LETO XL, ŠT. 48
Ptuj, 17. decembra 1987
CENA 200 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Razpis za vojaške šole (stran 2)
»Vrbača pa še danes leži na meji« (stran 3)
Bosi avtomobili (stran 3)
93 let Bedračeve mame iz Repišč (stran 4)
Uspešen šahovski turnir (stran 7)
Foto: M. Ozmec
Dedek Mraz že prihodnji teden
23. decembra bodo vsaj neka-
tere mestne ulice spremenile svo-
jo podobo. V Miklošičevi ulici,
na Trgu mladinskih delovnih bri-
gad, v Lackovi, ob Trgovini Vo-
lan in pred blagovnico ter na trž-
nici naj bi se strnilo osrednje
prednovoletno vzdušje. Oblju-
bljajo, da se bo letos v resnici ne-
kaj dogajalo, čeprav bo v primer-
javi z ostalimi slovenskimi mesti,
kjer je že zdaj vse okrašeno in
osvetljeno, še vedno zelo skrom-
no.
Organizator sejma bo postavil
nekaj deset novoletnih jelk. Za
okrasitev bodo prispevale me-
stne krajevne skupnosti in neka-
tere delovne organizacije. Vse
skupaj pa bo veljalo okrog tri
milijone dinarjev. Polovico stro-
škov naj bi pokril organizator —
temeljna organizacija Komunal-
ni servisi, saj so izračunali da bo-
do približno tri milijone prispe-
vali sejemski prodajalci.
Že letos pa v odboru za sejem-
sko dejavnost pri občinskem iz-
vršnem svetu, ki je usklajevalec
te dejavnosti v občini, ugotavlja-
jo, da bo v bodoče potrebno na
drugačen način zbirati sredstva.
Predlagajo, da bi to bilo v komu-
nalni skupnosti in občinski zvezi
prijateljev mladine. Osnova za
zbiranje pa naj bi bil samoupra-
vni sporazum.
Dedek Mraz se bo prvič pripe-
ljal v Ptuj 23. decembra, zadnjič
pa 31. Prihajal bo ob 17.30 uri.
Pred tem se bo na prostoru pred
blagovnico tudi že nekaj dogaja-
lo. Občinska zveza prijateljev
mladine je s šolami odgovorna
za kulturni program. Po dedko-
vem pozdravu bodo mjadi odšli
v Klub mladih, kjer si bodo ogle-
dali risanke in mladinske filme.
V krajevnih skupnostih bodo
otroke obdarili v dneh od 24. de-
cembra. Občinska zveza prijate-
ljev mladine je pripravila 4909
paketov v vrednosti 1250 dinar-
jev. Dobili jih bodo otroci od
drugega do sedmega leta staro-
sti.
Kakorkoli že, novoletni sejem
je pred vrati, časa za velike spre-
membe pa ni. Nekaj smo se na-
učili v prejšnjih letih, žal pa so
neugodni gospodarski rezultati
izničili večji del lepih želja. Ne
glede na to bi kazalo, da bi se do
te prireditve odgovorneje obna-
šali. Sicer pa je takšen odnos pri-
soten tudi drugje. V občini orga-
niziramo vsako leto več sto prire-
ditev in le dobra desetina si za-
služi pravi naslov. Do pravih bo-
mo prišli le z drugačno skrbjo.
MG
FRANCE POPIT IN MILAN KNEŽEVIČ V ORMOŽU
Posledice ukrepov so pošastne
Najprej sta France Popit in Milan Kneževič s
sodelavci obiskala tovarno sladkorja Ormož, o
tem poročamo na 3. strani, pozneje pa sta se pogo-
varjala s predstavniki skupščine in družbenopoliti-
čnih organizacij ormoške občine. Predsednik
skupščine Milan Ritonja je potožil, da sodi občina
kljub zgraditvi nekaj industrijskih obratov še ved-
no v družino nerazvitih. Industrija daje že nad po-
lovico družbenega proizvoda, kmetijstvo pa dobro
tretjino. Razvojni cilji občine so vezani na razvita
območja Slovenije, na teh so že našli nekaj part-
nerjev za postavitev industrijskih obratov na ob-
močju ormoške občine. Ta ima na voljo predvsem
delovne roke, znanja pa manj, saj izobražen stro-
kovni kader ne najde zapfoslitve in možnosti za
lepšo prihodnost v domačih delovnih organizaci-
jah. Imajo pa svoje ljudi na pomembnih mestih,
celo v znanstvenih organizacijah.
To je po mnenju predsednika predsedstva SR
Slovenije Franceta Popita možnost, da pridobijo
te strokovnjake tudi za svoj razvoj. Podvomil pa je
v pravilnost odločitve o tesni naslonitvi ormoških
razvojnih ciljev na delovne organizacije v razvitih
območjih. Dejstvo je, da od tam prihajajo manj
obetavni programi, najboljši izhod je torej v last-
nem znanju. Bodočnost je v manjših delovnih or-
ganizacijah, pri tem pa lahko sodelujejo tudi
zdomci, ki imajo kapital, le pritegniti gaje potreb-
no.
Sicer pa načrtujejo Ormožani svoj razvoj tudi
na boljši oskrbi z energijo, oplinjanje bi prineslo
boljše čase predvsem Tovarni sladkorja in Opekar-
ni. Spopasti se nameravajo tudi s cestnimi težava-
mi, ki jih povzroča vse gostejši promet skozi Or-
mož. Nekaj tega prometa je vezanega na Tovarno
sladkorja, silno pa je porasel tudi tranzitni promet
med Italijo in Madžarsko ter v zadnjem času s
Sovjetsko zvezo. Rešitev tega problema je v tri ki-
lometre dolgem obvozu, seveda pa to ne bo šlo
brez težav, saj poznamo razmere našega cestnega
-gospodarstva.
Predsednika so seznanili tudi s težavami druž-
benih dejavnosti, še posebej po ukrepih zvezne
vlade. Najbolj v nebo vpijoč je primer zdravstvene
skupnosti, ki ima na računu blokirana sredstva v
višini 300 milijonov dinarjev, prav toliko pa ob-
veznosti do izvajalskih delovnih organizacij, ki se
tudi že ubadajo s problemom obstoja in nadaljnje-
ga dela.
France Popit je dejal, da je to vseslovenski pro-
blem in da so posledice zadnjih vladnih ukrepov
pošastne. Ko to pripovedujemo, nas imajo za na-
cionaliste, ločiti pa bi bilo potrebno, kaj je nacio-
nalizem in kaj je življenjski interes slovenskega
naroda in slovenskega združenega dela. Naše slo-
vensko stališče je še vedno to, da je lahko edini
razsodnik trg. Dodal je, da bo moralo priti do
takšnega pritiska s strani delavcev, da bo zvezna
vlada morala spremeniti stvari. Za to pa potem ne
smemo kriviti delavcev! JB
UVODNIK ^
Koliko se poznamo
med seboj
Vedno manj. hi rekel človek, ki prizadeto spremlja našo vsa-
kdanjost, naše medsebojne odnose in dejanja. Kosovo je že nekaj
easa v središču naše pozornosti, kdaj bolj. drugič spet manj. vendar
kot. stalno žarišče nemirov, takih in drugačnih izpadov, ki jih naj-
pogosteje označimo kot nacionalne. Kosovo kot nerazvita pokraji-
na je in mora hiti jugoslovanski problem, tako so tudi ugotovili na
seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ob sprejemu
programa uresničevanja sklepov 9. seje CK ZKJ. namenjene razvo-
ju socialističnega samoupravljanja, bratstva, enotnosti in sožitja na
Kosovu. Koliko in kako smo pripravljeni ponuigati? Veliko solidar-
nostnih sredstev seje že sleklo v ta manj razviti predel naše dežele
in tisti, ki dajejo, postajajo vse bolj nestrpni, saj pravih rezultatov
ni. OH^ten} ni zanemariti znane resnice: ne daj lačnemu ribe. am-
pak ga nauči loviti ribe. Marsikaj, kar se dogaja na Kosovu, nam
je nedoundjivo. tudi nesprejemljivo, in vendar je za tamkajšnje raz-
mere povsem običajno. Peščica v političnem vrhu želi za vsako oce-
no ohraniti oblast in pri tem jim tudi problemi s predznakom »na-
cionalni« niso odveč. Zakaj človeku ne gre iz glave misel, da neko-
mu tako stanje ustreza'.' Veliko je še iu'pismenih. malo zaposlenih
žensk in s tako množico je najlaže manipulirati. Poleg tega je način
njihovega življenja tako zelo drugačen od našega, daje težko pro-
gram kakršnekoli pomoči pripravljati skozi naše izkušnje in našega
vedenja o življenju. Toda pomagati je treba. Slovenske izkušnje so
se pokazale kot dobre. Gre za neposredne povezave in skupna vla-
ganja in s tem tudi za razvojno motiviranost kosovskega gospodar-
stva. Pokazalo seje. da so neposredno združena sredstva tisti mate-
rialni in kakovostni element pomoči, ki lahko zagotovi resnične pre-
mike na bolje. Trenutno izvaja Slovenija 61 takih projektov, ki bo-
do, ko bodo končani, zaposlili K) odstotkov sedaj nezaposlenih.
Dogajanja na Kosovu in našega hotenja pomagati pa je treba
videti tudi z drugačnimi očmi. Koliko delavcev albanske narodnosti
dela pri nas, v našem neposrednem okolju/ Kaj smo naredili za
njih. kaj smo naredili za to. da bi jih bolje spoznali? Predvsem to
slednje, saj pomagaš lahko le tistemu, ki ga poznaš, čigar problemi
in stiske so ti znane. Bratimo se tako in drugače, tudi z društvi zu-
naj naših ijieja. V našem neposrednem okolju pa nam ni znan pri-'',
mer, ko bi navezali stike, predvsem prijateljske, s kakšnim dru-^-
štvom ali šolo. kulturno in kakšno drugo ustanovo na Kosovu. Tudi]
to je ena od oblik pomoči. Mogoče še učinkovitejša kot tista poslo-\
vna, saj ljudem neposreden stik pomeni mnogo več kot tisti, seveda^
zelo potreben, ekonomsko-politični. Vedeti je namreč treba, da na
Kosovu ni nerazvito samo gospodarstvo, ampak način življenja na-
sploh. Zato hi bila pomoč zdravnikov, medicinskih sester, učiteljev
še kako potrebna za svetovanje kosovskim družinam o stvareh iz
vsakdanjega življenja. Seveda tu ne more biti prisile, ampak le od-
ziv tamkajšnjega prebivalstva tudi za takšno vrsto pomoči.
Da je Kosovo potrebno pomoči, ni nobenega dvoma. Da je pri
tem potrebno upoštevati tudi zgodovinsko ozadje in različnost ži-
vljenjskih nazorov, tudi. Vprašanje je le. koliko smo pripravljeni
sprejeti to različnost življenja, koliko smo pripravljeni spoznati se
med seboj in sprejemali oziroma dajati pomoč strpno, odgovorno, s
človeško toplino in preseganjem: »Jaz dajem, ti dobivaš«, zaveda-
joč se, da tako eden in drugi prispevata k boljšemu jutri obeh.
Nataša Vodušek
Ob dnevu JLA več prireditev
v ptujski občini je že vse v
znamenju prireditev v počastitev
22. decembra — dneva Jugoslo-
vanske ljudske armade. Ves mi-
nuli teden se že vrstijo obiski de-
legacij mladine, vojakov, borcev
in članov teritorialne obrambe,
ki po osnovnih šolah seznanjajo
mladino z izročilom NOB in tra-
dicijo JLA.
V počastitev praznika bo že v
soboto, 19. decembra, ob 19. uri
tovariško srečanje starešin ptuj-
ske garnizije z njihovimi najtes-
nejšimi sodelavci — srečali se
bodo v ptujskem hotelu Poeto-
vio. Osrednja proslava dneva
JLA pa bo v ponedeljek, 21. de-
cembra, v Srednješolskem centru
v Ptuju. Na slavnostni akademiji
bo govoril starešina ptujske gar-
nizije Živojin Pešič, najzasluž-
nejšim posameznikom in skup-
nostim pa bodo zatem izročili
priznanja sveta za SLO in DS ter
plakete ZRVS Jugoslavije in Slo-
venije. V vojašnici bodo svoj
praznik obeležili na sam prazni-
čen dan, v torek, 22. decembra, s
svečanim zborom vojakov in sta-
rešin. Kulturni spored pa bodo
prispevali učenci OŠ Franca
Osojnika Ptuj.
V ormoški občini bo v počasti-
tev dneva JLA še več prireditev,
popestrili pa so jih ali pa jih še
bodo s športnimi srečanji, s tek-
movanju v streljanju z vojaškim
in športnim orožjem, s pohodi,
obiski po šolah in vrtcih, z ure-
ditvijo razstav ipd. Osrednjo pro-
slavo bodo imeli Ormožani v pe-
tek, 18. decembra, v domu kultu-
re, in sicer ob 16. uri. Predstavni-
ke družbenopolitičnih organiza-
cij JLA in TO občin Ormož in
Ptuj pa bo sprejel tudi predsed-
nik občine Ormož Milan Rito-
"j"- -OM
O Agisu 24. decembra
Ko so delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela v torek
obravnavali rezultate gospodarjenja za letošnje devetmesečje, so predstavniki
ptujskega izvršnega sveta povedali, da bodo vsi trije zbori na zasedanju 24. de-
cembra sklepali o uvedbi ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji
Agis. Če bodo delegati predlog za ukrep podprli, bodo v Agisu imeli prisilno
upravo od začetka prihodnjega leta. Kot kaže, se ukrepi družbenega varstva v
ptujski občini obnesejo, nekoliko večji problem pa je najti sposoben in pogu-
men kader, Ri sprejme odgovorno nalogo. Upajmo, da se bodo strokovnjaki za
Agis tudi še našli in da bo v njem krenilo na bolje. d. I.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. december 1987 —
TEDNIK
DRUŽBENO USMERJENA ZIDAVA M
mu   STANOVANJ V LETU 1988
Za stanovanja vedno
manj denarja
SPREMENJEN SISTEM FINANCIRANJA - OBČUTEN PADEC
STANOVANJSKE ZIDAVE - SPREMEMBE SREDNJ'ER0CNE-
GA PLANA - PREHOD NA EKONOMSKE STANARINE
S spremenjenim načinom financiranja stanovanjskega gospodar-
stva se je v drugem polletju letošnjega leta nateklo precej manj sred-
stev od planiranih. Po novem obračunskem zakonu organizacije zdru-
ženega dela od I. julija dalje zagotavljajo stanovanjski dinar iz z
akontacijami predvidenega dohodka. Če vemo, da posluje kar nekaj
organizacij združenega dela z izgubo, potem tudi vemo, da načrtova-
nega dohodka ne more biti. So delovne organizacije, ki so si refundi-
rale že vplačana sredstva, ker pač niso dosegle dohodka, ki so ga na-
črtovale z akontacijo. Del stanovanjskega dinarja, ki se zagotavlja iz
čistega dohodka, pa je v zadnjih šestih mesecih povsem izpadel. Čisti
dohodek organizacij združenega dela bo znan šele po zaključnih ra-
čunih in do takrat teh sredstev ni. Tako se je za stanovanjsko gospo-
darstvo v letošnjem letu zbrala kar polovica manj sredstev, ugotavlja-
jo v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti je zaradi spre-
memb financiranja stanovanjskega gospodarstva 22. septembra spre-
jela spremembe plana družbeno usmerjene zidave stanovanj za leto
1987. S spremembo plana se je spremenil načrt tako, da bodo zidavo
63-stanovanjskega bloka v Rabelčji vasi pričeli namesto v septembru
letos šele aprila prihodnje leto. Iz istega vzroka letos tudi ni bilo raz-
pisa posojil za zidavo individualnih stanovanjskih hiš iz združenih
sredstev vzajemnosti. Tako program stanovanjske zidave za leto 1988
ni več v skladu s srednjeročnim za obdobje 1986—1990.
Posledica vseh teh sprememb je manj sredstev za revitalizacijo,
za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in opremo stavbnih
zemljišč za družbeno usmerjeno zidavo. V stanovanjski skupnosti tudi
upravičeno dvomijo, da bodo ta sredstva dosegli v planiranem obsegu
po zaključnih računih za leto 1987, kar je glede na znane podatke o
gospodarjenju v občini v devetih mesecih povsem razumljivo.
Kako bo v prihodnjem letu, v tem trenutku še nihče ne more z
gotovostjo načrtovati. Stanovanjska skupnost pa predlaga, da tudi v
prihodnjem letu ostane stopnja za stanovanjsko gospodarstvo enaka
kot letos (6,4 odstotka od bruto osebnih dohodkov), vendar naj bi se
ta sredstva zbirala mesečno kot nepovratna sredstva, ne pa kot neke
vrste posojilo do zaključnega računa. Znotraj te stopnje pa naj bi se
zvečala stopnja za solidarnost ob sočasnem znižanju stopnje za vza-
jemnost. To je potrebno tudi zato, ker se v letu 1988 predvideva pove-
čanje solidarnostnih pravic.
Zagotovo pa se ve, da v prihodnjem letu v Ptuju ne bo niti enega
novega stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski zidavi. V zad-
nji blok, ki je bil zgrajen letos, se prav v teh dneh vseljujejo. V duhu
dobrega gospodarja bi bilo, če bi zidavo naslednjega nadaljevali, pa
ni denarja. Tako bo moral izvajalec del pospraviti gradbišče in zaradi
prekinitve dela bo v prihodnje blokovska gradnja bistveno dražja.
V skladu s srednjeročnim programom naj bi v tem obdobju tudi
dosegli ekonomske stanarine. Tako naj bi se v letu 1988 stanarine po-
večevale tako, da bodo dosegle in zadržale stopnjo 2,72 odstotka od
revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Enotna izhodišča za
uresničevanje politike stanarin bodo opredeljena z družbenim dogo-
vorom, ki ga sklenejo samoupravne stanovanjske skupnosti v republi-
ki, izvršni svet skupščine SR Slovenije, zveza stanovanjskih skupnosti
Slovenije, skupnost socialnega varstva Slovenije ter Zveza sindikatov
Slovenije. V ta dogovor naj bi za prihodnje leto vgradili avtomatizem
za izvajanje konkretno dogovorjene politike na področju stanarin ter
usmeritve za izvajanje delnega nadomeščanja stanarin skladno s sa-
moupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Zaradi sprememb pri zagotavljanju sredstev za stanovanjsko go-
spodarstvo v letu 1988 ne bo novih stanovanj razen v Majšperku, kjer
bo vseljiv blok s 23 stanovanji. Glede na takšne razmere v gospodarje-
nju s stanovanjskim dinarjem se verjetno ne bomo mogli več pohvali-
ti, da gradimo stanovanja, katerih kvadratni meter je eden najcenejših
v republiki. Za kvadratni meter stanovanja v zadnjem zgrajenem blo-
ku v Rabelčji vasi so morali kupci odšteti 435.000 dinarjev, katje za
polovico manj kot v sosednji občini, saj je bila najnižja cena za kva-
dratni meter stanovanjske površine v Mariboru konec septembra
810.950 dinarjev.
NaV
Občutna rast nočitev
v devetih mesecih letos je bilo v občini za 27.195 več nočitev kot
v enakem obdobju leta 1986. Povečanje gre v glavnem na račun inve-
sticijskih del v Kidričevem in Perutnini. Kako bo v prihodnjem letu,
ko se bodo le-te končale, je težko napovedati. Ptujski turizem je letos
veliko izgubil s tem, ko je postal nezanimiv za agencijske goste. Po-
meni, da se bodo morali gostinci in drugi zelo truditi, da bodo povrni-
li zaupanje.
Se najbolj normalen promet so v devetih mesecih imeli v motelu
Podlehnik, kjer se je število nočitev gibalo med 53 in 60 odstotki, kar
je v turizmu normalna oziroma stoodstotna zasedenost.
Število gostov je v devetih mesecih večje za 10,4 odstotka. Naj-
več tujih gostov pa so letos imeli v Ptujskih toplicah.
MG
V sindikatu delavcev
prometa in zvez
Predsednik in sekretar republiškega odbora sindikata delavcev
prometa in zvez Slovenije Vinko Vidic in Hubert Lovša sta bila 23.
novembra na celodnevnem delovnem obisku v Ptuju. Obiskala sta os-
novni sindikalni organizaciji ZSS Agrolransport Ptuj in Perutnino —
TOZD Transservis Ptuj. S predstavniki osnovnih organizacij ZSS in
vodilnimi delavci sta se pogovarjala o rezultatih gospodarjenja, o po-
gojih ustvarjanja dohodka, o delitvi osebnih dohodkov po delu in re-
zultatih dela, o delovnih razmerah in beneficirani delovni dobi vozni-
kov tovornih vozil.
Popoldne sta sodelovala na seji občinskega odbora sindikata de-
lavcev prometa in zvez Ptuj, ki ga vodi Anton Hrga, Certus — TOZD
Potniški promet Ptuj. Seja je bila osredotočena na analizo gospodar-
jenja in oceno razmer ob sprejetju ukrepov protiinfiacijskega progra-
ma. Ocenili so tudi dosedanja prizadevanja za povezovanje prome-
tnih temeljnih organizacij združenega dela v Ptuju. Z zaskrbljenostjo
so obravnavali varnost v cestnenr prometu, v katerem ugaša vse več
življenj in narašča število invalidov prometnih nesreč. Sklenili so, da
bodo sprejete sklepe in usmeritve objavili tudi v Tedniku in glasilih
delovnih organizacij. Celotna razprava je izpostavila najbolj pereče
probleme, o katerih bo razprava tudi na občnih zborih osnovnih sin-
dikalnih organizacij.
Pred sklepom seje so za sekretarko občinskega odbora sindikata
delavcev prometa in zvez Ptuj izvolili Silvo Razlag, dolgoletno akti-
vno sindikalno in športno delavko v občini Ptuj, iz osnovne organiza-
cije ZSS Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj.
FB
Iz čevljarske delavnice več kot ugodno
v teh težkih časih smo zelo ve-
seli, če lahko zapišemo kaj spod-
budnega. Tokrat prihaja iz Če-
vljarske delavnice Kidričevo. Ta
mali kolektiv je s pridnim delom
uspel opozoriti nase. Eno leto po
preselitvi, natančneje v letošnjih
devetih mesecih je proizvodni
plan presegel za 306 odstotkov.
Celotni prihodek je v tem ob-
dobju znašal 184 milijonov di-
narjev. Dobri rezultati se zrcalijo
tudi v osebnih dohodkih. Tako je
devetmesečno povprečje bilo 270
tisoč dinarjev, najnižji osebni do-
hodek 230 in najvišji 580 tisoč
dinarjev.
V devetih mesecih so izdelali
14 tisoč 500 parov delavske za-
ščitne in specialne obutve. Na
drugi razstavi drobnega gospo-
darstva občine Ptuj so prikazali
vseh 22 vrst čevljev. V slabih treh
mesecih pa so uspeli razviti še
dve vrsti za delavce naftnega go-
spodarstva (Ino in Petrol). Za tu-
ji trg pa so zanimivi triji čevlji.
S katalogom, v katerem pred-
stavljajo svoje proizvode, so
uspeli zbuditi zanimanje na do-
mačem in tujem trgu. Privlačna
ponudba je prišla iz Atlantic Bu-
siness Company iz Stuttgarta. Za
začetek naj bi zanjo naredili sto
tisoč parov lažjih in težjih pla-
ninskih čevljev. Poleg tega jim
ponujajo še storitvene posle v
vrednosti od treh do petih mark.
Za izvoz so zelo zainteresirani,
vendar pa niso zadovoljni s ceno
po paru. Prva ponudba jim je za-
gotavljala od 80 do 90 nemških
mark po paru. Po devalvaciji pa
se je za več kot polovico znižala.
Še pred novim letom jih bo obi-
skal predstavnik oifienjenega
združenja. Takrat bodo poskuša-
li doseči za sebe ugodno ceno. V
izvoz za vsako ceno zaenkrat ne
bodo šli, čeprav so tujci narav-
nost »vsiljivi« in skušajo na vse
načine priti do poceni obutve.
Tudi tako, da jim rečejo: »Bomo
šli na jug, tam so pripravljeni de-
lati ne glede na ceno.« V čevljar-
ski delživnici se zavedajo, da pro-
izvajajo kakovostno obutev, in
takšno želijo imeti tudi plačano.
Povprašujejo tudi iz Velike
Britanije. Veliko jim s strokovni-
mi nasveti pomagajo v poslov-
nem združenju Magus. Le-to jim
obljublja tudi pomoč v primeru.
če se bodo odločili izvažati. Lju-
bljanska banka ima za te namene
vedno rezervirana sredstva; po-
znajo jih kot interventna.
Sedanja opremljenost in zmo-
gljivosti zadostujejo za primer iz-
voza. Trenutno zaposlujejo 28
delavcev, po novem letu bodo
zaposlili še štiri. Gradnja čevljar-
ske delavnice se je financirala tu-
di s pomočjo sklada za nova de-
lovna mesta v občini. Ta jih ob-
vezuje, da zaposlijo 71 delavcev.
Kot je povedal direktor Vlado
Premzl, bodo svojo obvezo izpol-
nili v naslednjih treh oziroma šti-
rih letih.
Novo delovno moč bodo izo-
braževali tudi v oddelku usnjar-
ske šole v Ptuju, ki naj bi bil v
srednješolskem centru. Sedanje
izkušnje pa kažejo, da je najbolj-
še izobraževanje tisto, ki ga opra-
vljajo v sami delavnici. To pa ne
pomeni, da odklanjajo druge izo-
braževalne oblike.
Z novimi prostori do boljših rezultatov.
foto: M. Ozmec
Usklajujejo odlok o turizmu
na kmetih
ORMOŽ
Letos so se v tej podravski ob-
čini resno lotili nalog s področja
gostinsko-turistične dejavnosti.
Izvršni organ je dvakrat odgo-
vorno razpravljal o njeni bodo-
čnosti, pri tem je izhajal iz poda-
tkov v obdobju 1982-1986. Svo-
je bodo k analizi gostinsko-turi-
stične dejavnosti prispevali tudi
delegati občinske skupščine.
Med bodoče naloge štejejo
ureditev turizma na kmetih. Le-
ta naj se razvija kot dopolnilna
dejavnost tržno usmerjene kmeti-
je. Tudi v ormoški občini dajejo
podporu stacionarnemu in izle-
tniškemu tirizmu na kmetih. S to
dejavnostjo se v občini ukvarjajo
dve oziroma tri kmetije.
Dopolnitev odloka, s katerim
bodo urejali razvoj turizma na
kmetih v občini, pa je vezana na
veljavno zakonodajo na tem po-
dročju. Omenjeni odlok dopušča
tudi možnost prodaje lastnega
vina v vinotoču. Tudi zanj velja-
jo določeni pogoji. Poleg tega,
da sme prodajati le doma pride-
lano vino, lahko gostom ponudi
domači kruh, hladne narezke in
mlečne izdelke. Imeti mora še
svojo firmo in zaščitni znak po-
slovne skupnosti »Pot v gorice.«
MG
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO,
Personalna uprava
RAZPIS
ZA SPREJEM KANDIDATOV ZA UČENCE SPLOŠNIH SRED-
NJIH VOJAŠKIH ŠOL, GOJENCE SREDNJIH VOJAŠKIH ŠOL
RODOV IN SLUŽB IN UČENCE ŠOL ZA DELAVCE V VOJA-
ŠKIH TEHNIŠKIH POKLICIH V LETU 1988
KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE?
— Letalska splošna srednja vojaška šola Maršal Tito v Mostarju,
— Splošna srednja vojaška šola Bratstvo-enotnost v Beogradu,
— Splošna srednja vojaška šola Ivo Lola-Ribar v Zagrebu,
— Splošna srednja vojaška šola Franc Rozman-Stane v Ljubljani (samo za
kandidate z območja Slovenije).
(v naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred.
Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu:
— pehota
— artilerija
— oklepno-mehanizirane enote
— inženirstvo
— zveze
— atomsko-biološko-kemična obramba
— elektronsko izvidovanje in protielektronsko dejstvovanje
Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu:
— strojniška
— elektrotehniška
— prometna
Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protiletalske obrambe v
Rajlovcu:
— letalsko-tehniška
— protiletalska obramba
— letalstvo
— zračno opazovanje in javljanje
— elektronsko izvidovanje in protielektronsko dejstvovanje
Mornariška srednja šola v Splitu:
— pomorska
— tehniška
Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu
Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (farmacevtska smer in
medicinska smer — samo za 1. razred)
Glasbena srednja vojaška šola v Sarajevu
Na te šole vpisujejo v 1. in 3. razred
Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu:
— pehotno oborožitev
— artilerijsko oborožitev,
— radiorelejne naprave
— elektroenergetske naprave in opremo
— električne instalacije in naprave na motornih vozilih
Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protiletal-
ske obrambe v Rajlovcu:
— letalski mehanik
— letalski orožar
— letalski klepar
— letalski tapetnik
— letalski radarski mehanik
V navedeni šoli vpisujejo samo v 3. razred.
POGOJI RAZPISA:
Prijavijo se lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo
splošne in posebne pogoje razpisa.
a) Splošni pogoji:
— da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška
komisija,
— da niso bili sodno kaznovani in da zoper njih ne teče kazenski postopek,
— da imajo soglasje staršev — skrbnikov.
b) Posebni pogoji:
1. Kandidati za 1. razred:
— da so rojeni leta 1972 ali kasneje
— učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z
najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so mo-
rali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh.
2. Kandidati za 2. razred:
— da so rojeni leta 1971 ali kasneje
— učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraže-
vanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspe-
hom.
3. Kandidati za 3. razred:
— da so rojeni leta 1970 ali kasneje,
— učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraže-
vanja, so morlai 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa,
ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober
uspeh.
4. Kandidati, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, I. ali II. razred šole sred-
njega usmerjenega izobraževanja, ne bodo sprejeti, če niso dosegli naj-
manj dobrega splošnega uspeha.
Kandidati za vpis v vse razrede splošnih srednjih vojaških šol in srednjih
vojaških šol rodov in služb morajo imeti poleg predpisanega splošnega
dobrega uspeha tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov: fizi-
ka, kemija in matematika.
Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti tudi naslednje
sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem.
ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV:
Šolanje se začne 1. septembra 1988 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in go-
jenci bivajo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekreta-
riata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šol-
skega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za
prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do me-
sečnih denarnih prejemkov.
Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole Maršal Tito so med šolanjem
poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem
treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami
po programu jadranja-letenja, po končani šoli pa nadaljujejo študij na Letal-
ski vojaški akademiji.
Učenci Splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli študij na eni
od vojaških akademij v skladu s potrebami služIle oziroma svojimi nagnjenji.
Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti
v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe, gojenci
Glasbene srednje vojaške šole pa v IX. razred vojaškega uslužbenca.
Učenci Šole za strokovne delavce v vojaških poklicih in Sole vojaških usmeri-
tev odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so
sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobijo:
— naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost,
— status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega
izhajajo.
Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v Ju-
goslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa zakon o službovanju v
oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekre-
tariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to bodo poleg druge-
ga določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mese-
čni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi
ne bi izpolnil obveznosti.
O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kan-
didate do konca junija 1988,
Razpis je odprt do konca marca 1988.
Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu
je odprt do 1. junija 1988.
KAKO SE PRIJAVITE?
Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem
organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo
dobili vsa pojasnila.
KJE DOBITE INFORMACIJE?
Vsa obvestila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobijo pri:
— Upravnem organu za ljudsko obrambo v občini Ruj, Srbski trg št 1 soba
št. 34/11,
— Skupnosti za zaposlovanje Ptuj,
— Splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane v Ljubljani.
TEDNIK
— 17. december 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
CENE, MELIORACIJE, KOMASACIJA, SKUPNA SETEV
Vrbača pa še danes leži na meji«
Mladi \ kmetijst>u ne \idijo obetajoče prihodnosti # ludi
kmetje lahko štrajkajo, na s\oJ način • Nezaupanje kmeto> >
Zadrugo # Melioracija in /lo/ba po\zročili sosedske spore
Ko so se kmetje v si\i /godo\i-
ni, v časih re\dali/ma, puntali
proti svojim gospodom \ grado-
vih, so veliko pričakovali od svo-
jih delegatov, ki so jih poslali k
samemu presvetlemu cesarju. \
glavnem niso ti nič dosegli, če so
se delegati sploh uspeli vrniti na-
zaj s celo kožo. Kakorkoli že, lju-
dje so jih poznali in spoštovali.
Sicer ne bi mogli biti njihovi de-
legati.
Danes \ sodobnem času je
drugače. Ljudje \ glavnem ne ve-
do, kdo je bil včeraj in kdo je da-
nes njihov delegat, kdo je sode-
loval pri sprejemanju pomemb-
nih odločitev. Kot so recimo po-
segi v kmetijski prostor v obliki
melioracijskih del, zložbe zem-
ljišč in postavitve novih meja.
Sele ko so posledice odločitev
vidne in občutne, se začnejo
spraševati: Le kdo je o tem odlo-
čal? .. .
Tako je bilo tudi v primeru
melioracije v krajevni skupnosti
Gorišnica. Vse je bilo pošteno
pripravljeno in izvedeno, noben
pravnik ne bi (verjetno) našel no-
bene napake. Vendar so ljudje
ob vsakem srečanju govorili o
svojih problemih v zvezi s temi
posegi na njihovo zemljo, pa o
splošnih problemih kmetijstva.
Seveda tisti, ki še niso sprti zara-
di novih meja, podrtega drevja,
ki je rastlo na meji, ali iz kakega
drugega razloga.
Tem pogovorom in negodova-
nju so prisluhnili člani sekcije za
kmetijstvo in s pomočjo krajevne
konference Socialistične zveze v
KS Gorišnica sklicali problem-
sko konferenco. Dobro so jo pri-
pravili in dobro izpeljali. Pa go-
tovo kmetje še zdaleč niso bili
zadovoljni z dobre štiri ure dol-
gim razčiščevanjem odnosov z
Zadrugo, komitejem za kmetij-
stvo, zemljiško skupnostjo in
Geodetskim zavodom Maribor.
Nikakor namreč ni bilo mogoče
odgovoriti na vsa preveč kon-
kretna vprašanja o posameznih
starih ali novih mejah, o celi vr-
sti že skoraj osebnih v množični
in preglasovalni razpravi pove-
danih problemih. Do vrbe, ki je
rasla na meji in se sprti sosedje
ne morejo sporazuineti. kdo jo
bo končno rešil irohnenja.
NIMAMO  pravi:  KMITLI-
SKL POLITIKL
Sicer pa lepo po vrsti. Najprej
so govorili o kmetijski politiki v
letošnjem letu in ugotovili staro
in znano resnico, da je ta zgreše-
na in naperjena proti kmetijstv u.
Sicer se v tej dejav nosti ne bi do-
gajale tako grozovite nelogično-
sti, ki že spominjajo na čas pred-
vojne .lugoslavije. ko so mnoge
kmetije prišle na boben. Kmetje
so tudi tokrat opozorili, da jim ni
vseeno, ali bo v prihodnje hrane
dovolj ali ne. Napovedujejo pa.
da vrste pred prodajalnami z ži-
vili niso nemogoča prihodnost,
posebno če se v odnosu do kme-
tijstva ne bo hitro nekaj spreme-
nilo. Delavci ob svojem nezado-
voljstvu pač štrajkajo. kmet si te-
ga ne more privoščili. Lahko pa
štrajka na svoj način: tako. da
pritlela hrano le zase . . .
Kmetje ugotavljajo, da so po
ukrepih zvezne vlade nesoraz-
merja v cenah še večja. Cene re-
produkcijskega materiala so po-
rasle mnogo bolj kot cene kme-
tijskih pridelkov. Industrija si
lahko s preimenovanjem svojih
proizvodov zagotovi novo vi-
šjo ceno, kmetu pa to ni mogoče.
Ža primer so navedli samonakla-
dalno prikolico, ki se je preime-
novala v samonakladalno- rezal-
no prikolico in seveda postala
dražja. Sedaj ob zamrznitvi cen
bo proizvajalec pač dodal luči in
prikolica bo postala še prevozna,
cena pa ustrezno višja. Krompir
pa ostane krompir, koruza koru-
za, cene pa določene. V taki poli-
tiki torej ni prihodnosti za kme-
ta; mladi se znova ne odločajo
za delo na kmetiji, čeprav tudi
drugje ne cveto rožice..
Kmetje v zvezi s tem vprašuje-
jo, kako trosimo sredstva, ki jih
dobimo v obliki kreditov ali po-
moči, pa njihovega učinka ni ču-
titi. Vprašujejo tudi. kdaj bomo
izvedeli z-a imena ljudi, ki delajo
s temi sredstvi kot svinja s polno
vrečo moke. Eden izpied razpra-
vljalcev je namreč lepo povedal,
kako svinja te moke ne poje,
temv eč jo raztrese. Toda to so že
vprašanja, na katera na tej pro-
blemski konferenci ni bilo mogo-
če odgovoriti. Mikuliča ali kake-
ga drugega tovariša »od zgoraj«
pa seveda v Gorišnici ni bilo.
KDO HO^KOGA
Razpravljale! so se razv neli tu-
di potem, ko je beseda tekla o
kooperacijskih odnosih. Tu se je
že pokazalo, da so v teh odnosih
kmetje na eni in Zadruga na dru-
gi strani. Kmetje so očitali Za-
drugi marsikaj, v glavnem pa to.
da ne reagira dovolj hitro na raz-
mere na tržišču: zamerili soji na
primer obnašanje ob lanski obil-
ni letini krompirja, ko je zadruga
viške odkupovala po nižji ceni.
letos, ko kmetje niso mogli izpol-
niti pogodbe, pa Zadruga zahte-
va odškodnino .^0 dinarjev za
vsak neizpolnjeni pogodbeni ki-
logram krompirja. Pri tem so se-
veda kmetje pozabili, da ima tu-
di Zadruga sklenjene pogodbe in
teh se mora držati. Tako v slabih
kot v dobrih letinah. Kljub temu
pa bo zadružni svet še enkrat
razpravljal o zahtevkih Zadruge
in morda jih bo v nekaterih pri-
merih zmanjšal ali celo preklical.
Kot je poudaril direktor Janez
Vrečer, ni mogoče vseh kmeto-
valcev obravnavati enako. Neka-
teri imajo namreč opravičilo *za
to, da pogodbe letos niso izpol-
nili, nekateri so izkoristili regrese
in druge ugodnosti, pridelka pa
ni bilo. Vemo pa tudi to. da je bi-
lo mogoče letos kroinpir prodati
mimo Zadruge tudi dražje. Če je
Zadruga kmetova organizacija,
bi jo morali kmetje ščititi in
obratno; žal pa vse kaže, da je
med njima še vedno čisti trgovski
odnos. Torej: kdo bo koga . . .!
OH, TA MELIORAC IJA
Najbolj pa je v dvorani završa-
lo ob pogovoru o melioraciji in
zložbi zemljišč na območju KS
Gorišnica. Ljudje so proti, ven-
dar ni bilo mogoče ugotoviti,
proti čemu so. Kaže, da so inte-
resi tu tako različni, da je kar ra-
zumljivo, da ne gre vse gladko.
Predvsem starejši lastniki zemlje
pač ne morejo dojeti, da bodo
odslej obdelovali zemljo na dru-
gi površini kot vsa desetletja do-
slej. Zaradi tega in še cele vrste
malenkosti, ki pa preraščajo v
velike stvari, se jezijo drug na
drugega, prej dobri sosedje se
več ne poznajo. Svojo stisko je
najbolje opisal kmet, ki je dejal:
»Najraje bi se zjokal.« Tudi z re-
zultati skupne setve se mnogi ne
strinjajo. Na melioriranem ob-
močju je sicer zraslo kar okoli 5
tisoč ton koruze, seveda na neka-
terih parcelah več. na drugih
manj ali nič. V skladu s tem je
komisija tudi določila plačilo
stroškov skupne setve in s tem se
mnogi seveda ne strinjajo. Toda
če so bili kmetje pred tem složni
v napadih na predstavnike Za-
druge, jih je kaka polovica utih-
nila, ko je predstavnik Zadruge
dejal, da je žal tako, da imajo ne-
kateri doma koruze za pet let,
drugi pa nič. Tako je pač, ko smo
pri skupnem koritu.
Potrebno je dodati še to, da so
bile pripombe tudi na izvedbo
melioracije. Predvsem na neure-
jene ceste. Te pridejo po izja-
vi predstavnika Zadruge — na
vrsto sedaj, ko je pridelek pos-
pravljen in ko zemlja ni več tako
vlažna. Odpravili bodo tudi ne-
katere druge napake, ki so na ta-
ko obsežnem območju kar ra-
zumljive.
Zložba zemljišč ni hvaležno
opravilo. Posebno ne na tako
razbitem območju, kot je prav to
na območju Gorišnice. To je 26.
komasacijski projekf v ptujski
občini, zajema 760 hektarov in
788 koinasacijskih udeležencev.
Povpračna velikost parcele vsa-
kega udeleženca je torej le 80
arov. Prave kinete bi lahko pre-
šteli na prste, razen tega pa je to
območje — po izjavi predstavni-
ka komiteja za kmetijstvo —
knjižno zeJo neurejeno. Mnogo
je slabih medsosedskih odnosov,
neurejenih dednih odnosov in ta-
ko naprej. Če bi tu šlo vse lahko,
bi bil torej čudež.
Kakorkoli že, problemska
konferenca je bila vroča. Mnogi
so odšli domov razočarani. Je pa
taka izmenjava mnenj, čeprav v
precej glasni obliki, vendarle ko-
ristna. Na koncu so se dogovori-
li, da bodo odslej poskušali dela-
ti bolj složno. Predstavniki inve-
stitorja, komiteja za kmetijstvo
in kmetijske zemljiške skupnosti
so pripravljeni priti na vsak se-
stanek, kjer bo mogoče razčistiti
odnose, pa naj gre za tiste okoli
urejevanja in zložbe zemlje ali
pa čiste kooperacijske odnose.
To so bili, kot so poudarjali, pri-
pravljeni že doslej. Toda doslej
na dialog, razen redkih izjem, ni-
so bili pripravljeni prav najbolj
prizadeti, torej lastniki zemlje.
Jože Bračič
Naložba v tovarno slad-
korja je bila upravičena
Naložba v Tovarno sladkorja Or-
mož je bila upravičena; to tovarna iz
dneva v dan dokazuje z dobrimi de-
lovnimi rezultati. Čeprav se je vseh
deset let otepala s finančnimi težava-
mi, je sedaj prišla v obdobje, ko lah-
ko posluje uspešno in že letos priča-
kujejo pozitivno bilanco.
Največja težava tovarne je bila se-
veda v zagotovitvi surovine, torej
sladkorne pese. Letos bodo predelali
med .■^20 in .v^o tisoč ton pese in to že
pomeni polno izkoriščenost zmoglji-
vosti.
Kot je dejal direktor Vinko Štefan-
čič, so si v času gradnje tovarne dru-
gače predstavljali prisotnost sladkor-
ne pese v našem kmetijstvu. V načrtu
so imeli okoli 5 tisoč kooperantov s
povprečno površino enega hektarja,
sedanje parcele pa so še vedno velike
65 arov. V prihodnje bo torej potreb-
no naredili več pri koncentraciji pri-
delave sladkorne pese. To bo sedaj la-
žje, saj so pridelovalci že spoznali, da
je pesa dohodkovno zanimiva kultu-
ra, njena cena je določena v razmerju
s pšenico in razmere tržišča, slabše ali
boljše letine nanjo ne vplivajo. Je de-
jansko edina kmetijska kultura, kate-
re pridelek je vnaprej prodan.
Tovarna si bo do konca tega deset-
letja ali še kako leto čez zagotavljala
polno izkoriščenost tudi s peso iz so-
sednje Madžarske, poleg tega pa ima-
jo dobro organizirano kooperacijsko
pridelovanje na površini 1..^00 hekta-
rov na obmejnih območjih Hrvatske.
Tudi v Tov arni sladkorja ne morejo
ugodno oceniti zadnjih ukrepov zve-
zne vlade, čeprav se je z njimi spre-
menila tudi cena sladkorja. Seveda so
se bistveno bolj povečali stroški re-
produkcijskega materiala, energije in
prevoza.
Kot je poudaril direktor, nikakor
ne morejo v vseh desetih letih obstoja
tovarne dobiti pojasnila, na osnovi
česa vlada določa ceno sladkorja. Ni-
kakor jim tudi ni jasno, od kod seda-
nja cena 599,06 dinarja. Ormoška to-
varna je med najboljšimi ali kar naj-
boljša jugoslovanska tovrstna tovar-
na, z rezultati, ki pričajo o kakovosti
njihovega dela, pa se lahko postavijo
, ob stran najuspešnejšim evropskim
tovarnam sladkorja. Vse to jim torej
daje upanje v lepšo prihodnost.
Sedaj, ko je .■?74-članski kolektiv
dobro vpeljan v proizvodnjo, že raz-
mišljajo o dopolnitvi svojega dela z
višjimi oblikami predelave tako os-
novnega kot stranskih proizvodov.
Nekaj sladkorja bodo pripravljali za
Tovarna sladkorja Ormo: ho le-\
los v celoll izkorislila svoje predelo-]
Vidne zmogljivosii. Do prejšnjegal
čeirtka so prevzeli že J09 lisoč ion, j
pričakovali pa so še 10 do 15 lisočl
ion pese. Do isiega dne so predelali
254 lisoč ion sladkih gomoljev, pro:
izvedli JI lisoč ion sladkorja in II
lisoč ion suhih pesnih rezancev.
Računajo, da bodo leios proizvedli
dobrih 40 lisoč ion sladkorja.       %
uporabo v farmaciji, pa tudi v gospo-
dinjstvu. Z manjšimi vlaganji bodo
predelali satoracijski mulj in ga tako
dali na voljo kmetijstvu kot koristno
gnojilo.
Tovarna že sedaj svoje obveznosti
do tujine v celoti pokriva z izvozom
suhih pesnih rezancev; zanje dosega-
jo na tujem višjo ceno kot doma. Tudi
izvozne možnosti so večje, kot dovo-
ljuje država, skupaj z drugimi jugo-
slovanskimi proizvajalci pa namera-
vajo izvoziti tudi nekaj belih krista-
lov.
Predsednika France Popit in Milan
Kneževič sta si z zanimanjem ogleda-
la proizvodni proces ter prisluhnila
podatkom o uspešnem delu pa tudi o
težavah, ki so tovarno spremljale v
dosedanji desetletni zgodovini. Ob
koncu pa sta delovnemu kolektivu iz-
rekla vse priznanje in jim zaželela še
naprej uspešno delo.
JB
DRUZBENOPOLITiČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Osnutek občinske resolucije sprejet pogojno
že k delovnemu gradivu ob-
činske resolucije za prihodnje le-
to so imeli delegati družbenopo-
litičnega zbora veliko pripomb.
V razpravi o osnutku na zaseda-
nju 14. decembra so ugotovili, da
so bile upoštevane vse pripombe,
da resolucija vsebuje do sedaj
znana izhodišča republiške reso-
lucije, realneje pa so tudi predvi-
dene stopnje rasti razvoja v obči-
ni. Zasedanje zbora je bilo istega
dne kot zasedanje zborov repu-
bliške skupščine, zato so delegati
občinsko resolucijo sprejeli le
pogojno, izvršnemu svetu pa na-
ložili, da v predlogu resolucije za
leto 1988 upošteva še dodatna iz-
hodišča republiške resolucije,
katere osnutek bo pripraivjen 25.
decembra. Na zasednaju 14. de-
cembra je ni bilo mogoče spreje-
ti, ker je v tolikšni meri odvisna
od zvezne, da predloga ni mogo-
če sprejeti, dokler ni sprejeta
zvezna resolucija za prihodnje
leto. Kot kaže, bomo predloge
resolucij za prihodnje leto spre-
jemali tako v republiki kot v ob-
čini v januarju prihodnjega leta.
Osnutek občinske resolucije se
od delovnega gradiva nekoliko
razlikuje, čeprav še vedno načr-
tuje 8-odstotno tast industrijske
proizvodnje, ki pa je pogojena s
proizvodnjo aluminija; brez To-
varne glinice in aluminija bi bila
ta rast le 1,2-odstotna. Kmetij-
stvo naj bi raslo po stopnji 3 od-
stotke, enako drobno gospodar-
stvo, izvoz naj bi se povečal za
30 odstotkov, kar je zopet pogo-
jeno s proizvodnjo aluminija, tr-
govina in gradbeništvo ostajata
na realni rasti leta 1987. Družbe-
ni proizvod naj bi tako bil v pri-
hodnjem letu 4-odstoten, kar je
več kot v republiki, saj republi-
ška resolucija predvideva, da bo
le 2,5-odstoten. Resolucija, kot
so opozorili razprav ijalci, je ne-
dorečena tudi za področje druž-
benih dejavnosti, kjer pripravlja-
jo še nekatere spremembe, pa v
tem trenutku še niso znane. Pro-
blemov pri pripravi tega doku-
menta je več kot preveč in verjet-
no tudi predlog resolucije, ko bo
pripravljen, ne bo mogel dati
vseh odgovorov na vprašanja o
našem gospodarjenju in razvoju
v prihodnjem letu.
Na osnovi podatkov o devet-
mesečnem gospodarjenju v obči-
ni so delegati družbenopolitične-
ga zbora ugotovili, da z resoluci-
jo opredeljenih ciljev za letošnje
leto ne uresničujemo. Nekateri
podatki sicer kažejo povečane
stopnje rasti, kot je primer na
pdročju zaposlovanja, vendar
nam to ne daje želenih učinkov,
saj gre predvsem za neprodukti-
vno zaposlovanje. Produktivnost
pada, delitvena razmerja se ruši-
jo v prid porabe. Pada tudi aku-
mulativna sposobnost delovnih
organizacij, saj so izgube v deve-
tih mesecih večje, kot je akumu-
lacija v občini. Kot je bilo že toli-
kokokrat povedano, so delegati
družbenopolitičnega zbora po-
novno poudarili, da je potrebno
povečati produktivnost, bolje iz-
koristiti zmogljivosti in zaostriti
odgovornost za nedoseganje do-
govorjenih ciljev. NaV
Sindikalni plenum opozoril
na težko gospodarsko stanje
člani plenuma občinskega sveta zveze sindikatov občine Ptuj so se minuli
petek, 11. decembra, sestali s člani sveta za družbenoekonomske odnose in
predsedniki občinskih odborov sindikatov delavcev dejavnosti. V osrednji točki
dnevnega reda so razglabljali o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja
občine Ptuj v devetmesečju letošnjega leta. Uvodno besedo o tem je podal pred-
sednik izvršnega sveta SO Ptuj Jože Botolin. Stanje je kritično, saj je akumulati-
vna sposobnost združenega dela močno padla (v primerjavi z enakim obdobjem
lani), medtem ko so izgube narasle. Tako smo ob devetmesečju imeli za 7,72 mi-
lijard izgub, od tega kar 5,8 milijard v TGA, zatem pa v elektrogospodarstvu
(HE Formin) itd. Vse več je delovnih organizacij, ki so nelikvidne, vse več oz-
dov izpolnjuje pogoje za stečaj, saj protiinflacijski program zvezne vlade ne da-
je nobenih pozitivnih učinkov.
V TGA kaže, da se bodo razmere počasi popravile, saj so jim novi stabiliza-
cijski ukrepi precej popravili dosedanjo prepolovljeno ceno aluminija, najhuje
pa je trenutno v Agisu, kjer se zaloge izdelkov kopičijo, prihodek pa se vztrajno
zmanjšuje. Že tretji mesec niso poravnali svojih obveznosti do družbe in trenut-
no vidijo edini izhod v ukrepu družbenega varstva.
Splošno nazadovanje v gospodarstvu se bo v prihodnjem letu prav gotovo
močno odrazilo (negativno) tudi na vseh drugih oblikah porabe. In prav pono-
sni smo lahko na redke izjeme (Perutnina, Kombinat ipd.), kjer zaenkrat poslu-
jejo še brez težav, celo uspešno.
Predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Drago Haas je povedal,
da se tudi v medobčinski ravni približujemo »ledeni dobi« (v poslovanju na-
mreč); vse več ozdov je namreč blizu ničle ali celo pod njo.
Glavna naloga sindikatov v tem času je zato temeljito seznanjati delovne
ljudi -z resnostjo težkega stanja in vzpodbujati vsa delovna okolja k maksimal-
nemu angažiranju pri delu. Nadvse resno je treba pristopiti tudi k planiranju za
prihodnje gospodarsko leto, pa čeprav je še tako negotovo. Opozarjati je treba
na obveze in dolžnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti na osnovno socialno var-
nost delavcev. Če bomo enkrat ranili slednje, potem se kaj lahko sproži plaz, ki
ga bo težko ustaviti. M. Ozmec
IZOBRAŽEVALNI SEMINAR MLAOIH V ORMOŽU
ZANIMIVE TEME - DOBER OBISK
Protiinflacijski program in Sloveni-
ja - ali lahko s padcem dinarja pri-
čakujemo tudi padec vlade, odnosi
med ZSMJ in ZSMS - kaj nas druži
in kaj ločuje. Ribe v akvariju - ali
obstajajo kadrovske kuhinje — to je
samo nekaj naslovov tem, o katerih
so se ormoški mladinci pogovarjali
na izobraževalnem seminarju, ki so
ga imeli minuli petek in soboto.
Obiskala sta jih tudi predsednik re-
publiške konference ZSMS Tone An-
derlič in sekretar sveta za družbenoe-
konomske odnose pri njej Mauricio
Olenik. Poleg tega da sta se pogovar-
jala z mladimi, ki so v zelo velikem
številu prišli na seminar, sta se s pred-
stavniki ormoških družbenopolitičnih
organizacij in kmetijskega kombinata
Jeruzalem Ormož pogovorila tudi o
položaju kmetijstva in o financiranju
občinske konference ZSMS v Ormo-
žu.
Dejstva, ki so jih ormoški predstav-
niki orisali v razpravi predvsem o po-
ložaju kmetijstva, o odhajanju stro-
kovnjakov iz ormoške občine, o viso-
kem številu nezaposlenih, o ogrože-
nosti družbenih dejavnosti, so zaskr-
bljujoča, toda spremembe niso odvi-
sne le od Ormožanov samih, temveč
je veliko težav nastalo zaradi nezavid-
ljivega položaja kmetijstva, ki v Or-
možu pomeni poglavitno dejavnost,
tudi neuresničevanje skladnega regio-
nalnega razvoja, za katerega smo se
nekoč v Sloveniji dogovorili, je izrazi-
to prispevalo k temu, da se večji cen-
tri obnašajo do manjših pokrajinskih
središč le kot do izvora cenene hrane,
surovin, in delovne sile. Tone Ander-
lič je v pogovoru povedal, da se repu-
bliška konferenca mladine namerava
temeljiteje lotiti položaja kmetijstva v
Sloveniji in postaviti nekatere zahteve
tudi na tem področju in da se bodo v
republiški skupščini mladinski dele-
gati zavzemali tudi za skladnejši raz-
voj regij v Sloveniji. V republiški kon-
ferenci mladine se že pripravljajo na
problemsko konferenco o kmetijstvu,
ki bo v prvih mesecih prihodnjega le-
ta. Mladi nameravajo oblikovati kon-
kretne zahteve glede razmerja cen,
pozidave kmetijske zemlje in njenega
pridobivanja, možnosti za ostajanje
mladih na kmetijah, večje vzpodbude
za kmetijsko proizvodnjo, opredeliti
se nameravajo do značilnega pojava
polkmetov in do ekoloških razmer v
kmetovanju.
Tudi razprava o financiranju ob-
činske konference Zveze socialistične
mladine je bila burna. Mladinci se že
dalj časa otepajo s finančnimi težava-
mi, denar, ki ga dobijo iz proračuna,
namreč ne zadošča niti za pokrivanje
osebnih dohodkov zaposlenih, kaj še-
le da bi z njim lahko podpirali svojo
dejavnost.
Z drugimi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami ne morejo najti skupne-
ga načina za povezavo vseh strokov-
nih delavcev ormoških družbenopoli-
tičnih organizacij, kar bi lahko poce-
nilo stroške delovanja. Takšne težave
imajo tudi druge manjše slovenske
občine in kazalo bi poiskati najracio-
nalnejšo obliko, saj si družbenopoliti-
čne organizacije ne morejo privoščiti,
da bi zaradi profesionalno zaposlenih
delavcev in strokovnih tehničnih
služb morala trpeti dejavnost. Še po-
sebej za ormoško mladino bi lahko
zapisali, da je njena dejavnost pestra,
da pritegne veliko mladih, in velikan-
ska škoda bi bila, če mladim v Ormo-
žu ne bi nudili tistih najnujnejših
sredstev, kajti v Sloveniji je veliko ob-
činskih organizacij mladih, ki so bo-
gatejše, pa je njihova dejavnost precej
siromašnejša od ormoške.
d. 1.
KOZERUA
Bosi avtomobili
Vsi. ki imaie jeklene konjičke, vesie. da je tudi te
treba pred zimo obuti. Ne zato. ker bi imeli preveč
denarja (gume so postale že hudo drage), predvsem
zaradi lastne varnosti, pa tudi zaradi nevšečnosti, ki
jih lahko imate, če vas ustavijo možje v modrem. Ka-
ko ste zbrali denar za gume. ni niti pomembno, razu-
memo pa vašo slabo voljo, ko ste leteli iz trgovine v
trgovino, od bencinske črpalke do črpalke, od znan-
ca, ki pozna drugega znanca, ki ima opravka z gu-
mami, pa sle še vedno ostali praznih rok. Gum pre-
prosto ni. Kdaj pa kdaj jih dobijo, pa jih tudi v hipu
razprodajo. Trgovci so nemočni in vdano sprejemajo
gnev kupcev, ki sf pgč znesejo nad tistim, ki je v ti-
stem hipu najbližji. Vaš avto ostaja še naprej bos, vi
pa po tihem upate, da bo zima suha, in če se le da,
brez snega. Ce se boste lahko izognili tudi možem
postave, vam v tem mrazu ne bo treba pešačiti, vsaj v
službo ne. na kakšno daljšo pot pa. če vam je vaše ži-
vljenje dragoceno, vam nikakor ne priporočamo.
Zakaj ni gum. smo povprašali tudi našega proiz-
vajalca, kranjsko Savo. kjer so nam lepo povedali,
da gredo gume v izvoz, najprej čez mejo. ker prihaja-
jo tudi surovine izza meje. in kar ostane, dobimo mi,
če smo v pravem trenutku na pravem mestu.
Ker tudi v prihodnjih dneh. tudi tednih ne bo na
trgu nič več gum kot doslej, vam ne preostane nič
drugega, kot da postavite avto v garažo, če imate to
srečo, dajo imate, in čakate, čakale . . . na boljše ča-
se in lepše vreme. Ce pa slučajno zmorete strošek, je
še ena rešitev: kupite si nov avtomobU.
NaV
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
17. december 1987 —
TEDNIK
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Marjeta Ciglenečki —
Štajerska — dežela
gradov
Gradovi imajo v zgodovmi arhitelcture posebno mestp. Nikakor
jih ni mogoče vrednotiti samo z umetnostnimi merili, še manj smemo
na njih preštevati zgolj posamezne arhitekturno dognane detajle. Gra-
dovi so nastali, kakor sta zahtevala politični in obrambni položaj de-
žele, rasli so na strateško pomembnih in naravno zavarovanih lokaci-
jah, bili so sedež oblasti in središče obsežnih kmetijskih posestev. Tu-
di ni prav, če grajsko arhitekturo ocenjujemo ločeno od njene okoli-
ce. Običajno so gradove zidali na izpostavljenem zemljišču in tako
posegli v oblikovanje krajine. Ptujski grad, ki sicer tudi sam po sebi
prestavlja likovno zaokroženo celoto, je nepogrešljiva sestavina me-
stne vedute. Vrh grajskega hriba razložene stavbe povsem obvladuje-
jo mesto pod sabo, palacij pa predstavlja vrh enakokrakega trikotni-
ka, v katerega se zarisuje celotna mestna shema. Gradovi so vedno
odražali tudi moč, bogastvo in okus svojih lastnikov, ki pa so se skozi
stoletja hitro izmenjavali. Šele takšen celovit pogled nam gradove pri-
kazuje kot zaokrožene urbane celote, ki so vsak na svojem območju
predstavljali središče vojaške obrambe, oblasti in gospodarstva.
Dolgo so bili v slovenski umetnostni zgodovini gradovi nekoliko
potisnjeni ob strani. V primerjavi s sakralno umetnostjo so se zdeli li-
kovno manj napredni in zato manj zanimivi. A so že prva večja razi-
V znani topografiji Štajerske Georga Matthausa Vischerja, ki je datira-
na z letnico 1681, je tudi upodobitev Ptuja. Grad je nepogrešljiva sesta-
vina mestne zasnove. Pod njegovo okrilje so se stisnile mestne hiše.
Grajski kompleks, dominikanski in minoritski samostan so bile pogla-
vitne obrambne postojanke starega naselja ob Dravi, pa tudi mejniki
njegovega urbanističnega razvoja.
skovanja pokazala, da so tovrstvne objekte zaradi njihove namemb-
nosti, ki je zahtevala hitro prilagajanje spreminjajočim se zahtevam,
zelo veliko prezidavah in dozidavah, po raznih ujmah povsem na no-
vo opremljali, velikokrat pa tudi prepuščali propadu. To zadnje neu-
smiljeno in ne zavedajoč se nepopravljive izgube počnemo še danes.
V vsej Sloveniji so raziskovalci našteli okrog 800 gradov, graščin
in dvorcev, na slovenskem Štajerskem kar 200, od tega jih je na ob-
močju ptujske in ormoške občine 35. Štajerska je bila mejna dežela,
zato veliko število utrjenih lokacij ne preseneča.
Za našo razstavo in sestavek, ki jo spremlja, smo izbrali pet gra-
dov, kar zahteva skopo odmerjeni prostor na razstavišču in v katalo-
gu. Med vsemi objekti na obravnavanem ozemlju prednjači ptujski
grad. Vodilno mesto mu odrejajo imenitnost stavb, ki so se zbrale vrh
grajskega griča, njihova vloga skozi čas od 11. stoletja naprej, pa tudi
neobičajno dolga poselitvena zgodovina, ki ji je bila vzrok izjemna
strateška lega nad Dravo. Poleg ptujskega so v naš prikaz uvrščeni še
gradovi Vurberk, Bori, Velika Nedelja in Dornava. Vurberk so sodob-
ne občinske meje sicer prisodile k Mariboru, a je bil skozi vso zgodo-
vino tesno povezan s Ptujem, zato ga nismo hoteli obiti. Verjetno bo
marsikdo pogrešal še nekatere pomembne grajske arhitekture, kot so
ormoški grad. Ravno polje, Turnišče ... Za podrobno predstavitev
teh objektov se bo morda našla še kakšna priložnost.
Nadaljevanje prihodnjič
Novoletna praznovanja
ormoških otrok
Do 21. decembra bodo v Ormožu n& Kerenčičevem trgu in pred
hotelom postavili novoletne jelke; več deset jih bo. Najbolj veseli jih
bodo otroci, ki bodo v obeh parkih našli prostor za prednovoletni živ-
žav. Zanju sta odgovorna posebna komisija pri KS Ormož in društvo
prijateljev mladine. Okraske bodo izdelali v šolah, kjer pripravljajo
tudi igrice in drugo; pridružili pa se jim bodo še najmlajši.
Na novi tržnici, ki je sicer še brez uradnega žegna, pa bo prostor
za novoletni sejem. Iz lanskega sramežljivega poskusa naj bi se razvi-
lo kaj več.
Mira Polič, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Or-
mož, v katero se vključuje sedem društev prijateljev mladine, je pove-
dala, da naj bi ustanovili le še društvo na Kogu. S tem bo s to obliko
društvenega povezovanja, v katerem skrbijo za otroke, pokrit ves te-
ren. Ob novem letu bo v vsaki krajevni skupnosti bogat program. V
zunanjih bodo otroke vabili k dedku Mrazu ob sobotah in nedeljah,
največ pa se bo dogajalo v Ormožu.
Novoletne pakete bo letos sprejelo 1500 otrok v starosti od dru-
gega do sedmega leta starosti. Zanje so letos imeli na voljo 3,5 milijo-
na dinarjev. Dogovorili so se za prispevek po delavcu, ki znaša 0,8
odstotka od osebnega dohodka. Podobno kot v ostalih občinah tudi v
Ormožu razmišljajo o tem, da bi v bodoče denar za dedkovo košarico
skušali dobiti prek skupnosti otroškega varstva. S tem se bodo ognili
vsakoletnim težavam pri zbiranju.
V občinski zvezi so bili zelo varčni, saj so knjige za novoletne pa-
kete kupili že v začetku leta iz lanskega denarja. Dobre igrače pa so
naročili pri reviji Zdravje. Novoletni paket bo takšen, da ga bo vesel
vsak otrok.
MG
93 let Bedračeve mame iz Repišč 13
Natanko pred 93 leti, 46. de-
cembra 1894. leta, seje v haloški
družini rodila Marija Repič. Bila
je prva, najstarejša med petimi
otroki; preživela je prvo in drugo
svetovno vojno, rodila dva sino-
va in še danes krepko zavihti se-
kiro, če je potrebno nasekati dr-
va, ali pa opravi kakšno drugo,
tudi težje delo. Pravi, da ji življe-
nje ni nikoli p izanašalo, da je
preživela hude čase in da je da-
nes ostala le še ona; bratje in se-
stre so pomrii.
»Najhujše je bilo, ko smo bili
majhni, pa takrat, ko sta odšla v
vojsko oče in brat, da ne govo-
rim o izgubi matere, ki je umrla
že leta 1912. Otroci smo ostali
sami, in kot najstarejša sem mo-
rala prijeti za vsako delo, saj je
imel najmlajši brat takrat šele de-
set let. Kolikokrat sem orala, ko-
likokrat smo se pozimi vsi stiska-
li na peči, ker nismo imeli dovolj
drv, ali pa smo jih podirali v ta-
ko globokem snegu, da se je celo
drevo pogreznilo vanj.
Kruha smo sicer imeli dovolj.
ne pšeničnega, iz ovsene in koru-
zne moke sem ga pekla.
Tudi v drugi svetovni vojni je
bilo hudo. Sin je bil v partizanih
in velikokrat se je zgodilo, da so
bili naenkrat pri hiši Nemci in
partizani. Kolikokrat smo trepe-
tali, ko sta na dvorišču zalajala
psa, in nismo vedeli, kdo prihaja.
Grozili so nam celo, da nas bodo
izselili, pa se hvala bogu to ni
zgodilo. V hišo, ki smo jo imeli
ob gorici na bregu, so hodili par-
tizani spat. Kolikokrat sem jim
nosila kruh in drugo hrano! Ta-
krat so mi rekli, da bom po vojni
to dobila poplačano, pa ni bilo
nič, mojo prošnjo so zavrnili.
Danes dobivam le nekaj prek
30.000 dinarjev starostne oziro-
ma kmečke pokojnine,« nam je
živahno in kljub letom zbrano
pripovedovala Marija Bedračeva
iz Repišč 13.
Pravi, da ji je danes lepo pri si-
nu Jožetu in da je zelo vesela, ko
jo obiščeta njeni rejenki. Dve sta
zrasli pri tej hiši, tudi bratova
hčerka Terezija. To je tista prija-
zna tovarišica iz prvega razreda v
osnovni šoli Franca Osojnika v
Ptuju — Terezija Gaberčeva, ki
se je marsikdo spominja s hva-
ležnostjo in spoštovanjem, saj je
bila morda prav po njeni zaslugi
šola bolj prijazna in manj tuja za
malega prvošolčka.
Ob včerajšnjem rojstnem dne-
vu želimo Bedračevi mami še ve-
liko zdravih in zadovoljnih let.
mš
Svoji mami je za 93. rojstni dan čestitala tudi njena Trezika. Foto: mš
NOVI SKLADIŠČNI
PROSTORI MlP-a
Ob Rogozniški cesti gradi Mipova TOZD Veleprodaja nove skla-
diščne prostore s površino 5000 kvadratnih metrov. V njih naj bi v
pritličju skladiščili predvsem delikatesni program živil in zamrznjena
živila, v nadstropju pa bi bili skladiščni prostori za galanterijske izdel-
ke. Tako bodo blago približali trgovinam, saj so stroški prevoza iz
skladišča v Sloveniji vasi izredno visoki. Prostori naj bi bili usposo-
bljeni do aprila prihodnjega leta. NaV
foto: Martin Ozmec

Mesec december prinaša s seboj zimo, zima pa za vrtičkarje in
vse tiste, ki se ukvarjajo z urejanjem naravnega okolja, ne pomeni
premora in počitka: nasprotno, za svoje varovanke, rastline, ki jih go-
jimo v vrtu in okolju, moramo v zimskih okoliščinah še posebej skrbe-
ti, da bodo pomlad in novo vegetacijo dočakale obvarovane pred po-
škodbami. V OKRASNEM VRTU nekatere zimzelene rastline, zlasti
rododendrone in azeleje, pa tudi tise in brine ter druge, ki imajo že po
naravi krhki les, zaščitimo pred lomom zaradi snega. To opravimo ta-
ko, da po tri kole, nekoliko daljše, kot je visoka varovana rastlina, po-
stavimo v obliki piramide, prek rastline, na konici pa jib tesno zveže-
mo z žico. Na takšno oporo v obliki strehe pritrdimo plahto, slamari-
co, folijo in pločevino, po kateri bo zapadli sneg hitro zdrsel in rastli-
no obvaroval pred lomom.
Občutljivejše krovne in okrasne trajnice obvarujemo pred golo-
mrazico tako, da jih pokrijemp s suho grobejšo šoto. Sota namreč naj-
bolje zadrži hud mraz in vsestransko ustreza, saj na rastlino nima bio-
loškega niti fiziološkega vpliva. Listje, ki je v jeseni odpadlo z drevja,
za ta namen ni dobro in uporabno, ker se mokro preveč zbije in spre-
meni v zlepljeno in za zrak nepropustno plast, tako prekrita prek va-
rovanih rastlin pa ima za te kvarne posledice.
V SADNEM VRTU smo že večkrat govorili o zaščiti sadnih rast-
lin pred pozebo in drugimi poškodbami; tokrat pa posvetimo nekaj
nasvetov varstvu debla. V deblu so v kambijalnem delu pod lubjem si-
taste in vodovodne cevi, po katerih se v času vegatacije iz korenin v
nadzemne organe pretakata voda in v njej raztopljena rudninska hra-
na, iz listov pa kot rezultat asimilacije organska hrana v korenine. Po-
zimi čestokrat prihaja do zelo visokih dnevnih temperatur, ko v son-
čni pripeki dosežejo tudi 15° C in več, ponoči pa zdrknejo temperatu-
re toliko pod zmrzišče in je v ekstremnih primerih lahko razlika v 24
urah 30° C. Zlasti pri mladem drevju lahko tako visoke temperature
čez dan vzpodbudijo pretok rastlinskih sokov; ti ponoči zmrznejo, ta-
ko pa zmrzne les in lubje spoka.
V precejšnji meri bomo deblo obvarovali, če bomo že ob sajenju
kol oziroma rastlinsko oporo postavili na južni strani debla, da ga za-
senčuje pred pripeko. Ker bela barva odbija tople sončne žarke, de-
blo prek zime premažemo z apnenim beležem. Ta hkrati uničuje liša-
je, mah in alge ter skorjo razkuži pred vdorom glivičnih bolezni, pa
tudi škodljivce uspešno uničuje.
V ZELENJAVNEM VRTU sedaj globoko obdelamo tla. Človek
je spoznal, da je treba zemljo, na kateri goji rastline, obdelovati zara-
di številnih vzrokov: mehanskega uničevanja plevelov, vkopavanja
organskih in mineralnih gnojil, rahljanja in izboljšanja strukture tal.
Tako semenu olajšamo, da kali in da mlade korenine lažje prodro v
tla. Eden bistvenih vzrokov za obdelovanja je tudi zračenje, s čimer
pospešimo proces razkroja organskih snovi in omogočimo dostop
hranil.
Za takšno vlogo tal pa je še kako pomembno, da so pravočasno
obdelana. Dokler zemlja ni preveč zmrzla in zasnežena, jo globoko
prelopatamo. Če le imamo hlevski gnoj, ga zakopljemo in tako grobo
neporavnano brazdo prepustimo delovanju vode in zimske zmrzali,
saj ta na podlagi fizikalnih lastnosti ob povečanju prostornine za eno
enajstino v primerjavi med tekočim in trdnim stanjem grudaste sprim-
ke spremeni v rahlo strukturno sprstenino, zelo primemo za spomla-
dansko setev in sajenje. Pri lopatanju pa, če je sneg, tega poprej od-
mečemo, nikakor pa ga ne smemo zakopati, ker se pokrit z zemljo
dolgo v pomlad ohrani v tleh. Če smo gnojili s hlevskim gnojem, ne
smemo apniti, ker apno zaradi kemičnih procesov, ki bi bili škodljivi
za tla in za rastline, ne sme v dotik s hlevskim gnojem.
Miran Glušič, ing. agr.
unial
tovarna glinice in aluminija
Boris Kidrič n.sub.o.
Kidričevo
UNIAL, Tovarna glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« Kidričevo, z. n. sub.
o., objavlja prosta dela oz. naloge v TOZD VZDRŽEVANJE:
1. OBDELAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE ZA VZDRŽEVA-
NJE
CEVOVODOV IN ČRPALK - št. 591 02 10
POGOJI:
— inženir strojništva
— 3 leta delovnih izkušenj
— pasivno znanje tujega jezika
— tečaj za delo z napravami na zemeljski plin
— zaželene so delovne izkušnje s področja vzdrževanja hidravlike.
2. VZDRŽEVANJE PL KRMILNIKOV - št 521 01 03
POGOJI:
— inženir elektrotehnike — smer industrijska avtomatika
— 3 leta delovnih izkušenj
— znanje angleškega in francoskega jezika
Področje dela:
Delo obsega spremljanje delovanja programskih avtomatov TSX TELE-
MEHANIOUE, programiranje avtomatov ter nadzorovanje krmilnih ele-
mentov in pretvornikov.
Naprave so nove in zanimive.
3. VZDRŽEVANJE ZAHTEVNIH STROJNIH NAPRAV V ELEKTROLI-
ZI »C«
Št. 511 19 01 - ZASEDBA: 2 delavca
POGOJI;
— SŠ strojne smeri — V. stop. strokovnosti
— 2 leti delovnih izkušenj
— pasivno znanje nemškega jezika
— izpit za žerjavista
Delo je izmensko.
4. VZDRŽEVANJE ZAHTEVNIH ELEKTRO NAPRAV V ELEKTROLIZI
»C«
štev. 521 17 01, ponovna objava
POGOJI:
— SŠ elektro smeri — V. stop. strok.
— 2 leti delovnih izkušenj
— aktivno znanje nemškega jezika
— izpit za žerjavista
Delo je izmensko!
5. UVAJANJE V MANJ ZAHTEVNA STROKOVNA DELA - št 591 01
12 ponovna objava
POGOJI:
— elektrotehnik — jaki tok
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— pripravniški izpit
6. ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL SKUPINE ZA VZDRŽEVA-
NJE ROTACIJSKIH STROJEV - št. 521 11 01, ponovna objava
POGOJI:
— elektrodelovodja — obratni elektrikar — V. stop. strok.
— 2 leti delovnih izkušenj
— izpit za privezovanje bremen
7. ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL SKUPINE V POLNILNICI
št. 521 23 01
POGOJI:
etektrodelovodja elektromehanik — V. stop. strokov.
— 3 leta delovnih izkušenj
— izpit iz privezovanja bremen
— izpit za elektrovoziček
8. IZVAJANJE ZAHTEVNIH DEL PRI VZDRŽEVANJU ELEKTRO NA-
PRAV V PREDELAVI - št 521 13 02
POGOJI:
— vkv obratni elektrikar
— 2 leti delovnih izkušenj
— izpit za privezovanje bremen
— izpit za elektrovoziček
— izpit za viličar
g. IZVAJANJE DEL PRI VZDRŽEVANJU AVTOMATSKIH NAPRAV
— št. 521 31 03
POGOJI:
— kv obratni elektrikar
— 1 leto delovnih izkušenj
— izpit za elektrovoziček
— izpit za privezovanje bremen
— tečaj za delo z napravami na zemeljski plin
10. IZVAJANJE KUUCAVNIČARSKIH DEL PRI VZDRŽEVANJU HI-
DRAVLIČNIH STROJEV IN NAPRAV - št 511 13 03 - ZASEDBA: 3
delavci
POGOJI:
— kv ključavničar
— 1 leto delovnih izkušenj
11. IZVAJANJE DEL PNEVMATSKE REGULACIJE GLINICE - RDE-
ČI DEL
— št. 541 13 03, ponovna objava
POGOJI:
— kv finomehanik
— 1 leto delovnih izkušenj
12. IZVAJANJE POMOŽNIH DEL NA VZDRŽEVANJE IN OBNOVI
PROG -
št. 531 21 03 - ZASEDBA: 2 delavca
POGOJI:
— pkv progovni delavec
— 3 mesece delovnih izkušenj
13. IZVAJANJE POMOŽNIH DEL BRUŠENJA GRADBENEGA MATE-
RIALA IN ŠAMOTIRANJE - št. 531 12 04, ZASEDBA: 2 delavca
POGOJI:
— pkv gradbeni delavec
— 3 mesece delovnih izkušenj
14. IZVAJANJE POMOŽNIH GRADBENIH DEL NA OBNOVI EL. PEČI
— št. 531 13 03, ZASEDBA: 2 delavca
POGOJI:
— pkv gradbeni delavec
— 3 mesece delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska-soclalna slu-
žba delovne organizacije 8 dni po objavi. Prosilci bodo dobili odgovore v
15 dneh po izbiri.
TEDNIK - "
december 1987
NAŠI DOPISNIKI — 5
Občni zbor
ŠD Turnišče
športno društvo Turnišče-Ptuj
bo imelo v soboto, 19. decembra,
svoj občni zbor ob 19.00 uri v
klubskem prostoru doma obča-
nov Turnišče. Na njem bodo pre-
gledali dosedanje društveno delo
ter izvolili vodstvo za naslednje
mandatno obdobje.
ŠD Turnišče vabi vse člane in
krajane, da se zbora udeležijo.
ZB
Nastop Drave na
kegljaškem turnirju
Kegljači ptujske Drave so nastopili na 10. kegljaškem turnirju, ki
ga organizira KK Prepolje. Udeleženci so nastopili v najmočnejših
postavah. Ptujčani so tudi to pot dokazali, daje kegljanje ena od mo-
čnejših športnih panog v Ptuju. V borbenih partijah so bili »samo«
četrti. V kategoriji posameznikov pa so bili več kot uspešni. Na sto lu-
čajev je zmagal kegljač zveznega ligaša Konstruktorja s 427 podrtimi
keglji. Sledil mu je Ptujčan Colnarič z 11 keglji zaostanka. Na dvesto
lučajev je ponovno slavil najboljši posameznik turnirja Šeruga — član
Drave. Zmaga je bila »težka« 912 kegljev.
Ob tem moramo omeniti, da so bili v tej kategoriji med prvimi
petimi kar trije Ptujčani. Četrto in peto mesto sta dosegla Colnarič in
Vranješ.
Ljubiteljem kegljanja je gotovo znano, da KK Drava organizira
prvenstvo Ptuja. Organizatorji prosijo udeležence, naj ekipe čimprej
prijavijo. Vrstni red tekmovanja je objavljen na oglasni tabli kegljišča.
Stane VIČAR
Čigava sramota je cesta
Dornava—Borovci?
v imenu vseh, ki se dnevno vozimo na delo po
tej cesti, se obračam na javnost naše družbeno po-
litične skupnosti z vprašanjem, kdo je odgovoren,
da ta cesta ni več cesta, niti rijiva, ampak kombina-
cija lukenj, jezer in blata. Ze zdaj, ko še ni bilo
zmrzali, je vožnja s kolesom brez škornjev in dež-
nega plašča nemogoča, ker si oškropljen z blatno
brozgo od nog do glave. Ko bodo ta »jezera«, ki
so ponekod globoka tudi trideset in več centime-
trov, zamrznila, bo prehod nemogoč.
Prosim, naj moj opis ceste preveri kateri od
predstavnikov Skupnosti za ceste ali drug funkcio-
nar SO I*tuj, KS Dornava in Markovci — prepri-
čana sem, da se bo z avtom peljal po tej cesti le en-
krat in nikoli več. Zaradi te ceste se ne zgražamo
samo delavci, ki smo se primorani dnevno voziti
po njej (druge ceste ni), ampak tudi drugi občani,
ki te poti ne uporabljajo vsak dan. Ob nedeljah so
zaradi slabih avtobusnih zvez med Dornavo in
Ptujem uporabljali to cesto tudi starši, ki prihajajo
na obisk k otrokom na usposabljanju v Zavodu dr.
M. B. Dornava, saj iz Borovec tudi ob nedeljah
vozijo redni medkrajevni avtobusi. Takšne ceste,
kot je zdaj, starši ne morejo več uporabljati. Tudi
pismonoša mora vsak dan po tej cesti, saj je za Bo-
rovce pošta v Dornavi. Ta cesta torej ni le neka
»nepomembna poljska pot«, ampak zelo po-
membna povezava med krajema Borovci —Dorna-
va ter drugimi kraji iz KS Dornava, Markovci, Po-
lenšak itd. Pred leti je bila vzorno vzdrževana, saj
je za to skrbel redno zaposleni cestar, danes pa je
od vseh pozabljena.
Vse pristojne od Skupnosti za ceste Ptuj, KS
Dornava in Markovci, na katere je že bilo naslo-
vljenih več (neuslišanih) prošenj za ureditev te ce-
ste, ponovno prosim, naj uvidijo, da je to cesto
resnično potrebno gramozirati, sicer bo za kakr-
šenkoli promet neprehodna.
Ali smo nemočni občani dolžni plačevati le sa-
moprispevke, za naše potrebe pa se ne zmeni nih-
če!?
N. O.
Bravo, Ptujske toplice!
Zelo veliko prebiram časopis,
pa vedno berem samo kritike o
slabih stvareh. Zato sem se odlo-
čila, da vam napišem nekaj spod-
budnih besed o preživetju trite-
denskega zdravljenja v Ptujskih
toplicah.
Že nekaj let ima delovna orga-
nizacija, v kateri delam, v Ptuj-
skih toplicah 3 bungalove za svo-
je potrebe. Ker nas je deiavcev
veliko, le s težavo pridemo na vr-
sto za zdravljenje. Seveda imajo
prednost tisti, ki so bolj potreb-
ni. Tako sem tudi sama letos do-
živela, da sem morala po hitrem
postopku na tritedensko zdra-
vljenje v toplice. Te poslujejo v
okviru Kmetijskega kombinata
Ptuj. Iz prospekta pa lahko raz-
beremo:
Ptujske toplice: voda v pokri-
tem in odprtem rekreacijskem
bazenu 32 do 34 stopinj celzija,
odprti olimpijski bazen 25 sto-
pinj celzija. V primerjavi z voda-
mi podobnih karakteristik je pri-
merna za rekreacijo in zdravlje-
nje lokomotoričnih, ginekolo-
ških, menežerskih, srčnih in rev-
matičnih obolenj, nevrovegeta-
tivnih motenj ter geriatrijskih po-
javov. Na voljo so vam še: okro-
gli bazen s podvodno masažo,
savna, solarij, športni objekti (te-
nis, namizni tenis, minigolO, re-
stavracija, snack bar in terasa.
Na koncu še piše: DOBRO-
DOŠLI V PTUJSKIH TOPLI-
CAH.
V začetku novembra sem se
morala po sili okoliščin odpravi-
ti tja. Moram priznati, da^ me je
močno skrbelo, kako bo. Že zelo
veliko sem bila po bolnišnicah in
v rokah zdravnikov, vendar česa
takega še nisem doživela. Kako
je potekalo moje zdravljenje?
Že sam sprejem na recepciji je
bil prijeten. Zelo mirno in lepo
so mi razložili, kje bom stanova-
la, kako bo vse potekalo. Prvi
vtis dober, vse dobro. Tako neka-
ko bi dejala. Pa to tudi drži. Ta-
koj po izvrstnem kosilu sem bila
že na vrsti pri zdravnici, ki tam
dela. To je dr. Marinka Bojnec.
Pogovorili sva se o moji bolezni,
načinu zdravljenja in še mnogo
drugega. Značilno zanjo je, da
ima za vsakega bolnika čas. Že
to nekaj velja. Takoj se je bilo
potrebno vključiti v način življe-
nja. Fizioterapevtke z vso svojo
požrtvovalnostjo skrbijo, da bi
nas pozdravile. Nikoli na njiho-
vem obrazu ne vidiš skrbi, ki jih
imajo kot matere in žene. Pripra-
vljene so pomagati, ti svetovati,
pazijo, da je vsega ravno prav.
Veliko pa so se pripravljene tudi
pogovarjati z bolniki. Mogoče bi
bilo bolje to ali pa ono. Povem
vam, da velik delež uspeha nosi-
jo one. Seveda po nasvetu zdrav-
nika. Za koordinacijo zdravlje-
nja skrbi glavna fizioterapevtka
Majda. Zelo zanimiva je fiziote-
rapija dopoldne v vodi. Tu je fi-
zioterapevtka potrpežljiva in je
pripravljena večkrat pokazati va-
je, ki jih mora skupina od 30 do
40 ljudi opravljati.
Popoldne je navadno bolj pu-
sto. Ker so toplice malo zunaj
mesta, se ti ne da ravno vsak dan
tja. Če pa si tam resnično na
zdravljenju in se držiš vseh na-
svetov, ki jih dobiš, potem ti ni
nikoli dolgčas. Bazen je enkra-
ten, voda ravno prav topla, tako
da je res veselje plavati v njem.
Kopališka mojstra Marjan in
Stane skrbita, da je v bazenu red
in da ne pride do kakšnih nelju-
bih dogodkov.
Pa recimo kakšno še o hrani.
Česa takega v vseh svojih letih še
nisem doživela. Ni problema, če
slučajno ne ješ tega ali onega.
Bomo pa kaj drugega skuhali.
Bila sem močno presenečena, kaj
vse se lahko naredi, če so ljudje
pripravljeni. Tudi sobarica ali či-
stilka Slavica s svojo pomočnico
zasluži pohvalo. Zelo vestno skr-
bita za red in čistočo v bungalo-
vih.
K velikemu deležu dobrega
počutja in ugodnega zdravljenja
pripomorejo pripravljenost po-
magati ljudem in nasmejani
obrazi vseh zaposlenih. Lahko
vam rečem, da je ni stvari, ki je
ne bi uslužbenci teh toplic storili
za naše boljše počutje. Resnično
sem presenečena nad temi ljud-
mi. Sprašujem se, kje zmorejo
vso to voljo in zagnanost za nas.
Vem, da se včasih pojavi tudi
kdo, ki najde kaj, da jih lahko
kritizira. Vendar si ta ne zasluži,
da bi še kdaj prišel sem. Sama
sem bila zelo bolna ob prihodu v
toplice, vendar sem se vrnila
zdrava, spočita, nasmejana. Za
vse to pa se moram zahvaliti
vsem v Ptujskih toplicah.
Lahko si samo želimo, da bi
bili povsod tako dobri in pripra-
vljeni pomagati sočloveku. Za
mene je to nekaj čisto novega.
Vsem uslužbencem Ptujskih
toplic lahko rečem samo hvala.
Upam, da če se bom morala še
kdaj vrniti, ne bom razočarana.
Ker sem prišla kot bolnik, pri-
znam, da sem se bala vseh napo-
rov, ko sem zvedela, kaj vse me
čaka. Vendar se je splačalo. Ver-
jemite mi.
Česa tako lepega in prijetnega
si nisem mogla misliti. Šele sedaj
verjamem, da smo Gorenjci za-
prti, gledamo samo sebe; Štajer-
ci so čisto drugačni ljudje.
Na koncu naj povem, da tam
niso samo bolniki. Zelo veliko je
tudi zunanjih gostov. Do vseh so
enaki.
Vsem skupaj hvala!
Mira Keserovič
Zavidljivi rezultati
iz Ormoža
Pred dnevom republike je bil v Ormožu drugi turnir prvenstva
Slovenije v semikontaktnem športu za člane in pionirje. Udeležilo se
ga je kar 52 tekmovalcev iz Zreč, Zagorja, Celja, Ljubljane, Ptuja in
seveda Ormožani. Tekmovanje si je žal ogledalo le manjše število gle-
dalcev, kar je pripisati temu, da ljudje niso bili obveščeni, kot je to
pač običaj, ko kje nastopajo kakšni športniki.
Pa si najprej oglejmo rezultate najmalajših, to je pionirjev. Nava-
jamo le končne rezultate, ki so jih dosegli Ptujčani in domačini oziro-
ma organizatorji turnirja. V kategoriji do 30 kg so vsa tri mesta zased-
li Ptujačani: Andrej Smiljan, Aleks Strafela in Barbara Murat; do te-
že 40 kg Robi Bezjak, Edi Gajšek; do teže 50 kg Marcel Fekonja iz
Ormoža, Boštjan Sterbal iz Ptuja in Leon Fekonja iz Ormoža.
Kot so na tekmovanju blesteli pionirji, to velja tudi za člane, saj
so večino prvih treh mestjirav tako zasedli tekmovalci iz Ptuja in Or-
moža. Pa poglejmo njihove rezultate. V kategoriji do 57 kg je bil Mir-
ko Podpečan prvi. Robi Kukovec pa drugi — oba iz Ptuja. V kateg.
do 63 kg je Zdenko Vidovič iz Ptuja zasedel tretje mesto, Andrej
Frangeš iz Ormoža pa drugo. V kategoriji do 69 kg je bil Milan Koro-
taj tretji. V kategoriji do 74 kg pa sta bila Stanko Satler in Cvetko Mi-
lan prvi oz. drugi. Nad 84 kg je nam že dolgo znani Martin Golob os-
vojil prvo mesto.
Naj še zapišemo, da je bil po končanem turnirju še dvoboj zdru-
žene reprezentance Ptuj —Ormož z reprezentanco z Reke. Zmagali so
domačini z rezultatom 10:2. Zadnji turnir prvenstva v semikontaktu
bo 19. decembra v Celju. Lahko pričakujemo, da bodo tako Ptujčani
kot Ormožani na sklepnem turnirju dosegli nekaj pomembnih zmag,
kar jim prinaša medalje in priznanja.
Franjo Hovnik
HODIL PO ZEIVIUI SEM NA-
ŠI
Tudi letos smo šli na Gorenj-
sko k babici, ki stanuje na Golni-
ku.
Še vedno komaj čakam dneva,
ko se odpravimo, pa čeprav sem
že večja; ko sem bila majhna,
sem bila vsa nestrpna in sem pre-
števala dneve do našega odhoda.
Ta pričakovani dan se mi je zdel
kot kakšen praznik. Sedaj zame
to niso več prazniki, a se kljub
temu veselim.
Med potjo skozi okno avtomo-
bila opazujem naravo — okoli-
co. To je pravi užitek. Čeprav
drevesa, polja, hiše, livade kar
bežijo pred mano in jih včasih ne
utegnem gledati, so vseeno zelo
zanimivi.
Kadar se peljemo skozi mesto,
npr. Slovensko Bistrico, opazo-
vanje ni tako zanimivo, kot če se
peljemo med gozdovi, polji. Me-
sta so si tako ali tako podobna,
povsod je sam vrvež, naglica in
beton. Narava pa je bolj pestra,
bolj živa ... Ne rečem, da mesto
ni pestro in živo; toda narava je
vseeno zanimivejša. Najbolj za-
dovoljna sem, ko se peljem med
gozdovi, ki jih barva tetka jesen,
in med polji, posejanimi s koru-
zo, bučami in peso. Opazujem
tudi gričevja in hribovja, ki so
vse višja. Včasih zasledim prav
na vrhu hriba postavljeno hišo
ali kočo, pod njp se razprostira
pašnik, po katerem veselo ska-
kljajo ovce. Ponekod so tudi kra-
ve. Te leno ležijo ali pa se pase-
jo. Tudi globoko v dolinah je
V parku. Zvonko Janžekovič, 5. a,
svet živ in pester. Zelo zanimivo
je gledati hiše, ki jim vidim le
strehe in dimnike. Ob robu ceste
so tudi vrtovi, polni zelenjave,
nedaleč od njih se razprostirajo
travniki. Ponekod jih reže ozek
potok, ob robu porasel z grmi-
čevjem in drevesi. Na travnikih
in ob obronkih gozda so včasih
srce, ki se pasejo in plaho pogle-
dujejo naokrog. Ko se peljemo
po gorenjskem področju, nekje v
okolici Brnika, se pojavijo kozol-
ci in ponosno razkazujejo svoja
gola rebra vsej okolici. Tudi gore
so že zelo visoke in pokrite s sne-
gom. Najvišji vrhovi včasih
sploh niso več vidni, saj segajo
visoko v sivo meglo. Vidi se le
kakšen bel snežni odtenek.
Ko smo pri babici, grem ved-
no v gozd, ki je od njene hiše od-
daljen le 40 metrov. Razprostira
se po visokem, strmem hribu.
Opazujem drevesa, grmičevja in
druge lepote. Že od daleč zasli-
šim žuboreč potoček, katerega
voda je pitna; priteče pa z najviš-
jih snežnih vrhov in teče po
gozdni strmini navzdol. Na dre-
vesih so značilni rdeči krogi z be-
lo piko v sredini; to so kažipoti.
Ko sem bila manjša, jih nisem
poznala, zato sem se enkrat zna-
šla nekje nad Vetrno, ki je do-
brih 8 kilometrov oddaljena od
Golnika. Od takrat sem bolj pa-
zljiva, toda tudi sedaj večkrat
zaidem s pota. Ob robu tega pre-
lepega gozda se pokaže velik
strm pašnik, visoke gore s snež-
nimi vrhovi. Tudi vikendi so po-
stavljeni v ravni vrsti navzgor.
Pašniki in travniki so polni je-
senskega podleska in drugih gor-
skih lepot. To je le delček lepe
Gorenjske. Želim, da bi takšen
ostal. Narava naj ostane takšna,
kot je, saj če jo bomo uničili, ne
bomo uničili samo narave, tem-
več tudi sebe!
Mira Pignar, 8. b,
OŠ Velika Nedelja
JESEN V GOZDU
Jesen v gozdu listje odpada z
dreves. Dozori tudi kostanj. Na-
brali smo ga veliko. Nabirali
smo tudi gobe. Srečali smo veve-
rico, ki si je pripravljala ozimni-
co. Poiskala sem liste različnih
blik, da jih bom spravila v herba-
rij. Bilo je zelo lepo.
Nataša Rog^ina, 2. a,
OŠ Tonea Znidariča
JESENSKI POTEP
V deželi je jesen. Vsi ljudje in
živali se že pripravljajo na zimo.
Tudi listje rumeni in odpada.
Vsa narava je odeta v pisane je-
senske barve.
Ko je nekega dne sijalo toplo
sonce in je rahlo pihljal prijeten
vetrič, sem se odpravila na kra-
tek sprehod. Hodila sem med
njivami, s katerih so kmetje že
pospravili večino poljskih pridel-
kov. Nato so njive zorali in jih
tako pripravili na zimski počitek.
Prišla sem na travnik, ob kate-
rem se je vil potoček. Ozrla sem
se v nebo, odkoder sem slišala
nekakšno vreščanje ptic, ki letijo
v tople kraje. Stopila sem k šu-
mečemu potočku. Ko sem poslu-
šala njegovo veselo žuborenje,
šeih na nasprotni strani videla je-
ža, ki si je z bližnjega sadovnjaka
nesel majhno hruško. Tudi on si,
kakor vse druge žiali, spravlja
ozimnico. Nad travnikom je letel
pisan metuljček, ki se je posla-
vljal od narave. Tekla sem za
njim in privedel me je ravno
OŠ Toneta Znidariča.
pred našo hišo. Spomnila sem se
na domačo nalogo, ki sem jo še
morala napisati, in brž pohiteti v
hišo.
Sprehod po svežem jesenskem
zraku mi je elo koristil. Bil pa je
tudi zelo lep, kajti rada imam je-
sen in njene čudovite barve.
Mateja Antolič, 8. b,
OŠ Gorišnica
DEŽEVNI DAN
Ko sem se zjutraj prebudil,
sem zaslišal, kako udarjajo deže-
vne kapljice v šipo. Vstal sem in
stopil k oknu. Zunaj je močno
deževalo. Pihal je tudi veter in
upogibal veje dreves ter odnašal
listje. Ljudje so že hiteli v službo.
Imeli so razprte dežnike. Tudi
sam sem pozajtrkoval, poiskal
dežni plašč in škornje in se napo-
til proti šoli. Mimo je pripeljal
avto. Zapeljal je v lužo in me po-
škropil. Se sreča, da sem imel de-
žni plašč. Mitja Mikša, 2. b,
OŠ Olge Meglic
VZORNIK
Lepo je imeti vzornika. Že dalj
časa je moja vzornica pevka pop
glasbe Madonna. Lepa je. Všeč
mi je njen način oblačenja. S
svojim glasom je zaslovela po
vsem svetu. Postala je znana in
iskana pevka. S trudom si je pri-
borila prvo mesto na lestvici me-
lodij pop glasbe. Nikogar ne
posnema. Ima svoj stil.
Tudi jaz sem sanjala, da bi bi-
la podpbna Madonni. Rada po-
jem in plešem. Tudi oblačim se
tako, da bi bila podobna svoji
vzornici.
Vendar tako lepo ne zmorem
zapeti. Nič zato! Poleg Madonne
sta moja vzornika postala atek in
mamica. Skrbita zame, da mi ni-
česar ne manjka, in dajeta mi lju-
bezen, ki je hrana življenja.
Daniela Jurak,
Frankfurt/M
DARILO ZA MAMO
Nekega popoldnega smo se
mama, sestrica in jaz odpravile
po nakupu. Mama je v trgovini
videla dežnik z lesenim ročajem
in ji je zelo ugajal.
Bližal se je mamičin rojstni
dan. Odpravila sem se v mesto.
Skozi izložbeno okno sem zagle-
dala dežnik. Spomnila sem se, da
ji je všeč, in odločila sem se, da
jo presenetim. Stopila sem v pro-
dajalno in ga kupila. Bil je lepe
rdeče barve. Da bi bilo darilo še
lepše, sem ga odnesla v cvetličar-
no in prijazna aranžerka mi je
svetovala, kako bi se dal najlepše
zaviti. Vse sem prepustila njeni
izbiri in bila sem zelo zadovolj-
na.
Oče in sestra sta bila nad dari-
lom presenečena. Počakati smo
morali le še slavljenko. Ta dan ni
hotela priti iz službe. Končno je
le prisopihala po stopnicah.
»Zopet je eden od staršev zamu-
dil,« je rekla v opravičilo. Na
svoj praznik je pozabila ... Se-
strica, očka in jaz smo ji voščili
vse najboljše. Jaz sem ji dala
dežnik. Barbara in očka sta ji po-
klonila šopek. Bila je vesela, da
so ji solze stopile v oči. V zahva-
lo pa nam je spekla veliko čoko-
ladno tortp.
Petra Varvoda, 6. c, j
OŠ Toneta Znidariča j
PLAVALNI TEČAJ |
Težko sem pričakovala plaval- i
ni tečaj, saj sem si že dolgo žele-
la, da bi se naučila plavati.
Prvi dan smo spoznali tovariša
Sandija. Ta nas je vse dni plaval-
nega tečaja učil plavati. Bil je
prijazen in potrpežljiv, zato smo
tudi mi bili pridni in smo ga ubo-
gali. Naučila sem se skakati v vo-
do in plavati žabico. Zadnji dan
smo imeli tekmovanje. Bila sem
še kar uspešna, saj se je tovariš z
nami veliko trudil.
Na plavalnem tečaju mi je bilo
všeč, saj sem se potrudila in na-
učila plavati.
Breda Mesaric, 4. b,
OŠ Ivana Spolenaka
Gradbišče. Milan Krajnc, 5. a, OŠ Toneta Znidariča.
MOJE OTROŠTVO
Imam majhnega bratca. Ime
mu je Boštjan. Včasih se igrava
šole. Učiva se brati, pisati in ra-
čunati. Takrat, ko sva sama, pa
se igrava z avtki in s punčkami.
Včasih tudi riševa. Pomagava
mamici pospravljati in jo uboga-
va.
Sama že hodim v drugi razred.
Imam tovarišico Dragico. V šoli
ni težko. Rada hodim v šolo.
Aleksandra Vidovič,
2. b, OŠ Olge Meglic
KAJ BOM, KO BOM VELIKA
Razmišljam o poklicu. Želim
postati veterinarka. Ta poklic me
veseli. Zdravila bom živali. Všeč
mi je zato, ker bom na nek način
pomagala ljudem, ki bodo imeli
bolno živino. Doma bom imela
posebno sobo, tam bom cepila
živali. Če pa bo nujno, me bodo
poklicali po telefonu in prišla
bom k njim.
Morala se bom še veliko učiti,
da se mi bo ta želja uresničila.
Jožica Sitar, 4. c,
OŠ Toneta Znidariča
6 — ZA KRATEK ČAS
17. december 1987 —
TEDNIK
ŠPORT IN DRUŠTVA - 7
— 17. december 1987
TEDNIK ^
Ormož drugi,
Drava tretja
v Celju je bil eden štirih polfi-
nalnih turnirjev za republiško pr-
venstvo v rokometu za mladince,
letnike 1968 in mlajše. V telovad-
nici Tehniških šol so se pomerile
ekipe Ormoža, Drave in domači-
nov. V prvi tekmi so domačini z
19:12 (9.6) premagali Dravo, ki
je igrala premalo odločno, povrh
pa se je poškodoval še Žmavc. V
naslednji tekmi sta se pomerila
Ormož in Drava. Ormožani so
brez težav premagali že nekoliko
utrujeno in oslabljeno Dravo z
20:13 (10:6). Odločilno srečanje
za prvo mesto in uvrstitev v fina-
le (med štiri najboljše slovenske
ekipe) je bilo zelo zanimivo.
Mladi Ormožani so proti doma-
činom v prvem polčasu igrali iz-
vrstno, izredno borbeno in ga
dobili s 7:6, večji del pa vodili z
dvema zadetkoma razlike. V dru-
gem polčasu so jim nekoliko po-
šle moči in domačini so zmagali
s 16:13. Kljub porazu si mladi
Ormožani zaslužijo pohvalo.
Ormož: Geč, F. Šandor, M.
Šandor, Rajh, Kosi, Praprotnik,
Grabovac, Vrbančič, Potočnjak,
Antolič, Džarmati, Feguš.
Drava: Belič, Lovrec, Pucko,
Bezjak, Satler, Osterc, Žmavc,
Ramot, Hojnik, Vajda, Kramber-
ge, Mlakar, Mešl.
V finale se je tako po pričako-
vanju uvrstila ekipa Aera, ki bo
na sklepnem turnirju močnejša
za Jeršiča, člana naše mladinske
državne reprezentance, ki je na
Reki osvojila naslov svetovnih
prvakov. Ormožane smo že po-
hvalili, Ptujčani pa so presenetili
že z uvrstitvijo v polfinale, saj so
igrali z zelo mlado ekipo.     1. k.
Če kaj znate,
pridite!
Osnovna organizacija Zveze
socialistične mladine Trnovska
vas je za soboto, 19. decembra,
pripravila prireditev Pokaži, kaj
znaš. Prireditev bo v domu kraja-
nov, vabijo pa vse mlade iz ptuj-
ske občine, da se jim pridružijo.
Kdor namerava pri njih pokaza-
ti, kaj zna, naj pride uro pred
pričetkom, da komisiji pokaže, s
čim bo nastopil, in da se ujame z
glasbeno skupino Komet.    d. 1.
Uspešen turnir ob 5G-letnici
Po svečani otvoritvi, na kateri
je goste — šahiste in ljubitelje ša-
ha — najprej pozdravil župan
ptujske občine Gorazd Žmavc,
nato pa še predsednik šahovske-
ga društva MIP Milan Šeruga, je
trideset šahistov pričelo prvo ko-
lo mednarodnega turnirja. Tur-
nir je res mednaroden, saj na
njem sodeluje 10 tujcev.
Po mnenju glavnega sodnika
turnirja Vojina Peroviča iz Rado-
vljice je razpoloženje na turnirju
dobro, organizacijskih zapletov
ni, ljudje turnir velikokrat obiš-
čejo, seveda pa bodo odločilne
partije igrali proti koncu tedna.
Vrstni red po petem kolu:
Mohr (Jug.)
Kirilov(Bol.)
Supančič (Jug.)
Sahovič (Jug.)
Polajžer (Jug.)
Paunovič (Jug.)
Janoševič (Jug.)
Zupe (Jug.)
Fisher(ZRN)
Podvršnik (Jug.)
Crepan (Jug.)
4 točke
3,5 točke
3,5 točke
3,5 točke
3,5 točke
3 točke
3 točke
3 točke
3 točke
3 točke
3   točke
Po 2,5 točke so imeli Guna-
wan (Indonezija), Filipovič, Sa-
rosi (Madžarska), Mathe (ZRN),
Brglez, Kanosievitz (Poljska),
VVitkovski (Poljska), Žganec; po
2 točki so imeli Ivanov (Bolgari-
ja), Dena, NVirius (Poljska), Bo-
hak, Kajnih, in Osmanbegovič;
po 1,5 točke so po petem kolu
imeli Madžar Timpel, Ptujčani
Šeruga, Feguš in Žlender, eno
točko pa je imel Ptujčan Žmavc.
Turnir bodo končali v nedeljo
ob 16. uri. Še pred koncem pa že
lahko ocenimo, da je po organi-
zacijski plati zelo uspel, pričaku-
jemo pa lahko, da bodo tudi re-
zultati domačih igralcev dobri.
d. 1.
Na kratki, a svečani otvoritvi je zapel tudi moški komorni zbor.
Novice iz ZTKO Ptuj
Komisija za objekte pri ZTKO Ptuj je na svoji
zadnji seji sprejela urnik za športne panoge in re-
kreacijo v športni hali Mladika. Termini so od po-
nedeljka do petka od 13.30 do 21.30 ure, v soboto
in nedeljo pa od 8.00 do 20.00 ure.
V urniku so zajete posamezne športne panoge,
in sicer:
PONEDELJEK: vojna pošta, tenis, NTK —
boks, atletika, rekreacija — ženske
TOREK: nogomet (mladina), nogomet (pionir-
ji), rokomet in ZTKO
SREDA: košarka, atletika, tenis, nogomet
ČETRTEK: nogomet (pionirji), nogomet, NTK
— boks, košarka, rekreacija ~ moški
PETEK: Iskra-Delta, rokomet, atletika, nogo-
met, rokomet
Sobota in nedelja pa sta namenjeni predvsem za
rekreacijo delovnih ljudi in občanov iz DO in dru-
štev v občini Ptuj, in sicer:
SOBOTA: TVD Hajdina, Združenje obrtnikov,
Vitomarci, Slovenja vas, Zg. Ščavnica, Gradiš
NEDELJA: Agis, Kmetijski kombinat, KGP
Ptuj, ŠD J. Potrč, KMN Tarok in TVD Kidričevo.
Vsi uporabniki bodo na svoje naslove prejeli ur-
nik z določenimi termini, prav tako pa bodo preje-
li tudi novi hišni red, kateri začne veljati v športni
dvorani Mladika v tem letu.
Prav tako pa bodo v tej hali še Vedno razne
športne prireditve, katere so pač planirane v termi-
nu sobota, nedelja, tako da bodo imeli rekreativci
pač v tem času v hali okrnjeno vadbo. Prvi priredi-
tvi sta: v četrtek, 17. decembra, ko je čas od 17.00
do 20.00 ure namenjen za namizni tenis, v soboto
in nedeljo, 2. in 3. januarja, pa bo tradicionalni
turnir v malem nogometu, katerega organizator je
ZTKO Ptuj.
KOMISIJA ZA MNOŽIČNOST
Ta je na zadnji seji seznanila vse organizatorje
športne rekreacije in množičnih prireditev s kole-
darjem za leto 1988. Tako se začne najprej izvajati
organizirana rekreacija za ženske, stare nad 30 let,
vsak ponedeljek in za moške, stare nad 35 let, vsak
četrtek v hali Mladika. Ob prvi obilici snega pa bo
smučarski klub F*tuj-pričel vadbo teka na smučeh.
Kje bo tek potekal in kako, bo objavljeno pozneje.
Torej se v športni rekreaciji in množičnosti le
začenjajo korenite spremembe glede na prejšnja
leta. Vendar bodo množične prireditve in rekrea-
cijski termini uspeli le, če se bo pri vas, Ptujčanih,
prebudila športna zavest ter se boste odločili, da s
svojo prisotnostjo na teh prireditvah prispevate k
splošnemu uspehu množičnosti v ptujski občini v
naslednjem letu. ZB
Kranj — republiški prvak
v organizaciji medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ormož-Ptuj, je
bilo v dvorani Mladika republiško prvenstvo v igri z lahko zvenečo žogo.
Nastopilo je osem ekip in v zagrizenih borbah so z veliko volje in požrtvo-
valnosti dosegli naslednje rezultate: Celje-Kranj 2:5, Ljubljana —Ptuj 6:2, Mur-
ska Sobota—Maribor 10:5, Novo mesto —Koper 5:0, Maribor—Celje 7:6, Ko-
per—Ljubljana 2:8, Kranj —Murska Sobota 7:9, Ptuj —Novo mesto 2:4, Celje—
Murska Sobota 3:6, Ljubljana —Novo mesto 7:5. Maribor—Kranj 4:5, Koper—
Ruj2:5.
Vrstni red: skupina A: Murska Sobota, Kranj, Maribor, Celje; skupina B:
Ljubljana, Novo mesto, Ptuj, Koper.
V polfinalu so bili izidi: Murska Sobota —Novo mesto 8:7, Ljubljana—
Kranj 5:6.
V finalnem obračunu je Ljubljana premagala Novo mesto s 7:2, Kranj pa
Mursko Soboto s 5:4.
Najuspešnejši strelec je postal Potočnik (MS) — 22 zadetkov, sledijo Kiso-
vec (KR) - 17, Mlakar (NM) - 16 itd.
Za ekipo Ptuja so nastopili Furjan, ki je dosegel 8 zadetkov, Hrenko, 3 za-
detke, in Vuk.
Končni vrstni red: Kranj, Murska Sobota, Ljubljana, Novo mesto, Ptuj,
Maribor, Celje in Koper.
Tekmovanje so omogočili TKS Ptuj, OSS Ptuj in OK SZDL Ptuj, za kar gre
vsem zahvala. -anc
Še ena zmaga ptujskih
košarkarjev
v športni dvorani C enter so Ptujčani pred dvesto gledalci v soboto z viso-
kim rezultatom premagali ekipo Gornje Radgone. S to zmago so jo po vsej ver-
jetnosti izločili iz borbe za prvi dve mesti v ligi, ki vodita v končnico za uvrstitev
v enotno slovensko ligo.
Ptujčani so zaradi pomembnosti tekme igrali zelo nervozno in prvič poved-
li šele v dvanajsti minuti. Z bolj zbrano in organizirano igro v napadu so nato
povečali prednost in prvi polčas dobili z rezultatom 40:27. Drugi polčas so pri-
čeli bolj ambiciozno, zelo dobro in agresivno so zaigrali v obrambi ter s hitrimi
protinapadi polnili nasprotnikov koš. Tekmo z Gornjeradgončani so dobili z re-
zultatom 87:50.
Koše za domačine so dosegli: Damiš 20, Pečnik 19, Marčič 18, Robert Ko-
tnik 16, Čabrijan 8, Filipič 2, Miran Kotnik 2 in Vučinič 2. MG^
II. kolo občinske lige
v nedeljo, 13. decembra, je bilo na strelišču OSZ Ptuj izvedeno
drugo kolo občinske lige v streljanju s serijsko puško. Sodelovalo je
21 ekip in prek devetdeset strelcev.
Ekipni vrstni red: Jože Lacko 1054, Železničar—I 1040, Agis—I
1031, Kidričevo-I 1023, MIP-I 1019; sledijo: Turnišče-II, Ope-
kar, Draženci, Vitomarci, Kidričevo—II, Dornava—I, Videm, Juršin-
ci. Železničar—II, Agis —II, Polenšak, Dornava—II, Trnovska vas.
Gradnje, Turnišče —III in Opekar—II. Najboljši posamezniki so bili:
Ljubo Spindler 277, Liadvik Pšajd 271 (oba J. L.), Stanko Lenart 268,
Miran Skok 266 (oba Železničar), Rudi Serdinšek (Opekar) 266, An-
drej Pulko (Turnišče) 264, Jovo Nestorov (J. L.) 263, Alojz Raušl (Vi-
tomarci) 262, Branko Lenart (Železničar), Zvonko Petek (MIP) in Izi-
dor Pulko (Turnišče) — vsi po 261 krogov.
VRSTNI RED PO DRUGEM KOLU
Ekipno: JOŽE LACKO 2093, Železničar 2082, Agis-I 2066, Ki-
dričevo -II 2051, MPI-I 2014, Opekar-I 2002, Vitomarci 1969,
Turnišče—II 1957, Kidričevo —II 1952, Videm 1930; sledijo: Dražen-
ci, Dornava —I, Polenšak, Gradnje, Turnišče —III, Juršinci, Dorna-
va—II, Opekar—II, Agis —II, Trnovska vas, Turnišče —I, Turnišče—
IV, in MIP-II.
Posamezno: Ljubo Špindler 556, Ludvik Pšajd 538, Zvonko Haj-
duk 536, Miran Skok 525, Branko Lenart 525, Stanko Lenart, Alojz
Raušl, Branko Zupanič — vsi 524, Jovo Nestorov 523 . . .
STRELSKO TEKMOVANJE OB DNEVU JLA
V nedeljo, 20. decembra, se bodo strelci pomerili na tradicional-
nem strelskem tekmovanju v počastitev dneva JLA. Ekipo sestavlja
pet strelcev.
ZB
Pri Ranči že
mislijo na novo sezono
Sezona '87 je za ptujsko Ranco uspešna. Tedensko je njihov po-
mol v Budini obiskalo petnajst gostov. Največ jih je bilo iz Avstrije,
Maribora in Slovenske Bistrice. Njihova sezona traja od prvega maja
do 30. septembra. V društvena pravila so zapisali, da mora vsak član
zbrati vsaj dvajset delovnih ur. Članov je 128, zato težav z dežurstvi
ob sobotah in nedeljah nimajo.
Na jezeru so bili letos v glavnem motonavtiki, na željo pa so jim
v Ranči posodili tudi kanuje in jadralne deske.
Z večjim veseljem pričakujejo ptujski Rancarji novo sezono. Na-
njo se temeljito pripravljajo. Optimistična napoved delno izvira tudi
iz nove letošnje pridobitve. 16. novembra so dobili od koprskega
Stavbenika plavajoči pomol hidrobetonske izvedbe. V Luciji, Malem
Lošinju in Biogradu so ga že testirali, na rekah pa še ni bil preizku-
šen. Ptujčani ga bodo preizkusili, za to so ga dobili brezplačno. Pri
prevozu iz Kopra sta jim pomagala Agrotransport in Agis.
V prihodnjem letu bodo organizirali tudi tečaj jadranja na deski
in tečaj za vaditelje motornih čolnov. Ptujska Ranča je eno izmed 22
društev v Jugoslaviji, ki so registrirana kot mednarodna šola jadranja
na deski. Tečaj za vaditelje motornih čolnov pa bodo izvedli skupaj s
koprsko luško kapetanijo. Ta bo tudi dala predavatelje.
Za goste bodo uredili še parkirišče in vse potrebno za uporabo
pomola.
MG
Dve zmagi, dva poraza
Pozačetnih dveh kolih prve republiške članske lige so ptujski ju-
doisti v sredini lestvice. V prvih kolih so se srečali z najmočnejšimi
ekipami v ligi, tako da so z izkupičkom točk zadovoljni.
V soboto so se borili v osnovni šoli Ivana Spolenaka v derbiju
kola s kranjskim Triglavom in z moštvom Slovenj Gradca. Judoiste iz
Slovenj Gradca so Ptujčani z odličnimi borbami premagali z 10:4, s
Kranjčani pa so izgubili s 5:9.
Od močnejših nasprotnikov jih v tem delu lige čakata morda še
dva, z ostalimi pa verjetno kakšnih posebnih težav ptujski judoisti ne
bodo imeli.
d. 1.
Prikaz gimnastične vadbe otrok
Gimnastično društvo Ptuj se po nekaj več kot letu dni dela lahko
pohvali z množično pa tudi kakovostno dejavnostjo. To soboto pa bo-
do Ptujčanom prikazali svoje delo z otroki. Pripravili so prikaz vaj in
znanja, ki so jih otroci v letu dni dela pridobili. V športni dvorani
Center se bodo predstavili ob 19. uri. Vabijo pa seveda vse ljubitelje
gimnastike, da si njihovo predstavitev ogledajo.
8 - ZA RAZVEDRILO
17. december 1987 —
TEDNIK
TEDNIK
— 17. december 1987
OGLASI IN OBJAVE - 9
ZGODE IN NEZGODE IZ SPLITSKE LADJEDELNICE
»Mar je grožnja zahtevati svoj OD, tov. Serdinšek?«
Nekdanji ptujski zasebnik
Drago Serdinšek ne izbira nači-
na, da moralno in politično uniči
človeka, ki sc mu postavi ob bok.
Na članek v ptujskem Tedniku
(10. dec.) o resnici »Učakarjeve
zgodbe« je odgovoril prav tako,
kot sem od njega pričakoval.
Verjetno je pričakoval, da bomo
vsi pozabili svoje večmesečne za-
ostale osebne dohodke in vse do-
datke, ki nam jih dolguje, in mu
jih podarili.
Svojemu nekdanjemu deloda-
jalcu sem večkrat telefoniral in ga
lepo prosil, naj nam izplača naše
osebne dohodke in ve druge obvez-
nosti, ki nam jih dolguje.
Tovariš Serdinšek se je v tem
primeru počutil ogroženega in je
takoj pohitel na postajo milice
iskat svoje »državljanske pravi-
ce«? Zadnji mesec sem bil na
mesečnem dopustu (v tem času
je njegov sin Andrej vodil eki-
po?), a me je moj delodajalec
sredi dopusta poslal v Split, naj
napravim mesečni obračun (Za-
kaj? Serdinšek si ni upal, kajti ni
še izplačal naših dvomesečnih
osebnih dohodkov.)
V začetku novembra sem kon-
čal dopust. Tov. Serdinšek me je
poklical k sebi domov in me je
obvestil, da so delavci, ki so za-
posleni pri njem, na ptujski avto-
busni postaji (ker jih je tov. Ivan
Cikeš vrgel iz stanovanja, saj le-
ta ni dobil plačano, kot je bilo
dogovorjeno). Prosil me je, naj
grem v Split in rešim, kar se rešiti
da. (Termika je že z njim prekini-
la sodelovanje).Ko sem prišel v
Split, me je pričakal v časopisu
Slobodna Dalmacija članek o
mojem delodajalcu z naslovom
»Robovi gazde Serdinšeka«. S
tem dnem pa so tudi v Termiki z
njim prekinili delo (ni edino
gradbišče, kjer so prekinili sode-
lovanje z njim). Na gradbišču
smo ta dan naredili zapisnik, v
katerem je lepo zapisano, da je
ob mesečnih obračunih 22. 9. in
22. 10. dobil plačano delo, ki pa
ga še nismo opravili. Ta znesek
pa ni tako majhen; pa je bil tov.
Serdinšek užaljen, zakaj sem to
sploh sprejel in prinesel (Zakaj
se ni pritožil?).
Ker me je tov. Serdinšek ob-
dolžil za edinega krivca za pro-
pad svoje tako cenjene obrtne
delavnice, sem bil prisiljen dajati
odgovore in bom tudi v bodoče
usmeril vse moči, tako da bo res-
nica prišla na dan.
Tov. Serdinška moram opozo-
riti, da je višek delovne sile prav
on načrtoval. On se je dogovoril
s tov. Brankom Hrašovcem, naj
mu da na razpolago svoje delav-
ce. Tudi tov. Branko Hrašovec je
sprevidel, s kakšnim človekom
ima opravka, in je takoj prekinil
sodelovanje z njim. Tov. Hrašo-
vec pa je prekinil s Serdinškom
sodelovanje, ko je videl, da ta ni-
ma namena izplačati ga, kot sta
se dogovorila.
Serdinška sedaj dobro razu-
mem, saj je svojo petčlansko dru-
žino moral preskrbeti. Serdinšek
bi mi moral povedati takrat, ko
me je zaposlil, da gre del osebne-
ga dohodka za preživetje njego-
ve družine, pa ga ne bi nikoli
»ogrozil« in mu rekel za naše
osebne dohodke. Od kod moj
vpogled v njegovo poslovanje,
na to bi lahko on odgovoril (se-
veda če bi pošteno prikazal stva-
ri). Ker pa on seveda tega ne po-
čenja, bom jaz odgovoril. Serdin-
šek je dal pooblastilo Ivanu Vin-
ku (vodja operative na gradbiš-
ču) in Mirku Majcenu (vodja po-
družnice Termike v Splitu), da
mu lahko delam mesečno situa-
cijo in da sem odgovorna oseba
na gradbišču. Z Ivanom Vinkom
sva delala izmere in naredila me-
sečne situacije; te sem po pošti
pošiljal Serdinšku domov. (Tako
je lahko Serdinšek hitreje prišel
do denarja?)
Serdinšku sem res večkrat dal
odpoved, ko sem videl, kako me-
čka z denarjem in krivo prikazu-
je stroške (izplačeval je terenski
dodatek, prikazal dnevnice), tudi
mene nagovarjal naj podpišem,
da sem jaz prejel denar za delav-
ce(?) A sva na žalost vedno našla
skupni dogovor, kajti on je znal
tako prepričevati, da me je ved-
no prepričal, da bo vse bolje, sa-
mo naj si on finančno opomore.
Zanimivo bi bilo prav tako sli-
šati od tov. Serdinška, koliko
orodja je prinesel v Split. Ker ga
on ni dal na razpolago, sem bil
prisiljen, da si sposodim orodje
od Termike, seveda z vednostjo
tov. Serdinška.
O podkupovanju Ivan Vin-
ko—Serdinšek bo pa moralo reči
sodišče zadnjo besedo, saj imam
bolj konkretne dokaze, kot je ka-
seta.
O morebitnem podkupovanju
med menoj in Ivanom Vinkom
pa bo moral Serdinšek dati kon-
kretne dokaze. (Od kod je dobil
kaseto, pa ve samo on povedati.)
Poudariti moram, da na in-
špekcijo dela v Split nisem mo-
gel, saj mi tov. Serdinšek ni iz-
plačal mojih zaostalih OD (na
železnici pa ti ne dajo karte za-
stonj). Nisem pa vedel, da če ho-
češ potovati v Split, moraš imeti
delovne navade, kot navaja Ser-
dinšek (ta pa jih gotovo ima —
glede na svoje pogoste prihode v
Split).
Serdinšku bo moralo postati
jasno, da je samo on krivec za
propad svoje tako cenjene obra-
tovalnice. Sprašujem se, zakaj me
ni suspendiral in odpustil, ko je
ugotovil višek delovne sile in ko je
sprevidel, s kakšnim delovodjem
ima opravka.
Svojega nekdanjega delodajal-
ca še enkrat prosim, da mi sporo-
či, kdaj misli izplačati naše več-
mesečne osebne dohodke.
Tov. Serdinšku se že sedaj ja-
vno opravičujem, kajti šele danes
sem sprevidel, kakšno napako
sem naredil, ko sem ga ogovarjal
in pri tem pozabil, da mi je izpla-
čal 550.000 dinarjev za moje pol-
letno delo pri njem. Pri tem po-
zabljam, kako veliki stroški so,
če hočeš s petčlansko družino
dva meseca preživeti na našem
lepem Jadranu (Trogir) in da
preživiš z družino življenje brez
skrbi, kot je to storil prav on.
Obveščam pa ga tudi, da mu
lahko napišem svoj življenjepis,
da bo imel kaj pisati po časnikih,
tako da me bo lahko popolnoma
očrnil in tako spral krivdo s sebe.
O resnici svojih izjav v časni-
kih ne bom izgubljal besed in ča-
sa, ampak bom to naredil osebno
na sodišču. Prosim pa ga, naj
preneha s svojimi lažmi, kajti v
nasprotnem primeru bom primo-
ran, da se spustim na nivo, kot
ga uporablja tov. Serdinšek.
Vabim pa novinarja Tednika
na obravnavo, ki bo med menoj
in Serdinškom, tako da se boste
lahko sami prepričali, kdo laže.
J. Učakar
Slavnostni govornik je bil Stanko Brodnjak, podpredsednik IS SO Ptuj
Foto: M. Ozmec
Ob dnevu šole Toneta Znidariča
v osiunni šoli Toneta Znidariča v Ptuju so minuli ponedeljek, 14. decem-
bra, proslavili svoj dan šole in se tako spomnili obletnice smrti narodnega hero-
ja Toneta Znidariča. Že dopoldne so za učence pripravili zanimivo filmsko
predstavo Tam, kjer reka teče, osrednja slovesnost pa je bila popoldne v šolski
telovadnici.
Poleg aktivnih in upokojenih članov delovne skupnosti so se je udeležili tu-
di   predstavniki   pobratene   šole   8.   maj   iz   Varaždina,   predstavniki
družbenopolitičnih organizacij občine in sosednjih šol ter predstavniki sveta
staršev. Zbrane je uvodoma pozdravil Franc Golob, predsednik sveta šole. Po
položitvi vencev k doprsnemu kipu v šoli pa je imel slavnostni govor podpred-
^ sednik izvršnega sveta SO Ptuj Stanko Brodnjak. Zatem so štirim učiteljem in
il članom delovne skupnosti izročili jubilejna priznanja za 20- in 10-letno delovno
" zvestobo, ob koncu pa je sledil kulturni spored, v katerem so nastopili člani ko-
mornega moškega zbora pod vodstvom Franca Lačna. -OM
%i ^ i tur M iJCi
v petek in soboto so se v Cir-
kovcah in Grajeni predstavili
odrasli pevski zbori občine Ptuj
na pevski reviji, ki jo je pripravi-
la Zveza kulturnih organizacij
naše občine, organizirali pa sta
jo domači prosvetni društvi; Cir-
kovčani so bili gostitelji tokrat že
drugič. Na letošnji reviji so
manjkali nekateri zbori, ki so do-
slej tradicionalno nastopali na
tej prireditvi. Nasploh je več
zborovodij potarnalo, da je de-
cembrski termin za revijo nekoli-
ko hiter, saj je ob obilici jesen-
skih del premalo časa za vaje.
Letos so zapeli naslednji zbo-
ri: ljudske pevke iz Cirkovc pod
A'odstvom Vinka Godca, ženski
zbor DU Kidričevo z zborovod-
jem Antonom Grajfom, moški
oktet iz Leskovca s Srečkom
Zavcem, mešani zbor PD Stane
Petrovič iz Draženec pod vod-
stvom Jurija Čučka, moški zbor
GD Hajdoše z zborovodjem Jo-
žetom Drnikovičem, ki je vodil
kar štiri zbore, in sicer mešani
zbor PD Franček Kozel iz Cirku-
lan, mešani zbor DPD Svoboda,
DU Ptuj in moški zbor KGP iz
Ptuja. Mešani zbor PD France
Prešeren iz Vidma pri Ptuju je
vodil Maks Vaupotič, moški pev-
ski zbor PD Stane Petrovič s
Hajdine je zapel pod vodstvom
Srečka Zavca markovski moški
pevski zbor pod vodstvom Jane-
za Bezjaka, mladinski mešani
zbor SŠC iz Ptuja je vodila Darja
Koter. Filip Maučič je pripravil
nonet Obrtnega združenja in me-
šani zbor PD Podlehnik, Vlado
Pulko grajenski moški zbor. Gre-
ta Glatz ženski zbor iz Rogozni-
ce, Franc Lačen pa moški ko-
morni zbor iz Ptuja.
L
Domači pevci so se v Grajeni predstavili prvi.
(foto: M. Ozmec)
Prva nagrada je ostala v Ptuju
v uredništvu Tednika in v upravo DO Les v Ptuju so prispele 503 re-
šitve, od tega le trinajst nepravilno izpisanih gesel praznične križanke, ki
smo jo v sodelovanju z LESOM — trgovino s kurivom, gradbenim mate-
rialom in lesom — objavili v Tedniku 26. novembra 1987.
Žrebanje je bilo opravljeno v ponedeljek, 14. decejnbra, nagrade pa
so dobili:
— 15.000 dinarjev: Stane Vičar, Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj,
— 12.500 dinarjev: Karolina Jurič, Ptujska Gora 19,
— 10.000 dinarjev: Sergej Habjahič, Arbajterjeva 7, Ptuj,
— 7.500 dinarjev: Srečko Kumer, Destrnik 40, in
— 5.000 dinarjev: Zalika Bednički, Lovrenc 8 d.
Nagrajencem v imenu Lesa in zavoda Radio-Tednik iskreno čestita-
mo, nagrade pa jim bomo poslali po pošti.
ČRNA KRONIKA
v minulem tednu — od 7. do 15. decembra — so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah, kar je
glede na oteženo vožnjo v zimskih razmerah razmeroma malo. Tudi po-
sledice niso bile prehude, saj je bila le ena oseba huje. dve pa lažje tele-
sno poškodovani. Vzroki nesreč so bili v glavnem v neprilagojeni hitrosti
vožnje glede na stanje cestišča. Občasno se je namreč nenadno pojavlja-
la poledica, in marsikateri voznik ni mogel obvladati svojega vozila.
Skupna materialna škoda je bila tokrat ocenjena na okoli 3 milijone.
NA MOSTU V PEŠKO
Do edine hujše prometne nesreče je prišlo v torek, 8. decembra, ob 16.20
na mostu čez Dravo v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Rafael Korošec je pe-
ljal iz mesta proti Bregu. Na poledenelem mostu ni prilagodil hitrosti vožnje
razmeram, zaradi cesarje vozilo močno zaneslo na desni rob vozišča in od tam
na pločnik, na katerem je bila takrat peška Terezija Plajnšek iz Ptuja. Pri trče-
nju je dobila hude telesne poškodbe, zaradi česar so jo odpeljali v ptujsko bol-
nišnico.
-OM
VOZNIKA ZADELA KAP
V četrtek, 10. decembra, zvečer je vozil po regionalni cesti od Središča ob
Dravi proti Ormožu 62-lelni Franc Krničar z Grab v KS Središče. Nenadoma je
z osebnim avtomobilom zavozil s ceste in zadel v zid stanovanjske hiše, kjer so
ga našli mrtvega. Po ugotovitvah prometnih organov in zdravnika je do promet-
ne nezgode prišlo zato, ker je voznika zadela srčna kap.
Zlata poroka
ZLATA POROKA, ki sta jo sklenila JOŽEF in JULIJANA
EMERŠIČ iz HRASTOVCA 129.
JOŽEF, vinogradniški delavec pri Kmetijskem kombinatu, je bil
roj. 1910. v Velikem Vrhu, žena JULIJANA, roj. ŠILAK, gospodinja,
je bila roj. 1917. v Korenjaku.
V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sedaj imata šest vnukov
in pet pravnukov.
Zlatoporočenca sta se poročila 22. nov. 1937. leta v ZAVRČU.
Rodile so:
Anica Primožič, Markovci 72
— deklico; Marija Kopše, Maj-
šperk 38/a — dečka; Zdenka
Drevenšek, Mihovce 48 — Gre-
gorja; Danica Korošec, Ribiška
pot 12 — Matjaža; Majda Bez-
jak, Vel. Nedelja 41 — deklico;
Marjeta Fras, Biš 21 — dečka;
Marija Razboršek, Vel. Vrh 6 —
Oskarja; Vida Horvat, Poljska c.
2 — Alena; Marija Korez, Reše-
va 16 — dečka; Nevenka Zagorš-
čak, Podlehnik 36 — deklico;
Branka Grabrovec, Belavšek 39
— Tomaža; Breda Kovačič, C.
kurirjev 38 — dva dečka; Vikto-
rija Smolar, Majšperk 38 — Sa-
ro; Milica Lačen, Kungota 48 —
deklico; Marija Čeh, Pacinje 6
— Adrijano; Marta Podgorelec,
Hermanci 41 — Marino; Marija
Visenjak, Moškanjci 75 — dekli-
co; Marjana Mlakar, Skorišnjak
10 — deklico; Silva Bedenik, Se-
strže 7 — Davida; Nada Mari-
nič, Slavšina 54 — Ksenijo; An-
tonija Horvat, Krempljeva 3 —
dečka.
Poroka:
Viktor Bigec, Njiverce — vas
5, in Terezija Gabrovec, Njiverce
— vas 5.
Umrli so:
Janez Korpar, Pivkova 15/a,
roj. 1933, umrl 6. dec. 1987; Ja-
nez Medved, Pleterje 35, roj.
1927, umrl 3. dec. 1987; Ivan
Jus, Breg 15, roj. 1920, umrl 8.
dec. 1987; Marija Horvat, Ivanj-
kovci 65, roj. 1906, umrla 9. dec.
1987; Janez Šošter, Stanečka vas
7, roj. 1922, umrl 9. dec. 1987;
Ivana Tomažič, Obrez 18, roj.
1902, umrla 9. dec. 1987; Marija
Fric, Kupčinjin Vrh 29, roj. 1919,
umrla 9. dec. 1987; Terezija Ži-
žek, Kicar4. roj. 1909, umrla 10.
dec. 1987; Alojzija Puklavec, Za-
savci 21, roj. 1913, umrla 9. dec.
1987; Marija Novak, Dom upo-
kojencev Ptuj, roj. 1901, umrla
10. dec. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev, za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČOP Večer, Maribor.
Na podlagi zakotia o obdav-
čevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
d«wk od promet».__