Posamezna Številka 6 vinarjev. Š1EV. 123. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V L|lllllIflOL V M, 2. jlfflijfl 1914.
Leto XL1I.
= Velja po pošti: =
Za oelo lato napre] . . K 2B--
u en mesec ......2-20
ca Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi pretentan m«je6no „ 1'70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7-—
za Nem61]o oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v
za dvakrat...... 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnat.
Poročna oznanita, zahvale, osmrtnice Itd.:
enostolpna petltTrata po 2Ivin.
■ Poslano: ^^^ enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
03- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne e sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je ▼ Kopitarjevi nllol ät. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske ät. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
j»- Današnja številka obsega 6 strani
Dr. |. K.: jezikovno pravo od Jožeta II. do leta 1848.'
Konservativni cesar Franc 1. se je germanizacijski smeri vedno bolj odtegoval. V marsičem se je pokazal naravnost prijaznega vzbujajoči sc narodni zavesti nenemških narodov. Izza njegove in njegovega naslednika vlade imamo te-le jezikovne zakone in na-redbe, ki se tičejo cele države ali pa naših dežela.
a)	Dv. pis. dne 23. apr. 1807. — Deželne vlade morajo vse razglase potom okrožnih uradov tiskane v deželah, kjer je več jezikov običajnih poleg nemščine (Urtext) tudi v prevodih teh jezikov objavljati.
b)	Cesar je z dekretom dvorne štud. komisije (1. marca. 1867) ustanovil poleg že obstoječih šest štipendij novih šest za vojaške avditorske praktikante, ki so dovršili pravne študije in znajo ogrski ali kak slovenski jezik. — V vojnem pravosodju je torej hotel imeti rabo narodnih jezikov brez tolmača.
c)	S pf;t. 1. jun. 1811 se razglaša, da je avtentični tekst državljanskega zakonika nemški, po katerem se imajo jire-sojati prevodi v narodnih jezikih.
č) Dv. kom. 13. febr. 1812 zahteva, da sc morajo blagovne izjave za carinske urade podajati izključno v nem-
1 Kot dopolnilo za dobo do Jožefa II.:
Dvoje slovenskih fevdnih priseg (Dr. J. J.: Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor. 1911., str. 33 nasl. — Dr. Kotnik, R. t. 1. 1913, str. 26 nasl.) iz dobe Ferdinanda III. in njegovih naslednikov Leopolda I., Karola VI. in Marije Terezije priča, da so celo cesarski va-zali-plemiči iz slovenskih pokrajin prisegali slovenski. — Za Koroško posebej je znamenita slovenska fevd n a prisega iz 1. 1653. (Kotnik, R. t. str. 31 nasl.), ki so jo prisegali slovenski škofovi vazali. — Da jc bil del plemstva v naši domovini še koncem 17. veka slovenski, nam priča tudi Janez od Križa, ki v svoji pridigi o priliki vstopa neke plemkinje v uršulin-ski red v slovenskem govoru govori nji in njenemu v cerkvi mnogo-brojno zbranemu sorodstvu. — Znamenite so tudi instrukcije za krvne sodnike na Slovenskem: za Štajersko (za Gradec in Ljubno, ker je postal celjski krvni sodnik šele 1742 deželnoknežji)
«5 " 5555
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
Borut je umolknil hipoma. Domislil se je svečenika Razorja, ki mu je naročil, naj ne pove do njegove vrnitve nikomur, da je kristjan. Domislil se je tega, pa je sklonil glavo. Glej, zdaj se je izdal materi, in mati zdaj ve, da časti Krista. Toda, ali je mogel drugače? Ali se je mogel zlagati materi? Laž je ostuden greh, in greha ni mogel storiti Borut, pa četudi bi moral dati življenje raditega.
»Saj sem vedela,« jc izpregovorila mati, in skrb ji je prišla v dušo. »Borut, Borut, kaj poreče oče k temu? On, ki drži tako trdno s starimi slovenskimi bogovi? Kaj poreče oče, Borut? Poznam ga — razsrdil se bo, in nič več mu ne boš smel stopiti pred oči. Borut, Borut, kaj si storil?«
»Odpusti mi, mati,« jc odvrnil mladec. »Glej, nisem moficl drugače. Bog me jc poklical na pravo pot, in kdo se more ustavljati Bogu? Vem, da bom moral trpeti veliko zaradi svoje vere.
škem jeziku, ki je splošni poslovni jezik (in der Nazionalsprache, nämlich in der deutschen, welche die allgemeine Geschäftssprache ist.) Druge jezike imenuje ta odlok tuje. — Zopet tu je Lah predrl zakon. Ni sc clržal in dne 11. jul. 1835 je prišel odlok, da se v južnih Ti-rolih in v ilirskem Primorju sme rabiti tudi laščina za blagovne izjave, v ustnih izjavah pa vsi deželni jeziki; le vpis mora biti v teh slučajih v nemškem »poslovnem jeziku« (Geschäftssprache). Uradno se je napravil latinski zapisnik vseh vrst blaga z nemškimi imeni za carini podvrženo blago, da je bilo mogoče tudi nemščine neveščim poiskati za pismeno izjavo zaukazano nemško ime.
d) Dv. pis. 22. okt. 1811. Ukinjajo se rabinska sodišča in prepoveduje pri sodišču in izven sodišča rabiti židovski jezik; namestu njega se imajo rabiti v deželi običajni j e z ik i. — Opustilo se je torej načelo, da mora Žid biti Nemec.
c) Civilni pravdni red za Dalmacijo (kjer sc je z dekr. 18. marca 1815 ustanovilo apclacijsko sodišče z laškim uradnim jezikom), Istro in Južne Tirole se je razglasil v laškem jeziku. V § 14. se jc p omot o m a določilo, da se morajo stranke in njihovi pravni zastopniki (le pari i non meno, che i loro pa-droni) posluževati laškega jezika (deli iclioma italiano). Bilo je mnogo sitnosti in šikan zavoljo tega, dokler se ni z zakonom dne 25. maja 1883, drž. z. št. 76, izpremenila ta določba s tem, da se
leta 1726, za Kranjsko 1767 in za Koroško 1774. V čl. 4. predpisov za pisarje se naroča, da mora izjave za pisati kolikor je le mogoče z besedami priče ali obtoženca (die Aussagen cum terminis formalibusgenau und gewissenhaft auch soviel immer möglich mit denen nem-lichen durch Depbnenten angebenden Worte). Dr. Dolenc (R. t. str. 117) piše o celjske m k r v n c m sodniku, da se jc zahtevalo od njega, da mora biti vešč slovenske m u jezi k u , »dem ainer bei diesem ambt zu eigentlicher vernembung der gefangenen (weillen sich auf die tolmctscher bis weilen nit. allerdings zu verlassen) notwendig khuendtig sein mucss, sonsten einen armen Sünder vol etwas zu khurz geschehen meclite« (poročilo deželnih stanov štajerskih na vlado dne 12. sept. 1637. — Glej dr. Metod Dolenc: Postanek in pomen inštrukcij za krvna sodišča na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem. — Časopis za. zgodovino in narodopisje 1913. Ponatis str. 16.)
Toda za Krista trpim rad in vesel. Oj, koliko bridkih muk je moral 011 pretrpeti zaradi nas! Pa bi .jaz ne trpel z veseljem zanj?«
Radost se jc razlila po njegovem obrazu pri misli, da bo moral trpeti preganjanje zaradi Krista. Rad bi prelil zanj svojo srčno kri, rad bi dosegel venec mučeništva. Samo da bi mogel stopiti čist in neomadeževan pred Krista in mu poreči: Trpel sem zate, trpel bolečine, ki so mi bile sladke, ker sem smel trpeti zate.
»Toda kaj poreče oče?« je ponavljala mati v skrbeh. »Oj, Borut, kako žalostni dnevi so prišli nad nas! Naj-prvo izgon iz rodnega sveta, potem si sc izgubil ti, in povodonj je grozila nam z pogubo. A sedaj še to, sedaj še to!«
»Ne boj se, mati,« jc tolažil Borut. »Glej, pride svečenik Razor, kakor jc obljubil. Potem bo pa vse dobro. Oj, svečenik ukrene vse prav. Lc verjemite mi, mati, da bo še vso dobro. Svečenik Razor je velik, svet mož.«
I11 tedaj je pripovedoval Borut vse. Kako ga jc učil, kako požrtvovalno mu je stregel za časa bolezni; kako jc postal kristjan in kako ga jo krstil svečenik. Tiho ga jo poslušala mati. Oči so se ji porosile, in v srcu ji je vstala tožka slutnja, da pridejo zdaj nesrečni časi. Zaskrbela jc ubogo mater bodoč-
imajo rabiti v deželi o b i č a j 11 i j e-z i k i, kakor določa že citirani pravdni red Jožefa II. dne 1. maja 1781.
f) Večkrat se zabičujo v ti dobi znanje narodnega jezika uradništvu. Za vse deželo se jc izdal dekret dvorne pisarne dne 26. febr. 1818, ki sc v njem ukazuje, da se mora gledati na to, da uradniki pri okrožnih (političnih) uradih popolnoma znajo jezik dežele ali okraja, kjer so nastavljeni.
Dvorno pisarne prezidialni ukaz dne 2. sep. 1827 (razglašen od ljubljanskega gubernija 27. sopt.) veleva za vse ilirske pokrajine (Kranjsko, Koroško, Primorsko), da morajo vsi okrožni komisarji popolnoma znati kranjski ali slovenski jezik. Kdor ni toga maternega jezika, ali ni dokazano, da ga zna, mora prod okrožnim glavarjem, ki ga zua, delati izpit. Okrožni glavar, ki potrdi znanje jezika, jamči za to. Če se izkaže, da dotičnik no zna slovenščine, mora glavar plačati stroške za premestitev.?
Prav bi bilo, ko bi deželne vlade na Koroškem, Kranjskem in Primorskem izkopale ta ukaz. To bi bilo plačevanja — pravijo, da še na Kranjskem, kamo-li via Koroškem, ko bi so ta ukaz, ki se nikoli ni preklical, še danes zvrševal. Toda danes pišemo že 191 i in imamo še političnih uradnikov med nami, ki 110 znajo slovenski. Povedati moramo tudi, da lota 1835. ni bilo sodstvo od politično uprave še tako strogo ločeno, kakor danes, in da so. je tedaj mnogo reči, ki spadajo danes pred sodišča,, obravnavalo pri okrožnih uradih. Potemtakem velja imenovani ukaz tudi za sodno uradništvo. — Obnovil so
• Ta ukaz slove: Um in Zukunft eine mehrere Bürgschaft für die genaue Beobachtung dos allerhöchsten Befehls, vermög welchem für Kroiscomnrissärs-Stellen in lllyrion nur der kraineri-schen oder wonclischen Sprache vollkommen kundige Individuen in Vorschlag zu bringen sind, zu erlangen, wurde vorgezeichnot, da Ii künftig bei Besetzung einer Kreiscommissärsstelle in lllyrion jene Competenten, deren praktische Kenntniß der krainorischen oder wendischen Sprache als Mutteroder bereits geübte Geschäftssprache nicht, vollkommen notorisch sein sollte, einer vorläufigen Prüfung in der Art unterzogen werden sollen, daß sie vor einem dieser Sprache kundigen Kreishauptmann eine mündliche Vorhandlung mit. Parteien in dieser Sprache pflegen und der Kroishauptmann hierüber oino schriftliche Relation erstatte,
nost. njenega edinca. Ni mu zamerila, da jo postal kristjan. Saj jo že sama obljubila častiti Krista, ako ji privede sina zdravega nazaj. Toda kaj poreče Radegost., oj, kaj poreče!
Borut je končal svoje pripovedovanje. Mati mu je položila roko na rame in mu je govorila:
»O sin, koliko bridkega si storil s tem meni,« je reklo. »No radi toga, ker sem jaz morebiti nasprotnica Krista. Ampak zato, ker me skrbi tvoja bodočnost. Oče to požene od hišo, in kaj boš jiočel potem sirota sredi širnega sveta ? Sam boš in nihče ti no bo privoščil prijazno besede. In kaj bom počela jaz brez tebe? O Borut. Borut, čemu si storil to?«
Borut jc dvignil svojo desnico. »Ne jokaj, mati,« jo govoril mehko. »Glej, sina. božjega! Šel jo od doma, da uči bedno človeštvo. Zapustil jo mater, pa je šol umirat na križ, da odreši človeški rod. No jokaj, mati! Če me res požene očo v svet, kakor praviš ti, poj-dem. A ne bom sam. Čuval bo nad mano Ivrist in me bo varoval zmot. Molil bom k njemu za očeta in za vas, da vaju privede na srečno pot rešenja. Pač bom trpel in jokal za vami, a duša mi bo vesela. Saj bom vedel, da trpim zaradi Krista.«
Mati je obrisala solze z lic. Z ob-
je ta ukaz za celo d r ž a v o z dv. pis, dne 15. Jan. 1834 (v ljubljanskem gubor-niju dne 7. februarja 1834) in razširil tudi na praktikante.'1 No bi škodilo, če hi deželne vlado v naših deželah, zlasti na Koroškem in Štajerskem, pa i udi 11a Kranjskem, in nadsodišec v Gradcu prebirali tudi ta ukaz in se domislili, da, imajo zapriseženo dolžnost ravnati so jio njem.
g) V kazenskem postopanju veleva dvorni dekret dno 23. julija 1818: Če so zaslišanja obdolžeca ali prič, ki govore lc slovenski, protokolirajo v nemškem jeziku, morajo biti 110 le preiskovalni uradnik in zapisnikar, marveč vsaj šc on prisednik vešč slovenskega jezika, in so mora to tudi v zaslišnem protokolu zaznamovati.
V šolstvu imamo le-lo določbe:
a)	Najv. odlok dne 11. avg. 1805 določa v S 218. o nemških ljudskih šolah, da morata biti učitelj in krajevni dušni pastir vešča v deželi običajnega jezika, kjer se nemščina splošno ne razume. Pač le zato, ker morata poučevati tudi v narodnem jeziku. Ali no bi koroški deželni šolski svet, ki med Slovenci nastavlja trde nemško učitelje, s pridom vzel v roko ta 109 lol stari odlok?
b)	Na vseučiliščih je tudi kmalu padlo Jožefa II. germanizatorno načelo. Za medicino določa dvorni dekret dno 17. februarja 1804, naj so uči fiziologija, patologija, materia medic., specialna tarapija in klinika latinsko, drugo nemško, na Ogrskem, med Lahi in na Poljskem pa latinsko ali v d o ž eine 111 jeziku. To velja tudi za pouk kirurgov (sedaj odpravljenih »padnrjev«). — Dne
für welche or in clom Falle der bestätigten Sprachkcnnlniss sogestaltig za haften haben wird, daß Wenn ein solches Individuum später wegen Mangel zureichender Sprachkenntnifl übersetzt werden müssle, dem betreffenden Kreishauptmannc die Übersetzungskoston zur Last gelegt würden. Diese' letztem hätten auch dem Gubernium zur Last zu fallen, wenn os die vorläufige Prüfung anzuordnen unterlassen und hl os andern unzuverlässigen Zeugnissen Glauben beigemessen hätte.«
1 »Seine Majestät geruhten mit Allerhöchster Eni,Schliessung vom 9. Jänner 1834 zu befehlen, dass auch die Aufnahme der Praktikanten in den verschiedenen Provinzen der Monarchie auf dasjenige, was in Ansehung der vollkommenen Kenntniss der besonderen Volks- und Landessprache von Sr. Majestät rücksichtlich der Beamten angeordnet ist, zu halten sei.«
čudovanjem jc gledala na mladega sina. K j o jo našel tako moč? Pač jo znala žo prej, da jo Borut mladec, ki se no ustraši niti medveda v črnem lesu. Toda te navdušene odločnosti še ni videla nikdar pri njem. Kje jo jc našel? Ali je vera v Krista res tako mogočna, da podeli slabotnemu človeku toliko moči?
Gledala je mati sina, pa ga je prosila; »Samo ono mi obljubi, Borut, samo ono, da no poveš očetu, da si zapusti! vero starih Bogov. Oj, kaki dnevi bi prišli zame, ako se izdaš! Obljubi mi, Borut, da nc črhneš besedico.«
»Tudi svečenik Razor mi jc naročil tako,« jc odvrnil Borut. »No povem očetu ničesar, ako Bog ne odloči drugače.«
Mati Božena sc jo pomirila. Šla sta s sinom domov. Borut jo odšel k očetu, pa mu jo pomagal pri težkem delu vos dan. Molčala sta oba. Radegost je mislil spet svojo mračne misli; Borut pa je premišljeval, koti blodi danes svečenik Razor. V svojem srcu jo mislil nanj in jo prosil Krista, naj privede starčka k zaželjenemu cilju. Pozno zvečer sta so vrnila domov. Po borni večerji sta se podala k počitJtu in kmalu ju je objelo trdo spanje.
Zunaj so jo razprostirala jasna noč. Migljalo je jezero zvezda na jasnem
19. januarja 1806 veli ukaz dv. štud. kom., kako naj se vrše strogi izpiti za porodniške pomočnike. V Celovcu iz-prašujejo po tem ukazu: Direktor, p r o-fesorporodništva \ slovenskem jeziku (in windischer Sprache) in profesor praktične kirurgije. — Za filozofijo se tudi dopuščajo narodni jeziki (v Dalmaciji in Tridentu n. pr. laški, najv. odlok 28. septembra 1824).
c) Dvorna štud. kom. ljubljanskemu guberniju dne 2. maja 1818 določa, da je dopustno, da se bogoslovci drugega letnika obvezno uče slovanskega jezika (der slavischen Sprache), dokler so predavanja v pastoralki slovenska. Iz tega se vidi, da se je vkljub, ali morda vsled Jožefa II. ukaza, naj se pastoralka uči nemški, pričel zanjo slovenski pouk — prvi na visokih šolah — in da se je v zvezi s tem gojil tudi pouk v domačem jeziku. Ta določba se tiče tudi goriške in celovške bogo-slovnice; ker so v Gorici tudi hrvatski bogoslovci, se govori o slovanskem in ne samo o slov. jeziku. Pribij-mo, da je duhovščina prva uveljavila praktično slovansko predavanje na visokih šolah in ž njim vred tudi pouk v jeziku samem. Za našo politično in kulturno zgodovino je ta dogodek nepopisne vrednosti. Doba temeljitih, znanstveno dovršenih slovnic je našla tudi primerne učence. Jezik se je očistil, izpopolnil in njegovo teoretično znanje, ki ga je v Ljubljani bogoslovcem posredoval M e t e 1 k o . jc silno pripomoglo čudovitemu narodnemu napredku, ki ga poznamo iz te dobe. — Dne 14. oktobra 1S31 je v tem oziru zaukazala za ljubljanski gubernij dvorna štud. komisija, da so za drugi letnik v bogoslovju predavanja o slovenskem jeziku (zdaj že pravi: slovenisehe Sprache!) še vedno obvezna, in daje samo pravico, da sme škofijstvo manj darovitim bogoslovcem dovoliti, da se vsled tega vzgojeslovja, ki se je redno tudi v drugem letniku učilo, uče šele v četrtem letniku.
č) Kako je padal germanizacijski duh, nam priča ukaz dvorne štud. komisije dne 28. oktobra 1814, ki pri poroča v laških pokrajinah gojitev la-ščine.
Železniški minister v Krški dolini-
Dodatno se nam poroča: Prvi oficielni sprejem je bil v Kostanjevici, Vse mesto je bilo slavnostno okrašeno s slavoloki, mlaji in zastavami. Okoli poldne se pripelje ekscelenca železniški minister v spremstvu odličnih dostojanstvenikov na petih avtomobilih. Spremljal« so ga; deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar dr. šusteršič, sekcijski šef dr. Grien-berger, dvorni svetniki grof Chorinski, pl. Bertele, pl. Galambosch, vitez Laschan, novomeški okrajni glavar baron Rechbach, prost. dr. Elbcrt, vitez Pogačnik, poslanec Jarc i. dr. Številno ljudstvo je bilo praznično oblečeno in je navdušeno pozdravljalo došle goste, godba kostanjeviške meščanske garde pa je zaigrala cesarsko himno. Sprejem se je vršil v salonu Severjeve gostilne, ki je bil elegantno dekoriran. Krški okrajni glavar dr. Mathias pripelje visoke goste v salon ter predstavi ekscelenci ministru zbrane gospode. Navzoči so bili vsi domači c. kr. uradniki, zastopniki mesta, zastopniki občin kostanjeviškega in
nebu. Mati Božena pa je klečala kraj svojega ležišča. Roke jc imela sklenjene na prsih. Po licu so ji tekle solze, v srcu pa ji je bdelo sto in sto skrbi.
Dolgo v noč je klečala mati Božena. Molila jc srčno molitev zdaj k sinjim bogovom, zdaj k neznanemu Kri-stu . . .
Pač je skrival Borut, pred očetom svojo vero. Težko mu je bilo to, ali vendar se je premagal. Obljubil je bil tako svojemu učeniku in materi. In svojo besedo jc hotel držati. Nemoten je opravljal svoje molitve, in oče ga ni vprašal niti z besedico več po tujcu, ki ga je zdravil v bolezni. Borutu je prišlo to prav. Bog ve, kaj bi odvrnil očetu, če bi ga vprašal, kaj mu je pravil tujec v dolgem času tam v votlini. Nemara bi se bil izdal. Saj lagati se ni hotel in se tudi ni smel.
Tocla nekega dne jc bil odšel oče žara no v goro. Proti poldnevu se je vrnil in je prinesel s sabo dva divja goloba. Nastavil je bil med skalovjem zanjko, pa ju je vjel. Dobre volje se je vrnil Radegost in je bil zgovoren kakor že dolgo ne. Dal je goloba Borutu in mu je rekel:
»Glej, tako lahko sem ju vjel, kakor da mi ju bi bili poslali bogovi zanalašč. Komaj sem nastavil zanjko, pa sta že priletela. In sedaj sem se domislil nečesa in sem sklenil pri sebi nekaj posebnega. Kaj sem sk'evi'1, boš že t; •' ' >n!u.«
krškega okraja, več duhovnikov ter državna poslanca Hladnik in dr. Benkovič. Nato je krški župan dr. Janko Hočevar v imenu županstev približno takole nagovoril ministra in njegovo visoko spremstvo: »Vaš prihod v naš kraj nam je v dokaz, da se odločilni krogi centralne in deželne vlade ter deželne avtonomne oblasti resno zanimajo za železnico Rudolfovo—Krško—Brežice, s katero se bo doseglo, da se bo naša od svetovnega prometa doslej še izločena pokrajina, ki je rodovitna in bogata na naravnih zakladih, gospodarsko dvignila in povspela do one višine kulture, s katero so oblagodarjeni kraji naše države in dežele, ki so jim že davno dana moderna sredstva za vsestranski razvoj. Za obstoj te proge se ni bati, kajti železnica bo tekla po dolini, kjer so krasni vinogradi, velikanski gozdovi, rodovitna polja in razvita živinoreja. Z železnico bi prišla v krško dolino industrija, ki je najboljše sredstvo, da se prepreči beg z rodne grude v tujino. Tudi v strategičnem oziru bo nameravana železnica eminentne važnosti. — Ko se Vašega visokega prihoda presrčno veselimo, in se zanj iskreno zahvaljujemo, prosimo obenem visoko vlado kakor tudi deželno oblast in vse druge merodajne faktorje, naj z mogočno svojo roko blagohotno podpirajo stremljenje našega ljudstva po tem, da se skoro ustvari nujno potrebna železnica, ki nas bo tesneje spajala s srcem naše države, glavnim in stolnim mestom Dunajem, in z edinim našim pomorskim mestom Trstom. Tako bo našemu prebivalstvu odprt svet in dana možnost razvoja v poljedelstvu, obrti in trgovini ter sploh v vseh panogah gospodarstva.«
Ekscelenca minister je z napeto pozornostjo sledil vznešenemu govoru dr. Hočevarja ter nato odgovoril, da njegova navzočnost sicer še ni garancija za železnico po dolini krški, vendar prihaja on danes sem kot njenpijonir s trdno nado, da bodo v doglednem času, gotovo še pod vlado Njegovega Veličanstva Franca Jožefa I., vresničene opravičene želje po železniški zvezi. Ekscelenca se je nato še informiral o tem in onem ter z obljubo, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, od vseh navzočih prijazno poslovil.
Nato so dostojanstveniki zasedli avtomobile, da si ogledajo kraje, kjer naj bi tekla nameravana železnica. Pridružili so se jim okrajni glavar dr. Mathias, župan dr. Hočevar, krški župnik Al. Kurent in poslanec dr. Benkovič. Najprvo so se peljali po državni cesti proti Brežicam. Vasi so bile okrašene z zastavami, ljudstvo je navdušeno pozdravljalo visoke goste. Na vseh cestah v krškem okraju je vladal vzoren red, nikjer nobene zapreke, nakjer najmanjše težave z vozniki. Za to vzorno disciplino vse priznanje g. okrajnemu glavarju dr. Mathiasu! Posebno lepo je bila okrašena vas Cerklje, kjer je stal velik slavolok, mnogo zastav je bilo opaziti tudi v Krški vasi. — V B r e ž i c a h se je vršil sprejem pri mostu. Poklonili so se ekscelenci c. kr. uradi, zastopniki mesta in okoliških občin ter mu izročili spomenico glede železničnega načrta. Minister je izjavil, da je »brežiški projekt« zvezan z velikimi tehničnimi težavami, da pa se bo za projekt zanimal. Nato jc šel minister peš skozi mesto, ki je bilo vse v zastavah. Pred frančiškanskim samostanom so se zopet zasedli avtomobili ter odfrčali po Štajerski preko Vidma, v Krško, Ekscelenca je imel ves čas v rokah geografsko karto ter študiral »krški projekt« katerega mu je župan dr. Hočevar sproti pojasnjeval in kateri mu je prav simpatičen. — Pri mostu v Krškem zopet sprejem. Tu se je poklonil ekscelenci občinski odbor občine krške in zastopniki mesta. Nato je stopila pred ministra deputacija iz Št. Janške doline pod vodstvom župana Rižnerja iz Radeč s prošnjo za podaljšanje šentjanške železnice v Radeče ali na Zidan most. Po končani avdienci so se peljali dostojanstveniki v Krško, da si ogledajo mesto, ki je bilo okusno okrašeno. Pred župno cerkvijo so se avtomobili obrnili in nato oddrčali mimo Leskovca nazaj v Kostanjevico in odtam v Novo mesto.
26. maj je bil zgodovinski dan za krško in šentjernejsko dolino. Navdaja nas z upravičeno nado, da tudi k nam prav kmalu pripiha »lukamatija«. — Da je prišel ekscelenca železniški minister osebno si ogledat teren za nameravano progo, je odlična zasluga našega deželnega glavarja dr. Šusteršiča, za kar mu bodi izrečena prisrčna zahvala! Zahvalo smo dolžni tudi vrlemu krškemu županu dr. Hočevarju za ves njegov trud in prizadevanje k vresni-čenju »krškega projekta«!
(Dalje.)
Dijaška izleta ob Mrli o.
Ljubljanska podružnica Avstrijskega mornariškega društva je v maju t. 1. ob Adrijo priredila dvoje dijaških izletov. Prvega, ki se je vršil 19., 20. in 21. maja, so se udeležili ti-le zavodi: Mestni dekliški lice j ljubljanski ¡96), ljubljanska Prva (128) ter Druga, državna gimazija (72), Gimnazija v Kranju (53) ter v Novem mestu (49) in Višia realka v Idriji (43 udeležencev). Di-
jake in dijakinje so spremljali gg. ravnatelji Fajdiga, M a c h e r in Štritof z nekaterimi gg. profesorji, profesoricami in učitelji ter učiteljicami, pridružili pa so se jim njihovi sorodniki in varuhi ter nekaj drugih izletnikov-udov mornariškega društva, tako da se je prvega izleta udeležilo vsega skupaj 505 oseb. Odličniki prvega izleta so bili gg. dvorni svetnik v pok. Do b i d a, zgoraj imenovani srednješolski gg. ravnatelji, ravnatelj deželnih uradov Z a m i d a , ravnatelj deželnega muzeja prof. dr. M a n t u a n i, finančni svetnik Lončar, deželni sodni svetnik M e j a č, stavbni svetnik B 1 o u d e k, podpolkovnik v pok. M i 1 a v e c ter dr. Š a v n i k iz Kranja, ki je iz ljubeznivosti prevzel posel medpotnega zdravnika. Družba prvega dijaškega izleta je bila torej izključno slovenska. — Drugega izleta, ki se je vršil 28., 29. in 30 maja, so se udeležili ti-le zavodi: Višja realka ljubljanska (132), obe učiteljišči ljubljanski (žensko in moško (83), Kočevska gimnazija (71), Državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani (65) ter ljubljansko Nemško žensko učiteljišče (17), tako da se je drugega dijaškega izleta, vštevši gospodo spremljevalce, udeležilo vsega skupaj 507 oseb. Odličniki tega izleta so bili gg. finančni prokurator dr. P e s s i a k, državni računski svetnik Ver-derber, gimnazijski ravnatelj P u c s k o ter predsednik Trgovske in obrtne zbornice Knez. Družba drugega dijaškega izleta je bila torej narodnostno mešana. Poudariti je, da vzlic temu na vsem izletu ni prišlo niti do najmanjših neskladnosti, čeprav se je zlasti med vožnjo po morju pelo, po daleko presežni večini pelo slovenske narodne pesmi. — Prvi kakor drugi izlet sta vodila gg. podpredsednik ljubljanske podružnice Avstrijskega mornariškega društva ces. svetnik M a t h i a n ter njen blagajnik poštni oficial L e v a r t. Z izvrševanjem pripravljalnih poslov pa sta si poleg imenovancev obilo zaslug iztekla gg. tajnik ljubljanske podružnice poštni nadupra-vitelj F 1 e r e in blagajnik puljske podružnice poštni ravnatelj Vidmar. — Na izleta so po posameznih zavodij dijaštvo pripravljali gg. profesorji s posebnimi, na Adrijo, njeno obalo in njene znamenitosti ter na avstrijske mornariške razmere nanašajočimi se predavanji, v Ljubljani pa je razen tega o pomenu mornarice predaval g. podpredsednik ljubljanske podružnice mornariški poročnik v pok. V. K u b e 1 k a.
Iz Ljubljane odhajali so izletniki za-rana zjutraj s posebnim vlakom, ki je vsaki pot štel toliko voz, da je prostora še pre-ostajalo. Uvrščeni so bili vozovi II. in III. razreda. Med vožnjo so izletniki dobili obilen in tečen ter okusen zajutrek: pol mesene klobase, sira in kruha. Ko so udeleženci prvega izleta ob 9. uri dopoldne dospeli na Reko, je deževalo, kar je povzročilo, da je med njimi nastala zmeda in da vsled tega ni prišlo do ogledovanja ladjedelnice »Danubius«, kakor je bilo spo-četkoma določeno. Izletniki so si ogledovali mesto in reško luko, pretežna večina pa je navzlic neugodnemu vremenu pohitela na Trsat in si ogledala znamenitosti frankopanskega gradu. Gojenke mestn. dekliškega liceja ljubljanskega so pod vodstvom g. ravnatelja M a c h e r j a posetile dekliški licej na Sušaku, kjer jih je ljubeznivo sprejel ravnateljev namestnik g. prof. dr. C i b i d i n i. Nekaj gojenk tega liceja je potem svoje ljubljanske tovarišice spremilo do Opatije. Udeleženci drugega izleta so imeli na Reki najlepše vreme. Ogledali so si ladjedelnico »Danubius«, kjer so jim tamošnji mornariški in civilni inženerji ter mornariški častniki in uradniki z veliko uslužnostjo med drugim na drobno razka-zali drednot »Sz. Istvan«, ki je pravkar v delu, drga skupana udeležencev je posetila Trsat in Frankopanski grad itd.; potem pa so si izletniki ogledali, mesto, pristanišče, tržnice i. dr. Mornariške akademije navzlic dovoljenju tudi to pot niso posetili, ker je primanjkovalo časa. Slovensko skupino je z veliko ustrežljivostjo vodil g. c. in kr. profesor mornariške akademije na Reki rr. V a j d a.
Opoldne so se izletniki vkrcali na svoj posebni parnik »Danici Erno« paroplovne družbe »Ungaro-Kroata« in se odpeljali v Opatijo. Spremljala jih je vojaška godba c. in Ur. peSpolka št. 79 in ves čas igrala skoro izključno le slovenske komade, kar je med izletniki izzvalo veliko navdušenje. Dočim pa je morala ob prvem izletu ta godba ostati v Opatiji, ker je naslednji dan imela službo pri polku, je družbo drugega izleta pospremila vso pot od Reke preko Pulja do Trsta in jo s svojim izbornim svi-ranjem nemalo zabavala in navduševala. Da je tudi to pot po pretežni večini igrala slovenske in slovanske skladbe, se razume po sebi. Zato je pa bilo navdušenje slovenskih udeležencev drugega izleta toliko, da so skoro vso pot pevali narodne pesmi himne in davorije in da je veselo razpoloženje prikipelo tako visoko, da se je med vožnjo po Adriji od Brionskih otokov pa do Trsta na krovu razvil živahen ples. — V Opatiji so udeleženci prvega izleta imeli lepo vreme tik do parnikovega odhoda, ko jih je neljubo presenetila ploha, Deževalo jim ie tudi ooslei z malimi oreslcdki vso pot
do Pulja, kjer se je zvečer in ponoči dodobra izlilo, tako da jim je vsaj ves naslednji dan z docela vedrega neba sijalo žarko solnce. Udeleženci drugega izleta so bili v tem pogledu srečnejši: nebo jim je bilo ves čas potovanja vedro; solnca je bilo toliko, da so se vrnili več ali manj ogoreli; morje v Kvarneru je bilo navzlic vetrovom dosti mirno, da njegovega valovanja na parniku ni bilo čutiti, v Adriji pa je bilo začuda pokojno in prekrasno v svoji sinjini. — Udeležencem prvega izleta so v Opatiji v imenu g. predsednika tamošnje podružnice Avstrijskega mornarišega društva, c. kr. okrajnega glavarja barona Schmidta pl. Za-bierowa, sprejeli gg. podružnični podpredsednik Schulze ter odbornika poštni nadupravitelj 11 e r ž i č in c, kr. domobranski poročnik Strumerpeh, v imenu av-tohtonnega prebivalstva jih je pozdravil g. podžupan iz Voloske, predsednik Slovenskega izobraževalnega društva V a h t a r. Udeležence drugega izleta je sprejel gosp. predsednik opatijske podružnice c. kr. okr. glavar baron Schmidtpl. Zabierow osebno z nekaterimi podružniškimi odborniki. Ko so si izletniki v hitrici ogledali opatijski zdraviliški park, so se zbrali pred Vilo Angiolino in se dali za spomin fotografirati v skupini. Po končanem slikanju so v zboru zapeli dve slovenski narodni himni, potem pa odšli v Wiener Hofbräuetablissement Lokey k skupnemu obedu, ki se jim je zelo ukusno in obilen serviral v gorenji in v spodnji dvorani. V gorenji dvorani je med obedom koncertirala vojaška godba pešpolka št. 79, v spodnji pa opatijski zdraviliški orkester. Ob prvem izletu sta med obedom govorila pozdravne govore g. Schulze.in g. V a h t a r, ki ju je na sprejemu zahvalil g. ces. svetnik M a t h i a n v slovenskem in ker g. Schulze ne razume slovenščine, na kratko v nemškem govoru, ob drugem izletu pa so govori sporazumno izostali. Po končanem obedu so izletniki odhiteli v pristan in na parnik. Ob prvem izletu so se pred parnik prišli poslovit mnogoteri domačini, poslovile so se tudi gojenke sušaškega liceja, Oduševljeno pozdravno vikanje, mahanje z robci in živio-klici in odpevanje slovenskih! narodnih himen kar ni hotelo ponehati, dokler ni parnik zavil iz pristana ven in na prosto Kvarnersko morje. Zdraviliško obrežje je bilo izletnikom na čast okrašeno z velikim številom zastav v hrvaških narodnih in v cesarskih barvah. Mimo sve-tovnoznanih istrskih zdravilišč je parnik jadmo hitel v Pulj, edino avstrijsko vojno luko. Razpoloženje izletnikov na vožnji po Kvarneru je bilo ob prvem izletu navzlic neugodnemu vremenu veselo, ob drugem pa jako živahno.
Medpotoma so izletniki na krovu za malico dobili sira in domačega kruha, pa so tudi prav pridno segali po izvrstni vinski kapljici v parnikovi restavraciji, kavi, čaju i. dr.	(Konec.)
M fogosiovansklh odvetniških In ho-larskin uradnikov.
Binkoštno nede ljo dopoldne se je vršil v mali dvorani »Narodnega Doma« shod jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov in koncipientov. Shod je otvoril g. Christof kot predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov na Kranjskem in pozdravil navzoče zborovalce, pred vsem došle brate Hrvate, zastopnika državne zveze odvetniških uradnikov na Dunaju I. Gutscha ter državnega poslanca dr. Ravniharja. V predsedstvo shoda so se izvolil kot predsednik gospod Christof, kot podpredsedniki gg. Rubčič (Zagreb) Založnik (Celje), Schönher (Ceiovec) in Gutsch (Dunaj), kot zapisnikar g. Habe.
Dr. Ravnihar se je zahvalil za pozdrave ter obenem pozdravil navzoče Hrvate. Njihova udeležba označuje smer, v kateri se naj izvede organizacija jugoslovanskih odvetniških uradnikov.
Tajnik državne zveze odvetniških uradnikov I. Gutsch je pozdravil shod v imenu članov državne zveze in dunajskih tovarišev,
Nato je g. Tavčar obširno in temeljito referiral o zahtevali odvetniških in notarskih uradnikov. Nemogoče je, da bi mogel ob sedanji draginji odvetniški uradnik izhajati z dosedanjimi dohodki. Vse druge uradniške kategorije so si tekom let izboljšale gmotni položaj, bodisi z raznimi regulacijami, bodisi z draginjskimi dokladami. Le odvetniški uradniki, od katerih zahtevajo njihovi šefi čim največje znanje tudi strogo juridicnih stvari, so ostali v gmotnem oziru na istem stališču kakor so bili. Statistika dokazuje, da znaša povprečna letna nlača zasebnih uradnikov 1400 kron. Statistika dokazuje, da je ta povprečna vsota zato tako nizka, ker so med zasebnimi uradniki ravno odvetniški uradniki najslabše plačani. Večina odvetniških uradnikov in uradnic nima niti 1400 K letne plače. To dovolj jasno označuje bedni položaj odvetniških uradnikov. Odvetniški uradniki in uradnice morajo zahtevati, da znaša minimalna plača 100 K, po preizkusni dobi naiirani 120 K. plača solicitatorja pa mora
znašati najmanj 200 K na mesec. Poleg tega zahtevajo odvetniški nastavljenci odškodnino za nadurno delo in popoln nedeljski počitek. Znano je, da je kranjska odvetniška zbornica sklenila, naj se uvede po vseh odvetniških pisarnah nedeljski počitek. Ta sklep se v nekaterih pisarnah izvaja, v nekaterih pa zopet ne. S tem niso prizadeti le uradniki, ki nimajo nedeljskega počitka, temveč tudi šefi, ki nedeljski počitek izvajajo. Tukaj je treba napraviti red, za kar je pred vsem poklicana odvetniška zbornica. Tudi zahteva po odškodnini za nadurno delo je popolnoma upravičena. So odvetniške pisarne, v katerih se dela pozno do 8. ure zvečr, zgodi se celo, da zadržuje šef uradnike in uradnice v pisarni do 10. in 11. ure zvečer. To je zlorabljanje delovnih moči, ki mora prenehati. Ako se pa že dela preko uradnih ur, ne sme biti to delo zastonj. Če je bilo na Nižje Avstrijskem mogoče upeljati plačevanje čezurnega dela, je to mogoče drugod in tudi na Kranjskem, Sicer pa je želja odvetniških uradnikov, da se uvedejo uradne ure od 8. ure zjutraj do 2, ure popoldne, kar je tudi za stranke primernejše. Merodajni faktorji naj bi se zavzeli za to, da se take uradne ure upelje-jo tudi na sodnijah, od katerih so z ozirom na to zadevo odvetniške pisarne odvisne. Ako bi taka ureditev uradnih ur ne bila mogoča, naj bi se uradni čas od 8. do 2. upeljal vsaj v sobotah. Zahteve odvetniških uradnikov so skromne. Ako pa hočemo, da se bodo izpolnile, je treba, da se vsi odvetniški uradniki organizirajo čim najtesnejše, da tako tem lažje dosežejo to, kar zahtevajo. — Referent g. Tavčar je žel burno odobravanje.
Tajnik državne zveze na Dunaju I. G u t s c h je poročal o potrebi organizacije in njenem pomenu. Ker gre za strogo stanovske interese, je potrebno, da se posamezna deželna društva združijo v zvezi. Nemški odvetnik ravno tako izžema svojega nastavljenca kakor slovenski. Čim mogočnejša pa bo tudi organizacija odvetniških uradnikov, tem lažje se bodo uresničile njihove zahteve. Zavest skupnosti mora prevladovati vse, ako hočejo doseči pozitivnih uspehov. Govornik je med drugim navajal, da je nižjeavstrijska zbornica izpolnila odvetniškim uradnikom marsikatere želje. To, kar je na Nižje Avstrijskem mogoče, je pa mogoče tudi na Kranjskem.
V debati je gospod Vojska grajal malomarnost nekaterih kolegov, ki se ne udeležujejo stanovskih prireditev, in ki ne kažejo potrebnega zanimanja za odganizacijo samo.
G. Rubčič (Zagreb) je nato referiral podrobno o hrvaški organizaciji, ki izbor-no procvita in ima izvrstno urejeno zavarovanje za starost, za slučaj bolezni in smrti. Hrvati imajo tudi svoje glasilo.
Končno je predsednik g. Chrištof naznanil, da so poslali brzojavne in pismene pozdrave državna organizacija na Dunaju, graški tovariši, češka zveza in trgovsko društvo »Merkur«. Nato se je shod zaključil. Vsi referati so bili sprejeti s splošnim odobravanjem.
Nato se je vršil v restavracijskih prostorih banket, pri katerem je gospod Chrištof nazdravil zastopniku državne zveze g. Gutschu, g. Tavčar je napil gostom Hrvatom, Štajercem, Korošcem in Primorcem, g. Rubčič hrvaško - slovenski edinosti in g. Chrištof damam. Med banketom je poudarjal g. Založnik potrebo osnovanja jugoslovanske zveze odvetniških uradnikov. Po banketu so si gostje ogledali mesto.
Dnevne novice.
-f K osemdesetletnici sv. očeta. Danes je stopil sv. oče Pij X. v 80. leto svojega življeja. Čestitkam katoliške javnosti se pridružuje, tudi naš narod in želi vladarju cerkve, naj ga božja previdnost ohrani na tem mestu v blagor cerkve še mnogo let!
-f Mladeniški tabor v Suši. Loško orlovsko okrožje je priredilo binkoštni ponedeljek pred krasno cerkvico v Suši po božji službi tabor. Ogromna množica iz cele selške doline in iz Loke se jc zbrala tam gori. Selški Orli so dovršeno lepo godli; vmes so bili pa pod predsedstvom župnika M a r č i č a navduševalni govori. Prvi je govoril d r. K r c k, za njim d r. Korošec; župnik Hribar je prečital krasno pesem v pozdrav Orlom, predsednik okrožja M. T a v č a r je pa imel sklepno besedo. Lepo je bilo!
H- Iz seje kranjskega deželnega odbora dne 30. maja 1914. Finančnemu ministrstvu se stavi ponudba za novo zakupno užitninsko dobo za vse okraje v deželi razen mesta Ljubljane. — Dr. Leopold Rossmanith se imenuje sekundarijem deželne bolnice. — Dovoli se deželni prispevek za popravo poti v Gostinskem grabnu. — Deželna vlada se pozove, da čim preje reši vlogo deželnega odbora in kranjske kmetijske družbe za nakup močnih krmil z ozirom na tozadevna sklepa kranjskega deželnega zbora in občnega zbora kranjske kmetijske družbe. — Ker se je dosegel sporazum za cc 'no korekturo Zburc—Šmarjeta, sc narc.i stavbne-
mu uradu, da čim preje priredi razpis zgradbe. — Ker sc niso dosegle primerne cene za odkup sveta pri cesti Semič— kolodvor, se izdela zakonska predloga na deželni zbor. — Stavbnemu uradu se naroči, da razpiše ogled trase za preložitev ceste Poljanska dolina — Tančagora — Črnomelj in povabi vse prizadete občine. — Zavarovanje deželne ceste Tržič— Kovor in Begunje—Hudigraben se odda ponudniku Rotarju. — Kolavdacija ceste Raka—Bučka se ne vzame na znanje in se podjetnik pozove, da vse nedostatke v najkrajšem času odpravi. — Sklep deželnega zbora, da se najame fundirano posojilo dveh milijonov kron za deželne elektrarne, se sedaj z ozirom na neugodni denarni trg ne izvrši, ker tudi k temu sedaj deželni odbor ni siljen vsled pomanjkanja denarnih sredstev, pač pa se najame na račun deželnih elektrarn kontokorent pri deželni banki, ki se ob ugodnem času iz-premeni v fundirano posojilo z izdajo komunalnih zadolžnic. — Pritožbi nemškega šolskega kuratorija v Ljubljani proti sklepu občinskega odbora v Tržiču se glede prispevka 200 K za porabo vode iz občinskega vodovoda ugodi in tozadevni sklep razveljavi, glede prevoza čez neko občinsko parcelo se pa pritožba zavrne in sklep odobri.
+ Razdelitev referatov pri kranjskem dež. odboru od 1. junija 1914 dalje. D e ž e n i glavar dr. Ivan Š u -s t e r š i č : vse personalije; deželni muzej in umetništvo; ustanove izvzemši hiralske in sirotinske; železnice; tujski promet in domovinsko varstvo; deželni proračun in račun; nadzorništvo deželnih naklad. — Deželni odbornik d r. E v g c n L a m p e : vse finančne zadeve, v kolikor niso odkazne v posebne referate (zlasti vse finančne transakcije, doklade in davščine, državna preod-kazila itd.); živinoreja (zboljšanje hlevov) ; živinozdravništvo; mlekarstvo in sirarstvo; deželna banka; ceste; melioracije (vodna preskrba); deželne elektrarne; zadružništvo; agrarne operacije. — 13 e ž e ln i o d b o r n i k dr. Vlači i s 1 a v P e g a n : občinske zadeve; gasilno-stražni zaklad; stavbne zadeve; deželnozborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja; odpisi davščin od vrednostnega prirastka; pritožbe v cestnih zadevah, izvzemši administrativno-tehnične zadeve. — Dežel niod bo r-n i k dr. Ivan Zajec: šolstvo; trgovska šola; gospodinjske šole in tečaji; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnice, izvzemši konsignacij in oskrbni]) stroškov za izvenkranjske liolnice; zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; ubožne zadeve, izvzemši rekurzov; hiralske in sirotinske ustanove; deželno gledališče; oskrba zanemarjene mladine v Salezijanskem zavodu. — Deželni o d b o r n i k d . Kari T r i 11 e r : vojaške zadeve priprega; bera; statistika; deželni teritorij; odgon; konsignacije in računi oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnice; škontracijo deželnih blagajn (deželne blagajne, blagajne prisilne delavnice, bolnice, muzeja in kmetijske šole na Grmu); deželni dolgovi (evidence, žrebanje obveznic itd.); rekurzi v ubožnih zadevah; rekurzi zoper odmero davščine od prirastka (pravno vprašanje); žrebanje obveznic deželne banke. — Deželni odbornik .T o s i p Anton grof B a r b o : vinarstvo; ri-barstvo; čebelarstvo; perutninarstvo; gozdarstvo; sadjarstvo; kmetijska družba; kmetijska šola na Grmu; podkovska šola; posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; deželna prisilna delavnica; oskrba zanemarjene mladine v prisilni delavnici.
+ »Na adreso slovenskih duhovnikov« jc spustil v petek v »Narodu« nek uradnik z Dunaja, ki je »takorekoč pod zvonikom rojen«, dolgo filipiko, v kateri grozi, da bodo slovenski uradniki v protestantizem prestopili, ako slovenska duhovščina ne zapusti dr. Šustcr-šiča. Še več: »Radi nečuvenih narodnih izdajstev« dr. Šusteršičevili, — pravi ta čudni možakar v »Narodu« — »jc že vrgel marsikateri Slovenec na Dunaju prvi obulus za nemški Schulverein in potem drugi in tretji in jc pozabil, kje da je rojen.« To so bili seveda liberalci. Ime tega čudnega politika ostane žali-bog zakopano v pozabi j enosti.
-jr Iz deželnega odbora. Deželni odbornik dr. Evg. Lampe odslej naprej nima več uradnega dneva v sredo, ampak v petek cel dan in v soboto od 10. do ure popoldne.
-f- Osebne vesti. V četrtek, 28. maja. je diplomiral z dobrim uspehom na trgovski visoki šoli v Kolinu ob Renu Franc Peternel z Bleda. — Odlikovan je mornariški nadkomisar Jožef Pire z viteškim križcem Franc Jožefovega reda povodom od njega zaprošenega umirovljenja.
4- Poizkus vtihotapljeni.i madjar-ščine na Kranjsko. Pri pogajanjih glede priključka belokranjske železnice na hrvatski del do Karlovca med avstrijsko in ogrsko vlado jc slednja zahteva-
la, da bi se moralo na obmejni postaji Bubnjarci nastaviti osobje, vešče ma-djarščine v pisavi in jeziku! Avstrijska vlada je odgovorila, tla je tozadevna jezikovna določba v ogrski železničarski pragmatiki itak odpravljena. Ogrski delegati so na to dejali, da je to vseeno. »Hrvaščina ne bo nikdar uradni jezik na železnicah!« (Lepa tolažba za hrvat-sko-srbsko koalicijo.) Avstrijska vlada pa le ni hotela o madjarskem poslovanju nič vedeti in se je končno določila nemščina.
-f Gostilničarjem pripoveduje liberalno glasilo, da je S. L. S. nasprotnica gostil-ničarskega stanu. To ni res, kar dokazuje, da stoji veliko število gostilničarjev — in ravno najuglednejši člani tega stanu — trdno v vrstah S. L. S. Res je pa to, da je deželna gostilničarska zadruga v liberalnih rokah in da izkuša svoj vpliv udejstvovati vedno v prilog liberalcem in v škodo S. L. S. Zato smo pa nasprotniki resolucije, sklenjene na njenem zadnjem zborovanju, da se naj vlada ozira pri koncesijah na mnenje te zadruge. Vodstvo je sedaj tako, da bi podpiralo le prošnje liberalcev, zapostavljalo pa naše somišljenike. Gostilničarji naj vendar pomislijo, ali je sedanje na-čelstvo v korist ugledu njihovega stanu!
-f V zavod sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano se sprejemajo prosilci za 1. gimnazijski rajred od 1. do 10. junija. V Ljubljani se oglasi sprejemajo le v četrtek 4. junija od 8. do 12. ure dopoldne in od
2.	do 4. ure popoldne, in sicer v škofijski palači v pritličju na desno.
+ Hrvatska imena. Uradno glasilo avstrijske osrednje vlade »Wiener Zeitung« rabi, odkar je stopil v veljavo hrvatski zakon o nazivu mest, odslej vedno samohrvatska imena. Tako piše celo Zagreb in ne Agram. Mi bi tudi naši vladi priporočali, da bi v »L a i b a c h e r Z c i t u n g« temu primeru sledila. Zakon jo zakon in po zakonu ne obstoja več ne »Agram«, ne »Karlstadt«, ne »Semlin«, ampak edinole Zagreb, Kar-lovac, Zemun itd. Pri vladi bi to pač morali vedeti.
—	Sattnerjevo »Jeitejevo prisego« bodo peli na posebnem pevskem večeru v Mostaru dne 7. t. m.
—	Vrhniško - logaška podružnica Slomškove zveze ima v četrtek, 4. junija, ob 4. uri popoldne zborovanje na Vrhniki v navadnih prostorih pri g. Pečkaju.
—	Notranjska podružnica »Slomškove zveze« zboruje v četrtek, dne 4. junija, ob
3.	uri popoldne v Št. Petru v društveni dvorani. Na vsporedu je poleg drugega praktični nastop tovarišice gdč. M. Čurk v I. razredu in predavanje nadučitelja Janko Grada: »Nabožno petje v šolo!« — Cenjeni člani in članice, pridite polnošte-vilno! Povabljeni so tudi somišljeniki nečlani. — Odbor.
—	Veterinami svet. V veterinami svet poljedelskega ministrstva sta imenovana za tretjo funkcijsko dobo do konca maja 1917 drž. in dež. poslanec Fr. Povše in ravnatelj kranjske kmetijske družbe Gustav Pire.
—	Poroki. Prihodnji četrtek, 4. junija t. 1., se bode poročil g. dr. Beno Sabothv, kazenski zagovornik v Kranju, z gospico Inko Šlambergerjevo, hčerko c. kr. notarja in hišnega posestnika v Kranju. — V nedeljo, 7. junija t. 1., se bode vršila poroka g. Kari Schindlerja, pisarniškega ravnatelja tvrdke Vinko Majdič v Kranju, z gospico Faniko Pollakovo, po domače Kamenčanovo, hčerko gospe Marije Pollak, hišne posestnice in trgovke v Kranju. Bilo srečno!
—	Radovljiški kolodvor. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se oddajo na postaji Radovljica na progi Trbiž—Ljubljana drž. žel. gradbena dela za napravo sprejemnega poslopja, tovorne lope z nakladalno rampo in stranišča za potnike proti pavšalu. Podrobni podatki o opremi ponudb, vložnem roku itd. so razvidni iz ene prihodnjih številk časopisov »Lieferungsanzeiger, österr. Wochenschrift für den öffentlichen Baudienst, Verordnungsblatt für Eisenbahnen und Schiffahrt, Wiener Zeitung, Laibacher Zeitung, Osser-vatore Triestino in Avvisatore Dalmato.« Predmetna pojasnila daje tudi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice na Jesenicah.
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Kristine Ravnikar je imenovana za suplcntinjo v Sv, Križu pri Kostanjevici absolvirana učit. kandidatinja Ivana Zupan.
—	Povodenj v Zg. Radolni. Iz Gori j nam pišejo: V Zg. Radolni sta vsled dolgotrajnega deževja in tajanja snega potoka Krma in Kot tako narasla, da sta preplavila polje, njive in travnike ter z gramozom na nekaterih krajih pol metra visoko zasula. Nekaj njiv je s pridelki vred uničenih. Največ škode je naliv napravil Jakobu Prešern, po dom. Go-galu. Ti od sveta oddaljeni gorski posestniki so povečini revni ter potrebujejo pomoči za regulacijo obeli potokov, ker je ogroženo njih posestvo in življenje.
—	Znižani vožni listek Ljubljana — Radovljica. Pred nami leži prvi izvod znižanega železniškega listka Ljubljana—Radovljica. Radovljičani bodo od sedaj plačevali za tour-relour karto Ljubljana—Radovljica in nazaj 80 vinarjev manj kakor dosedaj. Radovljičani bodo gotovo hvaležni svojemu poslancu dr. Gregoriču, ki jim je to lepo ugodnost izvojeval.
—	Vlak povozil železniškega čuvaja. 521ctni železniški čuvaj Matevž Dagarin iz Černivca, občina Mošnje, je včeraj popoldne šel po železniški progi med Rado-ljico in Oločami. Došli vlak, ki ga pa ni čul, ga je podrl in mu odtrgal desno roko. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Ponesrečeni postiijon. 391elni Martin Bizjak, poljanski postiijon, je včeraj vozil pošto iz Gorenje vasi v Škofjo Loko. Ker pa je bila pošta prenapolnjena, je med vožnjo odletel z voza in mu jc kolo voza, ki je bil poln potnikov, šlo preko glave. Težko ranjenega so prepeljali v deželno bolnišnico.
Argentinska deputacija, na čelu ji argentinski poslanik na Dunaju dr. Perez, pride :5. t. m. v Zagreb, kjer se bo informirala o trgovskih razmerah.
—	Roparsko bando sedem mož je orožništvo blizu Kustošije v zagrebški okolici vjelo. Banda obstoji iz samih proslulih morilcev, roparjev in vlomilcev, med njimi več takih, ki so odsedeli dolge kazni. Načelnik je neki Slepan Kunstek. Enega izmed roparjev so orožniki ponoči ustrelili. Pet članov bande še zasledujejo.
—	Umrl je v Brusnicah nadučitelj Anion Sila, star 34 let.
—	Aviatik Bulimbašič je pri poletu
v Zagrebu ponesrečil. Aparat se mu je razbil. Bulimbašiča, ki ima lahke poškodbe, so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
—	Obsojen je bil od novomeške poro« te oženjeni delavec Janez Piskule iz Zbur zaradi nenravnega čina na 2 leti ječe,
—	Nesreča divjega lovca. Franc Gor-še iz Drganjega sela pri Toplicah je prejšnji teden v mraku čakal z nabito puško na divjačino, ne da bi imel lovskega dovoljenja. Ko jc sprožil na srno, je puška počila in mu je strel odletel nazaj v levo oko ter je težko poškodoval.
Pošlna tatvina 127.900 K.
Trst, 2. junija 1914.
Danes ob 9. dopoldne se je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem na štiri dni določena obravnava o veliki, dne 11. decembra 1913 na poštnem uradu Trst 7 izvršeni tatvini v znesku 127.900 K. Te tatvine je obtožen višji poštni oficijal Fran B j e k a r. Iz obtožnice posnemamo:
Dne 11. decembra 1913 jc c. kr. poštni urad Trst 7 v ulici Stadion odposlal podružnici avstro - ogrske banke v Trstu vrečo s svoto 127.900 K. Kakor navadno, so dotično vrečo poslali s poštnim vozom ob 1/1:8. zvečer iz poštnega urada Trst 7 na glavni poštni urad Trst 1, kjer je ostala čez noč, da se izroči naslednjega dne ob 1 -7. zjutraj z drugimi vrečami vred glavni blagajni poštnega ravnateljstva. Ko so odprli vrečo, so videli, da je na zavitku označena svota 127.800 K, dočim je bila na drugih na to se nanašajočih listinah označena svota 127.900 K. Tej razliki niso posvetili posebne pozornosti in zavitek je glavna blagajna poslala podružnici avstro-ogrske banke. Tu pa so z velikim začudenjem ugotovili, da je bil v zavitku mesto denarja le papir za zavijanje. Jasno je torej, da je šlo tu za zločinsko nadomestitev prvega zavitka z drugim ponarejenim zavitkom. Sum, da je denar ukradel, je padel na višjega poštnega oficijala Frana Bjekarja, ki je imel nalogo, da napravi oni zavitek in ukrene vse potrebno za njega odpošiljatev na določeno mesto. Ta sum je bil še posebno opravičen s tem, da je bilo prvotno Bjekarju naročeno, naj se odpošlje 127.800 K, a se je pri ponovnem skontri-ranju blagajne, ki sta je napravila poštni kontrolor Gabrijel Lindtner in vodja urada Josip Kavčič, ugotovilo, da se mora odposlati 127.900 K. Da se popravi prvotni ukaz, se je obrnil Lindtner na Bjekarja ter, mu naročil, da izvrši tozadevno popravo. Za ta ukaz, da se ima prvotno 127.800 K, a pozneje 127.900 K odposlali, ni znal iz-vzemški Bjekarja nihče od onih, ki so imeli posla z dotičnim zavitkom. Poleg tega so našli pod svoto 127.800 K ponarejenega zavitka zapisano svoto 92.000 K, iz česar se mora sklepati, da je bil zavitek pripravljen že preje v svrho, da se nadomesti za odpošiljatev 92.000 K. Dognalo sc je nadalje tudi, da je poštni urad Trst 7 dne 15. novembra 1913 odposlal 92.000 K in da je ravno isti dan bil Bjekar zaposlen pri blagajni. Bržkone je torej Bjekar hotel že oni dan izvršiti tatvino, a je pri tem naletel na kako oviro. Glasom izjave pisnih veščakov so vsi spisi pri zavitku pisani -/; Bjekarjcvo roko. I/, navedenih razlogov in šc posebno zato, ker jc Bjekar živel zelo zapravljivo ter jc imel zarubljcno tudi plačo, tako da mu ni ostajalo niti toliko,
da bi mogel živeti, toži državno pravdni-štvo Bjekarja zločina tatvine v zmislu §§ 171., 173., 176. in 179. k. z.
Na obravnavo jc pozvanih 49 prič. Obtoženca zagovarja odvetnik dr. Robba.
Zaslišanje obtoženca je trajalo danes od 9. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Obtoženec zatrjuje, da je nedolžen. Med njegovo izjavo pride opetovano do burnih prizorov s predsednikom. Obtoženec izjavlja, da je popolnoma izključeno, da bi bila tatvina izvršena na poštnem uradu Trst št. 7. On je bil takrat zaposlen s pisarniško manipulacijo in nc bi mogel istočasno izvršiti tatvine ob navzočnosti drugih.
Albanske zmešnjave.
Rim. »Tribuna« javlja, da je Bib Doda razpustil svoje v Lješu zbrane miriditske čete, broječe okoli 6000 mož.
Skader. Položaj je resen. Živahno gibanje se je med tukajšnjimi muslimani in deloma tudi med katoličani pričelo proti Italijanom. Po mestu so bili raznešeni lepaki, v katerih se poživlja prebivalstvo, naj bojkotira italijansko šolo. Po vesteh, do-šlih iz Drača, je gibanje vstašev zelo živahno in zadobiva čimvečje dimenzije. Vstn-ške čete se koncertrirajo okoli Tirane in Šijaka. V Lješu je zbranih okoli 9000 albanskih katolikov.
Trst. »Piccolo« poroča iz Drača, da se je posrečilo Turkhan paši sestaviti ministrsko listo, ki je sledeča: Turkhan paša predsedstvo, Mufdi bej pravosodje, Nogga finance, Nidhat javna dela, pošte in brzo-jave, Turtuly šolo, princ Bib Doda zunanje, Akhim paša notranje, Abdi bej poljedelstvo. Zadnji trirje se še niso definitivno izrekli za sprejem ponudenega jim port-felja.
V taboru vstašev pri Šijaku.
Rim. Poročevalec »Tribune« v Draču fe obiskal vstaško taborišče v Šijaku. Poroča, da je v njem zbranih 500 mož. Nad taborom vihra turška zastava. Vstaši izjavljajo, da nočejo o knezu ničesar čuti, a da se udajo volji velesil. Neki 901etni voditelj vstašev je izjavil poročevalcu, da plapola turška zastava tudi v Tirani, Kavaji, Elbassanu in v Kroji in da vsa srednja Albanija želi mohamedanskega kneza in uvedbo turškega jezika.
Laško brodovje pred Dračem.
Berolin. »Vossische Zeitung« poroča iz Drača, da čez nekaj dni odplove laško torpedno brodovje pred Dračem, ki mu poveljuje admiral Trifari, ker priplove brodovje križaric pod poveljstvom admirala Cagnija. Brodovje bo obstojalo iz križaric I. razreda »Amalfi«, »Pisa« in »San Gior-gio«, dveh visokomorskih torpedovk in iz 9 torpedovk.
Avstro - ogrska eskadra
fe priplula dne 30. m . m. iz Malte v Va-lono.
Albanski ministrski predsednik groiu Bercbtoldu.
Drač. Dne 29. m. m. je brzojavil Turkhan paša zunanjemu ministru Berchtoldu, da, ker se nahaja večina orožnikov v južnih provincah, prosi albanska vlada, da naj se polkovniku Philipsu naroča, da naj odpošlje iz Skadra v Drač oddelek 500 mož evropskega kontingenta. Teh 500 mož bi popolnoma zadoščalo za varnost glavnega mosta in bi se z njimi tudi nevedno, po tujih (!) agitatorjih nahujskano ljudstvo pomirilo.
štajerske novice.
š Slov. kat. akad. društvo »Zarja« v Gradcu ima svoj III. občni zbor dne 4. junija v restavraciji »Zum Bierjakl« (Sack-gasse 10) z običajnim vsporedom. Začetek ob 8.'/t zvečer.
š Naše prireditve. Shod Slov. kmečke Zveze v Ljutomeru jc veličastno uspel. Tako lepega zborovanja naše mursko polje že dolgo ni videlo. Na stotine kmetov je manifestiralo za našo ljudsko misel in odločno povedalo, da ne mara liberalnih zdražbarjev. — Mladeniški shod pri Veliki Nedelji je tudi izborno uspel. Govorili so: mladenič Kosi, urednika Žebot in Hart-man, kaplan Grobljar, mladenič Ver iz Ptuja, kmet Meško in drugi. — Slavnost pri Sv. Lovrencu je bila tudi izvrstna. Udeležba obilna. Obiskali so nas prijatelji iz Maribora, Cirkovec in Ptuja,
š Burschentag v Mariboru se je zelo klaverno obnesel. Prišlo je le kakih 100 buršakov. Bili so sami izpiti obrazi. Kro-kali in vpili so po Mariboru noč in dan. Sprevod po mestu na nedeljo dopoldne je bil žalosten. Nobenega navdušenja, nobenega zanimanja, redki Heil-klici. Kdo pa se bo tudi navduševal za ljudi, ki prihajajo k nam z razrezanimi obrazi, rdečimi nosovi, zabuhlimi lici in nepoštenimi mislimi. Buršaki so polili avstrijskemu Flottenver-einu na Scherbaumovi hiši tablo s šipo in uničili podobe bojnih ladij. Izlet v Št. Ilj se je buršakom popolnoma ponesrečil. V Ptuj so pa šli pijani kot kanoni. Mariborski nemški krčmarji zabavljajo, ker so
študentje napravili obilo dolgov, a nič plačali. Zastav, posebno frankfurtaric, jc bilo silno malo.
š Pri Veliki Nedelji jc umrl oče vlč, g. Fr. Moravca, stolnega župnika in dekana v Mariboru. Pogreb je bil na binkoštni ponedeljek. Naj v miru počiva!
1032 oseb utonilo s parnikom »Em-press of Ireland«. Družba Canadien Pacific, katere last je bil potopljen »Empres of Ireland« uradno javlja, da je s parnikom utonilo 1032 oseb, rešilo se jih je samo 355.
Primorske vesli.
p Pred splošno stavko v nabrežinskih kamnolomih. V zadnjih letih se je posrečilo socialnodemokratični stranki organizirati nabrežinske kamnoseške delavce pri svoji organizaciji. Delavstvu so voditelji obljubovali znana mala nebesa. Napovedovali so delodajalcem — med katerimi je znatna večina domačinov — boj z najradi-kalnejšimi sredstvi. Njih terorizmu se je moral domači delavec upogniti. Splošno blagostanje domačega nabrežinskega delavstva pa ni bilo socialnodemokraškim voditeljem bogvekako pri srcu, kar kaže tudi dejstvo, da so se ravno v zadnjem času priseljevali tuji delavci v čim večjem številu, čeprav ni bilo nikakih večjih gospodarskih konfliktov. Po stavki v lako-zvani »Cavi Romani« pa so se domačemu delavstvu odprle oči, kajti razni voditelji socialnodemokratične stranke niso pri tej stavki igrali vloge, ki bi se morala kriti z interesi delavstva. Domači delavci so odpovedali pokorščino socialnodemokrati-čnemu vodstvu. In socialni demokratje so napovedali tem delavcem najbrezobzir-nejši boj. Uprizorili so že več napadov na posamezne delavce, zlasti resen in nevaren je bil napad pretečeni teden, o katerem smo že poročali. Na štiri domače delavce so voditelji jugoslovanske socialne demokracije organizirali potom furlanskih delavcev napad, ki zna imeti veleresne posledice, ker se je za stvar začela zanimati sodnija in je sedaj v zaporih že okoli 30 socialnodemokratičnih delavcev, med njimi skoro vsi voditelji. Aretiran je bil predvsem predsednik socialnodemokratične organizacije neki Colja, rodom iz Volčjega grada, ki pošilja svojo deco v italijansko Legino šolo. Na lice mesta je prišel pretečeni teden tudi okrajni sodnik v Komnu dr. Filip Černe. — Še tekom tega tedna pričakujejo na Nabrežini izbruh splošne stavke, katero napovedujejo socialnodemokratični voditelji. Stavka zna imeti dalekosežne posledicc za razvoj nabrežinske kamnolomske industrije, kajti podjetniki si ne upajo z ozirom na ta pritisk z nobenim večjim podjetjem in je vsled tega prišla nabrežinska industrija do mrtve točke.
Lju&ljiske novice.
lj Pastoralna konferenca za duhov-ščino ljubljanskega mesta se vrši v četrtek 4. junija ob pol 5. uri v Alojzevi-šču. Predmet: Predloge za sinodo. Vsi ljubljanski gg. duhovniki so ulj ud no vabljeni.
lj Kongregacija gospodov v Alojze-višču ima počenši s sredo 3. junija svoje redne shode ob 8. uri.
lj Katehetske zadeve. Jutri, dne 3. junija, bo pri mesečnem sestanku katehetov v posvetovalnici Katoliške tiskarne predaval profesor dr. Perne. (Referat: Kanonik P. Sheehan kot vzgojitelj.) Začetek ob petih popoldne. — Hrvatsko - slovenski pedagoško-katehetski tečaj (VI.) se bo vršil letos v Pazinu dne 15. in 16, julija. Spored bo objavljen v prihodnji številki »Slovenskega Učitelja«.
lj Srebrno poroko praznujeta danes pekovski mojster Peter Pire in njegova soproga Uršula. Na, mnoga leta!
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Koželj, delavčeva žena, 41 let. — Ivana Žan, posestnikova žena, 35 let. — Doroteja Škerjanc, zasebnica, 52 let. — Kari Žohar, ognjeničarjev sin, 5 minut. — Karolina Travniček, žena zasebnega uradnika, 37 let. — Marjeta Golmajcr, šivilja, 74 let.
lj Vojaška kolesarska dirka v Ljubljani. Stotnik Jaklič je kot voditelj patrulje, ki jc bila pri ljubljanski kolesarski vojaški dirki v vozarjenju kot skupina za darilo vojnega ministrstva, zaznamovana kot tretja, vložil na vojno ministrstvo vlogo, v kateri prosi, da se razveljavi ta dirka in darilo znova razpiše. Svojo vlogo utemeljuje s tem, da je dobil pri dirki kakih sto metrov po startu pnevmatično zarezo, ki je bila za njegovo patruljo posledica, da je izgubila na času skoro 9 minut. Stotnik Jaklič more dokazati tako po mnenju strokovnjakov kakor po predložitvi oboda in zračne cevi, da je bil že pred dirko v do-tični obod zarezan z zlobnim namenom tako koničast železni košček, da je že po nekolikih zavrtljajih kolesa bila cev poškodovana.
lj K želeničarski nesreči na južnem kolodvoru. Dodatno poročamo k sobotni notici pod tem zaglavjem, da sta bila dva potnika, in 24letni jurist Josip grof Auers-perg iz Ljubljane in 26letni italijanski delavec Serravato iz Trsta lahko poškodovana. Prvi je dobil odrgnjenje na kolenu, drugi pa se je poškodoval na nosu in na rami.
Zadnje vesli.
NEMŠKI SCHULVEREIN.
Dunaj. Nemški Schulverein je včeraj v Freiwaldu imel skupščino. Dohodkov v preteklem letu je bilo 1,417.014 K. Sklenili so, da »Schulverein« osnuje podružnice tudi v Nemčiji. Če bo to avstrijska vlada dovolila, tedaj je to tako izzivanje avstrijskega slovanslva, da ne morejo avstrijski Slovani niti en trenotek na katerikoli način sodelovati s tako vlado.
ZOPET ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO v VPRAŠANJE.
Pulj. Včeraj je bil tukaj letni kongres Zveze italijanskih učiteljev. Na tem kongresu je neki profesor Ferdinando Pasini obširno govoril o italijanskem vseučili-škem vprašanju. V svojem govoru je grdo in nečedno napadal slovenski narod, poudarjajoč, da je narod, ki svoje sile uporablja za. neplodovite in barbarske boje, da je narod, ki se ne briga niti za industrijo, niti za trgovino, niti za umetnost in znanost. Napadal je tudi parlamentarno taktiko slovenskih poslancev napram temu vprašanju. Slednjič je bila sprejeta dolga resolucija, ki protestira proti znanim dogodkom na »Revoltelli«, poudarjajoč, da so bili slovanski slušatelji te šole samo njih gosti. Dalje zahteva resolucija takojšnje reaktiviranje italijanske juridične fakultete. — Kongres je slednjič zahteval v posebni resoluciji odstranitev slovenskega deškega učiteljišča iz Gorice v kak slovenski kraj.
MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
Dunaj. Min. predsednik Sttirgkh je bil včeraj eno uro in en četrt v avclijen-ci pri cesarju.
NAPAD NA CEHE NA DUNAJU.
Dunaj. Češki Sokoli so imeli včeraj v Ottakringu v »Arbeiterheimu« sokolsko slavnost, radi katere je prišlo do hudih spopadov z Nemci. Nemci so v neposredni bližini češkega slavnostnega prostora priredili velik protestni shod. Posrečilo se jim je celo prodreti močni policijski kor-don in so napadli več Sokolov. Ustavili in poškodovali so tudi več avtomobilov, v katerih so se nahajale češke dame.
JUGOSLOVANSKE DEMONSTRACIJE POVODOM STRELSKIH SLAVNOSTI NA DUNAJU.
Dunaj. K včerajšnji tukajšnji strelski slavnosti patrijotične mladine je prispela tudi deputacija dalmatinskih strelcev pod vodstvom prof. Ljubibratiča, 50 po številu. Ko so Dalmatinci večerjali v hotelu »Re-gina«, se je zbrala pred hotelom precejšnja množica jugoslovanskega nacionalističnega dijaštva in priredila hrupne demonstracije. Ko se je pokazal pri vratih prof. Ljubi-bratič, so ga obmetali z gnilimi jajci, nakar so se mirno razšli.
SMRTNA KOSA.
Žalec. Župnik Koren umrl; pogreb v četrtek ob devetih.
Dunaj. Umrl je zgornjeavstrijski deželni poslanec dr. Schauer, star 74 let.
IZ ALBANIJE.
Drač, Knez Viljem je sklenil osnovati orožniško četo, obstoječo iz 1000 mož, ki bi ji načeloval holandski polkovnik. Ta četa orožnikov bi sestajala iz kristjanov ter naj bi skrbela predvsem za osebno varnost knezovo.
Berolin. »Berliner Tageblatt« poroča, da so vstaši zavzeli Šijak brez vsakega odpora ter so v Šijaku razvili turško zastavo.
DEMISIJA SRBSKEGA KABINETA.
Belgrad. Ministrstvo Pašič je kralju izročilo svojo demisijo.
DEMISIJA FRANCOSKEGA KABINETA.
Pariz. Francoski kabinet pod predsedstvom Doumergueja je danes demisijo-niral. Naslednik Doumerguejev bo bržkone Viviani.
STAVKA V PETERBURGU.
Peterburg. Radi sodne razprave, ki se bo vsled stavke v Obuhovi tvornici izvedla, so pričeli dne 1. t. m. stavkati delavci v Putilovi tvornici, v baltiški ladjedelnici, v francosko ruskih tvornicah, v tvorničah Phonixa in še v nekaterih manjših tvornicah. Opoldne je poizkusilo 50.000 stavku-jočili delavcev demonstrirati, a je demonstracijo policija preprečila.
VELIKANSKE POVODNJI V RUSIJI.
Tobolsk. V okraju Topolak je popla< vila reka Irtiš 86 vasi. Uničena je žetev. Prekinjena je brzojavna zveza s Tjumenom. Poštna cesta je v daljavi 100 vrst poplavljena.
OBSODBA V VARŠAVSKI RAZPRAVI PROTI 82 ČLANOM BOJNE ORGANI-ZACIJE POLJSKE SOCIALISTIČNE STRANKE.
Varšava. Kazensko sodišče je v razpravi proti 82 članom bojne organizacijo poljske socialistične stranke obsodilo 24 tožencev v ječo do petih let, 2 v ječo do desetih let, 30 v izgnanstvo, 14 so jih oprostili. Nekdanji inštruktor organizacije Lu-kenik je bil obsojen v 12letno težko ječo,
NESREČA NA ŽELEZNICI,
Plzen. Pri postaji Holbukan je skočil s tira brzovlak. 40 oseb je deloma težko, deloma lahko poškodovanih.
— Slov. kat. akad. tehn. društvo
»Danica« na Dunaju ima v sredo 3. junija oh pol 8. uri zvečer svoj drugi redni občni zbor v restavraciji »Zum weißen Kreuz« IX. Nußdorferstrasse 52 z običajnim dnevnim redom.
Sladni čaj znamka »Sladin« je rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška redilna sredsiva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico cenejše. Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. '/< kg zavoj stano 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. IJo pošti 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelju,lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila s Sladinom 8 zdravih otrok. Na stotine mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Schönbrunnerstraile 109, Radeckyplatz i, Josefstädterstrafle 25. V Gradcu: Sack-strafle 4. V Trstu, drogerija I. Camauli Giov. di Quardiella 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Häuser, lekarnar; v ¿Mariboru König, lekarnar 109.

Vpokojen orož-niški postaje-vodja
z malo družino
portirja, oskrbnika ali hišnika
ali kako drugo primerno službo.
Naslov pove upravništvo „SLOVENCA" pod št, 1832.
Poštena deklica ržlstS
nemškega jezika, bi rada stopila v službo h 1844 kaki boljši rodbini (2 ali 3 osebe). JAVORNIK, GORENJSKO, pod št. 276.
zn boljše delo sprejme takoj JANEZ ŠT1A 1810 PICA, krojaški mojster, Dob pri Domžalah.
Stanovanje
lepo, svetlo, se odda za avgust v Salen-drovi ulici 6, — Vpraša se tam v I. nadstropju.	1848
JU
Polrtl najgloblje žalosti naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, ljubim priinl( l|' iM I» »imncein pretužno Vest o nenudomestni izgubi svoje iskreno ljub-Icn» impir/.nbue soproge, naiboljše matere, hčere in sestre, gospe
Jullfte Viditz roj. Hofbaner
po kratki mučni bolezni in prelet mirno zaspala v Gospodu. 2. junija ob 1/26. uri popoldne v na mrtvaški oder, slovesno bla-Sv. Petru, kjer so položi v rod-
ki Jo v nedeljo, dne 31. maja ob i/a3. uri zjutraj jiiinu sv. zakramentov za umirajoče v starosti 45 Našo ljubo pokojnico bodo v torek, dne mrtvašnici pred Pavlovimi vrati, kjer je položena goslovili in nato prepeljali na pokopališče pri binsko grobnico.
Sveto zadušne maše se bodo brale dno 3. junija v župni cerkvi sv. Jožefa.
Gradec, dne 31. maja 1914.
Henrik Viditz c. kr nadoskrbnik, soprog. — Ana Hofbauer, mati. — Marija Dolenz, sestra. — Margareta, Rihard, Otmar iu Ada Viditz, otroci.