Leto XXI.. št« 114 Ljubljana, sobota 18, maja 1940 Cena 2 Din Upravm&tvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Mer. 3122, 2128, 2124, S125, 3126. Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 te 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St t. - Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Teiefon št. 190. Računi pri po6t. ček. aarodib: Ljubljana 9t- 17.749. Izhaja vsak dem razen ponedeljka. Haročnlna znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredniitro: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica šter. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Tri važne uredbe Razvoj orjaške bitke na zapadu Pri Sedanu so Nemci v širini 80 do 100 km predrli francoske postoianke Zveler iavliaio tudi zavzetje Brusita — Zavezniki poročajo, da so se pre- grupirali in da pripravliaio protinapad Mmistrski svet je v četrtek odobril tri važne uredbe. Dve se nanašata na naše notranje gospodarstvo ter sta v zvezi z našo narodno obrambo in s socialnim redom. Že dalje časa sem so gospodarski krogi poudarjali potrebo, da se spravi v sklad delovanje tako zvanih gospodarskih ministrstev in da se zagotovi enotno vodstvo naše gospodarske politike, ki se mora tudi pri nas, kakor v vseh ostalih državah, boriti z vedno večjimi težkočami. Živimo v času totalitarne vojne. Noben problem narodnega in državnega življenja se danes ne da več posebej obravnavati. Vse je povezano med seboj. Oborožena obrambna sila države ni več nekaj za sebe obstoječega in vojak ne preneha tam. kjer neha uniforma. Za potrebe narodne obrambe morajo bolj kakor kdaj biti danes organizirane ne le vse duhovne in moralne sile naroda in države, temveč tudi vse njene gospodarske moči. Istočasno pa je skrb za očuvanje življenjskega minima za celokupno prebivalstvo istega pomena, kakor briga za čim boljšo opremo oborožene vojske. Da bi se vsi ti problemi mogli reševati dobro in koristno, je bila izdana uredba o obrambnem gospodarstvu, ki se bo vodilo s sodelovanjem posebnega odbora gospodarskih strokovnjakov. Na ta način bo, kakor upamo, zagotovljeno sodelovanje državnega upravnega aparata z možmi širokega gospodarskega obzorja in bogatih prak-' i enih izkušenj, kar je pogoj za dosego stvarnih in dobrih rezultatov. Posebna uredba kr. vlade je naperjena proti enemu glavnih škodljivcev na notranji narodni fronti, to je proti navijalcem cen in špekulantom z neobhodnimi življenjskimi potrebščinami :; rokih ljudskih mas, proti ljudem, ki v strasti za lastno obogatitev izgubljajo vsak občutek za narodno solidar-■ st in v svoji grabežljivosti molijo samo enega boga: svoj žep. Navijanje in veriženje, špekulantstvo in brezobzirna sebičnost ogrožajo ne le socialni red. temveč tudi odporno silo širokih : judskih množic in spadajo med sovražnike naše narodne in državne obrambe. Nova uredba predvideva za 'ake ljudi nekatere drastične ukrepe in pripušča njihovo konfinacijo, v hujših primerih pa povrh tudi prisilno delo. Dobro je. da vsebuje uredba tudi precejšnjo zaščito proti zlorabam. Ona namreč predpisuje, da se mora postopek proti špekulantu istočasno, ko se proti niemu odredijo v uredbi predvideni ukrepi konfinacije ali prisilnega dela. uvesti tudi pred kazenskim sodiščem, ki je zopet dolžno v najkrajšem času zadevo preiskati in izreči sodbo. Oprostitev pred sodiščem ima za posledico tudi ukinitev odrejenih policijskih prisilnih ukrepov. Tretja uredba se nanaša na naš mednarodni položaj. Jugoslavija je nevtralna država. Danes se nevtralnost tolmači mnogo strožje nego kdaj prej. Ona se ne nanaša le na službeno državno politiko, temveč tudi na vse pojave javnega razpoloženja in mišljenja. Nikomur se seveda ne more braniti, da svobodno misli in sodi o dogodkih in ljudeh, toda vojskujoče države so vedno bolj občutljive napram zunanjim manifestacijam takega razpoloženja. Propaganda, ki jo vršijo vojujoče se države, se tudi ne omejujejo samo na radio, ona posega neposredno v vsakdanje življenje nevtralnega naroda in skuša iz njegove lastne sredine dosegati svoje cilje. Fojav-liajo se letaki, brošure, govorice, ki niso zrasle v našem domačem ozračju, temveč so od zunaj prinesene med nas, ne le z namenom, da vplivajo na razpoloženje naše javnosti, temveč tudi zato, da napram zunanjemu svetu izzovejo vtis. kakor da je Jugoslavija napram temu ali onemu od vojujočih se nasprotnikov posebno prijateljsko, odnosno posebno sovražno razpoložena. Nesporno je tudi nekaj takih ljudi, ki morda v najboljšem namenu, da bi svoje lastne prepričanje v javnosti čim boli uveljavili, pišejo in objavljajo poročila, gesla, ocene, v katerih se širi ali mržnja ali omalovaževanje napram eni izmed vojujočih se strank, da na ta način izziva občutljivost prizadetih. s tem pa tudi povzroča možnost kalitve korektnih odnošajev med Jugoslavijo in dotično državo. Jugoslovensko časopisje se od samega izbruha evropske vojne drži nevtralne črte. ki je zarisana s politiko naše države. V svojih poročilih in v svojih razpravah čuva načelo objektivnosti in se zaveda svoje velike odgovornosti. Priznati se mu mora, da se je v glavnem očuvalo zapeljivosti senzacij, da trezno presoja vesti, ki se dan na dan z vseh koncev sveta in z vsemi sredstvi modernega poročevalskega prometa kopičijo po redakcijah, in da smatra za svojo glavno dolžnost povedati lastnemu narodu resnico, bodriti njegovo samoza- Berlin, 17. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: V bitki med Anversom in Namurom je bila prebita obrambna linija na Dyleu, južno od Wavrea. Obenem je bil zavzet severovzhodni del trdnjavskega sistema Namur. Južno od Maubeugea de Carignana, jugovzhodno od Sedana, je bila prebita Ma-ginotova linija v širini 100 km. Francoske oklopne sile, ki so se zapadno od Dinanta pognale proti našim oklopnim oddelkom, so bile odbite. Oddelki vojske in letalskih sil zasledujejo povsod sovražnika, ki se umika proti zapadu. Doslej je bilo na tem delu fronte ujetih 12.000 sovražnikov, med njimi tudi dva generala, ter zaplenjeno večje število topov. Na južnem krilu so močne nemške čete odbile sovražne razbremenilne napade ter so v protinapadu pridobile nekoliko ozemlja. Na saarski fronti se je izvidniško delovanje ob Maginotovi liniji nadaljevalo. Včeraj je francosko daljnostrelno topništvo brez vsakih vojaških razlogov obstreljevalo nezaščiteno mesto Rastatt. Najtežje nemške baterije so v povračilo za to pričele obstreljevati mesto Hagenau. Na Nizozemskem zavzemamo otoke v pokrajini Zeeland. Otok Tholen se je včeraj predal. Glavni napadalni cilji letalskih sil so bile včeraj zveze sovražnika v Franciji in Belgiji z zaledjem. Številne železniške proge in ceste so bile na daljših odsekih razdejane. Transportni vlaki s četami so bili uničeni. Koncentracije čet in kolone na pohodu so bile razpršene. Pri napadih na sovražne pomorske vojne sile in transportne ladje sta bili pred nizozemsko in belgijsko obalo potopljeni neka torpedov-k ain neka transportna ladja. Dva francoska rušilca pa sta bila le nekoliko poškodovana. Na srednjem severnem morju so letala z bombami napadla neko podmornico, ki je bila pod morsko gladino. Verjetno je, da jo je bomba zadela in da je bila uničena. Včeraj je sovražnik na zapadu izgubil skupno 59 letal. Od tega je bilo 30 letal sestreljenih v letalskih spopadih, 8 jih je London, 17. maja. s. (Reuter.) Današnja poročila kažejo, da je vojaški položaj na bojišču v Belgiji in severovzhodni Franciji zelo resen. Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je sporočil danes novinarjem, da so Nemci davi ob zori obnovili napade na vseh treh glavnih odsekih fronte. Ti so naslednji: L odsek pri Louvainu v srednji Belgiji, ki ga drže angleške čete; 2. veliki klin, ki se ga je posrečilo nemški vojski zabiti v francoske postojanke severno od Sedana; 3. novi nemški napadi so se začeli pri Sedanu samem in južno od Sedana. Najresnejši je položaj v drugem ali srednjem odseku. Kakor je razvidno že iz današnjega francoskega vojnega poročila, so Nemci tu vdrli na francosko ozemlje v širini nekako 80 km med reko Sambre in Sedanom. V globino se razteza ta vdor nekako 40 do 50 km daleč do mesta Rctliel, ki leži le 30 km severovzhodno od Reimsa. Francoski vojaški krogi priznavajo, da je ta vdor resnega značaja. Zastopnik vojnega ministrstva je dejal, da je naloga zavezniške vojske, da nemški klin obkroži in zadrži. Potem pa je treba premisliti, če je primerno izvesti tukaj protinapad na nemške čete ali pa napasti Nemce drugod. Odločitev o tem je stvar zavezniškega vrhovnega poveljstva. Ni še znan rezultat današnjih bojev. Znano pa je, da so Nemci vrgli v bitko zopet ogromno množino tankov, ki so jih podpirala zelo številna bombna letala. Izgub sovražnika ni mogoče oceniti. Vsa poročila pa soglašajo, da so izgube skrajno visoke. Nemci so se očividno odločili, da vržejo vse sile naenkrat v boj ne glede na sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila razdejana na vzletiščih posameznih sovražnih letališč. 15 nemških letal se ni vrnilo na svoje oporišče. „Več milijonov mož" Rim, 17. maja AA. (Štefani). Li^ti na-glašajo, da se velike bitke med Anver.-om in Sedanom udeležuje več milijonov mož. Ta ogromna borba traja že več dni in se sedaj približuje koncu. V komentarjih italijanskega tiska se naglasa j o tudi napori zaveznikov ustaviti napade nemških motoriziranih enot na levi obali Meuse, vendar pa dobivajo nemške čete vedno nova ojačenja in se vsi zasedeni položaji nahajajo v nemških rokah. »Popolo« d' Italia« poudarja, da se nemška ofenziva v Belgiji raizvija sedaj pod drugimi okoliščinami kakor leta 1914. Posebno karakteristiko ji daje udeležba velikih motoriziranih enot. ki jih leta 1914. ni bilo. Bencinski plen Berlin, 17. maja. s. (Ass. Press.) V me-rodajnih nemških krogih javljajo, da je nemška vojska zasegla na Nizozemskem okoli 300.000 ton bencina. Kljub temu, da so bile v Amsterdamu zažgane nekatere zaloge bencina je bilo samo v Amsterdamu najdenih 100.000 ton bencina. Istotako pravijo v merodajnih nemških krogih, cla je Nemčija dobila na Norveškem več bencina, nego ga je bilo potrebno doslej za vse vojaške operacije na Norveškem. Nemci v Bruslju Berlin, 17. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je nocoj ob 21. objavilo naslednje posebno vojno poročilo: Belgijska vlada je v vsej naglici zapustila Bruselj in se preselila v Ostendc. Medtem so nemške čete po silnih bojih severno od Louvaina predrle linijo na Dyleu ter zavzele Mallines. Po obširno zajetem obkoljevanju v smeri proti jugu, jim je uspelo danes popoldne zavzeti tudi Lou-vain. Takoj zatem uspel tudi prodor skozi angleško-francoske postojanke v utrjenem sistemu na Dylou. Proti večeru je nemška vojska vkorakala v Bruselj. žrtve. Mnogi primerjajo sedanjo bitko ob Meusi z ono pri Verdunu v svetovni vojni. Tretji odsek pri Sedanu, kjer so Nemci pričeli s skrajno hudimi novimi napadi, še ni prebit. Nemški napadi so se prieeii tu že včeraj in so trajali tudi vso noč. Zastopnik francoskega" vojnega ministrstva pojasnjuje, da sta obe vojski zaporedoma zavzeli in zopet izgubili posamezne vasi in gozdove. Postojanke so po večkrat menjale posest. Ta sektor sega na jugu do Mont-medyja kjer se konča prava Maginotova linija. Južno od tod, v pasu Maginotove linije ni bilo pomembnih dogodkov. Odsek v Belgiji, ki ga drže angleške čete, sega od Anversa do Namura. Včeraj je prišlo do težjih bojev pri Malincsu in Louvainu. V sredo zvečer se je Nemcem posrečilo zasesti del Louvaina, zlasti železniško postajo. V noči od srede na četrtek so Angleži s ponovnimi protinapadi vrgli Nemce iz mesta. Popreje je prišlo do hudih pouličnih borb. Mnogo hiš v Louvainu je bilo v bojih porušenih. Znamenita univerza in knjižnica pa sta ostali doslej nedotaknjeni. Včeraj sta se udejstvovali v glavnem zavezniško in nemško topništvo. Slednje je obstreljevalo Louvain. Bilka besni dalje London, 17. maja. br. (Reuter) Na 250 km dolgi fronti od Anversa do francoske meje pri Sedanu besni silna bitka. Na južnem koncu te fronte, kjer poteka v loku, se vodi najstrašnejša bitka s tanki in letali. čeravno se je Nemcem s silnimi žrtvami na ljudeh in materialu posrečilo pridobiti na terenu, izjavljajo v francoskih j vojaških krogih, da so francoske čete tu-; di na tem delu fronte še vedno v strate-| gično ugodnem položaju. Bitka severno od Rethela in južno od Sedana zavzema vedno večji obseg. Pregrupacija francoskih sil je izvršena in so zavezniške čete sedaj pripravljene za nadaljnjo borbo. Zavezniške letalske formacije uspešno napadajo nemške motorizirane kolone, ki so imele zaradi tega silne izgube. Na odseku južno cd Sedana ni prišlo danes do nikakih bistvenih sprememb. Vodi se ogorčena borba za posamezne vasi in gozdove, ki so ponekod v teku dneva po šestkrat menjali posestnika. Nemci so vrgli v boj vse svoje razpoložljive sile. Popoldne se je borba še stopnjevala. Nemci napadajo v gostih zaporednih črtah, glavno moč pa polagajo na tanke, ki se vrste k napadom v močnih formacijah. Sodba vodilnega londonskega lista London, 17. maja. z. Vojaški sotrudnik Timesa« pripisuje nemške uspehe predvsem nadmoči nemškega letalstva, uporabi Pariz, 17. maja. AA. (Havas) Včeraj niso nastopile bistvene spremembe splošnega položaja. Zadelavanje sovražnega »žepa« se je včeraj vršilo pod ugodnimi pogoji: Ta »žep« se opira na severu pri Maubeu-geu na reko Sambre, na jugu pa na pokrajino severno od Rethela in zapadno od Sedana. Strateški in taktični položaj rišejo kot povoljen. Južno od Sedana se nadaljuje velesrdita bitka, v kateri niso doslej nastopile nobene večje spremembe. Nekatere vasi in manjši gozdovi so pet do šestkrat menjali gospodarja. Davi so menjali položaje severno od Rethela in Louvaina. Položaj na zapadni fronti je bil sinoči tale: Zavezniške čete so se utrdile ob izlivu reke Sambre. Nemške čete so stvorile južro od reke Sambre. naslanjajoč se na levi breg Meuse, velik »žep«, ki se razteza vse do pokrajine severno od Rethela. Na vsej tej fronti, ki ima obliko »žepa« se je razvila zelo srdita bitka, na vseh drugih frontah, to je vzhodno od Sedana pa do švicarske meje je bilo pa sorazmerno mirno. Pariz. 17. maja. AA (Havas). Poročilo francoskega vrhovnega poveljništva z dne 17. maja zjutraj se glasi: »Bitka med reko Chambre in pokrajino severno od Sedana se je nadaljevala v teku včerajšnjega dne in vso noč. Borbe v Belgiji so bile slabše kot predhodne dni. Na boiišču ob Renu n i bilo nobenih dogodkov.« Dramatično Gamelinovo dnevno povelje Pariz, 17. maja. s. (Reuter) Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Ga-melin je izdal nocoj naslednje dnevno povelje na vojsko: »Usoda naše države, kakor tudi usoda zaveznikov in vsega sveta zavisi od bitke, ki je sedaj v teku. Angleški, belgijski in poljski vojaki, kakor tudi tuji prostovoljci se bore na naši strani in angleško letalstvo z njimi sodeluje. Vsak vojak, ki ne more napredovati, naj raje pade, nego da prepusti narodno zemljo, ki mu je zaupana v obrambo. Kakor v vseh težkih urah se glasi danes dnevno povelje: Zmagati ali umreti! Moramo zmagati!« Belgijsko vojno poročilo Bruselj. 17. maia. s. (Reuter) Belgijsko vrhovno poveljstvo ie izdalo danes popoldne naslednje vojno poročilo: »V zvezi z operacijami, pod vzetimi od zavezniških vojsk in v skladu z zavezniškimi vojskami, so zavzele belgijske čete nove postojanke v miru in v dobrem redu. Kljub mnogim spopadom, v katere je bila spletena belgijska vojska, odkar se je pričela vojna, je belgijska armada in-taktna in njena visoka morala ohranjena.« Izjava generala Denisa Bruselj, 17 maja AA. (Havas). Belgijski vojni minister general Denis je danes izjavil, da položaj ni neugoden. Dodali je, da moramo obvladati svoje živce, posebno pa živce ljudi, ki so slabo informiranL Belgijska vlada se je preselila v Ostende Ostende, 17. maja. AA. (Havas) Belgijska vlada ima svojo rezidenco od včeraj v Ostendu. Tja jo je prenesla sporazumno z vrhovnim poveljstvom vojske. Ministri, kabineti in več visokih funkcionarjev so se tudi tja preselili. Tudi več diplomatskih misij, med njimi argentinska, perujska in jugoslovanska, se je prav tako preselilo v Ostende. Španski poslanik se je pa nastanil v okolici. Svetnik španskega poslaništva Zulueta, apostolski nuncij in poslanika USA in Italije so pa ostali v Bruslju. Mesto je popolnoma mirno. Ženeva, 17. maja. AA. (DNB) Vojni dopisnik lista »Petit Dauphinois« v Belgiji poroča, da so norveški, japonski in fean- ogromnega števila tankov in gibčnosti mo-I toriziranega lahkega topništva, če zavez-; nikom uspe, da vzdrže ta prvi in po vsem > sodeč tudi glavni nemški naval, potem se bo po sodbi tega strokovnjaka Nemčija tako izčrpala, da takega sunka ne bo mogla več ponoviti. Zavezniki pa bodo morali pokazati skrajno odločnost in doprinesti brezmejne žrtve, da se jim to posreči. Nove kanadske čete Ottawa, 17. maja. AA. (Havas). Na merodajnem mestu sporočajo, da bo Kar-nada v najkrajšem času poslala nove čete v Evropo. Kanada bo poslala sedaj tudi letala, lovce, strojnice, ter lahke topove. Naval beguncev v Parizu pariz, 17. maja. s. (Reuter). Zaradi neprestanega dotoka beguncev iz Belgije, Nizozemske in severovzhodne Francije je bil danes zaprt ves poulični promet v severnem delu Pariza. Ameriški Rdeči križ je nakazal za begunce iz Belgije in Nizozemske kot prvo pomoč 100.000 dolarjev. coski konzul zapustili belgijsko prestolnico. Razen lista »Soira« so vsi bruseljski listi prenehali izhajati. * Evakuacija Londona London, 17. maja. br. V pretekli noči se je pričela evakuacija Londona. Iz mesta je odšlo skoraj 100.000 mladine s posebnimi vlaki na deželo Od snoči so v veljavi tudi že posebni ukrepi glede lokalov. Vsi lokali morajo biti ob določeni uri zaprti. Poziv ameriškim državljanom v Angliji London, 17. maja. s. (Reuter). Ameriško zunanje ministrstvo je sedaj preko ameriškega poslaništva v Londonu pozvalo ameriške državljane v Angliji, da naj se mejo v Ameriko in sicer iz zapadno irskih luk, kamor bodo poslane ponje ameriške ladje. V Angliji sc mudi trenutno 4.000 do 5.000 ameriških državljanov. Doslej se jih je le malo odzvalo pozivu svojega poslaništva. Prestolni govor v Kanadi Ottawa, 17. maja. AA. (Havas). Včeraj so s prestolno besedo otvorili novi kanadski parlament. Prestolna beseda pravi, da so tragični dogodki le še povečali odločnost Kanade, da vse svoje sile pridruži zavezniškim silam. Že predsednik vtlade King je izjavil, da je Kanada odločena prevzeti v vojni mnogo večje žrtve, da pa v korist operacij niso odkrili pravega značaja teh žrtev. Prestolna beseda ponavlja to izjavo in še nadalje spoštuje to tajnost. Dalje pravi prestolna beseda: Od konca te vojne bo odvisno, ali bo obstal civilizirani svet in ali bodo nastale človečanske svobode za to civilizacijo. Od zadnjega sestanka zakonodajne zbornice je značaj nevarnosti vojn® le še večji. To je pokazala okoliščina, da so v kratkem roku mirni prebivalci, kakršni so prebivalci Danske, Norveške, Nizozemske, Belgije in Luksemburške postali žrtve. Svet je bil tudi priča invazije na Finsko in njenega razkosanja kljub junaškemu odporu prebivalstva. Od danes do jutri se vojna prenese še na druga področja. Nedavni obisk ministra za narodno obrambo na Angleškem in Francoskem, pravi prestolna beseda dalje, je mnogo pripomogel, da je sodelovanje z vladama obeh držav postalo še učinkovitejše. Seznanili se boste z našimi sklepi na vojaškem in gospodarskem področju in priložnost boste imeli presoditi ukrepe, ki so neobhodno potrebni za nadaljevanje vojne, glede na socialne in gospodarske zadeve Kanade. Zasebni tajni svet v Londonu London, 17. maja. br. Nocoj se je ▼ Buickinghamski palači sestal zasebni tajni svet. Na seji so bili poleg vladarja bivši ministrski predsednik Chamberlain, predsednik vlade Churchill in še nekateri drugi člani vlade. Gamelin bo zamenjan? Pariz, 17. maja. o. (UP). Kakor znano, je ministrski predsednik Reynaud v svojem včerajšnjem govoru med drugim napovedal, da bo morala Francija izmenjati ljudi in spremeniti svoje metode, če se bo hotela uspešno zoperstaviti nevarnim poskusom sovražnika, da bi jo r dveh mescih premagal. V zvezi s to njegovo aluzijo, ao se danes raaširile govorice, da se bodo te izpremem.be izvršile tudi na vrhovnih poiožajih v francoski vojski. Generala Gamelina naj bi zamenjal dosedanji šef generalnega štaba general AlpiK** Gocages. vest in krepiti vero v njegovo življenj- ^ sko obrambno sposobnost. Morda ne pretiravamo, če rečemo, da spada jugoslovensko časopisje med najobjektiv-nejše opazovalce današnjih svetovnih dogodkov. Seveda, kakor nobena država, tako tudi Jugoslavija ni brez one literature, ki smo jo zgoraj označili in ki se sama zaveda, da ni v skladu s strogim načelom nevtralnosti, pa zato izhaja in se širi tajno in ilegalno. Res je gotovo tud- to. da se mnogokrat pritepe marsikatera nepremišljena ali pa preostra in I enostranska beseda, navadno izzvana ' pod vtisom tuje propagande z ene ali z druge strani. Vlada je sedaj s posebno uredbo sklenila ostre ukrepe proti vsem takim akcijam, ki bi mogle kvariti politiko naše nevtralnosti ali škoditi dobrim odnošajem, ki vežejo Jugoslavijo z vsemi vojskujočimi se državami. Prepovedala je tisku zavzemati stališče r korist te ali one vojujočih se strank, povzročati nezadovoljstvo ali mržnjo pioti nji, hujskati k sovražnim dejanjem, žaliti ali omalovaževati vojujoče se vojske in objavljati izmišljena ali neresnična poročila, ki bi mogla skaliti odnose med katero zunanjo in našo državo. Kar velja za časopisje in za tisk sploh, to velja tudi za vse druge oblike javnega izražanja, predavanja, govore, slike, karikature, fotografije in film. Uredba določa stroge kazni do dveh let in visoke globe ter pospešeno kazensko postopanje. Uredba je izraz skrbi in orige, da se očuva stroga nevtralnost naše državne politike in jo je treba v tem smislu razumeti. Ona je izraz želje, da Jugoslavija nikomur ne da povoda za kakršnokoli akcijo, ki bi se mogla utemeljevati z razlogi, da Jugoslavija ni storila vsega, kar more podpreti njeno politiko nevtralnosti. Trije odseki glavnih . nemških napadov Angleško situacljsko poročilo — PeiiSične borbe v Louvainu — Boji ob začetku prave Maginotove linije Francoska vojna poročila Nemški „žep" med Sedanom, Rethelom in Maubegeom Ugibanja o Italiji Sodbe angleških listov si močno nasprotujejo Italijani ne zapuščajo London, 17. maja. z. V londonskih krogih si še vedno niso na jasnem, kakšno bo končno stališče Italije. Nekateri listi sklepajo, da bo Italija, sodeč po raznih političnih in vojaških pripravah, v najkrajšem času stopila v vojno, drugi pa so mnenja, da bo še nadalje ostala izven nje. Prvi se sklicujejo na sistematično propagando, ki se vrši v Italiji za vstop v vojno, drugi pa navajajo za dokaz svojega mnenja dejstvo, da italijanski parniki nemoteno zapuščajo italijanske luke in odhajajo celo v Ameriko, kar se gotovo ne bi zgodilo, če bi res nameravala Italija že v najkrajšem času stopiti v vojno. JL°ndon, 17. maja. p. Diplomatski urednik »Dally Heralda«, ki ga smatrajo v novinarskih krogih za zelo dobro obveščenega, je davi objavil v svojem listu pomemben članek o zadržanju Italije. Njegovo poročilo je vzbudilo veliko pozornost v angleški .javnosti. Londonski diplomatski krogi list močno upoštevajo, posebno odkar podpira skupno z laburistično stranko Churchillovo vlado, članek pravi, da je treba z vso resnostjo računati z italijanskim posegom v vojno. Mussolini se dnevno sestaja s šefi generalnih štabov vojske in letalstva ter admiralskega sveta mornarice, kakor tudi z grofom Cianom. Zvišanje proračuna Rim. 1/. maja. AA. (Štefani) Finančni minister Thaon de Revel je v govoru, ki ga je imel v senatu o priliki proračunskega predloga vojnega ministrstva poudaril, da je bil proračunski deficit neizbežen zaradi vpliva mednarodnih dogodkov, ki so od ljudi neodvisni. V proračunu določeni izdatki so se povečali od 29 na 35 milijard lir zaradi sedanjih dogodkov. V novem proračunskem letu so predvideni dohodki v znesku 29 milijard, izdatki pa 34 milijard. Po tem takem znaša deficit 5 milijard. Toda če upoštevamo izredne izdatke, računamo, da se bo deficit še povečal, ker se bodo skupni izdatki povečali na 56 milijard. Tako bo znašal deficit 26 milijard. Denarni obtok je znašal 23 milijard lir v januarju, konec marca pa 22.6 milijarde. Narodni dohodek, ki je znašal leta 1935 80 milijard, se je dvignil na 115 milijard v teku naslednjih let. Povečanje obtoka je občutno manjše, kakor pa povečanje narodnega dohodka. V šestih letih so fašistične finance zajamčile pokritje za 74 milijard izrednih izdatkov, pri tem pa so proračunska bremena ostala nespremenjena. Protestna zborovanja italijanske mladine Rim. 17. maja. AA. (Štefani). V teku j včerajšnjega dneva je imela mladina v vseh • italijanskih mestih zborovanja, na katerih j je protestirala proti angleški pomorski j kontroli. Mussolini je dobil iz vseh krajev i države brzojavke, da se mu mladina stavlja j na razpolago. 1 Turčije Carigrad, 17. maja. AA .(Štefani) Vest, ki jo je objavila londonska radijska postaja, da so na poziv italijanske vlade te dni številni Italijani zapustili Turčijo, je popolnoma izmišljena. Točno je, da je število onih Italijanov, ki so zapustili te dni Turčijo, mnogo manjše od števila Italijanov, ki so prispeli nedavno v Turčijo. Papež bo ostal v Rimu Madrid, 17 maja. AA. (Havas). V tukajšnjih dobro poučenih krogih izjavljajo, da so brez vsake podlage glasovi, k' so se razširili, da bi bila sv. stolica baje izrekla željo španski vladi, da preseli sv. oče svojo rezidenco na Špansko. Italijanski paviljon na pariškem velesejmu Pariz, 17. maja. br. Italijanski poslanik v Parizu Guariglia je danes v okviru posebne svečanosti otvoril italijanski paviljon na pariškem velesejmu. Nemški tisk pozdravlja AlSierija Berlin, 17. maja. AA. (DNB) Nemški tisk posveča prisrčne članke novemu italijanskemu poslaniku v Berlinu Dinu Alfieru. »Berliner Borsen Zeitung« naglaša važnost Alfierovega poslanstva ter pravi, da pošilja fašistična Italija v Nemčijo človeka, ki je bil vedno pobornik italijansko-nem-škega prijateljstva. Italija pošilja v Nemčijo človeka, ki je znan kot borec iz svetovne vojne in borec fašistične revolucije. Dino Alfieri predstavlja dinamizem fašističnega ideala Italije. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi: Vemo, kaj pomeni v sedanjih časih italijansko prijateljstvo. Novi predstavnik fašistične Italije je ena najvidnejših osebnosti fašizma. Dino Alfieri je predstavnik fašistične diplomacije, ki ima v sebi nekaj novega, kar se je doslej že večkrat pokazalo. Italijansko-nemško prijateljstvo je močno in uspešno, ker je ustanovljeno na medsebojnem zaupanaju in spoštovanju. General Epp v Rimu Rim, 17. maja. AA. (DNB). General Epp si je v Neaplju na vabilo ministra za italijansko Afriko, Teruzzija ogledal kolo-nijsko prekmorsko razstavo, ki so jo otvo-rili pred nekaj dnevi. General v. Epp se je potem odpeljal v Rim. kjer so ga v imenu ministra Teruzzija sprejeli in pozdravili višji uradniki tega ministrstva. Fomirjenje v Švici Vesti o umaknitvi nemških čet s švicarske meje — Pomen prijateljstva z Italijo — Pripravljenost ostane Bern, 17. maja. AA .(Reuter) V tukajšnjih diplomatskih krogih poudarjajo, da ni v zadnjih 24 urah nastopil noben nov moment, ki bi mogel spremeniti položaj v Evropi, kar se tiče Švice. Tu mislijo, da ni nobenega neposrednega vzroka za alarm. V Baslu vlada od sinoči vtisk, da je nekoliko popustila napetost po zaslugi poročil, ki trde, da so Nemci umaknili del svojih čet s švicarske meje v Črnem lesu. Toda Švica je dokončala vse priprave za vsak primer. Po izjavi neke zelo ugledne švicarske osebnosti ne verjamejo v odgovornih švicarskih krogih, da bi grozila kakšna akcija proti Švici, vsaj ta trenutek ne. V političnih krogih poudarjajo, da je zlasti ugoden činitelj v današnjem položaju prijateljsko razmerje, ki vlada med Švico in Italijo. Poudarjajo, da se more dolgo ku-pičenje novih nemških divizij ob švicarski meji pojasniti s tem. da je švicarska meja primeren kraj za razvrstitev rezerv, ki so tamkaj spričo terena in bližine švicarske meje varne pred bombardiranjem zavezniških letal. Odtod se te rezerve lahko vržejo na fronto brez uporabe renske železniške proge, ki so jo britanska letala snoči srdito napadla. Curih, 17. maja. AA. Švicarska časopisna agencija poroča: Dva nemška letalca, ki sta v četrtek po incidentu zbežala, sta aretirana in so ju izročili vojaškim oblastvom. Prav tako so izročili vojnim oblastvom vse osebe, ki so se nahajale v nemškem aparatu in imele redne uniforme nemške vojske. Glavni generalni štab je izdal komunike, v katerem pomirja prebivalstvo in pravi: »Naša notranja obramba je organizirana. Mnogoštevilni oddelki bede nad vso državo in so pripravljeni, da takoj posežejo vmes. Strateške točke so pod strogim nadzorstvom.« Berlin, 17. maja. z. Vojaška pripravljenost Švice vzbuja v nemških političnih krogih veliko pozornost. Na merodajnih mestih nastopajo odločno proti vestem, da bi Nemčija zbirala svoje čete na švicarski meji. Današnji »Volkischer Beobachter« se bavi v uvodniku s položajem Švice in podčrtava, da je Švica ponovno zagotovila, da bo ostala strogo nevtralna. List pa navaja pisanje raznih angleških listov za dokaz, da streme zavezniki po razširjenju vojne tudi na Švico. »Volkischer Beobachter« sicer smatra, da Švica ni resno ogrožena, tudi ne s te strani, naglaša pa, da sta Belgija in Nizozemska dovolj jasen dokaz, kako zna Nemčija parirati take udarce. Evakuacija Basla Basel, 17. maja. z. Po cenitvi »Basler Nachrichten« se je doslej izselilo iz mesta že okrog 20.000 ljudi. Med evakuirano' so pretežno ženske in otroci. Basel šteje 170.000 prebivalcev. Društvo narodov še ne zapušča Ženeve Curih, 17. maja. AA. švicarska časopisna agencija poroča: Glavni tajnik DN je zavrnil glasove, da Društvo narodov zapušča ženevo. Oboroževanje Amerike Na leto bo zgradila 90.000 letal — 500 edinic vojne mornarice — Zadovoljstvo v Angliji Zbliževanje Rumunije z Bolgarijo in Madžarsko Stremljenja po združitvi vseh jugovzhodnih držav Madžarski poslanik pri Gafencu BaSel, 17. maja. z. Jugovzhodni dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da se v Rumuniji vedno bolj pojavljajo glasovi po združitvi vseh jugovzhodnih držav, vključno Bolgarije in Madžarske. Celo uradno glasilo »Romania« razpravlia o tem, dasiravno govori samo o gospodarskem sodelovanju. V tem vidijo začetek nove rumunske politike zbližanja z Bolgarijo i. Slovaški poslanik v Bukarešti Mileč je izročil včeraj kralju Karolu veliki križ reda kneza Pribile. Rumunskemu prestolonasledniku je predal slovaški poslanik veliki križ Pribilovega reda z zlato zvezdo. V govoru, ki ga je nato imel, je izrazi1 slovaški poslanik prijateljstvo, ki ga goji slovaški narod napram rumunskemu narodu. Rumunski kralj in prestolonaslednik sta prva no-sitelja tega visokega reda. Protiletalski ukrepi v Bukarešti Bukarešta. 17. maja. s. (Ass. Press). V Bukarešti preizkušajo nove sirene za alarme pred letalskimi napadi. Ponoči so nebo nad mestom neprestano razsvetljevali žarometi. Dardanele ostanejo zaprte Carigrad, 17. maja. AA. (Štefani». »Tan« objavlja članek, v katerem pravi med drugim, da vaičuje Turčija svojo nevtralnost ter ne bo dovolila nobenim tujim vojnim ladjam pluti skozi Dardanelsko ožino. Nemci o bojih pri Narviku Berlin, 17 maja. br. (DNB) Pred Narvi-kom je uspelo z bombami zadet-' neko bojno ladjo in neko lažjo knžarko Bombe so na neki 15.000-tonsk' petrolej: ki ladji povzročile požar. Neko sovražno lovsko letalo je bilo tam v letalskem spopadu sestreljeno. Naši gorski lovci so bili z letalskimi napadli na izkrcavanje sovražnika in koncentracije njegovih čet razbremenjeni v svoji obrambni borbi Poslan,- so jim bila tudi ojačenja. Angleško opravičilo Švedski Stockholm, 17. maja. AA. (Reuter) Na protest švedske vlade v Londonu zaradi tega, ker je sedem angleških letal preletelo švedsko ozemlje v obmejni pokrajini pri Narviku, se je angleški poslanik v Stockholmu podal v zunanje ministrstvo, ter izrazil švedski vladi obžalovanje angleške vlade. Istočasno je angleško zuna-nj e ministrstvo sporočilo švedskemu poslaništvu v Londonu, da so podvzeti ukrepi, da se ponovni incidenti ne bi ponavljali. Kakor je znano, je bilo o priliki omenjenega leta vrženih na švedsko ozemlje več bomb. Rusko-švedska pogajanja Moskva, 17. maja. AA. (DNB). Predsednik sveta komisarjev in zunanji minister Molotov je sprejel vodjo švedske gospodarske delegacije Erikksona. Trgovinska pogajanja s švedsko se nadaljujejo. Pomanjkanje bencina na Finskem Helsinki, 17. maja. AA. (DNB). Na Finskem čedalie bolj občutijo pomanjkanje bencina. Od 16. maja so uvedene nove omejitve bencinske porabe. Razen tovornih avtomobilov, ki služijo transportu živeža, bodo vsi drugi tovorni avtomobili dobili samo po 20 litrov bencina na teden, osebni avtomobili pa največ po 10 litrov na teden. Churchill v Parizu London, 17. maja. s. (Reuter). Danes je bilo uradno javljeno, da se je ministrski predsednik Churchill mudil včeraj v Parizu. Na podlagi poročil, ki jih je prejela angleška vlada o vojaškem položaju, je imel Churchill v Parizu važna posvetovanja s francoskim ministrskim predsednikom Rev-naudom, vojnim ministrom Daladicrom in vrhovnim poveljnikom francoske vojske Gamelinom. Churchilla so spremljali na poti angleški vojaški strokovnjaki, ki so se tudi udeležili posvetovanj v Parizu. Konfc-rcncc, ki jih je imel ministrski predsednik Churchill, so bile zelo koristne. Predmet posvetovanj oficiclno ni znan. domnevajo pa, da so bili sprejeti novi sklepi, kako bi bilo mogoče parirati nemško prodiranje v Francijo. Ministrski predsednik Churchill se je medtem zopet vrnil v London. London, 17. maja AA. (Havas). Včerajšnji obisk predsednika britanske vlade Churchilla v Parizu je britanskemu ministrskemu predsedniku omogočil, da je presodil točen pomen dogodkov v Belgiji. Mislijo, da je ta obisk imel bodrilen učinek in da jc bil dragocen in koristen. \ britanskih informiranih krogih govore, da gledajo v Londonu na položaj s popolnim zaupanjem. Poročila zadnjih dni kažejo, da se je britansko letalstvo, tako moštvo kakor aparati, pokazalo odločno močnejše od sovražnikovega. Churchill ne bo postal predsednik sisatfke London, 17. maja. s. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill jc poslal bivšemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu naslednje pismo: »Upam, da boste obdržali vodstvo konservativne stranke Sem seveda konservativec. Toda kot predsednik nacionalno vlade na široki osnovi, ki obsega vse tri stranke, mislim, da ne bi bilo primerno, da prevzamem vodstvo katerekoli politične stranke. Glede na popolno zaupanje, ki vlada med nama. mi bo ta razdelitev dolžnosti zelo prijetna « Pariz — vojno področje Pariz, 17. maja. s. (Ass. Press.) Takoj ko je bil sinoči Pariz proglašen kot vojno področje so bili vsi dohodi v mesto vojaško zastraženi. Vsi nemški in avstrijski emigranti v mestu so bili internirani, nadzorstvo nad ostalimi tujci pa je bilo poostreno. Ponoči je bilo slišati v Parizu streljanje protiletalskih topov. Danes je življenje v mestu popolnoma mirno. Nove avstralske čete v Egiptu London, 17. maja. A A. (Reuter). Vojno ministrstvo sporoča, da je prispel v Egipt nov kontingent avstralskih čet. čete se nahajajo pod poveljništvom brigadnega generala Manteja. čete bodo iz Egipta prepeljane v Palestino. Čamberra. 17. maja. A A. f Havas). Predsednik avstralske vlade je po objavi prihoda drugega ekspedicijskega zbora avstralske vojske v Egipt izjavil: »Prihod naših vojakov v Egipt najjasneje kaže Veliki Britaniji in Franciji, da smo bili že z vami. ko se je vojna začela. Z vami bomo ostali do konca. Noben Avstralec ne sme prav nič dvomiti, da se naši vojaki hrabro in odločno bore. kamorkoli jih postavijo « Zaščita dragocenosti v Egiptu K?.;ro. 17. maja. s. (Reuter). Egiptske oblasti so odredile prenos največjih dragocenosti iz egiptskih muzejev na varna mesta. Med drugim je bila spravljena na varno zlata krsta faraona Tutankamna. Povečanje kmetijske produkcije na češkem Praga, 17. maja. br. V Piago je prispel nemški kmetijski minister Darre, ki bo prisostvoval otvoritvi kmetijske razstave v Pragi. Novinarjem je izjavil, da se bo morala kmetijska produkcija v protektoratu povečati, tako da ne bo zadostovala le za prehrano prebivalstva v protektoratu, temveč se bo dosegel tudi presežek, ki ga bo odkupila Nemčija. Litovska vlada se bo p?£S£iiia v Vilno Kovno, 17. maja. AA. (DNB). Predsednik litovske viade Merkis je v spremstvu vojnega ministra in ministra za notranje zadeve o-potoval v Vilno, kjer bo proučil možnost morebitne preselitve litovske vlade v to mesto. Odlikovanje nemških letalcev Berlin, 17. maja. br. Na predlog maršala Goringa je kancelar Hitler odlikoval zaradi posebne sposobnosti v vodstvu letalskih formacij, kakor tudi zaradi posebne hrabrosti letalskega generala Sperla. generalnega majorja Richthofena in majorja Weissa. Potopljena belgijska ladja London, 17. maja. s. (Reuter). šele danes je bilo sporočeno, da so nemška letala v torek v bližini Ostenda z bombami potopila 13.800-tonski belgijski potniški parnik »Ville de Brugge«. Parnik je vozil belgijske begunce v Anglijo, štirje člani posadke parnika so bili pri napadu ubiti. Vsi potniki in ostali člani posadke so med tem že srečno dospeli v London. Parnik »Ville de Brugge« je Belgija kupila šele v februarju v Zedinjenih državah. Preje sc je ladja imenovala »President Harding«. Mine ob Južni Afriki Capetovin, 17. maja. s. (Reuter). Južno afriška mornarica je ugotovila, da je bilo ob Kapu Agulhas položeno minsko polje. Oblasti so podvzele primerne ukrepe, da se mine odstranijo. Nekaj min je bilo že razstreljenih. Minsko polje, ki je bilo položeno od neznanih ladij, leži na glavni ladijski poti, ki vodi iz Anglije mimo j^Lne Afrike na vzhod. Petrolej za rumunsko vojsko Bukarešta, 17. maja. s. (Ass. Press.) Ru-munska vlada je izdala odlok, ki odreja, da morajo vse zasebne petrolejske družbe prodajati vojski vsako količino petroleja, ki jo ta potrebuje. Pregled vojnih dogodkov Položaj na zapadni fronti v četrtek zvečer — Združitev treh najmočnejših armij — Prodiranje Nemcev v Belgijo in severno Francijo Položaj na bojišču po poročilih do petka opoldne Potek bojev ln bitk na zapadni fronti dokazuje, da ie iniciativa še vedno v rokah nemške vojske, ki si kot napadalec svobodno izbira odseke za množinske napade svojih oklopnih divizij in letalstva. Svetovna javnost zopet bere in čuie iz svetovne vojne znana imena belgijskih in francoskih mest ter pokrajin, ki so bile že tolikokrat prizorišče največjih n često za dolgo dobj usodnih spopadov. N mei zaznamujejo do sedaj brez dvoma pomembna strategična uspeha: okupacijo Nizozemske, izvzemši predel Zeeland ob morju, in oa prodor skozi glavno belgijsko obrambno črto. ki je tekla od Albertovega prekopa preko Liegea. Namurja m vzdolž reke Meuse do francoske meje in Sedana Tretja nemška armija. ki ie predrla iz Maastrichta preko Albertovega kansln in na reko D.vle. ie zasedla že Louvain. Tod I čni moč: teh združenih treh armij ni mo-i goče reči nič ločnega. Vojaški strokov nja-i ki pa sodijo, da je v njihovem sklopu najmanj 30 do 40 divizij, med njimi 6 do 8 j oklopnih divizij s kakimi 4000 tanki. Pri-: tisk teh treh združenih nemških vojsk na I francoske pol ož j je je nad vse težak. Francozi sami so priznavali že v četrtek zve-; čer. da je položaj na tem odseku zelo resen. posebn i pri Sedanu. Vrhovno poveljstvo zavezniških vojsk bo poskusilo i gotovo vse. da b: onemogočilo taktično ! izkorišeenie probc-ja teh nemških armad, i ' Naloge, pred katerimi stojita generulisi- ; raus zavezniških vojska Gamelin in ko- i mandani nemških vojska general Keitel j so tokrat tako velike, kakor jih ni morda imel do sedai še noben vojskovodja. V njunih rokah le... bodočiiost in usoda Evrope. V --;tralegiji je narodno socialistična so se spopadle z nemškimi divizijami J nemška vojska postavila vsa dosedanja združene belgijske, francoske in angleške osnovna načela tehnike vojskovanja v sdle. Bitka, k: se bije na sektorju trote nemške airmije med Anversom in Namur-jem s središčem borb okoli Louvaina. bo odločila usodo Bruslja in z njim tudi to. pravem pomenu besede na glavo. Tako so likvidirali nemeki vojskovodje z operacijami v Norveški doslej veljavno načelo, da je osiguran u^peh izkrcanja na tujem ali se bodo morale zavezniške divizijo i teritoriju samo tedaj, če je združen z osi- umakniti pro t Flandriji za reko Š.Id). Poročila o tej bitk: so zelo redkobesedna. ! Gotovo je samo. da so močne nemške ko- j Ione že zasedle skoraj do ta! porušeni j Louvain. k: pa so ga morale pozneje za- j radi močnega angleškega protinapada zo- ! pet izpraznili ter se umakniti malo proti J vzhodu. j Dočim je bil od-ek na črti Namur—reka Meuse—Givet v sredo. 15. t. m prizorišče najbolj krvavih in besnih borb. ie b'lo v primer: z drugimi bojišči ni tem predelu v četrtek mirno. Divizij? četrte nemške armije, ki je operirala od Aa heni proti Liegeu in Namurju so se zdr i/ile med Namuriem in Charl-o-roijem z divizijami pete nemške armije. ki je prodirala med Eupenom in luksemburško mejo pro'i belgijski obrambni žrfci med Namuriem in Dinantom Tako združene sile dveh najmočnejših nemških armij so v četrtek prodirale med rekama Meuse in Sarobre proti francoski meji in začele ogrožati francoske divizije, ki so se bile s šesto nemško armijo na črti Givet—Charleville —Mezieres. Francoz; so izvedli proti tem napredujočim nemškim divizijam več protinapadov, ki na niso mogli zlomiti nemškega napredovanja. Obe ti dve armadi sta pustili za svojim hrbtom še braneči se belgijski trdnjavi Lie?e in Namur. ki pa sta po zadnjih vesteh že tudi hudo omajan: in se no bosta mogli najbrž več dolgo držati. Na te način so se strnile na ozkem odseku med Sedanom in reko Sambre v četrtek tri velike in silno nemška armije, ki tvorijo cvet nemške vojske. O števil- guraniem pomorskih zvez. Do poljsko-nemške vojne ie bilo v veljavi načelo, da je treba pri vseh ofenzivnih operacijah predvsem zavarovati krila prodirajočih armad. Nemci so prodirali na Poljsko v obliki ofenzivnih klinov, ki se ne ozirajo na nevarnosti protinapadov z boka. Isti sistem so uoorabili pri operacijah na Norveškem. Nizozemskem, v Belgiji in po zadnjih pariških poročilih tudi v Franciji. Doslej je pri vedel ta sistem še vedno do zmage nemškega orožja, ali se bD ob-nesel tudi v sedanjem usodnem spopadu na fr ancoski n tleh. se bo pokazalo v par dneh. Do bojev na Nizozemskem je veljalo tudi taktično načelo, da ie mogoče osvajati določene položaje s prebojem ali pa z obhodom Nemci so v nizozemskih operacijah osvajali gotove položaje na tretji način, da so prenesli svoje edinice po zraku preko ovir in jih spustili v obliki padalcev na določenih točkah. Nemški ofenzivni načrt proti Belgiji in Nizozemski, oa tudi proti Franciji je bil prilično enostaven kakor so enostavni vsi dobri načrti. Železno palico ie najlažje prelomiti tam. kjer je zvarjena Nemške napadalne armije so imele pri svoiih operacijah dve glavni nalogi: prebiti z brezobzirnim sunkom spoi med nizozemskimi in belgijskimi obrambnimi črtami na liniji Maastruht—raka Maas—Albertov kanal ter prebiti spoj med francoskimi in belgijskimi obrambnimi črtami na liniji Namuir—reka Meuse—Givet—Sedan. Oba cilja so Nemci dosegli in s tem ustvarili pogoje za operacije ofenzivnega prodiranja v obliki ofenzivnih klinov. pododborih organizacije. V Ljubljani je bil i zaskrbljen. ker ustanovitev banovine še ustanovljen poseben propagandni odbor ni izvršena in se odlaša, ne da bi bili za udruženja za vso dravsko divizijsko oblast. ' to opravičeni razlogi. Zaradi tega mi slo BELEŽ Rusija za status quo na Balkanu Beograjski »Trgovinski glasnik« objavlja n krogov delegacije, ki je v Moskvi podpisala gospodarski sporazum s sovjetsko Rusijo, nekaj interesantnih informacij. Kot dokaz prijateljskega razpoloženja, ki je vladalo v Moskvi, poudarjajo člani naše delegacije, da so ruski predstavniki za osnovo pogajanj sprejeli naše predloge. Obseg Hodoče medsebojne trgovine ni velik, kontingenti znašajo vsega 1.6 milijona dolar- drugim: »Razgovori, ki so jih zastopniki bolgarskega tiska imeli s svojimi grškimi tovariši, so pokazali velike spremembe v mišljenju Badkancev glede pravice in bratske skupnosti.« Zaslužna 25-letnica j Našj izseljenski listi v Južni Ameriki objavljajo obširne članke o 25-Ietnici ustanovitve »Jugoslovenske narodne odbrane« v Južni Ameriki. Ta organizacija si je stekla i največje zasluge s tem. da je financirala i med svetovno vojno vso akcijo Jugoslovcn- jev (obračun se bo namreč vršili v dolar- j skega odbora. V njej so roko v roki sodelo- jih). toda skromnost tega prometa ni hote-na. temveč je posledica deistva. da smo mi, Jugoslovani, mnogo obvezani na druge strani. Iz sovjetske Rusije bomo uvažali predvsem surov bombaž, nafto in njene derivate, avtomobile in poljedelske stroje, izvažali pa bomo v Rusijo nekatere naše rude in izvestne proizvode naše živinoreje. Tudi bomo mogli v Rusijo pro>dajati proizvode naše kemične industrije, iz Rusije pa dobivati mnoge njihove farmacevtske fabrikate. ki so posebno počen' Promet se bo vršil predvsem po morju in po Dunavu. Izmenjava ratifikacij podpisanih pogodb se bo izvršila v Beogradu čim prej. takoj nato pa bosta ustanovljeni dogovorjeni trgovinski predstavništvi, rusko v Beogradu in naša v Moskvi. Na vprašanje novinarja, ali bo skoro sledila tudi obnova dop'om. odnošajev, je bilo odgovorjeno: »Ni razloga, da bi do tega ne prišilo.« Na nadaljnje vprašanje, ali se je o tem tudi že v Moskvi razpravljalo. so voditelji naše delegacije odgovarjali rezervirano, češ, da je bila njihova dolžnost le ta. da vodijo trgovinska pogajanja. Zanimiv odgovor je dobil sotrudnik »Trgovinskega glasnika« na sledeč; vprašanji: »Ali ste se mogli v toku moskovskih razgovorov prepričati, da sovjetsk Rusiji ni vseeno, kaj bo na Balkanu ali bosta tu očuvana mir in status quo?« »Da, o tem smo se mogli prepričati.« »Kako pa v Moskvi gledajo na razvoj odnošajev z nami?« »Obstojajo vsi psihološki pogoji, da se bodo ti odnošaji v bodoče razvijali normalno.« Kakor se v službcmh krogih poudarja, bo besedilo pogodb že prav v kratkem objavljeno. Mirni Balkan V zvezi z bolgarsko-grškimi gospodar-■adrni razgovori, ki so se vodili te dni v Sofiji, kjer se ie mudila večja grška go-.•jpodarska delgacija. ie objavil sofijski list »Dnes« naslednji komentar: v.Ne dvomimo, da bo skupna želja, ki so jo izrazili predstavniki obeh držav glede tesnejših in živahnejših gospodarskih •stikov med Bolgarijo in Grčijo, rodila pozitivne rezultate. Pol'tika miru in nevtralnosti. ki jo zastopa Bolgarija, se posrečeno dopolnjuje s prizadevanj: naših sosedov za ohranitev miru na Balkanu. Balkanski narodi so se mnogo naučili iz svoje preteklosti in oni ne bodo izpolnili svoje nalose glode skupne balkanske bodočnosti. ako ne bodo še nnprei in vztrajno delali za mir na polotoku. Prepričani smo. da s® bomn mogli v tem duhu sporazumeti glede vseh vprašani tudi z Grčijo.« Soiijski »Mir« oa je objavil o pogaja- va I i predstavniki srbskih in hrvatskih izseljence, ki so na prvi skupščini »Jugoslovenske narodne odbrane« 1 avgusta 1913. sprejeili resolucijo, v kateri so slovesno izjavili. da se odrekajo vsaki zvezi z avstro-ogrsko monarhijo in da zahtevajo ustanovitev skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istočasno jc skupščina izrekla svojo zaupnico Jugoslovenskemu odboru in ga pozvala, naj prične z vso odločnostio akcijo za osvoboditev in zedinjenje vseh Jugoslovanov. Akcija naših rezervnih oficirjev Beograjska »Politika« objavlja pregledno poročilo o akciji rezervnih oficirjev v Sloveniji ter poudarja, da je inciativa ljubljanskega pododbora udruženja že pred mesci izzvala pozornost ministra vojske, zlasti v pogledu poglobitve dela v vseh Uspehi tega odbora so zelo vidni med drugim tudi v tem, da se je število članov udruženja pomnožilo za 100% Vršijo se priprave za ustanovitev novih poverjeni-štev. Celo akcijo z največjim razumevanjem podpira komandant dravske divizije general Stefanovič, na sestankih rezervnih oficirjev po raznih krajih pa posebej sodelujeta pomočnik komandanta dravske divizije general Kukavičič in predsednik pripravljalnega odbora dr. Vinko Vrhunec. Zelo pomembna je bila — pravi dalje »Politika« — skupščina rezervnih oficirjcv v Ptuju, katere so se udeležili tudi delegati iz Zagreba ter delegati pododborov iz vse Slovenije. SoglaMio je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: 1 Nujno je, da se z zakonskimi odredbami pospeši sodni postopek in uvedejo najstrožje kazni za zločine širjenja vznemirjajočih vesti sovražne propagande, špijonaže in veleizdaje. Za težke slučaje naj se določi smrtna kazen. 2. Zasledovanje in pobijanje tuje propagande in špijonaže naj se poveri posebnim organom v sodelovanju s civilnimi in vojaškimi oblastmi. 3. Posebna pozornost naj sc posveti nacionalni vsmerjenosti javnih uslužbencev v obmejnih krajih, kjer je treba nesigurne in neodločne ljudi zlasti pri organih javne varnosti zamenjati z nacionalno odločnimi nameščenci. 4. Zakonske odredbe o zaposlitvi, prebivanju in nadzorstvu nad tujci naj se strogo izvajajo. 5. Tuji eksponenti in ljudje, ki širijo tujo propagando, naj se iz obmejnih krajev odstranijo in naj se jim odredi prebivanje v notranjosti države. Zakaj je slovenski narod zaskrbljen? V Beogradu se je te dni mudila depu-tacija Županske zveze z gg. dr. Adlešičem (Ljubljana). Novakom (Kamnik) in Mi-helčičem (Celje) na čelu. Deputaciia ie imela nalogo, da se pritoži, ker še ni izvršena ustanovitev banovine Slovenije. Gospodje so izročili predsedniku vlade g. Cvetkoviču in podpredsedniku dr. Mačku spomenico, v kateri uvodoma trdijo, da so bile občinske volitve pod Milanom Sto-jadinovičem svobodne in da so torej oni »zastopniki slovenskega naroda in izraz njegove volje.« V trenutku, ko divja tudi okrog zidov naše Jugoslavije vihar evropske vojne, poudarjajo predstavniki Županske zveze, da »čutijo dolžnost spregovoriti v imenu slovenskega ljudstva za njegove temeljne zahteve. Dajejo izraza svojemu razočaranju. da se ni takoj po realizaciji banovine Hrvatske ustanovila Slovenija, ter razkrivajo. kakšna ie v današnjih časih skrb slovenskega naroda: »Slovenski narod je Volitve na Hrvatskem Jutri bodo v banovini Hrvatski občinske volitve Jutri, v nedeljo, so v banovini Hrvatski občinske volitve. Poskus, da se jim pripiše nepolitičen značaj, ni uspel. V mnogih srezih se bodo merile poflitične sile. V hrvatskih krajih je listam HSS seveda zagotovljena velika večina, toda opažati je navzlic strogim navodilom, ki jih je izdal dr. Maček, da ni bilo mogoče povsod doseči j enotnega nastopa pristašev HSS. Vloženih je dokaj dvojnih in celo trojnih list. V nekaterih mešanih hrvatsko-srbskih krajih so bile postavljene skupne liste HSS in SDS, toda to se ni povsod posrečilo in ponekod imamo poleg takih skupnih list še posebne iliste SDS. Osobito interesantna je situacija v srbskih krajih in pa v občinah, kjer prebivajo poleg katolikov in pravoslavnih še muslimani. V srbskih krajih se je pokazala akcija proti SDS prcccj učinkovito, in so skoraj povsod sestavljene močne opozicijske liste. V gotovih predelih bivše savske banovine vodi akcijo proti SDS njena zaveznica iz vlade, JRZ. Od predsednika vlade izdani poziv »Srbi na okup«, je bil živo eksplo-atiran. V Hercegovini je v mešanih krajih poskusila HSS postaviti skupaj s Srbi liste SKD. kar pa se ni posrečilo. Srbi so postavili tam skoraj povsod svoje liste. Poziv predsednika JRZ muslimanom, naj se pridružijo pri postavljanju kandidatskih list Srbom, pa ni imel uspeha. Muslimani po večini kandidirajo sikupaj s HSS. Dokaj zle krvi je napravilo pregrupira-nje občin neposredno pred volitvami. V žab ebaath » ml tim atoma* X neka** rih občinah liste sploh niso bile pravočasno postavljene. Odgoditev volitev se nanaša na okroglo 45 občin. Med občinami, ki so bile prekomasirane, se zlasti omenja znano mesto Cavtat pri Dubrovniku, ki je bi-ilo združeno s kmečko občino Grudo ter nc bo več sedež županstva. »Hrvatski dnevnik« očita JNS, da je proglasila abstinenco, da pa so pristaši stranke v mnogih občinah postavili svoje liste. Akoravno sc JNS nahaja v opoziciji, pravi »Hrvatski dnevnik«, je v nekaterih krajih paktirala glede kandidatskih list celo z JRZ. K temu je treba pripomniti, da se JNS sklepu svojega banovinske-ga odbora za Hrvatsko kot stranka volitev ne udeležuje. Prepustila pa je svojim pristašem, da po svoji uvidevnosti in po lokalnih prilikah sodelujejo pri občinskih volitvah. Po večini so se pristaši JNS vzdržali sodelovanja pri postavljanju kandidatskih list, tam pa, kjer se udejstvujejo, jim prav s strani »Hrvatskega dnevnika« ni moči očitati ničesar, saj baš »Hrvatski dnevnik« vztraja na tem, da so volitve nepolitične. Nesporno bo rezultat nedeljskih volitev v vseh čisto hrvatskih krajih potrdil pozicijo Hrvatske seljačke stranke. V mešanih krajih se bo, kakor izgleda, pokazala znatna razdvojenost med Srbi in Hrvatu V krajih s srbsko večino je položaj dokaj nejasen, vendar prevladuje v teh krajih opozi-cionallno razpoloženje. Seveda, pozabiti se ne sme, da sc vršijo volitve z javnim gla-aovaojeok venski župani z vso resnostjo dvigamo svoj glas in zahtevamo, da se ustanovi banovina Slovenija.« Gg Cvetkovič in dr Maček sta. kakor poroča tudi »Slovenec« predstavnike Županske zveze podučila da »velike težave v Evropi povzročajo državni vladi tolikšne skrbi in ii prizadevajo toliko posla, da se notranjepolitični napredek v smislu politike sporazuma ne more razvijati s tisto hitrostjo in točnostjo, ki bi io vsi želeli.« Mi mislimo, da so skrbi, o katerih pravi vlada, da imajo prednost pred vsako drugo. tudi skrbi Slovencev, in slovensko ljudstvo bo gotovo najbolj zadovoljno, ako se gospodje od Županske zveze vrnejo iz Beograda z istim občutkom. Bolgarski nauki iz sedanje vojne Sofijski dnevnik »Zarja« je objavil iz peresa Kurteva naslednje nauke, ki jih morajo po njegovem vsi mali narodi črpati iz sedanje vojne: 1. Ako mali narod ne želi biti presenečen ali pa se smatrati za osamljenega, mora računati predvsem nase. 2. Brez dobrega zavarovanja ob meji se vojna proti malemu sovražniku lahko bliskovito razvije. 3. Vse kaže. da se človeštvo vrača v primitivno vojno: moški se bori. žena in otroci pa mu pomagajo v zaledju. 4. V majhnih državah so velike manjšinske skupine lahko zelo nevarno presenečenje v vojnem času. 5. V malih in revnih državah ie mogoče izpopolniti neizogibne pomanjkljivosti le s slogo in moralo naroda in vojske. 6. Ako mali narod nima moralnih kreposti. ki tvorijo njegovo notranjo moč, je brez najmogočnejšega sredstva za uspešen odpor. 7. V teh težkih časih je naivno in uto-pistično računati z drugimi. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! »Jadran je zavarovanu Razmotrivajoč o vojaško-strateškem položaju Italije za primer, da bi vstopila v vojno na strani Nemčije proti zaveznikom, piše rimski »Tevere« med drugim: »Jadran je zaprto morje. S tem, da drži v svojih rokah obe obali Otrantskega preli. a, je Italija gospodar vhoda v to morje. Ta vhod je razen tega zatvorjen z minskimi polji, kakor je bil zatvorjen v svetovni vojni. Imamo izkušnje Skagera-ka med Dansko in Norveško, ki je bil zatvorjen pred angleškim brodovjem ter primer Doverskega kanala v Severnem morju med angleško in francosko obalo, ki je bil zatvorjen pred nemškimi podmornicami v tej vojni, kakor v svetovni, prav s položitvijo min. Spričo teh izkušenj lahko povsem izključimo iz svojih razmišljanj o italijanski varnosti vso vzhodno jadransko obalo, ki je stoodstotno zavarovana pred vsakim napadom z morja.« »Besede na naslov Egipta" Pod tem naslovom je italijanska revija za kolonijalna vprašanja »L"Azione Colo-niale« objavila članek, v katerem piše med drugim: >Ko bodo zgodovinarji proučevali vzroke in posledice današnje vojne, se bodo morali z vso pazljivostjo zadržati tudi pri negotovem stališču, ki ga je Egipt zavzel glede na evropsko vojno. Ko je izbruhnil novi konflikt v Evropi, je Egipt takcuj zavzel odločno protinemško stališče in prekinil vse diplomatske zveze s tretjim raj-hom. To je bila v bistvu pogrešena poteza, ki je odkrila egiptovsko podrejenost britanskemu cesarstvu. S tem ne mislimo reči, da bi moral Egipt zavzeti protiangle-ško stališče, toda nekoliko manj prenagljena odločitev bi bila gotovo bolj koristna za njegove interese. Egipt se je nato pretvoril ▼ pravo koncentracijsko zbirališče za ono vzhodno zavezniško vojsko ki jo vo in amortizacije 30.9 (23.7) milijona din. Med aktivami znašajo investicije 128.4 milijona din (106.3), surovine in blago pa 124.7 milijona din (97.2). Med pasivami pa so upniki v višini 77.6 milijona din (71.3), dolg nasproti matičnemu podjetju v Zlinu pa je posebej izkazan v višini 43.1 milijona din. Borze 17. maja Na jugoslovanskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 28.50. Na svobodnem trgu se ravnajo tečaji deviz London, Pariz in Curih po tečaji 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna, škoda pri slabi tendenci nudila po 410 (v Beogradu je bil promet po 414 — 415). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov in so bili zabeleženi predvsem blagovni tečaji. Promet pa je bil v delnicah Trboveljske po 236 — 237 in v delnicah šečerane Osijek po 220. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 144.40 — 147.60, Pariz 81.85 — 84.15, Ne\v York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005. Tečaji na svobodnem trgu: London 178.44 — 181.64, Pariz 101.20 — 103.50 New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18. Curih. Beograd 10, Pariz 8.30, l.ondon 14.60, Ne\v York 446, Milan 22.50, Madrid 45. Berlin 178.75, Stockholm 106, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 410 bi., 4% agrarne 50 bi., 4% severne agrarne 50 — 51.50, 6% begluške 76 bi., 6% dal m. agrarne 61 bi., 6% sumske 62 bL, 7% stabiliz. 95 bi., 7% invest. 97 bi., 7% Blair 89 bi., 8o „ Blair 98 bi.; delnice: PAB 180 bi., Trboveljska 235 — 236 (236 — 237), šečerana Osijek 215 — 225 (220), Oceania 600 den., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 415.50 — 416.50 (414 — 415), 4% severne agrarne 50 — 50.50 (50), 6% begluške 69.50 — 70.25 (70), 6% dalm. agrarne 60.50—61 (60.50 — 60.75), 7% invest. 95 bi., 7o/0 Blair 85 den. (85.50), 8% Blair 95.50 bi., Naro:lna banka 7900 den. (7950), PAB 174 den. Blagovna tržišča ŽITO Chicago. 17. t. m. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 88, za sept. 88.25; Koruza: za maj 62.75, za julij 62.75. za sopt. 62.25. -f- VVinnipeg. 17. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za maj 75, za julij 76.125, za okt. 78.25. + Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okolica Novi Sad 248 — 250; sremska 248 — 250; slav. 248 — 250; ba.n. 248 — 250; baška ladja Tisa 250 — 252. Rž: baška 200 — 202. Oves: sremski 194 — 196; slavonski 196 — 198. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška 191 — 192; par. Indjija 190 — 191. Moka: baška in ban. »Og« in »Oggs 362.50 — 372.50: »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50; >7« 272.50 — 282 50; »8« 175 — 180; Otrobi: baški in sremsk' 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. Kdor pristopi k narodno-obrambni kreditni zadrugi v Celju, pomaga očuvati našo posest in našo mejo! Novi vozni r O polnoči stopi na železnicah v veljavo poletni vozni red — Bistvenih sprememb ne prinaša Danes o polnoči (od sobote na nedeljo) stopi kakor v večini drugih evropskih držav tudi pri nas v veljavo novi vozni red. Bistvenih sprememb ne prinaša in pozna se mu tudi upoštevanje evropske vojne, ker so izostali vsi druga leta običajni sezonski mednarodni in tudi nekateri domači vlaki, številne pa so spremembe pri odhajanju in prihajanju vlakov. Ne moremo navesti vseh, temveč hočemo v naslednjem opozoriti le na najvažnejše. Brzi vlaki Pri brzih vlakih je ostalo v glavnem vse pri starem. Omeniti je treba le, da je popoldanski brzi vlak iz Marib°ra preložen za 10 minut kasne,je (torej ob 13.53 iz Maribora in ob 16.52 v Ljubljano), kar velja tudi za madžarski del tega vlaka pred Pra-gerskim. Sezonska brza vlaka bosta letos vozila samo iz Beograda do Ljubljane, odnosno v obratni smeri; imela pa bosta pripravne zveze z Gorenjsko. Na bohinjski progi bo spet vozil večerni brzi vlak z odhodom z Jesenic ob 18.15, tako da bo lokalni potniški promet ločen od mednarodnega. Potniški in mešani vlaki Na progi Zagreb — Zidani most — Ljubljana — Postojna: zgodnji jutranji vlak z Zidanega mosta proti Zagrebu je preložen za pol ure kasneje in bo odhajal ob 4.45. Nočni vlak do Zidanega mosta z odhodom ob 23.22 iz Ljubljane je opuščen; prav tako tudi večerni vlak Litija — Ljubljana z odhodom iz Litije ob 19.01. Zato pa je večerni osebni vlak, ki je doslej vozil le do Litije, podaljšan do Zidanega mosta, medtem ko bo drugi osebni vlak z odhodom ob 18.45 iz Ljubljane postajal do Zidanega mosta samo v Litiji. Popoldanski osebni vlak z Rakeka bo odhajal 43 minut kasneje (torej ob 13.00, kar pomeni, da potniki tega vlaka v Ljubljani ne bodo imeli priključka na popoldanski j štajerski vlak), * Na progi Zidani most — Maribor sta opuščena jutranja vlaka iz Zidanega mosta odn. Celja (med 4 in 6. uro) kakor tudi nočni osebni vlak iz Maribora do Celja z odhodom ob 23.40 in prihodom ob 1.13. Dalje ne bodo vozili vlaki iz Celja do Poljčan (ob 6.29), popoldanski vlak od Poljčan do Maribora 'z odhodom ob 14.30 iz Poljčan ter z Grobelnega do Celja z odhodom ob 13.21. Večerni vlak iz Maribora proti Ptuju ne bo več združen z ljubljanskim, temveč bo vozil posebej z odhodom iz Maribora ob 21.03. Na vrhniški progi začasno ne bo v prometu drugi par dopoldanskih vlakov z odhodom z Vrhnike ob 9.30 in prihodom v Ljubljano ob 10.05 ter v obratni smeri z odho oni iz Ljubljane ob 11.19 in prihodom na Vrhniko ob 11.54. Prvi vlak na Vrhniko bo odslej odhajal 15 minut prej (ob 7.45). Zadnji večerni vlak ob delavnikih bo odhajal na Vrhniko pol ure pozneje (ob 19.10). Na rogaški progi je ukinjen drugi dopoldanski vlak proti Rogatcu (z zvezo iz Ljubljane z odhodom ob 7.55). zato pa bo druga zveza z Grobelnega proti Rogatcu ob 13.04. Dopoldanski osebni vlak iz Ro-satca bo vozil do Celja (od 9.05 do 10.30) i v obratni smeri iz Celja ob 12.40. Jutra- ii zvezi preko Krapine sta zaradi priključ i proti Zagreba nekoliko kasnejši. Večer- : izletniški vlak proti Krapini bo odhajal 46 minut pre,j. Na tej progi bo poleg tega v dobi glavne sezone vozilo še par sezonskih vlakov. Na progi Poljčane — Zreče ostane število vlakov nespremenjeno; od Konjic dalje bodo vozili samo trije pari. Popoldanski vlak do Poljčan bo za eno uro kasnejši (prihod ob 15.00). popoldanski proti Konj; r-am pa bo zaradi boljših zvez proti Mariboru odn. Ljubljani odhajal iz Poljčan šele ob 16.30. Na slO\-enjebistriški lokalni je osem parov vlakov prilagojenih prometu na glavni progi. Na Gorenjskem so glavne spremembe naslednje: popoldanski vlak ob 13.28 je podaljšan do Kranja, prav tako pa tudi njegov nasprotni vlak z odhodom iz Kranja ob 14.28. Od izletniških vlakov ostane v prometu v vsako smer samo eden (odhod iz Ljubljane ob 7.05 in zvečer prihod v Ljubljano ob 21.16), toda samo do Jesenic in brez zveze z Bohinjem. Dopoldanski »gorenjec« bo odhajal v bodoče iz Ljubljane ob 8.00 zaradi zveze za potnike z beograjskega sezonskega brzega vlaka, zadnji večerni pa bo prihajal v Ljubljano iz istih razlogov 20 minut prej. Za lokalne potrebe do Kranja je uveden nov par vlakov z odhodom iz Ljubljane ob 6.55 in povrat-kom ob 10.00. Vsi ostali potniški vlaki bo-bo približno v dosedanjih legah. Na bohinjski progi sta ukinjena dva vlaka tjakaj (ob 11.45 in 16.23 z Jesenic) in vlak iz Bohinja ob 15.15. O ločitvi večernih vlakov smo že govorili. Potem so pred- videni še kopalni vlaki in turistični vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki, kakor je bilo že v minuli sezoni, ki je pokazala, da je bila ta novost dobra. Na progi od Jesenic do Ratejfc je v bistvu ostalo vse pri dosedanjem. Seveda bo dopoldanski drugi osebni vlak prispel zaradi kasnejšega odhoda iz Ljubljane v Rateče šele ob 11.13. Opoldanski vsak tjakaj bo zaradi šolske dece zapuščal Jesenice šele ob 12.10. Na progi od Ljubljane do Tržiča ao spremembe v skladu s preložitvijo vlakov na glavni progi. Na kamniški progi bosta število in lega potniških vlakov ostali nespremenjeni s to spremembo, da je izletniški vlak s prihodom ob 22.23 v Ljubljano opuščen, namesto njega pa bo vozil tudi ob nedeljah in praznikih vlak z odhodom iz Kamnika ob 6.40. Na progi od Ormoža do Murske Sobote ne bo več nočnega para potniških vlakov, kar velja seveda tudi za progo do Gornje Radgone. Na koroški progi ne bo bistveno drugače, kakor je bilo doslej, samo dopoldanski vlak proti Prevaljam bo za skoraj pol ure kasnejši. Na velenjski progi je nanovo uveden ob delavnikih vlak z odhodom iz Celja ob 19.05. V obratni smeri je vlak obenem izletniški vlak in vozi zato do jeseni dnevno, potem pa tudi le ob delavnikih. V Celje pride ob 21.45. Nekatere neznatne spremembe bodo nastopile tudi v gornjem delu velenjske proge. Na dolenjski progi bo prvi vlak iz Novega mesta proti Karlovcu bo odhajal po novem šele ob 5., prvi jutranji iz Ljubljane do Karlovca pa bo zapuščal Ljubljano ob 5.25. medtem ko drugi ne bo vozil dalje od Novega mesta. Spremenjen je tudi popoldanski vlak iz Karlovca do Črnomlja, sicer pa razen pri drugem jutranjem vlaku z odhodom ob 7.50 in večernem vlaku z odhodom ob 18.50 iz Ljubljane in večernim prihodom v Ljubljano ob 20.21 na dolenjski progi ne bo posebnih sprememb. Na progi do Kočevja bo uveden četrti par vlakov z odhodom iz Kočevja ob 5.55 in prihodom tja ob 10.30. Ostali vlaki so prilagodeni spremembam na novomeški progi. Na progi Sevnica — Trebnje bo spet v prometu pet parov vlakov in razen tega še en par med Tržiščem in Trebnjem, tako da bo število vseh enako kakor je bilo pred 28. oktobrom 1939. Vozni redi so spremenjeni le toliko, kolikor je bilo potrebno zaradi priključkov v Sevnici oz. Trebnjem. Enako velja tudi za lokalno progo od Novega mesta do Straže. To je bežen pogled v novi red na naših železnicah, podrobnosti naj si potniki pregledajo v raznih priročnih izdajah voznega reča ali pa na svojih postajah. Odhodi vlakov iz Lfublfane — Prihodi vlakov v Ljubljane C a X a u O O 3 3 o O, J* > 5.40 p 7.05 Izl. 8.00 P 9.40 Br 11.50 P 13.28 P 14.36 P 15.40 P 17.25 j P 19.15 P 20.38 Br 23.30 P ODHOD V SMERI Tržič, Bohinj. Rat.-Planica Jcscnice (ob nedeljah in praznikih do 15. IX.) Bohinj, Rateče - Pl., Tržič Jesenice, Solnograd, Monakovo Bohinj, Rateče - Pl.. Tržič Kranj Bistrica, Rat.-Planica (ob sobotah in dnevi pred prazn. od 15. VI. do 31. IX.) Bohini, Rateče - Pl.. Tržič Tržič Bohinj, Rateče Pl.. Tržič Jcsenice, Monakovo, Rateče • Pl. lesenice ■C 4; & e* S S JS U 5.2 6 | RJO | 11.10 | 13.40 i 1(5.10 I 18.41 | 21.20 I 5.25 I P 7.50 | P 11.30 l P 13.36 | P 16.58 | P 18.50 I P 1.33 Br 5.54 Br 6.10 P 8.25 SO 9-45 ! P 13.45 P 17.02 Br 18.29 P 23.25 P 0.20 Br 0.35 P 4.48 Br 5.30 P 7.55 P 9.20 Br 12 4* P 13.10 Br 13.30 P 18.15 P 5R.45 P 20.00 Br 21.56 SO 22.10 | Br 22.35 Izl. Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik Kamnik do Kočevje, Sevnica, Karlovac Kočevje, Št. Janž, Novo mesto do Grosuplja (ob ned. in prazn. Nov. m.) Kočevje, St. Janž. Karlovac Sevnica, Novo mesto Kočevje, Št. Janž, Karlovac Trst. Ventimiglia, Rim Pari? Trse, Reka, Milan, Rim Postoma Trst Trst, Milan, Pariš Trst, Reka, Milan, Pariš Postojna, Trst Trst, Reka, Rim, Cannes Postojna Postojna Dunaj, Budimpešta Maribor. Zagreb Zagreb, Sušak, Split. Beograd Maribor, Zagreb Maribor Zagreb, Sušak, Beograd Litija Dunaj, Budimpešta, Zagreb Miribor. Zagreb Zidani most Maribor, Zagreb Zagreb, Sušak Split, Beograd Beog.. Bukar., Istanbul, Atene Beograd. Subotica (od 15. VI. — 15. IX.) Zagreb (ob ned. in prazn. do 8. IX.) Lokalni vlaki do Zaloga odhajajo ob 10.25, 12.20, 14.20, 19.20 7.45 M Vrhnika 14.00 M Vrhnika 19.10 M Vrhnika 22.05 Izl. Vrhnika (ob ned. in prazn.) n c h. « prihod iz smeri •o >r> 6.54 P Tržič (samo ob delavn.) 7.22 P Bohinj, Rateče • Pl.. Tržič 9.06 Br Monakovo. Bohinj, Rateče - Pl. 12.15 P Rateče - Pl.. Bohini. Tržič 15.15 P Kranj (od 19. V. — 15. VI. in od 1. IX. dalje) 16.06 P Bohinj. Rateče- ■ Pl., Tržič 17.51 P Rateče - Pl., Jesenice 18.40 | P Kranj (od 16. VI. do 31. VIII.) 19.25 P Tržič 1942 Br Monakovo, Solnogr., lesenice Bohinj, Rateče - Pl. 20.33 P 21.16 Izl. Jesenice (ob ned. in prazn. do 15-IX.) 21.50 P Bohinj, Ratcčc-P!.. Tržič 6.40 P Kamnik 7.3 6 P Kamnik 10.40 P Kamnik 13.15 P Kamnik 15.46 P Kamnik 18.20 P Kamnik 21.00 | P Kamnik 6.^0 P Novo mesto. Kočevje 8.36 P Karlovac, Št. Janž. Kočevje 12.50 P Grosuplje (same ob delavn.) 15.01 P Karlovac, St. Janž. Kočevje 18.02 P Novo mesto, Sevnica 20.21 P Novo mesto, št. Janž dnevno, Karlovac, Kočevje ob delavn. 22.30 I P Karlovac (ob ned. in prazn.) 0.14 | Br Rim, Milan. Trst. Reka 4.16 | Br Pariš, Rim, Ventim., Trst 7.00 j P Postojna 9.10 ! P Trst, Postojna 13.02 | Br Cannes, Rim, Trst, Reka 14.13 j P Postojna 19.05 1 F Pariš Milan, Trst, 21.46 | SO P.iris, Milan, Trst 22.20 | P Postojna 1.12 | Br Beograd. Bukarešta. Maribor 5.10 | Izl. Zagreb (ob ned. in prazn. do S. IX. i 5.48 | Br Dunaj, Budimpešta 6.3^ | P Zidani most 7.19 | P Zidani most 7.40 | Br Beograd. Subotica (od 15. VI. do 15. IX.) 8.15 1 OS I«tanbul, Atene. Bukar., Reograd 9.03 p Maribor, Zagreb 9.2} j Br Beograd, Bukarešta, Zagreb, Split 13.23 1 P Maribor, Zagreb 15.10 | P Litija 16.52 I Br Dunaj. Budimpešta, Zagreb 18.12 | P Maribor, Zagreb 20.13 i Br Sofija. Beograd, Zagreb 21.57 j P Maribor, Zagreb Lokalni vlaki iz Zaloga prihajajo ob 11.05, 13-50 in 19.56 6.46 1 M Vrhnika 12.52 | M Vrhnika 17.44 | M Vrhnika 21.30 | Izl. Vrhnika (ob ned. in prazn.) Odhodi vlakov iz Maribora — gl. kol. Prihodi vlakov v Maribor gl. kol. •S a 3(3 .S « o "C 22 o o — m > S " 2.48 | Br 5.05 9.17 13.00 13.53 14.23 17.55 20.55 P P P Br P P P 5.27 I P 8.36 I P 11.45 | P 16.25 P 21.03 P 3.50 5.35 10.40 13.37 14.35 18-45 4.05 5.50 12.00 12.45 16.50 18.40 19.50 Br P P P Br M P ODHOD V SMERI Ljubljana, Trst. Beogr. Spht, Sušak Ljubljana, Zagreb Ljubljana, Zagreb, Postojna Poljčane Ljublj.,Trn, Zagr., Sušak, Split Ljubljana, Postojna Ljubljana, Postojna, Beograd Ljubljana, Trst M. Sobota, G. Radgona, Kotoriba M. Sobota, G. Radgoni, čakovec M. Sobota, G. Radgona, Čakovec M. Sobota, G. Radgona, Kotoriba Kotoriba Ruše Prevalje, Velenje, Cek»»ec Prevalje Preval) e, Velenje, Celovec Ruše Preval j« Dunaj St. Ilj, Dunaj St. Ilj. Dunaj St. Ilj Dunaj St. Ilj (steno ob delavn.) St. Ilj, Dunaj * « ■U -i rt fj > prihod iz smeri 3.20 1 Br 5.11 | P 7.18 1 P 9.14 ! P 11.43 j P 16.07 I Br 17.16 | P 22.14 | P Trst. Ljublj., Beogr., Split, Sušak Ljubljana, Zagreb Poljčane Ljubliana, Zagreb Postojna. Ljubljana, Beograd Split. Sušak. Beograd, Trst, Ljubliana Ljubljana, Zagreb Ljubljana, Zagreb 6.02 8.50 14.13 18.M 21.49 p p p p p Kotoriba Kotoriba M. Sobota, G. Radgona Čakovec, M. Sobota, G. Radgona Čakovec, M. Sobota, G. Radgona Čakovec, M. Sobota, G. Radgona 4.55 7.27 12.30 15.32 16.48 20.35 p p p pp Ruše Prevalje. Slovenj Gradec Celovec, Prevalje, Velenje Ruše Prevalje Celovec. Prevalje, Velenje 2.14 7.22 7.38 13.11 13.47 17.29 21.10 Br P p Br P P P Dunaj Dunaj, št. Ilj Št Ilj (samo ob delavn.) Dunaj Št. Ilj Dunaj, St. Ilj Duru/, St. Ili Dve važni uredbi Pobijanje špekulacije — Nevtralnost v tisku Iz včerajšnje druge izdaje Beograd, 16. maja. AA. Ministrski svet je predpisal sledečo uredbo o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo: 01. I. Splošne upravne prvostopne oblasti lahko pošljejo na prisilno bivanje v drug kraj proizvajalce, posrednike in prodajalce: 1. take, ki dvigajo cene živilom in ostalemu blagu čez meje, katere dovoljujejo odredbe uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter uredbe o nadzorstvu nad cenami; 2. take, ki ku-pičijo živila in drugo blago /. namenom, da bi živila ali blago umaknili i/, prometa in s tem dvignili njihovo ceno. Prisilno bivanje ne more trajati dalje kakor (! mesecev, v ponovnem primeru pa ne več kot eno leto. čl. II. Splošne upravne prvostopne oblasti morejo osebe, ki so bile že enkrat pra-vomočno obsojene zaradi kakšnega dejanja po čl. I. te uredbe, v ponovnem primeru poslati poleg prisilnega bivanja tudi na prisilno delo. Te osebe bodo opravljale prisilno delo pri javnih delih, kamor jih ho jvoslala oblast, ki je odlok o tem tudi izdala. čl. III. Pošiljatev na prisilno bivanje, oziroma na prisilno delo se odreja z odlokom oblasti, ki izdajo ukrep na podlagi izvedene preiskave. Prvostopna upravna oblastva krajev, kamor bodo te osebe poslane, bodo določile stanovanje, ki bo pod nadzorstvom oblasti. Sklep o pošiljatvi se mora takoj dostaviti sreskemu sodišču, ki je pristojno za kazenski postopek proti osebi, ki je poslana na prisilno bivanje. Ta odlok se smatra kot kazenska prijava. čl. IV. Proti odločbi prvostopne oblasti po čl. I. in II. te uredbe je dovoljena pritožba na drugostopno upravno oblast v roku S dni oVio Malo« v naši obmejni Selnici. K predstavi pohitijo tudi zavedni Mariborčani. a— Zlato poroko praznuje v krogu dragih svojcev upokojeni vršji kontrolor državne železnice g. Anton Petek z ljubeznivo soprogo Adolfino. Iskreno čestitamo! a— Iz Studencev. Naš Sokol priredi drevi v Sokolskem domu pester večer. Sokoli in ostalo občinstvo se bodo v velikem številu udeležili nocojšnje prireditve. a— Drevi krstna predstava! Novo Go-louhovo odrsko delo >Krisalida« bo doživelo drevi ob zaključku HI. umetnostnega Lecina v Mariboru svoj krst na mariborskem odru. Za predstavo kaže kulturni Maribor izredno živahno zanimanje, saj je iKrisalida« za vso slovensko Talijo svojevrstna novost. a— Ohešenec v StraiunsKem gozdu. 54-letnega Maksa Lukasa iz Dobrave so našli obešenega v Stražunskem goadu. Vzrok samomora ni znan. Iz Ptuja j— Naročnike »Jutra« |n ©glasov v Ptuju prosimo- da za čas, ko je vodja podružnice »Jutra« na orožnih vežbah, uredijo svoje zadeve, tičoče se naročnine s Jutra« in oglasov, na Vrazovem trgu štev. 2/n. Sagadinova hiša. Iz Novega mesta n— Krajevni odbor Jadranske straže priredi v nedeljo 19. t. m. cvetlični dan. Prispevki so namenjeni za podpore ekskurzijam podmladkov naših šol na naš sinji Ja d ran. Zato prosi odbor cenjeno meščanstvo, da seže po cvetju naših nabiralk in tako v polnem razumevanju našega prizadevanja pomaga mladini v počitnicah na pot, da spoznava svojo domovino. Tako bomo najlepše izvršili propagando za ideje Jadranske straže z mladino na morju po geslu: »čuvajmo naše morje!« Odbor. f Jodno kopališče ' LIPIK zdravi z uspehom: arterijosklerozo in i k visok krvni JuL ^S^ pritisk JMf Zlati jubilej kranjskega učiteljskega društva Kranj, 17. maja Z vse Gorenjske prihite jutri v naše mesto učitelji in učiteljice na proznik, ki ga bo obhajalo učiteljsko društvo za srez Kranj. Društvo bo slavilo 50-letnico od postavitve svojih prvih temeljev. Naša učiteljska društva niso zgolj predstavniki organiziranega učiteljstva. marveč so tudi žarišča, kjer črpajo njega člani in članice mnogotere pobude za delo med narodom. Da danes prosvetne, nacionalne in gospodarske ustanove povsod tako dobro uspevajo, ima pri tem učiteljstvo zvrhano mero zaslug. V tej smeri je opravljalo svojo nalogo tudi učiteljstvo kranjskega sreza, ki je zmerom imelo pri svoji stanovski predstavnici polno oporo Prvi predsednik učiteljskega društva za srez Kranj je bil g Luka Jelene, ki je prevzel pozneje vodstvo celotne zveze. Sledili so mu Andrej Kmet. Fran Luznar in Josip Lapajne Zda i je na čelu društva g. France Kant iz Šinartna pri Kranju. Jutrišnja skupščina bo zborovala v dvorani Narodnega doma Začetek bo ob devetih. Najprej bodo zborovalci proslavili jubilej, nato pa bo predaval priv. univ. docent dr. Stanko Gogala o vzgojni resničnosti. Situacijsko poročilo bo podal delegat sekcije JUU in naposled bo sprejeta resolucija. Učiteljstvo bo obiskalo tudi kranjsko pokopališče in počastilo spomin rajnih tovarišev, meti katerimi je tudi nepozabni sreski šolski nadzornik in učiteljski organizator Vilibald Rus. Kranjskemu učiteljskemu društvu izrekamo ob njegovem jubileju naše iskrene čestitke. Iz življenja na deželi Iz Krškega kr— Sokolska mladina igra. Prijatelje sokolske mladine in njene starše opozarjamo na mladinsko igro »-Pepelko«, ki jo uprizori sokolska mladina v domu v Krškem danes 18. t. m. ob 20. in v nedeljo ob 16.15. Z igro proslavi mladina materinski dan. Pridite vsi! Vstopnice v En-gelsbeiger jevi papirnici. kr— Dva odbora, ki spita še zimsko sikanje. Odbor za pobijanje draginje je v začetku svojega delovanja izdal maksimalni cenik, nato pa zaspal. Drugi tak odbor je odbor za zaščito pred napadi iz zraka. Medtem ko imajo drugod predavanja in vaje. se pri nas niti ne spomnijo, da bi bilo potrebno tudi naše ljudi seznaniti z osnovnimi pojmi zaščite proti zračnim napadom. čas je, da se oba odbora zganeta. Iz Zagorja z— Pogreb ponesrečenega kolesarja rudarja Romiha. Poročali smo že, da se je na Trojanskem klancu s kolesom ponesrečil družinski oče . rudar Franc Romih iz Toplic pri Zagor ju. Pripeljali so nezavestnega v bolnišnico, kjer je umrl za poškodbami. V torek popoldne ga je Gajškovo pogrebno podjetje pripeljalo do Toplic, odkoder se je vršil pogreb na zagorsko pokopališče. V žalostnem sprevodu sta bila poleg drugih tudi zastopnika zunanjega obrata. kjer je bil pokojnik uslužben. žena in dve hčerki so tem huje prizadeti, ker bodo najbrže morale zapustiti svojo novo hišico, ki jo je pokojnik zgradil z brezobrestnim posojilom Trboveljske premogokopne družbe in jo mesečno odplačeval. Bodi rajnkemu lahka zemlja, žalujočim naše sožalje! z— Odbor Tujsko prometnega društva v Zagorju si kar najbolj prizadeva, da bi privabil čim več letoviščarjev in izletnikov v našo dolino. Odgovorni činitelji pa naj bi malo nadzorovali, da bi mladina ne uničevala naprav, ki krasijo kraj, ker bo sicer vse delo tega društva brezpredmetno. Bliža se sezona, ki morda zaradi resnih časov ne bo najboljša. Ker je prejšnja leta primanjkovalo razpoložljivih sob. je zdaj preskrbljeno tudi za to. V Medijskih toplicah se tudi pripravljajo na sezono. Obiskovalci toplic bodo imeli za vse primere veliko ugodnost v varnem podzemskem skrivališču, kjer izvira zdravilni vrelec. z— pankraoijev sejem v torek je bil slab. Kramarjev je bilo zelo malo. ker so menda prepričani da bodo zaloge blaga še prav lahko prodali, še slabši je bil dogon živine. Sicer je prišlo nekaj tujih Ln domačih kupcev, a sklenjeno je bilo malo kupčije, kajti živinorejci so zahtevali zelo visoke cene. Slabše živine je še nekaj v hlevih, a manjka pitanih volov. Iz Murske Sobote ms— Pevski koncert najmlajših. Podmladek Rdečega križa na naši osnovni šoli je pod vodstvom učitelja g. Bračka priredil v nabito polni dvorani Sokolske-ga doma koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Mladi pevci so z veliko sigurnostjo pogumno odpeli posrečeno izbran spored pesmi, med katerimi so posebno ugajale domače prekmurske. Nežni in mili glasovi naše mladine so ganili navzoče prav do srca in so s tem povezali narod in šolo. Ta vez bo tudi dala učitelj-stvu novih vzpodbud pri delu za narodno in državljansko vzgojo naše mladine. Lep uspeh koncerta je bil tudi gosp. učitelju Bračku priznanje za njegovo neumorno in požrtvovalno delo. Mednarodni položaj v bolgarski luči Ogromen pomen narodno-obrambnega dela Lep občni zbor moške in ženske podružnice CMD v Celju f v Naši kraji in ljudje Zvišanje prejemkov državnih upokojencev Pojasnilo k raznim napačnim domnevam in pričakovanjem Uredba z dne 6. marca t i, M S. št. 319 o spremembah predpisov glede osebnih in rodbinskih doklad državnih upokojencev je predvsem zaradi netočnih in nepopolnih poročil v nekaterih dnevnikih, ki so običajna takoj po prvotnih objavah vladnih uredb, povzročila napačne domneve v javnosti in upe pri veliki večini državnih upokojencev in vdov Tudi ob tej priliki se je zopet uresničil stari rek: »Gora je rodila miško«. V javnosti vlada napačna domneva in sicer v tem pogledu, da so bili zvišani prejemki vsem državnim upokojencem m vdovam v znatni meri in to glede na sedanjo draginjo! Nujno potrebno je torej opozorilo javnosti in tudi vsem državnim upokojencem, da temu žail ni tako. Poviška doklad so deležni Ie nekateri in to predvsem oni v višjih skupinah in tudi ti le v malenkostnih zneskih od 50 din mesečno navzgor. Veliki večini državnih upokojencev niso bili dosedanji, globoko pod eksistenčnim mini-mom stoječi nezadostm prejemki, prav nič zvišani. Zaradi tega dejstva med prizadetimi taka razočaranja in obupni klici od vseh strani. Ze pred objavo te uredbe se je poudarjalo, da bodo prejemki staroupokojencev, upokojenih po zakonih pred letom 1923., izenačeni s prejemki novoupokojencev (upokojenih po zakonu iz 1. 1931). Te prevedbe so pa po čl 6. uredbe deležni edino le oficirji in njihove rodbine. Nit- vojaški in mornariški uradniki niso prevedeni, še manj seveda ostali civiliv stari upokojenci. Uredba leči: 1 staroupokojence, II. upokojence iz 1 1923. III. upokojence iz leta 1931. Prve (!.) deli zopet v osebne in rodbinske upokojence (vdove) osebne zopet one z nepopolno in s polno pokojnino. In ce zopet z 20 ali manj leti za pokojnino priznane službe in one z več ko 20 leti, a zopet z ozirom na šolsko izobrazbo. Upokojence iz leta 1923 (II). loči v one z manj ko 20 in več ko 20 leti dejanske službe itd. V' uredbi prevladuje načelo, da so predvsem deležni poviška tudi upokojenci, ki imajo višjo osnovno pokojnino in sc bili upokojeni z večjim številom službenih let ter z višjo šolsko izobrazbo Med staroupokojen-ci, ki so najbolj potrebni pomoči, jih je malo. ki so deležni ; to uredbo kakih poviš-kov. Zgodilo se je torei da ?o velike množice staroupokojencev m tudi onih iz leta 1923. ostale brez vsakega poviška. In to najnižji, najbednejši! Pri nepopolnih pokojninah je le malo primerov staroupokojencev (I.). pri katerih dosega osnovna letna pokojnina 5000 din, kar je pogoj za zvišanje doklad. Pri onih s polno pokojnino se pa začne povišek še le pr: osnovni letni pokojnini od 7000 din naprej! Vsi oni staroupokojenci z nižjo letno osnovno pokojnino niso deležni nobenih poviškov. in teh ie kakoi rečeno, velika večina najbednejših. Zvaničniki-staroupokojenci s polno pokojnino dobe v I. draginjskem razredu 120 din. v II. in III. draginjskem razredu po 50 din. z nepopolno pokojnino pa v vseh treh draginjskih razredih po 5<> din. Slu/i-tclji — staroupokojenci — nič. Rodbinske pokojnine staroupokojencev zvišajo š e i e pri onih od 1200 kron oziroma dinarjih letne osnovne pokojnine, rodbine zvaničnikov in podobnih dobe v vseh razredih po 50 din, one služitelje in podobnih — nič. Upokojenci iz leta 1923 z manj ko 20 leti dejanske službe dobe poviška od 65 do 140 din od vštete 1 4 skupine navzdol, tudi zvaničniki in služite!ji. Oni / 20 ali več leti dejanske službe pa samo ihI 5. ozir. II I. skupine navzgoi in to telo d( 1-1 skupine! V 1-5. ozir. 11-1. a skupini stoječi so deležni poviška v I. in II diag. razredu po 1" din (?!) v 111 drag razredu nič. I 'si uradniki nižjih skupin, to je: od 11-2. skupine navzdol v vseh treh draginjskih razredih. kakor tudi zvaničniki in služitelji ne dobe nobenih poviškor (namreč osebni upokojenci iz !. 1923 z 20 in več leti dejanske službe). I pokojenci iz I. 1931 so deležni poviškov samo f«.i IV.2 skupine navzdol v zneskih od 140 do dO din Tudi zvaničniki in služitelji. Domneva bo pravilna da jc namen te uredbe samo poprava neopravičenih odteg- 1935 In ve to le samo delna poprava in le pri nekaterih a v popolnoma nezadostni obliki. torej najmanj z oz:rom na naraščajočo draginjo. Izenačenju pokojnin oficirjev in njihovih rodbin mora slediti tudi izenačenje vojaških in mornariških uradnikov iri vseh ostalih civilnih staroupokojencev. Zato se morajo boriti vsi upokojenci in njihova društva do končne zmage in pa za splošno zvišanje pokojnin, ki so nezadostne. Državni upokojenci so organizirani v ba-novinskih društvih. Vodilno društvo je najmočnejše zagreb ko Sodelujejo vsa obstoječa banovinska društva v enotnem postopanju. Za Slo\-enijo imamo banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino, ki šteje skoraj 3000 članov, torej tretjino vseh državnih upokojencev v Sloveniji. Posluje v VVoIfo-vi ulici št 10-11, kjei dobi vsak vsa potrebna pojasnila. Lt če se bodo zavedali vsi upokojenci dejstva, da lahko očuvajo svoje pravice samo v močnih enotnih organizacijah in da je dolžnost vsakega da je organiziran. bomo lahko uveljavi!1 svoje težnje in zahteve Članarina znaša samo 3 din na mesec in so deležni člani poleg drugih raznih popustov brezplačne društvenega glasila »Upokojenec«, ki izhaja vsak mesec. Kakor niso deležni aktivn uslužbenci v novi proračunski dobi kakega povišanja prejemkov, ne upošteva ta uredba niti najmanj od dneva do dneva naraščajočo draginjo. Tako prejemki državnih uslužbencev, kakor oni upokojencev — saj vsi stoje globoko pod eksistenčnim mmimom in znašajo dolgovi aktivnih in i pokojencev milijone! — se morajo zvišati sorazmerno z naraščajočo draginjo, ki se stopnuje iz dneva v dan A. Spende. Jutri: izlet čez Kurešcek v Isko Najlepši „Putnikov" izlet v ljubljansko okolico Ko smo pozimi obstali pri smuških izletih pred ljubko planinsko kočo na Ku-reščku ali oa pri nekoliko višje ležeči romarski cerkvi Kraljice miru na vrhu Kureščka. smo se ozirali po krasni panorami Pokrajino tam okrog Turjaka in Sv. Ahaca smo še dokai poznali. Zanimala nas je boli Krvava peč. zanimal nas ie Mokre in to kar leži za njim: Iška. Pa nam ie bilo pozimi vse to nedosegljivo. I Pozimi smo gledali na to. da čimbolj izra-j bimo priljubljeno traso do Iga. Zdaj pomladi ie čas. da gremo pogledat j lepote, ki smo si jih pozimi želeli. Nedelj-j ski »Putnikov izlet nas bo popeljal tja. I Vzpon nam ni nikdar posebno dišal. Zato ! smo bili veseli, da vod: iz Zelimelj kratka in ne prestrma pol ki povede v dobri uri od doline do Kureščka. Tudi io nedeljo bo Potnikov« avtobus peljal do vznožja, do Čota. Na Kureščku bo v planinskem domu kosilo po kosilu pa odhod v neznane lepote: po zložni poti če/ senčnati Mo- kre. ob odsekanih globelSh Krvavih peči. dalje dt> Vrbice. kjer se stekata Iška in Zala ter po novo nadelani stezi skozi romantični Išfci Vintgar do Iške. kjer bo čakai avtobus za povratek v Ljubljano. Ta izlet Lahko prištevamo k najlepšim v ljubljanski okolici. Prostrane senožeti se menjavajo z gostimi gozdovi, sedai smo na dobri razgledni točki, sedaj v gorskem zatišju. Tudi po svoji geološki sestavi so krajo -e j: prav nerodno izogibali. l'ako je < kolesom trčilo v nekega moške- ga in padla Sunek je bil tako močan, da jc priletela na rob mosta, kjer si je presekala glavo in obležala nezavestna. l'rc-peljali so jo v žensko bolnišnico, kjer sc je ••clc naslednji dan spet osvestila. Čvrst 85 letnik Maribor. 17. maja Kdo ne pozna v Mariboru ljubeznivega Ivana Knopa? V najhujši zim. ie* mladostno čvrst stopal po mariborskih ulicah. Malokdo bi mu prisodil, da ie praznoval 16. maja 851etnico rojstva. Ob tem častitljivem življenjskem jubileiu so bili zbrani ob mladostnem slavljencu številni prijatelji. zlasti iz vrst mariborske češke kolonije. saj je slavljenec častni predsednik Češkega kluba v Mariboru, razen tega tudi odbornik JC lige. Svetnd3c Ivan Knop je iz Kržkova v Kr-konoših. Pot ga je zanesla v Prago. Galicijo in leta 1877. v Celje. Odtlej je Ivan Knop ves naš. najtesneje povezan z našim narodom in našo zemljo. Zaradi neustrašnega narodnega prepričanja je bil pozneje premeščen v Ptuj. kjer se ie živahno udejstvoval v ptujskih narodnih društvih. Ko pa je leta 1883 sestavil imenik volilnih upravičencev, ki ie že v naprej zagotovil zmago Slovencev pri volitvah v ptujski okrajni zastop. je bil spet premeščen in sicer v Ormož, pozneje pa v Gradec, odkoder so ga pošiljali kot nadzornika davčnih uradov v kraje na področju bivše Spodnje Štajerske Ivan Knop se je tudi v Gradcu vneto udejstvoval v slovenskih krogih. Ves čas svoiega službovanja v Gradcu ie bil v najtesnejših stikih z našimi ljudmi Nešteto uslug je napravil Slovencem, za katere ie uspešno posredoval v davčnih zadevah pri graški finančni direkciji. Ščitil pa ie tudi naše zavedne uradnike in ie bil v živahnih stalnih stikih s takratnim državnim poslancem dr. Ploiem. S prevratom leta 1918. se je pričelo tudi za Ivana Knopa novo življenje Zahtevo. da bi podpisal izjavo, da ie nemške narodnosti ie odločno odklonil. Zaradi tega ie bil odpuščen z odpravnino 500 avstrijskih kron. ki iih ie odklonil. Prispel je v Maribor kier ie bil vodia davčnega urada do leta 1923.. ko je šel v zasluženi pokoj. Ivan Knop si ie stekel velike zasluge pri organizaciji naše davčne upra- ve. Bil je deležen tudi priznanja z najvišjega mesta in ie bil dvakrat odlikovan z i-edom sv. Save. Navzlic lepi starosti se še zmerom živo zanima za vse pojave sodobnega življenja, živahno se udeležuj« nacionalnega društvenega življenja. Ni Je večie nacionalne prireditve, ki je ne bi pose t i,1 naš mladostni 851efcnlk. Vrlemu in zaslužnemu možu. dotoričini ter poštenjaku želimo, da bi tudi vnaprej ohranil tisto mladostno prožnost in zdravje, s katerim se lahko ponaša ob svojem 85. rojstnem dnevu. Zvonimir Rogoz se poslavlja Ljubljana, 17. maja Še ena, dve predstavi »biti ali ne biti« in nežni danski princ zgine v megleni daljavi. Za seboj pusti v srcih nas vseh za dolgo časa čar nečesa krasnega po globoko občutenem Hamletu, po katerem je k nam govorila duša nesrečnega danskega princa ___Nekateri so ga gledali enkrat, mnogo njih dvakrat, trikrat, da, 90 med nami tako navdušeni Hamletovci in Rogozovci, ki niso izpustili nobene predstave, mnogi ga zopet pozdravimo ob slovesu, da mu voščimo srečo na pot. Polne lože. razprodano pri zemlje, podrta galerija do zadnjega sedeža, take so bile letošnje predstave Hamletove za oko. Kdor si ni v naprej oskrbel listkov, je odšel praznih rok. Poplavljamo se z Rogozom; želimo mu mnogo sreče, sebi pa zopet priliko, da ga v svoji sredi znova vidimo. Upamo, da je bil rad ta kratek čas med nami, ki občudujemo njegovo umetnost. Ko odhaja zopet r Prago, je zanimivo te, da čaka nanj njegova hčerka Libuša v Brnu, kjer je kot sedemnajstletna gospodična gostovala na povabilo na brnskem narodnem gledališču, kjer so ji ponudili takojšnjo namestitev. Brez svojega očke noče skleniti pogodbe, zato ga počaka v Brnu. Libuša Rogozova je šc lani obiskovala gimnazijo v Pragi. Ima najizrazitejši igralski dar. Na vsesokolskem zletu I. 1938. je prejela za najboljšo recitacijo zlato kolajno. »Jutro« je prineslo njeno sliko. Od zoro« mladosti je bilo njeno največje veselje poslušati svojega očeta, kadar je doma glasno memorirai svoje vloge in jim vlival z izrazi svojega obraza življenjsko verjetnost. Libuša še ni obiskovala nobene dra-matske šole, le s svojim očetom je prededa-la par vlog. Nastopila je v filmu »Cekan-ky« (od Svobode), ki so ga snemali v ateljeju na Barandovem pri Pragu Poleg nadarjenosti ima ljubeznivo in simpatično po-javo, ki očara vsakogar. Želimo, da nas tudi ona skupaj s svojim očetom g. Rogozom obišče in nam pokaže svojo mlado umetnost. Iz srca jo bomo pozdravili ne zaradi slavnega očeta, temveč zaradi njene same, ki bo nam v čast in ponos na deskah svetovnih odrov. Mati Libuše Rogozove ne igra več ali njena »Majka Jugovičev« jc v našem spominu še vedno živa Z njo je pred leti gostovala v Pragi in žella velike uspehe. Rogoz, edinstven Hamlet, je na svoj življenjski uspeh lahko in po pravici ponosen in tudi je. Še enkrat mu kličemo: »Srečno pot in na svidenje!« J.L. Aretacija dveh premožnih cigank Orožniki so jima zaplenili celo zalogo zlatnine Ljubljana. 17 maja Zadnje čase dajejo cigani s svojimi tatvinami in potegavščinami orožnikom na deželi mnogo opravka, srečo pa prihajajo poizkušat tudi v okolico Ljubljane. V sredo zvečer ie Ivan Zupančič, posestnik in gostilničar v Kamnici v dolski občini, v kuhinji stresel svoj.m gostom, pa ie začutil sumljiv rouot v veži. Stopil je. da pogleda, in ie na vežnem pragu naletel na neznano žensko postavo, druga ženska pa ie stikala po spalnici, ki se nahaja v pritličju Prvi trenutek ie bil tako presenečen, da sta mu ženski lahko pobegnil: iz hiše. ko ie v naglici pre- gledal predale v kredenci, je dognal, da mu ie zmanjkal bu ;k ,vec za 500 din Skočil je v kuhinjo in spravil na no«e Ivana Pestolnika in Ivana Koviča. ki sta se pravkar mudila pri njem da so vsi sku-pai pohiteli zasledovat begunki. Dohiteli so iu na oot: proti Sv Heleni, kjer sta nekai brskal; no travi ob pot; Prijeli so iu in takoi poslali oo orožnike v Dol. ki so bili br>. na mestu ugotovili njuno identiteto in izvrši!; osebno preiskavo Bili sta cieanki Roza Štefanov ieeva iz Granašin-skih Novakov in Ro/a Nikoličeva .z Kenc- tov pri Zagrebu. Pri njiju so našli prav lepo zbirko zlatnine moško uro u duble-ja športno verižico damsko z.aoestno uro. moško verižico iz dubleja z medal ionom, zlat damski prstan s tremi zelenimi kamenčki in še eno moško dvožepno verižico iz dubleja z obeskom v obliki kompasa s sidrom. Na vprašanje, od kod jima tolikšna zaloga. sta ciganki pripovedovali da sta vse te predmete pred nekai cknev: kupili od neznanega moškega. Orožniki so zlatnino zaplenili, ciganki pa odpeljali v zapore ljubljanskega okrajnega sodišča. Bankovca, ki ie bdi ukraden Zupančiču, pa pri njiju niso našli, ke* sta ga ob begu po vsej priliki odvrgli. Strela zažiga po Prekmurjti. V rad-njem tednu je po goričkem delu Prekmu*-ja dvakrat divjala strahovita nevihta, med katero so grozeče švigale strele V Starih Beznovcih je strela nenadno udarila v gospodarsko poslopje posestnika Ivana Mačka, od tod pa je švignila na blizu stoječi hlev in v njem ubila eno kravo, drugo pa hudo poškodovala. Naenkrat sta bili dv« poslopji v plamenih. Domači in sosedje so se takoj lotili gašenja, ker je bila nevarnost, da ogenj zajame tudi blizu stoječo hišo. Prihiteli so na pomoč tudi gasilci m omejili požar. Prizadeti posestnik je bil zavarovan le za nizko vsoto, s katero je pokrita komaj tretjina škode. »Prodajam Slovenske j Besni napadi na Koprivčevo knjigo ,,Kmetje vseraf in danes" se nadaljujejo e. Id !'<°'al, namen i inie. hinavščina Že sem mislil, da je polemika okiog moje kn,jige končana, da so napadalci spoznali nesmiselnost borbe zoper to kar je stvarnost, ki si jo lahko vsakdo ogleda, saj v svojem delu ne govorim o življenju na Jupitru, ampak o življenju ljudstva v Slovenskih goricah, kamor pač lahko potuje vsakdo, kdor bi dvomil o resničnosti mojega poiočanja, pa je »Slovenec« od dne 10. t. m. objavil zopet skoraj pol strani obsegajoč članek pod naslovom: »Za čast Slovenskih goric in Prlekije«. V članku se nepodpisan pisec srdito zaletava v mojo knjigo, češ da je prostaška, lažnjiva; da je bil moj namen oblatiti dober glas Prlekov: da sem opljuval svetinje vernih ljudi in da te kraje, ki se niso dali kupiti niti z milijoni, prodajam s svojim pisanjem. Jaz bi na ta napad koleričnega človeka, o katerem je treba ugotoviti, da ima s slovenjegoriškim ljudstvom tako malo stika kakor trot s pridnostjo čebel, niti ne odgovoril, ker se kakor sem bil omenil že v svojem zadnjem odgovoru, čutim celo počaščenega, da mi »Slovenec« in njegovi ljudje posvečajo toliko pazljivosti ter mi utrjujejo ime. kar je za mladega literata neprecenljive vrednosti, ko bi člankar v svojem slepem fanatizmu ne zapisal nekaterih nerodnih besed, zaradi katerih bi ga morala obliti rdečica, če bi imel v sebi vsaj še trohico čuta za poštenost in resnico. Kol in gnojnica, to so metode, ki se «lt6tio kakor bodeč trn skozi našo kul- —M eželo orl roda do roda in kle.st: '1 ; ! n) v t-Kiintu /, ojeji vlili Ji- lil !i.i boieč m-aoi jo inoje pisanje nad naši pO \ . D naukom. Km sem govoru t o.u lažnivec, kei sem poka na telesu našega mu odi je tu, namenu pi so pori-O !~ri /ejFtvo. o zavi- — Sa.v.o t.a ce ne pride na dan resnica! »Ni res. da je ie*. res pa "i.*\ ua ni ics! j'a Četudi \^:;kuo ve. da je res. "L zločinsko; ker sem dvignil ogledalo k ob:a zu nekaterih čuvarjev ljudoke morale, s0-'-1 krehavi liberalec: ker sem Ivitei poKazati svetu trpljenje našega človeka, aa bi s-> morda le kdo ozrl milostno nanj. b:auia slovenjegoiiško ljudstvo; ker aern z.ipi: :»'• da je govorjenje o presvetli.-nosti nesmisel. dokler oscmdesc-t odstotkov kmeta«' veruje v čarovnice in ptičke, pravim, mi je to popolnoma piooal nai o : ker sem rekel. da se naša dckVtn in far t je 1 •".!.»: jo s telesi in dušami, da niso svetnki. ko* poskuša tu pa tam kdo trditi, sem ožijo a! dekleta kot prostitutke, ki se uriajr^o vra-komer. - Za boga! Mo"d.n bi bilo sram celo najbrezvestnejšoga človeka in bi no oklevetal idealno mišljene knjige s takšnim podtikanjem. Ali te metode so znane! -Neki« Ignac Koprivec se je d: znil spregovoriti resnico, zato lopnšmo po njem. da ga onemogočimo. Ne resnice, nc življenja, kakršno je, ne bi smel opisovati. Koprivec! — Pisal bi lahko o sreči v kmečkih hramih, o idilični lepoti vasi. o visoki kulturi podeželja, o neoporečni morali našega ljudstva, o sveti vojski, h kateri so pristopile vse Slovenske gorice pa bi Marko Kianjc ne rekel na zborovanju pri Sv. Lenartu, da je pljunil na tvojo knjigo, in tedaj bi tudi ^Slovenec« zapisal, da pri-fiorača mega, Stosskfefc i&J *ato, ..j; va-s nc pm-.na, v. itke soricc) pa be.e lr.a a! Kei: Ta je raciaiao prop11 nai' .t . j3ra. b uit. a piedaai &-JVR! VI p: -t- pa&tVU. 1-ctne pocestni' e. ki jo . Tako se jvičcnjn Slcveacu . kjer eiu tl- ai sanje. To je ha ' .b v> (n. .»ličile so to knj.go b; si tcleana. a; ovna in .\;ia«~iiia skear-nmisio'a vm. pouo-Deklota k:ikor noše po vrati uda ja- četiti odstavt-k v z viača moje pi-zi- iiiri-? resmief n :<0 men. ki ra.. it: i a ""a ni od '.^n-j n?' s:t, kar 'ni Lil moj na Dckl k; ljubi. n'. poci s'na-a: fa it priliko, da je lahko s .svojo ljubo reč:3*i:ik. I jukezen je ~at sve-ih a o m. fanatični čiaakaj. in V c b n O r in tr ne pa ~gOVOi il Mi- 'm o lii-1? .— i " bom ea 5. poročanju in pr?t 'p^ uja pa se u-j pise-j ob: n:i o* Oi.au ko postaje, ali ps r.aj Lrre i. menoj v Slovenske gorice. kol v k.ik-"au viničai iji in )g'cdal vso. Tav noči mu I k k kal Mu :>oiu sami si bo laako P olad v pjt, >č:io Ijenje fant-rnp-av:i tako. zato to življe-či 7. A'i* i k 'a sem spoznaval o.ičanov, preden sem bo o .p: !o tov. Jaz rer nje poznam žl-ijcrje s oven jc, k .-o dva k: go izd k Sleherna stvar je preiskana t* ikra t. i'a bi ne delal komu krivice, in da bi ne p:ifel v nasprotje z resnico Vse ka; .sem zanisnl sem doživel in vidri na: i. Potoval sin iz fare v faro pa spni naSol, da je domala povsod enako. Na fo\-«»rn ^loven^kih goric bo mi goepodinje pripovedoval« o čarovnicah, ki imajo ob- Jtflt vtA ttTtoo, prsr jfto ko na Jugu. Prav tak" hodijo ljudje k pučkam in babam vračnicam na severu kot na jugu. člankaiju dam na razpolago celo seznam viačnie in čarovnic, če se zanima. Nekatere uživajo velik .sloves, ki gre čez vse Slovenske gotice. Vtis imam. da pisec članka želi naj to »iJlično stanje našega ljudstva ostane nedotaknjena, sicer bi ne trdil tako fanatično. da ni res, kar sem zapisal. Zanj pomen; to verjetno veliko korist, kajti so ljudje, ki kujejo iz nevednosti in zaostalosti naicda kapital. Sprrr.a točka mod menoj in piscem je tu !i pijančevanje. Ni res. da so v Sloven-sK'" goricah pijanci! — Le čemu so tedaj treznost ni dnevi? Čemu boiba zoper alkohol? Vprašajte zdravnike, ljudje božji, kolike i j? v Slovenskih goricah jetičnih mož. oti.ik. žena in to zaradi šrnarnice! Ni jesti, pa pijejo. Da. vsi pijejo: otroci. žcm»\ možje, to je dejstvo, ki ga ne more zdtemniti oni skromni odstotek treznih I ju i So namreč tudi takšni, ki ne pijejo, ki ne verujejo v čarovnice, ali jaz sem pisal <~i življenju večine, to življenje pa je v knjigi naslikano verno. Odkar naš človek ne moie več preidati vina. žganja, jabol-čnika popije vse doma. Izvzeti so oni težki gruntarji. ki imajo v mestih zveze. Tem gre ko namazano. Ti so pa tudi poleg nekaterih zapeljancev edini Slovenjegoričani, ki so mojo knjigo obsodili. Člankar pravi nadalje, da sem sramotil ljudi in način njih življenja. Ne vem, če to drži. Kakršno življenje ljudje žive, takšno sem opisal, če ni v skladu z duhom časa, niso krivi oni. Pravim, da so dovzetni za napredek, le roko jim je treba ponuditi, pa ?e bodo dvignili presenetljivo visoko. Naj dan kar spremeni nesmiselno ^prflku^ s doka* ta naj M* kjft J* Ur ra, kjer farani ne žive tako kakor sem zapisal, tedaj bom rad priznal, da je moj* pisanje neresnično. čarovnica Humska je konkretna oseba, ki je umrla pred neka,j leti. Kdor želi čuta o njenih zaslugah, ki si jih je pridobila * »zdravljenjem« ljudi in živine, naj stopi k Sv. Bolfenku v Slov. gorice. Tam bo izvedel več kakor sem zapisal o nji jaz. Resnica o življenju Slovenskih goric je namreč še bridkejša, kakor sem zapisal v svoji knjigi. »Slovenčev* člankar citira odlomke i« moje knjige dalje in dalje ter jih komentira s pobožnim zavidanjem oči. češ da. j« vse to laž. Prosim ga, naj vpraša, kakšno mnenje imajo o moji knjigi prebivalci Slovenskih goric. Ali naj ne izprašuje farnih mogotcev, naj vpraša malega človeka. »Slovenec« zaključuje svoi članek v oblastno pridigarskem temu: »Tako je skrehavi liberalizem še v svoji zadnji hiravosti obrekljivo opljuval Slovenske gorice in Pr-lekijo in vse. kar je ljudem tega predela Slovenije drago in sveto. Naši večni na* sprotniki, ki so nad nami že obupati, ko s svojimi milijoni niso mogli kupiti naže slovenske zemlje, bodo s to knjigo, ki na» sramoti in ponižuje dobili novo tipanje, da nas zavojujejo.« Povem člankarju, da nisem bil in nisem na prodaj nobenemu političnemu sistema Moja knjiga ni nikak izpad liberalizma, ampak knjiga o življenju kmečkega človeka. če jo člankar pripisuje liberalizma. mu dela s tem samo poklon, ker mu p**» znava dinamičnost im smisel za tegobe ss« danjega časa. Jaz sem skromen literafc ne politik, če bi se pa nameraval posvet« politiki in bi mi bilo Izbirati med Hb«m- tar BMd atovfe ki * BT8** » / Domače vesti Viteška mladina Vojni dogodki nam potrjujejo tole: bil je pač zadnji čas, da je Aeroklub kraljevine Jugoslavije pridobil potrebna sredstva za letalske tečaje, v katerih se lahko vsak sposoben mladenič izvežba za pilota. Kakor je bilo pričakovati pri junaškem narodu, se je prijavilo ogromno število mla-deničev iz vse Jugoslavije. Prvi tečaji so se že pričeli in se tečajniki že pridno vež-bajo. Vsi ostali kandidati bodo obveščeni, kdaj naj pridejo v pilotske šole. Prijave mladeničev se še nadalje sprejemajo. V ».Jutru« smo opisali, kako se izvrši strogi zdravniški pregled obenem s preizkušnjami duševnih zmožnosti. Seveda bi vsa viteška mladina, ki je prosila za sprejem, želela biti tudi sprejeta. Vsak mladenič je prepričan, da je rojen za pilota. Toda komisija je stroga. Zaman se posamezni mladeniči sklicujejo na slavnega francoskega letalca Guinemera, ki je bil pri prvem zdravniškem pregledu prav tako zavrnjen. Mladeniči nimajo prav, če hočejo za vsako ceno biti piloti, ako nimajo vseh onih telesnih in duševnih vrlin, ki se zahtevajo od dobrega pilota. Kot idealisti in patrioti lahko poslužijo svoji domovini na drugih mestih, ki niso nič manj važna. Posebno razveseljivo pa preseneča veliko število prijav od strani kmečkih mladeničev Prišli so k izpitu v Beograd. Mnogi izmed njih se odlično drže tudi pri psi-hotehničnih preizkušnjah, čeprav so zanje te naloge mnogo težje kakor za one, ki so šli skozi srednjo šolo. Iz vasi Vlakce v srezu Oplencu sta prišla bratranca Dragoljub in Velimir Vukovič v beograjski Aeroklub. Povedala sta ponosno, da so bojevniki iz njune vasi v borbah za svobodo priborili 18 Karadjordjevih zvezd z meči. Seveda sta mladeniča iz tako junaške vasi obrnila vso pozornost nase. Pravita, da so starši rade volje pristali, da postaneta letalca. Kadar gre za domovino, je srbski kmet še vedno isti kakor je bil v preteklih vojnah. V Aeroklub prihaiaio starši sami in se prizadevajo, da bi bili niihovi sinovi sprejeti v pilotsko šolo. »Politika« pravi: Govorili smo včeraj z nekim takim kmetovalcem, z Liubisavom Veličkovidem iz vasi Junkov-ca. Liuhisav je star boievnik — »Solunac«. — želim, da moj sin stopi v letalstvo, — pravi Ljubisav. — Zakaj pa? smo sra vprašali. — Treba je branit* domovino! In ker jo je treba braniti, jo bomo tudi obranili. FILM DOBIŠ KO SO TRGOVINE ZAPRTE V AVTOMATU IV. KAN c LJUBLJANA NEBOTIČNIK * Motorni vlaki na naših progah bodo ustavljeni. Kakor smo beležili, bo poletni vozni red uveljavljen v noči od 19. na 20. t. m. Na glavnih in vzporednih progah ni nikakšnih znatnejših sprememb. Edino na progi Beograd — Niš je uveden nov osebni vlak. Važna izprememba pa je v tem, da so ukinjeni motorni vlaki, ki so vozili na progah Beograd — Dubrovnik in Slavonski Ercd Sarajevo. Glavna uprava državnih železnic se je odločila k temu, ker so se v motornih vlakih v glavnem vozili tuji izletniki. Ker pa letos ni izgledov, da bi k nam prihajali tujci in ker se naši potniki in izletniki le v majhni meri poslužujejo te moderne pridobitve železniškega prometa, letos motorni vlaki ne bodo obratovali. * Desetemu otroku hrvatskega učitelja Jurija Kamenarja pri Sv. Duhu v Zagrebu gre za botra g. dr. Vladko Maček. Kame-narjeva gospa Ima zdaj pet sinov in pet hčerk. Krst bodo opravili v sredo 23. t. m. ob 10. v cerkvi sv. Antona pri Sv. Duhu ta se ga bosta udeležila g. dr. Maček tn njegova gospa Josiplna. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se , morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno sFranz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. bt. 30474-32. venčev« pisec, bi ne pomišljal niti za hip, kako naj izberem. Naj se pisec ne razburja, če nas bodo »Srbi, Hrvati — pa tudi tujci sodili po tej knjigi.« Takšni smo, čemu bi se krasili s pavjim perjem! Rajši skesano priznajmo svoje slabosti, se jih poizkušajmo otresti pa nam ne bo treba zardevati, če nam pogleda kdo v obraz. Tujci tudi brez moje knjige dobro vedo. kako je v Slovenskih goricah. Obranila nas bo pred njih invazijo le notranja strnjenost, omika, vera v napredek, ne pa namišljeno stanje, utvara, laž. Ce člankarja lahko pomirim z izjavo, da niti jaz ne mislim prodati Slovenskih goric, da bi pa dal milijone, (ko bi jih imel) če bi njemu podobni ljudje nehali igrati j zaščitnike našega ljudstva, bom lahko zvečer mirno spal v svesti si. da si ne beli glave z mislijo, koliko bom s to prodajo zaslužil. Menim, da je vsa ta polemika že smešna, in da krogu, iz katerega izhaja člankar samo škoduje, zakaj ljudje pri nas so si na jasnem, kolikšne vrednosti je delo. na katerega leti toliko puščic. Nazadnje bom moral postati na svoje delo še ponosen, če me bo člankar videl lepega dne na ulici z dolgimi lasmi in s črnim širokokrajnikom, naj pripiše to sebi. Domišljav bom postal radi njegovega pisanja. Ko želim Marku Kranjcu srečo na protestnih shodih zoper mojo knjigo, ki jih je baje pri Sv. Lenartu napovedal za razne kraje Slovenskih goric, se zahvaljujem »Slovencu« za uspešno reklamo. Sparil je zopet enkrat lit-vaturc s politiko, žalostna nam majka! Ignac Koprivec * 30Ietnico praznuje šibeniška gimnazi- J*, ki ima zdaj krasno monumentalno palačo pod šubičevcem. Nova gimnazija je ponos šibenika in vse severne Dalmacije, zlasti če se pomisli, da so se še pred nekaj leti morali dijaki stiskati po skromnih sobicah sedanjega hrvatskega seljačkega doma in da so za časa okupacije opravljali maturo v kavarni »Astoriji« in v neki gostilnici. * Berlinska filharmonija bo koncertirala tudi v Zagrebu in sicer bo koncert v torek 21. t. m. v ogromni dvorani zagrebškega velesejma. Pod vodstvom prof. dr. Karla Bohma bo Filharmonija izvajala Mozartovo simfonijo v D-duru, Richarda Straussa simfonično pesem »Don Juan« in Beethovnovo 7. simfonijo. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzel zagrebški župan Mato Starčevič in se je organiziral poseben odbor uglednih Zagrebčanov, ki bo skrbel za dostojen sprejem tega velikega glasbenega zbora. Iz Zagreba se berlinska filharmonija vrne v domovino iri bo tako njena turneja vo srednji Evropi in Balkanu zaključena. * Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine bo imelo svojo 5. redno skupščino dne 5. junija t. 1. ob 9. uri v »Rožcah« restavracije hotela Union v Ljubljana. Uprava. * Iz naše binkoštne številke. V binkoštni številki smo med drugim objavili tudi izjavo g. docenta dr. Stojana Bajiča. ki je sedaj kot začasni ataše pred Mednarodnem uradu dela v Ženevi. Tako je razumeti tudi dostavek, ki ga je uredništvo dodalo imenu g. dr. Bajiča. ko je objavilo njegov prispevek. * Novi grobovi. Preteklo sredo je umrla ga. Marija Oererjeva, pesestnica v Podgori, župnija Dol pri Ljubljani. Pokopali jo bodo danes na pokopališču v Dolu. — V Ljubljani je preminila ga. Marija čeboklijeva, vdova po tajniku okrajnega glavarstva. Pogreb rajnke bo iz mrliške veže sv. Jožefa v nedeljo ob pol 15. — Dalje je umrl v Ljubljani upokojeni prejemnik mestnega trošarinskega urada g. Anton M'klavčič. Pogreb bo iz hiše žalosti. Einspielerjeva ulica 24, danes ob 16. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše sožaJje! * Rudar nosi mrtvaško srajco. V premogovniku pri vasi Selnici v Hrvatskem Zagorju je premog zasul v rovu rudarja Marka Debačiča. Siromak je ležal zasut polnih 7 ur in se je seveda zadušil, preden so ga odkopali. * Ogromno ščuko, 110 cm dolgo in nad 10 kg težko je vjel na ozemlju beltinskega veleposestva pri Hotizi v Prekmurju v revirju Orfovščaku tamkajšnji oskrbnik. Nihče ne pomni, da bi že kdaj v tem kraju ujeli tako veliko ščuko. * Mlado Bolivijko »i je izbral za ženo znani beograjski novinar Bogoljub Cikota, doma iz Bosanske Dubice. Pred letom se je podal v Južno Ameriko, da obišče nekatere naselbine Jugoslovanov. Najbolj ga je zanimala Bolivija. V Buenos Airesu se je zadržal nekaj dni, nato je ostal na potovanjih po Boliviji celih 10 mescev. V tej dobi so se menjali trije predsedniki republike in od vseh treh je bil Cikota sprejet v avdien-co. Njegova poročila iz malo znanih bolivij-skih predelov so objavljale bolivijske novi-ne pogostokrat na celih straneh. Razen tega je Cikota predaval v radiu ter organiziral koncert jugoslovenske glasbe in pesmi. Pridobil je vstop v ugledno družbo in se je seznanil z gdč. Giulermino Jerezovo. Ker se je g. Cikoti približal čas vrnitve, sta se mlada zaročenca hitro poročila na konzulatu v Buenos Airesu po bolivij-skih predpisih. Poroka je bila v soboto 4. maja dopoldne, ladja za Jugoslavijo pa je odpotovala istega dne zvečer ob 20. Mlada poročenca prispeta v Zagreb okrog 24. maja. VSAKE VRSTE NEUGODJE ŽELODCA Vam odpravi takoj in sigurno »ESTOMACIT« žganje katero je pripravljeno po receptu iz leta 17 11. iz 14 vrst raznih gorskih korenin in rož. Originalne steklenice po Din 10.— razpošilja: A, Jelene,Tržič (Gorenjska) * Mladi hranilec svojega očeta. 161etni šemso Ibrahimbegovič je bil te dni izpuščen iz preiskovalnega zapora v Banjalu-ki. Poročali smo, kako se je mladi šemso postavil v bran za svojega očeta, ker se je bal, da ga ubije kmet Djordje Jo.jič. Z žepnim nožem je usmrtil Djordja Jojiča in tako rešil očeta, ki je bogat veleposestnik. Sodniku je vse priznal in se bo pred sodiščem branil na svobodi. Njegovega očeta Adembega so že prej izpustili in je postopek proti njemu ustavljen. * Vojaki so rešili 161etno Zahido Džuni-čevo, ki je v Banjaluki padla v vodnjak, globok 10 m. Zahlda je kakor sleherno jutro prišla po vodo. Ker pa so bila tla okrog vodnjaka zaradi razlite vode spolzka se je dekle spotaknilo in padlo v vodnjak. K sreči so bili v bližini vojaki, ki so čuli krik na pomoč in so Zahido nezavestno potegnili iz vode. Odpravili so jo v bolnišnico kjer je njeno stanje prav resno, vendar ne brezupno. * Lokomotiva se je prevrnila na železniški postaji v šitemku. Nesreča se ie primerila v četrtek dopoldne. K sreči pa ni bilo nobene smrtne žrtve. * Žrtev dela Vir^čar Alojz Fridaii je prekladal sode v k teti. pn tem pa se mu je zvalil poln sod vma na (nofle in mu jih prelomil. Pripeljali so ga v sološko bolnišnico. * Štiri vbode v hrbet je dobi! posestn;k Matija Gomboc iz Vučje gomile v Prek murju, ko je zvečer šel iz hiše gledat, kdo kriči pod oknom o ogniu. Ta krik pa je bil samo vaba, s katero sta hotela dva Gom-boceva nasprotnika izvabiti gospodarja iz hiše in ga obdelati z nožem Goinboca so morali prepeljati v bolnišnico. — Pri prepiru je doletela huda nesreča tesarskega mojstra Ivana Jeriča iz Dokležovja. V gostilniškem prepiru, ga je njegov nasprotnik s tako silo sunil čez prag. da. n je pri pad cu zlomil desno nogo v stegnu * Ne samo divji lovci, tudi uničevalci rib delajo veliko škodo po hrvatskih revirjih. Iz Siska poročajo, da prinašajo kmetje na trg ribe, polne iker. Jasno, da je s tem NAJLEPŠA LJUBAVNA DRAMA SEZONE ! Carola Lombard in James Stewart KINO UNION, tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri Zaljubljena na prvi pogled I Krasne nežne in vedre vsebine, zabavnih in komičnih prizorov S II charieTilw£ »ZALJUBLJENA BEŠTIJA« (BRODOLOM) Grandiozni film KINO MATICA, o gusarju, ki je tel. 21-24. bil aristokrat, kavalir, krvoločni ubijalec in sentimentalni ljubimec. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. II ribištvo hudo prizadeto. Listi predlagajo, naj banska oblast postavi paznike kakor jih določa zakon o sladkovodnem ribištvu. Zlasti pustošijo tatovi v Lonji, kjer je pri-rodno drstišče rib iz Save in ostalih rek. Zgodilo se je celo, da so kmetje z ribami krmili svinje, ker so jih polovili tolikšno množino, da jih niso mogli sami pospraviti. * Dve tašči, ki se ne razumeta z zetoma, so pripeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Posestnica Roza Vučina se jc sprla z zetom, ko sta nekaj popravljala na podstrešju. Nazadnje je zet pahnil svojo taščo v globino, kjer je obležala s hudimi notranjimi poškodbami. Še hujše pa je bilo s posestnico Frančiško Kardoševo iz Pesko-cev, ki jo je zet v prepiru zabodel z nožem v trebuh. Vročekrvna zeta bosta seveda dajala odgovor pred oblastjo. * Okruten zločin pred sodiščem. V vasi Vučaku v stubiškem okraju na Hrvatskem so 3. oktobra predlanskim našli truplo neznane starke in so o tem obvestili oblastva. Komisija je ugotovila, da je pokojni-ca Dora Papigova iz Bedekovščine. Ubita je bila na polju sredi turščice in sicer s topimi predmeti, razen tega pa so jo zločinci tudi z rokami mučili. Državno tožilstvo je tega zločina obtožilo brata Štefana in Vinka Knežiča, ki sta zdaj prišla pred veliki senat zagrebškega okrožnega sodišča. Priča Stevo Piškovič odločno trdi, da je oba brata videl, kako sta nesla neko truplo, zavito v plahto. Zaslišati bo treba še celo vrsto prič. I? Ltufcffaite u— Mladinski odsek protituberkulozne zveze v Ljubljani bo nabiral v sredo 22. t. m. v okviru protituberkuloznega tedna prostovoljne prispevke za nabavo šolskega rentgena. Doslej se je šolska mladina pregledovala skupno z odraslimi v proti-tuberkuloznem dispanzerju, kar ni niti z zdravstvenega, niti s pedagoškega vidika i v prid mladini. Zadnji čas je. da dobi j mladina svoj rentgen! Zato darujte v sre- j do po svojih močeh v dobrobit otrok! — j Mladinski odsek protituberkulozne zveze v Ljubljani. u— Zanimiva uprizoritev. Drevi ob pol 21. uprizore naši grafiki v Delavski zbornici spevoigro »Svojeglavček« Z izvirnimi glasbenimi vložki bo sodeloval orkester grafikov. Vljudno vabi prosvetni odsek. FOTOAM ATER JI! Za izlete in potovanja priporoča sveže filme po najnižji ceni — edina specijalna fototrgovina Janko Pogačnik, Ljubljana — Tyrševa cesta 20. u— Literarni večer v Mostah Drevi bo v salonu Lasanove gostilne v Mostah, Pokopališka ulica, literarni večer v korist Delavske nabavljalne zadruge v Ljubljani. Večer bo pod okriljem Vzajemnosti ter bodo sodelovali sledeči gospodje: dr. Igo Gruden, dr. Kreft Bratko. profesor Ko ak Juš. Klopčič Mile. Tone Seliškar in Roje Rudolf. u— Percka. Na binkoštno nedeljo se ie poročil inž. eken g. Ilija Mi!oševič z gdč. Majdo Rcžančevo Čestitamo, u— Občni zbor »Dobrote«. obrmr'ne?a podpornega društva n~štnih p-^žb ;neev v Ljubljani bo drevi ob p^l 20 v beli dvorani hotela Union a. MOŠKE P F UfE PO M E K I Alojzi! Potrato — prei J © S, K U N S y €3. Ljubljana. Miklošičeva cesta 32. u— Kongresni trg z.nprt Občinstvo se op' 'arja, da bo U C.cs ni Ug jutri me J ocenjevanjem v stf.ttaaju, zavkaaju in upravljanju vocil. ki se to viš:lc takoj po prihodu tekmova'jev occnjcv.-'n? vožnje, ki jo priredi SI-.venski avto-cb lskj klab sekciji l j-i'iT." rs r:l-> (Kon^n trg) t. j. oa 10 co 13 ure ui ostali promet zaprt. u— 'voncrrtm k-> go^p^ična Ksenija Knvejeva bo ker-t; ra!a v ponedeljek, dne 27 t. m. v veliki Fiiharmc.ični dvorani Pri tem kcnceitu bosta sodelovala tudi nianist Pave! šivic k»*t solist in spremljevalec, ter kln :ncf''sf M Ijrtin Panbar Podroben pnoied bomo javili. Podrobnosti slede. ( —)' u_ Akidem\5a »O-rok za ot»«ka« je privabila še vsako leto mnogo občinstva. Kliub težkim časom se vrši prireditev tudi letos Saj vam bo poglsd na brezskrbno in veselo m'adino vsaj za kratek čas zabrisal spomin na težke čr.se. Program je tako pester, da bo nudil vsakemu nekaj. Večina točk še r.i bila nikjer izvajana, druge pa so prirejene na nov način. Program obsega pct.ie v zborih in posamezne prizore. deklamacije dvospeve rajania. nastope najmlajših iz otroških vrtcev, har- BOBBY BREEN — deček z v prekrasnem glasbenem filmu zlatim glasom, poje najlepše sicilijanske pesmi Ribičeva pesem Film, ki ga z užitkom gleda staro in mlado! Danes ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 monikarje itd. Prireditev bo drevi ob 7. v frančiškanski dvorani. Dohodek akademije je namenjen revnim otrokom ljubljan- ; skih šol. Vstopnice se dobe dopoldne od 9. do 12. v pisarni »Pax et bonum« v pasaži, od 5. dalje pa pri blagajni. u— četniKi! Pozivate se na članski sestanek, ki bo v soboto 18. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu, Cesta 29. oktobra št. 17. Udeležba je strogo obvezna! Cuvaj-mo Jugoslavijo! Odbor. u— SoKolsko društvo Ljubljana HI. ima danes ob 20. na Taboru pestro akademijo vseh svojih telovadnih oddelkov v proslavo desetletnice svojega delovanja. Sokolska Ljubljana, posebno naši Bežigraj-ci obiščejo danes polnoštevilno to bratsko prireditev! u— Javno cepljenje proti Kozam se prične v Ljubljani dne 20. maja. Cepljenje bo v Mestnem domu in drugih krajih; natančnejši podatki so razvidni na velikih lepakih, ki so nalepljeni po šolah, cerkvah, ostalih javnih poslopjih in razglasnih deskah. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja starše, da je cepljenje otrok strogo obvezno in da bo vsak neopravičen izostanek po zakonu strogo kaznovan. u— Prostovoljna gasilska četa Ljublja-na-BarJe vabi vse prijatelje gasilcev na javni nastop, ki bo jutri, v nedeljo, ob 15. uri na posestvu tov. Vrbinca poleg gasilskega doma. Po nastopu domača zabava. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na praznik 25. maja. u— Redek jubilej. V policijske zapore so pripeljali zloglasnega mednarodnega pustolovca, 52 let starega Ludvika Ba-ranyja, po rodu iz Srema. Barany je star vlačugar svetovnega slovesa, če se sme tako reči. Ni je že vrste kriminalnega de-likta, v kateri se ne bi bil Barany udejstvo-val. Torišče njegove pisane kariere obsega kar več držav, toda najbolj pri srcu mu je Jugoslavija, iz katere so ga že neštetokrat izgnali in v katero se zmerom iznova trdovratno vrača. Tako je bil pri nas reci in piši že 51 krat kaznovan zaradi tatvin, zaradi vlačugarstva, nemorale, prevar in podobnih reči. Pri vsej tej obilici grehov pa dela Barany vtis elegantnega gospoda finih manir in neomadeževane poštenosti. Skratka: pustolovec prvega razreda. Zdaj so ga spet prijeli zaradi tatvine in bo v sodnih zaporih praznoval redek, nečasten jubilej svoje dvainpetdesete kazni. u— Dva strokovnjaka za podpore in intervencije. že kakšnega pol leta je nabiral Z. A. po raznih krajih Slovenije prostovoljne prispevke za neki delavski strokovni list. V resnici je bil od lista pooblaščen za nabiranje oglasov. Lahkoživska žilica pa ga je premotila, da se je vrgel na prevare in nabral pri raznih strankah lepe vsotice denarja, ki so mu omogočile prijetno, brezskrbno življenje. Pred dnevi je poizkusil srečo tudi v Ljubljani. Zalotili so ga in zdaj bo za svoje grehe odgovarjal pred sodiščem. — Policija je prijela 26 letnega S. O. zaradi prevare, ki jo je izvršil že lansko leto. Zanimivo je, da je mladi prevarant absolviran jurist, ki je do lanskega leta živel čisto spodobno na domu svojega očeta m ni vsaj na zunaj kazal nikakšnih nagnjenj do kriminala. Septembra lani pa je od Matije Šege, posestnika v Grahovem, premeteno izvabil 1.500 Din, češ, da mu bo na zagrebškem ameriškem konzulatu oskrbel potni list za Ameriko, čez čas je prejel posestnik pismo iz Beograda, v katerem mu S. O. sporoča, da bo moral zaradi potnega lista še posebej ur-girati v Beogradu, za kar nujno potrebuje še 900 Din, ki naj mu jih nemudoma pošlje. Posestnik je za pismom zaslutil goljufijo in mu denarja ni poslal, šele te dni je prišla vsa reč na dan. S. O. je nedavno tudi v Mariboru izvabil 1200 Din od neke gospe pod pretvezo, da ji bo preskrbel milostno pokojnino pri ministrstvu financ. Prav tako si je na več krajih izposodil z različnimi izgovori zneske denarja, ki ga seveda ni vrnil. Mladi prevarant bo izročen sodišču. ' u— Tatvine koles. Moško kolo, znamke »Phaenomen«, črno pleskano z dinamo-svetilko, tov. št. 286152, evid. št. 2-212233-9, je nekdo odpeljal dne 13. t. m. izpred hotela Uniona na Miklošičevi cesti Jakobu Podbevšku. Kolo je vredno 1400 Din. — Dne 14. t. m. je bilo izpred Vrhovčeve gostilne na Borštnikovem trgu ukradeno Milanu Kosmaču moško kolo znamke »Diir-kopf« s tov. št. 1397428 in evid. št. 2-19577-1, črno pleskano, s kromanimi kolesnimi obroči, vredno 800 Din. Na kolesu se je nahajala tudi športna čepica. — Rdeče pleskano moško kolo znamke »A.B.C.« je nekdo odpeljal izpred klavnice Antonu žitniku dne 14. t. m. Kolo je brez svetilke, ima prestavo izrezano v obliki zvezde in nov zadnji plašč. Tov. št. 1112, evid. št. 2-192244-1. Vrednost 700 Din. u— Male tatvine. V stanovanje v šva-bičevi ulici 15, se je v sredo vtihotapil neznan zlikovec in izmaknil zlato žensko za-pestno uro na črnem traku, vredno 325 din. Tatvine sta osumljeni dve ciganki, ki sta se tega dne sukali okrog hiše. ženski dežni plašč črnozelene barve z belimi črtami, vreden 650 Din je izginil iz gostilniške sobe Dragotina Pravice na Zaloški cesti 31. Osumljen je tatvine okrog 25 let star moški, srednje postave, mozoljastega obraza. — Razno mizarsko orodje in 40 metrov gumijaste cevi je bilo ukradeno v času od 11. do 14. t. m. s stavbišča na Dolenjski cesti. Prizadeti zidarji so oškodovani za 915 Din. u— Mestno zdravniško . degnrno službo bo pravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni viš. zdravstv. svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta štev. 15/n. telefon 32-84. Načrti Slovenske šolske matice Primanjkuje dobrih sodobnih pedagoških rokopisov Celje, 16. maja V daljšem članku smo že poročali o poteku izredno lepo uspelega občnega zbora Slovenske šolske matice, ki je bil nedavno v središču Slovenije. Udeležba je bila bolj zadovoljiva kakor prejšnja leta v Ljubljani. Zato je letošnji občni zbor sklenil, naj bo tudi prihodni občni zbor SšM spet pri nas. O delu SšM so poročali izčrpno predsednik dr. Ozvald. podpredsednik prof. Šilih, tajnik dr. Gogala in blagajnik g. Plesniear. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. O delu, načrtih in težavah naše pomembne pedagoške oiganizacije, ki si prizadeva dvigniti našo mladino in slovensko šolo, pa podajamo še nekaj podatke v: Tudi v poslovni dobi, ko se je odbor bstveno izipremenil in so prišli vanj predvsem odborniki Pedagoške centrale in Pedagoškega društva, se je trudil odbor, da bi bi o njegovo delovanje čim uspešnejše za slovensko pedagoško kulturo. Matica je hotela še naprej izdajati malo obširnejša pedegrtka dela. ki so učitelju elementa, no nujno potrebna, ki bi bogatila predvsem njegovega pe iagoikega duha in ps<-]agc:ko pi ipravl enost za delo in bi mu oaja-a najosnovnejše informacije za uspešno :n sodobno pedegcSko delo v šoli. Hote a je tudi nadaljevati izdajanje pedagoških priročnkov kot pomožnih knjig za šolsko prakso. Toda poslednja poslovna doba odbora SŠM je značilna tudi po tem, da je stalno primanjkovalo dobrih rokopisov, tako da sta za 1. 19".9. izšli dve knjigi, ki sta bili pripravljeni š"le potem, ko drugih rokopisov sp'oh ni bilo. Zato so pritožbe članov glede izdanih knjig toliko časa neupravičene, dokler odbor nima možnosti izbire med res dobrimi in aktualnimi rokopisi. Zaradi finančnih težkoč se je odločil odbor za izdajo manj obširnih del. vendar je članstvo za svojo članarino vedno dobilo v primeri z ostalimi založbami zelo lepo knjižno darilo. V teh treh letih smo izdali tri letnike »Pedagoškega zbornika«, ki jih je uredil predsednik dr. Ozvald, in nastopne knjige: žerjavovo ^Metodiko zgodovinskega pouka«, Vedra- M O S D DANES OB 20. I VEČER BROADWAY love prevod Prichcdove knjige »Ideologija nove didaktike«. Poljančevo »Pedagoško biologijo«, Gogalev »Uvod v pedagogiko« in šilihove »Učne oblike v šolskem delu«. Odbor se je držal prvotnega načrta glede izdaje pedagoških priročnikov in ima naročene te-le rokopise: Glinšek: »Metodika slovenskega jezika«, Osterc: »Metodika prirodoslovnega pouka« in žgeč: »Pedagoška psihologija«. Ker primanjkuje pedagoških šolskih knjig, je dala banovina predlog, da bi te knjige izdala matica skupno z ban o vinsko založbo šolskih knjig. Nekaj neprimernih rokopisov je odbor moral zavrniti. Toda to so bili samo taki rokopisi, ki niso bili naročeni. Suhskribcija za Doklerjev prevod Platonove »Države« se ni posrečila. Dr. Bohinjca nadaljevanje »Geografije Evrope« v sedanjem času ni moglo iziti. To delo je ostalo žal nedokončano. Vsak rokopis sta pregledala po dva od odbora naprošena cenzorja, ki sta podala pismeno oceno. Odbor se je odločil za izdajo knjig šele po pozitivni oceni. Odbor je skrbel tudi za povečanje števila članstva. To sc inu v trenutnih razmetali sicer ni posebno posrečilo, vendar ie število naročnikov letos celo malo zraslo. Za priporočilo knjig SŠM smo se obrnili na prosvetni oddelek in na sreske šolske nadzornike. Banovinski šolski svet je pvi-.tsl na zvišanje članarine za šole na letnih 40 din. Ta povišek velja že za L 1910. Odbor SŠM je sodeloval pri različnih kulturnih prireditvah. Omenimo sodelovanje pri razstavi slovenske knjige in pri proslavi 70-!etnice šolnika Matije Senko-viča. kateremu je odbor v imenu članstva izrečil diplomo o častnem članstvu. Za 1. 1940. pripravlja odbor razen »Pedagoškega zbornika« še dve knjigi: Glin-šek — žerjav: »Metodika slovenskega jezika« in žgeč-Vranc: »Navodila za spoznavanje šolskega otroka«. Odbor je imel šest rednih sej. Tajništvo ima zil ?iež3nih 167 odposlanih in 35 do- šlih " - '.vov. Iz Trbovelj t— Člansko zborovanje priredi trboveljska podružnica čebelarskega društva v nedeljo 19. t. m. ob 10. mi dopoldne pri Sv. Katarini pri čebelnjaku g. Zadobov-ška Vinka. Predavail bo urednik Slov. čebelarja g. Bukovec Avgust. Člani podružnice nai se tega predavanja sigurno udeleže. Vabljeni pj tudi ostali čebelarji, rr^bnn 'tirfl. k' '-mi» kranjiče. Eno uro bo v i-oli odborava sefta. Nevarni trenutki Nadomestilo za papir Iz Amerike javljajo o novi iznajdbi, ki se imenuje »alsifilm«. To ni kinematografska stvar, marveč najnovejši nadomestek za papir. Lesna masa in celuloza se dobita iz Skandinavije čedalje težje in sta seveda tudi čedalje dražji, zato so ameriški učenjaki delali poskuse, kako bi našli nadomestek za omenjeni dve snovi. Našli so pripravno glino, ki se da valjati v tanke lističe. Ko se dobro posuše, se lahko ravnajo kakor papir. To je alsifilm. Njegova slaba stran je v tem, da se rad lomi, toda z nekoliko primesjo celuloze, se ta pomankljivost kaj lahko odstrani. Novi nadomestek se da barvati v poljubni barvi, lahko pa se zvalja tako tanko, da je prozoren in prosojen. če je vse tako, kakor pravijo Američani, potem se nam poslej ni več bati, da bi potreba po časopisnem papirju zatrla vse gozdove naše zemlje. Na bojišču niso redki primeri, ko se mora vojak s prezlranjem lastnega življenja približati sovražnim postojankam, da jih požene v zrak Od Vorošilova do Timošenka K najnovejši spremembi v vrhovnem vodstvu rdeče vojske Maršala Vorošilova je v vodstvu sovjetskega ljudskega poverjeništva za obrambo nadomestil, kakor smo že poročali, maršal Timošenko. Ker je veljal maršal Vo-rošilov za pobornika dosedanjega dualiz-ma v sovjetskem vodstvu, se pričenja z njegovo nadomestitvijo nova faza v zgodovini ruske vojske. Med častniškim zborom in političnim nadziralnim aparatom, ki so ga predstavljali »politični funkcionarji«, je obstajalo že dolgo časa neko nasprotstvo. To sega celo v prva leta sovjetske države. Takrat so smatrali za potrebno, da so častniškemu zboru, ki so ga sestavljali po večini bivši caristični častniki, postavili nad glavo politično nadzorstvo, če je bilo to tedaj z revolucionarnega stališča smiselno, je v teku dvajsetih let postalo nesmotrno, že 1. 1935. so bili na tem, da rešijo to vprašanje tako, kakor so ga rešili sedaj, toda ostali so na pol pota. Uvedli so samo označbe činov od poročnika do polkovnika. Napačno pa bi bilo, če bi menili, da se je politični značaj sovjetske armade sedaj omejil. Uloga političnih funkcionarjev in vojnih svetovalcev se je v finski vojni slabo izkazala, če so jo sedaj malo spremeni- li, tem političnim funkcionarjem in sve-I tovalcem še zmerom ni zmanjkalo delovnega področja. Komisarji so že prej sodelovali pri vseh disciplinarnih in oskrbovalnih zadevah vojske. To jim je sedaj ostalo. Tudi ideološke in politične vzgoje čet z novim redom niso odpravili. Odpravili so le to, da bi v golih vojaških zadevah odločevali politični kontrolorji. »Vojna«, piše organ rdeče armade »Rdeča zvezda«, je element, v katerem mora poveljnik znati plavati kakor riba v vodi. Vojna ne prenese diletantizma. V vojno je treba stopiti oborožen z izkušnjami in znanjem«. Jasno, da so mogli biti politični komisarji v tem oziru samo diletanti. Osebni in stvarni razlogi so povzročili spremembo v vodstvu ljudskega komisariata za vojno. Do odločilnih funkcij prihaja mlajše po-kolenje komisarjev, generali, ki so se uveljavili v vojni s Poljsko in Finsko, bojevniki, ki so si v vojnah priborili izkušnje, katere naj bi sedaj sovjetska armada izkoristila. Dosedanji odločilni možje, ki so si stekli zaslug v dobi državljanske vojne, se umikajo v bolj posvetovalne položaje. Ni pa še znano, katere nadaljnje posledice bodo imele še izkušnje v finski vojni. Tanki v napadu Predor in zaklonišče obenem Estonska vlada je sklenila, da zgradi pod hribom sredi mesta, na katerem se dviga talinska katedrala, predor. Del mesta s postajo je namreč na eni strani hriba, notranje mesto pa na drugi strani. Krajša zveza med obema predeloma je bila že davno potrebna. Predor bo namenjen samo pešcem. Imel bo širine 4 m, a s trga pred cerkvijo na hribu bo vodilo vanj dvigalo Nad predorom bo 20 m debela plast zemlje, tako da se bo dala zgradba uporabljati tudi kot veliko zaklonišče zoper zračne napade. še ne veš, mveš? da je novi angleški vojni proračun tako velik, da bi s tem denarjem lahko zgradili 285 bojnih ladij ali 100.000 bombnikov; da je švicarska univerza v Bernu začasno zaprta, ker je večina dijakov poklicana pod orožje; da je turška vlada sprejela zakon, ki napoveduje porušitev vseh lesenih hiš na njenem ozemlju; da je holandsko mesto Roterdam že več dni brez pitne vode; da ima Belgija zdaj pod orožjem vse moške od 16 do 35. ieta; da cenijo nizozemske izgube v sedanji vojni na bojišču na 100 000 mož; da so v zadnjih dneh odpeljali iz Pariza 25.000 otrok; da je v bojih na Norveškem proti Nemcem padel 26!etni sin p-sateljico Sigrid Und-setove, Andre Undset-Svarstad. Literarni žepar V Chicagu je umrl v starosti 69 let zavoljo mnogoletne naduhe George Summers, ki je bil nekoč izredno spreten žepar. Sam se je ponašal, da je starosta v tem »poklicu«. 2e več let je živel »v pokoju«. Imel je navado reči, da je v svojem življenju poznal samo dve zanimivi opravili: seganje v žepe svojih bližnjih in — branje. Brati se je naučil prav za prav precej pozno, ko je bival dalj časa v prosluli kaznilnici v Sing-Singu. Tu se je navdušil za štivo in ker je bil obdarjen z izvrstnim spominom, se je skoraj vseh Shakespeareo-vih tragedij, ki jih je imel posebno rad, naučil na pamet. Učinki bombnega napada na neko strojniško gnezdo v norveškem Elverumu Neraziskane globine morja Pobuda ameriškega raziskovalca »Dva in sedemdeset odstotkov morskega dna ali več nego polovica vse zemeljske površine je še neraziskana« piše ameriški raziskovalec dr. Thomas Jagger, ki se je posvetil raziskovanju vulkanov in je mnogo let študiral posebno ognjeniška žrela na Havajih. »Če podpiramo odprave v Antank-tido, potem bi morali velikopotezno podpirati tudi raziskovanje morskih globin. Zakaj bi si ne omislili znanstvenih laboratorijev sredi oceanov? Pred kratkim so privflekli iz New Orlean-sa do Havajev ogromen dok. Če nam je to mogoče, bi nam bilo nedvomno mogoče spravljati tudi primerke morskih tal na velikopotezen način na svetlo. Danes ne ve- mo o njih skoraj ničesar, ne vemo, dali vsebujejo radij, da-li so magnetska, da-li vsebujejo dragocene kovine aH gnojila. Ne vemo niti tega ali so morska tla granitna ali vulkanska, ali so stara ali mlada, kako se spreminjajo in kako življenje tam spodaj vztraja. Morda bi naleteli pri raziskavanjih morskega dna na povsem nove vire energij, ki bi jih lahko izkoristila tehnika in napredek. Dve milijardi ljudi živita na površini 42 milijonov kvadratnih milj To površino smo skoraj vso raziskali. Pod oceani pa se razprostira 135 milijonov kvadratnih milj obsegajoča ploskev, ki je še nismo raziskali.« Francoska vojska in belgijski otroci Razdejanje v Elverumu Ob prihodu na belgijsko ozemlje so belgijski otročiči obdarovali francoske vojake s cigaretami in drugimi malimi darovi Evropsko zlato odhaja v Ameriko Ameriško ministrstvo za trgovino objavlja, da so razne evropske države poslale velike množine zlata v Zedinjene države. Italija je poslala v Ameriko zlata za 16 milijonov dolarjev, Madžarska za 6 milijonov dolarjev, švedska za 40 milijonov dolarjev, Švica za 32 milijonov dolarjev, Nizozemska pa za 3 milijone dolarjev. Postani in ostani član i Vodnikove družbe! | »Potem pa še nekaj, gospoda moja. Prosim vas, ohranite svojo izrazito individualnost!« (»Tidens Tegne) Kavina zrna namesto briljantov Neki milanski draguljar je zaupal svojemu nameščencu zavitek s šestimi bri-ljanti v vrednosti 100.000 lir. Mož bi bil moral briljante pokazati nekemu interesentu iz Neaplja. V kavarni pa se je srečal z nekim Du-random, ki se je izdajal za francoskega trgovca z dragulji. Ta je briljante pregledal in je začel ponujati 1300 lir za vsak gram. Po skrbnem pregledu je zavitek vrnil, nanj pa je zapisal svoje ime in hotelski naslov. Dogovorila sta se za sestanek pri neki banki, kjer je hotel Francoz dvigniti vsoto, da bi briljante plačal. Komaj je ta odšel, je začel draguljarjev zaupnik nekaj sumiti, pogledal je v zavitek in res je našel v njem namesto briljantov šest navadnih kavnih zrn. Zlikovca, ki ga je tako potegnil, še niso izsledili. INSERIRAJTE V ,JVTRU"! General Guderian, poveljnik aemškUi oklopnih oddelkov, pregleduje svoje čete Nenavaden skopuh V majhnem kraju v bližini Milana je umrl te dni pismonoša, ki si je znal iz svojega malega zaslužka prištediti 400.000 lir. Mož je bil seveda zagrizen samec in je na mesec porabil samo 50 lir. Njegovo skopuštvo je šlo tako daleč, da je pobiral celo ugasle žveplenke, da si je iz njih delal klinčke za čevlje. Za jed ni izdajal skoraj ničesar, kolikor je mogel, je poskrbel, da so mu jesti dajali sorodniki in znanci. Električni prst Neki ameriški profesor je pred kratkim napravil zanimiv izum, ki naj slepcem omogoči čitanje navadnih časnikov. Gre za »električni prst«, ki se na prst natakne in dvajsetkrat ojači globelice in višine, ki jih tisk napravi v papir. Slepcu je na ta način mogoče otipavati navadni tisk tako kakor posebno pisavo, ki jo imajo slepci. »U - 255« Iz Nevv Yorka poročajo angleškim listom. da sta dva učenjaka, izgnana iz Nemčije zaradi svoje židovske narodnosti, odkrila novo gorljivo snov, ki v vsakem oziru prekaša vrednost premoga in nafte. To je nova rudninska snov, ki sta ji moža dala naziv »U—235«. Toplotna energija tega goriva je tako velika, da 5 kg te snovi lahko nadomesti 5 milijonov kilogramov premoga ali 3 milijone kg nafte. Nova ruda je zelo podobna uranu ter se ob dotiku vode takoj spreminja v paro. Ako naj verjamemo profesorju kolumbijske univerze Dunningu, ki je v listu »Physical Rewiew« podal poročilo o tem novem gorivu, zadostuje samo košček te rudnine v teži 3 do 5 kg, da parnik ali podmornica napravi pot okoli zemlje brez uporabe drugega kuriva. Sledovi nove snovi so se našli v ležiščih urana v Angliji, v Belgijskem Kongu, v Kanadi, v državi Colorado in v Nemčiji, če tedaj poročilo pri svojem potu iz Amerike v Evropo ni dobilo nekoliko ničel, sta Zida res napravila prevažno odkritje. Vendar nekateri strokovnjaki mislijo, da gre za izrodek bujne domišljije. A N E K D 0 T A Komika Berna, ki je okrog sredine prejšnjega stoletja nastopal po nemških odrih, so se soigralci hudo Dali, kajti med igro si je dovoljeval improvizacije in vsakovrstne šale, ki so imele namen, da tovariše zmedejo. Publika je bila teh stvari tako navajena, da je vsako krat samo čakala, »kakšno bo Bern spet nakadil«. Nekega dne je igral z znamenitim gostom v neki tedaj priljubljeni drami komično figuro. Po ulogi bi moral stopiti k pisalni mizi, za katero je sedel igralec I gost in si natočiti iz njegovega črnilnika brez dovoljenja črnila. Drugi bi ga moral nahruliti: »Kaj si pa dovoljujete?« Tako se je tudi zgodilo, toda v Bernu se je oglasila spet nagajiva žilica in namesto da bi dal predpisani odgovor, je citiral, ker je bil gost znamenit igralec Hamleta, besede: »Hamlet pravi: Tvoja mera je polna!« Občinstvo se je tem neprimernim besedam zasmejalo. Gost pa se ni dal spraviti s tira. Premeril je Berna od pet do glave in vprašal: »Ali veste, kaj Hamlet še pravi?« Bern ni našel odgovora, odkimal je samo z glavo. »Ne veste?« je zarohnel gost. »Tedaj vam hočem povedati! Hamlet ukazuje: In tistim, ki igrajo pri vas norce, ne dovolite, da bi rekli več, nego jim je zapisano v ulogah!« Občinstvo se je sedaj seveda smejalo Bernu, ki je postal s svojimi improvizacijami odtlej malo previdnejši. VSAK DAN ENA Posnetek z zapadnega bojišča Družina se je zadesšila v gnoju V malem italijanskem kraju Taverna Vecchia v bližini Neaplja je hotela 29-let-na kmetica Elvira Perretti spraviti nekaj gnoja iz gnojne jame. Po vsej priliki so jo omamili plini, ki so se dvigali iz jame, kajti padla je vanjo in se začela dušiti. Mož ji je prihitel na pomoč, a zadela ga je ista nesreča. Tedaj je 13-letna hčerka poskusila rešiti starša, pa se je ž njo zgodilo isto. Ko so gasilci vse tri ponesrečence spravili iz jame, so bili že mrtvi. Pravila za žensko srečo Napisal jih je učitelj na ženski obrtni šoli Marcel Lefebre, učitelj na ženski obrtni šoli v Nantesu, je svojim učenkam ob koncu šolskega leta pripravil posebno presenečenje. Izdelal jim je 20 pravil za srečo. K tem pravilom je pripomnili, da je dober poznavalec ženske duševnosti, saj je imel zaporedoma štiri žene. Nekatera izmed pravil so vredna, da jih navedemo: Smatraj svojega moža, če se boš poro-čifla, za otroka, ki si sam ne more pomagati in mu moraš zato posvetiti vso svojo ljubezen in pozornost. Pusti ga v veri. da t; silno imponira s svojim znanjem in svojo spretnostjo, kajti potem ti bo silepo zaupal Poroči se samo, če nimaš nobene druge možnosti, da bi plačala svoje račune, z možem nad 40. letom, drugače pa rajši s takšnim, ki ti je enak po letih ali pa je celo še nekaj mlajši. Poroči se s preprostim, sposobnim Francozom, ker je najboljši služabnik ljudstva. Poroke z umetniki, politiki in znanstveniki so eksperimenti, za katere ti bo nedo-stajalo časa. Ne poroči se pred vsem nikoli z — učiteljem! Vsak dan 70.000 kovancev V Varšavi je začela na novo obratovati bivša državna kovnica denarja. Preden so si jo Poljaki 1.1923. postavili, so uporabljali večinoma nemške kovnice. Sedaj so podjetje temeljito obnovili, tako da proizvaja dosti več nesro prej. Vsak dan lahko izdela 700.000 kovancev. Grob Julijinega ljubimca Odkritje v bližim Vicenze Pri izkopavanjih v gradu »de'!a Bella Guardia«, ki je znan tudi pod imenom »Julijin grad« v bližini V^cmze so odkrili grob iz zgodnjega 14 stoletja. V njem so naSli kovanec iz Vcrone. helebardo. kratko bodalo. podkev, dve srebrni ostrogi, lepo izdelan gumb iz bisernice in podobne stvari, iz katerih je razvidno, da gre za grob plemeni-taškega moža. Takoj so tudi uganil- da ne more biti to nihče drug nego sla%m Romeo, ki je cd ljubezni do Julije storii tako nesrečno smrt. Niti Romeo niti Julija nista sicer nikoli živela in umrla, vsaj nc tako, kakor pripoveduje zgodba, toda z ozirom na tujski promet bo vsekako dobro, če se bo mogla Vicenza ponašati z grobom znamenitega zaljubljenca. v Poveljnik nemških oklopnikov Novo vodstvo zagrebškega gledališča Izjava upravnika arh. Freudenreiha dopisniku ,,Jutra" Nov politični položaj banovine Hrvatske V državi je tudi v hrvatskem kulturnem življenju odprl vrata novim problemom in ukrepom, med katere spada v prvi vrsti reorganizacija Hrvatskega Narodnega gledališča v Zagrebu, ki predstavlja eno najvažnejših narodnih in umetniško reprezentativnih ustanov. Hrvatje imajo zdaj tri gledališče: V Zagrebu, Osjeku, in novo ustanovljeno Narodno gledališče v Splitu, čim tesnejša povezanost in skladnost v delu ter programu vseh treh gledališč je menda pi-va naloga, ki si jo zastavljajo novo imenovani člani gledaliških vodstev. Močno je poudarjena tudi želja, de. naj postane Narodno gledališče zares narodno, last vsega naroda v pravem pomenu besede. kar bo zlasti odločalo pri izbiri programa za bodočo sezono, ki bo obsegel čim večje število domačih del. Zanimivo je, da so v novem gledališkem vodstvu v Zagrebu sami novi ljudje, ki so sicer v hrvatskem kult urnem življenju že vsi bolj ali manj znane in uvaževane osebnosti. Za intendanta Hrvatskega Narodnega gledališča v Zagrebu je bil imenovan arh. Aleksander Freudenreich, za ravnatelja drame dr. Josip Badalič, za ravnatelja opere prof. Stanislav Stražnicki, za glavnega tajnika dr. Miro Majer in za dramaturga dr. Slavko Batušič. Na prošnjo, da naj nam pove nekaj besed o novih poteh Hrvatskega gledališča in o kulturnih stikih med Ljubljano in Zagrebom, se je novi upravnik g. arh. Aleksander Freudenreich ljubeznivo odzval in nam dal izjave o nekaterih aktualnih vprašanjih. 1. Kakšne naloge čakajo gledališče v banovini Hrvatski? — Novi duh, ki je zavladal v banovini Hrvatski, bo prav gotovo zapustil globoke in trajne sledove na vseh kulturnih področ jih narodrovega življenja. V tem pogledu Ji gledališču poverjena velika, težka tn odgovorna naloga. Z banovim odlokom je bila imenovana nova uprava, ki sestoji iz samih novih delavcev, ki do danes niso bili člani gledališča. Prav gotovo se je to zgodilo predvsem zaradi tega. da bi prinesli ti novi ljudje v že ustaljene poglede in smernice gledališkega dela kaj novih izpodbud in novih idej. Načelo nove uprave bodi: negovati in izpopolnjevati mednarodno gledališko umetnost, pri vsem tem pa posvečati največjo pozornost in skrb razvoju in izpopolnjevanju takšne odrske umetnosti in kulture, ki bi bila v prvi vrsti odraz hrvatskega narodnega življenja. Organizirati hočemo gledališče, ki bo služilo najširšim slojem naroda. Hrvatsko narodno gledališče naj ne bo hrvatsko -samo po naslovu, marveč tudi po duhu; naj ne bo narodno samo po imenu, ampak tudi po svojem poslanstvu in to poslanstvo je: služiti narodu! 2. KaKgno vlogo naj bi imelo gledališče glede kulturnega zbližanja med Slovenci in Hrvati? — Naša prijetna skrb in dolžnost bo, da iskrene, srečne in tople vezi, ki jih je Hrvatsko gledališče skozi dolga desetletja gojilo do bratskega slovenskega naroda, spet poživimo in poglobimo. Najboljša slovenska dela bodo zmerom našla svoje mesto na naši pozornici ,v osebnih stikih z brati Slovenci pa smo že dolgo časa, saj nastopa na našem odru več prominentnih slovenskih umetnikov. 3. Ali se vam zdi možno, g. upravni«, da bi ljubljansko gledališče gostovalo v Zagrebu in zagrebško v Ljubljani? — Prepričan sem, da bi vsa naša kulturna javnost toplo pozdravila in podprla takšna gostovanja. Letošnja sezona bo kmalu zaključena in bi bila stvar že prepozna. Trdno pa sem prepričan, da bomo v prihodnji sezoni prav gotovo konkretno organizirali in realizirali takšna gostovanja. K. Bve umetnostni razstavi Piščančeva, Magolič Vsestranski kulturni razmah Slovencev se kaže v zadnjem času zlasti v rastočem številu umetnostnih razstav, ki se vrste sedaj že vzporedno druga za drugo. Kdor žoli imeti vpogled v pravo sliko našega likovnega ustvarjanja, mora imeti priložnost vsaj bežnega pogleda za kulise. Vsak umetnik stopi gotovo najrajši z večjo kolekcijo svojih del pred javnost, toda kolektivna razstava uspe pač samo onim, ki jim jo omogočajo sredstva. V tem pogledu pomeni ustanovitev novega razstavnega salona občutno olajšavo za razstav-ljalce. Posledica ne bo izostala: v intimnem lokalu g. Obersnela se nam obeta vrsta razstav, v katerih bodo nastopili najrazličnejši zastopniki čopiča in dleta. * Kot druga ra zstavljalka je nastopila slikar ca EUla Piščanec, ki je obiskovalcem naših umetnostnih razstav že dobra znanka. Moram priznati, da me je njena k "lekcija ugodno presenetila in da se je slikariea s to razstavo kar dobro odrezala. Zopet se je pokazala že znana resnica, da slikarjevega dela ne moreš pravilno oceniti, če ti pokaže le eno ali dve deli, k tkor je pri skupnih razstavah v navadi. Tu dobiš vpogled v hotenje in stvarjsnje ujetnice, ki jc dokaj mnogost.ranska, čeprav razstava ne pokaže za slikarico važne bakropisne umetnosti, s katero se je v minulih letih intenzivno pečala. Med okroglo 50. razstavljenimi deli, večinoma izvršenimi z oljem, zavzemajo odlično mesto osnutki za cerkvene slike. Med njimi je slikariea v raznih variantah pi kazala razvojne stopnje kompozicije za olta ni sliki v Hrastniku in v Novi Cerkvi pri Celju. Kompozicija obeh slik, posebno pa njuna barvna zamisel, je zanimiva ter nedvomno ustreza čustvenim zahtevam vernikov. Ena izmed teh slik je že izvršena (v višini 4 metrov) in visi v hrastniški žup-ni cerkvi.. Ker slike nisem videl, ne morem presoditi, v koliko se je umetnici posrečilo da je pri realnejšem delu povečave in v zvezi s študijami po modelih vzdržala prvotno risarsko in barvno zamisel. V kompoziciji je tudi dobro uspela »Zadnja večerja«. Fantazija Piščančeve se kaže na razstavi tudi v dekorativni kompoziciji »Srni«, pri kateri je zlasti okolica, ležeče deblo in gozdne rastline, podana okusno. Na to sliko bi predvsem opozoril častilce sv. Huberta. Med razstavljenimi krajinami, ki so nastale deloma v Firenci in v Benetkah, deloma na Gorenjskem in v Ljubljani, se kaže kakor na navedenih kompozicijah smisel za baive, ki jih slikariea ne nanaša na platno pod vtisom narave same, temveč po nujnosti notranje potrebe barvnega izražanja. V tem vidim še prvotni vpliv Jakopičevega začetnega pouka, ki je slikarici odprl vpogled v slikarsko umetnost. Vendar bi bilo napak, če bi kdo sklepal iz te konstatacije, da barve Piščančeve niso resnične. Vsaj o nekaterih teh slik (posebno za »Motiv iz Podkorena«) bi rekel, da se bližajo iskrenemu naturalizmu. Isto trditev bi postavil pri obeh tihožitjih s solnenicami, od katerih je posebno manjše (št. 13) prav odlično naslikano. Manj me ogrevajo figuralne slike, ker se mi zdi, da slikariea ne polaga dovolj pažnje na karakterizacijo obrazov. Svobodna poteza čopiča, ki n. pr. oblike kakega drevesa bistveno ne izpremeni, lahko v škodo slike spači obraz. Tudi v skicah se mora slikar izogibati preveliki osvobodi«. Sicer je umetnica v svojih portretih (n. pr. v podobi g. priorja U) pokazala, da ji pravilna risba obraza ne dela preglavic. Delom Elde Piščančeve sta se pridružila kiparja Ivan zajec in France Smorsu z lepimi manjšimi plastikami, ki smo jih že videli na prejšnjih razstavah. * V Jakopičevem paviljonu, kjer so bile pičlih pet dni razstavljene konkurenčne slike z motivi iz slovenske zgodovine — žal mi čas ni dopuščal, da bi si jih bil natančneje ogledal —, je sedaj nič manj ko 120 volcvirjenih slik gospoda Srečka Magolič®, ki s to razstavo praznuje svojo osemdesetletnico. Te slike — kakor je razumljivo — kažejo slikarsko delo razstav-Ijalca iz daljše dobe, a prepričan sem, da osem križev, ki jih razstavljalec nosi z zavidanja vredno lahkoto, ne bo še vzrok, da bi za vedno odložil slikarski alat, ki ga je tako vzljubil. G. Magolič je po svojem poklicu tiskar-nar, a prirojena slikarska žilica mu ni dala miru, tako da se je že zgodaj začel baviti poleg izvrševanja svojega poklica in fotografiranja tudi s slikarstvom, ki ga je pač gojil večinoma v lastno zabavo. Ke rni imel priložnosti, da bi se z akademskim študijem po živem modelu izučil in bi tako morda povečal število naših priznanih mojstrov — ..impresionistov, se je moral omejiti na krajino, ki ji je posvetil več ko pol življenja. Ob častitljivem življenjskem jubileju g. Magoliča bi bilo kruto, če bi presojali njegovo delo po prestrogem merilu. V tehničnem pogledu kažejo razstavljene slike, ki so izvršene deloma s čopičem, deloma z lopatico, vsekako lepo rutino. Ne morejo pa skriti vpliva, ki sta ga imela nanj predvsem Grohar in Jama. Delno velja tudi to za barvno gledanje, čeprav se kaže tu občutna razlika med skrajno niansirano in prilagodljivo barvno skalo imenovanih mojstrov v nasprotju s stereotipno in manirirano uporabo barv v slikah S. Magoliča. K tej razliki je pripomogla tudi omejitev barv, ki jih g. Magolič uporablja pod vplivom študija tio-barvnega tiska. V teoriji ima g. Magolič gotovo prav: iz teh barv plus bele je mogoče z mešanjem doseči mnogobarv-nost. V praksi pa se pokaže, da gosti pigmenti pri mešanju ne dado vseh barvnih odtenkov, ki jih more dati trobarvni tisk, uporabljajoč prozornost barve. Pri gledanju teh slik opaziš takoj pomanjkanje onih tonov, ki jih slikar z lahkoto dobi, če ima na paleti zadostno izbiro barv. Poglavitna prednost slik g. Magoliča je manj v izvedbi kakor v predmetu, ki si ga poišče. V tem pogledu nudi razstava gledalcu veliko izbero bolj ali manj srečno izbranih motivov iz narave. Predvsem vidimo tu veliko vrsto gozdnih in drevesnih motivov iz ljubljanske okolice, a tudi z Gorenjskega. Poleg tega je razstavljenih mnogo znanih krajin in najlepših predelov Gorenjske. Nekaj slik predstavlja motive iz našega Primorja. Neoporečni naravni dar g. Magoliča se predvsem zrcali iz večine onih študij, ki so izdelane zares impresionistično pred naravo samo. Med temi so posebno uspeli »Pred nevihto« z lepimi oblaki, gozdni motiv z Golovca (21), Planica (36), Mali Graben (38), sliki »Na Golovcu« (štev. 41 in 81), zimski »Pogled skozi okno« (89). Nisem jih vseh naštel; še jih je nekaj, ki bi v družbi z imenovanimi lahko visele na serioznih razstavah. Delane so sicer hitro, a vestno in z napeto pozornostjo pod vtisom narave. Po takih na hitro naznačenih skicah naslikati veliko sliko v ateljeju je težak problem. Posreči se morda tam, kjer predmeti ne zahtevajo študije posameznosti. Tako so nedvomno najbolje uspeli večji formati, kjer prevladujejo na sliki oblaki (n. pr. »Na Jadranu«, št. 104), ali kjer je risba sploh podrejena »Noč na Barju« št. 49). Pri slikanju dreves, skal in gor pa brez narave najboljšemu praktiku lahko zmanjka predstave podrobnosti. Zato se ne smemo čuditi, če so taki predmeti podani manj prepričevalno. Kljub takim nedostatkom pa se lahko g. jubilant z zadoščenjem ozira po svojih mnogoštevilnih delih. Gotovo mu vzbujajo najprijetnejše spomine na pretekla leta, ki jih je po svoje posvetil boginji Lepote. ■ 1 Zapiski Petnajstletnica Nemške akademije v Monakovu. V majniškem zveziku najstarejše Ilustrirane nemške revije »Iiustrir-te Zeitung«, zvezku, ki je delno posvečen Petru Pavlu Rubensu in oipa-emljen s krasnimi reprodukcijami nekateriii njegovih slik, se prof. dr. VValther Wiist spominja petnajstletnice ustanovitve Nemške akademije v Monakovu. Njegov članek je za nas posebno zanimiv, ker poudarja potrebo, da naj znanost z največjo skrbjo in temeljitostjo utrjuje in ustvarja nemško tradicijo. V varovanju in ustvarjanju tradicije vidi ta znanstvenik poglavitno nalogo Nemške akademije. Je to zopet dokaz več, kako se po medlem in neživljenj-skem internacionalizmu vrača sleherna narodna kultura na svoja rodna tla, k izročilom prednikov, k svojemu elementarno občutenemu nacionalnemu in ljudskemu jedru. — Monakovska Nemška akademija, ki ima tudi v Ljubljani svojega :ek-torja, g. Stanislava Hafnerja- prevajalca slovenske literature v nemščino, je razdeljena v vrsto znanstvenih oddelkov. Med njimi so oddelki za narodopisno raziskovanje, za nemški jezik, literaturo in zgodovino, za nemško likovno umetnost in glasbo, za nemško znanost o državi in gospooai stvu. Njeni strokovnjaki proučujejo tudi vplive nemškega jezika in kulture na tuje, v sosedstvu živeče narode. Akademija je izdala že mnogo knjig; pod njenim pokioviteljstvom so izšli tudi nekateri prevodi iz sroskoihrvatske literature. Med drugim izdaja »Forschungen zur Geschichte der deutschen Spraehe«, slovarje narečij. Sachvvorterbuch der Deutsch kunde«, Germanische Altertumskunde« i. t. d. Izdala je tudi dela Jeana Pau-la in obsežno zbirko nemških pisateljev. V zgodovino naših krajev segajo njene Que!len zur cleutschen Siedlungsgeschich-te in Siidosteuropa«. Pred ocenjevalno vožnjo Največ zanimivega bo za gledalce jutri med 1 o. in 13* na Kongresnem trgu v Ljubljani Videti je, da ni ovire, ki bi mogla odvzeti pogum in voljo našim motornim športnikom. Niti bencinska vprašanja niti ostala še bolj kočljiva vprašanja niso preprečila, da bi naša športna sezona ostala brez dogodkov. Naši motoristi se resno pripravljajo in kažejo veliko zanimanje za nedeljsko ocenjevalno vožnjo. Doslej je prijavljenih že 15 motociklistov in 28 avtomo-bilistov, razen njih pa še več avtomobilskih ekip znamke Mercedes-Benz, Adler, Fiat itd. Poudariti je treba, da je med udeleženci tudi letos mnogo ženskih tekmovalcev, kar bo nedvomno stopnjevalo zanimivost tekmovanja, saj bodo dame tekmovale v redni konkurenci z moškimi in je znano, da so se že lani nekatere med njimi plasirale in zasedle prva mesta. Rezultati lanske ocenjevalne vožnje so dokazali, da so ženske v tej vrsti tekmo- vanja. ki ni odvisno toliko od fizične vzdržljivosti, kolikor od smotrne vožnje, povsem enakovredne konkurentinje moškim. Nekoliko težja bo seveda borba na Kongresnem trgu, kjer bo treba pač nadvse mojstrsko obvladati vozilo in pokazati skrajno preciznost v izvajanju raznih likov; tu je verjetno, da bodo imeli gospodje več prednosti, vendar utegne izid marsikoga iznenaditi. Za tekmovalce, ki se bodo plasirali na prva mesta, je prireditelj pripravil lična darila, ki jih bodo razdelili na družabnem večeru v klubskih prostorih Avtomobilskega kluba v Kazini, jutri ob 21. V nedeljskem številki bomo objavili tudi startne številke vseh tekmovalcev, tako da bo občinstvo lahko takoj vedelo, kdo tekmuje, ker bodo vozila opremljena z velikimi platnenimi številkami. Naši avtomobilisti v novem klubu V sredo sta bili ustanovljeni ljubljanska in mariborska sekcija novega Slovenskega avtomobilskega kluba s sedežem v Ljubljani Predsinočnjim je bil v klubskih prostorih Avtokluba XVI. redni občni zbor ljubljanske sekcije AKKJ, na kateri je bilo razen običajnega letnega obračuna na dnevnem redu tudi vprašanje reorganizacije z ustanovitvijo samostojnega Slovenskega avtomobilskega kluba kot člana že obstoječe Zveze avtomobilskih klubov kraljevine Jugoslavije. Podobno zborovanje je bilo ta večer tudi v Mariboru, tako da sta bili hkrati ustanovljeni obe sekciji Slaka ter bo lahko že prihodnjo nedeljo ustanovni občni zbor našega narodnega avtomobilskega kluba. Občni zbori pri Avtoklubu potekajo vzorno. Predsednik g. Avgust Praprotnik je po sprejetih udanostnih brzojavkah visoki pokroviteljici kluba Nj. Vel. kraljici Mariji in častnemu predsedniku Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu pozdravil oficiel-ne zastopnike oblastev in drugih ustanov ter nato v kratkem nagovoru orisal vse napore, ki jih je Avtoklub lani vložil za izboljšanje motorizacije v naši državi, žal so izredne razmere v Evropi prizadele tudi našo državo in treba se je bilo od septembra dalje posvetiti še popolnoma novim vprašanjem. Apeliral je na vse avto-mobiliste in motocikliste, naj se čim šte-vilneje oklenejo kluba, ker, če kdaj, je posebno zdaj nastopil čas, ko se je treba združiti in delovati složno. Za njim sta zborovalce pozdravila g. dr. Trstenjak v imenu banske uprave in g. dr. Brilej v imenu mestnega župana, ki sta oba želela klubu čim več uspehov v bodoče. Obsežno tajniško poročilo je prečital klubov tajnik g. Jakob Birimiša, ki je med drugim navajal: Klubov upravni odbor je imel letos zaradi splošnih političnih razmer v svetu zelo težko stališče. Kljub temu pa mu je le uspelo doseči nekatere pomembne uspehe, tako glede odprave luksuznih taks na motorna vozila, glede ureditve pobiranja prispevkov za prekomerno uporabo cest in za cestni fond, dalje za izboljšanje stanja naših cest itd. Dobre ceste, ki so pogoj za dobro motorizacijo, so pri nas začeli graditi šele v zadnjem času, toda tudi ta dela napredujejo žal razmeroma počasi. Vendar pa je bilo že izdelanih in moderniziranih nekaj važnih prometnih žil, ki obetajo tudi v tem pogledu lepšo bodočnost. Avtoklub je tudi lani posvečal veliko pozornost avtomobilskemu tujskemu prometu in tujskoprometni propagandi. Njegovi člani so zastopani v ba-novinskem in mestnem tujskoprometnem svetu in povsod podpirajo možnosti za izboljšanje našega tujskega prometa. Veliko posla je nastalo Avtoklubu z naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili. Bilo je mnogo pogajanj, preden je prišlo do takšne rešitve da je kolikor toliko zadovoljila članstvo. V zvezi s pomanjkanjem bencina in podražitvijo tekočega goriva se je spet pojavilo vprašanje porabe domačih pogonskih goriv, za katero se je močno zavzemal tudi Avtoklub, vendar do zdaj naredba o tem še ni bila objavljena. Prav tako čaka na objavo tudi še zakon o prometu z motornimi vozili po cestah. Med prireditvami lanske sezone je tajnik omenil ocenjevalno vožnjo za avtomobili-ste in motocikliste, dalje sodelovanje pri zvezdni vožnji v Monte Carlo in mednarodni alpski vožnji po Gorenjskem, dalje veliko turnejo klubovih članov po Nemčiji ter tradicionalni izlet združen s proslavo klubovega patrona sv. Krištofa na Pokljuko. Klubovo članstvo se je kljub mednarodnim zapletljajem spet povečalo za 97 in šteje sekcija sedaj 221 rednih članov, 236 članov Kola avtomobilistov ter 49 članov Kola motociklistov. Ker je naraslo število članstva, je bilo lani izdanih tudi precej več listin za potovanje v tujino. Poročilo omenja h kraju, da je po političnem sporazumu nastala potreba, da se slovenski sekciji kluba osamosvojita, glede česar so vse priprave žc zaključene. Nato so sledila poročila športno turističnega pododbora g. šabca, ki navaja podrobne podatke o posameznih klubovih prireditvah in vsestranskih uspehih ter splošnem priznanju, ki so ga bile deležne, poročilo motosekcije načelnika g. inž. Strune a vsemi podrobnostmi o lepih športnih uspehih, ki so jih dosegli klubovi dirkači na svojih in tujih prireditvah, večinoma v Ljubljani, deloma pa tudi v Zagrebu in Beogradu. Iz blagajniškega poročila g. Ju-vanca je bilo razvidno, da je sekcija gospodarila skrajno štedljivo in ji je za bodoče leto ostal znaten presežek, tako da bo lahko prebrodila kritične čase, ki se ji bržkone obetajo zaraai razburkanih časov okoli naše države. Poročilo nadzornega odbora je podal g. Svetozar Hribar, nakar je bila soglasno sprejeta razrešnica in izrečena prejšnjemu upravnemu odboru pohvala. G. ravnatelj Govekar je nato predložil skrbno sestavljeni proračun za prihodnje leto, ki izkazuje nekaj nad 200.000 din dohodkov inv prav toliko izdatkov, pri čemer je pristavil, da je imel v vidu nazadovanje tujskega prometa in tudi učinek raznih drugih« omejitev na klubovo blagajno. Za njim je g. dr. Bogdan žužek razto*- mačil članstvu historiat reorganizacije starega Avtokluba ter jih seznanil z novo notranjo ureditvijo samostojnega slovenskega Avtokluba. Ker so bila pravila že objavljena v klubovem glasilu »Avto in športu«, so jih zborovalci sprejeli soglasno brez razprave ter pooblastili upravni odbor, da morebitne izpopolnitve na zahtevo oblastev izvede sam. Pri volitvah novega upravnega odbora so bih soglasno izvoljeni naslednji gospodje, večinoma dosedanji člani: Bohinc, dr. Bom, Breznik, dr. Crobath, ravn. Govekar, Krispcr, Kristan, Palme, Prapotnik, Rozman, inž. Struna, mr. Sušnik, Šabec, inž. fctolf , dr. Vrhunec in dr. žužek. Pregledniki računov bodo gg. Sveto Hribar, Smit in ravn. Tosti. Kot delegati za občni zbor Slaka so bili izvoljeni gg.: ravn. Bezgov-šek, ravn. Govekar, Rado Hribar, Kristan, dr. Pavlin, Podkrajšek, inž. Struna, Šabec in dr. žužek. Ustanovitev ljubljanske sekcije Slaka je pokazala, da hočejo biti naši avtomobilisti in motociklisti kljub nemirnim časom še bclj združeni in v dai in možnostih še bolj intenzivno delovati za procvit in razmah motorizacije v naši ožji domovini. Razvoj avtomobilizma ob meji Maribor, 17. maja Nedvomno pripada mariborski sekciji Avtokluba velika zasluga za lep in uspešen razvoj avtomobilizma ob naši meji. zal pa preprečujejo žalostne cestne prilike še lepši razvoj te sodobne športne panoge. O vseh svojih aktualnih težnjah so razpravljali naši obmejni avtomobilisti na snočnjem 15. rednem občnem zboru mariborske sekcije AKKJ. Izčrpna poročila o marljivem delu so podali zaslužni predsednik ravnatelj Krejči, marljivi tajnik g. Sertič, vestni blagajnik dr. Marin in g. Rosenberg za nadzorni odbor. Izbruh vojne v septembru je povzročil nepremagljive ovire za nadaljnji razvoj avtomobilizma in motorizma. Dočakali smo bencinske karte. Baš zaradi sodobnih prilik v svetu ni imel klub nobenih športnih prireditev, pač pa so klubovi člani, predvsem naš znani podpp. A. Glebov in g. Stojnšek dosegli lepe uspehe pri raznih športnih prireditvah. članov ima klub 307. dohodkov je bilo 147.460 din, izdatkov pa 66.968 din. Razen tega je dobila mariborska sekcija Avtomobilskega kluba od centrale v Beogradu 157.000 din. Omeniti je še ustanovitev motociklističnega odseka, ki pod vodstvom podpp. A. Glebova zelo marljivo deluje. Na občnem zboru se je poudarjala misel, da se morajo člani zavedati, da pripadajo viteški organizaciji in morajo v teh resnih časih z vso iskrenostjo in požrtvovalnostjo služiti državi ter svojemu kralju. Z občnega zbora so bile odposlane uda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II, Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odbor z g. ravnateljem A. Krejči-jem kot predsednikom na čelu. V okviru občnega zbora je bila tudi prisrčna počastitev častnega člana in bivšega dolgoletnega klubovega predsednika g. F. Pinter-ja. Ob tej priliki je predsednik g. Krejči navajal velike zasluge, ki si jih je pridobil g. Pinter kot dolgoletni, agilni predsednik mariborske sekcije. Nato mu je izročil krasno umetniško diplomo, ki je delo akademskega slikarja prof. J. Kosa. Dež je pokvaril začetek Včeraj se je v Zagreba začelo teniško tekmovanje med Italijo in Jugoslavijo, v katerem pa zaradi dežja ni bila dokončana niti prva igra med Punčecem in Cucellijem Zagreb, 17. maja Na teniških igriščih ATK na šalati se je danes popoldne pred 800 gledalci začel mednarodni teniški dvoboj za srednje-ev-ropski pokal med Italijo in Jugoslavijo. V prvi igri posameznikov sta nastopila naš prvak Punčec in mladi italijanski re-prezentant Cucelli. Prvi set je Punčec dobil z 10:8, naslednjega pa Italijan po precej močnejši igri s 6:2. Kmalu po otvoritvi tretjega seta, ko je bilo stanje 4:1 v korist Punčeca, se je vlil močan dež, tako da so morali igro prekiniti. Punčec je danes igral znatno slabše kakor prejšnja leta, medtem ko se je Cucelli predstavil kot dober in okreten igralec, čeprav po svoji splošni formi ne predstavlja igralca izrednih kakovosti. Današnji prekinjeni single med Punčecem in Cucellijem se bo nadaljeval jutri popoldne, prav tako pa tudi drugi single med Mitičem in Romanonijem, kakor tudi double, ki je bil že po sporedu določen za jutrišnji dan. Prijateljska tekma Železničar—'Ljubljana Jutri popoldne ob 15.30 na igrišča Ljubljane Jutri bo Ljubljana imela zanimivega gosta, kandidata za eno najvidnejših mest med vsemi slovenskimi klubi. To je moštvo mariborskega železničarja, ki je letos spomladi izvojevalo serijo prepričevalnih zmag, ne samo proti lokalnim nasprotnikom temveč celo proti renomiranim 11-gaškim enajstoricam. Ljubljana do novega prvenstvenega tekmovanja nima prave »zaposlitve«, pa je izrabila ugodno priložnost ter povabila Mariborčane. Brez dvoma je, da je ta nasprotnik zanjo dovolj močan, tako da utegne biti ta prijateljska tekma morda bolj zanimiva kakor marsikatera za točke. Saj pojde navsezadnje za prestiž Ljubljane in Maribora Tekma bo ob 15.30 na igrišču ob Tyr-ševi cesti. V predtekmi s pričetkom ob 14.30 bodo igrali juniorji Ljubljane ln Jadrana — za točke. Obe tekmi bosta seveda ob vsakem vremenu. Pridite v čim večjem številu! SVOBODA—MOSTE Na igrišču Ljubljane bo v nedeljo dopoldne zanimiva prvenstvena tekma med mladinama Svobode in Most. Ker bosta obe moštvi nastopili v najmočnejših postavah, se obeta ogorčena borba za točke. Tekma se bo pričela ob 10.30 s predtekmo ob 9., v kateri bo nastopilo dvoje rezervnih moštev. V nekaj vrstah Navodila za gostovanja v tujini Ministrstvo za telesno vzgojo je v zvezi z raznimi proSnjaml za prirejanje mednarodnih tekem doma in na tujem izdalo podrobna navodila, kdaj in kako bo ministrstvo športnim društvom dovoljevalo prirejati tekmovanja z mednarodno udeležbo odnosno sodelovati na takih tekmovanjih izven meja naše države. V tej naredbi je med drugim rečeno, da morajo vsa takšna društva zaprositi ministrstvo za posebno dovoljenje, in sicer najmanj 14 dni pred dnevom tekmovanja. Izjeme bo ministrstvo priznavalo samo v izrednih primerih. Takšne prošnje je treba predlagati ministrstvu preko pristojnih pokrajinskih ali narodnih združenj za telesno vzgojo, ki bodo te prošnje opremila z mnenjem 'glede športne zrelosti tekmovalcev in še glede vprašanja, ali so jugoslovenski tekmovalci enakovredni tujim. Pozitivno bodo takšne prošnje rešene le tedaj, če se bo ministrstvo prepričalo, da gre za tekmovanja, na katerih bodo nastopala moštva enake športne vrednosti, dalje, da je takšna tekma velikega pomena za propagando telesne vzgoje v državi in slednjič, kadar bo šlo za tekmo z namenom, da se izpopolni športna kakovost državne reprezentance. * Zagrebški Gradjanski, ki je v sredo izgubil prvenstveno tekmo proti sarajevski Slaviji, je brzojavno protestiral zoper verifikacijo tega izida, in sicer iz razloga, češ da je italijanski sodnik Dattilo oškodoval moštvo s kazenskim strelom izven kazenskega prostora, namesto katerega bi bil moral po mnenju številnih očividcev prisoditi enajstmetrovko. Kakor se zdi, je ta protest torej precej na šibkih nogah ... Razpis medklubskega propagandnega atletskega mitinga na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah razpisuje za nedeljo dne 19. t. m. ob 9.30 medklubski propagandni miting za seniorje in junior-je, ki obsega naslednje discipline: seniorji: teki 100 m, 5.000 m in štafeta 4X100 m, skoki v višino, daljino, s palico, met krogle in kopja, juniorji: teki 100 m, 1000 m, skoki v višino, daljino, met kopja. Tekališče je dolgo 300 m in ima dva ne-dvignjena zavoja. Pokrito je z ugaski. Pravico nastopa na mitingu imajo vsi verificirani in neverlficirani atleti klubov, včlanjenih v JAS ozir. SAZ. Prijave se sprejemajo pol ure pred pričetkom prireditve na športnem igrišču prireditelja. Prijavni-ne ni! Prireditev bo ob vsakem vremenu. Atleti vseh klubov vljudno vabljeni! ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Moštvo za jutrišnjo tekmo na Jesenicah naj bo najkasneje ob 11.30 na gorenjskem kolodvoru. Opremo naj dvigne pravočasne vsak sam! Načelnik. ZZVACO-. H5 Don Juan KOMAM. »Pri ,Bel-Argentu'.« »Poznamo!... Na pot!« Krenili so. Z odprtimi ušesi in široko razprtimi očmi so smukali okrog vogalov, že od daleč čuteč, kje se jim je ogniti straže, ter s kratkimi okliki in znamenji pozdravljali gruče, ki so skrivnostno oprezale iz stranskih uličic, kakor da bi v temi čakale plena ... V Kratek nastop dona Juana in presenečenje, ki ga doživi »Mislite, da ga bodo obesili?« je don Juan Te-noiio nadaljeval pogovor. »Oh ne,« je odvrnil grof Amauri de Loraydan. »Pri sebi imam pomilostitev, ki jo je kralj podpisal, čeprav ne rad. Opozoriti vas moram, da je to zapravljanje dragocenega vpliva. Pokaj rešujete bedaka zanke, ki ima Bog ve koliko krat pravico do nje!« »Eh, žal bi mi bilo zvestega sluge. In razen tega, dragi grof. bi Jakomin obupan umrl, ko bi me moral pustiti samega na svetu, zakaj namenil se je, da reši mojo dušo.« »Nu, prav. Jutri vam ga vrnejo. Guverner v Chateletu je obveščen. Evo kraljevskega pisma, ki zagotavlja temu živinčetu življenje in prostost; vzemite ga. In zdaj mislite na to, da prihaja Leo-norina ura. Ali ste pripravljeni?« ! Leonorina ura? V tej besedi je bilo nekaj čudno ^.lovestnega. Razgovor se je vršil v gostilni pri »Vedeževal-ki«, v krasni sobi, ki jo je imel Juan Tenorio — prav tisto noč, ko je Jakomin Corentin, privezan na sramotišču, drgetal od hudega mraza. Don Juan je hodil sem ter tja. Obstal je pred Loraydanom, ki je sedel v naslanjaču in ga mrko, nestrpno opazoval. »Ali se vam ne zdi čudno, dragi grof: mnogožen-stvo, ki ga imajo navadni smrtniki za nekaj smešnega, je pastirjem narodov smrti vreden zločin ...« Ali je don Juan oponašal Corentina? Ali je bilo narobe? »Vprašujem se, zakaj,« je nadaljeval Juan Tenorio. »To je toliko kakor prepovedovati rožnemu grmu, naj se ne krasi z več ko enim cvetom. Oh, dragi grof, mnogoženstvu delajo hudo krivico!« »Senor Tenorio,« je vzrojil Loraydan, »ne pozabite, Leonorina ura se bliža!« »Vsaka reč ima svoj čas. Tako dobro mi de, da lahko govorim z resničnim prijateljem!« »S prijateljem... naj bo! Vsekako pa mislite na to, da nisem vojvoda Runski.« Don Juan je prebledel. Razburjeno je storil Še nekaj korakov, nato pa z mračnim glasom odvrnil: »Runes je bil hraber mož. Če bi morala kdaj z mečem v roki nastopiti drug zoper drugega, grof de Loraydan, bi vam želel več obrzdanosti, nego jo je imel on, toda več poguma vam ne bi mogel želeti. — Napak je bilo, da ste zdramili v meni okrutni privid gorja, ki ga je hotela usoda. Ubogi vojvoda! Uboga vojvodinja!... In tudi ti, nesrečna pocestnica, ti, ki sem te spremil do vrat poslednjega doma — tudi ti imaš pravico do mojih solza!« Ko je izrekel te besede, se je naglo zgrabil za oči, in res mu je priteklo nekaj solz skozi prste. »Koliko nesreče je na svetu!« je zamrmral. »Koliko gorja je zajetega v to neizmerno vesoljstvo! Ni je minute radosti v srcu enega bitja, ki ne bi bila drugemu bitju v obup. Kdo ti vidi do dna, ljubezen? V vseh brezkrajnih morjih ni toliko grenkobe kakor v eni sam: ljubezen.sk! solzi... Grof. dragi grof, oh, kako rac bi umrl, kadar to premišljujem! Pokaj še čakam/ Nekaj let... nekaj trenutkov ...« »Z Bogom, Juan Tenorio!« S temi osomimi besedami je grof de Loraydan vstal in si vrgel plašč čez ramena. »Le zalivajte se s svojimi solzami. Meni se mudi^ da zagotovim svojo srečo, to je, svoje življenje.'Nespameten sem bil, ko sem se v Leonorini zadevi zanesel na vas. Kakor vidim, bom moral sam gledati, da si jo spravim s poti. Z Bogom!« »Stojte, tako vam nebes!« je vzkliknil don Juan. »Kaj si res ne moreva pregnati urice drugače kakor s pijačo ali igro? Časih človek pač sme nadomestiti kocke in špansko vino s pogovorom, ki je našim ubogim možganom še njegova trpkost v oddih in slast? ... Mene poglejte!« Loraydan se je ozrl na dona Juana in videl njegov obraz ves zjasnjen, kakor nebo. ki ga je oprala nevihta. Don Juan se je porogljivo nasmeh- nil ter nadaljeval: »Po zaslugi mojih lahkomiselnih razgovorov ste učakali poldvanajste ure, ne da bi čutili na ramah strašno težo časa. In to je menda glavno. Zahvalite se mi torej in na pot!« Jadrno je oblekel nekakšen telovnik iz debelega usnja, opasal težak rapir in si obesil za jermen krepko bodalo. »Leonorina ura prihaja — prav imate! Oh. Leo-nora, še vedno te ljubim! Srce, čuti. duša in vse bitje mi še vedno hrepeni po božanskem napoju j ljubezni... Prihajam. Leonora! Nocoj si mi sovražnica, jutri me boš ljubila! Jutri boš moja!...« In mahoma je s čudovito mirnim glasom dodal: i »Pravite, grof, da ste poskrbeli za vse? Ukrenili ste, kar je treba?« »V Vrvarski ulici čaka nosilnica, zaprežena s če-; tvorico čilih normancev. V nji najdete ukaz s ; kraljevim svojeročnim podpisom, ki vam bo pomagal, da vas spuste skozi Montmartrska vrata, j Našli boste tudi dvajset tisoč liber v zlatu in orožje. Štirje možje na konjih vas bodo spremili do Montmartrskih vrat in naprej v okolico Pariza. Za slučaj nepričakovanega odpora, ki bi bil sicer zaman, čaka pred Arronškim dvorcem deset mož, oboroženih do zob. Torej nas bo dvanajst, da uženemo tistih nekaj služabnikov v dvorcu. Mimo tega sta dva izmed teh služabnikov moja človeka. Tudi spletična. ki spi v Leonorini sobi, je podkupljena. Vse je pripravljeno za svatbo.« je dodal Loraydan. »Nevesta čaka. Manjka samo še ženina.« Pri Putrichu Danes in jutri ples do 1. ure. Vjudno vabljeni 13179-18 'ItTinjil Beseda 1 din, davek 5 dm, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. beseda 1 din, davek 3 d:n, za šifro ali daianie naslova 1 dm. Najmanjši znesek 17 din. Brivski pomočnik dober delavec, po možnosti še mlad. dobi takoj mesto. Radič Avgust, brivec. Slov. Koniice. 13098-1 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate nri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40 134 16 GLASI Izgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Broša z zelenim kamnom Brivskega pomočnika sprejmem takoj Lom-bar Gilbert. frizer. Ljub ljana VII. Celovška c 34 13170-1 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Kuhar ml. Mokronog. 13148-1 Prodajalko sprejme specerijska trgo vina v Ljubjani Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana« 13163-1 Raznašalca 18 letnega fanta sprejme specerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Močan fant 18« 13162-1 Brivskega pomočnika mlajšega takoj sprejme Mihael Godnov. Tržič 13166-1 Beseda 50 Dar, davek 3 din. ta 3 din za šifro ali daja nje naslova — Najmanjši znesek dm 13. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Gostilno dobro idočo z bogatim inventarjem na l;pem položaju nizka najemni na dogovor 3 leta slgur na eksistenca prodam. Potreben kapital 18 tisoč din. Ponudbe na Djurdja Domitrovlč, Ra dičeva 42, Karlovac. 13144-19 Posest Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie nas-ov: 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri R. RADOVAN Mestni trg 13. Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih DKW motociklih MODEL 1940 nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW. motocikli, Ljubljana, Miklošičeva 30. KUPIM osebni 4 sedežen AVTOMORIL. Ponudbe z navedbo fabrikata, potrošnje bencina, število prevoženih kilometrov — z fotografijo in najnižjo ceno poslati na ogl. odd. »Jutra« pod štev. »1299«. in več briljanti se je iz gubila od nebotičnika do šelenburgove ulice v . četrtek 16. t. m. Ker je j drag spomin je napro- : šen najditelj naj jo od ' da proti lepi nagradi v šelenburgovl ulici. 13158-28 I najnovejše oblike za din 295*— pri E. ZAKRAJŠEK, tapetništvo, MIKLOŠIČEVA 34, tel. 48-70. ZA VSAKO PRILIKO aa j boljša in najcenejša oblačila si nabavite prt Preskecju, Sv PETKA C. 14. KLiŠEJE ENO VEČBARVNE JUfiOGlACIKA MTIMAM s občni zbor Novejšo hišo kupim v Ljubljani ali v okolici, najraje proti št. Vidu. Cena do 180.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vredno«. 13119-20 Stavbno parcelo ob Ce'ov.ški c. kupim — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parre a 13169-20 Tapetniški pomočnik pred kratkim prost išče službe v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe pod »Tapetnikc na ogl odd. Jutra. 13160-2 Prodam Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din. Razne tekstilne ostanke za obleke, predpasnike in perilo kupite ceno v mali Goričarjev- trgovini za vodo. Sv. Petra nasip, kjer je krompirjev trg. 11207-6 Otroški voziček železen štedilnik in kauč kupim. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Dobro ohranjen voziček. 13141-6 Ai>to,rn,ota Tovorni avto 5 tonski Diesei z Meilerje-vim prekucniakom, event. s prikolico, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diesel avto«. 13117-10 Posestvo zelo pripravno ekonomijo pri Sarajevu na prodaj za 200.000 din. Vprašati Vujevič Ljubo Skenderpašina 14. Šara jevo. 13167-20 Beseda 50 par. davek 3 din. ter 3 din za šifro ali dajanje naslova — Naimanjši znesek dni 13. Prazno sobo išče gospodična za takoj ali kasneje. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno« 13191-23a Lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice išče gospodična za 1. ju nij. Ponudbe na O Peichl. nemški konzulat Ljubljana. 13122-23a Jabolčnik pristni 7000 do 8000 litrov prodam na veliko največ v dveh partijah. Krajnik Lovrenc Ptuj. 13140-3:? Li________ Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajame naslova 3 din Najmanjši znesek 17 din. Žensko kolo dobro ohranjeno poceni prodam. Vprašati pri hišniku Gosposvetska c 13. 19. t. m. od 9. do 11 13178-11 Moško kolo znamke Miele naprodaj Vldic, Galetova 10. 13139-11 Moški bicikel z dlnamo svetilko dobro ohranjen poceni na prodaj. žabjek 7. pritličje. 13143-11 TISKOVNE ZADRUGE, r. z. z o. z. V LJUBLJANI se vrši 28. maja 194® ob. 18 uri v njenih uradnih prostorih Dalmatinova ulica 10 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo o računskem zaključku, 3. poročilo preglednikov, 4. razdelitev prebitka, 5. volitev načelstva in računskih preglednikov, 6. slučajnosti. Vabimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite. NACELSTVO TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Seriozni veliki eksportni mlin na Tisi (Bačka) IŠČE agilnega agilaega zastopnika za teritorij Ljubljane in Slovenije. Ponudbe na oglasni zavod Kardoš, Novi Sad, pod šifro »Luksuzna brašna«. Nepremočlfivi cement za ^ izolacije in vodogradnje, IZOLACIJE VODOGRADNJE za gradnjo podzemeljskih objektov, kanalov, bazenov, predorov itd. za izolacijo zidov, balkonov, teras itd. — Izdelek tovarne »Dalmacija« d. d. Zastopstvo in zaloga: M. GREGOVIČ & CO — Ljubljana, Celovška cesta 37 — telefon 3948. Izboljševalce toka s Selensklmi celicami za vse napetosti in vse jakosti toka prodaja takoj iz skladišča TELEMEHANIKA Inž. DJURE DORNERA, Beoirrad, Istarska 17, telefon 50-285. INSERIRAJTE V »JUTRU«! •V -i, .v-iT >-::. .-Tv • .irsAVž • r*' ;• V; .r- .?• i ■: „.• Po dolgem in mučnem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljuba zlata mama, gospa £ E E S K L ! MARIJA VDOVA TAJNIKA OKRAJ. GLAVARSTVA Pogreb drage pokojniee bo v nedeljo, dne 19. maja ob pol treh popoldne iz mrliške veže sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. LJUBLJANA, dne 17. maja 1910. Užaloščeni otroci: ZORANA, VENCESLAVA, MILAN in sorodstvo. liter, garantirano čista, se dobi n« črpalki pri „LUSTRA" V. LAZNSK LJUBLJANA — GOŠPOS» ETSKA 8 Telefon 27-53. USODA JE TERJALA SVOJO ŽRTEV, NAŠEGA DRAGEGA ZDRAVIČA T MESTNEGA USLUŽBENCA V POKOJU NA ZADNJI POTI GA SPREMIMO V SOBOTO 18. T. M. OB POL 3. POPOLDNE IZ VEŽE MRTVIH SPLOŠNE BOLNIŠNICE. OHRANILI MU BOMO ČASTEN SPOMIN. LJUBLJANA,, 17. MAJA 1940. ZDRAVIČEVA MAMA IN NJEGOVI PRIJATELJI M?«tni pogrebni zavod Ob :..n Ljubljana Brez posebnega obvestila. Umrl je naš ljubljeni soprog, oče in svak. gospod PREJEMNIK MESTNEGA TROŠARINSKEGA URADA V POKOJU dne 16. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 18. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Einspielerjeva ulica št. 24, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 17. maja 1940. Žalujoča soproga ANA in hčerke ANA, ANTONIJA, PAVLA — ter ostalo sorodstvo. Našs gledališče DRAMA Sobota. 22.: Hamlet. Poslovilna predstava Zvonimirja Rogoza. Izven. Znižane cene od 25 din navzdol. Nedelja, 19. ob 15.: Hamlet. Izven. Znižane cene od 25 din navzdoL Ponedeljek, 20.: zaprto. Torek, 21.: zaprto. (Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: Asmodej). Opozarjamo na poslovilno predstavo popularnega gosta Zvonimirja Rogoza, člana Narodnega divadla v Pragi, ki bo drevi izven abonmaja po znižanih cenah od 25 din navzdol. Za časa svojega angažmaja v Ljubljani si je stekel Rogoz izredne simpatije našega občinstva, ki ga je spet kar najlepše sprejelo ter mu dokazalo, kako visoko ceni njegovo umetnost. Umetniško dovršena kreacija njegovega Hamleta, je postala pravcati gledališki dogodek. Ker vlada za gostovanje gosta ROgoza izredno zanimanje tudi v podeželskih krogih, je sklenila uprava podaljšati njegovo gostovanje še za en dan, tako da bo defi-nitivno zadnja predstava »Hamleta« z gostom Rogozom v nedeljo popoldne ob 15. Tako bo imelo podeželsko občinstvo, ki doslej še ni imelo prilike videti Rogoza, zaradi ugodnih prometnih zvez možnost, da obišče popoldansko predstavo in se prepriča o visokih igralskih in umetniških kvalitetah gosta. Opozarjamo, da veljajo znižane cene od 25 din navzdol. OPERA Sobota, 22.: Kleopatra. Red A. .\edelja, 23.: Traviata. Izven. Poslovilna predstava bolgarske sopranistke Vanje Leventove. 1'onedeljek. 20.: zaprto. Najmlajše slovensko operno delo, švarova Kleopatra«, je doživela na krstni predstavi izreden uspeh, da so morali izvajalci ob prvi uprizoritvi petnajstkrat preu za-^,tor. Repriza bo drevi za red A. Učinkovita zgodovinska snov, ki slika Kleopatnno razmerje do Cezarja in Antonija, ter razgibana in dinamična glasba, ki močno podčrtava dejanje, tvorita skupno z velikimi baleti, lepimi zbori in pevsko zahtevnimi vlogami, opero velike umetniške vrednosti. Sodelujejo Heybalova, Janko, Betetto, Franci. Ribičeva, španova, Kogejeva. Ba-novec, Marčec, Lupša, Rakovec in Orel. Režiser Ciril Debevec. Dirigent dr. švara. Koreograf inž. P. Golovin. Inscenator inž. arh. E. Franc. Bolgarska sopranistka Vanja Leventova, ki je očarala naše občinstvo z izrednimi pevskimi in igralskimi kvalitetami, ter izredno lepo pojavo, se bo poslovila jutri zvečer s partijo Violette v Verdijevi »Tra-viati«. V partiji Alfreda bo gostoval J o-sip Gostič, katerega odrske vrline naše občinstvo pravilno ceni, partijo Germo-ta pa bo pel odlični baritonist Janko. Dirigent Niko Štritof. CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 19.: Ujež. (Udruženje jugoslovanskih emancipiranih žen. Gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 18.: Krisalida. Krstna predstava Nedelja. 19.: Vdova Rošlinka. Znižane cene. Zadnjič. R Sobota, 18. maja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov. — 12: Plošče vesele se v venček spojijo, z njih oa napevi veseli donijo. — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura. — 17.30: Drobiž za drobiž (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Samopomoč ob letalskih napadih. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura (Solunske dijaške čete). — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled. — 20.30: Ti pre-šmentani kebri (pisan večer). — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Za dober konec tedna igra radijski orkester. Beograd 17.45: Duh angleške filozofije in kulture. — 18.05 in 19.40: Prenos iz Golubincev. — 21: Odlomki iz oper. — 22: Nerodne pesmi in glasba. — 22 50: Plesna glasba. — Zagreb 20: Komorni koncert. — 20.30: Vesel večer. — 22.20: Plesna glasba. — Sofija. Program ni prispel. — Praga 21.20: Lahka orkestrska glasba. — 22: Plesna glasba. — Par;z 18: Prenos iz opere. — 24: Lahka glasba. — London 19.30: Koncert. — 21.35: Glasbena not okoli Anglije. — 23.05: Plesna glasba. — Rim 20.30: Plesna glasba. — 22: Klavirski koncert. — Berlin 19.15: Dva orkestra in solisti. — 21.30: Orkestrska glasba. — 23: Nočni koncert. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraut, — Za Narodno tiskarno (K d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za del je odgovoren AJoje Novak. — Vsi v Ljubljani.