GLAS NARODA I* list slovenskih .delavcev y Ameriki. GTATELJE OPOZARJAMO, dft pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskuinjo. TELEPHONE: CHeUea 3—1242 No. 189. — Stcv. 189. Zirt, 19«S at the PMt Offlcc «» New York. N. Y„ under Act »f •t March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, MONDAY, AUGUST 15, 1938—PONEDELJEK, 15. AVGUSTA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. LEWjSOV ODBOR POD KOMUNISTIČNIM VODSTVOM Nov spopad med Rusi in Japonci TAKO JE ŽE VSAJ ZATRJEVAL PRED DIESOVIM ODBOROM EDEN GLAVNIH STEBROV DEL. FED. 280 uradnikov Lewisovega odbora za induatrijal-no organizacijo Je včlanjenih v komunistično stranko. — John L. Lewis sicer ni komunist, pa je pod vplivom komunističnih tovarišev. — Die-sov odbor preiskuje obdolžitve. — Delavska fe-je jez proti komunizmu. WASHINGTON, D. C., 14. avgusta. — John P. Frey, uradnik Ameriške delavske federacije, je obdolžil včeraj Lewisov odbor za industrijalno organizacijo C. I. O.), da kna v svojem vodstvu dosti članov komunistične stranke, čijih cilj je revolucija. Frey je podal svojo izjavo pred posebnem zborničnim odborom, ki preiskuje "neameriške delavnosti". Odboru načelu je kongresnik Dies. Poudarjal je, da ima C. I. G. najmanj 280 uradnikov in organizatorjev, ki so člani komunistične stranke. Istočasno je razbremenil Johna L. Lewisa, češ, da ni komunist, pač pa nasprotnik komunizma. — Cas je že, — je dejal, — da izve javnost o delovanju komunistične stranke v Združenih državah, ki skuša izvesti načrte moskovske tretje in-ternacijonale, to ^e svetovno revolucijo. — Ameriška delavska federacija, — je nadaljeval Frey, — je nad dvajset let uspešno zadrževala val komunizma. Komunizem se je začel razvijati v Ameriki šele zadnjih par let in sicer vsled obvladovanja ranih C. I. O. unij. Po obdolžitvi, da je 280 članov komunistične stranke v službi C. I. O., je predložil seznam 60 o-seb, ki zavzemajo v Lewisovi organizaciji ugledna mesta ter so istočasno člani komunistične stranke oziroma v zvezi ž njo. Med njimi so: John Brophy, ravnatelj C. 1. O., Francic Gorman, mednarodni predsednik tekstilnih delavcev, Wyndham Mortimer, podpredsednik United Automobile Workers of America, ki je šele pred kratkim postal pod imenqm "George Baker" uradnik komunistične stranke; Harry Bridges, vodja unije mornarjev ob pacifični obali. Frey je predložil odboru fotografični posnetek Bridgesove komunistične izkaznice: Seznam na-daljnih 230 imen bo predložil v ponedeljek. Kongresnik Dies, predsednik preiskovalnega odbora, je rekel nato, da ima odbor popoln seznam vseh članov komunistične stranke in d^ ga bo o priliki objavil. Po FreyevQm zatrdilu komunistična stranka napreduje izza leta 1 935, ko se ji je posrečilo dobiti na svojo stran C. I. O. Istega leta je bilo na komunističnem kongresu n Moskvi naročeno delegatom, naj opuste svojo dotedanjo taktiko ter naj se pridružijo skupinam in strankam z demokratskimi principi. Ameriški državni department je tedaj protestiral proti izjavam ameriških delegatov, toda Litvi-nov, sovjetski komisar za vnanje zadeve, je protest zavrnil. Frey je tudi rekel: — Odboru bom povedal, kako so se komunisti polastili kontrole nad unijo u-čiteljev v New Yorku. Navedal bom imena. Povedal bom, s kakšnimi sredstvi se skušajo polastiti kontrole nad vzgojo mladine. Frey je ponovno zatrdil, da so njegove obdolžitve naperjene samo proti delavnosti komunistov v G L O., ne pa proti C. I. O. v splošnem. PITTSBURGH, Pa., 14. avgusta. — Philip Murray, predsednik organizacijskega odbora jeklarjev je izjavil danes, da so Freyeve obdolžitve POLOŽAJ NA ŠPANSKEM Cabeza del Buey, ključ do živosrebrnih rudnikov, je padel.—Navzlic hudim napadom republikanci drže svojo črto ob Ebru. HEN D AYE, Francija, 14. 4 MIL JONI DEA VCEV POD NOVO POSTAVO Delavski department je povišal svoje cenitve.— Delavska postava stopi v veljavo 24. oktobra. WASHINGTON, D. C., 14. avgusta. — Utrjeno inesto Ca-|*vgusta. — Delavski depart-bezo del Buey, ki je ključ do ^eut je včeraj sporočil, da s* bogatili ži.vosrebrniii rudnikov postava glede minimalnih v Almadenu, je padlo v roke Pla« iu maksimalnega delovne-f»«istom. Toda ojačena vladna tikal» približno 4 mili armada še vedno drži vrata do j°nov delavcev, torej 1,730,000 iHankovu. JAPONCI SO ZAČELI ZNOVA PRODIRATI Dva tedna Japonci niso mogli nikamor naprej. Japonci so od Hankova oddaljeni samo še 100 milj. ŠANGHAJ, Kitajska, 14. avgusta. — Dva tedna Japonci ob Jangceu niso mogli nikamor naprej, sedaj pa so zopet pričeli močno prodiranje proti PO MNENJU JAPONCEV NE . ~ BO PREMIRJE DOLGOTRAJNO TOKIO, Japonska, 14. avgusta. — Vsled "dogodka** na meji na otoku Sahalinu, ki je skupna last Rusije in Japonske, se je napetost med Rusijo in Japonsko zopet povečala. Na nekem samotnem kraju meje je ruska straža obstrelila dva japonska policista. TVRDKA POMAGA PIKETOM Almadena v novi obrambni čr jve« kot Je spočetka domneval ti v gorah. V bližini pa se boji kongres- nadaljujejo. ) Postava, ki bo stopila 24. Prvič .v tej vojni ste se sre oktobra .v veljavo, določa, da tali armada fašističnega gene- morajo vse industrije, ki se pe-rala Gonzalo Queipo de Liano'^ajo z meddržavno trgovino, in armada republikanskega po- plačati delavcem najmanj 25 veljuika generala Jose Miaje. centov na uro in da ne smejo Vladna ojačenja pa so dospela nobenega zaposliti več kot 44 prepozno, da bi rešila mesto. ur na teJen- Po letu Medtem ko fašisti na jugu na- znaža delovni teden. po dveh predujejo, ne morejo zavzeti letih Pa 40 ur- Minimalna pla ozemlja, ki so ga izgubili v dveh republikanskih ofenzivah ob reki Ebro. BARCELONA, Španska, 14. avgusta.—Republikanci na v zli ča se mora po enem letu povišati na 30 centov, pa sedmih letih pa na 40 centov. Rufus Poole, pomožni odvetnik delavskega dapartmenta, je hudim fašističnim napadom dr- rekel» da dobiva nešteto .vpra-že svojo črto ob Ebru. Fašisti-'.šanj Slede uove postave. Tako '*>e na pri mer zelo pritožujejo marmski delavci, katerih se po- 'čno prodiranje je še .vedno o-sredotočeno v Sierri de Pandos južno od Gandese. Po vladnem zatrdilu imajo fašisti velikanske izgube, dosežejo pa le zelo malo. V zračnem boju v Estrama duri so fašisti izgubili dva bombnika in dva zasledovalna ae jroplana, republikanci pa so izgubili en zasledovali aeroplan. LONDON, Anglija, 14. avg. — Fašistični general Francisco Franco je sporočil angleški -vladi, da bo v nekaj dneh od- stava ne tiče. FARMER JE BIL "SREČEN" WASHINGTON, Ind., 12. avgusta. — Kolera je pobrala mnogo prašičev farmerju C. Faithu. En njegov otrok je padel n( sije zlomil roko, drugi otrok jzapadne države in največ je bil poškodovan pri avtomo-{Združene države bilski nesreči. V sredini kitajske bojne črte so Japonci dospeli v bližino Jujčanga, ki se nahaja okoL sto milj jugovzhodno od Hankova. Od Jujčanga bodo Japonci prodrali proti Kanton -Hankov železnici, katero bodo zasedli in s tem Kitajcem odrezali glavno črto, po kateri dobivajo .vojni mater jal. Na severni fronti pri Hvang-meju in na južni fronti pri Sahočenu pa Japonci zadevajo na močan kitajski odpor. V zračnem boju nad Pojang jezerom je bilo izstreljenih pet kitajskih aeroplanov. Japonski letalci so tudi bombardirali več kitajskih mest, med njimi Nan-čang, kjer je največje kitajsko vojaško letališče, Kijan, Jušan, Ningpo in Lišuj. WASHINGTON, D. C, 14. avgust. — Vladni stitstiki pravijo, da se kitajske in japonske denarne rezerve naglo krčijo, ker gre ves denar za vojno. Obe državi preminjate svoje zlato in srebro v .vojni materjal ter pošiljate zlato in srebro v v PEORL\, 111., 13. avgusta— Unijski piketi so se več dni potili, ko so hodili pred poslopjem Godel - Howland Automobile Appliance Co. Ko so včeraj prišli na svoje mesto, so našli mizo, časopise, radio, velik sonč-nik, sodček mrzlega piva in napis, ki jih je vabil, naj si napravijo domače na stroške Go-del-Howland Co. Ciklon je odnesel streho z govoril na nevmeševalni pred-1 njegovega hleva, strela pa je log glede odpoklica prostovolj- [poškodovala drugo, kar je osta cev iz Španske. jlo. Španska vlada je že ugodno: Toda Faith je po a sej nesreči .'odgovorila na predlog in angle-1 rekel: , ška vlada je pritiskala na gene-i "Mislim, da i&m bil srečen, SRNE STRELJAJO BATH, N. Y., 12. avgusta. — Sicer še ni odprt lov na srne, toda v Steuben okraju so v zadnjih desetih dneh farinerji vstrelili 23 srn in siceh z dovoljenjem državnih oblasti, ker so delale škodo na poljih. EARLE SE BO PODAL NA POČITNICE HARRISBURG, Pa., 13. avgusta. — Governer George H Earle si je vzel mesec dni počitnic ter bo ofoiskal Centralno in Južno Ameriko. Potoval bo z letalom. Spremljala ^a bo njegova žena. kajti mrva v hlevu je bila mokra in ni hotela goreti.* * ! rala Franca, da odgovori.Fran-Icoski komunisti so zahtevali o^kih tmas4k. Češkoslovaška vojna industrija ne zadošča samo vsem trlomačjim ijotrebaan, tem-^ec izdehfcje mno^o materiala tudi za izvoz. Letna produkcija letal znaša okoli tisoč. Tvornice orožja In i« o nacionalizirane, toda v nekaterih rz-nred njim ima država nad polovico a'keij. Glerle na izjH>stav-Ijeni položaj nekaterih tvornic jf država praivočasno preskrb *-la, da jih je premestila iz obmejnega ozenflja v notranjost in:bolj ]>roti vzhodu. Utrditev! meje je prvovrstna. "Čehoslo-vaki •so danes odlično pripravljeni na obramibo (svojih mej in razpolagajo v ta naonen z naj-boljšimi sredstvi,,r zaključuje svoja iizvajanja angleški novinar. KADITE naravni tobak bras po- ■■^"■^■■sebiMh dišav, tartld, nHMtodomki In Kriki tobak Bajboljfe vrste po $2.03 funt; tobak štv. 1 pa pa $1.90 funt. — Turški tobak mešan * domačim $1.25 funt. — Pošilja te v pošljemo poštnine prosto, ali manj kot en funt ne pošljemo. 25% pošljite za vsako naročbo, ostanek pa po C. O. D. STROJ ZA ZVIJANJE CIGARET.. 35 centov. — Import i ran cigaretni papir 5 c. za zavitek. 12 zavitkov pa 50e. Prodajalci tobaka naj pišejo za informacije glek)e vlade glede na Kuncimanovo mLsijo v OSB. Pred-^m poudarja, da se Daladie-rova vlada prizadeva izpopolniti stike z Antglijo v enaki meri, Ikakor skuša nen&ka politika ločiti Anglijo in Francijo. Po-ložaij je sedaj tak, da bi ne mogla niti sedanja francoska vlada nitji kaka donga pretllagati parlamentu katka željo, na katero Anglija ne bi pristala. Kaj je rekla babica? Gor rigam, ki je s svojima starim in p< manjkljivian letalom zoper vse predpise priletel iz New York a v Dulblin, je nekam pbdoben Ivindl)erghu. Obema so nckli ljudje, ,da sta "flying fools** — leteča norca, ki jima ni nihče zaupal. Liimdbepg'h je bil v čai^u svojega prvega poleta sirota in neporočeln, kar je tudi Corrigan. A njegova stara mama še živi in je 95 let stara. 'Ko je Corrrgami angleška radiodružba ponudila, ali hoče govoriti s svojimi .sorodniki v Aimieriiki, je Corrigan koj poklical fvojo s»taro mater. KaOco se je balbiea začudila, da je njen vnuk, tak zaletel, sfrčal tja v Evropo! Se bolj pa jo je o^p-tnilo to, da jo je na tako daljavo poklicati k telefonu. Pogovor je bil kratek: "Batoica, ali že veš. 'da isem popotoma prile-t|el v Evropo? Nič se mr ni zgodilo in som 2*drav prispel v Du-blm.,, — "Že prav že prav, otrok moj," je odgovorila babica "L onkraj oceana, "a glej, da dobiiš kaj gonkega za v usta." Drugega mu ni imela 'kaj reči. HS^aHrai ADVERTISE IN "GLAS NARODA* \ EDINA SLOVENSKA POGREBN1KA V NEW YORKU lN OftOLin PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA (z* ženske) Pogreb $110. in VEČ Predno greste kam drugam, pa Ce Je 8e tako daleč, pridite, ali pa telefonirajte nam za pojasnilo. , .. .. da boste i naio postrežbo popolnoma zadovoljni, jjj 7th8T,,»ed L Ave in Ave AIJ.7fI PKOSt'ECTAVB, rofal m St NBW IdBTTeL: OBčhard 4-^668 « B R O Ji ^.JCel-: MElroae 5-6577 To pa ni "edini \-zrok za tesno sodelovanje. Tudi na Sredozemskem morju tvorita obe sili dejanlsko enoto. Če bi se že nroglo trtiiti. da stališče, ki ga je Francija zavizemala po vojni v srednji Evropi, ni bilo vedno v popoknem skladu s stališčem Anglije, je stvar na Sredozemskem morju poginoma drugačna. Francija je 1. 1919 žrtvovala Angliji na ljubo zbližan je z Italijo, ki se je (po konferenci v Stresi kazalo že v razgovorih med francoskim in italijanskim getneralndiiT štabom, nedavno pa je Anglrija na to ustrežljivost odgovorila s tfem, da ni uveljavila angleško-ita-Irjanskega sporazuina, češ, da spor v špamji še ni urejen, v resnitei pa zato, ker Mussolini ne inadaljuje pogajanj z Francijo. Na Sredozemskem morju tvorita torej obe sili dlejansko celoto, njuni vojmii brodovji predstavljata enoto, katere skupno poveljetFO je za primer vojne že natprei določeno in za katero so anigleška in francoska oporišča 'brez razliike po-\nsemma razpolago. Ker so razmere omogočile tako intimno zbližam je med Parizom in Londonom, je bilo naravno za realistično molečo vlado, ida omogoči tudi »kirpne smernice za poli-tiko v srednji ne bo razsodnik, temveč samo f¥\.etovalec z nalogo, da zbliža v tsvojih naiziranjib različna, to dalo možnost za nadaljnja pogajanja. OARROLLOV SLUČAJ Na samotni cesti v North Arlingtonu v državi New Jersey sta lani nekega jutra dva policista opazila moderno karo, za kolesom je pa spal mlad človek. Imel je strgane čevlje. Moderna, nova kara in vozač s strganimi čevlji, to se je zdelo policistoma sumljivo. Zbudila sta ga in pogledala v karo. Na zadnjem sedežu je bilo nekaj s papirjem pokrito. Pogledata in opazita truplo poštar nega moškega. — To je dr. Littlefreld,—jima je rekel 191etni Paul N. Dwyer, — tako se je imenoval mladi šofer, — če pa pogledata v nimble seat,—bosta dobila njegovo ženo. In res: truplo zadušene zdravnikove žene je bilo v rumble seatu. Fant je pri obravnavi priznal, da je umoril najprej zdravnika, nato pa njegovo ženo ter se s trupli vozil trdi dni in tri noči iz države v državo, od mesta do mesta, dokler ni v North Arlingtonu omagal. To je strašno, kaj net No, pa to še ni tako strašno. Dwyer je bil obsojen na dosmrtno ječo. Meseca decembra je začel nainigavati, da ni bilo vse tako, kot je ipri obravnavi povedal. Dejal je, da je bil zaljubljen v osemnajstletno Barbaro Carroll, ki mu je pri neki priliki razodela, da ima s svojim očetom razmerje. Prvič se je očetu vdala, ko ji je bilo trinajst let. Domnevala je tudi, da je v blagoslovljenem stanu. To je -trasno, kaj ne? No, pa to še ni tako strašno. Zd ravniku je Barbara pove-, dala o razmerju, ki ga ima z o-„ ... „. . ičetom, Dwyer je pa očeta po- b ranici j a je za rešitev, ki ne zval na odgOvor. bi omogočila samo obstoja, ttm oče, Francis Carroll je bil vee tudi dobro funkcijoniranje[pomožni žerif Udeležil se ie češkoslovaške države, pri tem bil Pershingove kazenske ek< pa nikakor noče, da bi reforme ustvarile 'konglomerat, 'ki bi današnje težkoče samo odgodil, da bi s? kasneje pojavile še z večjo silo. V prijateljski rešitvi, ki jo -pričakuje naj bi ne,, bilo ničesar, kar bi bilo proti ,iiiit«iii|liiiiiH>iif|,lil|iii!!ji:i,li>liiiniii} rnii'g'"nnnmi«i|Uniinni»s>«inlmiii»»nt,ll„,n J 'GLAS NARODA 7 $ ^pošiljamo v staro do- ^ ^movino. Kdor ga Ko- ^ ^ ce----^------- ® In je šel ter usmrtil Little-fielda in njegovo ženo. Dwyer je molčal iz ljubezni do Barbare in iz strahu pred njenim o-četom. Skušal se je iznebiti trupel, pa je pripeljal trupli policiji neravnost pred nos. S tem je bila zadeva začasno rešena, toda le začasno. Dwyer je v celici zahrepenel po svobodi in po Barbari ter je vse iz- naročiti za svoje d blebetal. Državni pravdnik je S sorodnike ali pri jate- ^ flje, to lahko stori. — j S Naročnina za stari f ^kraj stane $7 - VS Skalijo lista ne post- I S za Kdiir Je" aOfciohjeli potoVaCI v staH Krm j ali Miti kogi otf' tail, Jo podrobno, (b JeptaCen v vseh stvareh. V sled n*|« Mg* letne sknioje Van iwirwii datf najboljia pejMolla In ta« vse potrebno preskrbeti, 4m Je potevarije naebhi In' kltrcL se 'sa- anns ebrnlte an nas xa vsn poinmMa.' t ' Ml preskrbteo vso, bodisi profthje sn pdvratha dorsljenta. prfi^hf lisM.J vfzeje in spfdb vse. kar Je xa potovanje potrebno v najhitrejšem iasn, in knr Jo slavne, xm mjnsnjie strotta. Nedriavljanl naj ne odintejo do isdhjeffa li^fititka.' • ri >r1j se dobi Is Washlnatonn pevratno dovoljenje, RB-RNTSV PBRM1T, »tu ......... navodila In sncotavlJasM Taa rtilte tevej takoj xa_____ 4a boste pečeni la udubno potoralf. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Burani) 216 West 18th Street N«wYorfc,N:Y. I obtožil Carrolla umora. Porotniki so ga proglasili krivim in sodnik ga je obsodil na dosmrtno ječo. Tudi to ni nič strašnega. — Strašno šele pride. Ko se je vršila obravnava proti Carrollu, se je osemnajst-letna Barbara nastavljala fotografom v vseh mogočih pozicijah. Neštetokrat se je dala slikati skoro povsem razgaljena, časopisje je objavilo slike, in javnost je z očmi požirala telo mlade punčare. Vsak dan je dobila par sto možitvenih ponudb; gledališča so ji ponudila kontrakte, in kot čitam, bo menda v kratkem začela nastopati v nekem new-yorskem nočnem klubu, ki ji bo plačal par sto dolarjev na teden. Tekom obravnave proti njenemu očetu je bila vsak dan v sodni dvorani, kjer je koketira J a s poslušalci. Ko so pa porotniki odšli v posvetovalnico, se je odpravila v kino, odtam pa k frizerki, ki ji je nafrfraia lAse po' najnovejši modi. Vidite prijatelji, to je- nekaj strašnega- - To je strašno, £e vsaj po mojem mnenju. In želčl bi, da- bi bH še kdo drugi mojega namenja*- ''•t^L i-N^llOD A*Wew YorS Monday August 15,1938 ffHB LAXGEST SLOVENE DAILY IN TJ. B. FR. MILGINSKI: O BREZPOSELNOSTI, KRIZI IN O MODRIH BESEDAH Kriza in brezposelnost rešujeta s polno paro in ju rešuje motira beseda, govorjena in tiskana, kar je jako hvalevredno. Ni tajiti nikakor ne, da se zadeva giblje dokaj razvuselji-vo. Marsikaka beseda nam že vzbuja radostno liado, da bodo ali prej vsi, ki o v krizi in brez »poala, rdšetni kakorkoli. Morebiti bodo deležni taikore-koe kake pokojnine z draginj-ko dokh« lo m z rcdbine-tkiimi po-vfaki in m t* vein, ali so že prejeli prijave, ki da jili morajo izpolniti v took ali 1—10 in jih lastnoroeno podpisati in morata za renfčnot jamčiti s svojima lastnoročnima jxxlpisoma tudi še drugo dva brezposelnika aktivna ali upokojena. Tako bi bil storjen prvi korak, da v breaopcfectfnost pride vsaj red. Pa bo tudi brezposelnost koj nokoliko manjša, ko bodo brezposelni zaposleni s pisanje« prijav in jih bodo morali nositi kamorkoli. In flno čuli in čitali še drugo modro besedo; naj pohtg gospoda soproga ne «luži še gospa soproga. Zasluižek ol>eh zakoncev da ni v prid krizi in brezposelnosti, nikajcor ne. Nego naj služi le eden soprog ali soproga, drugi pa naj doma dela gospod injstvo. Pa si bokta pri hranila služkinjo in bo lahko ^luižkinja šla tja, koder je poprej poslovala soproga, če jo bodo marali; in bo potem po-magano vsem — mislim in želim, da bo. Takisto je jako umestna be-.»■e*da, da se naj zasebnim in javnim namesmiccfii «trižfjo plače in so tudi nameščenci zadovoljni. Oddehnili so se: Odslej nam ne bo več plačevali pufov in bodo odslej trgovci in obrtniki lahko živeli, od česar bodo hrtteli. Kmot pa -e bo valjal v blagostanju m se redil in redil, ker bo lahko vse pridelke sani snedel, ko ne bo niko«rar, k; bi mu jih hotel prijazno zamenjati za zavržene pare in dinarje. BreopcMein&e 3>o vsedeako v^velila ta beseda in jim po prineslo, alko ne k niha, pa vsaj tolaiho, da se je tudi zasebnim in jffvnim nameščencem pri-*tregel želodec. Ta tolaižba jim bo v veliko moralirmo oporo. In je eilno dobra tudi ona beseda, da je treba štediti in reducirati, ka jti bo brezposelnost potem še ve«(ja. kar ne bo ostalo brez ugodnega vpliva na druge. Na iprimetr beseda zastran dvojnega zaslualka. Prav je in v redu, da se prepove dvojni zaslužek. Nekateri na primer sode v pisarnah dan za dneim vesoljnih prtdpis-ni'h osem ur, pa jim še ni dovolj in gredo in &ede še preko toll cisem ur v kavarni in sede še (nadaljnje štiri ure ali osem ur ali vso noč in naporno in v potu Svojega obraza mlatijo tarok in služijo bridke peneze. Ne rečem: nekateri so morebiti potrebni. Tudi ako so, ne bom zagovarjal. Toda so gospodje, ki očitno (nimajo prav čisto nič. Pa šele silijo, v dvojni zaslužek. To ne bi smelo biti nikaikor ne! Na primer je dr. Prešeren. Jako udobno je pokopati in preskiirtjen. Pa vendar še služi in prodaja svoje pesmi, vsako leto drugačno izdajo. Mar to prav? Tn so še drugi. Sijajno se jim godi na onem i-vetu, s svojimi spisi pa nelojalno delajo konkurenco živim brfzpose-l-lii-m. In je žalibog tudi Cankar nuni njLmi, ne vem, ali se to strinja z 'njegovim hlapcem Jernejem. Ne vam, koliko je vseh brezposelnih, namirfč živih. Njih število ni -zanesljivo, dokler ni-:o vložene prijave in l>o vsaka tu! . Zdi se mi, ibrefcposeinost in kriza bi se znatno omilili, če bi se prepovedali ikomur ruLsta resnično potrebni. Brezposelnih in onih v krizi je »ne vem koliko; Ne vem, koliko pa je tudi onih, *ki ise ponašajo, da so, pa niso, in jidi mnogo živi samo od krize in brezposelnosti in je to poklic sam zase. To ni I epo! In bilo prav, ako bi oblasti predpisale predhodno odobritev za izvrševanje brez posebnosti. Da se zabrani -sušnianstva, bi moral imeti vsak pravični brezposelni patent na brezposelnost. Pa bi se mu lahko predpisalo še kaj davka za pa-tenlt. Ta davek bi se lahko porabi'! za marsikaj. Resn-i-čiio je šfkoda, da bo sedaj velika noč iin da ne bo»do že fbinkošti. Binkošti so praznik gorečih jezikov — goreči ji^iki hi lahko povedali marsi-ka-ko modro besedo iin bi jo povedali jako vneto. Velnka noč pa ni praznik gorečih jezikov. Nogo je »še mraz in nam mesto gorečih jezikov utegne ljubo nebo poslati sneg. V zvezi s krizo in brezposelni/ki se večkrat pohvalno omenjata 'tudi isneg in lju'bo nebo. Toda 'so [Krm i si t ki. Mislim sneg in ljubo nebo ne spadata k>g» fcrščanfcke morale jako obžalovati vojno in šipe in peči in* sneg in se lahko primerjajo tudi kakršnekoli diplomatske raosnere. iZato bi Iju'bemu nebu priporočali zgolj modre besede. Modrih ibesed ne 'bo nikdar dovolj. Sploh ca moidrimi besedami ne katže skopariti nikakor ne. In bi morebiti šlo in bi «e morebiti kafk cvetlični daln za modre besede. In ni dvoma, nego je -upati, da bi se nabralo modrih besed toliko, da bi zalegle ne vem do kdaj. Ta 'čas pa bo »krize konec in .brezposelnosti. Gotovo je bo konec. Ne dvomim da je bo vsokafeo ure j kcjnec kakor modrih besed. pri java sopodpiKana od dveh | med modre -besede. Ive začasno zanesljivih brezposelnih m bo- dokler se brezposelno^ in kri-do pregledane in preštete. To- za še ne marata umakniti mod- da na j jili j" kolikorkoli —mrliči jim ne bi smeli odjedati kruha. Mrliči niti niso pozvani od kateitkoli strani, da vlože brexi*n>elne prijave. Zaloh pri t rja jo, da se na »njih račun šj-ri kriza in žarnica. Ed ison je mrtev »in preskrbljen in ne potrebuje žarnico. Vendar žarnice Še dela intJuži in če me bi bilo žarnice, bi lahko nešteti ljudje imeli dela in zaslužka, da iz petroleja ali česarkoli izumijo žarnico; in bi jo izumili ali je .levi strani slik«). Poroka 774etnega gledališkega umetnika. Papa Danilo v Ljubljani j-2 nestor gledaliških umetnikov v Jugoslaviji, a po letih mu je zelo »blizu tudi bivši režiser in upravitelj beograjskega narod nega gledališča Miloš Haci-Di-nic — popularni "čika Miša", ki šteje 77 let in živi kot upokojenec v Novem Sadu. Ta stari gledališki umetnik se je te dni v Novem Sadu poročil s svojo nekaj nad 40 let staro gospodinjo. Cika Miša je doma iz Beograda: Njegov oče je bil v mnogih bitkih proslavljeni pod polkovnik Jovan Haci-Dinič. Miša je postal gledališki igralec že pred 56 leti in užival je veliko popularnost. Tudi njegova življenjska družica Ljubica, rojena DjuriČevica iz Nove- ga Sada, je bila ugledna gledališka umetnica. Umrla mu je pred dvema letoma v visoki starosta Sedanja Mišina žena je bila zelo skrbna gospodinja u metniškega para in, da se jt zdaj oddolži, jo je čika Miša poročil. Pri poroki sta bila priči dva najstarejša in najuglednejša novosadska gledališka umetnika. Nestor jugoslovanskih Jadranskih ribičev je Ante Vučetic na Hvaru, ki bo v kratkem praznoval svojo lOOletnico. Kot mornar je služboval na ladjah, ki so plule po »Sredozemskem in Črnem mor ju, nad pol stoletja pa je bil ribič. Vid ga je že pred leti popolnoma zapustil, ostal pa mu je živ spomin na razne.zanimive zgodbe iz dolgega življenja. Sinov in hčera že davno nima več, ima pa blizu 100 vnukov in pravnukov. V avtu oslepeli Nenavadno nezgodo sta doživela zakonca Nikolajeva, ki imata v Berlinu trgovino z umetninami. Bi i a sta na počitnicah v ne-|kt m kopališču in sta z nekim prijateljem napravila avtomobilski izlet okoli Ammerskega jezera. V Inninigu je odprti avto na nekem ovirfku prehitel z gradbenim materialom! nar polnjen voz. V istem trenutku je zdirknila ts tovornega voza z apnom napolnjena posoda naravnost -v avto, in apno, ki je brizgnilo naokrog; je povzročilo hudo nesrečo. Nikola je na eno d k o popolnoma oslepel, ffinigo je težko poškodovano, njegovi ženi je ožgalo obraz in oči, i'Sto .tako spremljevalcu. Pes, ki je sedel v a-vtu. je popolnoma oslepel. ADVERTISE IN "GLAS NARODA' r 1S1 I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharii — Domen. — Dva prijatelja. D. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ienitev. — Klošterski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Goliaa. in. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VH. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prar^« med bratoma. VITI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnja-či. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade,. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna- volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dosrodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . .. $1.20 10 zvezkov $10 Pregelj STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grašcanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske Blike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenn besede 11 življenje za svoje ovce;" Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nešni i2ved"bi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše nGTelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." * Cena $1.50 Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridi-^garja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.9) / i ' / / Ž / l ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 3trani. V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^a dopol»il je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njego* vem gradu Lanšpresn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. -S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena n a jboijšasl o venska ljudska povest. Knjiga-nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena fLSO ODP-Iti M Monday. August 15, 1938 m IABGE8T gLPVBKl DAILY IH CP. * ■HM. ROMAI IZ 2SYUEUA ZA "6LASIAR0DA" PRIREDIL: I.N. •23; Ko nato stoji signora pred ogledalom, je se vedno očar Ijiva lepotica in treba bi jo bilo zelo natančno ogledovati, ako bi ji hotel kdo otpaziti Mike sledove, ki pomenijo početek ven-Jjivoati njenega oibraza. Signorina Katarina je imela šestintrideset let, toda za južno lepotico je to že kritična Btarost in brez skrbne kozmetične nege, katero je vnšila Marieta in ki Jo pogosto trajala pO več ur, bi bili ti sledovi mnogo bolj vidni. Po ikonoani »toaleti vzame signora Katarina, srebrnosiv svilnat robec z dolgimi pentljami m si ž njim odene rame. Samo Španka in Italijanka zna talke rute prav nositi in doseči velik učineik. In signorina Katarina je bila strokovnjakinja v tej nm&fanosti. Tako oblečena gre na svoj jutranji izprehod po parku. Elena, ki je bila tudi mično oblečena, jo »premija. In bilo bi smešno, kako je to sedemletno dekletce posnemalo in opo-naslo veliko damo, če ne bi bilo tako neotroško in gizdavo. Mati in hoi se pri tem razgovarjaite skoro tako, kot prijateljici enake starosti. Elena vedno posluša pritožbe svoje matere, da je bila pregnana v tako samotno izgnanstvo in da še vedno do smrti hrepeni po ljubljenem Bimu in njegovem ve aelju. Zgodaj dozorela Elena jo popolnoma razumeva, ker tudi sama še -ni pozabila vsega razkošja, ki jo je obdajalo v Bimu. Slednjič pa pridete na pogovor o mali stanovalki in Elena vtpraša, hodeč okrog svoje matere in vrteč majhni sone-nik preko svoje rame: "Ta stanovalka bo Nemka, kaj ne, mama;!" "Da, Elena, tako saj mislim." i'Potem pa se je prav nič aie vete^im." "Zakaj pa ne?" "Saj si vendar eama rekla, da so Nemci dolgočasni.'* "So tudi izjeme. Saj je tvoj oče tudi Nemec.'' "Da, toda papa je tudi barbar." Mati se veselo zasmeje, mesto da bi hčeri take .izraze prepovedala * t "Kdo pa ti je rekel, da je paipa barbar?" "Marieta, ker te je papa privlekel na grad." Mati vadiihne. "a, zaradi denarja za obleke." Pogled gospe Katarine qetz Veliki park, v ikataj- rem je divje cvetk> brez števila! grmov in so se poaneaavaji z oljkami in tnarvanni. Sem in tam je bil kak pomarančni ali gim in majhne palma Na drugem krajin parka pa visoke ciprese, kd so vedno napravljale trtw in so molele v zrak kotf neme apomkije-voet vsega posvetnega. bi očaral maateikatero oko, toda gospej Ka-hčeri Be je vse to zdelo samo dolgočasno. • prihodnjič.) V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da hoste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK MEDVEDI MED LJUDMI. V sloviti poljski pragozd pri Bdaioviecah so spomladi spustili osem medvedov, ki so bili dalj časa prebili v ujetništvu. Tu so se biK tako privadili 1 ljudi, da so tudi med svojim bivanjem v pragozdu poigostoma začutili potrebo obiskati okoliške vasi. Pri tem so pa tudi napadli in ranili več kmetov ter nekega čuvaja. Te dni pa je prišel neki medved naravnost v Rialoviece. Obiskal je najprvo policijsko stražnico in ker tam nikogar ni inašel, je odšel na železniško postajo, kjer je (njegov pojav povterocil med potniki pravo paniko. Tem manj strahu je pokazal medved sam. Niti kričanje miti kamenje, ki so ga lu-čali vaiij, ga mi spravilo iz ravnotežja. Ko si je nekliko podrobneje ogledal postajo, se je vrnil anrnno v isvoj zeleni dom. ZAKT.AT) NA STAREM VRTU. Pri gradnji nove cejste v bližini albanske prestolnice Tirane, so prekopavali star vrt in so naleteli na izvotljeno skalo, v kaiteri so odkuili zaboj 10 tisoč zlatnikov. Poizvedbe so dognale, da je nofki albataski veleposestnik pred kakšnimi 20 lefti ta zaklad zakopal na vrtu. Pripravil ga je bil za doto svoji hčeri. Razen njega in starega služabnika ni vedel niJhče za ta zaklad. Posestnik je šele ob poroki tfvoje hčere povedal zetu, kakšno doto je bil namenil usvoji hčeri. Pozval ga je naj pride k taijemu in to doto sprejme. Na povratku s poročne klavrn osti se je tast s starim slujžabnikom smrtno ponesrečil, ne da bi bil prej natančno povedal, kje leži zlasti zaklad. Mladoporočenca ©ta celo leto sistematično prekopava 1 a vrt in n its ta našla »ničesar. Med tem s I" je bil mož v npamju, da bo našel naklad., izposodil precejšnje vsote in ker jih ni mogel vrni'ti, so ga uipriki ovadili policiji. To je na mlada zakonca vplivalo tako, ida sta si vzela življenje. Sedaj je naključje spravilo zlato ara dan. VLAK PADEL V VODO. Na gorski progi v notranjosti otoka Jamaike se je zgodila etrafina žedezmiška katastrofa. Vlafe, (ki je imel pet polno za-fsedenlili vozov, sta vlekli dve lokomotivi na strmi progi navzgor. Prva lokomotiva se je nenadno iztirila, vodja drugega stroja te nezgode ni takoj za-paizil in je vozil s polmo pano naprej. Teidaj se je prvi stroj zaril .globoko v strmino ob progi im je zdrknil v globino. Pri VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tuoi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih- Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenborg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Tnj—il" ILUNCJI8: Chicago, J. Bevčic Cicero. J. Fabian (Chicago, Ccero in niinois) Joliet, Jennie Bambich I« Salle. J. Spedch Masccmtah, Frank Augnstln North Chicago in Waukegan. V«M UAS1LAND: KltzmWer, Fr. Vodoplveo MICHIGAN: _ Detroit, L. MINNESOTA: Ckisholm, Frank Oouie, J. Ely, Jos. J. Peehel Eveieth, Louis Qooie ..Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povfc Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. Washoe. L. Lnkan' NEBRASKA: F. Broderlck PODW YORK: um IW1«. M OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek- Chas. Kar-linger, Jacob Resnik, Joh- Siapnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipavec Conemaugb, J. Brezovee Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Kapnik Export, Louis Sapssfii Farrell. Jerry Okcrn Forest City, Math Kandn Fr. Blodnikar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ballocb Midway, Jotui Žust Pittsburgh in okolica, Philip Prsgar Steelton, A. Hran Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newtoit, Joseph Jovan...... WISCONSIN. MUwaukee, West AUls, Fr. Sksk Sheboygan, WYOMING: BoA Springs, Diamond vlile, Joe Rolluft t>em je potegnil še drugi -stroj za ^eboj. Za njim so šli štirje vagoni, ki so se v zraku večkrat preikopienili. Samo potniki petega voza niso bili deležni hudega, ker se je spoj pretrgal. Ostaili vozovi pa so padli v reko, ki teče pod progo, in se »popolnoma razbili. 48 potmilkov je bilo takoj mrtvih, razen tega več mož osebja. 50 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Roševamje je bilo zelo težko, vozove so morali s sekirami raztreščiti, da so prišli do mrtvih in ranjenih potnikov. Več oseib je utonilo, ker se niso mogle rešiti izpod razvalin. LEVJI SPOPAD V KLETKI. V neki levji kletki živalskega vnta v Belfaistu se je odigral razburljiv prizor. Lev je na-se 'borili več nego uro in sta težko poškodovali druga drugo. Med bojem je aknžal ravnatelj spraviti levvOca ma varno, rpri tem je planila levinja tudi nafnj iin ga ranila v Toko. Navzlic temu je ravnatelju vrta t»s=pelo, da je mlajdi živalici spravil vz ikletke, bili pa sta ta)ko obgrizeni, da sia kmalu potem poginili. Samico in samica so potem ločili 2 vodnimi curki. Ra\mastelj vi*ta je izjavil, da j? bil to najhujši živalski -boj, kar jih je doživel v svoji dolgi praksi. VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence za step a:- SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St, New York, N. Y. "MISLEČA BUDILKA." Neki florentiimski tovarnar je zgradil novovrsitno budilko in jo tudi že prodaja. Aparalt sestoji ie električne bndilne ure ki pri one funkcionirati na sekundo tečno. Že nekoliko md-inn!t pred jutranjim tkli«eon pa prične ta najprava. ogrevati tudi ikotlicek z vodo, ki daje člo-vefcu za skledo temperirane vode za 'britje ma razpolago, čim se zbudi. V pravem trenutku je "misleca budilka" vključila tudi električni kavovar in ko je mož z britjem (končal, si lahko matoči diše»če kave. Vprašanje je samo, kaj se zgodi, oe mož navzlic vsemu temu ne vrtane. Jt 9**L V9AT4 'W 44WN>*r S POVODNIM LETALOM SO TIHOTAPILI. Francoski list poroča, da so v Touloumi odkrili veliko tiho-itaipsko afero, Iki ao vam jo za-pletemi visofcr mornariški častniki. Ker so se toulounski trgovci pritoževali, da je kupčija slaibša, (kadar pridejo vojne ladje v ldko, je zaičela policija to stvar preiskovati. Dognala je, da odleti s kriižarke ^La Oalisonniere" veSkrat povodno letalo im kreme v neznano smer. Poleti so trajali zmeraj kako uro im so se večkrat ponovili, me oslal steklenico vode na analizo. [Strokovnjaki "so ugotovili da je voda mineralna m ima podobne sestavine kakor karlovarsfoi vrelci. Načelnik Berbertski je takoj kupil zemljišče t; vodnjakom in dobil KRETANJE PABN1KOV SHIPPING NEW« 16. avgusta: Nieuw Amsterdam t Boulogs« 17. avgusta: Norma n die ▼ Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normaodie v Havre 3. septembra: Conte di Savoia v Genoa 4. septembra: C ham plain v Havre 6. septembra: lie de France v Havre Nieuw Amesterdam v Boulogne 7. septembra: Queen Mary v Cherbourg l>eutschland v Hamburg Vulcania v Trst 9. septembra: Bremen v Bremen 10. septembra :- Volendam v Boulogne Rex v Genoa 13. septembra: Paris v Havre 14. septembra: Normaridie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg y 16. septembra: Europa v Bremen 17. septembra: Saturnia v-Trst . -0. septembra: Statendam v Boulogne lil. septembra: De Grasse v Havre Queen Mary v Cherbourg New Turk v Hamburg 22. septembra: I He de France v Havre i 24. septembra : j Conte d I Savoia v Genoa 27. septembra: I Bremen v Bremen MTieuw Amsterdam v Boulogne Champlain v Havre 28. septembra: Normandie v Havre H ansa v Hamburg koncesijo za izkoriščanje mineralne vode. Zdarj se mu je pri-drnižilo netkaj delničarjev in ta-'ko bo Bamat v kratkem dobil novo zdravilno kopališče. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem illil^IlMflHIIHilKllliliiniiiiiHmmiiyimiHnHniiHmMnnBi Molitven Ik: e »IBIII>IHII«l»li;HMIf»UIIIU»lllliiiiiii«miii.m».M».».»l1t,gmg^- v krasni vezi importirane iz starega kraja • . • Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCA v imltirano usnje vez ...... JU) v usnje ves ............. M ▼ fino nanje \es..........L— v najfinejše usnje ves ....LSt ▼ najflnejSe usnje trda ves LM ▼ bel celluloid ves.........UM NEBESA NAŠ DOM ▼ imltirano usnje vez.....L— v najfinejše usnje vez. ....1.50 v najflnejSe nanje trda ves. L6Q RAJSKI GLASOVI platno vezano ............J80 v usnje ves. (Stv. 415) ....L— ▼ usnje ves. (Stv. 416) ....L25 v usnje ves. (Stv. 408) ..IJfO v celluloid ves. (Stv. 614)..Ut Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's PrayerhMk: v barvaste platnice vezano J5$ v belo kost vezano........Lit Come Unto Me v platnice vezano ........JŠ% v belo kost vezano........iS Key of Heaves fino vetsano ................JS v usnje vesano................!§ v najflnejSe usnje vesano Lit SVETO PISMO MARIJA VABHINJ A NEDOLŽNOSTI v imltirano nanje v fino usnje ves • L«t Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Ker of Heaven v ceUulold vesano.........LM v celluloid najftnejfia ves. ..LM V fino usnje vesano.......LSt Catholic Pocket r fino Ave Marte: .LM .LM KNJIGARNA "GLAS NARODA' fetiši -