občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE STALNA NALOGA in Skrb za otroke Dan, teden, mesec in leto otrok so vzpodbuda in opozorilo vsem, ki so odgovorni za otrokov zdrav in pravilen razvoj, za njegov danes in njegov jutri, za njegove radosti in stiske, prve skrivnosti in prezgodnje dozorevanje, za otroka vredno — srečno otroštvo. Vemo, da položaj otrok ni enak v vseh deželah, da povsod niso upoštevane otrokove življenjske in razvojne potrebe. Zato je Organizacija združenih narodov — na predlog UNICEF in IUCW — namenila vsak prvi ponedeljek v oktobr otrokom in njihovim potrfk bam, da bi se jim odrasU/obC^ tem dnevu posvetili, Jlajpi odgovorno pristopili voljevanju njihoviftživ, skih in razvojni' bi zadovoljeval^ in žago t avl j družinske pj uspešen V ten/i rodn/d. novaW že dngvi in lenjem^k tivnostim ke, namenjfoi poglobljei^nu podruzbljanju ka. To je prilož) gledamo, kaj otroke in kje moramo kako zagotavljati za otrokov celovit as pr ftro- vsem k l za otro- ko pre- j storili za po- globiti svojo skrb za otroka, za njegovo zdravo in normalno okolje, kako moramo otroka upoštevati kot oseb- nost pogoje razvoj. Zmotno in nepravilno bi bilo vso skrb za otroke strniti v mednarodnem dnevu otrok ali v jugoslovanskem tednu otrok. Skrb za otroka, za njegov nemoten in pravilen razvoj, je stalna in odgovorna naloga vsakega naroda, je dolžnost in odgovornost do najdražjega v človeški družbi; ni vseeno, kakšen bo razvoj otrok, kako bodo dozorevali, se razvijali in kako bodo kot osebnosti sp0sobni sprejeti naloge iu odgovornosti samo-upramjalcev. esta in otroci « — tak-š/ta je bila tertk letošnjega NA/QTBaS^ ki je ipote-oktobra. Ni a seJJNICEF za za zagovorila za to število ljudi, v zadnjih podvojilo, ki predvidevajo, v naslednjih dvaj-fetih število prebival-mestih ponovno pojilo, tako da bodo leta prebivalci mest predstavljali polovico svetovne populacije. Ni skrivnost, da je v zadnjih letih prišlo do komaj verjetne spremembe. Še v letu 1950 je imel »bogati — razviti« svet več mestnih prebivalcev kot »siromašni« del sveta. Od leta 1920 do danes je mestno prebivalstvo v deželah v razvoju naraslo z 8 na 30 odstotkov; prvič v zgodovini mestno prebivalstvo v deželah v raz- trot SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO ZAPISNIK — SKLEPI SKUPŠČINE 2. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško, ki je bila v sredo, 14. julija 1982. Seja je potekala po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik 1. seje skupščine 2. Predlog prispevnih stopenj od 1, 8. 1982 dalje s predlogom ukrepov izvajanja programa družbenega varstva otrok 3. Predlog poslovnika skupnosti otroškega varstva Krško 4. Vprašanja in pripombe delegatov Pred pričetkom seje je predsednica skupščine podala ugotovitev o prisotnosti delegatov na seji skupščine: Seje se je udeležilo 29 od 53 delegatov iz zbora uporabnikov aH 54,7%; in 12 od 16 delegatov zbora izvajalcev ali 75%. Skupno se je seje udeležiilo 41 od 69 delegatov ali 59,4%. Na osnovi podane ugotovitve je razvidno, da je bilo na seji prisotno več kot 50% delegatov in je skupščina sklepala pravno veljavno. Ad 1 Na zapisnik 1. seje ni bilo pripomb. STRAN 2 »NAS GLAS« St. 18, december 1982 voju hitreje narašča kot kmečko, kar ima za posledico mnoge probleme. Danes živi v siromašnih mestnih četrtih 156 milijonov otrok. Če se bo sedanja stopnja rasti nadaljevala, bo do leta 2000 Uvela v mestih že približno polovica vseh otrok na svetu oziroma več kot 750 milijonov otrok. Letošnji mednarodni dan otrok in s tem tudi naš teden otrok smo posvetili otrokom, ki žive v mestih, primestnih, industrijskih in podeželskih urbanih sredinah, vkleščenih v beton in asfalt, med stolpnice in tovarniške dimnike, obdani s prometnim hrupom in nezdravim ozračjem, otrokom, prikrajšanim za zelenice, širna polja, brezmejne gozdove in vedro nebo. Kljub vsemu pa nismo zapostavili odnosa do vseh otrok, saj smo našo skrb za otroka namenili potrebam slehernega otroka v krajevnih skupnostih. Tudi v času zaostrenih pogojev gospodarjenja in težav, ki pestijo naše delovne ljudi, moramo odgovorno — v okviru danih možnosti — zagotavljati in izvajati programe družbenega varstva otrok. Prizadevati si moramo, da bi z organiziranim družbenim varstvom otrok zagotovili otrokom osnovno zdravstveno in socialno varnost ter s tem zadržali programe aktivnosti na že doseženih nivojih. Ni dovolj, da v dokumente zapišemo, da je družbena skrb za otroka naša skupna skrb in odgovornost. Pomembneje je, da smo v odnosu do otroka kot osebnosti dosledni, kajti naložba v otroke je porok varne in čvrste prihodnosti. Vesna Zvar, tajnica Skupnosti otroškega varstva občine Krško SKLEP: Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva soglasno sprejemamo zapisnik 1. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško, ki je bila 26. maja 1982. Ad 2 Delegati obeh zborov skupščine so razpravljali o predlogu prispevnih stopenj ter o spremembah in dopolnitvah programa družbenega varstva otrok. Na osnovi predlogov in stališč odbora za planiranje in svobodno menjavo dela je skupšči-nasprejela naslednji SKLEP: a) Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupnosti otroškega varstva Krško sprejemamo predlog Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela, da so predlagane prispevne stopnje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti začasne in se jih dopolni na osnovi dejanskih potreb in programov dela ter na osnovi analize o poslovanju Skupnosti otroškega varstva Krško in njenih izvajalskih organizacijah v letu 1982. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela in izvajalci programov družbenega varstva otrok v občini Krško so dolžni predložiti analizo poslovanja skupščini skupnosti koncem avgusta ali v začetku septembra 1982. b) Delegati obeh zborov sprejemamo prispevno stopnjo za program družbenodenarnih pomoči v višini 1,491% ad 1. 8. 1982 dalje ali predlog programa za izvedbo družbenodenarnih pomoči v višini 40.652.000 din od 1. 1. do 31. 12. 1982. V primeru, da sredstva za prog- ram družbeno denarnih pomoči ne bi bila v celoti realizirana za materialne pomoči posameznim družinam, je potrebno sredstva preusmeriti v funkcionalne oblike družbenega varstva otrok (program male šole, 80-urni vzgojni program, subvencioniranje prehrane i. d.), tako, da bi bile vsem otrokom zagotovljene enake razvojne možnosti. c) Delegati obeh zborov sprejemamo predlog programa prispevne stopnje za program neposrednega otroškega varstva v višini 1,03% iz BOD od 1. 8. 1982 dalje, tako da bo do konca leta 1982 realiziran predlog programa v višini 24.861.000 din. Predlog prispevnih stopenj se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in velja od 1. 8. 1982 dalje. d) Delegati obeh zborov skupščine soglasno sprejmemo predlog ukrepov izvajanja programov družbenega varstva otrok v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Ad 3 Na osnovi razprave o poslovniku skupščine je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se poslovnik Skupnosti otroškega varstva Krško v taki obliki, kot je bil podan. Ad 4 Pod točko vprašanja in pripombe ni bilo razprave. Seja skupščine je bila zaključena ob 14.45 uri. Zapisala: Rogič Fanika, 1. r. Predsednica skupščine Roškar dr. Janja, 1. r. POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMOV DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V OBČINI KRŠKO IZVAJANJE PROGRAMOV 1. VZGOJA IN VARSTVO OTROK V skupnih prizadevanjih, da bi bili delavci in delovni ljudje subjekti pri oblikovanju in načrtovanju programov družbenega varstva otrok, smo pričeli z uresničevanjem določil in skupno dogovorjenih nalog na področju združenega varstva otrok. V dokumentih smo zapisali, da temeljijo programi družbene skrbi za otroka na izenačevanju in zagotavljanju pogojev za otrokov zdrav in normalen razvoj. Pomebno dejstvo je, da živi otrok pred vključitvijo v vzgojnovars-tveno organizacijo v družini, zato poteka vzgojnoizobraževalno in varstveno delo v tesni povezanosti z družinsko vzgojo, z metodami In vzgojnimi smotri, ki ustrezajo posebnostim tega starostnega obdobja. Vloga VVO oziroma družbeno organizirane vzgoje v današnjem času je pomembnejša zaradi dopolnjevanja z družinsko vzgojo, zagotavljanja dnevnega varstva in prehrane otrok; organizirana predšolska vzgoja skrbi za načrtno vključevanje otrok v osnovno šolo, zmanjšuje razlike in odpravlja pomanjkljivosti v razvoju otrok, ki so posledica različne kulturne in družbenoekonomske ravni. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981 — 1985 se je skupnost opredelila, da bodo uporabniki in izvajalci z neposredno svobodno menjavo dela zagotavljali pogoje za vključevanje Št. 18, december 1982 »NAS GLAS« STRAN 3 -.. i \ i ¦'/¦'¦• \Mmmu&i*w "• V $ 3liwt Tadej, 6, let, VVZ Krško, enota Ciciban: risba z barvnimi svinčniki po ogledu diafllma »Prodajamo za gumbe« čim večjega števila otrok v vzgojno organizirano družbeno vzgojo, bodisi v redne oblike ali v skrajšane programe. Prednost pri vključevanju otrok v vrtec pa imajo tisti iz socialno šibkejših družin. V prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja smo pridobili dva vzgojno varstvena oddelka: pri OS Podbočje in v Velikem Podlogu. Vzgojno varstvene enote so organizirane pri vseh osnovnih šolah, razen v Koprivnici. Vzgojnovarstveni zavod v Krškem je organiziran kot enovita delovna organizacija. Pri osnovni šoli Koprivnica je organizirana le skrajšana priprava na osnovno šolo. Vzgojnovarstvena dejavnost poteka v naslednjih VVO: oddelkov otrok — Brestanica — Koprivnica — Kostanjevica — Krško — Leskovec — Podbočje — Raka — Senovo 3 72 1 (MS) 19 3 74 20 434 9 213 2 40 2 57 4 99 44 1008 SKUPAJ : V občini Krško živi 2490 predšolskih otrok v starosti od 8 mesecev do 6 let in pol, do tega jih je v vzgojnovarstvene organizacije zajetih 1008 ali 41%, kar je za 5% več kot v letu 1981, ko je bilo v VVO vključenih 917 otrok. Poleg vključevanja otrok v redne oblike oziroma v dnevno varstvo in pripravo na osnovno šolo so 4 do 5-letni otroci vključeni v 80-urni vzgojni program. 80-urni vzgojni program je organiziran za predšolske otroke, ki niso vključeni v VVO. Vzgojnovarstvene organizacije v sistemu svobodne menjave dela oblikujejo svoj dohodek s prispevki staršev in prispevki skupnosti otroškega varstva za opravljanje storitev vzgoje in varstva predšolskih otrok. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Krško za obdobje 1981 — 1985 smo se opredelili, da znaša poprečni prispevek staršev v strukturi ekonomske cene storitev 45%, prispevek skupnosti pa 55%. Starši so udeleženi v ekonomski ceni storitev glede na dohodkovne možnosti družin v razmerju od 20 do 70^/c, glede na dohodek člana. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da je končno razmerje med prispevkom skupnosti in udeležbo staršev 60 proti 40%, kar je posledica prednosti pri vključevanju otrok iz socialno šibkejših družin. V tem letu ne beležimo odklanjanj pri sprejemu v VVO, narašča pa interes za vključevanje otrok do 3. leta starosti. Ugotovljeno je, da občinske skupnosti otroškega varstva v Sloveniji v poprečju pokrivajo 60% cene vzgojnovarstvene storitve na otroka v dnevnem varstvu. Ce bi iz teh sredstev pokrile le vzgojno delo, ki predstavlja približno 30% ekonomske cene vzgojnovarstvene storitve v dnevnem varstvu, bi lahko preostalih 30% sredstev namenili za uresničevanje vzgojno varstvenih programov za otroke, ki niso v dnevnem varstvu. Da se ne bi zvišal prispevek staršev v ekonomski ceni, naj bi sredstva za subvencioniranje deleža ekonomske cene za varstvo in prehrano otrok v dnevnem varstvu zagotovile občinske skupnosti otroškega varstva iz sredstev za socialne korektive .— denarne pomoči. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri Skupnosti otroškega varstva Krško je v tem letu nekajkrat obravnaval problematiko vzgoje in varstva otrok in predlagal skupščini naslednje ukrepe: 1. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je nujno zadržati doseženi nivo vzgoje in varstva predšolskih otrok v občini Krško. 2. Uporabniki in izvajalci programov družbenega varstva otrok si bodo morali tudi v bodoče prizadevati, da bi bilo trošenje sredstev čimbolj smotrno, kar bi omogočilo nadaljnje razvijanje vzgo-jnovarstvenih programov. 3. Vzgojnovarstvene organizacije so že do sedaj zmanjšale materialne stroške z uporabljanjem odpadnega materiala pri zaposlitvah in dekoracijah bivalnih prostorov. Velik del potrebnega materiala so dobili od organizacij združenega dela iz vse republike. Del potrebnih sredstev pa so pridobili z neposredno menjavo dela z OZD. S temi oblikami bodo nadaljevali tudi v bodoče. 4. Skladno s sprejeto politiko preusmerjanja družbeno denarnih pomoči v funkcionalne oblike vzgoje in varstva je nujno nadaljevati s celotno pripravo na osnovno šolo in vključevanjem otrok iz socialno ogroženega in vzgojno zanemarjenega okolja v organizirane oblike vzgoje in varstva otrok v VVO. 5. S prehodom iz materialnih pomoči družinam na funkcionalne oblike, kot so subvencioniranje varstva in prehrane predšolskih otrok v VVO, bi dosegli tudi večji interes za te oblike, hkrati pa bi oblike vzgoje in varstva otrok nudili in zagotovili večjemu številu predšolskih otrok. V vzgojne programe je potrebno vključiti predvsem otroke od 4. leta starosti dalje. 6. Izboljšati je potrebno kvaliteto dela v vzgojnovarstvenih organizacijah. To bo doseženo s strokovno pedagoško povezanostjo VVE pri OS. 2,. DENARNA POMOČ OTROKOM Denarna pomoč (nekdanji otroški dodatek) je socialnovarstvena pomoč, katero skupnost zagotavlja za vzdrževanje otrok družinam, ki z lastnim delom oziroma dohodki niso sposobne pokriti minimalnih življenjskih stroškov za otroke. a) denarne pomoči otrokom delavcev, drugih delovnih ljudi in upokojencev; Dohodkovni pogoji Višina denar- V din na družin- ne pomoči skega člana na mesec v din na mesec do 2.900 L200 nad 2.900 do 3.700 850 nad 3.700 do 4.200 450 b) denarne pomoči otrokom iz kmečkih in drugih družin, ki pomoč nujno potrebujejo, 450 din na mesec; c) povečane denarne pomoči: — otrokom, ki imajo STRAN 4 -NAS GLAS« St. 18, december 1982 enega hranilca 200 din na mesec otrokom, ki so telesno ali du- ševno prizadeti 400 din na mesec Preglednica o upravičencih do denarne pomoči otrok delavcev, delovnih ljudi in upokojencev DENARNE POMOČI POVEČANE DENARNE POMOČI a > O, Q 0 6 2 J 11 eks »jj eks o eks t-" o ind m . >o •D . u T3 • ^ac ^3 . u S. 3 m > H >« O C SoH C >W O _ff 1980 2381 100 4887 100 178 100 59 100 1981 1948 82 4070 83 161 90 78 132 1982 1582 66 3473 71 202 113 84 142 Preglednica o upravičencih do denarne pomoči za kmečke d nižine in družine brez dohodka J '"•~«&U&S#* " JSU-. .~*to§8t " 6. Strokovne podlage za uresničevanje tega načrta bo pripravila Strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti. Ce bo potrebno, bo strokovna služba zagotovila sodelovanje strokovnjakov ter drugih organov in organizacij. Vsa gradiva, ki jih bo obravnavala skupščina Skupnosti otroškega varstva Krško, bodo v povzetkih in po potrebi v celotnem besedilu objavljena v NAŠEM GLASU. Da bi bilo doseženo čim boljše informiranje delovnih ljudi in občanov ter delegatov v skupnosti, bodo vesti o izvajanju programov objavljene tudi v Dolenjskem listu in preko Radia Brežice. DENARNE POMOČI OTROKOM Za ovrednotenje zagotovljenega minimalnega obsega denarnih pomoči za leto 1983 so za obdobje januar — april upoštevane osnove in merila, sprejeta na 15. seji, ki je bila 8. 3. 1982, za obdobje maj — december 1983 pa: a) denarne pomoči otrokom delavcev, drugih delovnih ljudi in upokojencev: dohodkovni pogoj višina denarne — na mesec na pomoči na mesec družinskega člana v dinarjih do 3. 900 1.350 nad 3.900 do 420 950 nad 4.200 do 4.700 450 b) denarne pomoči otrokom iz kmečkih in drugih družin: 500 dinarjev c) povečane denarne pomoči: — otrokom, ki imajo edinega hranilca 300 din — otrokom, ki so težje telesno ali duševno prizadeti 500 din V skupnosti otroškega varstva Krško bomo v letu 1983 združevali sredstva za zagotavljanje programa družbeno denarnih pomoči po prispevni stopnji 1,46% od bruto osebnih dohodkov po načelu delovnega mesta, kar predstavlja 44.098.880,00 dinarjev. STRAN 6 -NAS GLAS« St, 18, december 1982 (!. PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA OTROK V letu 1983 bo potekala vzgoja in varstvo otrok v obstoječih vzgoj-novarstvenih organizacijah v občini Krško. Skupščina in njeni organi bodo vložili potrebne napore v zagotavljanje kvalitetnih vzgojnih programov za predšolske otroke, ki so potrebni družbene vzgoje in varstva; posebno skrb bodo posvečali programom vključevanja otrok v pripravo na osnovno šolo. Za zagotavljanje programov neposrednega otroškega varstva bomo v letu 1983 združevali sredstva po prispevni stopnji 1,03% iz bruto osebnega dohodka po domicil-nem načrtu, kar predstavlja 27.844.320,00 dinarjev. Skupnost bo v letu 1983 varstvo za naslednje naloge: združevala sredstva za neposredno otroško 1982 1983 v dinarjih sredstva za osebne dohodke vzgojnovarstvenih delavcev 14.471.700 x 11,2% 16.092.530 materialni stroški + vzgojna sredstva 3.617.954 x 20 % 4.341.544 matična rezerva ..... 260.000 260.000 amortizacija 2.500.000 x 10% 2.750.000 stroški SDK 400.000 x 1,6% 406.400 skupščinski stroški + obveznosti po SaS 900.000 x 20% 1.080.000 delovna skupnost 1.720.000 x 20 % 2.064.000 anuitete 700.000 700.000 najemnina 149.846 149.846 skupaj Skupnost otroškga varstva Krško bo na osnovi veljavnih meril in osnov v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela redno in sprotno izvajala določbe tega finan- 27.844.320 čnega načrta skladno s prilivom sredstev po prispevni stopnji. 10. Ta finančni in delovni načrt skupnosti se uporabljata od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1981. ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI Enotna merila v Sloveniji IZ POROČILA O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH IZHODIŠČIH ZA ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI V OBDOBJU 1981 — 1985 (OBDOBJE OD IX. 1981 do VI. 1982) NA PODROČJU DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V SR SLOVENIJI Varstvo matere in novorojenca Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta ter samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti za obdobje 1981 — 1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije 4. maja 1982 sprejela sklep o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust. Uskladitev nadomestila osebnega dohodka za iporodniški dopust je skladna z doseženo rastjo osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v minulem letu in s predvideno rastjo osebnega dohodka v letu 1982. Po uradnih statističnih podatkih je bil v letu 1981 poprečni osebni čisti dohodek na zaposlenega delavca na območju SR Slovenije 11.404 din in je bil višji za 30,1% kot leto poprej. Za predvideno rast osebnih dohodkov v letu 1982, ki temelji na dovoljeni rasti osebnih dohodkov po določilih resolucije, smo ocenili, da bo dosegel v prvi polovici letošnjega leta manj kot polovico (44%) raslti osebnih dohodkov. Pravico do uskladitve nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust imajo upravičenci, ki so že več kot šest mesecev zadržani z dela zavoljo poroda in nege otroka. Cas in odstotek uskladitve nadomestil osebnega dohodka je različen. Pri določitvi časa in odstotka uskladitve je bilo upoštevano, da so upravičenci v različnem položaju, kar zadeva osnovo, na podlagi katere prejemajo nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust. Zato je pri uskladitvi posebej določen odstotek za povečanje nadomestila tistim upravičencem, ki jim je nadomestilo določeno na podlagi osebnih dohodkov, doseženih v letu 1980, in posebej tistim, ki jim je nadomestilo določeno na podlagi osebnih dohodkov, doseženih v letu 1981. Upravičencem, ki prejemajo nado- mestilo osebnega dohodka na podlagi dohodka, doseženega v letu 1980 in jim še ni bilo akontativno usklajeno za 12% (sklep o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust, Uradni list SRS, št. 18/81), se nadomestilo poveča za 30,1% za čas od 1. 1. 1982 dalje. Upravičencem, ki jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka akontativno že usklajeno za 12%, pa se nadomestilo uskladi za preostanek — to je za 18,11%. S 1. 7. 1982 je bila opravljena ponovna uskladitev nadomestil za 8,9%, to je za predvideno rast osebnih dohodkov v prvem polletju 1982, in sicer upravičencem z osnovo iz leta 1980 in iz leta 1981. V obdobju od 1. januarja 1982 do 30. junija 1982 so se v primerjavi z letom 1981 povečali osebni dohodki vseh zaposleniih za 18,5%. Da bi ublažili zaostajanje rasti nadomestil osebnih dohodkov za porodniški dopust, je Skupnost otroškega varstva Slovenije predlagala, naj bi nadomestila osebnih dohodkov za porodniški dopust s 1. 7. 1982 uskladili z odstotkom rasti osebnih dohodkov vseh zaposlenih v SR Sloveniji, to je za 18,5i%. S to uskladitvijo bi bili upravičenci, ki jim je bilo nadomestilo že akontativno povečano za 8,8%, upravičeni do razlike 9,7%. Upravičencem, ki jim nadomestilo še ni bilo akontativno povečano, denimo zato, ker 1. 7. 1982 in do uveljavitve nove uskladitve niso bili šest mesecev zadržani z dela zavoljo poroda ali nege otroka, pa bi se nadomestilo povečalo za 18,5%. Končna uskladitev nadomestil z rastjo osebnih dohodkov v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 naj bi bila izvedena v letu 1983. Doslej je veljalo načelo, da nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust ne more biti manjše, kot je najmanjši osebni dohodek, ki ga v skladu z zakonom o najmanjšem osebnem dohodku Vladimir (6 let): Starka jesen St. 18, december 1982 »NAS GLAS« STRAN 7 določi Izvršni svet SR Slovenije. S tem je bila zagotovljena socialna varnost upravičencem, ki so za delo s polnim delovnim časom dosegli nižji osebni dohodek, kot je znašal z odlokom določen najmanjši osebni dohodek. Z veljavnostjo zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82), je prenehal veljati zakon o najmanjšem osebnem dohodku. 8. člen navedenega zakona smiselno določa, da osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje osebnih potreb, ob izpolnjevanju delovnih obveznosti za polni delovni čas, ne sme biti nižji od zneska, ki ustreza višini ugotovljeniih minimalnih živ-ljenskih stroškov. Skladno z določili tega zakona je bilo ugotovljeno, da je v decembru 1981 znašal minimalni življenskl strošek na delavca 6.110 din. Po določilih tega zakona se je s 27. 2. 1982 povečalo zagotovljeno najmanjše nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust od 5.100 din na 6.110, v maju 1982 pa je bilo 6.790 din. S 1. 9. 1982 ipa znaša najmanjše nadomestilo za porodniški dopust 7.390 din. 15. člen zakona o zajamčenem osebnem dohodku določa, da bo Zavod SR Slovenije za statistiko objavil višino minimalnih življenskih stroškov dvakrat na leto, in sicer v maju in v septembru. To pomeni, da se bo najmanjše zagotovljeno nadomestilo povečalo z rastjo minimalnih življenskih stroškov, ne pa z rastjo osebnih dohodkov, kot to velja za usklajevanje nadomestil. Socialna varnost v zvezi z materinstvom in nego otroka združene kmetice 6. januarja 1982 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije na 17. seji zbora uporabnikov in izvajalcev sprejela samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih združenih kmetov pri uresničevanju pravice do porodniškega dopusta. Pogoj za veljavnost tega sporazuma je, da vsaj ena kmetijska zadruga ali druga organizacija združenih kmetov pristopi k samoupravnemu sporazumu. Doslej je pristopilo k samoupravnemu sporazumu 22 kmetijskih zadrug oziroma drugih organizacij, v katerih kmetje združujejo delo, sredstva oziroma zemljišča. Ker je sporazum odprtega tipa, omogoča tudi kasnejši pristop in torej kasnejše uresničevanje pravic in obveznosti. Pričakujemo, da bo do konca leta pristopila večina kmetijskih zadrug oziroma drugih organizacij, v katerih združeni kmetje združujejo delo, zemljišča oziroma sredstva. _ Življenjski stroški za otroka IZ DOKUMENTOV ZA SEJO SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE 2L 12. 1982 Življenski stroški so podlaga za določitev do posameznih vrst soci-alnovarstvenih pomoči in za določitev njihove višine. Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 — 1985 določa, da se bodo o višini dogovorjenih življenskih stroškov za družino oziroma posameznika podpisnice vsako leto dogovorile v Skupnosti socialnega varstva Slovenije na podlagi raziskave o življenjskih stroških. Ker projekt »Življenjski stroški« še ni dokončan, je skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije 15. julija 1982. leta na 2. seji sklenila, da bo objavila okvirni izračun življenjskih stroškov. Centralni zavod za napredek gospodinjstva je pripravil izračun življenjskih stroškov za otroka v mesecu oktobru letos po mesečnih materialnih življenjskih stroških in mesečnih skupnih življenjskih stroških. Ta obračun v celoti objavljamo. I. Mesečni materialni življenjski stroški za otroka v družinskem gospodinjstvu v oktobru 1982. leta glede na vrsto varstva 1. Otrok ni v dnevnem varstvu Tabela 1: Mesečni materialni stroški za otroka, ki ni v varstvu starost otrok Mesečni materialni stroški v din Indeks oktober 1982 oktober 1981 oktober 1982 oktober 1982 od 0 do 12 mesecev od 1 do 2 let od 3 do 6 let od 7 do 9 let od 10 do 13 let od 14 do 17 let 6.175,73 4.552,14 4.384,23 5.039,47 5.758,45 6.840,16 4.609,14 134 3.364,96 13S 3.234,28 136 3.669,78 137 4.185,54 138 5.054,70 135 Poprečje od 0 do 17 let 5.462,76 4.013,69 136 Poprečni mesečni materialni življenjski stroški za otroka od 0 do 17 let so znašali v oktobru 1982 5.462,76 din. Od oktobra lani so se povečali za 36% ali za 1.449,07 din v poprečju na mesec. Tabela 2: Mesečni materialni stroški za prehrano za otroka, ki ni v varstvu Mesečni stroški za prehrano v din Indeks starost otrok oktober 1982 oktober 1981 oktoberJ982 oktober 1981 od 0 do 12 mesecev od 1 do 2 let od 3 do 6 let od 7 do 9 let od 10 do 13 let od 14 do 17 let Poprečje od 0 do 17 1.647,57 1.286,12 128 1.712,81 1.268,91 135 1.853,34 1.347,55 137 2.270,79 1.659,62 137 2.621,78 1.918,83 137 3.425,18 2.520,03 136 let 2.415,93 1.774,91 136 V sestavi materialnih življenjskih stroškov za otroka predstavljajo največji delež stroški prehrane (44%). Le-ti so se od oktobra lani do oktobra letos zvišali za 36%. 2.0trok je v dnevnem varstvo v VVO Tabela 3: Mesečni stroški za otroka, ki je v varstvu v VVO Mesečni materialni stroški v din Indeks starost otrok od 0 do 12 mesecev od 1 do 2 let od 3 do 6 let . oktober 1982 oktober 1981 oktober 1982 oktober 1981 5.872,99 3.718,67 3.672,08 4.380,38 2.744,79 2.715,73 134 135 135 Poprečje od 0 do 6 let 3.999,81 2.961,84 135 STRAN 8 »NAS GLAS« St. 18, december 1982 3. Otrok je v dnevnem zasebnem družinskem varstva Tabela 4: Mesečni materialni stroški za otroka, ki je v zasebnem družinskem varstvu Mesečni materiali oktober 1982 li stroški v din Indeks starost otrok oktober 1981 oktober 1982 Dktober 1981 od 0 do 12 mesecev od l_do 2 let od 3~do 6 let 5.968,33 3.897,39 3.674,20 4.448,38 2.883,99 2.721,63 134 135 135 Poprečje od 0 do 6 let 4.065,70 3.014,70 135 Mesečni materialni življenjski stroški za predšolskega otroka, ki je v varstvu v WO, so znašali v oktobru 1982 3.999,81 din, za otroka, ki je v zasebnem družinskem varstvu, pa 4.065,70 din. Tako v prvem kot v slednjem primeru so za 35% višji kot v oktobru lani. Tabela 5: Mesečni skupni življenjski stroški za otroka voktobru 1982 glede Mesečni skupni življenjski stroški gled< Otrok ni v dnevnem varstvu Otrok je v dn varstvu v W( Starost otrok od 0 do 12 mes. od 1 do 2 let od 3 do 6 let Povprečje od 0 do 6 let oktober oktober Ind oktober okt< 1982 0.179,63 4.552,14 4.384,23 1981 82/81 4.609,14 134 3.364,96 135 3.234,28 136 1982 1 6.658.66 5.05! 6.075.67 4.77' 5.540,08 4.36! 4.688,12 3.468,03 135 5.852,91 4.58 Vzgojnovarstveni zavod Krško Tabela 5: Mesečni skupni življenjski stroški za otroka v< Mesečni skupni življe Otrok ni v dnevnem varstvu Starost oktober oktober Ind otrok_________¦___________1982_____1981 82/81 od 0 do 12 mes. 6.175,63 4.609,14 134 od 1 do 2 let 4.552,14 3.364,96 135 od 3 do 6 let ________________4.384,23 3.234,28 136 Povprečje od 0 do 6 let 4.688,12 3.468,03 135 1982 glede na vrsto varstva ki stroški glede na vrsto varstva Otrok je v dnevnem Otrok je dnevnem zasebnem varstvu v WO_______________ družinskem varstvu oktober oktober Ind oktober oktober Ind 1982 1981 82/81________1982 1981 82/81 6.658.66 5.058,05 132 7.101,66 ¦ 5.448,38 130 6.075.67 4.777,79 127 7.297,39 5.883,99 124 5.540,08 4.369,73 127 7.074,20___5.721,63___124 5.852,91 4.584,65 128 " 7.141,89 5.728»99 125 RAZVOJ TO KRŠKO OD LETA 1976 — 1980 Osnovni cilji: — urediti delovne in bivalne razmere v WZ, — povečati kapacitete, — sprejeti in urediti normative za financiranje, — samoupravno organiziranje v samostojno DO. Število otrok v VVZ Krško: Šolsko leto 1975/76: 3 enote, 8 oddelkov, 162 otrok. Šolsko leto 1982/83: 5 enot, 8 oddelkov, 162 otrok; 80 urni program: 4 oddelki, 98 otrok. Do 31. 12. 1978 smo bili enota OS Jurija Dalmatina Krško. S 1. 1. 1979 smo postali samostojna DO. Danes smo po velikosti 3. DO med vsemi šolami in vrtci v naši občini. II. Mesečni skupni življenjski stroški za otroka v oktobru 1982 glede na vrsto varstva Ce k materialnim življenjskim stroškom za otroka prištejemo še stroške dnevnega varstva, dobimo skupne življenjske stroške za otroka, ki so prikazani v tabeli št. 5. Pri otroku, ki je doma, stroškov dnevnega varstva ne ovrednotimo in so materialni življenski stroški enaki skupnim življenjskim stroškom. Pri določanju stroškov dnevnega varstva za otroka, ki je v VVO, smo uporabili podatke o poprečni oskrbi v VVO, ki nam jih je sporočila Mestna skupnost otroškega varstva iz Ljubljane. Podatek o stroških za dnevno zasebno družinsko varstvo pa je ocenjen na podlagi informacij patronažnih služb. Od oktobra 1981 do oktobra 1982. leta so se skupni življenjski stroški za predšolskega otroka, ki ni v dnevnem varstvu, zvišali za 35 %. Pri otroku, ki je ^v VVO, so se v istem obdobju skupni življenjski stroški povečali za 28 °/o, pri otroku, ki je v zasebnem družinskem varstvu pa za 25%. IV. Minimalni življenjski stroški po zakonu Mimo tega je na voljo tudi odredba o minimalnih življenjskih stroških na delavca. Ti so znašali v avgustu 7.390 din. Odredbo je izdal direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko na podlagi določil zakona o zajamčenem osebnem dohodku in o izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS št. 17/82). Vse zastavljene cilje smo v tem srednjeročnem obdobju izpolnili. OSNOVNI CILJI PLANA 1981 —85: — urediti notranjo organizacijo dela, — izboljšati vsebino pedagoškega vodenja v cilju še boljše kvalitete dela, enota ~ postopno, vendar vsebinsko dob-g L ro pripravljeni, postati center i DO*. predšolske vzgoje v KS Krško, me(j Zdole, Dolenja vas in Gora, ii ob- — glede na potrebe in možnosti financiranja ^povečati kapacitete. St. 18, december 1982 -NAS GLAS-« STRAN 9 IZVLEČKI IZ LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA LETO 1982 Vzgojno varstveni zavod in okoliš 1. Predstavitev VVZ: VVZ Krško je enovita delovna organizacija , ki je bila ustanovljena z odločbo skupščine občine Krško in vpisana v sodni register organizacij združenega dela pri registrskem sodišču Novo mesto. VVZ sestavlja 5 dislociranih enot: KS Krško, Zdole, Gora pokrivajo enote: Ciciban, Šolska ul. 1 a, Najdihojca, Šolska ul. 14 a, Mojca, Bohoričeva 1, Kekec, Delavska 10, KS Dolenja vas pokriva enota Dolenja vas. Poslovni čas je v oddelkih re-nega varstva 9,5 ali 10 ur dnevno. 2. Kadrovski in prostorski pogoji: Zaposlenih je 47 delavcev: 2 administrativno računovodska delavca, 20 vzgojiteljic, 10 varuhinj, 4 delavke, ki opravljajo dela varstva otrok, čiščenje prostorov, pomivanje posode ali nege perila, 5 čistilk, od tega 2 s polovičnim delovnim časom, 1 kuharica, 1 kuh. pomočnica (tudi nabava), 1 hišnik, 1 delavka pri negi perila. Vse vzgojiteljice in varuhinje imajo po zakonu predpisano izobrazbo. Prostorski pogoji so dobri. Problem je ureditev terase za dojenčke ter urejevanje igrač, ki so istočasno igrišča za vse otroke iz KS, igrala se tako hitreje uničujejo. 3. Samoupravna organiziranost: VVZ Krško je pobudnik za enotno samoupravno organiziranost vseh vrtcev v občini. V ta namen smo izdelali obsežno analizo sedanjega stanja organiziranosti predšolske vzgoje v naši občini ter predlog nove organiziranosti v dveh variantah. VVZ Krško ima vse samoupravne organe in DPO, kjer so delegati vsi delavci, samoupravljala pa so starši ter delegati združenega dela. 4. Organizacija dnevnega varstva: Prijave za sprejem lahko vložijo starši ali zakoniti skrbniki na posebnem obrazcu skozi vse leto. Komisiija za sprejem otrok se sestaja po potrebi, vendar mora zaključiti sprejemanje otrok najkasneje do 30. junija vsako leto. S sklepom komisije lahko ravnatelj potr-(nadaljevanje na 10. strani) ŠTEVILO PREDŠOLSKIH OTROK PO POPISU PREBIVALSTVA IZ LETA 1981 a Dopolnjena leta starosti Krajevna skupnost __ 0. do a 3 X 1 leta 2 3 4 5 fi SK M SKUPAJ 2984 439 461 417 412 420 433 402 M 1568 231 243 241 222 208 216 207 2 1416 208 218 176 190 212 217 195 BRESTANICA SK 218 26 30 32 30 34 28 38 M 109 17 11 17 18 18 12 16 2 109 9 19 15 12 16 16 22 DOLENJA VAS SK 83 7 18 18 10 9 12 9 M 41 1 10 10 5 5 6 4 2 42 6 8 8 5 4 6 5 GORA SK 43 10 2 4 7 9 6 5 M 20 4 1 1 2 4 5 3 2 23 6 1 3 5 5 1 2 KOPRIVNICA PRI SK 74 11 14 7 14 7 13 8 BRESTANICI M 40 8 7 3 9 3 4 6 2 34 3 7 4 5 4 9 2 KOSTANJEVICA SK 275 47 52 41 34 33 41 27 NA KRKI M 153 29 22 23 22 20 23 14 2 122 18 30 18 12 13 18 13 KRŠKO SK 879 136 130 131 126 115 126 115 M 474 71 77 88 65 51 64 58 2 405 65 53 43 61 64 62 57 KRŠKO POLJE SK 116 12 18 20 12 17 19 18 M 63 7 13 11 5 8 11 8 2 53 5 5 9 7 9 8 10 LESKOVEC PRI SK 191 29 22 33 23 29 28 27 KRŠKEM M 100 14 11 18 16 15 10 16 2 91 15 11 15 7 14 18 11 PODBOCJE SK 160 27 20 17 20 19 26 31 M 79 12 13 11 8 9 10 16 2 81 15 7 6 12 10 16 15 RAKA SK 211 36 28 24 29 36 27 31 M 109 18 14 13 16 16 15 17 2 102 18 14 11 13 20 12 14 ROŽNO — SK 38 6 9 3 5 6 5 4 PRESLADOL M 24 4 5 2 2 4 3 4 2 14 2 4 1 3 2 2 — SENOVO SK 397 53 65 53 56 66 55 49 M 190 24 27 26 28 32 27 26 2 207 29 38 27 28 34 28 23 SENUSE SK 56 7 9 7 8 7 10 8 M 32 3 5 3 6 4 7 4 2 24 4 4 4 2 3 3 4 VELIKI SK 96 12 18 6 15 15 18 12 PODLOG M 52 7 12 4 7 7 9 6 2 44 5 6 2 8 8 9 6 VELIKI TRN SK 83 7 19 8 12 13 15 9 M 48 4 12 4 5 8 10 5 2 35 3 7 4 7 5 5 4 ZDOLE SK 64 13 7 13 11 5 4 11 M 34 8 3 7 8 4 — 4 2 30 5 4 6 3 1 4 7 VKLJUČITI VSE SESTAVINE ŽIVLJENJA Iz resolucije 9. kongresa ZKS Na področju predšolske vzgoje in varstva otrok bomo še nadalje razvijali vsebinsko zasnovo vzgojnega dela, tako da bodo vanjo vključene vse sestavine družbenega življenja in dela v krajevni skupnosti. Zavzemali se bomo za prožnejšo organizacijo vzgojnovarstvenega dela in za to, da bo mogoče vključevati v dnevno varstvo več otrok, za raznovrstne oblike vzgojnega dela za vse otroke v krajevni skupnost. STRAN 10 NAS GLAS« St. 18, Jdecernber 1982 di sprejem tudi med letom po prioritetni listi. V letu 1982 smo sprejeli vse otroke. Dokončni razpored otrok, vzgojiteljic ter varuhinj mora biti pripravljen najkasneje do 20. avgusta za vsako šolsko leto. Pripravo otrok na šolo izvajamo v — rednih vzgojnovarstveniih oddelkih, — skrajšani pripravi: — 6 ur vsak dan, — 6 ur vsak drug dan. Prevoz oddaljenih otrok v malo šolo se vrši skupno s šolskimi otroki. Stalna oblika vzgoje za otroke, ki niso v rednem varstvu, so Cici-banove 'urice. V 4 oddelkih je 98 otrok. Za otroke iz okoliških krajev izvajamo Cicibanove urice v dopoldanskem času v mali telovadnici enote Ciciban. Ob Novem letu pripravijo vzgojiteljice dramsko uprizoritev, ki izredno pritegne vse otroke. 5. Prednostne naloge pri izvajanju vzgojnega programa: — ugotavljanje funkcionalnosti igrač z vidika otroka — na tej osnovi načrtovanje nakupa novih igrač, — sodelovanje s starši s ciljem boljšega poznavanja vzgojnega dela v oddelkih, — v skupinah priprave na šolo delno in postopno uvajanje samopostrežbe pri prehrani, miren počitek v igralnici ali na igrišču, — vzbujanje ljubezni do dela, skrb za vrtec v celoti — vzbujanje spoštovanja do drugih delavcev ter njihovega dela, vzgoja k varčevanju (luč, voda itd.). 6. Program proslav In prireditev: 1. Novoletna jelka — igrica Zajčko-va hišica — nastopajo vzgojit., obisk Dedka mraza v vseh enotah s kratkim internim programom; 2. pustno rajanje za vse otroke po skupinah; 3. praznovanje dneva žena — nastopi ali prikazi vzgojnega dela za starše v vseh skupinah. — nastop za delovne organizacije Imperial, SOP, Zavarovalnica Triglav ter SO Krško, — nastop za članiice DPM Krško; 4. dan mladosti — športno-zabavne igre »Otroci in starši vadimo skupaj« na igrišču enote Cicban in enote Dolenja vas; 5. zaključek šolskega leta — predvsem v skupinah male šole — prireditev za starše ter podelitev športnih značk in potrdil o obiskovanju male šole; 6. teden otroka — izvajanje kostanjevih dni po enotah, (nadaljevanje na lfcj strani) OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO LETOVANJE 1982 POROČILO O IZVEDENIH LETOVANJIH V LETOŠNJEM LETU Občinska zveza prijateljev mladine ima v svojem programu tudi organiziranje počitniških letovanj za otroke naše občine. Ker občinska zveza nima profesionalnih kadrov, je to delo še težje izvedljivo, kajti letovanje okoli 600 otrok in tudi več, kolikor jih vsako leto letuje, zahteva dokaj usposobljen kader za samo vodstvo pa tudi številne družbene delavce, ki so pripripravljeni sodelovati pri izbiri otrok, pripravi programov, organiziranju zbiralnih akcij (sadje, zelenjava itd.). Občinska zveza prijateljev mladine ima svoje dobre sodelavce v kolektivih osnovnih šol in vrtcev ter v društvih prijateljev mladine, ki so organizirana skoraj v vseh krajevnih skupnostih. V okviru občine združujejo sredstva za letovanja otrok skupnost otroškega varstva, občinska izobraževalna skupnost in zdravstvena skupnost, letos pa je sodeloval še občinski sindikalni svet. Društva so organizirala akcije, starši pa so prispevali po socialni lestvici od ekonomske cene. LETOS 5 IZMEN I. izmena — od 22. 6. do 1. 7. 1982: otroci iz OŠ Leskovec, OŠ Raka in OŠ Veliki Podlog; otroci so zajeti iz naslednjih krajevnih skupnosti: Leskovec, Senuše, Krško polje, Veliki Podlog, Veliki Trn, Raka in dela krške KS. II. izmena — od 7. 6. do 20. 7. 1982: otroci iz KS in OŠ Brestanica in VVZ Brestanica ter WZ Krško, ki pokriva KS Krško, Dolenjo vas in Zdole ter otroci iz KS Koprivnica oziroma šolskega okoliša Koprivnica. III. izmena — od 20. 7. do 3. 8. 1982: osnovnošolski otroci iz OŠ Krško, ki pokriva KS Krško, Zdole in Dolenjo vas ter Goro. KAJ NUDI OTROKU DOBRO ORGANIZIRANO LETOVANJE? Vse oblike letovanj in zimovanj so izredno pomembne za utrjevanje zdravja otroka, za krepitev telesa in krepitev duševnosti. Otroku zagotavljajo prijeten, sproščen in veder počitek, poln takih dejavnosti, ki ugodno vplivajo na nadaljnji razvoj in uspeh njegove osebnosti. Letovanje je lahko nenadomestljiva šola za moralno in socialno uveljavljanje otrok in za njihovo kasnejše vključevanje v družbeno življenje. Poleg najosnovnejših fizioloških potreb, kot je hrana, stanovanje, obleka, potreba po gibanju in počitku, ima otrok kot odrasli tudi socialne potrebe, kot npr. potrebo po varnosti, prijateljstvu in ljubezni, uspehih, prijetnih doživljajih in doživetjih, sodelovanju z drugimi itd. Življenje v skupini daje zelo ugodne in edinstvene rezultate ter priložnosti za združevanje in pridobivanje koristnih socialnih izkušenj. V skupini se otrok veseli uspehov, pridobiva čustven vpogled vase in v druge, oblikuje se novo obnašanje, nove navade, opušča stare in neprimerne, otrok je lahko manj prepirljiv in napadalen, je odkritosrčnejši, radostnejši, tovariški in pravičnejši, bolj pripravljen za sodelovanje, za pomoč itd. Otrok navezuje tovariške in delovne stike z otroki najrazličnejših družin, otrok podeželja se seznanja z otroki mesta, z otroki drugih republik, drugih dežel... Občina Krško ima svojo otroško letoviško bazo v okviru Počitniške skupnosti Krško v Nerezinah na otoku Lošinj. Otroci imajo svojo PIONIRSKO NASELJE, ki zaživi vsako leto v drugi polovici junija. Zivžav pa potihne proti koncu avgusta, ko morajo otroci v šolo. Letos smo letovali že šestič. Prvič smo letovali v letu 1977. 600 pionirjev in cicibanov je 15 dni preživelo ob izrednih vremenskih pogojih v 5 izmenah v pionirskem naselju. IV. izmena — od 3. 8. do 17. 8. 1982: predšolski otroci, pionirji in mladinci iz osnovne šole Kostanjevica in Podbočje; tudi meji krajevnih skupnosti se pokrivata s šolskimi okoliši udeležencev te izmene. V. izmena-1982: od 17. 8. do 31. 8. otroci iz OŠ Senovo in pionirji rokometaši iz Rokometnega kluba Krško. St. 18, december 1982 -NAS GLAS« STRAN 11 7. priprave na Novo leto — dramska uprizoritev vzgojiteljic za vse otroke. Druge aktivnosti v zvezi z vzgojnim delom: — cicibanova hranilnica, — športna značka, — ciciban — planinec — orientacijski pohod, — filmska vzgoja — obiski filmskih predstav enkrat mesečno 7. Skrb za zdravje: Zobna ambulanta za predšolske otroke dela vsako sredo. Otroke vodijo varuhinje po posebnem razporedu. Zdravstveni dom Krško nas sproti obvešča o pojavih nalezljivih bolezni ter predlaga ukrepe. Zdravniški pregledi: — pred vstopom v redno varstvo, — pred vpisom v šolo, — pred odhodom na letovanje. 8. Pedagoško vodenje: a) napovedane hospitacije, b) nenapovedane hospitacije, c) opazovanje dela vzgoiteljic izven okvira hospitacij, č) individualni razgovori, d) evidenca o spremljanju in usmerjanju dela, e) strokovni napotki za to vodenje so v publikacijah »-Spremljanje in usmerjanje dela vzgojiteljic v VVO«. Izvlečki iz te publikacije, ki so istočasno tudi utemeljitev sistema pedagoškega vodenja, so v mapah za strokovno izobraževanje vzgojiteljic po vseh enotah. Od strokovnih sodelavcev deluje na področju predšolske vzgoje redno le logoped, ki po letnem planu izvaja pregled in korekcijo govora. 9. Strokovni organi: Vzgojiteljski zbor — sodelujejo vzgojiteljice ter varuhinje. Januar; tema — Razvojna psihologija, april: tema — Kič v otroških slikanicah, junij: tema — Vzgojno delo v poletnih mesecih, september: tema — Vzgojno delo v adaptacijskem obdobju otrok. Aktiv vzgojiteljic: maj, junij: poročanje ter strokovna navodila s seminarjev in strokovnih ekskurzij, oktober: zgodovinski razvoj ter kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta Krško, I. del — strokovna ekskurzija, november: izhodišča za planiranje pedagoškega dela v letu 1983. STATISTIČNI PODATKI O UDELEŽENCIH LETOŠNJIH LETOVANJ Število udeležencev po izmenah: nena oški nske ca a 3 s: L I. 79 61 140 II. 51 81 132 111. 60 60 120 IV. 80 65 145 v. 38 25 63 skupaj 338 272 600 Udeleženci po starosti: 3 —i *J -C > O M oški nsk upa iros leti 2 8 S •N O) > 1967 39 21 60 15 1968 25 IG 41 14 1969 15 16 31 13 1970 20 28 48 12 1971 58 37 95 |1 1972 37 37 74 10 1973 25 40 65 9 1974 21 33 54 8 1975 34 25 59 7 1976 15 26 41 6 1977 10 7 17 5 1978 5 4 9 4 1979 4 2 6 3 338 272 600 Analiza o tem, kolikokrat so bili isti pionirji oziroma otroci v pionirskem naselju, je pokazala naslednjo sliko: — prvič 272 45 % — drugič 137 22,8% — tretjič 74 12,3 % — četrtič 28 4,7% — več kot štirikrat 89 15,2 % Osvojeni delfini: 211 otrok je osvojilo bronastega delfina v plavanju, 173 otrok pa srebrnega. Le redki otroci so bili, ki se niso naučili plavanja. POSLOVNO POROČILO O FINANČNEM POSLOVANJU Sredstva za letovanje so prispevali: dinarjev starši SOV Krško Obč. izobr. skupnost Krško SIS za zdravstvo skupaj DPM v obliki nabiralnih akcij skupaj 1.052.870,00 420.000,00 200.000,00 166.600,00 1.989.470,00 __100.195,00 2.089.665,00 Za izvedbo letovanj smo porabili: ________________________ dinarjev hrana 510.815,74 prevozi 413.070,00 vzgojni in tehnični kader 463.409,00 prispevek Počitniški skupnosti Krško elektrika plin voda čistila, pralni prah nabava opreme in razni drugi stroški zavarovanje amortizacija in stroški_OZPM skupaj 174.400,00 180.526,00 26.305,85 28.392,00 18.753,90 97.945,72 22.500,00 53.546,79 2.089.665,00 PRIJETNO S KORISTNIM! V pionirskem naselju so se vzgojni in tehnični kadri trudili, da bi otroku s prijetnim in sproščenim ter radostnim življenjem zagotavljali uspešno varstvo in vzgojo ter usmerjali delo za dosego smotrov. Delo je potekalo v naselju po določenem vzgojnem programu. Otroci so, poleg plavanja in iger v vodi, sodelovali tudi v raznoterih svobodnih dejavnostih " (petje, risanje, športne igre, razni plesi itd.). Vsaka izmena je ob zaključku pripravila prisrčen program, s katerim se je oprostila od lepega 15-dnevnega letovanja. Na te prireditve so povabili tudi vse letovalce Počitniške skupnosti. Na ta način so tudi drugi ljudje doživljali vzdušje, ki je vladalo med pionirji. PREDSEDSTVA OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE Občinska Zveza prijateljev mladine Krško se zahvaljuje vsem samoupravnim interesnim skupnostim in Občinskemu sindikalnemu svetu, ki so prispevali sredstva, da smo lahko letovanja pocenili. Društvom prijateljev mladine in šolskim kolektivom pa še posebno zahvalo za opravljeno delo pri izbiri otrok in vsej pripravi teh otrok, pri izbiri kadrov in za izredno uspelo akcijo zbiranja hrane, sadja in zelenjave, saj so nam pomagali, da smo 600 otrokom omogočili letovanje In koristno bivanje v tem čudovitem naselju na otoku Lošinju. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu letovanju. Hvala Počitniški skupnosti Krško za pomoč in razumevanje. Starše in vse sodelavce pa vabimo, da že sedaj pripravimo programe za organizacijo letovanj v letu 1983. Predsedstvo OZPM Krško STRAN 12 NAS GLAS' St. 18, december 1982 Legenda: trikotnik — VVZ, krog — V VE pri OS, pravokotnik — otroška igrišča pri OŠ, Kvadrat — otroška igrišča v KS Aktiv vzgojiteljic po starostnih stopnjah: — obravnava in priprava tromeseč-nih vzgojnih načrtov, — dogovor in izhodišče za pisanje tedenskih ter dnevnih priprav in analiz. Aktivi so marca, septembra in decembra. Poleg teh organov se po potrebi sestaja še aktiv varuhinj. Vzgoj-novarstveni delavci imajo še izobraževanje na področnih aktivih, ki jih organizira Zavod za šolstvo SR Slovenije. Vzgojiteljice se redno udeležujejo strokovnih seminarjev. Pri strokovnem izobraževanju vseh delavcev VVZ so planirana vsaj tri predavanja. 10. Sodelovanje s starši: Redne oblike so: — roditeljski sestanki in govorilne ure, — druge oblike: a) kotiček za starše, b) obiski staršev pri vzgojnem delu, c) zaposlitev ali nastop otrok za starše, č) športno rekreativne prireditve otrok in staršev. 11. Sodelovanje z dejavniki izven VVZ: VVZ Krško sodeluje s KS, z or- ganizacijami združenega dela, društvi, osnovnimi šolami. Posebno uspešno je sodelovanje z DPM Krško ter KS in DPM Dolenja vas. S samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kjer se programi prepletajo, je potrebno sodelovanje ter planiranje še izboljšati. Vse naše planiranje ter delo se vrši preko uspešnega sodelovanja s SOV Krško. 12. Obrambne aktivnosti, SLO in DZS: — ažuriranje obrambnega načrta, — izobraževanje delavcev, — usklajevanje s KS, — izdelava varnostnopolitične ocene, — informiranje staršev v zvezi z obrambnimi pripravami. 13. Spremljanje realizacije letnega plana: se izvaja ob tromesečnih, polletnih in ob koncu leta. Sestavni del letnega plana je finančni plan ter plani DPO našega vrtca. Ta plan je bil sprejet na zboru delavcev, svetu staršev ter potrjen na svetu VVZ v začetku letošnjega leta. 21. DECEMBRA — TRETJA SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO Na dnevnem redu bodo predvidoma: — pregled sklepov 2. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško, — uresničevanje svobodne menjave dela na področju družbenega varstva otrok v letu 1982, — osnutek delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško in skupščine SOV Krško za leto 1983 ter sklep o prispevni stopnji za leto 1983, — predlog Družbenega dogovora o reševanju romske problematike v občini Krško ter — obravnava gradiva za 3. sejo skupščine Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. »NAS GLAS« — skupne delegatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Naklada 700 izvodov. — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic. — Uredništvo CK2 IZ, Krika tel. 71-768. — Tlak: Paplrkoa-tekcija Krika.