Političen list za slovenski narod. P« politi projcman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 frld., za četrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. isitev. V Ljubljani, v sredo 10. aprila 1889. Letnili XVII. Zalivala slovenskim državnim poslancem. Srečna in močna je država le tedaj, ako prebivajo v nji srečni in zadovoljni narodi. Med onimi, ki se v državnem zboru krepko potegujejo za srečo Avstrije in za blagor nji zvesto udanih narodov, so bili zmiraj v prvi vrsti slovenski poslanci. Vkljub vsemu protivenju naših nemško-liberalnih nasprotnikov delajo neprestano in složno na to, da bi priborili tudi slovenskemu narodu enake pravice, katere vživajo že davnej naši nemški državljani, ter ga postavili v eno in isto vrsto z drugimi omikanimi narodi. Ko so se koroški Slovenci lansko leto slovenskim poslancem zahvalili in jih prosili za daljno bratovsko podporo, povdarjali so poslanci v svojem odgovoru, da „nikdar ne bo d o nehali braniti n :i r o d n i h pravic vseh Slovencev, naj krop -keje pa njih, katerim se, kakor koroškim Slovence m, godi n a j ve č a krivica". Kako možato, kako častno, kako sijajno so rešili letos svojo besedo! Pri razpravi državnega proračuna so izvrstno branili in zagovarjali našo staro pravdo gg. poslanci: prof. S u kije (dne 28. februarija in zopet 26. marca); kranjski deželni poglavar dr. P oklu k ar (dne 1. marca); dr. F e v -jančič (dne 11. marca); preč. g. kanonik dr. Gregorec (dne 22 marca) in s posebnim vtiskom preč. g. kanonik Ivlun (dne 21. in 30. marca) — vsi so pogumno od- krivali raznotere krivice, ki se godijo slovenskemu rodu in posebno koroškim Slovencem. Kakor ploha se je vlil črez njo srd koroških in tudi drugih nemško-liberalnih državnih poslancev. Laži, zvijače in pogosto grde psovke so jim služile za orodje, da bi odvračali resnične in dokazane trditve slovenskih poslancev in zagovarjali početje svojo stranke. Gotovo ustrežemo vsem zvestim koroškim Slovencem, ako v njih imenu odločno ugovarjamo temu, da se vsiljujejo sedanji koroški poslanci, ki so sicer voljeni za nas, a ne od nas, kot zagovorniki in branitelji koroških Slovencev. V imenu vseh zavednih koroških Slovencev pa smemo izreči najtoplejšo zahvalo slovenskim poslance m v državnem zboru, ki se neutrudljivo potegujejo za naše narodne potrebe in koristi, in si toliko prizndovajo, zboljšati naše nougodno razmere. Vedno se bo slovenski rod hvaležno spominjal svojih pogumnih zagovornikov, katerim edino se ho imel zahvaliti, tla pridejo kedaj tudi za koroške Slovence boljši časi. Slava in hvala Vam, slovenski državni poslanci ! Pog blagoslovi Vaš trud in Vaše delo! V CELOVCU, dne o. aprila 1889. France Muri, deželni poslanec in posestnik pri Jezeru. Gregor Einspieler, deželni poslanec in župnik v 1'odkloštru. Vredništvo „MIRA". 5h zavili zbor. Z Dunaja, 8. aprila. Budgetna razprava. (30. dan.) Dolenjska in kamniška železnica. Svojemu zadnjemu poročilu glede dolenjske železnice imam še dostaviti, da jo je v misel jemal tudi trgovski minister markez Bacquehem. Besede njegove se bistveno strinjajo s tem, kar je o svojem času govoril v proračunskem odseku, in kar je bilo tudi v „Slovencu" že povedano. Rekel je namreč: „Že v budgetnem odseku sem imel priliko govoriti o dolenjski železnici. Brez pomisleka sem priznaval, da se mi tehnična in narodno-gospodarska podlaga tega načrta pametni zdete. Pri tej priliki sem razpravljal tudi okolnosti in razmere, na katere se bode treba pri izvolitvi načrtov ozirati, za katere se zahteva državna podpora. Ti neobhodno potrebni pogoji so: Popolno dozoreli tehnični načrt, posamezni načrti, ki so kolikor mogoče politično že pregledani, pravi proračun potrebnih troškov, v doti-čnem kraju samem sostavljen in kot istinit potrjen izkaz dohodkov, načrt za preskrbitev potrebnega denarja brez posebnih troškov in kolikor mogoče zdatna požrtvovalnost prizadetih krogov. Omenjal sem tudi časa, kdaj nam bode po moji misli mc-goče lokalne železnice neposredno z denarji podpirati, ne pa samo posredno s pospeševanjem teh železnic na podlagi dotičnega zakona, kakor se jo to z malimi izjemami godilo v zadnjem času. Ta čas morda pride, kadar odpadejo silni troški, ki jih trgovskemu ministerstvu prizadeva češka poprečna železnica, pa neka splošnjim državnim koristim namenjena železnica v Galiciji, s katero se je budgetni odsek pečal 4. t. m. Ako kaki neprevidni dogodki ne zmešajo računa, bo tedaj mogoče v proračun staviti znesek v pospeševanje lokalnih železnic, in mislim, da bodo dotični državni denarji gotovo prav LISTEK. Na vsak način hoče v zapor. Resnična dogotlba, zapisal y. (Konec.) Deset dni je presedel naš umetnik v zaporu. Lahko je dobil vsakovrstne polajšave, jedila ali orodje, sploh kar si je želel; njegova dobra hči ga tudi v ječi ni zapustila. Mestni očetje so imeli zborovanje tisti dan, ko je Hele zapustil ječo. Klicali so še enkrat pred sodbo vso Helejevo družino, da se opraviči radi nr spodobnega ravnanja nasproti svojemu gospodarji. Ilelejeva žena Jera jo imela danes kakor vseej za govorjenje srečen dan. To ji je tekel jezik, ko je na široko razkladala vse traparije svojega m>ža. Dokazovala je, da ni druzega pripomočka za n^ga, kakor odvzame naj se mu gospodarstvo, katerrpre-vzamo starejši sin, oče pa naj so pošlje v norinico. Da je za to hišo prav sposoben, pokazal je s .vojim vedenjem pri krojaškem mojstru, in ko *m ui mogel več shajati, vzel si jo nalašč stanivanje v mestni ječi. To vendar dovolj opravičuj njeno prejšnje ravnanje nasproti možu; z norcer ni mogoče shajati, in pameten človek kaj tacep ne počenja. Mestni očetje so bili skoraj vsi njenega mnenja. Mož ima ali kolešček preveč ali premalo v možganih, vse v redu gotovo ni, tako so sploh sodili. Župan pokliče še Hele-jevo hčer, naj ona pove swjo misel, ali se je očetu res pamet zmešala ali ne. „Nikakor ne!" bil je nagel odgovor. „Brata noja sta šuntala mojega moža, naj očeta skrbno opazuje in mu nagaja pri njegovem samotnem delovanji. Ker je videl očeta res delati reči, katerih on ni razumel, je nazadnje 6am mislil, da ni vse tako pri očetu, kakor bi imelo biti." „Ti lažnjivka, ti!" zaderejo se nad njo mati in brata. „Nikar ji ne verujte", preupije mati ona dva. „Jera zagovarja očeta, ker ji on obeta, da bode enkrat imenitna gospa; on bo menda neka) znašel, kar ji bo same tolarje vsipalo v predpasnik." „Mir!" zaukaže sodnik. „Krojaški mojster, kaj pa Vi mislite o Svojem tastu?" Bojazljivo in molče je sedel šibki mož na svojem sedežu. Ker pa je naravnost poklican, naj svoje mnenje razodene, ohrabri se, češ, zdajle velja, Šimen, le odreži se! „Kes je res, kar govore mati in brata. Le poslušajte! Knkrat me je radovednost gnala v očetovo sobo, ko ga ravno ni bilo doma. Kaj pa. da vrata so oče skrbno zaklenili, a jaz si znam pomagati. Okna so bila že prej tako pripravljena, da so se lahko tudi od zunaj odprla. Naglo skočim v sobo in kaj vidim? Veste, da se oni nebodigatreba iz pekla lahko v vsako podobo izpremeni. Glejte, zdaj je bil v mali železni kroglji na mizi, in tako čudno zamolklo je pikal iu tolkel, kakor bi ga v notranjem ščipalo. Strah me je obšel. Kaj me tudi ne bo? Ce manj ima človek s tako nesnago opraviti, bolje je. Še danes ne vem, kako sem strah prestal, in kje sem toliko poguma dobil, da sem zgrabil črno pošast iu jo treščil ob zid. Da bi se mi potem kaj ne zgodilo, sem urno poskočil skozi okno, naglo je zaprl in tekel k svojim pomagačem v delavnico." Vse je bilo zoper Hele-ja. Žena ga toži kot norca, sinova zahtevata gospodarstvo od njega, zet ga spravlja v zvezo s samim hudobcem, edina hči mu ostane še zvesta. Župan ukaže slugi, naj pripelje zatoženca pred sodnike. Mojster Ilele je čakal pred vratmi v sprednji sobi. Naznanilo se mu je že prej, kaj se bo obravnavalo, in pred kom. Rad bi bil videl zopet svoje domače, in ker jih skozi duri ni mogel, stopil je toliko bližje vrat, da jih je vsaj slišal. Ker je njegova ljubeznjiva družina zelo glasno govorila, ni mu bilo potreba ušesa posebno nategovati, da je razumel, kako neusmiljeno ga obdelujejo. „Mojster llele!" nagovori ga župan. „Veste li, zakaj Vas danes kličemo pred te ljudi?" dobro naloženi. Za zdaj, prosim, naj zadostujejo te moje opazke in naj se nikar ne prezira, da omenjene železnice vsaka za-se potrebujejo sicer le male doneske, da se pa ti doneski seštevajo, in da se samo za one železnice, ki so mi jih v zadnjih tednih v interpelacijah ali kakorkoli bodi priporočali, zahteva 75 milijonov goldinarjev državne podpore." Minister potem omenja lokalnih železnic, ki so bile v zadnjem času dovoljene, ter pravi, da si prizadeva odpraviti zapreke, ki se nekaterim drugim delajo. „To, pravi minister, zlasti velja o kamniški železnici, katero je gosp. poslanec dr. Poklukar tako zgovorno zagovarjal. Bilo je še neko nasprotje med podjetniki in vlado, toda vršile so se med dotičnimi ministerstvi razprave, ki so imele ugoden vspeh. Zdaj je odpravljena zadnja zapreka, ki je zadrževala koncesijo te železnice." Dalmatinske razmere. Danes sta govorila zadnjič izbrana glavna govornika Kiibeck in Borčič. Poslednji je v dolgem in čvrstem govoru razpravljal dalmatinske razmere in vladi oponašal, da za povzdigo mornar-stva v Dalmaciji ničesa ne stori. To je pa le državi sami na škodo, ki ne more imeti krepke vojne mornarice, ako v Dalmaciji propade trgovsko mor-narstvo, in kateri vsled tega odide tudi mnogo davkov. Priporočal ji je torej, naj se ne d;'t motiti po madjarskem vplivu in naj skrbi, da se Dalmacija po železnicah zveže z notranjimi deželami. Pri naslednji točki bila je rešena tudi postava, katera podaljšuje obrok za odpravo svobodne luke v Trstu in Reki. Govorila sta o tej zadevi tržaški poslanec Stalitz in Halhvich, ki je radostno pozdravljal patrijotične glasove iz Trsta. Predsednik, ki je v soboto za ta teden napovedal večerne seje, je svoj sklep zopet premenil, in današnjo večerno sejo popustil. Tudi jutri je menda ne bo, ker je justični odsek ob 7. uri zvečer povabljen k seji. Tudi ni nobene sile, tako drviti poslance. Zdaj je namreč doguano, da državni zbor po Veliki noči nadaljuje zborovanje, ki se menda prične 2. maja. Ta teden zbornica dovrši komaj trgovinsko ministerstvo. ker ima pretresati še vojno postavo in hoče menda rešiti tudi volitev Blochovu. Justično in poljedelsko ministerstvo prideta najbrža še-le po Veliki noči na vrsto. Z Dunaja, 9. aprila. Vojna postava bila je včeraj od gospodske zbornice soglasno sprejeta v soglasji s sklepi ogerskega državnega zbora. Govoril je pri tej priliki knez Schonburg o dveh silno perečih butarah, ki žugate Evropo zadušiti; prva je oboroženi mir, ki stane jako veliko denarja, druga pa je narodno-gospodarska svetovna konkurenca, ki jo mora Evropa od drugih delov sveta prenašati. Knez Alfred Liechtenstein je govoril čisto strokovnjaško, pa mimogrede tudi omenjal zveze z Nemčijo in dokazoval, da morajo častniki nemški znati. Profesor Randa se je toplo potegoval za dijake prostovoljce ter ob jednem priporočal vojnemu ministerstvu za to skrbeti, da se izdajo v vseh jezikih dobre vojaško učne kniige. Za njim je načelnik geueralnega štaba baron Beck dokazoval, kako potrebna je bila prememba dosedanjega vojnega zakona, trdeč, da vojno ministerstvo v novem zakonu zahteva le neobhodno potrebne reči, iu da od teh nikakor ne more odjenjati. Knez Lobkovic je sprožil jezikovno vprašanje, rekši, naj bi učno ministerstvo skrbelo za tako vredbo srednjih šol, po kateri bi bilo tudi nenem-škim dijakom mogoče z dobrim vspehom napraviti vojaške izpite. Po temeljnem zakonu se pa prepoveduje, učence siliti k učenju drugega deželnega jezika, zato bi bil on za primerno premembo dotič-nih določb. Dokler se pa to ne zgodi, ne ostaja drugega, kakor vojaške izpite vrediti po sedanjem stanji naših srednjih šol. Minister grof Welser s h e i m b je obljubil, da se bode vojno ministerstvo oziralo na vse izražene želje, potem je še grof Huyn vladi priporočal vojaške vdove in sirote, poročevalec grof Falkenhayn pa sprejem nasvetovanih prememb, ki so obveljale soglasno. Ob polu štirih bil je konec seje, ob tri četrt na 4. uro pa so bili sklepi že naznanjeni predsedniku poslaniške zbornice, ki jih je dal takoj razdeliti ter jih v pretresanje izročil vojnemu odseku. Ob jednem z vojnim zakonom je včeraj razdelil tudi načrt postave, ki dovoljuje vladi nabiranje vojaških novincev, in sicer 00.389 mož za vojno in mornarico. 10.000 mož pa za deželno hrambo. Nabiranje se ima letos izjemoma vršiti od 1. maja do 30. junija. Vojni odsek se je precej sinoči sešel in je oba zakona sprejel brez vsakatere premembe. Zbornica pa ju bode rešila jutri, ker je dotično poročilo danes že razdeljeno. Zboljševalni zaklad. Med danes razdeljenimi vladnimi predlogi je poročilo budgetnega odseka o načrtu zakona, ki priporoča nekatere premembe takoimenovanega zbolj-ševalnega zaklada. 1'rva prememba podaljšuje veljavo dotične postave za daljnih deset let, to je od 1894 do 1904. Druga prememba, ki je posebno za naše kranjske razmere posebne važnosti, določuje, da se odslej podpore iz zboljševalnega zakona ne bodo delile samo za vravnavo gorskih hudournikov, ampak tudi za odpeljavo podzemeljskih voda, kakoršne imamo zlasti pri nas na Notranjskem in na Dolenjskem. Ker pri takih vodah ni pravih bližnjih interesentov, bi bili želeli, da bi se za vravnavanje takih voda dovoljevala malo večja podpora; po danes razdeljenem predlogu pa iznaša tudi ta podpora v najugodnejšem položaju 50 odstotkov. Naši poslanci hočejo pri dotični razpravi, ki se bo vršila ob jednem s proračunom poljedelskega ministerstva, nasvetovati povikšanje dotične podpore čez 50 odstotkov, ker bi sicer vravnave takih vodil malo prehudo breme nakladale deželnemu zakladu. Tretja tudi jako primerna premembi določuje, da se imajo po zahtevanju vlade za vnvnavanje voda rabiti jetniki. Pri nas se je to že dczdaj godilo in so si ravno jetniki ljubljanske kazulnice v tem oziru pridobili prav dobro ime. „O še preveč dobro vem 1 Slišal sem zatožbe vseh navzočih. Da bi jih le pač ne bil! Nikoli bi ne bil pričakoval, da se more človek tako daleč spozabiti, da zavrže svojega moža, da očeta od-stavlja, in da zet brez vzroka človeka s peklenščkom v dotiko spravlja." Starega moža obliju solze. Kmalu pa se ohrabri in po kratkem prenehljeji zopet nadaljuje: „Jaz vsem odpustim, saj vem, da bode še danes žal vsakemu. Slavni zbor! Gotovo ste tudi Vi, mestni odborniki, včasih z glavami zmajevali ter začudeno gledali moje samotno in skrito delovanje. Morda, da je tudi kateri Vas mislil: mojstru Ilele-ju nekaj ni prav. Glejte, danes je nastopil dan, ko Vam dokažem, da moja pamet ni zmešana, da je moj um še bolj bister, kakor bi kdo pričakoval." Pri teh besedah vzame iz žepa malo železno, jajcu podobno stvar, ter jo postavi na mizo pred zbrane mestne očete. V mali podolgasti kroglji je pikalo in tolklo, kakor bi bila notri kaka živalica. Bila je to prva žepna ura na Nemškem — iznajdba Hele-ja, zaradi katere je začetkoma naš klju-čarski mojster toliko prestal. Vse je hotelo videti žepno uro. V zvonikih so sicer že leta 1402. imeli velike ure, a tako majhno, kakor navadno kokošje jajce veliko, ni videl še nihče. Kar verjeti niso mogli, kako more mala po dolgasta krogljica kazati natanko ure in nep-ene-homa tikati celih štirideset ur. Se ve, da je bio še vse pomanjkljivo. Ura ni še imela peresa, in imsto verižice je bila le navadna struna; ali začetek je bil storjen, pozneje so lahko zboljševali iznajdio našega Hele-ja. Mestni odborniki so občudovali in hvalili očeta domači so se sramovali, le njegova hči šla je ponosno ž njim v rojstno hišo. Imel je sicer pred domačimi mir, tudi slavili so ga meščani nekoliko časa, ali kmalo so se tudi nad njim spolnjevale besede: „Nobeden prerok ni časten v domači deželi". Nevoščljivi so postali rokodelci staremu možu, marsikateri je rekel, da to pač ni nobeno čarovništvo, kar je izum el Ilele, vsak ključarski pomočnik bi kaj tacega spravil lahko na dan. Norčevali so se iz starega mojstra, a nasprotno je hotel vsak njegov časo-mer imeti. Tako je iznajdba, o kateri si je toliko domišljeval Ilele, njemu le ogrenila zadnja leta. Pozneje so celo stavili njegovega sina Petra za izumitelja žepne ure. Par let je tega, kar se je bralo v časopisih, da so v Parizu prodali starinsko uro Petra Heleja iz leta 1500 za osem tisoč in sto frankov. Tolike svote mojster Ilele v vsem svojem življenju ni dobil za svojo iznajdbo. Nehvaležnost je in ostane plačilo , sveta. Budgetna razprava. (31. dan.) Pred sklepom včerajšnje seje je zahteval poslanec Plen er, naj gospod predsednik pred vsemi drugimi samostalnimi predlogi na dnevni red dene nasvžt Heinrichov glede razmer med olomuškim kardinalom in župnikom AVeberjem, češ, da gre za jedno najsvetejših pravic poslančevih, namreč za pravico, svobodno izrekati svoje misli. Predsednik mu je po stari navadi odgovoril, da so bode na to željo oziral, kolikor se bo dalo in kolikor bo mogoče. Danes se nadaljuje razprava o železnicah. Govorila sta poslanca Sigmuud in Kozlovvski, potem je bila razprava zaključena in sta bila izbrana glavna govornika. Kakor danes govore, se bodo volitve za delegacijo vršile še le po Veliki noči. Nova vojna postava. A Koliko neredov se je vršilo v ogerski prestolnici vsled nove orožne postave! In konečno ja bila sprejeta z neznatnimi premembami. Avstrijska gospodska zbornica je dne 8. t. m. soglasno sprejela dotične premembe. Zanimivo je morda za mnoge, kako sodijo zmernejši Madjari o novi postavi. Zato podamo čitateljem svojim posnetek govorov dveh madjarskih prvakov. Dne 5. t. m. se jo posvetoval vojni odsek ma-gnatske zbornice polnih šest ur. Prvi je govoril nadškof Samossa, naglašajoč, da današnje mejna-rodno pravo zahteva, da se vojna moč države razvija. Ravnotežje vojne moči zagotavlja, da je druga država ne prehiti. Ako jedna država vojno pomnoži, stori to druga. Evropa stoji na robu prepada. In to nezaupanje vseh proti vsem imenuje se mir. Dokler je najmočnejši tudi najmodrejši, kakor je sedaj, tako dolgo mora tudi naša država množiti vojne svoje sile. Za njim je govoril grof Julij Andrassy. Dva paragrafa, rekel je, izzvala sta v zbornici silno debato. Govornik ne bi mogel pritrditi § 14. v prvotni obliki, ker vlada ni dostavila, da postava velja za deset let. Zahteval je, da se premeni tekst postave, da se pomirijo oni, ki so se bali, da se z novo postavo prelomi ogerska ustava. So pravniki, ki trdijo, da bi čez deset let mogel biti razpor med krono in narodom. Tudi § 25. bi govornik težko pritrdil, ker bi škodoval onim, ki ne znajo nemški. Po izjavi domobranskega ministra pa more glasovati tudi za ta paragraf, ker poznavanje tujega jezika ni nobeno ponižanje. Proti paragrafu morejo le oni glasovati, ki nočejo skupne armade, ampak le samostalno ma-djarsko. Današnji vojni sistem se je razvil pod vplivom dveh teženj. Prva je skupna avstrijska armada, druga samostalna ogerska armada. Ko se je uvela občna vojaška dolžnost, premenila se je naloga armade. Ona je oborožen narod. Armada je zaščit-nica vse države. Armada ne sme poznati dualizma, ker je v protislovji z vojaškim duhom. Služba v skupni armadi ni izdaja domovine. So, ki žele samostalno madjarsko armado, a to ni zdrava misel, ker vsak dan se približujemo koncu mira. Vse živi, da umre, in tako tudi mir. Bil sem delegat Deakove stranke, ki je sklepala pogodbo z Avstrijo. In mi nismo hoteli delati polovičarsko delo in tudi ne ustvariti samestalne armade, ker bi bila nevarna za Avstrijo in Ogersko. Samostalna ogerska armada je od daleč lepa zelenica, a od blizu nevarno močvirje. Danes je treba, da država postavi na noge mogočno armado. Ne Avstrija ne Ogerska ne morete ločeni braniti svoje meje, marveč obe skupno. Sedaj odločujejo evropsko politiko le mogočno vojne države. Vsled ega mora Avstrija imeti v sedanjih razmerah močno ¿iupno armado. Politični pregled. V Ljubljani, 10. aprila. Notranje dežele. Politik" objavlja dopis iz Gorice, ki pravi med irugim: „Poslanci Klun, Vitezič in dr. so v državtem zboru jasno govorili, kaj se mora in more zahtevti od političnega uradnika na Primorskem ... Pri okrjnem glavarstvu v Gorici je leto dnij neki ministettveni tajuik domobranskega ministerstva nastavlja, da bi se privadil političnemu poslovanju. Italijanščio komaj lomi, ne razume pa prav nič slovanski. Pomislite sedaj, kako morajo uro za uro v uradu prebiti naši ubogi kmetje ter jih nazadnje če domu pošiljajo, ker uradnik ne ume njihovega jezika, in kako se ž njimi ravna. Ne mi Slovenci, marveč vsak človek, ki odločno in pošteno misli, mora želeti, da si na Dunaji poprej dobro ogledajo uradnika, predno dobi službo v Gorici. Gospod Pretiš dobro v6, kaj je Gorici potreba, a premotiti naj se ne dä v svojih odločbah od nadležnega postopanja gotovih hlepivcev." l)ržavni zbor bo tudi po Veliki noči zboroval, in sicer se bo zopet sešel, kakor se poroča „Politiki" z Dunaja, dne 29. aprila. Vojna etiketa, ki se je uvela lansko leto, da se posvetuje o zalaganji vojne s kmetijskimi pridelki, imela je predvčeraj zadnjo sejo. Potrdil se je nasvet pododsekov soglasno. Ta slove: „Pri vsakem sedežu koruega poveljmštva naj se sestavi komisija, obstoječa iz članov intendance, kmetijskih družb in trgovinskih zbornic, ki bo v gotovih rokih in za posamezne vojne posadke na podlagi tržnih in pro-dajalnih cen večjih v intendančnem okraji ležečih trgov predlagala cene, katere naj bi plačevala vojna uprava za predmete živeža; intendanca se mora v kratkem Času konečno odločiti glede komisijskih predlogov." — Poljedelski miuister grof Falkeuhayn je izrekel članom enkete zahvalo ter jo je potem zaključil. Hrvatska regnikolarna deputacija je predvčeraj v navzočnosti banovi zborovala dopoludne in popoludne. Obravnave so tajne. Brlic bo po nadrobni razpravi predlagal proti-poročilo. Vnanje države. Predvčeraj se je vršil srbski ministerski sovet> ki se je posvetoval o vravnavanju tekočih linančnih vprašanj. — Odstavljen je bil lo jeden prefekt, ostali so bili premeščeni ali pa umirovljeni. Te premembe so se vršile v okrožjih Kragujevac, Smederevo, Pirot, Belgrad, Negotin, Sabac, Niš, Kuprija, Knjaževac, Užice in Vranja. — Kralj Aleksauder bo čez velikonočne praznite šel v Sabac. Spremili ga bodo tje regentje. V nemških poslauiških krogih se govori, da je cesar sprejel ostavko vojnega ministra Bronsarda. Njegov namestnik bo postal strasburški poveljnik, general Y'erdy du Vernois. — „Nordd. Allg. Ztg." preklicuje vest, da je odstopil minister pl. Maybach. Zatožnica novegi francoskega državnega nadpravdnika obsega ,j*ko malo resnično obteževa-jočih dejanjskih okoliščin. Pomenljivi sta le dve točki, da je Boulanger namreč dne 14. julija m. 1. ia v februariji letos nameraval upihati vstajo. Seveda je pri tem veliko vprašanje, kako mu bodo to dokazali. Zatožnica je bolj politično-podlistkarska, kakor pa strogo pravna. Očita mu mej drugim otročarije, kot: da je dal v Hamburgu tiskati svoje pisane in lepe podobe, da je podkupil „inozemsko časopisje", ki ga vsled tega imenuje „o:ganisateur de la revanche" itd. — Predvčeraj je v senatu predsednik Leroyer prečital dekret, ki imenuje senat za izredno sodišče in ki določuje prvo sejo na petek. Leon Eenault je želel interpelovati o nagibih, zakaj se je izdal ta dekret, toda ministerski predsednik Tirard je odgovoril v imenu vlade, da mu ne bo odgovarjal. Buffet je zahteval, da se pred obravnavami določi pravdni red. Pravosodnji minister The-venet je odgovoril, da vprašanje pravdnega reda ne more zadrževati obravnav. Seja se pretrga. Desničarji so sklenili, da se ne bodo vdeleževali obravnav državnega sodišča, dokler se ne reši vprašanje pravdnega sodišča potom glasovanja. Ko se je zopet sešla seja, zavrgel se je predlog Buffetov s 177 proti 72 glasovom, potem pa se je prešlo na dnevni red. Vzlic temu, da so nekateri člani italijanskega ministerstva zoper vsako prodiranje z orožjem v Abesiniji, poroča se vendar s poluuradne strani, da bo Italija morebiti zasedla Arraaro in Keren. V tem slučaji bi bila vlada primorana zahtevati nov kredit od zbornice. Ministerski soret se je o tem že posvetoval ter je določil troške za zasedanje in potrebne trdnjave na šest milijonov lir, kateri znesek bi se prihranil s skrčenjem rednih vojaških vaj. Sklenil je baje, da bodo vojaki takoj odpotovali iz Masave, kakor hitro se bodo konečno-veljavno potrdili najnovejši dogodki v Abesiniji. Itnmunska ministerska kriza še vedno ni rešena, ker se branita Mano in Lahovary vstopiti v Vernescovo ministerstvo. Govori se, da se bo sestavil kabinet iz skupin stare združene opozicije, izvzemši junimiste. Demeter Bratiano in Vernesco bodeta postala člana ministerstva, katerega vodstvo se bo izročilo Catargiju. „Daily News" poročajo iz Teherana, da je Perzija z Rusijo sklenila pogodbo, s katero odstopa Rusiji trdnjavo Kelatuadir. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 9. aprila. (Občina St. Jakob v Kožni dolini pred državnim sodiščem.) Kakor je bilo razvideti že iz Ferjančičevega govora v letošnji budgetni razpravi, prosila je občina Št. Jakob v Rožni dolini na Koroškem za slovenski učni jezik v svoji ljudski šoli. Deželni šolski svet koroški je to prošnjo odbil. Občina se je pritožila pri učnem ministerstvu na Dunaji, ali med tem časom je deželni zbor koroški šentjakobsko občino razdrobil v dve občini. Ministerstvo je z ozirom na to razdvojitev dotično pritožbo zavrglo, češ, da sedanja občina ni več ista, kakor je bila ob času vložene pritožbe. Zoper to razsodbo se je šentjakobska občina pritožila pri državnem sodišči, pri katerem se je imela reč včeraj razpravljati. Ali tožniki so prezrli, da je bil včeraj tožni dan, ali pa niso vedeli, da se mora tožnik razprave vdeležiti, in niso poslali nobenega zastopnika. Ko je torej prešla določena ura in tožnika ni bilo, je obravnava odpadla, kar po § 24. dotičnih pravil toliko po-menja, kakor da bi bil tožnik umaknil tožbo. Če je hotela občina od tožbe odstopiti, naj bi bila to storila pravilno, da ne bi bilo prišlo do razprave. Ako je pa hotela reč pred sodnijo dognati, naj bi bila poslala svojega zastopnika. Prepričani smo, da bi bil kateri tukajšnjih slovenskih odvetnikov prav rad sprejel zagovarjanje, da bi jim ne bilo treba nalašč s Koroškega koga sem pošiljati. Prav bi bilo, da bi že se skoraj tudi pritožbe koroških Slovencev glede slovenskega učnega jezika rešile pred državnim sodiščem. Ker s šentjakobsko občino ni šlo in je bilo dvomljivo, ali bi ne bila razdvojitev občine vplivala tudi na razsodbo državnega sodišča, naj spravijo kako drugo pritožbo, na pr. šolske občine šentlenartske na dan. Zapomnijo naj si pa, da si za državno sodišče o pravem času preskrbe svojega pooblaščenega zastopnika. Za upravno sodišče ni treba nobenega zastopnika in se dotične pritožbe rešujejo, ako tudi nikogar ni pri razpravi, ki bi tožnika zagovarjal. Dnevne novice. (Gerbičev koncert.) V nedeljo, 7. t. m., zvečer bil je v čitalnični dvorani beneiični koncert gosp. Gerbiča, kateri je počastil h svojo navzočnostjo g. deželni predsednik baron Winkler in v katerem seje zbralo mnogo elite našega občinstva kljub temu, da je bilo vreme jako neugodno, kakor tudi glede na to, da je bilo poslednji čas mnogo zabavnih večerov na dnevnem programu. Vspored obsezal je sedem vokalnih in eno točko za gosli in glasovir. Precej pred začetkom prve točke izročila je g. Ger-biču v imenu gojenk in gojencev šole „Glasbene Matice" gospica Ter. Bučarjeva s kratkim nagovorom lavorov venec s krasnimi trakovi mej burnim odobravanjem občinstva, in ravno tako v imenu gospic čitalničnega ženskega zbora gospica Zorka Krsnikova tudi lavorov venec, na katerem je bilo pripeto še posebno darilo. Na to se je vršil vspored. Prva točka, mešani zbor: „Plavaj mirno čolnič moj", kateri je g. Gerbie zložil za slov. glasbeno akademijo in nam je torej že znan, pel se je jako gladko in lepo nianzirano in je g. Pucihar v njem z bariton - samospevom, kateri je odločno in jako lepo pel, dosegel še večji vspeh kot prvikrat. Tro-spev Gallov „Spomlad"' je krasna skladba polna živih barv in mladostnega spomladanskega življenja. Gospici L. Daneševa, T. Bučarjeva in gospa Gerbiceva so ga pele tako izborilo, da so ga morale ponavljati. Rubinsteinova pesem „Asra" se prišteva med njegove najlepše pesmi. Dramatičen in deloma liričen njen obseg pa zahteva jako veščega interpreta, da doseže popolnoma svoj vspeh. Pel ga je g. Gerbic izborno. Griegova sonata (G-dur) za gosli in glasovir, iz katere sta nam igrala g. Moser in g. Janušovski prva dva dela, prišteva se med boljše kompozicije te vrste novejšega česa. Grieg je sloveč švedski skladatelj. Njegove skladbe so polne poezije in globoko misleče. Treba jih je nekoliko-krat slišati, da so jih dobro razume. Da sta oba omenjena gospoda umetniško rešila svojo nalogo, nam ni treba še-le dostavljati. Dvofakov dvospev „Zapuščena", kateri je na to pel ženski zbor, žel je mnogo pohvale, kakor tudi Kreutzerjev trospev „Prenočišče v Granadi", v katerem so nastopili gospica Daneševa, g. Razinger in g. Pianecki. Davno že nismo slišali ta trospev tako lepo peti, kakor ta večer; saj so pa tudi bili skupaj trije lepi glasovi in inteligentni pevci, kakoršnih se no najde tako lahko. Gospa Gerbičeva je pela sentimentalno in lepo kan-coneto Jelene iz opere „Šubič Zrinjski" od I. Zajea in pa prekrasno rusko pesem „Krasnij sarafan" od "Warlamova ter je posebno s poslednjo pesmijo vzbudila burno odobravanje, kakor zadnjič v slov. glasb, akademiji. Je pa res ta pesem tudi pravi biser slovanskih pesmi in kot navlašč za glas gospe Gerbi-čeve zložena. Vspored koncerta se je končal z moškim zborom „Utonula" od Kfiikovskega. Ta lepi zbor nam je poznan že od prej in zadnjič iz Fišer-jevega koncerta, kjer je moški zbor čitaluiški brili-ral v redutni dvorani. Tudi v nedeljo večer ga je jako eksaktno in lepo uglajeno pel, škoda pa, da slaba akustika na odru zaradi premnogih platnenih kulis ne dopušča doseči onega vspeha v čitalnični dvorani, kakor v redutni dvorani. Naj se še tako dobro nianzira, omenjeni nedostatki akustike ugonobijo več kot pol vspeha in pevci se brezvspešno trudijo. Morda bi ne bilo odveč, ako bi se za besede in koncerte tako priredil oder, da bi ne bil na kvar akustiki in s tem splošnjemu pevskemu in glasbenemu vspehu. (Volilni shodi), pri katerih se bodo imenovali kandidati za občinski svet glavnega mesta kranjskega, vršili se bodo: Za tretji volilni razred v nedeljo, dne 14. t. m. ob 11. uri dopoludne; za II. razred v ponedeljek dne 15. t. m, ob 7. uri zvečer; za I. razred v torek dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer. Vsi volilni shodi so v mestni dvorani. Želeti je, da se volilci vdeleže teh shodov v mnogobrojnem številu, ker mnogo stvari še čaka ugodne rešitve. Volilci naj bi izrazili svoje želje, stavili nasvete ter naročili kandidatom, da jih zvrše. (Elizabetna bolnišnica.) Prihodnjo soboto ob štirih popoludne vršil se bode v mestni hiši 25. občni zbor Elizabetne otroške bolnišnice. Med drugimi točkami obravnavalo se bode tudi o predlogu upravnega sveta, da se proda stara Elizabetna otroška bolnišnica na Poljanah. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Čast. gosp. Franc Zbašnik, župnik v Topli Rebri, dobil je župnijo Hi nje; čast. gosp. Ivan S k rja-nec, ekspozit v llarijah, župnijo Vreme, in čast. gosp. Gotard Rott, administrator v Spodnjem Logu, župnijo Staro Cerkev (Mitterdorf) na Kočevskem. — Kanonično vmeščena sta bila danes čč. gg. Vin-cencij Polaj na faro Rateče in Franc Marešič na faro L i p o g 1 a v. (Umrl) je v ponedeljek zvečer vpokojeni major gosp. Ivan Celešnik v 68. letu svoje starosti. Pokojni je bil lastnik vojaškega križca za zasluge, vojaške svetinje, vojaškega službenega križca, tirolske deželnobrambovske svetinje od leta 1866 in papeževe spomenske svetinje. Pogreb je bil danes popoludne ob polu štirih iz Medijateve hiše. Naj v miru počiva! (Nova pošta), kakor se nam poroča iz S p o d u j e Hrušice pod Ljubljano, otvori se ondi z dnem 16. t. m. za pisma in vožnjo pošto; spojena je ž njo tudi poštna hranilnica in vsakdanja pešpošta z Ljubljano. (Slavna posojilnica na Vrhniki) poslala je po državnem poslancu gosp. prof. Šuklje-ju podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji petdeset goldinarjev. To je drugi narodni zavod, ki je velikodušno spomnil se revnih slovenskih vi-sokošolcev na Dunaji. Presrčna mu bodi za to hvala! (Nova organizacija deželne brambe.) Doslej bila je deželna bramba uvrščena samo v bataljone, letošnjo pomlad utvorijo pa iz teh polke, in že meseca maja bodo imenovani novi polkovniki in podpolkovniki. To imenovanje se ne bode samo tikalo štabnih častnikov, temveč tudi častnikov pehote in lovskih, ki bodo premeščeni k deželni brambi. V naši polovici cesarstva utvori se 22 polkov deželne brambe in štabi bodo razdeljeni nastopno: na Dunaji 1., v Lincu 2., v Gradci 3., v Cel ovci 4., v Ljubljani 5., v Hebu 6., v Plznji 7., v Pragi 8., v Ljutomericah 9., v Ml. Boleslavi 10., v Jičinu 11., v Caslavi 12., v Olomuci 13., v Brnu 14., v Opavi 15., v Krakovem 16., v Rzeszovem 17., v Przemyslu IS., v Lvovu 19., v Stanislavem 20., v Zloczovem 21. in v Černovicih 22. Vsak nov polk se utvori iz 3 ali 4 dosedanjih samostalnih bataljonov; samo bataljoni deželnih strelcev v Zadru, Spljetu, v Dubrovniku in Kotori ostanejo samo-stalni. Raznoterosti. — Veliki mednarodni dijaški shod bode povodem svetovne izložbe meseca julija ali avgusta v Parizu. O tem shodu se poroča iz Pariza: Velikošolci vseh velikih Šol v Parizu so sklenili v svojem zadnjem zborovanji, da skličejo in priredijo v razstavni dobi veliki dijaški shod. Spored je dostojen akademične mladine in ni dvojbe, da se bodo tega shoda mnogobrojno vdeležili tudi dijaki vnanjih. držav. Ime društvu, koje je prvo sprožilo misel prirediti dijaški shod, je „Conférence des études", in na sporedu ima: „Presojevanje narodno• gospodarskega položaja evropskega in nasvetovanje sredstev, s kojimi bi bilo možno doseči zboljšanje." Tem povodom prirede dijaška društva velike slavnosti in tuji dijaki morejo se nadejati v Parizu, stolnem mestu ponosne Francije, dostojnega vsprejema. — Dunajskega dvornega igralca S o n-n en t hala, ki gostuje sedaj v Eigi, je tamošnje re-darstvo hotelo izgnati, ker je Avstrijanec in Žid. Sonnenthal se je takoj obrnil do veleposlanika Wol-kensteiua v Peterburiru, ki se je odločno pritožil pri ruski vladi. Vsled tega je bila dotična redar-stvena naredba preklicana. Telegrami. Dunaj, i», aprila. Predsedniku dr. Smolki se je danes naznanil sklep ministerskega so-veta, po katerem se bo spomladno zasedanje zaključilo dno 12. aprila. Državni zbor so bo zopet sešel v petek dne 26. aprila. Jutri zvečer se bodo volili delegacijski člani. Dunaj, 10. aprila. Zbornica poslancev jo sprejela z dvema tretjinama večine orožno postavo z ogerskimi premembami. Izjava an-tesemita Turka, da avstrijska zveza nima vrednosti za Nemčijo, je vzbudila ostro zavrnitev s strani vseh strank, tudi antesemitskih. Rieger jo rekel, da se češki klub poteza za avstrijsko-nemško zvezo, ker ta jamči za evropski mir. Budimpešta, 9. aprila. Tisa je predrla nasip ter preplavila vas Liget. Vsled narasle reke Krazno je pri Mateszalki več sto oralov njiv pod vodo. Pariz, 0. aprila. Zbornica je po razburjeni razpravi in živahnih ugovarjanjih levice zoper desničarske govore s 318 proti 205 glasovom potrdila postavo o pravdnem redu pri državnem sodišči. Pariz, 9. aprila. Po noči je umrl slavni kemik Chevreul v starosti skoraj 103 let. Bukarest, 9. aprila. Catargi je vsled različnih mnenj s kraljem odložil sestavo mi-ninisterstva ter se je ista izročila generalu F1 o r e s c u. Sofija, 9. aprila. Prejšnja ministra Ea-d os lavo v in Jovančev sta bila zaradi vladi in princu sovražnih objav obsojena na enoletno ječo. Umrli ho: 8. aprila. Anton Lampe, kamnosekov sin, 15 mes., Poljanska cesta 18, bož.jast. — Marija Burgcr, šivelja, 62 let Rimska cesta 2, jetika. VrcmeiiMko sporočilo. Gas opazovanja 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvoc. Stanje '.liikomora v llllll 72Ü7¡T 7186 720-5 toplomeru po Celziju 7-0 138 88 Veter si. svzh. si. szap. Vreme dež oblačno ® t •S 9 jz -+ O ljfl,lli. 'Pisarna in zaloga: Solslci drevored <» (semeniščno poslopje). , Pilijala: Sloiio ve »iliee 1()-1M priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim In pohištvenim mizarjem, I i kurjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje oenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno jj" £ pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 kigr. ► naprej primerno cenoje. .aaaaaaaaaaaa/ Perstene, mineralne ► Kupovalcem večjih množin . , .. , t prednostne cene. in kemične barve. ^ \ ■% J 2. < * < 5 * « 3IE <5 2 H F 11 i5 <žyi\>2) ^AAAAAAAAAAAAA i Vso vrste slikarskih in j likarskih čopičev in slikarske patrone. Deller-jev Edina zaloga In prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, liimska cesta 0. radgonski (24-7) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, protinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju). Xc zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda).