Dopisi. Iz Sv. Lovrenca na kor. žel. (Gerkveno blago slovlj enje — primicija.) Prav vesel je bil za nas 7. dan avgusta. Velečastna farna, na prijaznem griču stoječa cerkev se je s fresko-slikami olepšala. Trije na novo lepo pozlačeni oltarji stopili so nam bliščeče pred oči, na stranskem oltarju se odlikuje nova podoba sv. Marije Lurške; v nje obrazu je izražena neka posebna nebeška milina. Vse to je pravi kras naše velike farne cerkve. Okoli pol devetih so se pripeljali vle. g. dekan T. Rožanc, ter v navzočnosti mnogobrojnega ljudstva blagoslovili eerkev, tri oltarje, podobe Lurške Matere božje in dve novi banderi. Kdor začne celino orati, več velja od onega, kateri že rodovito polje obdeluje; tudi naša cerkev je bila celini podobna. Toda prečastiti, za lepoto hiše Božje vneti g. župnik in duh. svetovalec Jože Toporišič se tega kljubu svoje bolehnosti niso vstrašili in mi jim moramo-iz srca hvaležni biti, da se niso zbali ne truda, ne skrbij, ki so pri takih napravah neizogibne. Če so imeli Latinci svoje Mecenate, imamo pa jih tudi mi, ki so mogočni podporniki bili naši cerkvi, vredni, da jih hvaležno pomnimo. Med njimi so prvi ve č. g. žopnik, ki so odločili visokodušno pol tisoč v ta namen. Po sto goldinarjev so darovali gg. Kasal, Tscheligi (povodom zlate gostije v Št. Lovrencu), Bezjak, Ladinik in Kašner, več drugih posestnikov je doneslo lepe svote v znesku po 60, 50, 40, 30, 25 gld. itd. Slava č. g. župniku, vsa čast nekaterim tržanom in vrlim prsestnikom! Zal, da imamo tudi nekatere, ki so popolnoma izostali, ter so s tem le svedočili, eegavega pokolenja so. Obhajala se je isti dan še druga iin^irlna svečanost, kakoršne tukaj stari ljudje komaj pnu-iju: obhajala se je primicija. G. g. Ivan Jodel so prvi darovali v prenovljeni cerkvi svojo prvo sv. nušo. Ob 10. uri podajo se č. g. novomašnik z asistenco, drugimi čč. gg. duhovniki in množico, katera se je pred farovžem zbrala v cerkev. Po končanem >Veni sancte Spiritus« stopijo vlč. g. dr. Mlakar na leco, ter v krepki besedi razlagajo pomen svečanosti. Ljudstvo je spremljalo z veliko pazljivostjo njib govor, ki je na vse poslušalce napravil globok utis. Po pridigi je sledila slovesna peta maša, pri kateri je streglo pet dubovnikov in več bogoslovcev. Ljudstva je toliko doSlo, da je bila obširna cerkev premala za sprejem vseb navzočih, tako da jib je veliko moralo pod railim nebom slišati sv. mašo. Da, vesel dan je bil 7. avgust, nepozabljiv za vsakega, ki se je udeležil lepe slovesnosti. Posebno radosten za č. g. župnika, ki so bili »krušni oče« g. primicijantu. Glas vesti jim veli, da so delali in trpeli za čast hiše Božje ter ob enem postavili nadepolnega delavca v vinograd Gospodov. — Po cerkvenem opravilu je napravil občno priljubljeni, gostoljubni g. A. Brezočnik, p. d. Hojnik g. primicijantu v svoji zelo okusno z zelenjem, venci in napisi ozalšani hiši lepo gostijo. Darežljivi Hudokotčani so ga pri tem podjetju posebno zdatno podpirali. — Gostje so se vidno razveseljevali, vršile so se razne napitnico, kratkočasilo jih je krasno petje in mogočna strelba topičev je odmevala po lepem zelenem Pohorju. Vsem, ki so na ta ali drugi način kaj pripomogli, da se je vse tako izborno, veličastno obneslo, kličemo iz dna bvaležnega srca: Bog plati! pred vsem Hojnikovim, č. duhovščini, bližnji in dalnji, kakor vsem vrlim posestnikom. Bodi vam v trajni spomin! Iz Rogatca. (Poziv.) Kedor bi sodil po spisih, priobeenih v raznih Slovencem nasprotnih listih, mislil bi, da se Hog ve, kako dobro godi nam RogaSkim Slovencem. Tako si mogel čilati pred ne ravno dolgim časom v »Tagespošli« jadikovanje nekega Nemca, češ, da nam se dovoljujejo vedno večje predpravice in se ve, da na škodo nemštva. A žal, da ni tako; ravno nasprotno so bile tukajšnje razinere za nas tako neugodne, kakor sicer malo kje. Mi smo spali, spali dolgo, trdno spanje. Toda zadnji čas izdramil je tudi nas mogočni glas niatero Slave: sinovi na dan! Začeli smo se zavedati svoje težke naloge in marsikaterega Hlovenca ba raenda veselilo izvedbti, kako so sedaj trudimo popraviti, kar smo poprej zamudili. Z mnogim naporom posrečilo se nam ,je navzlic velikim zaprekam, da smo si ustanovili »bralno in gospodarstveno društvo v Rogatei«, o čegar mogočosti bi bil marsikdo še pred kratkim dvomil. A sedaj se razcvita in obrodi, ako Hog hoee in ako bodemo ludi sami vestno delovali, mnogo sadu. Vsa čast torej onim gospodom, ki so si za društvo prizadevali. Vi pa, predragi kmetje, ki ste se koj od kraja za imenovano drnštvo tako navduševali, sedaj pokažite, da ste Slovenci, vneti za napredek in pristopite v velikem številu; saj je tako tudi upati, da se tokajšnje žalostne gospodarstvene razmere vsaj nekoliko izboljšajo. Slednjič še prosimo vse častite gospode RogaSke rojake — in teh je precejšnje število — podpirajte mlado društvo pošiIjajoč mu tolikanj potrebnih knjig. lz Ljutomerske okolice. (Razno terosti.) Po nialem se tudi nam okoličanom odpirajo oči, da spoznavamo, kako veliko pokvarjenost zanašajo nemškularji med naše slovensko ljudstvo. Posebno v našem Lrgu se šopirijo v poslednjcm času tako, da mi okoličan.je tega ne moremo več mirno gledati. Dobro sino videli, kako so se obnašali, ko so nas obiskali milostljivi knez in škof. Takrat so bile vse nemškutarske hiše zavešene; nobena ni zmogla niti najmanjšega kinča. Tako kažejo nemčurji svoje katoličan.slvo! In taki brezverni l.judje bočojo inieti svojo nemško šolo! Vsak ai zdaj lahko niisli, v kakem duliu bodo v tej šoli vzrejevali nedolžno dečico. Pametnemu človeku ni Ireba vere! Tako piavijo nemškutarji. Groza mora človeka prevzeti, ako pomisli, kaj bo iz takih otrok zrastlo, katerim ni bila vera podlaga vse vzgoje. Zdaj naj vsaki oči odpre, da vidi, kakšno sadje rodi med nami židovski in brezverski _šulverein, kateremu so udje in podporniki vsi naši nemškutarji. In mi, katoliški Slovenci, v katerib živi in gori globoko katoliško mižljenje in prepričanje, mi zavedni Slovenci, ki ljubimo iz vsega srca svoj materinski jezik, katerega nam ncmčurstvo hoče zalroli, mi še smo zmerom taki nospametni voleki, da podpiramo lake nemškutarje. katerim mrzi vse, kar je katoliškega in slovenskega. Vrzimo enkrat že od sebe suženjsko pohlevnost in delajmo možato na to, da se iznebimo požrešnih pijavic! Gisto drugače pa je bilo, ko so prišli Radgonski Nemci semkaj. Takoj so okinčali svojc hrame ti-le gospodje: Maks Henigmann in Benjamin Huber, trgovca; Strasser in Šramel, krčmarja. Bolelo nas je, ko smo videli ta dan na hramu g. Maljaša Zemliča tudi bandera. Dozdaj smo niislili, da bo ta gospod ohranil ljubezen do slovenskega naroda, katcrega sin je in da so ne bo dal vloviii v nevoljne nemčurske rareže. Daj Bog, da bi g. Zenilič vendar izprevidel, da se mu nemčurji samo zato ližejo, da ga labko rabijo za svoje predrzne namene proti nam Slovencem. (Konec prih.) Iz Laške okolice. (Notar.) Tako tedaj, posiliNeraci v Laškem trgu so zinagali: dobili so prislnega Nemca za c. kr. notarja. Dober jim bodi! Zdaj je pa na nas Slovencih Laške okolice, da jim lo poplačamo in sicer tako-le: naši rodoljubi naj skrbijo, da so takoj v Laškein trgu naseli slovenski advokat. Mi slovenski kmetje in sploh Slovenci pa grcmo labko mimo trga in novega nolarja. Bolje je iti v Gelje k slovenskemu notarju, kakor pa našemu nasprotniku dajati zaslužka. Drage volje prepustimo trgu, da si z županom na čelu vzdrži nemškega notarja, mi pa damo zaslužka njiin, ki imajo srco za naše blaginje, ne saino za naše žepe. Tako bode, mislim, prav na obe strani. Od Kapele pri Radgoni. (Razno.) Želja nas vseh žopljanov, da bi se po dolgib letib zopet pri redki svečanosti, nainreč na dan podeljenja sv. binne veselili, se nam ni izpolnila. Vsled nalezljivo bolezni, katera se je lotila naše šolske mladine, tedaj večine binnancev, se je nekoliko dnij pred določenim dnovom vršitve sv. bnrae, namreč pred 5. julijem svečanost prepovedala. Posiedica te prepovedi je bila strašna razburjenosi mcd ljudsivoin, katero je že bilo v vsakem oziru pripravljeno za dan veselja, kakor tudi na sijajen sprejem milostljivega g. kneza in škofa, kateri so nas vsaj s tem počastili, da so obiskali naš prijazen brib s prelepo cerkvico ter s tem skazali našima vrlima duSnima pastirjema in tedaj tudi vsein faranom neko posebno naklonjenost, na katero moramo ponosni biti. Na željo milostljivega g. kneza in škofa se ni priredil noben slavnosten sprejern, a na večer od 4. do 5. julija se je zbralo precej bližnjib prebivalcev, da priredijo svojemii višjemu pastirju vsaj nekoliko veselja. Zažgali so okoli eerkve krese in čez noč poslavili od farovža do ccrkve s cveticami in z venci okrašene smreke in črez ceslo tik farovža krasen siavolok. Deležni smo bili o ti priložnosti vsaj tolikega veselja, da smo v naši sredini vendar videli milostljivega g. kneza in škofa in da snio jih v duhu izročili božjemu spremstvu in varstvu na še daljšem potovanju po naši dekaniji. Radost, katero smo dne 5. julija morali delorna pogrešati, se nam je vsaj nekoliko povrnila v nedeljo dne 7. avgusta. Ta dan so namreč v naši farni cerkvi preč. g. novornašnik A. Hlrakelj darovali daritev prvo sv. maše. Precejšnja imiožica Ijudstva se je vdeležila te za našo faro tudi precej redke svečanosti. Iz domače in iz sosednih župnij je prišlo blizo 200 belo oblečenih in ovenčanih deklic, katero so spremljale preč. g. novomašnika od farovža med okinčanimi smrekami v cerkvo. Plapolanje zastav na zvoniku in na farovžu in pok možnarjev je sosednim faranom naznanjalo, da za našo faro takrat ni bil navadni nedeljski praznik, ampak da se je obhajala vzvišena svečanost. Zabvaljevati se moraino za ta dan radosti in vesclja našemu blagemu g. župniku, kateri so goHp. novomašniku ponudili svojo gosloljubno hišo ter s tein doprinesli žrtevvsem iaranom v razveseljenje. Bodimo tudi bvaležni g. novomašniku, kaleri so nas s prvo sv. mašo počastili in končno še izrekamo zabvalo vsem, kateri so se trudili pri okinčanju in posebno pa belo oblečeniin deklicam, kaklere so nas s tako mnogobrojno udeležbo iznenadile. Od Sv. Križa pri Slatini. (Zlata sv. maša.) Kaj ne, dragi braloc, polstoletja so kaj redka, in rcdke, kakor ta, so svečanosti, kakor se je vršila pri nas dno 4. avgusla. G. g. nadžupnik in dub. svetovalec Anton Friililich obhajali so petdesetlelnico svojega duhovništva. Kadar se veseli gospodar, veseli se ž njim vsa hiša; tudi naša nadžupnija spremenila se je pri tej priliki v dom veselja in radosti in delale so se velike priprave, da sc vredno obliaja ta dan. Gelo lujei, Slalinski gostje, zaniinali so se vidno za to kaj redko slovesnosL Naj le omeniin, da so nadškof Grnogorski, Milinovič, škof Slrossmaver, dr. Hauki, dr. Smičikla.s in nmogo srbskih rodbin osebno prišli časlital zlatomašniku. Zvečer 3. avgusta naznanjali so sosedom plamteči kresovi in pokanje iopičev, kaj da se ima vršiti drugi dan. Sv. Križ je bil krasno okinčan. Farna cerkov in farovž bila sta razsvilljena od slo in sto lueic, vibrajoče zastave, krasni slavoloki in cele vrsle z venci ovilili sinerek dičile so Sv. Križ. Prod stanovanjein zlatoinašnika se je razlegalo divno pelje Šmarijskega moškega in domačega cecilijanskega pevskega zbora in pa Slatinska godba. Na st.otino goslov in kmečkega Ijiidstva so je zbralo pred larovžem, vsem se je bralo veselje z obraza m niarsikaleremu lopilo se oko v solzab radosli. — Drugi dan obhajal se je, kolikor mogoče, še sijajniše. Ganljivo je bilo videti, kako so se vrstili gospodje dubovniki iz raznih škofij, da počastijo svojega dubovnega brala, kako so se vrstile različnc družine, druStva in zaslopi, da se poklonijo svojoinu dušnemu pastirju in dobrotniku. V imcnu vseli župljanov pride osem županov častilemu gospodu srečo želet ter naznanit, da jili je osem" občin za njib splošnjo zasluge izvolilo častnim občanom. Kadi bi jim podarili tudi darilo vseh župljanov — krasen kelib — ki se je pa nekoliko zakasnil, vendar pa je došel v splošnje vesolje tisti dan. Pred farovžem se je zbrala šolska mladina, katera nagovori svojega velikega dobrotnika z Ijubezni polniini besedami in podari zlatomašniku šopek evetlic v znamenje otroške udanosti. Tako smo se podali v cerkev, kjer se je žo vse trlo ljndstva, zakaj ta dan pri nas ni bil dclavnik, ampak praznik. G. g. dekan .1. Tombah podajali so nam mnogo zlatib naukov kol, pridigar, potem pa so darovali zlatomašnik tisto daritev, katero so opravljali na ravno ta dan pred petdesptimi leli prvokrat. Gerkveno svečanost zavrSili snio z zahvalno pesmijo, tisteinu bvalo dajoč, ki je tako niilostno ohranil toliko lel dragega nam slavljenca. Res slovesen je bil ta dan, vsein nepozabljiv pa daj Bog da bi čez 10 let bil že slovesnisi —dan biserne maSc!