DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novico izhajajo vsiik potek ; ako : : je ta diiii pnuiiik, rtan itoprej. : : (.'ena jim je za cclo leto (od a|niia iKj apriia) ;t K, za pol leta l'5(i K. naroi^iiiiia za Nemčijo, Bosno iit ftriig-e evropske države znaša k, za Aiiietiko 4-.>0 k. List in oglasi se plačiijejo iiapi-ej. Vse dopise, iiiiročiiiiio in oziiaiiilii siii-ejeiiia tiskarna J. Krajec nasi. Kmečki stan je dobil zadoščenje. Cfi kodaj poprej, je sedanja svetovna vojska inai'sikoinu /.bistrila glavo, ki je poprej vedno z nekim zaničevanjem zrl na naš kmečki stan. Sedanja vojska je nepobitno dokazala, da je kmečki slan najvažnejši vseh stanov v državi. Dobro se še spoiiiinjanio, kako so pred vojsko »pili ra:ini politični kriiači, od-pritno meje tiijliii Živilom in odpi'avljena bo vsa nesreča v državi, in obetali zlate gradove nerazsodni masi. Previdni in preudarni voditelji kmečkega ljudstva so imeli tnula dovolj, da so takim kričačem pravočasno zamašili usta in zabranili, da država ni krenila tia pogubno pot. Neustrašeno so poudarjali, da mora biti državna politika vedno tako urejena, da čuva nas knieíki stati. Kajti ravno kmečki stan živi vse druge stanove in daje di'žavi najboljše sinove. Prepričevalno so vedno opozarjali na pogubne posledice protikmečke politike, posebno za slučaj vojske, v koji bi bili brez trdnega kmečkega stanu že naprej izročeni sovražnikom na milost in nemilost. Kako resnično so govorili kmečki voditelji, vidimo ravno v sedanji vojski najlepše. Takoj ob početku vojske se je od vseli sti 'ani že poiidai'jalo, da bo vojsko najlažje ona država i)rt:našitla, koja ima pred vsem dovolj živeža, Tekom vojske je pa to vprašanje pridobivalo vedno bolj na veljavi, tako, (]a se sedaj vsa javnost dan za dnem pcča s tem velikim vprašanjem. tíe-le sedaj vidimo, kam bi bill prišli, ako bi bili uničili s trenutno, nepremišljeno protikmečko jiolitiko steber vsake države, naš kmečki stan, Že-le .sedaj znamo ceniti v resnîi'i pomen avstrijskega kitieta,. ko tiam nikdo drugi noče živil ponuditi. Kaj bi Avstrija počela, da ne bi naš kmečki stan sam pi'imwoma toliko pridelal. Sedaj bi se pač brezuspešno obračali na i'azne protikmečke kričače, ki so nam ])red vojsko ponujali po najnižji ceni tuja živila na škodo našega kmeta. Vse liste tuje države in njibove tvrdke, ki so nam })red vojsko ponujale po ceni živila, so sedaj ali satue z nami v vojski, ali pa k nam vsled zaprtega dovoza splob priti ne morejo. Naši sovražniki so proglasili, da nas hočejo sestradati, češ, ako jih z orožjem ne bomo mogli ugnati, jih bomo pa z lakoto. Zaprli so nam ves tuj dovoz in da nimamo sami dobrega kmetijstva, bi se jim morda res precej njihova namera posrečila. Poglejmo Angleško. Uavno v tej državi so kmetijstvo veletovarnarjem na ljubo tako zanemarjali, da malo kje drugod. Kjer so bila poprej krasna polja, love seddj bogati Angleži divjačino, živila pa naročajo drugod, večinoma preko morja. Ni Čuda potem, da je Angleška bila najbolj živo zadeta, ko je Nemčija proglasila tiioije okoli Angbiške za bojno polje in začela ogrožati s svojimi podmorskimi Čolni vsak dovoz na Angleško. Naj si bodo sicer Angleži še tako bogati, ako ne ilobe živil od drugod so izročeni jirej ali ])ozneje lakoti in bodo morali odnehati. Ko bi pa sami doma dovolj pri- delali, l)i se lahko iz nemških groženj norca delali. Dasl si nikdo ni želel vojske in si vsakdo žeii čim hitrejši konec, priznati pa moramo, da je vojska tudi temu stanu dala častno zadoščenje. Če pa kmečki stan morda kljub temu še ne more v sedanjih resnili časih v vsakem oziru v najpopolnejši inei'i biti kos svoji nalogi v državi, naj bo to dejstvo resen opomin onim nerazsodnim voditeljem raznili drugih stanov, ki so ])red vojsko vedno zabavljali in omalovaževali kmečki stan. Sedajna vojska bo poleg velikih žrtev avsti'ijskcnnt kmetu utniila veljavo in potiuigala do stališča, ki nni po vsej pravici gre. Tudi sami smo krivi. Dan na dan narašča cena našim vsakdanjim živilom. Ljudje z manjšimi doliodki bodo vsak vsak čas izročeni bedi in stradanju. Saj so njihovi pičli dohodki kotnaj v navadnih razmerah zadostovali za preživljanje njihove družinice, kako pa naj v sedanjih razmerah. Vlada je sicer izdala tai'ife, a vsi ti tarifi niso rodili do sedaj zaželjenega uspeha. Saj se ljudje za tarife sidoli ne zmenijo ne in prodajajo visoko nad v njih določene cene. Će gremo na trg, vidimo, da ljudje prodajajo in kupujejo celo v bližini varnostnih oi-ganov visoko nad tarifom. Seveda zamorejo tako kupovali le i)remožnejši sloji, j'cvnejši so pa izročeni v teh raz-me]'ali v najkrajšem času lakoti. Naravnost škandalozno se obnašajo na ti-gii nekateri gospodje in gospe. Zaznali smo več slučajev, da so nekatei'i trgovci, ki imajo zalogo živil, večino živil na trgu pokupili po svojih ali pa najetih ženah, med tem, ko so morali meščaiii-netrgovci oditi pi'aznih rok s trga. Kako so potetn ti ti'govci prodajali, ozir. shranjevali nakuitljeno blago, si lahko mislimo. Na take brezvestne individuje, boljše jih pošten človek ne more titulii'ati, so pač naše, v to poklicane oblasti, do sedaj vse premalo pazile. Živila, ki so na trgu, so za neposredne oiljenialce, ne pa za razne pi-ekupce, ki potem isto blago pravim odjemalcem z visokimi procenti prodajajo ali jih pa celo kopičijo v zalogah, Nič manj škandalozno pa ni obnašanje nekaterih bolj,ših gospa, kojim so slučajno pota bolj z rožicami posuta, kakor večini navadtiih meščanov. Ker pi-elahko dobe (ienar v roke, ne vedo tudi, koliko velja, in brez ozira na posledice ponujajo prodajalcem na trgu take pretirane cene, da prodajalcu že tako pamet zmešajo, da v resnici — slučaji na razpolago — ne vedo, koliko bi naj blago cenili. Te gospe pogosto na trgu tako umazano kotikuri-rajo, da žalibog dostikrat ne zaostajajo za najriavailnejšimi kravjimi mešetarji. Kevni sloji pa naj vsled takega brezobzir-Jiega liostopatija, ker takih cen ne zmorejo, stradajo!? Tudi takim brezvestnim gospem imj bodo odslej naŠe oblasti bolj za petami. f^o |)a tudi sicer ljudje delonui sami krivi, da se nikdo ne zmeni za že sicer itak visoke tarife. Saj vlada vetular stavlja na pi-ekoračenje teh vladnih tai'ifov vi,sokc kazni. Kdo i)a je bil do sedaj že kaznovan ? De redki so taki slučaji! J'a tudi ovadb ni primeroma toliko, kolikor bi jih vpričo tisoč in tisoč slučajev pričakovali. Ljudje sicer venomer tožijo, da ta ali oni predrago prodaja ali skriva zaloge, a naznanijo jiii pa ne. Kjer ni tožnika, tudi ni sodnika! Ako hočemo zboljšati tržne razmere, mora čutiti vsakdo dolžnost, da vsak slučaj nazimni pristojni oblasti. Ako bo sodišče par slučajev eksemplarično kaznovalo, bode vsaj nudo pomagalo. Kažnjivo ni samo prekoračenje tai'ifa od st,rani pj'o-dajalca, ampak gotovo tudi od strani kupcev ! Proti izkoriščevanju ljudstva pač ni na mestu nikaka prizanesljivost in pardo-niranje. Kdor je toliko unuizan, naj ga oblast postavi na sramotni ])rangcr, kakor navadnega sleparja. Ako pa ljudje sicer čutijo krivice, a jih ne naznanijo pristojni oblasti, jim ni pomagati. Podobni so onemu, kojemu so kožo rezali s telesa, a niti ni z mezincem ganil. Češ, bo že druga zrastla. Za Dolenj. Novice! Sestanek za Dolenjske Novice se vrši v pondeljek, dne L marca t. 1. točno ob pol ii, uri v Rokodelskem domu v Novem mestu, Vabljetii so vsi tisti gospodje, ka-te]'i so bili tudi lansko leto vabljeni, predno so začele Dolenjske Novice za tekoče poslovno leto izhajati. Ker se bo ta dan konečno sklepalo ali list Še obdržimo ali ne, prosimo nujno ločne in obilne udeležbe, ne samo iz novomeške okolice, ampak iz Dolenjske sploli. Opozarjamo na ta sestanek Še posebno zato, da îie bo kdo Itozneje kouni očital, češ, da smo list opustili, ne da bi bili tudi zimanje dolenjske gospode o tem obvestili. t)menjamo že natni'eč naprej, da tudi preteklo leto kljub ponovnim prošnjam in obljubam ni končalo za list nič bolje, nego prejšnje leto. Po stari poti torej nikakor več ne more iti; prosimo torej ponovno navedene gospode blizu in daleč, da se sestanka zanesljivo udeleže in zasigurajo z dobrimi nasveti in dejanji nadaljni obstoj našega lista! Belokranjski - vestnik. - Vinica. Dolenjske Novice, pridobivajo tudi pri nas vedno več naročnikov. Tako je prav! Dolenjci podpirajmo naš domač list ! Kar več naročnikov bo, tem več novic, torej na noge! Pridobivajmo na-daljne nove naročnike! Pred štij'inajstitiii dnevi je umrla tu rusinska beginika Pavlik stara 74 let, doma iz iVzemisla; njen sin in sorodniki bivajo tu na Vinici. — Snega smo bili tudi precej dobili, a jug in dež sta ga skoro popolnoma spravila. Sedaj imamo pa zelo deževno in vlažno vreme. — Na polju časti i[i stave jo padel za domovino na severnem bojišču {lne oklobi-a 1914 Vincenc Trempuš posestnikov sin iz Vinice št. 14. liil je marljiv in mii'tiega značaja, med vsemi donuičimi na dobreiti glasu. Naj ti bo hiiika tuja zemlja dragi Vince! — Kot vjetnik v Rusiji v mestu Ufa se nahaja Nikolaj Čermas iz ?:ilj št. (î ; ravno tako se je oglasil iz ujetništva med potom v Sibirijo Miko Milielič iz Vinice. Tt^žko ranjen v roko leži v bolnišnici v Iglo na severtiem Ogerskem Ki-anc ÍÍIalec iz Zilj. Pondad se bliža, mi.sliti bo trei)a na obdelovanje polja in vinogradov. Mnogo naših moških je v Ameriki, dosti jih je že na vojski, lepo Število jili bo pa še odrinilo k vojakom. Kmetovalci! sosedje! ali ne- bi bilo pametno in umestno, da bi se združilo več sosedov skupaj in bi skupaj obdelali najprej enemu, potem drugemu, potem tretjemu in tako dalje; ali pa. Če tako ne bi šlo, morebiti vsled malenkostnih prepirov med sosedi, da bi se sorodniki, žlahta združili in bi skupno pomagali eden drugeum orati, rezati trtje, sejati i. t d. Pomislite časi so resni ! Od nas kmetov odvisí, da se bodo lahko redno preživljala mesta in ai'mada. Razmišljujte o tem nasvetu! Morebiti bi pa le šlo tako. Bodimo edini, eden za Vse, vsi za enega, le tako bomo lahko obvladali poljska dela. Iz Drašič. Umrl je Martin Pečarič, posestnik v Drašičih št. 27 pri ^[etliki, v 73. letu starosti. Rajni je oče čast. gospoda Martina Pečaric, župnika v Podkraju. Iz Adlešlč IS. febr. — 2ii. novembra vrnil se je s severnega bojišča ranjenec Jože Veselic iz Mariiidoia, rezervist 27. domobr. reg. Bil je v Galicjji Šestkrat v ognju, ne da bi bil ranjen. Řele v sedmem ognju i)a je bil ranjen od šrai)nela v levo nogo pod kolenom in sicer 17. okt. pri Novem Mjastu. Ko je ležal so ga vzdvig-nili sanitejci in je šel potem sam četudi težko do sanitetnega voza, od tu so ga pa pre]>eîjali najprvo v Novo Mjasto in čez par ui" v Przemysl, čez dva dni pa v Kronstadt na SedmograŠkeni, kjer je ostal 14 dni. Od tod se je odpeljal v Kovaszno na Ogrskem, kjei- ranjencem prav dobi'o strežejo, (ia se je prav pohvalno izrazil o Madjarih. Od tu se je pa odpeljal Čez 14 dni v Ljubljano in potem proti donni. Kakor je pripovedoval je bil prvič v ognju 2Ci. avgusta. Toda že i)onoči so jilt napali kozaki, ki neki zato radi napadejo ponoči, da bi v temi naše vojake zmešali, da bi potem drug na drugega streljali, naniesto na Ruse, V enem prvih ognjev pri Prze-mysljanyli pa so ga bili Rusi ujeli in uni vzeli Se puško in bajonet. Pa se mu je posrečilo, da jih je i)revaral in jim ušel. — Toda, kakor hitro je ozdravil, nmral se je vrniti zopet na severno bojišče, kjer je bil 27. decembra zop(;t ranjen pri Poljani proti Krakowu in sicer zvečer, ko so napadli v jurišu Ruse. Zaboden je bil od ruskega vojaka v temi z bajonetom v desno nogo nad kolenom, ])a ne hudo. Nato je bil odpeljan z drugimi ranjenci v Debrečin in čez 10 dni v Temešvar na Ogi'skem, kjer je ostal v bolnici do jan., ko se je odpeljal proti domu. Piipovedoval je, kako se ruski vojaki radi udavajo našim vojakom, od katerih dobivajo vsaj potrebno hrano, ker ti'pijo ruski vojaki večinotna hudo lakoto. Nasprotno pa ulovijo Rusi le malo naših vojakov, ker naši rajši ubežijo, če je le mogoče, samo da ne padejo Uusom v roke. Omenil je pa tudi, da na tem begu tudi marsikateri naš vojak pade, kej' streljajo Rusi za njim. Po nemški zmagi na vzhodnem Pruskem. Začetkom februarja je moglo nemško vojno vodstvo med tem izvežbane nove čete poslati na vzhodno Prusko. S temi ojačenji je maršal llindenburg in-iče! diugo ofenzivo proti Uusom in v devetdnevni bitki izvojevat odločilno zmago. S to zmago jc p«i)olnoiiKi poraženo skrajno severno rusko krilo, Rusi beže v svoje velike, močno utrjene postojanke na črti Njemen-Iioljr-Narew in s tctii postane ta Črta izredno važna. Ta ruski obrainhni zid nudi tiajprej bežeči ruski armadi kritje in omogoča Rusom, da y/d to črto zbero in urede svoje poražene Čete in po veliki stratcgičiii železnici Tvangorod - Varšava-Bjelostok-Vilna dobe nova ojačcnja, da labko ustavijo nemško ])rodiranje. Kaže se pa že več pojavov, ki precej zmanjšajo vrednost te črte. Najprvo je treba uvaževati nemško piodiranje sevei'no 0(1 Visle, ki je v zvezi z opei'aeijami v vzhodni Pruski doseglo že črto riock-Hjelk-Raeioiiz in se do 50 km približalo narewski črti. Vemo tudi, (ta so Nemci Ruse severno od Ttlsita porazili in vrgli čez Tauroggen. To prodiranje Nemecv pa ne pomeni nič manj, kot da je severno krilo črte Njemen-Bobr-Nare\v, trdnjava Rowno ogrožena. V splošnem Uihko trdimo, da je črta Njemen-Bobr-Nare\v na 1'ronti že vezana, njeno seve]'no krilo pa direktno ogroženo. S tetii je nastal velik strategičen položaj, ki je velikanske važnosti in ki ofvarja za bodočnost nepregledne posledice. Dopisi. Odlikovan Dolenje. Úastiti g. župnik iz Soteske nam je poslal sledeče pismo svojega odlikovanega farana: Častiti g. župnik! Sporočam, da sem dobil Vašo dopisnico z dne 30. jan., in ker me vprašate, da bi Vam bolj natanko opisal, kako sem dobil hrabrostno svetinjo. Dobil sem jo za to, ker sem vsa povelja natančtio in dobro izpolnil ; prenašal sem jih v najliujšem ognju in vselej na pravo mesto. V neki bitki, katera je čez ti'i dni trajala, sem v najhujšem boju svoji stotniji raznašal ki'uh, mcnažo in konzerve, kar si ni nobeden upal. Od 240 mož kompanije je ostalo takrat še 32 niož, od bataljona 1000 mož pa še 2G8. Ta bitka se je vr.šila pri Óervenem vrhu zraven Višegrada. Knkrat na patrulji sem bil z nekidi višjim oficirjem skoro ujet od Srbov, j)a sem jili hitro več postřelil in sem s tem rešil sebe in oticirja ter tako važna sporočila pi'inesel v glavno poveljstvo. Zavoljo teb zaslug so mi prisodili svetinjo prvega reda. Tukaj pošljem odrezek iz „Slovenca", kjer je pisano od mene, da hi ga blagovolili moji ženi izročiti, da bo za spomin. Kaplan Demšar iz Moravč nam tudi večkrat pišejo. Vas srčno lepo pozdravim in prosim, še kaj pišite! — Z Bogom! Vam ndani Alojzij Zai)lotnik. Na južnem bojišču. Avstrijska leialca nad Črnogorsko kraljevo palačo. Iz (^etinja se poroča: Dva avstrijska zi'akoplovea sta letela čez kraljevo črnogoi'sko palačo v Rjeki. Oi'no-gorska kraljeva rodbina se je nahajala na vrtu in opazovala letalea, ki sta baje brez uspeha streljala s puškama. Francoska pomoč Srbiji. „Kbin. Ztg." poroča 20, februarja : Naloga generala Paua obstoji v tem, da razjasni položaj v Srbiji. Francija hoče poslati na Srbsko dva arniiuina zbora, en zhoi' pa v Sirijo. Obstreljevanje Bara. Iz Oetinja se nam poroča 1 7. februarja : Predvčei'ajšnjiiii se je jiripeljal v ])ristanišče Bar neki avstro-ogrski torpedni rušilec in dve tor-pedovki, Ladje so obstreljevale lope, kjer se naliaja blago, ki so ga pripeljali Francozi. Škoda ni velika; neka Črnogorska jadrtiica j(; bila zadeta, Bombardiranje Belgrada. TTradno se poroča 10, tebruarja: Na južnem bojišču so Srbi zadnji čas ponovno s topovi obstreljevali odprta mesta ob naši meji. Tako je bilo 10, L. m. na Zemun oddanib okoli sto strelov iz težkih topov, ki so poškodovali več iioslopij, med njimi glavni poštni urad, ranili civilne osehe in tudi ubili dva otroka. Dne 1 7. t. ni, so obstreljevali Mi-trovico. Poveljstvo balkanskih vojnih sil je nato ukazalo kratek čas obstreljevati Belgrad s težkimi topovi in po parlamen-terjn obvestilo vrhovnega poveljnika, da bo v bodoče na vsako obstreljevanje kakega odprtega mesta odgovorilo z enakitii bombardiranjem, Tupska vojska. Upor v Indiji. Iz Londona poročajo, da so v zahodni Indiji rodovi napadli angleške čete. Vojašnice so ojačili. Veliko Angležev je ubitih. Proti tem rodovom se niso upali odposlati ekspedicije, ker se boje, da bi potem nastal splošen upor. Francozi in Angleži obstreljevali Dar-danele. Podrobnosti o obstreljevanju Dar-danel. Dne li), t. m, zjutraj je obstreljevalo osem angleških in francoskih oklopnib križark sedem ur zuimnje dardaneiske utrdbe, a naših topov v utrdbi niso mogli prisiliti, da umolknejo. Sovražnik je izstrelil 000 strelov iz velikih iii iz 15 cm topov. Poškodovane so bile tri sovražnikove oklopne ki'ižarke, med njimi admiralska ladja nevarno. Na turški strani je bil ubit en častnik in en vojak, en vojak je bil lahko ranjen. Rusija hoče napasti Carigrad. „Deutsche Tageszeitinig" poroča 22. febi'nai'ja iz Sotije; Rusi zbirajo v Odesi armado, ki naj napade preko Midije (Carigrad, Čataidžo Turki naglo utrjujejo. Napetost med Japonsko in Kitajsko. Kriza v vzhodni Aziji, ki so je povzročile japonske zabteve nasproti Kitajski, se neprestano poostruje, .Taponski zunanji minister marquis Kato je odločno odklonil vsako nadaljno pogajanje, bodisi s Kitajsko, bodisi z drugimi državami in vstraja na takojšnjem sprejemu zahtev. Kitajski pooblaščenec v Tokiju je nato po nalogu svoje vlade izjavil, da Kitajski iz različnili vzrokov tačas ni mogoče sprejeti japonskili zahtev v obsegu, kakor žele v Tokiju. Petrograjski „Nowoje Vremja" po-i'oča iz Tokia: Pod predsedstvoiti mikada je japonski ministrski svet sklenil staviti Kitajski ultimat. Nagle japonske vojne priprave. Listi poročajo iz Pekinga: .laponski di'žavljani zapuščajo bitro Peking in Kitajsko, V tnngu so pričeli gi'aditi dve strategični železnici, ne da bi bili izposlovali dovoljenje kitajske vlade. Iz Soula in iz Port Arturja so radi vojnih priprav izgnali Jai)onci vse inozemce. Vojska z Rusi. Naše čete zasedle Črnovioe in vrgle Ruse čez Prut. Ili'adno se poroča 1 H. februarja: Na kar])atski fronti od Diikle do Wyszkowa je položaj v splošnem neizpre-menjen. Tudi včeraj so se skoro povsod vi-šili hudi boji. Številni, na postojanke zaveznikov poizkušeni napadi Rusov so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnike. Ujeli smo pri tem 320 Rusov. Z o.svojitvijo Kolomeje smo iztrgali Rusom važno opirališče v vzbodni Galiciji južno od Dnjestra. V smeri od Stanislava je akcija sovražnih ojačenj privedla do novih večjih bojev severno od Nadworne in severozahodno od Kolomeje. Boji Še trajajo. V Bukovini smo vrgli sovražnika čez reko 1'rut. Crno vice so včeraj popoldne zasedle naše čete. Sovražnik se je umaknil proti Nowosielici. Vojni plen na vzhodnem Pruskem se je zvišal na 64.000 ujetnikov. Veliki glavni stan ln. februarja: Pri Tainoggenu in na ozemlju severozaliodno od i^rodna še trajajo zasledovalni boji. Pri Kohin poraženo sovražno kolono so severno od Lomze sprejele sveže čete. Sovražnika smo vnovič napadli. Boji im črti Ploek-Racionz so se odločili v našo korist, Do-sedaj smo ujeli 30(t0 H.usov. A^'ojni plen na vzbodnopi'uski meji se je zvišal. Po dosedanjih podatkih znaša (Í4.000 ujetnikov, 71 topov, nad 100 strojnih pušk, ii laza-retne vlake, letala, 1,50 naloženih mutii-cijskih vozov, metalce svetlobe in nešte-vilna naložena in vjirežena vozila, Z na-daljnim zvišanjem teb Številk se sme računati. Nemci zaplenili rusko vojno blagajno. Po poročilu li). februarja iz zanesljivega vira se med vojnim plenom na j\lazurskcm Jiabaja tudi vojna blagajna z 2r>G.0()0 rublji. Nova ofenziva naših čet v zahodni Galiciji, Urailno se poroča 1!>. februbarja: V zahodni Galiciji so prešli deli naše bojne črte k napadu in vzeli prednje postojanke sovražne strelske Črte. Tirolski cesarski lovci so v svojetii odseku z presenetljivim naskokom vzeli nek kraj, katerega je sovražnik več tednov utrjeval in obdal z ovirami; ujeli so 300 Rusov. Boji v Karpatih se nadaljujejo z veliko trdovratnostjo. Severno od Nadworne in Kolomeje so odbile nase čete rnske na-patle z velikimi izgubami za sovražnika. Boji so čezdatje silovitejši. Nemci zasedli Tauroggen. Veliki glavni stan 19, februaija: Tauroggen smo včeraj vzeli. Zasledovalni boji severozahodno od (irodna in severno od Suebowole se bližajo koncu. Trdovratni boji za Stanislav. Vojni poročevalci poročajo 22. februai'ja : Zbii anje novih ruskih sil v vzbodni Galiciji je privedlo včeraj pred Stanislavom do ljutih bojev. Rusi trdovratno branijo mesto. — V Karpatih se borenje nadaljuje. Ruski pohod na Carigrad. Listi poročajo iz Petrograda, da se Rusija pripravlja na napad na Carigrad. V to s vrbo je prijiravljena armada y0O.0(JO mož. Rusko vojaško mnenje je, da i»riČe-njajo nemško-avstrijske armade geneialen napad na celi 1100 km dolgi fronti. Rusi s svoje sti-ani ne npeljejo nobene ofenzive in se omeje na brani bo, dokler se jim ne ponudi ugoden trenutek zaproHofenzivo. Večji boji v Karpatih in južno od Dnjestra,— VKarpatih ujetihskupaj ^0.806 Rusov. Uradno se poroča 22. februarja: V Karpatih so Rusi izvršili številne napade, ki so na zahodíiem delu fronte trajali tudi še ponoči. Vsi ti poizkusi, da bi ])rod!'U do Črte našili ovir, so se izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika. .iužno od Dnjestra se razvijajo boji večjega obsega. Močno sovražno sku|iÍno smo po daljšem boju vrgli nazaj, ujeli 2000 Rusov in zaplenili 4 topove ter mnogo vojnega itiaterijala. Število vojnih ujetnikov, katere so naše čete v karpatskih bojih ujele od konca januarja do pred nekaj dnevi, se je med tem zvišalo na (»4 častnikov in 40,806 mož. K tenni je prišteti še 34 strojnili pušk in f) topov. V bitki v Mazurih vjetih še 40.000 Rusov, skupno število ujetnikovnadlOO.OOO mož. Lfradno se poroča 22. februarja: Zasledovanje po jiozimski bitki v IMazurih je končano. Pri čiščenju gozdov severozahodno od Grodna in v bojih zadnjih dni na ozemlju rek Bobr, in Narew smo doslej ujeli 1 poveljujočega generala, 2 divizijska líoveljnika, 4 druge generale in približno 4d.00(J mož ter zaplenili 75 topov in dosedaj Se ne dognano število strojnih pnšk poleg mnogo drugega vojnega materijala. Skupni plen pozijnske vojske v Ma-zui'ih se je s tem do danes zvišal na 7 generalov, nad 100,000 tuož, nad 150 topov in nepregleden vojni materijal vštevši strojne puške. Težke topove in nuinicijo je sovražnik večkrat zakojjal ali potopil v jezeru. Tako so naši včeraj pri Lbtznu in Widminskem jezeru izkopali, oziroma potegnili iz vode šest težkiit topov. Deseta ruska armada generala Sievera se tedaj lahko smatra kot popolnoma uničena. Novi boji se razvijajo pri Grodnu in Suhavolji, Nemško«francosko-belgijsko bojišče. Uspehi v Vogezih. Nemško niadno poročilo 20. februarja: V Vogezih smo z naskokom vzeli glavno sovražnikovo postojanko na višinah vzhodno od Sulzerna v Širjavi 2 km, kakor tudi Reichiudierkopf zahodno od Miinstra. Za višine severno od MiUilbacha se še vrše boji. Metzeral in Sondernacb smo po boju zasedli, Podzemske šole v Reimsu. Řole v Reitasn so se zojiet otvorile. Ker obstreljevanje mesta od strani Nemcev se ti-aja, ne morejo vjiorabiti šolska poslopja. Zato se bo vršil pouk v kleteh šampanjskih tvtdk, Nemci pri Ypernu prodrli zavezniško črto. „Daily News" poročajo 19. februarja iz severne Francije Hi. t. m.: Na celi Črti Nemci zopet ljuto napadajo. Pri Ypernu so se v velikih krdelih zagozdili v našo Črto in jo prodrli. Ko so i)adale ki'oglje artiljerijskega in pehotnega ognja liki toča se je unel boj moža z možem. Obe stranki sta imeli težke izgube; le v redkib slučajih se je dajala milost. Nemški uspeh proti Francozom. Število Francozov, katere so v Champagni Nemci v zadnjib bojih ujeli, se je zvišalo na 15 Častnikov in nad 1000 mož. V A'^ogezih so z bojem vzeli kraja llobrod in Stossweier. Podmorska vojska. 155 angleških ladjj potopljenih. — „Frankfurter Zeitung" poroča, da je napačna Chui'chilova ti'ditev o izgubi le angleških ladij. Računati je, da je bilo potopljenih 155 angleških ladij, 2000 Angležev utonilo. „Hamburger Nacbrichten" poročajo iz Stockliolma: Nek angleški transport 2000 mož se je s par-tiikom vrtid v anglcSkem ktinaln potopil. Potopljen angleški parník „Cambank''. Neki nemški podmorski Čoln je v višini otoka Anglesen torpediral i)arnik „Cambank", ki je vozil iz Cardil'fa v Liverpool. Po eksploziji so bili ubiti 3 mornarji, dva mornarja sta utonila, ostale so rešili. Torpedirani parník „Dinera" — bivša avstrijska ladja. Uradno naznanilo francoskega mornariškega ministrstva pravi : Ponoči pred 18. februarjem je Jieki nemški podmorski čoln oh dveii zjutraj v višini Pïieppe ohstrelil pariiik „Dinera". Parnik se ni pogreznil, ampak je prispel v Dieppe. „Dinera" je avstrijski parnik, ki smo ga oh izbruhu vojne zaplenili in ga sedaj rabimo za-se. Nemci zgradili 120 podmorskih čolnov. List „Daily Mail" poroča iy- Kodanja: Nemci so zgradili zadnjih šest mesecev 1 20 velikih jiodmorskih čolnov. Vsak vozi lahko nad 100 min, katerili vsaka tehta 1200 funtov. 17 angleških paroplovnih črt ustavilo svoje delovanje. Londonski listi poročajo, da je do yo.l'eliruarja ustavilo 1 7 angleških paroplovnih Črt ves promet, dasi je vlada izkiišala to preprečiti. Ladjeplovba med Ameriko in Evropo omejena. Razprodajo vožin'h listkov v Evrojio so ustavili skoraj popolnoma. Veliko plovnih družb v Newyorku, ki vozijo v Kvropo, je odpustilo skoraj vse oso!)je, ker so omejili evropsko službo. Angleške ladje izpopolnjujejo le s težavo moštvo. Loterijske številke. Trst 24, februarja 63 11 68 33 02 DomaČe in tuje novice. Pogreb. Dne 20. t. m, smo izročili večnenni počitku gospo Kristino dr. Volči-čevo rojeno Železnik, vdovo c- kr, dež. sodnega svetnika v Novem mestu. Pokojnica je bila dobro ziuina na Dolenjskem. Po tbvvšcnetii iiiiteljisi;» 1. IfciSO je služila nekoliko lut. v OrnoNiijii kot iićitiiljica, ijotcin je porodila grajSčaka.l. K'iintlt:i iz Fj-eilurna jiri Si'iiiitai; jio j-aiii soiu'oiiuvi smrti si; j« zoiiot posvelila m'ittljsl vu in s|H-ejela službo iieit(;lji(;e v Št.. -Ifiticju. Tii ji.: iioiíiičevala nekoliko (íasa, dokler ni v drugih- sklenila zakonsko viv, z J. dr. Volcičctn, c. kr. dež. sodnim svetnikom v Nuťcín niostii, s katerim jo živela nad 1 7 let v srečnem zakonu. ^iil da je bilo iJukojnid sojeno, da je morala mnogo pretrpeti. V najlepši življenski dobi jo je napala tiiida bolezen, ki jo je privezala nad 14 let iia bolniško posteljo, dokler jo je dne 18, t. m. rešila prezgodnja stiirt teb muk. V teku dolgotrajne bolezni se je vedno zanimala za vse dogodke in obSii'en krog gospej in nnancev jo je vedril in tolažil v njeni nesreči, i'ogrcba se je udeležilo, kljnb slabemu vremenu, obilo gospej in znancev, zlasti ji je mnogobrojno izkazal zadnjo iiast sodnijski stan. Umrl je 23. februarja v Noveiu mestu velespoŠtovani in obéepi'iljnbîjeni, prebhigo-rodni gospod dr. Albin Tožnik, c. kr. notar in posestnik. l >iie 2.^. februarja je bil sijajen pogreb, katerega se je udeležilo meščanstvo, uradtiištvo, uOJteljstvo s Šolsko mladino in občinstvo v največjem številu. Y znak žalosti po svojem mnogozaslužnem pokojnem častnem meščanu, so razobesili nieščanje črne zastave. Neumorno in usjiešno javno delovanje velečislanega rajnega, bodisi kot notar ali kot večletni žiipan, bodisi kot prvo-boritelj za novoaieske slovenske narodne pravice, ali kot predsednik olepševalnega društva in kot podpredsednik Mestne bt anil-nicc, itd., do.stojno popisati, je naraviiest nemogoče- Dovolj rečeno, da mu bodo vsi sloji prebivalstva iz mesta in okolice obranili vedno bvaležtsn in časten spomin. —■ Ob odprtem grobu pa se je poslovil od pokojnega 3 pretresljivimi besedami njegov največji pi'ijatelj, jit^eblagorodtii gospod dvorni svetnik Fi'an pl.Šuklje, ki je narisal njegovo življetije kot nepretrgano verigo vednega vsestiaiiskega delovanja v oltČi blagor slovenskega naroda in Novega mesta, katero delovanje je vsikdai- spreniljevala poži'tvo-valna ljubezen in vstrajnost. — fn ker je bil pokojnik vsikdar usmiljenega si'ca do nsvežev, je najgotovejši dokaz, da mu je tudi Dog milostljiv in njegovo večno plačilo. — Naj počiva v miru, blagi mož ! ■ Hude in mučne bolezni je rešila bleda smrt dne 2:1 febi'uai'ja ob 9. uri zjutraj prespoštovanega gospoda Leo Abram-a, C. kr. okrajnega tajnika, v najlepši moški dobi 44 let. Mnogobrojni pogreb febr. je bil pa splošen dokaz, da znamo visoko Čislati vseskozi značajnega tuoža in odkritega prijatelja, kakoršni je bil ravno pokojnik in katerega priporočamo v blag spomin. - - Boi^i "i" zemljiia labka ! Utnrla jo I^jubtjani petletna hčerka deželne vlade koncipista, gospoda Gusta-va Golija, Marija Karmen, ter bila iiO. t. m. ])]'i Sv. Ki ižu k vcČneitni počitku položena. Velespo-štovaniiu roditeljem nase prisrčno sožalje! Povodom smrti g. dr. Albina Poznika podaiil je preidagorodni gospod dvorni svetnik Kran pl. Žiiklje, jiiesto venca, za mestne niveže 20 kron, za kateri plciite-niti ilar se mu mestno županstvo najtoplejše y^abvaljtije. Mesto venca je razdelila mestna občina na dan pogreba svojega bivšega mnogoletnega, velezaslužnegažupaiKi in ča.s(iuiga meščana, gospoda di: A. Poznika, poleg njegovega volila 50 kron večjo svoto tneii mestne uboge,' ier naložila njegovo volilo 50 K v ubožni zaklad. Padel je na bojnem polju 2S. jan. iyi5 mlad in dober gospodar ter večletni naročnik „Dol. Novîe" Anton Fcj'kol v Dol. Snitadolu, žu])nija Hrusnice. Zopet eden. Soproga Ivami Žafrana, posesl.nika v Gotni vasi. je bila že vsa žalostna in obupana, ker ni dobila že od meseca avgusta nobenega pisma od svojega moža. Bala se je, da je padel njen ljubljeni mož in skrbni oče na bojnem polju. Kako se jo pa razveselila, ko je dobila dtu' 1 I. februai'ja pismo, v katerem ji tui-znanja. da je v nr^^kem ujetništvu in da se nahaja v mestu lieniaii. gubei'uija Sibirija. Pismo je bilo oilposlano dne ilee. 1914. Toi'i'j je bito na ])otu t; lili 4!) dni. Bolnica v Kandiji. Tekom zadnjega časa so se spiejeli v oski bo naslednji po-nissrečenei; Nabt.igal Kristijan, blapei; pri Fr. Pencil v Mokronogu se je v gostilni si)r! z nekim usnjarskim pomočnikom, kateri mu je zadal z nožem precejšnjo rano v levo stegno. ■— Badovinac Marko, po-sest,nikov sin na Hrastu je sel po naboru v gostilno s svctjimi prijatelji. Dobra ka])-Ijica je napravila fantom vročo kri. Posledica je bila razprtija, pri kateri je bil Badovinac- strnjen z nožem v levo lice. — iMrak Franceta, posestn. sina iz Brusnic, je njegov prijatelj napadel s skarjam, ter mu zadal precejšnje rane na glavi. Zupančič Janez iz Podgore pri Prečni je ])otuagal podžagati neko detdo v gozdu. Pri tem je padlo na njega, ter ga tako močno poškotlovalo, (ia je bil nezavesten prilieljan v bohiitro. Vojaške vesti. 1'i'adno se poroča o izgtibah 17. pešpolka. Dolenjskih vojakov se nahaja: Mrtvih: Germ Jože, 5. stot-, Grostiplje. Jesih Karol, 3. stot.. Tržišče pri Mokronogti. Kump Alojzij, 4- stot-, tJrmoš-njice. Zajec Anton, 12. stot., Talči vrb, — Kanj enih: Avsec Fran, 12. stot., novomeški okraj. Brajskič Boštijan, 12. stot., Dobrnič. Gimpelj Leopold, 1 2. stot.. Toplice. Janežič Alojzij, 7. stot.. Javorje, .lanuš iiubert, 7. stot., A^išnjagora. Kajfež Gregor, 3. stot,, Fara. Obrstai' Ivan, 7. stot., Dole-njavas. Pavlin I\Iatej, ,5. stot., Zidani Most. Ilantan Ivan, 12. stot., Řmihel - Sto|)iče. Pokovee Anton, 12. stot., Tivbeluo, Rogelj Franc, 7. stotn.. Velike Ijašče. Kome Ivan, 7. stot., Trebeljevo. Šavor Ivan, 4. stot,, Radoviea. ípurt Jlarf in, 5. stot.. Kresnice. ŠtimecFran, 7. si.o(.., Osilnica. — Ujetih: liačar Jože, 5. stot., ňmiliel - StopiČe. Banko I vati, 3, stot., Dragomelj. Berglez Jože, 3. stot,, Grostiplje. Candek Jakob, 2. maršst., jVržišče. Dimic Ivati, 2. marŠst., Trži.šče, Doblekar Silvester, 4. stotnija Trebebio, Flis Jožef, 2. tnaršst, Prečina. Grablo-vec Ign. 3. maršst., Litija. Jamar Martin, 2. maršst.. Tržišče. Janez Ivan, 5, stot.. Krško. Jeinikar .lože, 3, ^siot., Kresnice. Klobučar Jožef, 3. stot., Šmihel-StopiČe. Končina Filip, 3. stot., Tržišče. IvovačiČ Jože, 7. stot., Prečina. Krevelj Jože, 4. stot.. Krško. Molatt Jurij, L stot.. Velika Dolina. Nemaiiič Jože 3. stot., Božjakovo, Pureber Martin, 1 3. stot,, Toplice. Simončič Frauc, 3. stot.. Št, Jernej. Strah Franc, 3, maršst., Videm okr. Kočevje, Tomažič Franc, 3. stot., Trebeljevo. VidmarFranc, 3. maršst,, ÍÍIužemberk. Vodopivec Atiton, 3. maršst,, Krško. Vogrin Martin, (;. stot.. Vel, Dolina. Zajec Anton, 3. stot., ViŠiijagora. Zalokar Ivan, 4. stotn., Št. .lerrtej. Zupančič Franc, 3. stot., Trebnje. — Na križanci^„Zenta" ^mornar Šibenik Ivan, doma s Črnomlja, rešen in ujetnik na Cetiitju. — V rusketn njelništvu so: gininazijalec Gorše Frid. v Atkar.sku in Jakob Novak, oba iz liibnice; bivši učitelj v Semiču Ivan Kigler in -ložef Andrejčič iz lioštanja pri Krškem. — Padel je ]iri Grodekti Ignac Hribar iz Št, Vida pri Zatiřini. — Pogrešani vojaki: Jakob Kromar, Didenja vas i)ri Jiibnici, 27.domobr. ]i]i. I G. stot. — :\tatija ilože, lovski bataljon št. 7. odd. strojnih ))ušk. Št. .iošt pri Stopičab, — Franc Furar, 27. domb, ]ip. (I, stot,, od Št.. Jerneja. Atit, Kajfež, domobr. 27. pp. H, stotn.. Fara liri ICostehi, Pavel Vidmar, 1 7. pp. 3. stot., Vel. l;ipjc i»ri i^užemberktt. — lianjen sredife-bruarja v (íaliciji Frauc Smuk, posestnik v Smolinji vasi. — Pogrešani: Franc Kočevar iz BrSljina, pešec, zidar, baje ranjen na severnem bojišču, o njem tli poi'očil. — Lampič Franc, posestitik, Bršljin, ranjen, oz(iravil in se vrnil na južno bojišče. — -ložcf Jenič, posestnik v Jlakovniku, lov. bat. 7., stroj. ]iušk, odd. M. G. A. Feldpost 133, sedaj ozebljeii y bolnici Losonc na Ogrskem (10. febr. brzojavill. Janez Jenič, Stranskavas 35 sltižil 27. dom. pp. v ruskem ujetništvti. Vojaško. Jakob Lassnigg, vpokojeni uradni sluga, sedaj uslužbenec [jri tttkaj-šnjem železniško stavbenem vodstvu, ima 4 sine v vojski, par jih je na severnem, par pa na južnem bojišču. Oddaja trt. Ker je še dosti vinogradnikov, ki se niso v jeseni pravočasno zglasili za trte, se tiaznanja, da imajo državne trt-nice na Kranjskem še dosti divjih in cepljenih trt na lazpolago, ki se oddajajo po običajnih znižanih eenali. Kdor Želi Še trte dobiti, zglasi naj se čim prej mogoče naravnost ali potoni župan.stva pri c. kr. vinarskem nadzorniku v Kandiji pri liu-dolfovem. Tarifi za žive'prašiče bi bili jedino pameten odgovor tia pretirano visoke cene. Sedanje visoke cene pač nikakor niso potrebne. Saj je vendar smešno, ako določa tarif za 1 kg svinjskega 2 K, 1 kg žive vage pa stane ravno tako. Vlada naj vendar brž upelje tarife za žive prašiče, sicei' so tarifi za meso in Špeh brez vsacega pomena ! Tudi za mast bi se naj Čimprej vpeljala zaprtija. Saj je vendar vsakomur znano, da skrivajo nekateri mesarji in trgovci mast v zalogi, da jo bodo, ko bo najdražja prodali in odrli revito ljudstvo. Potrjena volitev predsedstva kranjske trgovske in obrtne zbornice. Trgovski minister je potrdil zopetno izvolitev Ivana Ktteza za predsednika in Camilla Patnmerja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za leto li)15. Popis žita in moke. V najbližjem času bodo uradno pooblaščene osebe zapisovale, koliko žita in iimke ima kdo. Vsakdo bo moral povedati resnico, sicer bi bil kaznovan. To izvemo, da ne bo ])rcsenečenja, razbtirjenja in pozneje kazni. Vlada bode tudi določila, koliko sme katera družina obdržati žita in žitne moke; ostalo mora, seveda pi'oti plačilu, biti za pozneje na razpolago, da se uporabi tam, kjer je pomanjkanje, C. in kr. vojno ministrstvo jc rok za odrinjetije pri prebiranju za črnovojniško službo z orožjem sposobnim spoznanih ogrskili državljanov rojstvenib letnikov 1B78, 1H7Í), 18B(), 18Si in 1HS2 preložilo oil 1. niarea 191 5.1. na dan 1 5. marca 1915. 1. „Agro-Merkur" pred l