC škodijo. Predvsem dve sta zdaj v prvem planu.
Med prvimi so prav gotovo božične zvezde. Nekateri ste jih ohranili od lanskega božiča. Čez poletje so se bolje počutile na prostem, zdaj pa jih morate prestaviti v toplejše prostore, da bodo za božič spet zacvetele. Božične zvezde so rastline kratkega dne. Od septembra naprej jim je potrebno dan krajšati, da bodo zacvetele okoli božiča. Naj še enkrat povem, da rdeče obarvani listi niso cvetovi, ampak samo obarvani ovršni listi, cvetovi so drobne bunkice, ki se skrivajo v notranjosti. Upam, da ste rastline spomladi porezali in presadili. Prvega zdaj ne morete več narediti, drugo pa še lahko, če niste. Pred prestavljanjem v toplejše prostore jih presadite. Potem pa jih začnite zatemnjevati. To pomeni, da mora imeti rastlina 14 ur popolne teme vsak dan. Sami si izračunajte, kdaj jo boste pokrili, da jo zjutraj, preden greste v službo, lahko odkrijete. Mislim, da je sedaj do 5. ure zjutraj tema, kar pomeni, da moramo rastlino ob 16. uri popoldan spraviti v temo. Najlažje to naredimo, če jo pokrijemo z dovolj veliko škatlo. Seveda moramo redno zalivati, gnojiti pa še ni potrebno. Mnogi menijo, da zadoščajo rolete ali celo žaluzije, a ne bodo. Cvetlica bo zacvetele kasneje in ne bo najlepša v času božiča, kot bi si želeli.
Vendar vas moram opozoriti, da se lahko zgodi, da kljub trudu uspeh ni zagotovljen. Nekatere sorte so vzgojene tako, da pri nas preprosto ne zacvetijo več. Poleg tega je potrebno zagotoviti enakomerno temperaturo ponoči in podnevi. Predvsem naj bodo rastline pozimi tam, kjer ne ogrevate premočno. Seveda pa ne smejo biti v neogreva-nih prostorih, idealna temperatura je od 18 do 20 oC. Bodite zmerni tudi pri zalivanju, gnojenje pa pričnite šele, ko opazite barvanje ovršnih listov.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Dalije so še vedno lepe, pravzaprav so zdaj najlepše. Že zadnjič sem opozorila, da je gomolje potrebno varovati pred gnilobo z ustreznimi pripravki. Priporočljivo je tudi sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov, saj se na njih hitro naselita siva plesen in monilija. Ne priporočam škropljenja, le za sprotno higieno poskrbimo. Lahko pa jih večkrat zalijemo.
Na toplo prestavimo tudi potaknjence občutljivejših balkonskih lepotic, kot so okrasne koprive in vodenke. Ostali pa seveda še vedno ostanejo na prostem, saj se tam bolje počutijo.
Na gredicah je odcvetelo tudi mnogo sončnic in še kakšnih drugih enoletnic. Kakor hitro opazimo, da se z njimi hranijo ptiči, jih je bolje skriti. Ptiči najdejo sedaj v naravi še veliko hrane, pozimi pa bodo lačni in jim bodo naša semena veliko bolj dobrodošla. Seveda pa pri obiranju grozdja in sadja resnično lahko kakšen sadež pustimo na drevesu za naše male pernate prijatelje.
Zelišča
Foto: Miša Pušenjak
Zdaj je čas, da še zadnjič porežemo vsa zelišča, ki jih nameravamo sušiti, da se bodo pred zimo še enkrat obrasla. Sama namreč menim, da trajnice v zimo ne smejo povsem nizko porezane. Posušeno listje in ostali rastlinski deli namreč varujejo koreninski sistem pred zamrzovanjem. Poleg tega pa se morajo rastline še ustrezno pripraviti, do-zoreti, prepozna rez pa to prepreči. Sivko je potrebno po cvetenju porezati nekje do polovice sveže rasti. V les se je ne sme rezati. Spomladi pa jo porežemo skoraj do tal, če seveda ni olesenela. Ravno to pa preprečimo s tem, da jo režemo dvakrat letno. Ker pa imamo sivko na primer tudi v okrasne namene, jo je dobro privezati, da se ne polomi oleseneli del rastline, ker potem rastlina izgubi svojo lepo obliko.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm srn
Po izboru številni eminen-tnih glasbenih kritikov je glasbena revija Rolling Stone
objavila seznam najboljših skladb skupine The Beatles. Na vrhu lestvice Top 100, ki bo objavljena v posebni izdaji tega glasbenega magazina, je skladba z naslovom A Day in the Life, ki je bila objavljena na albumu Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band iz leta 1967. Med prvimi desetimi najdemo še skladbe I Want To Hold Your Hand, Strawberry Felids Forever, Yesterday in In My Life, ki so se zvrstile do petega mesta. Ostale skladbe,
ki jim je uspela uvrstitev med Top 10, so Something, Hey Jude, Let It Be, Come Together in While My Guitar Gently Weeps.
®@®
Kot vse kaže, se bo Robbie Williams začasno spet pridružil svojim nekdanjim kolegom iz skupine Take That, saj načrtujejo skupno glasbeno turnejo. Pred dnevi pa sta Robbie Williams in Gary Barlow predstavila novi skupni singel z naslovom Shame. Skladba bo izšla na Williamsovi prihajajoči zbirki uspešnic In And Out Of Consciousness - The
Take That
Reflex tester lahko opišemo le z besedo MEGA! Je inovacija na področju testiranja refleksov, saj se odziva že na najmanjši premik. Si lahko tako hiter? Dokaži se!
C(Hr reflw iti	j nniHii	RESULT
■		Do you know ttiat 911 v dwi íh» ntm4 • rt?»
		
l.'M'.'il	IHM	1TOÜ
Pošlji: TD REFLEX na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: wordpress.com
The Beatles
Foto: wordpress.com
Greatest Hits 1990-2010. Vseh pet originalnih članov skupine Take That pa namerava še letošnjo jesen izdati kompleten novi skupni album. Po omenjeni turneji bo Take That ponovno postal kvartet, Williams pa se bo znova posvetil svoji samostojni karieri. Skupina Take That je nastala leta 1990 in letos proslavlja 20 let od začetka delovanja.
Ameriški rokerji iz zasedbe Bon Jovi letos proslavljajo že 27-letnico delovanja na glasbeni sceni. Ob tej priložnosti nameravajo ponovno izdati nekatere svoje največje uspešnice. Kolekcija Greatest Hits bo izšla na dveh različnih formatih, najprej zgoščenka, na kateri bo 16 hitov in dve novi skladbi, potem pa še dvojna zgoščenka, ki bo vsebovala kar 28 skladb in prav tako kot enojna zgoščenka še dve novi skladbi. Med skladbami, ki jih bomo lahko tako znova slišali, so hiti, kot so Livin' on a Prayer, Always, It's My Life, Wanted Dead or Alive in tudi skladba Who Says You Can't Go Home, za katero so prejeli tudi svoj prvi grammy. Prva od štirih novih skladb bo skladba z naslovom What Do You Got, celotna kolekcija njihovih največjih hitov bo izšla 9. novembra.
Talentirani ameriški 23-le-tni glasbenik Bruno Mars, ki zadnje čase osvaja svetovne glasbene lestvice s skladbama Nothin On You in Billionaire, bo 5. oktobra izdal svoj debi-tantski solo album, ki bo nosil ime Doo-Wops & Hooligans. Prvi uradni singel je skladba z naslovom Just The Way You Are, kije že zelo visoko uvrščena na ameriški glasbeni lestvi-
ci, saj ji ježe po prvem tednu uspela uvrstitev na deveto mesto. Na albumu bo moč slišati različne glasbene zvrsti, kot so
reggae, folk in pop.
®@®
Britanski glasbeni veteran Sir Elton John in ameriški country rock kitarist Leon Russell sta izdala prvi singel z naslovom If It Wasn't For Bad z njunega skupnega albuma The Union. Album, ki naj bi po napovedih izšel 19. oktobra, je njuno prvo skupno sodelovanje po daljnem letu 1970. Album The Union je produciral T-Bone Burnett, med ostalimi sodelujočimi se na albumu pojavljajo tudi Bernie Taupin, Neil Young in
Brian Wilson.
®®®
Legendarni irski pevec skupine The Pogues Shane Ma-cGowan bo letos s člani svoje zasedbe še zadnjič stopil na koncertne odre. Člani zasedbe so namreč pred dnevi potrdili, da planirajo v decembru poslovilno božično turnejo po Veliki Britaniji. Turneja bo ravno ob pravem času, da bodo lahko njihovi zvesti privrženci uživali tudi ob skladbi Fairytale Of New York, ki so jo daljnega leta 1987 posneli skupaj z danes na žalost že pokojno britansko pevko Kir-sty MacColl Gre za skladbo, ki je bila doslej v številnih anketah izbrana za najboljšo božično skladbo vseh časov. The Pogues so zadnji album s kontroverznim Shanom Ma-cGowanom posneli leta 1990, na zadnjih dveh albumih pa ga je zamenjal pevec Spider Stacy. Bend kljub temu redno nastopa v originalni zasedbi, saj je med občinstvom zanimanje za njihove koncerte še vedno izjemno veliko.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
2.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	CLUB CAN'T HANDLE ME - FLO RIDA FT DAVID GUETTA
NEMČIJA
1.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
2.	WONDERFUL LIFE - HURTS
3.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
Zanimivost tedna
Indonezijski malček opustil kajenje
Dveletni indonezijski deček Ardi Rizal, ki je do nedavnega pokadil dve škatlici cigaret dnevno, je po enomesečni terapiji opustil to škodljivo razvado, je sporočila indonezijska agencija za zaščito otrok. Malček je začel kaditi pri 18 mesecih, prvo cigareto pa mu je ponudil oče. Zgodbo so kmalu pograbili številni mediji, fotografije in posnetki dečka pri kajenju pa so obkrožili svet.
Po navedbah predstavnice agencije za zaščito otrok kaže, da je kajenje pri dečku že pustilo posledice, ki jih bo najverjetneje čutil vse življenje. Med drugim so se malčku skrčili možgani. Strokovnjaki opozarjajo, da je zelo pomembno, da se malček zdaj ne zadržuje v kadilskem okolju, da ga cigarete ne bi znova premamile.
Kajenje je sicer v Indoneziji zelo razširjeno, po podatkih indonezijskega demografskega instituta kadi več kot 60 odstotkov odraslih indonezijskih moških. Indonezijska vlada zato razmišlja o ukrepih, s katerimi bi to škodljivo razvado omejili, še navaja dpa.
Gladina Amazonke najnižja v zadnjih 40 letih
Gladina Amazonke, najdaljše reke v Južni Ameriki, je v bližini izvira na severovzhodu Peruja upadla na najnižji nivo v zadnjih 40 letih. Nizka gladina je povzročila nemalo težav v regiji, kjer reka predstavlja edino transportno pot.
Po navedbah oblasti v pokrajini Loreto je nivo Amazonke v severovzhodnem mestu Iquitos padel za 50 centimetrov, tako da je reka zdaj na nadmorski višini 105,97 metra, kar je najnižja točka v zadnjih 40 letih.
Nizka gladina je povzročila gospodarske težave na območjih Peruja, ki so odvisna od rečne plovbe po Amazonki. V zadnjih treh tednih je nasedlo najmanj šest čolnov, številna podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom po reki, pa so morala začasno ustaviti delo, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na predstavnike regionalnih oblasti. /sta/
Na glasbeno sceno se z novim studijskim albumom Love Letter vrača ameriški R&B glasbenik R. Kelly. To bo že njegov 11. studijski album, ki naj bi izšel ob koncu leta, najavlja pa ga s prvim sin-glom, ki nosi naslov When a Woman Loves. Za omenjeno skladbo je pevec posnel tudi že videospot, ki pa podobno
kot sama skladba spominja na velikane soul glasbenike, kot sta bila Sam Cooke in Otis Redding. R. Kelly je bil pred kratkim že zelo aktualen na svetovnih radijskih postajah, saj je bila njegova skladba Sign of a Victory izbrana za uradno himno letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva FIFA World Cup 2010.
Janko Bezjak
HO
estvi
NAJ
NO SPEAK AMERICANO - YOLAND
"DA BE EAT.
LOVE THE WAY YOU LIE ■ RIHANNA
3.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
4.	ALEJANDRO - LADY GAGA
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	STEREO LOVE - EDWARD MAYA & VII JIGULINA
7.	MISERY - MAROON 5
8.	TE AMO - RIHANNA
9.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
10.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY AND SNOOP DOG
11.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foto: arhiv
Kaj bomo danes jedli
TOREK
ajdova kaša s šampinjoni, pečeni
zrezki
SREDA
zelenjavna enolončnica, sadna
solata
ČETRTEK
sojini polpeti, srbska solata PETEK
hrustljave lososove polpete,
solata
SOBOTA
telečji ragu
NEDELJA
francoska čebulna juha, piščančje krače v testu, solata PONEDELJEK carski praženec, solata
Piščančje krače v testu
Sestavine: 4 piščančje krače brez kože, zavitek zamrznjenega listnatega testa, 10 dag šunke v kosu, 1 jajce, gorčica, sol, poper.
Listnato testo odtajamo in ga tanko raz-valjamo. Krače nasolimo. Šunko najprej narežemo na kvadratke, dodamo dve žlici gor-
čice, nato pa vse sesekljamo v mazavo zmes ter začinimo s soljo in poprom po okusu. Z zmesjo namažemo krače. Vsako kračo ovi-jemo v listnato testo, da je pokrita okoli in okoli. Testo premažemo s stepenim jajcem in kračo položimo na pekač. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno 45 minut.
Hrustljave lososove polpete
Sestavine: 450-gramska pločevinka lososa, 3 drobno sesekljane mlade čebule, 100g drobtin svežega belega kruha, 3 žlice sesekljanega peteršilja, 2 žlički odcejenih in drobno sesekljanih kaper, 1 žlica hrenove omake s smetano, 1 srednje veliko jajce, 1žlica limoninega soka, 1 žlica olja, sol, sveže zmlet poper.
Lososovo meso odcedimo, mu odstranimo morebitno kožo in koščice ter ga razce-framo na plasti. Dodamo čebulo, drobtine, peteršilj, kapre, hren, jajce, limonin sok, sol, olje, poper in temeljito zmešamo. Razdelimo na 4 dele in jih oblikujemo v ploske polpete. Plitev pekač naoljimo in položimo nanj polpete. Rahlo jih premažemo z oljem. Pečemo 4-5min, obrnemo, premažemo z oljem in pečemo še 5min, da se popolnoma prepečejo in porumenijo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
■k-k-k
Hrvati: Ptica brez jate kmalu pogine. -k-k-k
Vietnamci: Iz šibkih vetrov nastane tajfun. •k-k-k
Bolgari: Ko slepi spregleda, daleč vidi. -k-k-k
Uzbeki: Hujša je slepota srca kot razuma. -k-k-k
Italijani: Slava je kot sneg na soncu. -k-k-k
Rusi: Tudi velika reka je samo do morja slavna.
-k-k-k
Nemci: Za enega je skrivnost premalo, za tri je je preveč.
-k-k-k
Španci: Najbolje boš ohranil skrivnost, če ti je ne povem."
-k-k-k
Osetinci: Duša sitega po pesmi hrepeni. -k-k-k
Rusi: Sita mačka se igra z mišjo.
-k-k-k
Azerbajdžani: Boljša je ena pametna hči kot deset neumnih sinov. -k-k-k
Smeh ni greh
Vitez je prijahal na dvorišče gradu v spremstvu svojih vojakov. "No, kaj novega?" ga je vprašal kralj.
"Lahko ste ponosni na nas! Prečesali smo celotno zahodno stran vašega kraljestva in zažgali vse vasi ter pobili vse sovražnike!"
"Toda ..., saj na zahodu nimamo
sovražnikov!"
"Sedaj jih imamo!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
PASTERNAKOV ESEJ
SREDNJEVEŠKI NAZIV ZA KUGO
PROPAGIRANJE
NATAŠA NAKRST
URADNI SPIS
SLIKARJEV IZDELEK
PREBIVALKA MOTE
ZARDEVANJE, RDEČENJE
DAJALNIK TAKTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VRSTA SLIVE
NAGLASNO ZNAMENJE
PREMETENEC
NEMŠKI FILOZOF
KEMIČNA PRVINA
SKALA, KLEC
LUKA V DALMACIJI
HLADNI PRIGRIZEK
GORA VZHODNO OD TOLMINA
REKA V KAZAHSTANU
SLAVKO ZIHERL
OPRIJEMALO
SORTA HRUŠK IN ČEŠENJ
ANGLEŠKI PESNIK
(JOHN)
MRAVLJA
(LJUBK.)
NIZ. TENISAČ
NAŠ BOBNAR
(LUCIJAN)
SEVERNI DEL NOVEGA MESTA
NARODO PISEC
NOVINAR (SILVANO)
RAČUNALNIŠKI PROGRAMSKI JEZIK
RASTLINSKA BODICA
INDUSTRIJSKA RASTLINA
MESTO V ANGLIJI
ZDRAVNIŠKI HONORAR
CLAN BITLSOV (JOHN)
NAŠ FRAJTONAR (LOJZE)
NEPOROČEN MOŠKI
JOSIP STRITAR
ALEŠ GAČNIK
SILVO FATUR
KRAJ PRI OPATIJI
SKROBNA ENOTA
TENISAČ (BLAŽ)
PREBIVALKA CERŠAKA
UMETNI IZDELEK
li name, zdaj mi hočete pa še sina ubiti!"
Razgovor med Poldetom in šefom.
"Šef, ali se šefu lahko reče osel?"
"Nikakor ne!" "Kaj pa oslu šef?" "Seveda, to pa lahko!" "Hvala, šef!"
Minister za notranje zadeve na novoletnem sprejemu pri predsedniku. Po večerji minister zapleše s prvo damo. "Gospa predsednikova, kaj se vam zdi, ali ni že čas da bi prepovedali policijske vice?" "Veste, mislim da je nekaj resnice v teh vicih. Vi ste prvi, ki me je ob igranju himne povabil na ples."
Prometni policist zaustavi voznika razmajanega fička. Ko zahteva osebne dokumente voznika, ta pravi: "Oprostite, toda pri sebi nimam vozniškega dovoljenja, ker sem ga pozabil doma."
"Potem mi pa pokažite osebno izkaznico ali potni listi," reče policist.
"Tudi te dokumente sem pozabil doma," se opravičuje voznik.
"Potem mi pa pokažite karkoli, da bom vedel, kdo ste," se sprijazni policist.
Voznik mu pokaže žepno ogledalo in reče: "To je vse, kar imam v žepu."
Policist pogleda v ogledalo in reče: "Zakaj pa nisi takoj povedal, da si policist? Med seboj si bomo pa ja zaupali, mar ne?"
"Ljubi, oba bova morala začeti bolj skromno živeti. Ti boš nehal piti, jaz pa ti bom prepovedala kajenje."
Sprevodnik v vlaku odkrije Gorenjca brez vozovnice. Po nekaj krepkih medsebojnih besedah je sprevodnik izgubil potrpljenje, prijel kovček Gorenjca in zavpil: "Če takoj ne plačate vozovnice, bom vaš kovček vrgel skozi okno!"
Takrat se je Gorenjec prijel za glavo in zavpil: "Najprej ste vpi-
Mestna miška je na cesti srečala poljsko miš. Začeli sta pogovor in mestna miška se je pohvalila: "Strašno dobrega tipa sem spoznala in se zaljubila do ušes!" "Imaš kakšno njegovo sliko?" je vprašala poljska miš. Mestna miš potegne iz torbice fotografijo svojega tipa in jo pokaže.
"Saj to je netopir!" je vzkliknila poljska miš.
"Oh, on mi je pa rekel, da je pilot!"
Psihiater dolgo posluša pacientko in ji na koncu reče: "Vse kaže, da imate velik kompleks." "Kje pa, gospod doktor! Žal imam samo vrstno hišico z majhnim vrtičkom."
Ugankarski slovarček: AIRE = reka v Angliji, CLARE = angleški pesnik (John, 1793-1864), HOLMERTZ = švedski plavalec (Anders, 1968-), IVANJKA = sorta hrušk in češenj, KOBALA = gora vzhodno od Tolmina, visoka 1080 m, KODERMAC = slovenski bobnar in tolkalec (Lucijan), PRESKER = slovenski pravnik in pesnik (Ivan, 1857-?), VERKERK = nizozemski teniški igralec (Martin, 1978-).
■}uej. 'e>jsn>jez 'ja^ei '>je|s 'u|p -ej>js 'aiuapj 'eoo 'uiuasaf 'e>jueoo|/\| 'pgome '>jup 'e>j!|s '^s 'euoo"| 'je|uj_ '}>je '}jv 'ue| 'oaAnej>j" 'nn 'Ja^sajd ueA| 'ewe|>jej 'eo!i|Aejw 'edn>j eujg 'z}jauj|0H 'ajjv 'epejq 'po|do 'e>po>| :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi ij¡£ehil
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
NAŠ PESNIK
RUSKI PESNIK
KMEČKI OČAK
Govori se ...
... da je poetovionski prvi mož, po tem ko se je ves premočen vrnil iz kolesarskega maratona v Moškanjcih, skoraj ostal zunaj šotora, saj ga varnostniki enostavno niso prepoznali.
... da so ob odprtju novega vrtca na Hajdini po zaslugi slavnostnega govornika (duhovnika) končno izvedeli, da so za vzgojo otroka potrebni: družina, šola in cerkev.
...da na sobotnem boksarskem spektaklu v prestolnici žabari niso hvalili le borbenega Štajerca Dejana, ampak tudi štajersko vino, tako da so imeli okrog ust vse polno mušic.
... daje Tadej Toš na tiskovni konferenci po dvoboju Zavec - Jackieivicz doživel šok: »V gledališče zaide po navadi le tu in tam kakšen novinar, tukaj pa...« ... da so županski kan-
didati v Dejanu našli tudi odlično možnost za lastno propagando: eden se je z njim meril v ringu, drugi je poskrbel za prevoze navijačev, tretji mu je okrog vratu obesil lovorjev venec...
... da se v šterntalski občini ne bojijo le nevarnih odpadkov, ampak tudi nevarnih ljudi. In čeprav sta po mnenju krajanov bojazni upravičeni, sta po mnenju odgovornih bojazni odveč.
Vrana pač vrani ne izkljuje oči ...
Vidi se ...
... da je Štajerski tednik vse bolj bran, baje tudi med občinskimi svetniki in svetnicami; posnetek je nastal na zadnji seji neke haloške občine, ko je ena od zelo glasnih svetnic neko zelo pomembno trditev kar prebrala.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
		
		
Nagrado podarja		
SREČ v	A ZA MAJHNE IN JM	Wi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tudi tokrat nam je fotografijo poslal Ivan Švajgl, na njej pa sta mlada zaljubljenca ... Res, narava je neizčrpen vir motivov, samo dobro oko je treba imeti. In fotoaparat.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 13. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenec je: Vinko Čeh, Rucmanci 7 a, 2258 SVETI TOMAŽ.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	OO
Bit	VV	©©©	€	000
Dvojčka	V	©©	€€€	OOO
Rai	VVV	©©©	€	00
Lev	V	©	€€€	OO
Devica	VV	©©©	€	0
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©	€€	00
Strelec	VVV	©©	€	000
Kozorog	VV	©©©	€€	0
Vodnar	VVV	©©	€	000
Ribi	V	©©©	€€	0
Velja za teden od 7. septembra do 13 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
septembra: 1 znak - slabo,
***
Na koncertu nekega skladatelja, čigar dela so slovela po drzni neskladnosti, se je prepir končal s krepko zaušnico, tako da se je stvar nadaljevala na sodišču. Kot priča je nastopil tudi nemški skladatelj Richard Strauss. Sodnik ga je vprašal: »Ali ste slišali, da je med prepirom padla tudi zaušnica?« - Skladatelj je odgovoril: »Seveda sem slišal. To je
bila najbolj blagozvočna stvar tistega glasbenega večera.« ***
Angleški pesnik in dramatik Ben Jonson ni bil obziren do okolice. Na nekem kosilu je porinil od sebe krožnik in dejal: »To je pravcata krma za svinje.«
Gostiteljica ga je bo tem s prijaznim glasom ogovorila:
»Ali vam potem lahko ponudim še eno porcijo?«
***
Italijanski dirigent Arturo Toscanini je hotel nagraditi sobarico hotela, kjer je stanoval. Za svoj koncert ji je ponudil dve vstopnice in jo vprašal, ali bi šla naslednji teden v petek zvečer na koncert. Sobarica je bila prepričana, da ga je očarala. Ravnodušno je pogledala in rekla: »Ali prej ne morete?«
***
Belgijski katoliški teolog kardinal Desire Mercier je večkrat pripovedoval o dogodku, ki se mu je zgodil v neki podeželski cerkvi. Med njegovo domoljubno pridigo so vsi jokali, razen enega. Nekdo se je obrnil k njemu in vprašal: »Zakaj pa ti ne jokaš?« - Odgovor je bil zelo odločen: »Jaz?
Zakaj jaz?Nisem iz te župnije.«
***
Nemški filozof Immanuel Kant je bil, kot vsi učenjaki, zelo raztresen. Nekoč je šel v knjigarno, vendar je pozabil, kaj je hotel kupiti. Rekel je: »Pozabil sem, kaj sem hotel, vendar nič hudega - dajte mi nekaj podobnega.«
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 7. septembra 2010
Podvinci • Sedmi praznik četrtne skupnosti Rogoznica
V pričakovanju vitalnih investicij na Slovenskogoriski cesti in cesti skozi Podvince
»Danes, v nedeljo, 5. septembra zjutraj, je posijalo sonce, takšen, naj bo tudi naš praznik,« je odprtje razstave likovnih del letošnjih udeležencev mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2010, ki so ustvarjali v dveh tehnikah, olju na platnu in akrilu, pospremil predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh.
Ob odprtju razstave, ki je na ogled v prostorih PGD Podvinci, je v nedeljo govoril predsednik KD Rogoznica Marjan Cajnko, zapel pa je moški pevski zbor Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna. Osrednja slovesnost ob 7. prazniku ČS Rogoznica, ki se je rodil na pobudo bivšega predsednika ČS Rogoznica Draga Zorka, po zgledu nekdanjega druženja prebivalcev, ki je potekalo pod naslovom Ta veseli dan naših vasi, je po odprtju razstave potekala na asfaltirani ploščadi za gasilskim domom, ki je ena od novejših pridobitev v Pod-vincih, naselju, ki je bilo letos izbrano za praznično prireditev ob krajevnem prazniku ČS Rogoznica.
Predsednik sveta ČS Rogo-znica Janko Čeh je ob je priložnosti spomnil na letošnje prireditve in bogato društveno ter družabno življenje v tej ptujski četrtni skupnosti. Sto tisoč evrov, kolikor so letos imeli na voljo za infrastrukturo, so porabili za 300 metrov novega asfalta v Kicarju in pre-plastitev dveh cestnih odsekov v Podvincih v skupni dolžini 850 metrov. O investicijah na Slovenskogoriški cesti in cesti skozi Podvince pa so že veliko povedali, upajo samo, da bosta kmalu postali gradbišče. Prav tako naj bi se kmalu začel urejati tudi Dom krajanov Rogo-znica. Drugo leto bodo Rogo-
zničani praznovali v Kicarju.
Ptujski župan Štefan Čelan je Rogozničanom čestital za vestno opravljeno delo, vsak evro znajo dobro naložiti. Na Slovenskogoriški cesti bo CP Ptuj, ki je pridobilo delo na rekonstrukciji te ceste, kontejner postavilo 6. septembra, za rekonstrukcijo ceste skozi Podvince pa nekoliko kasneje. Investicija v Dom krajanov Rogoznica se je s 300 tisoč evrov povečala na 500 tisoč evrov, prepričan je, da bodo
tudi to investicijo lahko že kmalu pričeli. Napovedal pa je tudi odprtje lokala v okviru socialnega podjetništva v mestnem jedru, kjer bodo lahko vsi ustvarjalci ponudili v trženje svoje izdelke. V društvih po vsej občine ustvarjajo številni kreativni ljudje, zakaj ne bi njihovih izvirnih del ponudili v odkup turistom in drugim obiskovalcem mesta. Veliko kvalitetnih del je videl tudi na letošnji razstavi udeležencev tradicionalne mednarodne
likovne kolonije Rogoznica 2010. Za vse, kar sta prispevala v razvoj kraja in društvenega življenja, sta letos priznanji ČS Rogoznica prejela Marjan Ko-larič, mestni svetnik s tega območja in nekdanji predsednik svet ČS Rogoznica, ter Janko Mlakar, ki uspešno predseduje DU Rogoznica, ki ima več kot 500 članov. Marjanu Kolariču priznanje pomeni veliko, ker je to priznanje od ljudi, ki ne delajo politično, temveč za razvoj svojega kraja. Kritičen pa
Priznanje ČS Rogoznica sta ob 7. prazniku ČS prejela Marjan Kolarič in Janko Mlakar.
ALPLES - novička ob Otroškem bazarju 2010
Se boste odpravili na letošnji OTROŠKI BAZAR, ki bo od 9. do 12. septembra 2010?
V hali A na Gospodarskem razstavišču ne spreglejte Alplesove predstavitve pohištva za dojenčke, malčke in šolarje. Predstavili bomo otroške in mladinske sobe Planet in Tempo X. Medtem ko si boste ogledovali predstavljeno opremo, se bodo vaši otroci lahko fotografirali s simpatično maskoto Miško. Ob poseb-
nem Planetovem metru bodo lahko preverili, kako so že »VELIKI«, oziroma koliko so zrasli od zadnjega merjenja. Fotografijo »Vaše miške« in Planetov meter vam bomo podarili v zahvalo, da ste se ustavili tudi pri nas.
Prav lepo povabljeni!
Vaš Alples
V dvorani PGD Podvinci so razstavili slike letošnjih udeležencev 8. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2010, v okviru katere so ustvarjali domači slikarji, slikarji iz drugih delov Slovenije in Hrvaške.
je do uresničevanja nekaterih projektov, za katere je tudi sam dajal pobude, ker še ni prišlo do realizacije; vzrokov, zakaj se zatika, kaj je v ozadju, ne pozna ne on, ne krajani. Tudi Janku Mlakarju priznanje veliko pomeni, hkrati pa je to tudi priznanje društvu, ki je izjemno aktivno. Skrbijo, da vsem starostnim skupinam v okviru svojega programa omogočajo
aktivno in kvalitetno preživljanje jeseni življenja, predvsem pa je poudarek na druženju.
Moški pevski zbor Rogozni-ca je zapel tudi na osrednji slovesnosti ob 7. krajevnem prazniku ČS Rogoznica, pridružili pa so se mu tudi člani FS Ro-goznica. Veselo druženje je ob dobri jedači in kapljici ter glasbi trajalo še pozno v noč.
MG
Prireditvenik
Torek, 7. september
Ptuj, CID, na ogled je razstava udeležencev likovnih delavnic Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenček in malčke
Sreda, 8. september
19.00 Ormož, hotel, potopisno predavanje z Marjanom Horvatom o Egiptu, Jordaniji, potepanje po Arabskih deželah
Četrtek, 9. september
11.30 Ivanjkovci, Dom kulture, srečanje krajanov, starih nad 70 let
Petek, 10. september
8.00 Pragersko, Kulturni dom, festival Forma Viva, ustvarjalne kiparske delavnice za otroke 14.00 Pragersko, Kulturni dom, festival Forma Viva, razstava del slikarske
kolonije in del kiparskih delavnic otrok 19.00 Poljčane, na terasi gostišča Jug, večer poezije pod kostanji
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
-. 5 / "
r i
K POSKOČNIH
1.	Ans. KOLOVRAT - V daljavo v neznano vleče me
2.	Ans. ŠEST1CA - Uživajmo zdaj
3.	POLKA PUNCE - S teboj ali brez tebe
4.	ZREŠKA POMLAD - Žalostnega žigola pesem
5.	Ans. GALOP-Jesen
6.	Ans. VERITAS - Rekla bi ne
7.	Ans. AKORDI - Rad bi jo videl
1.ALENV0GRINEC-	Berač
2.	IVO MOJZER - Ko vrnem se domov
3.	STANE VIDMAR - Ni življenje čaša vina
4.	ANDREJA -Brez besed
5.	DJ SVIZEC FT DEE KAY - Rdeči cvet
6.	SPEV-Mirno sanjaj
7.	LEA SIRK-Vse je le A
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glasovnice pttlljllr na dopisnicah na nuhn MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Foto: MG
Foto: MG
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
Projekt delno financira Evropska unija.
CISta /oda
^ prihodnost
CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV PODTALNICE PTUJSKEGA POLJA I. FAZA
www.voda-ptuj.si
VABILO NA SESTANEK
namenjen širši zainteresirani javnosti, ki bo v četrtek, 9. septembra 2010, ob 11.00 uri v prostorih občine Starše.
VLJUDNO VABLJENI!	www.altius.si
Mali oglasi
STORITVE
UREJANJE OKOLJA - BIJODA, s. p., podiranje in obrezovanje vseh vrst dreves, razrez drv, urejanje živih mej ter okrasnega grmičevja, negovanje travnih površin. Bijoda, s. p., Ptujska Gora 52. Telefon 041 847 799.
KMETIJSTVO
PRODAMO male kitajske pujse ali menjamo za karkoli po dogovoru. Telefon 031 424 952.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže in brune več dimenzij. Možna je tudi dostava. Telefon 051 325 033 ali 041 642 055.
KUPIM kravo ali telico za zakol. Telefon 041 544 270.
PRODAM kravo, brejo v devetem mesecu, staro 3 leta, in telico, brejo 6 mesecev. Telefon 031 532 785.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
ODKUPUJEMO mokre bučnice. Oljarna Veselič, Moškanjci, 74 08 22 2.
PRODAMO teličko, A-kontrola, staro 14 dni, ter svinjo domače reje, težko okrog 160 kg. Telefon 041 599 567.
PRODAM novo strešno opeko, 4 palete, in slemenjake. Telefon 031 287 139.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM odojke. Tel. 031 420 165.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo yt
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v septembrski številki med ostalim preberete o novih sortah breskev, o delih v vinogradu pred trgatvijo ter o pripravi na kletarjenje, v prilogi Vrtnine pa o ozelenitvi njivskih površin in o pridelavi solate. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM odojke od 20 do 25 kg in dva prašiča, težka okrog 40 kg. Tel. 041 393 188.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU na lepi legi prodamo stanovanjsko hišo s 180 m2, staro 22 let, z 8 ari zemlje. Telefon 031 424 952.
PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližine bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 62.500,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon
031 602 396.
UGODNO PRODAM hišo na Ugl-janu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, 28.500 evrov, elektrika, voda, s čudovitim razgledom, prodamo, zelo ugodno. Telefon 041 245 054.
NA VOLKMERJEVI CESTI damo v najem opremljeno garsonjero. Telefon 031 230 506.
ODDAM V NAJEM prostore za trgovino ali obrtniško dejavnost, 85 m2, cena 290,00 evrov. Ivan Kme-tec, Špindlerjeva 8, Ptuj.
DVE NOVI pritlični stanovanji dvoinpolsobni - manjši, z dvema terasama, damo v najem, 4,5 km iz Ptuja, najemnina 250 evrov. Telefon 031 800 144.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
V SPOMIN
31. 8. sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi prijatelj
Boštjan Horvat
IZ SENČAKA
Zelo te pogrešamo!
Tvoji prijatelji
geacollege
GEA College - Center višjih šol
vabi k vpisu na višješolski program EKONOMIST
INFORMATIVNI DAN
v sredo, 08.09.2010 ob 17. uri na LU Ptuj, Mestn i trg 2, 2250 Ptuj
02/7492-158
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SIP
TV
RAZNO
NA POLI MARATONU je bil izgubljen digitalni fotoaparat. Najditelja prosimo, da nam ga vrne (vsaj spominsko kartico z 900 družinskimi fotografijami). Tel. 041 218 132.
SPORED ODDAJ
TOREK 7.9.
8.00 Folklorni večer na Destrniku 9.30 Polka in majolka 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 20.00 Oddaja Iz Občine Destrnlk 21.10 Glasbena oddaja 23.00 Vldeo strani
SREDA 8.9.
8.00 Hajdina - Odprtje vrtca 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Oddaja iz Občine Hajdina 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 9.9.
8.00 Seja sveta Občine Dornava 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Kronika Občine Dornava 21.30 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 10.9.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Oddaja iz Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Vldeo strani
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta
Jožefa Petroviča
IZ JEZOVE ULICE 2, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili pisno ali ustno sožalje.
Prav tako se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ptuj in Reanimacijskega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, govorniku gospodu Šeguli, patru Klemnu, Andreju in Pavlu, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, kolektivu Taluma Kidričevo, Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja Ptuj in sodelavcem Mladinske knjige. Vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, sin Branko s Polono, hčerka Jožica z možem Francem, vnuka Vojko in Maja ter sestra
Julijana z družino
Zdaj se spočij,
izmučeno srce,
zdaj se spočijte,
zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najdražjega moža, očeta, dedka, brata, strica in botra
Franca Svenška
IZ JUROVCEV 31
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in upokojencem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše, vsem nam pa izrekli sožalje in tola-žilne besede. Posebno hvala družini Auer iz Trnovca, ki nam je bila v pomoč in veliko podporo v najtežjih trenutkih, hvala g. patru Ferležu za opravljeno mašo, g. patru Petku za opravljen pogreb in molitve, hvala Ivanki Šel za molitve, pevcem za odpete pesmi, govorniku za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Kdor živi v spominih dragih, ni mrtev, ampak samo daleč vstran, mrtev je samo tisti, ki ga pozabijo. (Kant)
Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Martina Nemca
IZ DORNAVE 89
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam z besedami in dejanji lajšali te težke dni.
Posebna zahvala družini Ciglar iz Mezgovcev, družini Žgeč, Fabijan-Šegula, g. Vidoviču ter Mesariji Valenko, Dornava. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Topla zahvala velja PGD Dornava, RD Dornava, DU Dornava, sodelavkam Mercatorja, PE Rimska peč, sodelavcem Kopra Mlinotesta, ge. Veliko-nja in g. Vladu Zagoršku za besede slovesa, g. župnikoma za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: tvoji najdražji
RADIOPTUJ
89,8-98,2*10473 www.radio-ptuj.si
www.tednik.si
iiiHnniriijiMig
02/22 80 110
Moškanjci • Osmi kolesarski Poli maraton
Ko so leta 2002 Perutnina Ptuj, družba Di@log co in informacijska družba Radio-Te-dnik Ptuj prvič organizirali kolesarski Poli maraton, je na njem kolesarilo le okoli 700 udeležencev, z leti pa se je število udeležencev nenehno povečevalo in kmalu je to postal največji rekreativen kolesarski dogodek v Sloveniji. Letos je bilo kljub slabemu vremenu in dežju na kolesih okoli 5200 kolesarjev.
Prvi kolesarji so prispeli na letališče v Moškanjcih že pred deveto uro, ko jih je pozdravilo še sonce, nekaj po 10. uri se je pooblačilo in pričelo deževati, a je na srečo okoli pol enajste dež prenehal.
Po uvodnih formalnostih sta množico kolesarjev iz vse Slovenije pred startom nagovorila in pospremila varno na pot župan mestne občine Ptuj Štefan Celan, ki je tudi sam kolesaril, in predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser. Ob 11. uri pa je s pokom iz startne pištole dal znak za pričetek 62 km dolgega kolesarskega maxi Poli maratona Rene Glavnik, predsednik kolesarskega društva Perutnine Ptuj. Slabe pol ure za tem so startali udeleženci mini kolesarskega Poli maratona, ki so se podali na 30 km dolgo pot po slikovitih Slovenskih goricah, čisto na koncu pa so se na triki-lometrsko Poli snack kolesarsko preizkušnjo po Moškanjcih v spremstvu Juhija in slončka ter svojih staršev podali tudi najmlajši kolesarčki.
Ko so se okoli poldneva pri-
čeli vračati na cilj prvi odrasli udeleženci, so bili premočeni do kosti, saj jih je na destrniškem klancu spet zajela ploha, sicer pa so vsi po vrsti dosegli glavni cilj Poli maratona; sedli so na kolo, prevozili eno izmed treh krožnih poti ter s tem storili nekaj dobrega tudi za svoje zdravje in telo. Še posebej pomembno sporočilo so organizatorji predali najmlajšim udeležencem, da je kolesarjenje prijetno in zdravo, predstavili pa so jim tudi pravila varne vožnje.
Od jutranjih do poznih popoldanskih ur sta celotno prireditve povezovala Natalija Škrlec in Marjan Nahberger z Radia Ptuj, poseben vtis pa sta med udeleženci pustila tudi najmlajši in najstarejši kolesarski par: najmlajši kolesar, ki je prevozil 3-kilometrsko Poli snack progo, je bil 3-letni Anej Brus, najmlajša kolesarka pa komaj leto dni stara Neža Hren. Vso spoštovanje gre tudi najstarejši kolesarki, 82-letni Nežki Medved, ki je bila do sedaj na vseh osmih Poli maratonih, in najstarejšemu kolesarju Janezu Horvatu, ki jih šteje kar 91. Najštevilčnejša je bila ponovno skupina podjetja Talum iz Kidričevega, v kateri je bilo kar 745 kolesarjev. Na drugem mestu je bila skupina Sindikata vzgoje in izobraževanje Slovenije z 264 kolesarji, tretja pa skupina Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev z 92 člani. Najštevilčnejša je bila družina Šalamun s trinajstimi, druga družina Gaiser s sedmimi, tretja pa družina Travnikar s šestimi člani, nagrado za posebne dosežke pa je prejela skupina Rovtarji iz Škofje Loke, ki je kole-
sarila na starodobnih kolesih in v starodobnih oblačilih.
Naj dodamo, da je bila v pred-prijavah startnina za odrasle 15 za otroke pa 9 evrov, na dan prireditve pa za odrasle 18, za otroke pa 12 evrov. Vsak udeleženec je za to prejel spominsko kovinsko medaljo, ki so jih v Mariborski livarni izdelali kar celo tono, odrasli so prejeli še nahrbtnik,
otroci varnostni brezrokavnik, zagotovljeni pa so bili osvežilni napitki med potjo in obilna malica s pijačo po končanem maratonu, deležni pa so bili še nekaj drugih ugodnosti. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za kolesarski servis, za spremna vozila na trasi ter za spremstvo zdravniške ekipe, ki je imela kar nekaj dela zaradi padcev po spolzki cesti, vendar hujših poškodb na srečo ni bilo. Po prihodu na cilj so za utrujene ude poskrbeli hladilni geli, dokaj pester pa je bil tudi spremljevalni program za otroke.
Vsekakor pa Poli maraton ni samo izjemen kolesarski, ampak
predvsem tudi množičen družabni dogodek, kjer kolesarji vseh starosti uživajo v kilometrih užitkov in druženju, pa tudi v izvrstni kulinariki, za katero so poskrbeli organizatorji. Letošnji Poli maraton je bil posebej pester za najmlajše, saj so organizatorji pripravili tudi pester animacijski program za otroke na temo »Varni v prometu«. In še to, mnogi udeleženci so se iz prestolnice pripeljali s posebnim vlakom Slovenskih železnic, Cita-dela, ki so mu priključili poseben vagon za kolesa, vlak pa je samo za to priložnost ustavil tudi v Mo-škanjcih.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Sandra Skok, Žeta-le 31 c - deklica Anamarija; Monika Jaklin, Rabelčja vas 23 f, Ptuj - deček Tinej; Lidija Budja, Kokolajnščak 4, Sveti Jurij ob Ščavnici - deklica Jerneja; Marija Stojnšek, Ce-rovec pod Bočem 56, Rogaška Slatina - deček Simon; Klavdija Krajnc, Hrastovec 80 b, Zavrč - deček Filip; Janja Kerle, Kopališka ul. 19, Kidričevo - deklica Ela; Lucija Lah, Gomilšakova ul. 12, Ptuj
-	deček Dominik; Darja Kora-žija, Stoperce 42, Majšperk -deček Marko; Sabina Gomzi, Negova 60, Spodnji Ivanjci
-	deček Patrik; Aleksandra Čurin, Placar 52, Destrnik
-	deček Samuel; Mateja Fe-renčič, Mezgovci 12 a, Sveti Tomaž - deček Anej; Helena Malinger, Lancova vas 69, Videm pri Ptuju - deček Žan; Anna Permužič, Drakšl 10, Velika Nedelja - deček Kevin; Karolina Paluc, Ulica Heroja Lacka 1, Ptuj - deček Tjan; Katja Bezjak, Placerovci 5 a, Gorišnica - deček Vid; Vesna Plohl, Bukovci 84 b, Markovci
-	deklica Hana; Rebeka Re-pič, Cvetkov trg 3, Ptuj - deklica Eva; Manuela Fekonja, Segovci 38, Apače - deklica Mija; Gabriela Kace, Strmec pri Svetem Florijanu 7, Rogatec - deček Niko; Andreja Rojs, Ulica Rose Luxemburg 33, Maribor - deklica Vita. Umrli so: Janez Kozel, Bela-všek 17, rojen 1928 - umrl 24. avgusta 2010; Franc Vojsk, Mestni Vrh 3, Ptuj, rojen 1939 - umrl 25. avgusta 2010; Terezija Kozoderc, Spodnja Hajdina 65, rojena 1919 - umrla 23. avgusta 2010; Terezija Rajh, rojena Ožbolt, Ivanjkovci 36, rojena 1930 - umrla 25. avgusta 2010; Angela Kaučič, rojena Horvat, Juršinci 11, rojena 1927 - umrla 28. avgusta 2010; Marija Vesenjak, rojena Vesenjak, Korenjak 35, rojena 1923 - umrla 28. avgusta 2010; Ljudmila Lovrec, rojena Šprinzer, Rjavci 35, rojena 1936 - umrla 29. avgusta 2010; Monika Kolar, rojena Kodrin, Brezovec pri polju 36, rojena 1945 - umrla 25. avgusta 2010; Marija Kokol, rojena Grabar, Krčevina pri Vurbergu 95, rojena 1924 -umrla 1. septembra 2010. Poroke - Ptuj: Daniel Jan-žekovič, Polenci 11, in Lidija Kvar, Stojnci 85 b; Robert Wolf, Slovenja vas 45 a, in Romana Pulko, Slovenja vas 45 a; Mladen Gaiser, Rotman 36, in Darja Škvaric, Marko-vičeva ul. 13, Maribor. Slavko Meznarič, Stojnci 20 c, in Špela Rižnar, Formin 31 a. Poroka - Ormož: Anton Horvat, Sveti Tomaž 30, 2258 Sveti Tomaž, in Brigita Šuen, Sveti Tomaž 30 b, 2258 Sveti Tomaž,
Danes bo pretežno oblačno. Zjutraj in sprva dopoldne bo ponekod rahlo deževalo, Čez dan bo suho vreme, popoldne bo v zahodnih krajih spet pričelo deževati, V vzhodni Sloveniji bo pihal južni veter, Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, ob morju 14, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do okoli 21 stopinj C,
V sredo bo oblačno, občasno bo deževalo, Padavine bodo pogostejše in močnejše v zahodni Sloveniji, Vmes bodo tudi krajevne nevihte,
Napoved vremena za Slovenijo
Kljub dežju na kolesih 5200 rekreativcev
Letališče v Moškanjcih je bilo minulo soboto, 4. septembra, prizorišče 8. kolesarskega Maratona, ki je kljub občasnemu dežju spravil na kolesa okoli 5200 udeležencev iz vse Slovenije; najmlajša je bila stara šele leto dni, najstarejši pa kar 91 let.
Foto: M. Ozmec
O izjemni množičnosti prireditve priča posnetek tik pred startom, ko se je ob letališču v Moškanjcih gnetla nepregledna množica kolesarjev.
Foto: M. Ozmec
Na svojo Poli snack kolesarsko preizkušnjo se je v spremstvu Juhija in slončka podala tudi množica najmlajših.
Foto: M. Ozmec
Najštevilčnejša je bila letos družina Šalamun, v kateri je kolesarilo kar trinajst družinskih članov.
Foto: M. Ozmec
Nagrado za posebne dosežke je prejela skupina Rovtarji iz Škofje Loke, ki je kolesarila v starodobnih oblačilih in na starodobnih kolesih.