POLITIČNA IN JAVNA PRAVA ŽEN. DR. M. S. P0L1ĆEVIĆ.*) Zgodovina nahaja ženo povsod v po- polnoma podrejenem položaju. Pravo, ki določa razmerje med članovi družbe, je to podrejenost vedno posvečevalo; tudi v Rimu je ista obstajala v vsej svoji strogosti. Krščanstvo, pri vsem tem, da je težilo in šlo na to, da ublaži šege, ni mnogo spremenilo položaja ženinega. Kanonsko pravo ni moglo nikakor oprostiti Evi greha, v katerega je zavela Adama. Barbarska družba, ki je prišla po pro- pasti grškega in rimskega sveta, osnovana na sili, ni bila niti najmanj voljna, da bi priznala osebno pravo ženi ; večno varuštvo je bilo nje redno pravno stanje. Ekonomsko in družabno življenje se je menjalo in razvijalo v teku srednjega veka. neomožene ženske so pomalem re- ševali pravne omejenosti, ki jih je obteže- vala v vsakdanjem razmerju v obsegu zasebnega prava. Pozneje, vsled propadanja fevdalizma, je pravo nasledstva prehajalo i na žene, •) CpucKii Kii,ir*eiiim T/iacHiiK, 1901. op. 10. (II. 6.) in one so vdobivale moči, a to samo z ozirom na imovinsko pravo. A kmalu potem so se razkosane su- verenitete začele skupljati, in vsa politiška moč je šla v korist vladalcev ; zmeda med zasebnim in javnim pravom se je zaćela razsvetljevati in točneje določati ; s tem pa, in zbog dvojnega pokreta v učinkovanju dejstev in idej, je prišla žena v okrožje zasebnega prava, v tisti ogel in kotič, ki ji je edino ostal. Prišla je francozka revolucija. Tudi ona ni dovršila z enim samim udarcem spremembe v položaju žene ; ali ona je vsaj z enim mahom dovršila ločitev med zasebnim in javnim pravom, a privela je v sfero tudi prirodno pravo. V tem pravu nahaja vsako človeško bitje osnovo svojih pravic, ki jih mora imeti in uživati ; na temelju njega se morejo odstraniti vse krivice iz preteklosti in prejšnjih šeg, ka- tere so posvečevale tradicije vekov. Po revoluciji so bila za nekaj časa zbrisana človeška prava, a temu je bila nujna posledica tudi propast državljanskih pravic žene. Ali pa merda prirodno pravo ni večno ; ali poznejše pravo, ki počiva na njem, more zastarati ? In, zares, pravo žen se je zopet začelo gibati in zahtevalo se ga je ; prešlo je La Manche in potem ocean. Agitacija je rasla od dne do dne in posta- jala -vse močnejša, tako da je zazibala vse javno menenje ; državniki in vlade so bili prisiljeni, da so to menenje in naglašane zahteve upoštevali ; pa i sami zakonodavci so ga začeli ceniti. Pri političkih igrah, v nekaterih deželah, so obstojala javna prava žen kot vrednosti, ki se kupujejo in pro- dajajo na borzi ; kvotirajo se, spekulira se ž njimi, eni špekulirajo z upom, drugi se strahom, da sc kmalu uzakonijo na tržišču. Lahko bi se mogli vprašati, se li ne nahajamo na razpotju spremembe v dru- žabnem redu ? In tisoč zamolklih glasov, ki izrekajo grajo na zaprtem polju politike, ne bi bilo 222 lahko najti in spoznati pravega odgovora; bilo bi zelo nevarno, da se prevarimo in da ne vzamemo samo onega glasu, ki hipno nadvlada nad ostalimi. Ali nad pp- litiško areno, kjer se bije boj raznih strem- ljenj, ki hočejo zagospodovati družbi, imamo pomirljivo polje, kjer so dobro nameščene vse stvari, da jih moremo jasno videti. To polje je — pravo. V :rojnem pogledu : zakonodavstva, pravoznanstva in nauke se ono udeležuje v tej borbi in beleži vsako potezo, uvaja pa v življenje le ono, ki za- pušča vidne sledi. Kakorkoli se bo ta predmet premikal, bodisi naprej, bodisi v po zabljenost, časih dolgotrajno, on zapušča gotovo sled, katero lahko zabeležimo kot krivo črto, ki kaže pot v svojem oscili- ranju. V tem kratkem popisu prava raznih držav o položaju žene z ozirom na uživa- nje njenih javnih in politiških pravic se ne nameravamo spuščati v popolno zgodovin- sko razlaganje ; to bi bil predmet popolne studije te stvari. Mi se hočemo zadovoljiti s tem, da zabeležimo te pravice, kakor jih nahajamo v n?.ši dobi, ter ocrtati samo meje, ki jim jih je dal civilizirani svet za- časno, kajti :ii dvomiti, da se bodo te pra- vice žen razvijale bolj in bolj, ker so pod- ložne istemu zakonu, kakor vsa ostala prava, — zakonu evolucije. * Indi vidualna su vereniteta. Dokler je bila suvereniteta pravo osebnega dosto- janstva, kakor za časa rimskega cesarstva in pri barbarskih narodih za dobe prvih vekov, je bila žena nujno izključena, brez pravice do nasledstva prestola. Ko je na- stal vlastelinski (fevdalni) sistem, in pozneje, ko se je vlastelinu priznalo pravo do na- sledstva imovine, so davali vlastelini svoje imetje v nasledstvo svojim hčeram. A kmalu potem, ko je absolutizem pograbil vso oblast v svoj(> roke, je ta sistem po- stal neugoden za nasledstvo žen. Na Fran- cozkem je bila žena za časa monarhije vedno izključena od nasledstva ; tako je v Belgiji, Italiji, Luksenburgu, Romuniji, a v Srbiji je bilo tako do najnovejše ustave iz tega leta. Pravo namestništva, kot dopolnila kra- ljevske oblasti, je bilo pač povsod priznano. Navada je, da se isto daje najbližjim so- rodnikom mladoletnega kralja : na Špan- skem, Portugalskem, Ruskem, Italijanskem, v nekaterih državah Nemčije, v Avstriji, v Luksenburgu; tu so žene časih izključene, časih imajo pravo, in daje se jim ga, po okoliščinah. Na Angleškem, Holandskem, Švedskem in Norveškem, Danskem, v Belgiji, Ro- muniji in na Grškem se namestništvo ne dosega po zakonu, marveč se odrejuje s po- sebnim zakonom ad hoc, kdo bo imel na- mestniško oblast. Kolektivna suvereniteta. V ustavnih monarhijah ne pripada izključna oblast v celoti samemu vladarju, ampak tudi narod je iste deležen po svojih za stopnikih ; to se vidi v kolektivni suvere- niteti, v pravici na udeležbi pri volitvah zastopništva v narodiiih (državnih) zborih. Na Francoskem se z ozirom na poli- tiške pravice, ki so dandanes v veljavi, ženam ne priznava pravica udeležbe na volitvah in dosledno ne morejo niti biti vpisane v volilne imenike, niti imenovati svojih kandidatov. Na Angleškem bi se po nekih virih dalo sklepati, da so Angležinje XV^. in XVI. veka imele to pravo do udeležbe pri volitvah. Toda to samo po nekih krajih kar ni zapustilo globlje sledi, tako da je pozneje docela izginilo. V novejši dobi je Anglija, stresana po francoski revoluciji, občutila močno giba- nje, organizacije tajnih društev so se leta 1815. razširile nad celo Anglijo, in tu so žene igrale znatno ulogo. Akademski rad;- kalizem se svoje strani je podpiral prava žen. — 223 Ustop Gjona Stuarta Mila v parlament smatralo se je kot znamenje, da hočejo ženam dati pravico glasovanje.- Mnogo prošenj .so žene poslale parlamentu. Bila (postava) o volitvah je bila spremenjena 1. 18Ó7., a ženam se ni dalo nikake pravice. No, dasi pristaši ženske emancipacije v Vel. Britaniji niso dosegli tega. kar so hoteli, čutili so se zadovoljne s tem, kar se je zgodilo leta 1881. na nekem zavrže- nem kraju britanskega cesarstva, na otoku Manu. Ta otok leži v ir.-^kem morju ob Škotski, ima 54.000 prebivalcev, jezik in pleme sta keltska. Ta otok je imel nekdaj svoje »kralje«, Anglijo predstavlja tu upra- vitelj, katerega imenuje kralj. Otok ima samoupravo z dvema zbornicama. Zakone, katere sprejemata ti zbornici, potrjuje kralj brez angleškega parlamenta, ki se v to niti. najmanj ne meša. Po zakonu iz 1. i88i. se priznava na Manu pravico glasovanja ženam, ki so lastnice nepren-.ičnin in pla- čujejo 4 lire ster. (okolo 80 kron) davka. V Zjedinjenih državah severne Ame- rike so, zlasti po državljanski vojni in po osvobojenju črncev iz robstva, nastale po- voljne okoliščine za emancipacijo žen. Pod predsedništvom De Grantovim se je razpravljalo o ustavnem vprašanju : ali imajo žene po ameriški ustavi pravico gla- sovanja. Pristojno sodišče je rešilo to vpra- šanje na škodo žen. Nazadnje, leta 1874. je prišlo to vprašanje pred najvišje sodišče Zjedinjenih držav, in zopet se je rešilo, da žene nimajo pravice do glasovanja, L. 1890. je bila sprejeta postava teritorija Wyoming kot države. Z ustavo te države se je dalo pravico glasovanja tudi ženam. Kongres Zjedinjenih držav se temu ni protivil. Iste poskušnje so delali v državah Utah in Washington, a dandanes imajo žene vo- lilno pravico le v Wyomingu in Kansas u. Posredna volilna pravica. Dosedaj smo proučavali zakonodajstva držav, kjer vršijo ali morejo vršiti žene pravico politiškega glasovanja pod istimi pogoji kakor moški ; ostaja nam sedaj, da vidimo, ali se dc-pušča ženam udeležba pri volitvah s posrednim glasovanjem. ¦ Prvi tak slučaj srečamo v Avstriji. V Avstriji je razdeljena zakonodavna moč med cesarskim parlamentom (državnim zborom) in med deželnimi zbori.Vsi atributi zakonodajstva, ki ne pripadajo državnemu zboru, prepuščeni so deželnim zborom : kraljevin, kneževin itd., iz katerih se se- stavlja Cislajtanija. Tu*) imajo žene volilno pravico, toda one jo vrše po svojih po- oblaščencih, katere imenujejo v to svrho. A žene tu ne morejo biti voljene v dr- žavni zbor niti ne v deželne zbore (imajo samo aktivno volilno pravico.) Posredno pravico glasovanja imajo žene na Švedskem ter se udeležujejo posredno na sestavi zgornj<; zbornice. V Italiji za- morejo udove in ločene žene prenesti to pravico na kakšnega uda svoje družine s tem, da mu dopolnijo višino davka, da zamore doseči pravo glasovanja. Krajni s e 1 f g' o v e r n m e n t (samo- uprava). To je angležka beseda, ki je sprejeta v naučno terminologijo ; ista po- menja vsako udeležbo na krajni upravi, ki jo imajo predstavniki družbe, ne pa urad- niki osrednje birokracije. Obseg delovanja selfgovernmenta je krajevni (me.stni) ; v prvi vrsti stojijo krajevne ekonomske ko- risti, in še le na drugo mesto prihajajo atributi javnega reda. Na Angležkem vrši krajno upravo veliko in znatno število raznih organov, brez sistema, in mnogokrat se isti ne na- hajajo v nikakšni hijerarhijski zvezi. Leta 1869. je angležki parlament priznal ženam pravico glasovanja o občinskih volitvah, toda z omejitvijo, da ne morejo biti vo- ljene. Na Škotskem so to pravico dali tudi ločenim ženam, dočim je na Angležkem *) Tudi ne v vseh pokrajinah naše državne po- ¦ lovice, a tudi, kjer imajo volilno pravico, je ista —j dvoumno uzakonjena. Op. ur, t 224 ostalo pri starem. Na Irskem žene ne uži- vajo te pravice; samo v Belfastu so jim dali pravo, da zamorejo voliti komisarja pristanišča, in še v nekih krajih mestnega komisarja. Na Švedskem se krajni selfgovernment vrši v mestnih in kmečkih občinah. Ne- omožene ženske se udeležujejo na isti način, kakor moški, pri občinskih zborih in pri volitvah občinskih odborov. One zamorejo osebno glasovati ali se pa poslužiti občne pravice glasovanja po pooblaščencih. A one ne morejo biti izbrane za dostojan- stvenike in vršilce teh dolžnosti. Vsled zakona od 6. avgusta 1889. pa zamorejo biti ženske izvoljene v mestih in po vaseh v oddelkih za pomoč siromakom. Na Nemškem, kakor v Avstriji, se udeležujejo žene o volitvah v deželne in krajne zbore (Kreistag). Ne more se jih pa voliti na občinska častna mesta. Za omožene žene glasuje mož, žene sui juris glasujejo po pooblaščencu. Na Ruskem je bila skupščina ruske vasi — mir — , kije prešla z zelo majhnimi spremembami v svoji prvotni organizaciji skozi veke do naše dobe, tip krajnega selfgovernmenta ; tu imajo vsi, katerih se iščejo koristi občine, tudi pravico glasa, in za to niso izvzete niti žene. Delegacija in atribucija cen- susa. Žena ima pravico, da doda svoj davek možu ter tako popolni njegov vo- lilni census; tako je na Italijanskem za zakonodavne volitve. Udova ali postavno ločena žena zamore dodati vse davke, ki jih plača od nepremakljin, svojemu sinu, zetu ali, kogar imenuje. V nekaterih drža- vah taka delegacija ni dovoljena pri poli- tiških volitvah, dočim je dovoljena pri krajnih, mestnih volitvah. Tako je v Bel- giji in na Romunskem. In tako, kakor smo iz tega razlaganja videli, so dali v krajnem selfgovernmenta volilno pravico ženam tudi v Angliji in njenih naselbinah, na Švedskem, na Izlandu, Finskem, v Rusiji; v kmečkih občinah v Avstriji, na Pruskem, Saksonskem, v Braun- schweigu in nazadnje v dveh državah Se- verne Amerike : v Wyoming'u in Kansasu. Razven teg-a uživajo žene pravico glaso- vanja v šolskih ustanovah na Norveškem in v 15 državah severne Amerike (Zjedi- njene države). Pasivno volilno pravico (da smejo biti voljene) imajo žene samo v šolskih usta- novah (na Angležkem, Norveškem, v pre- stolnici Švedske in v nekaj manj od polo- vice Zjedinjenih držav); pri društvih za pomoč siromakom (na Angležkem, Šved- skem, Finskem) ; v občinski upravi (v Kansasu in Wyomingu); na Ruskem samo v selskih skupščinah (mirih) ; v Austriji in na Pruskem zamorejo žene pri volitvah glasovati le po pooblaščencih. Javne službe. Dve vrsti raznih služb razločujemo : administrativno (upravno) in sodno. Le pri prvi vrsti zamoremo po- staviti meje med raznimi atribucijami. V sodni so vsa mesta od zgoraj navzdol sto- pinje, ki imajo isti značaj ; vsa ta mesta predstavljajo nekakšno delegacijo nepo- sredne suverenitete: njih nosilci so, ka- koršen si bodi njih razred, direktni pred- stavniki veličanstva, bodisi vladarjevega, bodisi narodnega, v katerega imenu se sodi. Iz tega se vidi, da ne more biti nijedna bodna služba pristopna ženam, razven v državi Wyoming. In tako vidimo, da žene vršijo službo zdravnic, učiteljic, nadzornic v kaznilnicah, upraviteljic raznih zavodov, pri pošti in brzojavu, pri šolskih upravah itd., a rešeno je danes tudi že vprašanje, da zamorejo žene biti i odvetniki (na Francoskem). ^ Kakor smo videli iz teh kratkih be- ležek, je zakonodavno gibanje daleč od tega, da bi bilo to vprašanje že rešeno ; ; stojimo še le pri prvem začetku; povsod j nahajamo o tem isto stremljenje. Velika ; aineriška republika, svobodna tradicij in ; 225 predsodkov starega sveta, z najglasnejšo demokracijo, z družbo kaj smelega in pod- jetnega duha, ki o ničem ne sumnja, katere ne prestrašijo paradoksi, Zjedinjene države nam morda podajo najčudnejši in najpo- učnejši prizor. Amerikanci so odstranili dru- žabne zapreke, ki so se vzdigale proti ženam ; oni jih puščajo ne samo v javne službe manjše važnosti, marveč tudi v biroe. Stara Evropa od svoje strani briše prah vekov se svojih zakonikov. Odstranja večni sistem varuštva, ki je tlačil žene, daje jim svobodo razpolaganja z imetkom in z osebnostjo ; toda ona se brani, da bi jim priznala pravico izven zascbneg'a delo- kroga. Gotovo po vsem svetu so dali ženi nekako neodvisnost, toda le v sferi občnih, krajevnih interesov, v kolikor ti interesi ne posegajo v politiško delovanje. Istodobno odprli so ženam vrata viš- jih šol in vseučilišč; one .se zamorejo zdru- ževati v svrho pouka. Čedalje večjo svo- bodo jim dajejo, da bi mogle koristno uporabiti svoje znanje, ako bi bile primo- rane, da iščejo iz istega koristi. Država jih sprejema v službo in daje jim pravico, da se morejo posvetiti svobodni obiti. Kolikor bolj je zoženo mesto žene v politiškem življenju kakšne države, toliko večja in težja je odgovornost zakonodavca, ker ne daje ženi in ji ne zagotovlja popol- nega razvitka njene osebnosti in njenega dostojanstva, kar je pa zlasti škodljivo v obsegu njenega zasebnega ži\djenja. 226