294. Številka._Ljubljana, v četrtek 24, decembra._XXIV. leto, 1891.
SLOVMIMM
Uhaja vaak dan »veter, iaimfii nedelje in praanike, ter velja po pofiti prejemau za avatro-oge reke deiele za vse leto 18 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., ta četrt leta 3 pld. 30 kr., aa jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 ar.
na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor pofitnina anafiu. Za# oznanila plačuje a« od četiriatopne pet it-vrst* po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj a« iavol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnifitvo je v Oospodskih ulicah št. 1'2. Opravniitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativna stvari.
e--- :--—-~~i==
Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji list v ponedeljek dne 28. decembra 1891.
Božični prazniki.
Zopet hoče zatoni ti leto, in berač in bogataS racunita, koliko jima je doneslo, ali pa pogoltnilo to leto! Obilo je upov zatrlo, iu marsikdo, ki si je pričetkom leta vil vence s cvetja in zelenja, stoji sedaj ob gomili, kumor bo mu zagrebli vse, kar mu je v življenji najdražje bilo! Kaj hočemo, tak je bil tek svetov, in istotako se bodo sukali BVetovi tudi v prihodnje! Blagor mu, komur je koncem trudapolnega leta sre^a mila, da mu je stopiti v novo dobo z zavestjo, da mu pretečeno leto ni zginilo brez sadu, in da ni živel kakor merčes v zraku, ki je od dane* do jutri! —
Mi pa, ki hočemo slovo jemati od starega leta, ne brigamo se za UBodo posamezuega bitja, nam je na srci usoda celega nareda, kojega sreča je temelj in podlaga sreči posameznega! Upraša se torej, je li bilo leto preteklo narodu slovenskemu v korist, ali pa je bilo tako, kakor je suh trs sredi gorice, ki ni plačal dela, ter ni donašal niti najmanjšega sadu?
Usoda našega naroda se je letos razpravljala jedino le v državnem zboru, ker Be vladi ni videlo potrebno sklicati deželnih zborov. Ugaja li to ustavi, o tem nečem o razpravljati, koristilo pa veljavi deželnih zborov ne bode, ker je veljava teb korpo-racij ; e itak gola senca in senca! —
Smo li Slovenci to leto v državnem zboru dosegli kaj tacega, kar nas, ko sestavljamo letno bilancijo, navdaja z večjo nado na boljšo prihod-njost?
Slovenski državni poslanci imajo težko stališče iu težaki so, kojih čaka veliko posla, in malo zahvale! Tuko je bilo od nekdaj in tako bode tudi v prihodnje, posebno takrat, če bodo naši dižavni poslanci različni v svojem mnenji, tako da vlečejo jedni sem, drugi tja. To se sedaj spremeniti no da, in zatorej se uprašujemo samo, koliko smo dosegli s temi diživnimi poslanci, kakor jih imamo dandanes V Takoj od pričetka hoteli so letos naši državni poslanci v sladko spanje ho zazibati in go-
LISTEK.
Božična slika.
Bilo je rano v jutro. V vlažni, mrzli kleti prebudil se je deček. Njegova suknjica je bila tenka, tresel se je mraza in glada — — — — ure bo
minevale----iu prihajal jo k slabemu ležišči
bolne matere. Kaka usoda pripeljala jo je semkaj? Najbrže je prišla z dečkom i/, tujega mesta in tu
nepričakovano zbolela----Prazniki so pred
vrati, zato so se drugi stanovalci kleti odstranili, le tamkaj v kotu zdihovala je osemdesetletna žena, katero jo mučilo trganje; vzdihujoč in godrnjajoč jezila se je nad dečkom tako, da si le ta ni opni priti blizu njo. Pijačo prinesel si je iz dvorišča, todu nikjer ni mogel najti skorjice. Bilo mu je tako tesno v temi; že davno je bil večer. Tipal je obraz materin in čudil se, da bo oua nič ne gane in da je tako mrzla kot stena. Mrzlo je tu, mislil si je, držeč roko na rami mrtve — — — — Potem pa je dihul v prstke, da bi jih ogrel in ko je našel čepico na ležišči, zmuzal se je na tihem iz kleti. Odšel bi bil Žo poprej, toda bal so je velikega psa na stopnicah, kuteri je celi dan lajal pred sosedovimi
tovo je zasluga naSoga lista, da je s svojim dre-zanjem prebudil državne slovenske poslance. Želi smo radi tega obilo udarcev in napadov. Prenesli smo jih, ali konečno smo pa le toliko dosegli, da so se naši državni poslanci probudili in dobili v resnem trenutku reano besedo, ki je padla na pravo mesto. Minister Gautsch spregovoril je ošabno besedo, koje trn se je zasadil slovenskemu narodu v meso. Povsod mej nami se je vzbudil glas, da nasproti taki govorici ministra se ima narodu slovenskemu dati primerna satisfakcija , ker konečno nesmo na svetu jedino le v ta namen, da bi se v državnem zboru neprestano spuščale na naB slabotne pušice onemoglo nemške ironije! In kaka je bila ironija, s kojo je razpravljal minister GautBch o naših koroških razmerah!
Tu gre zahvala poslancu Šukljeju, da je ministra zavrnil z orožjem, koje je hotel rabiti minister. Samo da je bila ironija profesorja Sukljeja prava in zdrava, tako da je moral obmolkniti minister, in da Be je Se celo pri Poljskih, ki hočejo sedaj v svojih prsih stakniti nekako nemško-liberalno srce — vzbudila slovanska zavest, da so profesorju Šukljeju v tolpah čestitali na izbornom njegovem odgovoru nasproti mini...a ovomu napadu. To pa ni najmanjša zasluga govora našega državnega poslanca, o kojem smelo trdimo, da spada mej najlepšo spomine, kojo bo imel narod slovenski v letu 1891.! In, ali ni imel ta govor tudi praktičnega uspeha ? Najboljšo satisfakcijo, kojo je smel narod slovenski zahtevati, dobil je pač s tem, da je naučni minister Gautach ugodil pritožbam koroških Slovencev, in sicer istim pritožbam, koje je mesec poprej metal pod klop v svojem državnozborskem govoru. Ne govorimo o tem, da so to samo drobtinice, ker to je gotovo, da bo bo le s takimi „drobtinicamiu ustanovila sreča našim zatiranim bratom v Go-rotanu !
Če bi torej naši državni poslanci v državnem ibom letos ne bili ničesar druzega dosegli nego to, da so koroškim Slovencem zopet uokoliko ogludili trnopOlno stezo krvavega življenja, bilo bi to že toliko, da so lahko spominjamo danes s hvaležnostjo svojih državnih zastopnikov, od katerih pa pričaku-
jemo, da tudi v prihodnje ne bodo zatrti v sebi slovenske zavesti, ki je ravno v letošnjem letu proti ministru Gautschu se »kazala!
Pri koncu leta spominjati se je nam tudi zaveznikov, ki so nas podpirali v bojih političnih. NašegaTlista mnenje je znano. S svojim srcem smo na strani tistih, ki v naši stari Avstriji zastopajo prepričanje, da ta država brez Slovanov ne more obstajati. V tem oziru je dobro in jasno govoril naš dr. Gregorcc, kojega besede vzete bo bile slovenskemu narodu iz trpinčene duše. Tudi tega govornika bo spominjamo s hvaležnostjo pri današnji božičnici ! Slovanov naB je lepo število v Avstriji in najboljša politika bila bi pač tista, ki bi vsa slovanska plemena v našem parlamentu združila v mogočno celoto. O ti celoti pa danes še govora biti ne more, ker do sedaj Ae nikogar ni bilo, ki bi bil razlomil starodavno Svatopolkovo butarico. Naj je bolje prihodnje!
Razmere pa so take, da mora avstrijski Slovan razviti in kazati vso svojo energijo, če se h ose rešiti. Bolj, ko se kaže ta energija, bolj nam je priljubljena stranka, ki bo odlikuje ž njo. Iu taka stranka je mladočešks, ki je od pričetka svojega nastopa kazala energijo, ki naj je drugim slovanskim rodovom služila v tolažilo in posnemo. Če so Nemci skrajni v svojih političnih sredstvih, čemu bi tndi Slovani ne bili taki! Ker je torej mlado-češka stranka v javnem življenju kazala energijo, kakor je do sedaj pri slovanskih zastopnikih nismo bili vajeni, pridobila si je simpatije vsacega pravega slovanskega srca. Te simpatije imela je gojiti ter opustiti vse, kar bi napravljalo prepad mej njo in drugimi slovanskimi rodovi. Tukaj pa nam je obžalovati, da je Gregr govoril svoj zadnji govor, o kojem se je toliko pisarilo in kričalo. Veliko resnice so obsezalo njegovo besede, o tem ni dvojbe, ali neodpustna napaka pa je bila, da je mladočeški voditelj v svoj govor upletel tudi dinastijo, in sicer na nelojalen način. Taki govori v nas Slovencih uo dobe rodovitne zpmljo. Uprašauje o dinastiji je zunaj vsacega razgovora, to uprašauje je pri nas nekaj tacega, da se ga nikdo dotakniti ne sme. ('emu tudi?   Ali si naj želimo pod hišo Savojsko,
vrati. Sedaj ni bilo več psa in deček je prilezel na cesto.
Bože, kako mesto! Kaj takega Se svoj živ dan ni videl. Koliko nasprotje z onim krajem, od koder je bil prišel — — — — Bože, da bi si lo
mogel glad utolažiti h skorjico kruha — —--
Vrvenje in ropotati je!   Koliko luči, ljudi), konj in
voz — — — — in mraz — —--Oj, rad bi
jedel deček, samo če bi kaj imel! In Bedaj, kuko ga l>ole prstki.
In zopet druga, široka cesta! Tu ga bodo pohodili! Kako vsi kriče, trče — — in luči, toliko luči! Kaj je to? Veliko steklo iu za steklom soba, sredi Bobe drevesce do stropa — to je božično drevesce a zlatimi papirčki iu jabolki! Okrog božičnega drevesca p:i različne lutke in konjički. Po sobi
bo drve otroci, lepo in snažno oblečeni — —--
smejo se, igrajo, jedo in pijd. Tu — deklica plešo z dečkom, krasna deklica! Tudi godba bo čuje. Siromašni deček gleda vse to, čudi se in smeje. Sedaj začno malega dečka boleti prstki ua nogi in ročici ste mu rdeči postali. Bridko zajoče in odtrči dalje. Pri drugem steklu zagleda zopet sobo z božičnim drevescem. Na mizi so razni kolači, okrog aede štiri bogato oblečene gospo in vsakega, ki pride, obdarijo s kolači.   Mali se priplazi do vrut,
jih odpre in stopi v Boho. IIu, kako kriče nad njim ter mu migajo, naj odide. Jedna gospa stopi k njemu, mu stisne v roko novčič in vrata odpre. Kako se je revček prestrašil. Denar mu je padel po stopnicah, saj ga ui mogel držali, ker so mu prstki prezebli. II tro, hitro je bežal od tod — sam ne vedoč kam. In tekel je, tekel in dihal v ročici. Pa kaj je tu! Ljudje Btoje in gledajo: na oknu za steklom so postavljene tri male lutke. Kdo ne bi mislil, da je to živo. Star inožiček sedi na stolu in miga z ramo, ko da bi igral na velik bas; dve drugi lutki stoje in drgnejo na gosli, kimajo z glavo, se gledajo, njihove ustnice se premikajo, govore, da, govore, samo no čuje se jih, ker so za steklom. Mali je verjel, da so žive. Ko pa je končno spoznal, pa bo • le lutke, se je smejal. Nakrat se mu zdi, da ga nekdo vleče za suknjico in tu opazi zlobueža poleg sebe, ki ga udari po glavi in mu vzame čepico. Deček se zgrudi. Ljudje zakričo Sedaj se prestraši, vstane in beži, beži '— Bog vo kum — na tuje dvorišče, kjer se skrije za kupom lesa. Tu je tema, misli si, nihče me ne more videti. Stisne se skupaj,
strahu si dihati ne upa----nakrat pa mu
je tako prijetno, ročice in nožice ga več ne bole
----zaspal je. Iu ko v sanjah gleda lutke,
se smehlja — — — — Prav kakor živo---
da se nam bode godilo, kakor se godi beneškim Slovencem; ali pa pod Železno hohenzollernško pest, da še hitreje poginemo V Mi hvalimo Boga za svojo dinastijo ter si ne želime druge. Tako je bilo do sedaj, tako bode v prihodnje I
OdaoSaji mej mladočeško stranko in pa mej slovensko delegacijo bi se lahko zboljšali. Da ima naša delegacija v tem oziru najboljšo voljo, temu dokaz je zadnji državnozborski govor slovenskega poslanca dr. Ferjančiča. Govori, kakor je bil Greg-rov, pa so najboljšo sredstvo, da nakopičijo visoko goro mej Mladočehe in slovensko delegacijo v državnem zboru. Pri sklepu tega leta gojimo torej naj-iskrenejšo željo, da bi se na tem polji razmere zboljšaie in da bi Mludočehi v političnem boju ne sukali orožja, s kojim sebi in svojim prijateljem rane sekajo 1
Govor poslanca dr. Gregorca.
v DO. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891.
Visoka zbornica! Jaz ne bodem govoril o številkah finančnega zakona, nego porabil bodem to priliko, da spregovorim nekoliko besed o političnih razmerah v Avstriji in sicer s svojega jugoslovanskega stališča.
Gospoda moja! Inozemstvo gleda zadnji čas na nas z veliko pozornostjo in rezultate teh studij čitamo sem ter tja v časopisih.
Lansko leto izšlo je tako delo v Monakovu pod naslovom „Oesterreich-Ungarn im reichsdeut-schen Lichte* od Pavla Dehma.
V tej jako zanimivi knjigi naletel sem tudi na čuden izrek, katerega je sloni 1. 1852. princ Albert od Saksonija-Koburga-Gote in kateri slove: »Avstrija bode šele država postala." — Avtor sodi, da velja ta izrek še dandanes. Zal, da mu moram pritrditi. Naša država še vedno ni postala taksna država, da bi se čutili v njej vsi narodi srečne in zadovoljne.
Več kakor 40 let se borimo za tako obliko države, da bi bilo brez hegemonije, brez pritiskanja in brez nasilstev vsakemu narodu dano to, kar mu treba za obstanek in razvoj. Posamne faze dolgotrajnega tega boja zaznamenovane so krvavo.
Viharni leti 1848. in 1849. odpravili sta stare razmere, absolutistični centralizem ministra Bacha uničen je bil pri Magenti in pri Solferinu, naslednji konstitucijonelni nemški centralizem ministra Schmer-linga pa je pokopan pri Sadovi. A tudi sedaj veljavni sistem dualističnega dvojnega centralizma, sistem nemške in madjarke hegemonije in teh dveh jezikov državne predpravice ne bode obveljal.
Gospoda moja! Ne plašite se, da bi Vam podal zgodovino dualizma, samo naslanjal se bodem v svojih izvajanjih nanj, in sicer tako da rečem : Temeljna ideja dualizma je ta, da je osnovati dve jeduotno državi, v jedni naj bi imeli Nemci hegemoniji v drugi Madjari, v jedni bodi nemščina v drugi madjarščina državni jezik.
Ta ideja postaja vse bolj in bolj neizvedljiva, ker je ni združiti z interesi celokupne države. Pu-etimo Ogersko na strani in govorimo o tostranski polovici države nase.
Pripoznati je takoj, da vzlic triindvajsetlet-nerau naporu še vedno nimamo jednotne, nemške in centralizovane države. Slovanske opozicije ni mogel udušiti niti rezki Giskra, niti brezozirni Auersperg niti premeteni TaalVe, in  kakor dosedaj,
mej tem, ko so lutke godle, zdelo se mu je, da mu peva mati pesenco pri zibeli. — Mamica, jaz 6pim. OJi kako je prijetno tu spati. — Pridi k meni, božičnemu drevesu, deček, govori nad njim mil glas Nekdo se pripogne k njemu in ga objame v temi. Joj, kakšno božično drevesce! Ne, to ni drevesce. S* nikdar ni videl takega drevesa. Vse se sveti in blešči okrog lutke. Ne, to so dečki in deklice v svetlih'oblačilcih, ki prihajajo] k njemu, ga poljubljajo, vodijo seboj — — — — Njegova mamica ga gleda smehljajoč se prijazno. Mamica, mamica, kako prijetno je tu, mamica! In zopet ga poljubljajo otroci, on pa jim pripoveduje o lutkah za steklom. Kdo ste dečki iu deklice, uprašuje jih smejoč se in poljubljajoč jih.
To je božično drevesce Kristovo, odgovarjajo mu. Na ta dan napravi Krist božično drevesce za siromaške otroke.
In mali čuje, da so bili ti dečki in deklice taki otroci kot on. Nekateri so umrli mraza, drugi lakote, tretji vsled udarcev, četrti, ker niso imeli postrežbe v bolezni. Vai so sedaj tu, vsi kot angelji, vsi pri Kristu, ki blagoslavlja nje in njihove matere —--— In matere stoje ob Btrani, spoznajo svoje dečke in deklice, hite k njim, jih poljubljajo, brišejo solze ter prosijo, da naj ne jočejo, ker tu je tako dobro.
V jutro našli so hlapci malega dečka zmrz-nenega za kupom lesa. A. Podgorec.
izjalovili ee bodo tudi v bodoče vsi poskusi te vrste vsled množeče se zavednosti in rastoče solidarnosti narodov slovanskih. Mi vsi, gospoda moja, uštevši Poljake, nemaramo nikako hegemonije, nikakega pritiskovanja in izsesovanja, ampak popolno ravnopravnost.
Da bi dualizem ne žulil ne nemških in nemad-jarskih narodov preveč, ustvaril se je člen 19. drž. osnovnega zakona in ogerski narodnostni zakon. Da sta ta dva zakona kdaj prišla v veljavo, ne bilo bi tolikega odpora proti dualistični obliki države in vzdržala bi se bila dalje, nego ji je sojeno sedaj. Toda ta dva zakona nista prišla nikdar do veljave. Giskra in Auersperg se nista brigala zato in njega ekscelenca grof Taaffe vrže io najsil-nejšim in najnadležnejšira prosilcem v redkih in dolgih presledkih kako drobtinico.
Gospoda moja! Nemško liberalna stranka bojevala se je več let kar najostreje mogoče proti ministru Taaffeu. Mislim, da mu je delala krivico. Grof Taaffe je prav za prav samo firmo nekoliko spremenil, sicer pa tiral tisto obrt nadalje, samo dosti spretneje in bolj premeteno, nego so to liberalci umeli kdaj poprej. Z nekaterimi navidezno konservativnimi obljubami in pod pretvezo, da bode dognal spravo mej narodi, privabil je nemške konservativce in slovanske nacijonalce, a upravni aparat zlasti pa ministri njegovi, delali so lepo mirno za liberalizem in za germanizacijo. Nemških konservativcev najsrčnejša želja, verska šola, ni smela priti niti v razgovor, nacijonalcem pa se nujno priporoča umerjenost in samozatajevanje kot zdravilo, torej nekako duševno gladovanje. j
Prešel bodem na drugo poglavje. Njega ekscelenca gospod ministerski predsednik obečal je tej visoki zbornici že večkrat, kar sem tudi sam slišal, da bode skrbel za dobrohotno in nepristransko politično upravo. Ne dvojim sicer o gospoda ministra dobri volji, toda pristaviti mi je takoj, da se je v to svrho Često posluževal najbolj nezanesljivih in najbolj nesposobnih oseb, zlasti pri nas južnih Slovanih. Mnogo let sedel je, kakor znano bivši liberalni finančni minister baron Depretis kot namestnik v Trstu. Ogniti se hočem ostri besedi, dovolj je če rečem, da ni bil naš prijatelj. Takisto se ne da oporekati, da je za časa njegovega gospodarstva postala italijanska irredenta to, kar je danes, in tedaj zarodila se je tudi mej ondotnimi uradniki tista sovražna antipatija, tista odurna nestrpnost proti vsemu, kar je slovansko, od katere so Slovenci in Hrvatje na Primorskem Že toliko trpeli in trpe še sedaj. V Ljubljani pozdravi deželne vlade zastopnik po vsaki novi volitvi nemško manjšino deželnega zbora v nemškem jeziku, v Inomostu italijansko manjšino v italijanskem jeziku, samo v Gradcu in v Celovcu ni bila slovenska manjšina še nikdar pozdravljena v slovenskem jeziku.
To ostentantivno zaničevanje žali Slovence toliko bolj, ker so ga krivi tiste osebe, ki zastopajo v deželi Njega Velečanstvo cesarja, kateremu so, kakor je bilo rečeno v prestolnem govoru, vsi narodi jednako mili in dragi. Deželni predstojniki v Gradcu, Celovcu in v Trstu bolehajo nekaj let sem za jako čudnim in vidnim nedostatkom, mankajim nepristranosti in dobrohotnosti proti Slovanom in kjer le morejo ovirajo slovansko uradovanje. K nam pošiljajo se v vedno večjem številu uradniki, kateri niso zmožni slovenskega jezika, in vedno manj se skrbi za uradniški naraščaj, kateri bi znal slovenski ali hrvatski.
Tako je n. pr. namestnik Graški poslal pred kratkim na Spodnje Štajersko uradnika, kateri se je tega premeščanja branil, ker ne umeje slovenski. V premogokopu v Trbovljah štrajkovalo je letos 300 slovenskih delavcev; vlada poslala je na lice mesta, v namen poučiti in pomiriti te delavce, okrajnega komisarja, kateri ne umeje nobeno slovenske besede. Kar so dostaje koroških uradnikov vseh vrst jezikovne kvalifikacije, je ondu vse Se dosti slabše nego drugod. Sicer pa so te nezdrave razmere vladi znane, kajti njega ekscelenca gospod ministerski predsednik dal je proračunskemu odseku pojasnilo, kakor se daje le v stiski, kajti rekel je, da pripoznava te nedostatke, in da bode skrbel zato, da se pri vsakem slovenskem okrajnem glavarstvu nastavi vsaj po jeden slovenski konceptni praktikant.
Vidi se mi pa, da njega ekscelenci ne bode mogoče izpolniti niti to neznatno svojo obljubo, kajti neki slovenski deputaciji iz Koroške, katera se mu je pred kratkim predstavila, rekel je kratko in gladko: „Slovenskih uradnikov nimam." ■— Res je, nima jih, ali imel jih bode v bodoče še manj, ako ostanejo sedanji deželni načelniki na svojih mestih ali se pa umaknejo jednakim možem, ako bodo s slovenskimi uradniki tako ravnali, kakor doslej, in adjute, kateri so jim na razpolaganje, tako delili, kakor doslej. To je notorično, da pride slovensk uradnik le težko na višjo stopnjo in često se tudi prestavljajo v nemške in italijanske kraje. To plaši slovenske juriste in zato ne gredo v politično službo, kar jim je zaradi revščine tudi večinoma nemogoče, kajti adjuti so zanje skoro ne-dosežni.
Visoka ta zbornica dovoljuje vsako leto sredstva za adjutovanje konceptnih praktikantov politične uprave. Zistemizovanih je za Gradec 20, za Celovec 8, za Trst 10, torej vseh vkupe 38 adju-
tovanih služb; koliko teh adjutov imado slovanski juristi, mi ni znano, zdi se mi pa, da niti jednega.
Govoriti mi je še o nekem drugem, dosti hujšem nedostatku. Zgodilo se je namreč zadnji čas, da so prišli k nam uradniki, kateri svoje antipatije proti nam nikdar skrivali niso, ki se s tem Še ponašajo in se ne sramujejo žaliti nas in celo obrekovati.
Navedel bodem samo nekaj dokazov. V Ljubljani služboval je — in službuje bržkone še sedaj — uradnik, kateri se je pređrznil psovati v javnem lokala narod slovenski in hrvatski — oprostite ta izraz — z besedo: „Sauvolk." Nečuvena ta do-godba prišla je tudi v deželnem zboru kranjskem v razgovor. Uspeha pa ni imelo niti to in dotični uradnik posluje še sedaj tam, kjer je bil; da porabim primero, katero si je sam zbral, moral bi reči, da sedi še vedno z mrzkim „Sau volkom 8 za jednim koritom in zajema iz njega svojo vsakdanjo krmo.
V Novem Mestu posluje drug nemški uradnik, kateri po svojih ekstravagancijah vznemirja vse prebivalstvo ; nekega nedolžnega Slovenca udaril je s svojo uradniško sabljo, da je krvavel in obsojen je bil zaradi tega od kazenskega sodišča. Zalezoval je po krčmah in privatnih hišah slovenske dijake, tn če so ti prepevali slovenske pesmi — hitro je prinesla Graška „Tagespost" kak članek, v katerem so se postavljali slovenski dijaki kot „panslaviatični veleizdajalci" na sramotni oder.
V Sinju v Dalmaciji služboval je okolu leta 1870. neki okrajni glavar, ki je hotel svojo naklonjenost in svojo nepristranost nasproti narodu hrvatskemu pokazati s tem, da se je pri deželno-zborski volitvi postavil očitno na stran Italijanov.
Dotični junaški čini tega moža zabeleženi so v zapisnikih dalmatinskega deželnega zbora. Glasom tega zapisnika poslalo se je možu z Dunaja 800 gld. v agitacijske svrhe. Tožaril je narodno duhovščino pri škofih in drugih uradih. Popival in agitoval je z italijanskimi fakini po krčmah, odganjal s pomočjo žandarmov in uniformovanih uradnikov hrvatske volilce z volišča, podil iz volilne dvorano volilce hrvatske, čim so oddali glas, pridrževal pa volilce italijanske, da so agitovali.
To počenjanje vzbudilo je tedaj toliko srda, da bi se bili primerili krvavi izgredi, da niso hrvatski rodoljubi mirili razburjenega naroda. Hrvatje zmagali so vzlic temu in agitatorični okrajni glavar premeščen je bil v Istro, kjer igra še vedno tisto ulogo, kakor v Dalmaciji.
Najnovejši junaški čini tega gospoda razpravljali se bodo o priliki verifikacije volitvo posl. dr. Laginje, torej ni potrebno, da jih iznesem že danes pred zbornico.
Govoriti mi je sedaj o dogodbah, katere so se vršile v Celji za časa cesarjeve navzočnosti o priliki vojaških vaj, katere dogodbe so nas Slovence globoko užalile. Mesto vsprejelo je cesarja slovesno. Žal, da je porabil nemški mestni zastop to dina-stično slavnost za neprimerno, obžalovanja vredno nemško-narodno demonstracijo.
Slovenskim društvom se je udeležba pri slav-no9tih zabranila in slovensko pevsko društvo, katerega sedež je glasom pravil v Celji, moralo je iz mesta ven in šele po dolgih in ponižnih prošnjah posrečilo se mu je dobiti privoljenja, da je smelo presvetlemu cesarju zunaj mesta v slovenski občini „Celjska okolica", prirediti primerno ovacijo, — Ta ovacija uspela je izborno, vzlic temu, da so iz bližnjega mestnega parka nekateri nemško tar.sk i Celjani hoteli na nedostojen način motiti petje, kar je Njega Velečanstvo cesar zapazil z vidnim nezadovoljstvom.
Za to netaktnost odgovorna je avtonomna mestna oblast Celjska in zato se nečem dalje s tem baviti. Vse drugače pa je z ondotnira okrajnim glavarjem. Nemški ta gospod imel je tedaj najlepšo priliko pokazati, kako se je obnašati avstrijskemu uradniku v upravnem okrožju, kjer je več narod-nostij, kako je treba nasproti vsem narodom ravnati dobrohotno, nepristransko in pravično. Tega pa ta gospod ni pogodil. Obratno, pridružil se je odkrito za nas žaljivim demonstracijam mestnega zastopa Celjskega, podpiral je je in varoval s svojo uradniško avtoriteto.
Evo nekoliko dokazov zato: Prvo je to, da ni pustil, da bi se v avdijenciji poklonili presvetlemu cesarju župani slovenskih kmetskih občin in trgov. To nezasluženo ponižanje moralo je te poštene in za javni blagor požrtvovalno delujoče može toliko bolj razžaliti, ker je kmalu potem pri vojaških vajah v Schvvarzenau-u presvetli cesar milostno vsprejel ondotne župane.
Hrvatje in Slovenci imado starodavno navado, da pozdravljajo svoje vladarje z „Živio1* klici. — Slovenski klici pa so gospodu okrajnemu glavarju Celjskemu zoperni in zato jih je na kratko prepovedal. Vozeč se pred cesarjevim vozom z županom mesta Celja, kričal je, ne zmeneč se za svoje dostojanstvo, mej mnogobrojno zbrano slovensko občinstvo: ,Živio ne smete klicati."
Uprašan od presvetlega vladarja o narodnostnih razmerah,  odgovoril je neresnično: .Kmetske občine so slovenske, mesto Celje in vsi trgi razen Braslovč pa so nemški.   To, gospoda moja, pa ni resnično, kar se da statistično dokazati.
Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu*4 &t. 294, ini 24. decembra 189L
Oprostite, da navajam številke. V območji okrajnega glavarstva Celjskega prebiva 138097 Slovencev in 7867 Nemcev. V mestu Cel»u je 46f>5 Nemcev in 1557 Slovencev: v vseh štirinajstih trgih tega okraja prebiva poleg 1227 Nemcev 6757 Slovencev. Malenkostne minoritete so v trgih
Gornji grad poleg 779 Slovencev 8 Nemcev.
Šmarje „     370       „ 7
St. Jurij ,419       , 6
Braslovče        „311        „ 2
Vransko „     631        „        2 „
v Mozirju, Ljubnem, Lučah in v R^čci pa so sami Slovenci in nijeden Nfmco.
Politični nnši nasprotniki vedo povedati o Slovencih marsikaj slabega in nam le neradi pri-poznavajo kake kreposti; jedno pa nam morajo pri-poznati, našo neumevno, neizčrpno potrpi žljivosf. Nemške uradnike imamo in se jih šegrte hranimo, uradnike, kateri ne znajo našega jezika pravilno govoriti, in vender se nam še smilijo — sam sem bil svedok temu — ako so nam pokazali le malo naklonjenosti. Toda vsake potrpežljivosti je kdaj konec in tako tudi tukaj.
Gospoda moja! Ako zlorablja c. kr. uradnik svojo oblast, da pokaže osebno mržnjo proti dotič-nemu narodu, kakor je to storil okrajni glavar v t-elji, tako je to čez mero; ako predstojnik politične uprave naše župane, zato ker so Slovenci, ne zmatra vredne, da bi stopili pred svojega cesarja in če nam prepoveduje pozdravljati ljubljenega vladarja v narodnem jeziku in po starodavni navadi, tako je s tem užalil najsvetejša narodna in dina-stična čustva: ako se pa končno predrzne, ulijevati se mej nas in našega cesarja in ga prevariti in misfifikovati z neresničnimi trditvami, tako jo to predrznost, za katero ne najdem parlamentarne besede.
Usojnm se apelovati na slavno vlado: Ako slavna vlada ume in spoštuje našo (iOOletno neprestano dinastičko zvestobo, našo požrtvovalnost, katero smo vselej in pri vsaki priliki izkazovali, potem naj nas reši takih uradnikov.
Gospoda moja ! To, kar .sem povedal je dokaz, da je nemško-liberalna stranka preganjala grofa Taafiea mnogo let prav po krivici. Saj je vender vzdržal ves hureaukratični aparat, kakor so si ga ustvarili Nemci, in dal jim ga je vedno na razpolaganja, kadar je bilo treba*. Sicer pa je storil še več. Tej stranki na ljubo se ubija s punktacijami, njoj na ljubo moral je odstopiti Dnnaje\vsky, njej na ljubo urailuje minister Gauč liberalno, protj-konservativno in protislovansko.
Skratka, tudi za časa grofa Taaffeu imela je nemško liberalna stranka popolno' svobodo, priliko in sredstva, delovati za svoj glavni smoter, namreč za nemško, centralistično, jednotno državo v cislit-vaniji, in vzlic temu je še daleč od svo ega cilja, dalje, nego kdaj poprej. Jeden najodličnejših poslancev levičarskih, gospod grof AVurinhrand. je v predzadnjem svojem govoru v tej visoki zbornici rekel nenavadno besedo. Rekel je. da je od svojih predgovornikov rle bore malo slišal o potrebi, da se kot jednotna država razvijemo nasproti Ogerski." To je popolnoma prav. Slovanska večina take jed-notne države ne mara, saj je že teorija o indivi-duelni jednakopravnosti za nas Slovane pravo strašilo. Taka indivnluelna jednakopravnost se nam ne vidi primerna iu zato jo odklanjamo. Čudne so opomnje gosp. grofa VVurmhrnnda o češki spravi. Iz začetka bi! je proti njej ; ko je pa dosnal, da bode ta sprava veljala samo za nemške manjšine na Češkem, ne pa za slovenske manjšine na Štajerskem in na Koroškem, bd je ves ginjen in čestital ekseelenci grofu Taaffeu. To je bil gotovo ginljiv prizor in nehote se spominarn egoistične naivnosti tistega kmeta, ki je molil: „Sveti Florijan, varuj mojo hišo pa prižgi druge."
Plemeniti grof VVnrmbrand je deželni glavar na Štajerskem, torej v deželi, v kateri biva glasom zadnje, ljudske štetv« nad 100000 Slovem-ev. To ga ni motilo, obratno, morda celo vspodbudilo. da nas je v tej zbornici imenoval nevarne sanjače in fantaste — in zakaj ? Zato ker smo slovenski in hrvatski poslanci imeli dne 2. oktobra 1890 v Ljubljani shod in ukrenili potegovati se za slovensko-hrvatsko upravno skupino, kar je po sodbi gospoda grofa državi nevarno podjetje, celo v tem slučaji, ako Slovenci in Hrvati o tem le sanjajo. No, jaz o«m bil sam 'pri tem shodu in izreči moram, da je izmej vseh treh navedenih točk I« jedna resnična, ta namreč, da se je shod vršil. Neresnično pa je, da se je tedaj sklenilo, potezati se za slovansko upravno skupino, neresnično pa je tudi, da bi bila taka slovanska upravna skupina državi nevarna. Sicer bi bil pa želel, da je plemeniti grof izprašal politično svojo vest in premišljal o narokih* kako to, da je Slovencem na Štajarskem iu na Koroškem že neznosno sedanje stanje, da se jim vidi kot rešilno sredstvo le še administrativna ločitev; videl bi bil, da zadene glavna krivda baš njega in njegovega tovariša na Koroškem in njiju nemško liberalne somišljenike oziroma njiju ošabno majorizo-vanje in oviranje in trdni sklep uničiti slovansko manjšino. Seve da on trdi, da nečejo germanizovati, ali oni to delajo in dokazi so'uničujoči. Mi Slovenci bili bi prvi voljni priznati hvaležno, ako bi nas ne namerjnli germanizovati.
V dokaz tega ozrl se bodeni le na kratko na razdelitev kulturnih  sredstev.   Po zadnji ljudski
štetvi je na Štajarskem in Koroškem 1,040.000 prebivalcev z nemškim in 500.399 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom, teh dežel torej dve tretjini sta nemški, jedna tretjina pa slovenska. V zmislu distributivne pravičnosti bilo bi torej kulturna in izobraževalna sredstva razdeliti po ključu 2:1. — V istini pa ni tako, nerazmerje je oprav sramotno.
V obeh deželah je jedna univerza, jedna tehnična visoka šola, 15 srednjih šol, 7 meščanskih šol. 2 moški učiteljski pripravnici in jedna ženska, dve kmetijski šoli, jedna vinarska šola in na stotine ljudskih šol. In k»j imado tega Slovenci? Skoraj nič! Zakaj vsi ti mnogobrojni in dragi izobraževalni zavodi so skoro izključno nemški. Slovenci imamo samo tri slovenske paralelke, v nekaterih srednih šolah je slovenščina obligaten učili predmet, na Štajerskem imamo nekoliko ljudskih šol, katere smo potom rekurzov na naučno mini-sterstvo otćli germanizujočemu utrakvizmu ; Koroški Slovenci, katerih je nad 100000, pa imado, kakor se je pred kratkim konstatovalo, samo jedno slovensko ljudsko šolo. Še potovalnega učitelja slovenskega nam ne dado m ekscelenca gospod poljedelski minister je že naprošen, da ga pošlje s Kranjskega na Koroško.
Najhuje pa je to, da so vsi ti mnogi in dragi izobraževalni zavodi izključno upravljani od naših političnih nasprotnikov. Mi Slovani nimamo niti v deželnem odboru niti v dešelnem šolskem svetu za Štajarsko in za Koroško svojega zaatopuika ; nijeden naših ne sedi ondu.
Gospoda moja ! Tako ravnajo nemški oblastniki s pol milijonom Slovencev na Štajarskem in na Koroškem. Duševno naj bi propali, bremena pa moramo tiste nositi, da bi toliko hitreje poginih. Zdaj pa pride še plemeniti grof \Vuimbrand, vije roke in se čudi, da se nam št a jurskim in koroškim Slovencem vidi sedanji položaj neznosen.
V tej zbornici čnli smo že nekatere krate očitanje, da so avstrijski Slovani panslavisti in da hočejo postati Rusi. To očitanje je tako neopravičeno, da bi niti ne odgovarjal nanj, da ni za nas Slovence v nekaterih krogih nevarno in škodljivo v zmislu znanega latinskega reka calumniare au-dacter, semper aliauid hceret. Izza petdesetih let opazovati je pri Slovanih večjo duševno in kultu-relno delavnost; godi se nekaj, kar se godi pri germanskih in slovanskih narodih vsak dan, ali nikomur ne pride na misel, očitati Italijanom, kateri se zanimajo za francosko književnost, da hočejo postati Francozi, duševno in politično, nihče ne more trditi, da bi Dauci, ki se tudi za nemško književnost zanimajo, hoteli postati pruski Danci To isto pa velja tudi za avstr ijnke Slovane; vkupnost v kulttirelnih delih in težnjah še ni pogoj političnemu panslavizmu, in samo ta bi utegnil nevaren postati.
Znano je vsemu svetu, katere politične težnje imado slovanski narodi. Poljaki, Malorusi, Slovaki in Slovenci zahtevajo kolikor mogoče popolno narodno avtonomijo; Cehi in Hrvatje zopet hočejo, da obvelja češko in hrvatsko državno pravo. Da hi pa kdo zasipal panslavistične politične ideje, da bi kdo hotel Rus postati, to ni resnično in zato odklanjam tako očitanje kar naj odločneje Sicer pa vemo dobro, v katero svrho slikajo nemški in madjarski šovinisti panslavistične strahove na zid. Godi se zato. da bi bilo mogoče denuncirati Slovane kot državi nevarne, da bi jih bilo mogoče obrekovati in da bi bilo mogoče opravičiti sedanji sistem pritiska. Brez dvojbe pa se oglaša tudi slaba vest. /aradi mnogobrojnih krivu: katero so se storile avstrnogerskim Slovanom Temu se pa da odpomoči. Gospodje naj postanejo nam nasproti le to, kar še niso bili nikdar — pravični, samo treba bi bilo, da se to zgodi kmalu in vidno, zakaj sloei bi se res utegnil uresničiti tisti pogoj, pod katerim je mogoč politični pauslavizem. O tem nas poučuje zgodovina balkaiinkih Slovanov. Stoletja so vzdihovali pod Turškim jarmom. Zapad je nanje pozabil, Avstrija ostavila je po smrti slavnega princa Hvgenija zgodovinsko svojo misijo, ovsvoboditi kristijane in se pridružila Turkom. Posledica tega je bila, da so se zdvajajoči narodi slovanski obrnili do sorodne Rusije in ta jih je tudi res osvobodila. To pa dokazuje, da je samo turška brutalnost tirala Slovane, da so se obrnili do Rusije. S Slovani, kateri žive izven Rusije, moralo bi se šele turški ravnati, da bi začeli tudi v političnem oziru misliti na Rusijo. Avstro-ogerski državniki pa naj iz tega posnamejo nauk : Ako bodeto zmatrali Slovane za državljane druge in tretje vrste, ko jim niti tega ne bodete dali, kar je za ohranitev narodnosti neobhodno potrebno, potem, gospoda moja. utegnili bi Slovanom res priti kdaj misli, katerih avstrijsk patrijot ne mor« odobravati.
Preteča politična in narodna smrt je za tistega, ki se tega zaveda, nekaj tako groznega, da se mu vidi vse opravičeno, kar bi ga rešiti utegnilo. Ako bodo odločilni državniki avstrijsko-ogerski ravnali z avstro-ogerskimi Slovani kakor |š ravnati z jedna-kopravnimi državljani, ako bi jim vse to dali, kar jim gre, potem bi bil politični panslavizem nekaj povsem nemogočega.
Da podprem kar sem rekel, navedem naj še sledeče: Prvo je to, da se na Ogerskem ravna s Slovani, Rumuni in z Nemci v narodnem oziru tako, kakor da so brezpravni.   Samo Srbi in Hr-
vatje imado neko malo avtonomijo, ki je pa v vedno večji nevarnosti. Drugič: Trije milijoni Romunov so brez zastopnika v ogerskem državnem zboru, odkar je general Doda bil po neki tiskovni pravdi primoran odpovedati sei Rumuni tirajo pasivno opozicijo in sicer jo vodi poseben odbor, katerega sedež je v Bukureštu. ,\
Tretji faktum je to. da se madjarski oblastve-mki že sami boje svojega počenjanja posledic. Ko se je posvetoval zakon o črni vojski, stavil je nekdo do ogerskega deželnobrambenega ministra upra-šanje, ali je za slučaj, da se skliče črna vojska in da bode treba oborožiti narode, skrbljeno za varnost naroda madjarskega.
Vse to pa dokazuje, da tudi madjarska jednotna država ni tako lepo urejena, kakor trdijo nekateri listi; brutalno in uprav turško ravnanje s Slovani, zlasti a Slovaki in Rumuni, pa bode rodilo nevarnosti, ki so interesom vkupne države vse bolj nevarni.
Gospoda moja. Končuje svoj govor citujem še jedenkrat besede prima Alberta Saksonskega: „Avstrija bodo šele država postala". Žal, da veljajo te besedo še danes, kajti še vedno ni tiste državne oblike, v kateri bi mogli biti srečni vsi narodi. Veljavni dualizem no bode nikdar taka forma, ker postuluje razvrstitev narodov v vladajoče in v vla-dane, ker je uzrok permsinentnemu boju mej narodi ter pronzročuje vseobčno nezadovoljnost: nezadovoljni so tisti, ki vladajo, ker se boj«*, da jo zgube, nezadovoljni so tisti, ki so vladami, ker so teptani in preganjani. Državna oblika pa, katera prouzroča občno nezadovoljnost, no more biti prava za Avstrijo.
Avstrijski patrijot ima vsled tega dolžnost skrbeti, da dobimo počasi, legalnim in mirnim potom, isto državno obliko, katera je bila v veljavi še pred 150 leti, katera pa se je opustila centralističnim eksperimentom na ljubav, v mislih mi je na krščanski podlagi osnovani in avtonomijo narodov varujoči federalizem. Ta jedini garantuje popolno jednakopravnost in kulturni napredek vseh narodov na podlagi narodnega jezika.
Da je ta državna oblika jedino prova, zato imamo doka/a že v tem, da je uspela krasna češka in prelepa hrvatska razstava. Ti dve razstavi sta dokaz za napredujočo st varilno silo slovansko, samo da so tej h 11 i razmere ugodne. Ta rezultat pa se je dosegel le zato, ker se je češkemu in hrvatskemu narodu dovolilo vsaj nekoliko avtonomije glođe kulturnih sredstev. Kako bi bilo dandanes kulturno stanje v Avstriji, da se ni to načelo nikdar opustilo, da je vsak narod imel izobraževalna sre Istva katera so se mu dala na dispozicijo in to na osnovi narodne avtonomije.
Zato pravim: Slovani avstrijsko-ogerski se moramo združiti v vkupno solidarno postopanje po določenem programu, da dosežemo to, kar nam treba. To smo storiti dolžni sebi in državi v korist. Mi smo večina prebivalstva, brez nas zgine polovica vojske, brez nas ta država sploh več velesila ni. Naša usoda zvezana je z usodo te države in zato si moramo pridobiti tisti upliv, kuteri nam gre po našem številu in po žrtvah katere dajemo. To je pa le mogoče, če postopamo aložno in po določenem programu. Sedaj smo membra disjecta, raztrgane paličice iz znanega Svatoplukov ega zvežnju, združeni pa bodemo dosegli to, kar treba, da bo-demo faktor, s katerim mora računati država. Našli bodemo zaveznikov in uplivali, da se bode ustvarila tista državna oblika, katero zmatraino za najpotrebnejšo.
Tedaj se bode začela tudi nova kulturna doba, doba, ko bode vsakemu narodu mogoče sodelovati na svoj način, k;.kor je primerno dotičnemu narodu.
To, gospoda moja, je moje politično prepričanje, moje upanje na boljšo bodočnost naše domovine. In hou signo Austria victrix. S tem končam. (Živo odobravanje in ploskanje na desni.)
Polil icni razgled.
V L i u h I i a n i , 24 decembra.
Imenovanje grof Gaiuioifa Kueubutga je tako kakor gotovo Grof Taaffe pozval je grofa Kuen-burga na Dunaj, imel ž njim dolgo konferenco in mu i/posloval avdijenco pri cesarju Nemška levica ni s tem, da ni bil poklican kateri odličnejših o beralcev v ministerstvo, nič kaj zadovoljna, zlasti zato ne, ker bi bil rad vnak posamuik prevzel mastno to službico. Glavni list levice pravi, da se h tem imenovanjem ni izpremenilo razmerje mej vlado in levico čisto nič.
Še vedno dr, €h*6ffr>
Staročeških zaupnih mol nezaupnica gotovo ne bode vznemirila živcev Gregrovih, tem mani, ker Staročehi sploh nikdar dihu imeli nič zaupanja do Ur. Gregra in ga \eduo pobijali. Kuko pa to, da mu izrekajo sedaj svoje nezaupanje tuko demonstrativno? Da bi lahko pristavili: „hvala Bogu, mi nismo taki kakor tR-leV Glede te nezaupnice pravilo „Narodni LiRty". da so o avstrijski državi že pred Gregrom drugi tako govorili, kakor on Proti Avstrni pisale so se že deklaracije, protesti iu promemorija  iu  tudi Kiegur govoril ju 1. 1867 v Če-
škem deželnem zboru v tem istem zmislu, kakor sedat dr. Gregr. Ćemu torej toliko hrupa? — .Narodni Listy" ugovarjajo nadalje prav odločno vesti, da je parlamentarna komisija izrekla posl. dr. Gregru svojo nezadovoljnost iu trdo, da to parlamentarna komisija niti stori ne more, nego samo klub.
Of/eraka zbornica
razpuščena bode dne 10. ah dne 12. januvarja, a da bi opoziciji ne bilo mogoče pripraviti in organi-zovati se za nove volitve, vršile se bodo te že 21 dnij po razpustu, torej prve dni meseca februvarja. Vzlic tej hitrosti je malo upanja, da bi vlada ohranila tudi v bodoči zbornici sedanjo velikansko večino, kajti tisti elementi, kateri se doslej volitev sploh udeleževali niso, zlasti Slovaki, Srbi, Kuhi in Komuni obljubili so svojo poinoČ Kossutbovi stranki.
V ii aii J t* države.
llaztnere na Srbskem.
Madjarskega lista „Egyertertes" poročevalec imel p* pogovor s srbskim ministrom notranjih zadev Gjajo, kateri se je obširno izrazil o razmerah na Srbskem, a tudi o odnošajib mej Avstrijo iu Srbilo Gjaja pravi, da se radikalna stranka srbska nikakor ni razcepila Kes je sicer, da so nekateri poslanci nezadovoljni, a le iz osobnih ne pa iz stvarnih razlogov. Govorilo se je sicer, da je ta razcepljenost prouzročila zadujo miuisterBko krizo to pa ni resnično, kajti kriza ui uastala iz političnih razlogov iu je zato tudi že odstrauiena Čim se bode Pacu povrnil z Dunaja, kjer se mudi zaradi trgovinskih pogodb, se bode vse uredilo. Srbija želi dobrega razmerja z Avstrijo, zato pa Avstrijci Še ne smejo zahtevati, da naj živi v sovraštvu z Rusijo Trgovinska pogodba bode gotovo na korist dobrim razmeram mej Srbijo in Avstrijo in se bode veuder že končala doba vednih nesporazumljenj.
11 uska vojska. Nemški listi tavljajo z velikim zadovoljstvom, da je baje neki višji ruski častnik izrekel se jako nepovoljno o ruski vojski. Dotičnik je baje rekel, da ruski vojaki niso sposobni za večjo vojsko. Pe-Šaki še ne vedo razločevati, kai se pravi iti naprej proti sovražniku in atakirati ga, konjiki so slabo orgauizovani in malo pogumni, topničurji pa ne podpiralo dovolj pešakov. — Kakor rečeno poročajo to nemški listi, ne da bi povedali, iz katerega vira jim te došla ta sodba, zato je pa tudi le malo verojetna.
Carinska debata v francoski zbornici.
V francoski zbornici traja že več dnij carinska debata, na katero je sedaj obrnjena vsa pozornost. Vlada se Se ni izrazila o razmerji mej Francijo in srednjeevropsko carinsko zvezo. Minister Ribot se tudi ni jasno izrazil o svojih namerah in le rekel, da je Nemčija ojiustila baš sedaj Bismarckov sistem in da želi stabilnosti. Mogoče, da bode tudi Francija kdaj potrebna one iste stabilnosti in zato, ker se sosedne države ne maraio u puščati v carinsko borbo s Francijo, upa vlada, da bodo vsprejele minimalni tarif.
Dopisi.
Iz Velikih 20. decembra. [Izv. dop.]
Dopis iz spodnjih Ketij z dne 12. decembra t. 1. o bodoči železniški postaji Velikolaški prepričuje čudovito ves Velikolalki sodni okraj o „veliki" krivici, katera preti Retjancem, spodnjim in zgornjim, in dolga vrsta ljudij s slovenskimi poslanci vred, bodisi liberaluega, bodisi klerikalnega mišljenja, roma vprihodnje na slavno zemljo okolo Ketij, da ai jo ogleda kritičnem očesom ter nabira polovičarje za nabavo zdravega p;ča sestradanim Svojcem in brinovkam v Velikolaškem nesrečnem gozdu. Siromašni svojci in siromašne brinovke ; ako bi ne bilo vas v Velikolaškem gozdu, o čem bi potem sanjarili Retjanci. Zaradi vas bi morda ne bilo dolenjske železnice sploh in .stotina" razumnih možakarjev spala bi mirno in neskrbno in o postajah in postajicah ne bilo^bi toliko potrebnih — podrobnosti ! „Sto" razumnih mož! — „Sedem" odbornikov! — No, VelikolaŠČauje, — pardon! Polovica vas, zgubljeni ste! Te „neustrašeua" kohorta iz Spodnjih Etetij vzame vam naposled postalo v idiličnem Velikolaškem gozdu! Ker v Spodnjih Re-tijah, oziroma v „južni okolici" velikega okraja modruje toliko „praktičnih* in „razumnih" mož, da vsak Iletijanec broji najmanj nekoliko več, kakor jedno bistro glavico, naj se ne čudi neumni svet, da so bili imenovani „razumni" iu „praktični" možje z vsemi „neustrašenimi" sedmimi odborniki vred pred kratkim, ko je vse Dolenjce razveselila nepiičakovana vest, da dobodo zaželjeno dolenjsko železnico, jako previdni iu ko se jim je pokazala
„praktičuu" pola, da naj v svoji skromnosti vzame Retjauec, bodisi „možu bodisi „odbornik" VBaj jedno
delnico za, recimo, sto gld., začeli so ti neustrašeni
možje šteti slabo prišite gumbe  pri .pogumnih" svojih hlačah, — ter klicati: .dam" ali „ne dam !" In ker imajo pogumni Retjanci tudi svojega previd« nega krojača za   tak slučaj, imsil  je vsem možem že od  pamtiveka toliko gumb, da je bil rezultat štetja: .ne dam"  in „ne dam!"   — in  vrhu tega smejali so se .možje" v svu|ih hlačah tako „lepo," da smo prepričani, da idilični Velikolaški gozd zapuste skoraj vsi svojci in vse krilate brinovke ter se presele v Spodnje R-tio, kjer bode potem pravcati svetopisemski raj !  — In 5000 gld. veljala bi poprava stare rimske ceste do Velikolaške postaje Morda celo več,   ali pa manj!   Pri takih prilikah 1000 gld.  več ali  pa  manj!   Kaj to, ljuba duša! Tudi 10 000 gld.,  če  treba v občno korist! Ako plačaš 5000 gld , dobro  znaš, imaš li dobička od te žrtve ali ne! In Velikolascanje seveda niso tako razumni; a potratni so! Čujte, občina Velikolaška, uradniki in „veljavni" pusamniki podpisali so takoj in brez .mož"  in agitacije mnogo stota kov za dolenjsko železnico sploh, tudi za tisto progo, ki vodi iz Grosuplja v Rudolfovo, za tisto progo ki ne vodi ne mimo Velikolašč, ne mimo Spodnjih Retij in vrhu tega dado spekulativno radi  tudi nekaj tisočakov, bodisi 5000 gld., da bode postaja v idiličnem Velikolaškem gozdu.   In   Retjanci, mislite morda, da hote  Velikolascanje v Velikolaškem  gozdu postajo samo zaradi — parade, ali morda zaradi tega, ker Retjancem  ni po   volji! —  Tega vender ne ! Štejte gumbe pri vaših hlačah in morda rečete konečno vender pri zadujem gumbu: „Za parado! V Spodnjih   R^tjah  ni  krčme ne prodajalne iz čujte — 5 hiš !   In v tej  podjetni vasi modruje toliko mož in toliko odbornikov ! Znano je, da se vse raz mere ob novi železuici hitro spremene, to provzroČi železnica sama.   Za slučaj,  ako bi   bila postaja v podjetnih Spodnjih Retijah,  izgubile bi Lašče, kjer je fara, kjer so uradi   in  več krčem in prodajaln kakor v sedmih Spodnjih Retjah, itak ves promet. In Retjaucu  bi se  pripetila nemala krivica, ako bi moral skozi   Veiikolaško   vas,  morda solznim očesom, iti peš ali voziti tovor na Veiikolaško postajo v idilični Velikolaški gozd in se morda na tej nesrečni   poti   malo okrepčati  ali   „poplakniti" jezo pri   „Senčku",  „pri  Matiji"  ali   „pri Navrtniko l" Da skozi  Velikelašče bi moral vender! „Veljavni" posamniki Imeli bi  pa lepo življenje.   Za drag iu svoj denar  hodijo in vozijo po ravnini na svojo postajo;   a ne v strmec mimo sv. Roka po cesti, katera nas tako prijetno spominja na imenitne naredbe za časa Marije Terezije.   Treba bi bilo ob poti krepkih mož s „kicem!"   Iu plačevati jim za staro „cvanekarco!" Vsak Velikolaščan rad prizna, da bi bilo Retjancem bolj prilično, ako bi imeli postajo doma „pri  peči" ;   a Velikolaščan ni primoran, da bi zaradi te dobrote žrtvoval svoje male koristi, »osebno, ker tudi  gmotno rad pomaga po Bvoji skromni moči.   Retjanci   pa naj   odpuste, da je v VelikihlaŠČah  slučajno še nekoliko „veljavnih" po-Bamnikov.   In ti .veljavni" posamniki so pač tudi možje, kateri lahko svojo povedo I   Sicer škoda črnila, a dopisniku  svetujemo, naj ne kliče hudiča iz  pekla  ali  strele  iz  oblakov;   prepozno   se je oglasil in  prepozno plača!   Upamo  in preverjeni smo, da  nam naši poslanci puste „švojce in bri-uovke", Retjancem pa svete pravice in se nekoliko odpočijejo po burnih parlamentarnih debatah ; so-sebno jeden, katerega tako srbi in skrbi povišanje uradniških plač, oziroma draginjske doklade sploh, ta  vara, 11 ubi Retjanci, težko vstreže vaši .sveti" pravici iu .premišljeni" želji! —
Ve I i ko 1 ašč an. ■ ■#. župnije si. Lamberške, 19.decembra. [Izv. dop.] Mrzla burja, napoveduje bližnjo zimo, brije po naših hribih a nadejati se ne moremo, da bi ohladila vročo kri v naših občinah, razvnetih v podvojenem sovraštvu po občinski volitvi dne 14. t.'m. Staro je že 20 let sovraštvo mej župljani št. Lamberškimi in mej njihovimi soobčani iz župnij sv. Gora, Vače in Sava. Ne bom pojasnjeval, kako je nastalo to sovraštvo in kdo je je zakrivil, omenjam le, da sovraštvo je in ni brez hudih posledic. Ob volitvah se ne vprašuje, kdo je sposoben za župana, marveč, kje bodo župana imeli. Zato se vrše volitve v veliki razburjenosti in izvolitve niso vselej ugodne občinskemu blagostanju. Opustil bi popolnoma poročilo o delovanji dosedanjega župana, niti ga ne bi omenil, ker ga ne ceni niti protivna nam stranka, da bi ga zopat volila, a v dokaz, da so župljani št. Lamberški res opravičeno razburjeni, spominjati se ga moram.
V dobi dosedanjega občinskega zastopa dobili smo v našo gorsko občino jedno ubožno družino več, namreč bivšega učitelja Preglja in njegove otroke. Učitelj Pragelj je bil od službe odpravljen in dasi je služboval na sv. Gori, kamor je bil kazenskim potom poslan, le dobrega pol leta, dobil je v našo občino pristojnost in žnjim tudi vsi njegovi otroci, katerih tri moramo že sedaj vzrejati, ima pa županstvo tudi ukaz, skrbeti za ostale, kadar bo trebalo. Ker ni bil noben otrok rojen v naši občini, povpraševali smo se Čudom, sakaj je priznal župan njihovo pristojnost v našo občino, ker je imel učitelj Pregelj ob rojstvu otrok drugje svojo domovinsko pravico. Neumevno je pa tudi, da je sv. Gorski učitelj pristojen v našo občino, ker je le m al vogal šole na Št. Lamberški zemlji, večji del poslopja je na zemlji Kandrški. O tem poročal je „Slov. Nar." že lansko leto in pristaviti imam le še to, da so tukajšnji občani še vedno npali, da se iznebijo tega novega občinskega bremena. Sedaj pa je prišel ukaz: platite ! —
Popravljali smo cesto .Krnico", katero nam je odnesla voda ob silni nevihti. Veleslavni deželni odbor nam je odmenil 200 gld. v ta namen, da se kupi za popravo ceste strelivo in orodje. Župljani št. Lamberški smo delali tlako, voditeljev delu pa ni bilo pri nas, marveč z one strani — za plačilo teh dveh stotakov! —
Župan, je oklical, da vsak plača kazen, kdor bi po Krmici les nvlekel" ; no vlačilo se je, župan je vlačil sam, čuli pa nismo, da bi bil kdo plačal zažugano kazen ! —
Pri odraerjenji vojaškega davka za nevojake svetuje tudi župan. Kako se nam je merilo po oČemski, podajam le dvoje vzgledov. Ivan Vidmar, '/s zemljak na Jablani, plačujoč okolu 11 gld. pravega davka, plačati je moral za svojega sina Frana 5 gld. davka vojaškega. Uprašam, kolik bi moral biti davek zemljaka, čegar zemljišče je v ugodnejih razmerah, nego je naša v vsej občini morda najviša vas Jablana? In koliko jih je v vsem Litijskem okraji, kateri plačujejo tega davka več, nego omenjeni Vidmar?! Pa kaj še to! Andrej Pance z Jablane je slaboumen in od rojstva sključenega telesa ter bolan za epilepsijo tako, da ni za nikako delo. Ker nima imetja, dobiva miloščino, naprav-Ijajo se mu srajce, da mu zakrivajo goli život. In temu Andreju bilo je prisojeno davka jedeu goldinar (!!), kateri je morala nesti uboga mati njegova v Litijo. Smilila se nam je vzdihujoči mati —I Ako še pristavim, da so naše ceste silno zanemarjene, da so nam neprijazni odborniki tujih šolskih občin izbrali krajni šolski svet ne popra-šav.si, katere može sodimo pripravnimi za ne malo važni ta zbor, pojasnil sem po večem naše težnje poslednjih treh let.
Po navedenem se more že sklepati, da ne moremo biti ravnodušni, marveč da moramo skušati ločiti se od neprijaznih svojih soobčanov. V občini je na obeh straneh skoro jednako število davkoplačevalcev. Pravično bi torej bilo, da sta obe .strani tudi jednako udeleženi v občinskem zastopu, saj tudi nosimo vsi skupno občinska bremena. Te ravnopravnosti in njej sledečega pomirjen j a pa nam naši soobčani ne privoščijo, kakor smo se osve-dočili ob volitvi dne 14. t. m.
Občespoštovani g. župnik Borce, kateri je ob jednem upravitelj sv. Gore, uporabil je svoj upliv, da bi napravil spravo mej občani. Pri nas je to lahko šlo, ker vsi ljubimo g. župnika in amo uvažavali njegove za občinsko blagostanje naj blažje namene. Drugače pa je bilo pri sv. Gorcih in ostalih občanih. Le-ti niso poslušali njegovega glasu, posmehuvali so se mu radi posredovanja ter ga napadali nečuveno nedostojno. In mi smo se prepričali, kako sodijo sv. Gorci o poslanci škofovem in koliko so vredne njihove prošnje, a katerimi prosijo „naj ponižueje", da bi dobili svojega duhovnika. Mej nami čul se je le jeden glas: Ako našega in ob jednem svojega duhovnika ne spoštujejo, spoštovali ne bodo nobenega ! — Volitev se je tedaj vršila in izvršila vsled naše večine po nasvetu g. župnika, a sprava se ni dosegla, ker je protivniki niso vspre-jeli. Jaz pa sem se bal ves čas radi ljute razlra-ženosti in ker so bili nekateri protivni nam volilci pijani, da ne bi prišlo do pretepa. Sprevidel sem, da v sedanjih razmerah ne bi smela biti pri nas volitev brez orož^niške pomoči.
Morda kdo  poreče,  mora  že kaj posebnega
Dalje v prilogi.
Priloga .»Slovenskenm Naroda" St 294, dni 24. decembra 1891.
biti, da je nasprotna stranka tako združena in mej seboj složna, kadar je občinska volitev. Temu odgovarjam, da se v nasprotnem nam taboru grozno terorizuje. Voliti se pravi izbirati, svobodno izbirati. Kaka pa je ta svoboda, kjer se volilcem preti s tepenjem, ako se ne udeleže volitve? Kaka je svoboda, ako se volile u veleva, tako in tako moraš voliti, ne smeš umakniti se z volišča, sicer te nabijemo, kjer te dobimo? Tako so ravnali nekateri nasprotni hujskači in s tem spravo onemogočili. In za to imamo zanesljivih prič! —
Poslednje volitve bodo gotovo imele tudi zle posledice. Sovražnost očetov prehaja na otroke — in kdo me zagotovi, da ne bodo nastali zopet stari fantovski boji, katere je dosedaj srečno odvračal naš gospod župnik, uplivajoč blagodejno na mladino.
Ker torej sprava v naši občini ni mogoča, sovraštva pa smo mi št. Lamberčanje siti do grla, ker so interosi naše občine za vsako stran zelo različni, ker naši neprijazni soobčani tivažujejo le naš denar, nikakor pa ne nas, sklenili smo, k prošnji za razločitev občine, odposlani pred jednim letom, dodati novih razlogov. Ž.
Iz planinski- dolino 22. decembra. [Izv. dop.I Prihodnjo pomlad se bode odprla mala postaja „Planina" mej Rakekom in Logatcem. Dovo-Ijenjo nam je že davno došlo in tudi za prezido-vanjo postajnega poslopja potrebni znesek 716 gld. bode kmalu vkup. Da smo pa to — pri južni železnici — izvanredno dobroto dosegli, zahvaliti se imamo v prvi vrsti razumnim in podvzetnim Laža-nom, kateri se niso bali ne truda, no troškov in tudi ne ugovorov raznih čudakov, modrujočih, da se kmetu tudi še dandanes tem bolje godi, čem bolj je oddaljen od železnice in njenih postaj.
Dosegli bodemo torej v kratkem vsi prebivalci planinsko doline vsaj deloma to, kar bi lehko uživali v obilni meri že nad trideset let, ako bi je naši predniki „ furmani" ne bili tako neusmiljeno „zabunili**! — V noči od 29. na 30. novembra — ob „času" povod nj i — je izginil od tu krepak mož, Jakob Golija. Iskali so ga uže po vsej dolini, a do tlenašnjega dne ni sledu ni tiru o njem. Najbrži je siromak v temui noči zašel v vodo, ki ga je zanesla sam Bog ve kam.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 2.1. decembra.
Predseduje gospod župan G ras se II i, navzoč-nih je 24 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika denašnje seje imenuje g. župan mestna odbornika gg. dr. S t a r e t a in V e I k o v r h a. Župan naznani, da je po naročilu mestnega zbora izrekel posredovanjem gospoda deželnega predsednika barona \Vinklerja presvetlemu cesarju (zbor vstane) in njegovi obitelji sožalenje na smrti nadvojvodo Henrika in presvetli cesar blagovolili je sporočiti, najpresrčnejšo zahvalo za ta dokaz so-žalja. (Dobro! Dobro!) Ko je par dnij pozneje Startna usoda zadela i brata nadvojvode, naj vojvodo Sigismunda, prosil je gospod župan znova go-spodsi deželnega predsednika barona Winkler-ja, da izrazi najglobokojše sožalje prebivalstva Ljubljanskega stolnega mesta, kar prosi župan, da mestni zbor vzame na znanje. (Dobro! Dobro!)
Nadalje naznani župan, da je mesto G r a d e c poslalo poročilo o svojem delovanji za leto 1890. in isto tako mesto Zagreb, katera izvesrja so na raspolaganje mestnih odbornikov v mestni regi-straturi.
Mestni odbornik (Jogo I a poroča o Antona Dečmana ponudbi glede odkupa sveta za novo cesto na Poljanah. Poročevalec pravi , da nista stavbinski in finančni odsek, v katerih imenu poroča, nasprotna ponudbi g. Dečmana, posebno ker so njega ponudbo podprli tudi prebivalci Poljanske ceste. A uvažali BO odseki, da je cena 1 gld. za Qmeter le predraga, kajti stroški bi znašali za cesto in kanali/arijo nad 10000 gld. Ponudba gosp. Dnčmnn-u naj se ne odkloni popolnoma, a isti se naj v smislu £ bo. stavbinskoga reda za Kranjsko, kateri velja tudi za Ljubljansko stolno mesto pozove, da predloži mestnemu magistratu razdelitveni načrt, teh stavbinskih prostorov.
Mest. odb. dr. vitez BI e i\v e is - T t s te n i S k i je mnenja, da je ponudba gosp. Dečmana uvažanja vredna. Ponujeno posestvo leži v jako srečnem kraji in želeti bi pač bilo, da se ta prostor zazida, posebno z ozirom na to, da je tam zgrajena nova deželna brambovska vojašnica, in da je tam že postavljena otroška bolnica. Občina je predloženi prošnji gotovo naklonjena, treba jo le, da ee predloži načrt, gotovo bodo pritrdila, da se ta doslej mrtvi svet odpre za nova stavbišča. Potem se predlog odsekov vsprejme.
O razdelitvi mestnega posestva poleg Ites-Ijeve ceste, nekdaj Jelenovega   stavbišča, kateri
bi se imel razdeliti v tri stavbene prostore, velike po 621, 650 in 588 Ometrov, se sklene, ker se doslej ne ve, ali jih bode mesto samo še potrebovalo in ker se doslej to posestvo za nakupno ceno dobro obrestuje, da se sedaj še ne prodado dražbenim potom.
Mest. odb. Filip Zupančič poroča za stavbinski odsek o oddaji dimnikarskega dela v meBtnih poslopjih. Odda se delo v mestnih poslopjih dimnikarju gosp. Ludovik-u Stritzl-nu za iiOO gld., delo v mestni Franc Jožefovi vojašnici pa vkupno gg. dimnikarjema Vrhovec in Stritzl za 290 gld. 90 kr.
O razsvetljavi nove Tržaške ceste in one preko nekdaj Zelnikova sveta, poroča za stavbinski odsek mest. odb. dr. Stare in se sklene postaviti v teh cestah sedem petrolejskih svetilnic.
Za olepševalni odsek glede uredbe prostora okolu gledališča in podaljšanja tovorne (Tržaške državne ceste) do Marije Terezije ceste, poroča mest. odb. g. Pire. O teh predlogih odseka, unela so je jako obširna razpravo.
Mest. odb. prof. Tomo Zupan je rekel, naj se nikakor ne razpravlja o cesti, ki bi šla skozi nunski vrt, kajti ta prostor sploh ni na prodaj. iMati prednica nunskega samostana mu jo rekla jokaje, da nad 200 let se trudijo nune za vzgojo ženske mladine v stolnem mestu in zdaj bi se jim hotel odvzeti del njih posestva. laka razprava bi razburila mnoge kroge, tedaj naj  se opusti.
Mest. odb. Valentinčič misli, da je nova tovorna cesta popolnoma nepotrebna, ker bi služila jedino tabačni tovarni in še ta vozi zgolj po Gradišči. Veliko več je potrebnih cest ko ta, torej je proti temu, da se podaljša, kakor to nasvetujejo odsekovi predlogi.
Zupan G ras seli i opomni, da se i on iz prva nikakor ni ogreval za to cesto, a naglašati mu je vender, da bode to najlepša cesta, kar jih sedaj ima Ljubljansko stolno mesto.
Potem se preide v poti robno razpravo. 0 prvem nasvetu, naj se projektovana cesta skozi nunski vrt že sedaj markira, oglasi se mest. odb. Povše in naznani, da lastnice samostana nikakor ne oddado za to testo potrebnega zemljišča. Izsiliti se v tej zadevi ne bode dalo čisto nič, kajti tu ne zadosti deželna postava, nego potrebna je državna postava. Cesta skozi nunski vrt bi bila popolnem nepotrebna, kajti Tržaška cesta zvezana je po Knafelnovih ulicah, po novi cesti poleg Zelnikovega posestva in po cesti prek) gostilnice „Pri lovci". Čemu tedaj razburjati Ljubljansko prebivalstvo, ne le samostansko nego tudi drugo.
Župan Grasselli misli, da ni nikakor namen predloga, razburjati živce čegar koli, saj se cesta samo označi, o cesti sami dosloj   ni govora.
Mest. odb. dr. Tavčar se tudi ne strinja s predlogom, kajti druzega namena nema, ko duhove razburiti, praktičnega gotovo ne. Ali se napravijo znamenja, kje naj bi šla cesta skozi nunski vrt ali ne, je popolnoma irelevantno, torej naj se to opusti. Ako bode sedanja večina na krmilu, gotovo bode napravila cesto preko vrta nunskega samostana le v popolnem soglasji z nunskim samostanom in se zaradi iste z redovnicami nikdar prepirala ne bode. Govornik sodi, da je ta predlog le „Zukunftsmusik" in nasvetuje, da se odkloni.
Poročevalec mest. odb. Pire ne umeva, koga bi zamogel ta predlog razburiti. Vsaj gre le za to, da se določi prostor za cesto, in isti nasilje, da se ve, kje je mogoče zidati, ( tasta pa bode potrebna, če tudi morda šele čez sto let.
Pri glasovanji odkloni se predlog, da bi se zaznamovala cesta skozi nunskega samostana vrt z 12 proti 10 glasom. (Kome prib.)
Domače stvari.
— (Božič.) Ker so letošnji prazniki nanesli, da ostanejo tč. naši čitatelji tri dni brez lista, narasla nam je današnja številka na 12 strani. Vsem častitim našim gg. naročnikom in čitateljem želimo prav vesele praznike.
— ( „Slove ns ko društvo".) Dne 27. t. m. vršil so bode „Slovenskega društva" občni zbor do-poludue ob l/9ll. uri v čitalnični dvorani po nastopnem vsporedu : 1 Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. Polotilo blagajnika. 4. Volitev odbora in pregledovaleev računov. 5 Kazni nasveti iu interpelacije. K obilni udeležbi vabi vse druntve-uiko in prijatelje društva odbor.
— (Državnemu poslancu Ljubljanskega stolnega mesta g. Josip Kušarju) izrekel je odbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev i. t. d. v svoji predvčerajšnji seji, na predlog svojega načelnika gospoda Fran Fer lin z-a, zahvalo, da se je gospod poslanec Kušar tako krepko potegnil v državnem zboru za koristi Ljubljanskih gostilničarjev, ter dosegel, da se je sedaj potom minister-skega ukaza zabranila prosta prodaja piva v steklenicah, po zato neupravičenih osebah. Odbor je naročil načelniku gospodu Ferlinz-u, da izreče zato v imenu odbora pismeno zahvalo gospodu državnemu poslancn Josipu K u š a r - j u.
— (Slovensko gledališče.) V soboto, to je na dan sv. Štefana, bode ae predstavljala Suppejeva komična opereta: „Cannebas", in te bode v začetku dajala burka: „Prvikrat v gledališči*. — Drugi dan, to je v nedeljo dne 27. t. m , bode tudi gledališka predstava in se bode igrala znana veseloigra: „Strije bogatin". Kakor se vidi, igralo se bode dva dni zaporedoma, io je torej I ozirom na to, ker bodo predstave lepe, le želeti, da se jih občinstvo udeleži v prav obilem številu ter da tako pospeši napredek in razcvit slovenskega gledališča. Gledališki list prijavljamo ns drugem mestu.
— (Osebne vesti.) Občinski svet Ljubljanski imenoval je v včerajšnji seji gosp. dr. Josips Drča v Ljubljani mestnim zdravnikom in g. Frana Trdino dehnitivnim knjigovodjo vodovodnega urada Ljubljanskega. — Gosp. Fran Senica, okspe-ditor pri južni železnici v Ljubljani, prestavljen je kot načelnik postajo v Velenje na Spodnjem Štajerskem.
— (G os pa Kornelija S C h o 11 m a y 8 r,) vdova po nedavno umrlem g. Schollraayerju, v narodnih krogih Ljubljanskih dobro znana izza čaBa njenega tukajšnjega bivanja, prišla je čez praznike v Ljubljano. Kakor se nam poroča, namerava izdati v tisku dnevnik pokojnega svojega brata dr. Ktbina H. Coste, ki utegne podati marsikatero zanimivo podrobnost iz one dobe.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) so kot pokrovitelji pristopili gg. Ljubljanski bog os lovci polagajoč na domovinski žrtvenik 100 gld. Mi darove onih domoljubov više cenimo, ki donr.šajo od svoje neobilnosti tega, česar se zve-aeljujeuio le izjemno iz hiš premožujakov. Mi celo najviše cenimo dar, ki ga dona^a mladina, na kojo gleda cerkev, država in narod skrbnim očesom. — Uprav zato nam je pokroviteljina te našo upapolne mladiue v srčno zadostilo in v ponos. Naš napor je slovenska šola slovenskim otrokom — naši nepremični ideali pa: Bog, cesar, domovina. Iu v tem znamenji torej živeli darovalci!
Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda.
— (Lepo božično in novoletno dari I o.) Gospod J. M. Schmitt, trgovec in posestnik v Ljubljani, čegar sinček jo srečno ozdravil po hudi bolezni, je izročil magistratu o tem povodu petdeset goldinarjev s prošnjo, da je ta znesek razdeliti za praznike težkobolnira ubožčekom tukajšnjim. Magistrat je takoj ustregel temu pozivu in nekaj najrevnejših revežev bode zatorej imelo res „vesele praznike".
— („Slovensko učiteljsko d i u š t v o v Ljubljani" ) bode imelo dne 28. grudna t. I. v magistratni dvorani svoj občni zbor. — Začetek točno ob 9. uri dopoludne. — Vspored: 1. Predsednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. :;. Blagajnikovo poročilo. 1. Volitev treh pregledovaleev računov. 5. Knjižničarjevo poročilo. (J. Kazgovor o društvenem glasilu. 7. Volitev 9 udov v odbor. 8. Volitev delegatov za prihodnji občni zbor „Zveze". 9. Samostalni predlogi, kateri se morajo vsaj dva dneva preti zborovanjem odboru javiti. 10. Referat gosp. A. Razingerja o stoječi pisavi. — Odbor uljudno vabi k obilni udeležbi.
— (Dolenjska železnica.) Kakor se poroča, dobila sta koncesijonarja knez Karol Auersperg iu baron Jožef Se h wh gel Najvišje pode-Ijenje detinitivne koncesije za zgradbo in orakrbo^ vanje prometa za železnico od Ljubljane do Straže 8 stransko progo v Kočevje.
— (Pri c. k r. m e r o s o d n e m uradu v Ljubljani) uraduje se izvzemši nedelje in praznike vsak dan od 9.—12. uro dopoludne in od 2.—5. ure popoludne.
— (Odbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov, žganje-tržcev in skuharjev) sklenil je v svoji zadnji seji, da se prenarede pravila krajnim odnošajem primerno in da se skliče v ta namen občni zbor zadruge, ako bode mogoče na dan 19. januvarja 1892 popoludne ob 2. uri v magistratno dvorano. Natančneje ae bodo člani še po časnikikili in dopisnicah obvestili. Tedaj se D°de predložil tudi račun o dosedanjem denarnem poslovanji.
— (Za revne vinogradnike Kranjsko) stavil je v zadnji seji zadruge Ljubljanskih gostilničarjev in krčmarjev odbornik g. Skrjanee jako umesten predlog, kateri je vzbudil občno odobravanje. Odbor je sklenil prirediti v pustu veselico, da bi se člani zadruge mejsobno bolje spoznali, gospod
Škrjanec je nasvetoval, da se naj čisti dobiček porabi v to, da se revnim vinogradnikom na Kranjskem kupijo ameri.ške trte, kateremu predlogu je ves zadružni odbor jednoglasno pritrdil.
— (Ažijo pri carinskih plačilih,) katera se plačujejo v srebru namestu v zlatu, določilo je tinančno ministerstvo v soglasji z ogerskim finančnim ministrom za mesec januar 1892. 1. na 17\/,%
— (Prostovoljno gasilno društvo)v Spodnji Šiški imelo je zadnje dni svoj občni zbor, da si izvoli novega stotnika, ker se je dosedanji mnogozaslužni stotnik gosp. J. C. Juvančič, zaradi mnogih poslov tej častni službi odpovedal. Gospod Anton Knez obžaloval je odstop vele-zasluženga stotnika g. Juvančič-a, katerega je občni zbor potem jednoglasno izvolil častnim članom gasilnega društva v Spodnji Siski. Za stotnika bil je potem izvoljen dosedanji stotnikov namestnik gospod H u gon Eberl.
— (fRadivoj Poznik.) Zadnjo Boboto po noči umrl je v Dunajskem Novem Mestu gospod Radivoj (Fran) Poznik, inžeuer c. kr. uamest-nistva dolenje-avstrijskega. Znance njegove je pretresla ta vest iu najbolj jim je žal, da je moral Radivoj Pozuik, v katerem je bila vsaka kaplja krvi slovenska, kateri je bil uzorno zvest svoji domovini, da je moral on predvčeranjim v tujo zemljo leči k večnemu počitku. Kajni Poznik ni bil širom znan, a imel je nekdaj svoje kroge, katere je nehote navdihnil s pojavi svojega zlatega značaja, v katerih se je razodeval, kako reseu Slovenec in Slovan je bil četudi v uraduiški obleki. Tem tesnili krogom ostane nepozaben, lladivoj Poznik rodil se je v Kropi na Gorenjskem I. 1849 v imoviti hifli. Študiral je realko v Ljubljani in bil ves ČaB odličen dijak. Prav tako tudi pozneje na tehniki v Gradci, kamor je prišel l. 18G8 in kjer se je uzorno pripravljal na svojo stroko. Leta 1873 vstopil je za praktikanta pri stavbenem aradu c kr. deželne vlade v Ljubljani. Služil je potem na Krškem, kjer se je oženil s sestro državnega poslanca g Vilj. 1'feilerja. Ko je bil Widmann deželni predsednik Kranjski, moral je odločno narodni uraduik Poznik umakniti se iz domovine. Premestili so ga na Ni-žje-avstrijsko, najprej v Krems pozneje na Dunaj in na zadnje v Dunajsko Novo Mesto, kjer je s časom avanziral za c. kr. inženerja ter imel zlasti mnogo posla pri vodovodnih vprašanjih, tičočih se vode za Dana]. Slovel je v svoji stroki kot temeljit veščak in vesten uradnik. Odločen narodnjak je bil prezgodaj umrli Poznik že v svojih dijaških letih. Sjdoh se je rad zavzemal za ideje in skrbel, da mu duh ni miroval. Ideji sloveuski in slovanski pa sta bili poglavitni, da jima je služil s srcem in duhom, mlajši bolj očituo, pozneje zasebno. Dijak v Gradci je osnoval literarno zabavno druAtvo „Vendija", v katerem so delovali slovanski tehničarji v Gradci. Temu društvu je bil Pozuik tudi prvi predsednik. Sliko o tem društvu priobčimo v prib. „Slov. Narodu" iz Pozmkovega j)eresa. Na Dunaji |e I. 1879. onnovul literarno podjetje „Slavjanski Almanah", zbirko slovstvenih del v vseh slovanskih jezikih. Prvi letnik je bil izšel, drugi letuik pa je, kakor znano, zapadel konfiskaciji, katera je Pozuiku prizadela premnogo bridkih ur. Imel je veliko gmotne škode, vrhu tega pa je prišel v disciplinarno jire-iskavo, v kateri je ob jako skrajšanih dohodkih tičal več ko leto duij.   Nazadnje je bil z Dunaja za
• kazen v Krems premeščen. Vse to zaradi maloruske narodno pesence, pri kateri Poznik ui imel ničesar opraviti. Na Dunaji bil je veduo sredi naše mladine, kadar je bila v sloveuBkem duhu zbrana, zlasti je bil delaven član nekdanjega »Slov, lit. društva". Zasebno se je marljivo bavil s proizvodi slovanskih literatur in kazal pravo pot vsakemu izobruženemu Slovencu. Tudi pisal je Poznik marsikaj v slovenskem jeziku. Glavni smoter pa mu je bil, zlasti po mnogih bridkih izkušnjah: zbirati Blovenske narodne pesni. Začel jih je že kot mlad dijak in mi mislimo, da je imel pripravljenega tega gradivu za ve* 1 i k o izdanje. Nadejamo se, da ta dedščiua pride v prave roke. Poznik je bil v svojem življenji nenavadno zmeren, zase ui potreboval skoro ničesar in njegove oddaljene znance jo prav iznenadila zgodnja Binrt niegova, ko je dočakal komaj 42. leto. Da je bil radodaren za narodue namene, skoro ne omenjamo; iz svojih zmernih dohodkov je celo — nagrade razpisati dal za slovenske spise. IM je sjdoh mož v svojem mišljeuji iu dclovauji dosleden, veduo jeklen.   Velika škoda zanj!   Niegova gospa
soproga iu njegova deca, katero je tako lepo slovenski odgojeval, izgubila je milega očeta, domovina naša pa jednega svojih najzvestejših sinov 1 Bodi tuja zemlja dvakrat lahka vrlemu Radivoju Pozuiku !
— (Za rešitev življenja) odločeno talijo 2G gld. 25 kr. dobil je od c. kr. deželne vlade Matija M odri j an v Idriji, ki je rešil necega otroka iz vode.
— („Bralno društvo" v spodnji Idriji,) bode imelo na sv. Štefana dan 26. t. m. ob 8. uri popoludne v društveni sobi svoj letošnji občni zbor. Dpevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti.
— (Železnica Celje-Vele nje) odprla se bode, kakor naznanja vodstvo južne železuice v posebnem razglasu, dne 28. t. m.
— (Poštna zveza mej Pt ujem in sv. Andrejem 7 Lesk ovci) bode od novega leta naprej se spremenila iz trikratne v šestkratuo na teden.
— (Ponesrečila je) pretekli teden v Trbovljah neka delavka ko je nosila oglje v košari preko prepovedanega pota. Stroj jo je zagrabil in težko poškodoval na glavi.
— („TržaškiSokol") priredi „Si Ivestrov večer" v prostorih dvorane Mally, pri katerem bode sodeloval tamburaški zbor, pevski zbor, ženski kvartet itd. Po zvršeuem programu in tomboli bode prosta zabava in ples.
— („Peisko in bralno društvo" na Opčinah) imelo bo svoj letni redni občni zbor, dne 31. decembra ob 7. uri zvečer v Malalannvi sobani, h kateremu se p. n. člani uljudno vabijo. Dnevni red: 1. Poročilo odbora a) tajuika, b) b!a-gajuika. 2 Volitev novega odbora. 3, Pri prosti zabavi petje iu tombola. Odbor.
— (Prof. J o s. Stritarjevo berilo) ua drugem večeru slovenskega kluba bilo je, kakor se nam z Dunaja poroča, z naudušeno pohvalo spre jeto. Slavni naš pesnik razdelil je svoje berilo v dva dela. V prvem so bile otroške pesni „ Večerna", »Pomlad", „Ženice", „Kosec", „Sen6", »Pri ognji", „Jesen", „Zima", „Tičje gnezdo', „Tiea v kletki", „Mačku", „Siromak", „Boluo dete", „Moj ps;ček", "Suruvež", „Vojaki", „Mlad rodoljub". Jezik, oblika, krasne in vender tako priproste misli uplivali so čarodejno. Drugi del obsezal je dve daljši pesmi „Glavan — (pred sodbo)" in „Po pogrebu", katerim snov je Stritar vzel iz življenja naših kmetov. Podobe v njih so res umetno izrezljane. Uspeh tega berila je bil velikansk. Dvorana do slednjega kotiča j>renn|>olnena. Užitek bil je res izvanreden. Slava Stritarju!
— (Veleizdajska pravda) proti Atiliju Pieri, Vincencu Gorzalini in Jožetu Annutu iz Trsta, ki se je vršila pred porotniki na Dunaji, končala se je s tem, da so bili vsi trije zatoženci jednoglasno oproščeni.
— („Gusle",) časopis za Bvetovnu i crkvenu glasbu, je naslov novemu listu, katerega prva številka je izšla te dni v Zagrebu. Izhajal bode vsak mesec na celi poli, v kvart obliki s pol pole glasbene priloge. Na leto velja 3 gld. Predplačila pošiljajo se lastniku g. Vjekoslavu Klalću, Ilica br. 60. Prva številka ima prav zanimivo in raznolično tvarino in v muzikalni prilogi več glasbotvorov od Za im in dve peBmi. Želeti je, da bi si novi list našel pot tudi mej slovenskimi prijatelji glasbe.
■— (Balkanska carica.) Oj)era pod tem imenom izšla je nedavno po besedah črnogorskega kneza, h katerega znani drami je napisal glasbo Diouizij de Sarno San-Gjorgjo, učitelj glasbe v Kotoru. Delo je sicer za predstavljanje na odru preobširno in bi so moralo krajšati, kakor pravi skladatelj sam. Izdanje je za glasovir s podložeuim tekstom v cirilici. Dobiva se pri C. Schmidl-u & Comp. v Trstu ali pa pri „Dionički tiskari" v Zagrebu. Cena 6 gld Vnanja oblika dela, ki obsega 234 8tranij, je jako okusno. Na zavoju je alegorična slika po načrtu J. Uendiča, pred nuslovom j»a dobro pogojena slika kneza-pesnika.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Celje 24. decembra. Vsi odborniki „Celjskoga Sokola": Dr. Vrečko, dr. Dečko, dr. Treo, Lončar, Hočevar, drd. Georg, drd. Doininkuš bili vsled zahteve mestnega urada Celjskega to/eni od državnega pravduištva zaradi pritožbe, ki so jo uložili zaradi izgredov povo-
dom lanske Sokolske slavnosti. Prvi sodnik obsodil vsakega odbornika zaradi razžaljenja časti na 40 gld. Pri današnji apelni obravnavi priokrožnemsodišču, trajajoči od 9. do 1. ure, bili vsi popol-norna oproščeni.
Dunaj 24. decembra. Uradna „Wiener Ztg." prijavlja cesarjevo svojeročno pismo, ki imenuje Kuenburga ministrom. Dunajski listi pozdravljajo novega ministra prijazno. ,,Frem-denblatt" poudarja, da njegov ustop v kabinet pomenja ne razoroževanje levice, pač pa zajamčeno primirje. ,,Presse" pravi, da ne eksi-stuje nobeden eksekutivni odsek, zato ni zveze mej strankami, a s tremi zmernimi skupinami ima vlada dotiko, zato je utemeljeno upanje, da se polagoma približajo v intimnejo zvezo. „Deutsche Zeitg." pravi, da avstrijski Nemci vidijo visokospoštovanega Kuenburga brez entuzijazma, a s hladno preudarjajočirn odobravanjem vlado nastopiti. ,, Vaterland" je popolnoma zadovoljen, ker je z zmerno nuanco, katero zastopa Kuenburg, modus vivendi pač mogoč.
Feterburg 23. decembra. „Novoje Vremja" poroča iz Bolgarije, da se po sklepu vlade natanko preiskuje, na kak način se je odstopilo Rusiji zemljišče za zgradbo cerkve v Šipkinem klancu.
Rim 23. decembra. „Agcnzia Štefani" izjavlja, da so vznemirjajoče vesti o zdravji papeževem neosnovane.
Pariz 23. decembra. „Figaro naznanja zopet že večkrat deineiitovani poset carinje. Došla bode v februarji po morji v Brest in v Parizu se udeležila raznih slavnosti.
Razne vesti.
* (Literarno delo cesaričinje-vdove.) Cesar dovolil je, da se smo v kratkem prijaviti neko delo iz peresa cesaričinje vdove n ad vojvod i vje Štefanije. Čisti dohodek tega dela, ki bode izšlo v zalogi dvornega knjigarja A. Kiinasta na Dunaji namenjen je dobrodelnemu namenu.
* (Radeckvjev spomenik na Dunaji,) ki se bode odkril v aprilu bodočega leta jo v c. kr. bronolivnici dogotovljen v glavnih točkah in je dodelati le še nekatere malenkosti. Velika reliefa „oče Radecky mej svojimi vojaki" in „vojni svet" in vse druge manje stvari so gotove, tako da se bode v spomladi takoj, ko bode pripuščalo vreme lahko pričelo s postavljanjem bronastih del na podlage.
*(Turščin kruh v nemškem državnem zboru.) Nemška državna vlada si prizadeva nadomestiti rženi kruh, ki se je izdatno podražil, s turšcinim. V jedni poslednjih sej nemškega državnega zbora bil je na poskušnjo postavljen kruh iz 60% rži in 40% turšice. Hlebec, tehtajoč 21 j hj velja 69 vinarjev, torej za 16 vinarjev manj nego čisto ržen. Mnogo poslancev in minister Botticher poskušali so ta kruh in se izrazili prav povoljno o njem.
* (Atentat, z bombami v Parizu.) V jedni preteklih noči bile so položene štiri bombe pod glavni uhod policijskega komisarijata v Clichyu v Pariški okolici. Užigalne vrvice pa so k sreči ugasnile.
* (Pri zdravniku umrla.) V stanovanje necega zdravnika na Dunaji prišla je te dni neka gospa, da bi se ]>osvetovalu o svoji bolezni. Toda predno je še stopila v sobo zdravnikovo, zgrudila se je in vsa prizadevanja obuditi jo v življenje bile so zaman. Umrla je nekoliko minut pozneje.
* (Samomor z dinamitom.) Na nenavaden način usmrtil se je neki trgovec v Loreo pri Rocogni. Vzel je pol patrone dinamita v usta in jo užgnl z užigalico. Ker je dinamit se v ustih nekoliko zmočil, moral je nesrečnež desetkrat ponoviti svoj poskus, kar se je dognalo |>o nažgani h u žiga-licah, najdenih pri mrtvecu. Še le jednajstikrat rasnesel mu je dinamit glavo popolnoma.
* (Prvo delniško društvo za na rej a-nje dežja) osnovalo se jo v Goodlandu v Kan-Bftsn v Ameriki pod vodstvom avstralskega dežnega „fabrikanta" Franka Melbourna. Osnovna glavnica znaša 100.000 dolarjev in so se nekatero poskušnjo baje obnesle dobro.
* (2 1 o sob utonilo.) Ladija ua jadra „Louise Marie" potopila se je blizu Ostende v severnem morji in je utonilo 21 osob.
* (Nesreča na železnici.) Na romunski železnici blizu postaje Bacotlesti skočil je vlak 8 tira in je bilo razdrobljenih 6 vagonov. Nad 20 osob je ranjenih mej njimi 6 težko.
* (Največji pes sveta) je baje bernhar-dinec „Lord llute" v Novem Jorku. Visok je 1 meter iu tehta 247 funtov. Na 26 razstavah dobil je ta „slon mej pasjim rodom" prva darila in mnogo svetinj Nedavno kupil ga je neki bogati Amerikance za 19.000 dolarjev,
Listnica uredništva:
Vnem našim vnanjim čč. gg. sotrudnikom in dopis-nikom prav vesele praznike! Nekoliko došlih dopisov pri najboljši volji nesmo mogli uvrstiti pred prazniki. Posebno velja to o dopisu iz C elja. Prosimo vse gg. dopisnike, da num pišejo kolikor mogoče razložno in pri daljih in nuj ne jih dopisih samo po jedni strani.
s Anatheriaova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, krepoa   čeljustno  meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica  ustne  vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega  prašku 20 kr.;   Vi steklenic 4 gld.;  12 skateli samo '. gld. («1 —157)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila bo izvršujejo z obratno pošto proti povzetju znesku.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
..LJUBLJANSKI ZVON"
stroji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
■ »
^3 Opereta!
st 14. Slovensko gledališče v Ljubljani. Jr.pr.454.
V soboto, dne 26 decembra 1891.
V dvorani  L.jiit>l|iiitHlt<» «MLtiliii<;o.
CANNEBAS.
Komična opereta v jednem dejanju. Uglasbil Fr. pl. Suppc. Poslovenil  Jak. AleSovcc   Kapelnik   gospod profesor c ran Gerbič.   Režiser g. Fran Bučar.
Paska! <
Bernard Bataile, Pavlina ('lairette, Auguštin Fripon Lavavre D u f resne Marville Naboren
o s o i! K:
annebas, stražni častnik   — — gospica Daneševa.
Bigarel, podčastnik     — — — gospod Bučar.
naborni častnik — —   — — — gospod Rus.
— — — — — — — — — — gospa Gerbieeva.
njena prijateljica — — — — gOtpioa Nigrinova.
hišni oskrbnik — — — — — gospod Štamcar.
j gospod Perdan.
!     - , • gospod Dragan,
vojak! novine.-----*Qf^od jgjfc
i gospod Tekalec.
vojak, stražniki, novinci strežaji.   Igra se v vasi Sevres 1. 1073.
v ■»Setkua
ikra( v ^lotialisriu,
Burka v jedaem dejanju. Poslovenil .Tak. Alešovec. Režiser gospod Ignacij Borštnik.
gospod Sršen.
O 8 O n K .
Gospod Peresnik, bogat zasebnik Julij Peresnik uadgozdar
njegov strijčnik   — — — — — gospod Danilo. F.milija njegova varovanka    — — gospica Slavčeva Boštjan, njegov sluga   — — — — gospod Borštnik. Kralj, gledališčni vodja     — — — gospod Verovšek
Ovetnik, režiser —   - — — Gospica Špela      \ Igralki Gospica Solatova / °
M»h } '*•>«
Inšpii ijent    — — — — —
Dajanje se vrsi
gospod Lovšin, g. Borstnik-Zvonarjeva. gospa Danilova. _ gospod Tiho. gospod Karlič.
- — gospod Perdan.
nekem gledišču.
UimrfiS no v £ Jubljaill:
22. decembra : Terezija Koušok, gostija, »54 let, Rožne ulico št. 25, plučni edem.
23. decembra:  Pavla Erjavec, delavčeva hči, 2 leti, Tržaška cesta St. 96, ospice.
24. decembra:  Marija Jenko, krovčova žena, 42 let, Kravja dolina St. 1, jetika.
Tržne dene v LJubljani
dne 23   decembra t. 1.
Pšenica, bktl. Ko*,
Jočmon, .
O 'oh, w
Ajda, r
Prm»n, „
1'iOIUZll, „
Krompir, ,
Leća, r
Grah, , Plloli
V as t,
£vpob tri sen
V*r. JU-
l-l. kr
8 H Spoh povojen, kgr. .
li 80 Surovo maslo, „
4 3t» Jajco, jodno :   .   , .
8(0! Mleko,' liter  .   .   . .
i» 46 Goveje      meno, kgr.
•i h 7 Telečje        „ .
ft IV Svil jsko , „
•j :">» Kuhirunovo   R .
11 - Pišanec......
10 - Golob......
9j— Seno,   100 kilo .   . .
(M Slama,.....
— 01 Drva     trda, i Qim-lr.
— 60 n   mehka, 4 „
ti	kr
1—	68
||—	70 •j
_	•> h
j —	B'J
—	58
—	48
	4.0
1_	45
—	18
1	87
2	14
7	—
f>	—
Meteorologično poročilo.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v min. i
w i 7. zjutraj *° ' 2. popol. co i 9. zvečer 531		749*6 mm. 747"(i hiiu. 748 0 mm.	— hv\i» c — 28° C — 6 2' C	si. zali. si. zali. si. zali.	jasno jasno jasno	0 00 um ,
!0"L-L33.a^sfea, borza
dne 24. decembra t. I
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   u2-t>o     — gld.     02 ,">0
Srebrna renta.....„      92 20    —   „ 92*90
Zlata renta......„     100-—     —   „ 109-86
b°!a marčna renta   ...     „     102 16     —   „ 101 90
Akcije narodne banko .   .     B   1012*—     —   „ 1013'—
Kreditne akcije   ....     .,    284*75     —   „ 988*76
London....... „    117 f.r>    —   n 117*W.~>
Srebro.......,      —•—     — —•—
Napol........„        935     —   ,        9 33
G kr. cekini..... „        5*61     —   „ 5*61
Nemške marke    ....     „      67*99*/- —   „      67*99' ,
4'/.i državne srečke iz 1 1854  .    950 gld    134 gld. — kr.
Državne srečko iz 1. 1804    .   .    100   „     179 w   50 n
Ogcrska zlata renta 4°/,  .......   10>> „   70 .
Ogerska papirna renta 5°/0  ......   101 .   85 „
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     1(X) gld.   121 „   fSO ,
Zcmlj. obč. avstr. 41/:!0/,, zlati zast. listi .       115 ,   25 ,
Kreditno srečko......100 gld.    185 .   :>t) „
Rndolfovo srerke10   n       19 „   50 fl
Akcije anglo-avstr. banke.   .   .     120   ,     151 .    75 ,
'rramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....22U „   — ,
Srednja toiuperutuia —G'50, za 4*0   pod uorinalotn.
GLAVNO SKLADIŠTE
1\ i x »J-Ji^ii-----s*
nejclctlje IlIhs
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec fto več sto let na dobreiD glasu v vseh boleznih Uilial in prebnvll. pri protinu. želodčnem iti me-hurnem kataru. Uvršten je as otroke, pre-(5-10)     bolele in mej nosečnostjo.
NajUiijš;i (lijftflirna in osmmlM pij;»f;i. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, dragim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš prcljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, svak in ujec, gospod
RADIVOJ POZNIK
inženfir c. kr. niže-avstrijskeaa namestništva.
v soboto, dne 19. grudna 1891. I., ob *L12. uri po noči. v 42. letu svoje dobe, po kratki bolezni na naglo mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjoegS bodo v torek, dne 22. grudna 1891. I ob 10. nri dopoludno in to v župni cerkvi na Raki.
Predragi ran j ki priporoča se v molitev in blag spomin.
V Dunajskem Novem Mestu,
dne 20. --rudna 1. 1891.
.1113)
Žalujoča obitelj.
Zahvala.
Za obile dokaze odkritosrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti predrasega, nepozabnega jim sina, oziroma brata in svaka, gospoda
Metoda Pirca
trgoven  in ]",-., >-,u i i len.
izražajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej pa še darovalcem krasnih vencev, „('itsil-nici" in „Požarni hrambi Kranjski" ter pevskemu zboru za milo nagrobni«*, najtoplejl i zahvalo
(1115) žalujoči ostali
V K ran j i 23. decembra 1891.
Trgovsk pomoćnik
20 let star, *«'H prnuciiiti mvoJo nIii*1»o. — Ponudbe naj   se  blagovolijo   pošiljati   pod  naslovom:   K. 1*.
nt. 77 pusto restante v i.juhijHiii. (lioo—3)
Prodajalnica
daje se s I. februvarjem 1892.1, v najem.
Več izvč se pri gospodu lt. JoNonkii. sturi trg iS. II. (1087— 8)
T.
JI IRCICEVI
T
S* A    ^ -»t A •*• •!-    -'r ±        * J
9 9
9
B-
:•
9
<
-Ji
«8
HI HI
•i
-:■
HI
,*:**
0K
1
X. ZVEZEK.
Pričel so jo raspoBujat] ter bg dobiva pti vseh knjlg-otržclh.
Cena broS. 00 kr., oleg. vozan 1 gld S poStnino or», o sir, 1 gld. OS kr.
.Narodna Tiskarna1 v Ljubljani.
iti
v v v v v v v v v v v v v v *c v *t
„K zlatemu
I. PSERHOFER
lekarna na Dunaji.
univerzalni svalki
lm okraj, Singerstrassc 15.
Kri čistilni svalki,
je jako mnogo boleznij, pri katerih ae je doka/ala izvrstna zdravilna mo6 teh avalkov. Ti avalki /nani so že več desetletij, nasvetovani so od mnogih zdravnikov in malo je familij, katere nimajo vsaj malo zalogo izbornoga tega domaivga zdravila.
Ti svalki veljajo:   1 Nkatlfivit m INvalki t» 1  Wv.%   I :/.avo) h O ilcatl j i<-n in i
1 gl<l. kr.. ako so pošilja nefrankovnno po povzetji 1 «xl<l. IO kr. Ako se dotična svuta pošlfo naprej, odpravljajo so naročila frankovano in velja: 1 zavoj avalkov 1 gld. 25 kr, iž zavoja
2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr , 5 zavojev S gld. 20 kr., 10 zavojev 9 tfbl. 20 kr.   (Menj kakor jeden zavoj se ne pošlje.)
Prosi se, zahtevali izrecno ,.J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke"
in paziti na to, da je na pokrovu  vsako škatljico zapihan, kakor na  poučnem listku, podpis
.1. INerhofor iu sicer rodeče.
Ozeblinsko mazilo iJSTftrUrtZJ.
vteklentoa 60 kr.
l
s
Angleško čudežno mazilo,11 Prašek za fijakerje, K;
iVaukoviiuo tlopošiljatvijo 00 kr.
Tanokininova pomada tr.^T'1^-
boljše sredstvo /.a Ihsč, l jaška 2 gld.
prof.  Ntcmlel-n, domačo zdravilo za rane, uljena itd.   1 lončič .ri0 kr., s frankovano dopoši-Ijatvijo 7f» kr.
vauo pošiljutvijo 65 kr. t1«,-*nA1.   za   nahod,   hripavost, krčni
irpOtCeV  S0J5  Ra*e\] Itd, I BteUeplo« 50 kr.
Američansko protinovo mašilo, i, ffi: Prašek sa potne noge, S8"k
kovano do pošiljat v ij o 75 kr.
Grolžunovo mazilo,
frankovano dopošiljat-
v \ i\o kr.
Življenjska esenca (Praške kap-
lii^o  proti pokvarjenemu iolodon, slabemu pre«
iJICS   bavljitnju it«i. itd.   1 steklenica 22 kr.
ICu/.ii tu n i/mm j. nih ix«l<>lkov no iih protluj tiiui ne vse OlTOg« p O nvNtrlJMkilt ^»Niii-kili iin/.!uui|ciic tu- iu iuoieiuHke fitruiH<-«> vlifiio Hpecl jul i i <l <• in n«> ti**it», kl -lm ujno nISo v /ulo-i. niiroi ajo toeuo Iu oeueuu. — PojtUijMv«* |>o »m>w1I gg loliio i»vrHiiJ«>|i». »k<» k«* ileiiur iiHprrf pošlfe^ v<'<-Ja naročilu w«> oilpni\H»|o tu«11 pi> |»ow«m-ui po>/.<iii.
Ako se denar naprej posije (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. (1061—&)
Univerzalni obliz
uljesa itd.   1 lončič 50 k I jat vi jo 7f> kr.
Univerzalna čistilna sol ^V,.""':
borno domače zdravilo proti vsom poslodicam pohabljenega probavljanje:  l paket 1 gld.
944^12^970
Poštna in brzojavna upraviteljica
z dobrimi spričevali Ih$v n1(i>.Im->o\n OMlicu, po*1a Idrija.
Več pove H. \ ilhar.
(1116)
Mej narodna
PANORAMA
(986-80) v Ljubljani
na Kongresnem trgu v „Tonhalle".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer.
I -.i opniiui za osebo 20 l*r.   i'* ustopnic se dobi za 1IO kr.   Otroci IO kr.
V soboto ilne 26. in v nedeljo dne 27. decembra:
II. oddelek:
Podpbe mesta Pariza
in popolno novi načrti
čudotvorne jame Maria Lourdes.
Nepremočne "W
vozne plahte
različne  velikosti in kakovosti  ima  vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—18)
»peniter v. kr. priv. južne zelezniee, v Ljubljani.
III   l>llllll|m|il   . »hO   Al. 15.
Goldinarjev 5—10
m on vsakdo zaslutiti na dan gotovo brez kapitala m brefe nevarnosti za kuko z^ubu, ako prodaja z;.k'»nito dovoljene srećke In dr-z žavne papirje. — Ponudbe pod „Srećko" V**-z slati je anonem  pisarnici  J. Danncborg, naj Dunaji, I., Kumpfgasao.
AliO Imate
putiko, akrnino. slabo živce, nevral-gijo, ischias, iJapo cirkulacijo krvi, nervozno-slab želodec, kongostije v glavi, ako vasjo zadel mrtui, ako nemate spanja, ako imate bolečine v hrbtu, hrbtno raŠtoo — zahtevajte Hnitrovano brošuro o s častnimi diplomi in i zlato svetinjo v Kolonji, \Velsn, Stnttgartn odiiko-vano in v Avstro-O^erski o. in kr, izključno priv.
galvan -elektro-magnetično uplivajočo
frotirno pripravo.
Brolura razpravlja o nplivn, porabi in uspehih te priprave. — Priprava veya 12 gld. — [laitrovano tiroAnro /. natančnim popisom poralie pošilja se frankovano in zastonj iz tovarne izumitelja.       700—14)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
l»l .\ AJ. I., ttehulerNtrnMne I*.
Prememba lokala.
Že aa let ot»i*tojeea in dobro znana
prva avstryska anonena pisarna A. OPPELIK
je odslej naprej Disii.-ij. siieslo.  (■riiiiaugrrgaNtir 12
(na Oglu lekarni-, Singerstrasue 15) in se priporoča v točno oskrbovanje inseratov vsake vrste za vso Dunajske, tO- in inozemske liste, koledarju itd. itd. po nizkih cenah.
- Ceniki in proračuni z«»Nton|. -
s mm
i*
= Kašlja n več! =
Staro in preizkušeno do-maee /.tiravilo so
pristni
*•*'      v"^^'*-^1 ki prese*
\^*^>netljivo hitro nplivajo proti kašlju, hrlpavofttl* za*H-zenjii i t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov jo porok za nsprb. Paziti je torej natančno na ime tiskat' 'iyii'tzv in na It u Itn* ;nnmfrn", ker se prodajajo posnetki, ki so brez vrednotiti ali celo
škodljivi. — V zvežnjili a J» in 40 kr. (■lavna zaloga: I.ekar F. Križan, Krouierlž. Zaloge pri vseh lekarjih in trgoveih s speeerijskim blagom.   V l.)iil»l Jani  pri: U. pl. Trnko«*zy-|u.
lekHrjn in I*. (irevel-iin, lekarjn.  (918 14)
Dr. Roso životni balsam
je nad 80 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče
domače sredstvo,   (isi—4»)
Velika steklenica I gld., mala 60 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana!
varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'raško nniveraalno domača atiilo
To sredstvo pospeSnje prav iznorno, kakor sve-dooijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljicah po 85 kr. in 25 kr. Po posti 8 kr ree. Na Vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena zuamko.
Glavna zalega
B. FRAGNER, Praga,
it. 203-201, Mala sirana, lekarna ,.pri rinem orlu". 09** Pošt n a raz pošil j atev vsak dan.'*W
Vsak slovenski gospodar, s
7   gospodarski list „Kmetovaleo"  s  prilogo  ,,Vrtnar",  pošlje  naj svoj
naslov c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu doposlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—45)
Spretne agente
vsprejnie pod ugodnimi pogoji in s stalno plačo dobro znana iu v Avstriji razširjena  zavarovalnica  za Siv-
Ijenje. — Ponudbe, v katerih je navesti reference, pošiljajo naj so upravništvu tega liRta. (1008—16)
Zenitna ponudba.
Star sem 30 let, nekoliko premožen in želim dobiti nevesto, katera ima tudi nekaj premoženja, ako je tudi stara 50 let.
Resne   ponudbe   vsprejema upravništvo % ,»Slovenskega Naroda" v Ljubljani. (1103—2)
Veliki krah!
Vsled amerikanskih carinskih razmer kupil sem vso zalogo neko velike, slavnoznane
tovarne ogrinjač
za  izredno   nizko ceno  in   prodajam   po noverojetno nizki ceni
gld. 1.40
debelo, gorko In ncpofikodljivo ogrinjačo, katere koli barve, s krasnim obrobkotu in s praini, poldrng meter dolgo in poldrng meter Široko.
Podviza naj so torej vsak, da naioč , dokler jo šo kaj v zalogi, kajti vsakih 100 let se ponudi taka prilika le jedeukrat. — Dobiva se proti gotovemu plačilu ali po povzetji pri znani pošteni tirni 1
Jožef i livba. razpošilja I n i <*;i
na. ID-a.11a.3i. (1068—6).
KAEOL TILL
Š pita Iske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10.
I*i*ni papir in zavil ki v kasetah iu zavojih. Ce-trtinka ali odmerka z naglavnimi okraski ali napis). \ izif nit-e. litogratbvane ali tiskane (najbolj moderna oblika Vaakovrittue potrebAeiue za pi-Narnice ali plsalue inize: podlogo za pisanje, tintniki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževino, sušilni kartoni itd. itd. TrKOVNke kn|li;e« kopirne knjig?, be-Iežnl«e9 glavne knjigi;, ozke strazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzetne knjigo, knjige beleznico, beležnice za perilo, ljudski koledarji, pisni in steuski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnični koledarji, patentov a:ii stebrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izberi. (4.r)»i-3fo
Božična razstava
krasne novosti lesoreznih del vsake vrste,
primerne za vsak salon.
Velika izbera kaset za nakitje in rokovice, z glasbo ali brez nje,
najtolj primerno  d.sirilo.
F. Stampfel v Ljubljani,  Šelenburgove ulice 4
(Kočevska domača obrt.) (1008—r■)
■V'v -v*?.- ■l>'».-< .JA:
Za Božič in Novo leto
priporoča
JULIJ MULLER
toto^ralieno artistični /.uvod v Frauči.škuiiskih ulicah št. 8
svoj atelier za VSO v flbtoicralH-no Ntroko Hpadajoea «lela, kakor portrete. krajepiMe, iuierirurs.   reprodukvlje   VNukoTrstne pinave.
iiiicilc itd.
IVIOineiilne lot«>Krallje za otr«»ke, povekHan|a tNuke vrNte po
uajiiovejNlk MkiiMiiJah. (1081—3)
-K. Vsprojemlje vsa v fotograflčno stroko spadajoča dola po najnižji coni. S-<—
35
I'odpisa uri iisojajo se [>. n. knpovalrr
premoga opozoriti na to, da so sc
od ©srede  16. doaonbra t- 1.
dogovorno določile z,a premog nastopne stalne cene:
40 do 50 čolnih sloiov po 46 kr. čolni slot 20 - 30 47
10     yy v> 50 «j
v vrečah.
Premog se pošilja na dom.
Ves vagon premoga (200 čolnih stolov} se prodaja po dogovoru.
Ljubljanski trgovci s premogom.
HaBflflHBB.........I.......iiiiiiimiiii!
(1086—3)
N .»J t»«» 1 J*<* sredstvo
Prebavno vino
(Vinuni digeativum Bi-evmeaaer) is knezo&koGjske dvorne lekarne s Brikaenu Mr. F. C. Brevmesserja
je najbolji« in najslg-nrnsjie sredstvo,
da se hitro lećijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali ispska.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld.
Steklenloa za poskušnjo stane 30 kr.
Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode
v LJubljani. (575—5)
asu. i> o I n i želodec!
Oljni ekstrakt za uho
od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Alpska. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeba 2e več let autoritete, ker odpravi vsako neprirojeno gluhost. uklanja takoj slab posluh, uiesnl tok in vsako uiesno bolezen; dobiva se proti dopoftiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstm-Ogerski frankovano po poBti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni ,pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomava, v lekarni g. An t. K ogla in v mestni lekarni g. M i 11 le rja v Zagrebu; nadalje priZa-netti-ju v Trsta, Jožefu Cristofoletti-ju v Gorici; Antonu Mizzano na Reki, — na Dunaji pri c. in k r. vojni  poljski lekarni, na Štefanovem Trgu 8t. 8 in
Eri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasse l&H. — Pristno lago se dobiva samo v stektenirah z ut i snenim napisom
c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. P*9
Pravi ssa&la.d
za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpaSnostij je Izborno delo
^ Dra Retau-a
hebeohrana
Čefiko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trp-na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njei govi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „V or 1 ags- M a g azi n R. F- Blerey v Lip-s k e ni (Saško), Neumarkt 31", kakor tudi v vsakej knjigami. (1089—1)
ANTON PRESKER 1
Francovo nabrežje št. 1 v Ljubljani 1
priporoča se slavnemu p. n. občinstvu jjj
za izdelovanje moskili oblek i
■
♦
J po nwJnove|*lh modah In po kar mogoč« J ■ niskih cenah. (1102—2) m
IBmsjk -   •       —     —     —     —     — "
iso
Za bolne in zdrave 55
nn)bol|Ae hranilno nrcilNtvo. Milno pol r«-l>no zu mirni j.-, priznano od sdravuikov kot .izvrstno" in od mnogih bolnikov h »pričali nujtopleje priporočeno, je (826—8,
T fii 1* o c»zy-j «!vi s,
hmeljna sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zavitek s ',4 kg. velja 30 fcr.  -   Jako ceno pridejo cm it ki 4 kg.
Dobiva se po poštni »divni pri I lotltlu pl. Irn-U«m-/> - i iz. • karju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Trnkocsv, V. okraj, llntidst htiriiiitrasse ll.'i; ilr. Oiu pl. I m kdOSJ § UI. okraj, Kadetzkvolatz 17; Juli) pl. 1'ni k('»t*»> VIII. okraj, Jonelsiadtersirasse .'to : v fJradoi (Štajer ako): Ventleliu pl. Truk6eu', lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajaltliosJl OiftHV, kupcih itd. itd.
I'i-(1ii|mi i maj t* oltiltii faltat.
V najem se d&
s 1. marcem I. 1892. |»ro<laJ«l sil <-a z ilvemn N<»l»ami». dalje Mklndlaee (magacin) in jedna mlin ta «tmiov»nf e. posebno pripravna za same«4, nas|>roti g. notarja tik c. kr. okrajnegs sodiSča, na Glavnem trpu v l.lll|l. — Natancneji popoii izvedo Be pri lastniku gospodu Ivanu C3rol>ol*ek-n v Litiji. (1101-2)
ISCH WIII
I
4
Janez Jax, Ljubljana.
Tovarniška zaloga (987-2)
šivalnih strojev.
Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so frankovano in brczpluono,
stanuje (8751—12;
„pri Malicu'', II. nadstropje, št. 25 26.
Ordinnje  vsak dan  od 9.—12. uro dopoludne in
od 2 —5. ure popoludne. Ob nedeljah iu praznikih od    —1. ure popoludne.
%'a)iiot *-\hv In uitj hol \**v vr*tt> umetnih zottotlj In soh. — >'a|l»ol|Ne in trpežno plombe v zlatu In platinu za m|ir«Mlu|e zobe, posteklenj••■*«■  plomb«' potnem in
nerazločno taki*. Itskor ho zobje* 7. it  \Mit dela  I u  oporavile »e garantira.
Koroški
lllfltsf
Steklenice se polne naravnost z vrelca.
W*W Najizbornejša slatina
IzvrMtuo /«lnt» ako se uživa z mlekom ali
sladkorjem, slasti za ktiNljaJove otroke, — idravlioS zs bolnik«' na /i-IimIi i in mehurji trpei-e, za kataralion« in uialokrvue ljudi.
g-la%,rria zalega V x_ij"U."©ljs.n.l.
pri JI. K. NI l*AX-u. ,849-12)
Nedoseženo!
lr*I-izlili*.
Eneipp-ova sladna kava
vidita ali a
Oeiz-ovo kavo
pomeftaua, je ».driiv«. cenena kava. lino duhteča,  kateri je dajati prednost
pred drago, tmviino bobovo kavo. —
■4nei|»|»-ovn  nlailna  Kava  je  prislun.  ako  se prodaja V
rudečib,  čveterooglatih   zavojih  z  varno*! no  /iiniiil.o. kakor
je tu natianiMia. (100(5—li)
WmW  eelzMiva kiivu le / niso liritio.
Bratje ©elz v Bregencu
od vuleč. gosp. župnika Sob. Kneipp-a za Avstro-Ogersko jedina privi1.
tovarna (dudue ka\«>.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom.
Zastopnik za Štajersko in Kranjsko: Anton Stadler v Gradci.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače. stiskalnice za seno, mlnliliilee. vlačilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, rev.ilniče mm
Urmo. mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje,
metli al niče /a grozil je. vinske nI i« Nliisllliee, oljne «»l isliail ni«,e. ptroiio
s|»oriii a parni i. stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, \ intUc feCKaliiice, It let ni predmeli. sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo u t. d. i. t. d.
Arf^«* tzvrMtuo ladelanoi i>«» nnjnls^jlli t»ivnniišuiii oenah.
»Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo1
Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78,
ltogato HiiMlrovanl, III Hirunij niooni rt-uiki v iioiiimoIiiI, i tali JauMeliii in
sloVSUlMinJ /.hmIoiiJ iu Iranko. 1*24 — 94j
Solid.n.cx zastopstva oe povsod oon.-u.iojo.
v Špitalskih ul'i'cah št. 10       SJ^^^b^^*^^ J^! ^^1115!*		5             V Ljubljani JLi        v Špitalskih ulicah št. 10 |
!Darovi za Božič!	!Darovi za Božič!	!Darovi za Božič!
Okraski za božična drevesa.   Lainpijoni h papirja. Angeljci. Ježnsčki. Zlate iu srebrne nitke.   Zlate iu srebrne pene.   Lepotila za božična drevesa. Svečice za božična drevesa. 1   Svetiluički. Jaslice itd.   Knjige n podobami 1   llasui.   Spisi za mladino.   Albumi za poštne 1   znamke. Reliefni albumi. Uzorci za slikan je 1   Kartoni za modelovauje   Igre za mladino in za odrasle. Molitveniki.	Novosti ! pisnega papirja c monodrami iu brez njih. Cartes de correspundance.   Krasne kasete, najfinejše izdelane s cvetkami  ali umetniškimi uiiski.   Udolhljeni gahinterijski izdelki iz usnjenega kleja.	I   Vizitnice  na sloiioknstnom   kartonu, c zlatim robom, v elegantnem tisku. — Album za fotografije. — Album za poezije. — Dnevniki. — Albumi za auti-hiogralije.  —  Mape  za  note.  — Mape za pisanja. — Tružiee za boje. Tobolci za šolarje      .Nosilci za knjige. — Nacrtne knjige. 156—7)
9588
"J
-43
Zahvala In priporočilo." *
Gostilnica na Pergaloi
(pri PCo^.ti r»«rj 11)
Marija Terezije cesta.
/.i-!, r vsem svojim stalnim gostom in prijateljem
-nfb vesele božične praznike t^^-
tahvaljevaje 9e aa dosedanji posjet, priporočava se za daljni prijazni obisk, zapotovljaje, da bodeva Btregla % dobro pijačo, pristnim vinom in dobrim pivom, ter da bodo vrokdar pripiavljeaa ukusna Jedila opoludne in zvečer, po nizki oenl. Za mnogobrojni obisk ae> prrporuftata najulhidneje   ' S spoštovanj o m „
(iu2) Ivan in Ana Košenina.
?  T  t T T T T  T T T 1  T  T  T  t T  1  T  T  T T T TI
I
gr-
I-
i
L. Luser-jev obliž za turiste.
(■Hinio iu  liffro u p 1 f-
vsjoe>  sredHtvo proti U ur j i m <.<<*<> ui.
'ol    t n
1
platin) petiili m doigm* trdim
pruskom k o/t*.
Dob
iS*
Veliko
pnznsln
i h
pisem   ie na
na >>^led v
lavni ra/.
poiiljjs
L, Schwenk-a lekarna
>24 Keidllng-Dan&J.
Pristen - • m<>, če iuiuta navnO in obli/ varstveno znamko iu podpia, ki je tu zraven; torej  naj  »o puzi n lavrte v3o manj vredne ponaredbe.
Pristuega imajo v I.JiiIi-
llaul J. Swoboda, U. pl. Trnkoczv, G. Piceoli, \.. OreiVl; v Kuilolfovetu S. pl. Sladovi, F. Hnika; v Kamnika J. Sfbčnik ; v <Vluvri A. Eggtir, W. Tburniwnld. J. Birnba-olnr; v Kresali A. Aicli-inK«'r; v Trjcn DS Koroške mi c. Menoerf v Helfakn F. Bcholft, Dr E. Kiinipt'; v Uorici Q, B. Pontoni; v vVnlf^-bersu A Huth: v Km nji K. Sav nt k ; v Radgoni   O.   K    A ntl lli-ll ; v
l«lri|i Josip VVarto; v Kadovl jl«i A. Bobluk; » Olji J. KiipiVrachuiid.
■p
Izšla sta.
I. in II. zvezek
Levstikovih zbranih spisov.
Uiedil
Frančišek: Lovec.
Levstikovi  zbrani  >pisi   obsezali   bodo  pet zvezkov,
in sicer :
I. zvezek: I'oni. — Ode in elegge. — Šonetje. — Koinanoe, Ijal.-nle in legende. — Tolmač.
II. zvezek obseza; Otročje igre v pesencah. — Različne poezije. — Zahavljice in pufi.ee. — Ježa na Parnas. — Ljmlski Glas.       Kraljedvpr$ki rokopis. — Tolmač.
III. zvezek bode obsežni: Povesti in potopi.se.
IV. zvezek: Kritike in znanstvene razprave.
V zvezek: Doneske k slovenskemu jezikoslovju.
I 'ena vsem mehko vezanim zvezkom je v naročeva-nji 10 gld. 50 kr., v platno vezani stanejo 13 gld. 50 kr., v pol francoski vezbi 14 gld 50 kr., v pol usnjeni prekrasni viv.lu 15 gld. 50 kr.
Nuročd s<» pri založništvu:
1079—4)
Ign. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg
«u» m* *&* mt* «X« • «x« «1*
•ffT^TTT^TlfT
v Ljubljani
m*
Sadjarnica Karolmin dvor
pri Ptuju na Štajarskem
priporoča za Božič in Novo leto svoj priljubi jeni in mnogokrat s prvimi
darili odlikovani (1090—3)
Jabolčni šampanjec, velika steklenica po 1 gld. Vinski šampanjec, „        „ 1 gld. 40 kr.
Zaloga pri gosp. Ivanu Buzzoliniju v Ljubljani.
mm
-i
-i m <
-i -i
■A 4
Zahvala in priporočilo
t : • v k
Glavna trgovina
Stari tre ^. 15
Jožef Stadler
Filijala
Čevljarske ulica si. 4
stavbeni in galanterijski klepar v Ljubljani
nradno pooblaščeni vodovodni instalater.
Uduno podpisani zabvaljnje se za dosedanja naročila in priporoča se za izvršitev vseli v njegovo stroko Mpadajoeili dul, ter jamci za naglo in trdno zvrSitev vseh del 17, najbO\)ttgn materjala
Velika zaloga Bernskega začinjenega pohišnega in klihinskega orodja prve vrste po najnižjih cenah.
Tudi ima prav veliko zalogo pobiineg-a in kuhinjskeg-a orodja ter drugih izdelkov, posebuo izvrstnih malnov za kavo m vsake vrste strojev za naglo vrenje, pripravo za koprivno kopel ali dol 1 fiebrloe (banje) za kopanje, v katerih se sedi, tudi take za otroke, kletke za tiče, fine nagrobne venoe iz kovine, vodne škafe, vrče, vedre, brizgalnioe vsake vrste, hladivnike za šampanjec, svetilnloe, ki se rabijo po ulicah, na vrtu in v žepu, stojala za oglje, stroje, v katerih se da s špiritom kuhati guljai, bržole ln pečena govedina. Postavljam pa tudi zahode (stranišča) brezsmradne po najnižjih cenah. Naročila vsake vrste, kakor tudi popravila se hitro In točno izvrše, proračuni narede in se razpošiljajo brzo in poštnine prosto.
S spoštovanjem
(t UD
JTo±ef Stadler.
1   ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 |
priporoča svojo "tocgTSitO zalogo jj
P štedilnikov, nn grobnih križev, ku- i p hinjskega in vsakovrstnega polje- I ^  delskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
*|»t«kli vi«k|>a v 10 *trok«> H|»a«laJo<'>(>^;ji U311^11.
Fine mi (;-.%)
i^mW vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji coni
"t
CJsojam se s tem uljudno naznaniti, da bodem ilur jnmišar,j« flW!l*^. let« v lastni hiši mt P11 Ij 1111 s k i r«ksli st. IS j TW pričel pod ti mi o
M.LAVKIC
trgovino s špecerijskim in materijalnim blagom in z domačimi pridelki.
SklioeVttje se na svoje dolgoletno delovanje v tej stroki in zagotovljaje dobro in pošteno postrežbo, priporočam se za mnogobrojna naročila. g spoštovanjem
"K 'trgovec.
1254
Samosvoja, povstn po*te*a in zanesljiva
babica
priporoča se častiti m damam. Damo v dragem stanu dobe za same 9 ffld. dobro hrano in popolno oskrbovanje in sicer za 9 dnij. (1095—2)
Z odličnim spoštovanjem
Emilija Nasko
ndov.i, hči zdravnika, izpitana babira, Gospodske ulice -»t ■'> ahsd is zvunee je tudi v Židorskih ulicah št. 4.
puškar
v Itoro vljah (Ferlaeh) na HoroAkem
i
(T
izdeluje in prodaja vsakovrstne nov« puške in revolverje ter vse lovske priprave* patrone ter drugo
streljivo po n a j n i I j i Ti cenah. — Puiko so vso pre-NkUM-ue na cus. kr. izkušavališči  ter  zaznamenovano z znamko tega zavoda. (17f>—83)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Kwizfloya urotinova tekočina
bolesti utešujoče domače zdravilo,
ymj~ Cena Jedne steklenioe 1 gld. "W
Iiwlz«love nlveolurue kuplle*> bm zobe. 1 steklenica 50 kr.
Kivlsclov cvet za laNe.
1 steklenica 50 kr.
Ktvlzdov prilepek zu kurja oeesa. 1 zavitek a .'35, 70 kr.
Kwis«lova tekoriuu za kurja očesa Iu bradavice. — l steklenica 35 kr. (165—10)
Pristno  blago ima stveno znamko ter lekarnah avstro
Vsaki dan razpošilja se
Kulzdovo 1'rancosko
/wuii|< . 1 atekl. 85 kr. Hwlzdova alveolarna
voda za usta.   1 Btu-
klenica 40 kr. Kwlzriov*ok Isoakesja
trpotca. 1 stekl. 35 kr. Ksiidova alveolarna
pasta aa sobe. |1 por-
colanova puščica 70 kr. Kwl»dova čebulna po-
luafla. 1 lončić 80 kr.
zraven stoječo var-se dobiva v vseh ogerske monarhije.
tudi iz glavne zaloge:
FRANA IVANA KWIZDE
okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji.
Preobleke.^^s^sl Po pravila.
Mikusch
Mestni trg 15.
£*4
o
2
Lepa prodajalnica
v Bovozidaoi hiši v nekem obljudenem, živahnem farnem trgu na Spodnjem Štajerskem, blizu Celja, ležečem ob projektovani Železniški progi, se da v najem za nizko najemnino. V ti idi je primerno stanovanje, prodajalnica in skladišče ju je to posebno pripravno za trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe prevzame Fr Miiller ja anončna pisarna v Ljubljani. (1077—8)
EQX7ITABLE
zveznih držav zavarovalno društvo ia življenje
v \ov<*m Vorku.
Ustanovljeno leta 1859. Konceaijonovauo v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
„Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na življenje na svetu,
zakaj to društvo
ima največ zavarovanj, I. 1890 sklepa znova največ zavarovanj,
I. 1890 ..........
dobiva največ premij, I. 1890 .
Vsi zakladi iznašali so 31. decembra 1890 .......
Dobitka je bilo koncem I. 1890
Avstrijskim »varovancem posebna garancija je ve lika društvena palača „Ntook-im-Elsen** ua l»u
»taji« katera je vredna dva milijona goldinarjev.
gld. 1.801 656.182
„ 509,565.267 87,591.708
„ 298,109.361 59,351.118
UTerpelii
dvajsetletnih tontin društva ,,Equitable".
Podloga izplačevanja 1891. 1. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Starost
30 35 4j 45 50
B
Vrednost Kld
30 35 40 45
50
C.
>kupna premiji gld. 451 — „ 527.60 u 626.— „ 759.40 n 943.60
Zavarovanje za slučaj inljami.
607.20 681.60 776.60 900.60 1('87.60
r gotorini 1'olrc« oproMena prrnij
573"— gld. 1230 —
6i»3.— , 1310.—
«50.— „ 1310.—
1065.— „   1620 —
1387.— B 1930.—
smrti z 201etniml pre-Tabela II.
,    909.— a 1940.—
„   1039.- , 1970.—
•   1204.- „ 2030.-
,   1424 — , 2170.—
,   1746 — „ 2430.—
Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabela X.
30 „    970.60 .   1706.— „ 3650.—
35 n    995.80 „   1746.— „ 3310.—
40 „   1085.60 B   1*13.— „ 8070.—
45 „   1100 80 „   1932.— „ 9960.—
50 „   121)9.— n   2156.— „ 3000.—
Kakor tvedočljo zgoraj navođenu Številke, osigurava tontina razven brezplačnega zavarovanja za MlučaJ smrti tekom vio let po tuneli I. povrnitev vmcIi premi) l Hl/4 do 43/8°/0; po tabeli II. z 48/8 do 5*/i0/0; po tabeli X, z 68/4 do 7ui, ohrcstij.
Police oproščeno premij osiguravajo dvakrat toliko a le do četrtega dela uplnčaiiili premij.
l*rosta loiiihia. nekaka pol tontina z nekoliko Večjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednoga leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, IZVZOntii vojaško službo; po preteku dveli let je ni moči izpodbijati, po preteku treb let ne more več zapantl in je jo l ozirom na tontino pri regulovanji moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v 4«rj»«lei
iu (667—12)
glasni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
■v IjjvLlolja,ia.i, Is^Eestni trg- št. 25.
(poprej 1 tu i«ti 1*0i««»1*111*;t«4) vseb razredov, po zelo znižani ceni, tudi za hrzovlake veljavni, za vsako nad 300 km dolgo potovanje po celem «te in. bodisi na okolu ali po Jedni progi tja in nazaj, priporoča
Tos. ZEPano-lIn. Xjj-u."blj©n.I, pisarna za potovanje po celem svetu. j/mfT~ Zvezki za progo južno želeiniee za Dunaj ali Gradec in  nazaj,   kakor tudi  vsakorsna potovalna pojasnila, se vedno takoj dobe. (11^8—2)
k Ji
Racijonelni okovi za kopita io parklje.
Patentovani okovi        (loio—6) za parklje volćv za leto in za zimo
in sieer za težke in lahke govedne pasme.
Patentovane podkve za konje z nadomestiinimi nasadi.
Podkve za tovorne  in vozne
konje, lovska, jahalna   in dirkalna Železa. Patent, podkve z gumijevimi nasadi iu poveznili)i
ulojMini itd. Carapna železa,
hodna železa, žeblji za kopita in parklje, podpore  za kopita iz Železa in jekla, vojaftko-oblastvcno   predpisano  podpore,   patentovane   II podporo, patentevane podporo z gumijevimi ulogami.
Ceniki in kopituo razprcdclaico pošiljajo zastonj in frankovano
M. HANNS sinovi, Dunaj, I., Strauchgasse 2.
Oklic!! Na vse čitatelje!
Pooblaščen setD, da spravim bln(;o hitro v denar, prodati 1000 komadov jako elegantnih, dobro idočih in na sekunde rogulovuuib
Wasbinotoiioyili remonte ur
zgol proti povrnitvi carino, troškov in poStnine, torej SS VsakO oeoo, Proti povzetji «;!«!. ti.oo «lobi vsakdo to prekrasno remontoir-uro h kriNlalulut l»loH«<atfiii ktleklom In iiieliaulf'uo pripravo m luirnlii.  katero je iia«ijatl brez kljuka.
Kdor boce kupiti dobro, osneno in jako solidno remontoir-uro in to za neverojetno nizko ceno
ttssr »Id. ^ <»0 TW
naj se podviza, tla jo naroči čim prej tnOgO&O, dokler je še k;ij v /.ulogi, kajti taka prilika se ponudi redkokdaj. — Dohiva se po povietji od firme
Jcžef Chyba, razposiljalnica
na Dunaji. (IO68-61
UBERAIL VORRATHIG 17 MEDAIL1EN
5C07
LE I CHTLOS LICHER CACAO
■A..sfiirV,|       1 K°t^00 TAjSE-N       Nm1,,1,.J( ■
DITMAR-SVETILKE
najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja,
I> 1-i |>riilioi-oiillt it.-v.iliLl ni |>..i-;il>i  |>«'l i-ol." jii n:i j \ . •<•).-■ nvoUIiionI.
Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEČE SVETILKE
LESTENCI LAMPICE
SVETILNE
STOLPNE SVETILKE ■ čipkam okr-ijem in SVETILKE S STOJALI
R. DITMAR, c. kr. privilegovana TOVARNA SVETILK na DUNAJI,3 1
Ditmar-jeve svetilke ima v zaloyi vsaka boljša trgovina s svetilkami*
(8M - H)
BOGATA ZAL,CIGA
svežih zabel in Speccrij tudi **»»KKlJev* zarlaibe za jatie
8e dobi pri T>-xi«-»i   J^iic* tem ii iiii-ii
v Ljubljani.   (09»)-4)
S
i
Za Božič m Novo leto
priporoča
vizitnice u vošilne karte
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
<> o Ao.g o ojj
■ ■ ■ .     ' • ~> ■ ■ ■■ '.'» ■
-o o o-o o-o-o-o-o-o
st. 23.274.
Vabilo.
(1072—2)
/e mnogo let opraščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu m ob godovih s tem, da si jemljć
oprostile lis t Ive
na korist ubožnemu zakladu
Na to hvalevredno navado usnja si mostni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkoin, tla sta razpečavanje oprostnih listkov tutli letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu Št. 8 in Albert Schaffer na Kongresnem trgu St. 7.
Vrhu tega bodo v zmislll obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni uradni sluge kakor poslednja leta tudi letos raz-našali oprosjthe listke po hišah.
Za vsak oprostili listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na upisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa.
imena blagotvoriteljev se bodo sproti  razglašala po 110-
vinah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 3. decembra 1891.
Vsled dovolitve c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z dne 12. decembra 1891, štev. 10430, odredi se s tem
v zapuščino dne 23. decembra 1888 umrlega gosp. Aleksandra Dreo-ta v Ljubljani spadajočih in dosedaj depositiranih WkWm dragoconostij
na dan 4. januarja 1892. leta
od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne v pisarni podpisanega sodnega komisarja s tem pristavkom, da se bodo posamezne stvari tudi pod cenitveno ceno proti takošnjemu plačilu oddale.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1891.
Ivan Gogoia
kr. notar kot sodni komisar.
Najceneje ttakupovališče zimskih potrebščin.
I?
i*
Tovarniška zaloga
kožuhovin
in sicer:
m m
JJ | v različnih barvah, kožicah in OJJi   g buknih po
^» I senzacijonelno nizkih cenah.
g mufov S boa in obšivov
m
■BB
m
iHjj
« i i • Srn*
ca
i ■ ■ •
♦* —S CTQ
•X* *» «• €»* • •   •'•   • •   • • • ■•   • m
...      .,.      ... ...
za
(956 -7)
dame
nakičeni in nenakičeni
razprodajo se
zaradi  končano sezone
po brezprimerno nizkih cenah.
.!. 1  1 JL 1 .1. J. 1 1 .». X
i*,« «,i tfic <*/• mre «•«• *i* *a* *X* *X# *** *a"
^.T»v»T*">T»v«T •'■.;•»;•■«••-.••• • ,•^•,••«5
C9
"=1
m m
Kape iz kožuhovine in Krimske kape
za gospode, dame, deklice in dečke,
Od
65 kr.
n. Gtj £ i n. e j š e -vrste.
«13
1=3
li—
Najceneje naknpovališče zimskih potrebščin.
Izdajatelj in odgovorni urednik : J o«i p No M i.
Lastnina in tiu& „Narodne Tiskarne".
89