N PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE .VI * Štev. 93 (1484) Jubilejna številka oh petletnici 'Primorskega dnevnika” Naše uredništvo pripravlja ob priliki pete obletnice izhajanja »Primorskega dnevnika« posebno Jubilejno številko. Prosimo vse sodelavce in čitatelje, naj s svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naša jubilejna številka čim popolnejši pregled petletne borbe in dela naprednega gibanja na Primorskem in v Trstu. UREDNIŠTVO Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, petek 5. maja 1950 Cena 15 lir fe//ir odmev ekspozeja maršala Tita v svetovnem tisku POMEMBEN PRISPEVEK K UTRDITVI MIRU I Zmedenost in nervoznost skrajno reakcionarnega in kominformističnega tiska *• V Italiji ®miformistični tisk zlohotno pači smisel Titovih besed in se drži izrazito šovinistične linije |8QGr,\d. 4. — Ekspoze ■k Tita v Ljudski skup-V katefem je označena nadaljnjega razvoja FL njene zunanje politike, ie‘ širok odmev v vsem nem tisku in javnosti. W vse svetovne agencije ladijsko postaje so prenesle g'jetično deklaracijo no-VniHe' ki i° vsebuje ekspo-Jjmariula Tita. Največji sve-časopisi so ocenili v svo-deklaracijo kot jffBelt največiesa mednarod-jjjr^mena. Tuji časopisi in (j. uvalci opozarjajo predaj na odločno in načelno i 'v zunanji politiki, ki jo o()jg?a2al marša1! Tito. Večina 4 časopisov v ino-O« imenuje to smer po-Hirn • Prispevek k utrditvi. 'inbncn enakopravnemu miro-®vaJn^u-, sodelovanju med dr-S).Jl V svetovnih časopisih ies ,Iavljene na vidnih mestih Vlaj e maršala Tita. da bodo ornaf in narodi Jugoslavije ne-tgfjj.n nadaljevali borbo za V^! ev in zmago socializma Iran J1 državi ter da bosta no-•* in zur ' mm ~ ■Skladu & ^ čas™ ^ — ttst 11 maršala Tita zmrde-fcinioIk in nervoznost. Neli ‘l.tr>h časopisov, kot nari-loioeirumar>ite», so skušali po •ten c, molčanju zmarršati po-|u' m Popačiti smisel eksno- ^ Vedn '°6 se mi t?m ka' ne dokazov in argu- fcv ■ marveč blatenja in ža- S^r°č.ila in zunanja politika FL smotrn du s tem velikim H m. Skrajni reakcionarni jha zahodu jn kominform-ig^mpisie je pokazalo ob "Oce, m komentarje o fefmju maršala Tita so pa-k.icasopisi prinesli in še pri-Jo vsak dan na prvih stra-* velikimi naslovi jn nred J inozemskimi in domači-dogodki. Večin« časopisov “la v naslovih želio Jugo-e za zboljšgrije odnosov s i sosedi na temeLu vza-!ega razumevanja In ena-, avnosti. Casonis «Monde» JJti v uvodnem članku o jJ*P°reju maršala Tita in opo-Ha objektivni ton maršala poročanja ter poudarita Shajajo >jugoslovanski__vo- Hite1 še naprej prepričani io ^slsM. kj tih nič ni odvrni-tC^nhove linije«. V časopisu i * So dan ekspozeju ton« a Tita' Posebno Pa pm-ftiRj ,,^onanie politike vlade s publiciteto. Hkra. .Combat^om o ekspozeju je t>red8. taenTa^*® vlade FLRJ.' Kolaža on, sa časopisa sedi. da *>ušeanip r maršala Tita «on-®°*4islcn ?aPetosti med be-. ‘dnimr vlado in njenimi za-osf. T sosedi« Glede na nfl- Prinesel tudi sliko -Se ,In„, , 'ai>> '-rieae na nu" ?^rirm vijf' do držav Ko-V (. ‘a poudarja komenta-5?», >• časopisa. da ostaja fito , *a, :e uporabil maršal ' ne 1° trden. čeprav za se-^ zaPira nobenih vrat«. fe TiKV01^ <dr„,a b>i rešil Organizacl-_cn*b narodov pred kiai truvarnostjo. tudi ."brat,,. ° poudaril potrebo, *P.?varnostjo. '"*rani^° Poudaril P< »h nm° ta okvir v medna SV narode, ki lih de- boi lit za dnosih. /tavzel se le sv(j?:iln narode, ki lih de-hjdhp hru■na dva bloka in h Vh 1. olioliivo ustvarjala y.?.!lvn,h 0°n grozi po CVc *SfuSiti». u »i: ur» opozarja po-lefšo.idmembno dejstvo, «da k ^iVar"bi komunizem v munistična in neodvisna država«. V članku ((Mednarodni dogodek« piše komentator AFP Gustav Ocoutirieux, da je maršal Tito na jasen način razložil stališče Jugoslavije v sedanjem mednarodnem položaju Izrecno poudarja ((realizem in duha miroljubnega sodelovanja, ki veje iz teaa govora«. Ocouti-rieux obširno piše o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in zahodnimi državami ter prihaja na temelju gospodarske politike vlade FLRJ. izražene v ekspozeju maršala Tita, do zaključka, da ((Jugoslavija nadaljuje petletni plan industrializacije. r.e da bi odstopala od socialističnih načel, ki so temelj tega plana«. Besede maršala Tita. da želi Jugoslavija dobre odnose z vsemi državami na podlagi enakopravnosti in spoštovanja niene neodvisnosti, komentira Opoutirieux kot ((zelo medre« ter pravi: «Ni dvoma, da so to besede državnika, ki mu je do koristi svoje države in miru na svetu«. V notranji politiki Jugoslavije — piše nadalje Ocoutirieux — stre. mi Jugoslavija, kot ie pokazala nedavna reorganizacija sistema vlade, za sistematično decentralizacijo in razvojem pokrajinskih in krajevnih avtonomij, v zunanji pa zavračanje delitve sveta na dva bloka, ki bi prej ali slej morala privesti do vejne. Tito in njegovi pri-stajj sodijo, da kapitalistični in socialistični svet lahko in morata istočasno sodelovati in v miru konkurirati drug drugemu na gospodarskem področju, ne da bi se pri tem ustavljal razvoj, ki obsoja kapitalistični svet na propad, socialističnemu pa obeta končno zmago. Resnič. na ali ne, ta teorija vsekakor navdihuje politiko, ki je rairo-ljubneiša kot razna propagandna gesla«. Tudi drugi francoski časopisi prinašajo poročila jn podobne komentarje o govoru maršala Tita na vidnih mestih. V Londonu so vsi časopisi, razen kominformskega «Daily Workera», ki si v prvi sapi ni upal niti omeniti govora maršala Tita, objavili obširne izvlečke iz ekspozeja predsednika jugoslovanske vlade ((Times« navaja v poročilu svojega dopisnika iz Beograda smernice notranje in zunanje politike vlade FLRJ in opozarja na po. men, ki ga imajo izjave maršala Tita ° odnosih z Grčijo, Avstrijo in Italijo ((Manchester Guardian« je posvetil precej prostora izjavi maršala Tita o balkanski federaciji ter opozoril na odločnost Jugoslavile, s katero se upira delitvi sveta na interesna področja. «Paily Telegraph« sodi, da je govor maršala Tita «važno razdobje v razvoju Jugoslavije kot neodvisne komunistične države«. Ugotavlja, da kaže maršalov govor «zaupanje v lastne sile«. Isti časopis je objavil poročilo. da ie bila izjava maršala Tita, da bi bilo povečanje zdrave trgovinske zamenjave med AvsitrUo in Jugoslavijo v obojestransko korist, v avstrijskih krogih z veseljem sprejeta. Liberalni «News Crcnicle« le ob javil obširne izvlečke iz ekspo-acja. Na prvi strani prinaša članek z naslovom «Maršal Tito razglaša politiko dobrega sosedstva« Komentator agencije Reuter pa pravi, da iP «taka politika najboljše poroštvo za mir na Balkanu«. Ko prinaSa pregled prvih odmevov na govor maršala Tita v inozemstvu, poudarja «News Cronicle«, da »o bije izjave predsednika vlade FLRJ in njegovi predlogi za razširitev gospodarskega so- delovanja ugodno sprejeti v dunajskih, rimskih in vvashing-tomkih krogih. Ekspoze maršala Tita, posebno pa tisti del ekspozeja, ki se tiče jugoslo-vansko-italijanskih odnosov, je prav tako v središču pozornosti vseh rimskih časopisov. Izjava maršala Tita o tem, da je treba vzpostaviti dobre sosedne odnose z Italijo, je bila ugodno sprejeta v tisku. Časopisi poudarjajo, da ta izjava kakor tudi ton v maršalovem našajo tudi drugi časopisi) razen informbinejevskih. Ti listi tudi tokrat ne samo zlohotno pačijo smisel besedi maršala Tita, ampak se tudi držijo izra. žito šovinistične linije. V ameriškem tisku je govor maršala Tita prav tako naletel na velik odmev. V časopisih m radijskih komentarjih so razlo-. žene osnovne točke ekspozeja in je poudarjen oomen izjave maršala Tita. V «New York Timesu« je re- govoru odpirata dobre per- : geno d spektive' glede bodočih odnesov ’ J vzbudila najv .cj med dvema državama na obalah Jadranskega morja. Besede maršala Tita, tako pije ((Popolo#, kažgjo, da je na jugoslovanski strani dobra volja, na podlagi katere se da izogniti temu, da bi nerešena vprašanja sprožila poslabšanje mednarodnih odnosov. Iz tega se tudi vidi, kako prav imajo tisti, ki vztrajajo pri želji, da se omogočijo neposredna pogajanja. Podobne komentarje pri- pozornost tujih opazovalcev Titova postavka, da sedanja nerešena vprašanja med Italijo in Jugoslavijo ne smejo biti vzrok za poslabšanje dobrih odnoša-jev. Ta časopis, kakor tudi dru Bi časopisi, poudarjajo umerjeni in dostojanstveni ton V govoru maršala Tita preprostost retorike in to, da ni Spominska razstava „Ljubljana LJUBLJANA, 4. — Ljubljanski mestni odbor Zveze borcev je priredil y prostorih Moderne galerijg spominsko razstavo ((Ljubljana v borbi«, ki ho odprta do 9. t. m. vsak dan od 8. do 18. Razstava obsega mnogo zgodovinskega gradiva: slik, tiskovin. d kumentov. zemljevidov. orožja itd Na razstavi vidimo nekaj slik, dogodkov po podpisu trojnega pakta, ko je režim Cvet-kovič-Maček prepustil Jugoslavijo fašističnim zavojevalcem. Vrstijo se nato slike prihoda italijanskih zavojevalcev v Ljubljano ter slike o borbi ljubljanskega prebivalstva proti tem zavojevalcem. Poleg razglasov o usmrtitvi talcev in slik morišč je tudi pregled dela vojnega sodišča v Ljubljani. Pred tem sodiščem je bilo do italijanske kapitulacije 8757 razprav proti 13.186 obtožencem. Od teh je bilo 83 obsojenih na smrt, 412 na dosmrtno ječo, vsi ostali pa na ječo od 30 let in manj, skupaj na 25 tisoč let. Na strelišču ob Dolenjski cesti so ustrelili 21, v v njem ,______________________________ opaziti nobene nervoznosti. V, gramozni jami 87, v Ciril-Me-„ l ■se ka*e nl*rn°st m todo^ ujiCi pa 24 talcev, zaupanje jugoslovanskih narodov v lastne sile. I v posebnem delu razstave pa so zbrane slike in dokumenti iz dobe nemške okupacije ter strahovlade ((domobrancev«. Anton Neffat umrl LJUBLJANA, 4. — 30. aprila jP umrl v Ljubljani slovenski operni dirigent Anton Neffat. Rodil se je 22. marca 1893 v Rovinju v Istri. Leta 1911. je maturiral na realki v Gorici nato se je posvetil glasbenemu študiju na akademiji za glasbo na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bi'1 ujet v Rusiji, kjer ie organiziral orkester -jugoslovanskega polka Matije Gubca in pevski zbor. V domovino se ie vrnil leta 1920. jn stopil v službo v operi sprva kot korepetitor, pozneje kot dirigent. Po večini ie dirigiral dela slovanskega in romanskega repertoarja. Pisal je članke, zlasti o operah, ki jih je sam dirigiral, in sodeloval prj številnih koncertih. V zad. njem času je bi] dirigent mariborske opere. SIDNEY, 4. — Radio Moskva poroča, da So danes po vsej Avstraliji rudarji priredili protestna Zborovanja, na katerih so razpravljali o zakonskem načrtu, ki predvideva protizakonitost komunistične partije v Avstraliji. Delavci so obsodili protidemokrat-ski ukrep zvezne vlade. Gian Garlo Pajetta in »banda jugoslava" Odkar ie voditelj KP Italije Gian Carlo Pajetta razločno povedal tudi vsem zapeljanim tržaškim kominjormistom, da pomeni imenovanje guvernerja najboljšo pot za priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji, se je začelo v mnogih ko-minjormističnih glavah nekaj svitati. Toda Pajetta je hkrati pokazal tudi še nekaj drugega. Ne mislimo pri tem na vse tiste odvratnijsu in neumnosti ter laži o nTitovem terorju« v Istrskem okrožju itd.. Kar nam še prav posebno pada v oči jz njegovo izražanje o Jugoslaviji in jugoslovanskih narodih, Pajetta namreč uporablja izraz «ju-gcslovanska bando«. V našem dnevniku smo že večkrat povedali, da je vsa ko-minjormistična hajka naperjena ne. samo proti Komunistični partiji Jugoslavije, in proti vladi FLRJ, temneč proti jugoslovanski državi m pinti jugoslovanskemu ljudstvu. Z izrazom «jugoslovanska banda« pa je Pajetta dal še en dokaz, da smo imeli in da imamo prav, ko smo to trdili in trdimo. Za kominformiste so torej jugoslovanski narodi enostavno «ba«da iuaoslava». Mi nismo ljudstvo, niti na- Žalostna stvarnost politike izkoriščanja ki jo je SZ uvedla nad svojimi podrejenimi sosedi Glavni izvoznik artiklov vzhodno-evropskih držav v kapitalistične države je ZSSR, ki te artikle kupuje po „svetovnih cenah" in jih nato z dobičkom prodaja - Vedno večje simpatije ljudstva v vzhodno - evropskih državah do Jugoslavije in do njene borbe za enakopravnost med socialističnimi državami BEOGRAD. 4. — Sklicujoč se na trgovinske sporazume, ki so jih konec februarja t. I. sklenile Romunija. Bolgarija. CSR, Madžarska in Poljska s Sovjetsko zvezo, piše današnja ((Politika«, da ti sporazumi razkrivajo žalostno stvarnost hege-monistične izkoriščevalske poli. tike. ki jo je vodstvo Sovjetske zveze uvedlo nad svojimi podrejenimi vzhodno - evropskimi sosedi. List poudarja, da odpade na podlagi sporazumov 75 odstotkov izvoza 5 omenjenih vzhodnoevropskih držav na Sovjetsko zvezo Na podlagi trgovin, skega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Romunijo bo Romunija izvažala v Sovjetsko zvezo na prvem mestu nafto in njene derivate, na podlagi dogovora z Bolgarijo. CSR in Madžarsko pa bo Sovjetska zve- sii «1111 mm u aim Panika mnd prahivalstvom, ki sb jo zatsklo v zaklonišča ■ Niso šb ugotovili točnBga štBvila žrtov t* In "a ohrnil pd svoje dok. ? "jugoslovanski ko-v proti laži na- > Vv* 11 -- občuigvania vrednim ,sr|lce». Nn koncu zn-iV «Dr^Soph- bi bilo kf jeti "'ojalno sod el o-It ,j| n., ?a Puiklamira Tilo. ^'lu^ršnn , * Jugoslavi m ta ~ komunistične ClsPo«. »n *su "Fopulaire« so vor marša,a Tita ko' 566 i!*W- Vri,Pt socialistične K ; ki stoPa ” ^odo. riuf,,atat()rim,''riom titoizem« * j, t« 1, , časopisa za- V da osta- y^^^^ja^*5e^naprej ko- ^targi! obratuje viiK^ pohištva Nt 5rohih„?'aj. V ponedeljek bosi i ayu tn-£?u aačela obrato Eciv^a pohištva, ki )c n!ix Kardelja, z t Vh’ v StSf1 radio Nova i V?v Pa je bila b tltisn(lsutriiino razstave lo hoj bstvovJ6 ih obrti, kateri CR; Kal tudi član Polit-8 *ov. Ivan Re- CATANIA, 4. — Dve strahoviti eksploziji sta danes pretresli Catanio Eksplodiralo je nekaj sto ton bomb v tovarni kemičnih izdelkov, ki leži 9 km izven mesta Ta tovarna se bavi namreč tudi z nabiranjem ostankov vojnega materiala. Silovitost eksplozij je bila tako velika, da je napravila 30 metrov globoko in 200 metrov široko jamo. Med ljudstvom je nastal poplah, saj se je zateklo naravnost v pr^ tiletalska zaklonišča. V Catamji pa je bilo razbitih vpllg° .S‘P’ Prekinjene so bile tudi telefonske zveže. Zaenkrat so ugotovili, da je eksplozija zahtevala 15 mrtvih, med temi 12 delavcev tovarne. Na vsak način pa ni mogoče dokončno reči, koliko Je vseh žrtev. Nobenih vesti ni namreč o pastirjih, ki so pasli krave in koze v bližini tovarne. V bolnišnici je iskalo pomoči 50 ljudi, bolj ali manj ranjenih. Iščejo sicer, da bi še našli žrtve, toda ruševine in pa previdnost, s katero čistijo zemljišče, ker se boje, da so pod ruševinami še neeksplodirane bombe, ovirajo iskanje ______ Finski grozi splošna stavka uc, sinki 4. — 'Javljajo, da je suvka mehanikov zaposlenih na državnih železnicah sedaj popolna. Danes namreč ni vozil noben vlak. Finski pa Rro/i splošna stavka, ki bi zajela 350 tlS0ŽJ*e’ lavcev Državna sindikalna zveza je namreč ob priliki stavke železničarjev, do katere je prišlo zaradi vprašanja pokojnin, postavila zahtevo tudi po višjih mezdah. Pogajanja za povišanje mezd se vršijo med .sindikalnim; vodstvom' in delodajalci že od februarja meseca, ne da bi prišlo do sporazuma. Delodajalci so namreč odklonili zahtevo sindikatov, da bi povišali mezde za 80 mark na uro ter razne popravke pri plačevanju doklad. Finska vlada pa pripravlja ukrepe proti delavstvu. Misli namreč mobilizi rati delavce in jih tako prisiliti, da se vrnejo na delo, Predstavniki delavcev so danes popoldne sprejeli predlog ministra za promet, da bi nadaljevali razgovore, ki so bili prekinjeni jutri. Upajo, da je s tem nevarnost splošne stavke vsaj zaenkrat odgodena ter da bodo sporazumno rešili mezdni spor. irsHin mmm DUBLIN, 4. — Stavka irskih železničarjev je popolnoma paralizirala promet na irskih železnicah, razen na progi Dublin-Bel-fast, ki je last neke mešane an-gleško-irske družbe. Trenutno stavka 1500 železničarjev. Na včerajšnji konferenci so predstavniki stavkovnih odborov poudarili, da se hočejo udeležiti po. gajanj, ki se vrše med sindikalnimi voditelji in državno železniško družbo v zvezi z raznimi ukrepi na železnicah, zaradi katerih so železničarji začeli stavkati. za izvažala v te države nafto in njene derivate. Na podlagi tega bo Sovjetska zveza kupovala nafto. t. j. izvozni artikel Romunije, po ((svetovnih ce. nah«, toda ne za svoje potrebe, pač pa zato, da bi z njo trgovala. Romunija proizvaja nafto z relativno zastarelimi metodami ((Politika« nadaljuje, da povzroča določanje ((svetovnih cen», ki so mnogo nižje, nego proizvodni stroški romun ske nafte, ogromno škodo ro munskemu gospodarstvu, toda gre v korist Sovjetske zveze. dPolitika« dodaja, da kupuje Sovjetska zveza bolgarsko oglje, poljski koks in rude ter jih izvaža v CSR, Romunijo in Madžarsko, od katerih dobiva stroje in podobno. Del teh strojev, v glavnem poljedelskih, prodaja Sovjetska zveza Bolgariji. Nato poudarja list, da je tudi direktna trgovina vzhodno-evropskih držav z zahodnimi kapitalističnimi državami bodisi podrejena interesom Sovjetske »veze. ali pa znižana na najmanjšo mero V zadnjem času se vedno bolj odkrito in vedno bolj pogosto pojavlja kot glavni izvoznik artiklov vzhodnih držav v razne kapitalistične države Sovjetska zveza. Tako prodaja Sovjetska zveza Indiji češkoslovaške tekstilije, Italiji prodaja poljsko oglje in bolgar ski tobak, zahodni Nemčiji pa prodaja madžarske in romun ske prehrambene artikle, Ameriki’ pa svinjske ščetine iz Kitajske. Razen tega omogoča novi zakon Sovjetske zveze o dvigu Jitoisino” gibanje v avstrijski KP? DUNAJ, 4. — «Wiener Montag« piše, da se sedaj vrše tajna po^ gajanja za preosnovo vodstva avstrijske KP, ker je baje v vodilnih krogih komunistične partije prišlo do «titoističnega» gibanja. vrednosti rublja v odnosu do ostalih valut Sovjetski zv.ezi, da še bolj ruš; cene vseh proizvodov, ki jih kupuje v drža-vah Vzhodne Evrope^ ker se bodo cene določale v odnosu do mbija. .Dvig vrednosti rublja tudi omogoča Sovjetski zvezi, da dviga cene svojim proizvodom. ali pa proizvodom, kj j ib nabavlja v poedinih vzhodnoevropskih državah in jih nato izvaža v druge vzhodnoevropske države kot svoje proizvode. Razumljivo je — zaključuje list — da povzroča taka ((bratska pomoč« Sovjetske zveze, ki je na svojih plečih občutijo vse države vzhodne Evrope kot najbolj grobo izkoriščanje, vedno večje nezadovoljstvo najširših ljudskih množic v teh državah, med katerimi iz dneva v dan narašča navdušenje in simpatije do Jugoslavije in do njene borbe ža dosledno enakopravnost ter socialistične odnose med enakopravnimi ln svobodnimi socialističnimi državami. ------ Priprave za izkrcanje na Formozi Tajpeh, 4. — Načelnik glavnega stana nacionalističnih sil je danes izjavil tisku, da je treba pričakovati slej ali prej invazijo narodno-osvobochlne vojske na Formozi. General Hu, načelnik informacijskega urada na nacionalističnem ministrstvu za obrambo je v tej zvezi omenil, da ima ljudska vojska trenutno pripravljenih za to izkrcanje 6600 motornih džunk in 28 tisoč džunk na jadra. Poleg vsega tega itha ljudska vojska pripravljene še 4 rušilce, 600 letal in 200 tankov. Zopet odložena konferenca za Avstrijo LONDON, 4. Konferenca namestnikov zunanjih ministrov, ki morajo sestaviti mirovno pogodbo z Avstrijo, se je začela danes ojj 2 popoldne v angieSkem zunanjem ministrstvu. To Je 253 konferenca, odkar se namestniki sestajajo. Vendar pa tudi današnja seja r.i doživela boljšega uspeha od prejšnjih. Trajala je sicer tri ure, toda na koncu sestanka so zahodni delegati predlagali Zarubi-nu, naj bi konferenco odgodili do 22. maja. Na konferenci .so namreč prišla na dan vsa stara trenja in nasprotstva, ki pri sestavi mirovne pogodbe z Avstrijo ločijo zahodne velesile od Sovjetske zveze. Sovjetski delegat je zahodne velesile obtoževal, da ne vršijo denacifikacije in pa da ustvirjajo vojaške baze v Avstriji. Na drugi strani pa so zahodni delegati obtoževali Zarubina, da skuša s svojimi napadi skriti dejstvo, da ni bil še sklenjen sporazum med SZ in Avstrijo glede člena 48. mirovne pogodbe. Glede te točke se namreč že dolgo časa vršijo pogajanja med obema državama. Gre namreč za ureditev avstrijskih dolgov, ki jih ima Avstrija do Sovjetske zveze po letu 1945. Ker sovjetski delegat ni mogel dati dokončnega odgovora glede teh pogajanj, so zahodni de. legati predložili, naj bi se konferenca nadaljevala 22. maja. BOON, 4. — Svet visoke zavezniške komisije se je danes zjutraj sestal v Peters-burgu. "Verujemo v pravičnost borbe narodov URI V Izjave članov inozemskih delegacij, ki so se udeležile prvomajskih proslav v Jugoslaviji - Pozdravna brzojavka G. Marasa BEOGRAD, 4. — Inozemske delegacije, ki so se udeležile prvomajskih proslav v Beogradu, obiskujejo sedaj velika gradbišča petletke, tovarne, delavska letovišča in kmetijske obdelovalne zadruge. Napredni sindikalni in javni delavci iz Francije, Švice, Belgije, Holandske in Luksemburga, kakor tudi predstavniki- jugoslovanskih izseljencev, ki živijo v omenjenih državah, so si v Beogradu ogledali razstavo o nastanku, razvoju in delovanju ljudskih odborov ter študentovsko naselje in druga gradbišča v Novem Beogradu. Ogledali so si tudi tovarno motorjev v Rakovici in se razgo-varjali s člani tovarniškega sveta in z udarniki. Pred svojim odhodom v Zagreb si je delegacija bivših ita lijanskih partizanov in pripadnikov gibanja odpora ogledala tovarno težkih strojev v Železnikih. Voditelj delegacije Carlo Cutolo je v imenu delegacije izjavil: Pod vtisom vsega, kar smo videli v Jugoslaviji, odhajamo v Italijo z globokim prepričanjem bratstva, ki veže italijanski in jugoslovanske narode. Narodi nove Jugoslavije so isti naši tovariši iz časa revolucionarne borbe. Mi veruje- v Zagrebu, so izjavili, da so dobili zelo ugoden vtis o delu jugoslovanskih narodov pri obnovi njihove domovine. Matisek je izjavil med drugim: Avstrijci, ki so obiskali Jugoslavijo, bodo napravili vse mogoče, da bo avstrijsko ljud. stvo zvedelo resnico o tej državi. Dva predstavnika Zveze mehanikov Velike Britanije, Fritz Patrick in Bill Stockes, ki sta se udeležila prvomajskih proslav v Beogradu, sta pred odhodom v London podala nekaj izjav zagrebškemu tisku. Izra-i zila sta svoje zadoščenje, da sta na lastne oči lahko ugotpvila stvarni položaj v Jugoslaviji in sta pripomnila: «Videli smo v Jugoslaviji svobodo in smo se prepričali, da to, kar pišejo kominformistični listi o položa. ju v tej državi, ne odgovarja resnici«. Trumanu ni všeč znižanje davkov WASHINGTON, 4. — Truman je danes na tiskovni konferenci izjavil, cia mednarodni mo vanje verujemo, da je nji- bnTprvim^lle^ju leta"«# ((Dejal je, da je optimist« gle- hova današnja borba pravična. Giuseppe Maraš, bivši komandant partizanske divizije «Italia», ki se je v Jugoslaviji borila proti fašizmu, je poslal bivšemu političnemu komisarju divizije Carlu Cutolu, ki vodi skupino italijanskih partizanov na poti v Jugoslaviji, brzojavko, v kateri obžaluje, da ni mogel skupno s to skupino potovati v Jugoslavijo in prisostvovati proslavi prvega maja. »Članom italijanske partizanske delegacije in hrabrim partizanom Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne — je rečeno v brzojavki — pošiljam tople čestitke ob priliki prvega maja — praznika dela«. Friedrich Matisek, član avstrijske napredne skupine in nekateri člani avstrijsko-jugo-slovanskega društva, ki So se udeležili prvomajskih proslav „CACCIATA DEGLI SLAVI« Uredništvu PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST Spoštovani togariš urein k, i) teh dneh mnogo čitamo o naši Istri, kolikor je vklju čena v cono B. Citamo o bes-njenju italijanskega tiska, ki se kar ne more pomiriti in v katerem se oglašajo olasovi, ki niso prav nič različni od onih, ki so prihajali v času med obema vojnama od ljudi, ki so takrat odločali o usodi Istre in njenegg ljudstva. Spomnil sem se ob čifanju Vašega lista na originalni sveženj aktov nekega dottorc Halo Saura, ki je po naših podatkih sorodnik Nazaria Saura (Po katerem je v Trstu imenovan del obrežja). Ta-sveženj aktov sem dobil v roke januarja 1945 pri Državni komisiji za ugotovi anjc zločinov okupitorjev in njAouth pomagačev u Beogradu O tem semizdelal uradno poročilo it. 46, ki ie bilo objavljeno dne 10.4.1945 v dnevnem tisku in v posebni knjigi «Saopste-nja» imenovane komisije. Ker je poteklo že nekaj časa tn te knjige niso pri roki vsakomur, bi rad istrskemu ljudstvu po pred 15 dnevi. Prvi sestanek bo| kazal s kratko omembo vse- bino teh dokumentov, kaj bi čakalo naše ljudstvo tam, če bi zagospodarila nad njim drhal take vrste, kot so bili Jašisti ali oni sedanj i njihovi podivjani nasledniki takegg ali drugačnega imena. In pa, rad bi potrdil, kako nepogrešljivo je ravnalo istrsko ljudstvo, ko je na volitvah 16 aprila tako i-nodušno odklonilo enkrat za vselej sleherno italijansko nasilje. Ilalo Sauro, doktor političnih in gospodarskih znanosti, pehotni poročnik in osebni Mussolinijev izvedenec za ob-jadranska slovanska vprašanja, državni svetnik, član zakonodajne komisije, Je ob napadu Italije na Jugoslavijo dne 6.4.1941 poslal Mussoliniju pismo, v katerem piše dobesedno: «Z vrnitvijo Dalmacije k Italiji bodo za vedno izgnani tujci iz Jadranskih dežel«. Ti tujci so Slovani. Ze poprej, dne 31.7.1939, je poslal Mussoliniju iz Kopra načrt za ustanovitev »Urada za koordinacijo naclonalizira-nja Jadrana«. V tem načrtu se pravi med drugim; 1. »Zabraniti v jadranskih deželah Slovanom kupovanje zemljišč. Prodati jih smejo samo Italijanom. 2. Sestaviti statistiko o zemljiščih, ki so v slovanski posesti in s pomočjo fašističnih sekretarjev Slovane postopno odstraniti«. Nadalje zahteva ta načrt, da inozemski Slovaki „e smejo prihajati v Istro, da morajo italijanski učitelji' tudi v počitnicah ostati na svojih službenih mestih, da bi njihov po-italijancevalni vpliv ne popustil. Predlaga takojšnjo izselitev desetih slovenskih duhov nikov. »Aiienare in tutte le maniere gli Slavi dai propri terreni e dai paesi delTinter-no». (Na vse mogoče načine odstraniti Slovane z njihove lastne zemlje.. ), v Puiju naj se ustanovi močan industrijski center, ki bi potegnil delavstvo iz vasi in ljudi na vasi prisilil, da se izselijo«. Iz temelja izpodkopati (minare) slovansko posest, povišati Jim obrestno mero in davke«. »Množično preseljevati rodbine slovanskih delavcev in kmetov v Vzhodno Afriko«. Oktobra 1939 je dott. Sauro z veseljem zapisal: «Vidim žar, to je požar slovanskih utrdb Balkana, Narodnega doma, Edinosti, s čemer so proti zakonu uničene pravice, ki so jih Slovani izvlekli od nesposobnih italijanskih vlad. Ce spremljamo korak za korakom vse minule dobe, vidimo predvsem nevarnost v ekonomskem blagostanju Slovanov in v njihovi želji po domovini. Doba prihoda fašizma na oblast se lahko označi kot »pogon nad Slovane« (cacciata degli Slavi). 16.4.1940 piše Sauro senatorju Dudanu: »Smatram za potrebno v zvezi z vprašanjem Dalmacije opozoriti vlado, naj se v ItalUi ustvari protislovan-ska miselnost, neke vrste fronta proti Slovanom!« Mar sedaj aprila 1950 grof Sforza in drugi delajo drugače? 28.11.1941 je poslal Sauro Mussoliniju novo pismo glede urada za koordinacijo nacionalizirala Jadrana. Temu daje sedaj en sam cilj: uničiti slovanstvo! »Milost za Slovane pomeni slabost«. Mussolini je te »appunte« Saura odobril. 29.1.1942 Sauro spet opozarja svojega vodjo, da je treba zelo previdno začeti Jemati Slovanom zemljo. Predlaga, naj se ustanovijo zavodi za nasilno odnaroditev in za odvzemanje zemljiške posesti od staronaseljenih Slo-vanov Kot na vzor se sklicuje na Hitlerja, ki v velikih množicah izseljuje in uničuje Slovane. Ta visoki funkcionar Italije, ki je pošiljal svoje predloge Mussoliniju, Nicoli de Cesare. ju, Appoliniju, Cianu, Giu-da Buffariniju-Guidi, senatorju Dudanu itd, je verno izraza! namene italijanskih šovinistov z našim ljudstvom. Danes spoznamo iz italijanskega tiska da se ti nameni doslej še niso spremenili. Se vedno vidijo v slovenski in hrvaški istrski zemlji italijansko lastnino. Nedavni dogodki uče. da so vse podobne šovinistične metode še žive, da se odgovorni ljudje v Italiji še niso dovolj naučili od preteklosti in pa da jih naše ljudstvo danes pravtako odločno odklanja politično, kakor Jih je v narodno, osvobodilni vojni odklonilo s krvavo borbo, ko jih je s krvavimi buticami pregnalo s svoje zemlje. Dr. MAKSO SNUDERL univ. prof. Ljubljana. de možnosti miru in da bo vlada zahtevala za prihodnje finančno leto nižje kredite za narodno obramoo kakor za seda. nje finančno leto. Glede Marshallovega r.ačrti Pa ie dejal, da «je bil potreben, zato da sp ZDA lahko bile kos mrzli vojni« Pri tem je omenil zahtevp nekaterih senatorjev, naj bi se krediti za ta načrt znižali, ker da znaša letos proračunski primanjkljaj 3 milijarde dolarjev. Truman se je uprl temu znižanju in le dejal, da je. primanjkljaja kriva »neupravičena davčna razbremenitev« v letih 1946-1948, k' jo je odredil kongres z republikansko večino. Z drueo bes-do je Truman s tem namignil da je treba naložiti novP davke ameriškim davkoplačevalcem, ki naj finansirajo tako imenovano mrzlo vojno, ali bolje rečeno vojnohujskaško propagando. Glede potovanja v Evropo glavnega tajnika OZN Trygve Liea je Truman izjavil, da ni prevzel z njim nobene obveznosti glede razgovorov z rezni. mi državnimi voditelji Truman je odklonil komentar na predlog Trygve Liea. nai bi se sklicala izredna konferenca zu. nanjih ministrov držav članic Varnostnega «veta v smislu 6] 28 listine OZN, ki se do sedaj še ni uporabil. rod! Mi smo za Pajetto. in za vse kominformiste prav tisto, kar smo 'bili za vse one italijanske superiorne kondotiere, ki so nas kot D’Annunzio klicali «jporcari schiavHs Mi smo za kominformiste tisto, kar smo bili za fašisti čile razbojnike, ko so našim otrokom pljuvali tuberkulozno slino v usta. ko so nas klali, mrcvarili in požigali naše vasi! Mi smo za Pajetto in Ulisseja tisto, kar smo za Ulisseja bili tudi prej, ko je nosil republi-kinsko uniformo! Mi smo zanje banditi jugoslavi, ki jih je treba enostavno vse poklati prav tako kakor je hotel storiti Mus-§olinil Vprašamo predvsem slovenske tržaške kominformiste ali je v Pajetli. ali je. v njih samih, vsaj še sled komunistične morale? Kaj pa naj rečemo o tistih eneodvisniht) tržaških Slovencih, ki — kot dr, Tončič — takšnim ljudem dajejo intervjuje in s tem zavestno zavajajo naše ljudstvo v iluzijo, da komin-formisti resno mislijo na realizacijo STO-ja s svojo zahtevo po guvernerju tn da je po vsem. kar se je v zadnjih dveh letih zgodilo, STO sploh mogoče realizirati? Zato ni prav nobeno čudo, cfa sl slovenski, kominformisti Slavec na kominformistični prvomajski proslavi na Trgu Garibaldi ni upal govoriti več kot pet minut v slovenščini. Saj je ob njem stal Vidali, ki je Pajet-tori govor tako rekoč nekaj dni Prej v Rimu naročil tn mu morda še prav posebej priporočil naj upoi-abi izraz tbanda jugoslava,)... Saj je ob Slavcu stal asocialist» Treiner, ki je odkrito zahteval priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji De Gaspcrija in Scclbe, k tisti Italiji, v kateri so v trenutku, ko je Treiner vzdihoval za Italijo, padali mrtvi po d streli klerofašistične policije in fašistov italijanski kmetje v Čelanu. Slave c in podobni izdajalci proletariata in svojega lastnega naroda se prav dobro zavedajo, da se kominformisti Italije m v Trstu na vse načine borijo, da bi prevzeli iz rok starih in'novih fašistov zastavo balkanskih pohodov. To jg potrdil tudi dolinski kominformistični župan Lovriha, ko je sinoči odkrito povedal, da odobrava takšno italijansko kominformističnn politiko, ki je. po njegovem mnenju nujna, češ da je italijanski narod tako vzgojen in da bi kominformistično vodstvo v Italiji zgubilo množice če ne bi vodilo nacionalistične politike glede Tržaškega ozemlja! Kako si Slavec, Lovrina Bidovec in drugi zamišljajo revolucionarno borbo italijanskega «nacionalistično vzgojenega* ljudstva, prav zares ne vemo. Vemo pa, da se vsi tržaški slovenski kominformisti dobro zavedajo zlasti sedaj po odkvi-tih izjavah Pajette čemu jim Služi guverner - da izdajajo življenjske interese tržaškega ljudstva sploh, interese tržaških Slovencev pa če posebej. w Buzetu je zgrajena tovarna glavninov vehko U.nfU 50 te dni gradili veliko tovarno glavnikov. To- vgrmsko poslopje je dolgo 100 m in široko 10 m. Ta tovarna htrsk!gvnre P°SOje za del°- *j{S lahko izdelajo 20 glavn?kov °t*a ko bo imela ta tovarna vselej hčinl surovin- 2e sedanja ko? h ? rt ?gov v skladišču zadošča za izdelavo okrog 100.000 glavnikov. Računajo, da bo dnevna Proizvodnja le tovarne dosegm okrog tisoč glavnikov. V oddel- tudi ribaTc™6 b°d° i2delovali Triigiie Lie odpoiovei v Haag Bevin ozdravil LONDON, 4, — Angleški minister za zunanje zadeve Bevin je danes popoldne zapustil bolnišnico. kjer je ležal 3 mesece zaradi operacije. Bevin bo prevzel svoje posle, ko bo začela konferenca ministrov za zunanje zadeve treh zahodnih velesil, to pa bo prihodnji teden. Nemška nota o sarskem vprašanju BONN, 4. — Dobro obveščeni krogi v Bonnu sporočajo, da bo nemška zvezna vlada poslala vladam ZDA, Velike Britanije in Francije preko visokih zavezniških komisarjev protestno noto in spomenico o sarskenv vprašanju. Isti krogi poudarjajo, da bodo v netpškl noti navedeni isti razlogi, katere je omenil Adenauer med debato v zveznem parlamentu, Pariz, 4. — k za zunanje zade^T'd.?«"'tl redil kosilo na čast Trygve Lfeu' ki je popoldne odpotoval v Haag! Kosila so. se udeležili predstavni, k Združenih narodov in visoki funkcionarji francoskega ministrstva za zunanje zadeve. Kljub pomanjkanju uradnih komentarjev v Moskvi verjamejo tfa so sovjetski krogi z veseljem sprejeli sklep glavnega tajnika dzn, da obišče tudi Moskvo. Diplomatski opazovalci predvidevajo, da bo Trygve Lie v Moskvi bolje sprejet kot v VVashingtonu. Opazovalci poudarjajo tudi, da Sovjetska zveza stalno želi obnovo stikov med velesilami. Prezgodaj bi bilo, zaključujejo opazovalci, govoriti o konkretni vsebini razgovorov med Trygve Liem In sovjetsko vlado. Gotovo pa je, pravijo, opazovalci, da bodo načela glavnega tajnika OZN (želja, da bi napravili konec hladni vojni in ustvaritev nekakšnega sožitja, ki bi omogočil stike velesil v okviru OZN) Izzvala po-zitivno reakcijo v Moskvi. BUENOS AIRES, 4 — Sin-dikalna organizacija delavcev zaposlenih v mesni industriji je sklenila razglasiti splošno stavko te stroke v petek opolnoči. Stavkalo bo 120 tisoč delavcev, KOLEDAR Znamenite izjave kominformističnega župana iz Doline: To je povedal sinoči Lovriha, ker je to slišal od Vidalija - Kominformistično oviranje upravičenega protesta našega ljudstva proti ustanovitvi osrednje mlekarne - Skrb zastopnikov Ljudske ironte za pravično odškodnino zemljišč v ZavJjah Včerajšnja seja občinskega sveta y Dolinj je bila od vseh dosedanjih sej naših podeželskih obein vsekakor najbolj zanimiva, in to po zaslugi kom informisitičnega župana Lavrihe, ki je sinoči zaigral na strune visoke komdnformistične politike. Se več! Povzdignil se je nad sajnega Togliattija in Fa-ijetto in trosil nove' «pojme» kominforinističnega internaeio-nalizrna. Obenem pa je ponovno izrabil svoje župansko mesto za podlo klevetanje, psovanje In obrekovanje nove Jugoslavije in dolinskih občanov, ki se ne strinjajo z njegovo kominformistično politiko. Do sedaj nimamo je takega primera niti v tržaški občini! Naš poziv, naj so kominf or mistični občinski svetovalci izjavijo o najnovejših trditvah kominfor-mističrrega poslanca Pajette, 'je namreč spravil s tira in v veliko zadrego župana in vse Icominformistične svetovalce. Po črtanju zapisnika zadnje seje, ki je bila 27. aprila, je zalčel župan govoriti 0 položaju na Tržaškem ozemlju. Omenil je najprej, kako je prišlo do ustanovitve Tržaškega ozemlja, pcrteim pa je začel vleči na dan vse stare in nove komin-formistične laži proti Jugoslaviji. Povedal je tudi, da je maršal Tito pred kratkim izjavil, da se jugoslovanska vlada za morebitna pogajanja o Tržaškem ozemlju drži še vedno dogovora Tito-Togliatti. Vzkliknil je; «Kdo torej trguje in hoče barantanje, kdo ne spoštuje mirovne pogodbe?« Tako očita Lovriha in jo s tem udriha tudi po Togliattiju. Sledi najvažnejša točka; izjava glede govora kominformističnega poslanca Pajette. Na na| poziv, naj pove jasno svoje stališče, je Lovriha dejal: aKomunistična partija Italije je partija, ki se bori, in da se bori so znak vidni in veliki uspehi. Mi ne gledamo, kakimi je ena ali druga partija, ali je partija Kitajske, Francije ali Italije. Na to ml ne. .gledamo. Komunistične partije so si vse slične in imajo vse iste cilje. Toda vsaka komunlšttčha partija rriora voditi svojo politično taktiko na podlagi mnenja svojega ljudstva, Znano nam je, da ttalijansko ljudstvo sloni na nacionalizmu, ker je bilo tako vzgojeno. In ker sloni na tem, mora Komunistična partija Italije danes — da si pridobi množice — tudi zavzeti takšno stališče (priključitev Vsega Tržaškega ozemlja k Italiji, op. ur.), kot ga je postavil poslanec Pajetta. In kar je bistveno, Komunistična partija Italije je na čelu vsega demokratičnega ljudstva in sledi pošteni (?) politiki in je za spoštovanje mirovne pogodbe. C e potem zavija na takšen način, nima pomena, glavno je, da se Pajetta in Togliatti borita za spoštovanje mirovne pogodbe.« Ko se je župan Lovriha tako škričal, Je pozval svetovalce k diskusiji. Oglasi se k besed j svetovalec Ljudske fronte lov Bolčič bi pravi: «Vse, kar nam je povedal župan, so navadne politične klevete, kajti načela marksizma glede priključitve nekega ozemlja k neki državi so ta, da komunisti ne smejo stremeti za lem, da se priključijo k imperialistični državi.* Kominformistu Lovrihi to ni jasno. Tov. Bolčič mu pojasni. Lovriha zopet vpraša: «Katera komunistična partija strem; za tein, da se to ozemlje priključi k imperialistični državi?* Bolčič: ((Italijanska komunistična partija, Pajetta, ki Je v italijanskem parlamentu izjavil, da bi bilo imenovanje guvernerja najlažja P°t za nadaljnjo priključitev k Italiji.* Lovriha ne vzdrži več, sili s Svojo resolucijo ln jo prečila. Ponovno se oglasi tov. Bolčič: «Kakor vidim, je resolucija sestavljena na podlagi politične špekulacije. Poudarjam, da bo imenovanje guvernerja najboljši pogoj za ukinitev Tržaškega ozemlja in za priključitev k Italiji. Ljudska fronta je proti temu, da bi Tržaško ozemlje postalo predmet barantanja med imperialističnimi velesilami. Mi smo za to, da se vprašanje Tržaškega ozemlja reši sporazumno med prizadetim' narodi in državami. Zato simo proti tej resoluciji.* Zupan Lovriha izlije iz svojih ust še nekaj klevet, nate pa stavi svojo resolucijo nr glasovanje. Za predlagano kom-informističn0 resolucijo glasujejo vsi navzoči kominformi-stičpi in tako imenovani ((neodvisni* svetovalci. novi imenovana mlekarna. Naj se le jezi in opravičuje komin-formist Lovriha. Dejstva so dejstva in potem ga ljudstvo sodi. Namenoma je oviral razpravljanje o osrednji mlekarni, dokler je bil za to še ugoden čas- Počakal je, da so v Trstu napravili, kar so hoteli. Zdaj pa hoče še varati naše kmete in zvoniti po toči. To je navadna in podla hinavščina. Med razpravljanjem o osrednji mlekarni je tov. Bolčič jasno prikazal zle posledice, ki jih bo povzročila mlekarna na škodo našim kmetom. Obžaloval je, da se je razpravljanje o tem zavleklo tako dolgo. Seveda je »vsevedni in bistroumni* Lovriha izrabil tudi to vprašanje za napade proti Ljudski fronti in si izmislil najbolj smešno laž, češ da je Ljudska fronta proti osrednji mlekarni, ker ima neke svoje mlekarne itd. Se nekaj, da bodo vedeli vsi dolinski kmetje in mlekarice. Ko je Lovriha omenil, da so sicer svetovalci Ljudske fronte predlagali že 7. aprila resolucijo proti ustanovitvi osrednje mlekarne in jo, je prečital, se je začel z njo nekako norčevati in je izjavil: «Za to resolucijo občinski svetovalci SIAU ne DELAVCI ! Danes ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajal radio Trst -jugoslovanska cona na valovni dolžini 212,4 ! bodo glasovali*. To je torej jedro vse županove skrbi za korist našega kmeta. Njegov cilj je, vedno isti: - odbiti vsak zdrav predlog, če pride od strani Ljudske fronte samo da doseže svoj umazani protiljudski namen. Seveda po svoji stari navadi ni stavil kot je predpi. sano, na glasovanje prve resolucije, ki jo je predložila Ljudska fronta in je predlagal svo- jo. Vsi občinski svetovalci so sprejeli resolucijo in se izrazili proti ustanovitvi osrednje mlekarne. Nato je občinski svet soglasno sklenil, da se ustanovi stalno mesto čuvaja v novem šolskem poslopju v Domju. Občinski svetovalec Ljudske fronte tov. Bolčič je ob koncu še predlagal, naj občinski svet na prihodnji seji, in to čim prej, sprejme primerne sklepe, da se posreduje pri vojaški upravi, da ne bi občani, ki imajo svoja posestva v 2avljah, bili oškodovati pri odvzemu zemljišč v industrijske namene, kot se je to zgodilo v Padričah, Vsi svetovalci so se s predlogom strinjali in bodo o tem razpravljali na prihodnji izredni seji. ' Sledila je' tajna seja, na kateri so razpravljali o imenovanju začasne občinske babice, za katero je bila imenovana neka Prandi Giovanna iz Zgornjega Sv. Ivana 381 v Trstu. Kako lažejo kominformisH - i*W jiungono i rinfora dalla Zona B per i! «grandio»o» romi/io titino al Bosthetto Z gornjo sliko je objavil zadnji «11 Lauoratore« in spodaj napisal da prihajajo ((Okrepitve iz cone B» za ndio prvomajsko proslavo. Če povemo, da predstavlja slika ljudi iz Saleža in Sempolaja in če še navedemo, da so tisti, ki jih je bolje razločiti Skrk Milka. Kocman Milena tej Milič Anton iz Saleža in Kosmina Albina, Grilanc Anica ter Zidarič Rudi iz Sempolaja, tedaj vidimo, kakšnih umazanih sredstev se poslužujejo nemoralni «novinarji» novofašističnega «Lavoratora». In ti ljudje bi potem še hoteli zahtevati zase nekakšno novinarsko solidarnost in spoštovanje do novinarskega pioklica. Do novinarskega poklica da, ampak ne do proPaltc! CLN-ovska hajka proti Istrskemu okrožju se nadaljuje. Klerofašistična glasila objavljajo dnevno najmanj dva do tri članke laži. klevet in obrekovanj. CLN bo nocoj ob 18. uri. na tržaškem gradu zopet priredil neko tako imenovano «manifestazione dj solidarieta con la. zona B». Govoril o o kle lOfašistični župan Bartoli, sladkorni komisar Lega Nazionale prof Marino De Szombathelp in Ruggero Rovatti. tajnik istrskega CLN-a. Isti Rovatti pa je že predvčerajšnjim zvečer imel posebno predavanje pod naslonom ((Možnosti povratka STO-ja k Italiji po svobodnem plebiscitu«- Pripominjamo, da Prirejajo zadnje dni podobna predavanja tudi tržaški kominfor-misti v svojih krožkih, odkar je njihov CK objavil znamenito resolucijo o plebiscitu 0 osrednji mlekarni v Trstu ledi razprava o osrednji ikarni v Trstu. Predlog, naj p tem razpravlja in zavrne risel ustanovitve take mle-ne, so postavili svetovalci idske fronte že -pred enim sečem. Toda župan Lovriha namenoma zavlačeval ves sec in ni hotel spraviti te ke na dnevni red, tako da prišla na vrsto šele na tretji i odkar je bila predložena dtem pa so na občinski seji Trstu že sklenili, da se usta Od dneva do dneva Medtem pa prireja dobro znana fašistična in nacistična Guardia Civica za soboto v gostilni uAi Gelsomini« ob 20.30 svoj poseben «rancio». Lega Nazionale, vse italijanske nacionalistične in fašistične stranke, župan, predsednik cone, predsednik pokrajinskega od-poslanstva itd itd. pa so priredili ogromen poprel) z dvema godbama — občinsko in Lege Nazionale — polkovniku italijanske vojske Degualu, ki se je 27. aprila smrtno ponesrečil. «De mortuis nihil n:si b ene* pravi pregovor — toda, kakšne zasluge je imel pokojni polkovnik, da je zaslužil pogreb ki je čez eno uro ustavil ves tržaški promet? V klerofašistič-nem tisku beremo: «Medaglin d'argento«, ker se je. hrabro boril v Španiji, v Afriki itd. Pogreb je bil brez dvoma doslej največja manifestacija slavljenja vojaških zaslug pripadnikov italijanske poražene vojske, ki se je borila na strani nacistične Nemčije, medtem ko tisti, ki slavijo takšne zasluge na pr. še vedno niso dovolili postaviti spomenika padlim partizanom v Skednju. Zborovanja in obvestila Kmečke zveze Kmečko zborovanje v Dolini Kmečka zveza vabi vse člane in kmetovalce vasi dolinske in miljske občine na zborovanje, ki bo dne 7. maja t 1. v Dolini (dvorana Jercog), z začetkom ob 9. uri. Na zborovanju bodo obravnavali gospodarsko kmečke probleme splošnega in lokalnega značaja. Predvsem pa bodo obravnavana sledeča vprašanja: 1. Kmečko gospodarski problemi v dolinsko - miljskem o-kraju. 2. Razprava o nameravani ustanovitvi centralne mlekarne. 3. Ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. 4. Dvolastninska vprašanja. 5. Vprašanja skupne zaščite kmečkih interesov v pogledu prisilnih razlastitev zemljišč, kakor tudi o povzročenih škodah itd. Ne bo torej dolgo, ko bomo slišali n. pr. v občinskem svetu, da bo neki demokristjanski zastopnik predlagal, naj se postavi v Trstu spomenik vsem tistim razbojnikom, ki s0 klali ljudstvo po Jugoslaviji, Španiji. Afriki in Ukrajini. Komin-formistični protipredloo pa se bo plasti: «Imenujmo Korzo z imenom španskega fašističnega borca Ulisseia — Davida La-jola. ki je tako lep0 opisal Po-I gled s Škofij proti Kopru.« Zborovanja se bodo udeležili tudi predstavniki in strokovnjaki Kmečke zveze. Da bo udeležba čim popolnejša in da bo omogočeno tudi bolj oddaljenim članom in kmetovalcem udeležiti se tega važnega zborovanja Kmečke zveze, bo v ta namen vozil posebni avtobus z odhodom točno ob 8. uri iz Plavij preko Stramar-ja in za udeležence iz Ricmanj in Boršta pa izpred dvorane v Borštu ob 8.30. Priporočamo točnost in polno udeležbo! TAJNIŠTVO KZ V Salezu nezadovoljstvo zaradi centralne mlekarne Tudi v Saležu so člani KZ in kmetovalci smatrali z« potrebno, da se ponovno zberejo in pogovorijo o svojih kmečko-gospodarskih problemih. Tako so se zbrali v preteklem tednu pri zaupniku KZ in razpravljali o najnujnejših vprašanjih. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o nameravani graditvi centralne mlekarne v Trstu. Prisotni so izrazili svoje nezadovoljstvo nad oblastmi, ki nočejo upoštevati koristi kmeta in s takšnimi ukrepi zapostavljajo razvoj živinoreje kmečkega gospodarstva- Pri- sotni živinorejci so navajali številne dokaze, ki govorijo proti ustanovitvi centralne mlekarne itd. Zanikali so trditve, da mleko, ki prihaja od producenta direktno k ko*) »umen tu, kvalitetno ne odgovarja 'n da je tudi s higienskega stališča škodljivo, kajti družine, ki prejemajo mleko neposredno od producenta, se poslužujeio tega načina nabave mleka pač zato, ker imajo raje tako mleko kakor pasterizirano, ki prihaja iz Furlanije Zaradi tega So prisotni izrazili željo, da bi KZ Je nadalje vztrajala na svojem stališču proti ustanovitvi centralne mlekarne, ki je pod današnjimi pogoji lahko samo v škodo našega kmetijstva Z velikijn zanimanjem so razpravljali tudi o vprašanju ustanovitve kmetijske šote in <> strokovni Izobrazbi kmečke slovenske mladine. Dejali so. da je P vaio*'1’ PETEK 5. 5. 1950 6.45: V 6.30: Jutranja glasba. ročila v italijanščini in ^ sporeda. 7.00: Napoved_ cj! ;u-pcročila v slovenščini. 7.15- uuua v oiv/vtiuKU'. j* tranja glasba. 11 -OO^OddaJ' slov. srednje šole. 12.00: Igr3 ba na pihala JA. 12.30: Igr* p ya no p 11 to t rt u n.. i u. • c’.e. [v linist Jeduhi Menuhin. 124”jjp ročila v italijanščini in a, sporeda. 13.00: Napoved tOf-j: poročila v slovenščini. ■#' Pevski zbor 3, gimnazije' ljane.' 13.45: Ljudska unjljjjt Nastanek absolutne m (slov). 14.00: Narodne oP igra Vaški kvintet, pojetsi v in Miško. 14.30: Pregled h5'.sl jgi kaj igramo. 20.30: Slušn* p? • »-j i ■ univ. m- (ital.). 21.30: Revije znani* ,j. - - -- -.................“i0S*u*r strov. 22.00: Življenje jugJK! str ških narodov (slov.). dentovski plesni orkester. Skladbe za čelo in klavir-Zadnje vesti v italijanščini- p.w Zadnje- vesti v slovenščini-sj0r-: Jutrišnji snored (ital. in 23.15: Uspavanke. 23.30: * ček LJUBLJANA, rel. postaja AJDOVA Jj* (Oddaja na valih 327,1; 212.4; 202,1 in.) DNEVNI SPORED ZA PE DNE 5. V. 1959. j,|j. Napoved časa. P0^'1 6.15: ----- ------- vremenska napoved. 6.30. zvoki. 7.00: Napoved čila in radijski koledar. 7-^iK Pester spored jugoslovanske (L ne in narodne glasbe. 12-Jfjfl godba na pihala. 12.30: in nnrn^ila 17 POPilL. časa in poročila. 12.40: P' opoldanski koncert. Gospodarsko predavanje-a Narodne napeve igra vas* jj.J" stet, pojeta Božo in Mfškc^isri Jezikovni pogovori. 17.30: .^IL; ura za višje razrede se° Mo in nižje razrede gimnazij- IL. Skladbe domačih avtorj* |8--J:a orkester Radia Ljubljane- slib. A. Cehov: Labodji speV-jd®. iera. 18 50: Glasbena nor0 Ir«! 20.00: Predavanje za iz°Sief5tian ne tečaje. 20.20: Anton v 19.00: Napoved časa jj.vw. naivcu 4-rtOrt 11» >9-15: Želeli ste - nistV? Saniarije — izvaja pian Adamič, 20.40: Glasbeno PkoHLj. rije. 21.00: Pester večerni skladb in nrirf.ih Danila *ne Kg skladb in priredb Danil* 22.00: Prenos poročili E iti><*rif. staje Beograd. 22.15: Igra jtoljv): ski plesni orkester. 22.45- j3- na ura L. v. Beethovn Najnovejša poročila. KINO u S* Rossetti. 21: Makario: klepetulja*, revija. ,„ra» £st' Excelsior. 15.00: «Matad°‘ Wiil inmc /i..i) r/Avcniur, ij.uu. tuvirt**-- WUliams. seve Penice. 16.30: »Južnjak 5 ,, Red Shelton. „ upre* Mlodramrnatico. 16.00: obroč*. Alabarda Pečk ♦ 13,30: Garibaldi Dick Ideale Paul Imnero. Gcbbi Italia Viale Rita Vittorio mov, Adua Armonla l!nu», B. Vrable. c Azzurro. 16.00. »^“potice Belvedere. 16.00. #L »Srnle*"' j. Wyman. str«" Ji. 1Š: ((Mesto Povvell. harmo* 16.00: «Večna h« -ji* W; .»* -“"»V .En. *avi»»»'- . ^ M’ 15.00: ((Strast c1«3"*’ ^ 'I" „ v n ..... 15.20: (8. pl* 1 ‘Ifob Drev?Ied w 5. 16.00- *•' f0fO. T* ,0» Joan cr4^,a jugu Cine. 16.00: «Na ...a* »Ob Marconi Massimo mingos, Novo ovo cine. .o.”- ri »6.00: .(Dobri sad1 jta"*' Odeon. Gary Radio. dUlu, Tehnikolor Cooper. puš{3 15.30: ((Pesem »Hči rr.oJ3» I. k'01’’ Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - IJL Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 jgVINISTI ŠČUVAJO K RAZNARODOVANJU jahtevamo avtonomijo slovenske šole ^akaj predlagajo ukinitev nekaterih srednjih šol -^akaj jim je na poti slovenska šola v Krminu? fted dnevi je imela italijan- katerem slovensko ljudstvo ne _s republikanska stranka rici sestanek na svojem se-zu- kjer so med drugim raz-^v|iali tudi o vprašanju slo-^»e šole. V zvezi s tem so jjkejeli resolucijo, v kateri u-8°tavljajo( da italijanska vlada ?tbi» za osnovne in srednje J* s slovenskim učnim jezi-J®- Nadalje, ugotavljajo, da »si učitelji in učiteljice slo-^e narodnosti in da je med S t hovo slovensko šolo v (ji Vem, da bi se tako prepre-, »manever jugoslovanskih jšuatorjev na škodo italijan-k trgu Krminu«. », ,0rnie. pisanje nas pouči yj^v?em o dveh stvareh. PR-J"” da Ščuvajo tako imeno-j16 italijanske stranke vlad-Joblasti k temu. da podredijo iti šolo italijanskemu !kemu skrbništvu. Tak na-,,,ri jasno kaže, da 'so na delu Poenti, katerim še itak okr-sola s slovenskim učnim ‘bom ni pogodu in da bi po-PjU ta korak v praksi naj-I^Oojšo nevarnost za postopno J!otov0 uničenje šol s slokim učnim jezikom na Go-Mi se bomo proti takim c*evrorn kot doslej tudi v bo-najodločneje borili ter ftali na stališču, ki ga za-W spomenica Demokratične Slovencev v Italiji, do-J lanskega leta italijanski A v kateri je poudarjeno, fcPkipadajo Slovencem v Ita-l(v >se pravice v zvezi s šol-v materinem jeziku, pa je potrebna avto- (0n‘Ja slovenske šole, ki je ™°} Pravilnega razvoja, pri bo oškodovano. DRUGIČ pa je nesporno dejstvo, da skušajo u-kiniti slovensko šolo v Krminu zaradi tega, da bi se ti slovenski otroci vpisali v šolo z italijanskimi učnim jezikom, kar bi praktično pomenilo potujčiti že itak redke Slovence v Krminu in okolici, ki še niso postali žrtve raznarodovalne italijanske politiko. Sola v Plešivem je kajpak prav tako oddaljena za šoloobvezne otroke in je tudi iz tega razvidna zelo prozorna namera šovinističnih italijanskih politikantov. Vztrajali bomo še nadalje, da nimajo italijanske stranke, zlasti pa ne šovinistične stranke, ki so si že v teku desetletij pridobile nedosegljivih zaslug pri raznarodovalni politiki proti Slovencem, nobene pravice odločati o slovenskem šolstvu, ker je to predvsem in samo stvar Slovencev, torej staršev šoloobveznih otrok. Zato zahtevamo od oblasti, da še bolj prisluhnejo in upoštevajo našo zahtevo o. avtpnomiji slovenske šole, kajti le v pogojih nemotenega razvoja ?e bodo slovenske šole lahko vzporejale z italijanskimi. ker ne bo predstavljalo nobene sramote italijan-stvu nekaterih krajev ampak mu bo lahko samo v ponos in čast. Do takrat pa si še vedno pridržujemo pravico, da svojega mnenja do oblasti in šovinističnih italijanskih strank ne iz-premenimo, ker smo se na žalost na lastni koži prepričali, da so nam sovražniki in zatiralci. V aprilu so mesine straže skupno s prometno policijo naložile 482 glob V mesecu aprilu 1950 so mestne straže skupno s prometno policijo naložile 482 glob. Prometna policija jih ie naložila v preteklem mesecu samo 8, medtem ko so jih mestne straže naložile 192, mestna policija 23. Nadalje so reditelji kaznovali 13 lastnikov psov, 15 kršiteljev tržnega pravilnika in 220 neplačevalcev davka na živino. Trgovcem, ki se niso držali urnika, določenega za poslovanje Izpred sodišča. ^soienilapaflToresiopa meie a^n‘ klopi Soriške ka' ‘9i5n-- '^n'ije so se predvče-itiz ro'1 Vrst'li fantje in mož-V> se ‘h Pokrajin Italije, ki zagovarjati zara-itVn °nitega prestopa dr- Navi’neje med ltalii° in Ju' Vsj so bili po več ^r„ina belu v Jugoslaviji in j1^ ,nied njimi so Se vrnili v |*n V‘n° 2 rednim potnim li-ki jim ga izdal itali-V*. 'rpnzulat v Zagrebu. vsi so se iz Jugoslavije viv? 2akonit način, toda iz ^ Potnih listov je bilo , °' da so v Jugoslavijo \f.ir,rez- vsakega dovoljenja. J Ib °t>lasti so vse le lju- .‘hru?0 i-dtljučno delavci, čim na italijansko ozemlje, ‘ s°dnirh oblastem. Šo ji6'1'! je bil 23-letni To-fNitj ‘z Komina pri ..‘‘lese,’ k‘ 50 ka obsodili na V za,P°ra in 16000 lir i!e*‘l m*1 Pa ie prestopek za-? kiU , 12. decembrom 1949 1m‘ v)^rtZeri odpustili na pod-odrpdh« 7a svrtn S kaz, ^Preste 'Hlli ertiu odredbe za sveto er>. ki pa so jim jo so zaradi >pka naložili tudi 1%, '“'•‘o odpustili iz Rarjne, 29-letnemu Kavčiču Viktorju iz Ul. Lunga št. 70, 28-letnemu Noviju Egidiiu iz Ti-menta, 32-letnemu Kobaldiju Vincenzu iz Torina, 51-letnemu Fantina Bonaventuri iz Trasa-ghisa 25-letnemu Ziu Hektorju iz’ Romk, 24-letnemu Zilli Hadrijanu iz Basigliana. 33-letni Tonutti Katarini iz Tava-gnaccp,,, in 27-letne.mu Santani-ju Karlu iz Bočna. .Bionda pantera" in posledice Ker sta v svoji prodajalni časopisov prodali več izvodov revije «Bionda pantera«, ki so jo oblasti razglasile za skrajno nemoralno, sta prišli navskriž z zakonom 25-letna Moro Rina in 55-letna De Luca Tereza iz Ul. D. d’Aosta. Obspjeni sta bili vsaka na plačilo 1000 lir globe pogojno Globo v znesku 2000 lir je sodnik dr. Siena nato naložil 60-letni Rutar Ernesti 'z Ul. Zorutti 5, ker je letošnjega marca v prepiru razžalila čast svoje najemnice Mazzolini Jožice z besedami «kakšne ljudi imkm v hiši«. Vse kaže, da sta si ženski že več časa v laseh, in to predvsem zaradi prešer- "HHii Nlalvisiju Marijanu nega obnašanja Mazzolinijeve. njihovih trgovin, so naložili skupno 8 glob-Konjederec je istega meseca polovil 30 psov, ki so tavali po mestu in okolici brez nagobčnika To se pravi, da je prišel v roke psoderca po en pes dnevno. Sinoči se je sestal občinski upravni odbor V beli dvorani goriškega županstva se je sinoči ob 18.30 sestal občinski upravni odbor, k svoji redni tedenski seji. Med drugim so odborniki razpravljali o pravilniku občinskega igrišča v Ul. Baiamonti, o nadomestitvi članov davčnih svetov ter o določitvi prispevka, ki ga bo občina dala protitu-berkuloznemu konzorciju za leto 1950. Podrobnejše poročilo o sklepih, ki so jih odborniki sprejeli na tej seji, bomo objavili jutri. Praznovanje 25. aprila Odgovor dopisniku «Messaggero Venelo« Dopisnik lista «Messaggero Veneto« v številki z dne 28. aprila pravi, da -je dopisnik «Primorskega dnevnika« žalij ceremonijo, ki se je vršila na gradu ter zapisal, da so s streljanjem preplašili goriške vrabce. Ker nima boljših izgovorov je dopisnik «Messaggera Veneta« pričel s pogrevanjem starih čenč o njihovi dvatisočletni kulturi, da Slovenci nimamo take dediščine iz preteklosti, kot jo imajo oni, da se ne moremo z ničemer po-nvaliti itd. O naši kulturi v sedanjosti ne govori, pač pa se obregne tekstu. Prebral; smo marsikaj, preštudiral; več zgodovinskih knjig in odličnih del,' ampak tega nismo zasledili in tudi nikdar slišali. Čigavi sužnji pa so bili Rimljani po razpadu imperija? Naši predniki so bili prost in svoboden nared. Res so pridrli Ogri leta 901. na ozemlje med Donavo in Tiso, kjer so bivali deloma tudi naši predniki. Tisti, ki so ostali na mestu, so se pomešali med nje; zato pa ie tudi mnogo naših besed v madžarskem jeziku, ki je bil bogat na izrazih zlasti pa' jz kmetijstva. Toliko iz zgodovine. Dandaneš smo lahko ponosni, da nismo tak-> majhen narod in se lahko ponašamo s svojim b napačno zgodovinsko trdi- 1 vebjkjm naPredkom in odličnim -podvigom na vseh popriščih, tev, da «gli sloveni erano schia-vi degli ungari« in da se to čita v vsakem zgodovinskem kar so lahko opazili tudi Italijani sami O. Polelni urnik za mesnice Zveza trgovcev za 'goriško pokrajino sporoča, da je s 1.. majem stopil v. veljavo sledeči poletni urnik za mesnice. Od 1. maja do 30. septembra se bodo vse mesnice odprle ob delavnikih ob 6.30 in zaprle ob 12.30- Popoldne bodo vedno zaprte razen ob sobotah in dnevih pred prazniki, ko bodo odprte od 16. do 20. Ob ponedeljkih bodo zaprte ves dan. Ob nedeljah, za Rešnje telo in 29. junija bodo odprte od 6. do 11. ure. Ves dan pa bodo zaprte 2. junija in 15. avgusta. V primeru, da bodo v nedeljo ali v torek mesnice ves dan zaprte, bodo morale v ponedeljek obratovati kot običajno. Navedeni urnik je veljaven za vse občine goriške pokrajine razen Gradeža- Ukrepi pokrajinskega cdbora za cene Pred dnevi se je pod predsedstvom prefekta dr. Palamara sestal pokrajinski odbor za določanje cen- Na tej seji je odobril sledeče ukrepe: pristojbine za hotele za leto 1950; pristojbina za klanje v občinski klavnici, pristojbina za javne lepake v občinah Tržič in Šempeter ob Soči, pristojbina za oddajo grobov v občinah Gorica, Fara in Gradiška, pristojbina za dobavo pitne vode občini Tržič; pristojbine za taksije v občini Tržič in Gorica ter pristojbina za pogrebne obrede v občinah Ronke, Krmin in Kopriva. Dijaške šporine iekme V okviru dijaških športnih tekem sta se dne 4. maja t. 1. odigrali, na igrišču v Novem domu dve tekmi v odbojki, in sicer: med licejem in nižjo strokovno šolo in med licejem ter višjo gimnazijo. Tekma med licejem in nižjo strokovno šolo se je končala z 2:0 v prid liceju in ie traja, la 45 minut.'Prvi set so igrali' s približno enako situacijo, dokler niso dijaki liceja začeli oster napad in kmalu končali s 15:8. V drugem setu pa so dijakom strokovne šole pošle moči in so kmalu izgubili s 15:4. Druga tekma, med licejem in višjo gimnazijo, bi se morala končati v korist slednjim, že zaradi dejstva, ker so bili prvi utrujeni od prejšnje tekme. Vendar se je tudi ta tekma končala s polno zmago dijakov liceja, in sicer z 2:0. Gimnazijci so imeli v svoji sredi tudi dva učiteljiščnika. Prvi set se je končal z veliko zmago liceja, to je s 15:3, dočim so v drugem setu gimnazijci nekaj časa celo vodili, a so morali sled. njič popustiti in izgubiti s 15:10. Med dijak; liceja so bili najboljši Eržen, Sfiligoj in Rav- nik I. Med dijaki strokovnei in gimnazije pa se Je opazilo pomanjkanje podajanja in sploh kakega tolkača. M*d dijaki strokovne sta bila najboljša Devetak in Koršič, med gimnazijci pa Ravnik II. in Bavcon. Iz vsega poteka obeh tekem' se pozna da je strokovna boljša bd višje gimnazije! česar nismo pričakovali. Pred približno 50 gledalci je objektivno sodil prof. Kramer. Darovi Bric Ivan, vinski trgovec v Gorici, je daroval 5800 lir Dijaški matici. Najlepša hvala! KINO VERDI. 17: «Ziata zapora«, J. Bennett. VITTORIA. 17: ((Dobrodošli častiti«, A. Fabrizi. CENTRALE. 17: «D’Artagna- nov sin«, C. Ninchi. MODERNO. Zaprto. EDEN. 17: «Sever kliče 777», J. Stewart. Polelni urnik za brivce Z 2. majem je stopil v veljavo poletni urnik za brivce. Vse brivnice bodo po tem urniku poslovale od torka do petka od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19- Ob sobotah od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19.30. Ob nedeljah od 8. do 13. Ob ponedeljkih bodo zaprte veš dan. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu lahko ogledajo sledeče okrožnice: Razne vesti o zunanji trgovini, vestnik Marshallovega plana št 72, sporazum med Italijo in Francijo, uvoz iz Francije druge šestmesečne po. 'šiljke goveje živine za klanje, izmenjava vajencev s Francijo, izmenjava trgovinskih uradnikov s Spaiiijo, določila za izvedbo trgovskega sporazuma med Italijo, Nizozemsko in Indonezijo, odveza uvozov s strani Norveške. Kava in sladkor proste cone Trgovska zbornica v Gorici sporoča, da se bo jutri dne 6. t. m. pričelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone vsem potrošnikom iz Sovodenj in Gorice, in sicer po 1500 g sladkorja na odrezek št. 25 nakazni. ce za živila proste cone in 400 g surove kave ali pa 320 g pražene kave odrezek št 26. Razdeljevanje bodo zaključili dne 31. t. m. Trgovci na drobno in upravitelji zavodov in menz ter lastniki javnih obratov naj dvignejo nakazila za nabavo omenjenega blaga na Trgovski zbornici soba št. 6. bo na vpogled dvajset dni Goriški župan sporoča, da bo na podlagi členov 277 in 287 za konika lokalne finance, ki je bil odobren z zakonskim dekretom z dne 14. septembra 1931 št. 1175, na občinskem davčnem uradu v Ul, Crispi 3 vsem davkoplačevalcem od 30. aprila do 20. maja na vpogled dodatni seznam raznih občinskih davkov za leto 1950, kakor davek na pse, živino, na trgovske napise, za dvig smeti itd. Vsj interesenti si omenjeni seznam lahko ogledajo v uradnih urah, kakor tudi ob praznikih dopoldne. in dtajte PlmioViki dneunih! Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - VI. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 IZOLA Zvišajmo in izboljšujmo proizvodnjo! ZOPET NOVI UDARNIKI V TOVARNI ARRIGONI Ze mnogokrat smo poročali, kako delavci in delavke po naših tovarnah in podjetjih cd dneva v dan vlagajo ves svoj napor za čimvečjo proizvodnjo ter za čimboljšo izdelavo svojih izdelkov. Ta napor dopri-naša tudi delovni kolektiv pri «Arrigoniju» v Izoli, tako da ni čudno, če slišimo, da. so bili nekateri tovariši' in tovarišice zopet odlikovani z naslovom u-darnikov odnosno udarnic. To imenovanje so v polni meri zaslužili, in kakor so oni lahko nanj ponosni, tako smo ponosni tudi mi. da imamo v svoji sredi ljudi, ki jim ni prvo njihov lastni jaz ter sedanjost, ampak skupnost in bodočnost! Na dan ored proslavo 1. maja so imeli pri «Arrigoniju» domače slavje, na katerem so razelasilj nove udarnike tega ncd.ietja. Naj omenim preje še to. da so dopoldne od 8. do 12. ure imeli prostovoljno delo. nakar je sledila razglasitev. Te so s« 'udeležili vsi delavci in nameščenci, kakor tudi vodstvo obrata. Spregovorili sq pred- Šahovske beležke IZID MNOŽIČNEGA ŠAHOVSKEGA DVOBOJA V POSTOJNI. V torek, dne 3. maja, se je vršil v Jamski restavraciji pri Postojni množični šahovski dvoboj med šahisti ljubljanske šahovske oblasti na eni in šahisti goriške šahovske oblasti skupaj z Istrskim okrežjem na drugi strani. Iz Kopra. Pirana, Portoroža in Izole je prišlo v Postojno vsega 56 šahistov, ki so pokazali dokaj dobro igro. Pričakovati je bilo namreč, da bodo na pretežni večini desk zmagali šahisti iz Ljubljane. Prireditev je pokazala, da šah tudi v goriški oblasti in Istrskem okrožju lepo napreduje in da ni več daleč čas, ko bodo primorski šahisti lahko z uspehom nastopali proti ljubljanskim in mariborskim šahi-stom. Med istrskimi šahisti je bilo tudi 12 tovarišev italijanske narodnosti in 2 Hrvata. občni zbor šahovskega DRUŠTVA V KOPRU bo v ponedeljek, dne 8. maja ob 20. uri v mali dvorani gledališča. Po poročilih društvenih funkcionarjev bo glasovanje o raz-rešnici in izvolitev novega odbora. Sledila bo diskusija o organizaciji Šahovske zveze Istrskega okrožja. Šahisti, ki do pričetka občnega zbora ne bodo vpisani v društvo in ne bodo poravnali članarine za prvo polletje, ne bodo imeli pravice glasovanja. stavniki sindikalne podružnice in uprave tovarne ter poudarili moralni in materialni . pomen udarništva, ki vsebuje neprecenljive vrednote, Imena teh tovarišev in tovarišic so sledeča: Belli Alojz, sodar, ki je presegel normo za 35 cdst.; Depase Jože, tesar; ta je prekoračil normo za 50 odst.; Božič Mario težak ki ie prekoračil normo za 30 cdst.. vsi ti iz Izole. . Za temi pride Cosi poli Fran-cesco. doma iz Ruttigliana v I* taliji. On je presegel dnevno normo za 35 cdst. Tov. Cleva je dosegel udarništvo, ker je prekoračil dnevni delovni plan za 40 odst. Delise Gilberto, ki 'je zaposlen pri emba.la*{ in rrjižjir-ja Tognon Attilio ter Meni:'. Fausto so se tdlikovalj ludl pri izboljšanju kakovosti oroizVa-janega izdelka. Istctako so presegli normo: Contesini Fran za 55. Ulcigrai Salvatore za 59 ter tovarišice Vascott.o Bruna za 35, Delise Lidia, ki je nameščena v strojnem oddelku za 80, Degrasši Gizela, Skerlič Roza, Bernardi Nerina (iz Malij). Ražman Ne-rina in Dudine Ana, katera je bila razglašena sedaj že v drugič kot udarnica in je to pot prekosila normo za 57 odst. Končno prideta še Degrasi Marija; (ta je kot prva kuharica prištedila za 16 cdst. raznega materiala) in Davanzo Olivia ki je presegla normo za 40 odst.. Novi udarniki Ob proslavi 1. maja je bilo razglašeno 102 udarnika, od katerih dva že v četrtič, dva v tretjič, 15 so že dvakratni udarniki, vsi ostali pa enkratni. Jakomin Nazarij, zidar iz Kubeda, je bil razglašen za štirikratnega ud.arnika, ker je presegel kot zidar na solinah delovno normo za 50%. Babič Anton je prav tako. kot njegov tovariš Jakomin pri zidarskih delih na solinah prekoračil normo za 50% jn je bil zato že četrtič razglašen za udarnika. V tretjič sta postala udarnika Derin Bussani Ida iz Kopra, ki je kot navadna delavka v tovarni rib Delanglade presegla normo za 82%, in Babič Jože iz Babičev, mizar prj tvrdki ((Konstruktor« v Kopru, ker je prekoračil normo za 100%. Drugič so bili razglašeni, za udarnike: Bančič Peter iz Ka-štela, ki je kot navaden delavec na solinah Prekašal de- lovno normo za 30% Delbello Peter iz Sv. Petra ža iste ‘zasluge,. Dudine Aha iz Izole, delavka' pri ((Arrigoniju«, ki je prekoračila normo za 57%. Knez Anton, zidar iz Izole. Ta je kot zidar pri gradbenem podjetju v Semedeli presegel normo za 45%.. Kocjančič Ivan, zaposlen pri istem podjetju, doma iz Izole, se je posebno izkazal pri’ delu in je prekoračil normo za! 82%. Krrnac Just iz Marezig, kot težak in zelo discipliniran delavec je prekosil normo za 38%. Valentič Ivan iz Dekanov kot težak pri «Edilitu» je pokazal izredno ,vestnost m..pr*kaiai. normo za 150%. Cpeconj Averardo iz Ko-|Pra, Str6j5a,,jpeba4bk..,je prište-dil za 20% materiala in z lastnimi iznajdbami pripomogel, da se je dvignila proizvodnja podjetja Delanglade za 20%. Markežič vd. Morgan Tereza iz Šmarij, delavka v tovarni Delanglade, je prekosila normo za 36%. V isti tovarni je Supli. na Mario iz Kopra, mizar, pri-štedil raznega materiala 20%. Peroša Silvana iz Tribana, ker je kot delavka v tovarni Jakse-tič pri izdelavi krtač prekosila normo za 90%. Korda Nikolaj je kot zidar pri tvrdki ((Konstruktor« v Kopru prekosil normo za 35% in prištedil 10% na gradivu. Ravno tam je Bordon Avgust, šofer, prištedil goriva 10% in presegel normo za 30%. Furlan Leo iz Ljubljane, stavec v »tiskarni «Jadran», je prekoračil normo za 30%. Trebeč Jože iz Orleka je kot mehanik pri «Adriji» v Izoli prištedil materiala za 20%. (Nadaljevanje.) Ankaran 300 ha plodne zemlje bomo pridobili Naš enoletni gospodarsk: Babiči Še k nam naj bi prišel potujoči kino Pred dnevi so v Vanganelu predvajali film «Barba Zva-ne». Iz naše vasi je odšlo precej ljudi, da si' ogleda ta lep domači ‘film. Ljudje so na povratku domov izražali željo, da bi 'bilo. prav, če' tudi . nas obiskal potujoči film. Ko sem to željo izraz.d na okrajnem odboru SIAU, sem dobil odgovor, da zaradi mrzlih dni ni mogoče predvajati filma na prostem. Zdaj pa sp. nastopili topli dnevi, zato upamo, da bo želji vaščanov tudi ustreženo. Gostovanje SNG v Kopru Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje v soboto, 6. maja ob 20. uri v gledališču v Kopru. Nastopi z dramo v treh dejanjih «Kobilice», ki jo je spisala Lilltan Hellman. Režija Modesta Sancina. Prodaja vstopnic je v soboto od 10. do 12.30 ure in eno uro pred pričetkom predstave. Poziv komisije za začasno upravo imovine odsotnih oseb 2e v včerajšnji številki na- , nando, šega, lista smo objavili poziv 11- ■ kvidacijske komisije- za likvidacijo komisije za začasno upravo imovine odsotnih oseb, s katerim obvešča in poziva odsotne osebe, katerih imovina je pod upravo komisije za začasno upravo, da v smislu člena 3 odredbe IO, IOLO. a z dne 3 . 3. 1950 najkasneje do 6. junija 1959 prevzamejo od likvidacijske komisije svojo imo-vino same ali po pooblaščencih, lei se morajo izkazati z overjenim pooblastilom. Prav tako smo v včerajšni številki objavili prvj del seznama interesentov. Danes objavljamo še drugi del tega seznama. Milok Anrta in Bracchi, Manni-si Antonio, oba iz Kopra; Marghi Gabriella, Prove, KLO Semedela (Koper); Migliorini Raul, Koper; Majer Anton, Novi grad: Musom Giustina, Ujka Pietro, obe iz Portoroža; Manzutfi Giuseppe. Marti-nello Giuseppe, Mecchia Lidia, vsj iz. Umaga; Milani Maria, Novi grad;’. Mo.ntegan Giovanni, Br-tonigla: Monteani Teresa, Grožnjam Mizzan Mario e Ruggero, Bužinija (Umag); Marcnetti Lidia, Izola: Melillp Lovitb, Portorož: Manzutto Girolamo, Miglio-ra Lidia, obe iz Umaga; Marenzi Maria n. Dussi, Mainoldi Ferdi- Mladina se zaveda svojih nalog Ustanovitev in odhod mladinske brigade iz sektorja Sv. Peter na prostovoljno delo Bilo je 21. aprila, ko se je v Sv. Petru zbrala mladina sektorja, h kateremu pripadajo vasi Krkavče, Nova vas. Padna in Sv. Peter. Sestanek je bil dobro obiskap in ga je vodil član okrajnega odbora ZA M iz Kopra tov. Sto-k Alverin. V svojem nagovoru je pojasnil zbranim mladincem in mladinkam, kako sikrbi ravno danes ljudska oblast v prvi vrstj za vzgojo in prospeh mladine. S tem izkazuje mladini priznanje in ji daje zadoščenje za njeno veliko žrtvovanje, ki ga je do- prinesla H narodno-osvobodilnj vojni. Toda, kakor je bil rod mladine, ki je izbojeval NOB, kes svoji zgodovinski nalogi, tako si mora biti tudi mladina, ki odrašča že iz povojnih razmer. svesta, da j0 čakajo velike naloge in da ves narod od plan vsebuje med drugimi de- j nje pričakuje, da bo te naloge li tudi elektrifikacijo vodnih i tudi izpolnila. naprav, ki jih imamo za izsuševanje in druga melioracijska dela v Ankaranu. Kakor -je znano, je treba v tem področju v prvi vrsti žagotoviti stalno in redno izsuševalno delo zaradi padavin in na ta način odtegniti poplavam okolj 300 ha plodne zemlje. Iz tega razloga je uprava Istrskih vodovodnih naprav izboljšala te naprave z električni motorji. To bo omogočilo, da bodo neprestano delovale dve sesalki, ki bosta črpali na sekundo 1200 litrov vode. Tov. Stok je pri tem dodal, da pokaže mladina z ustanovitvijo mladinske brigade na najboljši način svojo zrelost in zavest, da pravilno pojmuje dobo. v kateri živi. Hkrati odgovori g svojim pristopom v brigado na najbolj učinkovit način vsem nasprotnikom, ki blatijo ocl desne in leve strani — to je reakcija in Kominform —- našo ljudsko oblast in našo mladino, ki v celoti izpolnjuje svojo socialno dolžnost’ Mladinci iz sektorja Sv. Pe- '''UtilllllMIllIlllliiiilliliililigiuiMIltllimilllllllUMIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllinlllllllllllHIIIIIIIItlllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM (\,.-- C» .i'-* n‘ bil vesel brat •ti* *ove Marks in h| ^‘hnii j-'*1 nemško, Je vse-16fle. M.J1' vet spregovo-'9 J- n»t0 kaJ časa je še ob-' še °dšei od mize, n* bila prinesena “"S" * skurt^ Dl,a prinesena H *"Je vin' ,Meni se Je tak0 beti Jurlj otr°čje, ker je '•> !i-da Agm,£" dodane ve- "» m dekliča'* z*nj ne mara p^hiU! D' namenje- * *lraa in5e.n’ 2a nJ° Je n ta je bila od leta 1695 posebno trda in huda. Padlo je toliko snega, da ljudje niti k maši niso hodili in da tudi pri podružnicah ni bilo sv. opravila, ker zaradi zametov ni mogel priti k božji službi niti gospod niti drug človek: Živeli smo na kupu; kar je bilo dela, smo ga hitro in lahko opravil). Pri Jedi pa smo sedeli neskončne čase, in dobro Je bilo, da smo imeli Marksa, ki nas je kratkočasil s svojo govorico. Dosti je bilo snega, ali poti so se le ugladile in poglobile; še celo v hribih so se napravile gazi, po katerih se je pripravno hodilo. Pričele so se preje. Imenitna je bila preja v hiši soseda Jakoba Debeljaka. Prav dobro je bila obiskana in še celo iz oddaljenih selišč Gabrške gore in Gore sv. Sobote so prihajale deklice s svojimi spremljevalci. Kadar so se v pozni noči vračali, so prižigali bakle, da se je iz dalje videlo, kot bi se vlekla rumena kača po gazeh. Od nas smo imeli blizu do Debeljakovih, zatorej ni Agata z deklama nikoli izostala od preje. Kadar je družbica odhajala, Je bilo nekaj pisanih pogledov, ker sta se Marks in Jurij prepirala, kdo bo nosil dekletov kolovrat. Agata je odločila. da ga nosi enkrat Jurij, enkrat Marks. Ta z razsodbo ni bil zadovoljen ter se je skliceval na to, da je pravica hlapcev nositi kolovrate, domači sinovi pa nimajo te pravice, ker vendar oba kazala dolge nosove. Jurij in Marks, dokler nisem potrdil dekletovih besed. Najrajši bi bil sam nosil kolovrat, kar pa bi bilo veliko pohujšanje, ker je proti vsaki spodobnosti, da bi gospodar zahajal na prejo, še bolj pa, če bi nosil kolovrate predicam. Hudobni Jeziki namreč nikdar ne mirujejo in grde govorice nastanejo kar čez noč, da si zapreden v pajčevino, pa sam ne veš, kako in kdaj. Sicer se na teh prejah pri De. beljakovih ni posebnega pripetilo. Po dolini se ni govorilo o njih in še celo gospod župnik mi nikdar ni omenil besede o njih, ker je bil Jakob Debeljak pobožen mož, ki bi gotovo ne pripuščal nespodobnosti pod svojo streho. Po svečnici, ko se je imel pričeti štiridesetdnevni post, se je morala preja razdreti. •Danes bomo prejo razdrli,« je omenil Marks pri južini, «in bi se sploh ne spodobilo, da bi I dogovorili smo se, da je vino opravljali hlapčevska dela. Od- j moje. Izidor, pripravi mi torej ločba je bila pametna, pa staj sodček dobrega, vina in pri mo- ji plači ga potem v račun postavi, če ti je prav,« Prav mi je bilo, ker je bila navada, da je takrat, kadar se je preja razdrla, preskrbel ta vino, drugi pa druge potrebščine. Pripravil sem torej sodček dobrega vina; Marks jn hlapec sta ga še popoldne spravila k Debeljakovim. Drugi so prinesli suhega mesa in tudi bele pogače; tantje iz Loga so najeli dva godca in sam Debeljak je zaklal jareta, ker se ni hotel delati grdega. Tako smo živeli, dasi je šiba božja vedno visela nad nami. Cesar je imel vojske na vse strani svojega cesarstva in človeška kri je tekla v potokih po zemljah, ki so nam bile tuje in kjer nismo imeli ničesar iska ti. Da pa je mogel voditi vojsko, je jemal cesar svete podobe našim cerkvam ter jih spreminjal v denar. Odnehati ni hotel! In ravno tiste dni je šla govorica po deželi, da nam vzamejo vsakega petindvajsetega moža. češ gospod Eugenius potrebuje armade. Ali mi koljemo jareta, mi pečemo pogače in še celo godci nam piskajo, da se moremo sukati v pregrešnem plesu! Koliko pa je bilo let, kar našim gospodinjam ni ostalo drugega kakor trava za lonec. Prav ima Gospod Bog. da nas še vedno tepe! Komaj se je stemnilo in ravno da smo imeli še čas povečerjati, že so se oglasili godci pri Debeljaku. Moja družina je kar drla k sosedu, ali poprej je bil vsak površno opravil svoj posel, tako da sem moral sam vse pregledati, ali je dobila živina in drobnica, kar ima dobiti, in če se ni pustilo kaj ognja, da bi nastala nesreča. . K Debeljakovim sem prišel malo pred deseto. Doma je ostala hiša brez človeka. Vsa vrata sem vestno zaklenil, da bi ne prišel tat nad moje blago. Pa bi bil lahko prišel, ker se poslopje ne da tako zapahati, da bi se hudobnež ne priplazil vanj, če že hoče krasti tuje imetje. Tako je tiste dni viselo srce na posvetnem imetju in prvo, kar je imelo pri meni najvišjo ceno, je bilo ime visoškega gospodarja. To ime sem obdajal z okvirom svojega samoljubja, kakor s« obda lepa podoba z zlatim okvirom ter se obesi na prvo mesto v hiši. Kakor Mojzesovo zlato tele je stalo to ime vsak hip pred mano in daritve sem mu prinašal, dokler ni prišel gospod Jezus, pa Je razbil tele in mene, in sicer oba na drobne kosce! Tako sem bil kaznovan — prvič, ker nisem vedel, da je človek samo smet v božji roki in da je smešno, če ga ni v življenju sama ponižnost, — drugič pa nisem vedel, da je naša presveta vera čista in zgolj čista ljubezen: če imaš torej kake dvome, odloči se vedno za ono stran, kamor ti kaže ljubezen, gola in čista ljubezen! Ker vsega tega nisem vedel, me je pohodil gospodar sveta in kakor drobno zrnje me je vrgel v prah na cesto, da so po meni hodili težki vozovi živ. ljenja.— Nadaljevanje sledi ter niso dolgo pomišljali, marveč so z navdušenjem takoj sprejeli sklep, da osnujejo mladinsko brigado, y kateri bodo sodelovali tako mladinci kakor mladinke. In zares, po reorganizaciji mladinskega odbora so takoj naslednje dni ustanovili lastno sektorsko brigado in v siedo je že odila na udarniško delo, in sicer v Sečjole. kjer bo pomagala pri važnih melioracijskih delih. Godba JA je sprejela nove brigadnike, ko so prikorakali na Titov trg- v Kopru. Tamkaj jih je čakala v pozdrav tudi mladinska delovna brigada «Gi-no Gobbo«, ki deia začasno pri urejevanju Trga Brollo v našem mestu. Veselo koračnice godbe so povzdignile razpoloženje brigadnikov in ljudstva, ki se je zbralo, da tudi ono po. zdravi mladince in mladinke. Nov0 brigado je pozdravil v imenu okrajnega odbora ZAM tov. Petronio Aldo, pri čemer je poudaril revolucionarni duh. kj vedno preveva mladino in ki je dala v našem okrožju, zlasti pa v bratski Jugoslaviji na stotine in tisoče mladincev v delovne brigade. Tov. Petronio je končno poklonil novi brigadi zastavo, ki naj bo vodnica pri njihovem delu. Za tem se je v imenu brigade zahvalil tov. Vuk Jordan predvsem za lep sprejem, hkra ti pa tudi za vzpodbudne besede in darilo. Za vso brigado je podal obljubo, da bo ta izpolnila vse naloge, ki si jih je postavila, m upanje, katero stavj vanjo ZAM in z njo vsa mladina našega okrožja. Za okrajni odbor Liu~’s'-fronte je pozdravil nove Brigadnike tudi tov. Vatovec, ki je predoiil obseg enoletnega gospodarskega plana, katerega moramo na vsak način izvesti. Pozval je brigado, naj bo vestna pri delu, da bo tudi ona dosegla častni naslov udarniške brigade in pripomogla k izvršitvi plana. Končno je za brigado «Gino Gobbo« izrazil novi brigadi dobrodošlico in željo za čim večji uspeh pri delu tov. komisar Jerman Albin. Tov. Petronio je zaključil slovesnost z vzkliki: Naj živi ZAM in KPJ z maršalom Titom ter KP STO s tov. Babičem na čelu! Vsi brigadniki in številna množica so se odzvali njegovemu vzkliku. Nova brigada je nato ob zvokih vojaške godbe, s slovensko ter delavsko zastavo in v spremstvu brigade «GLno Gobbo« odkorakala čez Belveder in I nato odšla proti Sečjolam. - oba iz Portoroža; Majer Corrado, Novi grad; Mandalenich Caterina, Novi grad; Manzola Luigi, Sv. Lucija (Portorož): Marchezich Viviana, Koper; Mo-rettina Camillo. Škofije; Matte-lich Bemarr.ino, Brtonfgla; Monde Mario, Novi grad; Nerovich Amaha; Koper; Miniera ex Arsa Seča}; Fabbrica Laterizi Nardone e figli, Izola; Nordio Augusto, Spa-don Maria, oba iz Portoroža; Novak Žita, Novacco prof. Giovan-i2,,u,maf>a: Ospedale di Valdoltra, Valdoltra. ,„Pe^rin‘,Carl0' Puliti Giusep-St« U° 'flcenz°. Paolato Luigi, SfSus‘ls Pompeo, vsi iz Kopra; Polh Narciso, Portorož; Periatti Eugemo, Strunjan; Palange dott Antonio, S. Bernardin (Piran); Pocecco Giovanni e Bruno, Pacco.’ ri Giuseppe, vsi Npvi grad,; Pfeifer Giuseppe, Portorož; Pausler f/r«. «co’ ^i si kaj takega še misliti ne >il upal. Posebno po zlomu tekdanje Avstrije je slišal v Prstu med delavci take pogovore o nekih — komunistih, ki ie borijo za oblast delavcev, /idel je, da so vsi imeli v žetih časopis «Delo». Kar so ti ielavci govorili in širili je bil :anj — največji greh. Zrušili bomo sedanjo oblast n postavili našo, je slišal po-’.;sod. Ko je prišel domov, je jo takoj povedal župniku, ki ga e resno posvaril naj takim ne taseda in ne verjame, ker so grevratneži, ki tudi cerfcue in luhovmikov ne spoštujejo. To so bili prvi pobliski v niselnosti Robarja, ki je ° jsem tem začel resneje pre- mišljevati. V njem se je prebujalo nekaj novega, čutil je, da ni tako kot govorijo p odčitati in tajniki in kot pridigajo duhovniki s prižnic. Upor Marezižanov je prišel v zgodovinsko knjigo Istra na častno stran Prišle so prve volitve pod Italijo. Doživel je odločen u-por Marezižanov, ki so. napravili tako dejanje, da bo prišlo v zgodovinski knjigi Istre na najbolj častno stran. Robar se je bil tisti dan potuhnil in ni šel volit. Bal se je enih in drugih. Na tihem pa ie občudoval pogumne Marezižane. Kar je nato sledilo, je za dolgo časa priklenilo Robarja na dom. Samo na polje je šel in od tam zopet domov. Se sosedov se je izogibal. V notranjosti pa je čutil neko prebujenje. Bolj jc° je premišljeval o požganih hišah, o dveh ustreljenih in večjem številu zaprtih zaradi u-pora Marezižanov, bolj se je zavedal, da nima prav, če pri tem ne sodeluje. Ob tem premišljevanju je vse bolj spoznaval samega sebe in svoj narod. Občutil je. v notranjosti nekaj novega, prej nepoznanega. Prebujala se je v njem zavest, da je tudi on Član tistega naroda, ki je že stoletja tlačen in zatiran, toda poln sveže življenjske sile, da ne bo več dolgo vzdržal pritiska. Tako je prišlo leto 1935 in 1936 ko je italijanski fašizem zavzel Abesinijo. Bil je oklican — obnovljeni imperij. Mnogi so temu verjeli, mnogi pa ne. Na račun tujih narodov ne moreš hrepeneti po slavi in jim s tem krasti njihovo svobodo. Robar je vse to doživljal in o tem veliko mislil. Sledila so leta mrzličnega pripravljanja na resen in veliki spopad dveh idej: Tiste, ki je leta 1917 zmagala v Sovjetski zvezi in kapitalistične. Velika borba je zorela. Za narode na Balkanu je dozorela 1941 leta z okupacijo od strani Nem. cev in Italijanov. Iz okupirane, toda uporne Jugoslavije je vet svež veter... Robarja je okupacija Slovenije skoro vrgla s tira. Ni mogel razumeti, kako je to mogoče. V nekaj dneh se je zrušila «močnaa Jugoslavija. Se bolj čudno in novo je bilo Robarju partizansko gibanje. Več kot eno leto je že obstajalo v Jugoslaviji, ko je šele prišel glas o tem do njega. Slišal je zelo različne govorice, da so partizani tisti ljudje, ki bodo vse cerkve porušili in vse duhovnike pregnali, da bodo vso zemljo vzeli kmetom, nje pa poslali nekam v divje kraje. Konč- ne je tudi do njega prišel aktivist. Pogovorila sta se o mnogih stvareh, da mu je bilo po odhodu aktivista veliko laže. Toda nove ovire so nastale za Robarja, ko so prišli do njega aktivisti in mu povedali: Naša vojska potrebuje hrane, obleke, denarja. Kot zaveden Slovenec boš pri tčm pomagal, ker imaš. Tu se je v njem oglasil sebičnež. Lepo je sicer slišati besede o borbi in svobodi, toda materialno prispevati za to, pa ni bil kdo ve kaj pripravljen. Dal je sicer stare raztrgane čevlje, suknjo, nekaj klobas in primaknil k vsemu temu še nekaj drobiža. Vodja aktivistov mu je pri tem dejal: «.Mislili smo, da bolj razumeš, za kaj grela Skoro mu je Robar te besede zameril. Težko je dajal od tistega kar je sam pridelal. Vedno je bil navajen — prodajati za denar. Se večkrat so st. pri Robarju oglasili ne samo aktivisti temveč tudi pravi partizani. Gradili so ga v novega človeka s takimi obiski. Tudi sam je zelo veliko premiš. Ijeval in či tal ((Partizanski dnevnika in druge časopise, ki so mu jih prinašali partizani. Po vseh teh obiskih se je v njem vedno jasneje gradila no. va miselnost in novi človek. Borba zahteva močnih ljudi Tako je prišel zlom fašistične Italije in tisti prvi, drugi in tretji oktober 1943, ko se je novi sovražnik, nacifašist razdivjal čez vso Istro. Robar je zbežal v gozd, ker je vedel, da bi ga ubili, če bi jim prišel m ___________ ZADRUG ARJI IZ ANKARANA NA MANIFESTACIJI 1. MAJA V KOPRU. postal socialistični graditelj sebe in še drugih vaščanov. Vso nekdanjo staro navlako, ki so mu jo bili naprtili vsi posvetni in cerkveni oblastniki, ki so mu oklepali njegovo svobodno mišljenje V jarem kapitalističnih zakonov in božjih kazni, je zavrgel. Ob vsem kar je doživel v času borbe, je občutil v globino Cankarjeve besede: Pa če bom le enemu odvezal roke in pamet sem že veliko napravil. Robar se ni ustavil samo pri tem. Kar je sam občutil, nekdaj zaslepljen z lažno propagando celo bal — velikokrat pripisal na desni strani ime kandidata in mu tako še bolj izrazil zaupanje kot dobremu in delavnemu ljudskemu voditelju, zalepil glasovnico in jo samozavestno spustil v volivno skrinjico. Pri tem je občutil prijetno zavest, da tudi on nekdanji zatirani, zaslepljeni in nerazgledani kmet sodeluje pri utrjevanju ljudske — njegove oblasti. /cimi s starokopitno zaostalostjo. Pretehtal je vsa dela v času borbe in po borbi, medtem ko so godbe udarjale borbene koračnice, da mu je bil korak lahak kot mladeniču. Ko je s povorko prišel na glavni Titov trg in so godbe zaigrale <(Internacionalo», so se mu hkratu razblinili vsi taki pomisleki ob mogočno — veličastnih glasovih himne delovnega ljudstva vsega sveta. Občutil je resničnost besedila, da je bil tudi on kot tisoči stotisoči, mi- GOSFODAIST ¥ O T TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEj KOLIKO BO TRST PRIDOBIL? Podrobnosti o italijansko-avstrijski pogodbi PRAZNIK MLADOSTI V BUJAH — TELOVADNI NASTOP NA DAN 1. MAJA V pesti. Videl je dim, ki se je gosto Valil čez vinograde in polja. Ko je četrti dan potihnilo streljanje in so zadnji tanki odhrumeli proti Trstu, se je počasi in previdno bližal domu. Obstal je — doma ni bilo več. Zgorel je kot sto in sto drugih po Istri, Sloveniji in Jugoslaviji. Dolgo je stal Robar nh hribu in opazoval svojo požgano domačijo. Slilca za sliko se mu je vrstila v spominu. Posebno živo mu je odmevala tista, o prvem bbisku partizanov, ko so mu z nekakim očitkom dejali: sTovariš Robar, borba bo trda in bo zahtevala močnih ljudi/# Danes je občutil, da je treba pokazati vso moč, To moč je V dnevih, ki so sledili tudi pokazal. Tako se je spremenil, da ga ljudje skoro niso več poznali. Pomagal je povsod doma in še v drugih vaseh, kjer je bilo potrebno dati besedo vzpodbude ali pa priskočiti z delom pri obnovi. Tako je zorel z novega človeka in dočakal z aktivnim delom prvi maj 1945 in osvoboditev Trsta. Postal je socialistični graditelj... Danes je Robar eden najboljših zadružnikov. Svoje znanje, bogate življenjske izkušnje daje na razpolago skupnosti, za tisto veliko zadružno družino, ki je zajela že skoraj vse prejšnje male in velike kmete v vasi. Iz nekdanjega sebičneža je FOLKLORNA SKUPINA IZ DEKANOV NASTOPA Z NARODNIMI PLESI NA PROSLA. VI 1. MAJA je hotel dati še drugim. Sprejel je delo za vzgojo novih ljudi, ki bodo skupno Z njim gradili tisti naš novi svet in tiste naše nove ljudi, ki z odločnostjo udarnikov preobražajo to obmorsko pokrajino v deželo srečnih ljudi. Tudi se je Robar udeležil zadnjih volitev z odločnostjo človeka, ki ve, kaj dela, ki se zaveda vsake svoje besede, vsakega zamaha s krampom na udarniškem delu, vsakega stavka, ki ga zapiše in pošlje na okraj in včasih tudi na uredništva časopisov. Z velikim ponosom je napravil čez spodnja dva kraka rdeče zvezde — tiste rdeče zvezde, katere se je «Vstanite sužnji iz prekletstva...» ...in vstal je naš kmet in se osvobodil Ko je na dan prvega maja korakal v skupini zadružnikov za tistim velikim transparentom, ki je tako lepo izražal današnji razvoj zadružnikov — in tudi njegov razvoj, mu je bilo kot da tega še ni vreden. Spomnil se je nazaj na tiste čase, ko je taval še v temi in verjel slepo vsem tistim, ki so znali lepo govoriti na trgih in s prižnic. Čutil se je skoro nekako krivega, da ni prej pre- lijoni delavcev na svetu suženj prekletstva, suženj kapitala v delu in suženj misli po svobodni razgledanosti. Zato se ni mogel zdržati ob velikem in močnem spoznanju, da je dtines svoboden telesno in duševno. Navdušenje, ki je bilo med nepregledno množico, mu je razganjalo prsi. Ni mogel več vzdržati in je na ves. glas zapel za godbo: «Vstanite sužnji iz prekletstva . .. .» in pri tem pomislil na vse tiste, ki jih še tlači jarem kapitalizma in izkoriščevalcev. Tak je bil Robarjev prvi maj 1950 v Kopru. Dogovor o razpravljanju mešane komisije in o plačilnem sporazumu, ki so ga podpisali 22. p. m. na Dunaju, postavlja trgovinske odnose obeh držav na sledeče osnove: namesto dosedanjega sistema reciprocitet-r.'ih poslov velja za vse finančne in trgovinske odnose med obema državama klirinški račun, t. j. račun splošnega kom penziranja, ki pa ne sloni na določenem tečaju med šiligom in liro, marveč se glasi na dolar. Zaradi tega bodo morali biti tudi vsi računi izdani y dolarski veljavi, ne pa v šilingih ali lirah. Dosedanje posle bodo lahko zaključili še po starem načinu, v kolikor so bili odobreni od oblasti v obeh pogodbenih državah pred 1. majem 1.1. (po drugi vesti velja za uvoz v Avstrijo rok 31. 3.) Glede izmenjave blaga veljajo vse olajšave, doslej ali v prihodnje sklenjene med pogodbenicama v okviru pariškega odbora Marshallovih držav OEEC. Obseg medsebojnih izmenjav, na podlagi list, ki tvorijo priloge zapisniku zasedanja, ocenjujejo na okrog 45 milijard lir skupno, vštevši postavke iz «seznama prostega blaga# (OEEC). Z italijanske Strani pride v poštev za prost izvoz pretežno sledeče blago: citrone, fige za industrijsko u-porabo, riž, olivno olje, sir, plutovina, žveplo, surova konoplja, piriti in piritni prah, celofan, celuloid, pisalni in računski stroji, tiskarski stroji, kroglični ležaji, aluminij, karoserije in avtomobilski deli ter mali tovorni avtomobili pod 2 toni. Med blagom, ki ni všteto v esezmm prostega blaga# in za katero so določeni kontingenti, najdemo: oranže in mandarine (10.000 ton), sveže sadje (8.000 ton), sveža zelenjava (10.000 ton), zgodnji krompir (7.000 ton od 20. aprila do 20. junija), kostanj in drugi suhi sadeži (120 milijonov lir), paradižnikove in ribje konserve (90 milijonov), vino in vermut (180 milijonov),^česana-konoplja in konopljeno tkivo (400 milijonov), umetna vlakna (2500 milijonov), tekstil iz umetnih vlaken (1 milijardo), surovo svilo (200 milijonov), volneno predivo (800 milijonov), volneni tekstil (700 milijonov), bombažna preja (800 milijonov) in tekstil (700 milijonov), nogavice (30 milijonov), klobuki in klobučevina (130 milijonov) obdelovalni stroji (400 milijo- nov), razrd stroji (350 milijo-noV), avtomobili (100 milijonov), kemični izdelki (300 milijonov), linciej (40 milijonov) Nadaljnji kontingenti veljajo za semena, mesne izdelke, slaščičarstvo, taninski ekstrakt, konfekcijo, izdelke iz gumija, gum. be, marmor itd. Avstrija bo izvažala predvsem: 600.000 kubičnih metrov žaganic, za 100 milijonov tramov tipa «Trst», jamski les (25.000 kub. metrov), 15.000 kub. metrov gradbenega lesa, 7000 kub. metrov raznega žaganega lesa, 1500 glav plemenske živine, 14.000 ton plošč za ladjedelništvo v «začasnem u-vozu» (ali za ladje z udeležbo Avstrijcev) in izdelke težke in. dustrije v enakem obsegu kakor za 1949. Nadaljnji kontingenti veljajo za papir — 4.200 ton in lepenko — 3.800 ton, za sode, stroje in aparate raznih vrst, industrijsko klobučevino itd. Avstrijski izdelki, ki uživajo prostost z italijanske strani so: magnezitni izdelki, kaolin, celuloza, kemične mase, nekatere posebne vrste papirja, medicinski instrumenti, specialna stekla. kožuhovina itd. Za tržaško trgovino je važno zlasti dejstvo, da so dogovorili prost uvoz, ki se določi po u-pravni poti, za žagan les, tramove «vrste Trst#, jamski les, odpadke žaganja, palice in grad beni les. Dogovor je pričel veljati 22. pr. m. Ker odpade na redni trgovinski promet v vsaki smeri okrog 20 milijard lir, računajo, da je ostalih 5 milijard rezerviranih za pristaniške stroške in brodnine za avstrijski tranzit, predvsem preko Trsta- Kakor smo že poro. čali, tedaj ne gre za povsem novo pogodbo, marveč v bistvu za podaljšanje stare, ki so jo glede kontingentov povečali. Tu di ni bil dosežen pravi sporazum glede tečaja med šilingom in liro. Na podlagi kotiranja dolarja znaša sedaj tečaj za avstrijskega izvoznika 29,47 lir za 1 šiling, za uvoz v Avstrijo (t. j. za italijanski izvoz) pa •veljata «premijski» in ((osnovni# tečaj za uvozne sezname A, B. in C, podobno kakor v prometu z drugimi državami. Za blagovno skupino A velja tečaj i 29 lir za 1 šiling, za skupino B pa 24 lir za 1 šiling Avstrijski izvozniki imajo glede teh tečajev zelo različna mnenja. Na splošno sodijo, da se bo še najbolje odrezala lesna trgovina, ki bo sklepala lahko ugodne kupčije z Italijo. Druge stroke pa se boje. da ne k® . več konkurenčne. Glede pa mislijo avstrijski krogi u žiti vpliv ((oprostitve kakor tudi vse druge ve, s carino po vrednosti odn. revalizacijo carine t- J-računavanje na zlati P™ .. Pravijo, da zaradi r®vn°',„B0 trgovinske bilance. Mi svoj čas že opozorili na to. sti z Dunaja pravijo da b° ukrep dobil veljavo sredi ki meseca, (hkrati z uradno oW* vo) ko poteče 30-dnevni ro ugovor s strani medzavez®5 Od1*' ga nadzorstvenega sveta, ga dne dalje bo glede c nja veljalo razmerje 4,69 natih šilingov za 1 zlato prispele pošiljke se bodo t"j-nile odtlej po tem ključu, i K temu sporazumu vest, ki jo je objavila dnSjff t. m. ((Suedtiroler ^irts«1 rf zeitung# iz Bozna, da se b° , Bi'1 Ko- di tega meseca sestala V ob Gardskem jezeru mešana misija za «posebni sporazu® Severno Tirolsko#. Ta se Se ja polletno. List zanika v '’ da ima na dnevnem re<*tt, , premembe dosedanjega ur -ga postopka in plačilnega P meta in pravi, da bodo v nem prilagodili dosedanje tingente novim potreba®- glav ko »■ remi v osi Na podnožju planine so odkrili nova velika nsMP’ šča rjavega premoga, ki 1 do 4000 kalorij. Odkrito jališče se razprostira od nja do Nove Gradiške in goča razmeroma ceneno ploatacijo. Začeli so °dPl ^ več rovov, iz katerih bodo konca leta za potrebe os!&) oblasti izkppali okrog >*• A ton premoga. Medtem pa se t daljujejo raziskovalna f bližini Nove Gradiške. Molom vozovisirosliofljj oaurooa ilalpsi železi; V drugi polovici letošnrj, leta bodo pričeli krožiti Pa lijanski železniški mreži jjj motorni vozovi s težo in 84 potniškimi sedeži. '.Ji elektromotorji bodo ffl* ^ pri vožnji hitrost 150 uro. Novi vozovi bodo po cevnem sistemu in bodo go lažji kot dosedanji. lagali bodo z električno •* no kurjavo. Mestno potljtitjc «B E T 0 fll» LJUBLJANA, Ambrožev trg 7. Telefon 35-16 Z vsemi silami gradimo petletko, ki je temelj srečnega življenja delovnih ljudi naše domovine ŽiVel 1. maj! Trgovsko podjetje Oto CELJE-okolica VSE ZA TITOVO PETLETKO! MLEKO - KRUH LJUBLJANA, Poljanska c. 7. Telefon št. 29-52 Služimo delovnemu ljudstvu l ■> :# LJUBLJANA, Cankarjeva 1 - teleton 54-70 h &i>ojimi kiiieiiuilofjl(i{i_____________ Naša žulja i« nuditi delovnemu ljudstvu boljše filme Elin 1, MAJ V KOPRU ca TELOVADNI NASTOP NA STADIONU. Kino MOSKVA, Cankarjeva 1 Kino UNION, Miklošičeva 1 Kino SLOGA, Kolodvorska 39 LETNI KINO «T I V O L 1» S TITOM T E L A TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA TELEFON 22-24 DELAMO ZA IZPOLNITEV PETLETNEGA PLANA OBRTNO TRGOVSKO PODJETJE PECIVO - MLEKO LJUBLJANA IV. Služimo ljudstvu in domovin'- ---------------- M K ... — TWfnn «ev 93-808 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 SSESSKTŽ3S5«oTia-is.SS£Zv« S STS1 rmantno-upravnl 100> osmrtnlce9° “r> Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul, S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50, m« ^ t)5Ka ' Postni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložniSt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoze,n3.,% . Ljubljana, Tyr3eva 34 • tel. «9-63, tekoči račim pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska