NOVOTEHNJ i 1 ■■IZREDNI POPUST«l ZA VOZILA CIMOS - CITROEN NOVO MESTO. PARTIZANSKA 2, tel.: (068)28-066 EEnnuia imummim oc |w Ui >0 »muna LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST BsasjHSUSi U) DOLENJSKI LIST DOIJNJSKI LIST V RIBNICI ZA DRŽAVNI POKAL V SHOW DANCEU RIBNICA - V soboto dopoldan se bo v športnem centra v Ribnici pričelo tekmovanje za državni pokal v shovv danceu. Tekmovanje bo potekalo ves dan, pomerili pa sc bodo posamezniki in plesne skupine v različnih starostnih kategorijah. Med približno 300 nastopajočimi bodo tudi člani skupine Plesne šole Urška, ki so svetovni prvaki v članski kategoriji. SKD DALI BEGUNSKEMU CENTRU 100.000 ŠILINGOV TREBNJE - Prejšnji teden v sredo sta v imenu predsednika slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta člana volilnega štaba SKD dr. Borut Sommeregger in Primož Bulc prhala vodji begunskega centra na Čatežu Pavlini Hrovat ček v višini 100.000 avstrijskih šilingov. Begunski center Čatež v občini Trebnje vodi Rdeči križ Slovenije in sodi po mnenju strokovnjakov med najbolj urejene in vzorno vodene tovrstne institucije. v SOBOTO demokrati NA VINICI VINICA - V soboto, 16. januarja, bodo štirje poslanci Demokratske stranke, med njimi _tudi predsednik stranke in notranji minister Igor Bavčar, obiskali Črnomaljsko občino. Najprej bo v hotelu Lahinja pogo-vor z ožjim občinskim vodstvom, ob 14. uri pa bo na Vinici srečanje m pogovor z vaščani tamkajšnjih vasi o življenjskih problemih najjužnejšega obmejnega predela Slovenije. Vabljeni! Sistem ogrevanja v hudem mrazu močno poškodovan Brežiška Adria brez de-narja za vzdrževanje BREŽICE — Sekretariat za gospodarski razvoj občine Brežice je dva dni pred novim letom sklical sestanek zaradi nekdanjega obrata Adrie v Brežicah, vendar se ga niti predstavniki Sklada za razvoj republike Slovenije ne Adrie iz Novega mesta in ne Toma z Mirne niso udeležili. Sklic so ponovili v sredo, 6. januarja, ko je bila udeležba na sestanku nekaj boljša. Prišla sta predstavnik Adrie Caravana in namestnik direktorja Toma, predstavnikov sklada za razvoj pa ni bilo, zato tudi razgovori niso mogli biti preveč plodni. Brežičani pričakujejo, da bo sklad kot upravitelj družbenega premoženja enako poskrbel za vse delavce, ki so zaposleni v Adrii. Dejansko pa seje zgodilo, daje Adria svoj dolg mirnskemu Tomu poravnala z brežiškim obratom in se tako znebila delavcev. Ker pogodba še ni veljavna, so delavci še vedno uradno zaposleni pri Adrii in tam prejemajo tudi plače. Lastnik Adrie pa je jx> novem sklad za razvoj. Tako so ti delavci od vseh in od nobenega hkrati. V splošni gospodarski stiski nikomur ni mar kolektiva s komaj 1/4 zaposlenimi, saj morajo reševati gigante, iz katerih grozijo usodni socialni nemiri. Ker se tudi vse vpletene strani nikakor ne morejo do-govoriti, kaj bi s tovarno in delavci, je brežiški obrat nedavno ostal brez nujnih sredstev za vzdrževanje. Ostal je brez goriva za kurjavo, kar je ob izredno nizkih temperaturah povzročilo veliko materialno škodo na sistemu ogrevanja. Kdo in kdaj bo poskrbel, da bo v obratu stekla proizvodnja, delavci pa bodo plačani, še vedno ni jasno. Izvršni svet se strinja s tem, da bi proizvodnjo podprlo ministrstvo za delo s sredstvi za nova delovna mesta. Opozarjajo pa, da naj ministrstvo pri tem ne izkorišča razpolož-jive vsote za nova delovna mesta, ki je na voljo občini Brežice. _______ B. D.-G. Vaščani zaprli odlagališče smeti v Posavju senca ZaSKiDIJcIlOSlI zaradi grožnje Napoved jugovojske Vranovičani so, sklicujoč se na zapisnik, ki so ga podpisali skupaj s predstavniki __________Komunale in občine, zaprli deponijo komunalnih odpadkov ČRNOMELJ — V ponedeljek, 4. januarja, ob 7. uri zjutraj so prebivalci Vranovičev zaprli dovoz na črnomaljsko občinsko odlagališče komunalnih odpadkov, ki je približno kilometer oddaljeno od Vranovičev. Ves pretekli teden so podnevi in ponoči varovali vhod na smetišče, ki so ga zaprli tudi z bodečo žico in kontejneijem. Vztrajali so celo takrat, ko je bila v Črnomlju najnižja temperatura v Sloveniji, in sicer kar 23 stop. Celzija pod ničlo. Ogenj, ob katerem so se greli, ves teden ni ugasnil. Vranovičani v podporo svoji odločitvi radi pokažejo zapisnik o reševanju problematike vranoviške deponije, ki so ga 28. marca 1991 podpisali predstavniki vasi Vranoviči in Zastava, skupščine občine in Komunale. V njem je med drugim zapisano, da »prebivalci Vranovičev in Zastave v načelu ne sprejemajo širitve deponije na novo lokacijo v bližini obstoječe, saj menijo, daje lokacija neprimerna in pomeni breme navedenemu območju. Kljub temu pa, upoštevajoč stanje in težave pri lociranju in usposobitvi nove deponije, ki naj bi bila predvidoma v kanižarski kadu-nji, sprejemajo nakazane rešitve nadaljnjega deponiranja na novi lokaciji na Vranovičih, a začasno in najdlje do konca leta 1992«. Vaščani zatijujejo, da cenijo svoje podpise v tem zapisniku, zato tudi ne priznavajo nikakršnega odstopanja od omenjene letnice in zagotavljajo, da bodo vztrajali do konca. Konec zapore BRITANSKA VLADA BO POMAGALA BEGUNCEM NA ČATEŽU LJUBLJANA - Pred dnevi so predstavniki britanske vlade sporočili, da bodo od 15. januarja naprej pokrivali stroške oskrbe beguncev v begunskem zbirnem centru na Čatežu. Britanska delegacija si jc center na Čatežu ogledala že v septembra, odločitev o pokrivanju vseh tekočih stroškov v centra, pa so sporočili pred kratkim. >* , Predsodki še živijo Res, lepo je biti Slovenec, toda težko, to Zlobčevo misel potrjuje tudi povolilni čas in naporno ter predolgotrajno sestavljanje nove vlade. Mandatar dr. Ja/Tez Drnovšek ne rešuje le formule z mnogimi neznankami, ampak se bojuje tudi s predsodki, za katere smo po triletni šolski dobi demokracije ze lahko upali, da so vsaj za silo izkoreninjeni. Volilni rezultat je tak, da nobena stranka sama ne more vladati in daj ih trdno koalicijo lahko sestavi le več kot pol skupaj. Drugače rečeno, volilci smo politične stranke “obsodili na sodelovanje, če jim je to prav ali ne. Pa vendar si nekatere med njimi, zlasti SKD in SLS, torej stranki desnice, upala postavljali vprašaj nad izbiro volilcev in a priori odbijati sodelovanje z legitimno izvoljenimi strankami levega krila, češ da bi bila v tem primeru demokracija v nevarnosti, torej nista levica in desnica enakopravni politični opciji' Ali iz grščine izvedena beseda demokracija (demos - ljudstvo, kratein - vladati) ne pomeni več vladavine ljudstva? Argument, da so v strankah Združene liste in Liberalno demokratske stranke nekdanji komunisti je ure bolj trhel. Prvič, le stranke nimajo nikakršnega totalitarnega programa in so svojo demokratično naravnanost že dokazale, in drugič, nekdanji komunisti so v vseh slovenskih strankah, celo v vodstvih jih lahko naštejemo. Vendar ni potrebno, kot ni potrebno priliti niti kapljice olja na očitno še ne pogasli ogenj starih zamer in ideoloških delitev, da ne rečemo sovraštva. S parlamentarno demokracijo in svobodnimi volitvami smo dobili meha-nizem za uveljavitev svobodne in demokratične družbe; stranke in strankarski voditelji j>a so dolžni to spoštovati, še posebej zdaj, ko smo v stistki in ko moramo stopiti vkuj), ne pa drug drugega izključevati. MARJAN LEGAN mmmmmmmaamm di malomarnosti vodstva ostal brez slovenskega državljanstva, delovne vize in brez dela. To in pa svarilo, da se utegne kaj podobnega primeriti še komu, je sporočal tudi poseben listič, ki so ga dobili sprevodniki in drugi delavci na železnici. Listič je pozival na solidarnostni štrajk z Bosančičem v ponedeljek ob tretji uri zjutraj, ki bi blokiral ves železniški promet. Potem je bil dosežen dogovor o ponedeljkovem pogovoru v Ljubljani, da bi razčistili očitano. Dejstva so taka, da je Rajko Bosan-čič, ki živi v Sloveniji že dobrih 22 let, zamudil redni zakonski rok za vložitev prošnje za pridpbitev slovenskega državljanstva, 27. december 1991. Oddal • Kakorkoli že, železničarsko vodstvo ni moglo drugega kot ugdtoviti, da Rajko Bosančič, pa naj bo to še tako žalostno in hudo, nima več pogojev — ne zaradi srbskega porekla, kot naj bi se širilo — .da bi bil še zaposlen v slovenskem Železniškem gospodarstvu. Izdan mu je bil tak sklep, ki so ga po pritožbi potrdili tudi na drugi stopnji v Ljubljani. Če mu bo uspelo pridobiti slovensko državljanstvo po 10. členu, pravijo na Železnici, bo lahko spet prosil za delo. Ali ga bo dobil, je drugo vprašanje. Znano je, da ima ŽG precej odvečne delovne sile, zaradi česar kakšne množičnejše solidarnosti, vsaj javno izražene s stavko, niti ni mogel pričakovati. jo je šele lanskega oktobra, vlogo za delovno vizo po zakonu o zaposlovanju tujcev pa šele 19. oktobra, 4 dni po izteku roka. Vodstvo odklanja očitke o odgovornosti za to zamudo, češ daje kmalu po izdaji zakona o zaposlovanju Ob požaru v Novolesu škode za 24 milijonov Zgorelo montažno po-slopje z vso opremo STRAŽA — Ogromna, kar na 24 milijonov tolarjev ocenjena je škoda, nastala v požaru, do katerega je prišlo v nedeljo, 10. januarja, okoli 7. ure v Straškem Novolesu. Preiskovalcem do zaključka redakcije ni uspelo odgovoriti na vprašanje, kaj je bilo vzrok požara, zato pa so znane posledice. Ogenj je popolnoma uničil celotno montažno poslopje, namenjeno oblazinjenju pohištva. Tako je zgorelo tudi pet šivalnih strojev, več strojev za obrez lesa, pet krojil-nih miz, stroj za obrobljanje, stroj za izdelavo gumbov, štiri električne škarje, plinski štedilnik, dva hladilnika, dva bojleija, 750 metrov nerazrezanega in kakih 250 metrov tazrezanega blaga. Z ognjem so ob pomoči novoleške gasilske ekipe opravili novomeški poklicni gasilci. m*—m deponije pa bo zanje takrat, ko bodo odgovorni pred vhodom na odlagališče odpadkov napisali in podpisali sklep o tem, da na vranoviško deponijo ne bodo več vozili smeti. Menijo, da so bili že dovolj oj>eharjeni, tudi zato, ker so na javnem tožilstvu zvedeli, da je bil za omenjeno odlagališče izdan nalog-, da morajo z njega odstaniti PCB, kije prišel iz semiške Iskre, a to ni bilo storjeno. Črnomaljski izvršni svet se je zaradi zapore odlagališča v sredo pretekli teden sestal na izredni seji. Povabil je tudi predstavnike krajanov, ki pa se sestanka niso udeležili, saj pravijo, da se na občinski upravi nimajo več o čem dogovarjati. Prav tako so zavrnili zapisnik s sklepi z omenjene seje, ki sta jim ga prinesla občinski kurir in predstavnik Komunale in v katerem je med drugim zapisano tudi, da se je IS pripravljen dogovarjati se z Vranovičani, a le v prostorih skupščine občine. In kaj so ugotovili v izvršnem svetu? Daje vranoviš-ka deponija legalna, saj zanjo obstajajo vsi potrebni uradni dokumenti, pritožbe krajanov pri pristojnih republiških upravnih organih pa so bile zavrnjene. IS je tudi ugotovil, da pooblaščeni komunalni organizaciji ni dopustno preprečiti dostop do deponije in odlaganje odpadkov, ki jih povzroča polovica prebivalcev občine. Krajani s svojim početjem kršijo določila odloka o ravnanju z odpadki in odloka o lokacijskem načrtu za sanacijo in razširitev deponije, torej aktov, ki jih je sprejela (Nadaljevanje na 2. strani) KRŠKO — Vodstva vseh treh posavskih občin so naslovila na Janeza Janšo, slovenskega ministra za obrambo, poseben dopis, v katerem ga prosijo za stališče glede vojaških groženj o napadu na krško jedrsko elektrarno. Posavske občine so ministru pisale potem, ko je Delo 7. januarja posredovalo javnosti intervju z generalmajoijem Mo-mirom Maličem, komandantom banja-luškega korpusa v t. i. Republiki Srbski Krajini. Delo povzema intervju po rimskem tedniku Panorama. Malič je v intervjuju, ki gaje dal v Banjaluki, zagrozil z možnostjo bombardiranja jedrske elektrane v, Krškem. Za ta korak bi se po Maličevih besedah armada mogoče odločila v primeru zahodne vojaške intervencije v Bosni in Hercegovini. Visoki predstavniki posavskih občin, ki so obrambnemu ministru poslali pismo takoj po objavi intervjuja, so izrazili zaskrbljenost zaradi takih izjav enega poveljnikov jugovojske. SUSUO SE HRASTI POSAVJE - Hrast v Krakovskem gozdu sc suši, zato so ga prisiljuj sekati. Gozdarski inšpektor je na 7o hudo težavo opozoril pristojno ministrstvo, imeli pa so prilrižnosl, da so skrb vzbujajoče stanje pokazali tudi Jožetu Protnerju, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ......**»»»*«*.»« VZTRAJALI PONOČI IN PODNEVI — Predstavniki 104 prebivalcev Vrano vičev so takole dan in noč pazili, da ne bi na občinsko odlagališče odpadkov nedaleč od njihove vasi pripeljali smeti Mnogi med njimi so si v službi vzeli celo dopust. Po tednu dni zapore so biti precej razočarani, ker ni bilo k njim nobenega predsta vnika občinske oblasti. Po njiho vem mnenju jih je bilo sram priti pred volilce. (Foto: M.B.-J.) Po odpustu grožnja s stavko Ker nima državljanstva in delovne vize, je novomeški železničarski delavec ostal ____________brez dela in grozil s stavko — Vodstvo odklanja krivdo_____________ NOV O MESTO — Včeraj verjetno ni bilo najprej že za ponedeljek napovedane, pa potem na sredo prestavljene stavke sprevodnikov in šc nekaterih drugih delavcev Železniškega gospodarstva v Novem mestu. Na ponedeljkovem pogovoru vodstva novomeških in slovenskih železnic je bilo namreč ugotovljeno, da so bili vsi postopki v ŽG, po katerih je strojevodja Rajko Bosančič z 12. januarjem letos izgubil delo — to naj bi bil tudi razlog stavke — vodeni pravilno. Z napovedano stavko je bilo železničarsko vodstvo v Novem mestu seznanjeno že v petek dopoldne. Do nje naj bi prišlo, češ daje Rajko Bosančič zara- tujcev med delavce razdelilo fotokopije najbolj pomembnih delov zakona. Poleg tega so vsi delavci, ki jih je to zadevalo, prav dobro vedeli, da vložena prošnja za državljanstvo ni dovolj, da ne bi bilo treba prositi za delovno vizo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ ! I //////////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem,listu * na 3. strani: • Veliko trhlega v zadrugi in HKS na 4. strani: • Grobcv je samo še za trli na 6. strani: • Sevniški Lisci pokradli kap na 8. strani: CJA \ • Rezervoar z najlepšim pogli na 9. strani: • Premalo cenjeni ljudski običaji na 10. strani: • Je uglajen topliški podjetnik golj na 11. strani: • Ni vseeno, kakšen stopiš prod Ij na 1Q. strani: • Znani po siru in čokoladi na 17. strani: ” • Zdravljenje Kettejevega drevoreda Jfik Jr ! Do konca tedna se bo nadaljevalo suho in razmeroma toplo vreme. GREMO SMUČA T NA DOLENJSKO! — Sneg, ta nepridiprav, je obšel gorenjska smučišča in namesto njih obdaril Dolenjce. V Smučarskem centru Rog v Črmošnjicah somu zato h valežni Njiho ve vlečnice nemoteno obratujejo že cel mesec, tako da Gače niso več priljubljene samo med Dolenjci in Belokranjci V soboto in nedeljo je v sončnem vremenu smučalo dva tisoč ljudi Dobro obiskane so bile tudi tekaške proge, poleg tega pa so mnogi samo uživali na snegu in svežem zraku. Poleg domačih avtomobilovje bilo na parkirišču še največ takih z ljubljansko registracijo pa tudi s krško, zagrebško, karlovško in reško. (Foto: B. D.-G.) Novoles iz sanacije v razvoj Dolgove iz prisilne poravnave so s pogodbami prenesli naprej — Tekoče poslo-vanje uspešno — Letos 70 do 80 milijonov mark realizacije STRAŽA — Novoles, s 1400 zaposlenimi med največjimi novomeškimi podjetji, bo lanskoletno poslovanje zaključil s tako imenovano pozitivno ničlo. V lanskem letuje imel sistem Novoles za okoli 60 milijonov nemških mark realizacije. »Januarja se za Novoles končuje pomembno obdobje,« pravi direktor Milan Bajželj. V tem mesecu naj bi namreč zapadlo za 14 milijonov mark prisilnih poravnav. »V tem času smo opravili za Novoles dve zelo pomembni stvari,« je povedal Bajželj. S tem misli na to, da vse tovarne v sistemu Novoles ves čas delajo, čeprav vse še niso povsem stabilne in imata dve manjšo tekočo izgubo. Druga stvar pa je, da so se z upniki pogodili in so kar 92 odst. tistih dolgov iz prisilne poravnave, ki bi zapadli v tem mesecu, s pogodbami prenesli v prihodnost. »Če se ne bi tako do- »Celulozo« bodo znova spravili v tek Po skoraj 3—tedenski prekinitvi Vidmovaeno-ta spet obratuje KRŠKO — V teh dneh v Vid-movem obratu Celuloza pripravljajo vse potrebno za zagon strojev, potem ko je bila proizvodnja zaustavljena od 21. decembra lani do 10. januarja. Za ponovno obratovanje so se odločili, ko so dobili zagotovila, da bosta oba lastnika podjetja dala potreben denar za zagon. Proizvodnjo so ustavili tudi zato, ker tuji papirničarji kupujejo manj celuloze, ker so že daljši čas v krizi. »Celuloza« v Vidmu se srečuje z velikimi problemi, ki jih povzroča zlasti pomanjkanje lesa. Deloji otežuje tudi dejstvo, da ima na voljo neustrezen les. Tovarna bi glede na iskano vrsto celuloze potrebovala več bukovega lesa kot smrekovega, vendar ima na voljo več smekove-ga. Bukve je na slovenskem trgu razmeroma malo, iz Hrvaške je skoraj ne dobivajo več. Večji del tega lesa zato krški celulozarji uvažajo iz »prave« tujine in s tem si povečujejo stroške. Najbrž bodo tudi v prihodnje prisiljeni ravnati enako, ker jih v to sili tržišče. Najbolje se namreč prodaja — tako doma kot na tujem — bukova kratkovlakna-ta celuloza. govorili, bi se Novoles ustavil,« je prepričan direktor. Vendar tudi za naprej ne bo lahko. Splošne razmere so slabe, devizni tečaj je po njihovem za 20 odst. podcenjen, kar Novolesu kot velikemu izvozniku jemlje ogromno denarja; obresti za posojila so previsoke in država je izredno draga. Ob tem pa tudi znotraj Novolesa še ni vse tako, kot bi si želeli. Čeprav so v zadnjem času dobili nekaj mladih, sposobnih in prodornih strokovnjakov, tega kadra še vedno nimajo dovolj. Jasno jim je, se mora Novoles globalno preobraziti, če hoče postati mednarodno konkurenčen. Kot rečeno, bo Novoles kot sistem poslovno leto zaključil okoli ničle. Krovno podjetje bo sicer imelo izgubo, a je obvladljiva, pomembno pa je predvsem, kako poslujejo podjetja v sistemu. In prav poslovanje podjetij daje upanje za prihodnost Novolesa. Pet podjetij posluje z dobičkom, tri so na meji rentabilnosti, dve pa delata z manjšo izgubo. O poslovanju v lanskem letu pravijo, da z rezultatom kot poslovneži nikakor ne morejo biti zadovoljni, a če gledajo, kako se godi nekaterim drugim podjetjem v Novem mestu, bi lahko vriskali od veselja. In prav tako, če pogledajo, kakšno je bilo stanje sredi leta 1991, ko so imeli kar za 24 milijonov mark izgub. Upoštevati je treba tudi, da so lani samo za obresti za premoščanje SKLAD ZA POMOČ ŽRTVAM AGRESIJE NA SLOVENIJO LJUBLJANA - 11. januarja je minister za obrambo Janez Janša sprejel na pogovor vdove pripadnikov Teritorialne obrambe, ki so padli v za samostojno Slovenijo. Mini- so padli v vojni stru so se zahvalile za dosedanjo skrb in pomoč ter ga hkrati seznanile s težavami, ki jih pestijo v vsakodnevnem življenju. Minister Janša jim je zagotovil, da si bosta ministrstvo za obrambo in on sam še naprej prizadevala za omilitev njihovih težav. V ta namen ministrstvo za obrambo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in nekaterimi podjetji pripravlja ustanovitev Sklada za pomoč žrtvam vojaške agresije na Republiko Slovenijo v |ctu 1991, katerega glavni namen bo pomoč otrokom padlih pripadnikov Teritorialne obrambe. Spomin in opomin Sporočilo Dražgoš -Milan Kučan tudi o oblikovanju koalicije LJUBLJANA - Te dni sc jc izteklo 51 let od dražgoške bitke, v kateri je nekaj desetin borcev Cankarjevega bataljona v hudi zimi tri dni branilo svoje položaje pred jurišnimi naleti Nemcev v omenjeni gorenjski hribovski vasici. Dražgoše in vstaja Gorenjcev sredi Evrope pod oblastjo Nemcev v začetku leta 1942, ko razplet druge svetovne vojne še zdaleč ni bil na obzorju, je dogodek brez primere tako blizu osrčja nemškega rcicha. Le po epilogu, pobijanju civilnega prebivalstva in požigu celotne vasi -hiš, šole, cerkve in drugih zgradb - spominjajo Dražgoše na češke Lidicc, ki so doživele podobno usodo nekaj mesecev kasneje. Začetki odporniškega gibanja so nacistične okupatorje prisilili, da so genocidni načrt izseljevanja Slovencev iz Gorenjske, Štajerske in Mežiške kotline upočasnili in celo odložili. Himmlcrjcv “Gcncralplan Ost” jc namreč predvideval izgon 31 milijonov (predvsem) Slovanov iz sedanje vzhodne Evrope za Ural in naselitev okoli 10 milijonov Germanov na izpraznjena ozemlja. Vendar jc ta namera na Gorenjskem sprožila vstajo v Poljanski in Selški dolini, Bohinjskem kotu in drugod. Spopad Cankarjevega bataljona z nemško policijo v Rovtu pod Blegošem 12. decembra 1941, ki jc bil uvod v Dražgoško bitko, jc po oceni zgodovinarja dr. Toneta Ferenca, povzročil Nemcem “največjo vojaško izgubo na enem mestu, v enem dnevu leta 1941 - na celotnem Balkanu”. Dražgoška bitka pa je v tistem času pomenila največji vojaški dogodek v evropskem odporniškem gibanju na interesnem območju nemškega rajha ter odločilno vplivala na odložitev formalnopravne priključitve zasedenih slovenskih pokrajin k nemškemu rajhu. To jc odložilo tudi vpoklice Gorenjcev v nemško vojsko do jeseni 1942, s čimer se jc ohranilo veliko človeških življenj. Dražgoška bitka pred 51 leti živi in ostaja v zavesti slovenskega naroda kot eno njegovih odločilnih dejanj v boju za preživetje in obstoj. Da gre za dejanje, na katero so zlasti Gorenjci upravičeno ponosni, potrjuje tudi množična udeležba ljudi na vsakoletnih spominskih prireditvah v Dražgošah. Letos jih je bilo kar 36 s skupnim naslovom “Po stezah partizanske Jelovice”; na osrednji, v nedeljo 10. januarja, pa jc v počastitev obletnice dražgoške bitke govoril Milan Kučan. Poudaril je: - Ljudje so z volitvami pokazali svojo temeljito presojo in so izraz njihove legitimne volje. Namesto razpravljanja o tem, ali jc slovenski politični prostor uravnotežen z vidika ambicij te ali one stranke, bi bilo smotrneje zagotavljati, da bo v parlamentu in v vladi politična moč razporejena ustrezno tej legitimni, na volitvah izkazani volji in pričakovanjem ljudi. Tej volji in bistvu sodobne družbene ureditve vsekakor najbolj ustreza sodelovanje vseh parlamentarnih strank, posebej največjih, pri določanju smeri reševanja za državo in narod najbolj pomembnih vprašanj in skupno prevzemanje odgovornosti za to rešitev. Izključevanje kogarkoli namesto nujnega sodelovanja, sklicevanje na posebno vlogo in odgovornost enih namesto enakopravnega sodelovanja, obsojanje in izločevanje drugih mimo volje volilcev je znak politične nezrelosti in nerazumevanja veličine in teže naloge, pred katero stojimo kot narod in družba. VINKO BLATNIK dolgov plačali 5 milijonov tolarjev. Tu so še veliki stroški za odvečne delavce in še kaj bi se našlo. To leto je tudi prehodno obdobje iz sanacije v razvoj, v katerem začenjajo projekt nove poslovne strategije sistema Novoles. Ena pomembnejših nalog, ki jih čaka letos, je lastninsko preobliko- • V prvi polovici leta 1993 bodo v Novolesu še v veljavi nekatere krizne oblike vodenja in upravljanja podjetja, toliko časa, da bodo vsa podjetja v sistemu ustvaijala dobiček. Novoles naj bi letos naredil za 75 do 80 milijonov mark izdelkov, od tega naj bi jih blizu 80 odst. izvozili. Večino izvoza, kar 80 odst., pa bodo izpeljali prek svoje mreže, in to v številne zahodnoevropske države in v Ameriko. Za njihovo izvozno strategijo je značilna precejšnja razpršenost, saj v nobeno od držav, v katere izvažajo, ne bodo skupaj izvozili več kot petino celotnega izvoza, kar seveda zmanjšuje tveganje in odvisnost od enega prevelikega trga. vanje. »Seveda se zavedamo, da bo ves naš trud na teh področjih zaman, če ne bomo mednarodno uspešni in konkurenčni. Za to pa morajo biti podjetja v sistemu Novoles v povprečju za 20 do 30 odst. bolj učinkovita, kot sosedaj, ali drugače povedano: vsak zaposleni v Novolesu mora na leto ustvariti za 80.000 mark,« je komačal direktor Bajželj. A. BARTELJ Zahvala za pomoč RK Slovenije v minulem letu LJUBLJANA — Leto, kije bilo za nami, ni bilo lahko. Tako v svetu kot v naši državi so bile žal razmere takšne, da je bilo potrebno veliko pomagati. V Sloveniji smo vzorno skrbeli za nad 170.000 beguncev iz Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Še vedno jih je pri nas nad 75.000. Skrb za njihovo namestitev, preskrbo, izobraževanje, zdravstvo in kulturno življenje zahteva veliko denarja, razumevanja, solidarnosti, podpore in potrpljenja. Posebno ob težkih gospodarskih razmerah, 110.000 brezposelnih, 40.000 socialno ogroženih Slovenskih družinah. V Rdečem križu Slovenije smo se trudili, da bi pomagali vsem. Čeprav smo bili deležni tudi mednarodne pomoči, je vendarle glavno breme nosila naša država in naši ljudje. Za zagotovitev potrebne količine krvi smo motivirali 110.000 krvodajalcev. Poskrbeli smo tudi za bolne, invalide in otroke ter druge, ki so potrebni pomoči. Brez velike solidarnosti in razumevanja vseh Slovencev ne bi bila naša pomoč tako uspešna. Vsem državnim institucijam, vladnim in nevladnim organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki so darovali denar ali kaj drugega, si vzeli čas, da bi razumeli težave drugih, se iskreno zahvaljujemo. KRVODAJALSKI AKCIJI ČRNOMELJ - Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira redno republiško krvodajalsko akcijo, in sicer v sredo, 20. januarja, od 7. do 12. ure v zdravstveni postaji na Vinici. Dan pozneje, 21. janu-nl 7. do bo od do 13. ure arja, pa krvodajalska akcija v centru srednjih šol v Črnomlju. Prodaja vojaških stanovanj ______Rok je stekel_____ LJUBLJANA — V petek, 8. januarja, je pričel teči dveletni rok, v katerem je moč vložiti zahtevo za odkup vojaškega stanovanja. Stanovanje po pogojih iz stanovanjskega zakona lahko odkupijo vsi imetniki stanovanjske pravice, ki so slovenski državljani in imajo odločbo o dodelitvi ali pogodbo o zamenjavi stanovanja, izdano pred 6. januarjem 1991, oziroma jim je bilo dodeljeno po tem datumu v skladu s predpisi, ki so veljali v republiki Sloveniji. Stanovanje lahko odkupijo tudi ožji družinski člani, a le z. od sodišča ali upravnega organa overjenim soglasjem imetnika stanovanjske pravice. Zahtevo za odkup stanovanja morajo upravičenci vložiti na obrazcu, ki ga dobijo pri stanovanjskem podjetju, kateremu plačujejo stanarino. Temu obrazcu pa morajo priložiti: odločbo o dodelitvi oziroma o zamenjavi stanovanja, zapisnik o ugotovljeni vrednosti stanovanja (fotokopija), potrdilo o državljanstvu imetnika stanovanjske pravice in vseh, ki bodo navedeni kot kupci, overjeno soglasje imetnika oziroma potrdilo, ki dokazuje ožje sorodstvo z njim, pogodbo o lastni udeležbi s položnico, dokazilo o plačani stanarini ter izjavo, da niso lastniki oziroma ne gradijo ali kupujejo drugega stanovanja ali stanovanjske hiše. Zahtevo za prodajo stanovanj z vsemi prilogami morajo upravičenci vložiti pri stanovanskem podjetju, kateremu plačujejo stanarino in druge obveznosti, in sicer na našem področju za Brežice pri Komunalno-stanovanjskemu podjetju Bržice, Cesta prvih borcev 9, za Črnomelj pri podjetju Rapo Črnomelj, Kolodvorska 34, in za Ribnico pri podjetju Stanbiro, Ribnica, Šeškova ulica 50. Podjetja bodo sklepala kupoprodajne pogodbe samo s stanovalci, ki so na seznamu ministrstva za obrambo. Garaž, razen tistih, ki so sestavni del stanovanja, ni moč odkupiti. Vaščani. (Nadaljevanje na L strani) občinska skupščina in so v veljavi. Nadalje so ugotovili, da gre za ukrep vaščanov, ki grobo posega v bivalno okolje in ogroža zdravstveno varstvo prebivalstva. Zaradi zapore nastajajo tudi dodatni stroški, kijih občina ne more pokriti, ni pa jih tudi moč vračunati v ceno storitev. IS je zadolžil črnomaljsko policijsko postajo za zaščito in Komunalo Za odstranitev zapore na deponiji. Vendar je bilo še v začetku tega tedna pri vhodu na odlagališče vse tako kot teden poprej. Skratka, črnomaljska vlada ugotavlja, daje deponija pri Vranovičih zgrajena legalno ter da obratuje znatno bolje kot v preteklosti, kar potrjujejo tudi redni inšpekcijski pregledi. Hkrati pa priznava, da so bile pripombe na ravnanje z izcednimi vodami, kijih še vedno ne analizirajo, na predolgo zadrževanje odpadkov v pripeljanih kontejnerjih ter na neustrezno zaščito deponijske-ga dna. Prav tako pa tudi, da je nemogoče zgraditi novo odlagališče do konca letošnjega leta in da bodo morali ta rok podaljšati, prav tako pa tudi planske akte občine Črnomelj, kjer je zgraditev nove deponije predvidena do konca leta 1995. M. BEZEK-JAKŠE ZAKLJUČEN STEČAJ V TEKSTILANI KOČEVJE - V začetku tega tedna so v kočevski Tckstilani zaključili stečajni postopek. Odločbe stečajnega senata še nimajo in bodoči status podjetja še ni znan. Predvidevajo, da bo verjetno več družb, pospešeno pa iščejo tudi tuje vlagatelje. Proizvodnja se nadaljuje, strah, da bi se utegnil “ponoviti Itas”, pa še ni v celoti odstranjen. Več potrpežljivosti pri vseh Zmeda ob novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju TREBNJE Po novem letuje stopil v veljavo novi zakon o zdravstvenem zavarovanju. Ljudje, ki se niso dodatno zavarovali, morajo zdravstvene storitve sproti doplačati. Trenutno so izjema le še upokojenci, k'i do konca meseca lahko obiščejo zdravnika le z zdravstveno knjižico. Direktorica Zdravstvenega doma v Trebnjem Ana Bilbija je povedala, da imajo s prehodom na novi zakon veliko dela, še predvsem zato, ker so navodila dobivali tik pred novim letom. Prvi dan po praznikih je nova zakonodaja presenetila precej ljudi, mnogi dodatnega zavarovanja niso vzeli zares. V Trebnjem od vsega začetka zbirajo prijave za osebnega zdravnika. V kratkem jim bodo z Zavoda za zdravstveno zavarovanje poslali tudi računalnike, ki jih bodo poslej imeli v ordinacijah, da bo tudi administrativno delo teklo hitreje, vendar sc bodo še poprej morali ljudje naučiti delali z računalnikom. »Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi vse, kot zahteva novi zakon, steklo takoj, kajti pomanjkljivosti so in treba jih bo počasi odpraviti,« pravi Ana Bilbija. V teh dneh, ko se z novostmi zakona ne srečujejo le pacienti, ampak tudi zdravstveno osebje, pa bo verjetno potrebna zvrhana mera potrpežljivosti na obeh straneh. J. D. naša anketa Čigava pravna država? Pred leti je grosupeljsko podjetje Trend zasebnega podjetnika Sandija Grubeliča prišlo na dan z možnostjo ugodnega nakupa avtomobila na lizing. Sprva je kazalo dobro. Kakšnih tri tisoč strank je dobilo avtomobil ali vrnjen avans, ko so ljudje zaradi prvih zatikanj z dobavo avtov začeli postajati nezaupljivi. Javnost in mediji so bili kmalu preplavljeni z najrazličnejšimi informacijami o Grubeliču in Trendu, kije medtem kupil in zaman poskušal tudi s ponovnim zagonom mariborske tovarne Lilet. Grubelič je, predno je bil uradno osumljen naklepne goljufije, odšel v tujino — odvetniki trdijo, da je šel po avte — kjer so ga pred skoraj dvema letoma prijeli in stlačili v Švici v pripor. Kasneje je bil izročen Sloveniji. Končalo seje tako, da okrog pet tisoč kupcev še vedno nima ne avta ne vrnjenega avansa, kije v povprečju znašal v nemalo primerih težko prigaranih in tudi sposojenih pet tisoč mark. Lilet je šel v stečaj, večji del Trenda pa posluje naprej v Zagrebu. Sandija Grubeliča pa je 30. decembra lani senat ljubljanskega temeljnega sodišča oprostil obtožbe naklepne goljufije, saj mu je ni zmogel dokazati. Omenjenih pet tisoč nesojenih lastnikov novih vozil čakajo zasebne tožbe, če bodo hoteli dobiti nazaj vsaj delček vloženega, državo Slovenijo pa plačilo gotovo ogromne vsote stroškov postopka in odškodnine Grubeliču. Njegov odvetnik dr. Peter Čeferin je oprostilno sodbo označil za dokaz, da Slovenija postaja pravna država. O (sicer naivnih) oškodovancih in pravni državi zanje pa kdaj drugič! JOŽE AJSTER, dipl. inž. arhitekture iz Krške vasi: »Glede na to, koliko ljudi, naših in z one strani meje, je ogoljufanih, je odločitev sodišča prava sramota. Po moje ni nobenega dvoma, da je vmes goljufija. Razsodba v zadevi Grubelič je pokazala moč advokatov, ki znajo na sodišču pripeljati zadevo tja, kamor sami hočejo. Hkrati je jasno, da druga stran ni bila dovolj močna.« KATJA GRADIŠAR, dijakinja iz Sevnice: »Ne verjamem, daje veliko takih ljudi, ki bi odobravali nepričakovan konec sojenja Grubeliču. Čeprav nisem med množico prevaranih kupcev avtomobilov pri Grube-ličevem Trendu, ki naj bi od Grubeliča sedaj sami, s civilnimi tožbami izterjali svoj denar, če so se že za avtomobile obrisali pod nosom, povsem razumem ogorčenje teh ljudi. Domnevam, da ima ta afera svoje v- : y ozadje.« ___________ii a t 4 - ......in......1—...... PETER KLUN, organizator računalništva v Morcu Kočevje: »Težko je reči, ali je Grubelič kriv ali ne, ker poznam premalo podatkov. Glede na oprostilno sodbo pa je nekdo kriv za sprožitev procesa, ki je državo veliko stal. Oškodovani smo vsi davkoplačevalci. Nekdo bi za to moral odgovarjati. V urejeni družbi ni možno, da ni nihče za MMft| nič kriv. Verjetno je sodba tudi posledica ' precejšnje zakonske neurejenosti.« STANE GREBENC, uslužbenec v ribniški enoti Ljubljanske banke: »V javnosti je bilo premalo podatkov in primera nasploh ne poznam tako dobro, da bi si ustvaril mnenje o Grubeličevi krivdi ali nedolžnosti. Verjetno bo to pokazal šele čas, — :„i: a____j______i- •• • mislim pa, da so manipulacije vedno bile in bodo. Če je nedolžen, ni prav, da je bil zaprt, če pa bi bil kriv, ne bi bilo pošteno, daje na prostosti.« PRIMOŽ PLEVNIK, kuhar iz Novega mesta: »Grubelič je bil zadnja leta sinonim za goljufa, z njegovim imenom so se ljudje celo zmerjali. Kdo bi si mislil, da se bo tako izteklo! Vse tako kaže, daje Sandi velika riba, ki ga mora država zaščititi. Drugače oprostilne sodbe ne morem razumeti. Kako naj jo razumejo ljudje, ki so vplačali avtomobile? Mislim, da bomo o njihovi sodbi lahko še brali.« ■Hi DRAGO BUTALA, prodajalec iz Metlike: »Že pred dvema letoma, ko seje začela afera z Grubeličem, sem sam pri sebi odpisal ves denar, ki sem ga v njegovem podjetju vplačal za avtomobil. Ko jc bila izrečena sodba, sem to naredil še enkrat. O sodbi nimam nobenega mnenja in o tem nočem več razmišljati, ampak vse skupaj čimprej pozabiti. Možnosti, da bi dobil denar nazaj, je zelo malo. Če ga tožim, bom imel le še dodatne stroške.« MARJAN BOŽIČ iz Krškega: »Sodba Grubeliču je smešna. Če je kriv, bi ga morali obsoditi, če ni, bi morali koga drugega. Še bolj bistveno od sodbe je, da se v tej zadevi država obnaša malomarno do svojih državljanov. Pripravljeno je bilo sojenje, nič drugega pa ni bilo stoijcnega. Še stečajnega postopka niso izpeljali toliko časa. Država, sodišče, kdorkoli v tem času ni poslal oškodovancem nikakršnega sporočila.« STANE ŽELJKO, elektrotehnik iz Črnomlja: »Sodišče je najbrž imelo utemeljene razloge, daje Grubeliča oprostilo. Ljudje niso ostali na cedilu, saj ga še zmeraj lahko tožijo. Vse te spore naj rešuje sodišče. Priznam pa, da se nisem kaj prida zanimal za to afero in za njen razplet, ker sam nisem prizadet. Za takšen nakup se tudi ne bi nikoli odločil, ker sem človek, ki bolj zaupa preverjenim oblikam prodaje.« JOŽE REBOLJ, predsednik izvršnega sveta občine Trebnje: »Nisem eden tistih, ki so udeleženi v zadevi Grubelič, sočustvujem pa s tistimi, ki so padli v to. Razumem jih, da se ne strinjajo z odločitvijo sodišča. Vsega o Grubeliču sicer ne vem, menim pa, da nenamernih goljufij na svetu ni. So le namerne, zato bi bilo prav, da bi zakon raznim goljufom stopil na prste. Z dopuščanjem njihovega početja spodbujamo h goljufijam še druge.« Veliko gnilega v zadrugi in HKS Zamenjali vodilna človeka, a dediščina nespametnega poslovanja ostaja — Za-družniki za izredni občni zbor — Sanacija ali stečaj? — Kaj pravi Tone Zevnik ČATEŽ OB SAVI — V Kmečki zadrugi Brežice in tudi v Hranilno-kreditni službi, katere največji soustanovitelj je ravno zadruga, že nekaj časa ni tako, kot bi moralo biti (če je sploh kdaj bilo). V zadrugi in med njenimi člani vre že celo jesen. Zamenjali so direktoija zadruge in prav tako izvolili novo predsednico HKS, vendar to očitno ne bo dovolj, da bi delo postavili na zdrave temelje. Soustanovitelja HKS Agrariacvetje EURO TIER 1993 LJUBLJANA - Kot poroča Gospodarski vestnik, bo letos od 22. do 25. junija v Hannovru (del njegovega Širšega območja je tudi Langcnhagcn, partnersko mesto Novega mesta) prva vseevropska razstava živinoreje. Na njej bodo prikazana vsa področja živinoreje, vendar na način, ki vključuje ne le tehnološke probleme, pač pa tudi probleme trženja, shranjevanja, pospeševanja pridelave in vodenja kmetijskih obratov. To bo priložnost, da bodo obiskovalci na enem mestu videli, kje je ta čas evropsko kmetijstvo in kakšne razvojne usmeritve lahko pričakujemo, zato tudi naši kmctijci na njem ne bi smeli manjkati. ter Agraria, proizvodnja in trgovina sta zahtevala spremembo statuta HKS, saj seje doslej denar prelival od podjetij, ki ustvarjata dobiček, k zadrugi in kmetom. Ti so po statutu upravičeni do zelo ugodnih kreditov, za katere že zdrava pamet govori, da jih ne more prenesti nobena samostojna finančna ustanova. Že pred dobrima dvema mesecema je Tone Zevnik, kmetovalec s Čateža ob Savi in trenutno predsednik upravnega odbora HKS, opozarjal na težave v zadrugi, zahteval kadrovske spremembe in izredni občni zbor. Zbral je tudi potrebno podporo kmetov članov zadruge (najmanj 10 odst. članov). Pred novim letom je tudi nadzorni odbor KZ dal pobudo, da se skliče izredni zbor, v teh dneh pa naj bi se sestal še upravni odbor in rekel svoje. »Če upravni odbor zadruge ne bo podprl izrednega občnega zbora, ga bomo sklicali zaradi zahteve članstva. Pred tem bi morali sestaviti neodvisno koordinacijsko komisijo, ki bo znala pretehtati, ali je sploh možno sanirati zadrugo ali pa mora nemudoma v stečaj. Dolgo smo popuščali, zdaj pa je Tone Zevnik Prava vprašanja o mleku Bolj kot podžiganje k puntu bi kmetu koristila strokovna pomoč, da bi ob dani ceni imel več dohodka Sejmišča BREŽICE - Sejmišče je po omejitvi prašičje kuge spet odprto. Na sobotnem rednem tedenskem sejmu so prodajalci ponujali 238 do tri mesece starih in 95 starejših prašičev. Prvih so prodali 163 po 300 do 320, drugih pa 32 po 200 do 220 tolarjev kilogram žive teže. I NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je bilo med stojnicami nekaj več živahnosti, čeprav sc sneg in mraz še dobro poznata pri ponudbi. Ta ponedeljek so branjevke ponujale: koren in kolerabo po 70, česen po 300, krhlje po 200, sveže zelje po 80, fižol po 200, lonček smetane po 400, sirček po 300, jajca po 18, jabolka ajdared po 60, med po 300 in domači čaj po 100 tolaijev. V stojnici Sadja in zelenjave je stal radič 316, solata 260, limone 135, cvetača 286, pomaranče 88, mandarine 126, kivi 139 in banane 115 tolaijev. Pri Dcladiniju sc dobi fižol za 180, banane so 110, mandarine 120, kivi 180, suhe slive 250, pomaranče 80, česen 300, koren 100, solata 250-300, jabolka 80, krompir 30, čebula 60, rozine 280 in fige 200 tolarjev. Volitve so mimo in prišel je čas, ko je treba o problemih razpravljati argumentirano, strokovno utemeljeno, umirjeno, objektivno, brez strankarskih oblastnih računov ali celo demagogije. Vsekakor ne tako, kot je napovedovalo javno sporočilo Kmečke zveze pri SLS Novo mesto tik pred volitvami, ki •Da ne bo nesporazuma: vemo, da je odkupna cena mleka nespremenjena že več kot pol leta in da je inflacija, četudi zmanjšana, kmetu požrla precej dohodka, do katerega se čuti moralno upravičenega. Vendar je nestvarno pričakovati velik popravek cene, pa četudi dosega doslej najnizji odstotek polne lastne cene, izračunane po modelni kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije. Razumemo stisko kmeta, vendar mora stopili na trdna tla in vedeti, da bo več koristi od resnice kot od lažnega upanja in nerealnih obljub. ga je uredništvo naslovilo z “Mleko v predvolilni kampanji” in v katerem je kar nekaj vprašljivih trditev in polovičnih resnic (DL 3. dec. 1992). Čemu služijo denimo enostranske ugotovitve in podžiganje v slogu "kmetovalci, ki so bili nagrajeni za najboljšo kakovost mleka, jutri mleka ne bodo mogli več prodajati”, ali: “klasična ročna molža in molža z navadnimi molznimi stroji ne bo več mogoča” ali: "kmet danes proda polnomastno mleko po 17 do 21 tolarjev, Kmetijski nasveti Po krivem odrinjen kunec O reji kuncev je komajda kje zaslediti kako pisano besedo. Kot da ne gre za upoštevanje vredno panogo živinoreje, ki daje polovico vse surovine za potrebe krznarske industrije, ob tem pa se okusno meso brez holesterola, in ima konec koncev v družinski ali ohišnični reji tudi vzgojni pomen. V kriznih časih je prav kuncercja reševaja družinsko prehranbeno bilanco, lesene stajice za rejo pa so bile obvezen sestavni del revnih delavskih četrti ali rudarskih naselij. Seveda je zdaj smiselno priporočati le uspešno kunccrcjo, ki upošteva najboljše pasme, selekcijo in sodobne vzrejne prijeme. V ohišnični reji lahko pridobi rejec od ene same samice, ki je bila pravočasno pripuščata, kar 40 kg mesa v enem samem letu pa še tri samice ostanejo za nadaljnji razplod. Cc upoštevamo še sorazmerno majhne stroške krme, sc tej reji ne more postaviti ob bok nobena druga in je velika škoda, da je tako zanemarjena m odrinjena na rob. Bolj od splošnega razmišljanja bo na tem mestu koristnih nekaj praktičnih napotkov. Kot rcccno, sc uspešna reja začne že s pravočasnim pripustom. V stroki velja pravilo, da je treba leto čimbolj izkoristiti. Samice je treba pripustiti že v drugi polovici januarja, le tako zagotovimo tri gnezda na leto in s tem visoko donosnost reje. V drugi polovici februarja skoteni mladiči imajo ob koncu junija že poldrugi kilogram mesa in so godni za zakol. Drugi pripust je v drugi polovici aprila, tretji pa v prvi polovici julija. Ta okvirni razpored je izjemno pomemben pri reji za meso, medtem ko pri reji za krzno ne pride v poštev. Drugo ključno vprašanje je prehrana, tretje pa zdravstveno varstvo. Kunci s pridom izkoristijo vse mogoče pridelke in celo plevele, ki pa nikoli ne smejo biti sparjeni, nagniti, zmrznjeni ali kako drugače poškodovani. Izjemnega pomena je pokladanje preventivne hrane zoper kokcidiozo, najnevarnejšo bolezen kuncev, za kar je mogoče koristno uporabiti že borove ali smrekove vejice. Ob krmljenju s suho krmo je napajanje s primerno toplo, čisto in nepostano vodo obvezno, ob vsakem sumu na bolezen pa je treba ukrepati. Miksomatoza, ki je najhujša kužna bolezen, lahko v kratkem času uniči vso rejo. Inž. M. L. potrošnik pa v trgovini plača 60 do 70 tolarjev za polrazredčeno mleko” ipd.? Pa to ni najvažnejše, pomembnejši je pogled naprej. Za vprašanje o tem, kakšen bo v prihodnosti ekonomski položaj rejcev krav molznic bodo lx)lj odločilna nekatera dejstva, mimo katerih ne more nobena vlada, zlasti pa ne liberalna levosredinska, kakršna se nam v času, ko to pišemo, obeta. Izhod ni zgolj v ceni mleka, ki je objektivno omejena. Slovenija ima po trditvah kmetijskega ministrstva po razpadu Jugoslavije 29 odst. mleka preveč, v zahodnoevropskih deželah pa zaostrujejo higienske zahteve na pičlih 100.000 mikroorganizmov v mililitm mleka, kar bo naš možen izvoz še dodatno otežilo. Bolj kot pozivanje k puntu je zato primemo razmišljanje, kaj narediti spričo teh dejstev, kako povečati porabo mleka, predvsem pa, kako še zmanjšati pridelovalne stroške in kako izboljšati higieno, kar je osnovna civilizacijska zahteva, ki ne bi smela biti predmet strankarskih kupčkanj. V Sloveniji že nekaj let pripravljamo ostrejši pravilnik o kakovosti mleka, ki ga bo prej ali slej treba uveljaviti, seveda pa ob tem poskrbeti za postopen in čim manj boleč prehod, ki reje ne bo huje prizadel, še več, ki bo dobre rejce za dobro delo nagradil. V tem smislu je vse pozornosti vreden tudi projekt z naslovom "5000 litrov mleka iz doma pridelane voluminozne krme na kravo na leto", za katerim stoji poleg ministrstev za kmetijstvo in znanost tudi stroka (prof. dr. Andrej Orešnik). Poglavitno vprašanje namreč ni, kako doseči visoko odkupno ceno mleka, za kar ni velikih možnosti, marveč kako ob obstoječi odkupni ceni ustvariti več dohodka. To pa zahteva boljše delo in gospodarjenje ne le v hlevu, marveč tudi na polju in travniku. Več kot polovico stroškov pri pridobivanju mleka prispeva krma in tu se začne uveljavljati prilagojen rek oz. napotek, ki ga ponuja dr. Orešnik: Pomagaj si sam in država ti bo pomagala! MARJAN LEGAN O KLETARJENJU, MEHANIZACIJI IN SEMENIH ČRNOMEIJ - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba pripravlja za četrtek, 14. januarja, predavanje o kletarjenju in negi vina mag. Julija Nemaniča iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V četrtek, 21. januarja, pa vabijo na predavanje in predstavitev novosti v kmetijski mehanizaciji. Predaval bo mag. Marjan Dolcnšck iz novomeškega kmetijskega zavoda. Obe predavanji bosta ob 17. uri v sejni sobi črnomaljske skupščine občine. V začetku prihodnjega tedna kmetijska svetovalna služba pripravlja v sodelovanju s Semenarno iz Ljubljane predavanje o pridelovanju semen. Semenarstvo bo predstavila Gabrijela Kristl, datum in ura predavanja pa bosta sporočena pozneje. očitno, da so stari odnosi in način dela tako zakoreninjeni, daje treba obstoječe povsem porušiti in zgraditi na novo,« pravi Tone Zevnik, kije že tudi ponudil odstop z mesta predsednika upravnega odbora HKS. Delovanje te ustanove je neposredno povezano z zadrugo. »Zadruga se je prekomerno zadolžila, ima tudi hipotekarne kredite, pri HKS ne poravnava svojih obveznosti in že dva meseca ne plačuje obveznosti zadružnikom in kooperantom. Po prvem močnem pritisku so sicer zamenjali direktorja zadruge. Nekdanji direktorje še vedno svetovalec novega. Za v. d. direktorja je bil na zaprti seji upravnega odbora, kije sicer v nasprotju s statutom, imenovan Bojan Tičar. Ta niti po izbobrazbi niti po statusu znotraj zadruge ne ustreza tej funkciji. Poleg tega je nesprejemljiv tudi zato, ker je bila njegova žena, sicer sposobna in primerna oseba, le malo pred-tem izvoljena za v. d. vodje HKS,« pravi Zevnik. Zdaj mu očitajo, da razdira zadrugo, vendar sam trdi, da je do zadnjega poskušal stvari spremeniti znotraj obstoječega. Ne more pa se strinjati, čeprav je tudi sam dobival kredite, da bi v upravnem odboru HKS še naprej sedeli kmetje, ki so dobili največ posojil. »Potem so lahko po potrebi v lastno korist sprejemali sklepe o odlogu plačila glavnice,« pravi. Prepričan je tudi, da bi morala o vsej zadevi svoje reči tudi občina oz. sekretariat za kmetijstvo, saj tako neurejene razmere močno škodujejo razvoju kmetijstva. B. DUŠIČ-GORNIK • Sočustvujem z vsemi, ki gladovno stavkajo, še bolj pa s tistimi, ki bi radi jedli, pa nimajo. (Tof) • Svet ni vaška gostilna, v kateri se največ doseže z vpitjem in vihanjem rokavov. (Thaler) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Zakaj je tako nujen poostren. nadzor nad vinom Kaj kažejo analize Napredka, ki ga je dosegla vinogradniško-vinarska stroka, ni mogoče prezreti, čeprav nekatera dejstva razgaljajo tudi senčno plat tega področja, politike, trgovine in kontrole nad vinom. Napredek sc kaže v vse več novih imenih, predvsem imenih zasebnih vinarjev, ki ponujajo nove tipe vin v sodobni, elegantni embalaži (steklenice), opremljeni z ličnimi etiketami, razen redkih izjem, s pravilno opremljenimi deklaracijami in drugimi priteklinami, ki jih zahteva sodobni vinski trg. Kako je ta urejen pri nas, smo zadnje čase veliko čuh, o tem so spregovorili predvsem sami kmetje, zato je vlada z dajatvami zaščitila domača vina. Po proučitvi cen makedonskih (morda tudi drugih) vin je sprejela odlok o uvedbi začasne 100-odstotnc protidumpinške (preprečitev uvoza po nizki ceni tujega na slovensko tržišče), dajatve za uvoz vin. Ukrep je začasen, morda le do takrat, dokler država ne izvozi slovenskih vin, ki so še na zalogi od lanskega leta (Brici so povedali, da imajo tega letnika na zalogi še 60 odst.), da ne omenjam rekordne letošnje trgatve. Vino-gradniško-vinarska stroka nenehno poudarja, da pridelamo v Sloveniji za lastne potrebe le polovico vina. Iz tega sledi, da ga bomo zopet uvažali, kar je za gospodarsko usmerjenost Slovenije tudi povsem normalno. Vendar v tem sestavku nimam namena širše razpravljati o tržišču vina. Morda tematika niti ne sodi v rubriko “En hribček bom kupil...”, ker je preširoka, prav pa bi bilo, da si tudi v njej “nalijemo čistega vina”. Medobčinski in občinski kmetijski inšpektorji so po nalogu in navodilih republiškega kmetijskega inšpektorata izvedli v juliju kontrolo odprtih vin v prometu na celotnem območju Slovenije, da bi ugotovili kakovost ncustcklcničenega vina z geografskim poreklom v gostinskih obratih. V smislu pravilnika o načinu in postopku jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter jemanja vzorcev cnoloških sredstev za analize so odvzeli 154 vzorcev odprtih vin, ki so bili ta čas v prometu. Vzorce so analizirali v treh pooblaščenih laboratorijih. Kmetijski inštitut Slovenije je prejel v analizo 23 vzorcev, od katerih je bilo 15 ali 65,2 odst. oporečnih. Na kmetijsko-veterinarski zavod v Novi Gorici so pripeljali 63 vzorcev, od katerih jih ni bilo primernih za promet 42 ali 66,6 odst., na kmetijski zavod v Mariboru pa 76 vzorcev, od katerih je bilo oporečnih 34 ali 44,2 odst. Od vseh odvzetih in analiziranih vzorcev je bilo torej 91 oporečnih, to je v celoti 59 odst. izločenih vin za vso Slovenijo. Iz tega vidimo, da je stanje izredno neugodno na vseh treh območjih. Najslabšc je v primorskih občinah, sledijo ljubljanske, pohvaliti pa sc ne morejo niti mariborske. (Nadaljevalne sledi) Mag. JOŽE ŠAVOR Ledena trgatev za zdaj uspešna M- Agrokombinat v zadnjih dneh lanskega decembra potrgal grozdje za ledeni KRŠKO —- Poslovna enota Vinogradništvo in kleti, ki posluje v sklopu krškega Mercatoija Agrokombinata, je 30. decembra na Sremiču obrala grozdje za ledeno vino laški rizling. V kadeh je bilo ob koncu te najbolj pozne trgatve približno tono in pol grozdja, ki je bilo glede na dejanske ni- •Ob vseh ugodnih rezultatih krški vinaiji omenjajo tudi nekaj pomanjkljivosti v zvezi z lanskim pridelkom. Žametna črnina ponekod ni dozorela, kot bi bilo potrebno in kot bi lahko. V »Vinogradništvu in kleteh« menijo, da je nedozorelost posledica nepravilnega gnojenja in preobremenjenosti trt. Hočeš nočeš bo potrebno zadevo čim bolj popraviti z negovanjem in tipizacijo vin. zke predsilvestrske temperature in glede na vse druge zahteve kakovostno. M Agrokombinatovi vinarji v Leskovcu pričakujejo, da bodo iz tolikšne količine lahko ob koncu ustekleničili kakih 150 litrov ledenega vina. M—Agrokombinatova klet je z ledenim vinom poskusila tokrat prvič. Že leta 1991 je v želji po lastni tovrstni pi- OBCNI ZBOR SEVNIŠKIH KMETIC BLANCA - Zveza kmetic občine Sevnica in tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabita v petek, 15. januarja, ob 17. uri, na oočni zbor, ki lxi v kulturnem domu na Blanci. Na zboru bodo pregledali delo društev in zveze kmetic v preteklem letu, sc dogovorili o načrtih za letos, podelili priznanja, kmeticam pa bo mag. dr. Jurij Pesjak predaval o raku. Po uradnem delu bo družabno srečanje kmetic. Kmeticam iz Bošta-nja, Kompolja, Šmarčnc, Šentjanža, Tržišča in Sevnice bodo omogočili poseben avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije dajeta inž. Slavica Šušteršič iz Kmetijske svetovalne službe Sevnica in predsednica zveze sevniških kmetic Darinka Starič. • • Po logiki liberalno demokratske stranke je naicenejše žito v Ameriki, meso in mleko na Madžarskem, vino v Španiji in Makedoniji, najcenejše oživljenje slovenskega podeželja pa s - Šiptarji. (M. Podobnik) jači pustila večje površine vinogradov neobrane dolgo v zimo. Ker ni in ni nastopil mraz, so krški vinarji trte obrali. Čeprav so s tem pridelali »samo« laški rizling izbor, so lahko zadovoljni, saj so s tem vinom dosegli najvišja možna priznanja, med drugim naslov vinskega prvaka. Tokrat bi Krčani še počakali s trgatvijo za ledeno vino, če se ne bi ohladilo še pred koncem decembra. S čakanjem na predpisane temperature pod ničlo so sicer tvegali, da bodo ob nekaj pridelka. Za vsak primer, če ne bi mogli opraviti trgatve za ledeno vino, so pravočasno poskrbeli za malce manj vrhunski, a še vedno kakovosten pridelek. Tako bodo v poslovni enoti Vinogradništvo in kleti donegovali v letniku 1992 tudi laški rizling izbor in sauvignon jagodni izbor. HELENA MRZL1K.AR Sicer je v času trgatve v 1992. letu leskovška vinska klet prevzela od pridelovalcev velike količine grozdja. Dobavili soji zlasti grozdje za cviček, deloma pa tudi za vini beli in rdeči sremičan. Vina letnika 1992 na krškem območju so po prvih, seveda še ne dokončnih ocenah zelo kakovostna. M. LUZAR O PLODNOSTI KRAV SEVNICA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje o plodnosti krav, ki bo v petek, 15. januarja, ob 9.30 v učilnici sevniškega gasilskega doma. Predaval bo prof. dr. Andrej Orešnik, priznani strokovnjak za to problematiko. Ker je plodnost krav pomembna za gospodarnost reje in ker bodo rejci lahko dobili odgo-vpre na svoja vprašanja, pričakujejo dober obisk. | gospodinjski kotiček Kruh z okusnimi dodatki Minili so prvi praznični dnevi novega leta. Mize, nekje kar preveč obložene z dobrotami vseh vrst, drugje na njih le kruh, ki je vsak dan v letu nam vsem nepogrešljiva dobrina. Bel, dišeče zapečen kruh je nekoč napovedal bližajoči praznik in posebno družinsko vzdušje ob mizi. Danes lahko izbiramo med različnimi vrstami kruha. Vse bolj priljubljene postajajo vrste iz polnovredne moke. Njihov okus je poln in svojevrsten. Med posebno okusne prištevamo pšenični kruh z otrobi, zmesni kruh iz vsaj treh vrst moke in pisani kruh, ki je napravljen iz plasti pšeničnega, koruznega in ajdovega testa. Takšen kruh je okusen in tudi prijeten na pogled. Vse bolj sc uveljavljajo razni dodatki k osnovnemu testu. To so navadno namočena cela pšenična zrna, ki pa seveda ne smejo biti razkužena, nakaljcno žito ali žitni kosmiči. Okus obogatimo tudi s sesekljanimi sončničnimi semeni, orehi, lešniki in arašidi. Vse manj sc danes dodajata kumina in jancž, ki so jin nekoč vedno dodajali v težje zmesno testo. Kruhe z različnimi dodatki uživamo brez mesnin in namazov, saj le tako lahko zaznamo svojstven okus. H koruznemu kruhu sc dobro poda vitaminsko bogat in malo kaloričen namaz iz skute in poganjkov vrtne kreše, ki da namazu prijetno pikanten okus. Seme vrtne kreše nakalimo v steklenem kozarcu ali v kalilniku in pustimo, da poženejo prvi trije listki. Te s stebelci vred porežemo, sesekljamo in vmešamo med osnovni namaz. Če sc boste odločili za pripravo kruha z dodanim celim pšeničnim zrnom, poticbujcte 200 g pšenice, 1/2 1 vode, 400 g pšenične moke, 200 g ržene moke, 4 dl mleka, 40 g kvasa, 1 žlico meda, 1 žličko soli, malo maščobe za pekač in 1 žlico ovsenih kosmičev. Pšenico namakamo v vodi vsaj en dan, da zrnje nabrekne in sc zmehča. Pšenično in rženo moko skupaj presejemo, v sredini napravimo jamico, dodamo zdrobljen kvas in prilijemo mlačno mleko z medom. Potresemo z moko in pustimo vzhajati 20 minut. Nato dodamo namočeno pšenico, sol in še preostalo mleko. Zamesimo gladko testo, ga jx>krijcmo in pustimo vzhajati 30 nunut. Po tem času ga pregnetemo, oblikujemo in položimo v pomaščen pekač, kjer ponovno vzhaja 20 minut. Pred pečenjem ga prc- pcčcnji mažemo z mlekom in pol z ovsenimi kosmiči. Peči 1 uro pri 180° C. otresemo :cmo ga 1 IZ NkŠIH OBČIN IŽŽiiit IZ NkŠIH OBČIN Ljudje si že izbirajo zdravnika Zdravstveni delavci in uporabniki se privajajo na novi sistem — Brez potrjene zdravstvene izkaznice samoplačniki — Kaj bo s preventivo?_ NOVO MESTO — Zadnja podrobnejša navodila o izvajanju novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki pa še niso dala odgovorov na kopico odprtih vprašanj, so zdravstveni zavodi dobili le teden dni pred koncem novega leta. Kljub temu so tudi v Zdravstvenem domu Novo mesto, v katerem 330 zdravstvenih delavcev skrbi za okrog 60 tisoč ljudi, s 1 .januarjem začeli izvajati nov sistem zdravstvenega varstva in beležiti storitve po novem, kar zahteva privajanje in veliko potrpežljivosti tako pri zdravstvenih delavcih kot pri uporabnikih. »Šele z 20. januaijem nam je obljubljenih 46 od 60 računalnikov, kolikor jih potrebujemo za nov način dela samo za sestre. Kljub temu smo s 1 .januarjem začeli na novo evidentirati zdravstvene storitve. Evidenca je sedaj individualna, za vsakega bolnika na posebnem listu, kijih bo treba kasneje vnesti v računalnik. Administrativnega dela je sedaj za zdravstvene delavce vsekakor trikrat več kot prej. Pojavljajo se težave z izkaznicami. Za upokojence nam do konca meseca Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije jamči, da jih obravnavamo, kot da imajo izkaznice o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Problem je s tistimi bolniki, ki izkaznice nimajo. Zaračunavamo jim doplačilo, ki ga bodo kasneje pač morali izterjati od zavarovalnice, če so se zavarovali. Posebno v prvih dneh novega leta smo imeli tudi precej problemov z nepotrjenimi zdravstvenimi izkaznicami. Navodila so še bolj stroga kot doslej, da PRAZNIČNI DECEMBER Praznični december se je na naši šoli pričel s knjižnim sejmom Mladinske knjige 3. in 4. decembra. Miklavž, dedek Mraz in Božiček so s polic nabrali za darila kar precej knjig. Nekaj smo jih pokupili tudi sami, nekaj pa starši, ki so prihajali h govorilnim uram. Prijetno je bilo tudi srečanje s pesnikom Jožetom Šmitom. Potem smo se pripravljali na zabave in obdaritve v oddelčni skupnosti. Na zaslužene božično novoletne počitnice sta nas pospremila Lepotica in zver iz istoimenskega filma. Najmlajši so potem odhiteli k dedku Mrazu na šentjernejski trg. GABI GABROVEC OŠ Šentjernej morajo biti potrjene vsak mesec. Če niso, tudi izkaznica o prostovoljnem zavarovanju ni nič vredna in moramo zaračunati celotno storitev. Problem so brezposelni in Romi, ki nimajo urejenega zavarovanja. Mislim, da bi morali začeti izvajati tako spremenjeni sistem bolj postopno,« pravi dr. Tatjana Gazvoda, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto. Novemu sistemu priznava eno veliko dobro lastnost: drugačen odnos do bolnikov. Zahtevana izbira osebnega zdravnika se že pozna. Centralnega, brezosebnega naročanja v avli zdravstvenega doma ni več, ampak neposredno v posamezni ambulanti. Delovni čas splošnih ambulant so raztegnili do 20. ure, več bo popoldanskega dela ter vsekakor tudi več prijaznosti. Ljudje so že prvi dan spraševali po obrazcih za izbiro osebnega zdravnika — dobili sojih šele ta teden kljub mnogim faksom v Ljubljano — saj se upravičeno bojijo, da bi ostali brez »svojega« osebnega zdravnika. Pri boljših bo kajpak naval, zgornja meja bolnikov na posameznega zdravnika pa je 2.300. Od tega bo odvisen del denarja za delo zdravnika. Če bo imel manj bolnikov — v Novem mestu se tega vsaj zaenkrat verjetno ni bati, saj je zdravnikov premalo — bo manj denarja od Zavoda, imeti več kot 2.300 bolnikov pa bi pomenilo delati zastonj. Problem so dežurstva in nadomeščanja. Zaenkrat se zdravniki nadomeščajo med sabo kot doslej, brez dvoma pa bodo zahteve, da se počaka na osebnega zdravnika, vnesle nekaj sprememb v pojmovanje, kaj je zares nujno in lahko obdela drug zdravnik, kaj pa lahko počaka kakšno uro ali dan. Za veliko pomanjkljivost novega sistema pa ima dr. Gazvodova nejasnosti Spet gradnja zaklonišč Bila naj bi v šolah, vrtcih in obrambno pomembnejših stavbah — V drugih novogradnjah _____________močnejša prva plošča________________ NOVO MESTO — V letu 1990 je bila v Sloveniji ustavljena gradnja zaklonišč, ki so — predvsem zaradi prispevka, ki ga je bilo treba zanje plačevati in zaradi slabega vzdrževanja zgrajenih zaklonišč — povzročala precej hude krvi tudi v novomeški občini. Zakon o obrambi in zaščiti, sprejet leta 1991, je ponovno predpisal gradnjo zaklonišč. Na tej osnovi in na osnovi uredbe iz lanskega leta so v Novem mestu sedaj pripravili osnutek odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini. Zakon zahteva graditev zaklonišč v novih stavbah, v centrih zvez, v energetskih objektih in v objektih, v katerih bi v primeru vojne opravljali dejavnost posebnega pomena za obrambo in zaščito, če ti objekti nastajajo na območjih, ki bi bila v vojni posebej ogrožena. Kot ogrožena območja so predvidena vsa naselja z več kot pet tisoč prebivalci, torej tudi Novo mesto. V Novem mestu naj bi v bodoče gradili zaklonišča v šolah in vrtcih, v centrih zvez, v energetskih in obrambno pomembnih objektih. Osnutek odloka posebej opredeljuje dvona-menskost zaklonišč oz. možnost njihove koristne uporabe v mirnem času, ki bo dala tudi sredstva za vzdrževanje. Tako po območju kot po vrsti stavb, v katerih se zahteva gradnja zaklonišč, je osnutek najnovejšega odloka precej racionalnejši od prejšnjega odloka. Enako je z odpornostjo zaklonišč. V jugoslovanskih časih Slovenije je bila zahtevana odpornost 200 kPa, sedaj pa je predvidena gradnja zaklonišč, ki bodo morala zdržati 100 kPa pritiska. To bo precej pocenilo gradnjo, možnost mirnodobne uporabe zaklonišč pa bo večja. Odlok prinaša tudi nekatere novosti, ki vsem graditeljem verjetno ne bodo najbolj všeč. Pri novogradnjah brez zaklonišč je predvidena obvezna postavitev močnejše plošče nad kletjo, ki bi zdržala morebitno zrušitev stavbe nanjo. KR UH, KI DIŠI PO MESU — V ponedeljek dopoldne je Šentjemejčan Marjan Pungerčar v naše uredništvo prinesel košček kruha, v katerem je lepo za-mesen pravi metuljček. Štruco je v sredo, 6. januarja, kupil v Mercatorjevi samopostrežbi v Šentjerneju. Ni je nesel nazaj niti se ni pozanimal, kateri peki mesijo tako testo. Pri nas se je oglasil zato, da bi opozoril na malomarnost in nepazljivost listih, ki so tak kruh spekli v zvezi s preventivno dejavnostjo. »•Strokovno mnenje je, da bi morali ohraniti dispanzerje, v katerih smo pre- ventivno skrb za določeno populacijo razvili do zavidljive ravni. Močno po-udarjan koncept družinskega zdravnika, ki naj bi skrbel za vse od dojenčka do stare mame, utegne to doseženo raven močno znižati. Bojim se, da smo izgubili tudi obratne ambulante in vso preventivno dejavnost, kije v njih potekala. Mislim, da je takšno strokovno nazadovanje slabo,« pravi dr. Gazvodova. z. LINDIČ-DRAGAŠ POPULARNI FILMSKI ČETRTKI NOVO MESTO - Novomeški dom kulture sc je s svojimi filmskimi četrtki že postal pojem za mesto, kjer je moč v Sloveniji najprej videti svetovne filmske novitete. Tudi cikel filmov, ki bodo na sporedu ob četrtkih od 14. januarja do 18. marca, razen ene izjeme to potrjuje. 14. januarja bo na sporedu Osmi potnik 3 (Alien 3), ameriški znanstvenofantastični triler v režiji Davida Finchcrja, 21. januarja Iztrebljevalec (Blade runner), ameriška znanstvenofantastična drama v režiji Rid-lcya Scotta, 11. februarja Prvinski nagon (Basic instinct), ameriški erotični triler v režiji Paula Verhoevcna, 25. februarja Osumljeni (Under suspiclion), ameriški kriminalni triler v režiji Simona Moora, 4. marca Telesni stražar (Bodyguard), ameriški triler v režiji Micka Jacksona, in v četrtek, 18. marca, film Zadnji dobri možje (A fcw good men), ameriška sodna drama v režiji Roba Rcincrja. Jesenski cikel je pritegnil precej več publike. Zlasti narašča število abonentov med srednješolsko mladino. Abonmajska vstopnica stanc 960 tolarjev in je za 20 odtotkov cenejša od vstopnic v redni prodaji. Rezervirati jih je moč na telefon 21-210 ali kupiti osebno v sprejemni pisarni Doma kulture med 8. in 15. uro. Policija navsezadnje v Bučni vasi? NOVO MESTO Lani seje v Novem mestu veliko govorilo o novi policijski stavbi. Sprva je bilo v igri več možnih lokacij, verjetno pa ne prav resno, saj je bilo največ truda vloženega v prepričevanje poslancev občinske skupščine, da je najboljša lokacija nasproti novomeške avtobusne postaje. Enkrat jim je to in pa dejstvo, da je ministrstvo zagotovilo denar v ta namen, prišel povedat sam minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Poslanci so lokacijo potrdili, potem pa je vse bolj ali manj potihnilo. Na zadnji seji občinske skupščine je Marjana Ravbarja zanimalo, v kakšni fazi je zadeva. Iz občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora od-govaijajo, da se je gradnja policijske postaje v Novem mestu odvijala v skladu s sprejetimi sklepi skupščine in po programu aktivnosti za pripravo prostorske in urbanistično arhitektonske dokumentacije. Hkrati so vodili postopek za oddajo stavbnega zemljišča. Novomeški Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje ter ministrstvo za notranje zadeve sta sklenila pogodbo o izdelavi prostorske dokumentacije, za kar je investitor nakazal tudi avans. Občina pa je poslala ministrstvu predlog pogodbe za oddajo zemljišča. Investitor pogojev odkupa ni sprejel, da odstopa od kupčije, pa tudi ni sporočil. Občini je ponudil predlog soin-vestitorstva, po katerem naj bi ministrstvo prispevalo 61,52, občina pa 38,48 odst. sredstev. Novo-meščani so to zavrnili, delo z oddajo zemljišča in s pripravo dokumentacije za novo policijsko stavbo pa je zastalo. Vse tudi kaže, da ministrstvo za notranje zadeve išče druge rešitve. Objektov in parkirnega platoja podjetja Goijanci v Bučni vasi gotovo ni kupilo kar tako, kar navsezadnje potrjuje sredi decembra oddana vloga za pridobitev lokacijske dokumentacije za objekt policije na tem prostoru. Vlogo in stanje v zvezi z lokacijo ob Roški cesti (avtobusna postaja) bo občinski izvršni svet obravnaval še v tem mesecu. KLUB NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV VABI V soboto, 16. januarja, bo ob 16.30 v glasbeni sobi Doma kulture (I. nadstropje) skupščina Kluba novomeških študentov. Pregledali bodo delo v minulem letu, izvolili novo vodstvo kluba in sprejeli prihodnje delovne naloge. Priložnost bo seveda tudi za pomenek o vsem drugem, kar zadeva življenje študentk in študentov. Marko Kralj, v.d. predsednika kluba, vabi k udeležbi in prijetnemu srečanju. BANKA PODPIRA RAZVOJ PODJETNIŠTVA NOVO MESTO - Ljubljanska banka-Dolcnjska banka Novo mesto sc je odločila slediti usmeritvam, ki na različne načine spodbujajo razvoj obrti in podjetništva. Če obrtnik ali podjetnik pridobi za razvoj svoje dejavnosti posojilo s subvencionirano obrestno mero ali podobno ugodnostjo, mu tudi banka odobri posojilo pod ugodnejšimi pogoji. Višina posojila in odplačilna doba sta usklajeni s kreditnimi pogoji institucije, ki spodbuja razvoj obrti in podjetništva. Banka odobrava posojila s 15-odstotno obrestno mero, velja pa seveda tudi valutna klavzula. Obrtnik ali podjetnik plača največ 5-odstotno letno obrestno mero, saj razliko pokrije na primer sklad za razvoj. Za razvoj dejavnosti na demografsko ogroženem območju je obrestna mera še za 1 odstotek nižja. V banki so prepričani, da je denar tako smotrno naložen in da bo prispeval k razvoju malega gospodarstva na Dolenjskem in v Beli krajini. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. januarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Mcrcator-KZ Krka, Dom, Bršljin od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od_8. do 20. ure: Perko, market v Šentpctru od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna • Šentjernej: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka, Market • Straža: Mcrcator-KZ Krka, Samopostrežba • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Mcrcator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 4 od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpctru E VESELI DNEVI NA SOLI Veselo predpraznično vzdušje je bilo čutiti tudi na OŠ Šmarjcta. V -»etek, 18. decembra, smo imeli učenci . razreda silvestrovanje s starši. V ponedeljek je otroke iz vrtca in učenec nižje stopnje razveselil dedek Mraz. Najbolj veselo pa je bilo v četrtek, zadnji dan pouka v letu 1992. Mlajše otroke je obiskala lutkovna skupina iz VVO Novo mesto z igrico Zajčkova hišica. Učenci višje stopnje so popravili prireditev Pokaži, kaj znaš. Za konec leta pa smo imeli žur, na katerem je igrala skupina Barakuda. NATAŠA ŠUŠTERIČ 8. c, OŠ Šmarjeta Grobov je samo še za tri leta Novo mesto že 20 let ureja novo mestno pokopališče, a ga še nima — Sedaj čaka-jo na odločitev novega lastnika denacionaliziranega zemljišča v Srebrničah NOVO MESTO — V Novem mestu se že dolgo ve, daje nujno potr urediti novo mestno pokopališče. Na sedanjih dveh v Ločni in v Šmihelu »trebno Šmihelu prostora ni več, pokopavanje v Prečni, kjer je na novem delu pokopališča z novo poslovitveno stavbo za potrebe Novega mesta zagotovljenih 120 grobov, pa sprejemajo le svojce pokojnih iz bršljinskega predela. Če vsaj do jeseni 1995 ne bo nared novo pokopališče, se bo Novo mesto soočilo z neobvladljivimi razmerami. Komunala, ki upravlja z novomeškimi pokopališči, v zadnjih letih lahko zagotavlja nove grobove le z raznimi zasilnimi rešitvami, ki pa slabšajo razmere na pokopališčih. Z ukinitvijo prehodov med posameznimi oddelki in zelenic so v Ločni pridobili 12 klasičnih in 14 žarnih grobov, v Šmihelu pa 12 žarnih grobov. Na ločenskem pokopališču, kije bilo ob načrtovanju soseske »Plava laguna« predvideno celo za preselitev, pripravljajo še prostor za 14 klasičnih in 24 žarnih grobov, v Šmihelu pa za 24 žarnih grobov. V Komunali poudarjajo, da bosta s tem obe pokopališči dokončno polni, širitev pa ni sprejemljiva niti možna. Po stiski, v kateri se je Novo mesto sedaj znašlo, bi bilo narobe sklepati, da so se odgovorni problema začeli zavedati prepozno. V urbanističnem načrtu mesta je bil že leta 1973 opredeljen Marof kot novo mestno pokopališče. Postopki so trajali do leta 1981, ko je občiaska skupščina sprejela zazidalni načrt za Marof, izpeljan pa je bil tudi javni natečaj o ureditvi bodočega po- kopališča. Predvideno je bilo, naj bi bilo novo pokopališče na voljo za prve pokope do leta 1986. Potrebna zemljišča so bila odkupljena, uredili so tudi dostopno cesto, a leta 1985 je bilo dokončno jasno, da s pokopališčem na Marofu ne bo nič. Urejeno naj bi bilo namreč na prvovrstni kmetijski zemlji, ki pa jo je pred pozidavo zaščitil že leta 1981 sprejeli posebni intervencijski zakon. Odgovorni so problem skušali premostitveno rešiti z razširitvijo šmihel-skega pokopališča, čemur pa so se okoliški prebivalci odločno uprli. Ostala je razširitev pokopališča v Prečni, ki pa ga, kot že rečeno, Novomeščani v glavnem ne sprejemajo kot svoje zadnje počivališče. Med tem iskanjem začasnih rešitev tudi na stalno ni bilo pozabljeno. Po mnogih preverbah je občinska skupščina leta 1989 vnesla v občinski družbeni plan Srebrniče kot prostor za gradnjo novega mestnega pokopališča, Novomeščani pa so se odločili v ta namen zbirati krajevni samoprispevek, saj je bil eden od razlogov za težave z gradnjo novega pokopališča tudi pomanjkanje denarja. Aprila 1991 je občinska skupščina sprejela odlok o ureditvenem načrtu prve faze pokopališča v Srebrničah. Čez poletje so bile opravljene vse potrebne meritve in v septembru 1991 podpisana pogodba o odkupu zemljišča z Gozdnim gospodarstvom. Te doslej še ni uspelo uresničiti. V novembru 1991 • Gradnja novega novomeškega pokopališča je zaenkrat obstala na tej točki. V pogovore o odkupu zemljišča z Andrejem Agničem, upravičencem do vrnitve zemljišča, seje vključil tudi občinski izvršni svet, vendar rezultata še ni. Čas za dolgoročno rešitev novomeškega pokopališkega problema pa se izteka. Da bi bilo pokopališče nared do jeseni 1995, kar je skrajni rok, bi morali zemljišče odkupiti v naslednjih dveh mesecih, občinski proračun pa bo moral ta tri leta zagotavljati dogovorjen polovični delež sredstev za ureditev pokopališča. V nasprotnem bi utegnili imeti v Novem mestu težave s potrjevanjem reka, da še nihče ni ostal nepokopan. je republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo namreč opremilo pogodbo z odklonilnim mnenjem, saj gre za zemljišče, ki jc sedaj že vrnjeno razlaščencu po zakonu o denacionalizaciji. Z. LINDIČ-DRAGAŠ GOSTOLJUBJE - V javnosti še kar krožijo govorice o raznih zgodah in nezgodah, ki jim je botroval obnovoletni čas. Ta gotovo ni v čast elitnemu Otočcu. Direktor manjšega novomeškega podjetja se jc odločil, kot je navada, pred novim letom povabiti na nekoliko bolj sproščene pogovore pomembne poslovne partnerje. Da bi bil klepet na ravni, je izbral prijetno okolje t.i. lovske sobe v otoškem gradu. Ko so se gostje že dokaj razgovorili, se jim jc hotel pridružiti nepovabljen gost z bejsbol-sko palico v roki, in od strani jc z jelinčičevskimi idejami o slovenstvu začel izzivati gostitelja. Na nepovab-ljcnca sc nekaj časa niso ozirali, ko je bil pa le preveč siten, so za pomoč zaprosili osebje. A glej ga zlomka, z vsiljivcem nihče ni hotel imeti nič, telefon pa baje ni prijel številke policije. Odnehali so gostje, verjetno za dlje časa. DARILCE - Mnogo zgodbic kroži tudi že o sredi decembra odprti igralnici na Otočcu. Sliši se, da so obiskovalci z one strani zahodne slovenske meje nedavno skoraj pozabili na igro, ker jc skoraj enak užitek nudil pogled na lepo ženo znanega novomeškega privatnika, zatopljeno v igro. Izgubili s tem naj ne bi nič, saj jc menda izpraznila blagajno že lepotica, ki ji je denar kar letel skupaj. Podatkov o dobitku gospe drugega znanega privatnika, ki ji jc mož mimogrede dal tisočaka - v markah, seveda - da bi se med prazniki v igralnici malo pokratkočasila, ni. Govori sc tudi o gospodu, znanem igralcu na srečo, in njegovih zavist zbujajočih dobitkih. Le to se ne ve, zakaj vedno dobi le takrat, ko igralnico obišče brez prič v obliki kakšnega prijatelja ali znanca. TUJKE - Na bližnji seji bo novomeška občinska skupščina obravnavala problematiko novega novomeškega pokopališča. Razprava bo gotovo izčrpna, kakršno je tudi gradivo, pripravljeno v ta namen. V veliki vnemi se je popravljalcem kakšna reč tudi izmuznila. Tako so za zadnji zastoj pri odkupu lokacije za pokopališče v Srebrničah okrivili monitorij na prodajo zemljišč, ki bodo denacionalizirana. POLICAJ - V petek jc Šentjcmcjčana na poti iz Novega mesta proti domu ustavil policist. Ko ni mogel najti nič drugega, sc jc obesil na dejstvo, da gospod ni imel s sabo snežnih verig. Razlage, da jih pač ne potrebuje, ker sc vozi le v Novo mesto in nazaj, ta cesta pa je suha, policistu ni in ni šla do srca, tako da ga jc voznik nazadnje vprašal, če je bral zadnji Dolenjski list (ki jc pisal o novem policijskem kodeksu, op. p.). Mož v modrem ni rekel nobene, “težil” pa tudi ni več. Ena gospa je slišala, da so posamezne vidne novomeške osebnosti za nedeljsko mašo Kapitelj zamenjale s frančiškani. Prijateljstvo in zvestoba ter tople noge očitno ne gredo veano skupaj. V času od 29. decembra lani do 5. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Jordan iz Dol. Prekope - Gašperja, Simona Kaplan iz Pristavice - Marka, Metka Vidmar z Vrtače pri Semiču - Blaža, Sonja Smolič iz Orkljevca - Nino, Nevenka Bcrus iz Jelš - Lavro, Vida Jakofčič iz Črnomlja - Domna, Jožica Bobnar z Rdečega Kala - Blaža, Marija Režek iz Goljcka - Petro, Jožefa Zec iz Dol. Težke Vode - Evo, Rozalija Fabič s Sel. Bosiljcvskih - Andrejo, Majda Novak iz Prečne - Davorja, Frančiška Fabjan iz Viscjca - Tomaža, Stanislava Strajnar iz Trebnjega - Marka, Tatjana Tomanič iz Križcvske vasi -Mateja, Irena Špclko z Jame pri Dvoru - Nejca, Damjana Kolbezcn-Žepič iz Kanižarice - Klemena, Jožica Strupih iz Žalovič - Uroša, Darinka Vcrgot iz Črnomlja - Gašperja, Zanica Maznik iz Gor. Maharovca -Klemena, Olga Robck iz Velike Strmicc - Jerneja, Minka Pavlin iz Gornje Brezovice - Simono, Danica Kvas s Potov Vrha - Mateja, Darja Borštnar iz Glinka - Barbaro, Romana Bele iz Dolenjih Lakovnic - Saro, Ivanka Pavlič z Javorovice - Petro, Bernarda Savli iz Hrastncga - dečka. IZ NOVEGA MESTA: Marija Šajatovič iz Šcgovc 6 - Sabino, Hermina Kastelic, Slavka Gruma 76 - Jana, Nada Peric iz Adamičeve 53 - Klaro, Nataša Vrancšič, Nad mlini 43 - Tadeja, Irena Pavlcnč iz Jerebove 16 - Eriko, Mira Blažič, Slavka Gruma 58 - Dona, Vesna Hočevar z Glavnega trga 13 - Nejca. Črnomaljski drobir REŠITEV - Kmet iz Vinice je na občinski skupščini potarnal, da lovci prenizko ocenijo škodo, ki jo na kmetijskih pridelkih povzroči divjad, izplačajo pa jo pozno ali nikoli. Predlagal je, naj pri ocenjevanju sodeluje tudi kmetijski strokovnjak, ki ne sme biti lovce. Lovskim družinam pa naj določijo natančen rok, v katerem morajo poravnati škodo. Kmet je predlagal tudi rešitev za lovce, če nimajo denarja: naj povečajo odstrel divjadi, pa bo škoda na poljih manjša. In ker bo odškodnine manj, jo bodo lažje plačali, ker bodo tudi več zaslužili z odstrelom. Kako preprosto! ODGOVOR - Prebivalec krajevne skupnosti Dobličc-Kanižarica je zanimalo, kako je bilo poravnano popravilo javne razsvetljave v Kanižarici: ali z denarjem, namenjenim za krajevne skupnosti, ali iz sredstbv, iz katerih sc plačujejo takšna popravila v mestu Črnomlju. Odgovor, ki ga je pripravil referent za ceste, je bil: “Ni natri znano, iz katerih sredstev je KS Kanižarica plačala popravilo javne razsvetljave.” Čeprav krajani z odgovorom niso bili zadovoljni, pa pove vse: popravilo je namreč plačala KS. LUŽE - S pobudo sc je na občinsko skupščino obrnil tudi občan, ki so ga motile luže na velikem črnomaljskem mostu. Da se tisti, ki bi morali poskrbeti, da pešcev ob deževju ne bi močili mimo vozeči avtomobili, ne bi preveč trudili, je tudi povedal, kaj je z mostom narobe in kako naj odntašijo odtočne cevi. Med delegatskimi odgovori je potem lahko prebral, da je bilo vse to tudi storjeno. Pa so imeli tisti, ki so popravljali, in tisti, ki so pisali odgovor, veliko smolo, kajti zasedanje skupščine je bilo ravno ob slabem vremenu in znova sc je ponovilo škropljenje na mostu in seveda delegatska pobuda v skupščini. (Sprehod po Metliki ZA MARSIKATERO DOBRO DELO ne zvemo zaradi skromnosti tistih, ki so ga naredili. Tako so trgovke Mercatorjeve trgovine hlizu nekdanje bencinske črpalke kar lep čas obiskovale bolno krajanko, ji pomagale, sc pogovarjale z njo ter ji poskušale blažiti bolečine. Nemalokrat so stopile čaz cesto na klepet, ki je bolnemu človeku še kako potreben in dobrodošel. Za vse, kar so lepega storile sočloveku, sc jim zahvaljuje Osnovna organizacija Rdečega križa mesta Metlike, ki ji ni vseeno, kakšni odnosi vladajo med ljudmi. DA SE ZA NAJMLAJŠE SPLAČA pripraviti predstave, priča obisk v kulturnem domu, ko je bilo na lutkovnih igricah več obiskovalcev, kot je v dvorani stolov. V Ljudski knjižnici, ki se ubada s temi rečmi, obljubljajo nadaljevati s prakso, hkrati pa sc radi pohvalijo, da so s pobrano vstopnino poravnali vse nastale stroške. Pri tem ni šlo za nikakršno odiranje, saj je veljala vstopnica samo sto tolarjev. V METLIKI SKLEPAJO STAVE glede izgradnje nove avtobusne postaje. Največ jih stavi na to, da 1. marec ni datum, ko naj bi v novem trgovsko poslovnem središču zabrneli gradbeni stroji, drugi tolčejo v dlani, češ da prepotrebni objekt ne bo dograjen do napovedanega L septembra, tretji pa so pripravljeni vložiti svoj denar v trditev, da v novi stavbi ne bodo le trije bifeji, ampak da jih bo najmanj pet. Slednji nato naštevajo številne 'lokale, ki jih je v Metliki že toliko, da ni več daleč čas, ko bo imelo vsakih deset prebivalcev svoje “napajališče”. ( Trebanjske iveri STRAN OD JUGA, SKORAJ NA SEVERU - Prejšnji leden je Dolenjsko dobesedno poti sabo pokopal sneg, saj ga je bilo v glavnem mestu dolenjske metropole, v Novem mestu, tja do pol metra, le 20 kilometrov oddaljeno Trebnje pa ga je imelo veliko manj. Trcbanjci so tanjšo snežno odejo hitro obrnili sebi v prid in veselo razglašali, da je snežna meja pokazala, da sodijo bolj na s.cvcr kot na jug Slovenije. Tolažba res ni slaba, vendar bi prebivalci južno od Trebnjega velike količine zapadlega snega prav tako lahko obrnili sebi v prid, rekoč: Nas ima pa bog rajši in nam ga je ob pravem času dal dal več kot drugim. ŠE VEDNO PREDVOLILNI PLAKATI - Več kot mesec je že, odkar so bile volitve kandidatov slovenskih političnih strank v državni zbor, kljub temu pa nekateri plakati volilcc še naprej pozivajo, komu naj zaupajo svoj glas. Na avtobusnem postajališču v Trebnjem sta še vedno obešena plakata Jelinčičeve nacionalne stranke. Če sc dobro spomnimo je bila Jelinčičeva stranka med tistimi v strankami, ki so za propagandno plakatno vojno namenile manjše kupčke denarcev, vendar so sc ponekod plakati obdržali še do danes. Mimoidoči sc v Trebnjem sprašujejo, ali so plakati znak, da bodo pri svojih programskih predlogih trdovratno vztrajali, IZ NKŠIH OBČIN itma IZ NtkŠIH OBČIN E Eki prvi v novi poslovni coni V podjetju za proizvodnjo elektromehanskih komponent dovolj dela za 90 zaposlenih — Večina izdelkov gre v izvoz — Ekološka neoporečnost ČRNOMELJ — Konec predlanskega leta je pričelo v prostorih bivšega črnomaljskega Gorenja z delom podjetje Eki, ki gaje kot edini lastnik ustanovilo Gorenje. V začetku lanskega decembra seje podjetje kot prvo in še vedno edino preselilo v adaptirane prostore nekdanje črnomaljske vojašnice ali po novem v poslovno cono na Majerju. V dobrem letu obstoja je postal večinski lastnik Eki-ja Metalfles iz Tolmina, ki je odstopil tudi proizvodni program hidrostatov. Kot družbenik je pristopila tudi skupščina občine Črnomelj, ki ima velike zasluge, da je to podjetje v Črnomlju sploh nastalo. rešili tudi velik problem odvečne delovne sile, ko je Gorenje v Črnomlju zaprlo vrata. Na mesec izdelajo po 90.000 hidrostatov, a le desetino prodajo na domačem trgu, vse ostalo gre v iz- Eki je sicer registriran za proizvodnjo elektromehanskih komponent, sedaj pa dela hidrostate za uravnavanje ravni vode v gospodinjskih strojih. Obnavljajo tudi kompresorje za hladilno-zamrzo-valno tehniko. Metalflex je prej izdeloval hidrostate v Tolminu, potem pa je proizvodnjo prenesel v Črnomelj. Pravzaprav v Ekiju le zlagajo hidrostate iz. polizdelkov, ki jih izdelujejo v Metal- flexu. In ker seje mogoče komu zdelo čudno, da se neka tovarna kar tako odpove delu proizvodnje, je podvomil, da so jo Črnomlju morda odrinili zaradi ekološke oporečnosti. Vendar direktor Ekija Anton Stefanič zatrjuje, da ne gre za ekološko sporno proizvodnjo. V Ekiju je zaposlenih 90 ljudi, večina pa jih je prišlo iz bivših Kompresorjev, črnomaljske enote Gorenja. S tem so Rešitev za brezposelne Mnogi brezposelni lažje preživijo s pomočjo javnih del — Lani delo za 59, letos za 67 ljudi ČRNOMELJ V preteklem letu so v črnomaljski občini javna dela potekala v okviru sedmih programov, vključenih pa je bilo 59 brezposelnih. Iz občinskega proračuna so za sanacijo nedovoljenih odlagališč, vzdrževanje lokalnih cest, odvodnjavanje kmetijskih površin in oskrbo na domu odšteli za nagrado delavcem in materialne stroške 1,3 milijona tolarjev. S tremi programi v okviru javnih del, torej za pomoč beguncem, delo z begunci in pomoč ostarelim, bolnim in invalidom, pa občina ni imela stroškov. Glede na to, daje bilo po zadnjih podatkih v črnomaljski občini 806 brezposelnih, je bilo v lanskem letu v programe javnih del zajetih 7,32 odst. brezposelnih, kar je pod slovenskim povprečjem, ki znaša okrog 10 odst. Sicer pa v občini ugotavljajo, da so javna dela dosegla svoj namen. Nikakor pa ob tem ne gre zanemariti, da so ta dela koristna tudi z ekonomskega vidika, čeprav njihov namen ni ustvarjanje dobička. Prav zaradi tega je oddelek za družbeni razvoj ob razpisu za javna dela v letošnjem letu spodbujal podjetja, zavode in društva, naj pripravijo programe za javna dela. Temu primeren je bil tudi odziv, saj so za letos pripravili 14 programov, v katerih bo sodelovalo 67 brezposelnih. Največ, 33, bo nekvalificiranih ali nižje kvalificiranih delavcev, 31 s srednjo ter 3 z višjo ali visoko izobrazbo. Tako kot lani bo tudi letos vse stroške pri delu z begunci pokril urad za begunce, za po- Zoper odlok, ki prepoveduje dvig cen? Trebanjski komunalci opozarjajo na izgube TREBNJE —- Ob koncu lanskega leta so v trebanjski Komunali ugotovili, da so cene njihovih storitev zanje prenizke in da se bodo zaradi takšne cenovne politike znašli v velikih izgubah. Za svoje stališče do lega problema so zaprosili trebanjski izvršni svet. Z Odlokom o oblikovanju cen komunalnih jtoritev je republiška vlada vzeL pristojnost oblikovanja cen komunalnih storitev oz. njihovo zadrževanje. S tem odlokom so I cene ostale na ravni cen iz junija. Rast življenjskih stroškov je bila vseskozi na takšni višini, da po omenjenem odloku, povišanje cen ni bilo možno. Po analizi poslovanja za prvih devet mesecev so v Trebnjem ugotovili, da imajo pri preskrbi z vodo za 1.362.296 tolarjev izgub, na čistilnih napravah pa za 225.606 tolarjev. Po odloku je bila prva podražitev šele 24. novembra, ko so cene komunalnih storitev povišali linearno za 1,95 odst. Primerjava z ostalimi občinami pove, da se nekatere občine držijo odloka, nekatere pa tudi ne. Cene komunalnih storitev sta povišali npr. občini Črnomelj in Metlika. Trebanjski izvršni svet je sklenil, da bodo ta vprašanja podrobneje obravnavali ob sestavi proračuna za letošnje leto. Razmislili bodo, ali bodo sposobni Komunali zagotoviti razliko v primeru, da sc cene komunalnih storitev ne bodo povečevale s stvarno rastjo življenjskih stroškov. Če to ne bo možno, se bodo morali odločiti za nespoštovanje zakona. J. D. moč ostarelim, invalidom in bolnim pa dom starejših občanov. Za vse ostale programe bodo morali za nagrade delavcem in materialne stroške iz občinskega proračuni odšteti 5,7 milijona tolarjev. Sicer pa bodo v letošnjem letu nadaljevali s sanacijo črnih odlagališč, urejanjali in čitili vodovodhe trase in turistična območja, vzdrževali lokalne ceste, poskrbeli za turistično vodenje po krajinskem parku Lahinja ter izdelovali domače platno. Poskrbeli bodo tudi za oskrbo na domu, pomagali pri varstvu otrok, motenih v razvoju, in prizadetih odraslih oseb, nudili pomoč otrokom z učnimi težavami ter sodelovali pri vzgojnih programih za preddšolske otroke, ki niso vključeni v vrtec. M.B.-J. MONTAŽA HIDROSTATOV — V Ekiju, kjer je našlo zaposlitev 90 ljudi, zlagajo iz polizdelkov hidrostate. Dela imajo dovolj, in kot kaže, ga ne bo zmanjkalo, če bodo le imeli kvalitetne izdelke. Temu primerno je tudi plača v tovarni redna, kar pa je za siceršnje razmere v črnomaljski občini tudi že uspeh. (Foto: M.B.-J.) voz. V Sloveniji so edini proizvajalec legi artikla, na svetovnerh trgu pa je po Stelaničevih besedah velika konkurenca. Sicer pa so za prodajo zadolženi v Tolminu, prav tako kot tudi za razvoj. Prav sedaj pa v Metalflexu že razvijajo nov tip hidrostata, tako da bo pravočasno stekla izdelava posodobljenega izdelka, ki bo prilagojena avtomatizirani proizvodnji. M. BEZEK-JAKŠE STAVKOVNI ODBOR V BELTU NI PRENEHAL Z DELOM ČRNOMELJ - Kljub temu da so v Beltu prekinili s stavko, sc stavkovni odbot redno sestaja in ocenjuje razmere v tovarni, zlasti pa, kako odgovorni rešujejo njihove zahteve. Tako je stavkovni odbor dobil zagotovilo vodstva in upravnega odbora družbe, da bodo prejeli plače za lanski november predvidoma 18. januarja. Stavkovni odbor bo vztrajal, da bodo uresničene tudi vse ostale njihove zahteve, torej redno izplačilo decembrske plače in regresa za lansko leto. Na seji upravnega odbora pa so dobili zagotovila, da bodo predstavniki delavcev oz. sindikatov prisostvovali sejam tega odbora, ko bo tekla beseda o delavski problematiki in prihodnosti podjetja. Sicer pa v stavkovnem odboru pravijo, da razumejo odločitev vodstva, da pokliče v tovarno le tiste delavce, ki bodo imeli delo. Oba sindikata v podjetju pa pozivajo, naj sc vključita v reševanje vprašanja presežnih delavcev. PREDAVANJA O BOLEZNIH DIHALNIH ORGANOV METLIKA - Tukajšnja občinska organizacija Rdečega križa organizira v januarju po vseh krajevnih skupnostih v občini predavanja, ki jih bodo vodili zdravniki metliškega zdravstvenega doma. Beseda bo tekla o boleznih dihalnih organov, poudarek pa bo na vnetjih in prehladnih obolenjih. Pred vsakim predavanjem bo medicinska sestra na željo krajanov merila krvni pritisk. Prvo predavanje je bilo včeraj v Drašičih, danes, 14. januarja, pa bo ob 18,30 uri v nekdanji šoli na Radoviči. Prikrajšani so in neenakopravni V KS Božakovo s složnim delom naredili veliko za razvoj — Razočarani, ker dr-___žava še vedno ni prokrbela, da bi ob južni meji živeli srečni ljudje BOŽAKOVO — Krajevna skupnost Božakovo šteje z 219 prebivalci v 55 gospodinjstvih na Božakovem, Želebeju in Rakovcu med manjše v metliški občini. Do leta 1976 je bila tudi med najbolj zaostalimi v občini. Toda danes se lahko pohvalijo, da jim je v dobrem poldrugem desetletju kljub maloštevilnemu prebivalstvu uspelo veliko narediti. Priznajo sicer, da brez družbene pomoči ne bi šlo, prav tako pa ne tudi brez velikih prispevkov krajanov tako v denarju kot v delu. Razveseljivo pa je, da so se prav zaradi napredka začeli vračati mladi. V letih, ko seje začelo tudi na Božakovem premikati na boljše, so uredili močnejšo elektriko, asfaltirali ceste, uredili vodovod, dom krajanov, telefon ter obnovili cerkev. Če bi bili v marsikateri vasi z vsem tem že zadovoljni, pa na Božakovem niso. Po besedah predsednika sveta KS Jožeta Nemaniča nameravajo spomladi s prostovojnim delom obnoviti sosedsko zidanico. Prednostna naloga, za katero upajo, da bo vsaj začeta še v letošnjem letuje ureditev kanalizacije. »Klasične kanalizacije si najbrž • Prav zaradi nevidnega zidu na meji je precej zamrlo tudi sodelovanje božakovskega gasilskega društva s poldrugo desetletje pobratenim gasilskim društvom iz Kamanja, pa tudi z drugimi gasilci onkraj Kolpe. In odgovornim v republiki Jože Nemanič zažuga z znano krilatico, kije priletela prav od tam: »Če bodo v državi želeli imeti srečne ljudi na zeleni južni meji, bodo morali zanje tudi kaj storiti; In to čim prej.« ne bomo mogli privoščiti, ker ležijo vasi na zelo različnih riadmorskih višinah. Ena od možnosti pa je naravno čiščenje odplak, o čemer smo se že dogovarjali tudi na občini,« pravi Nemanič. Želijo si tudi vaško razsvetljavo, čeprav ne vedo, ali bo za to letos dovolj denaija. Poleg še neurejenih komunalnih problemov prebivalce božakovske krajevne skupnosti tišči še nekaj: delavska avtobusna proga. Po šolarje avtobus res pride, nazaj pa jih pripelje šolski avtobus. Toda za delavce, ki morajo od doma pred šesto uro zjutraj, ni javnega prevoza. »Zlasti je krožni avtobusni NA VRHU SEMIČ - V 5. kolu južne skupine državne strelske lige, serijski program, so strelci semiške Iskre doma premagali ekipo SOP Leskovec s 1343:1110. Po tem kolu sta na čelu lestvice s 15 točkami ekipi Iskre in 29. oktobra iz Grosupljega, Kranj ima 13 točk in je tretji, medtem ko jih ima SOP Leskovec 9 in zaseda osmo mesto. I. STONIČ promet, kakor smo si ga zamislili, onemogočen sedaj, ko imamo državno mejo. Prav ta meja je za nas dodatni trn v peti,« zatrjuje Nemanič. KS Božakovo kljub svoji majhnosti meji na Hrvaško kar s sedmimi kilometri. Pred leti so z veliko truda asfaltirali testo do hrvaške meje, sedaj pa je po Nemaničlvih besedah tip smejo uporabljati. Po njej gredo lahko v sosednjo državo le dvolastniki. »Vsem ostalim je dovoljeno k prijateljem in znancem onkraj meje, kijih nimamo malo, le po sedemkrat daljši poti skozi mednhrodni mejni prehod v Metliki. Prepričani smo, da bi bil problem rešen, če bi obmejnim prebivalcem dali prepustnice. Razoča- rani smo, da leto dni po priznanju naše države ni bilo narejeno veliko. Predvsem pa se ne čutimo enakopravne s slovenskimi državljani ob zahodni in severni meji, ki tovrstnih problemov nimajo,« pove v imenu sokrajanov Jože. M. BEZEK-JAKŠE Več denarja za stanovanjska posojila Kam je šla kupnina? ČRNOMELJ Od prodanih občinskih stanovanj se je v lanskem letu do konca oktobra zbralo 40.083.000 tolarjev. Za vračilo soudeležbe pri pridobitvi stanovanj, plačilo odpravnine, prometnega davka in dela kupnine republiki ter za odkup 118 kv. metfov stanovanjske hiše v Semiču so porabili 16.090.000 tolarjev. 3,5 milijona tolarjev so morali do konca preteklega leta vrniti kupcem stanovanj na Čardaku, ki so zaradi napake pri obračunu plačali previsoko kupnino, 15 milijonov tolarjev pa naj bi šlo za nakup sedmih stanovanj v preurejeni stavbi v Ulici Staneta Rozmana. Neporabljenih je še vedno ostalo 6 milijonov tolarjev, saj nis6, tako kot so načrtovali, kupili ne Stoničeve ne Maletičeve hiše. Vse te tri hiše so v starem mestnem jedru in bi jih morali obnoviti in zaščititi, saj že močno propadajo. Kot je bilo slišati na izvršnem svetu, pa stanovalci v njih, ki so hkrati tudi lastniki, izsiljujejo neustrezne zamenjave. Sicer pa denar od kupnin od občinskih stanovanj, ki ga doslej še niso porabili, uporabljajo za prebroditev likvidnostnih težav v proračunu. Zavedajo pa se, da ga bodoljnorali čim prej vrniti, saj gre za namenska stanovanjska sredstva. Na izvršnem svetu so predlagali tudi, naj bi denar od nakupa občinskih stanovanj v prihodnje namenili za kreditiranje stanovanjske gradnje, nakupa stanovanj ali adaptacije stanovanjskih prostorov. Nič več pa za takšne nakupe, kot je na primer Stoničeva hiša. Iz. republiškega stanovanjskega sklada je namreč v preteklem letu od 76 prosilcev iz črnomaljske občine dobilo posojila le 29 ljudi. Zato bodo v črnomaljski občini že pri pripravi proračuna za letošnje leto imeli v mislih tudi razpis stanovanjskih posojil. M.B.-J. O DENACIONALIZACIJI DRAGATUŠ, Ml MELJA VAS -V prizadevanjih, da bi pospešila denacionalizacijo, pripravlja črnomaljska podružnica Slovenske ljudske stranke javno tribuno o denacionalizaciji. V pctek,v 15. januarja, bo ob 19. uri tribuna v Župančičevem hramu v Dragatušu, dan pozneje pa ob isti uri v gasilskem domu v Mihelji vasi. Organizatorji so na tribuno povabili tudi predstavnike občinske skupščine, sicer pa sq vabljeni vsi krajani, zlasti pa tisti, ki jih je prizadela nacionalizacija. Jože Nemanič KRVODAJALSKA AKCIJA METLIKA - V torek, 19. januarja, bo od 7. do 13. ure v metliškem zdravstvenem domu redna krvodajalska akcija. Ker bodo urejali kartoteko, prosijo krvodajalec, da prinesejo s seboj kartončke. Tistim, ki so dali kri več kot dvajsetkrat, pa bodo izdali tudi potrdila, s katerimi bodo jahko uveljavljali popust pri prostovoljnem zavarovanju. Pomagali so beguncem in domačim V trebanjskem Rdečem križu so zbirali pomoč za begunce v Črnomlju in kasneje na Čatežu za ljudi iz llijaša — Konec leta so obdarili 1300 starejših občanov TREBNJE — Sedaj, ko imamo v Sloveniji več kot 75.000 beguncev in ko je tudi vse več slovenskih družin na robu preživetja, je postalo delo aktivistov Rdečega križa zelo pomembno. V Trebnjem je občinska organizacija Rdečega križa v lanskem letu izpeljala vrsto akcij za pomoč beguncem kot tudi slovenskim družinam, že tradicionalno krvodajalsko akcijo in akcijo zbiranja darovalcev organov, letos pa bo z njimi nadaljevala. Trebanjsko občinsko organizacijo Rdečega križa sestavlja I7 krajevnih organizacij, ki so ustanovljene v skoraj vseh krajevnih skupnostih, v krajevni skupnosti Trebelno imajo celo tri. Imajo pa tudi najmlajše člane, ki so organizirani po osnovnih šolah. Sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Trebnje Majda Miklič pravi: »Lani smo največjo skrb posvečali beguncem. V začetku leta smo zbirali pomoč za begunce v zbirnem centru v Črnomlju, v maju pa smo odprli begunski center tudi v trebanjski občini.« Na Čatež so začeli prihajati begunci iz Bosne. Poleg teh. ki so v centru, pa je v Trebnjem še 56 beguncev, ki so pri družinah, tudi tem pomaga trebanjski Rdeči križ s hrano, obleko, odejami. Z zdravili, hrano in obleko so pomagali tudi nekdaj pobrateni občini Ilijaš v BiH. Pomoči so bili deležni tudi vsi tisti naši ljudje, ki sojo močno potrebovali. »Predloge, komu vse bi bilo potrebno pomagati, so zbirali na Centru za socialno delo, patronažna služba in aktivisti krajevnih organizacij Rdečega križa. Brez njihovega dela razdeljevanje po- Majda Miklič moči ne bi tako steklo,« pravi sekretarka Majda Miklič. Ljudem so pomagali predvsem z. oblačili in paketi s hrano. Konec leta so po krajevnih skupnostih organizirali tudi prednovoletno obdaritev za 1300 najstarejših občanov. Pripravili so jim 175 paketov s testeninami, moko, sladkorjem, kavo, rižem, mlekom v prahu in drugim in 12 paketov s higienskimi potrebščinami. Ocenjujejo, da so razdelili za 1,865.000 tolarjev pomoči. Za obdaritev starčkov je 100.000 tolarjev iz proračuna prispevala tudi občina. Med letom so tekle tudi vse tradicionalne akcije, npr. krvodajalska akcija. Lani so v Trebnjem organizirali pet odvzemov krvi. Kri je darovalo 917 krvodajalcev. Tako kot v drugih slovenskih krajih tudi v Trebnjem teče akcija za darovanje delov telesa, ki se je začela konec leta 1988. V Trebnjem seje do sedaj prijavilo 88 ljudi, ki so pripravljeni v času življenja ali po smrti darovati organe za transplanjacijo. 286 fantov in deklet pa je lani pri Rdečem križu uspešno opravilo tečaje prve pomoči za voznike osebnih avtomobilov. J. DORNIŽ f1 LB IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN ■ Prijateljevanje blaži bolečino Ribniško društvo za pomoč duševno prizadetim je počastilo 10-obletnico obstoja — Pomoč prizadetim in njihovim družinam, ki jih je v društvu že 52 RIBNICA — 5.januarja je minilo 10 let od ustanovitve ribniškega društva za pomoč duševno prizadetim. Pred tem je društvo dolga leta delovalo v okviru medočinskega društva za pomoč duševno prizadetim za občini Kočevje in Ribnica. V vseh letih je društvo posvečalo glavno skrb vzpostavljanju in negovanju pristnejših medčloveških odnosov, tako v skrbi za duševno prizadete kot za njihove družine. »V društvu si prizadevamo, da bi družine, ki imajo prizadete otroke, čim tesneje povezali med seboj. Med njimi želimo stkati prijateljske vezi ne le zato, da bi si lahko starši med seboj izmenjevali izkušnje, pridobljene pri delu s prizadetimi, marveč tudi zato, ker lahko z medsebojnim druženjem in prijateljevanjem lažje prenašajo svojo bolečino in težave, kijih imajo zaradi prizadetosti svojih otrok,« pojasnjuje prizadevanja društva tajnica društva in direktorica ribniškega centra za socialno delo Majda Vrh. V ta namen društvo prireja različne družabne prireditve, piknike in izlete. Pri tem jim, tako kot ob vsakoletnem nakupu daril za obdarovanje prizadetih za dedka Mraza, pomagajo s svojimi prispevki številna ribniška družbena in zasebna podjetja ter obrtniki. Približno dvakrat na leto društvo organizira za starše in svojce prizadetih različna strokovna predavanja, na katerih jih seznanijo z najnovejšimi izsledki DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj V SOBOTO OGLED ELEKTRARNE VRHOVO VRHOVO - Smelt Ljubljana, ki gradi HE Vrhovo, in investitor Savske elektrarne Ljubljana vabita krajane, predstavnike podjetij in vse zainteresirane ljudi na informativni dan, ki bo v soboto, 16. januarja, od 10. do 13. ure na gradbišču hidroelektrarne Vrhovo. V gradbiščni jedilnici si bodo najprej lahko ogledali tipične projekte ter videofilma o graditvi HE Mavčiče ter o začetku gradnje HE Vrhovo, sledil pa bo organiziran ogled gradbišča. Prva skupina obiskovalcev bo s programom informativnega dne začela ob 10. uri, druga pa ob 11.30. To navajamo zato, ker posamičen ogled gradbišča ni možen. Vabljeni! s področja metod dela s prizadetimi, odnosov v družini, spolnosti prizadetih in drugih, ki so staršem in svojcem v pomoč pri njihovem delu. Društvo jih tudi redno obvešča o novostih na področju zakonodaje, ki zadeva prizadele ali njihove družine. Odziv na številne aktivnosti, ki jih prirejajo, je po mnenju Vrhove precejšen. Redno se jih udeležuje približno polovica vseh družin z območja ribniške občine, ki imajo prizadete otroke. ŠOLA V NARAVI KOČEVJE - Kočevskim šolnikom je kljub pomanjkanju denarja ob pomoči delovnih in drugih kočevskih organizacij v letošnjem šolskem letu uspelo izpeljati šolo v naravi. Gre pravzaprav za enotedenska tečaja plavanja in smučanja. Plavalni tečaj je bil organiziran na učence četrtih razredov vseh treh kočevski osnovnih šol decembra v Ribnici. Plavati so se naučili vsi učenci. Starši so morali za najemnino bazena prispevati po tisoč tolarjev, stroške za vaditelja je poravnala občina, brezplačne prevoze otrok iz Kočevja in Stare Cerkve v Ribnico pa je omogočil Integral Stojna iz Kočevja. Brezplačne prevoze na smučišča imajo tudi učenci petih razredov, ki so v ponedeljek pričeli s smučarskim tečajem. Tečaj bo zanje tudi sicer brezplačen, če odmislimo stroške, ki so jih starši morebiti imeli z nakupom smučarske opreme. Da bi to dobili čim ceneje, je bil minulo soboto v šoli organiziran sejem rabljene smučarske opreme. Ob ustanovitvi društva je bilo takšnih družin 30, danes pa jih ribniško društvo za pomoč duševno prizadetim združuje 52. M. LESKOVŠEK-SVETE OGREVANJE NA PLANINSKI CESTI SEVNICA - Skupnost stanovalcev v stanovanjih na Planinski cesti terja do 18. januarja sestanek vseh predstavnikov objektov, ki sc ogrevajo iz kotlovnice na Planinski cesti, s predstavniki Komunale Sevnice, Terce Šentrupert in z vsaj enim strokovnjakom za sisteme centralnega ogrevanja, ker niso zadovoljni z načinom kurjenja in ogrevanja. V nasprotnem Komunali ne bodo več plačevali svojih obveznosti. OBOROŽEN DO ZOB KOČEVJE - Zaradi nedovoljene posesti in nošenja orožja bo moral k sodniku za prekrške 18-letni Leon Š. iz Kočevja. Na obvestilo, da je v diskoklubu Škorc v Kočevju gost, ki je po vsej verjetnosti oborožen, so kočevski policisti 28. decembra pri Leonu našli doma narejen revolver, prirejen za izstreljevanje nabojev kalibra 45 (12 mm), šest nabojev, avtomatski nož na vzmet, v prtljažniku njegovega avtomobila pa doma izdelano puško na šibrc in naboje. Doma je imel spravljeno še celo malo zbirko orožja: ročno bombo M 52, več različnih nabojev za lovske in vojaške puške, revolvetje in pištole, tri električne detona-totje in zračno puško, predelano v malokalibrsko, z odrezanim kopitom. Zamujajo za več kot leto Podpisujejo pogodbe z ribniškim Stanbirojem RIBNICA Že pred meseci je ribniški Stanbiro poslal vsem lastnikom stanovanj v ribniški občini v podpis pogodbe o opravljanju storitev upravljanja. Nekateri lastniki se s ponujenimi pogodbami niso strinjali in jih niso hoteli podpisati. Konec decembra je Stanbiro poslal vsem podjetjem in drugim lastnikom stanovanj, razen privatnim lastnikom, katerim jih bo poslal v teku tega meseca, nove pogodbe. Direktor S picami do pomoči ob vojni vihri Knjižica o picah DOLENJI BOŠTANJ — Te dni seje znašla na prodajnih policah sevniškega Mercatorja in tudi drugih trgovin knjižica 29-letnega Mer-sada Mušiča Pice in vse o picah. Mušič je poročen s Slovenko v Dolenjem Boštanju, sicer pa prihaja iz okolice Bihača, kjer divja vojna in kjer so ostali njegovi starši, mlajša brata in sestri. Dve sestri pa sta se prav tako kot on udomili v Sloveniji in delata na Gorenjskem, en brat pa dela v Avstriji. Mersad večkrat razmišlja, kako bi najbolj pomagal trpečim doma v BiH in kako naj bi se boril zoper krvavo nasilje, ki ogroža njegov narod in državo. Z delom za švicarsko-italijansko firmo v Libiji, na Malti, v Švici in Nemčiji je zaslužil kar precej denarja in skoraj vse prihranke vložil v obnovo, dozidavo hiše v domači vasi, da bi domačim omogočil človeka vredno življenje. Odločitev, da po bogatih mednarodnih kulinaričnih izkušnjah v samozaložbi izda poljuden priročnik o picah z lepimi barvnimi fotografijami Foto studia Lipa, pomeni, da se je opredelil za humanitarno pomoč. Če bo zbral s prodajo knjižice za kakšen tovornjak hrane in sanitetnega materiala in še pokril stroške za papir in tisk, bo zelo zadovoljen. Maloprodajna cena knjižice s 46 stranmi je 578 tolarjev, pri naročilu po povzetju na naslov VVhite Lady, d.o.o., Dolenji Boštanj 81 (pri Raku), pa stane 520 tolarjev. Na naslovnici knjižice je najzanimivejša pica v obliki srca, v knjižici pa je naveden tudi postopek za njeno izdelavo, ravno tako pa za zaprto in sadno pico. Seveda Mušič pojasnjuje še, kaj je treba vedeli za pripravo in oblikovanje testa in kakšne naj bodo sestavine za nadev picam in za omake. »Vsa umetnost je v tem, da mora biti pica okusna, sočna in ne trda,« pravi Mušič. Kakšna je pot do tega, je že daljša zgodba, predvsem pa stvar okusa, o katerem pa po znanem latinskem reku tako ne gre razpravljati. V Libiji, so šle v promet zlasti zelenjavne pice, za nadeve so pogosto uporabljali artičoko, sire beluše, goveje, ovčje meso, predvsem pa so bile pice izjemno pikantne zaradi velikih količin ta- Mersad Mušič basca. Oblika ni bila pomembna, medtem ko je bil design pice za Nemce v Lauterbachu alfa in omega, čeprav je bil šef kuhinje prav tako kot v Libiji Italijan. Rob pice je moral biti okrogel in se kar bleščati. V Sloveniji je Mušič obredel videl pic, a prav dobrih ne našteje niti pet. Posebej so ga razočarali Štajerci, saj je opazil, da v Mariboru na vročo pico šele na koncu dodajo mrzlo omako. V Sloveniji je Mušič, ko je še delal v Krškem, ko se je neko nedeljo usulo v picerijo 46 otrok in se jim je z avtobusom neznansko mudilo naprej, veijetno postavil rekord, saj je bil kos naročilu v eni uri. P. PERC Stanbiroja Jože Mihelič zatrjuje, da so pogodbe usklajene s predhodnimi pripombami lastnikov. »Pogodbe so pripravljene v tem smislu, da bomo za lastnike stanovanj delali ne glede na to, ali jih bo podpisalo potrebnih 50 odst. ali ne. Upravnik v neki stanovanjski hiši pa bomo, ko bomo ugotovili, da je podpisanih pogodb vsaj za polovico stanovanj v hiši«, pojasnjuje Mihelič in dodaja, da so tudi tistim, s katerimi so že imeli podpisane pogodbe poslali nove. Trenutno imajo podpisane le pogodbe s SPIZ-om in ministrstvom za obrambo, kije Stanbiro pooblastilo, da jih zastopa tudi v primeru, če ne bo upravnik. V Stanbiroju upajo, da bodo pogodbe, kijih s Stanbirojem podpisuje vsak lastnik posebaj, podpisane čimprej. »Kakor hitro bomo ugotovili, da smo upravljalci, bomo sklicali zbor lastnikov, na katerem se bomo pogovorili o pripravi pogodbe o upravljanju«, zatrjuje Mihelič. Ker gre za zelo pomembno pogodbo, s katero lastniki v hiši urejajo medsebojna razmerja, od določitve solastniških deležev in načina uporabe skupnih prostorov do določitve načina upravljanja hiše in upravljalca, bi te pogodbe morale biti že zdavnaj podpisane. Vzrok, da še niso, je v tem, da jih mora nekdo pripraviti. Ce bo upravitelj, jih bo za ribniške lastnike stanovanj pripravil Stanbiro. M. L.-S. Pritiski so obrodili sadove Minister Krajnc je izpolnil obljubo KOČEVJE Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so v zadnjih dneh starega leta končali skoraj enomesečna dela na približno 200 metrskem preboju nove cestne trase od Kočevja proti Beli krajini. Minister za promet in zveze Marjan Krajnc je tako izpolnil obljubo, ki jo je dal Kočevcem ob svojem obisku v Kočevju septembra. Obljubil je, da bo za ta dela poskušal zagotoviti denar in da bo cesta v letošnjem letu dokončana. Na dano obljubo so ministra opominjali nenehni pritiski občine. Kočevci so storili vse, da bi se nadaljevala dela na posodobitvi ceste, ki so bila julija prekinjena zaradi vladne odločitve o prenehanju izvajanja vseh cestnih del v Sloveniji. V korist dokončanja makedamske trase nove ceste od Kočevja do Pred-grada so se bili pripravljeni odpovedati izgradnji nadvoza nad železniško progo pri Liku, vendar je republika ta denar porabila v druge namene, V zvezi s tem so Kočevci zahtevali vrsto pojasnil, vendar zadovoljivega odgovora niso dobili. Poljanci so v začetku oktobra pripravili v Predgradu protestni shod, na katerem so zagrozili, da bodo cesto zaprli. Mesec kasneje so to opozorilno storili, hkrati pa napovedali protestni shod pred republiško skupščino, ki ga je, tako kot ostale akcije domačinov, podprlo tudi občinsko vodstvo. Do shoda v Ljubljani ni prišlo, saj so v začetku decembra vendarle dočakali nadaljevanje in tik pred novim letom tudi zaključek še zadnjih večjih zemeljskih del. Kočevci sedaj upajo, da bo vlada oz. ministrstvo za promet in zveze zagotovilo dovolj denarja, da bodo lahko spomladi asfaltirali cesto od Pekla do Knežje Lipe in nadaljevali z zemeljskimi deli do Brezovice, tako da bi v jesenskih mesecih lahko z asfaltiranjem tudi tega odseka dokončali cestno povezavo med kočevsko in črnomaljsko občino, ki jo posodabljajo že 18.1eto. M. LESKOVŠEK-SVETE Občuten porast zasebne spodbude Preteklo leto uspešno RIBNICA — V ribniški občini seje lani po desetih letih stagnacije v malem gospodarstvu število obrtnikov povečalo za 10, tako da jih je bilo konec leta skupno 211. Skoraj podvojilo seje tudi število zasebnih podjetij, vendar jih je večina ostala le na papirju. Od 154 registriranih podjetij jih je bilo aktivnih okoli 50, tako daje bilo v skupnem številu 605 zaposlenih v zasebnem delu ribniškega gospodarstva aktivnih okoli 500. K porastu zasebnega podjetništva je nedvomno prispevalo propadanje velikega družbenega gospodarstva in nuja zaposlenih, da si sami izborijo košček kruha, pa tudi vse večje uveljavljanje prodjetniške miselnosti. V dokaz slednjega govori podatek, da ribniško malo gospodarstvo ni še nikoli toliko investiralo, in sicer predvsem v poslovne prostore in tehnološko opremo, kot preteklo leto. Več je investiralo tudi v proizvodnjo in storitve kot v trgovino in gostinstvo, čeprav so bile odprte tudi številne nove trgovine in bifeji. Čeprav je bilo zaradi splošne gospodarske krize tudi za zasebno gospodarstvo minulo leto težko, je bilo, gledano v celoti, tudi uspešno. Vlada in pristojna ministrstva so razrešila vrsto zahtev, ki jih je prednje postavilo slovensko malo gospodarstvo. Dobro sodelovanje dveh enakopravnih partnerjev je bilo občutiti tudi na ravni občine. V ribniškem občinskem proračunu so lani prvič namenili denar za malo gospodarstvo, s katerim so septembra ustanovili kreditni sklad za razvoj drobnega gospodarstva, iz katerega je 16 obrtnikov in 7 podjetnikov dobilo kratkoročne kredite pod ugodnimi pogoji. Vse boljše sodelovanje z občino se je izkazalo tudi ob vključitvi v svetovalno mrežo malega gospodarstva. Skupno so na ministrstvo za delo posredovali tri projekte, od katerih je bila dvema odobrena denarna pomoč. Plod skupnih prizadevanj je bila tudi ustanovitev obrtne cone, v kateri je poslovne prostore pridobilo 28 obrtnikov in podjetnikov. M. LESKOVŠEK-SVETE • Ljudje so okrutni, človek je. dober. (Tagore) • Posušeni slnigi nismo več hvaležni za to, kar nam je dala. (Tagore) ///////////////////////////////^^^ 1 Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate? Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni? jp Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako? p 1 i Marketing pozna rešitve, primerne za vašo dejavnost in vaš žep! Za tisk vam pripravimo: znak podjetja vizitke dopise propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd. Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah! DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo! I 'z////////////////////////////////^^^ Sevniški Lisci pokradli kapital Bo v Lisci in drugih sevniških podjetjih še več delavcev na cesti zaradi »nacionalizacije« slovenskega kapitala v Srbiji in splošne gospodarske krize? SEVNICA — V sevniški Lisci ocenjujejo, da so z izgubo svojega deleža tovarne in opreme v Šekovičih v Bosni in Hercegovini in v Babušnici v Srbiji najmanj ob 5 milijonov mark. Ti dve podjetji pa sta bili za sevniško podjetje konfekcije vredni glede na skupne odnose, pogodbe, trge in proizvodnjo bistveno več. Vojna in sankcije varnostnega sveta OZN so Lisci povzročili ob zmanjšanju trga tudi 35-odst. zmanjšanje proizvodnje glede na leto 1991 in kar 42-odst. glede na leto 1988. Lisca je bila večinski lastnik podjetja Lasiča s 350 zaposlenimi v srbski občini Babušnica in nekaj več kot 60-odst. lastnik podjetja Lovnica z 250 delavci v Šekovičih v BiH. Lansko poletje so v Srbiji 60-odst. delež Lisce v Lasiči v s sevniško občino pobrateni občini Babušnica pobratimi nacionalizirali. Po nalogu agencije iz Srbije so kapital iz Sevnice enostavno preknjižili v srbski družbeni kapital. Navkljub temu da tovarna v Babušnici, tako pač kot že številne v Srbiji, ne obratuje, delavci dobivajo iz nekega zveznega sklada za svoje nedelo po okrog 40 mark mesečno, seveda v YU dinarjih. Po zadnjih podatkih tovarna v Šekovičih na območju BiH, ki so ga Srbi v brutalni vojni »osvobodili«, da bi uresničili davne sanje o veliki Srbiji in načrte SANU, ni poškodovana, a ne obratuje. Lisca je o vsem tem obvestila slovensko vlado, ministrstvo za industrijo, ministrstvo za zunanje zadeve in Gospodarsko zbornico Slovenije, a iz Ljubljane še ni odgovora. P. P. • Podobni ukrepi, kot so jih v sevniških podjetjih sprejeli lani, bodo prej ko slej potrebni tudi letos. To pa pomeni, da bodo skušali zagotavljati nemoteno proizvodnjo in plasma, delali bodo tudi na dela proste dni, tujim kupcem bo treba še dodatno zagotavljati kakovost in roke dobave izdelkov. Verjetno pa bodo sevniška podjetja od kupcev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije tudi poslej zahtevala akreditive za dobavo. Vedeti je treba, daje več sevniških firm velik del svojih izdelkov prodalo na jug kot denimo Stilles. V bivši Jugoslaviji pa so imela tudi svoja podjetja. Kopitarna je iz Šibenika in Beograda še pravočasno odpeljala, kar se je fizično dalo, toda samo s svojo prodajalno v središču Beograda je izgubila za 30 odst. prodaje Drobne iz Kočevja UGODNA SMUKA - Nedavna otoplitev jc v Kočevju pobrala precej snega, vendar je na «vseh treh kočevskih smučiščih še vedno možna ugodna smuka. Vlečnica v Oišlcrjih dela že ves čas, odkar je zapadel sneg, obratuje pa tudi vlečnica v Dolgi vasi. Kočevskim ljubiteljem smučanja in sankanja, ki so bili vrsto let prikrajšani za primerna smučišča, pa so na voljo tudi snežne površine na nekdanjem zaprtem območju Borovca. BREZ SVETA - Na decembrski skupni seji vseli treh zborov kočevs:ke občinske skupščine je delegat zbora krajevnih skupnosti Franc Cimprič v imenu sveta krajevne skupnosti Kostel zahteval, naj predsedstvo občinske skupščine ponovno obravnava njihovo krajevno skupnost. Kostclci imajo že nekaj mesecev le predsednika sveta krajevne skupnosti, saj so ostali člani sveta odstopili, o razpisu nadomestnih volitev pa se člani sveta v odstopu in predsednik ne morejo dogovoriti. Po mnenju občinske statutarno-pravne komisije bi moral svet v odstopu sprejeti spremembo statutarnega sklepa, ki določa način izvolitve članov sveta (sedaj velja, da so predsedniki vaških odborov člani sveta). Ker predsednik sveta Stanislav Južnič noče sklicati seje sveta v odstopu, Cimprič predlaga, naj se krajevni skupnosti Kostel blokira žiro račun, predsedstvo občinske skupščine pa poziva, naj jim kljub že neuspelemu poskusu pomaga, da bodo prišli do nadomestnih volitev. Ribniški zobotrebci ZADRUGO UKINILI - Manjše zanimanje članov Rikovc stanovanjske zadruge za stanovanjsko gradnjo, težke razmere in slab denarni položaj Rika ter lanskoletna uvedba plačil prometnega davka na gradbene materiale tudi za stanovanjske zadruge so vplivali, da je Stanovanjska zadruga ribniške kovinske industrije Riko konce decembra prenehala delovati. Zadruga jc v preteklih letih uspešno pridobivala nezazidana stavbna zemljšča za gradnjo stanovanjskih hiš, pridobivala jc tudi dolgoročna stanovanjska posojila in reševala druga vprašanja na stanovanjskem področju. Odločitev o prenehanju delovanja zadruge je kljub navedenim vzrokom zanjo nekatere člane presenetila. Vsi namreč še nimajo zgrajenih hiš do tretje gradbene faze, kar bi jim omogočilo, da uredijo lastninsko stanje z zadrugo. NAJEMNE POGODBE - V teh dneh poteka podpisovanje najemnih pogodb med imetniki stanovanjskih pravic v občinskih stanovanjih in ribniško občino kot lastnikom stanovanj. S podpisovanji pogodb z okoli 160 imetniki stanovanjskih pravic v stanovanjih nekdanjega občinskega sklada, solidarnostnih stanovanjih, kadrovskih stanovanjih občinskih upravnih organov, policije in zdravstvenega doma je občina pričela konec decembra in jc bila med zadnjimi večjimi lastniki stanovanj v ribniški občini, ki tega še ni storila. Rok za sklenitev najemnih pogodb je bil konec lanskega aprila. Sevniški paberki HIDRANTI DRUGIČ - Pretekli teden so kar vztrajno brneli telefoni, bodisi, da bi v to kroniko zapisali kaj novega oz. da bi ali dopolnili ali popravili že zapisano v tej rubriki prejšnji teden. Sevniška Komunala jc kot upravljalec mestnega vodovoda tudi pisno zahtevala popravek bodice Hidranti. Direktor Komunale Miro Dobovšek pojasnjuje, da so sevniškim gasilcem dali karto sevniškega vodovoda v merilu 1 : 5.000 z vrisanimi hidranti tisti dan, ko so jo dobili od izvajalca del na katastru komunalnih naprav - vodovodu. V tej pregledni karti so vrisani 104 hidranti za potrebe požarne vode. Poveljnik sevniških gasilcev Janko Stopar pa nam je v ponedeljek sporočil, da je na območju mesta celo 120 podzemnih in nadzemnih hidrantov, da pa so pri 15 ugotovili nepravilnosti. S tem podatkom je soglašal tudi direktor Dobovšek, češ da so gasilci le bolj na tekočem, oba možakarja pa sta sc pohvalila, da Komunala in gasilci dobro sodelujejo. Čudovito! DIMNIKI DRUGIČ - V tej bodici so se prejšnji teden prepoznali Impcrlovi iz Podgorice 10. Gospa Lojzka je prosila, če lahko zapišemo, da oni niso nikoli odklanjali dimnikarjevega obiska. Mojster Stanko Pernovšek jc bil pri njih še oktobra lani. Požar v dimniku jc nastal zaradi vžiga saj, a tudi močnega vetra, meni gospa Lojzka, ki se ob tej priložnosti toplo zahvaljuje sevniškim gasilcem za izjemno hitro in učinkovito ukrepanje. Gospa Lojzka jc še pojasnila, da pa jc možev brat v resnici odgnal dimnikarja, ki sc jc primajal blizu šele po 12 letih, kolikor časa je sam čistil dimnike na domačem ognjišču. Zanimivo pri vsem tem je, da mi nismo navajali nobenh imen prizadetih, navedli smo le izjavo sevniškega dimnikarskega mojstra Ivana Jclančiča, da sta zagoreli dve hiši, ker ljudje niso pustili blizu dimnikarja. Krške novice ZASTAVA - Jože Stibrič iz Dolenje vasi je na seji krške občinske skupščine vprašal, kaj dela nemška zastava v kotu sejne sobe. To je učinkovalo tako kot kak “Blitzkricg”. Presenečenje je bilo popolno in nihče od navzočih v sejni dvorani ni rekel ne bev ne mev. Je pa zastava res v kotu sejne sobe A. Mogoče jo je hotel kdo tudi izobesiti, kajti poleg zvite zastave stoji tudi lestev. IMENA IN ŠTEVILKE - Ko so pripravljali ovitek za novo ploščo Vidmovcga pihalnega orkestra, so potrebovali tudi ime krške tovarne papirja in celuloze, da ga pri plošči nekam natisnejo. Ime so tudi dobili, in sicer je nekdo sporočil kar ime “Duro Salaj”. To je nekdanji naziv krške tovarne. Ni bilo nujno, da so ga pred leti zamenjali z “Videm”, če jih je pri tem vodil nacionalni ponos. Kajti rajnki Duro, ki je posodil ime, je zavijal samo hrvaško, živi Vidmovi direktorji pa dandanašnji govorijo celo angleško. No, kar zadeva tisto tiskanje, je pa tako. Ponovili so ga, a kaj bi to! Pri 107 milijonih mark Vidmovcga dolga je tisoč mark stroškov ponovnega tiskanja malenkost... STISKA - Gasilci na krškem koncu imajo precej prazne blagajne. Ko gredo s kombiji na tehnični pregled, zato drug drugemu posojajo gume, da avtomobil “gre skozi”. Je vse narobe v gasilstvu, in kako tudi ne, ko se gasilski vodilni kadri selijo med državne politike! PRIJETNO - Na zadnji krški skupščini, kjer niso nikomur izrekli nezaupnice in jim niti ni uspelo začeti postopka za nezaupnico predsedniku skupščine Vojku Omerzuju, so sc nekajkrat od srca nasmejali. Če jc smeh res pol zdravja, sedaj v Krškem ne bodo več sklicevali skupščinskih sej, ampak zdravilne sestanke. Od razmcija političnih sil v parlamentu je odvisno, če bodo delegati imeli tudi duhovne vaje in meditacije. ( Novo v Brežicah^ CESARSKA - Pot na Dunaj jc danes precej krajša kot nekdaj, ko so slovenski podložniki hodili k cesarju prosit za to in ono. K sreči pa zdaj to ni več tako pomembno, saj cesarja že dolgo ni več pa tudi sedež “cesarstva” je zdaj kar v Ljubljani. Je pa res, da so se dobri stari običaji ohranili. V brežiški občini tako kar dežujejo vloge za izvršni svet, ki naj prosilcem dodeli pomoč. Ta občinski organ še vedno igra vlogo cesarja po znanem načelu Deli in vladaj!, res pa je, da je že nekajkrat opozoril, da je treba narediti konec neskončnim prošnjam za denarno pomoč. Prosijo kulturna društva, verniki, društva veteranov, mobilizirancev v nemško vojsko, veterinarji in še kdo. Zadnja prošnja, o kateri naj bi odločali minuli torek, prihaja iz Društva prijateljev mineralov in fosilov Tržič. Verjetno minerali in fosili nimajo prav veliko privržencev v izvršnem svetu. Na več simpatij bi morda naletelo Društvo prijateljev oslov. Ampak samo pod pogojem, da bo varovalo tudi dvo-nožne. OSLOVSKI KAŠELJ - Ta nima nobene zveze z zgoraj omenjenim društvom. Seveda pa ne moremo zanikati njegove povezave z zdravniki in povezave zdravnikov z zdravili. Zdravniki, ki zdravijo oslovski kašelj, zato še niso osli. Še posebno ne, če znajo za bolezen predpisati zdravila primernih vrst in količin. Osli tudi niso v lekarni, kjer zdravila prodajajo, in če so kupci iz malo bolj oddaljenih krajev, poleg tega pa s polnimi žepi, še toliko bolje. Kdo, kam in kako prodaja zdravila, raje ne bomo pisali. Tudi mi nismo osli. Jc dokazano. Osel gre namreč samo enkrat na led - mi smo šli že večkrat. Sočne poulične govorice bomo zato samo narahlo izkašljali, izpljunili in nanje pozabili. PODBOČJE O PREJŠNJEM IMENU PODBOČJE - V krajevni skupnosti Podbočje poteka od 10. januatja enomesečna javna razprava o tem, ali bi Podbočju vrnili nekdanje ime. Staro ime za ta kraj je Sv. Križ. Javna razprava bo v gasilskem domu v Podbočju, in sicer 10., 17., 24. in 31. januarja in 7. februarja, vsakič ixl 8.30 do 10. ure. Ves čas razprave lahko prebivalci mnenja o preimenovanju Podbočja oddajo na sedežu KS Podbočje ali jih tja pošljejo. Gradivo za javno razpravo jint jc na voljo na sedežu krajevne skupnosti. Na podlagi javne razprave no po 10. februarju svet KS oblikoval stališča in 'skupščina KS bo razpisala referendum o imenu kraja. Javno razpravo vodi komisija v sestavi Franc Černelič, Ivan Urbanč ml. in Franc Glinšek. IZ NKŠIH OBČIN iiIiU IZ NKŠIH OBČIN E Smeti bodo odvažali in sortirali Začetek minil brez večjih stresov Zavarovalniški sistem v zdravstvu v Krškem ni povzročil pretirane slabe volje ne na eni ne na drugi strani — Ni še znano, kaj potrebujejo v občini Poskusno ločeno zbiranje smeti v Krškem KRŠKO V krški občini bodo zbirali in odvažali smeti v vseh strnjenih naseljih, ker tako določa Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, sprejet v občinski skupščini lani. Komunalno stavbeno podjetje Kostak, zadolženo za to opravilo, se bo tega pogosto nehvaležnega dela lotilo s prvim marcem letos. Pred tem se bo Kostakovo osebje dogovorilo s posamezno krajevno skupnostjo in obiskalo naselja, v katerih podjetje letos na novo začenja opravljati omenjeno komunalno dejavnost. Odlok prepoveduje metati vse smeti »v en koš«, zato komunalno podjetje uvaja ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Letos bo sortiranje poskusno in se ga bodo lotili v mestu Krško na desnem bregu Save. Kaj vse se bo dogajalo v zvezi z odpadki, bo Kostak pojasnil v posebni brošuri. Posode za odpadke, brez katerih si ni mogoče zamisliti odvoza smeti iz strnjenih naselij, bodo kupili vaščani. Ali kot pojasnjujejo v Kostaku: »V odloku je določeno, da prvo posodo plača uporabnik sam, vsa nadaljnje zamenjave pa mora opraviti izvajalec odvoza. Slednji določi tudi tip posode. Posode bodo lahko nabavili v Kostaku oziroma jih bomo občanom dostavili na določeno mesto. Plačilo bo možno v več obrokih. Z dobavitelji posod za odpadke bomo poskušali skleniti najugodnejše cenovne in plačilne pogoje.« Omenjeni organizirani odvoz in ločeno sortiranje na • Kostak bo letos namestil posode za odpadke v naslednjih naseljih: Cesta, Gora, Golek, Sp. Dule, Gorenja Lepa vas, Kalce, Maii Trn, Veliki Trn, Ap-nenik, Nova Gora, Ravni, Drenovec, Senuše, Straža, Sela, Raka, Cilje, Dolga Raka, Podlipa, Smednik, Kr-žišče, Zaloke, Velika vas, Gorenja vas. Gorica, Jelše, Veliki Podlog, Pristava, Kalce—Naklo, Brod, Podbočje, Sp. Libna, Stari grad, Dolenja vas, Zdole, Pleteije, Rožno, Drnovo, Mrtvice, Brege, Vihre, Koprivnica, Veliki Kamen in Brezje. KRŠKO — Nova zdravstvena zakonodaja bo po mnenju nekaterih postavila zadeve na glavo. Drugi so prepričani, da bodo z.daj stvari krenile v pravo smer, češ daje bilo doslej v zdravstvu s toliko sociale vse narobe. Vsekakor bo minilo nekaj časa, da bodo za nami prehodne težave in vsa odprta vprašanja glede zdravstva bodočnosti. Kar zadeva uvajanje novega zavarovalniškega sistema, so v zdravstvenem domu v Krškem pogrešali jasnejše informacije iz republiških ustanov. »Prva navodila smo dobili v začetku lanskega decembra, druga sredi meseca in tretja navodila okrog 28. decembra. Zadnja navodila so prispela praktično ponoči med 30. in 31. decembrom. Tako je bilo za uvajanje pravzaprav malo časa, vendar smo v ponedeljek po novem letu začeli delati samo z majhnimi zamudami,« je povedal dr. Rudolf Ladika, direktor krškega zdravstvenega doma. Vsi bolniki v čakalnici niso imeli pri sebi potrebne dokumentacije, toda prvi dan so jim v krškem zdravstvenem do- mu pogledali skozi prste. Naslednji dan pa se je osebje zdravstvenega doma že ravnalo po navodilih zavarovalnice in pacientom brez zavarovalniških potrdil storitve zaračunavalo v ordinaciji. Izjeme so bili seveda vsi tisti, ki jim to možnost daje zakon. Z uvajanjem novosti v zdravstvu so v krškem zdravstvenem domu nepreklicno ugotovili, da bodo težko shajali s sedanjo informacijsko opremo. »Računalniško imamo opremljenih okrog deset delovišč, ostalih pa ne. Pričakujemo, da se bodo stvari normalizirale čez mesec ali dva,« napoveduje dr. Ladika. Kar pa zadeva zasebno zdravniško izvoru naj bi v krški občini popolnoma zaživela v treh letih. Ko bo organizirani odvoz iz strnjenih naselij tekel nemoteno, bodo postala povsem odveč črna smetišča, zato bo občina naredila vse potrebno, da bodo divja odlagališča odpadkov v celi občini izginila. KDO BO POSLEJ NAZDOROVAL GOZDOVE? BREŽICE - Izvršni svet ni dal soglasja, da bi dosedanjemu medobčinskemu gozdarskemu inšpektorju inž. Vinku Šešku za tri mesece podaljšali to funkcijo. Ker jc podoben sklep sprejela tiudi sevniška občinska skupščina, vztrajajo, naj Medobčinski inšpektorat Krško ponavlja razpis za delo novega gozdarskega inšpcktoija, dokler ga ne najde. BOSA ZIMA NA SMUČEH— Vsako zimo se Slovenci spuščamo po strminah eni brez, eni z novimi in drugi s starimi smučmi. Smučarski klub Brežiceje preteklo soboto organiziral smučarski sejem v telovadnici gimnazije. Poleg lastnikov stare opreme je na sejmu prodajala tudi Alpina. Njeno blago je bilo občutno dražje, a je imela s prodajo več sreče kot ponudniki mode šestdesetih let. Ta se sicer vrača, vendar očitno ne v smučarske vrste. Na sejmu so prodajali tudi smučarske vozovnice za čateško vlečnico z 20-odst. popustom, vaditelji smučarskega kluba pa so staršem pomagali kupovati primerno opremo. Na sejem ježe v četrtek opozarjal tudi velik transparent nad glavno ulico. Tja je dospel po posredovanju delavcev Elektra iz Brežic in po manjših zapletih s prekratko žico. (Foto: Damjana Krošelj) Lastnina nalaga tudi obveznosti Škoda bo, če bodo novi lastniki stanovanj šele ob večjih okvarah spoznali, da _____________potrebujejo upravljalca skupnih prostorov in naprav BREŽICE — Ob sprejetju novega stanovanjskega zakona je bilo v brežiški občini okrog 900 družbenih stanovanj stanovanj. Brežiško Komunalno stanovanjsko podjetje je do zdaj etažnim lastnikom prodalo 300 stanovanj, a je v tem času le s 30 lastniki sklenilo pogodbe o upravljanju. Očitno je, da se večina novih lastnikov ne zaveda, da so kupili tudi skupne prostore in so zato dolžni zanje skrbeti. »Zakon pravi, da mora vsaka hiša, ki ima več kot 10 stanovanj določiti upravnika, ne določi pa roka za sklenitev pogodbe o upravljanju. Taka nedorečenost dopušča stanovalcem, da ne skrbijo za skupne prostore in naprave, ki bodo propadle, če bo še naprej vsak skrbel samo za svoje stanovanje. Stanovalci morajo tudi vedeti, da ima samo upravnik možnost, da zanje sodno izterja dolgove nevestnih sosedov za skupne stroške. Z veliko napora nekaterih stanovalcev v Ulici 21. maja 11 in še posebej Boža Kerina nam je nedavno uspelo podpisati prvo pogodbo o upravljanju stanovanjskega bloka,« pravi direktorica Komunalno—stanovanjskega podjetja Vladka Kežman. To podjetje zdaj upravlja z vsemi občinskimi in vojaškimi stanovanji pa tudi s stanovanji nekaterih podjetij. Lastniki brežiških stanovanj nimajo kakšne posebne izbire med možnimi upravljalni. Mnogi zaradi slabih izkušenj dvomijo v komunalno podjetje, po drugi strani pa težko zaupajo kakemu novemu podjetju, ki bi lahko tako hitro, kot seje pojavilo, tudi izginilo. »Tudi stanovalcem v našem bloku ni ustrezala pogodba, ki jo je ponudil KOP, zato smo pripravili svojo inačico. Kljub vsemu pa smo ugotovili, daje to Foto: Božo Kerin podjetje vendarle najbolj kvalificirano za opravljanje takih storitev. Pred sklenitvijo pogodb smo morali dobro preučiti zakon in uskladiti 22 različnih interesov. Zbor lastnikov je prenesel večino pooblastil na upravni odbor, oblikovali pa smo tudi nadzorni in kurilni odbor. Sprejeli smo še bolj življenjski hišni red in pravilnik,« pripoveduje predsednik upravnega odbora lastnikov Božo Kerin. In kaj pomeni podpis pogodb za lastnike? Vsak mesec bodo plačevali 280 tolarjev upravniku, da bo skrbel za redno in investicijsko vzdrževanje skupnih prostorov. Z omenjeno vsoto bo plačana le redna skrb za popravila, vzdrževanje in investicije ter iskanje izvajalca in sodna izterjava dolgov, medtem ko bodo morali vse stroške popravil plačati lastniki sami. Pri najemnikih občinskih stanovanj upravljalec skrbi tudi za vzdrževanje stanovanja, pobira najemnine in del sredstev odvaja lastniku. Lastniki stanovanj morajo za stanovanja skrbeti sami in poleg tega plačevati še vse stroške obratovanja: čiščenje dimnikov in skupnih prostorov, urejanje zelenic, plačilo razsvetljave, deratizacij, vzdrževanja gasilskih aparatov itd. B. DUŠIČ-GORNIK prakso, se bodo zadeve urejale verjetno dosti dlje kot 60 dni. Privatništvo v tej dejavnosti sicer ni več bogokletno kot nekdaj, vendar je z njim povezanih še dosti odprtih vprašanj, kot meni dr. Rudolf Ladika. Tako še ni odgovora, vsaj v Krškem ga ne poznajo, v zvezi s t. i. mrežo javnih zdravstvenih ustanov, ki bi se lahko razvijala ob zasebnih ambulantah in morda bolnišnicah. Očitno se • Doslej so v krški občini podelili eno koncesijo zasebnemu zdravniku. Za drugo zasebno ordinacijo je izvršni svet dal soglasje. stvari tu začenjajo dogajati v obrnjenem vrstnem redu, kot ga predvideva zakon. Namesto da bi občina predlagala, katere zdravstvene službe potrebuje, bo najbrž samo naredila seznam tistega, kar bo prinesel čas. L. M. PROŠNJE ZA PRORAČUNSKO POMOČ KRŠKO - Kot jc na nedavni seji krškega predsedstva skupščine predlagal Miran Resnik, naj bi iz občiaskega proračuna zagotovili denar za delovanje pihalnega orkestra Videm. Drugi člani predsedstva predlogu niso nasprotovali, nekateri od njih pa so povedali, da so posamezna podjetja že finančno podprla omenjeno instrumentalno skupino. Kot kaže, zaenkrat ni trdnega zagotovila, da se bo v občinskem proračunu našel omenjeni denar. K tej negotovosti prispevajo številne prošnje različnih organizacij, ki bi želele dobiti denarno pomoč iz občinskega proračuna. Vlada bo nekaterim prosilcem po vsej verjetnosti ugodila, pri čemer bo upoštevala mnenje sekretariata za družbene dejavnosti. Odslej lahko le Vino prodaja pijače Sclmeppes Lažje do prodajne mreže BREŽICE — Podjetju Vino Brežice zaradi izgube hrvaškega tržišča trda prede, zato mu je prišla še toliko bolj prav pogodba s priznano firmo Schwe-ppes. Od začetka tega meseca imajo v pcxljetju koncesijo, ki jim daje pravico, da samo oni prodajajo Schtveppsove pijače v Sloveniji. V teh dneh kupce delno še oskrbuje Slovin s pijačami iz svoje stare zaloge, vendar se bodo v bodoče morali obrniti na novega dobavitelja. Že doslej so kupci lahko dobili pijače Schweppes v plastičnih steklenicah samo iz brežiškega skladišča. Pogodbo z znano firmo so imeli že prej, vendar za področja južno od slovenske meje. Po novem letu so kupce o spremembi obvestili, poslali pa so jim tudi kopijo izjave, v kateri firma Schtveppes potijuje, da nobeno drugo podjetje v naši državi ne sme prodajati njihovih pijač. V Sloveniji se ne proda toliko te vrste brezalkoholnih pijač, da bi Vino s to potezo čez noč prišlo na zeleno mejo, vendar pogodba prinaša še druge prednosti. Utrla naj bi jim pot do kupcev, ki doslej za vina brežiškega podjetja ali lastne brezalkoholne pijače znamke Fit niti slišati niso hotela. Obetajo si, da bodo ravno s pomočjo tako uveljavljenega podjetja lažje razvili sw>jo prodajno mrežo doma in v tujini. Že zdaj imajo nekaj možnosti za izvoz, v bodoče pa naj bi prodaja na tuje stekla preko Schweppsovega sestrskega podjetja Vino Forum. Schvveppes bo Vinu tudi v veliko pomoč pri razvoju proizvodnje. Tako naj bi že spomladi s tekočih trakov sodobne polnilnice v Šentlenartu prišli novi proizvodi. B. D.-G. DANES ZASEDA BREŽIŠKA SKUŠČINA BREŽICE - Poslanci občinske skupščine bodo intcli danes popoldne obilo dela. Najprej morajo “predelati” do konca dnevni red 21. seje, hkrati pa so dobili v obravnavo že tudi 13 točk dnevnega reda za naslednjo sejo. Tik pred sprejemom jc veliko sklepov, ki so zgolj formalne narave, a jim nikakor ne pridejo do konca, ker še vedno niso dorekli nekaterih stalnih žgočih tem: dimnikarstva, gospadarske ploščadi ob meji, vojaških objektov itd. 11 BR£ŽISK£..£T PORODNIŠNIC* * V času od 12. decembra 1992 do 4. januarja 1993 so v brežiški porodnišnici rodile: Ema Baš iz Sremiča - Bernardo, Rozalija Petan iz Gorice - Moniko, Mirsa Maslič iz Krškega - Meliso, Zdenka Zorko iz Krškega - Ino, Melita Prcskar iz Podgorja - Maria, Andreja Komočar iz Dol. Skopic - Hano, Tatjana Motore iz Lončarjevega Dola -Davida, Veronika Komočar iz Krške vasi - Barbaro, Mateja Žgalin iz Globokega - Alcna, Lidija Dedukič iz Brežic - Tadeja, Milena Srpčič iz Malega Obreža - Primoža, Melita Prah iz Brežic - Tamaro, Ksenija Kovačič iz Gorice _ Milana, Jožica Grubič iz Čerine - Barbaro, Marija Hladili iz Šentjurja - Tanjo, Dragica Šeler iz Dcdnje vasi - Janeza, Tatjana Pleteršnik iz v Bukoška - Mihaela, Irena Šoln iz Šutne - Nejca, Romana Dušič iz Brežic - Janeza, Marija Kostanjšek-Božin iz Brežic - Ncro, Helena Vrčko iz Krškega - Lovra, Anica Prelogar iz Sevnice - Davida, Marija Lipar iz Blatnega - Jerneja, Irena Hribar iz Sevnice - Tino, Tatjana Prah b Brežic - Boruta, Brigita Juratovec iz Dol. Skopic -Tadejo, Brigita Žarn iz Brestanice -Klemena, Andreja Štrucl iz Bojsnega - Sandro, Erika Mak iz Župclevca -Tjašo, Sladžana Slovenec iz Krškega - dečka, Karmen Abram s Senovega - Lovra, Olga Fabjančič iz Brestanice - Marka, Jožica Avguštin iz Krškega - deklico. Čestitamo! NOVOMEŠKO POVABILO KRŠKEMU KRŠKO - V Krškem so prejeli pobudo vodstva novomeške občinske skupščine, naj bi mesto ob Savi imenovalo svoje zastopstvo v pripravljalni odbor v Novem mestu, ki bo organiziral proslavo ob visoki obletnici novomeške splošne bolnišnice. O pobudi bo odločala krška skupščina na eni prihodnjih sej. Neuradno sc je izvedelo, da bi Krčani utegnili imenovati v novomeški pripravljalni odbor Danila Sitcrja, sekretarja za družbene dejavnosti v krški občini, in Staneta Sunčiča, krškega skupščinskega podpredsednika za družbene dejavnosti. • Nujno je, da se slovenščina v javni rabi zavantje s posebnim zakonom in ustrezno ustanovo. (J. Gradišnik) • Poznam kolega, la je tako skopuški, da se tudi smeje samo na tuj račun. (Jurič) • Lepe so samo stvari, ki nas nič ne brigajo. (Wilde) • Hlinjenje je krepost strahopetca. Zanimanje za vojaška stanovanja Tudi s praznimi razpo-lagale ministrstvo BREŽICE V ponedeljek seje začela prodaja vojaških stanovanj, ki bo potekala enako kot prodaja civilnih. Brežiški in krški kupci bodo lahko urejali vse potrebno ob nakupu in tudi podpisali pogodbo v Komunalno-stanovanjskem podjetju Brežice. Od tam bo pogodba romala še \ podpis ministru za obrambo. Že pretekli petek je bilo v Brežicah zelo veliko zanimanje za nakup teh stanovanj. Kaže pa, da bo zaradi neurejenega državljanstva in nepopolnih dokumentov zdaj mnogo več zapletov kot ob prodaji civilnih stanovanj. Vse sporne primere bo reševalo ministrstvo, kije sestavilo tudi spisek vseh imetnikov stanovanjske pravice. V Brežicah je 507 vojaških stanovanj, komunalno podjetje pa tudi upravlja in posreduje pri prodaji 6 stanovanj v Krškem. Po vojni je ostalo praznih 143. Približno polovico jih je mnistrstvo za obrambo porabilo za službena stanovanja teritorialcev in po posebni pogodbi tudi policije, medtem ko jih je 77 še vedno nezasedenih. Tudi s temi ne razpolaga občina niti komunalno podjetje, ampak ministrstvo za obrambo, ki neposredno odreja, kdo bo stanovanje dobil. Del izpraznjenih stanovanj naj bi po nekaterih napovedih ministrstvo dalo na razpolago tudi carinikom. B. D.-G. Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Dogodki v sliki in besedi Gre m odgovoren odnos do ljudi in investitorja Obeti oz. napovedi slovenskega ministra za energetiko Franca Avberška, da bodo ob začetku leta 1993 stekli v omrežje prvi kilovati iz HE Vrhovo, se niso uresničili. Lahko bi rekli, da je škoda, ker se to ni zgodilo, v isti sapi pa, da je tako edino prav, kajti prva v nizu spodnjesavskih elektrarn še zdaleč ni izpolnila vseh zahtev iz lokacijskega načrta. Niso utrjene oz. zaščitene brežine nizvodno HE Vrhovo, vrsto pripomb imajo še vedno Radečani, zlasti pa ni očiščena reka Sava do 2. kakovo- • Janez Nučič nam je potrdil avtorstvo svojega pisanja, dejal pa je, da ne bo več odgovarjal na pravo gonjo, ki naj bi jo novinarji sprožili zoper njega. Povedal je, da je njegova “domača naloga”, da zgradi HE Vrhovo in da bo za to zastavil vse svoje znanje in energijo, da pa Save ne bo očistil on, ker tega ni nikoli obljubil. V slednjem ima gospod Nučič prav, prav tako njegovi “prijatelji” pri SEG, ki se jim ne zdi bistveno ravno to, da je gospod Nučič v Radečah govoril tudi v tujem, srbohrvaškem jeziku, temveč da niso izpolnjeni pogoji iz odloka o lokacijskem načrtu HE Vrhovo, da pa vendarle potekajo poizkusi predčasnega obratovanja. Iz protestne izjave pa so že povedati, da gre za pravno državo, za odgovornost investitorja za celotno investicijo in zaradi nespoštovanja odloka za ogrožene ljudi. Skratka, spoštovani gospodje, čas je, da spustimo žogo in se začnemo pogovarjati trezno, brez zmerjanja, bi lahko sklenili tole pisanje! stnega razreda. Prav gotovo bo ta pogoj po odloku o lokacijskem načrtu za HE Vrhovo najtežje izpolnili, saj poglavitni onesnaževalci gorvodno od elektrarne še niso priskrbeli niti načrtov, kaj šele denar za izgradnjo prepotrebnih čistilnih naprav. V lanskem predvolilnem obdobju je postalo gradbišče HE Vrhovo, kjer po pričevanjih ljudi marsikaj škripa - a ne le zaradi pomanjkanja denarja - tudi kar hvaležno torišče za nabiranje točk Zelenih Slovenije in na novo rojenega Slovenskega ekološkega gibanja (SEG). Predstavniki zelenih kot pač bolj izkušeni politični mački so zastavili bolj temeljito, večkrat so našli pot do krajanov Šentjurja na Polju, ki ga ogroža Šava, preusmerjena v no*o strugi), preko zapornice HE Vrhovo in ob višjem vodostaju buta ter spodjeda sipino, ■ na kateri so si zgradili domove Šentjurčani. Kritizirali so stroko in ji očitali, da je v tem primem popolnoma odpovedala. ŠEG pa sc je v predvolilnem času zadovoljil z bolj slabo obiskanim shodom v Radečah, na katerem so segovci opozorili, da HE Vrhovo oz. Radeče za njenim jezom ne sme poslati slovenska greznica. Na tem shodu so dali besedo tudi inž. Janezu Nučiču, ki je pri Smehu odgovoren za projekt savskih elektrarn. Po lem shodu se je g. Nučič, sicer vnet zagovornik interesov investitorjev in graditeljev savskih elektrarn, z obilo arogance napadel segovce in zlasti “pisunstvo ” enega prvakov SEG Petra Kavalarja, češ “da se borijo za čisto, toda žal za etnično čisto Slovenijo. ” Janez, sin Marije in Franca Nučič, kot se je v svojem rokopisu predstavil ta športni Smeltov mož, je napovedal ŠEG skorajšnjo politično smrt. Kot je izjavil že na shodu SEG v Radečah, "bomo danes (3.12.1992) zavrteli prvo turbino.” PAVEL PERC sr Črnomaljska iznajdljivost in metliška korajža Kljub temu da je pretekli teden od vseh slovenskih krajev prav v Črnomlju kar dve noči zapored padlo živo srebro v terrnomelm najgloblje pod ničlo, je nekatere Črnomaljce vse prej kot zeblo. Za "ogrevanje" so poskrbeli prebivalci Vranovičev, ki so se odločili, da uresničijo tisto, kar ni uspelo odgovornim v občini: zaprli so odlagališče komunalnih odpadkov nedaleč od vasi, zagrozili, da tja ne bo nihče nikoli več pripeljal niti grama smeti, ter noč in dan čakali, da odgovorni občinski možje sprejmejo sklep o tem. Ker Vranovičani niso prvič zaprli odlagališča, ampak se je v zadnjih dveh letih to zgodilo že drugič, so, ker se še posebej čez praznike smeti hitro kopičijo, na Komunali že iz izkušenj, ki so si jih nabrali spomladi leta 1991 vedeli, kako ukrepati z nadležnim tovorom. Takrat so nekaj dni, dokler se Vranovičani niso omehčali, vozili smeti na metliško deponijo. Tako so storili tudi tokrat. Prav tukaj pa bi se lahko začel nov problem, če bi bili tudi Metličani takov ekološko "osveščeni", kot so Črnomaljci. Znano je namreč, da bo prav letos minilo desetletje, odkar poskušajo Črnomaljci najti prostor za novo občinsko odlagališče odpadkov. Toda na vseh javnih razpravah in glasovanjih na sejah skupščine občine so zavrnili predlagane lokacije. Tudi tisto v kanižarski rudniški kadunji, za katero je dala vrsta strokovnjakov roko v ogenj, da je najprimernejša ne le za občinsko, ampak celo za regijsko odlagališče. Mnenje prebivalcev črnomaljske občine je bilo torej odklonilno, čeprav so vedeli, da smeti še ne bodo tako kmalu vozili na luno. Jasno pa so dali vedeti, da svojih smeti ne, trjnjo prav nikjer v svoji občini. Še najlažje so jih prenašali' na vranoviški deponiji, toda kaj, ko so šle tam v nos Vranovičanom! Ti niso nič več modrovali. Zaprli so odlagališče, smeti pa so romale v sosednjo metliško občino. Zakaj pa ne, saj Metličanov niso vlekli po nobenih javnih razpravah in jih spraševali na zasedanjih občinske skupščine, kaj menijo o odpadkih sosedov. Zato Metličani tudi niso mogli oporekati črnomaljski odločitvi ali se braniti nji- SliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiF Rezervoar z najlepšim pogledom na Gorjance Za uradni potek zadeve, o kateri bo tekla beseda v tem prispevku, zgodba z - začetka pravzaprav nima nobene teže. Pa vendar bi se lahko vse skupaj drugače začelo, če že ne tudi končalo. Pred časom je bil direktor novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na družinskem nedeljskem sprehodu na Tolstem vrhu, lepem oblem vinorodnem griču v vznožju Gorjancev. Tudi manj pozoren sprehajalec ne bi spregledal rdeče pobarvanih količkov. Na vrhu, jrri cerkvi jv. Roka, zaščitnika proti kugi, so dobili cerkovnika, ki jim je povedal, da je ob cesti označena trasa za vodovod, na vrhu, tam, kjer so med dntgo vojno Italijani postavili bunker, da bo pa rezervoar. Seveda je direktor naslednji dan poklical novomeško Komunalo, kjer so mu povedali, da gre za vodovod Tolsti vrh - Leskovec - Dolenji Suhadol, da je stvar šele v fazi izdelave predloga lokacijske dokumentacije. In v tej fazi po zakonih res ni treba zavoda ne obvestiti ne seznaniti, kaj šele dobiti od njega kakšno soglasje. Ampak kmalu zatem je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine od investitorja, to je Komunale, dobil predlog lokacijske dokumentacije za potek tega vodovoda in lokacijo rezervoarja na Tolstem vrhu, na katerega naj bi dali soglasje. Šele sedaj, ko so dobili ta predlog, so na zavodu pravzaprav videli, kaj bi na Tolstem vrhu nastalo. Prav na vrhu, v neposredni bližini cerkve, ki je razglašena za kulturni spomenik, in v njenem varovanem območju, je predviden rezervoar, ki naj bi, sicer delno zasut z zemljo, segal še 4 metre nad koto 355, na kateri stoji tolstovrška cerkev. Pa to še ni vse. Izdelovalec predloga lokacijske dokumentacije je, očitno zato, da bi vso stvar zakamufliral, nad rezervoarjem predvidel še nekakšen zidan gospodarski objekt dimenzije 6,5 x 5 m. Še to! Tako Iji ta nakaza štrlela kakšnih 10 m nad koto, na kateri stoji cerkev.. Tudi če hi ta vodohran posmfNBfkmLjiuih 10 višinskih metroy ' naffir- s čimer bi se Zavod strinjal, bi bilo njegovo sleme še vedno v višini najvišje točke Tolstega vrha. Tolsti vrh je ena ključnih, najbolj izpostavljenih dominantnih leg v proštom pod Gorjanci in je treba vsaj njegov nepozidani del vrha obdržati tak kakršen je. Že tako je bilo predvsem v zadnjih 20, 30 letih, tako kot dmgje, z neustreznimi gradnjami tako imenovanih zidanic narejene ogromno škode. Tak poseg kot ga predlaga Komunala, pa bi Tolsti vrh še dodatno degradiral. “Gradnja vodohrana je načrtovana na nepozidani, izredno izpostavljeni parceli, ki je danes travnik z nje pa je najlepši pogled na masivna pobočja Gorjancev,” piše med dmgirn v odgovorit zavoda, v katerem zaradi tega, ker bi bil tak objekt “preveč moteč element v varovanem območju Tolstega vrha ”, za njegovo lokacijo niso dah soglasja. Predlagajo pa, da rezerovoar prestavijo na manj izpostavljeno mesto. Poleg tegaJe velika verjetnost, da je vrli Tolstega vrha tudi arheološka lokaliteta. Komunali predlagajo, naj rezervoar prestavijo kakih 5 do 10 višinskih metrov nižje, kjer bi se ga nekako dalo umestiti med tamkaj ležeče zidanice, vendar v Komunali niso za to, češ da jrotern voda ne bi dosegla vseh objektov, ki bi jih radi napajali. Pa ne da s tem mislijo na zidanice na vrhu Tolstega vrha? Kakorkoli že, za gradnjo rezervoarja na vrhu Tolstega vrha zavod ne da in ga ne bo dal. Ali mJ^S)ufyor pristal na prestavitev .rjjvnarja na nižjo lokacijo ali''pa ši bo moral izbrati povsem novo lokacijo, kar bi seveda za sabo potegnilo tudi prestavitev vodovodne trase in še kaj. In tu pridemo sjict na zgodbo z začetka. Če bi že na začetku priprav na gradnjo tega gotovo zelo potrebnega vodovoda nekdo od Komunale stopil na zavod, bi mu takoj povedali, da s soglasjem za tako gradnjo ne bo nič, hkrati pa bi skupaj veliko hitreje in lažje našli primernejšo rešitev. Vsekakor ne bi metali denarja stran za tak predlog lokacijske dokumentacije, kakršen je sedanji. Na koncu tudi lake stvari plačujemo potrošniki skozi ceno vode. ANDREJ BARTEU hovih smeti. Pravzaprav so Črnomaljci sedaj uresničili samo tisto, s čimer so se spogledovali že nekaj časa: da bi svoje smetišče zgradili na metliških tleh. Elegantna rešitev torej, ki pa tudi ne bo pretirano draga, saj je v metliški občini odlagališče že zgrajeno, dodatne Stroške, ki jih imajo smetarski avtomobili zaradi daljše /roti, pa tako in tako nameravajo zaračunati Vranovičanom. Pri vsem skupaj j>a ne čudi toliko korajža Črnomaljcev, pač pa predvsem Metličanov, saj je pred časom sedanji direktor metliške Komunale sam priznal, da je metliška deponija tempirana bomba, ki lahko vsak čas eksplodira. Torej vsa stvar niti slučajno ni nedolžna. In če se bodo morali Metličani že soočiti s posledicami odlaganja smeti nedaleč od mesta, jim nikakor ne bo v tolažbo, da morajo jtoleg svoje požirati še črnomaljsko svinjarijo. Odgovorni Metličani sicer zatrjujejo, da so se s Črnomaljci dogovorili o recipročnosti in začasnosti prevozov smeti v Metliko. Pomeni, da bodo, ko bodo sami v težavah, lahko odvažali metliške smeti v črnomaljsko občino. Toda kako, ko j>a Črnomaljci še svojih ne marajo? Črnomaljska "začasnost" pa je tako in tako znana po svojem dolgem trajanju. Ne nazadnje je bila tudi deponija na Vranovičih pred dobrim desetletjem odj)rta kot začasna... MIRJAM BEZEK-JAKŠE Krško mešetarjenje z nezaupanjem Potem ko so sredi 1992. leta v krški skupščini predlagali glasovanje o nezaupnici občinskemu izvršnemu svetu. Izvršni svet je v ostal v "sjwmi" sestavi vse do danes, manjka samo predsednik, ki mu je z izvolitvijo v državni parlament prenehala funkcija v krški občini. Na nedavnem zasedanju krške občinske skupščine so se dolgo jtogovarjali o tem, kaj naj v sedanjih okoliščinah naredi skupščina. Eni delegati so predlagali, naj parlament razreši predsednika izvršnega sveta, drugi so menili, da je to nepotrebno, češ da mu je z odhodom v Ljubljano prenehata funkcija, pa pika. Na koncu so sc odločili, da se je glede predsednika že vse odločilo samo po sebi in da je skupščinska razrešnica nepotrebna. Toda stvari še vedno zapleta omenjena nezaupnica. Razen j>red-sednika ima krški izvršni svet še vse člane, ki imajo vse tiste pristojnosti, ki so jih imeli v času Cerneličevega predsednikovanja vladi. Kaj bodo v Krškem storili zdaj? Predlog o nezaupnici se je nanašal na celotno vlado s predsednikom vred. Predsednika ni in ga ne bo nazaj v vlado, zato je nezaupnica brezpredmetna. Toda skupščina je lani že opravita najmanj pol poti do glasovanja o nezaupnici vladi in ker zadeve zaradi nesklepčnosti ni mogla zaključiti, jo potemtakem še vedno čaka naloga, da dokonča že začeto delo. Tega pa, kot rečeno, ne bo mogla nikoli opraviti, kerpri celotni zadevi manjka prejšnji vladni predsednik. Zaradi vseh zapletov bo najbrž nekoč kdo vprašal, kaj imajo državljani od svojih izvoljenih zastopnikov, če se ti v občinski skupščini več mesecev samo menijo, ali naj se menijo o nezaupnici. Seveda bo koga zanimalo, zakaj za božjo voljo niso glasovali o tisti nezaupnici. Glasovali niso zato, ker nekaterim političnim krogom v Krškem to pač ni ustrezalo. Nasprotovanje nezaupnici je j>rišlo tako daleč, da so jnedlog za glasovanje o nezaupnici proglasili za nezakonit. Pozneje so rekli, da je zakonit. Skratka, kot da bi mešetarili s kravami, o katerih ni natančno znano, ali bodo imele dve teleti ali eno ali pa nobeno. O zakonitosti predloga za nezaupnico bržčas vsaj za zdaj velja mnenje državnega jtravosodnega ministra. Ta je pred časom pisal v Krško, da so glasovanje o nezaupnici vladi predlagali na zakonit način. Toda krška vlada ni po odhodu predsednika več "tista" vlada. Premišljeno odlaganje glasovanja je akterje privedlo do konca, vendar je ta povsem enak začetku: eni mislijo, tla je krška vlada zanič, in dntgi, da je dobra. Potrdila o tem pa niso dobili ne eni ne dntgi. MARTIN LUZAR STRAŠILO IZ PRETEKLOSTI — Ni ga razjedla kislina, ampak zob časa. Takšen je, da se ga ustrašiš, a ga vendarle nihče ne umakne. Stari prometni znak še vedno prepoveduje dostop, opazovanje in snemanje vsem, ki bi si drzniti zaviti z regionalne ceste med Velikim Mraševim in Cerkljami ob Krki. Zaenkrat je območje, ki obsega 700 ha še vedno vojaško. Usoda tistega dela, ki ga vojska trenutno ne uporablja, še vedno ni znana. Okoliški kmetje zahtevajo vračanje zemlje, precej pa je govora tudi o civilnem letališču in vzporednih primernih dejavnostih. Morda bo več znano že ta teden, saj je usodo vojaškega letališča in nekaterih drugih bivših vojaških objektov v torek obravnaval izvršni svet. Na sejo so povabili tudi Mirana Bogataja, namestnika ministra za obrambo. Vojka Omerzuja, direktorja Centra za razvoj Posavja, ter Ivana Tomšeta, predsednika Zelenih Brežic in delegata DPZ občine Brežice, ki je že večkrat izpostavil vrsto vprašanj na to temo. (Foto: B. D.-G.) NOVOLETNO SREČANJE Z ŽUPNIKI — Predsednik metliške občinske skupščine Branko Matkovič in izvršnega sveta Jože Matekovič sta pretekli teden pripra vila tradicionalni no voletni sprejem za župnike v metliški občini Srečanje je potekalo v prijaznem ozračju ob ugotovitvi, da so bili odnosi med cerkvenimi in posvetnimi oblastmi v občini kakor pretekla leta tudi lani dobri Srečanja so se udeležili župniki s Suhorja Franc Šifrar, iz Podzemlja Jože Ovniček in iz Metlike A Ibin Žnidarič. Povabljena sta bila tudi nekdanji grkoka-toliški župnik v Metliki Mile Vranešič ter sedanji Mihajlo Hardi, ki pa se srečanja iz opravičljivih razlogov nista udeležila. (Foto: M.B.-J.) POMOČ ZA BEGUNCE IN SOCIALNO OGROŽENE — Metliški občinski odbor Rdečega križa je pretekli teden dobi! veliko pomoči za socialno ogrožene krajane in begunce, kijih je v občini s statusom 85, brez statusa pa več kot 100. Biserka Delessert-Makar, Patricia-Olivia Dick in Catherine Hochet iz humanitarnega sklada Fondation Noe iz Morgesa pri Ženevi so si za eno od sedmih postaj na ozemlju nekdanje Jugosla vije izbrale tudi Metliko. Pripeljale so zdravila, hrano, higienske in toaletne pripomočke, žoge za metliško osnovno šolo, kjer se šolajo tudi begunski otroci, ter kupile 20 prost, metrov drv za družine z begunci. Iz Rdečega križa Slovenije pa so pripeljali v Metliko najbolj bogato pošiljko pomoči doslej. Bilojejeza 7 ton (nafotografiji iztovarjanje), meddru-gim 1.500 kg moke, paketi s hrano, čistili, higienskimi pripomočki, odejami in še čim. (Foto: M.B.-J.) DELA LI V SNEŽNEM METEŽU — Veseli december na novomeškem Glavnem trguje minil. Prizadevni organizatorji pri Zvezi prijateljev mladine so se oddahnili, za njimi je okroglih 50 prireditev. Z dedkom Mrazom in novoletnim kamionom so obiskalipra v vse krajevne skupnosti in obdarili vseh 6000 otrok, med njimi pa tudi begunce in Rome. Čeprav je bilo organizatorjem ves december vreme naklonjeno, jim ni prizaneslo prve dni januarja, ko so pričeli po-spra vljati trg. V nedeljo so v pra vem snežnem neurju pospra vili vseh 50 stojnic, v torek pa so skupaj z delavci Elektra odstranili no voletno razsvetljavo. (Foto: J. P.) kultura in izobra- ževanje Premalo cenjeni ljudski običaji Združenje folklornih skupin Posavja in Dolenjske: z izobraževanjem do višje kakovosti skupin - Letošnja revija bo konec maja v Pišecah Srečanje v moji DEŽELI 3. JULIJA LJUBLJANA - Slovenska izseljenska matica bo tudi letos prircdikl Srečanje v moji deželi, s katerim želi predstaviti življenje in delovanje Slovencev po svetu. V program so vključene likovne razstave, glasbene prireditve, okrogle mize, simpoziji, gostovanja izseljenskih kulturnih skupin, poletna šola slovenskega jezika in drugo, krona vsega pa je zaključna prireditev, družabno srečanje izseljencev, njihovih svojcev in prijateljev, ki naj bi letos bila v soboto, 3. julija. Za organizatorja zaključne prireditve je Slovenska izseljenska matica razpisala javni natečaj, pričakuje pa, da se bo javil interesent, ki ima za to vse pogoje, sc pravi, da je turistična ali gostinska organizacija, podjetje ali občinska skupščina s primernimi prostori za družabno in kulturno prireditev in infrastrukturo, ki bi to omogočala. PIŠECE - V soboto je bil v Pišccab celodnevni izobraževalni seminar za člane folklornih skupin iz Posavja in Dolenjske. Udeležence seminarja so gostili člani domače folklorne skupine, ki so tudi sami sodelovali na seminarju. Poleg njih sta sc izobraževanju odzvala po dva plesna para iz vsake skupine. Udeleženci so se s pomočjo strokovnega sodelavca Braneta Šmida iz folklorhc skupine Primskovo pri Krahju seznanili s posčbnostmi gorenjskih plesov in običajev. Ocenili so, da je bil seminar zelo dober, saj so v enem samem dnevu pridobili veliko znanja. To je bil samo eden izmed strokovnih seminarjev, s katerimi folklorne skupine Posavja in Dolenjske dopolnjujejo republiške seminarje. V zadnjem času so imeli seminar o belokranjskih plesih in običajih v Mokronogu, nadaljevalni na isto temo na Raki in seminar dolenjskih plesov v Novem mestu. Poleg tega vsako leto v drugem kraju priredijo tudi revijo folklornih skupin. Združenje folklornih skupin Posavja in Dolenjske je nastalo pred sedmimi leti, ko je sprva povezovalo samo posavske skupine. Pozneje sc jim je pridružila še folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Skupini iz Boštanja in Mokronoga sta v tem času prenehali delovati, še vedno pa sta v združenju folklorni skupini iz Artič in s Senovega. Iz brežiške občine sc je združenju pridružila še pišeška skupina, iz krške pa skupina z Rake. V zadnjih letih so sc v združenje včlanile tudi folklorne skupine iz Šmartnega pri Litiji, Grosupljega in Trbovelj. Združenje si je že vse od ustanovitve prizadevalo dvigniti kakovost folklornih skupin in kaže, da mu je Združenje bo že 20. februarja spet priredilo seminar, tokrat v sodelovanju z Zavodom za šolstvo. Namenjen bo vodenju otroških folklornih skupin, ki se ga bodo lahko udeležili tudi učitelji in vzgojitelji iz OŠ v njihovih občinah. Računajo namreč, da ho to vzpodbudilo nastanek takih skupin in jim pozneje zagotovilo tudi novo članstvo. Seminar bo v Novem mestu, vodila pa ga bo Majda Nemanič, ki se je že izkazala z uspešno otroško skupino pri novomeškem Kresu. tudi uspelo. Povezuje približno 250 plesalcev in glasbenikov, ki so s trdim delom dosegli mnogo več, kot so si zamišljali pred leti. Na zadnji reviji v Šmartnem pri Litiji so že dosegli bolj ugodne ocene republiških strokovnjakov za to dejavnost. Tudi to Pouka že skoraj za dve stoletji 180-letnica Osnovne šole Leskovec - Mnoge novbsti in kar dobre možnosti za delo V Leskovec hodijo v šolo tudi romski otroci - Delavni zgodovinarji LESKOVEC - V osnovni šoli Leskovec so komaj dobro odprli razstavo Pogled v zgodovino naše šole, a se že pripravljajo na nove dogodke. Vsaka oddelčna skupnost bo naredila svoje glasilo in ti šolski časopisi bodo našli pot med bralce v februarju v kulturnem tednu. Časopis bodo izdali celo razredi, ki bodo v t. i. kulturnem tednu v šoli v naravi, in ta terenski časopis najbrže kaže na posebej resno delo. Ko bodo časopisi izšli, jih bodo predstavili na skupni razstavi. Časnikarska srenja na leskovški šoli še nima 180-lctnc tradicije, toda OŠ Leskovce kot učno-vzgojna ustanova je v lanskem dbeembru praznovala ta visoki jubilej. Tako dolgo obdobje je nemara koristilo pri uvajanju mnogih vsebinskih in organizacijskih novosti v zadnjem času. "V minulih letih smo začeli z integriranimi dnevi, nivojskim poukom, prenovili smo pouk angleščine in predmet etika in dnižba, uvedli smo Ivan Mirt poznejši začetek pouka in tri ocenjevalna obdobja. V šolskem letu 1992/ 93 učiteljici prvega razreda spremljata učence v drugem, skupaj s starši smo sc odločili za analitično vrednotenje učenčevih dosežkov. Uvajamo dodatne ure športne vzgoje, širimo projektno delo od 3. do 5. razreda in diferenciran pohk pri posameznih predmetih na predmetni stopnji," pravi prof. Ivan Mirt, ravnatelj. Možnosti Za boljše pedagoško delo, ki ga omenja ravnatelj, so zelo dobre. Na šoli v Leskovcu je v oddelku povprečno 25 učencev. Da šola res ni med najslabše preskrbljenimi, po svoje potrjujeta velika športna dvorana in plavalni bazen pod šolsko streho. Med leskovške šolske posebnosti sodi tudi poučevanje Romov. Sistematično in organizirano so pričeli romske otroke izobraževati in vzgajati pred 18 leti. Iz podružnice v Velikem Podlogu, kjer so ga začeli, so pouk za Rome prestavili pozneje v matično šolo v Leskovec. Do danes so romsko šolo spravili na zavidljivo raven in ministrstvo za šolstvo je pred časom njihov trud nagradilo z nekaj prepotrebnega dodatnega denarja. S temi sredstvi plačujejo stroške vsakodnevne šolske oskrbe romskih otrok, ki sc začne z rednim jutranjim umivanjem in preob- lačenjem, skratka veliko prej, preden mladi Romi sedejo v razredu h knjigam. Z romsko šolo sc v Leskovcu vključujejo v vseslovenski projekt dela z romskimi učenci, ki na 6 šolah v državi poteka pod vodstvom mag. Milana Adamiča iz Zavoda za šolstvo. Pri snovanju projekta sta sodelovala tudi pedagoška svetovalka Metka Bračko in Ivan Mirt. Že omenjena osnovna šola v Velikem Podlogu je 10. oktobra lani praznovala 90-letnico. Kar zadeva razstavo ob 180-lctni-ci OŠ Leskovec, se v vsem zrcali delo sotrudnikov zgodovinskega krožka. Pod vodstvom Zdenke Horvat, mentorice, mladi zgodovinarji že več let zapored pripravljajo manjše tematske raziskave in o tem pišejo naloge. letos sc naloga nanaša na kulturne spomenike v kraju. M. LUZAR RAZSTAVI V VISTI 21 NOVO MESTO - V novomeški fotogaleriji Vista 21, katere lastnik je znani novomeški fotograf Bojan Radovič, je bila v petek odprta razstava fotografij Boruta Peterlina. Borut je dijak srednje lesarske šole v Novem mestu in sc z amatersko fotografijo ukvarja že nekaj let, ima ra ambicije, da bi se umetniški otografiji tudi poklicno posvetil. Fotozgodbc, ki jih razstavlja, so ubrane na motiv, ki ga nosi naslov razstave - Noni, v njih pa sc avtor z estetsko in čustveno poglobljenostjo spominja svoje babice. Razstava bo odprta še kakih štirinajst dni. Fc je skupinam dalo voljo, da se še z večjim navdušenjem pripravljajo za letošnjo revijo, ki bo 22. maja v Pišccah. Združenje ima dogovor z občinskimi ZKO o sofinanciranju skupnih akcij. Tako vsaka občina pokrije stroške za svoje udeležence na reviji ali seminarju. Sicer pa tudi folklorne skupine občutijo splošno krizo. Primanjkuje prireditev, na katerih bi lahko nastopali, vedno znova pa tudi ugotavljajo, da v Posavju in na Dolenjskem gostinske in turistične organizacije še ne cenijo njihovega znanja o ljudskem izročilu. B.DUŠIČ-GORNIK KONCERT METLIŠKE GODBE NA PIHALA METLIKA - Metliška godba na pihala pripravlja za soboto, 16. januarja, ob 20. uri v tukajšnjem kulturhem domu tradicionalpi zimski koncert. Godbeniki bodo pod vodstvom dirigenta Ivana Jerine razveselili obiskovalec z novimi skladbami. Na nastopu bodo sodelovali tudi učenci glasbene šole. ŠVEDSKA SVETLOBA SENCE LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je bila prejšnji teden odprta razstava švedskega stekla z značilnim naslovom "Svetloba sence". Na razstavi je zastopanih dvanajst oblikovalcev iz te nordijske dežele, ki "sodobno skandinavsko oblikovanje stekla usrherjajo k izražanju kategorij, narekovanih z nordijsko pokrajino", kot je med drugim zapisano v spremnem listu te zanimive razstave. Odprta bo do konca meseca. KULTURNOZGODOVINSKI VEČER OTOČEC - Kulturno društvo Otočec priredi V soboto, 16. januarja, ob 18.30 v Kulturnem domu na Otočcu kulturnozgodovinski večer na temo: Zgodovina šentpetrske fare. Vsi, ki jih ta tema zanima, so vabljeni k udeležbi in sodelovanju. Gost večera bo grof De Villavicenzio - Marghc-ri. NAPOVED STAVKE V ŠOLAH IN VRTCIH LJUBLJANA - Republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZS), ki šteje 30 tisoč članov, je sprejel sklep o napovedi splošne tridnevne stavke v osnovnih in srednjih šolah, vrtcih in zavodih za usposabljanje v Sloveniji. Stavka bo, če ne bo prej prišlo do sporazuma med sindikati in vlado, 10., II., in 12. februarja. Da bi do sporazuma prišlo, bi morali delodajalci, se pravi država in občine, pri poravnavi plač za leto 1992 zagotoviti enakopravno obravnavanje zaposlenih v šolstvu, vrtcih iu zavodih v primerjavi z zaposlenimi v drugih dejavnostih, ki sc prav tako financirajo iz proračunov. Sindikat opozarja, da država in občine kršijo kolektivno pogodbo in zakon o plačah, še posebej pa na to, da so plače v šolstvu in v vrtcih med najnižjimi v družbenih dejavnostih. Iz prakorenin v drevo Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije v knjigi p. Janeza Štrumblja Še en košček Dolenjske se lahko ponaša s knjigo, ki z vseh plati popisuje domala vse, kar se je v njem omembe vrednega dogajalo od najzgodnejših zgodovinskih časov pa do današnjih dni. To je šmarska župnija, ki ji je pater Lojze Slrumbclj v knjigi Iz prakorenin v drevo današnjih dni z letnico izida 1992 in s podnaslovom Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije posvetil kar dobrih 340 strani. Avtor je domačin, jezuitski pater, rojen v Paradišču, ki sc je po dolgoletnem duhovniškem poklicu posvetil prevajanju in pisateljevanju. Za njim je že kar lepo število prevodov iz nemškega, francoskega in španskega govornega področja, predvsem filozofskih, bio-graskih in verskih del, napisal pa je tudi zgodovino Dravelj, župnije, v kateri je svoj čas služboval, pod naslovom Dravlje - iz starih korenin novo drevo. Najnovejšo knjigo, izdal jo je Župnijski urad Smarjc-Sap, izšla pa je tik pred novim letom, so v petek predstavili v grosupeljski knjižnici. Uvodni del je namenjen prazgodovini te doline od prvih sledi naselitve pa do zgodnjega srednjega veka. Še zlasti zanimiv je v tem delu opis ilirskega gradišča na Magdalcnski gori z enim od napomebnejših najdišč iz halštatske dobe v Sloveniji. Sledi zgodovina župnije, ki je nastala iz prafare in je bila kar 300 let pod varstvom stiškega samostana, ter opis naselij, ki jo sestavljajo. Osrednji del knjige je posvečen podrobemu opisu zgodovine farne cerkve z vsemi pomembnejšimi spremembami, dozidavami in obnovami, predstavljene so njene umetnine, inventar, nekateri zanimivi dokumenti, potem pa še vse podružnice ter večina pomebnejših kapelic in božjih znamenj v župniji. Temu sledi z osnovnimi podatki opremljen seznam vseh znanih župnikov in župnijskih upraviteljev, ki so delovali v šmarski župniji, ter duhovnikov, ki so bili tu rojeni ali pa so tu&aj Svinčev okov, izoblikovan iz štirih konjskih glav, najdba iz groba na Magdalcnski gori Hranijo ga v ZDA. živeli, za tistega, ki ga zanimajo podrobnosti iz nekdanjega življenja pa bodo zelo zanimivi podatki o gospodarjenju, nesrečah, ki so župnijo prizadele, ter drobne zanimivosti iz kronike. Kot se spodobi za knjigo, ki naj bi dala čim popolnejšo podobo nekega okolja, je v njej predstavljena tudi zgodovina šolstva skupaj z učitelji, ki so tu službovali, kultumo-prosvetna dejavnost, gasilstvo, obrtništvo in vse drugo, kar je kdaj dajalo ton in čar življenju v tej dolini. Bistvo življenja pa so seveda ljudje. Kar nekaj znamenitih mož sc je tukaj rodilo ali delovalo, naj si bodo to ljudski pesniki in skladatelji ali pa umetniki, literati in znanstveniki. Dvaindvajset jih v svoji knjigi bolj ali manj izčrpno popisuje pater Lojze Štrumbclj, to pa je že seznam, s katerim se bo obogatil marsikateri ljubiteljski bralec pa tudi študent ali raziskovalec. Seveda bodo dobri poznavalci bogate zgodovinske materije iz šmarske doline morda menili, da knjiga ni čisto popolna in da bi sc dalo še marsikaj dodati. To bo morda možno v novi, izpopolnjeni izdaji, seveda pa velja, da je pričujoča knjiga delo, s katerim bi sc lahko ponašala marsikatera še precej večja fara in bi tudi bilo zelo dobr-o, če bi sc. T. JAKŠE USPELI PREDPREMIERI - Novomeška gledališka publika je imelavinedeljt in ponedeljek priložnost prisostvovati svojevrstnemu gledališkemu eksjrerimth tu, predpremiernima predstavama dela Ženska, ki nenehno govori, avtorji Emila Hrvatina. Prvi del, podnaslovljen Pentagon, rezerviran le za ženski publiko, si je ogledalo 28 gledalk, največ, kolikor jih je lahko posebej prirejen avditorij sprejel, dntgi del, Poligon, pa nekoliko manj, kot jih lahko sprejmi dvorana Doma kulture, a vendarle veliko glede na to, da tovrstnih predsta novomeška publika še ni vajena. Pentagon je z zahtevnimi in mestoma drznim ter nasilnimi scenami občinstvo šokiral, Poligon pa z bogatim besedilom it glasbeno opremo pritegnil in fasciniral. Predstavi in mlademu ansamblu želimt srečno pot na ljubljansko premiero in naprej v svet. (Foto: T. Jakše) Nadaljevati vsaj že začeta dela Predlog programa akcij Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je odraz potreb in ogroženosti spomenikov in znamenitosti v petih občinah NOVO MESTO - Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKI)), ki deluje na območju občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Brežice, je za ministrstvo za kulturo pripravil predlog programa zavoda za leto 1993. Program vsebuje več sklopov, in sicer: redno dejavnost zavoda, izvajalec akcij, naložbe, mednarodno sodelovanje, razstave, kulturno in umetnostno vzgojo. Pri redni dejavnosti bo ZVNKD nadaljeval izdelavo konservatorskih programov za posamezne posege v prostor, izdelavo predlogov za razglasitev naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, dopolnjevali in izdelovali bodo dokumentacijo spomenikov in znamenitosti. V programu naložb predlagajo obnovo in adaptacijo novomeškega Narodnega doma, kjer vidijo možnost za rešitev prostorske problematike zavoda. Pri predlogu programa akcij, to je obnove in vzdrževanja znamenitosti in spomenikov, gre v večini primerov za nadaljevanje v prejšnjih letih začetih posegov, zaradi ogroženosti pa so predlagali tudi nekaj novih akcij. Kot je v navadi, prispeva za odobrene akcije polovico potrebnega denarja republika, drugo polovico pa občina, na območju katere potekajo konservatorska, obnovitvena oziroma sanacija dela na znamenitosti oziroma spomeniku. To, da občina zagotovi polovico denarja, je eden od pogojev, da republika prispeva svoj delež. Vsekakor je ta predlog programa odraz potreb na terenu in stanja oziroma ogroženosti spomenikov in znamenitosti. Za akcije v novomeški občini bi bilo po predlogu ZVNKD v letošnjem letu potrebno zagotoviti skupaj 80,4 milijona tolarjev; kot rečeno, polovico denarja za odobrene akcije pris- peva republika, polovico pa občina. Zavod predlaga, da bi letos v novomeški občini nadaljevali arheološka zavarovalna izkopavanja na Kapiteljski njivi na Marofu v Novem mestu; nadaljevali dela pri ureditvi Kettejevega drevoreda in postopni zamenjavi dreves v drevoredu; sledi nadaljevanje obnovitvenih in prczcnl-acijskih del v cerkvi sv. Neže v Lopati in v "Hudičevem turnu" v Soteski. Težišče predloga programa je nadaljevanje del v kompleksu kapiteljske. proštije v Novem mestu; tu gre v prvi vrsti za sanacijo severnega trakta proštijske zgradbe in ureditev Strme poti. Prav tako je že narejen projekt za primerno osvetlitev kompleksa Kapitlja, te novomeške akropole. Eno od večji in pomembnejši predlaganih del je nadaljevanje restavriranja baročnih oltarjev v cerkvi sv. Tomaža v Straži, saj gre za enega najbolj kakovostnih baročnih oltarjev na Dolenjskem. Predlog predvideva še nadaljevanje del na cerkvici sv. Helene v Dragi pri Beli Cerkvi; lani so s skodlami prekrili absido in zvonik, letos naj bi še cerkveno ladjo. V predlogu programa akcij je tudi vzdrževanje Baze 20 na Kočevskem Rogu, letos še posebej obnova barake št. 19. Pri cerkvi v Šmarju pri Šentjerneju, ki sojo lani restavrirali, naj bi letos opravili še nekaj zunanjih del. Nadaljevala naj bi se tudi dela pri ureditvi skansena, sc pravi etnološkega muzeja na prostem, v Pleterjah, ki bo hkrati služil tudi kot samostanska recepcija. V predlogu so še dela pri cerkvi na Trški gori, obnova kozolca na Bajnofu, ureditev parka pri novomeškem grmskem gradu ter nadaljevanje sanacije izvira Gospodične na Gorjancih. Predlog programa akcij v brežiški občini za letošnje leto je ocenjen na 14,4 milijona tolarjev. S tem denarjem bi nadaljevali dela pri cerkvi sv. Roka v Brežicah in cerkvi Žalostne matere božje v Bušeči vasi. V Bušcči vasi gre za odkrivanje gotskih fresk v cerkvi, pri cerkvi sv. Roka v Brežicah pa gre za temeljito prenovo. Dela trajajo že več let, vendar se v zadnjem času stvar zaradi vtikanja nestrokovnjakov zapleta. V brežiški občini sta velika odprta problema tudi gradova v Pišecah in na Bizeljskem, vendar za začetek obnovitvenih del v občini ni potrebnega denarja, verjetno pa ga ne bi "iztisnili" niti iz republike. Poleg tega bi tako obsežno in zahtevno delo zahtevalo posebno strokovno ekipo. V trebanjski občini predvideva predlog programa nadaljevanje del pri obnovi kapele Petra Pavla Gl-avaija na Lanšprežu, potekala naj bi dela pri obnovi cerkve na Veseli gori, pri trebanjskem gradu pa naj bi nadaljevali z arheološkimi raziskavami. Kot novo akcijo predlagajo restavracijo slik križevega pota v cerkvi na Žalostni gori v Mokronogu. Skupaj so ta predlagana dela ocenjena na 33,5 milijona dinarjev. Če bo sprejet predlog programa, bodo v metliški občini letos urejali gradaški grajski park. Zavod že vrsto let sili občino v odločnejšo akcijo v zvezi z urejanjem gradaškega gladu. . Ker pa so v gradu stanovalci, se ne I morejo lotiti izdelave dokumcntac- * ijc, so se pa lotili urejanja grajskega parka oz. celega okljuka Lahinje. Lini so opravili sanacijsko sečnjo v parku ter naredili posnetek grobnice Gusičcv v parku, letos pa naj bi obnovili to grobnico oz. mavzolej ter izdelali konservatorski progran za ureditev in obnovo grajskega parka Kot na novo začeto akcijo predla gajo statično sanacijo in obnovo strelu na metliški cerkvi sv.jjMartina. Z; predlagana dela bi potrebovali do brili 5 milijonov tolarjev. Predlagana dela v črnomaljski občin bi veljala 30,6 milijon;) tolarjev. Z; ta denar (pol naj bi prispeval; republika, pol pa občila) bi nada Ijcvali dela v krajinskem parki Lahinja, v prvi vrsti gre za sanaciji cerkvice v Pustem Gradcu, za nada ljevanje del pri odkrivanju poslikal v cerkvi sv. Jakoba v Naklem, nada ljevanje izdejitvc kompleksne študiji o mitreju v' Rožancu. Nadaljevale naj bi se tudi eno poglavitnih de v črnomaljski občini v zadnjih letil - obnova cerkve sv. Duha v Črnotn lju. Letos naj bi izdelali predlog z. sanacijo spomenika na Gričku Črnomlju. Kot novo akcijo v črnoma ljski občini pa ZVNKD predlag zaščito in sanacijo gotskega prezbi terija v Kovači vasi. Poleg naštetih del je v predlog programa za letošnja dela v vse petih občinah še sanacija dendrološk dediščine, se pravi posegi na mai kantnih in značilnih drevesih. A. BARTEL 1>0TA m sin? & Je uglajeni topliški podjetnik goljuf? dežurni pomcajo SMETI PO VOLITVAH KRŠKO - Naj vse stranke končno pospravijo smeti, ki so za njimi ostale še od volitev! To je na nedavni skupščini predlagal delegat Jože Stibrič. Ni govoril na pamet, kajti po Krškem in okolici so še zdaj obešeni bolj ali manj nasmejani strankarski predvolilni kandidati. Seveda visijo samo njihove slike. S predvolilnih propagandnih panojev so pozabili sestopiti zlasti socialisti, ki prišleca še nič obledeli pozdravljajo z gromozanskih plakatov. Tu in tam se vam zadržano nasmehne tudi velikanski dr. Janez Drnovšek in zagotavlja, da ne na levo ne na desno. Najbrž bi z malce tntda našli kje po vaških skednjih še vse tiste, ki so bili poklicani, a niso bili izvoljeni Preiskava novomeških kriminalistov razkrila drugopodobo J. L., poslovneža iz Dolenjskih Toplic ogoljufal za več deset tisoč mark? — Od orgel do posojila — Znance IZGINIL KUBIK LESA - Med 4. in 7. januarjem je iz skladišča lesa v Črnomlju izginil kubik žaganega lesa, vreden 30.000 tolarjev. Les je bil last Marka B. s Stražnjega Vrha. UKRADLI MEGLENKE - V noči na 6. januar se je nekdo pred podjetjem Revoz v Gotni vasi polotil tovornjaka, last ljubljanskega Viator-ja. Z vozila so izginile meglenke, vredne deset tisočakov. KDO JE ODPELJAL DRVA? -Neznan storilec je pred dnevi ali tedni odpeljal okoli 8 kubičnih metrov drv, ki jih je imelo Gozdno gospodarstvo Trebnje zložene ob gozdni cesti v bližini Sel pri Šumbcrku. Drva so bila vredna 25.000 tolarjev. TAT V VELETEKSTILU - 8. januarja dopoldne je nekdo z obešalnika trgovine Vcletckstil v Črnomlju zma-knil otroško bundo in tako trgovce olajšal za 4 tisočake. OB DENARNICO - 8. januarja okoli poldneva je neznana tatica mlajših let v Kolodvorski ulici v Črnomlju 85-letni Tereziji J. zmaknila denarnico, ki je počivala v torbici. Terezija je imela v njej tisočaka. IZGINILA BRISALCA - 9. januarja je neznan storilec z osebnega avtomobila, ki ga je Željko I. iz Viher parkiral v Podgori, ukradel prednji in Zadnji brisalec. Škode je za 10.000 tolarjev. VLOM V AVTO - Še neznan predrznež. je med 8. in 9. januarjem vlomil v osebni avto, ki ga je Ljubljančan Janez K. parkiral pred gostinskim lokalom Domen v Krenovem. Iz vozila je izginila moška torbica z 2.000 tolarji in boni za gorivo v vrednosti 6.000 SIT. NOVO MESTO — J. L. iz Dolenjskih Toplic nemara še danes velja za uspešnega, uglajenega in poslovnega podjetnika, lastnika firme, ki zna in ve, kaj hoče. Malo jih je, ki vedo, da ima možakar opravka z novomeškimi kriminalisti, da so ga ti pred dnevi zaradi upravičene bojazni, da jim bo poslovnež popihal v neznano, priprli ter pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Vzrok za takšno odločitev je utemeljen sum, daje J. L. v času med leti 1988 in 1992 zakrivil več poslovnih goljufij na škodo obrtnikov in občanov. Z lažnimi obljubami in enako lažnim prikazovanjem svojega bojda razkošnega premoženjskega stanja naj bi pet lahkomiselnežev na območju Novega mesta pretental za 472.353 tolarjev. Številka sama pa sebi ne pove veliko, zneski so namreč nevarolizirani, bodi zato dovolj podatek, da gre protipravno pridobljena premoženjska korist v več deset tisoč nemških mark. Poglejmo na kratko vse štiri zgodbe, leti M. J. iz Novega mesta. Slednjemu kot jih je oblikovala temeljita preiskava seje J. L. predstavil kot uspešen podjet- uslužbencev gospodarskega oddelka nik z mnogimi poslovnimi zvezami v tu-urada kriminalistične službe pri novo- jini, ki da se tudi spozna na glasbo. M. J. meški UNZ. je bil takrat v finančnih stiskah, zato je Prva žrtev J. L. je bil že pred petimi bojda glasbeno izobraženega osumljen- Zakaj se račun z govejimi pitanci v JE Krško ni izšel? Pogodba med krško nuklerko in ljubljanskim zasebnikom Janezom G. se je končala s kazen-___________sko ovadbo zoper slednjega_________________ KRŠKO — Uslužbenci urada kriminalistične službe UNZ Krško so te dni napisali in temeljnemu javnemu tožilcu predali kazensko ovadbo zoper Ljubljančana Janeza G., lastnika zasebnega podjetja, kije osumljen goljufije. Po rezultatih, ki jih je dala preiskava krških kriminalistov, naj bi Janez G. v sevniški kmetijski zadrugi naročil in prevzel za potrebe svojega podjetja večje količine govejega mesa, za zavarovanje plačila pa je kmetijski zadrugi izstavil akceptni nalog. To pa prodajalcu ni kaj prida pomagalo, kajti Janez G. ima že dalj časa blokiran račun, KZ Sevnica naj bi tako oškodoval za nič manj kot 4 milijone tolaijev. Še slabše pa seje zgodilo delavcem krške nuklearke, kateri je Janez G. ponudil svoje usluge pri zapiranju teijatev Neka do Republike Hrvaške. Nekje v marcu je z JE Krško podpisal pogodbo, po kateri je slednja plačala nekemu bjelovarskemu podjetju 20 milijonov hrvaških dinarjev za goveje pitance, katere naj bi potem Janezovo podjetje izvozilo, z deviznim iztržkom pa je JE Krško nameravala poravnati del svojih obveznosti do Westinghousa. Tudi nuklearnem je Janez za zavarovanje plačila izročil akceptni nalog svojega podjetja, katerega račun pa je bil v tistem času seveda blokiran. Krški kriminalisti so ugotovili, da so se v JE Krško na ta način pod nosom obrisali za nič manj kot 15,600.000 tolarjev, kolikor znaša Janezova protipravno pridobljena premoženjska korist. Čedna vsota, ni kaj! B. B. ca zaprosil, naj mu najde kupca za električne orgle znamke Elba 30 S. Glasbilo je bilo med brati vredno vsaj 4.500 mark, J. L. je obljubil, da jih bo skušal vnovčiti v Nemčiji, kjer da bi lahko zanje dobil celo 10.000 mark. M. J. takrat še slutil ni, da bo ostal brez orgel in denarja. Ker slednjega ni bilo tudi po več mesecih, je obiskal J. L. in ga povprašal, kaj je s prodajo. Slednji seje odrezal, da gre pač za blago, ki tržno ni zanimivo, da pa se seveda trudi po svojih močeh in da upa na najboljše. Ko je znova preteklo nekaj mesecev in je obupani M. J. zahteval svoje orgle nazaj, mu je J. L. pojasnil, da orgel nima več, da jih je prodal za 4.500 mark in da mu bo denar prinesel na dom. M. J. ga že leta zaman čaka. Še veliko bolj kruta je zgodba, katere glavna oseba je poleg osumljenca No-vomeščan A. K. Slednji je J. L. spoznal aprila leta 1990 v Avstriji, kjer je imel osumljenec svoje podjetje. Ob tej priložnosti sta sklenila poslovni dogovor, da bo A. K. izdelal večjo količino ovitkov za spise, dopisov z glavo podjetja ter vizitk; skupna vrednost kupčije je bila 7.000 DEM. A. K. je svoj del dogovora izpolnil, toda plačila za opravljeno delo ni bilo od nikoder. Končno seje na vratih A. K. v Novem mestu predlanskega aprila pojavil J. L. Razložil je, da dolgovanega zneska zaradi nekih zapletov v Avstriji ne more poravnati takoj, zaprosil je celo A. K. naj mu, dokler posli znova ne bodo stekli, posodi nekaj denarja. V garancijo je pokazal dve menici avstrijskih podjetij, ki sta se glasili na večje zneske. A. K.-ju je obljubil, da ga bo za uslugo bogato nagradil, brž ko bosta menici zapadli v izplačilo. Dobrota je sirota. A. K. je znova nasedel, J. L. je posodil nekaj sto mark, za nameček pa mu je plačal rent a car vozilo, ki ga je osumljenec uporabljal, ter poravnal še nekaj drugih stroškov. J. L. je potem dobrotnika večkrat obiskal na njegovem domu in ga seznanjal s svojimi poslovnimi načrti. Govoril mu je, kako ima na računu v Švici deponiranih več deset tisoč mark, a zaradi nekih zapletov ne more do njih. Pri roki je imel celo rešitev: z A. K. naj bi Stefanov pretep še buri duhove Šentjernejčani hočejo pojasnila ob obračunu, ki bi se kmalu tragično končal ŠENTJERNEJ — Veliko razburjenja in različnih komentarjev je prinesel dogodek, ki seje na Štefanovo, lanskega 26. decembra torej, pripetil v Stari vasi priSentjernju in ki smo mu v našem listu že namenili nekaj vrstic, le da Šentjei nejčani z njimi očitno in bržkone upravičeno niso zadovoljni, želijo še kak odgovor več, predvsem na vprašanje, kakšna je bila vloga dvojice hrvaških državljanov v obračunavanju in zakaj policistov navzlic pozivu tako dolgo ni bilo na kraj pretepa. V osvežitev spomina povejmo, daje prišlo lanskega 26. decembra okoli 16.30 na dvorišču gostilne Luzar v Stari vasi do pretepa, ki bi se kaj lahko tragično končal. Tistega dne je bilo v vasi vsakoletno žegnanje konj, del povorke pa seje po končanem obredu po običaju ustavil v Lužarjevi gostilni. Dan seje prevešal v večer, ko je med verjetno že krepko nadelanimi lastniki konj nastal prepir in kasneje še pretep. V njem so si Beg iz pripora ni uspel 28-letni Zagrebčan Zoran Šalič seje zaman trudil s kopanjem lukenj v stene novomeških priporov NOVO MESTO — 28-letni Zagrebčan Zoran Šalič je v novomeških zaporih od lanskega 11. novembra. Tistega dne — ura je bila 5.40 —je skušal v svoji osemnajsti-ci prek hrvaško—slovenskega mejnega prehoda v Obrežju pretihotapiti pravo pravcato orožarno, sestavljeno iz triintridesetih bomb, osmih avtomatskih in treh »navadnih« pušk, 23 nabojnikov, da vsega ne naštevamo, vendar se mu račun tokrat ni izšel. Ostal je brez orožja in plačila zanj, namesto uživanja na svobodi je končal za rešetkami novomeških priporov. Toda mladenič se s takšno usodo očitno ni sprijaznil. Čakanje na sojenje, kije bilo prejšnji teden, se mu je zdelo predolgo. Sla po svobodi je bila tolikšna, daje kmalu po prijetju pričel misliti na beg iz novomeških zaporov. 14. decembra lani so bili priporniki in zaporniki na kopanju. Nepisano pravilo je, da pazniki ta čas izkoristijo za temeljitejši pregled njihovih bivališč. Ob ogledu pri-porniške sobe s številko 9, v kateri je bival Šalič, so imeli kaj videti. V zidu je bila skopana velika luknja, skozi katero je Zoran nameraval v svobodo. Iz te moke tokrat ni bilo kruha, Šaliča so premestili v drugo sobo. Toda mladenič ni vrgel puške v koruzo. Le deset dni kasneje, ko so uslužbenci novomeških zaporov opravili podoben pregled sob, jih je čakalo novo odkritje. Za posteljo sobe, v kateri je prebival Šalič, so našli v zid skopano veliko luknjo, stena debeline 80 centimetrov je bila domala prebita. Izkazalo seje, da ni kopal le Šalič, pač pa skupaj z njim še sopriporniki v sobi Željko Starčevič, Hamdija Džakulič in Mato Popič. Slednji, ki je bil največji silak, naj bi razbil kovinski stol in iz njega pripravil priročno orodje za kopanje, tega pa so se lotevali popoldne, ko je življenje v zaporu najhrupnejše. Da praskanja po steni nihče ne bi slišal, so radio navili na ves glas. Kot že rečeno, so se ušteli tudi tokrat. Šalič je bil po tem odkritju tako razočaran, da je pričel gladovno stavko, ki pa jo je kmalu opustil. Zagotovo pa ne bo zlepa opustil nove misli na pobeg, še zlasti, ker ga je sodišče prejšnji teden obsodilo na več kot dve leti dolgo zaporno kazen. O poteku sojenja bomo pisali v eni prihodnjih številk, tokrat dodajmo le, daje skušal Šalič po razglasitvi sodbe celo narediti samomor. Na srečo je bilo zaporniško osebje dovolj previdno. B. B. nekateri pomagali kar s koli, obračun, ki je bil zelo veijetno posledica tudi še kakih neporavnanih računov iz preteklosti, pa seje nadaljeval še na drugem koncu vasi. Kakor koli že, posledice so bile hude: 31-letni Franc Š. je bil hudo poškodovan in so ga morali po, prvi pomoči, nudeni v šentjemejski ambulanti, prepeljati v novomeško bolnišnico; poškodovan je bil tudi 32-letni Zdravko B. iz Dolenje vasi. Policijsko poročilo, ki omenja štiri telesno poškodovane, pa je govorilo, da sta dejanja osumljena 27-letni Franc R. iz Roj in 20-letni Andrej R. iz Grobelj. Njima naj bi med pretepom pomagala tudi hrvaška državljana, bojda konjska mešetarja. Preiskava o dogodku, kije — vsaj po telefonskih klicih v naše uredništvo, sodeč — krepko vzburil šentjemejsko dolino, še teče. V kazenskem postopku se bosta poleg Franca G. in Andreja R. znašla tudi hrvaška državljana. Ne oziraje se na to, pa se v Šentjerneju sprašujejo, kako da obračuna ni nihče prepre- ISKRA ZANETILA POŽAR PIRCE, KOČEVJE - V ponedeljek, 4. januarja, jc okoli 20. ure izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Mihaela Lisca v Pirčah. Požar jc povsej verjetnosti zanetila iskra, ki jc odskočila pri ogrevanju pipe s plinskim aparatom. Pred izbruhom požara jc zato v poslopju, v katerem je bilo veliko materiala iz lesa in različnih strojev in aparatov za obdelavo lesa, dalj časa tlelo, ko pa jc zagorelo, jc gorelo zelo hitro, tako da gasilcem iz Fare, Kočevja in Hrvaškega Broda na Kolpi poslopja ni uspelo rešiti. Škoda jc precejšnja, saj so pred ognjenimi zublji rešili le tovornjak in manjši del v poslopju shranjenega materiala. Požar sc ni razširil na ostala bližnja gospodarska poslopja, za kar gre zahvala gasilcem in ljudem z obeh strani meje, pa tudi obmejni policiji na mejnem prehodu Petrina - Brod na Kolpi, ki v času požara prehoda ljudi, ki so pri gašenju pomagali, ni ovirala. čil ali — če je do njega že prišlo — priskočil na pomoč žrtvam, sovaščanom, in seveda: zakaj so policisti na kraj pretepa prišli šele takrat, ko je bilo vse že bolj ali manj končano? Bržkone bo lahko veliko tega pojasnila šele preiskava, ta hip imamo pri roki le odgovor na drugo vprašanje. V novomeški UNZ tega, daje policijska patrulja zamudila, nihče ne zanika, dodajajo le, daje obvestilo o pretepu patrulja sprejela v Vrhpolju, kamor je bila tisto popoldne klicana. Ali z drugimi besedami: časa do posredovanja ne gre meriti le z dejstvom, da sta si Lužarjeva gostilna in šentjernejska policija vsaksebi komaj poldrug kilometer. B. B. Z NOŽEM GA JE ZABODEL NOVO MESTO - Šestnajstletni mladoletnik iz Novega mesta jc L januarja okoli 3. ure zjutraj v Germovi ulici z nožem zabodel v trebuh 26-letncga Jožeta O. iz Rcgrče vasi. Jože jc bil na srečo le laže ranjen in so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici. NAŠLI UKRADENEGA GOLFA IN TATOVA ČRNOMELJ - 26-lctni Encs O. in 31-lctni Zuhdija M., državljana BiH, oba trenutno živeča v prehodnem domu za begunce v Črnomlju, sta utemeljeno osumljena, da sta v noči na 8. januar v Ulici 21. oktobra v Črnomlju zmaknila osebni avto golf dicscl. Lastnik vozila Miralcm I. iz Črnomlja jc imel v golfu še dva videorekorderja ter vozniško in prometno dovoljenje, vendar jc bila akcija policistov dovolj hitra in učinkovita, da jc lastnino še istega dne dobil nazaj. Možje postave so namreč že 8. januarja v gostinskem lokalu v Semiču prijeli osumljenca ter Miralcmu vrnili avto, videorekorderja ter dokumente. Preiskava jc pokazala, da sta Encs in Zuhdija pripotovala v Slovenijo 2. januarja letos z avtom, ki sta ga ukradla na Hrvaškem. Vozila ob prestopu meje nista hotela ustaviti, pač pa sta zlomila zapornice in odpeljala naprej. Policisti so v Metliki takrat našli le avto, medtem ko sta jo predrzneža popihala. Na srečo ne za dolgo. skupaj v Sloveniji ustanovila podjetje, preko katerega bi potegnila v Švici naloženi denar. A. K., na katerega je J. L. očitno naredil vtis sposobnega podjetnika, je predlog sprejel, upajoč, da bo na ta način dobil povrnjen denar, ki mu ga je osumljenec dolgoval. A. K. je naredil vse potrebno, da podjetje zaživi, zaposlil je celo tajnico, kupil telefon, telefaks, računalnik, to naj bi bil pač njegov delež v novem podjetju. J. L. pa je šel še naprej. Lanskega julija naj bi pregovarjal oškodovanca, da bi ustanovila podjetje tudi v Nemčiji s predstavništvom v Sloveniji. Partneija je nagovoril, da sta si odšla v Nemčijo ogledat za najem primerne poslovne prostore. Denar za pot in bivanje naj bi seveda znova založil A. K. In ko sta si tako v nemškem Freilsaingu ogledala več primernih lokacij, se je J. L. nenadoma odločil, da bo sam skočil še v Švico po denar za registracijo podjetja. A. K., kije med njunim bivanjem v Nemčiji porabil že 6.000 mark, je končno spregledal; začel je dvomiti, da bo svoj denar sploh dobil še kdaj povrnjen, zato je vztrajal, da gresta v Švico skupaj. J. L. mu seveda ni ugodil, sam je najbolje vedel, zakaj. Tako je A. K. osumljenca zapeljal nazaj v Muenchen, mu tam kupil letalsko vozovnico do Ljubljane in od njega zahteval, da mu po vrnitvi v Slovenijo nemudoma povrne ves dolg. J. L. mu je zagotovil, da bo res tako. Toda po vrnitvi v Slovenijo je A. K. čakalo novo presenečenje. Iz skupne firme je hotel odnesti stvari, ki so bile njegov vložek, toda vse razen telefaksa je pospravil na varno že J. L. Telefaksa pa mu najeta tajnica ni hotela izročiti, saj naj bi ji ga osumljeni J. L. pustil kot plačilo za dotlej opravljeno delo. A. K. je tako ob najmanj 31.000 nemških mark. Dolg je doslej sicer skušal večkrat izterjati, a se mu je J. L. spretno izmikal. Začetek tretje zgodbe sega v julij 1991, ko sta se bolje spoznala naš stari znanec J. L. in Novomeščan S. M. Pri slednjem seje namreč oglasil osumljeni in mu razložil, kako z znancem službeno potuje v Nemčijo, kjer nameravata med drugimi opravili najeti devizno posojilo. Zanj da potrebujeta polog, do katerega pa manjka še 2.000 mark. Ker je J. L. po svoji navadi deloval uglajeno in prepričljivo, mu je S. M. posodil tista dva tisočaka, v zameno pa je dobil obljubo, da bodo marke vrnjene najkasneje v tednu dni. O markah in J. L. ni od takrat naprej ne duha ne sluha. Najbolj sveža je četrta zgodba: oškodovanca v njej sta L. U. in M. R. iz Novega mesta. Kot obrtnika sta se v začetku leta 1992 odločila za najetje tujega posojila, ki naj bi šlo za potrebe razširitve njune dejavnosti. L. U. je poznala J. L., zanj je vedela, da ima v tujini poslovne zveze in ga temu primerno zaprosila za nasvet. J. L. je seveda velikodušno obljubil pomoč, kot pooblaščeni predstavnik AMC Slovenija naj bi imel možnost najetja kredita v tujini. Za, denimo, 20.000 mark posojila je bilo po njegovih podatkih potrebno vnaprej plačati 7.000 obresti, glavnico pa poravnati v naslednjih petnajstih letih. Ker pa L. U. in M. R. toliko denaija nista imela, sta od ponudbe odstopila. J. L. pa ni odnehal, po telefonu se je javil čez nekaj dni z novo ponudbo: za omenjeno posojilo bi bilo potrebno po novem plačati le še 4.500 mark obresti. Ker pa L. U. in M. R. nista mogla zagotoviti niti te vsote, so se dogovorili za tretjo različico: Novomeščana sta koncem aprila v neki ljubljanski gostilni izročili J. L. 2.500 nemških mark, te pa naj bi zadoščale za najetje 16.000 DEM posojila. J. L. je obljubil, da bo ta denar v Novem mestu že po nekaj dneh. Ni ga bilo ne po desetih ne po dvestotih. Skromna tolažba oškodovancema je vsaj ta, da po mesecih iskanja naposled vesta za pravi naslov naslov dolžnika: Jerebova 1, 68 000 Novo mesto. BOJAN BUDJA PO DOLENJSKI DEŽELI • Iz novomeškega Črnega barona posebej za čmo kroniko: “27-letni /. P. iz Otočca je utemeljeno osumljen, da je 4. januarja v tem novomeškem lokalu z roko krepko treščil po obrazu 20-letnega T. M. iz Otočca in ga pri tem huje poškodoval. Tri dni kasneje, v noči na 9. januar, je neznan storilec s stene terase omenjenega gostinskega lokala demontiral in neznano kam odnesel dva večja zvočnika in tako Jolando H. iz Vavpče vasi prikrajšal za petnajst tisočakov. ” Za danes bodi dovolj. • Dunja P. je bila 8. januarja gostja diskoteke na Otočcu. Ker bunda ne sodi na plesišče, jo je odložila. Ta ukrep je Dunjo pripravil ob v zimskem oblačilu spravljeno večjo denarnico, v kateri je imela 3.000 tolarjev, 200 mark in osebne dokumente. Eno z drugim je s plesom izgubila 20 tisočakov. • V gozdu v Vrhovcih priAdlešičih se je 6. januarja potikal neznan divji lovec. Možakarju je uspelo upleniti srnjaka, a kaj, ko so mu bili adlešiški lovci na sledi! Ker je bil za hitronoge člane zelene bratovščine s plenom na ramenih prepočasen, mu ni preostalo drugega, kot da je srnjaka odvrgel in si tako rešil celo glavo. • Na Dolenjskem je običaj, da so trgovine ponoči zaprte. Nekdo, ki tega ni mogel razumeti, je v besu v noči' na 10. januar razbil izložbeno steklo Varteksove prodajalne na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu in pobral oblačila, ki jih je potreboval. Nočno mini modno revijo si je bojda privoščila sedemnajstletnica iz Novega mesta, ki pa je morala vsa žalostna oblačila že vrniti v trgovino. ČRNI POSEK NA BIZELJSKEM BREŽICE - Te dni so bili posavski kriminalisti obveščeni o gozdni tatvini, do katere naj bi prišlo v drugi polovici lanskega novembra. Neznan v izmeri 3,5 kubičnega jesen s poldrugim kubikom lesa. Vinarji so oškodovani za kakih 64.000 tolarjev. IZGINILO PET VETROBRANSKIH STEKEL SENOVO - V noči na 7. januar so neznani storilci na Senovem oskubli kar pet osebnih avtomobilov znamke jugo. Brez vetrobranskega stekla so ostala vozila Martina Vračuna, Alfonza Kuneja, Aleksandra Macurc, Liljane Božičnik in Emila Vojtkovsz-kyja. Vsako od stekel jc vredno vsaj petnajst tisočakov. TRUPLO PRED HIŠO DOLENJSKE TOPLICE - 6. januarja so pred stanovanjsko hišo v Dolenjskih Toplicah našli mrtvega 60-Ictncga Franca P. Preiskava je pokazala, da je umrl zaradi podhladitve. ODNESEL POTOVALNO TORBO SELA - Neznanec je 6. januarja zvečer iz osebnega avtomobila, ki ga je Alojz K. iz Trebnjega parkiral ob magistralni cesti na Selih pri Kar-teljevem, ukradel potovalno torbo, odmontiral in odnesel pa jc tudi oba zvočnika. Lastnik jc prikrajšan vsaj za 60.000 tolarjev. OROŽJE V AVTOMOBILU PODTURN - Med redno kontrolo prometa so policisti 6. januarja v Podturnu ustavili tudi osebni avto 24-letnega Ž. P. iz Gorice. Med pregledom vozila so v njem našli skrito avtomatsko pištolo kalibra 7,62 s 27 naboji v okvirju in puško “mauserko” kalibra 7,9 mm s šestimi naboji. Mladeniču so policisti orožje zasegli, prijavili pa ga bodo tudi sodniku za prekrške. ZAPELJAL NA LEVO - 10. januarja ob 22. uri se jc 28-letni Janez Žvab iz Črnomlja peljal z osebnim avtomobilom po Kolodvorski cesti od železniške postaje proti Trgu svobode v Črnomlju. Pri stanovanjski hiši s številko 26 je zapeljal na levo stran ceste in tam čelno trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 37-letni Jože Mucllcr iz Črnomlja. Voznik Žvab sc jc v nezgodi hudo poškodoval, laže pa njegov 25-letni sopotnik Tomaž Jelenič iz Črnomlja. Škodo na zviti pločevini so ocenili na 150.000 tolarjev. NA SPOLZKI IN POLEDENELI CESTI GA JE ZANESLO - 30-letni Iztok Mavsar iz Rumanje vasi sc jc 7. januarja okoli 16. ure peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti od Novega mesta proti Straži. Tam ga je v ulici Na žago v desnem in nepreglednem ovinku pričelo na spolzki in poledeneli cesti zanašati. Žapcljal jc na levo stran ceste v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 27-letni Mirko Vidmar s Potoka. Slednji se jc sicer umikal, a mu trčenja ni uspelo preprečiti. Mavsar sc jc v nezgodi hudo poškodoval, laže ranjena pa je bila še sopotnica v drugem vozilu, 49-lctna Ana Vidmar s Potoka. Skupne škode znaša za 350.000 tolarjev. Novo mesto, 14. januar 1993 1 "Le kdo je ta gospa, ki si toliko upa?" so se lani spraševali ljudje, ko so gledali oddaje Studia Ljubljana, kjer je tako samozavestno in na nam dosedaj neznan način nastopila Ana Kneževič. Govorila je o tem, kako naj bi se vedli ljudje, ki delajo v javnosti, kot so npr. poslovneži in politiki. Zbodla jili je tja, kjer človeka lahko tudi zaboli, v njihovo hojo, držo, v njihovo govorico in podobo. Kdo pravzaprav jc Ana Kneževič in kje sc je naučila tega, kar počne tako samozavestno in prepričljivo? Prišla jc v Slovenijo pred dobrimi petimi leti. Že v Ameriki, kjer jc živela nekaj let, je začela s predavanji, po poklicu pa jc diplomirana estetičarka. Spoznala je ljudi različnih struktur in starosti. Ko je prišla nazaj v Slovenijo, jc s svojim delom nadaljevala. "Ukvaijam se s komunikacijo med posamezniki in skupinami, zadnje čase pa tudi vse bolj z motivacijo. Ukvarjam sc tudi s posredno, telefonsko komunikacijo, o kateri Slovenci ne vemo kaj dosti. Ukvarjam sc s celostno podobo posameznika, s harmonijo med njegovo zunanjostjo in notranjostjo, seveda vedno v povezavi z njegovim položajem, funkcijo oz. delovnim mestom, ki ga ta posameznik opravlja," razlaga Ana Kneževič. Poleg naštetega predava o pravilih in zahtevah bontona, predvsem v poslovnem druženju. To jc tisto, kar imenujemo pravila poslovne komunikacije. Ljudje, s katerimi dela, so v glavnem osebe, ki se pojavljajo v javnosti, na televiziji, to so politiki, poslovneži, podjetniki, ženske in moški, stari in mladi. Vsi tisti, ki so ugotovili, da jc to, kar predava Ana, zanje zelo pomembno. Ana Kneževič je začela predavati v podjetjih, preko delavske univerze, imela jc tudi skupine študentov. "V teh skupinah sem spoznala, da mladi vedo, kaj hočejo," pravi Ana. Sedaj predava v glavnem v poslovnih šolah, v izobraževalnih centrih, ki se ukvarjajo z managementom. Ana pa ne predava samo v Sloveniji, marveč tudi v poslovni šoli na Hrvaškem, v marcu pa naj bi prvič predavala v Rusiji. Enkrat do dvakrat na leto gre tudi na izobraževanje v tujino. "Za letošnje leto sem se trdno odločila, da pripeljem v Slovenijo nov seminar, za katerega čutim, da bi bil za naše tržišče potreben. Seveda ga bom prilagodila našim potrebam." pravi Ana. Na Zahodu te ne zatajijo Zakaj je tako pomembno, da sc vedemo določenemu poklicu, položaju ali funkciji primemo? Zato, ker ljudje od nas to pričakujejo. "Poslovna sekretarka sc mora drugače obnašati kot blagajničarka, direktor drugače kot vratar." Ana pomaga ljudem, da pokažejo svoje lepe plati, da so odkriti, pristni in da znajo komunicirati. Vsak človek naj bi se zavedal, da je vsakemu dano nekaj edinstvenega, in to naj bi tudi skrbno negoval. "Naša zunanjost in notranjost sta zelo povezani, samo zunanja lepota ni nič, je le slika, ki jo pogledaš, pa jo v trenutku pozabiš, ostane pa notranja lepota. Predvsem izraz, ki se nam vtisne na obraz, pokaže, kakšna je naša notranjost." Že na začetku pogovora jc Ana Kneževič poudarila, da ni modna kreatorka, ki bi ljudem svetovala, kako naj se oblečejo, da bodo po modi. Vsakogar, ki pride k njej po nasvet, mora zelo dobro spoznati kot osebo, da ji lahko svetuje. "Človeka želim doživeti, želim ga videti na njegovem delovnem mestu, s kom in ob kakšnih priložnostih sc druži, spoznati moram njegov način komuniciranja in obnašanja, da lahko svetuje," pravi Ana. O tem, kdo so njene stranke in kaj sc med njimi podrobneje dogaja, nikoli ne govori, to od nje zahteva kodeks in jc del njene profesionalne etike, ki jo spoštuje, kot jo mora npr. spoštovati vsak zdravnik. "Zaupnost jc pri mojem delu zelo pomembna," pravi. Ko stranko spozna, ji jc dolžna povedati vse, in to na način, da nikogar ne prizadane. Večkrat jc to težko. Ana pravi, da mora biti kritika, kakršnakoli že jc, izrečena na blag, neagre- siven način kot dobronamerna kritika. Na Zahodu je veliko ljudi s takšnim poklicem kot ga ima Ana Kneževič. Pravi tudi, da se tam ne zgodi, da bi te nekdo javno zatajil, če si bil njegov svetovalec, ker sc pač ve, da če si politik ali poslovnež, da si končal neko drugo šolo in se nisi imel časa ukvarjati z estetiko. Take osebe v razvitem svetu potrebujejo, zato jih boste veliko našli na Švedskem, v Nemčiji, Angliji, Švici, zelo veliko v Ameriki pa tudi v Aziji. Potrebovali so jih že veliko pred nami, ker jih je v to silil tudi tržni sistem. S tem ko smo tudi mi začeli pospešeno hoditi po poteh tržnega gospodarstva, sc tudi naše firme zavedajo, da bodo morale več narediti na področju poslovne komunikacije, kot tudi na medsebojnih odnosih znotraj podjetja. Ana Kneževič je začela predavati v naših podjetjih, še preden se je sistem spremenil. Tista podjetja, ki so začutila, da so na tem področju šibka, pa so hotela postati boljša, so jo že takrat vabila medse. Zato se Ana Kneževič v zelo veliko podjetij vrača, ker je pač vključena v njihovo gradnjo imidža in gospodarske rasti. Na Dolenjskem še posebej veliko dela s Tovarno zdravil Krka, Revozom, Trimom in drugimi. Radi imamo pokončne ljudi " V začetku, ko sem se začela s tem ukvarjati v Sloveniji, mi jc veliko ljudi reklo, _r d\ da tovrstne pomoči ne potrebujejo, da so takšni, kot so, in da jih ljudje takšne dobro sprejemajo," razlaga Ana. Danes je že precej drugače in Ana pravi, da je prav, da ljudje novosti sprejemajo počasi in premišljeno. Prav evolucija je tista, ki sloni na temeljitosti pri spremembah, da ničesar ne preskočimo. Tudi mladi, ki si prvič v življenju iščejo službo, naj se v ničemer ne prenaglijo. "V vseh pogovorih naj bodo pristni, povedo naj, da niso prišli iskat službo, ampak delo," poudaija Ana. Cc imajo mladi ideje, naj jih razložijo, seveda če vanje verjamejo. Tudi ni potrebno, da vsakomur prikimajo, če so prepričani, da nekaj ni prav tako, kajti vsi ljudje bodo prej spoštovali tiste, ki imajo hrbtenico in znajo svoj prav tudi braniti, kot tistega, ki je vedno ponižen. ”V življenju veliko pomenijo izkušnje, vendar to še ne pomeni, da lahko podcenjujemo nekoga samo zato, ker jih še nima. Mladi so polni energije, so veliko bolj elastični od starejših in tudi velikokrat čutijo čas drugače kot mi, ki delamo že nekaj mogoče iz navade. Zato je velikokrat mlade treba slišati, ne samo poslušati, to jc velika razlika," poudarja Kneževičeva. In ker brez politike ni gospodarstva in brez gospodarstva in politike, smo Ano Kneževič povprašali tudi, kaj meni o mnenju tujih novinarjev, da smo se Slovenci odločili za umirjene politike: "Slovenci smo se odločili za tiste politike, ki tudi sami verjamejo v to, kar govorijo, za ljudi, ki se znajo obvladati, ki znajo biti tudi odgovorni za svoje vedenje. Kajti tak človek, ki se ne more sam obvladovati, tudi ne bo mogel drugih obvladovati. Sicer pa takšen izbor ni samo slovenska značilnost, na podoben način se opredeljujejo tudi drugje po svetu." Na prvih demokratičnih volitvah pred dobrima dvema letoma in pol so bili nekateri politiki v javih nastopih še in p®§ m Franc Černelič Eden od devetdesetih poslancev državnega zbora parlamenta Republike Slovenije je Franc Černelič iz Podbočja. Potem ko je na volitvah kandidiral v šesti volilni enoti na listi krščanskih demokratov in dobil zadostno število glasov volilccv, postaja iz bolj ali manj "navadnega" državljana politik državnega reda, čeprav si je v življenju najbrž precej vroče želel, da bi se posvetil glasbi. Poslanci državnega zbora so predstavniki vsega ljudstva. Če sc hoče poslanec natančno ravnati po tem določilu Ustave Republike Slovenije, sc bo kmalu znašel pred vprašanjem, kako ustreči "vsemu ljudstvu". Franc Černelič misli najbrž ravno zato imeti odprte oči in ušesa za vse tisto, kar zažuga in poreče ljudstvo, ki ga je izvolilo. "Računam," pravi Černelič, "da bom imel ob vsem svojem parlamentarnem delu take povratne informacije, da bom lahko delal, kajti mislim se resno lotiti tega posla. Menim, da poslance mora biti v čim bolj neposrednem stiku z volilci." Ko je ta stik vzpostavljen, mora izvoljeni mnogotere želje in probleme "vsega ljudstva" spraviti primerno obdelane na dnevni red parlamenta. V štirih letih, za kolikor so Slovenci decembra lani izvolili državni zbor, bo bržčas zelo veliko problemov, primernih za obravnavo v republiškem parlamentu. Za nekatere Franc Černelič kot posavski poslanec že zdaj ve, da se jim v nacionalni skupščini v Ljubljani nikakor ne bo mogoče ogniti. Nuklonjcn združevanju Posavja Ob nastajajoči novi slovenski lokalni samoupravi je za • prenekaterega Posavca problematično, da so občine Sevnica, Krško in Brežice še vedno vsaka zase,v in ne zaokrožujejo regije Posavje. Franc Černelič je naklonjen tovrstnemu združevanju, saj pravi: "Prizadeval si bom, da Posavje dobi to svojo funkcijo, da postane regija. Posavje namreč pomeni neko zaokroženo celoto, in to tako v zemljepisnem kot družbenem pogledu." Černelič se strinja s tistimi, ki pravijo, da so zelo izrazite težnje, da bi drugi Posavju vzeli nekatere vitalne funkcije. Za območje ob spodnji Savi, to je za omenjene tri občine, je problematično, da je že dodobra postalo rHR O u zelo nerodni. Nekateri so to sami pri sebi opazili in prosila za nasvete tudi Ano Kneževič. Rezultati so bili kmalu vidni. Se več se jih je oglasilo pred letošnjimi volitvami. "Mislim, da bodo naslednje volitve prinesle to, da se bodo politični kandidati pri meni oglasili prej kot pet minut pred dvanajsto," pravi Ana. Glede na to, da je znan njen nasvet, naj bi tisti, ki veliko delajo z ljudmi, ne imeli brade, smo jo vprašali, če misli, da bomo na naslednjih volitvah imeli manj bradatih politikov. "Neverbalna komunikacija je zelo pomembna in obraz je tisti glavni komunikacijski center neverbalne komunikacije. Tudi če bo čez štiri leta še veliko brad, verjamem, da bodo zelo lepo urejene in negovane. Nekako pa le mislim, da jih bo manj, kajti ljudje bomo iz dneva v dan postajali bolj sproščeni, toplejši in bolj odprti, takrat pa bodo tudi obrazi bolj odkriti." pravi Ana Kneževič. "Kadar sc čuti napredek, postanemo ljudje bolj sproščeni, drugače sc obnašamo, pokažemo več telesa, takrat si dovolimo stvari, ki si jih drugače ne bi.” JOŽICA DORNIŽ v poslanski klopi: franc Černelič Ana Kneževič slovenska greznica. Po Čcrncličcvcm mnenju bo glede tega končno morala odigrati svojo pričakovano vlogo avtoriteta državnega parlamenta in vzpostaviti v Sloveniji pravila igre, po katerih sc bo moralo dosedanje onesnaževanje Save in njenih pritokov enkrat za vselej nehati. Navsezadnje sploh ne gre samo za posavske kaprice in ne le za onesnaževanje Save, gre za razmislek, v čem in s kakšnimi posledicami naj sc Slovenija razvija. Še dosti bolj "težka" zadeva jc krška atomska elektrarna. "V vsakem primeru je v državnem parlamentu potrebno začeti celovito reazpravo o nuklearki," odločno pravi Černelič. Po njegovem jc elektrarna preresna zadeva, da bi jo lahko prepustili političnim predlogom in izmikanjem. Černelič bo v državnem zboru očitno tudi napel vse sile, da bi se zgodilo kaj, kar bi pomagalo iz težav tovarni Videm Krško. Politična abeceda, ki v takih primerih pomaga parlamentarcu najti med kolegi somišljenike in tako uresničiti zamisli, Černeliču ni nepoznana, vendar inženir organizacije dela iz Podbočja bržčas še ni mogel dognati vseh pravil zakulisne igre v ustanovi državnega pomena. Da bi bil kar najbližje potem parlamentarnega vplivanja in odločanja, sc bo skušal prebiti v različne komisije. Rad bi delal kot član v komisiji za finance, za gospodarstvo in za okolje pri državnem parlamentu. Niso ga samo želje, da bi bil dostojen političen zastopnik ljudstva, ampak se spozna na marsikatero zadevo, zaradi katere je politika politika. Najbolj svež dokaz izkušenosti, ki se zna ubraniti levemu udaru, je Černeličevo predsedovanje krškemu izvršnemu svetu. Od lanskega poletja do decembra jc nad celotnim izvršnim svetom visel Damoklejev meč v obliki zahteve, da jc potrebno glasovati o nezaupnici vladi. Do tega glasovanja ni nikoli prišlo kljub vsem naporom, da bi ga izvedli. In Černelič je dostojanstveno odšel iz tega sicer veliko širšega krškega političnega dvoboja kot moralni zmagovalec, potem ko mu je z izvolitvijo v državni zbor prenehala funkcija predsednika krškega izvršnega sveta. Kar mu bo še pomagalo kot državnemu poslancu, so druge dosedanje zaposlitve. Njih število je po njegovem mnenju manj pomembno od njihovih skupnih značilnosti. Slednje Černelič opiše tako: "Imam izkušnje iz gospodarstva. Vedno sem bil v položaju, ko sem moral sprejemati različne odgovorne odločitve. Pogosto sem odločil po svoje, čeprav so drugi mislili drugače. Na podlagi izkušnje mislim, da predvidevam dokaj točno." Rad sede za orgle Da Černelič vztraja pri svojem, bi se reklo. Tudi tedaj menda ne odneha, če ga o nečem prepričujejo strankarski kolegi, a ve, da ima prav on. Nikoli ni odstopil od svojega pogleda na svet, ki ga simbolično vedno znova in znova že dolga leta izraža, ko redno in z veseljem igra v cerkvi na orgle. V resnici ni v tej njegovi glasbi ničesar političnega in gre samo za to, da ima Černelič rad muziko. Ob cerkvenih orglah ga privlači tudi klavir. Najbrž prej kot ta dva inštrumenta je kmečki fant, ki jc šel iz podbočjanske osnovne šole v nižjo gimnazijo v Kostanjevico, od tam v krško vajensko in tehniško strojno šolo in potlej že kot delavec v šolo za organizacijo dela, imel rad klarinet. Franc je klarinet igral v ansamblu Gadje. Očitno mu glasba prinaša veselje. Svojemu svetovnemu nazoru najbrž dolguje ta 48-letni Podbočjan prepričanje, da človek verjetno ne more bistveno spreminjati svojega življenja. Ta bolj prikupni kot odbijajoči konzervativizem pa Černeliča ne odvrača od tega, da ne bi bil malce jezen na zakrknjene sebičneže, ki se niti ne poskusijo vpreči v kolesje sprememb. Najbrž zna biti kar precej hud na ljudi, ki niso pripravljeni narediti ničesar niti za družbo niti za soseda. Za "vse ljudstvo" torej. Če bi mu bilo vseeno, najbrž ne bi nikoli prišel v državni zbor. MARTIN LUZAR priloga dolenjskega lista 1 1- I: J. DORNIŽ. obujena dediščina brestaniških trapistov Razstava fotografij Lad/ce Likar Kobal in slikarskih platen akademskega slikaija Rajka Cubra je obudila duhovno dediščino trapistovskega samostana v brestaniškem gradu. Pobuda v duhu prizadevanj po nepristan-ski opredelitvi preteklih izkustev, da se življenje in delo trapistov, ki so živeli na tamkajšnjem gradu, ponovno osvetli in obudi njihovo poslanstvo, je v Brestanici obrodila sadove. Sredi decembra so odprli skupno razstavo fotografij Ladkc Likar-Kobal in slikarskih del akademskega slikarja Rajka Čubra, ki sta, kolikor je mogoče, avtentično obudila življenje nekdanje meniške skupnosti trapistov. Ti niso bili posvečeni samo duhovnemu življenju v skladu z naukom svojega reda, temveč so vodili tudi v vseli pogledih zgledno in v marsičem izvirno gospodarsko dejavnost. Ladka Likar-Kobal je pripravila portrete menihov v naravni velikosti ter motive iz njihovega običajnega delovnega dne, slikar Rajko Cuber pa je pokazal, kako doživlja življenje trapistov subjektivno, vendar z duhom časa in današnjega človeka ubrano umetnikovo oko. Fotografinja je poiskala še živeče trapiste, se z njimi pogovarjala in jih fotografirala v oblekah, ki so jih takrat nosili in jih nameravajo obleči samo še za svojo zadnjo pot. 112 let lastniki gradu Kaj današnjim generacijam pravzaprav pomenijo trapisti, kaj o njih vedo? Vsakdo se najbrž spomni na sir trapist, ki so ga pridelovali in prodajali, pa na tovarno čokolade in likerjev v Krškem, ki je bila nadaljevanje njihove proizvodnje. Ljudje vedo, da so živeli na gradu in da jih je nekaj še dolgo potem, ko je red grad izgubil, živelo ali še živi skupaj z drugimi krajani v sami Brestanici in drugod Brestaniški grad, ki je v preteklosti često menjal lastnike, je leta 1881 s posestvom vred ' prešel v last francoskega tovarnarja G. Girauda. Ta gaje podaril francoskim menihom trapistom za njihov samostan. Tudi njegova želja je bila postati menih, vendar to ni bilo mogoče, ker je bil imetnik premoženja. Postal je le častni brat. V Franciji je bila po revoluciji leta 1789 večina samostanov razpuščena, vendar so se nekateri redovi po padcu Napoleona obnovili, med njimi tudi trapisti, ki so ime dobili po samostanu La Trappe v Normandiji v Franciji. Trapisti so bili red cistercijanov "strožje observance" oziroma red reformiranih cistercijanov. Mednje prištevafno tudi brestaniške menihe. Prvi trapisti so bili izključno Francozi, šele kasneje so v svoje vrste sprejemali tudi slovensko mladino. Delili so se v patre - duhovnike in brate - obrtnike in delavce. Prvi so nosili bele kute in prek njih črne kapuce, spredaj in zadaj podaljšane do kolen, ter široke usnjene pasove. Bratje so imeli enak kroj, samo da so bila oblačila rjave barve. Obuvala so bila povečini lesene cokle. Imeli so lastno gimnazijo, ki je vzgajala kandidate za duhovnike. Gimnazija je delovala še nekaj let po prvi svetovni vojni. Kasneje so se izobraževali na teološki fakulteti in na bogoslovnih šolah v Ljubljani in Mariboru. Redovniki, ki so imeli sicer strogo razdeljena opravila, so pri večjih kmečkih opravilih (košnji, žetvi) sodelovali složno od opata do zadnjega brata. Poleg redovnikov je bilo na posestvu in v delavnicah redno ali občasno zaposlenih m 4 .'.'V l »vas ... ©OuDDfflD1’ UVMiM ] soaliO -—i 39« c 9 V hipu se je pooblačilo, sledilo je nekaj rezkih bliskov in že se je ulilo kot iz škafa. Možakaiju sredi planine ni preostalo drugega, kot da je smuknil v prvi tamar, ki ga je ugledal. Ko si je tako preskrbel streho, je slekel premočeni jopič, dal odcejat nahrbtnik in zaspal. Ni bilo prvič, da je Alfonz Paulin - tako je bilo premočenemu možu ime - na svojih ekskurzijah v planinah prenočil v živinski staji. Govor je o Alfonzu Paulinu, slovenskem botaniku, ki ima marsikaj skupnega z Dolenjsko in Posavjem. O tem pomembnem učenjaku je Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani nedavno pripravil razstavo. Z razstavo, posvečeno obletnici Paulinove smrti, je avtorica dr. Bernarda Praprotnik sporočila, zakaj je še zmeraj smiselno govoriti o tem človeku, čeprav je 1. decembra 1992. leta minilo že 50 let od njegove smrti. "Alfonz Paulin si je s svojim znanstvenim delom na področju floristike, rastlinske sistematike in fitogeo-grafije zagotovil trajno in vidno mesto v zgodovini slovenske botanike." To pa je le ena od hvalnic s panojev Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Ko leta 1937 ali 1938 dr. Jože Debevec povprašal Alfonza Paulina o njegovem znanstvenem delu, mu je ugledni profesor botanike v odgovor pomolil debel snop papirja s številnimi skrbno obdelanimi rastlinami. "Glejte,” je ob tem rekel Paulin, "to je deseti fascikel (snopič) mojega herbarija slovenske flore. Vsak fascikel obsega dve ccnturiji (200 rastlin). S tem snopičem je ugotovljenih 2.000 naših rastlin. Nameravam pa, če mi Bog da zdravje, sestaviti na ta način še dva fascikla (4(K) rastlin)." Te Paulinove besede so bile namenjene njegovi herbarijski zbirki Flora exsiccata Carniolica. Pred vojno je sestavljal po več enakih fasciklov in jih je pošiljal v nekatere evropske univerze, botanične vrtove in muzeje. Po vojni je delal samo še tri: dva za ljubljansko univerzo, tretjega za univerzo v Zagrebu. Znanstveniku ni bilo več dano zdravje, štirih pričakovanih ccnturij ni več naredil in Kranjska posušena flora je ostala nedokončana zbirka. Čoprav omenjenih načrtov ni uresničil, je Paulin kot mednarodno spoštovan znanstvenik, raziskovalec in pedagog opravil veliko delo. Več kot pol stoletja je preučeval kranjsko floro in pri tem mcd-jlrugim odkril več kot 200 rastlinskih vrs) ip/tipov, ki so bili do takrat nepoznani v kranjski in tudi drugi flori. Številne od teh na novo odkritih rastlinskih vrst so dobile Paulinovo ime. Botaniki svetovnega slovesa, ki so preučevali evropsko rastlinstvo, so morali sodelovati s profesorjem Paulinom. Kajti slednji je na podlagi lastnih izkušenj in raziskav ovrednotil vso starejšo literaturo o rastlinstvu domače dežele in pri tem dotlej zbrani material v marsičem dopolnil, pojasnil ali kako drugače spremenil. Izoblikoval je floristični zemljevid svoje dežele, ki je v botaničnem svetu očitno dosti pomenil, saj je Paulin s takim vedenjem o rastlinstvu sodeloval pri najrazličnejših znanstvenih zbornikih in se dopisoval z mnogimi znamenitimi botaniki znanstveniki. O svojem obsežnem in sistematičnem preučevanju je objavil nad 50 razprav in knjig. V svojih terenskih raziskavah je sestavil bogat seznam slovenskih rastlinskih imen, ki jih je vključil v svoj znameniti slovar Maks Plctcršnik. Če je Flora exsiccata Carniolica Paulinovo glavno delo, je bil Botanični vrt v Ljubljani dolgo časa njegova glavna skrb. Ko je po vladnem ukazu leta 1886 Paulin prevzel mesto predstojnika botaničnega vrta, si je naprtil, skrben in zagnan kot je bil, nemajhno delo, saj je bil vrt spričo pomanjkljive skrbi dotedanjih predstojnikov v precej slabem stanju. Novi prvi mož botaničnega vrta je organiziral številne izlete v naravo, s katerih so prinašali nove in nove rastline. Odlično je organiziral mednarodno izmenjavo in je sodeloval z več kot 200 botaničnimi vrtovi po vsem svetu. Malce asketski učenjak Alfonz Paulin, vzneseni preparator suhih rož, ki je zavzet s svojimi herbariji in vsakovrstnimi drugimi botaničnimi presenečenji včasih na kateri od številnih ekskurzij tako vedril in prenočil v planinskih stajah, je nekaj let učiteljcval. Potem ko je pedagoško kariero začel leta 1880 kot profesorski pripravnik na ljubljanski realki in jo 1881. nadaljeval kot profesor na tamkajšnji gimnaziji, je po vmesnih obdobjih, v katerih ni poučeval, postal leta 1923 honorarni profesor Spomenik ob gradu v Leskovcu sistematične botanike na ljubljanski univerzi. Gotovo je poleg znanstvenega in strokovnega dela tudi Paulinovo učiteljevanje navdušilo dr. Viktorja Petkovška, da je nekoč rekel za tedaj 80_letnega profesorja, da "je celega pol stoletja stal med našimi znanstveniki kot ena najbolj očitnih in odličnih osebnosti". In kaj ima takšen profesor skupnega s pokrajinama južno od Ljubljane, v kateri je oil upokojen kot direktor botaničnega vrta in v kateri je umrl? 14. septembra 1853 se je rodil oskrbniku na lurnski graščini v Leskovcu pri Krškem. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, višjo gimnazijo pa v Novem mestu, kjer je 1873. leta maturiral. Ko je bil že predstojnik botaničnega vrta, je, kot bi podlegel neminljivemu domotožju, raziskoval tudi vegetacijo Krškcgd polja in Gorjancev. Za svoje delo je Paulin prejel več odlikovanj, bil je dopisni član Akademije znanosti in umetnosti, častni član Muzejskega in prirodoslovnega društva v Ljubljani'in član Zoološko botaničnega društva na Dunaju. Dvaindvajsetega junija 1963 so mu postavili s.pomcnik v ljubljanskem botaničnem vrtu. Štiriindvajsetega septembra 1992. leta, ko je v Krškem potekal simpozij slovenskih botanikov, so mu postavili spomenik ob turnski graščini v Leskovcu pri Krškem. MARTIN LDZAR še okoli trideset krajanov. Med menihi je vseskozi vladal duh uboštva in pokore. Nedaleč od kapele, kar se da preproste, je bila skupna spalnica, velika dvorana, razdeljena s tankimi zidovi v majhne celice. V vsaki celici je bila postelja, zbita iz nekaj desk, na njej trda prešita slamnica, zglavnik, natlačen z ovseno slamo, in odeja ter najnujnejši pripomočki za molitev. Enaka stroga preprostost je bila značilna za vse prostore, tudi za obednico, polno dolgih miz, na katere ni nikoli prišla mesna hrana. V času obstoja samostana so ga vodili trije opati, prva dva sta bila Francoza, zadnji pa Slovenec, opat Novak. Prvi traktor v Posavju Samostan ni bil le samemu sebi namen. Redovniki so imeli tudi pomembno gospodarsko in socialno vlogo. V gospodarskem pogledu so bili za takratne razmere zelo napredni. Na obsežnem posestvu so s pridom uporabljali izkušnje francoskega kmetovanja. nase korenine Ko modri grozdek med zelenim listjem zadehti, klopotec in čriček zapojeta mi. Škorec prileti in z grozdno jagodo v nebo poleti. Tudi on se trgatve veseli. Kje drugje kot v teh valovitih, s trto poraslih bizeljskih hribih bi človek našel dečka, kot je Černelčev Franci? V šesti razred osnovne šole hodi, pa ima takih in podobnih pesmi o naravi že kar lepo število v beležki. Mir in tišina v Podgorju, vasici, raztreseni po vzpetinah med Bizeljskim in Pišecami, sta v teh hladnih zimskih dneh skoraj kričeča, čisto drugače pa je verjetno v času, ko so ti hribi kar nabrekli v bogati rodnosti in se vse pripravlja na trgatev. Takrat je tu praznik za ljudi in živali in vsak po svoje izražajo hvaležnost in veselje naravi. Škorec in Franci s pesmijo. A ima tudi zimski mir svoj čar. Opoldne sc družina zbere v kuhunji ob toplem štedilniku, prostor prijetno zadiši po kuhanih prekajenih klobasah in liter rdečega se orosi na mizi. Bizeljsko rdeče je to, tako, s kakršnim je svoj čas pokojni Francijev dedek Franc Černelč pobiral priznanja na vinskih razstavah. No, takih, ki so svoj čas dobivali priznanja, je pri Černelčcvih še več. Francijeva babica Tončka na primer je kuharica, da je kaj. Ni je bilo kulinarične razstave v soseski, kjer ona ne bi sodelovala, in ni je skoraj bilo, s katere ne bi prinesla listine, ki dokazuje, da je bilo tisto, kar je naredila, pa naj si je bilo pecivo, torta ali pa kar cela južina, izredno okusno. Svojevrsten čar mora imeti pravzaprav ta kraj, da se je sem poročila Angelca, Francijeva mati, mestno dekle z Gorenjskega. Prišla je sem in postala kmetica. Dobro sc počuti tu in sadaj si ne more zamisliti, da bi lahko živela kje drugje. Sem je prišla pravzaprav zaradi Jožeta Černelča, Francijevega očeta. Rodila mu je dva otroka, Anico, Francijevo starejšo sestro, ki hodi v sedmi razred osnovne šole v Pišccah, in Francija, zdaj pa skupaj z moževo mamo Tončko obdeluje polja in vinograde ter skrbi za živino. To ji gre kar dobro od rok. Včasih pa jo narava tudi prijetno preseneti, pokaže eno tako presenečenje: v kartonu psokojno Čeblja deset puhastih rumenih račk. Prav na božični večer so se zvalile. Za obdelavo polj so imeli že v začetku tega stoletja prvi traktor v Posavju. Na grajski pristavi so leta 188(1 uredili hleve za rejo govedi, konj in prašičev. Ker pa poljedelstvo kljub uvedbi sodobne obdelave ni dajalo dovolj sredstev za preživljanje številnega osebja, so leta 1896 usposobili tovarno čokolade in likerjev Imperial. Na sremiškem pobočju so imeli tudi obsežne vinograde in sodobno urejeno vinsko klet. Za svoje potrebe so si uredili še raznovrstne obrtne delavnice, vse z električnim pogonom. Od leta 1894 so namreč imeli tudi svojo hidroelektrarno ob potoku Brestanica. Za svoje potrebe so imeli v samostanu celo tiskarno. Brezposelni in socialno šibki so dobivali v samostanu brezplačna kosila in drugo pomoč. Njihovo mimo življenje je leta 1941 prekinila vojna, samostan se ic spremenil v preseiitveno taborišče za slovenske izgnancc.Nckatcri menihi so ostali v kraju in bližnji okolici, nekaj pa sc jih je preselilo v enak samostan v Banjaluki. Po vojni je posestvo doživelo agrarno reformo, zato se poskus obnovitve samostana ni posrečil. Izdelava čokolade in likerjev se je preselila v Sotelsko in kasneje v Krško, obrtne delavnice pa so opustili. NEVENKA LIKAR-ŽUŽEK Presenečenje za gosta, ki ga pot zanese v ta odmaknjeni kraj, pa ima tudi gospodar Jože. Tudi on je imel svoj čas, ko je še hodil na pašo, prav tako tenek posluh za vse, kar se dogaja v naravi, kot ga ima zdaj Franci. Zlasti ga je privlačil les. V nenavadnih oblikah drevesnih vej, štorov in korenin je videl stvarstvo narave, ki naj bi razveselilo človekovo oko. In če se je le dalo, je delo, ki ga je začela narava, z nožičkom dopolnjeval. Rad pa je rezljal tudi miniaturna orodja, grablje, kose, krampe, vse natančno tako, kot je v resnici, samo čisto čisto majceno. Pozneje, ko je odšel v vojsko, je izdeloval tudi svetilke v obliki mlinov na veter in druge uporabne predmete. Sc najbolj pa so poznani Jožetovi lipovi nageljčki. Iz nacepljenega prikoreničnega lipovega lesa jih rezlja. Drobno stebelce z drobnimi listi in na vrhu nežen bel cvet, vse iz enega kosa lesa. Veliko potrpljenja in spretnosti je treba, da izdelaš kaj takega. "Ko sem bil še doma, sem jih izdelal veliko. Bolje je bilo tako, vsaj nisem tratil časa in denarja po gostilnah. Zdaj je tu služba pa delo na kmetiji in le redko si lahko še vzamem toliko časa, da izdelam kakšnega," pravi Jože in doda, kako je tudi znani etnolog dr. Janez Bogataj dejal, da je ta nagelj pač nekaj posebnega, čisto avtorsko delo. Jože ni posnemal nikogar. Je pa možno, da bo dobil posnemovalca, kajti hčerka Anica se že poskuša v rezljanju. Le pravi material in pravi nožek bo morala dobiti v roke, pa bo že kos svojemu očetu. Za Jožeta tukaj v bližini ni bilo dela, pa se je po sledeh mnogih, ki jih je noga iz teh skopih krajev ponesla s trebuhom za kruhom, pred dvajsetimi leti podal v svet. Zaposlil sc je v lesni industriji v srednji Nemčiji, potem pa, ko je spoznal Angelco in so na svet privekali otroci, je bilo treba življenje spremeniti. Preselil se je v Muenchen, sc iz lesaija prelevil v kleparja in zdaj se konec vsakega tedna in ob praznikih vozi domov. To počne že dolgo in nič ne kaže, da bo kaj kmalu nehal. Tudi takemu načinu življenja se človek počasi privadi. In ko se takole konec tedna pripelje domov, sc naužije domačega zraka m razgleda naukoli, sede v delavnico, vzame v roke lipov ocepek in v njegovih dlaneh zacveti bel nagelj. Tudi sredi zime. Lepo je videti Cernelčeve, ko sedijo za mizo. Vsak je nekaj posebnega, ima svojo dušo, svoj pečat. Imajo voljo do življenja in veselje, zato bodo v teh hribih tudi vztrajali. Da pa življenje na tem koščku zemlje tli že dolgo, o tem hranijo dokaz, ki so ga našli, ko so na dvorišču kopali za greznico. V jami so našli zob morskega psa, velik in oster kot zob pri motorni kosilnici. Franci je takoj zaslutil, kaj bi čudni predmet lahko bil. V muzeju so njegovo domnevo potrdili in povedali, da je zob star okoli dvajset milijonov let. To pa je perspektiva, ob kateri se človeku že kar zvrti v glavi. TONE JAKŠE sMUfli Cemelčevi iz Podgorja 12 priloga dolenjskega lista NAGRADA V KRŠKO IN NOVO MESTO Žreb jc izmed reševalcev 52. nagradne križanke izbral LADISLAVA HARTMANA iz NAGRADNA KRIŽANKA 2 Krškega in DARINKO DŽANKOV1Č iz Novega mesta. Hartmanu jc pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Džankovičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo, vsem reševalcem pa se opravičujemo za napako, ki je nastala pri postavitvi križanke, a ste ji bili vsi kos. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 24. januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 2! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 52. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 52. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ADRIA, SVET, ATOM, MAJI, RINOCEROS, IN, RETINA, GLADOVNA, SLO, OSOJ, SZ, JOTA, SLOVAŠKA, MASKA, OKTAV, SEV, AI.AND, OKO, NIKOLAJA, ERAR, ANAS, MAT, PEČA. . . DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST YRSTA ŠPANSKEGA VINA GOVORNIK INTERVEN- CIJA KEM. SIMBOL ZA KOSITER EGIP. IND. MESTO V SZ ROMUNIJI PEVEC ANSAMBLA LAČNI FRANZ PERZIJSKI URIK i i ®D,R ŠJ^NIK VRSTA PSA (PRITLIKAVA DOGA) DRŽA MOJZESOV BRAT tol ŠKOTSKA SS&NA IZRASTEK NA GLAVI NEMŠKA REKA SESANJE PISMENO POTRDILO VRSTA MOČVIRSKIH PTIC POKLON SPODNJI POSODE č EVROPSKI PROGRAM VISOKE TEHNOLO- GIJE dolenjski LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST O S&E meK° ZOFA EDEN OD VZDEVKp J. BROZA POSODA ZA SMETI V imenu herojskega boja za življenje kot eno najvišjih vrednot sc človeku odreka pravica, da bi razpolagal s svojo smrtjo in dostojanstveno umrl. A. KIRN Vsak smeh, a vojakov še posebej, jc upanje, da pretentamo strahove, ki nas posiljujejo, in da dostojno prestanemo smešnost lastne usode. J. PIANO v Vedno kaj čakamo, kadar pa človek nič več ne čaka, ga čaka smrt. M. REMEC Tehnologija, modernost, napredek ne zmanjšujejo neumnosti, razvija se z napred- m' M. KUNDERA VRHNJE ZENSKO OBLAČILO V INDUl VRHUNEC BOLEZEN- SKE, VROČINE BARVA IGRALNIH KART KEM. SIMBOL ZA RUTENU FR. KOMIK (JACOUES) ZAČRTANA POT STARI SLOVAN FR. TER. ORGANIZACIJA KATRAN PRTOK VISLE SODOBNI VOJVODINSKI madžarski PESNIK (KAROLY) POMAČA ŽIVAL (SADIZEM) DELEVIJ ZADNJA PLAT DOBER RAČUNAR MEDNAR. INSTITUCIJA ZA STANDARDIZACIJO JUDOVSKI VLADAR DELO IN ZASLUŽEK ENEGA DNE iskanje zunajzemeljskega življenja '~~i c_> Na petstoletnico Kolumbovega odkritja Novega sveta je Nasa začela sistematično iskati izvenzemeljsko inteligenco. Projekt se imenuje Seti in je z najbolj zmogljivimi računalniki Podprto znanstveno dejanje. Večina astronomov je prepričana, da je inteligentno življenje razprostrto po vesolju in da ima Seti kar precej možnosti, da zazna Hjcgov obstoj. Tako odkritje bi bilo lahko naJpomembneiši znanstveni dogodek v človeški zgodovini. Projekt Seti uporablja najmočnejše radioteleskope na svetu, ki v povezavi z računalniško analizo iščejo umetne signale zunajzemcljske-8a življenja. 12. oktobra lani popoldne je jistronomka Jill Tarter vključila 300-metrski krožnik v Arecibu v Portoriku, njen stanovski tovariš Sam Guikis pa je v Goldstonu v Kaliforniji enako storil s 34-mctrsko anteno. Obe napravi bosta v mesecu dni temeljiteje kot katerakoli poprej nekaj milijonkrat prečesali nebo. Zgodba o Seti se je pričela leta 1960, ko je profesor Frank Drake usmeril svoj radijski teleskop v bližnjo zvezdo, za katero je menil, da bi lahko imela planetarni sistem, v katerem se je morda narodilo življenje. Od tedaj so znanstveniki izpeljali kakih 50 posamičnih Projektov Seti, zaznali nekaj vznemirljivih signalov, a med njimi ni bilo jasnega sporočila 0 izvenzemeljskem življenju. Dosedanji neuspehi jih niso potrli. Zdaj preiskujejo vesolje z visokofrekvenčnimi radijskimi valovi. Profesor Drake, še vedno pravi navdušenec, je prepričan, da bodo tako težko pričakovani lzvcnzcmcljski signal prestregli v naslednjem desetletju. Direktor Sctija John Billingham izraža svoje upe in tudi dvome z naslednjimi besedami: 'Ni pretirano pričakovati, da bi morda lahko kaj zaznali." Bolj zadržan je sir Francis Graham-Smith ? britanskega observatorija Jodrcll Bank, ki Jc pomagal pripravljati Seti: "Prav veliko njoznosti, da bi prestregli tisto pravo vesoljsko ščipanje, ni. Toda občudujem ljudi, ki so Programu Seti pripravljeni posvetiti toliko SVojega življenja." Nedavna znanstvena odkritja govorijo v Pnd trditvam, da jc vesolje polno življenja. Astronomi so prepričani, da imajo milijarde drugih zvezd planete, tako kot jc to v našem sončnem sistemu. In preproste organske molekule, podobne kemičnim prvinam zemeljskega življenja, so na široko razpršene v medzvezdnem prostoru. "Če je bilo dovolj časa in če so bile razmere ugodne, sta sc lahko biološka kompleksnost in inteligenca razvili na raznih lokacijah," pravi znanstvenik Nase Bob Arnold. Ce sta se inteligenca in tehnologija razvila samo na enem od tisočih krajev, je v naši galaksiji zdaj okrog 10 milijonov razvitih civilizacij." To jc najbrž močno pretirana ocena. A kljub temu je zelo malo astronomov, ki vcijamejo, da smo Zemljani edina tehnološko razvita vrsta v naši galaksiji. Od vseh ugank, povezanih z izvcnzemcljskimi civilizacijami, je najbolj zapleteno vprašanje, koliko časa te civilizacije v povprečju trajajo. Je mar posledica naravnega razvoja, da inteligentno življenje začne kmalu potem, ko obvlada tehnologijo, s katero lahko komunicira preko vsvojc galaksije, težiti k samouničenju? Če je tako, potem je v vesolju vedno le kaka peščica civilizacij. Če pa je v vesolju res toliko razvitega življenja, zakaj še nismo prišli v stik z njim? Najbrž zato, ker najčistejše in najbolj učinkovito sredstvo medzvezdnega sporazumevanja ni radio, ampak nekaj, česar se naši primitivni človeški možgani še niso domislili. Toda pri današnji zemeljski tehnologiji je radio edina praktična možnost. Čeprav astronomi ne vedo, kam v vesolje naj usmerijo sprejemnike, lahko pametno ugibajo o kanalih, po katerih bi lahko potekala medzvezdna sporočila. Projekt Nase sc osredotoča na tisti del mikrovalovnega spektra, ki ga najmanj motijo naravni šumi iz okolja. Znanstveniki nameravajo v naslednjem desetletju po vsem planetu razmestiti devet radioteleskopov in z njimi izvajati dve povezani raziskavi. Prva, imenovana v tarčo usmerjeno iskanje, bo preiskala 1000 zvezd v oddaljenosti 100 svetlobnih let, ki sojih izbrali zaradi podobnosti našemu Soncu. Druga, pregledovanje neba, pa bo prečesavanje vsega ! neba okrog Zemlje, vendar z manj občutljivo j razločljivostjo. Računalniki bodo predelovali radijske izhode | s hitrostjo milijon besed na sekundo. Pro- gramirani so tako, da bodo pobrali kakršenkoli vzorec, ki ne ustreza signalom znanih astronomskih procesov ali človeški komunikaciji. Motnje, ki jih povzroča človek, so vedno večja težava, kajti satelitski in zemeljski mikrovalovni oddajniki vztrajno zabrisujejo kanale, ki so jih izbrali za Seti. "Delo jc iz dneva v dan težje," ugotavlja Nasa. Če pa bo skozi brenčanje človeških komunikacij Nasa vendarle odkrila tuj signal, se bo ravnala po Setijevih pravilih obnašanja, ki jih je zasnovala Mednarodna akademija za astronavtiko. Dokler to mednarodno znanstveno telo odkritja ne bo preverilo, o njem javnost ne bo zvedela ničesar. Od narave signala je odvisno, kaj se bo zgodilo. Najbolj vznemirljivo bi bilo sporočilo "Mi smo tu", ki bi ga kaka izvenzemeljska vrsta oddala v prizadevanjih, da bi prišla v stik z inteligentnim življenjem kje drugje v galaksiji. Sporočilo bi vcijctno temeljilo na univerzalnih matematičnih ali fizikalnih konstantah, ki jih jc mogoče hitro razvozlati. Toda, če bi prisluškovali signalom, ki bi jih kdorkoli oddajal z drugačnimi nameni -na primer izvenzemeljski ekvivalent za radijske valove, kakršni po iznajdbi televizije in uporabi radarja z Zemlje v vesolje uhajajo že 50 let - znanstveniki najbrž ne bi mogli iz njih iztisniti nobenega natančnejšega sporočila. V skladu s pravili obnašanja, po katerih se ravna program Seti, ne bi mogli posredovati nobenega odgovora, preden se o njem ne bi strinjali politični voditelji v Združenih narodih. Človek si lahko samo predstavlja burno razpravo, med katero bi tehtali koristi učenja od naprednejših bitij s tveganjem, da jih opozorimo, da smo tu. Osamila bi nas tudi časovna razdalja. Vsako sporočilo bi v medzvezdnem prostoru potovalo na desetine ali celo stotine let, izvenzemeljska bitja pa bi fizično še veliko dlje potovala do nas, razen če ne znajo potovati s svetlobno hitrostjo. In celo v tem primeru nam jc usoda izvornih prebivalcev Novega sveta po letu 1492 lahko grozljivo svarilo pred nevarnostmi stikov z bolj razvitimi civilizacijami. J. P. (Vir: Financial Times) zdravnik razlaga mr.se. Tatjana Gazvoda Efl®ž@jaoQ©D3g} Dsajp Vrtnarjenje je zelo sproščujoč in ustvarjalen konjiček tudi za bolnike po možganski kapi. Na vrtu jc vedno kotiček, ki ga je treba obdelati. Cvetlične grede naj ne bodo preširoke, da jih lahko negujemo s poti in trate jc laže kositi, če nimajo v sredini cvetličnih gredic ali grmovja. Podpiranje cvetnic jc lahko težaven posel, ker je za to potrebno mnogo sklanjanja m iskanja ravnotežja, zato raje izbirajte rastline, ki ne potrebujejo podpore. Orodje naj bo lahko m s posebno debelimi ročaji, ker ga lažje držite. Dobro uravnotežena samokolnica, ki jo je lahko vleči ali prevračati, in pručka-kfečalnik sta pri delu na vrtu prav tako nepogrešljiva. Prizadeti ne smejo dolgo ostajati v enem položaju, delati morajo po malem oziroma prenehati z delom, še preden se utrudijo. Zdravstveni nadzor Vsakdo, ki je prebolel možgansko kap, je še vedno "ogrožen" zaradi nezgod, nadaljnjih kapi in drugih težav, povezanih z arteriosklerozo, pa čeprav si je dobro opomogel. ■ Zato jc nujno potrebna redna zdravstvena kontrola bolnika. Zdravljenje kapi, zlasti pri starejšem človeku, spada med najzahtevnejše in najbolj problematične vidike zdravstvene oskrbe tako za zdravstveno osebje kot za družino in za prijatelje. Odnos, ki ga imajo do bolezni sam bolnik, njegovi sorodniki ffr zdravstveno osebje, ima izredno pomembno vlogo pri okrevanju. Če bo vsakdo pokazal realni optimizem, bo uspeh večji. Popolno okrevanje po kapi namreč ne nastopi trenutno, popolna rehabilitacija je dosežena običajno po dveh ali treh mesecih in še kasneje. To je tudi razlog, da tak bolnik ne spada na urgentni oddelek z njegovim hitrim tempom. Bolnik mora dobiti predvsem terapijo za izboljšanje krvnega obtoka, krvni pritisk je potrebno urediti v fiziološke meje, nekateri pa priporočajo tudi antikoagulantno terapijo. Proti oteklini (edemu) se borimo zjleksameta-zonom. Z združitvijo vseh sil so lahko rezultati kar najbolj vzpodbudni. Z razvojem novih pripomočkov pa je upanje na uspeh sploh bolj obetavno. Konce ( praktični Lepe ustnice Mraz, veter in velike temperaturne še jx)scbno škodujejo ustnicam, saj jc njihova koža tanka in občutljiva. Dobro jc poskrbeti za zaščitno plast. Prvo pravilo pri negi ustnic jc maščoba. Da bodo zavarovane, morajo biti vedno dovolj debelo namazane s kremami, ki vsebujejo olje, vosek in vitamine. Če veliko časa preživite na prostem, naj ustnice varuje zaščitni faktor. Za ustnice, razpokane od mraza in vetra, je poznano odlično domače zdravilo. Bogato jih namažemo z medom in že po 15 minutah bodo spet bolje izglodale. Strokovnjaki svetujejo tudi vsakodnevno nekajminutno masažo ustnic s staro in mehko krtačko za zobe. S tem sc izboljša prekrvavljenost in odpornost, izrazitejši pa bodo tudi robovi ustnic. In šminka? Najboljše (mastne, s pravimi olji in vitamini) so najmanj obstojne. Pomagamo si s pudrom, s katerim rahlo namažemo ustnice, predtem našminkane in rahlo popivnane. Z\ aRg Madeži na stenah Mnogokrat sc zgodi, zlasti če so pri hiši majhni otroci, da sc na steni nepričakovano "pojavi" madež ali celo kakšna "pisarija". Madeže neznanega izvora odstranite s sten tako, da obrišete prah in jih umijete z blago raztopino detergenta. Sledi nekaterih flomastrov lahko odstranite z detergentom. Z mctilnim alkoholom sc vam bo morda posrečilo odstraniti sledi kemičnega svinčnika, napis z voščenkami pa z. radirko. Če pa napisov ne morete odstraniti, vam ne preostane drugega, kot da jih prekrijete z novo plastjo barve. Maščobnih madežev na steni pa sc lotite z močno raztopino detergenta ali kuhinjskim čistilnim sredstvom. Jabolčni kolački Potrebujemo: 5 žlic moke, jajce, žlico olja, noževo konico soli, žličko ruma, 3/4 skodelice svetlega piva, 2 beljaka, 500 g jabolk, olje za cvrcnjc in sladkor za posipanje. V skledi zmešamo moko, jajce, olje, sol in rum. Postopoma prilivamo pivo tako dolgo, da dobimo gosto tekoče testo; pokrijemo ga in tako naj počiva 60 minut. Beljaka stepemo v trd sneg. Tik preden testo uporabimo s kuhalnico, vmešamo vanj sneg. Jabolka olupimo, jim z okroglim nožičem izrežemo peščišča in jih narežemo na kake 1 do 2 cm debele rezine. Jabolčne rezine pomakamo v testo in jih takoj dajemo v vroče olje in zlato rumeno ocvremo po obeh straneh. Pečene polagamo na papir, ki vpija maščobo, in jih do takrat, ko z njimi postrežemo, spravimo v segreti pečici. Preden jih ponudimo, jih potresemo s sladkorjem v prahu. m Skrb tudi pozimi Balkonskim rastlinam, ki jih prezimujemo v kleteh, moramo tudi v tem času nuditi določeno pozornost in se ne zanašati na to, da počivajo in zato ne potrebujejo nobene nege. Predvsem jc potrebno, da jim preskrbimo dovolj svežega zraka, zato prezračimo prostore takoj, ko sc zunanje temperature dvignejo nad ničlo. Pri tem moramo posebej paziti, da mrzli zrak ne piha naravnost na rastline, saj bi lahko prišlo do ozebe ali podhladitve. Zdaj, ko imamo vse rastline skupaj, jih temeljito preglejmo, če na njih ne domuje bela mušica ali ščitasta uš. Lažje jih bomo uničili sedaj kot spomladi, ko bodo rastline zopet na oknih. Predvsem bodimo jrozorni na fuksijo in pelargonijo, čeprav sc v sili škodljivci naselijo skoraj na vsako rastlino. Uspešno jih bomo uničili le, če bomo škropili večkrat zapored, a z različnimi pripravki. FtI Nerodno ‘ v s smučmi Zima jc po dolgem času oživila tudi smučišča na Dolenjskem, zato lahko predvidevamo, da bo s smučmi letos odšlo na pot tudi veliko takih avtomobilistov, ki smuči s svojim vozilom niso vajeni prevažati. Zato povejmo takoj, da so smuči tako na prtljažniku kot v vozilu neroden in lahko nevaren tovor. Na navaden prtljažnik jih bomo le stežka dobro pričvrstili, če nimamo za to posebnih gumastih zaponk, zato je najbolje, da si čimprej nabavimo poseben prtljažnik za smuči ali vsaj s posebnimi nastavki zanje. Če jih prevažamo na prtljažniku, se moramo zavedati, da so smuči zlahka plen zlikovcev, zato jc dobro, da ima tak prtljažnik tudi ključavnico. V avtomobil jc smuči težko namestiti. Svoj prostor mora ponavadi žrtvovati sopotnik na prednjem sedežu, zelo nepremišljeno pa jc smuči tlačiti na sredino med sedeže, saj ovirajo šoferja pri vožnji. priloga dolenjskega lista 1 13 I 's -i*?' j * " «j;, i , (i,-i • m-- ? ‘ <•- •, 'v " - '1*>V • v P GAŠPER, MIHA, BOLTEŽAR - Praznik svetih treh kraljev (epifanija) sc slavi 6. januarja kot razglašenje Gospodovo in prihod modrih z vzhoda. Gašper, Miha in Boltežar (Kaspar, Melhior in Baltazar) so bili trije kralji, ki naj hi predstavljali tri človekove starostne dobe oziroma simbolizirali tri rase: Evropejca, Azijca in črnca. Jezusu so prinesli tri darove: zlato, ker je kralj, kadilo, ker je bog, in mirto, ker je človek. S tremi kralji je povezana zvezda, ki so jo modri videli, da je vzšla na vzhodu in jim kazala pot do kraja, kjer je bilo božje dete. To zvezdo so imeli za komet in jo še danes tako upodabljajo. Za praznik svetih treh kraljev pride na mizo božični kruh, od katerega dobi svoj delež tudi živina. Po hišah na predpraznični večer blagoslovijo vse prostore s kadilom in blagoslovljeno vodo. Ponekod je še ohranjena posebnost tega obreda, da na vrata napišejo s kredo začetnice imen kraljev in letnico novega leta. Ta napis ostane na vratih vse do prihodnjega praznika. (Pripravila etnologinja Ivana Počkar iz Posavskega muzeja v Brežicah) Dolenjke so čvrste punce - Ženski spol je m Dolenjskem po splošnem trjenju jak, mnogo jači od možkega. Tujec se včasi čudi, kako te čvrste punce hočejo jemati nase take pokveke, pritlikavce in bedake, kakor so mnogi in premnogi dolenski fantje, posebno priljubijo se močne dekleta za to ker so obenem tudi kaj spretne, ume in zgovorne, veselo pojoč od zore do trde noči zlasti v družbi - in to je tudi en vzrok, zakaj hodijo raje služit v gradove, kjer je povsod dosti družine nego k kmetu, kjer bi morale često pri delu samovati. Izgledi posebno jakih deklet niso redki. Vprečenski župi ena vrže vsakega možkega, še naj močnejemu ne da se vreči. Dve napaki - Dobičkarja in nezaupljivost sta dve napaki dolenjskih ljudi, ki včasi kaj lepo ena drugo ovira in spodbija. Velika ljubezen do živali - Dolenjska ljubezen in potrpežljivost z živalmi je sploh silo velika, zato je živina tako krotka, n.pr. prasci morda bolj ko na Gorenjskem ovce. Ali včasi pa je mera te dobre lastnosti vendar prevelika. Pes, ki ni za nobeno rabo, živi in se hrani v hiši dokler ne crkne. V Lokah pri Murnu strašno rejen maček, v katerega so skoro vsi zaljubljeni in ga božajo in pestovajo in mu strežejo kakor otroku, če ravno ukrade kar more in žre ne le meso etc, ampak tudi krvave in mastne robce, pregače, vreče etc. Psi se ljudem smilijo, da bi jih privezali - če tudi koga napadejo, nič ne de, samo da domače ne. § D'F': S&mšnofjsM® Mantša sedi med igračami, s kockami gradi stolpe in jih s truščem | podira, kriči kot črednik na paši. "Zdajle grma v mesto pozdravit dedka Mraza. Pospmvi igrače! Dedek gleda, če so otroci pridni." "Naj gleda! Ti pospravi, če ne, si grda baba in dedek Mraz ti ne bo nič prinesel." Noče pospraviti, se ne pusti umiti, počesati, preobleči. Dobro, da dedka ni v bližini! Končno so zadeve glede reda in oblačenja opravljene. Greva. Megla slepi pogled, rahla poledica ustavlja korak. V tisočerih lučeh sije mestno središče. "Maruška, lej lučke! Ali ni lepo?" Punčke ne zanimajo luči, u-stavi pa se pri vsakem kužku in otroškem vozičku. Neprestano jo lovim, da mi ne skoči naravnost pod avlo. Kandijski most je obrobljen z živobarvnimi lučkami. Maruša se ustavlja ob ograji in išče račke na reki; le hoče videti, luči je navajena. Pri pivi stojnici kupiva leetovega božička. Takoj mu odgrizne glavo, mikavnih okraskov še vidi ne. Poželjivo steza drugo rokico proti razstavljeni krami. Hoče balonastega zajca. Zdaj ga ne bova kupili, morda ko bova šli domov, če bo pridna. Vrvež na trgu narašča, dedka še lep čas ne bo, hlad ščiplje v lica. Stopiva v blagovnico, ustaviva se I pri igračah. Maruša neopazno vrže rokavice na pult. Ko se vzepnjava v gornje prostore, mi pomaha z golimi rokami in vpije, zakaj nisem vzela njenih rokavičk, ki so ostale I doli na mizi. Joj, kako je dedek | Mraz žalostil! Zgoraj je gneča, punčka se mi I izmuzne iz rok, oziram se na vse strani, obhodim prodajni prostor, tesnoba me stiska. Da nisem zmajčka malega držala kot klop! Kar jo j zagledam: z rokicama na hrbtu se maje iz pritličja kot v pomenljivi igri. Stčem ji nasproti; otrok sproži desnico: "Lej, lej kocke.1" Kot bi me kdo polil z ledeno vodo, zastane mi dih, svjim očem ne verjamem: otrok mi maha s kompletom kock z abecedo. Vzela jih je na oddelku \ z igračami, doma že ima take. Po glavi mi roji: če jo je kdo I videl, le kaj si je mislil; če naju zdajle kdo opazuje... Kri mi buta v lice. Kako naj se vzgojno obnašam? Tu, vsem na očeh. Kakšna moralna pridiga ne pride v poštev, še manj, da bi triletnici navila uro ali jo krenila po ritki. Neskončno žalostno jo pogledam, vzamem v naročje in tiho povem: "Kock ne \ bi smela vzeti, kocke niso tvoje, kocke bova nesli nazaj. Joj, kako \ je dedek Mraz žalosten!' Maruška ni ničesar rekla, samo \ začudeno je pogleduvala zdaj kocke, zdaj mene in na jok ji je šlo. Ko I je spodaj ubogljivo odložila vrečko na prazno mesto, so se ji utrnile \ lučke v očeh. Babnastega zajca pa tisti večer | ni dobila. M. M. Bežno sva se poznala že od prej, vendar med nama ni bilo nikoli nič. več kot prijateljstvo. Tisti večer pred leti, ko smo še praznovali 29. november, pa je bil nekaj posebnega. Zašel sem z družbo v disko. Plesali smo kot večina mladik Najine oči so se večkrat srečale. Najprej kar tako, nato pa so pogledi postajali daljši, bolj nežni in toplejši. Smehljala si se mi. Tisti tvoj nasmeh imam še danes pred očmi. Ko je zaigrala nežna glasba in so se luči umirile, sem se odločil, da te prosim za ples. Zaplesala sva. Med plesom sva se pogovaijala o vseh mogočih rečeh. Pesmi je bilo kar prehitro konec. Umaknila sva se dmgim in sedla za mizo. Pogovor je stekel; najprej nasmehi, nato nežne besede, z njimi še bolj nežni pogledi in nazadnje se je srce odprlo. Prešinilo me je kot strela z jasnega, da te ljubim. Ljubezen sem ti \ izpovedal še isti večer. Med nama je zagorela nežna, a trdna ljubezen, o kakršni sem do I tedaj samo sanjal, ljubezen, ki nama pomaga premagovati vse ovire in težave, ljubezen, brez katere si več ne morem predstavljati svojega življenja, zato ti lahko zmeraj in povsod izrečem besede, ki jih srce čuva samo zate: "Petra, ljubim te!" Prevzem oblasti Jera Vodušek Starič, ki sc že od svojih študijskih let ukvarja z raziskovanjem novejše politične zgodovine, se je za doktorsko nalogo lotila zahtevne in nedvomno še ta čas zelo aktualne teme: revolucionarnega prevzema oblasti Komunistične partije Jugoslavije oziroma Slovenije ob koncu druge svetovne vojne in prvo obdobje po nji. Avtorica je skoraj deset let raziskovala arhivsko in drugo dostopno gradivo ter pričevanja, na osnovi tega pa napisala pregled političnega dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji od spomladi leta 1944 do 1946, ki je po zaslugi Cankarjeve založbe dve leti po končani raziskavi izšel v knjižni obliki pod naslovom PREVZEM OBLASTI 1944-1946. Knjiga govori o lem, kako je Komunistična partija načrtno izpeljala prevzem oblasti s postopnim prevzemanjem vseh državnih, političnih in ostalih ustanov ter z ukinjanjem nekaterih in preoblikovanjem drugih ustanov, z novimi političnimi prijemi pa je tudi prevzemala nadzor nad javnim in zasebnim življenjem ljudi, pri čemer je prevzem temeljil na strahovanju, sc pravi na revolucionarnem terorju. Revolucija je potekala v dveh fazah. Prva zajema obdobje od pomladi 1944 do konca 1945. S pomladjo 1944 je Komunistična partija, vodeča politična sila v narodnoosvobodilnem gibanju, že obvladala celotno osvobodilno gibanje in začela preusmerjati svojo strategijo h graditvi nove države in novega družbenega reda, z jesenjo 1944 pa že izpeljala poenotenje narodnoosvobodilnega gibanja. V začetku prve faze revolucije je ravnala še previdno in z občutkom, kar so ji med drugim narekovale tudi mednarodne razmere, predvsem odnosi med Zahodom in Vzhodom. V letu 1945 pa je prišla do veljave bolj odprta in surova taktika političnega terorja, ki je vse globlje označeval prevzem oblasti. Poboj domobrancev, novi ukrepi oblasti, vojaški procesi, sodišča narodne časti, vse to je ustvarjalo posebne razmere in pritisk na ljudi v pripravah na volitve in med samimi volitvami v NOO ter nato še pri volitvah v ustavodajno skupščino, s katerimi se je končala prva faza revolucije. Zanimive so navedbe v knjigi o tem, da so zavezni- ki vedeli za ponarejanje volilnih rezultatov in za policijske pritiske na volilcc, tako da so v internih ocenah izid volitev jemali "z globokim nezaupanjem", uradno pa niso tako reagirali, kar je gotovo ob drugem tudi spodbudilo nadaljnje ravnanje nove oblasti. Jasna je tudi avtoričina ocena, da ni šlo za revolucijo ljudskih množic, kot smo lahko poslušali dolga leta, marveč za revolucijo od zgoraj, za premišljen in z gesli o pravi ljudski demokraciji ter o vladavini ljudstva prikrit prevzem oblasti. Po volitvah novembra 1945 je sledila druga faza revolucije, obdobje tako imenovane utrditve ljudske oblasti, ko je državno in partijsko vodstvo krepko zgrabilo oblast v svoje roke in je partija na vseh ravneh prevzemala popolno iniciativo in uveljavila nadzor nad celotno družbo, začela sistematično odstranjevati preostale politične nasprotnike in nesomišljcnike, kar je bila politična podlaga za naslednji korak - popolno socialistično preobrazbo gospodarstva. S knjigo Jere Vodušek Staričeve smo končno dobili temeljno znanstveno delo, .ki osvetljuje tisti del naše polpretekle zgodovine, ki je bila doslej ali tako zasenčena ali tako močno osvetljena z ideološkimi reflektorji, da je ni bilo mogoče ugledali v njeni resnični razsežnosti. V premislekih o tej znanstveno podprti podobi naše polpreteklosti pa si velja zapomniti besede, ki jih je avtorica zapisala v predgovoru: "Gre za opis socialistične revolucije in politike Komunistične partije, kar ni isto kot osvobodilno gibanje in njegovi plemeniti cilji." MILAN MARKELJ telegrami - Državna založba je izdala VELIKI DRUŽINSKI ATLAS SVETA in priročnik DRŽAVE SVETA 1993. - V zbirki Vrba, ki jo izdaja Prešernova drušba, so izšle štiri nove I knjige:, zbirka kratkih zgodb M a rij e..J Vojskovič ŽENSKI ZALIV, roman Frančka Rudolfa OTROCI..., ŽIVALI..., NARAVA..., roman Iva Zormana KAJNOV ROD in Petra Stoparja VERSAILLES POZIMI. - Pri'Mihelaču so izdali FILMSKI ALMANAH 92. - Založba Domus je izdala delo Damjana J. Ovsca VELIKA KNJIGA 0 PRAZNIKIH, ki govori o praznovanju na Slovenskem in po svetu. - Drava je izdala prevod knjige Geralda Szyszkowitza PUNTIGAM ALI UMETNOST POZABIJANJA. - Pri Državni založbi je izšel prevod ZGODOVINE GLASBE Kurta H. VVoenerja. Vinko Blatnik: RojstVO in VZpon W samostojne Slovenije To je zlasti očitno v vsakdanjem življenju oziroma v načinu, ki je bil v zadnjih letih praviloma vsiljen in zaukazan od zgoraj. Socialistični delovnik, ekonomska nestabilnost in minimalen dotok informacij z Zahoda so svoj pečat vtisnili zlasti lumpenproletarskemu načinu življenja, ki se je neokrnjen ohranil vseh petinštirideset let. Nikakor namreč ne moremo trditi, da se je način življenja po drugi svetovni vojni dvignil na raven evropskega, saj ni imel niti teoretičnih, kaj šele praktičnih možnosti, da bi se mu približal. S tega stališča lahko slovenski nacionalni značaj uvrstimo v tri stereotipe: 1. Slovenci naj bi bili kulturno pasiven narod, ki nima razčlenjenga odnosa do kulture, kulturnih dobrin in kulturne politike. Delno lahko krivdo za to pripišemo nezadostnemu pretoku informacij s področja kulture, kar otežkoča kritično presojanje, po drugi strani pa ogroženemu ekonomskemu standardu, ki ne omogoča "uživanje" kulturnih dobrin. 2. Slovenci smo narod brez humorja in samoironične distance. Kulture stripa kot kulture humorja jpvi nas ni; isto lahko trdimo za humoristične in humorne elemente v slovenski filmski in likovni ustvarjalnosti. 3. Slovenci smo zaprti v svoj družinski krog. Zaradi pomanjkanja kavarn in podobnih zbirališč (ljubljansko) javno družabno življenje nikoli ni zaživelo, mladina se je prisiljena zbirati na prostem (ali v diskotekah). Dr.Dušan Pirjevec, slovenski literarni teoretik, je v svojem delu Vprašanje naroda celo prišel do sklepa, da smo Slovenci "res nekaj posebnega". Zaradi neenakomerne gostote v infrastrukturi naroda obstajajo po eni strani neizpolnjene praznine, na drugi strani pa si ljudje hodimo po prstih. Če gremo še dlje, lahko rečemo, da Slovenci delujemo v valovih; nekaj časa smo vsi osredotočeni na eno pojavno obliko življenja (na primer politiko in šport), čez nekaj časa pa se vsi premaknemo na drugo polje delovanja. Tako nastajajo nezapolnjene vrzeli delovanja, kar se kasneje izraža kot nezadovoljiva infrastruktura. Slovenci smo torej specifičen majhen narod, ki je svojo državnost dobil sorazmerno pozno. Zaradi tehnološke in s tem ekonomske podrejenosti, onemogočenega odkritja oboževanja lastne podobe in vsiljenega kulturnega plura-rizma smo Slovenci o sebi skovali mit o zatiranem, hlapčevsko ponosnem kmetu. Poveličevanje nižjih plasti naroda in ljudske kulture je zlasti značilno za narode, ki se sami v sebi ne čutijo suverene, temveč nenehno prežijo na še tako neverjetno nevarnost, ki naj bi jim grozila. Tisti element, ki druži različne kulturne svetove v Sloveniji v narodno skupnost, vsekakor ni folklora ali kakšen podoben element, temveč sta slovenski knjižni jezik in visoka kultura, v okviru katere se je slovenski knjižni jezik razvil. Slovenska skupnost res izvira iz kmetskega življa slovenskega naroda, vendar jo je - kot moderno narodno skupnost - vzpostavila rast slovenskega knjižnega jezika in visoke kulture. Slovenski knjižni jezik in njegova visoka kultura sta torej tisti vezni člen, ki omogoča ohranjanje kolektivnega spomina in hkrati preprečuje, da bi se slovensko izkustvo porazgubilo v lokalnih etničnih posebnostih. Veličina slovenskega duha tiči prav v dejstvu, da se je slovenskemu narodu kot najmanjšemu med najmanjšimi uspelo uveljaviti kot jasno opredeljen duhovni svet, ki postopoma gradi svojo nacionalno državo. Danes, v dobi hitrega transporta in svetovnih komunikacij, ki so posamezniku dostopne tudi zasebno, ne le prek države, majhnost in ugodni geografski položaj Slovenije terjata od sodobnega Slovenca dvojno identiteto - slovensko in evropsko. Zato naj med nami nikoli ne zavlada zatohla domačijska samozadostnost, ko se pretrgajo živi stiki z Evropo, saj se slovenski duhovni svet kaj lahko spremeni v provinco nad provincami, ki nikogar na svetu ne bo več zanimala, za Slovence širokega duha pa bo postala neznosna mora. Trta - naš stoletni ponos Dovoljeno naj nam bo, da pripoved o zgodovinski in sedanji podobi Slovenije sklene- mo z opisom bogastva, ki je naši domovini že stoletja v ponos - z opisi naših vinskih bregov in goric. Vinograde so na naših tleh zasajali že Kelti in Rimljani, nov razcvet pa je vinogradništvo doživelo z ustanavljanjem samostanov in njihovo gospodarsko dejavnostjo od 12. stoletja naprej. Do sredine 19. stoletja je doživljalo vzpone in padce, povsem pa je bilo obnovljeno v začetku tega stoletja, zatem ko ga je trtna uš docela uničila. Vinogradniška območja Slovenije so zelo raznolika, kakor je pač raznolika geografska podoba sorazmerno majhnega slovenskega sveta. Med skrajnimi točkami vinogradniških območij je komaj dvesto kilometrov, imamo pa mediteransko, panonsko in srednjeevropsko podnebje. Slovenija ima okrog 20.000 hektarov vinogradov, ki dajejo približno 800.000 hektolitrov vina odlične kakovosti. Razdeljeni so na tri vinorodne rajone: podravskega, posavskega in primorskega. Značilnost podravskega rajona so odlična sortna bela vina, med katerimi sta najbolj znani - in tudi tržno najbolj stabilni - laški rizling in šipon, potem pa so tu še znameniti kralj belega vina renski rizling, sovinjon, beli in sivi pinot, ki pa je v tem rajonu bolj znan kot rulandec. Tukaj moramo omeniti tudi modri burgundec ali modri pinot, ki je "oče" vseh pinotov. Bil je že kar pozabljen, pa je v zadnjem času spet naše) pot v vinograde podravskega rajona. Posebej pa je treba omeniti šardone, ki tudi sodi v skupino pinotov. Ime burgundec se po zakonu ne sme omenjati, ker je zaščiteno. 1 4 priloga dolenjskega lista Pričeli s pripravami Nogometaši Studia D vadijo doma — Ekipa in cilji nespremenjeni — Gliha znova v zelenem dresu? ki seje spomladi tako izkazal v zelenem dresu v boju za prvoligaški status. Z njim v novomeški ekipi ne bi bilo več slabega mesta in napad bi zanesljivo krepko presegel jesensko kvoto zadetkov, ko je nasprotnikove mreže zatresel šestnajstkrat. Svojo veliko priložnost za vstop v nogometno Evropo vidijo Novo-meščani zlasti v pokalnem tekmovanju, kjer so se uvrstili med najboljšo osmerico, njihov nasprotnik v četrtfinalu pa je Primorje. V primeru zmage bi radijci polfinalno tekmo skoroda zanesljivo odigrali doma, kar bi bila imenitna in neponovljiva priložnost za vstop v finale. Slednji bi pomenil daleč največji uspeh dolenjskega nogometa doslej. Prvi del priprav bodo Novomeš-čani opravili doma, formo bodo kasneje pilili nekje ob morju, do pričetka spomladanskega dela prvenstva 7. marca pa bodo odigrali še kup prijateljskih tekem. Ligaški start bo namreč izredno naporen: najprej tekma v Ljubljani s Slovanom, nato v Portovaldu z drugouvrščeno Ljubljano AM Cosmos, tema preizkušnjama pa sledi pokalni obračun s Primorjem v Ajdovščini, ekipo, ki se bori za vstop v I. državno ligo. Že kmalu bo torej jasno, kam bo potrebno usmeriti moči: ali v finiš pokalnega tekmovanja ali v boj za drugo mesto z Mariborom Branikom, Muro, Ljubljano, Kompas Holidaysem in Živili Naklo. To drugo bo seveda neprimerno težje. B. B. NOVO MESTO — Nogometaši Studia D so v ponedeljek pričeli s pripravami za spomladanski del prvoligaškega prvenstva. Vzdušje v ekipi je delovno in vedro, kar je najboljši odgovor tistim, ki so z raznimi zgodbicami v zimskem premoru skušali vnesti nemir v vrste edinega dolenjskega prvoligaša. Trener Nedeljko Gugolj ima na voljo dvaindvajset igralcev, od tistih, ki so jeseni branili barve Studia D, manjkajo Prezelj, Petrovič in Lazanski, za katere je strokovni štab ocenil, da v prvem delu prvenstva niso izpolnili pričakovanj in jim je dal proste roke pri izbiri novega nogometnega okolja. In kakšni so spomladanski cilji novomeških nogometašev? Na sobotnem (po)novoletnem srečanju igralcev in uprave je bilo slišati razveseljivo vest: ambicije ostajajo nespremenjene, kar pomeni, da bodo Novomeščani skušali zasesti eno od mest, ki vodi v nogometno Evropo. Ob dejstvu, da se v ekipo vračala ozdravljena Kostrevc in Martino-vič, da bo med vratnicami še naprej stal Gordan Mohor, ki so ga nekateri že videli v drugih klubih, da bo na klopi sedel prekaljeni Nedeljko Gugolj, da so tu še Oblak, Kosič, Prelogar, Pavlin, Milanovič, Kramar, Mesojedec, Bracovič, Primc, mlada Gruden in Zamida, Rozman, Kobe, da ne naštevamo naprej, to ni neuresničljiv cilj. Še posebej, če bo Novomeščanom te dni uspelo najti skupni jezik tudi s Primožem Gliho, Kaj BO PRINESLA POMLAD?— Tačas verjetno najbolj zanimivo vprašaje v taboru no vomeških nogometaševje, ali se bo trem jesenskim okrepit-v“m Studia D, Prelogarju, Oblaku in Kosiču (od leve proti desni), spomladi Pridružil še Primož Gliha. Z njim bi bile možnosti za vstop v nogometno Evropo seveda neprimerno večje. Pionir ušel novemu razočaranju Na start u drugega dela prvoligaškega prvenstva zmaga Pionirja nad Granitom Gostje vodili ze z 10:0 — Presenečenje v pokalu ________________ V soboto seje pričel drugi del prvenstva v I. državni odbojkarski ligi. Uvodno kolo je bilo nepopolno tako v moški kot v ženski konkurenci, najboljše ekipe so se namreč v Novi Gorici (moški) in v Celju (ženske) borile za naslov pokalnih zmagovalcev. Med dekleti je prepričljivo slavila vrsta Palome Branik, ki na zaključnem turnirju ni oddala niti enega samega niza, zato pa je bil v moški konkurenci razplet veliko bolj razburljiv in presenetljiv. Odbojkarji kanalskega Salonita so namreč prekinili večletno dominacijo mariborske odbojke in v zgodovino kluba zapisali prvi naslov pokalnih državnih zmagovalcev. Mariborčani, ki so do finalnega turnirja prišli po dveh gladkih zmagah nad novomeškim Pionirjem, so sicer veljali za velike favorite, a je že njihova prva tekma z Olimpijo — dobili sojo po ogorčenem boju s 3:2, peti, odločilni niz pa na razliko z 19:17 — nakazala, da jim ne bo šlo vse po načrtih. To je finale, v katerem so odbojkarji Salonita zmagali s 3:2, tudi potrdil. Takšen razplet je za slovensko odbojko brez dvoma dobrodošel, pokazalo se je, da mariborska odbojkarska trdnjava le ni neosvojljiva, hkrati pa dokazal, da tudi v drugih klubih delajo vsaj enako strokovno in kvalitetno. Med slednje sodi tudi novomeški Pionir, čeprav Novomeščani z rezultati tega ne potrjujejo najbolje. Bržkone z željo po osvojitvi naslova državnih prvakov letos ne bo nič, vsaj Salonit in Vileda sta ta hip močnejši ekipi od Novomeščanov. Da v vrstah slednjih škriplje, je pokazalo tudi uvodno kolo spomladanskega prvenstva v I. ligi. V soboto zvečer sta se v dvorani pod Marofom pomerili ekipi Pionirja in slovenjebistriškega Granita: prvi nižje kazal na prvovrstno presenečenje. Gostje, s katerimi so Novomeščani jeseni gladko opravili in ki so v prvem delu prvenstva vsega dvakrat zmagali, so v prvem setu povedli kar z 10:0. Pioniijevcev ni bilo moč prepoznati, delali so prav začetniške napake, in šele ko so videli, da zgolj z imenom in slovesom na papirju daleč močnejše ekipe nasprotnika ne bo moč premagati, so zaigrali bolje. Dobili so prvi in potem z lahkoto še preostala dva niza (končni rezultat je bil 15:12,15:3 in 15:7), vprašanje pa je, kakšen bi bil razplet, ako na drugi strani ne bi imeli tudi za slovenske razmere zgolj poprečne ekipe, ki razen borbenosti ni pokazala domala ničesar. Upajmo, da je bila to novomeškim odbojkarjem dobra šola za nadaljevanje prvenstva. V nasprotnem bodo že tako skromno zasedene klopi tribune v športni dvorani zevale še bolj prazne. Za Novomeščane so igrali: Brulec, Go-leš, Smrke, Travižan, Gotenc, Babnik, Ka-liberda, Dolyja, Mestnik, Umaut. Pionir ima po desetih srečanjih 16 točk in je tret- na finalnem pokalnem turnirju v Celju, kjer so Goričanke zasedle zadnje, četrto mesto. V soboto igrajo Kočevke doma proti vrsti Tabora. ji, v soboto pa potuje v goste k ekipi PROMA. Kot že rečeno, so z ligaškimi boji pričela tudi dekleta, le da so Kočevke svoje uvodno srečanje drugega dela odigrale šele včeraj. Njihov nasprotnik, ekipa HIT Casina, je minuli vikend namreč nastopila TURNIR V MALEM NOGOMETU V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - 23. in 24. januarja bo v športni dvorani v Loki turnir v malem nogometu. Prijavnina znaža 3.000 tolarjev. Nagradni fond je 50 odst. celotne prijavnine. Informacije na telefon: (068)52-500 vsak dan od 10. do 21. ure. Žrebanje parov bo 22. januarja ob 17. uri v prostorih NK Bela krajina. GOLOB NAJHITREJŠI V VELESLALOMU PLANINA NAD PODBOČJEM -Smučarski klub Krško je bil minulo soboto organizator veleslalomske tekme, Po štirih zmagah poraz v derbiju Košarkarji Podbočja so klonili šele v 5. kolu rdeče skupine I. SKL — doma z Elektro — Podvig črnomajskega Zadoma v II. SKL PODBOČJE — Težko pričakovani derbi rdeče skupine I. slovenske košarkarske lige med po štirih kolih še edinima neporaženima ekipama Savinjske Polzele in Podbočja so dobili gostitelji z 92:70 (50:23). Podbočjani so sicer upa-I^Presenečenje, toda že prve minute tekme so pokazale, da Polzeljani točk ne Gostitelji so zaigrali imenitno v obram-'> 8°stje so v prvih šestih minutah dosegli P tri točke, kar je bilo tudi dokaj zane-J*vo naznanilo končnega razpleta. Po re-“ tatu 16:3 je bilo vil. minuti že 32:11 |, P° Savinjske Polzele in na pragu je 'a katastrofa dolenjske ekipe. Na srečo ■ J® Podbočjani v nadaljevanju le zbrali n do konca tekme kolikor toliko držali Prak z izredno razpoloženimi Polzeljani, 1 so tokrat pokazali eno najboljših iger na Prvenstvu. Koše za Podbočje so dosegli: Vego 8, učev 9, Krajcar 22, Leskovar 12, Borde-lus 8, Krivokapič 5, Vavpotič 6. V četrtem kolu, odigranem med ted-n°m, pa je ekipa Podbočja pred derbijem oa Polzeli doma premagala vrsto KK Uni-abor Marvoz Ježice z 69:61 (31:27). Od-očde so prve minute, ko so gostitelji nasprotniku ušli za osem točk in to prednost P°tem držali celo tekmo. V drugem deluje razlika narastla že na 12 točk, vendar sojo gostje potem, ko so morali zaradi petih Pj>ebnih napak igrišče po vrsti zapustiti J ego, Lučev, Krajcar in Gramc, nekoli-kanj zmanjšali. Strelci na tej tekmi so bili: Vego 3, Gramc 5, Lučev 8, Krajcar 4, Leskovar 17, Bordelius 2, Krivokapič 19, Kovačič 4, Krošelj 5, Vavpotič 2. Po petih odigranih kolih je tako vrsta Podbočja z devetimi točkami na drugem mestu, že v soboto pa bodo Podbočjani svoj točkovni izkupiček bržkone znova popravili; v goste jim prihaja ekipa Elek-tre, medtem ko čaka Savinjsko Polzelo IZPADLE IZ BOJA NOVO MESTO - V 17. kolu 11. ženske košarkarske lige so igralke Novega mesta doživele nov poraz; na domačem parketu dvorane pod Marofom jih je s 67:54 (35:21) ugnala ekipa ljubljanskega Slovana. Novomcš-čankc so tako dokončno izpadle iz boja za četrto mesto, ki še vodi v končnico tekmovanja, trenutno pa zasedajo 7. mesto. Po besedah trenerja Žurc kaj več ob upoštevanju skromnih materialnih možnosti tudi ni bilo moč pričakovati. Do konca prvenstva sta tako Novomcščankam preostali še vsega dve koli, obe bosta odigrani že ta teden. Koše na tekmi proti Slovanu so za KK Novo mesto dosegle: Zupančič 8, D. Verstovšek r 21. Čavlovič 3, Birsa 5. * ^ejšnji teden je IO novomeškega planinskega društva na svoji prvi letošnji *®j' določil višino letošnje članarine. Za člane A bo slednja znašala 2100 •olarjev, za člane B 600 oz. 650 in za C člane društva 250 tolarjev. V kategorijo ednjih sodijo otroci in mladi planinci do 18. leta starosti. Tako prvi kot Urugi in tretji pa bodo imeli poleg s statutom Planinske zveze Slovenije in Pravili PD Novo mesto določenih pravic še ugodnosti v obliki nezgodnega ^varovanja ter popustov v planinskih kočah. Ob vsem tem bodo imeli člani rr fc 50 odst. višje zavarovalne vsote pri nezgodnem zavarovanju, 25 odst. P°Pusta pri naročnini Planinskega vestnika, 50 odst. popusta pri izvodu vsakoletnega stenskega koledarja PZS, zavarovani bodo za primer reševanje v evropskih gorah, imeli bodo brezplačne usluge planinske knjižnice, hkrati Pa bodo dobili bon za 200 tolarjev, ki ga bodo lahko vnovčili pri nakupu katerekoli od planinskih edicij, najsi gre za karte, vodnike itd. Izvršni odbor Jc planincem, starejšim od 70 let, priznal še poseben 40-odstotni popust pri članarini. Ob tem pa jc potrebno dodati, da navedene cene veljajo le do 30. marca. — V soboto težko in negotovo gostovanje v Idriji. Z ligaškimi obračuni pa so pričeli tudi II. državni ligi. V zahodni skupini je bilo najbolj razburljivo v Črnomlju, kjer je Žadom zabeležil imeniten uspeh. Črnomaljci so po podaljških s 103:% (86:86, 47:36) ugnali radovljiško Didakto, tret-jeuvrščeno ekipo na prvenstvu, in tako dokazali svojo pravo vrednost. Manj uspešni so bili košarkarji kočevskega Snežnika, ki so gostovali pri Ellesu Borovnici in klonili s 77:90 (45:49). Na lestvici vodita moštvi Litije in Kraškega zidarja s po 29 točkami, Didakta jih ima 24, Elles in Snežnik po 23, Črnuče 22, Iskra 21, Žadom 19, Alpkomerc 17, Jesenice pa 15. Nič od sanjske ekipe Avtobuma Kočevski nogometaši v nespremenjeni postavi pričeli priprave KOČEVJE — Če bi verjeli vsemu, kar je bilo o nogometnih dogajanjih v Kočevju zapisanega v zadnjem mesecu dni, potem bi imel A vtobum danes sanjsko ekipo z Židanom, Miloševičem, Ubavičem in Kapetanovičem na čelu, vodil pa bi jo Miloš Šoškič. Danes, točneje po torkovem prvem treningu, je bolj ali manj že jasno, da iz te moke ne bo kruha, ekipa ostaja domala nespremenjena, na listi za odhod sta le Smajič in Žmavc. »Po vsem tem mislim, da bo težko uresničiti zastavljeni cilj, uvrstitev v I. dr-' žavno ligo,« pravi direktor kluba Predrag Simeunovič. »Pot navzgor vodi le z uvrstitvijo na prvo ali drugo mesto, do tja pa nas ločijo štiri točke. Vedeti je ob tem tudi treba, da so se ekipe pred nami okrepile in da startajo z enakimi ambicijami. Puške seveda ne bomo vrgli v koruzo, saj nam gre na roke razpored tekem, v prvih šestih kolih ne bi smeli izgubiti nobenega srečanja, po drugi strani pa ekipe pred nami čakajo štirje medsebojni obračuni. V tem pač vidimo svojo priložnost, toda napovedi v nogometu so sila nehvaležne.« Da so v Kočevju sposobni doseči zastavljeni cilj, so pokazali v zadnjih šestih jesenskih kolih, ko so po zamenjavi trenerja Mladenoviča osvojili kar 11 točk. M. G-č. ki jc štela za odprto prvenstvo. Tekma jc po zaslugi pridnih prirediteljev imenitno uspela. Poglejmo še najboljše v posameznih kategorijah. Med cici-bankami je zmagala Jazbinškova (Rpg). prt cicjbanih njen klubski prijatelj Saša Sonc, tekmo mlajših deklic jc dobila Bizjakova (Krško), med mlajšimi dečki jc bil najhitrejši Kušcr, med starejšimi dečki pa Marjan Sonc (oba SD Rog). Pri mlajših mladinkah je slavila Klako-čarjeva (Krško), med starejšimi mladinci pa Luka Golob (Rog), ki je s 30,61 postavil tudi najhitrejši čas dneva. V kategoriji članic je zmagala Golobova (Rog) pred Petanovo in Kužnikovo (obe Krško), med člani pa Gorišek (Rog) pred Kužnikom (Krško), Veselom, Pucljem (oba Rog), Oštrbcnkom (Gotjanci) itd. MALI NOGOMET V TREBNJEM ŠENTRUPERT - MNK Hom iz Šentruperta pripravlja v sodelovanju s trebanjsko športno zvezo 30. in 31. januarja turnir v malem nogometu. Potekal bo v dvorani trebanjske OŠ, prijavnina znaša 4.000 tolarjev, nakazati pa jo jc moč na žiro račun 521020-678-82128. Žrebanje bo v sredo, 27. januarja, ob 18. uri v gostišču Hom v Trebnjem. Prijaviti se je moč po telefonu (068)44-406 ali 40-285 (po 16. uri). Mladinci Novotehne prvaki Podvig mladih novomeških namiznoteniških igralcev na državnem prvenstvu v Ljubljani LJUBLJANA — Mladi namiznoteniški igralci novomeške Novotehne so minuli vikend dosegli izjemen uspeh: postali so mladinski ekipni državni prvaki. Za njimi so ostali takšni namiznoteniški centri, kot so ljubljanska Kovina, Maribor, Radlje itd. Podvig je tolikanj večji, ker pred prvenstvom na takšno uvrstitev nihče ni upal, realno seje zdelo dosegljivo le tretje mesto. Sicer pa je bil prvi cilj mlade novomeške vrste, ki jo je v Ljubljani vodil Igor Selak, prebiti se skozi sobotne kvalifikacije in se tako uvrstiti med štiri najboljše ekipe. Novo-tehni je to uspelo, v prvem kolu je bila boljša od Radeljčanov, nato pa je s 4:3 po ogorčenem boju ugnala Preserje. V zadnjem kvalifikacijskem nastopu pa je bila od nje s 4:2 boljša Semedela. Nedeljski finalni turnir so tako Novomeščani pričeli z minusom dveh točk, kajti naprej se je uvrstila tudi Semedela, ki je, podobno kot Kajuh Slovan, odločilne obračune pričela z dvema točkama v žepu. Toda Kralj, Miklič, Retelj in Vertuš so svojo pravo vrednost pokazali takrat, ko je bilo to najbolj potrebno: kar s 4:0 so odpravili ekipo Kajuh Slovana. Ob dejstvu, daje v preostalih srečanjih Semedela odpravila mariborski TAM s 4:2, Kajuh Slovan pa z enakim izidom Semedelo, je bila za Novomeščane pot h končnemu uspehu odprta, potrebno je bilo premagati le mariborski TAM. Kazalo je slabo, Mariborčani so povedli z 2:0, režiser preobrata pa je bil nato mladi in obetavni Matjaž Retelj, ki je znova potrdil, da je eden največjih upov slovenskega namiznega tenisa: v Ljubljani ni izgubil nobenega dvoboja. Najprej je v dvojicah skupaj z Mikličem priigral prvo točko Novomeščanom, nato pa je pri rezultatu 3:3 zmagal odločilni dvoboj, ki je Novotehni prinesel tudi naslov državnih mladinskih ekipnih prvakov. Kako razburljiv je bil nedeljski finale, pove podatek, da so imele ob koncu kar tri ekipe po dve zmagi m en poraz, o končni uvrstitvi je tako odločal količnik. Zaradi maksimalne zmage nad Kajuhom Slovanom je ta uspeh prinesel Novomeščanom, katerih količnik je bil 10:7, drugouvrščene Semedele je bil 10:8, tretjeuvrščenih Ljubljančanov 8:7, medtem ko je bil mariborski TAM četrti. Bolj kot prvo mesto Novomeščanov pa je mnoge presenetilo to, da se med četverico najboljših ekip ni uvrstila ljubljanska Olimpija, kije bila po mnenju strokovnjakov prvi favorit za končno zmajm. Ljubljančani so bili peti, opravičilo njihovi uvrstitvi je podatek, da zaradi poškodbe ni mogel igrati njihov najboljši mladinec Kastelic. BREZICANI PO DRUGEM KOLU OSMI LJUBLJANA - V soboto jc bil v Ljubljani turnir drugega kola prve državne lige v streljanju z zračno pištolo. Brežiški strelci so imeli tokrat slab dan, saj so s 6. mesta zdrknili na osmo; najboljši posameznik v njihovih vrstah jc bil v soboto Bojan Sotler, ki je nastreljal 540 krogov. Mnogo uspešnejši jc bil tokrat drugi Brežičan, ki pa nastopa za ljubljansko Olimpijo, Robert Kranjc, ki je nastreljal kar 573 krogov. Vrstni red po drugem kolu je naslednji: Lacko (Ptuj) 28 točk, Mrož Velenje 25, Moris Krim 20, Kranj 20, Olimpija I 20, Olimpija II 19, Kopačcvina 15, Kruno Brežice 11, Sial Celje 10, Trzin 9, Lacko II 9, Mrož II 7, Dušan Poženel 5 in Domžale 2. Kamen, k[ bo sproži[ pfaz? Ali: Zakaj so morali ribniški rokometaši spomladanski del prvenstva pričeti že včeraj? Čepra v se drugi del prvenstva v moški prvi drža vni ligi prične šele v soboto, so ribniški rokometaši prvo letošnje srečanje za točke odigrali že včeraj zvečer. In kakšen je bil razlog, da sta morali ekipi K VM in Pomurke Bakovci na parket ribniške športne dvorane štiri dni pred ostalimi ekipami? Po tekmi zadnjega kola jesenskega prvenstva 16. decembra lani, v katerem je K VM Ribnica ugnala Pomurko s 23:22, so se gostje iz Bakovcev pritožili nad sojenjem. Trdili so, da sta jima sodnika 19 sekund pred koncem tekme pri rezultatu 23:22 za Ribničane razveljavila zadetek, dosežen s sedmih metrov. To nedvomno drži, enako pa tudi to, da sta jim sodnika dala novo priložnost, le da je ponovljeni najstrožji strel končal v vratnici Po pritožbi gosto v je komisar lige Franjo Komel naknadno zbral dokazni material z izjavami sodnikov, delegata, zapisnikarjev, upoštevalje tudi mnenje predsednika sodniške organizacije in odločil da se tekma razveljavi in odigra nova. Na pritožbo Ribničanov so člani ligaškega odbora z glasovanjem 7:3 potrdili sklep komisarja. Tako je bila nova tekma odigrana včeraj. Takšna odločitev je enkratna v novejši zgodovini rokometnih ligaških obračuno v, saj se niti najstarejši ljubitelji te igre ne spominjajo, kdaj je bilo potrebno kakšno tekmo ponoviti, pač pa lahko predstavlja kamen, ki bo sprožil plaz. Rokometna organizacija je namreč že dalj časa tarča številnih kritik, največ zaradi slabe kvalitete sojenja in privilegijev nekaterih deliteljev pravice, ki so kar abonirani za sobotne sprehode po rokometnih igriščih Slo venije. R ibniški primer utegne vsemu temu posla viti piko na L A li drugače: poslej ne bo nič čudnega več, če bodo skušali poraženci vse sporne momente na tekmah prikazati kot materialno kršenje rokometnih pravil in po vzoru nedavne ribniške odločitve zahtevati ponovljeno tekmo. M. G LA VONJIČ KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • V soboto sc pričenja drugi dd prvenstvenih obračunov v zeleni skupini I. državne rokometne fige. Igralke kočevske Qprcmc igrajo doma z vrsto Burje iz Škofij. “Vadile smo pridno in zavzeto, temu primerna so tudi naši cilji. Želimo se uvrstiti do četrtega mesta, kar bi nam zagotavljalo nastop v play offu, tu je šc nastop v pokalu. Lani smo morali na poti do finala premagati Branik in Mlinotest, letos imamo na poti do mesta v evropskem pokalnem tekmovanja povsem enaka nasprotnika. Upamo, da nam bo tudi tokrat uspelo,” je optimistična kapetanka ekipe Irena Bcjtovič. • Nadaljevanje prvenstva optimistično pričakujejo tudi v rokometnem Ichibu KVM Ribnica. Fantje gostujejo v Ajdovščini in računajo na ugoden rezultat. Z jesensko sezono so zadovoljni, osvojili so načrtovano število točk, le uvrstitev je slabša od pričakovane. “Ni govora, da bi se borili za obstanek, naš cilj je zasesti mesto, ki bi nam v končnici ligaških obračunov dajalo kar najboljše izhodišče. Če sem neskromen: želimo mesto, ki bi nas popeljalo v eno od evropskih tekmovanj,” napoveduje predsednik kluba Bojan Kos. • Krepko oslabljeni, brez dvojice najboljših igralcev Komaca in Lasana, ki sta ekipo zapustila tako rekoč prek noči, so pričakali pričetek namiznoteniških prvoligaških obračunov v kočevskem Melaminu. Vrsta v jesenskem delu ni osvojila niti ene same točke, malo je vcijctno, da bo kaj bolje v nadaljevanju. “Puške še njimo vrgli v koruzo, še zmeraj upamo, da bomo zbrali vsaj dve ali celo štiri točke, ki naj bi bile dovolj za obstanek. Nemara nam bo uspelo v Kranju ali Novem mestu,” pravi najboljši posameznik v sila poprečni kočevski ekipi Damjan Murn. VELIK USPEH JANŽEKOVIČEVE LJUBLJANA - Čeprav z veliko zamudo, jc novomeški tenis vendarle na dobri poti, da še ujame priključek z državnim vrhom. Ugotovitev velja za mlade kategorije, kjer jc kar nekaj obetavnih imen, ki v slovenskem tenisu niso več nepoznana. Novomeško zastopstvo je minuli vikend nastopilo tudi na državnem dvoranskem prvenstvu v kategoriji do štirinajst let, kjer jc bila najmočnejši dolenjski adut Nina Janžekovič. Nastopilo je prek 130 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi tudi prav vsi najboljši, veliki met pa je Janžekovičevi uspel v igri dvojic. »Skupaj s Skalarjevo (Olimpija) sta sc prebili do četrtfinala in tam premagali celjsko dvojico Gluvič-Simončič s 6:3 in 6:0, v polfinalu pa po ogorčenem boju izgubili proti mariborski dvojici Pisnik-Mulcc s 3:6 in 4:6. ŠAHOVSKI KOTIČEK • Minulo nedeljo jc postojnski Optimizem pripravil prvo državno šahovsko prvenstvo regijskih ekip, na katerem jc nastopilo devet izbranih vrst. Vsako je sestavljalo deset članov, dve članici ter po en mladinec, mladinka, osnovnošolec in osnovnošolka. Vse ekipe so sc pomerile med seboj, končni zmagovalec pa jc postala vrsta Maribora I, ki je zbrala 14 točk. V hudi konkurenci kar 170 šahistov so se v postojnskem hotelu Park imenitno odrezali Posavci, ki so bili največje presenečenje turnirja. Vseskozi so bili v boju za drugo ali tretje mesto, na koncu so pristali na še zmeraj imenitnem četrtem z 10 točkami, medtem ko so jih Dolenjci zbrali 8 in bili šesti. Najboljši v ekipi Posavja jc bil Levičar, ki je zbral 6,5 točke, Cerjak jih je osvojil 6, Mcštrovič in Kranjec po 5,5, Kos 5, zelo dobra pa jc bila tudi osnovnošolka Alenka Radej s 4,5 točke. Poglejmo še rezultate posavske ekipe: s prvo ekipo Maribora jc izgubila s 3:13, nato jc presenetljivo ugnala Ljubljano z 84:7,5, premagala Notranjsko z 10:6, Maribor II z 12:4, nato izgubila proti Gorenjski s 5:11, proti Koroški s 7,5:8,5, z 10:6 jih je premagala tudi Dolenjska, na koncu pa jc ugnala še Primorsko z 11:5. Bržkone je bil usoden za Posavce poraz proti Koroški, že minimalna zmaga nad to ekipo, ki je bila na koncu šele predzadnja, bi jim prinesla vsaj tretje mesto. (jb) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Sporočila, izjave POBUDA SLOVENSKI VLADI Dajemo pobudo, da ministrstvo z uredbo določi način vračanja neporabljenih ali dotrajanih izdelkov, kupljenih v trgovinah, lekarnah, ki lahko, če so nepravilno odloženi, niso reciklirani ah ustrezno uničeni, pomenijo hudo nevarnost za okolje. Načelno naj bi veljalo, da je vsak izdelek take vrste moč vrniti tja, kjer je bil kupljen ali izdan, ali tja, kjer bodo to določili trgovci ali proizvajalci oziroma uvozniki. Proizvajalci (s sedežem v Sloveniji), prav tako trgovci, lekarnarji in uvozniki, so dolžni, da v določenem roku oblikujejo mrežo za predlagana vračanja in najdejo rešitev za začasno skladiščenje, za predelavo, trajno uničenje ali deponiranje vrnjenih izdelkov. Menimo, da bi začasno rešitev lahko našli takoj, trajno pa v enem letu. Slovensko ekološko gibanje KAREL LIPIČ, tajnik Obsojamo Stališče sindikata ob enostranski odpovedi Svobodni sindikati Slovenije smo že ob sprejemu sklepov Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, da odpoveduje splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo z dnem 1.3.1993 in da v tem obdobju enostransko ne priznava veljavnosti 30, in 32. člena SRP oziroma jih izvaja po svojih kriterijih, odločno obsodili tako enostransko dejanje in privilegirano početje te institucije. Predsedstvo Sveta ZSSS jena razširjeni seji ponovno obravnavalo to dejanje oziroma sklepe Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in ugotovilo, da smo sindikati kot enakopravni pogajalci v postopku pogajanj o spremembah in dopolnitvah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo s tem dejanjem že v izhodišču v neenakopravnem položaju. Predsedstvo Sveta ZSSS v razširjeni sestavi prav tako najodločneje nasprotuje nameram in priporočilom Gospodarske zbornice Slovenije o enostranskem spreminjanju tarifnega dela kolektivnih pogodb oziroma višini plače za mesec januar in naprej in zahteva dosledno uresničevanje podpisanih kolektivnih pogodb na vseh ravneh. Resno opozarjamo, da bo imelo vsako samovoljno odstopanje delodajalcev od podpisanih kolektivnih pogodb za posledico organiziran pritisk Svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikalne organizacije, organe in zaupnike Svobodnih sindikatov Slovenije pozivamo, da vztrajajo pri zahtevah za dosledno uresničevanje podpisanih kolektivnih pogodb na vseh ravneh. Predsedstvo Sveta ZSSS poziva Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, da takoj razveljavi objavljeni sklep o enostranskem nepriznavanju 30. in 32. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvi mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS * • • Krivica si ne sme dovoliti porazov, pač pa pravica. (Tagore) • Največji neuničljivi čudež je 'vera ljudi v čudeže. (Richter) PROTESTIRAMO PROTI PLAČAM POSLANCEV Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije ter stavkovni odbori najostreje protestiramo proti nemoralno visokim plačam poslancev državnega zbora (najmanj aktiven poslance 30(X) DEM mesečno) in sprejemu predloga Zakona o vladi (41. člen), ki pravi, da sc plače ministrov smiselno urejajo v skladu z. določbami Zakona o poslancih. Republiški odbor sindikata opozarja, da gre taka višina plač poslancev in bodočih ministrov krepko predaleč glede na krizo in razmere, v katerih se nahajamo. Zato zahtevamo, da tudi parlamentarci in člani vlade pri določanju osnove za plače nosijo svoj delež v krizi, ki nas pesti, in da pri tem ravnajo razumno. Nesprejemljivo je, da bi posledice krize nosili in čutili samo delavci. Ni nobenega razloga, da ne bi veljala predlagana sprememba zakona o funkcionarjih, po kateri sc določa izhodiščna plača v višini, kot je določena s kolektivno pogodbo za negospodarstvo, tudi za ministre in poslance, kot je predvidena enaka sprememba tudi za delavce v državni upravi. Nepošteno je v istem trenutku zniževati osnove plač delavcem in enormno povečevati plače ministrom in poslancem. Sekretar RO DRAGO ŠČERNJAVIČ Dedek Mraz tudi za otroke vojne Novo leto v begunskem centru v Krškem V begunskem zbirnem centru v Krškem so ob novem letu ženske za nekaj časa odložile ročna dela, otroci pa so za krajši čas pozabili na šolske obveznosti in se predali prednovoletnemu rajanju. Devetindvajsetega decembra je vodstvo zbirnega centra ob zaključku leta organiziralo skupno srečanje v jedilnici. Udeležili so se ga begunci, predstavniki OO RK, Cavilne zaščite, Centra za socialno delo Krško in prostovoljci iz Italije. Vse prisotne je pozdravila vodja zbirnega centra Olga Gorenc, ki je beguncem in vsem njihovim svojcem v novem letu zaželela predvsem miru in osebne sreče. Begunkam se je od srca zahvalila za njihova lepa ročna dela. Večer so popestrili najmlajši begunci, ki so pod vodstvom A. Ulčnika pripravili kratek, a prisrčen kulturni program. Naslednji dan je te otroke obiskal čisto pravi dedek Mraz s spremstvom. Otroci so mu navdušeni zapeli nekaj pesmic, dedek s sivo brado in belo kučmo pa jih je skromno obdaril. Tako so begunci vsaj za trenutek pozabili na dnevna poročila iz njihove dežele, kjer divja kruta vojna. Solze begunk, katerim smo v teh dneh lahko bili priča, so nam govorile, kako težkd je vzdržati, ko veš, da ne moreš svojemu otroku dati ničesar razen ljubezni in obljub o bližnji vrnitvi domov. Stvarnost je sicer drugačna, kot bi si jo želela begunka, vendar begunka ni sama. Živi z upanjem na vsaj eno dobro novico iz domačega kraja. Vsi lahko samo upamo, da bo staro leto odneslo s seboj tudi vse sovraštvo in vojne nemire in pustilo za seboj zdrave kali za sajenje novih, boljših časov. Begunci, naj vam bo srečno! Marina N. Rabzelj Srečanja imajo res veliko srečo da-emn°azPŠ razvoj in upanje Utrip Krke št. 9 in 10 Ob predstavitvi Srečanj, literarne revije mladih v občini Trebnje Srečanja imajo srečo, da še vedno srečno izhajajo. Zadnja številka je namreč skoraj leto dni čakala na natis. Če ne bi bilo vztrajnosti in razumevanja sekretariata za družbene dejavnost, bi morda Srečanja za vedno zamrla. Srečanja imajo srečo, da številne mlade spremljajo dolgoletni mentorji, ki vzpodbudijo v mladih, kar je najgloblje v njih. Obdarili so najmlajše in najstarejše Novo leto na Dvoru December je mesec, ko se ljudje najpogosteje spomnimo drug drugega, se obiskujemo in tudi obdarimo. Vseh teh pozornosti so najbolj veseli otroei in starejši ljudje. O tem bi lahko veliko povedali aktivisti Rdečega križa in Društvo prijateljev mladine. V novomeški občini je že dolgoletna tradicija, da dedek Mraz s spremstvom obišče otroke v vseh krajevnih skupnostih in najmlajše obdari z. darili. Novomeška občina je tudi ena redkih, v kateri že vrsto let ob prihodu novega leta obdarijo vse nad 70 let stare občane. Tudi na Dvoru so izvedli obe akciji. Finančno in materialno so na našem območju akcijo obdaritev starostnikov podprli Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, Keko Žužemberk, Suha krajina Commerce Dvor, KS Žužemberk, Ergo Dvor, Tiskarna Novo mesto in OORK Dvor. Aktivisti Rdečega križa so pripravili bogata darila, jih osebno nesli vsakemu obdaro-vancu. Pri tem so sodelovali tudi mladi člani Rdečega križa. Obiskali in obdarili so tudi oskrbovance z našega območja, ki preživljajo jesen življenja v domu starejših občanov v Novem mestu, in po vaseh invalide, ki so vezani na bolniško posteljo. Srečanja so bila prijetna in večini v veliko veselje. S. A. Novoletno srečanje drugačnih Pričarali prijetno razpoloženje — Darila za vse Belokranjsko društvo za pomoč prizadetim že vrsto let organizira novoletna srečanja staršev, katerih otroci ne bodo nikoli samostojni, nikoli odrasli, pač pa vse življenje odvisni od humanosti družbe. Vsako srečanje, čeprav na prvi pogled enako prejšnjemu, je nekaj posebhega. Starši - letos jih je bilo na srečanju najmanj štirideset — najdejo skupen jezik, zaplešejo s svojimi otroki in se v družbi neobremenjeno zabavajo, saj ne čutijo, da bi kdo opazoval njihovega otroka, ki je lahko tako drugačen po vedenju ali izgledu. Vodstvo društva je srečanje pripravilo v Domu učencev v Črnomlju. Z belokranjskimi plesi in pastirskimi igrami je starše najprej razveselila folklorna skupina učencev Osnovne Sole Mirana Jarca Črnomelj. Dolgoletna prijatelja društva, Robi Miketič in Tone Domi- Odgovor na članek »Čeki« Dolenjski list: Novomeš-ka kfonika 7. jan. 1993 Varčevalec novomeške Abanke seje tedert pred kontem minulega leta odpravil v svojo banko, da bi preveril, kakšno minusno stanje ima na tekočem računu, saj je dobro vedel, da osebnega dohodka še ni dobil, pa tudi sam ni polagal. Delavka banke je preverila stanje v terminalu in ugotovila, daje prišlo na njegovem tekočem računu do napake, saj mu je bil knjižen osebni dohodek, ki ni bil njegov. Zahteval je, da mu pokažemo, od kod je denar dobil. Zaradi tajnosti podatkov mu te zahteve nismo mogli izpolniti, temveč smo mu razložili stanje njegovega tekočega računa in kako je do te napake prišlo. S tem se ni hotel sprijazniti in je vztrajno postavljal isto zahtevo; nekajkrat je prišel v banko in nam grozil s policijo, sam pa ni prinesel dokaznega dokumenta o pologu, ker ga ni imel. Glede na to, daje uporabil družbena sredstva, bi ga banka lahko prijavila v postopek. Poleg tega je bilo tudi njegovo obnašanje v prostorih banke tako, da bi bilo posredovahje policije prav dobrodošlo. Ta varčevalec, ki ima Abanke čez glavo, sije že lahko poiskal drugo banko, vendar bo najprej moral poravnati svoje obveznosti v tej banki. Prav pa bi bilo, če bi vedel, da se banke o varčevalcih, ki uporabijo družbena sredstva in ne svoja, medsebojno obveščajo. ABANKA, d.d., LJUBLJANA EKSPOZITURA NOVO MESTO trovič, sta s harmoniko in kitare pričarala pravo vzdušje in razgibala vse, ki so se udeležili veselega popoldneva. Božička ali dedka Mraza v kožuhu res ni bilo, zato pa sta predsednica društva Cvetka Banovec in tajnica Helena Do-mitrovič obdarili družine z darili, kijih je prispeval Rdeči križ Slovenije. To pa še ni bilo vse. Društvu je več belokranjskih tovarn in trgovin podarilo različne izdelke. Da bi pri obdarovanju ne prišlo do neprijetnosti zaradi različnih daril, je vodstvo društva organiziralo srečelov, na katerem je vsaka podarjena srečka zadela. To je bilo res veselo! Seveda novoletno srečanje ni potekalo brgz zakuske, ki so jo pripravili na OS Milke Šobar-Nataše v Domu učencev. Nekaj dobrot je podarila tudi metliška p^ljar-na. Tako, kot je povsod, tudi na to srečanje niso prišli vsi. Vodstvo društva jih je obiskalo in obdarilo na domu. Topel stisk roke, obisk, iskrene želje in razumevanje je za mnoge veliko več kot vreča, polna dobrot. Razumevanja potrebujemo vsi. Društvo za pomoč prizadetim pa se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je srečanje uspelo. VIDA. ŠUTEJ Črnomelj Srečanja imajo srečo, da imajo lep barvni ovitek; prvič seje zgodilo, da so prave ilustracije, da so zaživele v pesmi. Kar je v knjigi, je za danes, jutri in za davne spomine. Srečanja imajo srečo, ker jim je Uvodnik napisal pesnik Tone Pavček. Srečanja imajo srečo, ker je bil tudi ob predstavitvi Srečanj v Trebnjem z njimi pesnik Tone Pavček. Pesnik je bil navdušen nad mladimi. Občudoval je njihovo radost, ko iz nič sestavijo besedo, ko pride v mlade občutje, da bi izrazili svoj znak, svoj glas, kar je v posamezniku — to je po pesnikovem mnenju skrivnostni čudež. Pesniki ni motilo, daje bilo tudi kaj mračnega v njihovem ustvarjanju. Življenje je pač sestavljeno iz svetlobe in teme, noč je druga stran dneva. Toda mladi vedo, da bo jutri nov dan, nova svetloba, nova čarovnija; tisti pa, k izpišejo. so čarovniki sami po sebi. Zato ni čudno, če jim je pesnik v Uvodniku dejal: »Ob srečanju z vašimi Srečanji sem bil presenečen in srečen. Presenečenje bi si kajpak lahko prihranil: od davno, se pravi od zmeraj sem vedel, da otroške oči vidijo dlje in globlje kakor kakšen jaz kratkovidec, vedel sem, da lahko vidite golega kralja in oblečeno skrivnost. Pri tem se samo čisto malo bojim, da s svojimi malimi nogami, s katerimi delate rlajvečje korake, prehitro ne zbezljate iz paradiža, ki se mu reče otroštvo. Naj bo z vami še tako, kot je, in lepo bo, če bo tako: z otroki se svet pomlaja in zmeraj na novo sestavlja. Da lahko sodelujem pri tej vaši čarovniji pomlajevanja sveta, pa je že sreča.« Odlomke iz Srečanj je mladim doživeto približala Zvonka Falkner, radijska novinarka Valči Ravbar pa je po- MEJA NI BILA OVIRA PIRČE PRI KOČEVJU - Ponedeljkov požar v tej vasi, kjer je gorelo gospodarsko poslopje, in požar med novoletnimi prazniki pri Prezidu sta pokazala, da je medsebojna pomoč gasilcev ne glede na državno mejo nesebična. Pri gašenju požara v tem kraju so sodelovali gasilci z Broda na Kolpi iz Republike Hrvaške, pri gašenju požara pri Prezidu na ozemlju hrvaške republike pa so sodelovali gasilci iz Babnega Polja. Gasilci niso imeli pri prehodu državne meje nobenih težav. V. D. ODGOVOR NA SEVNISKE PABERKE Nekaj bi rad dodal na Scvniške paberke o gostilni Dolinšek z Vrha pri Boštanju, ki so bile objavljene v 53. številki Dolenjskega lista. 26. decembra lani jb imel gospod Dolinšek za popoldan prijavljeno skupino 60 ljudi. Prišli smo okrog 16. uro vsi premraženi v mrzel lokal, ki ga niso ogreli niti na negodovanje gostov. Počasi smo se začeli ogrevati šele po dveh urah, ko smo pojedli svatovsko juho. V Nemčiji si kaj takega gostinec ne bi mogel niti smel privoščiti. Goste sc sprejme v topel lokal, ko pa se s hrano in kasneje še s plesom razgrejejo, lahko kurjavo zmanjša. V Nemčiji si tudi ne bi smel privoščiti sanitarij brez enega samega radiatorja in tople vode. Sicer pa gre gostilni Dolinšek vsa pohvala za strežbo in odlično hrano ter pijačo. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še... M. ARH Se o razvozlanih napadih OdgovQr na novinarjevo pisanje v dL 26. novembra lani — Članek je prizadel tudi obtoženčeve najbližje Sem ena bližnjih znank D. O. iz Lok pri Straži, ki naj bi bil, sodeč po pisanju vašega novinarja B. Budje, kriv številnih nočnih napadov na osamljene sprehajalke po novomeških ulicah. Sem tudi študentka novinarstva in rada bi opozorila na vse pomanjkljivosti tega članka, objavljenega v vašem časopisu 26. novembra lanil Članek ni le dal bralcem Dolenjskega lista napačne oz. lažne informacije o krivih potih D. O., marveč je tudi močno prizadel najbližje sorodnike in prijatelje obtoženega. , B. B. in vse druge novinarje bi rada opozorila, naj pri svojem pisanju nikar ne prehitevajo dogodkov in naj ne piše-jej o dovolj nepreverjjenih informacijah. (j cilj novinarskega pisanja nikakor ni ne sme biti v oblikovanju čim bolj zanimivih vesti, marveč sta predvsem točnost in nepristranskost tisti značilnosti pisanja, ki najbolj odlikujeta dobrega novinarja! S tem pismom bi želela obvestiti bralce Dolenjskega lista, da D. O. nikoli ni bil in ni obdolžen vseh osmih napa- dov na osamljene nočne sprehajalke, tudi mi ni znan noben sodni postopek za vseh 8 tatvin ženskih torbic, čeprav sem pripor in sojenje D. O. ves čas temeljito spremljala. Zakaj ste metali vsa kazniva dejanja v isti koš, spoštovani g. Budja? Prosila bi vse novinaije, naj vse, o čemer nameravajo pisati, do podrobnosti preverijo in naj ob svojem delu pomislijo tudi na tiste, ki so o zadevi morebiti bolj seznanjeni kot oni sami. Pisali ste, da bo verjetno za razrešitev uganke potrebno počakati še na sodni proces. Zakaj torej niste počakali in podali bralcem končnega rezultata sojenja? Sojenje je bilo v petek, 8. januarja letos, D. O. pa je obsojen le za nočni napad z dne 22. oktobra na 53-letno Novomeš-čanko D. H. Sicer pa pričakujem, da bom o podrobnostih sojenja D. O. in T. K. V Dolenjskem listu lahko brala in da bodo imeli novinarji tokrat s korektnostjo več sreče. MARIJANA RASPOVIČ skrbela, da bodo za Srečanja zvedeli tudi drugi. In morda se bo prav ob tem porodila želja, da bi v Srečanjih sodelovali tudi iz širše Dolenjske, ne samo iz trebanjske občine. JOŽE ZUPAN Šentrupert Dedek Mraz drugače Predlog za prilagoditev V prednovoletnem času so nas obiskali kar trije dobrotniki. Najprej Miklavž z angeli in hudobci, potem Božiček in nazadnje dedek Mraz. Tudi to je odraz spreminjanja naše družbe, neločljivega prepletanja tradicije, vsiljene preteklosti in nejasne prihodnosti. Dolga leta zatirani Miklavž si je v tradiciji in letih prisilnega tajnega delovanja nabrat lastnosti nevidnega nočnega obiskovalca, ki z. angeli in hudobci ocenjuje delo otrok ir^ jih temu primerno nagrajuje. V zadnjem času se to mišljenje in prikazovanje počasi menja. Miklavža prikazujejo kot človeka, dobrotnika, kot škofa iz daljne Mire, ki s svojimi darili razveseljuje uboge. Na njegov god naj bi se spomnili te njegove plemenite lastnosti in z drobhimi darili obdarili otroke in pomoči potrebne. Božiček se pri nas ni mogel uveljaviti. Kot mistična osebnost s hladnega Severa, oznanjevalca novega življenja, rojstva božjega deteta in nenazadnje novega leta, je bil zaradi povezave z Božičem že v kali zatrt. Toliko bolj, če že ne pretirano, pa se je uveljavil v drugih zahodnih državah in čudim se, da ga tudi pri nas niso že odkrili trgovci v reklamne namene. Lastnosti Božička in delno Miklavža je pri nas prevzel umetno narejeni dedek Mraz kot odgovor vladajočega komunističnega razreda na »neumno verovanje ljudstva«. S propadom te ideologije pa bi bil čas, da se tudi na tem področju kaj spremeni. Miklavž naj ostane poosebljanje dobrote, Božiček naj dokončno prevzame svojo mistično vlogo z darili, sanmi, živalmi, vilami, palčki in podobno. Postavi pa se vprašanje dedka Mraza. Da bi ga kar odpisali, ko končno le ima določeno zgodovino in lepe spomine, čeprav kot nadomestek, se mi ne zdi smiselno. Nujno pa bi ga bilo potrebno drugače osmisliti. Le zakaj ne bi bil to naš dobri stari dedek, ki nas in naše otroke v dolgih zimskih večerih v toplem družinskem krogu razveseljuje s svojimi dogodivščinami, zgodbami in pravljicami. Lahko bi predstavil Miklavža, povabil Božička, pomagal pri postavitvi sneženega moža, užival v zimski radosti z otroki, predvsem pa kadil dolgo pipo in pripovedoval čudovite zgodbe. NATANIJF.L GLIHA Trebhje Decemberski številki glasila tovarne zdravil zaokrožujeta načrtno obveščanje v podjetju, ki spoštuje vse pogoje za dobre medsebojne odnose zaposlenih. Za delavce v Krki so zanimivi podatki, kako se je tovarna po doseženem dohodku uvrstila na četrto mesto med 300 največjimi slovenskimi podjetji v letu 1991. Med petorico najboljših slovenskih krajev je Delova turistična porota uvrstila tudi Zdravilišče Šmarješke Toplice. O tem piše direktor zdravilišča Matjaž Aš, glasilo pa poroča tudi o Zlati roži — veliki portoroški nagradi občinstva, ki je to priznanje podelilo Krkinemu TV spotu za pastile Pikovit. O Krki — delniški družbi in predstavitvi dveletnega dela njenega sektorja za razvoj podjetništva, ki ga vodi dr. Peter Jerman, so objavljeni novi podatki. V Budimpešti je Krka odprla nov informacijski biro in tako še bolj formalizirala svojo dolgoletno navzočnost na madžarskem trgu. V novoletni številki glasila ugotavlja generalni direktor Miloš Kovačič, daje Krka z zmanjšanim obsegom proizvodnje in prodaje ter brez večjih pretresov uspešno sklenila leto 1992. Nadaljnja rast podjetja je odvisna predvsem od odpiranja novih tržišč, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, kjer predstavlja Krka eno izmed najboljših farmacevtskih tovarn. Od izvoza v prihodnje bo pravzaprav v celoti odvisno, kako bo Krka rasla in se razvijala. Samo znanje prinaša napredek, razvoj in upanje — so med drugim poudarili na slavnostni podelitvi Krkinih nagrad, ki so postale že tradicija in ponos vseh njenih ljudi. Precej pove o delu Krkinih strokovnjakov tudi to, da so bili lani konce leta med enajstimi posamezniki kar štirje krkaši, ki so dobili diplome in nagrade za inovativne in raziskovalne dejavnosti v občini Novo mesto. Glasilo jih podrobneje predstavlja. Novosti iz Krkine kozmetike, načrtnega in nenehnega razvijanja kadrov, delež zaslužnih posameznikov v proizvodnji in prodaji ter spoštovanje dosedanjih 790 Krkinih upokojencev - o vsem tem in še marsičem piše novoletna številka Utripa Krke. Tg. • Težko razumem, da se kdo ni sposoben usmiliti člbvešldh bitij, ki so si rešila le golo življenje. (Bavcon) • Kdor hoče biti dober, mora imeti dobro konkurenco. •Aforizem so besede, ki mislijo. (Petan) Gasilsko priznanje Radoviču Lanskega decembra je najvišja nagrada Slovenske gasilske zvez,e, imfcnovana no Matevžu Hacetu^ prišla tudi v Metliko. Za svoje izjemne zasluge v gasilstvu jo je prejel višji gasilski častnik I. razreda dipl. inž. Djordje Radovič. Inž. Radovieaje življenjska pot že pred 30 leti iz Crne gore zanesla v Metliko, kjer si je z domačinko-učileljico ustvaril družino in se vživel v kraj in ljudi. Služba načelnika na oddelku za notranje zadeve pa ga je tesneje povezala z gasilsko organizacijo, saj je v občini skrbel tudi za požarno varnost, in to gaje že leta 1966 pripeljalo med člane metliškega gasilskega društva. Odtlej seje ves predal tej humani organizaciji, zlasti ko je tri leta kasneje nekdanja metliška požarna brdmba kot najstarejše društvo te vrste na Slovenskem praznovala stoletnico svojega obstoja. Pri takratnih velikih proslavah so prišle do polne veljave Radovičeve organizacijske sposobnosti in to svojo gasilsko dejavnost je kasneje razširil na vso občino. Bilje med pobudniki za ustanovitev občinske požarne skupnosti, leta 1979 pa je postal predsednik občinske gasilske zveze in to dolžnost vestno in uspešno opravlja že tretjo mandatno dobo. Leta 1980 je bil izvoljen v predsedstvo gasilske zveze Slovenije, kjer predseduje komisiji za požarno varnost. Poleg tega se Radovič trudi za čim boljšo opremo gasilskih domov in društev v občini, znane pa so njegove zasluge za razširitev in vse bolj dognano podobo Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Zlasti pomemben je bil pred leti njegov prispevek pri gradnji razstavnega paviljona za gasilske vozove, brizgalne in druge večje predmete. Ves zavzetje zadnja leta tudi za preureditev muzejskih prostorov v novo- pridobljeni stavbi na grajskem vrtu. Ne smemo pa prezreti Radovi-čevega dela pri strokovnem usposabljanju gasilcev, pri tekmovanjih, pri navezavi stikov z gasilskimi organizacijami v sosednjih državah, pri vključevanju pionirjev, mladine in žensk v gasilske vrste itd. Skratka, povsod je vidna njegova delavna zagnanost in organizacijska sposobnost, za kar je doslej prejel mnoga gasilska, državna in druga priznanja in odličja, med drugim tudi priznanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge v gasilstvu. Tem odličjem seje zdaj pridružilo še najvišje — Hacetova nagrada, ki jo predstavlja bronasti kipec slovenskega gasilca. Ob prevzemu tega priznanja so inž. Radoviču seveda iskreno čestitali številni gasilski in drugi prijatelji. Odlikovanec pa se zaveda, da vseh teh njegovih uspehov ne bi bilo, če ne bi imel ob sebi nesebičnih, gasilstvu predanih sodelavcev. Zato so si ob koncu lanskega leta tudi skupaj nazdravili z željo, da bi v prihodnjih letih dosedanjim uspehom pridružili še nove. J. D. DOLENJSKI LIST St. 2 (2265) 14 januarja 1993 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Sam z jaslicami Hrovatičev Ivan si je vzgojil smrečico in na-redil jaslice Posekal jo jc bred božičem, kaj bi je ne! Sedeminpetdesetletni Ivan Hrovatič, ki mu v Dolžu po domače pravijo Kranjčev, je sedemnajst let delal v gozdu, čeprav je težak invalid in je moral s svojo revno nogo vsa leta tudi po pet kilometrov pe- šačiti na šiht. Plače so bile borne, ampak že za družbo se jc splačalo pomatrali, kot sam pravi. Kljub zdaj že pokojni mami in umrlemu bratu jc bil prav on gospodar in gospodinja hkrati. Za kar je popre-jel, je dokončal. Zdaj samuje v prijetno urejeni hiši, ki že malo diši po gosposkem. Pa kaj, kdo bi mu zavidal? Nadomestilo samote? Pustimo! Sadil je smrečice sedemnajst let in o božiču si jo je, če Ic kdo, eno tudi posekal, postavil pri peči in okrasil. Podnjo ni pozabil napraviti jaslic. V spomin, ko jih je bila še polna »ta stara bajta«, in v prepričanju, daje ob vsem, kar se dogaja, vredno živeti. Iz. pečice je prijetno zadišalo. »Samcat ni prijetno delati, kaj šele ob mizi, takole, posebno za božič, sedeti,« je zamrmral, ko je pogrinjal. Ob letu, Ivan, na božič, kaj se ve? Usoda se včasih tudi na srečno stran obrne. , ' J. KASTELIC* Ko je v Novo mesto prišel Antikrist Odmev na knjigo Slavke Ložarjeve Stare gostilne — Se bodo našle anekdote o Štemburju, ki jih je zapisal dr. Pajnič? — \ Vsekakor bi bilo prav NOVO MESTO Knjiga Slavke Ložar »Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini«, ki je izšla lani pri Dolenjski založbi, je vzbudila veliko zanimanja in je bila lepo sprejeta tako v strokovnih krogih kot v širši javnosti. Kot zanimiv odmev na izid te knjige velja navesti pismo dipl. inž. Tatjane Likar iz. Ljubljane, ki ga je pred časom pisala avtorici. Takole piše: »Z velikim zanimanjem listam po Vaši knjigi, v kateri izčrpno opisujete novomeške gostilne in življenje v njih. Teh nekaj vrstic Vam pišem kot priznanje za obsežno delo, ki ste ga opravili. Življenje v zadnjem desetletju 19. stol. v Novem mestu me zanima predvsem zato, ker je v letih 1890—1898 tam služboval moj ded Tomaž Einspieler. Bil je sodnik na novomeškem sodišču. Z veliko družino (11 otrok) je stanoval v eni nizkih hišic na Bregu. Ded izhaja iz znane koroške družine Einspielerjev — veliki Andrej E. je bil njegov bratranec, malo manj veliki Lambert E. pa njegov brat. Kot mi je pripovedovala moja mati, je bil ded tedaj živahen 40-letnik, ki se je redno sestajal s svojo druščino v novomeških gostilnah. Posebno pogosto je omenjala Stemburje-vo gostilno v Kandiji. Da so se tam zbi-rali meščani, pišete v knjigi tudi Vi. Tam ni bil samo družaben in sposoben gostilničar, ampak so bile tudi živahne ženske. Ker seje vse to godilo le streljaj od stanovanjske hiše na Bregu, so babica in starejša dekleta kukale k Stembur-ju z daljnogledom in tako videle, kaj se tam dogaja. Toda nekega dne jih je ded odkril in privihral domov, poln alkoholnih hlapov. Uprizoril je menda pravi rompompom. Gostilna Bruner na Bregu je bila zanj manj zanimiva. Zaradi težav pri vodenju je bila tudi slabše obiskovana. Mama mi je pripovedovala o socialdemokratskem shodu-leta 1896 naslednjo ’*■ va«SttfiH6|edaj prišel ;ande,daje prišel Antikrist, so bili otroci močno vznemirjeni. Moja mama je bila tedaj stara osem let. Na vsak način so hoteli videti Antikrista v živo, saj se ne prikaže vsak dan. Zato so se na večer sho. splazili pod okna gostilne na Bregu ' stegovali, da bi ga videli. Seveda so bili neizmerno razočarani, ker je bil to mlad, urejen gospod, oni pa so pričakovali, da bodo videli roge, rep in konjska kopita. Kar predstavljam si, s kakšnim zanimanjem bi moja mama listala po Vaši knjigi in dodajala še svoje spomine iz otroštva v Novem mestu, pa, žal, ni več mogoče. Le jaz še lahko luščim posamezna zrnca iz svojega spomina s pomočjo knjig, kakršna je Vaša.« Na končuje gospa Likarjeva dodala še anekdoto iz sodniške prakse njenega deda Tomaža Einspielerja v Novem mestu. Kot sodnik je bil T. Einspieler zelo dosleden in nepodkupljiv. Nekega dne je k njemu na dom prišel kmet, kije hotel pravdo obrniti sebi v korist. Prinesel je veliko gajbo kokoši s petelinom vred. Ker sodnika ni bilo doma, so ženske sprejele darilo z velikim veseljem. Ko pa seje vrnil domov, kjer je vladal strog patriarhalni red, zaslišal kokodaj-sanje in zvedel, kako so kokoši prišle v hišo, se je silno razhudil. Kar podivjal je, tako da so frčale iz hiše ženske s ku- rami in petelinom vred. Kure so se potem vrnile na svoje prvotno dvorišče, ženske pa so morale priznati svojo napako in sveto obljubiti, da ne bodo nikoli več sprejele nobene podkupnine. Takih in podobnih anekdot, kot jih niza gospa Likarjeva v svojem pismu, je družabno življenje v Novem mestu stkalo nešteto. Iz desetletij na prelomu stoletja jih je še posebej veliko povezanih z znanim šaljivcem, gostilničaijcm in županom Josipom Zurcem-Štem-burjem iz Kandijc. Zal se izgubljajo in tonejo v pozabo. Pred dolgimi leti je precej Štemburjevih anekdot, smcšnic, humorističnih misli, vicev, domislic, za-frkancij itd. zapisal dr. Pajnič, ki je v Novem mestu služboval kot sodni svetnik. Pred časom je vdova dr. Pajniča te zapise nekomu posodila, potem pa se je za njimi izgubila sled. Zelo veijetno je, da so zapisi ohranjeni in velika škoda bi bila, če bi prišli v roke nekomu, ki mu nič ne pomenijo in bi bili lahko po nemarnem zavrženi. Vsekakor bi bilo prav, da tisti, ki kaj ve o usodi teh zapiskov, na to opozori, da bi jih na vpogled dobila novomeška študijska knjižnica ali muzej, saj se v njih na svoj način zrcali del zanimivega družabnega življenja dolenjske metropole in njene okolice v tistem času. A. B. Koblarji so dobili kapelico Po vojni so porušili cerkev in odstranili kapelice — Novo kapelico sta pred kratkim postavila Trdanova Vas Koblarji leži ob cesti Ljubljana—Kočevje in spada v župnijo Stara Cerkev. Koblarji so ena od kočevskih vasi, kjer so po vojni nekateri uničevali jp«ni,yiily..na vero in krš-k/no cwkev. ^Šosvccen(wvtJtefanu«Fje bila zgrajena'! v 16. stol. V cerkvi so bili trije oltarji inA. zvoniku trije zvonovi. Leta 1951 so »neznanci« vdrli v cerkvi in popolnoma uničili vse tri oltarje, odnesli oboja zakristijska vrata in vrata v zvoniku ter razkopali tlak v cerkvi. Leta 1956 je Stanko Dobovšek, takratni župnijski upravitelj, sporočil škofijskemu ordinariatu v Ljubljani, da je cerkev porušena, zvonove pa jim je uspelo rešiti. Kakih 30 let je na cerkev spominjala lipa, a je kasneje padla še ta. V bližini vasi jc bilo še nekaj zidanih kapelic in križev, vendar je bilo odstranjeno vse do zadnjega. Letos avgusta pa sta na svojem dvorišču pričela z gradnjo kapelice Edvard in Veronika Trdan. Kleparska dela je opravil vaški klepar Filip Filipidis, kip Marije in sliko sv. Kozma in Damijana je izdelal slikar samouk Ciril Pogorelec iz Slovenske vasi, inž. arhitekture Vesna ’Cibic iz Ljubljane pa je izdelala vitražna okna s podobo Matere božje in trpečega Jezusa. Na god sv. Stefana, patrona porušene cerkve, je župnik iz Stare Cerkve Anton Felic blagoslovil kapelico. Obred so popestrile pevke noneta Rog iz Željn. Po evangeliju je Edvard Trdan zbranim razložil, zakaj sta z ženo zgradila to kapelico, in se zahvalil vsem, ki so mu pri delu pomagali. Župnik Ferlič seje Tr-danovima zahvalil za kapelico in povedal: »Če sta Trdanova dejansko sama zgradila to lepo kapelico, ali ne bi mogli vsi vaščani, če bi se združili, znova zgraditi podružne cerkve, kjer bi se lahko zbrali pri sveti maši in molitvi? Cerkev v vasi bi pričala, da niso več tujci in priseljenci.« C. N. Lani so odšli na 15 izletov po Sloveniji Aktivno Krkino planinsko društvo Krkaši kar pogosto zahajamo v naravo. Naslednje leto bomo praznovali že dvajseto obletnico ustanovitve planinske skupine. Precej krkašev hodi na organizirane izlete, veliko pa je tudi takih, ki hodijo samostojno z družinami ali prijatelji. V teh letih ni bilo nobene nesreče, upam, da bo tako tudi v prihodnje. V Krki imamo 14 vodnikov z opravljenimi izpiti pa tudi nekaj zanesenjakov, ki so zmožni samostojno izpeljati načrtovani izlet. Vesel sem vsakega, ki se odloči, da bo nekaj naredil za svoje zdravje. V minuli sezoni smo imeli 15 izletov s 340 udeleženci. Zunanjih je bilo kako tretjino. Na izlete je prihajalo po 21 ljudi, premalo za avtobus in preveč za kombi. Če ni šlo drugače smo se peljali z osebnimi avtomobili. Obiskali smo: 29. marca Žavcarjev vrh, 26. aprila Govejk, Grmado in Pekel, 16. maja Sv. Križ, Golico in Pristavo, 30. maja Sevnico, Lisco, Sv. Lovrenc in Radeče, 11. in 12. junija Olševo in Okrešelj, 20. junija Sleme, Uršljo goro in Poštarski dom, 10. in 12. julija Maribor, Pohorje in Slovenj Gradec, 18. in 19. julija Robanov kot, Korošico in Okrešelj, 1. avgusta Gorjance, 8 do 14. avgusta Tabor na Okrešlju, Rinke, Škaf, Palenk, Olševo, Mrzlo goro, Tursko goro in Brana, 29. in 30. avgusta Vršič, Jalovec in Sočo, 11. do 13. septembra Marmolado in italijanske Dolomite, 12. septembra Kanin, 24. oktobra Rog in Mirno goro, 7. novembra Litijo in Čatež, 5. decembra pa smo imeli izlet v neznano. Vodja planininske skupine Krka PETER REPOVŽ DOMAČI? TRNJE • Bilka jc verjetno izgubljena, ker je bilo v predvolilnem boju - preveč pametnih generalov. • Odgovorni v gospodarstvu so kot klošar, ki ob spanju na klopi -sanja o komfortnem stanovanju. • Nekateri se tresenju stolčka izognejo tako, da se "presedejo" v drugega. •Ali bo tudi za zdravljenje gospodarstva potrebno, dodatno zavarovanje? Martin Pavlin Na novoletni dan jc v Novem mestu v 82. letu umrl Martin Pavlin, borec Gorjanskega bataljona, Cankarjeve brigade in zaslužni odbornik Or v odboru novomeškega okrožja. Zveza borcev in vrsta aktivnih udeležencev NOB je izgubila z njim enega svojih prvoborcev, saj se je v domači Orehovici in v Podgorju od 1941 dalje ves predal ideji Osvobodilne fronte in ji ostal zvest vse življenje. Martin Pavlin je bil v domačem kraju in na Dolenjskem eden vidnih organizatorjev narodnooosvobodil-nega boja. Med vojno je častno izpolnil svoje naloge, po njej pa jc prenašal bogate izkušnje in sposobnosti v razvoj in utrjevanje ljudske oblasti in zlasti v obnovo porušenega podeželja. Vseskozi si je prizadeval za pravilno vrednotenje ter za ohranjanje in razvijanje pridobitev NOB. Bil je vztrajen delavec v vrstah ZB in v odboru Gorjanskega bataljona, ki jc dolgo vrsto let uspešno deloval za gospodarski in kulturni dvig krajev v Podgorju. V odborih ZB jc skrbel zlasti za socialno in zdravstveno varstvo nekdanjih borcev in pri tem pomagal mnogim, ki so iskali pomoč po prestanem trpljenju med vojno. Pokojni tovariš Pavlin je bil priljubljen med aktivisti OF in v Socialistični zvezi, spoštovan pa tudi v krajevnih borčevskih organizacijah, saj so ga povsod poznali kot izredno delavnega in poštenega človeka. V sredo dopoldne sc je od njega na razširjeni žalni seji predsedstva občinskega odbora ZB poslovil Ludvik Golob in obudil spomin na življenjsko pot uglednega soborca. Zahvalil sc jc za vse, kar jc pokojnik prispeval za osvoboditev in rast domovine, ter izrekel sožalje njegovim navzočim otrokom in drugim sorodnikom. - Martina Pavlina so v sredo popoldne pokopali v Ločni v ožjem družinskem krogu. T. GOŠNIK Zdravljenje Kettejevega drevoreda Kako rešiti spomenik oblikovane narave v grajeni mestni strukturi Novega mesta — Zakaj smo zavestno zavrnili prvotno predvideni »dendrokirurški pristop« in nesentimentalne korenite posege_______________ Kettejev drevored je ena najpomembnejših in najvitalnejših javnih ze-en>h površin v grajeni strukturi mest-nc8a jedra. Uvrščen je v inventar najpomembnejše naravne in kulturne dediščine v Sloveniji, občina Novo me-sto pa ga je ieta 1987 uvrstila med znamenitosti. Celotna poteza drevoreda je dolga <5 km in je nekoč funkcionirala kot se-verna vpadnica v mesto, danes pa povelje nekdanje tipično predmestje z mestnim jedrom. Njen začetek sega v samo jedro mesta ob Cesti kom. Stane-!il’ 1° je ob nekdanjih mestnih vratih. .•krajši del drevoreda je tudi najsta-mjsi in je bil zasajen že v letu 1830. Za-mmivo in za rastiščne razmere kosta-nJev je bistvenega pomena dejstvo, da i0 “tla drevesa po izgradnji Ljubljanske ces,e leta 1891 zasajena tako rekoč v samo cestišče nekdanje prometnice. Drevored, ki na pretežnem delu trase Prečka mestni hrib Marof, je imel doslej Povsem nedorečen iztek na večjo odprto površino med objekti novejšega da-tuma - športno dvorano, banko in zavarovalnico tik ob enem najbolj frek-yentiranih mestnih križišč; z ureditvami Je potrebno difinirati tudi značaj oz. Ureditev te površine, ki leži tik ob območju starega mestnega jedra oz. tik ob mejnem območju jedra z novonastaja-Jočim poslovnim središčem Novega “testa z. imenom Novi trg. varstveni status drevoreda, njegova starost in pomenska vloga v zavesti No-vorneščanov pa tudi njegova prostor-skopovezovalna vloga pogojujejo veli-k0 vrednost te prostorske strukture, -e-ta zato zasluži pozornost, kije, res-n|ci na ljubo povedano, v preteklih desetletjih povsem očitno ni bila deležna. Dokazi za to so nedvomni in se kažejo predvsem v katastrofalnem stanju dre-vorednih dreves pa tudi v neuporabi drevoreda s sicer številnimi in velikimi potenciali, na katere bi moralo biti ponosno in ki bi jih moralo biti veselo vsako mesto. Današnje stanje drevoreda je zaskrbljujoče tako v pogledu programske opremljenosti in povezanosti z. ostalimi mestnimi programi kot v pogledu konkretnih ureditev in zdravstvenega stanja dreves v drevoredu, ki je porazno in predvsem posledica neustreznega vzdrževanja. Načrtovalske rešitve sanacije drevoreda in ureditve trga ob izteku drevoreda v mesto Na ZDPUN smo v letu 1991 po večletnih pripravah strokovnih podlag in ostalih dokumentov izdelali lokacijsko dokumentacijo za sanacijo Kettejevega drevoreda. Z načrtovanimi posegi naj bi drevored s svojimi vstopnimi točkami postal javna zelena površina, ki bo meščanom dejansko lahko nudila možnosti za rekreacijo, igro otrok, predstave na prostem, razglede po mestu in širši okolici, dostop do arheološke lokacije gradišča na Marofu, skratka, z. novimi ure- ditvami naj bi ta potezaaupsničila svoje nedvomne potenciale. HtLpjspravljem dokumentaciji so predvicIČrtbHgjjtednje ureditve: Ureditev drevoreda: drevesa se Sanirajo z dendrokirurškimi posegi in z. izboljšanjem rastiščnih pogojev (tla ob kostanjih). V rešitvi smo predlagali do-saditev kostanjev, tako da bo drevored praktično v celotnem poteku dvoreden, vključno z. odsekom pri križišču, kjer je bil pred leti popolnoma odstranjen. S tem bo trasa nekdanje mestne vpadnice in današnje zelene (rekreacijske) površine razen na prostoru med banko in zavarovalnico spet strnjena, povezana. Promet po drevoredu ne bo več možen in bo zaprt na bršljinskem koncu in pri športni dvorani, možni pa bodo le dovozi za stanovalce in komunalno vozilo. Peš pot po drevoredu ostane peščena, posebej pozorno pa se oblikujejo stiki peš poti po drevoredu s križiščem pri banki in pri hotelu Metropol. Oprema drevoreda: namestijo se ulične svetilke, koši za smeti, klopi za sedenje, pojasnjevalne table (neposredna bližina ar- heološkega najdišča — gradišča na Marofu), paviljon (počitek, prireditve), stojala za kolesa, otroška igrala na že naravno zastavljenem amfiteatru, ki se uredi za igro in se bo lahko uporabljal tudi kot poletni prireditveni prostor, vodovodna pipa. Vsa oprema je oblikovno poenotena po celotni potezi drevoreda. Ureditev prostora med Ljubljansko banko in Zavarovalnico Tilia: prostor se uredi kot tlakovana peš površina (trg), ki bo prvenstveno namenjena zadrževanju pešcev, lahko tudi prireditvam, prezentacijam, v manjši meri tudi oglaševanju. Prostor se oblikuje enovito, z vstavki drevesne in grmovne vegetacije, ki poleg stopnic, nujnih za premostitev višinskih razlik, omogoča členitev prostora. Nujna je speljava ceste čez. trg, ki pa se bo uporabljala le kot dostopna cesta do javnih objektov (banka, zavarovalnica, športna dvorana) in parkirišč ob njih. Celoten prostor je enotno obdelan s tlakom v rastru granitnih kock ter betonskih plošč, cesta pa se označi s konfini, ki bodo zavarovali peščevo površino, in z nizoma svetilk. Ta se nadaljujeta v sam drevored in s svojim potekom označujeta traso historične komunikacije in drevoreda ob njej, ki je bil na tem predelu odstranjen že pri gradbenih posegih pred leti in gaje bilo zaradi skoncentriranih podzemnih komunalnih vodov nemogoče ponovno realizirati. Enovito oblikovan prostor, kije za razliko od hi-storicističnega urejanja drevoredne poteze urejen v skladu s sodobnejšimi oblikovnimi pogledi, se zlagoma dviguje proti vstopu v Kettejev drevored. Ozelenitev trga se izvede z manjšimi drevesi (kroglasti javor), razmeščenimi v rastru tlaka, ki mu sledi tudi razmestitev klopi. Ta ozelenitev ne bo konkurirala vizualno izpostavljeni in dominantni potezi Kettejevega drevoreda in predvsem začetku drevoreda pri banki, kjer so še dobro ohranjena in šele pred nekaj leti sanirana drevesa. Ker se na tem mestu srečuje obravnavana ureditev s predvideno in delno že urejeno Cesto herojev, ker gre torej za stik drevoredne poteze s sodobno mestno cesto, ulico, smo pri ideji o oblikovanju trga to pokazali tako, da čez sicer sodobneje oblikovani trg potekajo historicistične svetilke, podobne, vendar večje kot svetilke na celotni drevo-redni potezi. Prav tako so v tej fazi nameščene na trg enake klopi kot po drevoredu, ki naj bi se v prihodnosti nadomestile s sodobneje oblikovanimi, pritrjenimi- v rastru dreves. Kompleksnost problematike zahteva interdisciplinarne načrtovalske in izvedbene pristope Pristop, ki smo se ga lotili pri izdelavi lokacijske dokumentacije za sanacijo Kettejevega drevoreda v Novem mestu, predstavlja kompleksno delo, pri kate-rgmjp v načrtovalski fazi (in bo predvi-dtuijn fijefi ob izvedbi posegov) sodelovala interilisej plinarna skupina strokov-njakovTTak pristop k sanaciji mestnega ^ zelenja (drevored, parkov in ostalih zelenih odprtih površin) upošteva dejstvo, da gre dolgotrajen proces, ki ga je potrebno reševati celostno in tudi kompromisno, ob sodelovanju vseh potrebnih vej znanosti (urbanisti, arhitekti, krajinski arhitekti, gradbeniki, naravovarstveniki, gozdarji, dendrokirurgi, biologi, umetnostni zgodovinarji), in da morajo biti prej opravljene študije oz. strokovne podlage z vseh ali pa vsaj z najpomembnejših področij. Ob tem smo upoštevali dejstva, da ima Kettejev drevored glede na dimenzije (1,5 km) lego ob tradicionalnem vstopu v mesto iz ljubljanske smeri ter glede na svojo 100-letno starost pomembno vlogo v grajeni strukturi Novega mesta in hkrati ali pa predvsem sooblikuje identiteto mesta. Prav zaradi ohranitve identitete no- vomeškega prostora, za katerega so značilni številni kostanjevi drevoredi, smo se v našem primeru na podlagi strokovnih mnenj odločili za ohranitev te drevesne vrste kljub številnim slabim predispozicijam na obravnavani lokaciji. Ob tem smo zavestno zavrnili prvotno predvideni »dendrokirurški pristop«, pri katerem naj bi se za vsako ceno ohranili vsi ali skoraj vsi elementi obravnavane prostorske strukture, ne glede na racionalnost, funkcionalnost in realnost take odločitve. Prav tako smo zavrnili radikalne pristope, ki bi nesen-timentalno zahtevali odstranitev dotrajanih, bolnih, prestarih dreves in njihovo nadomestitev z mladimi sadikami primernejših drevesnih vrst, ki bodo v spremenjenih življenjskih pogojih bolje prosperirale. Oba vidika reševanja problema smo v pripravi dokumentacije vključili kot enakovredna vsem ostalim, ki so skupaj prispevali k celostni rešitvi. Pri tem je pomembno strokovno osnovo predstavljal Konservatorski program (ZVNKD Novo mesto, 1989), ki je opredelil obseg nujnega varovanja oz. sanacije obstoječih drevesnih osebkov in radikalnejše prenove drevoredne poteze ob upoštevanju odločitve, da se drevored sanira oz. prenovi na celotni trasi. • Glede na pomanjkanje časa pri načrtovalskem delu, nismo posebej pre-verjali odziva meščanov. Predvideli smo, da ima javnost v današnjem času precej izdelan odnos do mestnega zelenja in sc (ponavadi) izreka za njegovo ohranitev, za čim manjše spreminjanje in za apriorno ohranjanje statusa quo. To dejstvo smo skušali upoštevati pri načrtovanju predvidenih posegov, in sicer predvsem pri opredeljevanju faznosti izvedbe, kjer so posamezni odseki bolj ali manj vizualno in funkcionalno prisotni v mentalni podobi mesta Novo mesto (in s tem v zavesti meščanov). Obravnavana pot do rešitve je večplastna in upošteva zatečeno stanje, zgodovinsko vlogo drevoreda pa tudi prisotnost dejavnikov, ki so nujni za funkcioniranje sodobnega, mesta, čeprav ovirajo idealne pogoje za življenje vegetacije. Aktivnosti v zvezi z rekonstrukcijo Kettejevega drevoreda Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto je v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pridobil vso potrebno dokumentacijo: konservatorski program (izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto), lokacijsko dokumentacijo (izdelal Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje za ureditev dela Kettejevega drevoreda na potezi od Bršljina čez Marof do njegovega izteka pri športni dvorani Marof (izdelal Razvojnoraziskovalni center Novo mesto) in izvedbene projekte za ureditev prostora med Ljubljansko banko in Zavarovalnico Tilia (izdelalo Cestno podjetje Novo mesto) ter investicijski program (izdelal RRC Novo mesto). Trg med banko in zavarovalnico se izvaja oz. je že v končni fazi izvedbe, ostala dela (sanacije brežin, postavitev prometne zapore, rekonstrukcija komunalnih vodov pri športni dvorani) so bile delno že izvedena v letu 1992 oz. se še izvajajo — celotna akcija (ki bo obsegala: ureditev cestišča, raziskave prazgodovinskega najdišča, ureditev kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave, zasaditev novih grmovnic in dreves ter sanacijo obstoječih dreves, ureditev zelenic, gozdnega roba ter brežine prazgodovinskega gradišča, prezentaci-jo prazgodovinskega gradišča in historične komunikacije, postavitev paviljona in ureditev amfiteatra, opremo drevoreda in popularizacijo sanacije drevoreda) naj bi se po predvidevanjih zaključila v letu 1997. Zaradi dobro in celostno pripravljene dokumentacije je Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v sodelovanju z Občino Novo mesto uspelo k investiciji pritegniti tudi del republiških sredstev. SVOUP občine Novo mesto ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE NOVO MESTO 9/v Jt ŠPORTNI DAN V petek, 8. januarja, je bil čudovit sončen dan. Dolina pod Ruperčvrhom je bila pokrita s precej debelo snežno odejo. Tam smo preživeli prijetno zimsko dopoldne ucenci podružnične šole iz Birčne vasi. Približno polovico je bilo sankačev, ostali pa smo imeli smuči. Naredili smo več prog. Najprej smo vozili prosto, potem pa smo tekmovali v smuku m sankanju. Po malici in po napornem tekmovanju nas je z vročim čajem presenetila gostilničarka ruperškega gostišča Nebeški hram. Vse, kar se je dogajalo na snegu, je tovarišica posnela z video kamero. Najbolj zanimivo si je bilo ogledati padce sankačev in dolge skoke hrabril) smučarjev skakalepv. ŠTEFKA ZUPANČIČ 4. r, Birčna vas ŽELJE UČENCEV IZ OŠ ŠENTJANŽ V letu 1993 si želim, da bi dobil motor, želim si zdravja, miru, sreče in veliko uspehov v ljubezni, dobre ocene, dobre učitelje in boljšo malico, lep izlet ob koncu šolskega leta in da bi vsi izdelali razred, nadaljevanje Bcvcrly Hillsa, več prijateljstva, manj sovraštva in manj obolelih za aidsom. Novin. krožek OŠ Milan Majcen Šentjanž na Dolenjskem PRAZNOVALI SMO Prazniki so minili. Zopet smo v šoli. Vendar so mi dnevi praznovanja še vedno v spominu. Predno smo odšli domov na novoletne počitnice,_ smo imeli v šoli pester teden. Že v ponedeljek smo začeli okraševati razrede. Vsi smo bili praznično razpoloženi. Vsaka oddelčna skupnost je pripravila svojo točko in z njo nastopila na prireditvi z naslovom “Srečno novo leto!”. Pred odhodom na novoletne počitnice nas je obiskal dedek Mraz in nam prinesel manjša darila. V njegovem spremstvu je bila tudi ravnateljica, ki je vsem zaželela srečno novo leto. DARJA PETRIČ 4. b, novin. krožek OŠ Loka Črnomelj ČAROVNIK IZ OZA Igralci so zelo _ lepo zaigrali dokaj znano pravljico Čerovnik iz Oza. Še preden sem vstopila v gledališče, sem se spraševala, kako bodo uprizorili tisti del, ko bo čarobnik snel strašilu glavo, da bi mu dal možgane, kako sc bo čarovnica stopila, ko jo bo Doroteja polila z vodo. Gledališki umetniki so me s svojo iznajdljivostjo kmalu prijetno presenetili. Tudi kostumi so bili vsi po vrsti zanimivi. Name je naredil največji vtis kostum Hudobne vešče. Opletala je s svojimi dolgimi nohti in je zares delovala strašno. Velikanski klobuk pa ji je odlično pomagal opraviti zapleteno nalogo, kako zaigrati, da se stopi. AFRODITA 8. a, dramski krožek OŠ Brežice BOŽIČNO -NOVOLETNO DARILO Bliža sc čas, ko pridejo na svoj račun ljubitelji daril. Pred kratkim je naša sola dobila res lepo darilo. Podarila nam ga je gospa Ana Dejanovič iz Starc Cerkve. Že večkrat je naši šolski knjižnici podarila knjige. Letos nas je razveselila s 50 knjigami vseh vrst, za vsakega nekaj: slikanice za najmlajše, poučne knjige za malo večje in nekaj tudi za učitelje. Gospa Dejanovič dobro ve, da brez. knjig ni znanja. Zato se ji iz srca zahvaljujc-jemo. SAŠA ERJAVEC OŠ Stara Cerkev DRUŽINSKI DAN V VELIKEM GABRU Tudi na naši šoli kot na vseh šolah v občini Trebnje smo učenci imeli družinski dan. Vsi osmošolci smo ga težko pričakovali, še posebej zato, ker take oblike sodelovanja med svetovalnimi delavci, župnikom in zdravnikom ter učenci še nismo doživeli. Prvi dve uri sta bili z nami socialni delavki, ki sta se z nami igrali razne igrice, ki so na zanimiv način pokazale življenje v družini. Naslednjo uro je bil z nami župnik. Ta nam je o družini govoril s pastoralnega vidika. Po župnikovem odhodu smo poslušali predavanje o zdravstveni vlogi družine. Nazadnje pa smo sc srečali z zakonskim parom in sc pogovarjali o življenju v družini, o njenih problemih in dolžnostih. Družinski dan nam je bil vsem všeč in želimo si, da bi takšen način razpravljanja in izobraževanja priredili še o kakšni drugi temi. TATJANA KOTAR 8. r., litcr.-novin. krožek OŠ Veliki Gaber ^iiiiii!;iiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii|g GLASm JE ŽIVUtEtMM Na valovih Studia D že dobre tri mesece teče oddaja Glasba je življenje, ki jo vodi Simona Vodopivec s pomočjo avtorja Moped showa Toneta Fornezzija-Tofa. Oddaja je na sporedu vsako soboto opoldne in združuje dva slovenska pregovora: Smeh dela dobro kri in Pesem vas reši vseh skrbi. Gre za razvedrilno oddajo, ki vključuje hudomušne songe (večina jih nastane v Moped showu), veselo, razigrano glasbo, skoraj redno se pojavi kakšen znani Slovenec in Simona ga skuša prepričati, naj tudi zapoje. Prvi pevec med slovenskimi ministri je nedvomno Miha Jazbin-šek; med boljše pevce sodita minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč in energetski minister Franc Avberšek; lepo pojo ministrica za delo Jožica Puharjeva pa tudi bivši član predsedstva RS in predsednik Zelenih dr. Dušan Plut in prof. dr. Mat- jaž Kmecl. Simonije uspelo pripraviti k petju tudi predsednika Milana Kučana, ki pa je, kar zadeva petje, precej zagrizen lokalpatriot, saj prepeva le prekmurske narodne, ki pa so, resnici na ljubo povedano, zelo spevne in lepe. Policijski minister Igor Bavčar pa se nikakor ni dal prepričati, Simonini želji je ustregel le na pol. Pel ni, je pa žvižgal. Kot se za policaja spodobi. V oddaji Glasba je življenje, skrajšano Glas je živ, še bolj skrajšano Glajži, vodijo tudi slovenske glasbene rekorderje. Enega izmed njih bo Simona predstavila to soboto. To bo veseli Štajerec Alfi Nipič, ki je neprekinjeno že 30 let na slovenski pevski sceni in, kot kaže, bo še lep čas. Simona Vodopivec bo imela poslej svojo glasbeno rubriko tudi v Dolenjskem listu. uiiiiiiiimiiimMiiiiiimimiiimiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiHiinmiili uHoT ( t t ŠE 7E čt_Od£< (t—C —VE g-E ic E=LL_ "3£Z ttd < kce-.~r, Glasbena zasliševanja 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ \ \ S S S > S s s s s »I s N N * S S S S S s s s *» s s s ** s * * N s s N «0 s Kaj so Simoni Vodopivec povedali o glasbi znani Slovenci? • Miha Jazhinšek, minister za okolje — Menite, da lahko tudi glasba onesnažuje okolje? »Lahko. Imamo pač tudi predpise proti hrupu. Prevelike doze so neprijetne tudi pri najslajših stvareh.« • Miro Cerar, odvetnik, najboljši slovenski špoortnik vseh časov — Vas kdaj prime, da bi med razpravo kaj zapeli? »Na razpravah so zadeve bolj resne kot zabavne in takih prebliskov ne doživljam.« • Milan Kučan, predsednik Slovenije — Ste se kdaj ukvarjati z glasbo, ste morda igrali kakšen inštrument? »Sest let sem igral violino, vendar sva se potem na veliko zadovoljstvo, moje in njeno, razšla.« — Za vedno? »Imel sem še kakšno skušnjavo, a ni bila usodna za slovensko glasbeno izročilo.« • Dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije — Kakšno je vaše mnenje o glasbi, o prepevanju? »Glasbo imam zelo rad, saj sem bil včasih navdušen rocker. Odraščal sem v generaciji Beatlov, Rolling Stonesov, Dylana. To glasbo še danes rad poslušam in vesel sem, ker se tudi eden mojih sinov navdušuje nad njo. Naj še povem, da sem bil v črnomaljski gimnaziji eden prvih belokranjskih dolgolascev.« • Janez Janša, obrambni minister — Se strinjate s pregovor Kdor poje, slabo ne misli? »Mislim, da je nekaj na tem. Že po ljudeh, ki pojejo in jih poznam, bi sodil, da ta pregovor drži.« JAKA VABI V GOSTILNO - Gostilna Stupar z Dvora pri Žužemberku ima že dobrih šest mesecev kot posebno ponudbo tudi medveda Jaka. Seveda ne kot poslastico za na krožnik, temveč kot zanimivost za svoje goste. Čeprav je Jaka močno ograjen, z njim ni zbijati šal, saj še gospodar ne ve, kdaj se bo v igri zmotil in ga za nekaj časa poslal na bolniško. Sicer pa mu gre pripisali nekaj civilizacijskih navad, saj je Jaka mladič ljubljanskega živalskega vrla. (Foto: Janez Pavlin) Deset zapovedi Bertranda Russla 1. O ničemer ne bodi popolnoma prepričan. 2. Nikar ne skušaj skrivati dejstev, kajti lepega dne bodo gotovo prišla na dan. 3. Nikoli ne skušaj 'nikomur preprečiti samostojno razmišljati, to lahko doleti tudi tebe. 4. Kadar ti kdo oporeka, pa naj ho to tvoj zakonski partner ali otrok, se potrudi razložiti svoje stališče z argumenti in ne z avtoriteto, kajti zmaga z avtoriteto je nerealistična in navidezna. 5. Ne imej nobenega spoštovanja do avtoritete drugih, kajti v vsakem primeru obstajajo avtoritete nasprotujočih si nazorov. 6. Nikoli ne zatiraj prepričanj, ki jih imaš za kvarne, sicer bodo ta prepričanja zatirala tebe. 7. Ne boj se zagovarjati ekscentričnih mnenj, vsako danes običajno mnenje je bilo nekoč ekscentrično. 8. Bolj se veseli inteligentnega nasprotovanja kol pasivnega pritrjevanja; kajti, če ti inteligenca pomeni toliko, kolikor bi ti morala, potem je v nasprotovanju globlje soglasje. 9. Vztrajaj pri resnici tudi takrat, kadar ne gre v tvoj koncept; kajti še manj bo pristajala vanj, ko jo boš skušal obiti. 10. Ne zavidaj sreče norcev v raju; kajti le norec lahko ima to za srečo. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 14.1. SLOVENIJA 1 10.00 - 13.05 in 13.45 - 0.20 TELETEKST 10.15 VIDEO STRANI 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.10 FILM TEDNA, ponovitev VOJŠČAK IZ TERAKOTE, kitajski film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.00 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - MARIBOR 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 20.40 VEČNA MLADOST, italij. nadalj., 2/4 21.30 TEDNIK 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek iz Helsinkov 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.15 Video strani - 10.25 Lizbona (ponovitev) - 10.40 Slovenija - umetnostni vodnik: Stiški samostan - 10.50 Športna sreda (ponovitev) - 13.00 Poročila - 16.25 Akcent (ponovitev) - 17.25 Svet poroča (ponovitev) -18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik' 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer: František Čap (dok. film): 21.00 Nočni metulj (češki film) - 22.25 TV jutri - 22.30 Sova: Dragi John (38. epizoda amer. naniz.); Ford (amer. nadalj., 2/2); Odletel bom (amer. nadalj., 3/21) - 1,20 Video strani PETEK, 15.1. SLOVENIJA I 9.30 - 13.15 in 13.45 - 1.15 TELETEKST 9.45 VIDEO STRAN! 9.55 VIDEOŠPON, ponovitev 10.40 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev FRANTIŠEK ČAP, dok. film NOČNI METULJ, češki film 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.00 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 SILAS, nemška nadalj., 5/12 17.40 PASTIRČEK, animirana pravljica 17.55 PRVI USPEHI 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - KOPER 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.30 BRANNIGAN, angl. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 TV JUTRI 22.50 INTERVJU 23.50 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek iz Helsinkov 1.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.55 Video strani - 10.05 Že veste? (ponovitev) - 10.40 Gospodarska oddaja: 1(1000 obratov (ponovitev) - 11.10 Brane Rončelj izza odra (ponovitev) - 12.10 Večna mladost (italij. nadalj, 2/4) - 13.00 Poročila - 16.15 EP v umetnostnem drsanju (posnetek iz Helsinkov) - 17.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami - 19.00 Eurorilem (3. oddaja) -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Alternativni program: Studio City - 22.10 TV jutri - 22.15 Sova: Popolna tujca (amer. naniz, 13/28); Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Woody Allen: Hannah in njeni sestri (amer film); Odletel bom (amer. nadalj, 4/21) -1.15 Video strani SOBOTA, 16.1. SLOVENIJA 1 8.35 - 0.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 IZBOR: 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.10 ZLATA RIBICA 9.40 POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT, ponov. lutkovne igrice, 2/3 10.00 TOK TOK, ponovitev 10.45 BRANNIGAN, ponovitev angl. filma 12.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija, 12/13 18.05 REGIONALNI PROGRAMI - IJUBUA-NA 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3x3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, 20.05 UTRIP 20.30 KRIŽ KRAŽ 21.35 BAGDAD CAFE, amer. naniz, 14/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 SOBOTNA NOČ 22.45 NOČNI VIDEOMEH 23.55 SHIRLEY BASSEY, ponovitev 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.20 Video strani - 8.30 Izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 14/26); 8.40 Denver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz, 11/20); 9.05 Zgodbe iz školjke (ponovitev); 9.50 Klub klobuk (ponovitev kontaktne oddaje za otroke) - 11.20 Operne zgodbe: Manon Lescaud (2. oddaja) - 12.15 Kitzbuehel: svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m) - 13.30 Helsinki: EP v umetnostnem drsanju (prenos) - 16.00 Športna sobota - 18.50 Dober tek!: Kuharski nasveti Paula Bocuseja (19/22) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Churchill (angl. dok. serija, 21 4) - 20.55 Dobrodošli - 21.25 Poglej in zadeni - 22.25 TV jutri - 22.30 Sova: Znaki zodiaka (nemška naniz, 6/12); Velika spletka (amer. film, ČB); Odletel bom (amer. nadalj, 5/21) - 1.15 Video strani NEDELJA, 17.1. SLOVENIJA 1 8.00 - 23.10 TELETEKST 8.15 VIDEO STRANI 8.25 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev 1 PEKLENSKI NAČRT, mladinski TV film SILAS, ponovitev nemške nadalj, 5/12 10.35 DOBER TEK! KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA, ponovitev, 19/22 11.00 OD KOLPE DO RABE: AKADEMSKA FOLKORNA SKUPINA FRANCE MAROLT, 2. oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.05 LJUDJE IN ZEMLIA 12.35 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 KRIŽ KRAŽ, ponovitev 14.05 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 PRIJATELJSTVO NA DUNAJU, amer. film 18.50 JEŽEK POTEPINČEK, glasbena pravljica 19.10 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.30 PODARIM DOBIM - ŽREBANJE 21.35 MORSKE STEZE, angl. poljudnoznan. serija, 2/5 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.38 TV JUTRI 22.40 ŠPORTNI PREGLED VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Športna nedelja: 9.25 slalom (ž); 10.15 slalom (m); 11.55 slalom (ž); 12.45 slalom (m) 9.25 Video strani - 9.35 Poglej in zadeni (ponovitev) - 10.30 Bagdad cafc (ponovitev amer. naniz, 14/15) - 11.00 Alpc-Donava-Jadran (ponovitev) - 11.30 Liza in velikani (nemški film) - 13.00 Poročila - 13.05 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 T. Wildcr: Ženitna mešetarka (posnetek predstave Drame SNG Maribor) - 22.00 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Družina Addams (amer. naniz, ČB, 9/16); Velike družine (franc, nadalj, 6/21); Odletel bom (amer. nadalj, 6/ 21) - 1.05 Video strani PONEDELJEK, 18.1. SLOVENIJA 1 10.40 - 23.44 TELETEKST 10.55 VIDEO STRANI 11.05 FORUM, ponovitev 11.20 TV MERNIK, pnovitev 11.35 BAJKE NA SLOVENSKEM: USODA, ponovitev 2. oddaje 12.05 PODARIM - DOBIM, pnovitev žrebanja 12.35 VIDEOMEH, pnovitev 13.00 POROČILA 13.05 CHURCHILL, pnovitev angl. dok. serije, 2/4 13.55 VIDEO STRANI 14.20 SOVA, pnovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (17/20) 18.00 REGIONALNI PROGRAM - MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 GORE IN IJUDJE 21.30 NOČNA KRONIKA NEUGODJE V KULTURI: PORTRET MARJANA SKUMAVCA, dok. oddaja 21.55 ZVONČARJI IN ŠKOROMATI, dok. oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 GOSPODARSKA ODDAJA EVROPA 2000 23.15 DEŽELA SMEHLJAJA, ponovitev VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.00 Video strani - 10.10 Znanje za znanje, učite se z nami (ponovitev) - 10.25 Od Kolpe do Rabe: AFS F. Marolt (ponov. 2. oddaje) - 10.55 Euroritem (4. oddaja) - 11.15 Športni pregled in posnetki (ponovitev) -13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 15.00 Intervju (pnovitev) - 16.00 Utrip, Zrcalo tedna (pnovitve) -16.30 Slovenci v zamejstvu - 16.30 Koroška, dober dan - 17.00 Ljudje in zemlja (pnovitev) - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 Orion - 18.50 Podjetniški klub (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šprt - 20.05 Znanost: Okus (7. oddaja) - 20.30 Avtizem (2. oddaja) - 21.00 Norveški triptih: Vzcvetela pustota, Modra skodelica, Beg v Ameriko - 22.20 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Korak za korakom (amer. naniz, 7/13); Velike družine (franc, nadalj, 2/4); Odletel bom (amer. nandalj, 7/21) - 1.15 Video strani TOREK, 19.1. SLOVENIJA 1 9.30 - 23.00 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 9.55 ORION, pnovitev 10.40 DOBRODOŠLI, ponovitev 11.10 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, pno-vilev angl. pljudnoznan.serije, 12/1.3 12.00 ZNANOST: OKUS, ponovitev 7. oddaje 12.25 AVTIZEM, ponovitev 2. oddaje 13.00 POROČILA 13.05 NOČNA KRONIKA - NELAGODJE V KULTURI: PORTRET MARJANA SKUMAVCA, ponovitev dok. oddaje 13.25 ZVONČARJI IN ŠKOROMATI, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.15 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.15 OTROŠKI PROGRAM ZLATA RIBICA, 6/7 POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT, lutkovna igrica (3/3) 18.00 REGIONALNI PROGRAM - KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, 'IV igrica 19.12 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS CIRKUS SCOTT 21.45 MAČKE, angl. pljudnoznan. serija (3/5) 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 POSLOVNA BORZA 22.58 TV JUTRI 23.00 OMIZJE VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.40 Video strani - 9.50 Podjetniški klub (pnovitev) - 10.20 Sedma steza (ponovitev) - 10.40 Norveški triptih (ponovitev) -12.00 Gore in ljudje (ponovitev) - 13.00 Poročila - 16.00 Sobotna noč: Nočni Videomeh, Shirley Bassey (pnovitev) - 18.00 Poptovanjc po reki Zali (pnovitev 2. oddaje) - 18.50 Znanje za znanje - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šprt - 20.05 Sestre (amer. nadalj, 7/7) - 20.50 Osmi dan - 21.40 Novosti založb - 21.50 Svet proča - 22.25 TV jutri - 22.35 Sova: Fina gospa (angl. naniz, 6/6); Velike družine (franc, nadalj, 3/4); Odletel bom (amer. nadalj, 8/21) - 1.15 Video strani SREDA, 20.1. SLOVENIJA 1 10.05 - 23.50 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 POPOTOVANJE PO REKI ZALI, pnovitev 2. oddaje 11.15 SESTRE, pnovitev amer. nadalj. (7/7) 12.00 NOVOSTI ZALOŽB, ponovitev 12.10 OSMI DAN, pnovitev 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 MORSKE STEZE, pnovitev angl. poljudnoznan. serije, 2/5 13.50 VIDEO STRANI 14.10 SOVA, pnovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA MONTREAL, KAKOR GA VIDIJO.., kanadski film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 TV JUTRI 22.50 OČI KRITIKE VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.50 Video strani - 10.00 Znanje za znanje (ponovitev) - 10.30 Portret M. Čalas - 11.25 Mačke (ponovitev 3. dela poljudnoznan. serije) - 11.55 Glasba, sbow in cirkus: Cirkus Scott (ponovitev) - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.00 Omizje (pnovitev) - 18.00 Beverly Hills, 90210 (ponovitev amer. naniz, 3/22) - 18.50 Turizem (svetovalno namenski program) -19.05 Slovenija - umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu (pnovitev) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Šprtna sreda - 22.15 Glasbeni utrinek - 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Buntz z Beverly Hillsa (amer. naniz, 4/13); Velike družine (franc, nadalj, 4/4); Odletel bom (amer. nadalj, 9/21) - 1.10 Video strani ADRIATICOVIM ZAVAROVANKAM IN ZAVAROVANCEM. S sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ste nam izkazali zaupanje, za katero se Vam iskreno zahvaljujemo. Sprejemamo ga kot obvezo in odgovornost in Vam še enkrat zagotavljamo, da bomo naredili vse, da ga tudi obdržimo. Obveščamo Vas, da smo podpisali pogodbe z vsemi zdravstvenimi zavodi, lekarnami in večino zdravilišč, tako da lahko, v skladu z zavarovalnim paketom, ki ste ga izbrali, zdravstvene storitve neovirano uporabljate po vsej Sloveniji. Vse, ki ste zavarovanje sklenili v zadnjih dneh preteklega leta ali prvih dneh letošnjega leta, pa še niste prejeli Adriaticove kartice, prosimo za razumevanje. Zagotavljamo Vam, da boste kartico prejeli v najkrajšem času. Če boste zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočke potrebovali že prej, Vas prosimo, da prejete račune prinesete ali pošljete naši najbližji enoti. Denar Vam bomo vrnili takoj. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa lahko seveda sklenete tudi vsi, ki tega še niste naredili. Nove premije pri Adriaticu so še vedno najugodnejše. Za paket Al-ZVD, s katerim ste zavarovani za vsa doplačila zdravstvenih storitev, znaša mesečna premija Obrez dodatnih popustov) 1.104 tolarje. Znesek smo povišali v skladu z rastjo cen zdravstvenih storitev v obdobju julij-december 1992. Spremembe, ki jih uvaja nova zdravstvena zakonodaja, so velike in zadevajo vse nas. Potreben bo določen čas, da se navadimo nanje. V Adriaticu Vas zato prosimo, da razumete tudi težave, s katerimi se srečujejo delavci v zdravstvenih zavodih in lekarnah. Prepričani smo, da bomo skupaj kmalu presegli začetne zaplete. Varujte Svoje. Zdravje. Adriatic • Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica I vse dodatne informacije dobite v adriaticovih poslovnih enotah in pooblaščenih agencijah po vsej Sloveniji /J lj D avto JiIŠA BREŽICE j ‘■»..■•S , c. bratov Cerjakov 1t 68250 BreJko releton 0608 61 000. 61-633, 61-001 Tetelek 0608 61-63* RENAULT 1. Najugodnejša prodaja vozil na kredit do 4 let. Takojšnja dobava. 2. Razne ugodnosti brez plačila. 3. V račun vzamemo vaše vozilo. 4. Možnost deviznega vplačila. 5. Vleka vozil — dostava vozila na dom. 6. Komisijska prodaja vozil po vaših cenah. 7. Vse vrste avtomehanskih, kleparskih in ličarskih popravil vozil Renault, VW, Audi po konkurenčnih cenah. 8- Ročno pranje in vulkanizerska dela. 9- Pri popravilih nad 10.000 SIT dajemo 5% popusta. 10. Mešanje avtolakov lesonal. Delovni čas od 7.30 do 16. ure. Avtosalon do 18. ure. Novost: od 19.12. 1992 dalje v Avto hiši — AVTOSEJEM KOVINAR NOVO MESTO Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto KV PLESKAR Pogoji: — Vsaj II. stopnja izobrazbe ustrezne smeri — Najmanj 2 leti del. izkušenj Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Informacije dobite na sedežu podjetja ali po tel. 22-356. (p KRKtk KRKA, tovarna zdravil p.o. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje javno iicitacijo, na kateri želi odprodati rabljeno hotelsko opremo. Licitacija bo v Zdravilišču Dolenjske Toplice v ponedeljek, 18.1. 93,ob 14. uri. »PODGORJE«, d.d. TOVARNA POHIŠTVA ŠENTJERNEJ Trubarjeva cesta 24 OBJAVLJA ZBIRANJE PONUDB za prodajo dvosobnega stanovanja v Šentjerneju, Kotarjeva cesta 2A, stanov, št. 7, v velikosti 57,41 m2. Začetna cena stanovanja je 3,620.000,00 SIT. Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe. Prodajali bomo na podlagi zbranih pisnih ponudb v zaprtih ovojnicah. Poslane ponudbe bomo obravnavali 8. dan po objavi prodaje v glasilu. Uspeli ponudnik bo s prodajalcem sklenil prodajno pogodbo. Kupec mora plačati kupnino v celoti po podpisu pogodbe. Prometni davek na promet nepremičnin plača kupec. Vsi morebitni kupci naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: »PODGORJE«, d.d., TOVARNA POHIŠTVA ŠENTJERNEJ, TRUBARJEVA C. 24, 68310 ŠENTJERNEJ, s pripisom na ovojnici »ZBIRANJE PONUDB«. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi »PODGORJE«, d.d.,ŠENTJERNEJ,ali po telefonu (068) 42-049. TRIMO, industrija montažnih objektov Trebnje, p.o., Prijateljeva 12 razpisuje javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja: 1. ‘1 kombi CIMOS C 25 D, letnik 1986, izklicna cena 7.900 DEM. Plačljivo v tolarski protivrednosti po tečaju na dan plačila; kupec plača davek na promet proizvodov. *1 večnamenski viličar IMP-SKIP, tip NV 80, letnik 1985, nosilnost 2 t, poleg vilic se odproda tudi nakladalna lopata kapacitete 2 m3, izklicna cena 16.800 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po tečaju na dan plačila. Kupec plača davek na promet proizvodov. *1 tovorno vozilo TAM 80 T 3 F, letnik 1985, po izklicni ceni 4.500 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po tečaju na dan plačila; kupec plača davek na promet proizvodov. 2. VARILNI AGREGATI ULJANIK * 5 kosov tipa KB 575 po izklicni ceni 55.000 do 58.000 SIT * 1 kos tipa SA 500 C po izklicni ceni 10.000 SIT za kos * 3 kose tipa SA 340 C po izklicni ceni 15.000 SIT za kos * 2 kosa tipa KHD 250 po izklicni ceni 25.000 SIT za kos * 1 kos tipa KC 250 po izklicni ceni 25.000 SIT 3. VARILNI TRANSFORMATORJI FURLAN * 2 kosa TO 270 po izklicni ceni 15.000 SIT za kos * 4 kose TO 400 po izklicni ceni 18.000 SIT za kos 4. VARILNI TRANSFORMATOR RADE KONČAR * 1 kos Rade Končar po izklicni ceni 15.000 SIT. V izklicni ceni za varilne agregate in varilne transformatorje pod 2., 3. in 4. točko razpisa je že upoštevan davek na promet proizvodov. Kupuje se po sistemu ogledano - kupljeno. Ogled osnovnih sredstev in inventarja je možen v ponedeljek, 18. januarja 1993, od 12. do 14. ure pri vratarnici II. v TRIMO Trebnje, p.o., Prijateljeva 12. Varščina znaša 10% izklicne cene posameznega sredstva in se vplača do začetka licitacije, ki bo istega dne ob 14. uri. Rok za plačilo in prevzem sredstev je 8 dni po dnevu licitacije, sicer varščina zapade. Predhodne informacije po tel. (068) 44-321, int. 290 (g. Tratar). IZIDI BOŽIČNO-NOVOLETNE NAGRADNE IGRE ŠPORTNE HIŠE FORMA BREŽICE 1. NAGRADA: GORSKO KOLO - ROS TOP GUN št. 700 2. NAGRADA: TENIS LOPAR - HEAD GENESIS št. 1775 3. NAGRADA: ŠPORTNI COPATI - NIKE št. 2205 TOLAŽILNE NAGRADE SO OSVOJILE NASLEDNJE ŠTEVILKE: 25 MAJIC - FORMA: 1765, 686, 2217,1746,1773, 606, 1770, 635, 1783, 2216, 1722, 1703, 673, 671, 1757, 645, 1710, 608, 1742, 684, 621,2209, 1762, 679, 687. 1789, 1761, 691, 677, 1785, 1709, 615, 623, 636, 1731. 1782,1778, 699,1800, 1719, 1705, 680, 1704, 617. 626,641,646,656,644,1756, 662, 624, 1713, 1759. 1754, 647, 1768, 640, 614, 2211, 1738, 682, 693, 625. 1706, 627, 618, 1749, 1701 1771, 1732, 1728, 634, 601. 1772, 639, 2214, 611, 2210, 607, 683, 1708, 2215, 1717. 5 PAKETOV ŽOGIC ZA TENIS: 1764, 1737, 688, 2218, 659. 5 PLAVALNIH OČAL: 1758, 633, 1709, 2202, 607. 2 BOB-SANI: 2220 in 632. 10 KOMPLETOV JEANS I.: 10 KOMPLETOV JEANS ll - IO MAJIC ATLET: 10 MAJIC K.R.: 5 MAJIC D. R.: 5 TERMO NOGAVIC: 10 ŠPORTNIH NOGAVIC: Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto RAZPISUJE prosto delovno mesto SVETOVALCA ZA KULTURO IN MLADINO Poleg z zakonom predpisanih pogojev se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva: - visokošolska izobrazba pravne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - znanje uporabe računalnika in aktivno znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo in štirimesečnim poskusnim delom. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Kandidati naj prijavi priložijo osebni pogled na trenutno stanje kulture v občini Novo mesto in morebitne predloge za spremembe. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo. II NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________________ Ulica in hišna št.:___ Poštna številka in kraj.:_ Št. osebne izkaznice:_ ------------------------------->§- DOLENJSKI UST 19 St ROLETARS7VO • IZDELOVANJE ŽALUZIJ KOVINSKI PREDMETI 68000 NOVO MESTO • Žabja vas 47 • telefon: (068) 23-673 Se priporočamo! (vv trgovsko podjetje NOVO MESTO d.o.o.- Ljubljanska 27- 68000 Novo mesto trgovini ClVOCl m emonkci • elektroinstalacijski material • kava • bela tehnika • čokolade MILKA • drobni gospodinjski apdrati • peciva in čaji iz uvoza akustika • buteljčna vina • rezervni deli za pralnd • fekspres aparati za kuhanje stroje in štedilnike kave • svetila SIJAJ HRASTNIK — 15% popust Se priporočamo! UGODNE CENE- PESTRA IZBIRA tel./fax. (068) 26-071 *“ JUGOTANIN KEMIČNA INDUSTRIJA p.o. odkupuje les PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak, s posekom takih dre ves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1.900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2.400 SIT/m3. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. J X finet . v.. •• > ' I ' podjetje za izgradnjo računalniško podprtih proizvodnih sistemov J 7.7 / / / / : / ; i V - informacijski inženiring | %\‘>W _ ........... i/ i i /; ' ‘ j v ’> - ififnrmariiski inž Šempeter 2 la 63311 ŠEMPETER Telefaks': 063 - 701 - 033 y' oblikovanje - račufialniške storitve - strojna oprema ' ika oprema/ ffSSSi BREZPLAČNI MALI OGLASI SALOMONOV OGLASNIK NE ODLAŠAJTE VAŠE MALE OGLASE ODDAJTE ŽE DANES NOVq) MESTO yel.: Muzejska 3 068/21 409 VI NAM - Ml VAM HOTEL DELFIN B kat. iz IZOLE VABI TUDI POZIMI — imamo notranji bazen z morsko Jodo 31 bC, — organiziramo izlete, — prirejamo zabavne večere za odrasle in otroke, — plesna glasba 3 x tedensko, — kozmetični salon, — frizer — fotograf — pizzeria UPOKOJENCI in OTROCI imajo popuste do 50% REZERVACIJE IN INFORMACIJE: od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje — po telefonu 066/63552 ali 63554 — taxu 066/63411 POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel. (068) 26-193 delovni čas: non stop prevozi pokojnikov — tudi iz tujine prodaja pogrebnega materiala ureditev pokojnikov — tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih storitve v zvezi z upepelitvijo posredovanje vencev in cvetja izredno konkurenčne cene brezplačen prevoz do 20 km 10% popust ob takojšnjem plačilu Inožnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke GRANIT - MARMOR GLAVNI TRG 2? .SEVNICA TEL. 0608/81-669 — OBDELAVA, MONTAŽA IN TRGOVINA Z MARMORJI IN GRANITI - IZVAJANJE KAMNOSEŠKIH DEL V GRADBENIŠTVU - IZDELAVA STOPNIC, POLIC, MIZ, KUHINJSKIH IN GOSTINSKIH DELOVNIH PULTOV — IZBIRA 60 RAZLIČNIH VRST GRANITA IN MARMORJA SEDEŽNA GARNITURA MIRNA iz umetnega usnja (bordo, svetlo in temno rjava, siva in črna iz naravnega usnja po želji (črno, rjavo) in iz dekorativne tkanine ali tkanega pliša velika možnost kombinacije ele-meritov CENA: 59.808,00 SIT PROIZVODNJA PRODAJA TO ■ : Ir TOVARNA OPREME d.d. MIRNA SUHA KRAJINA DVOR d.o.o, DVOR 53 a, Tel./fax: (068) 87-470 (068)87-062 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — linančno-informativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko GnJber) TRIl\/IO, Trebnje, p.o., podjetje z dolgoletno tradicijo na področju razvoja, izdelave in montaže jeklenih konstrukcij, gradbenih plošč in raznih vrst montažnih objektov, objavlja na podlagi sklepa poslovnega odbora prosta delovna mesta: 1. TEHNOLOGA Kandidat mora imeti srednjo ali višjo izobrazbo gradbene smeri. 2. MONTERJA OGREVALNIH hlAPRAV Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo. 3. SKLADIŠČNIKA Kandidat mora imeti srednjo ali višjo izobrazbo trgovsko-komercialne smeri. Zaželjeno je znanje vsaj enega tujega jezika. 4. VARNOSTNIKA Kandidat mora imeti končano srednjo šolo in znanje tujega jezika. Frijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite ali prinesite osebno v 8 dneh na naš naslov: TRIMO Trebnje, p.o. Prijateljeva 12 68210 TREBNJE Informacije lahko dobite osebno ali po telefonu: (068) 44-125, int. 229. ALUMINIJ SE RODI Aluminij je zagotovo kovina prihodnosti. Zaradi izjemne lahkosti mu pravimo banka energije. Ker je do neskončnosti ponovljiv, mu rečertio zelena kovina. Ne rjavi, zato ohranja trajnost in daje zanesljivost predmetom. Zlahka se uliva in oblikuje, zato privablja nase bogastvo oblik, estetiko in kulturo. ... k oV‘ ■mmi Hj Lahkota prihodnosti »UNO MIKETCK SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA ZAHVALA Zvonovi, zvonite, domov ga spremile, gre z dela in truda Adamov je sin. (Narodna) V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi JOŽE BAJUK iz Drašič 17 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna hvala dr. Videtiču in pljučnemu oddelku novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin. Hvala ZB Drašiči in GD Drašiči za lepe poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, iskrena HVALA! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok. V domu ostala je praznina, a v naših srcih težka bolečina. V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata in brat v FRANC LOVŠIN iz Kota 34, Ribnica Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje. sv. maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala velja gasilcem, lovcem, govornikoma, Pevcem ter dekanu M. Ipavcu in patru V. Pustoslemšku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA KOŠIRJA iz Črnomlja nosilca partizanske spomenice 1941 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vaščanom Rožič Vrha, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Se posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Črnomelj in nevrološkemu oddelku novomeške bolnišnice za skrbno in dolgotrajno zdravljenje, Občinskemu odboru ZZB NOV Črnomelj in Lovski družini Črnomelj za organizacijo pogreba ter lovskemu pevskemu zboru in vsem ostalim lovcem za sodelovanje, ISKRI Semič, govornikom za tople in ganljive besede ob slovesu ter predstavnikom gasilskih društev za spremstvo ter godbi na pihala. Darovalcem wetja in vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje in ga spremili k zadnjemu počitku, še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek ANTON JELENIČ Brezova Reber 1 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Štrekljevec, Iskri Semič, pevkam, gospodu kaplanu za opravljen obred ter govorniku za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat in stric FRANC HROVAT iz Rajnovšč 3 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga spremili na zadnji poti. Hvala Komunali Novo mesto, gasilskemu društvu Stranska vas in Lakovnice, pevcem iz Šmihela za zapete žalo-stinke ob odprtem grobu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast, stric in svak FRANC KALČIČ iz Gotne vasi 3, Novo mesto Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, vaščanom, prijateljem, delavcem in sodelavcem kolektiva PODGORJE Šentjernej in računovodstva REVOZA za izrečena sožalja, podarjene vence, cvetje, sveče, za darovane sv. maše in vsestransko nudeno pomoč. Lepo se zahvaljujemo tudi patru Petru za opravljeno slovo od doma in pogrebni obred, patru Luki za obiske v bolnici in na domu in g. Milki za poslovilne besede. Vsem, ki ste se poslovili od pokojnega in ga pospremili na zadnji poti, najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kako boli, ko naš dom je prazen in naše drage mame ni. Trpljenje, bolečine si prestala zdaj boš . grobu mirno spala Spomini nate, draga mama, pa še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, teta, babica, prababica in sestra ANTONIJA WEISS rojena Zoran iz Radovlje 31 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali sveče in sv. maše in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedi Tončki Klemenčič za nesebično pomoč, gospodu župniku za slovo od mame in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA 10. decembra 1992 je v 85. letu starosti umrla draga mama, stara mama in tašča MARGARETA MIHELIČ roj. Volf s Stražnjega Vrha 31 pri Črnomlju Vsem, ki ste darovali cvetje in vence ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo negovalnemu osebju Doma starejših občanov Črnomelj za potrpežljivo oskrbo, Golubičevim, Jelenovim, Mušičevim in Gašperičevim za nesebično pomoč, delavcem območnega štaba TO Črnomelj in komisiji za vprašanja borcev NOV Črnomelj za denarno pomoč, podjetju Pogrebne storitve Hiti pa za izvrstno opravljen pogreb. Žalujoči: sinova Anton in Alojz z družinama ZAHVALA V 84. letu starosti nas je po hudi in dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA LUKEK iz Šentruperta Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom Brcarjevim, sodelavcem Trima, pevcem iz Šentruperta. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Humarju in sestri Sonji za lajšanje bolečin, sestram usmiljenkam ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, svakinja in teta ROZALIJA KASTREVC iz Muhaberja Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov za skrbno nego vsa leta njene bolezni. Hvala tudi Pepci Redek za vse, kar je storila za pokojno, vaščanom, prijateljem in znacem, ki ste pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Če bi koga solza obudila ne bi tebe, dragi Roman, zemlja krila Našega dragega ROMANA RATAJCA ni več. V globoki bolečini se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se poslovili od njega in ga pospremili s cvetjem. Posebej hvala kolektivoma Labod, tovarne Temenica Trebnje, in Novoteks, sorodnikom, prijateljem in sosedom, Gasilskemu društvu Lukovek, pevskemu zboru in g. župniku. Žalujoči: mama Vera, ata Polde in sestrica Majda Češnjevek, 11.1.1993 (■ l«i J,- ,, ■*__ ‘ ZAHVALA t ■* Solze tečejo po licih, pred nami vedno je tvoj obraz. Le kaj počnejo tvoje roke, ki vajene so dela bile? Ljubezen, delo in trpljenje — bilo tvoje je življenje. Sedaj, ko tebe, ljubi Stanko, več med nami ni. ostala je praznina in večna bolečina V komaj 22. letu starosti je doletela tragična smrt našega ljubljenega STANKA BAŠLJA iz Dolenjega Kamenja 14 Ob kruti resnici, da smo te m vedno izgubili, se moramo zahvaliti vsem ki so nam v tako težkih trenutkih stali ob strani, nudili vso pomoč, ki smo jo potreboval.. Posebna hvala kolekt.vu KOVINAR družin. Andruši-čen, mladincem Kamenja za poslovilne besede in gospodu zupn.ku za lep obred. Žalujoči: mama, ati, sestri Damjana in Mojca z družino ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob izgubi našega dragega MARTINA PAVLINA s Prisojne poti 4 a sočustvovali z nami. Posebna hvala osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in dr. Tonetu Starcu ter dr. Janezu Kramarju. Zahvaljujemo se tudi sosedom Wachterjevim, Občinskemu odboru ZB Novo mesto in Odboru Gorjanskega bataljona, posebno g. Ferbežarjevi, g. Jožetu Penci za iskrene in občutene besede ob odprtem grobu ter Šentjernejskemu oktetu. Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 11.1.1993 St. 2 (2265) 14. januarja 1993 DOLENJSKI UST 11 TFM TFI1NII 1|AQ 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -* ICITI ICUNU VMOCHNiniH PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 14. januarja - Srečko Petek, 15. januarja - Pavel Sobota, 16. januarja - Marko Nedelja, 17. januarja - Anton Ponedeljek, 18. januarja - Marjetka Torek, 19. januaija - Marin Sreda, 20. januarja - Boštjan LUNINE MENE 15. januarja ob 5.16 - zadnji krajec kino BREŽICE: 14. in 15.1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Golo kosilo. 16. in 17.1. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Kosec. ČRNOMELJ: 15.1. (ob 19. uri) in 17.1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Osumljenka. KRŠKO: 15. in 17.1. (ob 18. uri) ameriška kriminalna komedija Dober policaj. 16.1. (ob 19. uri) promocijski koncert. NOVO MESTO: Od 14. do 18.1. (ob 16., 18. in 20. uri) Osmi potnik 3. čestitke JOŽETU MIHALIČU iz Velikih Brusnic 18 želi za 88. rojstni dan vse najboljše snaha Pepca. 138 kmetijski stroji ZETOR 6245 in 5211 prodam. ® 45-110. 75 RABLJENO MOTORNO ŠKROPILNICO Stihi in pomični 10- eolski Oltov plug prodam. ® (0608)60-202. 79 TRAKTOR IMT 549, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)75-575, ob delavnikih dopoldne. 80 PUHALNIK za seno in nahrbtno motorno škropilnico ugodno prodam. ® (068)58-589. 81 REZERVNE DELE za traktor Zetor ugodno prodam. ® (061)770-162. 90 TRAKTOR IMT 539, star eno leto, in nova garažna vrata prodam 10 % ceneje. ® 45-101. 106 TRAKTORSKO prikolico (kiper, zračne zavore, enojna kolesa), staro dve leti, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. Cena 130.000 SIT. ® (068)49-493. 123 /O Dolenjska banka d.d. Novo mesto KAM PO NAKUPIH S PLAČILNO KARTICO ACTIVA? Plačilna kartica Activa je namenjena imetnikom tekočih računov za sodobnejše in enostavnejše plačevanje blaga in storitev. S plačilno kartico Activa lahko plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih, označenih ........... “ Sloveniji že preko 2.000, samo na i krajine pa preko 200. Trenutno lahko s pit nakupujete ali plačujete storitve v naslednjih trgovinskih in storitvenih organizacijah: DOLENJKA Novo mesto Gostilna VOVKO Ratež MERCATOR STANDARD Novo mesto Trgovina ROSA Straža MERCATOR KZ KRKA Novo mesto SUHA KRAJINA COMMERCE Dvor N0V0TEHNA Novo mesto MERCATOR KZ Črnomelj STANDARD KONFEKCIJA Novo mesto BGP Begrad Črnomelj NOVOTEKS Novo mesto LABOD Novo mesto Zavarovalnica TILIA Novo mesto -ISCA KRKA ZDRAVILIŠČA Novo mesto EMONA OBALA Koper ELEKTROTEHNA Ljubljana ASTRA Ljubljana TERMOTEHNIKA Novo mesto PCK Srebrniče Trgovina ELBA Novo mesto Trgovina KERAMETAL Novo mesto Salon pohištva K CENTER Novo mesto Trgovina TIPLEI DIN0 Diskont Novo mesto Trgovina KAŠČ. Trgovina BRCAR Novo mesto Trgovina JELKA Vinica T rgovina MAK Novo mesto MERCATOR STP Metlika Prodajalna ZLATARNE CELJE N. mesto MERCATOR KZ Metlika Trgovina VISION Črnomelj Trgovina FLORA Črnomelj Trgovina KRAJCAR Črnomelj Trgovina VAK0 Črnomelj Trgovina WIK Črnomelj Trgovina INFOTEHNA Črnomelj Trgovina PINKY Črnomelj Boutique BAZAR Črnomelj Trgovina PANDA Črnomelj Trgovina LIPA Dragatuš Trgovina RINA Dragatuš - ' —"S Semič :A Semič Boutique RAHELA Novo mesto Urarstvo BUDNA Novo mesto Optika VVACHTER Novo mesto GG CVETLIČARNA Novo mesto Gostišče BREG Novo mesto Gostišče NA TRGU Novo mesto Trgovina KRISTAL Šmarješke Toplice Trgovina BREZA Metlika Trgovina SHOP Metlika Market HUMLJAN MeBika MERCATOR GRADIŠČE Trebnje MERCATOR KZ Trebnje S plačevanjem s plačilno kartico ACTIVA si zagotovite, da se računi za kupljeno blago ali opravljene storitve poravnavajo le -- , -i a trikrat mesečno,in sicer 8., 18. in 28. v mesecu, poleg tega p; vam je kartica v pomoč tudi pri nepredvidenih izdatkih, saj lahki kot imetnik kartice zaprosite za povišano prekoračitev sredstev na tekočem računu. Če se želite pridružiti mnogim, katerim je plačilna kartica ACTIVA že postala nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje, se oglasite v vaši matični enoti banke in izpolnite prošnjo za izdajo kartice. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili, da je ACTIVA prava poslovna odločitev! SO jutotjanska banka DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski Ust Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka BO tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za dmžbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefaz 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TURISTIČNO ZAVAROVANJE S sklenitvijo paketnega zavarovanja vam zavarovalnica brezplačno poklanja turistično zavarovanje za brezskrbno in varno potovanje. ZA MIREN ZAČETEK POTI — ZAVAROVANJE, KI POTUJE Z VAMI Najprej zavarujte sebe in svoje družinske člane. Na potovanju lahko zbolite ali se drugače poškodujete. Zavarovalnica vam povrne stroške zdravljenja, v primeru trajnih posledic invalidnosti, v primeru nezgodne smrti stroške prevoza do doma in še zavarovalno vsoto za nezgodno smrt. Potem velja zavarovati vse, kar nosite s seboj (prtljaga, denar, nakit, vrednostni papirji). Lahko se zgodi, da bodo drugi zahtevali povrnitev škode, ki ste jo storili vi. Odškodninske zahtevke odstopite zavarovalnici in ta bo drugim osebam povrnila škodo. Če boste potovanje prekinili ali ga zaradi bolezni podaljšali, vam zavarovalnica povrne tudi tako nastale stroške. Kaj p>a avtomobil? Dobili boste povrnjeno škodo za ukradeno vozilo, vse stroške reševanja in stroške za uporabo nadomestnega vozila — vse v okviru zavarovalnih vsot KJE SE ZAVARUJEMO? Preden odidete na pot, stopite do Zavarovalnice Triglav ali do vašega zavarovalnega zastopnika. Kot že rečeno —turistično zavarovanje dobite brezplačno ob sklenitvi paketnega zavarovanja, kjer boste natančno izvedeli tudi za zavarovalne vsote, do katerih zavarovalnica povrne škodo, kot tudi za znesek zavarovalne premije ter čas trajanja zavarovanja. VARNO POTOVANJE JE PRIJETNO POTOVANJE! lC ZAVAROVALNICA TRIGLAV D. D. — KER v-/ ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST ENOBRAZDNI PLUG Batunje in traktorske verige prodam. Informacije na ® (068)43-646. 133 KOSILNICO GORENJE Muta in traktorsko prikolico prodam. ® (0608) 43-264. 151 kupim VEČJO KOLIČINO hlodovine zelenega in rdečega bora ter hlodovino ostalega mehkega lesa kupimo. ® (068)57-137, od 7. do 14. ure. 71 motorna vozila ODKUPIM karambolirano vozilo. Plačilo takoj v DEM. ® (061)218-941. 86 126 P, letnik 1985, v okvari, prodam. ® 73-104. 91 JUGO 45, 11/89, prodam. ® (068)85-870. 92 Z 101 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. ® (0608)67-008. 103 GOLF, letnik 1987, prodam. ® 76-183, po 15. uri. 108 126, letnik 1979, registriran do 7/93, prodam. ® 42-893. 109 MAZDO 323 GLX SEDAN, staro 2 leti in pol, prodam. Jože Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje. 112 OLDCIT, star eno leto (10.000 km), dodatno urejen, brezhiben in z dodatno notranjo opremo, registriran do septembra 93, prodam za 5000 DEM. ® 24-195. 115 OLTCIT CLUB, karamboliran, nevozen, 9/91, prodam. Mausar, Rumanja vas. ® 85-444. 118 R 4, letnik 1986, registriran za celo leto, prodam. Šime, Pristava 6, Novo mesto. 119 JUGO, letnik 1986, in Z 101, letnik 1982, prodam. ® (0608)62-043. 120 R 4 GTL, 24.000 km, in jugo 45 L, letnik 1986, 66.000 km, prvi lastnik, prodam ali zamenjam. ® (068)25-526. 122 OPEL KADETT CITY, letnik 1978, registriran do 6/93, prodam. Vodnik, Volčičeva 19, Novo mesto. 124 R5, letnik 91, črne barve, prodam. ® 85-650 ali 85-623. - Prodaja novih • in rabljenih vozil, komisijska prodaja • krediti • leasing« dobava takoj PRODAJA VOZIL ZNAMKE: FIAT, OPEL, RENAULT in CITROEN R 4, letnik 1986, registriran do 9/93, ugodno prodam. ® 85-108. 130 ŠKODO 120 R, letnik 1979, prodam. Anica Bukovec, Drska 31, Novo mesto. 134 Z 128, letnik 1984, ohranjeno, ugodno prodam. ® 73-690. 142 Z 750, letnik 1984, prodam. ® 78-219. 143 LADO 1300 RIVO, 9/87, prodam. »28-831, popoldne. 144 JUGO 55 A, letnik 1986/87, prodam po ugodni ceni. ® (068)57-646. 148 JUGO 45 E, letnik 1987, registriran do 27.9.1993, prodam. »45-340. 149 JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Informacije na ® (0608)82-829, po 16. uri. 153 GOLF JXD, jetnik 1986, prodam ali menjam za jugo. ® 20-340. 155 obvestila VRHUNSKE SATELITSKE ANTENE že za 599 DEM! ELUS elektronika, ® (068)24-454. 88 Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da sprejema naročila za enodnevne piščance, bele težke in rjave nesnice. Naročite lahko osebno ali po ® (0608)79-375. Se priporočamo! 113 SERVIS IN REZERVNI DELI KOLES tel (ax (068 23-90? Del čas 8—1? 15.—17. ure Jože Smole Žabja vas 27 telefon: 068/ 21 952 ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 156 VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice. Se priporočamo! MINOLTA išče prodajne agente ( tudi honorarno ) za območje cele Slovenije. MINOLTA Ptujska 19, Ljubljana Tel. 061/349 296 VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, ijave nesnice. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irčavas 18, Novo mesto. (P3-81MO) VIDEO-RADIO-TV SERVIS ROŽIČ Pod Trško goro 45 (068)21-229 Prodaja VRHUNSKIH TV, vide-orecorderjev, Hi-Fi aparatov Schnelder. Opravljamo tudi njihov servis in servis vseh drugih vrst TV, video, Hi-fi aparatov. Prodajamo tudi satelitske in širokopasovne antene. Obiščite nas! Zasebna zobozdravstvena ordinacija a, Šentrupert 124 Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18.30 Naročila In informaclle: tel. (068)40-071 47-641 TONSON d.o.o. vpisuje v: — tečaj oblikovanja keramike za odrasle — tečaj slovenskega jezika za tujce — tečaj angleškega jezika za predšolske otroke — nadaljevalni tečaj angleškega jezika za odrasle — 2. stopnja Tečaji bodo potekali na OŠ Grm v Novem mestu, s pričetkom predvidoma 3. februarja. Inf. vsak dan po tel. (068) 85-882 Odkupujemo žagan les: smreka, bor, bukev, hrast, jesen, hlodovino vseh vrst ter elemente. Informacije na tel. (064) 622-481 Modno šiviljstvo OBRADOVIC ANICA Soteska št. 8, p. Straža tel. (068) 65-474 Izdelujem po meri vsa ženska oblačila in se priporočam! Podjetje za turizem potrebuje svetovalce in prevajalce za delo v Novem mestu v večernih urah in ob koncu tedna. Če ste komunikativni in vas veseli delo z ljudmi, pokličite na tel.: (066) 38-357 (od 9.00 - 17.00) Butik (25 m2), popolnoma opremljen, v strogem centru Krškega, oddam v najem. Tel. (0608) 32-139 INTERMARC IfRovkv. rvi debelo in drobno telTf« 068-24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto - Slovenca Novoletna razprodaja BCS kosilnic — razstavni expo-nati 30% ceneje: - 622 Diesel 6.920 DEM - 622 B/P 6.200 DEM - 602 Diesel 4.400 DEM - 602 B 3.200 DEM - mini padana 2.700 DEM - trak. IMT 539 11.700 DEM rezervni deli in motorji ACME: AL 480 11.500 DEM ALN330 1.100 DEM Na zalogi imamo tudi: koruzo 16,50 SIT za kg oves 15,80 SIT za kg ječmen 16,50 SIT za kg umetna gnojila NPK 15x15x15 po 998 SIT E MEDIC servis-prodaja-najem fotokopirnih strojev kopiranje načrtov fotokopiranje do formata A0 fotokopiranje Na lazu 36 68000 Novo mesto tel/fax 25-835 Canon Poslovni prostor (30 m2), primeren za menjalnico, trgovino itd., v centru Krškega, oddam v najem. Tel. (0608 32-139. V centru Novega mesta oddam v najem lokal za storitveno ali trgovsko dejavnost (35 m2). Tel. (068) 73-583 PRODAM vžigalnike po ceni 30 SIT brez tiska, s tiskom 42 SIT. W 068/23-585. preklici MIRAN BOŽIČ, Šmihel 48, Novo mesto, opozaijam Janeza Keka ml., naj preneha motiti posest sam ali v družbi svojih prijateljev na mojem domu v Šmihelu 48, Novo mesto. Prepovedujem mu vsak dostop na moje dvorišče. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 128 posest 8 A VINOGRADA v Srednjem Grče vju 27 ugodno prodam. » (064)217-596. 73 VINOGRAD, 14 a, v Okrogih pri Šentrupertu,elektrika na parceli, dostop nad in pod vinogradom, prodam. Ivan Vavtar, Šentrupert 53, » (068)40-358. • 87 LERAN Novo mesto d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo ?? (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure ZIDANICO in vinograd ob cesti pri Vidošičih prodam. » 59-181, od 13. do 14. ure. 95 ENONADSTROPNO stanovanjsko hišo, 276 m2, z dvoriščem in vrtom cca 840 m2, komunalno opremljeno, v Sevnici, prodam. Objekt je glede na lokacijo in konstrukcijo pritličja primeren za poslovno dejavnost. Podrobnejše informacije na » (063)815-044, v soboto in nedeljo pa na ® (063)814-751. 101 Prodam zidanico z vinogradom na Hrastu. Tel. 50-316 STARA HIŠA in gospodarsko poslopje z večjim vrtom v trškem jedru, blizu SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV HLADILNIH NAPRAV Robert Papež Grajska 17 68340 Črnomelj tel.: (068) 52-343 glavne ceste v Brestanici, ugodno naprodaj. Informacije v večernih urah na M (063)35-141. 116 HIŠO Z VRTOM, telefonom in centralno v Metliki, v bližini mejnega prehoda, ugodno prodam. ® 58-289. 125 KMETIJSKO POVRŠINO, 1 ha 18 a, prodam. Cena po dogovoru. Jordan, Malence 9, Kostanjevica. 136 prodam PRAŠIČE, 100-140 kg težke, po200 SIT kilogram, prodam. ® (062)708-088. 82 HIDRAVLIČNI STROJ za krivljenje cevi prodam.® 76-294. 93 PANCERJE, malo rabljene, št 34 in 36, ugodno prodam. VaV 25-986. 96 KORUZO v zrnju prodam, i (068)73-057. 98 MLADO KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Gril, Vel. Rigelj 3, Dolenjske Toplice, ® 65-025. 104 PRODAM KRAVO, telila bo v februarju. Čepin, Gor. vas 2, Mokronog. 105 SAMSUNG monokromatski monitor, star eno leto, ugodno prodam. Prodam tudi računalnik Commodorc 64 z adapter-jem in vsemi priključki, is 24-195. 114 PRODAMO cisterno, 30 m3, dvo-plaščno, primerno za skladiščenje naftnih derivatov. Informacije na vc (0608)31-404. 117 OVERLOOCK PFAFF in SINGER entlarici, novi, nerabljeni, z garancijo, ugodno prodam. ® (064)215-650. 132 LUKSUZNE VPREŽNE SANI. obnovljene ( za turizem), ter novo mizo in dve klopi (smreka) prodam, ar 43-618. 137 kvalitetni semenski krom- PIRjerla, pentland in dezirc prodam. Na zalogi tudi jedilni dezire. /s; (064)422-'39. 139 NOV KONČARJEV štedilnik (2 plin, 2 elektrika) jprodam. ® 22-489. 141 OTROŠKE SMUČKE, 120 cm, z vezmi in palicami, rabljene, ugodno prodam. ® (068)25-986. 145 TELIČKE IN BIKCE, 250- 300 kg, breje krave (frizijke), samonakladalno prikolico,(25 m3) in pajka(4.20 m), prodam. ® 78-036. 147 UMETNO GNOJILO MPK 3x15 ugodno prodam. Možna dostava na dom. ®(068)78-098. 152 POŠTENO ŽENSKO, ki nima obveznosti in bi bila pripravljena pomagati invalidinji, sprejmemo. Ostale informacije na ® (068)76-297. 77 TRGOVSKE POTNIKE za sindikalno prodajo tekstila po podjetjih iščemo. t (068)24-781, Robert. 89 DRUŽINA IŠČE mlajše dekle ali žensko za pomoč v gospodinjstvu 5- krat tedensko. Prenočevanje, hrana in ostalo zagotovljeno. Plačilo za opravljeno delo po dogovoru. Preizkusna doba od enega do treh mesecev. Kratke pisne ponudbe pošljite pod šifro: »NUJNO« 97 STE V FINANČNI STISKI? Priključite se uspešni skupini potnikov na terenu! Pogoj osebni avto. Kličite po 15. uri na s 23-977 v četrtek in petek. 99 VSEM AKVIZITERJEM nudimo -30 odstotno provizijo za delo na terenu. Informacije na t (068)26-343. 110 ZAVAROVALNICA ADRIATIC potrebuje večje število zastopnikov. Prednost imajo kandidati z najmanj srednješolsko izobrazbo in starostjo nad 25 let. Zaže-ljeni so kandidati z območja Šentjerneja, Žužemberka in Trebnjega. Informacije na s (068)26-741. 121 FANTA ALI DEKLE za delo v strežbi takoj redno ali honorarno zaposlimo. Pizzerija Šentpeter, ® 85-108. 131 MACO CONSULTING ANTRA-DE, d.o.o., Maribor vabi k sodelovnju pri dinamični trgovski dejavnosti na širšem območju Dolenjske. Pokličite na ® (068)21-046, vsakdan med 17. in 18. uro. VISOK HONORAR nudim komunikativnim oseban z lastnim prevozom. ® 23-640. 146 VARSTVO za dveletno deklico v popoldanskem času v Novem mestu iščemo. ® 20-340. 154 SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom redno ali honorarno zaposlimo. ® 22-366. 157 KUHARICE za peko pizz zaposlimo, a? 22-366. , 158 FANTE IN DEKLETA z lastnim prevozom, po možnosti z R 4, za dostavo pizz, iščemo. ® 22-366. 159 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam, ‘as? (068)23-597. STANOVANJE, 51 m2, v Trebnjem prodam. ® 45-259. 94 NAJAMEM STANOVANJE v Sevnici ali okolici, as (0608)82-832. . 102 V BREŽICAH, bližina Terme Čatež, prodam dvosobno komfortno stanovanje. ® (068)21-826 int. 1551 (Tihomir). V NOVEM MESTU NAJAMEM neopremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje. Možnost predplačila, s 25-220. 111 STANOVANJE na Mirni. 67 m2, s centralno kurjavo in telefonom, ugodno prodam. ® (061)371-534. 126 STANOVANJE kupim ali vzamem v najem. ® 43-748. 129 DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem ugodno prodam, ‘c (0608)33-702. 150 AGRO d.o.o. razno 70 M2 skladiščnega prostora v Novem mestu oddam. (068)24-798. 83 TELSAT D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 85 TRGOVSKI LOKAL na prometnem kraju v Smolenji vasi 10 dajemo najugodnejšemu najemojemalcu v najem. Informacije vsak dan do 12. ure dalje na ve. (0608)321-191. 100 LOKAL, primeren za boutique, v centru Novega mesta prodam. ® 27-125. 127 PREVAJAM SPLOŠNO in strokovno literaturo iz nemškega v slovenski jezik in obratno. Ve (068)85-147, od 15.30 ure dalje. 135 NUJNO PRODAM poslovni prostor v centru Trebnjega, (35 m2),. Prostori so primerni za pisarne. ® 47-220. 160 službo dobi tri NATAKARICE dobijo delo v baru v Novem mestu, ve (068)25-658. 72 NUJNO IŠČEM PEVCA narodnozabavne glasbe, po možnosti kitarista za 'Stanje v triu, s takojšnim nastopom. Zvone Uhernik, Dobrava 85, Otočec. 74 akviziterja za prodajo oblačil. * (068) 85-392. Prodajalna SEJALEC Cesta k. Staneta 3, Novo mesto Nudimo vam: — vsa vrtna semena — domača in uvožena iz Italije — BIOKOLEDAR - setveni — semensko koruzo PIONEER — vse tipe motornih žag ALPINA, TOMOS-HUSOUAR-NA, STIH L — nahrbtne kosilnice ALPINA po starih cenah — motorne škropilnice STIHL, SUPRA — velika izbira trtnih in sadjarskih Škarij — cisterne za vino — vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin Tel. (068) 24-132 DOLENJSKI LIST | Vaš četrtkov prijatelj j ZAHVALA Nepričakovano nas je v 76. letu starosti zapustil naš ljubljeni, skrbni mož, ati in dedek MILAN PALČIČ upokojeni šofer ZD Črnomelj Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in se v tako velikem številu udeležili in poslovili od našega dragega moža, atka in dedija. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Črnomelj, Novo mesto, Nova Gorica OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 58. letu starosti zapustil naš upokojeni sodelavec ALOJZ POVSE voznik na sektorju VVC Novo mesto Od njega smo se poslovili v soboto, 2. januarja, na pokopališču v Ločni. Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO V SPOMIN Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi mož in oče, več med nami ni. 13. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded ANTON JAKŠE iz Orehovice pri Šentjerneju Vsem, ki se ga spominjate, prinašate svečke in cvetje na njegov prerani grob, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in teta MARIJA ŠURLA iz Vinje vasi Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in pokojno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom za pomoč, delavcem upravnih organov občine in Iskre Tenel, osebju Pljučnega oddelka novomeške bolnišnice za zdravljenje ter g. župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete IVANKE ŠEKORANJA rojene URŠIČ iz Dramlje 4 na Bizeljskem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in vence in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebej hvala g. Roku Kržanu, g. Francu Kajsu, g. župniku, (jsebju bolnišnice Brežice za lajšanje bolečin, pevcem, osebju gostilne Šekoranja, podjetju MKG PE Mesarija Kočevje ter sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Se enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: sin Joško, hčerke Ivanka, Veronika in Mimica z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče FRANC PIRC iz Velike vasi 13 Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-v6*1’ri0™1, Velike vasi in Gorenje vasi ter delavcem Novolesa KANU Veliki I odlog in I ransporta Krško za izrečeno sožalje, podarjene vence m cvetje ter svete maše. Posebno zahvalo izrekamo GD Ve-Uka vas - Gorenja vas, gospodu župniku in g. kaplanu za opravljeno molitev m pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Slavica, sin Franci in hčerka Stanka z možem Janijem V SPOMIN Na tvojem grobu cvetje klije, prezgodaj tebe zemlja krije. 15. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma, a za vedno zapustil naš dragi TONE GODINA Orehovica 30, Šentjernej Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila PAVLA rojena Zupančič z Malega Kala 10 Ob težki izgubi drage žene, mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebna hvala sosedom za nudeno pomoč, podjetjema SZ - sekcija za vleko vlakov, Novoteks, d.d., Tkanina za darovano cvetje in izraženo sožalje. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica NEŽA MRAVINC s Cerkvišč 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Dolenjke, Stanetovim sodelavcem in sosedom iz Loke pri Črnomlju za vence, pevkam iz Podzemlja in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sinovi z družinami ZAHVALA Skrb. delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 81. letu nas je po hudi in težki bolezni zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica MARTINA ŽUŽEK rojena Kirar iz Brezovice 11 pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, izrečeno sožalje ter vsem ki ste se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pevcem s Trebelnega ter govorniku Tonetu Zidarju za lepe poslovilne besede. Vsi njeni Mokronog, 4. januarja 1993 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, bral, svak, stric, bratranec in boter KAREL - DRAGO VENE Podlipa 12 pri Raki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, denar in sv. maše ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in godbi podjetja Videm za zaigrane žalo-stinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi KAVŠEK S*- 2 (2265) 14. januarja 1993 DOLENJSKI LIST 23 portret tega tedna Drago Perc V sevniških kronikah ho 16. september 1992 ostal zapisan z velikimi črkami, kajti ne zgodi se pogosto, da hi tako majhen kraj, kot je Sevnica, dobil svetovnega prvaka. Tedaj je namreč 25-letni študent informatike v 4. letniku Ekonom,sko-poslovne fakultete v Maribom, Drago Perc, postal na Floridi v ZDA svetovni prvak v raketnem modelarstvu. Slovenski izseljenci so bili ponosni, ker je J na svetovnem prvenstvu v raketnem modelarstvu v Melbournu, kraju v soseščini osrednjega ameriškega raketnega izstrelišča Cape Canaveral, na najvišjem jamboru zaviltrala slovenska zastava in ker so lahko ob podelitvi zlate kolajne mlademu Sepničanu s solzami v očeh poslušali Zdravljico. Naši rojaki so kar tekmovali, kdo bo bolj gostoljuben, Percu so navezali več stikov z novinarji. Tem je Drago moral več kot o športu pojasnjevati kaj se dogaja v gospodarstvu in politiki naše mlade države. Takrat se je Dragu pred očmi s filmsko naglico odvrtel čas, ko ga je prevzel zvok motorja, vonj po smodniku in eleganten let rakete. Hotel je po stopinjah svojih starejših sosedov Bojana, Mirana, Robija in Milana, a je kar kakšni dve leti moledoval in prepričeval mamo, da ga je naposled le pustila na sevniški grad, kjer je imel tedaj prostor astroruivtičho-raketni klub (ARK) Vega. Že s prvo raketo, ki jo je Drago izdelal, je odšel na tekmovanje. A glej ga šmenta, bil je diskvalificiran, ker je uporabil napačen motor. Bil je nekoliko poparjen, bila pa je to dobra šola. "Pri tem športu moraš bili miren in zbran. Nekoč sem na tekmovanju v Nemčiji pozabil dali v raketo vato za zaščito padala (zdaj uporabljamo za to že aluminijaste obročke), in namesto da bi zmdgal, sem bil le četrti. Natančen moraš biti pri zlaganju padala, sicer ga sploh ne spraviš v raketo, ” pravi Drago. Takšnih in podobnih spodrsljajev je bilo v njegovi tekmovalni karieri bolj malo, zato je dosegel več vrhunskih rezultatov. Drago je pravzaprav še najbolj zagrenjen,, ker zdaj pozimi, ko bi moral najbolj razvijati nove modele za letošnjo tekmovalno sezono, ni denarja za uvožene in domače materiale. Zase bi potreboval vsaj okrog 4.000 mark, če naj bi ostal med najboljšimi raketnimi modelarji, za podmladek v ARK Vega, ki ga vodi 4 leta, pa, vsaj še 2.000 mark. Na sevniški občini so mu najvišji funkcionarji ob sprejemu po vrnitvi iz ZDA obljubljali pomoč pH iskanju sponzorjev in ustreznega prostora za klub, ki sc je že petkrat selil in pozimi v njem ni moč delati, ker ni ogrevan, toda zaenkrat se še ni nič premaknilo. Tudi sevniška športna zveza nima posluha, medtem ko se PerčCvi kolegi v slovenski reprezentanci iz Ljubljane in Logatca pohvalijo s tovrstno pomočjo. Drago je za odhod v ZDA sicer dobil nekaj pomoči raznih podjetij in obrtnikov, a je moral še zmeraj iz svojega žepa postrgati vse svoje prihranke, to je 1.100 mark. Kot vrhunski športnik redno študira. In kakorkoli že mu je bilo prijetno pri srcu, da se je slovenski predsednik Milan Kučan po podelitvi občinskega priznanja na Bučki za osvojeno lovoriko svetovnega prvaka pogovarjal prav z njim in se je s predsednikom srečal spet med nedavnim sprejemom najboljših slovenskih športnikov, si želi bolj kot spodbudnih besed, da bi zavel toplejši veter za raketno modelarstvo, da bodo razmere za delo vsaj približno take kot pri konkurenci P. P. ' \ Prva nagrada je ostala v Novem mestu Dobitniki nagrad novoletne nagradne križanke Dolenjskega lista NOVO MESTO - Tokratna novoletna nagradna križanka je bila očitno kar težka, saj je uredništvo pravočasno dobilo le 420 rešitev, kar je manj kot leto dni poprej. Žreb je izbral naslednje dobitnike nagrad: Prvo nagrado,•, - 15.000 tolarjev bo prejela Štefka Colarič iz Novega mesta, Cegelnica 21, drugo - 10.000 tolarjev Jožica Kern iz Škocjana 50, tretjo - 5.000 tolarjev pa Franc Pavla-kovič iz Novega mesta, Šmihel 44. Knjižne nagrade bodo po pošti prejeli: Izidor Poreber, Laze 3, p. Uršna sela, Franc Ančimer, Krško, Valvasorjevo n. 17, Ana Vesel, Novo mesto, Bršljin 60, Valerija Kovačič, Sevnica, Prvomajska 54, Anita Longar, Rumanja vas 30, p. Straža, Marija Vovk, Soteska 12, p. Straža, in Pavel Češarek, Ribnica, Nemška vas 34. Čestitamo! CD PLOŠČA IN KASETA KRŠKE GODBE KRŠKO - Tc dni sta hkrati izšli CD plošča in kaseta, ki ju je v samozaložbi izdal Pihalni orkester Videm pod taktirko kapelnika Draga Gradiška. Slavnostna predstavitev CD plošče in kasete bo v soboto, 16. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Krškem. Ta kulturni podvig je s svojimi prispevki omogočilo kar 23 sponzorjev iz krške in brežiške občine. Tako CD plošča kot kaseta sta izšli v 500 izvodih, imena spon-zoijev pa so natisnjena na ovitkih. JEŽ IN DOBRIČ V AJDOVCU SEVNICA - V tukajšnjem Hotelu Ajdovec bo v soboto nastopil Aleksander Jež, za prihodnjo soboto pa napovedujejo nastop Zlatka Dobriča. Hotel Ajdovec je nedavno organiziral silvestrovanje, o katerem menijo, da je bilo uspešno tako v hotelu kot v obnovljenem gostišču Na križišču. Slednje posluje v sklopu hotelskega podjetja. Hotel Ajdovec, ki so ga lani poleti obnovili, ima kar dober obisk gostov. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Kdaj bodo v Semiču videli II. program TV Ljubljana? — Delavci Elektra so naročili in pozabili na uro — Tajnica in računovodja sta si obračunali vojno odškodnino Minuli četrtek je naš. telefon v uredništvu kar pridno zvonil' Prvi klic je prišel iz Semiča. V imenu vseh hiš, ki so postavljene okoli semjške železniške postaje, je poklicala Anica Tomc. Pritožila seje nad slabo sliko II. programa TV Ljubljana. Povedala je, da že od lanske spomladi delavci RTV ža oddajnike in zveze obljubljajo signal prek Plešivice, pa do sedaj še niso nič naredi- li. Kar nekajkrat smo poklicali delavce te službe, ki domujejo v prostorih gasilskega doma v Novem mestu, a'jih ni bilo mogoče dobiti! Zato tako mi kot Semičani upamo, da bodo prebrali vsaj ta »klic na pomoč«. Bralec iz Bučne vasi se je potožil nad ažurnostjo delavcev Elektra. Ti so se na njegovem domu oglasili že pred dvema letoma in zahtevali, naj takoj nabavi novo dvotarifno uro. Naš bralec KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vač klic pri telefonu 23-304 čakala pedagogika Marija Gabrijelčič. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Verno, da je težko pisati,rzato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. iti 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. jo je res kupil za svojo prvo pokojnino, delivce Elektra pa zaman čaka, da mu jo zamenjajo. Božena Pavasovič iz Dolenjskih Toplic pravi, da se tako ne moremo iti turizem. Gostje se po Roški cesti, ki pelje proti Podturnu, sprehajajo v popolni temi, za vse Toplice pa gori le ena javna luč v križišču pred hotelom. Nezadovoljni nad poštarjem so Lušt-kovi iz Mačkovca. V eni od štirih Luštkovih hiš sije poštar ustvaril pravi mali poštni urad. Vso pošto, tudi priporočene pošiljke, pusti kar na hišni številki trinajst. V teh norih časih očitno tudi poštarji nimajo več časa, da bi hodili od vrat do vrat. Malo »težje« sporočilo je po telefonskih žicah priromalo iz Krškega konca. Naša bralka nam je sporočila, da se zadnje čase v tem koncu veliko govori o tem, kako sta si tajnica in računovodja krškega vrtca obračunali vojno odškodnino za strah, ki sta ga preživeli v času dopusta v Nerezinah. Vse seje dogajalo v času agresije na Slovenijo, ko je bil Mali Lošinj še prava mala oaza miru, toplega morja in blagostanja. O resničnosti tega sporočila smo se želeli vseeno prepričati, zato smo poklicali direktorico vrtca Polonco Urek. Povedala nam je, da je nekaj tega res, vendar se ona kot direktorica ne meša v delo sindikata. Izvršni odbor te organizacije je omenjeni delavki res oprostil plačila takse za čas dopusta, ko se zaradi vojne nista mogli vrniti domov. Sprva so delavci preostalega kolektiva nad odločitvijo nergali, kasneje pa so takšno obliko »vojne škode« tudi uradno potrdili. Ostalo je še eno sporočilo, ki ga je namesto po telefonu kar po pošti poslala gospodinja iz Novega mesta za rubriko Halo. Napisala je kar nekaj obtožb na račun delovnega časa prodajalke v kiosku Jate in Koke, ki je postavljen na novomeški tržnici. »Ni čudno, da ji kradejo puranje zrezke, saj je večkrat ni na delovnem mestu,« je zapisala gospodinja. Obiskali smo prodajalko Majdo Lokovšek. Vsem, ki negodujejo nad njenim delovnim časom, sporoča, da so z njo na sedežu podjetja v Ljubljani zadovoljni, saj proda vse, kar ji pošljejo. Če jo za kratek čas ni v kiosku, gre to na račun odhoda na WC ali drugih osebnih opravil. j p SAMSUNG nm NOVI TV.MODELI CX—5013 T — 51 cm, teletext, euro AV... 660 DEM CX—5325 W — 55 cm, teletext, raven ekran, top tekst... 880 DEM CX—5913 W(T) — 63 cm, teletext, top text, raven ekran, super VHS priključek... 1290 DEM Vsi artikli so atestirani vEEGS in posebej v SLO. Enoletna garancija in zagotovljen servis 7 let. SAMSUNG EURO 2000 Brežice B. Milavec 73 tel. (0608) 61 -936 Ljubljana aloška 34 M tel. (061) 443-342 J v Živali z najdragocenejšim krznon Jože Bašelj je že nekaj let v vrhu med rejci činčil v Sloveniji KAMNJE — V Sloveniji že več kot 20 let deluje Društvo rejcev južnoameriških činčil, ki povezuje 110 rejcev iz vse Slovenije, nekaj ljubiteljev teh dragocenih kožuharjev pa je iz sosednje Hrvaške. Društvo je do sedaj pripravilo že osem mednarodnih razstav, rejcem pa pomaga tudi s strokovnimi nasveti, organizira predavanja, ekskurzije in po- ŠAMPION MED ČINČILAMI — Rejec Jože Bašelj s sedemmesečno činčilo, s katero je na zadnji mednarodni razstavi v Ljubljani osvojit naj-višji naslov. TEČAJ JOGE IN PLESA KRŠKO - Danes ob 19. uri bo v prostoru plesnega kluba na Vidmu (pri Podmornici) prvi sestanek glede napovedanega tečaja joge v Krškem. Prvi trening joge bodo udeleženci imeli 21. januarja ob isti uri. Gre za začetni in nadaljevalni tečaj joge, ki ga organizira Plesni studio Krško. Program je prilagojen posamezniku in je primeren za vse starostne skupine od 12. leta naprej. Kot posebno ponudbo omenjajo družinsko jogo, in sicer organizatorji vabijo družine z otroki, starejšimi od pet let. Tri- in veččlanske družine bodo imele popust. Prijave sprejemata Dušan Vodlan in Bono Baršek, vodja tečaja. Plesni studio Krško organizira tudi plesni vrtec za otroke od 3. do 7. leta in aerobiko; oboje je vsak ponedeljek zvečer. Osmošolci, ostala mladina in odrasli se bodo lahko učili plesati ob sobotah, ko je ob 18. uri na vrsti začetni in ob 20. uri nadaljevalni tečaj. Plesni tečaji so v prostorih plesnega studia na Vidmu (pri Podmornici). četrtek, petek, sobota nedelja evergreeni od 21. do 04. ure svetovanja. Zadnja razstava je bila sredi decembra v Ljubljani. Rejci iz petih evropskih držav so prinesli na ogled 265 činčil, strokovna komisija pa je vse najvišje naslove podelila živalim slovenskih rejcev. Jože Bašelj iz Kamenja pri Karteljevem je s svojo činčilo osvojil naslov šampiona razstave in postal na koncu absolutni zmagovalec, Janez Smolič iz Ostroga pri Šentjerneju pa je osvojil naslov šampiona razstave pri mutantih sčinčilo, ki prav tako izhaja iz reje Jožeta Bašlja. Poleg nagrad, ki so jih dobili dolenjski rejci, so člani slovenskega društva osvojili še prvi in drugi naslov farmskega zmagovalca ter vse zmagovalce v barvah po posameznih kategorijah. Južnoameriška činčila je glodavec. Še najbolj je podobna našemu polhu ali veverici. Odlikujejo izredno mehak in dragocen kožuh, zaradi katerega sojo v začetku tega stoletja skorajda iztrebili. Njena domovina je v južnoameriških Andih, kjer so jo lovili Indijanci ne le zaradi krzna, temveč tudi zavoljo mesa. Verjeli so, da meso činčile zdravi pljučne bolezni, iz kožuščkov pa so šivali odeje. Farmska reja činčil seje pričela po letu 1920, ko so bile te živali v naravi že skorajda iztrebljene. Ameriški geolog Chapmanje ujel nekaj činčil in jih začeli gojiti. Dragoceno krzno so kmalu nosile žene v Ameriki, nekaj let kasneje pa so prve farme činčil nastale tudi v Evropi. Danes je reja teh dragocenih živali s plemenitim kožuhom poleg razvedrila lahko tudi donosna dejavnost. Za neus-trojen kožušček krznarji plačajo rejcu 30 do 50 nemških mark. Za žensko jakno je potrebno ob življenje spraviti kar 60 činčil, cena izdelane jakne pa je blizu 10.000 nemških mark. »Reje teh zahtevnih živali si ne moremo zamišljati brez natančnega vodenja rodovnika. Rejec mora biti vztrajen, potrpežljiv in natančen, predvsem pa velik ljubitelj živali, prostor za rejo činčil pa suh, topel in zračen. Činčile ne prenesejo vlage in prepiha«, pravi Jože Bašelj, predsednik Društva rejcev južnoameriških činčil v Sloveniji. Tudi sam je med večjimi rejci, saj ima doma prek sto teh živali. J. PAVLIN giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ ( Kaj je na sliki? | 3.000 SIT ZA PRAVILEN = ODG O VJJjfpfjBrffaetrska snež- na odeja, ki nas je presenetila pre- % jšnji teden, ni delala težav samo | cestarjem in komunalcem, temveč f tudi reševalcem naše nagradne S igre. Kip Janeza Trdine z narav- % nim belim pokrivalom je bil eden š trših orehov naše rubrike, zato je | bilo tudi pravilnih odgovorov | razmeroma malo. Toliko pa ven- 5 darle, da smo nagrado lahko iz- 0 žrebali 3.000 SIT bo po pošti pre- 3 jel Branko Berk opeč, Ragovska 0 16, Novo mesto. Kupon z izpol- | njenimi podatki prilepite na do- 0 pisnico in pošljite na naslov: Do- 0 lenjski list, p.p. 130, Novo mesto. % Lahko pa kupon vržete tudi v naš 0 poštni nabiralnik na Glavnem tr- 0 gu 24. Za žrebanje bodo prišli v 0 poštev vsi ki bodo odgovore po- % slali do ponedeljka, 18. januarja. 0 Kaj je na sliki? Moj naslov:.... Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto =niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiii!iiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifS ____ Lestvica narodnozabavne glasbe a studio ^ Studia D in Dolenjskega lista »»j«®'-**’ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ANICI SCHWE1GER zButoraja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Zimski dan - SLOVENSKI KVINTET 2(1) Naj zvone zvonovi - ANS. LOJZETA SLAKA 3 (6) Veselje na vasi - BRATJE IZ OPLOTNICE 4 (9) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 5 (3) Kam bova vandrala - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6 (-) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 7 (5) Stara polka - TRIO SVETLIN 8 (4) Pot domov - ZASAVCI 9 (7) Slovenska Micka - IGOR IN ZLATI ZVOKI 10 (8) Špilaj, stari - PETER MOVRIN Predlog za prihodnji teden: Darilo vseh daril - ANS. JOŽETA ŠUM AHA \/'y-^s/\AAAAAA/'V"y\/'ZVWN/VWWWWV ✓s/\AAZW\/NAAA/'yv' V\ »S Glasujem za: Moj naslov: 2 •jt Kupone poSljtte na naslov: Studio D, p.p 103. 68000 Novo mesto IZGON IDEJNOSTI IZ ŠOLSKEGA POUKA - Prazne marnje. To je bilo v časih, ko so bili sedanji pedagoški svetovalci še inšpektorji. Stopili so v razred in prvo, kar so rekli učitelju, je bilo: - Povejte mi kaj o idejnosti pouka. - Učence vzgajamo v napredne socialistične osebnosti, se je potil učitelj. - Prav, toda to je premalo, je m vrtal dalje tovariš inšpektor. - Pa partizanske grobove urejamo. Ža dan mrtvih prižigamo * svečke. - Lepo. Čakam. - Pomembno pozornost posvečamo tudi kurirčkovi pošti. - Preskromno. - Dopisujemo si s šolami iz naših bratskih republik. Naša šola je pobratena s Svetoza-revom. - To si bom zapisal. - V treh mesecih smo si ogledali tri partizanske filme: Kozaro, Neretvo in Ne joči, Peter. - In? - Za knjižnico smo kupili naslednje knjige: Najboljši so padli, Njuni dnevi ter Tito med ribiči. - Se bom pozanimal pri knjižničarki. - Šolska samouprava je po predpisih. - Učenci pravijo, da premalo sodelujejo pri nastajanju učnih načrtov. - Za to niso dovolj zreli. - Morda pa ste prezeleni vi - Pripravili smo pohod po poteh štirinajste brigade. - So bili predstavniki borcev z vami? - Trije. - Premalo. Najmanj pel bi jih moralo biti! - Niso imeli časa. Stvan so sc zasukale. Inšpektorji so postali pedagoški svetovalci. Se vedno isti hodijo po šolah, domala v istih oblekah in domala ! v istih čevljih. Le njihova vprašanja * so drugačna. - Prepričan sem, da ste iz vaše , šole izgnali vsakršno idejnost. , - Sneli srrio Titove slike. Tudi t podobo s Čebin. - Premalo. - Iz knjižnice smo odstranili * Titove, Kardeljeve in Šetinčeve * knjige. - Prav. Povejte mi samo še, t koliko otrok hodi k verouku in t koliko učiteljev je videti pri t nedeljski maši. Podatek potrebu- * jem zato, da bi se resnično •' prepričal o izgonu idejnosti iz 1 vašegga vzgojno-izobraževalnega ' zavoda. TONI GA ŠPERIČ , bbbbbbbbh* BBB&flBBBBBBBBlIflBIBBBBIflIRiIBBBBIiIBBBBBBflfliaBBBRI