H KOROŠKI ČASOPIS 96 Leto VI, 13. december 1996, cena 200 SIT I Poštnina plačana na pošti Ravne na Koroškem I i i . ' MČIL \ d.d. ZAVAROVALIMICA A MARIBOR J //oiAf£C V/c vrhunska ponudba jedi iz domače in mednarodne kuhinje, bogata izbira pijač S® 1 turistični biro, menjalnica, informacije, zelene karte, vračilo prometnega davka, špedicija BREZCARINSKA PRODAJALNA HOLMEC, VIČ-DRAVOGRAD pijače, kozmetika, parfumi, nakit in zlato, čokolade, igrače, športna oprema, tehnika KOMPAS MTS HOLMEC, tel. 0602 31 711, 31 888 • KOMPAS MIS VIČ-DRAVOGRAD, tel. 0602 83 955 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD [i JjJ (3QEia£IQ9 UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-591 Karikirano M d ^J;\ MW3/A (PEgigp®, m ©ati® ms Glasovanje za predsednika državnega zbora se je kljub prislovični delitvi Slovencev v levo in desno polovico končalo relativno enotno. Ali je to posledica čudeža ali zakulisnih računic, se bo hitro izkazalo. Upanja ne smemo zavreči. Korošci smo v državnem zboru zastopani v »obeh blokovskih polovicah« in bomo verjetno sila inovativni. Že predlog o zbiranju podpisov za Koroško regijo daje upanje, da bomo končno prišli k pameti in enotno nastopili proti državnemu centralizmu. Med desetimi občinami in državo je vmesna stopnja nujo potrebna. Prostovoljno povezovanje pa je vsekakor boljše od zakonske prisile. Če bomo čakali na ljubljanske sklepe, bo regija na oni strani Hude luknje. Korošcem, ki nas je le za pešcico in bi brez preračunljivih Štajercev ne zmogli izpolniti osnovnega pogoja za regijo, je treba pomagati na vse možne načine. Dobrosrčnost je premalo cenjena, da bi pri zakonodajalcih uspeli. Tudi druge regije imajo dovolj dobrih ljudi. Problem je v sedežu. Pa ne mislimo tapeciranega. Upravnega je treba določiti. Razpršenost pristojnosti na več krajev je mikavna, vendar neuresničljiva. Ze sama lokacija je pomembnejša od ostalih upravnih nalog. To nam dokazuje tudi »enotnost« občine Ravne-Prevalje. Župan sedi na Ravnah, svet predseduje na Prevaljah. Dobja vas kot kamen spotike pri delitvi doslej enotne občine nima dovolj prostorov niti za sedež krajevne skupnosti, kje še za kaj več. Pa smo že mislili, da bi jo predlagali za sedež okraja. Morda pa bo država rešila problem in določila za sedež okraja »svojo upravo« v prostorih bivše železarne? PočakajmoO TIK Navdušenje je prva stopnja razočaranja. Ne mislite, da imajo občutljivi največ občutkov. Ni vsak, ki glavo visoko nosi, košarkar. Le pri zakulisnih igrah so žarometi naravnani vstran od igralcev. Na pravi strani je vse prav. Niko VSEBINA $ ŽR: Kaj je Kidaj? 4 $ Stečaji naši vsakdanji 5 $ Novi aforizmi Nika Brumna 7 $ Anketa: Treba je ludi brati 9 $ Halla Moon! 11 $ Izbiramo najžupana Koroške 18 Pojoča Korošica Vera Trafela 23 $ Gustav Gnamuš 29 $ Pozor, hlodi prihajajo 32 $ Križanka in humor ______________________38 Na naslovnici: Antena Zemlja-Luna-Zemlja Foto: Prošt PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fex: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju postavke. Že od študije Phare je zaslužimo dovolj, da bi pokrili vse jasno, da je bilo Jeklo Štore podkapi- stroške, kijih imamo, talizirano oziroma z negativnim kapitalom. Da bi Jeklo Štore ohranili, tudi • Gre za prelivanje kapitala iz Brune Žerdoner, direktor Metala avna lajna je, da družbe Slovenskih železarn na ravenski lokaciji, z izjemami, ne bodo zaključile poslovnega leta pozitivno. Podobno je v družbah na drugih lokacijah, napovedi, da državi kmalu ne bo več potrebno intervenirati v črni metalurgiji s proračunskim denarjem, pa so na hudi preizkušnji. Toda vsaj za ravenski Metal, ki je v vseh reproverigah Slovenskih železarn in slovenske kovinske predelave ključno podjetje, se ve, da mu »državne intervencije« v zadnjem obdobju zamegljujejo perspektivo. Združitev s Štorami je namreč pomenila tudi prevzem dediščine slabega poslovanja Jekla v preteklosti ter vse posledice poslovanja sedanjosti. Ali je torej za optimizem še kaj razlogov, smo povprašali prvega moža Metala Braneta Žerdonerja. »Slika ni črnobela«, odgovarja direktor Metala. »Jaz ostajam optimist, rezultati pa so ponekod boljši, ponekod slabši. Položaj je na tržnem delu bistveno težji kot je bil v letu 1995, ko je šlo za leto velikih količin, dobrih cen, leto 1996 pa začetek nekega petletnega obdobja, ko bo težje priti do naročil, tudi ta pa bodo na nižji cenovni ravni. To bo seveda na ekonomiki podjetja imelo posledice. Da smo prodali, kar nam je letos uspelo, smo vložili veliko naporov. Precejšen korak smo naredili na trgu Združenih držav Amerike, Madžarske, največji padec prodaje pa smo doživeli doma, na domačem trgu. Tako sestrska podjetja kot druga proizvodna podjetja in velike trgovske hiše v Sloveniji so v velikih težavah - Cimos, TRO, Tam, Unior, Kovinotehna, Jeklotehna. Tudi to je vplivalo na poslovanje Metala. Samo Nožem, Tovilu iz Ljubljane in Armaturam je uspelo ohraniti uspešnost iz preteklih let.« • Koliko na uspeh Metala vpliva združitev s Štorami? O tem se več govori v širši javnosti, kot se sliši iz Slovenskih železarn. Kaj vse je skrito za to združitvijo? To je bil kompleksen projekt, ki je, kolikor vem, imel tudi svoje prcd- s pripojitvijo, bi bilo treba ta problem, težek je 30 milijonov mark, rešiti. Pa ni bil rešen in to je ena plat medalje. Druga je tekoče poslovanje, ki ni odvisno samo od tega problema dokapitalizacije. V letu 1995 je prišlo do bistvenega zmanjšanja proizvodnje, ker se je zelo velik kupec vzmetnega programa iz Nemčije odpovedal nakupom in teh količin v Štorah letos nismo mogli nadomestiti. Je pa jasno, da gre za kapitalno intenzivno branžo, in če na leto namesto 8o tisoč ton naredimo samo 50 tisoč ton, ne ravenskega dela Metala v Štore? Vsem, ki smo v tej branži, je jasno, da je ob teh cenah jekla nizka tudi marža. In če ni količin, tudi ni rezultata. Na drugi strani pa imamo asorti-man, ki sodi v višji cenovni razred, z višjo maržo, in ta rezultat daje. Kje je ta asortiman, se ve in ve se tudi, da smo na visoko kakovostnem programu dobivali in na nizko kvalitetnem izgubljali. Ker pa smo vsi v enem podjetju, je to, čemur pravite vi preli- vanje kapitala, samo po sebi umevno oziroma neibežno dejstvo. • Medtem ko na Koroškem lahko samo opazujemo dogajanje, je vse bolj jasno, da niti vlečejo v Ljubljani. Je sploh mogoče presekati gordijski vozel, ki se vleče še iz časov bivših asociacij, ki so usmerjale slovensko črno metalurgijo, nove pa zgolj nadaljujejo že videno? V vsakem primeri mislim, da je problem rešljiv. Stanje je dokaj logično, saj ni mogoče pozabiti situacije, v kakršni smo bili ob izgubi jugoslovanskega trga. Sledilo je podržavljen-je in koncentracija moči v koncernu, ki je z ministrstvi in vlado dosegel sanacijske zakone in vzpodbudil tudi tok novih investicij. To je bil za tranzicijsko obdobje velik dosežek. Toda problemov je ostalo še kar nekaj in tudi problem Metala in proizvodnje na dveh lokacijah bi imel bistveno manjši naboj, če bi bil rešen osnovni predpogoj te združitve, torej dokapitalizacija. O tem bi moralo biti v Upravi koncerna enotno mnenje, prav tako na Nadzornem svetu. Samo s tako podporo tej nuji je mogoče priti na resorno ministrstvo in preko njega v proračun. To je le en del delovanja koncerna. Bistveno težja in kompleksnejša vprašanja nas čakajo ob privatizaciji, ko bo prav tako pomembno funkcioniranje koncerna. • Ali je odhod mag. Alojza Vrečka, direktorja Uprave Slovenskih železarn, mogoče povezovati z vprašanjem enotnosti na ravni koncerna? S tem se ne morem strinjati. Po mojih informacijah je eden glavnih razlogov zdravstevno stanje mag. Vrečka. Res je samo to, da se je treba za vsako stališče, pa naj gre za denar ali kaj drugega, boriti in po mojih dosedanjih stikih s člani Uprave in Komentar Nadzornega sveta pripravljenost za rešitev tega našega problema v koncernu je. • Je pa seveda še drug problem. Zdaj v državi funkcionira samo tehnična vlada, proračun zna biti sprejet šele pozno v prihodnjem letu. Kako bo Metal vzdržal z dediščino preteklosti in sedanjosti, ki si jo je »priposlo-val« z združitvijo s Štorami? To zna biti težka zadeva. Mi smo prisiljeni v leto 1997 iti z varčevalnimi ukrepi, predvsem na fiksnih stroških. Stroški dela so med fiksnimi stroški in jih bomo morali prilagoditi trenutnemu obsegu poslovanja, na drugi strani pa bomo naredili vse za povečanje števila naročil in obsega prodaje. Pospešeno pa bomo tudi, ne glede na tehnično vlado - enkrat nova tudi bo, sistematično in, upam, tudi s podporo koncerna, skušali rešiti položaj na daljši rok. To ne more trajati v nedogled in jaz ne skrivam, da smo zamudili vlak, če problema ne bomo rešili v prvi polovici leta, ki prihaja. • Je mogoče iskati rešitev posebej za ravenski del Metala? Na to je mogoče gledati formalnopravno ali vsebinsko. Formalnopravno je Metal pač ena pravna oseba in kakršnekoli posledice bodo, bodo za cel Metal. Vsebinsko pa je dovolj jasno in že zaradi osnovnega optimizma ljudi v tej dolini in delavcev v Metalu pravim: program, ki ga delamo v Metalu, je dober, treba gaje ohraniti in ne ogrožati delovnih mest, ki so tu! • Je mogoč črn scenarij, ki bi po pravnofonnalni logiki skupne dediščine to vseeno ogrozil? Mislim, da ne in da tako pravi tudi strategija koncerna do leta 2005 , ki je bila sprejeta na Nadzornem svetu soglasno. Sem optimist, brez optimizma ne bi bilo mogoče reševati že vsakodnevnih problemov. Jadikovanje nad problemi ne daje učinka.O Edi Prošt i Strategijo komerna Slovenske železarne do leta 2005 m sir® VUDA REPUBLIKE SLOVENIJE JE UPRAVI SLOVENSKIH ŽELEZARN NALOŽILA, DA DO KONCA LETOŠNJEGA LETA PRIPRAVI IN JI POSREDUJE STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENSKIH ŽELEZARN DO LETA 2005, S POTREBNIMI INVESTICIJSKIMI VLAGANJI. PREDLOG STRATEGIJE JE MINULI MESEC ŽE POTRDIL NADZORNI SVET IN DOKUMENT ČAKA NA OBRAVNAVO V NOVI SLOVENSKI VLADI. V strategiji pa je zapisano, da vidijo Slovenske železarne svojo prihodnost v kvalitetni rasti, v proizvodnji z visoko dodano vrednostjo, torej ne samo v količini proizvedenega jekla, povečevanju produktivnosti, obvladovanju stroškov in ustreznemu kadrovskemu prilagajanju ter privatizaciji. Proizvodnja tekočega jekla v Slovenskih železarnah naj bi leta 2005 znašala 522.0(X) ton, od tega blagovne proizvodnje 514.000 ton, vrednost prodaje pa bi se vrtela okrog 1(X) milijard tolarjev oziroma okoli 1,1 mili- jarde mark. Za letošnje leto načrtujejo, da bodo vse družbe v tem koncernu prodale za več kot 63 milijard SIT ali nekaj več kot 700 milijonov mark. V letu 1996 so načrtovali proizvodnjo jekla v višini 440 tisoč ton, vendar je po devetih mesecih že jasno, da ta količina ne bo dosežena, saj zaostaja za dobro petino. Slovensko tržišče v letošnjem letu predstavlja 31 odstotkov prodaje, ostalo bodo Užili v izvozu. V družbah znotraj koncerna Slovenske železarne naj bi v prihod- Nadaljevanje na strani 7. Stečaji naši vsakdanji Piše: Miro Petek Kar precej truda je bilo vloženega, da je Koroška dobila svoje Okrožno sodišče, kar se je že izkazalo kot nujna in prepotrebm poteza slovenske države. Sodna oblast se je tako precej približala ljudem, kar je seveda dobro, vendar sodni postopki kljub temu trajajo predolgo, kar je seveda slabo. S sodnim okrožjem pa ima tudi Koroška sodišče, ki je pristojno za reševanje gospodarskih zadev, raznih gospodarskih sporov, registrskih zadev, prisilnih poravnav in likvidacij. Tega pa je kar precej in nuli dogajanje na gospodarskem oddelku tega sodišča po svoje kaže podobo koroškega gospodarstva. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je pričelo z delom L januarja lani in od bivšega Temeljnega sodišča v Mariboru prejelo skupno 1633 nerešenih gospodarski zadev, od tega 788 registrskih zadev, 19 stečajov, eno prisilno poravnavo, ostale zadeve pa so bile gospodarske pravdne zadeve. Pri četrtini stečajev, ki so jih po reorganizaciji sodišč prevzeli na slovenjgraškem Okrožnem sodišču, stečajni postopek še sploh ni stekel in tudi stečajni upravitelji niso bili postavljeni. V primerih, ko so stečaji že bili v teku in bili postavljeni stečajni upravitelji, so kljub omenjenim spremembam v pravod-sodju stečajni upravitelji obdržali svoje funkcije, pri novih zadevah pa so bili imenovani strokovnjaki s koroške regije. Poleg nerešenih stečajev bivšega Temeljnega sodišča v Mariboru pa so v času obstoja Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu prejeli še 15 novih stečajev. Tako so v času po reorganizaciji pravosodja imeli v delu skupaj 34 stečajev, pet prisilnih poravnav ter eno likvidacijo. Pravnomočno so končali sedem stečajev in štiri prisilne poravnave in tačas imajo v delu še 29 stečajnih zadev. V javnosti velikokrat vlada prepričanje, da stečaji trajajo predolgo, na Koroškem pa je bilo upanje, da bodo s sodnim okrožjem tudi primeri stečajev hitreje rešeni. Seveda pa je hitrost reševanja stečajev odvisna (prvič) od števila sodnikov in (drugič) od zahtevnosti stečaja. Kadri. Na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu kot predsednici senata vodita stečajne postopke dve okrožni sodnici, ki sta v preteklem letu uspeli zaključiti štiri prisilne poravnave in sedem stečajev, čeprav sta zaradi nezasedenih sodniških mest bili zadolženi tudi za reševanje številnih drugih zadev, to je 950 gospodarskih pravdnih zadev, 1094 registrskih zadev, 287 pravndih zadev in še vrsto drugih manjših zadev. Obe sodnici čakata na nujno kadrovsko okrepitev. Zahtevnost stečajev. Več kot polovica od 34 obravnavanih stečajev je izredno zahtevnih, tako glede števila prijavljenih in spornih terjatev, števila bivših delavcev, različnega premoženja, ki se ne nahaja samo na Koroškem ami>ak tudi v drugih državah, na Hrvaškem, celo v Rusiji in drugod. Med najbolj zahtevna stečaja gotovo sodita prinuzr slovenjgraškega Fecra in ravenskega Gradisa, ki se zaradi objektivnih razlogov vlečeta že pet let. V stečajih zoper stečajnega dolžnika TUS M ikon in Mikon Trade, ki sta bila začeta leta 1993, pa poteka obsežen spor tudi pred Delovnim sodiščem zaradi vprašanj zakonitosti prerazporeditve večine delavcev iz ene v drugo organizacijo. Od rešitve tega vprašanja so odvisne tudi terjatve delavcev. O Pokoj nina ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe, Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ^j== zavarovalnica triglav njem tisočletju predelali okoli 65 tisoč ton domačega jekla, danes ga znotraj sistema SŽ predelajo dobrih 20 tisoč ton. Za realizacijo tega projekta pa so bistvenega pomena investicije. V obdobju od konca tisočletja je predvidenih vlaganj za 198 milijonov mark, v obdobju od 2001 do 2005 pa za 325 milijonov mark, v prihodnjem desetletju skupno torej za 523 milijonov DEM investicij, največ naložb bo na področju metalurgije. V prvem investicijskem obdobju je največ vlaganj predvidenih za Metal Ravne, to je okoli 55 milijonov mark, več kot 30 milijonov mark pa je predvideni tudi za Acroni in STO. V obdobju po letu 2000 pa je več kot 140 milijonov mark predvidenih v naložbe v Acroniju, skoraj 60 milijonov mark v ravensko družbo STO, okoli 25 milijonov DEM pa še v Metal Ravne. Jeseniški Acroni čakajo do konca tisočletja posodobitev jeklarne, rekonstrukcija vroče in hladne valjarne, kasneje pa še investiranje v novo hladno valjamo nerjavnih trakov. Metal Ravne izvaja tehnološko sanacija obrata Štore, investicija v valjarsko progo za orodjarno jekla ploščatih profdov, na lokaciji Ravne pa investicija v konti liv. Tako v metalurških kakor predelovalnih obratih naj bi te naložbe pomenile prehod v višji cenovni razred in izdelavo ter predelavo visokokvalitetnih jekel. Znotraj koncerna so že vzpostavljene štiri osnovne proizvodne reproverige, to je med Metalom in družbami Noži, STO, Jeklolivarna in Verige, druga reprodukcijska veriga poteka med Jeklolivarno, STO in Armaturami, Fiprom je na čelu reproverige, ki jo sestavljajo še Plamen in Tovil, STO in Veriga, Valji pa oskrbujejo STO, Acroni in Metal. Leta 2005 naj bi prodaja na domačem trgu znašala 21 odstotkov, 79 odstotkov celotne vrednostne prodaje pa naj bi ustvarili na tujih trgih. Za vse družbe je za obdobje do leta 2005 predvideno pozitivno poslovanje z doseganjem več kot pet odstotkov čistega dobička v kosmatem donosu. Leta 2000 naj bi na zaposlenega v koncernu dosegli 150 tisoč mark, bruto dodana vrednost pa naj bi bila preko 42 tisoč mark. Leta 2000 je predvidena realizacija na zaposlenega že več kot 200 tisoč mark, dodana vrednost na zaposlenega pa nad 54 tisoč mark. In kakšno je stanje danes? Realizacija na zaposlenega v letošnjem letu bo presegla 100 tisoč mark, dodana vrednost na zaposlenega pa je nekaj več kot 30 tisoč mark. □ (mp) w©m [Mm [BOŠOMim ZALOŽBA V0RANC IZDAJA DELA UGLEDNIH DOMAČIH AVTORJEV Ravenska založba Voranc si vztrajno utira pot na knjižni mg s sicer skromnim številom knjig, vendar z uglednimi domačimi avtorji. Izid zadnje knjige Nika Brumna Natroski je urednik Vojko Močnik pospremil z napovedjo še ene knjige letos - pesniške zbirke Marijane Vončina in dveh novih izdaj v prihodnjem letu. Pri Vorancu bo tako po dolgem pisateljskem premoru izšlo prozno delo prof. Janeza Mrdavšiča in pesniška zbirka Nika Brumna. Lani je pri Vorancu izšla Brumnova knjiga aforizmov Misli iz parterja, letošnjo je naslovil z Natroski. Berljivo, zabavno in zbadljivo delo. Ilustriral Bogomir Celcer. Oblikovala in za tisk pripravila Blanka Kamnik. Kakorkoli beremo Brumnove aforizme, na koncu ostane vzdih - no, takšno je življenje. Brumen se v skopih besedah živo odziva na vse oblike tukajšnjega in zdajšnjega življenja. Drsa po dnu in seka po vrhovih, neprizanesljivo, z njemu lastno odkritostjo, včasih grobo, da že vzbuja odpor, včasih od sile prozaično, a tudi duhovito in z resnobo modreca. Vznemirljivost in čar je v tem, da avtor brez zadržka in mestoma z zlobnim posmehom hladnokrvno pripoveduje resnice o vsem, kar se mu postavi na pot. To je lahko politik ali lopov, cerkev ali zlodej, ali aktualni pojmi kot demokracija, morala, etika. V devetih razdelkih zadevajo Brumnovi aforizmi različne teme. V prvem - Spoznanja volilca je zabodel pero v aktualno politiko na Slovenskem, vendar je med temi aforizmi nekaj takih, ki bodo vedno uporabni. Recimo ta: »Ustava zagotavlja pravice malim, politika velikim« ali: »Ob prebarvanem politiku in prebarvani klopi se najlažje umažeš». V razdelku Resnice avtor pravzaprav ne piše več aforizmov, pač pa svoje resnice, spet ironično. Nemalo je tudi univerzalnih, ki bi jih zlahka uvrstili v Vox populi ali v Pregovore in reke na Slovenskem. Razdelek Izpeljave z brezobzirno prostodušnostjo obravnava gostilniško življenje, policaje (»Policaj je kot srce: bije«), poslance in praznovanja (»Dimljena šunka prinese med ljudi več sprave kot vse ideologije«). Razdelka Natroski in Drobne zlobnosti sta najobsežnejša. Avtor na teh straneh suho in trdo spregovori o vsem, kar vzpodbuja njegov intelektualni odziv, nato v Dvopomenskih bralca zapelje v svojo igro in preizkuša njegovo doumevanje skritih pomenov, oddahniti si sme spet ob koncu pri Mislih z obrobja. Zadnji aforizem v tem razdelku in hkrati na zadnji strani - »Žepar ima roke v tujih žepih, obrekljivec jezik v tujih življenjih« se zdi, kot daje nastal spotoma ob poslušanju opravljivca in zazdi se, da se bodo prav tako spotoma Brumnu zapisovali novi in novi aforizmi.Q (ar) Pokoj nina po vasi men. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prosto voljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ^^zavarovalnica triglav njem tisočletju predelali okoli 65 tisoč ton domačega jekla, danes ga znotraj sistema SŽ predelajo dobrih 20 tisoč ton. Za realizacijo tega projekta pa so bistvenega pomena investicije. V obdobju od konca tisočletja je predvidenih vlaganj za 198 milijonov mark, v obdobju od 2001 do 2005 pa za 325 milijonov mark, v prihodnjem desetletju skupno torej za 523 milijonov DEM investicij, največ naložb bo na področju metalurgije. V prvem investicijskem obdobju je največ vlaganj predvidenih za Metal Ravne, to je okoli 55 milijonov mark, več kot 30 milijonov mark pa je predvideni tudi za Acroni in STO. V obdobju po letu 2000 pa je več kot 140 milijonov mark predvidenih v naložbe v Acroniju, skoraj 60 milijonov mark v ravensko družbo STO, okoli 25 milijonov DEM pa še v Metal Ravne. Jeseniški Acroni čakajo do konca tisočletja posodobitev jeklarne, rekonstrukcija vroče in hladne valjarne, kasneje pa še investiranje v novo hladno valjamo nerjavnih trakov. Metal Ravne izvaja tehnološko sanacija obrata Štore, investicija v valjarsko progo za orodjarno jekla ploščatih profdov, na lokaciji Ravne pa investicija v konti liv. Tako v metalurških kakor predelovalnih obratih naj bi te naložbe pomenile prehod v višji cenovni razred in izdelavo ter predelavo visokokvalitetnih jekel. Znotraj koncerna so že vzpostavljene štiri osnovne proizvodne reproverige, to je med Metalom in družbami Noži, STO, Jeklolivarna in Verige, druga reprodukcijska veriga poteka med Jeklolivarno, STO in Armaturami, Fiprom je na čelu reproverige, ki jo sestavljajo še Plamen in Tovil, STO in Veriga, Valji pa oskrbujejo STO, Acroni in Metal. Leta 2005 naj bi prodaja na domačem trgu znašala 21 odstotkov, 79 odstotkov celotne vrednostne prodaje pa naj bi ustvarili na tujih trgih. Za vse družbe je za obdobje do leta 2005 predvideno pozitivno poslovanje z doseganjem več kot pet odstotkov čistega dobička v kosmatem donosu. Leta 2000 naj bi na zaposlenega v koncernu dosegli 150 tisoč mark, bruto dodana vrednost pa naj bi bila preko 42 tisoč mark. Leta 2000 je predvidena realizacija na zaposlenega že več kot 200 tisoč mark, dodana vrednost na zaposlenega pa nad 54 tisoč mark. In kakšno je stanje danes? Realizacija na zaposlenega v letošnjem letu bo presegla 100 tisoč mark, dodana vrednost na zaposlenega pa je nekaj več kot 30 tisoč mark. □ (mp) ZALOŽBA VORANC IZDAJA DELA UGLEDNIH DOMAČIH AVTORJEV Ravenska založba Voranc si vztrajno utira pot na knjižni trg s sicer skromnim številom knjig, vendar z uglednimi domačimi avtorji. Izid zadnje knjige Nika Brumna Natroski je urednik Vojko Močnik pospremil z napovedjo še ene knjige letos - pesniške zbirke Marijane Vončina in dveh novih izdaj v prihodnjem letu. Pri Vorancu bo tako po dolgem pisateljskem premoru izšlo prozno delo prof. Janeza Mrdavšiča in pesniška zbirka Nika Brumna. Lani je pri Vorancu izšla Brumnova knjiga aforizmov Misli iz parterja, letošnjo je naslovil z Natroski. Berljivo, zabavno in zbadljivo delo. Ilustriral Bogomir Celcer. Oblikovala in za tisk pripravila Blanka Kamnik. Kakorkoli beremo Brumnove aforizme, na koncu ostane vzdih - no, takšno je življenje. Brumen se v skopih besedah živo odziva na vse oblike tukajšnjega in zdajšnjega življenja. Drsa po dnu in seka po vrhovih, neprizanesljivo, z njemu lastno odkritostjo, včasih grobo, da že vzbuja odpor, včasih od sile prozaično, a tudi duhovito in z resnobo modreca. Vznemirljivost in čar je v tem, da avtor brez zadržka in mestoma z zlobnim posmehom hladnokrvno pripoveduje resnice o vsem, kar se mu postavi na pot. To je lahko politik ali lopov, cerkev ali zlodej, ali aktualni pojmi kot demokracija, morala, etika. V devetih razdelkih zadevajo Brumnovi aforizmi različne teme. V prvem - Spoznanja volilca je zabodel pero v aktualno politiko na Slovenskem, vendar je med temi aforizmi nekaj takih, ki bodo vedno uporabni. Recimo ta: »Ustava zagotavlja pravice malim, politika velikim« ali: »Ob prebarvanem politiku in prebarvani klopi se najlažje umažeš». V razdelku Resnice avtor pravzaprav ne piše več aforizmov, pač pa svoje resnice, spet ironično. Nemalo je tudi univerzalnih, ki bi jih zlahka uvrstili v Vox populi ali v Pregovore in reke na Slovenskem. Razdelek Izpeljave z brezobzirno prostodušnostjo obravnava gostilniško življenje, policaje (»Policaj je kot srce: bije«), poslance in praznovanja (»Dimljena šunka prinese med ljudi več sprave kot vse ideologije«). Razdelka Natroski in Drobne zlobnosti sta najobsežnejša. Avtor na teh straneh suho in trdo spregovori o vsem, kar vzpodbuja njegov intelektualni odziv, nato v Dvopomenskih bralca zapelje v svojo igro in preizkuša njegovo doumevanje skritih pomenov, oddahniti si sme spet ob koncu pri Mislih z obrobja. Zadnji aforizem v tem razdelku in hkrati na zadnji strani - »Žepar ima roke v tujih žepih, obrekljivec jezik v tujih življenjih« se zdi, kot daje nastal spotoma ob poslušanju opravljivca in zazdi se, da se bodo prav tako spotoma Brumnu zapisovali novi in novi aforizmi.O (ar) \ K V . F.#- M v iiifc&r \ J jfc «f (Mmr -.Ulit I «p 'V ' m ©S m\MM cOS j©\j © d y^ £i^\ MALOOBMEJNA PREHODA LIBELIČE IN MEŽICA NAJ BI POSTALA ODPRTA TUDI ZA DRŽAVLJANE EVROPSKE UNUE Koroška ima več kot 90 kilometrov zelene meje s sosednjo Avstrijo, to je deželama Koroško in Štajersko, in na meji se vselej dogaja kaj zanimivega. Na meddržavni ravni tokrat prihajajo lepe novice od mešane slovensko-avstri-jske komisija za obmejni promet, ki se je nedavno sestala v avstrijskem Jermersdorfu, kjer so podprli predlog, da bi maloobmejni prehodi Libeliče, Mežica, Duh na Ostrem vrhu in Pavličevo sedlo postali prehodi, preko katerih bi poleg državljanov Slovenije in Avstrije lahko potovali državljani članic Evropske unije in državljani članic sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Do konca marca prihodnjega leta naj bi obe komisiji pripravili notranje pravne predloge za izpeljavo te pobude. Sicer pa je pomembna novost tudi ta, da na avstrijski strani glede Pavličevega sedla ni več lastniških ovir o uporabi ceste in dolgolema želja o otvoritvi tega mejnega prehoda tudi za avtomobile je zelo blizu uresničitvi. Odveč je posebej omenjati, kaj širitev prometa preko meddržavnih mejnih prehodov pomeni za Mežico in Libeliče, vprašanje je le, kako bosta oba kraja to uspela izkoristiti. Gotovo pa si lahko gostinci v obeh krajih obetajo večji promet tistih turistov iz držav Evropske unije, ki bivajo na avstrijskem Koroškem. Mežica bi si z dolgo načrtovano in obljubljeno bencinsko črpalko lahko odščipnila kakšen tolar od bencinskega turizma, v Libeličah se bo gotovo povečal obisk v prostocarinski prodajalni. Sicer pa statistika prometa potnikov preko državne meje na Koroškem kaže velik porast, saj je že v prvih desetih mesecih bilo več prehodov kot v celotnem lanskem letu. V letošnjem letu je preko koroških mednarodnih in obmejnih prehodov prestopilo že več kot 7,4 milijona potnikov, od tega skoraj 4,9 milijona tujcev in dobra 2,5 milijona domačih potnikov. Policisti so v tem času našteli tudi skorajda 2,5 milijona osebnih in tovornih vozil, avtobusov in vlakov, kar je v primetjavi z enakim lan- skim obdobjem 11 odstotno povečanje. Velik porast prehodov meje na tujih državljanov pa je seveda zaradi »bencinskega turizma.« VSE MANJ ILEGALNIH PREHODOV »Koroška meja postaja za tiste, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanja, vse bolj zaprta, za ostale, ki potujejo preko meje s poštenimi nameni, pa vse bolj odprta,« trdi Zlatko Halilovič, inšpektor za posebne naloge na UNZ Slovenj Gradec, zadolžen za tujce in mejne zadeve. »Zelo dobro sodelovanje z varnostnimi organi na avstrijskem Koroškem in avstrijskem Štajerskem je namreč obrodilo sadove in ilegalnih prehodov preko državne meje je na našem koncu zelo malo. Tako smo leta 1991 na koroški meji še odkrili okoli 700 ilegalnih prehodov, v pivih desetih mesecih tega leta pa je bilo skupno 45 ilegalnih prehodov preko državne meje. Ljudje, ki se ukvarjajo s tem poslom, so namreč spoznali, da za ilegalne prehode tod nimajo velikih možnosti.« Med ilegalnimi prehodi preko meje prevladujejo državljani Hrvaške, saj so policisti v pivih desetih mesecih odkrili 28 prehodov hrvaških državljanov, po štiri ilegalne prehode so odkrili med državljani ZRJ, Češke, Bosne in Hercegovine in Liberije, enkrat pa je poskušal ilegalno prestopiti mejo še državljan Avstrije. Zadnji primer je prav ilegalni prehod štirih Liberijcev, ki so se z ladjo izkrcali v Črnem morju, preko Rusije prišli na Dunaj, od tam pa jim je taksist obljubil za 800 dolarjev pot do meje z Madžarsko. Pripeljal in odložil pa jih je na Kapli na Kozjaku, kjer so jih kmalu za tem prejeli koroški policisti in jih predali v prehodni dom za tujce. Na koroških mejnih prehodih so v letošnjem letu zavrnili 507 tujcev in jim niso dovolili vstopa v Republiko Slovenijo. Največkrat (223) tujec ni imel dokumenta za identifikacijo, vzrok za zavrnitev vstopa je bilo tudi pomanjkanje sredstev za preživljanje (144), potovanje brez vizuma za nadaljevanje poti v tretjo državo (135), izvajanje kaznivih dejanj v Sloveniji (4) in predhodni ukrep izgona (en primer). Tudi pri zavrnjenih osebah so ljudje iz vseh svetovnih celin. »Še vedno pa je na meji aktualno orožje. V prvih desetih mesecih tega leta smo skupaj s carinskimi organi zasegli 51 kosov orožja in 3452 kosov streliva. V letošnjem letu pa smo tudi na koroških mejnih prehodih naleteli na mamila. Zaenkrat še ne gre za velike količine, zasegli pa smo nekaj heroina in mari- huane,« pravi Zlatko Halilovič. Schengenski sporazum, ki ga je podpisala sosednja Avstrija, vpliva tudi na delo koroške policije. Zlatko Halilovič dodaja, da se prilagajajo zahtevam tega sporazuma in slovenska policija na meji skuša skrbeti za kar najbolj hiter pretok pomikov, ki z vamosmega vidika policiji niso zanimivi, na drugi strani pa uveljavljajo poostrene konhole potnikov, ki so po tej plati bolj izpostavljeni. Tudi tehnično je slovenska policija vse boljše opremljena in na koroških mejnih prehodih imajo sodobno napravo, ki odkriva ponarejene dokumente. 21 PLANINSKIH MEJNIH PREHODOV V zadnjem času pa so se večinoma že umirile polemike okrog schengenskega sporazuma, katerega del je Avstrija že podpisala. V preteklosti je prihajalo do nezadovoljstva s strani slovenskih potnikov na avstrijski meji, sedaj seje stanje normaliziralo in je pretok potnikov bolj sproščen. Vendar v okviru sporazuma, ki so ga avstrijski varnostni organi dolžni spoštovati. Tako Heinrich Gesierich, vladni svetnik in direktor urada za mejne zadeve in tujce pri varnostni direkciji v Celovcu, z zadovoljstvom pravi, da ga veseli, da lahko demantira pisanje slovenskih časopisov, češ da Avstrija gradi na meji železno zaveso. Da to ne drži, po mnenju Gesiericha nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da se je iz desetih planinskih prehodov leta 1994 to število sedaj povečalo na 21. Z varnosmimi organi sosednje avstrijske dežele Koroške so se nedavno na rednem srečanju pogovarjali tudi delavci UNZ Slovenj Gradec, pogovor je potekal predvsem o problemih ob meji. Zlatko Halilovič, inšpektor za posebne naloge na UNZ Slovenj Gradec, pravi, da je slovenska stran opozorila, da na meji nastajajo problemi, ker so določene vrste orožja (plinske pištole in strelivo) v Avstriji v prosti prodaji in uporabi, kar pa ne velja za Slovenijo in zato se dogaja, da slovenski mejni organi zaradi tega orožja (in tudi lovskega streliva) avstrijske državljane velikokrat zavrnejo oziroma jih predajo k sodniku za prekrške. Tako Halilovič kot Gcisirich pa pravita, da obe strani odlično sodelujeta pri varovanju zelene meje, kjer varovanje poteka izmenično in podatki kažejo, da sta obe strani na tem področju zelo uspešni .□ (MP) Anketa Od leve proti desni: Marjan Hudopisk, Tanja Slatinek, Ivan Petrič, Franc Mlekuš, Stanka Blatnik in Franc Sedovnik »TREBA JE TUDI BRATI...« Tokratno anketo, predzadnjo v letošnjem letu, smo napravili v želji, da bi zvedeli, katere časopise naši naključno izbrani anketiranci najraje berejo in katera televizija jim je najbolj všeč. Iz povedanega smo lahko razbrali, da ljudje zelo radi berejo, poslušajo radio in gledajo televizijo. Za vse to se po napornem delu vedno najde veliko časa, v teh dolgih zimskih večerih. In kaj pravijo naši anketiranci: MARJAN HUDOPISK, ključavničar, Jamnica: »Najraje berem MAG, ker se mi zdi, da v njem najdem vse, za kar se zanimam: od politike, do drugih zanimivih stvari. Tega vsak teden kupujem, kupujem pa tudi PREPIH, zato da izvem, kaj se v naših krajih dogaja. Rad pogledam tudi v Novice, ki mi nudijo veliko branja, včasih pa so zelo zanimive.« IVAN PETRIČ, upokojenec, Jazbina: »Za branje in gledanje televizije imamo največ časa pač upokojenci. Televizijo gledam bolj malo, če jo že gledam, pa me najbolj zanimajo poročila. Med časopisi so mi zelo všeč Kemčki glas, Viharnik in seveda naš koroški časopis PREPIH, ki prinaša veliko zanimivega branja iz vseh krajev Koroške, kar je še posebno zanimivo.« tudi druge časopise in revije. Ker sem lovec, mi je izredno pri srcu revija LOVEC, v nem najdem veliko zanimivih in poučnih člankov. Moj najljubši radio je Koroški, kjer je veliko dobre glasbe.« STANKA BLATNIK, študentka, Slovenj Gradec: »Glede na to, da študiram, televizijo bolj malo gledam, veliko pa poslušam radio. Če sem doma, mi je najbolj všeč Koroški radio, med študijem v Ljubljani pa najraje poslušam radio ŠTUDENT. Če mi čas dopušča, rada prebiram tudi časopise. Všeč so mi NOVICE in Mladina, pa razne modne revije.« FRANC SEDOVNIK, upokojenec, Slovenj Gradec: »Televizije že nekaj časa sploh ne gledam, ker je v okvari. Zato pa rad pokukam v časopise. Nanje nisem naročen in sproti kupujem Večer, Slovenske novice in PREPIH. Ljudje moramo brati, posebno sedaj, ko je veliko novih stvari, ki jih lahko zaslediš le v časopisih; v teh časih je v svetu toliko pretresljivih dogodkov.« F. JURAČ TANJA SLATINEK, gostinka, Slovenj Gradec: »Po službi in kosilu se prileže, da človek vzame v roke tudi časopis. Jaz zelo rada čitam Nedeljskega, Moj mali svet, pa Novice in 7D. Ob branju rada poslušam Koroški radio, če pa gledam televizijo, mi jc všeč satelitska televizija RTL in PRO 7, od domačih pa nacionalna televizija in POP TV.« FRANC MLEKUŠ, upokojenec, Slovenj Gradec: »Že dolga leta najraje prebiram Večer, ki je za mene najbolj zanimiv. Kupujem pa mašami=mmamm 090 - 44 - 90 Merkant - Com d.o.o. 1 min. = 156,00 SIT TAŽNO FASADNO OBLOGO Jt/ ^FAS PROIZVAJA IN PRODAJA: » 0602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO! Protislovensko razpoloženje »Pri pismu najbolj izstopa radikalnost jezika« Prvo nedeljo v decembru so v idilični vasi Libuče pri Pliberku na avstrijskem Koroškem v galeriji Falke odprli likovno razstavo dveh priznanih umetnikov: domačina Gustava Januša in ljubljančana Gustava Gnamuša, po rodu sicer iz slovenske Koroške oz. iz Mežice.V obdobju odraščanja ju je ločevala manjšine ne bomo izvzeti. Kot vemo, so Slovenci tukaj ali na Štajerskem dobivali grozilna pisma in pisemske bombe, prav tako Hrvati. Dobivali so jih vsi tisti, ki so se količkaj zavzemali za stike s tujci, z manjšinami. V tem vzdušju imamo več ravni. Najbolj grozna raven so pisemske bombe in teror. Novinar Slovenskega Vestnika iz. Celovca Franc Wakounig v likovni galeriji Falke v Libučah pri Pliberku tri dni pred požigom delovnih prostorov. državna meja, ki je zadnja leta nekdanjo vlogo izgubila; vedno več je obmejnega sodelovanja, podprtega tudi s strani EU. Zopet pa se je okrepila nacionalistična reakcija na Koroškem, tako v anonimni kot tudi institucionalni obliki. Ob tem je imela omenjena razstava, ki jo je odprl namestnik deželnega glavarja iz Celovca dr.Michael Ausserwinkler poleg kulturne še politično vrednost. O protislovenskem razpoloženju na avstrijskem Koroškem, ki seje manifestiralo tudi z grozilnimi pismi tamkajšnjim slovenskim medijem, je svoje videnje razložil novinar Slovenskega vestnika iz Celovca, Franc Wakounig, le tri dni pred požigom prostorov v uredništvu Slovenskega Vestnika in Zveze slovenskih organizacij v Celovcu. »Smo v napeti atmosferi, ki so jo že pred leti sprožile pisemske bombe in ta stvar traja še naprej. Seveda smo Slovenci vedeli, da kot sestavni del Druge ravni so posnemovalne, kjer nekateri mislijo, da morajo pristaviti svoj piskerček. To so običajno psihično labilne, politično zelo napete in ekstremno misleče osebe, ki si ne upajo izpostaviti. V tem kontekstu moramo videti tudi tole pismo. Gre za provokatorja, ki pa dobro pozna slovenske strukture na Koroškem, kajti izbral je vse štiri slovenske medije: Slovenski Vestnik in Tednik, obe politični glasili Nedeljo kot cerkveni list, ki ga izdaja škofija in slovenski oddelek ORF-a, ki je v sklopu državnega TV in radijskega omrežja. Ta človek je moral točno vedeti, kdo smo... In kar pri grozilnem pismu najbolj izstopa, je radikalnost jezika: grozi s tem, da nas bo poklal. To je besednjak, ki ga v fizični obliki poznamo še iz Bosne. Nas ni strah, da bi nas ta človek utišal ali da bi od strahu trepetali... Je pa to dodaten kamenček v nasilju, ki mu jaz pravim strukturalno nasilje in upam, da bo ostalo pri tem; kaj več pa ne moremo. «□ Samo Šavc Planinsko društvo »Briaiik« Muta » rea® Natanko na prvo obletnico ustanovitve samostojnega planinskega društva »Bricnik« Muta so ob krajši slovesnosti odprli samostojno planinsko pot, takoimenovano Mučko transverzalo. Na slovesnost je prišlo nad sedemdeset planincev iz sosednjih društev, iz Avstrije, največ pa seveda domačinov, ki so se v lepem zimskem jutru odpravili na planino svojega imena, na Bricnik. Po pohodu so se dobili na prijetnem srečanju na kmetiji »Mežner« na Primožu nad Muto. Ob tej priložnosti so predstavili tudi skrbno in s pravo mero planinske ljubezni urejeno knjižico, v kateri so predstavili kraj Muto, njene najpomembnejše zanimivosti in opisali svojo nadvse zanimivo transverzalo. Najprej je planince pozdravil predsednik društva Alojz Eršte, ki je med drugim povedal, da so v pripravo, v čiščenje in označevanje transverzale člani vložili nad tristo delovnih ur. Idejo poti je posrečeno izbral Karli Miheu, lektoriranje knjižice je opravila prof. Majda Jeznik, oblikovanje in tisk pa stara planinska grča, Ernest Preglav. Če zapišemo še nekaj o poti: je skrben splet občutka za lepote in skrbi za naravo, ne posega v kulturno krajino, pa kljub temu obišče najlepše točke in zanimivosti Pernic, Mlak, Jerneja in Primoža nad Muto, da o dolini sami ne izgubljamo besed. Posrečeno so podane variante, lahko je zahtevješi pohod, lahko le sprehod za družino, lahko etapa levega ali desnega brega ali še kaj vmesnega. Povsod čudoviti razgledi, stare hiše in dragi spomeniki preteklosti, v dolini Janezova cerkev, v planini Arlova hiša. Pernice, Lipnikov mlin, na nekih starih macesnovih vratih je vklesana letnica 1661, bi ji verjeli? Težko, toda kdo bi imel interes potvarjati čas? Ste se kdaj vprašali, koliko rodov je moralo prestopati, da so tako izbrusili macesnove ali kmanite pragove in koliko let? Če se muški planinci preštejejo danes, zbrani od najmlajših do najstarejših, se ustavi številka pri 253, kar je izjemno število za razmeroma mali kraj. Čeprav so v ustanovnem letu pretežno delali doma, je za njimi, skupinami ali posamezniki, tudi lepo število izletov v druga gorstva in pokrajine po Sloveniji. Pa tudi v tujino so pokukali, vsaj za pokušino, bi rekli naši stari planinci. □ k. valil Prodam osebni avto Vugo 55, letnik 2/89. Avto je lepo ohranjen. Inf. po tel. (0602) 33-042 po 15h. (Matej) Odkupujem smrekov žagan les, 80 mm. H., 111. klasa. Tel. (063)775-377 Podjetnikom nudim vsakodnevne prevoze materiala z renault expresom na relaciji Črna na Koroškem - Velenje. Podrobnejše informacije po tel. 063 854 542 RADIOAMATERIJI RADIOKLUBA SLOVENJ GRADEC: SLOVENJGRAŠKI RADIOAMATERJI SE LAHKO POHVALIJO ZE Z OKOLI 50 ZVEZAMI Z RAZLIČNIMI RADIOAMATERSKIMI POSTAJAMI ŠIROM PO SVETU , OD TEGA KAR S 13 RAZLIČNIMI DRŽAVAMI, S POMOČJO ODBOJA OD LUNINE POVRŠINE. GOVORIMO NAMREČ O RADIJSKI ZVEZI ZEMLJA - LUNA - ZEMLJA. Prva zveza Radiokluba Slovenj Gradec s pomočjo odboja od lune je bila vzpostavljena 10.6.1995, pobudnik in gonilna sila zanjo pa je znani slovenjgraški radioamater Silvo Obrul. Radioamaterstvo je ljubiteljska dejavnost, ki v radioklubih v Sloveniji združuje okoli 6500 članov. Ti so združeni v Zvezo radioamaterjev Slovenije. Radioamater se ukvarja z radio tehniko, vzpostavlja zveze z radioamaterji vsega sveta, gradi radioamaterske antene - konstruktor, se poslužuje tudi računalniške tehnologije, ki omogoča prenos tekstov - Packt radio, prenaša radioamatersko sliko na daljavo s pomočjo tehnike - amaterska TV in išče skriti oddajnik s pomočjo sprejemnika po terenu - »lov na lisico« (športna panoga). V Sloveniji je bil prvi radioklub ustanovljen 1. 1924 v Mariboru, kasneje so se ustanavljali tudi drugod. Najstarejši aktivni radioamater oziroma pionir na tem področju je Ivan Miheu iz Turiške vasi pri Slovenj Gradcu, ki je že pred letom 1930 vzpostavljal lokalne in tudi medkonti-ncnlalne zveze. Bil je tudi pobudnik RADIO KLUBA SLOVENJ GRADEC, ki je bil uradno registriran leta 1974, pred tem pa je obstajala samo sekcija. Danes je v njem okoli 95 članov, ki se z radioamaterstvom ukvarjajo ljubiteljsko. Ker je oprema za delo izjemno draga, se financirajo sami z letno članarino in s pomočjo sponzorjev. Klubske ure preživljajo vsak petek v prostorih Kulturnega doma Slovenj Gradec, ki jim jih prijazno odstopa. Tam nastajajo ideje in veliki načrti in tam je kot ideja zrasla tudi posebna, zahtevna in široka panoga - vzpostavljanje radioamaterskih zvez s pomočjo odboja od lunine površine. frekvenci z evropskimi radioamaterji. O tem sta v naš strokovni časopis napisala članek, ki pa je pri nas vzbudil izjemno zanimanje in priložnost za izziv. V klubu sem nato začel napeljevati na to idejo, vztrajal sem tudi materialno in iz svojih virov že nabavljal opremo. Dobil sem anteno, ki jo je bilo potrebno skonstruirati tako, da je bila primerna za omenjeno frekvenčno področje. Pridružila sta se mi MIRAN SMRTNIK (S57BBL), ki je zelo dober konstruktor in RAJKO VAUDI (S54X), ki je univerzalni radioamater.« ZEMLJA - LUNA -ZEMLJA: (EME) Radioamater točno usmeri anteno v luno, odda svoj signal, od lune se nato signal odbije nazaj na zemljo, na predele, kjer je luna tisti trenutek vidna oziroma, kjer je luna že vzšla. Ta signal lahko torej slišijo tisti radioamaterji, kjer je luna v njihovem vidnem polju. Radioklub Slovenj Gradec je edini v Sloveniji, ki se ukvarja z zvezami s pomočjo odboja signala od lune na zelo visoki frekvenci 1296 Mhz. Na nižjih frekvencah, kar je seveda lažje izvedljivo, se s tem ukvarja že kar nekaj radioamaterjev v Sloveniji.V Radioklubu Slovenj Gradec je idejo o tem začel uresničevati Silvo Obrul, ki se s to dejavnostjo ukvarja že od leta 1970, uradno licenco pa ima od leta 1979. Je zagret, vztrajen in zagrižen radioamater, ki mu ta dejavnost pomeni življenje in priložnost za uresničevanje vedno novega. SILVO OBRUL (S50X):« To je bil izjemen izziv, kajti strmim vedno za čim novim, zanimivejšim. Pred dvema letoma in pol sta dva radioamaterja iz Slovenije prva vzpostavila zvezo s pomočjo odboja od lune na tej Za prve zveze so uporabili šotor -10.6.96, od tam so delali kar leto dni in vzpostavili s pomočjo odboja od lune okoli 35 zvez z 12 državami. Seveda lokacija ni bila primerna, ker je luna iz vidnega polja prehitro izginjala. Zato je Miran Smrtnik svojo družino prosil, da je v Podgorju odstopila lokacijo, ki so jo nato vzeli jekta so radioamaterji iz Slovenj Gradca dosegli veliko. Strokovnjaki na tem področju so jim napovedovali, da bodo opravili le ok. 10 zvez z najmočnejšimi radioamaterskimi postajami v svetu. Doslej pa jim je z izboljševanjem opreme in z neizmerno vztrajnostjo in voljo uspelo vzpostaviti 50 zvez z različnimi radioamaterskimi postajami širom po svetu, od tega s 13 različnimi državami ( Kanada, ZDA, Evropa....). SILVO OBRUL (S50X):« Eden naših največjih uspehov doslej je osvojeno 4. mesto na največjem radioamaterskem mednarodnem tekmovanju - ARRL s pomočjo odboja od luna. To je hkrati tudi motivacija za nadaljnje delo, kajti doseči se da še več. Osebno menim, da se lahko približamo samemu svetovnemu vrhu radioamaterjev, ki se ukvarjajo z vzpostavitvijo zvez na tej ali celo še višji frekvenci. Že za letošnjo zimo imamo nekaj smelih načrtov, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.« Temu glede na doseženo velja kar verjeti, sicer pa omenimo še druge člane Radiokluba Slovenj Gradec, ki so po svojih močeh pri tem projektu sodelovali: GORAZD (S56PGC), MITJA (S56JNI), BOŽO (S57UYZ), TOMAŽ (S56RTH), IVO (S57UGT, TOMAŽ (S57PKT), SIMON (S51PH), BRANKO (S56RFC), JANEZ idr... Seveda ob tem velja omeniti še sponzorje, ki so pri tem tudi velikem finančnem zalogaju pomagali. v najem. Silvo je uredil kontejner in kar cel dopust preživel pri konstrukciji antene na ta kontejner. To je parabolična antena, premera treh metrov, njena os pa mora biti točno postavljena, ker ima tudi luna točno določeno pot. Potuje namreč 15 stopinj na uro. Z realizacijo tega pro- Foto: Prošt Predvsem so to podjetja 1BE d.d. Slovenj Gradec, Brazde d.o.o. Slovenj Gradec, Tiskarna Odtis Ravne, Studio S Slovenj Gradec, Foto Prošt, Železnina Meh s.p. Slovenj Gradec , ZLSD in drugi, predvsem prijatelji radioamaterstva. □ Irena Fasvald Po Korcžki KAKO SO PRIPRAVLJENA KOROŠKA SMUČIŠČA: m/ùinèmm jmsi om Zima je pred vrati, prav tako tudi smučarska sezona. In kako so koroška smučarska središča pripravljena na letošnjo smučarsko sezono? V današnji številki Prepiha smo prevetrili smučišče Ošven v Kotljah nad Ivarčkim jezerom. Smučišče Ošven se razprostira na severnem pobočju Uršlje Gore od 650 metrov do 1100 metrov nadmorske višine. Skupna dolžina vseh prog znaša 2,3 kilometre, nanje pa se je možno pripeljati s sedežnico in vlečnicami. Smučišče je lahko dostopno, saj do njegovega vznožja vodi asvaltna cesta iz Kotelj. Na uro sprejme 500 do 600 smučarjev. Smučišča so vseh težavnostnih stopenj, od najlažjih do najtežjega smučišča, ki je eno od dveh smučišč v Sloveniji, na katerem so možna tekmovanja v superveleslalomu za FIS točke. »Vse naprave: vlečnice, sedežnica in teptalec snega (ratrak) smo dobro pripravili, tako da se bo smuka lahko začela takoj, ko bo zapadel sneg,« pravi Igor Filipančič, direktor podjetja Ivarčko d.o.o., ki upravlja s smučiščem. Poleg smučanja bodo na Ivarčkem jezeru tudi letos odprli drsališče, možne bodo tudi hokejske tekme. Drsališče bo zvečer osvetljeno, tako da bo možno Smučišče Ošven nad Ivarčim jezerom nočno drsanje, prav tako pa bodo zgradili iglu, v katerem bo okrepčevalnica. Poleg koroških smučarjev pa so lani smučišče Ošven obiskovali tudi smučarji iz drugih krajev, predvsem iz Velenja, Celja in Ljubljane. V podjetju Ivarčko d.o.o. razmišljajo tudi o graditvi bungalovov ob jezeru, saj sedaj ni dovolj prenočišč za tuje goste. Po njihovih načrtih naj bi bungalove zgradili do leta 1998, v njih pa bo lahko prenočilo okrog 300 gostov. In kakšne bodo cene smučarskih kart za smučišče Ošven? Sezonska karta stane 23 000 tolarjev, dnevna karta za odrasle 1600 tolarjev, za otroke 1200 tolarjev, poldnevna za odrasle 1100 tolarjev, za otroke 800 tolarjev. »Imamo najcenejše smučarske karte v Sloveniji.« poudarja Igor Filipančič. Slavko Sušeč R0TARY CLUB SLOVENJ GRADEC: a>[MC!D(£l33a 3933300^ PRED DVEMA LETOMA SO V SLOVENJ GRADCU USTANOVILI ROTARV CLUB, MED DESETIMI KLUBI V SLOVENIJI. ZANIMIVOST SLOVENJEGRAŠKEGA ROTARV CLUBA JE V TEM, DA JE MED ČLANI EDINA ŽENSKA, SAVINKAGERATIČ. O dveletnem delovanju kluba v Slovenj Gradcu smo se pogovarjali s predsednikom lomom Štumpflom. »Za nami je res dve leti dela in naporov. V življenju človeka dve leti ne pomenita veliko, v tem času pa se otrok postavi na svoje noge, začne postavljati prve stavke in izoblikuje se njegova osebnost. Če pa na življenje pogledamo z drugega zornega kota, ugotovimo, da se v tem dobodju lahko dogodi ogromno pomembnih dogodkov. V teh dveh letih smo se postavili na noge. Izpeljali smo nekaj humanitarnih akcij in si tako zastavili načrte ter cilje za prihodnost. V 103 srečanjih, kolikor jih je bilo od ustanovitve v novembru 1994 pa do danes, smo imeli kar nekaj pomembnih dogodkov; obdarili smo duševno prizadete otroke iz šole s prilagojenim programom v Slovenj Gradcu, darovali smo umetniška dela za Miklavžev koncert, v naši sredini smo gostili zanimive ljudi, poslušali zanimiva predavanja in, nenazadnje, postali smo dobri prijatelji. Prijateljstvo pa je ena izmed osnovnih idej rotarijanstva. Seveda se ne sestajamo samo zato, da bi se pri tem imeli lepo, ampak da bi s svojimi dejanji naredili nekaj dobrega za sodržavljane, za okolje, v katerem živimo, za naše potomstvo... Naše poslanstvo je nuditi pomoč vsem tistim, ki jo potrebujejo, hkrati pa moramo prispevati k dvigovanju slovenske državljanske zavesti na področju politične strpnosti in sožitja, spodbujati moramo promocijo naših dosežkov na področju kulture, umetnosti in gospodarstva, ker vse to tvori nacionalno ekonomsko trdnost« Gospod Štumpfl, iz povedanega se vidi, da ste si v teh dveh letih zastavili prave in bogate usmeritve. Kakpii pa so vaši cilji, kakšne so vaše dejavnosti in aktivnosti? »Naš cilj ni v doseganju kratkoročnih uspehov, temveč v konstantni in dolgoročni akciji, ki se je začela že kmalu po ustanovitvi in jo bomo nadaljevali tudi v prihodnosti. Naše humanitarne akcije ne smejo biti obremenjene z mislijo, da je treba zbrati strahovito veliko denatja, včasih je dovolj že skormen prispevek ali pa samo moralna podpora. Naše aktivnosti morajo biti usmerjene tudi k pridobivanju novih članov iz regije, saj bomo na tak način postali pravi regijski klub. Sodelujemo pri ustanavljanju novih klubov, organizirali bomo novoletno obdaritve učencev s prilagojenim programom, dobrodelne koncerte, sodelovali pa bomo tudi pri zbiranju sredstev za štipendijo in podelili štipendijo otroku rejniške družine na miklavževem koncertu. Tu je še organizacija dobrodelnega koncerta, ki bo 12. aprila prihodnje leto, pa boterstvo novemu klavitju... Tudi pri mednarodni dejavnosti smo zelo uspešni. Tako bomo sodelovali s SKV iz Gradca v Avstriji pri postavitvi spominske Tomo Šlumpjl plošče pesniku Ernestu Gollu, ki je bil rojen v Slovenj Gradcu, navezali pa bomo stike z Rotary klubi iz mest miru kot izmenjavo izkušenj v smislu promocije in negovanja tega imena. Na področju promocijske aktivnosti si šetje-mo v čast, da je Rotary club Slovenj Gradec prišel na Internet, kar za nas veliko pomeni. Nazadnje naj povem še to, da bomo ob 101. obletnici ustanovitve Splošne bolnišnice Slovenj Gradec pričeli z zbiranjem sredstev za nabavo mobilne naprave za umetno dihanje, ki je za Slovenj Gradec nujno potrebna. Podpiramo odgovorna udejstvovanja zasebnega, poklicnega in javnega značaja vseh članov Rotary klubov in smo ljudje dobre volje, ki sc zavzemamo za sporazumevanje in mir med narodi v svetovni skupnosti.« F.JURAČ SLOVENJ GRADEC: M®Wc3] [JD®3Q®Wq ma sftaw&a Slovenj Gradec je od konca novembra bogatejši še za eno lepo poslovno zgradbo, ki sta jo ob obvoznici v rekordnem času postavili Zavarovalnica Triglav in Zepter Slovenica d.o.o. Investitorja sta s tem dobila 1700 kvadratnih metrov sodobnih in funkcionalnih poslovnih površin, kar predstavlja za oba veliko pri- no investirati v Slovenj Gradec, kjer ima podjetje Zepter Slovenica že zdaj svoj sedež. V Ljubljani, Mariboru in Celju imajo informativno prodajne centre, skupaj pa zaposlujejo 28 ljudi. Na sedežu podjetja v Slovenj Gradcu je zaposlenih 13 ljudi. Prodajni program družbe zajema celotno prodajo proizvodov Zepter Nova poslovna zgradba je ponos Slovenj Gradca Posnetek: Franc Jurač dobitev. O načrtih Zavarovalnice Triglav govorimo na drugem mestu, zato se v tem prispevku omejimo na osnovne podatke o podjetju Zepter Slovenica. Kot je povedal direktor Andrej Horvat, je holdinška firma ki ima Sedež v Švici, nameravala zgraditi poslovno stavbo v Ljubljani, a so jo z rezultati svojega podjetja prepričali, da je pamet- International, ki je znan predvsem po vrhunskih posodah, porcelanu in kozmetiki. Organizirajo proizvodnjo čistil in izvoz v države, kjer deluje osnovna družba. Zepter Slovenica je tudi ekskluzivni zastopnik za znana mednarodna podjetja za duty-free tržišča v Sloveniji in zastopnik za sladki program Nestle.O -vik (BaasGšMa (ìJqO Sekcija za ročno spretnost Društva upokojencev iz Slovenj Gradca je pripravila bogato razstavo ročnih del. Sodelovalo je 29 razstavljalcev: klekljanje, gobelini, izvezene zavese in prtički, okrasni leseni premeti, vseh eksponatov je bilo preko 300. Sekcijo od leta 1990 vodi gospa Franja Čeru, ki je v tem času pripravila že šest raz-stav.O S. H. KaaSlèawa K]QGPGy)a®6) [POwtfia V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je do 5. januarja odprta razstava svobodnega fotografa HERMANA PIVKA. Pivk je imel že vrsto samostojnih razstav doma in v tujini. Sodeloval je v skupinskih razstavah: Rakek, Cankarjev dom, galerija Škuc, Tokio, New York, Aosta, Bratislava, Firence in OsijekD S.H. Miklavž se je z svojim spremstvom, dvema angelčkoma in parkeljni popeljal na odprti kočiji skozi Dravograd, kočijo so vlekli iskri konjiči gospoda Debemika iz Šentjanža. Nato se je težko pričakovani sprevod ustavil v cerkvi sv. Vida, kjer je po krajšem sporedu Miklavž razdelil vsem skromna darila. Zraven seveda ni manjkala tudi obvezna šiba, ki pa je bila le kot dodatek malčkom, kakor je naglasil striček z brado: »Da bi vse leto pridno ubogali starše, spoštovali učitelje in seveda ne pozabili na molitev!« Miklavž se v imenu najmlajših, ki so prejeli darila (bilo je 400 razdeljenih daril), zahvaljuje vsem, ki so to obdarovanje omogočili: Občini Dravograd, Krajevni skupnosti Dravograd, Oskrbi Dravograd, pomaranče je prispevala Ojstrica, vrečke pa g. Pakič. Da se decembrska praznovanja res pričenjajo, je napovedal prihod sv. Miklavža. Komunalno podjetje je v Dravogradu že postavilo prve jelke, ob večerih pa že praznično rasvctljuje kraj splet napeljanih lučic. Sledila jim bosta še Božiček, pa ponekod morda še Dedek mraz. Upamo, da ne bo ostal nihče praznih rok, da bo vsak otrok prejel vsaj eno darilo. Vančy 2Qaiì®ijD®Q i?®(l®ro®a ^003®® aro wadia [fX®ro®(lma[k V Šentjanžu pri Dravogradu sta pred dnevi praznovala zlato poroko Anton in Vida Konečnik. Ko sta se pred pedesetimi leti poročila na Prevaljah, sta se preselila na Dobrovnikovo kmetijo, kjer sta vse do pred leti pridno gospodarila. Anton je že od otroških let vozil s konji, zlasti hlode na Pohorju, na Libeliški gori, Uršlji gori in na Plešivcu. Še danes ljubi konje in z njimi še rad opravi kakšno delo na njivi. Zlatoporočencema Antonu in Vidi Konečnik ob jubileju iskreno čestitamo, z željo, da bi dočakala biserno poroko.® JJ1I I/Jlll Al pj®! Alojz Čeru, pravijo mu tudi Pavka Lojz, iz Dravograda že 49 let igra na boben pri ojstriški godbi na pihala. Nepogrešljiv je tudi na vseh večjih dravograjskih veselicah. Pravi mestni original. Alojz pa je dober še na enem, bolj ženskem področju. Izvrstno plete puloverje v zapletenih norveških vzorcih.® -ar ™®[1 ttaošSmili §A®@[MK[i S® Včasih se ti nenadna sreča nasmeji kar sama, še zlasti takrat, ko jo najmanj pričakuješ. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi TADEJU HLASTECU iz Mislinje v letošnji ribolovni sezoni. Čeprav ni reden član »mokre bratovščine«, pa zelo rad zahaja za vodo. Še zlasti mu je pri srcu komercialni revir sotočja Meže in Mislinje v Otiškem vrhu. Nabavi si dnevnico in potem ribari vse do izliva v Dravo. In da so v tej vodi tudi takšni zajetni kosi, je dovolj jasen dokaz naša fotografija. Tadej je iz Meže potegnil takšno zajetno šarenko ali, kot jo imenujejo, ameriško postrv. Dolga je bila 71 cm in je tehtala 2.90 kg. Utrujanja in borbe z njo je bila kar nekaj časa, Tadeju pa takšna prva večja trofeja pomeni hkrati tudi vzpodbudo, da bo naslednje leto postal »čisto ta pravi ribič«.® Silvo Jaš D Lipi1-šil 1/J* 11 in CMC Pred dnevi so na UNZ Slovenj Gradec organizirali dan odprtih vrat. Občani so pobliže spoznali delo policije, z zanimanjem so si ogledali, kako se dela z radarji, kakšna so sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil, kakšno foto in video tehniko ima policija ... Ogledali so si tudi specialno vozilo za nadzor cestnega prometa in mobilni OKC. Zanimiv je bil tudi helikopter, ki je pristal v bližini policijske postaje® S. Hovnik Šolarji so z zanimanjem poslušali razlage policistov d§[P@1T[} Te dni je pri založbi Karantanija izšla zbirka petih knjig za otroke, delo našega pisatelja Primoža Suhodolčana. Gre za oblikovno zelo privlačno izdajo del, ki so pred tem izhajale v Cicibanu in govorijo o Petru Nosu: Živalski vrt Petra Nosa, Štirje letni časi, Peter Nos in prijatelji, Najlepše je doma in Peter Nos je še vedno vsemu kos. Otroci bodo po priljubljenem čtivu zagotovo radi posegali, tudi zaradi izjemno posrečenih ilustracij, ki jih je knjigam prispeval Uroš Hrovat. -vik Faksimile naslovnice knjige Praznovanju 100. obletnice Splošne bolnišnice Slovenj Gradec se je s podelitvijo priznanja pridružila tudi Zavarovalnica Maribor. Priznanje sta prim. dr. Dragu Plešivčniku podelila predsednik uprave Zavarovalnice Maribor d.d. Drago Cotar in direktor ZM -podružnice za Koroško Janez lllago-tinšek. Gospod Cotar je z direktorjem bolnišnice podpisal tudi pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev za potrebe Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. »Slovenjgraška bolnišnica se je razvila v ugledno in sodobno regionalno bolnišnico, kjer pacienta spoštujejo. Zato ji ljudje ne rečejo brez razloga, da je to bolnišnica »z obrazom«,« so ob tej priložnosti poudarili predstavniki Zavarovalnice Maribor.O -vik Desno: Pogodbo je v imenu bolnišnice podpisal prim. dr. Drago Plešivčnik GOSTIŠČE PIRAT 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem / IVKO DESIGN Gostišče 1*1 HAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posehej vabljive so ponudbo dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev («»d O.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka 11“ - 2100 sobota II00 - 22* Nedelja zaprto W - (SOK)® <3 Gr1 Slovenjgraška Katica je bogatejša še za en gostinski lokal. V njej sta Simona in Vinko Cehner, znana po dobri mesnici v Slovenj Gradcu, odprla svoje gostišče. Tu bodo na voljo tudi malice, jedi po naročilu, na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji pizz.Q -fj Porcija vola z ražnja je bila po 100,00 SIT. m §«» RAČUNALNIŠKI INGENERINO [ Vili Veler s p. Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S. P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva • - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje • virmani - - potoink» ~ prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si M; Novembra je župnijski karitas iz Dravograda organiziral dobrodelni koncert v cerkvi sv. Vida v Dravogradu. Na koncert so povabili družinski trio N0-VINA iz Dolenjske. Trio sestavljajo oče Marijan in sinova Marijan in Borut. Oče igra kitaro, Marijan klaviature, Borut bas, vsi pa tudi pojejo. Cerkev so krajani kljub hladnemu vremenu in neogrevanem prostoru napolnili, nastopajoči pa so tako navdušili, da jim kar niso nehali ploskati. Družinski trio sije za svoje geslo izbral: »Samo življenje za druge je vredno življenja«. V svojem desetletnem delovanju so organizirali že preko 100 samostojnih dobrodelnih koncertov, katerega izkupiček namenjajo predvsem bolnim invalidnim otrokom po bolnišnicah in domovih. Karitas bo zbrana sredstva od vstopnine namenil za bolne starejše občane. Takih, pomoči potrebnih, je v Dravogradu vedno več. Z zbranimi sredstvi jim bodo tako vsaj delno ublažili težko jesen življenja.O JOJ ÌEì-LJ LLil * UM V Kulturnem domu Slovenj Gradec je bila slovesnot ob podelitvi plaket in priznaj za najlepše urejeno okolje za leto 1996. Predsednik društva, gospod Ivan Bošnik, je v uvodnem govoru poudaril, da je urejenost okolja hiš, tovarn, trgovin in gostinskih lokalov velikega pomena za razvoj turizma v regiji. Pozdravil je gosta iz Maribora, gospoda prof. Matjaža Ježa, ki je ob spremljavi diapozitivov iz prelepih krajev v Makedoniji in Črni gori (kanjoni, jezera) popestril predavanje na temo »Turizem in naravoslovje«. Predsednica komisije za urejanje okolja prof. Marija Rotovnik je poudarila, da se Slovenj Gradec lahko pohvali s tretjim mestom v Sloveniji kot najbolj urejen tranzitni turistični kraj. Vsem, ki so k temu prispevli, se je prisrčno zahvalila ter jim za trud podelila priznanje in plakete. Po podelitvi so predvajali tudi diapozitive vseh nagrajenih. V kulturnem programu so sodelovali pevci družine Breznik iz Pameč.□ S. Hovnik WK] DTIDZa^ZISC©^] ©TO© B0© PE Maribor Gosposvetska 27 Tel. 062 223 787 Fax. 062 223 787 E-mail : mentis@sgn.net PENTIUM 133 Mhz + PHIUPS DOPLAČILA : TiÉ /WENTIS Dravograd Meža 127 Tel. 0602 83 000 0602 83 413 Fax. 0602 83 100 Osti.plošča PENTIUM (INTEL VX, do 200Mhz, 256 K), INTEL Pentium 133Mhz, 16MbEDO( 128Mb), trdi disk 1.2Gb, grafična kartica SVGA 1Mb PCI (2 Mb), FDD 1.44Mb. OHIŠJE mini tower, tipkovnica SLO Mitsumi (Win 95), miška s podlogo, navodila za uporabo, instalacija vseh gonilnikov ® PhiliPS color 14” LR, Ni. MPRII Multimedija komplet CD ROM 8x hitrost (1200 Kb / sek). zvočna kartica Yamaha (stereo. 4 - 48 kHz, Wave), zvočniki 2 x 25 W, instaliran hi - fi sistem za predvajanje glasbenih CD plošč Windows 95 - SLO (slovenska literatura, licenca, instalacija) Darilo: instaliramo 10 iger in antivirusni program V obrok ŽE vračunan 5% prom, davek in obresti !! EPSON Stylus Color 200 A4, barvni InkJet. 360/720 dpi NEC SuperScript 660 A4, laser, GDI, 1200/600 dpi, 6 str /min NOVO ■ INTERNET PRIKLOP IGRE - Quake, FI Grand Prix 2, Duke... Programska oprema za obrtnike / trgovce / gostince Možne tudi ostale konfiguracije in dodatki. I. m m m*' ■' • December mesec veselega pričakovanja daril zame, zate ... za vse! s/ Želimo si biti obdarovani, pa tudi darovati. Toda kje kupiti darilo, da svojik rvajdražjib rve bomo razočarali? Obiščite prodajalno kjer boste lakko izbirali med darili za vse priložnosti! Aloj bo nakupovanje, daril prijetno opravilo! čečovjeS RAVNE NA KOROŠKEM 2390 Tel.: 0602 20 165, Fax: 0602 21 076 Muta: ©ssstt [mir ®@[m\ mESWSKO® (SSSQITE^ V delavnicah tega centra je v septembru pred desetimi leti našlo po svoje svoj drugi dom, delovno mesto, predvsem pa svoj prostor v človeški družbi prvih deset varovancev. Deset mladih ljudi, ki so resda nekoliko drugačni, ker so jim narava, bolezni ali karkoli že namenili takšen položaj, ne po njihovi krivdi. In končno, kar je morda najpomembnejše, našli so vsak samega sebe. Muta: 2^\ P Si AVO Letošnja koroška regijska proslava ob svetovnem dnevu invalidov je bila na Muti. Ob prisotnosti republiškega, regijskega in občinskih predsednikov društev invalidov so bili na proslavil tudi župani mnogih koroških občin, dosedanji poslanec dr. Vladimir Topler in novi poslanec Herman Tomažič. Tudi tokrat so invalidi izpostavili predvsem svojo problematiko, ne zahteve po privilegijih, temveč celostno ureditev pogojev za življenje tako, da bodo lahko z vso svojo energijo enakopravni državljani in ustvarjalni deli človeške družbe. Pri tem gre seveda za arhitektonske in druge probleme pri gibanju invalidov, pa vse do raznih pripomočkov, ki jih je danes že toliko, da omogočijo invalidu skoraj enakovredno ustvarjalno življenje, četudi to nikoli ne more biti povsem enako zdravim ljudem. Dr. Toplerje spregovoril predvsem o zdravstveno socilanih vidikih invalidske problematike, Herman Tomažič pa je zagotovil, da si bo v novem parlamentu prizadeval za vse smotrne rešitve vprašanj, ki invalide in vso slovensko družbo še čakajo. □ K v Vsak ima tu občutek, daje koristen, da nekaj postori in doprinese, bodisi svoje-mumajhnemu »kolektivu«, ali svoji družini, staršem ali drugim, kjer pač bivajo. Center na Muti pa jim ni ponudil samo nekakšen drugi dom, delovno in duhovno terapijo, ponudil jim je je še obilje športa, s katerim se nihče pred prihodom v zavod ni ukvarjal. V teh letih pa so gojenci nabrali lepo število medalj in priznanj na specialnih olimpiadah doma in celo v drugih državah. Ob jubileju so pripravili prav tovrstno razstavo in razstavo svojih del, ki jih ponudijo tudi tržišču. Razstava in delček programa- tudi to je naše delo V tem delu in uspehih se vsekakor zrcali tudi delo specialnih pedagogov in še vrste drugih, ki so se in se še trudijo, da bi zavod ostal še naprej prijetno zatočišče za tiste, ki so drugačni od nas. V njihovem deluje zapisano tudi veliko razumevanja posameznih podjetij, posameznikov, obrtnikov, ki so nekdaj bolj, danes pa težje, pa vendarle, pomagali zavodu , da jim dajejo njim primerna dela. Ne gre za prihodke, predvsem za dejansko in koristno delovno terapijo gre. To cenijo tudi starši varovancev, kakor tudi predstavniki občin, iz katerih so varovanci in zato vsekakor ni slučaj, da so ob torti z desetimi svečkami bili tudi župani občin bivše občine Radlje. Seveda ne smemo prezreti še socialnih služb, ki jim pravzaprav pripada ideja in prvi korak ob nastajanju zavoda pred desetimi leti. □ k. vaiti. [ JilitJJiZljVJ 'J »iJAjlUrAčlA« [K®B©§[KH Koroški radio Slovenj Gradec je že preteklo leto pričel z akcijo, v kateri so poslušalci izbrali najbolj priljubljenega župana v desetih občinah koroške regije. Spomnimo se: lanski naslov »najžupana« je pripadel Janezu Praperju, za »najžupana« Koroške Županu občine gospodu dajem: □ pozitivno oceno _ ... □ negativno oceno ( 0znač,,e mm" eno 0(1 obeh nwznU,!> zaradi Ime, priimek in naslov (neobvezno) Z.upuiiu IVICZ-K-t:. Koroški radio nadaljuje z akcijo tudi letos, ko boste svoje glasove (pozitivne in negativne) lahko posredovali v določenih terminih od ponedeljka, 16. do petka, 20. decembra na radio. Pri tem boste upoštevali in ocenili usklajenost predvolilnih obljub županov z njihovimi dejanskimi aktivnostmi, organiziranost in delo občinskih uprav, investicije v kompetenci občin, sposobnosti županov pri predstavljanju občin navzven in njihovo drugo delo. Kolegi s Koroškega radia so nas povabili, da letos v akciji izbire najžupana Koroške sodelujemo tudi mi oziroma, tla se v akcijo vključite bralci Prepiha. Vključite se tako, da izrežete našo glasovnico in nam jo izpolnjeno pošljete na naslov Prepiha, Ravne na Koroškem, Prežihova 24, do petka, 20. decembra 1996. Glasovanje je lahko anonimno, med tistimi, ki se boste odločili napisati svoje ime in naslov, pa bomo izžrebali lepo nagrado: komplet knjig iz založniškega programa ČZP Voranc. Vabljeni ! -J 'EASING 'AMPRET d.o.o. Šmartno 36, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu telefon in fax: 0602 53 683 avtotelefon: 0609 624 009 BOŽIČNA PONUDBA Tržno najuspešnejše Seatovo vozilo -CORDOBA IZJEMNA CENA: že od 19.534 DEM naprej! Ob tem vam podjetje Leasing Lampret podari še avtoradio BLAUPUNKT £ z zvočniki. PONUDBA OSTALEGA PROGRAMA: - SEAT IBIZA -TOLEDO - dostavno vozilo INČA Vsa vozila so še po starih, ugodnih cenah. Možnost PORSCHE KREDITA in PORSCHE LEASINGA do pet let. Sedanja lokacija podjetja Leasing Lampret v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Drugo leto bo ob slovenjgraški obvoznici odprt eden izmed najbolj modernih avtosalonov v Sloveniji s servisom, kleparsko in ličarsko delavnico, opremljen z najmodernejšo tehnologijo. Družabna kronika Mandatar ali nemandatar, to tu je zdaj vprašanje. Dva sla, ki sprašujeta: Marjan Podobnik in Janez Drnovšek. Parlament se je znašel v pat poziciji. Pomladne stranke in njihov kandidat za mandatarja MarjanPodobnik imajo 45 poslancev in menda še enega. LDS in njihov kandidat za mandatarja Janez Drnovšek pa imata 25 poslancev, če postružijo vse. kar je možno postružiti v parlamentu, jih pa tudi zberejo 45. Kaj zdaj? Dva kandidata za mandatarja in vsak pol podpore. Vsak je o sebi prepričan, daje najboljši. In vsak pravi, da lahko le on popelje Slovenijo v raj. A Slovenci in državljani ne iščemo raja. Le službo, plačo in stanovanje hočemo imeti. In še nekaj: mir pred politiki. A miru ni. Če se bodo še dolgo prepirali, nam znajo na koncu predlagati, da bi imeli namesto enega kar dva predsednika vlade. Ali bodo razpisali nove volitve. In bomo plačali, da bomo vsi pisano gledali. Predlagajo razne formule: 3 + 1.1 + 3,1 + 1 + 1 + 1,4 + 0. Neverjetno, to so ljudje v zrelih letih, pa se, kot kaže, šele zdaj učijo poštevanke. Politiki so tako skregani med sabo, da je njihov največji dosežek že, če se sploh pogovarjajo. Vendar je treba te prepire okrog mandatarstva razumeti. Kajti razlika je, če si na oblasti ali v opoziciji. Res, da bodo oboji imeli poslanske plače, toda politike stranke na oblasti čakajo še ene plače - namreč ministrske. In če si na oblasti - to politiki iz LDS dobro vedo - lahko poljubno denarja preliješ v svoj žep. Zato se bije tako hud boj, da že jeziki otrdevajo. LDS, spretna kolje, je lansirala zgodbo, daje Drnovšek kandidat za generalnega sekretarja OZN. Kandidat nikoli ni bil, saj ga ni nihče predlagal. Saj to, kar piše nek, četudi ameriški novinar, še ni predlog. A pri Slovencih je vseeno vžgalo. Marjan Podobnik se ničesar podobnega ni spomnil. Alije prepošten ali pa nima domišljije. Res ne veš, koga bi podprl. Liberalni demokrati so svojo predvolilno reklamo stavili na psa. Mar naj to pomeni, da nas pod njimi čaka še štiri leta pasjega življenja? Marjan Podobnik je predstavil svojo družino in pel pesmice. Mar naj to pomeni, da bomo ob Lojzetu Peterletu dobili še enega vaškega muzikanta? Res so pravi zapleti. Pa kljub temu smo Slovenci lahko srečni. Še vedno je bolje, da imamo dva kandidata za mandatarja, kot pa da kandidatov sploh ne bi bilo. J5 imss» mu QJiij IAXV i Koroški kandidati, ki niso bili izvoljeni v parlament, so preživeli volitve prav tako kot volilci. KIKA KOLAR je že pred volitvami izjavila, da ni obremenjena z izidi in še naprej veselo živi in dela. MIRKO TOVŠAK se še vedno rad pojavi v javnosti in se še vedno nasmeji. PETER PETROVIČ še naprej občasno piše pesmi in slika - za te dejavosti bo zdaj nekaj časa imel več časa. VOJO MOČNIK je še tako mlad, da upa da bo pri naslednjih volitvah prepih marsikaj prepihal... Ostali kandidati pravijo: Življenje gre naprej in raja z nami, v dobrem in slabem. Jj 1) /J Nekateri koroški župani so si omislili občinske časopise, ki jih brezplačno delijo po gospodinjstvih. Seveda je brezplačna samo reklama za aktualno politično vodstvo občine, sicer pa zadevo drago plačajo davkoplačevalci. Pa še kakšen novinarski diletant kaj zasluži. TJCv Manjka samo še pobratenje V Mežici so se odločili, da bodo ob vsakih novih desetih metrih novega asfalta pripravili otvoritev. V letošnjem letu so bile naj-niitnj tri. Da hi res vse spominjalo na stare čase, so manjkale samo še kakšne povabljene pobratene občine. Nemčiji Tomaž Karat, prvi mikrofon radeljskega radia, je na izpopolnjevanju v Nemčiji. Izpopolnjevanje bo gotovo dobrodošlo, še posebej, če bo nov oblastni lobi spoštoval slab zakon o denacionalizaciji. V tem primeru bo radeljski radio kmalu oddajal v nemškem jeziku. Naša nagradna igra je pri vas, dragi bralci, zelo dobro sprejeta. To nam dokazujejo vaša pisma. Gospo, ki se Ito prepoznala na naši fotografiji in nam povedala, kje jo je fotograf slikal, čakata v gostilni Lečnik na Ravnah na Koroškem dve nedeljski kosili. Tako l>o lahko s seboj pri|H'l-jala še moža ali prijatelja. Kosili |>odarju gospa Heda Lečnik, ki je prav te dni praznovala 30 letnico neprekinjenega obrtniškega delovanja. in prepihane čveke ! sjc* **:•:**:*:#* Včeraj smo imeli na oblasti bratstvo, jutri bomo imeli nekaj podobnega - brata Podobnik. Jeseničnik Tomo je izvrsten fotograf, pa vseeno noben kandidat za poslanca, katerega je on slikal, ni bil izvoljen. Slike so bile v redu, le s profilom kandidatov je bilo nekaj narobe. 3: ****** V novem parlamentu je žensk le za seme. Dovolj bo: semenčeca bodo prispevali moški. ********** Na Ravnah in Prevaljah bodo obnovili stara avtobusna postajališča. Da bodo ostala urejena, bi bilo treba najprej obnoviti kulturo čakajočih in uničujočih. ********** Kaj ti pomaga, če ješ v gostilni pusto hrano, ko pa je račun - zabeljen. ********** Šele sedaj smo zvedeli, zakaj je v mežiškem rudniku zadoščalo že naravno prezračevanje. Rradioaktovnost so sproti odnašali iz jame kar knapi sami. ********** Ko sem zahteval račun za pijačo, se mi je že vrtelo v glavi. Ko sem račun dobil, se mi je zvrtelo še v denarnici. ********** V mladosti imaš temperament, v starosti le še - temperaturo. ********** DVE MUHI NA EN MAH -muhavost organizatorja Pred otvoritvijo nove poslovne stavbe v Slovenj Gradcu sta bili tesno ena za drugo dve tiskovni konferenci, najprej celotna predstavitev Zavarovalnice Triglav, zatem Zepter Slovenice. Časa do otvoritve pa je bilo tako malo, da na drugi tiskovni konferenci ni bilo časa niti za to, da bi spili prijazno ponujeni sok. Sicer pa je direktor Zepter Slovenica Andrej Horvat ob odhodu novinarjev vendarle utegnil povedati, da si je belil glavo z vprašanjem, kaj izročiti kot vljudnostno darilo novinarjem, da ne bo kakšnih pripomb o podkupovanju - kot nedavno na tekmi v belem športu. Pa seje spomnil - to, kar jim pritiče -pisalo. Na opoldanski otvoritvi seje zbrala neverjetno velika množica ljudi, ki sicer nimajo časa za razna srečanja. Najbrž, zato, ker je takšna otvoritev tudi priložnost za poslovni ali prijateljski klepet, predvsem v nadaljevanju ob kozarčku. MRAVLJAKOVA MISS PARLAMENTA Zaenkrat smo s koroškima poslancema v parlamentu lahko kar zadovoljni. Darinka Mravljak je namreč že bila razglašena za miss parlamenta. Mlada Darinka Mravljak si ta lep naziv tudi zasluži. Vendar, roko na srce: v tokratni ponudbi nežnejšega spola med slovenskimi parlamentarkami res ni težko postati miss. (Odo JdoalLIMd ______U _____________ mnmmmmmmmmmmmnmmrmmhmhmmbhmhmhhhnmhmhmmmmmhhhbhhbhmbhhhi Ob letošnjem 29. novembru smo zabeležili kar nekaj spominov na bivši dan republike. Mitja Horvat je odprl nov center podjetja Zepter, enako je uspelo Zavarovalnici Triglav, naša založba Voranc je prazniku na rob na Ravnah predstavila novo knjigo aforizmov Nika Brumna, v Slovenj Gradcu in v Črni so odprli likovne razstave... Heda Lečnik je z gala veselico ( udeležili so se je tudi znan bančnik Rudi Rajzer, veletrgovec Andrej Kokalj, gradbinec s poreklom Miran Igerc in seveda tudi Ševal Gračič, manjkal pa je župan Maks Večko)) počastila trideset let gostilne, na žalni slovesnosti v Moravcih pa so se zbrali vodilni ljudje Slovenskih železarn... Ob načrtovanju novoletnih programov na Koroškem radiu je Marko Vrečič dodal: »Jurač bo pa tako in tako spet naredil novorojenčka, saj jih je doslej naredil največ...« P.S.: Pogovorov namreč - z materami prvorojenega otroka v novem letu v slovenjgraški porodnišnici. m Na redakcijskem sestanku na KR je Tomo na Irenini glavi opazil sive lase in jo začudeno vprašal, zakaj je osivela. »Kar Marka - odgovornega urednika - vprašaj,« se je odrezala Irena. Marko pa s povzdignjenim glasom: »Tudi moja mene krivi za sive lase!« OPEL-©- AVTOHIŠAJAKOPEC Pooblaščen servis ■ prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063 855 975 Caj/a Mariborska 93 (pri Intersparu), tel.:063 411 909 Popusti od 500 DEM do 5000 DEM popusti veljajo za vozila iz zaloge «ansi dmoij „ lEnnnc (30§1@Q Lr>j Vectra caravan že v prodaji! KLEPARSKO LIČARSKA DELA, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME, VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV Ime zaupanja ■ AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, T? 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, w 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, w 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 Glasba NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI JE V PRETEKLEM OBDOBJU - IN TUDI SEDAJ - IGRALA ZELO VIDNO VLOGO. STALNA SODELAVKA IRENE VRČKOVNIK PRI NAJBOLJ USPEŠNIH PROJEKTIH, »PRVA VIOLINA« ANSAMBLA VESNA, UČITELJICA GLASBE, ZAUUBUENKA V GLASBO IN GLASBENO UMETNOST... DAME IN GOSPODJE - VERA TRAPELA! Vera, se lahko našim bralkam in bralcem kar sama predstaviš. Seveda. Sem petindvajsetletno dekle, doma na Ravnah na Koroškem. Rada se smejim, rada sem v družbi vseh ljudi, rada se zabavam, zelo, zelo rada pa pojem. ji? Zelo rada poješ. Od kod ti to veselje do petja? Ko sem bila še majhna deklica, mi je mama vsak dan prepevala pesmice. Vzgojila mi je ljubezen do petja, ljubezen do glasbe. Vse mi je bilo tako blizu, zato sem imela željo, da se čimprej naučim vsega, kar je povezano z glasbo. Obiskovala sem vse glasbene prireditve na Ravnah, ki so bile primerne za šestletno deklico. V vsem sem uživala, najbolj pa me je prevzel zvok violine. Odločila sem se, da postanem violinistka. Nihče me ni mogel prepričati drugače. Sem pač trmasta kozoroginja. ,jt So se te tvoje sanje uresničile? Si študirala violino? Zaključila sem nižjo glasbeno šolo. Po končani osnovni šoli bi morala v Maribor, pa sem si premislila. »Ne, od doma pa ne grem!« sem bila trmasta. Vpisala sem se na pedagoško gimnazijo. Glasbe, violine, petja pa ob vsem tem nisem opustila. Tega preprosto nisem hotela pozabiti. Kadarkoli sem bila žalostna, sem se potolažila s pesmijo. Ob vseh težavah, ki so me doletele kot vsako najstnico (mislim predvsem na ljubezen), sem se še vedno posvečala glasbi. Takrat je bila to zame najboljša rešitev. Ni bilo lepšega trenutka v skrivnosti svoje ljubezni, kot zapeti romantično, ljubezensko pesem. Uf, nepozabno. Mladi, poskusite! odelitve le-te. S področja šolstva sta članka o slovenjgraški gimnaziji - Silva RonceUi-Vaupot in Jožeta Potočnika predstavitev knjige Frančka Lasbaherja Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti. Prispevek Vrednotenje simbolov preteklosti avtorja Marka Košana načne aktualno vprašanje o spomenikih. Zanimiva likovno-literama primerjava štirih Tisnikarjevih monografij Milene Zlatar, pa bo zanimala predvsem ljubitelje likovne umetnosti. V novih Odsevanjih pa boste, poleg poezije Marijane Vončina, Irme Planjšek, Frančka Anželaka, Smiljane Legradič in Gregorja Frasa: proze Andreja Makuca, Janija Rifla, Primoža Suhodolčana in Toneta Turičnika: in celo odlomka dramskega teksta Janeza Žmavca, našli tudi razmišljanje Blaža Prapotnika o literarnih delavnicah in knjižne recenzije Helene Merkač. Sponzorja te številke časopisa - tovarno Johnson Controls-NTU (razvoj, proizvodnjo in imslovanje) predstavi krajši zgodovinski oris lega podjetja - J. Potočnik. Marjan Mauko v svojem članku razmišlja o Janezu Veselu - Koseskem. Nekoliko daljši je esej dr. Silvije Borovnik Humor in ironija v poeziji nekaterih sodobnih slovenskih pesnikov, prav tako pa ne gre prezreti raz/nišljanj o esperantu, ki se avtorju mag. Vinku Ošlaku porajajo ob prizadevanjih pri projektu Mednarodnega liceja za mir v Slovenj Gradcu: Kaj je esperanto - čemu prav esperanto? Likovna oprema so tokrat novejše grafike in slike akademskega slikarja, profesorja Bogdana Borčiča, vrhunskega likovnega umetnika, ki je predstavljen tudi v spremnem besedilu M. Zlatarjeve. Dve avtorjevi sliki pa sta barvno reproducirani na ovitku časopisa, kar publikacijo še popestri in vizualno obogati. In če smo začeli to predstavitev z našim prvim tiskarjem Cerdonisom, vam lahko v zvezi s to stroko zaupamo tudi, da je pričujočo številko tiskala Koroška tiskarna, oblikovanje, računabiiški prelom in fotolite oz grafične ftlnut pa je izdelal grafični studio - Studio S iz Slovenj Gradca. Z izdelkom smo zadovoljni. Zakaj - i>a boste lahko videli in ocenili sami. Zato vam ob koncu sestavka in iztekajočega se leta zaželim prijetno brrmje, predvsem zahvaljujoč zvestim sodelavcem našega časopisa, ki so prispevali svoj ustvarjalni naboj in entuziazem. Blaž Praixttnik Novodobni kotiček »Mana je skrivnost Velike skrivnosti. Mana je tisto v vsem, kar je. Mana je tisto, kar omogoča življenje...« izvemo že na prvih straneh najnovejše knjige svetovnega popotnika Toma Križnarja. Mani pravijo nekateri Indijanci manitu, Bušmani ntum, Indijci braman, na Kitajskem tao, v krščanskem svetu pa bi jo lahko primerjali s pojmom Sveti duh. Slovenski novodobniki jo poznamo tudi kot prano ali bioenergijo. Kako prebuditi to univerzalno življenjsko silo, ki v vsakem izmed nas leži kot speča kača na dnu hrtenice? Tomo Križnar je našel način, kako si polniti akumulator. Zajaha bicikel in med tisočimi kilometri, medtem ko nanj prežijo vsemogočne nevarnosti, prediha vsako celico v organizmu. Tako očiščen na svojih poteh nenehno prihaja v stik s potomci davnih civilizacij, ki so še ohranili skrivnost mane, pa naj se to zgodi sredi afriških savan in puščav, indijskega ašrama, strehe sveta ali, kot v najnovejši knjigi - med tahitijskimi vrači in potomci Aztekov in Majev. Vsaka njegova nova knjiga je bolj polna sporočil, ne le staroselcev, temveč tudi »naključnih« popotnikov, ki venomer opozarjajo, nazaj k naravi, pa tudi svarijo pred novodobno duhovno industrijo. Mana - z biciklom med Indijanci je kvantni skok Tomove zavesti, kar so zagotovo opazili vsi, ki so mu s srcem prisluhnili v nedavni oddaji Kolo življenja na Koroškem radiu in ne bo ušlo nikomur, ki bo začutil vrednost Tomove najnovejše samsare na kolesu. Morda se zdi etapa od Tahitija preko Kalifornije, Mehike, Gvatemale, Hondurasa, Nikaragve, Kostarike in Paname ena najtežjih v njegovi karieri, vendar je kot spročilo najmočnejša doslej. Med njegovim lastnim vandranjem med peklom in nebesi, med racionalno stranjo, ki jo na srečo vse pogosteje premaga intuicija, se lahko zavemo svojih zablod in mutacije Zahodne civilizacije, ki je sama sebi nevarna. Odkrito opisovanje čustev in razmišljanj nas nehote pripravi do tega, da smo tudi sami odkriti do sebe, to pa je pogoj za kakršnokoli spremembo. Če nam doslej ni uspelo, bomo s pomočjo Mane lahko drugače razmišljali in se namenili iskati svojo. Seveda nam za to ni treba na bicikel, več kot očitno je, da bo to delo za nas še naprej opravljal Tomo Križnar. In medtem ko čakamo njegovih novih sporočil z naslednje poti, imamo čas iskati lasten način do spremembe. Eden vodi preko Modrega žarka 090 44 00, kjer vam bomo med drugim rade volje povedali, kako najceneje priti do knjig Toma Križnarja, njegovih predavanj in predstavitev. Naučite se prepustiti življenju! □ J PRI JOKLIMU Samo skok je bilo do slovenske gostilne Pri Joklnu (Bierjokl), na ulici 10. oktobra (lO.Oktober-Strasse) - Zdaj je Badgasse. Prijazna natakarica te vpraša: »Želite?« »Prosim veliko pivo,« in mi prinese. Morda bi tudi kaj pojedel. Kasneje morda. Sam sedim pri mizi. Prelistavem zgodovino koroških Slovencev, pa se zamislim. Nekje na Koroškem so prvič zapisali slovensko besedo....... ime delo i mo woljo i mo vero in moj život. I da bim sulišal na sodni den two milost weljo s temi ježe wzoweš twojimi usti: Pridita otca mega izwoljeni, primete wečne weselje i wečni žiwot, eže wi jest ugotowljeno iz weka w wek. Amen...« (Brižinski spomeniki). In sloveniščina je bila čaščen jezik dežele. Pri častitljivem umeščanju novega kneza je knez sprejemal oblast v slovenskem jeziku. Krškemu škofu so prisegli v slovenščini - (prisega iz 17.stoletja). Pa znamenita Slomškova pridga v Moosburgu (Blatogradu) na binkoštni ponedeljek 1838 o dolžnosti spoštovati svoj materin jezik. Listam dalje: glej, v Sloveniski Bečeli 1852 berem - Storte gori v Celovcu karkoli zamorete. da nam slovenščina ne zamre. Celovec je naša nada, naše upanje... Katero ime je starejše: Celovec ali Klagenfurt? Jezikoslovec Kronsteiner izvaja ime za Celovec iz starega imena Aquilavicu, kar bi Slovenci preoblikovali v Kvilovec, sledilo bi Cvilovec, slednjič Celovec. Nemško ime Klagenfurt bi torej naj bil prevod po slovenski obliki. V nemški javnosti se oprijemajo Kranzmayerjeve razlage: klagen, wimmer ali pa od Gian - furt, torej plitvina, prehod čez reko Gian, slovensko Glina. Slovenska oblika za celovec bi naj prišla od izraza cbiliti (klagen!) in iz tega Cvilovec, Celovec. Leta 1193 je ime Klagenfurt prvič omenjeno v listinah, slovensko ime Celovec je menda prvič zapisal Ožbalt Gutsman leta 1789. V času koroškega vojvode Ulrika H. (+1202) je bil Celovec skromen trg z mitnico in lovskim gradom vojvode, naslednik vojvoda Bernard, mlajši brat Ulrika 11., najbolj imeniten ter izobražen rodbine, je Celovec povzdignil v mesto in ga obdal z mogočnim obzidjem. Ženo si je našel na češkem dvoru, hči kralja češke Otokarja L Premysla, opat Janez Vetrinjski nam je lepo popisal zaroko. Spoštoval je karntansko slovensko pravo, saj je sam in vitezi pozdravil pesnika Ulricha Liechtensteina v slovenskem jeziku. To je bilo leta 1227. Leta 1514 je Celovec do tal pogorel, že leta 1518 je cesar Maksimiljan poklonil mesto in okolico deželnim stanovom. Prišle so plemiške družine: Egki, Khevenhullerji, Paradeiserji, Ungnadi..., prišli so rokodelci in gradbinci iz nemških dežel. Pa tudi Slovenci so se že takoj od početka naseljevali v novo mesto, v Celovec. Bili so rokodelci, trgovci, posli... Luteranstvo je prav kmalu pljusknilo v Celovec in Slovenci so številoma sprejeli novo vero, deželni stanovi so jim dali v uporabo špitalsko cerkev sv. Duha. Obredi so bili v slovenskem jeziku - znan prigar je bil Jurij Faschang (janž Fašank z Gorenjske), sodeloval je pri reviziji Dalmatinove Biblije (1583). Tik pred starim letom 1600(29.12.1600) je med prvimi predikanti moral zapustiti Celovec. Turki, ki so divjali predvsem pri Rožu, v Celovec niso uspeli prodreti, zaradi šentviških uporov deželne gosposke s cesarjem so St. Vidu odvzeli veljavo glavnega mesta dežele in Celovec je postal glavno mesto - Landeshauptstadt - koroške dežele. To je bilo leta 1518. Z izgradnjo ceste čez Ljubelj leta 1728 se razvije trgovina v mestu. In med prvimi potniki po novi cesti čez Ljubelj proti Jadranu je bil cesar Karol VI. s spremstvom in enajstletno hčerko Marijo Terezijo - bilo je 24. avgusta leta 1728. V času cesarice Marije Terezije se je v Celovcu razcvetela trgovina in industrija. »Zur Ernnerung an die grosse Kaiserin«, torej v spomin na veliko cesarico so postavili umetniško vreden spomenik Mariji Tereziji že leta 1765 ob mestni hiši Razgledi - Rathams - na trgu Neuer Platz (Novi trg) nasproti zmaja, ob prenovi trga stoji za hrbtom Herkula. Francozi v Napoleonovem času so mestu precej veljavo vzeli. V tem času so obzidje podrli. Z železniškim omrežjem se je Celovec ponovno opomogel in dalje razvijal. Leta 1863 je stekla železnica Maribor - Celovec in nato do Franzensfesta. Kot zanimivost navedimo, da so tirnice izdelali na Prevaljah, v Mežiški dolini. Koroški boji 1918/19 so ponovno pretresali Celovec; za nekaj tednov je zasedla mesto redna srbska vojska - od 6.6.1919 do 31.7.1919. Slovenska vlada v Ljubljani je v teh letih postavila Janka Smodeja za zastopnika slovenske vlade. Mnogi Slovenci so bo plebiscitu glasovali za Avstrijo. Srbija, Balkan, Turki - so jim bili tuji, neprijemi. Koroškim Slovencem je bila izrečena obljub: SENGERMENSKA POGODBA 0 VARSTVU MANJŠIN V AVSTRIJI člen 66. Vsi avsuijski državljani so brez razlike rodu (narodnosti), jezika ali vere pred zakonom enaki in uživajo iste državljanske in politične pravice. Razlika v religiji, veri ali izpovedi ne smejo škodovati nobenemu avstijskemu državljanu pri uživanju državljanskih in političnih pravic, kakor posebno pri dosegi javnih poslov, činov in dostojanstev, ali pri različnih poklicih in obrtih. Nobenemu avstijskemu državljanu se ne sme omejevati svobodne uporabe njegovega jezika v privatnem, poslovnem, verskem, časnikaskem in drugačnem oziru, kako tudi ne na javnih zborovanjih. Vkljub uvedbi državnega jezika morajo dobiti nenemško govoreči državljani tudi primerne olajšave pri uporabi svojega jezika pred sodiščem, in to v govoru in pisavi. Žal se obljube niso izpolnjevale. Potem je prišel nacizem in z njim vojna. V zadnjih letih so anglo-ameriška letala zsipala bombe ob številnih letalskih napadih. Maja 1945: iz Trbiške strani so prišli Angleži, angleška vojska, preko Ljubelja pa partizanska, ki pa se je čez čas morala umakniti iz dežele. Kmalu si je Celovec opomogel, se gospodarsko, kulturno, svobodoljubno uspešno razvija. Trg je doživel bolj ali manj euforičnih slavij, največ o obletnicah plebiscita. Tudi imena trgov so se ob raznih zgodovinskih dogodkih spreminjala: no, v srednjem veku so tu stale vislice, pa to pustimo, trg seje svoj čas imenoval po Dollfusu, nato po Hitlerju. Sedanje ime je nedvomno neutralno. Neuer platz - Novi trg mu Slovenci po domače rečemo. Preberimo si sedmi člen (1955): AVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBA - ČLEN 7 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvtske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vštevši pavico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole. 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, krvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini. 4. Avstrijski državljan slovenske in hrvatske manjšin na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeležni v kultunih, upavnih in sodnih ustno-vah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani. 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati. Ura me preganja. Poslovim se. Prijazno mi odzdravi natakarica: »Srečno!«.G Tone Sušnik Kultura iiamilai) ®@[p- m3fe \ì7 tycatL)- j j 3J /J j a® Dva Gustava v Galeriji Falke v GALERIJI FALKE V LIBUCAH PRI PLIBERKU, KJER RAZSTAVLJATA TAMKAJŠNJI UMETNIK GUSTAV JANUŠ IN NEKDANJI MEŽIČAN, SEDAJ PROFESOR NA LIKOVNI AKADEMIJI V LJUBLJANI GUSTAV GNAMUŠ, JE PRVO DECEMBRSKO NEDELJO POTEKAL TALE RAZGOVOR. Gospod Gnamuš, kakšen je vtis z otvoritve razstave? Vtis je zelo idiličen, pokrajina je prekrasna in tudi prostori so imenitni.Ta bivši Falkejev atelje, spremenjen v galerijo, je prav lep, tako da sem prav vesel, da so slike notri. ^ Se nameravate sem še vračati? Bom. Zdaj sem videl te možnosti, pa tudi mamo težko vabim na razstave kam daleč. s' i Kakšni so sicer vaši stiki s slovensko Koroško? Ja, pogosti, le da pridem pa grem. 'V Kaj pa na področju kulture? Ne bi rekel, da obstajajo. Poglejte to tragiko. Samo tri kilometre čez mejo imajo tako lep galerijski prostor, pri nas pa v celi Mežiški dolini v vseh teh letih niso mogli narediti enega galerijskega likovnega prostora, a ne? V koroški regiji je Slovenj Gradec itak kategorija zase. Prvo razstavo sem imel še v knjižnici v Mežici in ne vem, če so pozneje še kaj imeli. Skratka, lepo bi bilo imeti tak prostor, potem bi bilo tudi več stikov... Manjka kulturne infrastrukture. ^ Menite, da je to povezano pre-vsem z denarjem? Eh, z ljudmi je to vedno povezano. Vzemimo majhne kraje, kjer pa je nekaj takih ljudi, kot na primer Ribnica na Dolenjskem. Imajo eno najlepših naših galerij, z največjo zbirko modeme umetnosti pri nas, s preko 300 deli. Na Koroškem smo imeli gigante - železarno, rudnik... a šlo je v glavnem v šport ^ Kaj pa likovne kolonije? No, hvala bogu, da imamo tele kipe, to železarsko forma vivo; to vedno rad pogledam. Prostorje z njimi dobro naseljen, nekaj zelo lepih kipov je naokrog. Mislim, da sojih ljudje sprejeli za svoje. Kar nekaj kipov je takih, ki bi jih zelo pogrešal. No ta forma viva je ena izmed oblik, ki se je delno izkoristila. Zato se moram popraviti, ker sem dejal, da ni bilo nič narejenega..., ampak en prostorje kljub temu potreben. Ali bi lahko na preprost način predstavili svoj stil ustvarjanja? Ah, jaz bi rekel, da je to čisto enostavno slikarstvo. Ne bi upporabil delitve na abstraktno in figurativno, ker so te delitve samo umetne; služijo bolj kot prometni znaki umetnostnim zgodovinarjem. Slika je slika, če je v slikarskem mediju narejena. Dobra preživi. Ali gre morda predvsem za barve? Ne, ne, saj niso samo barve... So barve, barve imajo ploskve, barve imajo robove, to je risba, to so skriti motivi noter, ki pa niso eksplicimo podani, da bi bili čitljivi. Če bi bili čitljivi, se ljudje pri tem najprej ustavijo in to preberejo kot informacijo. Zato morajo biti te plasti v sliki skrite. S sliko v stanovanju dihaš nekaj časa. *->. Odkod navdih oz, odločitev o temi? Mm, zdi sc mi, da se vizuelni vtisi nakako vsedajo in se zavedni- nezavedni nalagajo v človeka kot prah. Po določenem času pač nastane slika. Vsaka slika ima vzrok, daje nastala, a ne? Ni pa vedno jasen, da bi ga lahko opisno opisal... Velik del tega, kar vidimo, sprejemamo nezavedno in to sc nalaga; vidimo več kot si mislimo. In slikar iz tega robnega gledanja naredi včasih sliko. Za gledalca je to precej nenavadno, čeprav vsak to vidi, le da se tega ne zaveda. f Na otvoritev naj bi prišla tudi slovenski kulturni minister Janez Dular in mežiški župan Janez Praper, a ju ni bilo. Vaš komentar? Ne vem, zakaj mežiškega župana, ki je blizu doma, ni bilo; gospoda Dularja razumem, saj je zanj zelo daleč. Kaj jaz vem, politiki so bolj ali manj... politiki, oni imajo svoj program. Jaz ne bi to mešal zraven. Se tudi boljše počutim, če jih ni, ha, ha, ha.Q Samo Šavc ji/jsjj-a- V zadnjih štirinajstih dneh seje Anton Repnik kar dvakrat predstavil Sloveniji. Prvič je bila njegova večja razstava odprta konec novembra v Mariboru v domu Lizike Jančar, drugič pa se je Repnik v tem tednu predstavil z obširnim opusom svojih del v Vodnikovi domačiji v Ljubljani.3 TRV MOPZ VRES DPD Svvoboda Prevalje prireja BOŽIČNI KONCERT v nedeljo, 15. decembra ob 18. uri v cerkvi sv. Maijete v Kotljah (že tradicionalni VRESOV BOŽIČNI KONCERT) v torek, 17. decembra ob 12. uri na GIMNAZIJI na RAVNAH v sredo, 18. decembra ob 19. uri v avli II. OSN. ŠOLE v SLOVENJ GRADCU - sodeluje Mladinski pevski zbor II. OSNOVNE ŠOLE pod vodstvom dirigentke ALMIRE ROGINA. Vljudno vabljeni! ž&mmm UROŠ VERHOVNIK Bilo je letos avgusta, nekako na višku atletske sezone, ko so se najboljši slovenski atleti in atletinje pomerili v Velenju na članskem državnem prvenstvu. Na startu teka na 800 m je bilo tudi nekaj tekmovalcev Koroškega atletskega kluba z Raven, med njimi nidi 25-letni Uroš Verhovnik. Ravenski srednjeprogaš ni sodil med direktne favorite, saj je bilo 1. mesto tudi tokrat nekako rezervirano za državnega rekorderja Ratka Mariniča iz Nove Gorice, ki ima trenutno najboljši čas 1:46,86 na 800 m. Pa vendar, zgodilo se je. Tek je bil taktičen, dokaj počasen in v razburljivem finišu je Verhovnik prehitel Mariniča in si pritekel naslov državnega prvaka za leto 1996. Bil je to eden največjih uspehov ravenskega atleta. Uroš Verhovnikje Slovenjgradčan, zato ni nič čudnega, daje nekaj časa igral rokomet v pionirskih vrstah tamkajšnjega kluba. S 14 leti seje odločil postati atlet in se vključil v atletsko sekcijo pri Partizanu Slovenj Gradec. Dve leti je vadil pod nadzorstvom trenerja Jožeta Lenarta, tretjo sezono ga je prevzel Beno Brezovnik, četrto leto pa je Uroš sam prevzel vlogo trenerja v sekciji. Toda želja po bolj načrtni vadbi in seveda boljših uspehih gaje vodila v KAK Ravne, kjer je bil takrat profesionalni trener kluba Zdravko Kotnik. Da je bila vključitev v večji in bolj organiziran klub pravilna, se je kmalu pokazalo, kajti po prihodu leta 1989 na Ravne gaje trener Kotnik usmeril v disciplino 800 m in rezultati so bili kmalu vidni. Prvi viden uspeh je bil 3. mesto na atletskem pokalu bivše Jugoslavije med mladinci v teku na 800 m. Leta 1990 je prvič nastopil za slovensko člansko reprezentanco in na šesteroboju republiških selekcij v Celju osvojil izvrstno 2. mesto v teku na 800 m, kar je bil do takrat v bistvu največji dosežek Verhovnika v njegovi karieri. Sledila je težka poškodba, vnetje ahilove tetive, kar je imelo za posledico, da seje moral Uroš za dalj časa posloviti od »kraljice športov«. Po okrevanju je zanova pričel z reduciranimi treningi in tudi z nastopi, toda rezultati so bili odraz dolgotrajne pavze z atletskih stez. V letu 1994 je znova pričel z normalno vadbo, realiziral celotno sezono, tudi veliko nastopal, vendar pravih uspehov ni bilo. Poškodba je pustila posledice. Lani seje Uroš Vethovnik zaposlil pn Koroškem atletskem klubu na Ravnah kot profesionalni trener, zato so se tudi njegovi pogoji za bolj načrtno in zavzeto vadbo izboljšali. Poškodba je bila v celoti sanirana in Uroš se je zmagoslavno vrnil med sotekmovalce in z uspešnimi nastopi dokazal, da zmore še veliko. Naštejmo samo nekaj njegovih izjemnih dosežkov v pretekli seznoni 1995/96. V zimskem obdobju je zmagal v teku na 800 m tako v dvorani v Budimpešti kot na mitingu v Munchnu v Nemčiji, kjer je sodeloval v reprezentanci Slovenije. Maja letos je pripomogel k uspehu KAK Ravne, ki je v postavi Štern, Lcitinger, Planinšec in Verhovnik dosegla nov klubski državni rekord v disciplini 4 x 800 m. V izbrani vrsti Slovenije je Uroš letos nastopil tudi na evropskem pokalu »Bruno Zaulli« v Lisboni na Portugalskem. V teku na 800 m je osvojil 7. mesto, s štafeto 4 x 400 m pa so fantje dosegli nov slovenski državni rekord in osvojili na tem tekmovanju 3. mesto. Ob koncu sezone je Uroš postal še državni prvak... Uroš Verhovnik, ki je trenutno absolvent fakultete za šport v Ljubljani in bo kmalu tudi diplomiral, torej živi za atletiko in sc nadeja še veliko dobrih rezultatov. V klubu ima tačas okoli 40 atletov in atletinj, med njimi je kar nekaj izredno perspektivnih mladincev, kot Zoran Planinšec, Pavel Pori, Mojca Vavče... Njegova želja je, da bi koroška atletika ob prenovljenem stadionu na Ravnah dobila vidno mesto v slovenskem prostoru, sam pa, da bi se uspel v doglednem času uvrstiti vsaj na eno veliko svetovno prireditev, to je na olimpijske igre, ali svetovno prvenstvo ali evropsko prvenstvo. Uroš Verhovnik je bil rojen 283.1971, stanuje v Slovenj Gradcu, Pod graščino n.h.. Ivo Mlafor L.........-.. ...■■■ -■ ^Naj Vam sreča posije skozi krošnje dreves, za okna in vrata najboljši je les. q, Vaša Jelovica ^ '' ike9a ,, a nutfrše X« OKNA, VRATA, HIŠE m PRENOVO OKEN . ^ IS JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA Tel.: (064) 61-30, Fax: (064) 634-261 (3® ^ PRODAJA RAVNE: Čečovje 5, telefax: 0602 20 175 ^ «dVECER podarja električni brivnik z akumulatorskim polnjenjem vsakemu novemu naročniku mesec dni po plačilu prve naročnine .■^4 Ime im priimek: Ulica: Poštna št. in pošta: Datum in podpis: Na Večer nisem bil naročen najmanj 6 mesecev in bom ostal naročnik vsaj toliko časa. (prep-brlv) ?! \s Sport Piše: Ivo Mlakar KOROŠKI KfiRftTEISTI Mfi GORIČKEM V Kuzmi na Goričkem je domači klub Tromejnik pripravil četrti turnir v shotokan karateju, na katerem je nastopilo preko sto tekmovalcev iz. dvajsetih slovenskih klubov ter iz Avstrije in Madžarske. Na turnitju, kjer so imeli največ uspeha tekmovalci mariborskega Branika, so nastopili tudi karateisti dveh koroških klubov - iz Slovenj Gradca ter kluba Kalana iz Radelj. Uvrstili so se na naslednja mesta: med mlajšimi dečki je zmagal Matic Tovšak, med starejšimi dečki Nil Gradišnik, drugi pa je bil Luka Kac (vsi Slovenj Gradec). Med deklicami je 3. mesto pripadlo Peteržinekovi iz Radelj, med članicami je Sana Čoderl (Slovenj Gradec) osvojila drugo, njen klubski kolega Samo Gross pa tretje mesto med člani. To so bile uvrstitve tekmovalcev v disciplini KATA posamezno, medtem ko sc je v disciplini BORBE Radeljčan Peteržinek uvrstil na 1. mesto med tekmovalci v skupni nad 60 kg. RRDEL)ČflNI SEDMI Najboljši namiznoteniški igralci v prvi državni ligi so sklenili prvi del prvenstva in bodo počivali do 25. januarja prihodnjega leta. Med desetimi ekipami bosta po pričakovanju na vrhu lestvice prezimili ekipi Maksimarketa Olimpije iz Ljubljane in Maribora, ki sta zbrali po 16 točk, medtem ko so RadeljČani v jesenskem delu prvenstva pristali na solidnem 7. mestu. Na polovici sezone je težko oceniti nastop edinega koroškega ligaša v najvišji državni ligi, pa vendar - kot kaže - bo tudi druga sezona med najmočnejšimi slovenskimi klubi za Radeljčene uspešna. Igralci ekipe, ki jo sestavljajo Tomaž Kus, Uroš Slatinšek, Matej Pelar in Grega Krive, vodita pa jo trener Vojko Lukner in tehnični vodja Igor Sredenšek, so jeseni trikrat zmagali in zbrali 6 točk. Premagali so Križe v gosteh ter Preserje in Melamin Kočevje doma. torej ekipe, ki so uvrščene na lestvici za njimi. Precej smole so imeli RadeljČani v dvoboju z ekipo Vesne iz Ljubljane, ki jo vodi Ravenčan Bojan Pavič in je tudi najboljši igralec te ekipe. Tomaž Kus in njegovi soigralci so namreč srečanje v domači dvorani z Ljubljančani izgubili s 3:4. Izjemno močan odpor so RadeljČani nudili, kljub porazu, ekipama Moravskih toplic. Sobote in v zadnji tekmi prvenstva Mariboru, kar je dokaz, da so fantje trenerja Luknerja kakovostna ekipa, ki marsikaterega favorita lahko tudi preseneti. TRI ZMAGE BREZNIKAR] EVE Dvodnevnega mednarodnega plavalnega mitinga v Celju, kjer so nastopili tekmovalci iz šeslih držav, so sc udeležili tudi plavalci in plavalke Fužinarja. Najboljše uvrstitveje dosegla Lidija Breznikar med letniki 1982/83, kjer je osvojila tri prva mesta in si prislužila tudi pokal in denarno nagrado za najboljše rezultate v svoji kategoriji. Matjaž Čepelnik je bil dvakrat prvi in enkrat tretji med mladinci, Tanja Kumprej pa je osvojila dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto med starejšimi deklicami. Anja Srebotnik in Tanja Merzdovnik sta si priplavali po eno bronasto odličje med mladinkami. V absolutni kategoriji naboljših plavalcev in plavalk, se je od Ravenčanov najbolj izkazal Primož Abraham, ki je osvojil 5. mesto v hrbtnem slogu, Čepelnik pa je bil deseti v prsnem plavanju. CEPELNIKCJ BRONASTO ODLIČJE V Ljubljani je 30. nov. in 1. dec. potekalo absolutno zimsko šprinter- sko državno prvenstvo v plavanju. Tekmovalci Fužinarja so dosegli naslednje uvrstitve: 3. mesto: Matjaž Čepelnik v disciplini 50 m prsno, 4. mesto: Primož Abraham na 50 m delfin, Matjaž Čepelnik na 100 m mešano ter Lidija Breznikar na 50 m prsno, 5. mesto: Anja Srebotnik na 50 m prsno ter 6. mesto: Breznikarjeva in Srebotnikova na 100 m mešano z enakim časom. V konkurenci kadetinj je Breznikarjeva osvojila dve zlati in eno srebrno odličje, v mladinski konkurenci pa je bila Srebotnikova prva in tretja, čepelnik drugi in tretji ter Merzdovnikova četrta in peta. Najmlajša udeleženka ravenskega kluba na tem prvenstvu, Tanja Kumprej, je osvojila med kadetinjami četrto in peto mesto. KOROŠCI NA BERBACHER- TEJU V Bernbachu na avstijskem Štajerskem se je preko 100 tekačev in tekačic pomerilo na tradicionalnem, že 12. po vrsti uličnem teku, kije bil letos 1. decembra. Nastopila je tudi skupna tekačev iz Mežiške doline, njihova uvrstitev pa je po kategorijah naslednja: od 20 do 30 let: 4. Ivica Volič iz Dravograda; od 30 do 40 let: 4. Jože Mori iz Mute; od 40 do 50 iet; Oto Gumilar s Prevalj; od 50 do 60 let: 5. Vilijem Blatnik iz Mežice in nad 60 let; 1 Alojz Gologranc, 2. Štefan Robač (oba z Raven). □ RABLJENA VOZILA PRAPROTNIK ŠKODA FAVORIT I.90 cena: 5.000 DEM Šaleška 15,3320 Velenje Tel. & fax: 063 861 570 ŠKODA FAVORIT I.93 km 57.310 cena: 8.300 DEM Servis: 063 853 928 ŠKODA FAVORIT/kat I.94 km 18.000 cena: 9.500 DEM ŠKODA FAVORIT/kat I.94 km 27.000 cena: 10.500 DEM ŠKODA FAVORIT/kat I.94 km 51.000 cena: 9.500 DEM R5 FIVE 1.4/ kat I.95 km 39.000 cena: 11.000 DEM VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDANA. RABLJENA VOZILA LAHKO DOBITE NA KREDIT 00 2% DALJE, NA LEASING 00 5 LET Z DARILOM 1000 DEM ALI CELO 1200 DEM: Z MOTORJ11.3,1.6 IN 1.9 D VW GOLF GL 1.6 I.93 km 92.000 cena: 21.000 DEM ALFA I.87 km 85.000 C8na:6.000 DEM ■ fBijistrirana še 1 leto! Volkswagen Group Glosirana črna kronika Pozor, hlodi padajo! KOROŠKA JE DEŽELA GOZDOV. NIČ NENAVADNEGA IN ČUDNEGA ZATOREJ NI, DA TOD, NE LE NA IZJEMNO RAZVEJANI MREŽI GOZDNIH CEST, MARVEČ TUDI NA DRUGIH PROMETNICAH, SREČAMO ZELO VELIKO TOVORNIH VOZIL, KI VISOKO NALOŽENI PREVAŽAJO HLODOVINO. IN KAR NEKAKO STISNE ME PRI SRCU, KO TAKŠNO »POŠAST« ZAGLEDAM PRED SEBOJ ALI SE IZ OČI V OČI SREČAM Z NJO. VEM, DA SO VOZNIKI TEH VLAČILCEV PRAVI MOJSTRI SVOJE OBRTI - VENDAR: PREVIDNOST NI NIKOLI ODVEČ IN ČEPRAV GRE ZA VSAKODNEVNO RUTINO, JE TOVOR BOLJE DVAKRAT PREVERITI, KAKOR SPLOH NE. Hlod na cesti 29. 11. 96 okoli 9. ure je Z.Z. s tovornim avtomobilom prevažal hlodovino po regionalni cesti z Raven na Koroškem proti Dravogradu. Blizu bencinskega servisa Petrol na Ravnah na Koroškem je eden izmed hlodov, dolg 8 metrov in debel 24 centimetrov, padel s tovornjaka na regionalno cesto. Na vso srečo ni padel na kakšno drugo vozilo ali kakšnega prometnega udeleženca. Vendar pa je ogrozil voznico osebnega avtomobila, ki je vozila za tovornjakom, a se je hlodu uspela izogniti. Policisti so voznika tovornjaka izsledili in ugotovili, da hlodovine ni imel pravilno naložene in ga bodo prijavili sodniku za prekrške. Živeti v krajih, kjer je veliko gozdov, torej vendarle ni tako zdravo«, še zlasti, če nič hudega sluteč doživiš »bližnje srečanje tretje vrste« s kakšnim stasitim hlodom. Valjar Manj sreče pa je imel J.B., državljan BiH, ki se je teže poškodoval v delovni nezgodi 25.11.96. Tega dne okoli 15. ure so delavci namreč v Podvelki asfaltirali odsek ceste Podvelka - Ribnica na Pohorju. Pri tem je delovni stroj - valjar zapeljal čez nogo delavcu J.Z. Poškodba je bila tako huda, da so ga morali odpeljati v mariborsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Zima ni več pred vrati Čeprav ta prave pošiljke snega letos še nismo prejeli, pa zima ne trka več na vrata, marveč je že kar vstopila. Že nekajkrat je lepo snežilo. Torej prihaja čas zimskih voznih razmer. Ob tem bi veljalo opozoriti na tole dejstvo: Zadnje čase so pri nas vse bolj razširjena tudi tako imenovana terenska vozila. Običajno imajo pogon na vsa štiri kolesa in človek se v njih, tudi v spremenjenih voznih razmerah, počuti varnega. Toda tudi to je lahko varljivo. Po pobočju 1. 12. % ob 16,45 je B.V. iz občine Muta vozil terensko vozilo znamke Suzuki Samurai po zasneženi cesti iz Svetega Jerneja proti Muti. V vozilu so bili še sopotnica V.M. ter mladoletna otroka. Ko je voznik pripeljal v oster levi ovinek, je najprej zapeljal nekoliko v levo, nato pa je sunkovito zavil nazaj v desno. Zapeljal je na nesplužen sneg ob cesti, vozil nekaj časa po njem in zapeljal preko roba na strmo pobočje, kjer se je vozilo pričelo prevračati. Med prevračanjem je potnike vrglo iz avta, ki seje ustavil šele po 75 metrih, ko je trčil v skalo. Pri tem sta se voznik in sopotnica huje poškodovala, otroka pa lažje. Vozilo je bilo v celoti uničeno. Zaseženi naboji Koroška ni le dežela gozdov, marveč tudi lovcev, ali vsaj takih, ki bi to radi bili. Eden izmed tovrstnih je tudi avstrijski državljan S.D. Dne 3. 12. 96 je namreč pripeljal na mejni prehod Holmec in policistom ni priglasil lovskega streliva. Na sopotnikovem sedežu je imel pas s 16. naboji kalibra 12X12, ki jih je prekril s kapo in papirji. Sodnik za prekrške gaje mandatno kaznoval in odredil odvzem streliva. Podobno usodo je pri sodniku doživel tudi avstrijski državljan D.D., ki je prav tako na mejnem prehodu Holmec dne 4. 12. 96 poskušal neprijavljeno v Slovenijo pripeljati 20 komadov lovskih nabojev. Ogrizena Prej omenjena »lovca« s seboj nista imel kakšnega štirinožnega prijatelja -psa. Zato pa je svojevrsten šok in še kaj drugega s to živaljo doživela J.Z. iz občine Žalec. 29.11.96 popoldne je bila namreč skupaj s partnerjem na obisku pri znancu A.T. v Mislinji. Okoli 17,30 je odšla za stanovanjsko hišo, kjer sta bila v ograjenem prostoru zaprta nemška ovčarja. Odprla je vrata, spustila psa na prosto in se pričela z njima igrati. Med igro stajo psa podrla na tla in jo pričela gristi. Strgala sta ji obleko s telesa in ji prizadejala več globokih ugriznin in raztrgnin tkiva. Odpeljalo so jo v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili posebno hude poškodbe. Vikend v vikendu Tačas, na zimo, dokler so poti še prehodne, so precej dejavni postali tudi vlomilci v vikende. Pri tem pa so pokazali precejšnjo neizbirčnost, saj odnašajo vse, kar jim pride pod tatinske prste, kot srake! Tako je na primer NN vlomil v leseno vikend hišico v kraju Sveti trije kralji v občini Radlje ob Dravi. Odnesel je steklenico viskija in vrtne škarje. Bogat plen, ni kaj! Na Ravnah na Koroškem je NN vlomil v prikolico za kampiranje in odvil zadnjo luč z nje. Iz notranjosti ni odnesel ničesar. Zadnji dan v minulem mesecu pa je NN vlomil tudi v vikend hišico v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in odnesel radio - kasetofon. Ogledalokukec Kratko policijsko poročilo: »V noči med 27.11. in 28.11.96 je do zdaj še neznani storilec vlomil v prostore ženskih sanitarij v avtokampu Medeni gaj, v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Iz sanitarij je odnesel stenski ogledali. S tem je lastnika H.P. oškodoval za 10.000 tolarjev.« Kratek dodatek: če je NN mislil, da so v ogledalu ostale tudi vse ženske, ki so se v sanitarijah tako ali drugače nekoč ogledovale v zrcalih, je doma moral doživeti veliko razočaranje. Ostal je pravi v ogledalokukec ali kljukec z dolgim nosom! Cestni bojevniki Med vzroki za prometne nezgode še vedno prevladuje neprilagojena hitrost (letos 270, lani 248 nesreč), na drugem mestu je nepravilna stran in smer vožnje, na tretjem pa so premiki z vozilom. Prav pri nepravilni smeri in strani vožnje ter pri neprilagojeni hitrosti pa med sekundarnimi vzroki prevladuje alkoholiziranost prometnih udeležencev. Bolj kot zanimivost še tale podatek o prometnih nezgodah po dnevih v tednu. V zadnjih dveh letih se največ nezgod pripeti v ponedeljek, takoj pa sledita torek in sreda. Torej so najbolj kritični dnevi prav na začetku tedna. Najmanj nezgod se pripeti v nedeljo. Ob tem pa niti malo ne preseneča, da je alkohol v prometu najbolj prisoten prav konec tedna, v soboto in nedeljo. In še po urah v dnevu: največ nezgod se pripeti med 12. in 16. uro, najmanj med 24. in 4. jutranjo uro. Vir: statistični pollatisi UN'/. Slovenj Gradec N/ Cma kronika Micka V noči med 27. in 28. 11. 96 so v gostišču Night Club na Prevaljah popivali D.M., Z.K. in J.K. Okoli 4. ure so gostišče zapustili, ne da bi bili plačali račun za popito pijačo (18 piv in 2 brizganca). Lastnika so tako oškodovali za 4000 tolarjev. Policisti sojih izsledili in ugotovili, daje D.K. brez stalnega bivališča in sredstev za preživljanje in da se je od 1. 7. 96 klatil po Sloveniji, zadnje čase v občini Ravne na Koroškem. Zaradi klatenja so ga policisti privedli k sodniku za prekrške, ki ga je kaznoval s 15 dnevnim zaporom. Od (ne)zanesljivih informantov je bilo slišati, da naj bi bila policija omenjene tičke prijela tako hitro zato, ker so na poti iz lokala na ves glas prepevali tisto znano slovensko: »Micka Kovačeva, pila, nič plačalaO« No, »kdor ne plača, gor plača!« bi rekel Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana, preden bi se podal »k ta mehkem« na značilno francosko jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem. Parlament Še ena cvetka iz naših gostinskih logov: 22. 11. 96 zvečer je prišlo v p0[m@[itjsK/®=oD V minulih dneh so na UNZ Slovenj Gradec posredovali nekatere statistične podatke o varnostni problematiki v prvih letošnjih 10. mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Podatkov je seveda toliko, da jih je nemogoče vse zajeti v enem prispevku. Izbral sem nekaj najznačilnejših in najzanimivejših. V obravnavanem obdobju (1 -10) je bilo letos na Koroškem 997 prometnih nezgod, lani v enakem obdobju pa 972. Glede na golo število prometnih nezgod je tako stanje letos manj ugodno. Vendar pa se stanje spremeni pri smrtnih žrtvah in poškodovanih udeležencih. Letos je bilo vsega skupaj do konca oktobra 7 smrtnih žrtev v prometu na Koroškem, v enakem lanskem obdobju pa jih je bilo kar 15. Hudo se je letos poškodovalo 74 prometnih udeležencev, lani pa 98. Lažje telesno poškodovanih je bilo letos 175. lani pa 181. Največ prometnih nezgod se je letos primerilo na območju nekdanje občine Slovenj Gradec (31,8 odstotkov) in le nekaj manj v nekdanji občini Ravne na Koroškem (31,1 odstotka). Večina nezgod seje zgodila na magistralnih in regionalnih cestah. Razveseljivo je, da seje letos izboljšala promema varnost otrok in mladoletnikov. Tako lani kot letos v tem obravnavanem obdobju na koroških cestah ni umrl nihče izmed njih. letos pa seje tudi zmanjšalo število težje in lažje telesno poškodovanih udeležencev obravnavane skupine. Posebnosti Zelo značilno in zanimivo sliko pa kaže vrsta udeležencev v prometnih nesrečah po posameznih kategorijah. Največ udeležencev - razumljivo - še vedno prihaja iz vrst voznikov osebnih avtomobilov (letos 1401, lani 1330), sledijo pa jim vozniki tovornih vozil (letos 130, lani 123). Največji indeksni porast (275 odstotkov) jc bil zabeležen pri voznikih ali upravljalcih posebnih vozil (lani 8, letos 22). Zaskrbljuje še podatek, daje bilo letos več nesreč, ki sojih povzročili vozniki avtobusov (lani 17, letos 22 nesreč - ali 129 odstotkov) I W P Oi D P E C A. N • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tei: 063 857 558 enem izmed gostinskih lokalov na Ravnah na Koroškem do medsebojnega besednega spora petih gostov. Besedni spor se je sprevrgel v fizično obračunavanje - do udarcev v obraz, do obrcanja, tako da je eden izmed gostov moral biti s hujšimi poškodbami prepeljan v bolnišnico. Tudi v tem primeru je bilo iz prav tako (ne)zanesljivih virov slišati, da so omenjeni in dotični gostje pravzaprav žrtev zmote. Bili naj bi namreč prepričani, da se nahajajo v slovenskem parlamentu in so na vsak način poskušali najti ustrezno formulo, niso pa se mogli zediniti, ali naj bo to formula 3 plus 1 ali 4 plus 1 ali celo 5 plus 1. In potem je padla ena! Vse ostalo je že znano. Pri lipi Kratko policijsko poročilo (skrajšano): »V noči na soboto 23.11. 1996 so neznanci v parku pri Domu telesne kulture na Ravnah na Koroškem izru- vali in drugače poškodovali najmanj 12 sadik različnih okrasnih eksotičnih dreves. Policisti za storilci poizvedujejo.« Kratko dopolnilo: čakajo jih pri lipi sprave! Delo išče In še eno kratko policijsko poročilo -kot smetana za konec po moje zašpičenega dela tokratne črne kronike: »Policisti PP Ravne na Koroškem so bili dne 2. 12. 96 obveščeni, da je neznani storilec vlomil v prostore urada Zavoda za zaposlovanje Ravne na Koroškem. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da sta dejanja osumljena dva starejša mladoletnika z Raven na Koroškem.« Kratko pojasnilo: slišati, ali pa tudi ne, je bilo, da sta mladoletnika v zagovor izjavila, da sta »iskala delo« in da sta bila prepričana: »Če kje, potem imajo dela dovolj na zavodu za zaposlovanje!« TJ. =mmusm 090 - 44 - 89 Merkant - Corri ci.o.o. 1 min. = 156,00 SIT Audi Prednost je v tehniki 11® H©!® w®aaLl AodDO m® a®Q®giaQ Kcpoliai M Gotovinski popusti za nakup rabljenih vozil. Ne čakajte novih carinskih dajatev, vozila Audi so cenejša danes! Avtocenter Meh Koroška 7d. 3320 Velenje tel. 063/852 955. In 063/856 824 PREPIH 21/96-33 r 1TRGOVSKOPODJETJČ4 SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 dentai (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PRIHAJA ČAS, ČAS NAKUPOV DARIL ZA VAŠE NAJDRAŽJE. TRGOVSKO PODJETJE ŽILA VAM NUDI NAJUGODNEJŠE NAKUPE. V POSLOVALNICAH: ■v- ŠPORT - Meškova ulica Slovenj Gradec •0* VESNA-CICIBAN - Glavni trg Slovenj Gradec •v* KONFEKCIJA - Glavni trg Slovenj Gradec 6- RISEKKA-AL PIN A - Trg svobode Slovenj Gradec ❖ SAMOPOSTREŽNA - Šmartno ❖ MARKET - Mislinja § ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI > /PREVENTIVE /PROTETIKE /KONSERVATIVE /ORTODONIJE (g) lek d.d. Dflffl&fllJgiena tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ® 061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 /VATO IM SIGN 2373 Šentjanž, pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 Trgovina TARA na Mariborski costi v Dravogradu in INDUSTRIJSKA TRGOVINA v Otiškem Vrhu vam v predprazničnih dneh nudita veliko izbiro: kvalilenih brisač različnih barv, vzrooev in velikosti kopalnih plaščev za vso družino otroškega in ženskega spalnega programa iz mehke (lande in jerseya zapeljivih pižam in jutranjih halj iz satena nogavic za vse priložnosti in še in še... Vabimo vse j BOŽIČKE In DEDKE MBAZE k ugodnemu nakupu! Možnost plačila na več čekov in s kreditnimi karticami! Trg svobode 8, Ravne na Koroškem Tel./fax: 0602 23 251 in naše poslovalnice - ŽELEZNINA ČRNA, Center 25, tel.: 0602 38 063 - AVTO JUG, Koroška c. 14, tel.: 0602 21 131/int. 5781 VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 1997 ter vas vabi v svoje prodajalne, kjer smo vam pripravili pestro izbiro artiklov z akcijskimi cenami. Horoskop os. -j~Aa = a® m. 'ji!u aas® OVEN: Potrpežljivost vas VM^ J š® vedno zvesto spremlja. xy Ta, vam ponavadi tuja lastnost pa postaja vedno bolj nadležna. Prepričani ste, da predolgo stopicljate na onem samem mestu, naprej pa tudi ne morete...To bi lahko pripisali zdaj zelo zemeljskemu, za vas celo težkemu vplivu Merkurja v znamenju Kozoroga, planeta, ki skrbi za razmišljanje, komuniciranje, trgovanje...Če nočete zapravljati energije, pač opravite do konca, kar ste že zdavnaj začeli. Skladno Postavljeno Sonce v znamenju Strelca vas bo še napajalo z energijo in podžigalo velike želje za veliko denarja. Tudi pri nakupu daril boste startali z vrha, potem pa - razmeram ustrezno, popuščali. BIK: Čustvene spremem- be se umikajo iz prvega plana, ustalili se boste in se temeljilo poglobili v tisto, kar vam je varno ostalo v roki in v srcu. Z vsemi »žavbami boste namazani«, le malokomu pa bo uspelo izvedeti, kaj razmišljate. Če se vam bodo z ugibanjem preveč približali, boste znali vse obrniti na šaljivo plat in odgnati zasledovalce, ki v vaših duhovnih postopkih za uravnavanje osebnega ravnotežja nimajo prostora. Če imate otroke ali dokaj zabaven Poklic, morda hobi, se boste še do Božiča zelo radi in drugim v veselje ukvaijali s tem, nič kaj praznične misli o državljanskih obveznostih, kot je dohodnina, pa boste odrinili v prihodnje leto. DVOJČEK: Na vaši nočni omarici, če seveda gojite to lepo navado, se bi utegnile nabirati knjige, ki zahtevajo globljo pozornost, kot jo sicer premorete Dvojčki. Včasih ste zamahnili z roko -kaj bi s prazno slamo, zdaj pa nepričakovano berete in diskutirate o mejnih Področjih znanosti, o čudežih, prerokovanju in kar je še takšnih, spet modno obujenih čarovnij. Imate pač instinkt, kaj je trenutno v zraku..pred prazniki še toliko bolj. Ponudba in povpraševanje delujeta, to pa še ne pomeni, da bi bile karte za prerokovanje ali steklena krogla pravo darilo za vas.., tudi kak gospodin- jski pripomoček ali stroj ne- v kratkem vas bo namreč kot na krilih odneslo ven, v življenje....! RAK: Prijazno in kar malo evforično obdobje v dvoje ' -—ra kaj- traja, na božični veča ga lahko okronate s prelepimi doživetji miru, pripadnosti, zaupljivostL.še dolgo vas bodo greli takšni spomini. Res pa je, da se boste morali malo potruditi za to spokojnost - razumsko pretehtajte, koliko lahko verjamete, kaj pa naj raje ostane - samo priložnostna beseda. To raziskovanje ohranite zase, lahko bi, glede na razpoloženje, prišlo do nesporazumov, celo prepirov in napačnih odločitev. Vloga budnega opazovalca vseh, ki so z vami kakorkoli v stikih, morda tudi zapisovalca, je ta čas za vas najustreznejša...Nepričakovani obisk bo za vas najlepše darilo! LEV: Tudi vi ste med tis-(tfHT ! timi znamenji, ki jih druga ^ polovica decembra kar neustavljivo preganja ven, v življenje, na zabavo -čim bolj svetlo, čim bolj glasno. Ker so se vas kar oprijele poslovne navade, boste za vsak primer vselej preverili, ali se da veseljačenje kako povezati s posli in denarjem in ali bodo navzoči »pravi« ljudje. Veliko vztrajnost in naporov vlagate v materialne dobrine. Le to premislite, ali vse, kar imate, zares potrebujete...mimogrede se ob zares vrednem nakopičijo še predmeti, ki odžirajo čas in prostor. Torej -selekcija. Doma vas bodo še razvajali, in hvaležni jim boste, če si obiskovalci izjemoma ne bodo podajali kljuke -potrebujete nekaj mirne družinske idile. DEVICA: Kaj vse ste si zapisali v spomin, da še morate opraviti in pripraviti! Ne znate se še ustaviti: zdaj trošite energijo z delom in skrbmi, že kmalu pa vas bo zaneslo v družbo, kjer boste med najbolj zgovornimi, ne da bi se zaradi tega kaj manj razdajali kot gostitelj ali kaj manj pozorno odzivali odlični postrežbi kot gost. Otrokom boste odmerili toliko časa, kot že dolgo ne, tudi partnerstvo se bo ogrelo. Nikomur ne bo dolgčas, le z vašega seznama je treba opraviti ali odpisati večino zadolžitev, da boste lahko povsem brez skrbi. Domač in družaben bo vaš predpraznični čas in v celoti posvečen zasebnemu življenju. Kaj se dogaja drugod po svetu, boste že pravočasno izvedeli! TEHTNICA: Nasprotno kot bi od vas, vedno družabnih bitij pričakovali: drugo polovico decembra vas bo manj videti na bleščečih javnih shajališčih in več doma. Kar nenadoma boste ponosno opazili, kako razkošno prebivališče pravzaprav imate in obiskovalcev toliko, da si kar podajajo kljuko. Skoraj za vsakega boste našli kakšno lično darilce, le praznične obiske daljnih sorodnikov boste nehote začinili z besedno poravnavo starih računov, a vam bo uspelo še pravočasno preprečiti večjo zamero. V ljubezni postajate vedno bolj svobodomiselni, še najlaže bi vas ta hip razumel kdo iz družbe Vodnarjev, obema bi zadoščalo sedanje življenje, za kovanje dolgoročnih partnerskih odnosov pa trenutno niste preveč ogreti. ŠKORPION: Lov na materialno blagostanje se nadaljuje - ne zaradi požrešnosti, amak bolj zaradi občutka varnosti. V zadnjem času ste tako zamajali in spremenili temelje svojega življenja, da si ga morate pač na svoj način zavarovali. Sicer pa imate še naprej vso zvezdno podporo, ki se bo s vstopom Sonca v znamenje Kozoroga malo pred Božičem še okrepila : radi bi prijateljevali, dobro zaslužili, celo kaj izjemnega napisali in se uveljavili v javnosti - to so vaše decembrske sanje in tudi največje možnosti. Ljubezen v dvoje zadnje čase malo zanemarjate, vse drugo je pomembnejše in še nekaj časa bo. STRELEC: Medtem ko bi 1 veliko ljudi najraje zimo kar prespalo, se Strelci že spogledujete s snežno belino, celo v vsakdanjem delovnem ritmu vas mraz in pomanjkanje svetlobe ne motita preveč...ju že kako drugače nadomestite. Pogosto vas bodo videvali v fitnessu, v savni ali v solariju. Sami s seboj se boste ukvarjali več kot običajno, vendar: še kujte svoj javni uspeh in poklicni ugled, četudi se vam zdaj to ne zdi več tako pomembno. Bolj vas prevzema tisti del javnega in zasebnega življenja, ki je povezan z imetjem in trošenjem. Navdušuje vas razkošje in pripravljeni ste, tudi zvezde vas podpirajo, pronicljivo misliti in delati, sprejeli bi tudi kaj manj uglednega, le da bo hitro učinkovalo. KOZOROG: S prijatelji \ akSr) st® se dogovorili, kar ste se ^ morali, od tu naprej se spet začenja vaše malo samotarsko življenje, ki ga boste z zvezdno pomočjo te dni zožili na eno samo stvar: vse kar boste ali ne boste delali bo služilo vam kot osebnosti, rojeni v vztrajnem, tudi malo nezaupljivem zemeljskem znamenju Kozoroga. Počutili se boste kot pred zrcalom in popolnoma v svoji koži. Kdor vas še ne pozna, vas bo lahko zdaj do potankosti. Pronicljiva ušesa bodo zaznala, da bi radi nekaj prikrili - morda se ne ujema z vašimi načrti ali pa bi utegnilo zasenčiti vašo podobo? Polna luna na božični večer, v nasprotnem znamenju Raka bo, vas bo temeljito pretipala... VODNAR: Zvezde so raz-i J porejene te dni tako, da pri Vodnarjih spodbujajo tista področja, ki so v nasprotju z njihovo svobodomiselno in družabno naravo. Najbrž se bodo zaradi takšnih energetskih poudarkov počutili nekoliko neuravnotežene in si bodo pomagali, kako drugače, kot -s črnim humoijem na račun najbolj samotnih in bolečih stvari v življneju. Čim več publike, tem bolj bo obešenjaška terapija delovala. V družbi boste še naprej v središču pozornosti, nekoliko manj prijazno pa se ta čas počutite v dvoje ali celo v troje, ker se še ne morete odločiti. Predvsem pa nočete slišati o kakšnih obveznostih, ki bi vam spremenile ohlapni umik. RIBI: Čeprav ste vedno pripravljeni sočustvovati z drugimi in se vživljati v njihove usode, ne pozabite, da se še vedno ni izteklo vaših pet zvezdnih minut za hitro napredovanje v poklicu, še zlasti, če je povezan z javnim ugledom. Brskanje posvoji in tuji duševnosti se izplača postaviti malo na stranski tir in izkoristiti čim več priložnosti. Vsaka dražba vas bo vesela, toda - izbirajte ljudi s podobnimi interesi in s trdnejšimi delovnimi navadami, kot so vaše. Raztresenost se bo umaknila načrtovanim postopkom, želja po agresivnem tekmovanju s sodelavci pa se bo uresničevala na prijateljski način in brez neprijetnih posledic. Za praznike bo najlepše - doma. Vaš Prepih ®0<£P7@Gu]QO OQttW Najemniški domek v zimski idili Da bi nas skupaj z delom kot sonce tudi pesem spremljala skozi vse leto! K tej misli bi se podal tudi v pregovor: »Kdor poje, zlo ne misli.« Še pred božičem si začnemo drug drugemu voščiti lepe in vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto. Kakor drugod po Slovenskem, tudi na Koroškem in Štajerskem, nam pridejo v spremljavi harmonike ali drugih godal zapeti novoletne pesmi kovatniki ali koledniki, ki po končani pesmi družinam zaželijo sreče, zdravlja ter osebnega zadovoljstva. To je pri nas že star tradicionalni običaj. V še ne tako davni preteklosti so podeželski ljudje s pomočjo živine delali vsa dela ročno, kar se pridelave hr ane tiče, kakor tudi vse, kar je bilo znotraj dvorišča: priprava kurjave, priprava krme za živino, vsa čiščenja. pranje... Mnoga od teh del so bila utrudljiva in naporna, a vendar so ljudje v presledkih nekaterih opravil ali po delu še prepevali, da so manj čutili utrujenost in skrbi, ki so jih spremljale. Kot sem slišal od starejših ljudi, je v krajih, kjer so veliko peli, bilo dosti manj prepirov in sovraštva kot tam, kjer petja ni bilo slišati, tam se je razlegal prepir. Kjer so ljudje složni in si medsebojno pomagajo, tudi nevoščljivost, nezmernost ter pohlep nimajo ali ne bi smeli imeti prostora, pa naj bo to v družinskih ali vaških skupnostih. Bolj ko bomo skušali biti skromni in složni, bolj se bomo počutili srečne, posebej še, če bomo našli čas za obisk bolnika ali invalida, mu poklonili majhen dar ali cvet in prijazno besedo. Srečni bomo tudi, če bomo pris- luhnili petju ptic, čričkov, če bomo znali opazovati naravo, posebno raznovrstno cvetje, kar narava ods-likava v tisočerih odtenkih skozi vse leto. Ob vsem tem pa ne pozabimo na svoje zdravje, kar ga še imamo. Že tako smo izpostavljeni vse bolj onesnaženemu ozračju in drugim škodljivim vplivom. Če smo morda vdani škodljivim razvadam, kot so kajenje, čezmerno uživanje alkohol- nih pijač, se ponudimo, da se odvadimo teh razvad. S tem bomo osrečili sebe in tudi tiste, s katerimi živimo. Tisti, ki jim je zdravnik svetoval dieto, naj se je dosledno držijo, pa tudi kakšen dan posta jim ne bo škodil. Svoje razmišljanje končujem z željo, da bi vsi ljudje našega kraja, naše domovine lepo in mirno preživeli božične praznike, in osebno zadovoljstvo vam želim.□ Ludvik Mori Ko se tako jesen prevesi v hladnejše obdobje, ko postajajo večeri vse daljši, nam ostaja nekaj več časa, ki bi ga kazalo popestriti z družabnim življenjem. Organizirati kakšen koncert, si ogledati veseloigro ali pa dramo... Za oživitev kulturne dejavnosti pa smo v Dravogradu pred dejstvom, da za to nimamo primerne dvorane. Cerkev sv. Vida je sicer lepa in akustična, a po svoji namembnosti le ne more služiti raznovrstnim potrebam družabnega življenja, predvsem pa ni ogrevana, zato prezebajo nastopajoči in publika. Bivša dvorana kina sameva zapuščena, prazna in neizkoriščena. Gotovo bi bila potrebna nekaj adaptacijskih del, nekaterih izboljšav. Ostajajo še druge variante v novozgrajenih objektih na Meži, npr. v novem Traberk centru. A ker se v Dravogradu le stežka dogovorimo, še teže zedinimo, je pač tako, kot je. Nastopajočih gostov, ki so enkrat dodobra pozebah v Vidovi cerkvi, ne bo zlahka nihče več prepričal, da bi v Dravogradu še nastopali. Pa tudi obiskovalci bodo prišli le najbolj vztrajni, seveda pa morajo biti tudi zares zdravi... Zato menim, da je res čas, da se v Dravogradu zedinimo in resno pristopimo k pridobitvi večnamenske dvorane. Le tako bodo izpolnjeni osnovni pogoji za širitev kulturnega življenja v kraju. Vančy 090 - 41 - 02 Darko Trading d.o.o. 1 min. = 156,00 SIT ms\m § mmn mm ùJuéi'JdJBv,, Po tretjem kolu, ki ga je Osnovna šola koroških jeklarjev uspešno opravila, saj smo doslej premagali vse nasprotnike, smo sklenili, da o ŠKL obvestimo tudi naše starše. Na vabilo so se polnoštevilno odzvali in nam prisluhnili. Predstavili smo jim projekt ŠKL. Spoznali pa so vse košarkarje in košarkarice, novinarke, plesno-navijaško skupino ČENČE -LENČE, fotografe ter vida) snemalce. Ogledali so si tudi naš pivi video posnetek, tekmo med OŠ koroških jeklarjev in O.Š. Mislinja. Starši so bili presenečeni nad organizacijo tekmovanj in ndavdušeni, ker smo v tako kratkem času veliko dosegli. Podpirali nas bodo finačno in prispevali za prevoz na naslednjo tekmo. Obljubili so, da nas bodo prišli gledat in vzpodbujat na naslednjo tekmo, ki bo doma. Dosegli smo, da se sredi odbojkarskih Raven pogovarjamo tudi o košarki. Starši so bili presenečeni, ker smo zbrali toliko sponzorjev, ki nas finančno podpirajo. Zavedamo se, da brez njihove podpore ne bi imeli ŠKL na Ravnah. Dogovorili smo se, da se ob zaključku tekmovanja spet zberemo .□ NO VINA KSKI KROŽEK OŠ KOROŠKIH JEKLARJEV SAŠA JELEN &/t\ w w a il/a Društvo diabetikov Ljubljane in Društvo diabetikov Slovenj Gradec se zahvaljujeta Zdravilišču Šmarješke Toplice, vsem njihovim uslužbencem, vsem sponzorjem in pokroviteljem za pomoč pri izpeljavi zelo uspešnega enotedenskega preventivnega okrevanja za sladkorne bolnike, ki smo ga skupaj organizirali v novembru 1996. Posebna zahvala velja dr. Epšek Lenart Metki za res presenetljivo gesto in vso nesebično strokovno pomoč pri našem delu. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in stali ob strani v letu 1996 in jim želimo zdravo in uspešno 1997. IO društev oo(0 dOcooocsfo »Ko izigravaš dobro v ljudeh«, objavljen v PREPIH-u 20/96-11 Najprej bi se želela nahvaliti vsem tistim našim strankam, ki so nas poklicale po telefonu in ms obvestile, ài ja objavljen članek v časopisu PREPIH, v katerem so o zavodu VID objavljene neke nelogičnosti. Zahvaljujem pa se tudi članom Medobčinskega društva Sožitje, ki deluje na lokaciji bivše občine Radlje, ker so nas konec meseca oktobra obvestili, da je prišlo m terenu pri delu pooblaščenih zastopnikov zavoda do nesporazumov. Pooblaščeni zastopniki zavoda VID naj bi pri svojem delu omenjali tudi Petra Petučnika, fanta, kateremu je društvo Sožitje pomagalo pri nabavi pripomočkov za premagovanje ovir. Ugotovili smo, da sta pooblašečna zastopnika pri nekaterih ljudeh resnično omenila te ga fanta in končni rezultat je bil v tem, daje izgledalo, kot da je zavod VID pomagal Petru, ne pa društvu Sožitje. Kot zavod, ki je m področju celotne Slovenije izvedel že veliko dobrodelnih in obdaritvenih akcij pomoči prizadetim otrokom, imamo dovolj lastnih uspehov, da za lastno predstavitev ne potrebujemo tujih akcij. Zato smo takoj reagirali in zastopnika opozorili, da la akcija ni bila naša in da naj ne omenjata tega primera. Kasneje smo ugotovili, da sta to tudi storila. Takoj smo se tudi odzvali in društvu Sožitje že konec meseca oktobra (natančno 28.10.1996 pod št. priporočene pošiljke 6471) poslali gradivo in propagandni material o zavodu ter načinu delovanja zavoda. Da nas bolje spoznajo in v kolikor bi kdaj nanesla prilika, da se lotimo tudi kakšne skupne akcije. Predstavnik zavoda se je zaradi objavljenega članka dne 21. novembra tl oglasil tudi v društvu Sožitje na Muti Na sestanku je bil prisoten predsednik Bojan Pevec, nekaj članov društva in tudi novinarka, ki je bila podpisana pod člankom. Dogovorjeno Je bilo, da zavod VID objavi članek v naslednji številki časopisa PREPIH. S to objavo se želimo društvu Sožitje tudi opravičiti za morebitne težave, ki so jih nehote in nenemerno imeli zaradi našega dela na področju Koroške. S podobnimi težavami pri svojem delu se kot v društvu Sožitje srečuje tudi zavod VID. Smo ustanova, ki je za svoje delo na humanitarnem in dobrodelnem področju prejela že veliko priznanj in zahval s področja celotne Slovenije; tako od drugih ustanov, posameznikov in inštitucij. Zato ne moremo mirno gledali, kako včasih ljudje, tudi iz zlonamernosti, skušajo negirati naše delo. Enkrat se nam je zgodilo celo to, da je neka »zelo dobro obveščena » gospa trdila, da zavod VID sploh ne obstaja. Zaradi posploševanja s strani tistih, ki o vsem vse najbolje vedo in tistih, ki delujejo po načelu »ali ste slišali...« m širijo neresnice, se ustvarja nezaupanje do vseh tistih organizacij, ki delajo dobro. Sicer pa je to delo v večini primerov zelo nehvaležno. To so spoznali tudi člani društva Sožitje, kol sem zasledila v članku oziroma meje obvestil predstavnik, ki se je udeležil sestanka. Ker pa je v članku, kateri je bil objavljen in na katerega odgovarjamo, nekaj nelogičnosti je potrebno, da navedem nekaj dejstev, in sicer: zavod VID je neprofitna organizacija, ki je za razliko od društev, katera so registrirana na upravnih organih občine, kot pravna oseba registriran na sodišču. Ustanovljen je v skladu z Zakonom o zavodih Njegova dejavnost pa je določena Po standardni klasifikaciji dejavnosti kot 85.323 - Dejavnost Pisma, odmevi dobrodelnih organizacij. Zavod ima žiro račun pri Agenciji za plačilni promet in via dejavnost nakazil sredstev in plačevanje invalidskih pripomočkov se odvija preko žiro računa. Kot pravna oseba se ima zavod pravico povezovati z drugimi pravnimi osebami, društvi in posamezniki, zaradi interesov izvajanja in zbiranja sredstev za dobrodelne dejavnosti. Zavod na terenu ne izvaja nobene akcije, ki bi temeljila na načinu prosjačenja, »fehtanja«. Za nas je to nesprejemljiv način dela, ker se je že večkrat pokazalo, da so možne zlorabe dobrodelnih organizacij. To ste imeli priložnost že večkrat zaslediti v časopisih in mislim, da je tudi na področju Koroške nekdo zlorabil ime UNICEF-a. Kot predpisuje zakon, so v zavodu organizirani ustrezni organi (svet in strokovni svet zavoda), ki predstavljajo tudi kontrolo javnosti nad delovanjem zavoda. Pooblaščeni predstavniki uporabljajo pri svojem delu za izkazovanje ustrezne dokumente, ki jih za tako delo predpisuje zakon. Obenem pa je za stranke pripravljena tudi zloženka, da ob odhodu zastopnika lahko ponovno preveri njegove navedbe. Izdali smo tudi časopis, ki ga pošljemo vsaki stranki Kot zavod smo se odločili, da bomo sredstva pridobivali s prodajo publikacij in knjig, saj smatramo, da ima človek, ki rad prisluhne knjigi, rad tudi sočloveka. Sicer pa se z založniško dejavnostjo ukvarja tudi Zveza društev za pomoč druševno prizaàtim SOŽITJE v Ljubljani. Dejavnost prodaje na takšen ali drugačen način pa izvajajo tudi druge dobrodelne in humanitarne organizacije in se v ta namen povezujejo tudi s podjetji Nekatere organizacije, kot npr. UNICEF, imajo celo svoje trgovine. Strinjamo se tudi, da je delo dobrodelnih organizacij pod kontrolo javnosti, seveda v okvirih, ki jih dovoljuje in predpisujejo zakoni ter glede na pravno formalni status teh organizacij. Strinjam se, da je realna kritika, ki je seveda podana na realnih dokazih, popolnoma opravičljiva. Pa naj gre za kritiko dela katerekoli dobrodelne organizacije. Kritika, če je upravičena, bo kvečejmu pripomogla k izboljšanju àia. Saj listi, ki àia, naredi tudi napako. Storiti pa je ne more tisti, ki ne dela nič. Pri takih ljudeh je dobrota samo v besedah. Ko pa je potrebno besede ude-janiti, najdejo sto in en izgovor, samo da jim obljube ne bi bilo treba izpolniti Z opravičilom društvu Sožitje in pojasnilom o našem delu smatramo zadevo za rešeno. Kajti, in tukaj mislim, da mi bodo dali člani društva Sožitje prav tudi po njihovih lastnih izkušnjah, vedno se najàjo ljudje, ki jim ta ali ona stvar ni všeč. V življenju s navajeni samo kritizirali àio drugih, sami pa niso sposobni narediti nič. Njihova edina sposobnost je umazati in očrniti delo drugih, pa čeprav pri tem uporabljajo neresnice ali pa skušajo prikrojevati rezultate dela. Ker preveč skrbijo za tuji prag, ne vidijo svojega. In čas, ki ga človek porabi za to, da tem ljudem odgovarja, je vržen proč. V tem času se je bolje posvetiti tistemu àlu, za katerega namen so bile dobroàlne in podobne organizacije ustanovljene. Če pa že pride do nesoglasij, pa se lahko dogovorno uredijo in s tem mogoče, kot upam, odprejo pot sodelovanju. Reševanje podtikanj in neresnic pa je bolje prepustiti ustreznim pravnim službam, ki bodo poskrbele v skladu z zakoni za tiste, ki neresnice širijo. Sicer pa star pregovor, ki smo ga zapisali v časopis, pravi: »Zato, da se naučiš dobrega, so potrebna tri leta; da se naučiš slabega, je zaàsti eno jutro.« Ker je v Sloveniji veliko organizacij, zavodov in društev, ki se vsako po svojih močeh trudi delati dobro, so pa v veliko primerih nepovezani pri svojem delu, bo mogoče ta naš kontakt, kije bil res vzpostavljen na nenavaàn način, dolgoročno obrodil sadove. Saj je končni cilj obeh organizacij enak, to je pomoč sočloveku. S spoštovanjem in lepo pozdravljeni! Zavod VID Marija Oštir, dir. ©©SSS&Si © ° &®JID©cmO 320 Res je, nekje živeti moraš in nekoga moraš imeti rad, če ga pa nimaš, si mu nevoščljiv, zahrbten, obrekljiv, skratka, bi ga kar v žiici vode utopil. S-8, največje blokovno naselje v Slovenj Gradcu je prav to mesto komedij in tragedij, ki se lahko pohvali in ne pohvali z velikim številom umorov, samomorov, družinskih prepirov, soseàke sovražnosti, pa nuli zelo dobrih sosedskih odnosov (da se ne bi kdo počutil preveč užaljenega). Skratka, skoraj ni bloka, ki ne bi imel »črnega madeža«. Tako pač je, če nekje živi velika in različna množica ljudi In seveda še veliko število raznih »domačih« živali, do katerih se pač obnašajo lastniki po svoji presoji Saj imam tudi sama rada te živalce, še posebej kužke, ki pa kar kakajo in Majo, nuli v peskovnike in travo pred vrtcem na S-8 ter pred bloki, kjer se naši otroci tudi tako radi igrajo. Pa si lastniki teh psov najbrž mislijo, da je že tako vie zastrupljeno - kaj pa je en pasji kakec v primerjavi s tem. Kako prav drži pregovor: » Ukvaijaj se s svojimi problemi, pa boš imel celo življenje kaj delati« Tako pa se drugi namesto tebe ubadajo in tuhtajo o tvojem življenju ali, kje bi ti lahko še kaj škodovali, ali pa, kako naj bi po njihovih normah moral živeti. Greš mimo sosed, za hrbtom pa te že na veliko »obirajo«, še toliko ne počakajo, da bi jih ne slišal. Pa sem se zadnjič obrnila k dvema takšnima »dobrima sosedskima čenčama«, M bi bila prav vesela, če bi mi katera od njiju plačala kakšno položnico ali kupila v trgovini hrano, mogoče bi mi namesto »obiranja« pospravili celo stanovanje. Pa sta tako zaloputnili z vrati, da me je kar odneslo v drugo nadstropje. Zamera pa taka! Najlepše pa nam je v tej soseski, ko se začne vikend. Ni kaj boljšega ko v petek zaključiš službo, seveda če imaš to srečo, zvečer pa želiš v miru zaspati... Ko te vržejo pokonci od I. ure naprej pa vse do 5. ure zjutraj tako ubrani glasovi raznih osebkov, ki hodijo ali se vračajo iz Atlantide (to ni Atlanta in ne potopljena Atlantida, temveč disko v Katici - oprostite prevodu), ki tako »korajžno« pojejo, nekateri se prepirajo, drugi lovi-« jo in pretepajo, tretji se dokazujejo s cviljenjem gum in bla-bla, tako naprej vsak petek in soboto se gredo »direndaj«. Kaj pa navsezadnje lastnike tega diska briga, kaj se dogaja zunaj, glavno, da se notri imajo »fajn«. Pa jim to tudi privoščimo, saj smo tudi mi bili nekoč mladi, zato nam pa tudi oni naj privoščijo malo miru, pa naj bolj po tihem hodijo, se plaziji, nosijo ali vozijo domov. Nekje so celo omenjali, da bodo nasproti trgovskemu centru Katica zgradili upokojenski dom. Do takrat pa tako ne vem, če ne bom sama v njem, obstaja možnost, da bom začela hoditi v disko in ne mislila na smrt, začela meditirati ali pa si kupila pištolo -no to je že grozljivka, kajne? Pa saj ne mislim tako resno, tako iz heca pa tudi ne ! No, bom kar končala in se vam še kdaj oglasila, mi je vsaj lažje, ko sem vse to napisala; če je komu všeč, naj prebere, če mu pa ni, naj se ukvarja raje sam s sabo, pa bo imel celo življenje kaj zadelat. Pa lepo pozdravljeni iz mesta miru, iz prelepe soseske-8! KM. Križanka KRIŽANKO SESTAVIL: F. NOVAK OPTIČNA IGRAČA Z VDELANMI ZRCALI IN PISANIMI DROBCI STEKLA ALEKSANDRIJSKI REFORMATOR JADRANSKI OTOK HRV. IME ZA DUNAJ OKRASNE CVETLICE, DOMA NA JAPONSKEM M KITAJSKEM SKOPLJEN PETELIN ČASTNI SAMOMOR PRI SAMURAJIH NAJMLAJSI POCF ODDELEK TERCIARJA KOROŠKI PLES POD LIPO TORSTEN JAKOBSSON IZDELOVA-LE C ANTEN VZ. GERMAN. LJUDSTVO IGRALNA KARTA EDINA HČI DOMOTOŽJE ZDRAVKO SLAMNIK HINKO BRATUŽ LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM J. PRAVO- SLAVNA VERSKA PODOBA OJDIPOVA MATI IN ŽENA POKRAJINA V GRČIJI TONE ČUFER MESTO V BOLGARU!, JUŽNO OD PLEVNA MESTO V JUGOZAHODNI SRBIJI TENIŠKI MESNA REKVIZIT JUHA IME SLOV. IGRALCA RANERJA TONE TURIČNIK VRSTA BODALA EVROPSKI VELETOK DRAG KAMEN. PRELIVAJOČIH BARV DELAVEN ČLOVEK JUŽNI SADEŽ KRALJEVIČ IZ INDIJSKEGA EPA POLOTOK V AZIJI SPODNJI DEL PROSTORA POZLAČEN KROŽNIK ZA HOSTIJE GRADITELJ PRVEGA RIM. VODO VOGA OKRASNA PTICA NAJVIŠJA GORA V TURČIJI MREŽA ZA LOV NA ODPRTEM MORJU PETER VILFAN KEMIJSKI SIMBOL ZA RADU SPODNJI DEL PROSTORA IME NAPOVEDO- VALCA VODOPIVCA POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENUI Durhcug vici Težke Prijateljica na morju zaupa prijateljici: - Moj mož na plaži venomer gleda za drugimi, ga lahko tega nekako odvadim? - Dokler vidi, bolj težko. Deber edsjever - Ali zmore razkurjeni zet taščo ubiti z brisačo, če jo z njo samo udari po glavi? - Seveda. - Kako, ne razumem? - Če zavije vanjo likalnik. Miss Bik vpraša kravo: - Kako to, da je naša Liska tako suha, je mar bolna? - Ne, za miss pašnika je kandidirala. s________________________J Trg 4. julija 34 «Dravograd ^ 0602 84 195 O velika izbira zlatega nakita © menjava starega zlata za novo © izdelki po naročilu O popravila zlatega in srebrnega nakita © čiščenje nakita © graviranje 0 prediranje ušes Posebna ponudba v mesecu decembru: ^ 15 % popust pri gotovinskem plačilu 5 % popust pri plačilu na 2 ali 3 čeke DEL. ČAS: 9h-12h, 13h-18h, sob. 9h-12h Durhcug vici Na sodišču Sodnik na sodišču vpraša obtoženca: - Zakaj neprestano lažete? - Ker me neprestano sprašujete. DazumlJivc Oče pravi Špelci, ki si je ravno umila zobe: - Slabo si umivaš zobe, moji se bolj svetijo kot tvoji. - Seveda, ko si jih pa umivaš že najmanj trideset let, reče Spelea. Na sodišču Sodnik vpraša vlomilca: - Kako to, da ste v stanovanju, v katerega ste vlomili, pobrali nekaj dragocenosti, pustili pa 5.000 DEM? - Ne me še vi spraševati o tem, mi je že žena doma s lem vprašanjem dobro prala možgane. v_______________________y RAČUNALNIŠKE IGRE, IGRALNI PRIPOMOČKI ZA SPROSTIT IN ZABAVO V PRAZNIČNIH D /ČOPA, GODNI1 vrhunI VEČLETN TAKOJŠ ZAGOTO Barvni tiskalnik CANON BJC-210 OSEBNI RAČUNALNI Pentium 100-133 AMD Računalniki iz tu nove serije so primenfrze—— začetnike, šolarje, dijake in študente, kot tudi za profesoinalno uporabo. Hitrost. zanesfvost in širok spekter dodatnih opcij [fax/modem, zvok. CD-ROM. TV in radijski sprejemnik] zagotavljajo, da boste v zagotavljajo, i računalniku dobHi praveg: Mateya. ^ Ji osnovna plošča Intel VX z AMD pentium procesorjem, ki deluje s hitrostjo 100,120 ali 133 MHz, EDO RAM pomnilnik 8,16 ali 32MB, grafična kartica 1 MB z video funkcijo, trdi disk 850MB, 1,2MB ali 1,6MB, ohišje desktop ali mini tower, SLO tipkovnica inj2Ì^i^iÌP^vni monitor (digitalnfUastavitjU a in miška 14" b tri letna garancija) mBSB ligs std. | l"ice ao | ■različica pisarne za Windows 85 ^ Microsoft naravna tipkovnica + WORKS 85. IKerakcijalrajasaniflšBdokmGalatalzkflristitifinakiiptudikotitavčno olaljtavoD «1 rv' ; □tilO-i,-' § WIT iHMi emona obala koper d.d. S3LP [^©aLLfl QQLP WQ(3 BREZCARINSKE PRODAJALNE LIBELIČE - RADELJ - VIČ Bogat izbor igrač, izbrane parfumerije, svetovne kozmetike, nakita, ur, pijač, male gospodinjske tehnike, sladkih dobrot in še mnogo drugega! Vse po ugodnih cenah! Vabimo po nakupe prazničnih daril! RAVNE 0602 23-319, 23-163 FAX: 0602 22-379 = LHl’XIK ^ R\VXi;/KOH. .5- Vx.sv# MEŽICA 0602 35-073 =:^v.vc- OB DELOVNIH JUBILEJIH - 6. OBLETNICI MESARIJE NA RAVNAH IN PRVI OBLETNICI POSLOVALNICE V MEŽICI ponujamo našim kupcem nagradno žrebanje. Vsak kupec dobi ob nakupu v naših poslovalnicah za vrednost nad 2.500 tolarjev srečko. Iz bobna bomo potegnili 15 BOGATIH NAGRAD ŽREBANJE BO 27. DECEMBRA V MEŽICI. NAŠ ÌTMAZN1ÌK JI 7 Ul) J IJiAžNII NAŠIM X Ul C1YI