Stav. 161 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sobota 9. Julija 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIV! I*h«ia — izvzema ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica »▼. Frančiška AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in ceo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm j. — Oglasi trgovcev m^jbrtniko* mm po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila pa L 1.—, o^mf»dena.ni.i zav> mm po L 2. — Mali o^lisl po 2 > stot. beseia, najmanj pa L 2. — Oglas1 naročnina in reklamacije se poSilfijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Mpraiarili Reke in Črne gore i. Okoli teh dveh vprašanj se suce m giblje sedaj vsa italijanska politika. Z, njima se peča malodane vse časopisje v kraljestvu in tudi v parlamentu se o njih mnogo govori. Ti dve vprašanji sta po stali mrtvi točki italijanske politike. Italijani se tem vprašanjem nočejo umak* niti, preko njiju pa tudi ne morejo, ker jim zastavlja pot dejansko stanje, ka* kor so ga ustvarili dogovori in pogodbe, ki najbolj razgretega nacionalizma. V razburjena prerekanja o Reki m državi vzpostaviti med seboj »iskreno razmerje prijateljstva v skupni blartor obeh narodov«. Jasno je torej — ugotavlja »Corrie* re« —da »desnici« v parlamentu ni ležeče na tem, da se rapallska pogodba izvede, ampak desničarjem gre za to, da se ta pogodba razveljavi in uniči! Ob* enem z zahtevo, naj se rapallska pogodba izvrši, zahtevajo namre, naij se za* jamči skupnost Reke, luke Baroša in Delte, kakor da bi bilo to določeno v Črni gori je posege! tudi »Corriere della raDaIIski pogodbi. V resnici ^s. določa Sera« s člankom, ki daja najgorečnej* pogodba meje reške države, kakor jih *e šim skupinam desnega parlamentarnega |mel prejšnji »Corpus separaten«. Če krila, takozvanim liberalccm, preccj gre? nak pouk. Desničarji imajo — pravi list — stare tradicije in mnogo izkustva v bi pa nastalo kako navzkrižje, naj odio? čuje razsodba »del Presidente della Confederazione Elvetica« (predsednik vnanji politiki in bi mogli vplivati na švicarske konfedenaciie). Na dlani je druge skupine. Mesto tc£a pa so se pu*itc>rcj? jma edino le ta ransojati o ki, najbolj razgretega nacionalizma. j stekajo na Reko, jugoslovenske in dta je Desničarji ne vidijo na obsežnem sve* j trgovina, ki jo Reka notrebu^e, jugoslo* tovnem torišču vnanje politike nič dru* venska aH pa v odvisnosti od Jugoslavije, gega nego samo »jadransko eoizodo«, „ , . . , . ne upoštevajo nič drugega in ne ražu*! Ravnt> zat?' Ga Jugoslovenska tr* najo s činitelji mednarodne politike.! govm* .<** Je hl}jk}es Moteli bi »izpremeniti smer jadranske , "i011 ^lijansko* jugoslovenski do* poHtike«, hkratu pa zahtevajo, naj se | ki Predvideva mešan konsorcij »rapallska pogodba izvede«. V tem pa z^upravo toliko Reke *ohkor luke Ba* tiči protislovje. Kajti rapallska pogodba ln železniških naprav Delte. Da ta je izraz jadranske politike, ki naj temelii ,se. ni j™*«1 stopiti v veljavo, na dobrih odnosa jih med Itah'io in nje*!14*™ }f ^^ de\s^: predsednika svicarske konfede* smeri jadranske politike«, bi to pome* i ne bo mo^ia .ItaliJa storiti me dru* nilo. da se hočejo povrniti k politiki so*!?^ n,e-° pospešiti razsodbo. Tako do. vraštva med Italijo in Jugoslavijo. ■ oeseduo m duh rapalkke po. Sklenila se je rapallska pogodba in i go^-be. stična stranka, tudi z ozirom na pred* stoječo razjasnitev italijansko politike glede Reke, izjavila, da začasno ne more začeti ustmenih pogajanj. Blokove stranke so nato sprejele reso* luci j o, v kateri odklanjajo vsako odg o* vornost za težavni položaj in si pridržu* jejo svobodo nadaljnjega ukrepanja. Italija Novi minister vnanjih stvari prevzel svoje urade. — Zbornica sklicana za 18. t. m. — Giclitti odpotoval v Turni - RIM, 8. Novoimenovani minister vna* njih stvari markiz Della Torretta je prevzel včeraj ministrstvo vnanjih stva* ri. Potem je prisegel kralju in je imel nato pogovor z ministrskim predsedni* kom, bivšim ministrom vnanjih stvari Sfcrzo in z drugimi politiki. Po pogovoru z ministrskim predsednikom so ga vpra* šali nekateri časnikarji, kakšen je nje* gov program in ali so resnične izjave, ki mu jih pripisujejo francoski listi. Della Torretta je izjavil, da ni imel pred svo* jim odhodom iz Pariza nikakršnega po* govora s kakim časnikarjem. Giede svojega programa pa da ne more dati posebnih podatkov, ker je še le prevzel svoje urade. Splošno se pripisujejo no* vemu ministru vnanjih stvari velike di* plomatske zmožnosti. Zadnje njegovo diplomatsko mesto je bilo na Dunaju, kjer je bil poslanik italijanske vlade. Vlada je torej sedaj popolna in bo začel sestavljati svoj program. Otvo* ritev zbornice je bila določena za 18. t. m. Bivši- ministrski predsednik je snoči odpotoval v Turin, Na postaji so ga pozdravili novi ministrski predsednik Bonomi in drugi ministri. Ljudski arditi ir. fašisti RIM, 8. Kakor znano, so v petek ob priliki zborovanja proti fasistovskim nas sil jem prvič nastopili novoustanovljeni bataljoni ljudskih arditov. Rimski buta* Ijcro ima kakih 3000 članov, ki so dobre organizirani in disciplinirani. Medtem se ^'"in^oi"^ nctanotrli'nfi nr\Hr»hni hatjilioni — pravi milanski list —• nobene notrebc. da se sedaj zahteva-, naj se ta pogodba izvede »po njenem duhu in besedilu«. Saj je rečeno v pogodbi, da želite obe je podal gospodi razgrajačem v Italiji »Corriere della Sera« od 2. julija t. 1. Drugo, nič manj ostro, jim je dal tudi glede črne gore. Jugoslavija Preiskava z^adi atentata na regenta BELGRAD, 7. Preiskava zaradi aten* tata na regenta se nadaljuje. Šef policije je dovolil novinarjem, da smejo obiskati zapore, v kateiili se nahajajo komuni* stični poslanci, atentator Stejič in neko« liko drugih oseb, k: so v zvezi z atenta* tom. Stejič je zapri v ozki celici v pri* tličju. Vrata celice so vedno odprta in pred njim stoji močna straža. Stejič je miren, toda smrtno bled. Celica Filipa Filrpoviča se nahaja v prvem nadstropju »Slov. Narod« je priobčil razpredelni* co o glasovanju na tej zgodovinski seji. Da bo stališče posameznih strank do ustave primorskim Jugoslovenom -jasno, priobčujemo imenovani pregled: demokrati radikalci ...... zemijoradniki .... muslimani ...... muslimani iz Ji'žne Srbije Samostojna kmetska . . radičevci Piletič _ i rumbič Ivanić ij-. in ima električno razsvetljavo. Jetnik narodni socialisti ima v ceKci posteljo, katero so mu pri* social * demokrati nesli z doma. čopičeva celica je mnogo republikanci manjša in ima samo majhno okence na komun.sti vratih. Drugi jetniki so v skupnih sobah. Jugoslov. klub Ker je preiskovalni sodnik nenadoma liberalec obolel, je določen za pTesliševanje sod* nik Mladenov, s katerim bosta delala še dva sodnika. Krojač Kolaček, ki je eden med ono sedmorico članov novo* sadske^a izvršilnega odbora, je potrdil odkrito, kar so izpovedali prejšnji za* slišanci. Laj oš Csaki je izjavil, da je ve* del o atentatu tudi neki Gjorg'e Stan* kovic, ki je pred kratkim prišel v Bel* grad iz Novega Sada. Stankovič je te* kom preslišavanja izjavil, da pozna Ostojiča, Kovačeviča in Csakija, da pa ne ve ničesar o atentatu. Trdil je, da je zavladalo pred kratkim nesoglasje v iz* vršilnem odboru v Novem Sadu, to je eni so zahtevali zakonito borbo, drugi teroristični način borbe. Obtoženi Filip Filipovič je skušal izravnati spor, ali ker je bila večina za terorizem, je sprejel tu* di on to načelo. Pri preiskavi v Novem Sadu se je u^o* tovilo, da je Miloš Zlatar zbežal iz me* sta na dan etentata. Ta obtoženec, ki je bil razen Stejiča in Joharta eden naj* bolj nevarnih članov terorističnega klu* ba, je bil aretiran v Ljubljani, odkoder je bil poslan pod stražo v Belgrad. V Turški Kaniži je bil seslišan tudi atentatorjev oče Julij, bivši občinski pi* sar. izjavil je, da ima še drugega sina, ki živi sedaj v Budimpešti in je po po* klicu kovač. Hči in žena, s katero je že 10 let ločen, živite pri bratu Bešlinu v Adi. Atentator Spasoje Stejič je obisko* val neki trgovski tečaj v Kiškunsalasšiu, a pozneje se je nastanil v Budimpešti. Med vojno je bil na galicijski fronti, a nato v Rusiji, odkoder se je vrnil leta 1918. v Budimpešto, kjer je ostal tudi za časa revolucije. Kot mladenič je bil pri slabi pameti, a razen tega pifanec in morilec. Nekdaj so ga prinesli vsega kr* vavega domov, skregal se je bil pri igri in so ga tovariši nabili. Oče je izjavil, da je njegov sin preveč neumen, da bi m o* gel sam narediti, kar je naredil; gotovo je delal po navodilih. Marink ovi ca in Jahto še vedno iščejo, toda doslej ju niso našli. Glasovanje za ustavo LJUBLJANA, 6. Poročali smo že, da je glasovalo za ustavo 258 poslancev, d roti 35. Manjkalo iih ie 138. 89-- 87-- 3 11 5 23-- 11-- 10-- — 2 — — 7 3 — 3 — —■ — 58 ---27 --1 --52 1-- — 1 — — 1 — Bolgarska Bolgari in Ferdinand ON, 7. »Daily Telegrap ie 2. t. m. odgovor bolgarske*^ posianika Stančeva na članek diolomat* skega dopisnika omenjenega lista ter pobija njegovo trditev, da je Bolgarija v zvezi s kemaiisti in komunisti ter da stremi po povratku Ferdinanda. Stan če v pravi, da ne razume motivacije dopisnika in predlaga listu, naj odposijt svojega posebnega dopisnika v Sofii^ odobrila v parlamentu. Ne vidimo torej Tako lekciio glede reškega vprašanja začenjajo ustanavljati podobni bataljoni --------" - - - - - j^j drugih italijanskih mestih. V Turinu je že ustanovljenih nekoliko stotnij, ki so že začele z vajami K tem arditskim protifašistovskim bataljonom pristopajo v velikem številu tudi bivši reški legionarji. Rimski ljudski arditi so izbrali za svoj sedež benečansko palačo. Nacionalistična poslanca Federzoni in Rocco sta zahtevala od ministrskega predsednika, naj pove, kakšne ukrepe namerava ukreniti proti 'ztasedbi bene* čanske palače s strani oborožene revolu* clcname organizacije. Poslanca uteme* 1 j,ujeta svojo zahtevo s tem, da je bene* čanska palača polna starin, Id bi se mo* gle poškodovati. Posledice meščanske vojne v Italiji MILAN, 8. »Avanti!« objavlja sLati* stiko na-silstev tekom državnozborskih volitev 1. 1919 in 1. 1921. SteviUce so, pmvi list, vzete iz meščanskega italijan* skega časopisja. »Avanti!« je objavil številke, ki kažejo veliko bolj tragično sliko. Glede nasilstev, ki: se pripisujejo socialistom, pravi list, da so obstajala socialistična nasilstva v prvi, spodaj ob* javljeni dobi, le v besedah: kaka grož* n j a brez tragičnih posledic, kak kamen proti avtomobilom nasprotnikov. Na vsak način da socialisti niso napadali, razdevali, rušili in požgali tekom volil* ne borbe ne občinskih uradov ne sede* žev meščanskih ogranizacij. Nobeno meščansko javno oblastvo ni bilo prisi* Ijeno od aocilistov, da odstopi, in Tu* rati ie na javnem zborovanju v Mila* nu, 31. oktobra 1919. ostro obsodil so* ciaKstična nasilstva in izgrede. O posledicah nasilstev med 1. septem* bra 1921, do 31. marca 1921. ob* i-avlja »Avanti!« to le statistiko: »Od 1. septembra 1919 je bilo tekom državno* zborskih volitev ubitih: vojakov 1, po* Hcijskih stražnikov 2, socialistov in de* lavcev 28; skupno 31. Ranjenih je bilo: vojakov in policijskih stražnikov 24, arditov in fašistov 26, neprizadetih oseb 42, socialistov in delavcev 200; skupno 292. Aretiranih je bilo v tem času: aTdi* tov in fašistov 93, socialistov ia delav* cev 344; skupno 437. ^ Od 1. marca do 31. maja 1921. je bilo ubitih: neprizadetih oseb 57, vojakov 7, orožnikov in policijskih agentov 17, fa* šistov 64, socialistov, komunistov in de* lavcev 195; skupno 340. Ranjenih je bilo v tem času: neprizadetih oseb 339, vo* jakov in policijskih stražnikov 56, faši* stov 266, socialistov, komunistov in de* lavcev 774; skupno 1435. Aretiranih je bilo: £ašistov 163, - socialistov, komuni* stov in delavcev 1961; skupno 2124. Tekom te dobe je bilo razdejanih, po* žganih in uničenih 138 zadružnih pro* štorov, 147 Delavskih zbornic in domov, 61 socialističnih in komunističnih dru* Štvenih sedežev, 13 tiskarn in uredništev (med temi 2 ljudske stranke); 29 občin* skih uradov, a 68 socialističnih javnih oblaste v je bilo prisiljenih, da odstopijo. Na dan volitev, 15 majnika, je bilo ubitih 44 oseb, med temi neprizadetih oseb 7, policijski agent 1, fašistov 14, a socialistov in delavcev 22. V nedeljo in dveh sledečih dneh je bilo ubitih 68 oseb, med temi neprizadetih oseb 8, po* lici j skih agentov 3, fašistov 20, sociali* stov in delavcev 37. Ranjenih je bilo te* kom teh dni 150, med temi 12 nepriza* detih oseb, 2 policijska agenta. 53 faši* stov in 83 socialistov in delavcev. Avstrija Bilinski glavni krivec ultimata Srbiji? DUNAJ, 7. V »Oesterr. Rundschau« piše bivši avstrijski zunanji minister grof Otokar Czernin: »V zgodovinski seji ministrskega sveta, ki je sklenil ul* tima t (proti Srbiji), naj odločilne j ši in edini faktor, ki je zahteval vojno br^z* pogojno, je bil g. pl. Bilinski — ta Biiin-ski, ki je bil v Baurjevem času poljski minister, zaveznik antante in soobtoži* tel j dunajske politike.« Bela Kun aretiran? DUNAJ. 8. »Neue Freie Presse« do* znava, da je bik> aretiranih v vlaku med Moskvo in Harkovim nekoliko koimjni* stov, ki so prišli v Rusijo iz zapadnih držav, med njima tudi Bela Kun. Meimtišm Nemci se opravičujejo Francozom BERLIN, 8. Vsled protifrancoskih iz* gredov v Gornji Šleziji, pri katerih je bil ufoit en francoski major in sta bila ranjena dva podčastnika, je šel nemški minister za zunanje zadeve včeraj po* poldne k francoskemu poslaniku in mu je izrazii v imenu nemške vlade ob žalo* vanje radi dogodkov v Beuthenu. Nemški državni zbor odgoden do 6. septembra BERLIN, 8. yčeraj je imel nemški dr* žavni zbor svojio zadnjo sejo pred po* čitnicami. Bili so sprejeti nekateri za* koni manjše važnosti, nakar je pred* sednik Loebe odgodil zasedanje do.6. septembra. Ko se po počitnicah državni -ročnika Laule*a, ki je bil obtožen, da je v avgustu L 1914. strgal francoskemu stotniku Migotu častniške znake in ga nato ubil. Reka Pogajanja med reškimi strankami prekinjena REKA, 8. Zdi se, da je Reka obsoje* na na to, da se ne reši več iz zmešnjave, ki vlada v njej. Pod pritiskom političnih razmer so iskale reške nacionalistične, republikanska in ljudska stranka stikq,v z avtonomisti, ki so »dobili v zadnjih volitvah ogromno večino, a vkljmb temlu ne morejo prevzeti oblasti, ker na Reki vlada terorizem oboroženih manjšin. Avtonomisti so odgovorili, da so pri* pravljeni začeti pogajanja za sestavo za* časne vlade, toda na podlagi priznanja konstituante. Zahtevali so tudi, n»?: se jim dajo pismeno predlogi nasprotnih strank. Blokove stranke so odgovorile, da so za ustmena pogajanja. Avtonomi* sti so n-ato vprašali, ali morejo blokove stranke jamčiti, da bo končal terorizem nekaterih elementov, ki so doslej raz* saj ali po Reki in naredili konec z ako* nitosti in javni varnosti, ali morejo jam* čfti, da bodo ti elementi prenehali ogTO* žati mir in javno varnost reške države; ali morajo biti zastopane v začasni vla* di vse reške politične stranke in v ka* kem Tazmerju; ali mora začasno vlado sestaviti konstituanta ali pa se mora ta sestaviti brez ozira na suverenost te konstituante. Ker blokove stranke niso hotele od* govoriti na ta vprašanja, je avtonomi* Trgovska pogodba med Poljeko in Romunsko VARŠAVA', 7. Trgovska pogodba, ki je bila pred par dnevi podpisana v Bu* kareštu med Romunsko m Poljsko, predvideva, med obema državama naj* večjo svobodo transita. Poljska bo imela pravico do svobodnega ozemlja v lukah Braili in Galacu v obsegu 6000 km2. Vsled tega bo imela Poljska svobodno trgovsko pot do Črnega morja. Rusija Čiče ;r tira pri poljski vladi zara-di psctipililija protirervolucionamih elementov DUNAJ, 7. Ljudski komisar za vna* nje stvari čičerin je poslal poljskemu ministru vnanjih stvari noto, ki pmvi med drugim: »Ruska vlada ugotavlja z obžalova* njem, da Poljska od sklenitve miru da* lje ne spoštuje določb čL 5. riške mirov* ne pogodbe, ki določa, da se morate obe državi vzdrževati vtikanja v vza* jemne notranje zadeve. Poljska oblast* va se dejanski udeležujejo činov, kate* rih preprečitev je Poljsba sprejela v mi* rovni pogodbi. V Varšavi obstajajo ruske protirevolucionarne zveze in orga* nizacije, ki jih poljska vlada oficielno podpira. Te organizacije pripravijiajo vstaje v Rusiji, ustanavljajo tam tajna dnrštva in organizirajo v zapadnih po* krajinah tolpe. Člani teh organizacij ho* dijo čez poljsko * rusko mejo s poljski* mi potnimi listi. Organizacija bivšega ruskega generala Savinkovega je dobila od poljske vlade podporo v znesku 350 miljonov poljskih mark. Adjutant voj* nega ministra polkovnik grof Solakup, major Beck in drugi častniki poljske voj* ske vzdržujejo zvezo med Savinkovo organizacijo in poljskim genenalnim štabom.« čičerin zahteva, da najt poljska vlada takoj ustavi vsako podpiranje pro tire* volucionarnih društev in naj izžene ne* koliko oseb, med njimi brata Savinkova, generala Balakoviča in Petljuro. čičerin predlaga tudi1, naj se sestane v Varšavi komisija, v kateri bodo zastopani za* stopniki Rusije in Ukrajine, ki naj bi sestavila listo oseb, katere se morajo iz* gnati, in določila ukrepe »za razpustitev protirevolucioiiarnih društev. Lenin za zmerno socialno politiko PARIZ, 8. Tukajšnji list »L'Oeuvre« naglaša kot zelo važno dejstvo, da je Lenin priporočal na shodu III. interna* cionale, naj se shod izreče proti takoj* šnjemu revolucionarnemu nastopu, ker je takšen nastop za sedaj škodljiv za svetovno revolucionarno gibanje. Govcm ril je tudi Radek, Id je tudi dokazoval, da se revolucionarno gibanje mora po* časi in postopno razvijati. Frarac ija Sodba francoskega Časopisja o novem italijanskem ministru vnanjih stvari PARIZ, 8. Neki prijatelj novega ita* lijanskega ministra vnanjih stviari je dai listu »Information« o njem te le izjave: Markiz Della Torretta bo sledil poli* tiki grofa Sforze, s katerim je večkrat sodeloval in se posvetoval. Novi mini* ster ima na drugi strani- tudi to pred* nost, da ima jasno sliko o mednarodnem položaju, in to ne samo zaradi svoje globoke izobrazbe temveč tudi ziaradi direktnega poznavanja krajev, ljudi in stvari. Poudariti! se mora., da njegovo bodoče delovanje ni vezano na točna navodila zbornice. Zadnje glasovanje o vnanji politiki je bil zahrbtni manever. Pred glasovanjem ni bilo v resnici ni* kr--ršne razprave, ki bi bila mogla raz* javiti položaj. Italijansko vnanjo poli* tiko je obremenjevalo skozi celo lansko leto jadransko vprašanje. Da premaga* mo jugoslovensko nepopustljivost, smo se morali zateči! v Pariz in London, toda najbolj izdatno pomoč smo dobili, ka* kor je dokazala »Zelena knjiga«, na Francoskem. To ravno nam je omogo* čilo skleniti rapallsko pogodbo in tega ne bomo nikdar pozabili. Naše stališče nasproti Mali ententi, naša Turkom pri* jazna politika v M skem štetju, ki se je vršilo 6. marca 1921. Podatki se imenujejo začasni zato, ker niso še bili potrjeni od najvišje dr* žavne uprave. Po teh podatkih znaša celokupno prebivalstvo Francije (brez Alzacije, Lotaringije, t. j. brez novih ->o* krajin) 36,084.206 duš. Leta 1911. je bilo naštetih rta istem ozemlju 38,468.813 duš, kar kaže, da se je število Francozov skrčilo za 2384.547 oseb. V števili: 36,084.206 niso všteti francoski vojaki in mornarji, ki so bili 6. marca t. 1. izven Francije (v Nemčiji, na vzhodu, v Gor* nji Šleziji, v Maroku itd.) Podatki o ljudskem štetju v Alzaciji in Lotaringiji ter v Alžeriju (severni Afrika) se bodo objavili pozneje. Alza* cija in Lotaringija je štela 1. 1910. 1,8/4.014 prebivalcev. Ako se prebiva1* stvo omenjene pokrajine vsled vojne ni posebno občutno skrčilo, bo znašalo ce* lokupno prebivalstvo evropske Francije v letošnjem letu okoli 37,900.000 duš, L j. za okoli pol milj ona manj kakor v 1. 1911, ko je bila Alzacija*Lorena še pod Nemčijo. _ Anglija Anglija in Turška. — Kemaiisti ne bodo napadli Carigrada? — Anglija se pogaja LONDON, 8 .Včeraj je Channberkin odgovarjal v doljni zbornici na neko vprašanje o »obisku« angleškega vojne* ga brodovja v Carigradu. Chi£tmberlain je rekel v svojem odgovoru, da je bil že prve dni preteklega meseca obvestil zbornico, da bo poveljnik angleškega sredozemskega brodovja obiskal s svoji* mi ladjami Carigrad. Gre torej za na* vadno preložitev brodovja in po vesteh, ki jih ima iz Carigrada, se ni nikakor treba bati, da bi izbruhnile sovražnost! na nevtrlanem ozemlju bližnjega vzho da. Kemaiisti ne kažejo, da bi imeli na* men vdreti na to ozemlje, toda angleš* ke čete in čete drugih zaveznikov se bo« do seveda branile, ako bodo napadene, in ne bodo mogle čakati konec razpra* ve, ki se bo vršila o tej zadevi v dolnji zbornici. Tudi londonski listi mislijo, da turški nacionalisti ne bodo napadli Carigrada. Tako predvsem list »Evening Standard«, kateri pravi, da je Kemaf paša dni z?.* vezniškim velikim komisarjem v Čari* gradu vnovič zagotovilo, da so njegovi nameni skozinskoz miroljubni. Na dru* gi strani pa poroča »Times«, da so pripravili carigrajski veKki komisarji vse potrebno za neposredna pogajanja med zavezniki m turškimi nacionalisti. An* gieški general Harrington je bil poohla* scen od Trnkov, da lahko pride v neko turško pristanišče ob Ornem morju, kjer se bo sestal s Kemal pašo in bo slišal gali tukajšnjo Delavsko zbornico. Dne marca * okoli 6. ure sprla iz neznanih vzrokov z neko t. I. je izbruhnil požar v ladjedelnici Sv. Mar- j stanovalko. Ženski sta se nekaj časa pitali z ka in je ob tej priliki prišlo do hudega spopada raznimi priimki, toda pozneje je planila Cossu- __xx___ 7...J1 ______A_•___ t• *__1 •« "___i_ ^ med delavci in prihitelim vojaštvom. Zaradi tijeva nasprotnica proti njej ter ji izruvala tega dogodka je bilo aretiranih veliko delav- glave nekaj lasi in jo vrh tega Se ugriznila cev, sodišču pa so bili izročeni ti-le: Dante levo roko. Raskuštrana in vgriznjena ženska šil ni t postaji. pa Rupil iz Poreča, Karel Fon iz Trsta, Furlani iz Milj, Josip Gradiš iz Miij, Stefla iz Trsta, Ivan Čepak iz Bu(, EjiđijKo- m flgSFeČHg Mm fl IStf! Rikard je dobila prvo pomoč na reši Lucjan Mesto vstopnine ob priliki obiska jame v cjančič iz Milj, Peter Niccoiini iz Milj, Arman- do Marinze iz Milj, Marij Slavec iz Trsta, Ev- _ m -irlo^ geni German iz Trsta, Josip Brajko iz Miij, Slevju, ki bi' jo morala otkazati S. P. D., daru predloge turške angoreke vlade. Generali Kayalić iz ti delavcislari od 25 jeta šentjakobski krožek «Odvada» in .Sokol. nesrečne Harrington bo sporočil nato turške UgO* d^^Te^ so obtožim, da so zažgali ladjedel- na predlog omenjenega društva vore in predloge angleški vlaili v Lon* nico in da SG ncsili oroije brez dovoljenja. Ob-; žrtvev Istri L 74'70. don, toda s svoje str ani ne bo mogel tožence brani odv. Zennaro. Včerajšnji razpravi: Zadnji izkaz: 89.409'55L, 102*70 din, in 1 dol. Staviti Turkom nikskih predlogov in j je predsedoval podpredsednik sodišča Ciarici. Skupaj 89.4S4'25 L, 102*70 dinarjev in 1 dolar, tudi ne se pogajati z njimi, ker ni bil Zaslišani so bili obtožcnci Dante Rupil, Karel' zato pooblaščen ne od zaveznikov ne od i Fon, Rikard FuHani in Josip Gadiš, Ki so vsi angleške vlade. Generala HfirrinStona| izjavili, da je obtožba, dvignjena proti njim ne-- - — - - upravičena, ker se niso udeležili požiganja. Parnik *Pa!at!no» nasedel pri Splitu. Parnik «Palatino» (ax «Baron Bruck»), ki je bil od-plul v ponedeljek, kakor po navadi v Split, se je vrnil predvčeranjim v tržaško luko precej poškodovan. Ponoči se je dvignil na morju silen vihar. Okoli polnoči je parnik nenadoma Vesti iz Goriška Tatvina. V Števerjanu so tudi vdrli v noči s petka na soboto v gastilno v dvoru in pokradli vinn M i i! en in /inctilnifVj vrinili! \'i bo spremljal Rattingham, sedanji an* gieški veliki komisar v Carigradu, ki bo prisostvoval pogovorom kot svetovalec. Veliki komisarji drugih zavezniških držav se popolnoma strinjajo s tem po? stopanjem. O uspehih pogovorov bodo nemudoma obveščeni. Listi pravijo tudi, da se bo general Harrington pripeljal v mesto svidenja na neki angleški voj* ni ladji. Premirje med Angleži in Irci LONDON, 8. New * yorški dopisnik , - - - . . . . „ .. . lista »Daily Mail« javlja, da so nekateri ^ >e .z ter staa» opravilo in bivališče) da sem prevzel zastopstvo originalnih šival-1 izdane od občine bivališča, nih strojev «Singer», katere prodajam tudi! Te liste rabi županstvo za sesŽOVO " Sh s&i^Tpfc. ossb, ki so glasom S. German, rr^r—r-;——-——--1 ske pogodbe zaaooue italijansko držav* L Sol Geppirar prodam zeI° ljanstvo po polnem pravu. Sv. Mihael, dne 5. julija 1921. KUPUJEM vreče, cunje; prodajam perie za PRODAM 3 klavirje, 2 harmonija, več vijo*in in furnir za mizarje. Ivan Karin, izdelovalec 5-U orgelj. Gorica, Via della Croce 10 (za Kor-' nom). 1178 Ivan Dekieva, župan. GLASOVIR «?Aarshi)ck» Dunaj, jako dober, se proda za L 1800. Jenčič, Via Udine 18, III. od 16—20. nsi POSESTVO 1% orala zemlje, z gospodarskimi poslopji, hlevi, itd. % ure od Maribora, se proda. Kari Mraz, Brečna ui. 1. Pobrežje pri Mariboru. \ {79 INTELIGENTNA gospodična želi družbe za potovanje po Italiji. Prijazne ponudbe na naslov «305» poštno ležeče Štanjel na Krasu. 1130 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Pi?zza Garibaldi 3 (prei §ani:n) GOSPODIČNA zmožna samostojno voditi pisarniške posle, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi,! išče službe, najraje pri kaki banki. Ponudbe i pod «značaj» na upravništvo. 1132 40 kranjskih panjev čebel, proda Alojz Sorta, Gor. Braniča, p. Štanjel. 1169 zveze (ul. U^o Foscolo 2, L). — V »S meri^ iz BU€nos_Airesa s 5909 angleškimi to- pricn'MO vpisovanja v tečaje za k c m 1 j o m . . , . f Alt____ . 1 x • • j ■ -1 1 j ~ 1 . c j r - /t* nami pšenice, »Moorishprmce« iz Aibanya bo Sledil na Kitajskem bojkot angleške,, R;,asiniž ^is/dollterod 19 20 ure.L Pre-t (Avstralije) S 7S52 angleškimi tonami pšenice, ga blaga in Japonska bo nadaljevala davalo se bo istočasno za začetnike in za že svojo politiko zakupovanja proti Kitaj? j vpeljane. ski, pa če ima ta njena politika izzvati i _ v ^^ ** m tudi vojno. I is frlaikega livBi Boji pri Ismidtu ec nadaljujejo Med oporekanjem. Pred snočnjim okoli 21. CARIGRAD, 7. Neko poročilo ana* j ur® se je nahajala 26 letna Ana Kočijančičeva, tolskega dopisnega urada pravi: Pri Js?; iz Kopra, na pomolu «Audace» v sprem-midtu se nadaljujejo boji med sprednji,! stvu svojega ljubimca Petra Paroveia, h kate- mi stražami pri Jala , Karaburn^r , Mer,Ke^u. ^tasekmalu potem pridružila dva ml a- 1 demca, ki sta se začela prepirati z njim. Spo-rekanje, ki je bilo nastalo med Parovelom in INTELIGENTEN mladenič, absolvent II. trg. Šole, zmožen popolnoma slovenskega, kega, nemškega, hrvaškega, ter "deloma francoskega in angleškega jezika išč* službe kot korespondent, sienografist ali kaj sličnega. Ponudbe pod «Absolvent» na Po ste Restante, Gorica. 116S »Emanuele Accanie« iz Sidneya z 9361 ang. tonami pšenice in »Roxmead« iz Bahije Blance (Južne Amerike) s 6200 tonami pšenice. Razen | tj 'jmn a - t? trr-. * TI —:- lesa dospe v Trst najbrž tudi 500 ton ^fB^J^AZ*"™^' 1 ^ ciegus s Bojalimija. Na diugih delih fron* te je mir. " mladeničema, je hoteia pomiriti Kočijančičeva, ki je dobila pri tem brco v spodnji del telesa od enega izmed mladeničev. Kočijančičeva je r,__, _ n , , .. .. ,T . - dobila prvo pomoč v mestni bolnišnici. Pcslanca Pogacmku v aibum, ^ svojem «de- CJ , .. , Đ , . . . . , . . yiškem» govoru v rimskem parlamentu je po- . hr^n\oy' .Pre^ slanec Pogačnik (naj nam ne zameri, če ga pi- ^f00'1 V,an PliS15a' Sianujoc na tekaLScu V^ E. li.i-..st urarskemu pomočniku Faustu Bor-diniju, usiužbenemu pri urarju Gasperiju v lerno s pravopisom, ki odgovarja narodnosti «njegovih očetovj imenoval Slovane v Istri skega riža za Avstrijo. Vse kaže, da bodo šli nadaljnji prekomorski transporti žita za Avstrijo odslej deloma čez Bremen deloma čez Trst. Dobave iz Južne A-merike, Vzhoda in Avstralije bodo bržkone šle tudi za naprej čez Trst. Znižanje obrestne mere pri angleški banki. 3ank of England je znižala obrestno mero od 6V:% na 6 nadležne goste, ki da žive tam «šele od bar- ulici Riborgo št. 1 7 brilantov, katere naj bi barskih časov.* Priznal je torej, da ti gostje* Pučnik nataknil na štiri zlate prstane. Cez žive tam že dvanajst stoletji! Kako naj se stri-i P^.^SJ.J® P0IC0Cnik izvršil naročeno delo in nja to: pojm egosta, in nadtisočletno bivanje? j vr^il Hisku popravljene prstane. Mož je govoril navdušeno in srdito, toda — mi-!. V Ponedeljek je prišel Bordim zopet v Tlis-slii pri tem ni veliko. Tako se je le temeljito' g?v? S?an°.VfG,e1 Z dvc^.a prstanoma. Toda blamiraL O tem ga je dobro poučila tudi 'u,nr hcteI spreejti ker mu ,e Eordim «Emancipazione». Pcučila ga je namreč, da so celo predrago zaračunal. Pred odhodom je ob-v isti dobi, ko so Slovani prišli v Istro, danas- 'j" . Pomočnik Plisku, da bo prstane prenare-nji Prusi poplavili Prusijo "m potem zatrli Slo- dl1 m.,muJih.daI za cfno kakor sta se bila prej vane. Ce bi torej veljala Pogačnikova trditev,; Toc,a v- pctek m Pn5cl k Phsku na da so Slovani v Istr trdiir z isto pravico si le goslje v Nemci vornik hotel tvegat. . .....- . - . ... govor* istrskega italijanskega poslanca s slo- P"tane, ,e Vicerma izjavil da ,u ,e kupil pri r . zlatarju Z-urku, v ulici delle 1 orri. Lastnik je venskim imenom in slovensko krvjo v žilah je bil torej prava deviška nerodnosti Časopisi iz Jugoslavije. Poštno ravnateljstvo je razposlalo vsem poštnim uradom okrožnico, V l/fl f ori iim nnln m^« J^l« * 1__!_•!_ šel k omenjenemu zlatarju in ta je izjavil, ju je kupil od zlatarja Gasperinija. Ta preiskava je šla dalje in končno se da I® . predla, Tcčafi: Trst, dne 8. julija 1921. Jadranska banka..............300 Cosuli~ii ..........326 D.i!mat*a................ . . 272 Gerollmich................ 1312 L i bera Triestina 474 Lloyd . .............................1620 Lussino .................. 710 ^I^rtinolich 167 Occania 30 Prctnuda ...........................370 Tripcovich ••••••••••••••••• 330 AiTipe?ea ........•»•••••••> 581 Cement Dalmatia ...............342 Cement Spalato ...............50- Tuja valuta na triaikem tr;?a; Trst, dne 8. julija 1921. avstrijsko nemške krone 3.--3.25 češkoslovaške krone........27.---28 dinarji ............. • • 54f>0— 55.50 leji................30 30.7^ marke ............ SrT/25 — 2h :5 doiarji.............. 20 35— 20.51 irancoski franki —16).— švicarski franki..........342--346.— angleški funti papirnati 70.50 - 77.— lepim vrtom in nekoliko zemljišča v vasi Mali Otok blizu Postojne. Proda se iz proste roke radi družinskih razmer. Pojasnila daje Anton Žele, poscjilnični tajnik v Št. Petru na Krasu. 1163 • PISARNIŠKEGA vajenca sprejme pisarna! drja. Karla Ferlu£a, Trst, via S. Giovanni < št. 14, II. n?3' Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) NAZNANILO. Podpisani uljudno narnnrjiin si. občinstvu, da 5em prevzel SLaaSa^stoo Sin^cr^cvih bivalnih karere bom prodajal proti jamstvu tudi na obroke! Obenem priporočam svojo bogato zalogo žepnih in stenskih ur, budi k, uhanov, prstanov, verižic itd, po najnižjih konkurenčnih cenah Krasisa đ^nta sa felre^© I Za obilen obisk se priporoča 511 H. Petril urar In zlatar v l ostojnl, Glavni trg, poleg šole, prej poštna Iii?a rsštuo „Sloser-sHI ^rar o Trslu vabi na EISA z gostilniško koncesijo, lepim vrtom, na prometnem kraju se proda. Pojasnila daje Anton Pirjevec, Prosek, postaja. ^vL KPvOJAčNiCA Avgust StuJar, uL S. Franccsco D'Assisi št. 34, III. aad. je cćiua dobroanan« krcjačnica v Trstu. 23 Silffia Ha M-MosSo-Ma Urnik od 1. julija J021 Lir Tja ODHOD mmi ommi zmou ki se bo vršil v r.cde jo, dne 10. julija 1921, ob 9.30 prcjpoldne 1160 v Štanjjiu-Kobdis v resiavracijski dvorani „Stare* s sledečim tlnevn m redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Čit; r.je Z"j)isnika, zadnjega občnega zbora. 3 Poročilo tajnika. 4. Pori č.lo bi i°;ajnika. 5. Fv>ročilo pr- gledijikov. 6. Volitev novega o .bora. 7. Sprememba pravil. 8. Slučaj no ti 539 K obilni udeležbi vabi ODPOR. :::::::: te n.- prek pri dostavljanju listov, ki prihajajo iz Jugoslavije po pošti. Razprava zaradi požara v ladjedelnici Sv, Karlia se je začela včeraj pred porotnim sodi- nil v Benetke. Policija zasleduje nepoštenega opmočnika. Eadsr se ženske pretepajo... 62 lena An- gMa Ccssuti, stanujoča v ulici Sv. Frančiška Švicarski tečaji ŽENEVA, 7. Lira 2870, marka 7'8750, avstr. krona 0'90, angl. funt 22'13, fr 5čem. Dne 28. febnmrja t. 1. so bili fašisti zaž- AV^ega št. 40, se je bila včeraj popoldneh frank 47'275, dolar 5'9462. PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (S0) Okoli poludne se je povrnil domov, utrujen vznemirja radi hude usode — velike in težke J vih sanjah o ženstvu, v suženjstvu instinktov, solze. Tudi se je čulo od zunaj samo njihovo1 vzbujenih in podziganih od prezgodnjega dra- ženja, po življenju, ki je sestajalo prisiljenemu delu, po vzgoji, ki ni ne doma, ne v šoli začela .vzbujati v njem zanimanje, kamo-li navduše- pljuskanje, sicer pa tišina v dolgih, mučnih presledkih, ki jo je sedaj pa prekinjalo dr-dranje kakega izvoščeka. Tudi kanarček je obmolknil, se našopiril od mraza, ki je pre- nja za lepoto v naravi ali umetnosti, za domo-veval sobo, stal na eni nogi, a glavo silil pod vinsko ljubav, za zmisel za učenje, odtujen od Peroti. Pa tudi isto cvetje na oknu in v va- j vseh tovarišev, ki so živeli za vse to, se nav-in žalosten, ker ga je vlekla želja da vidi, kaj zah je prisiljeno povesilo cvetove in vejice: j duševali in delovali, ali hrupeli — se je našel se dogaja doma. In morda opazi kdo njegovo gospodinja je bila pozabila nanje, ni ga zalila 1 hkratu v objemu ženske, ki je laskala vsej nje- z vodo, a solnca ni bilo. Draganu je bilo slednjič, da bi zajokal: od nikoder ne glasu, ne besede, samo žalost v žalost in ga slednjič potolaži z dobro besedo. Izgubivši tisto ljubezen in ljubkanje je občutil toliko potrebo po taki dobri besedi. Ali, mati njegova niti k mizi ni prišla, marveč je ostala prirodi, v hiši in v srcih. Takoj po jedi je po-zaprta v svoji sobi in ni pustila nikogar k grabil klobuk in dežnik ter odbežal na ulico, sebi. Po tistem prizoru je postalo v nji nekaj .da bo le daleč od te hiše z grobno tišino, sličnega živčni krizi, pak krči v srcu, in legla j 3el je po praznih ulicah ter iskal še praz-je v posteljo. Pri mizi je bilo vse tiho; oče je | nejših. Ali, mu ie bilo enako. Povsod so mu bili gledal predse mračno in jezno, da si ni nikdo.pred očmi sladki trenotki njegove ljubezni: vi- upal izpregovoriLi niti besedice. Njega oče niti pogledal ni, kakor da ga niti opazil ni. Požiral je tisto jed že od štiriindvajset ur praznega želodca in komaj je pričakoval, da del se je pri Sofiji, v njeni mali sobici, visoko pod streho, nad mestnim hrupom. In vse, kar je doživel tu, se je ponavljalo v njegovem duhu v omamnih slikah. Te ure, ki jih je preživel s bi mogel oditi od mize. V njegovem stanju ga Sofijo, so bile vsa vsebina njegovega življenja je ta splošna potrtost tem hujše zadevala. Dan temen, deževen, kakor da padajo solze iz IlE^lli — življenja, kakršnega ni poprej ne okusil, ne slutiL Po prvi mladosti, preživljeni v mrzliča- govim domišljijam in zadovoljevala vsem njegovim sanjam. Obesila se je bila na tega mladeniča z vso strastjo vlačuge, ga privadila na poljube, od katerih se mu je pamet mešala, in na objeme, ki jih ni mogel pozabiti. A vsemu temu je znala dajati videz velike in slepe ljubezni, morda sama željna, da bi enkrat ljubila brez dobičkarije. Zato ni, dokler ji je ugajala ta ljubezen, nič zahtevala ia nič prejemala od njega, ničesar razum ljubezni, a vso to brez mere in obzira, kolikor je je le bilo v neizkušenem in zaslepljenem mladeniču. On pa, ubogi princ, je mislil da je v raju, da je vse dosegel, kar Človek more doseči in da je sedaj gotov človek, ko si je usvojil popolnoma osvojil žensko takik čutstev. 6.9' 3.80 7 0 8.75 9 45 10 20 11,05 12.-13 — 13 5r» 14.55 16.1 ' in 75 17.7 20.50 21.60 22 25 7.-7.40 8.10 8 1- 8 25 8.35 8.45 8.50 9.— 9.10 » .5 9 30 9 9.50 10 — 10 20 0.30 10 35 10 45 11." 11.15 11.45 (|j Trst (P. Oberdan) - Bazovica..... Kozina-Herpelje . Tubfe...... Materija ..... Markovščina ... Gradišče ..... Obrov ..... Hrjjšica..... Podgrad ..... Račice ...... Starad...... Pasjak ...... S ipjane..... Rupa. ...... PermanI ..... Jurdani..... Jušići ...... Matulje..... se dobi v poljubnih množinah v zalazi If, Pster na Krssu ,, Trst, Najbolji! nakupovalni izvor fjJjŽiUjJlIi za gospe, gospode in ot oke Se priporoča cenjenemu občinstvu z zajamčenim blagom, ki jc neprekosljive trpežnosti - SJ2P3 In poznana tržaika tvrdUa! - 10% p&p^ia doonsđstropna o nalpromctnejšl ulici tnorc, se proda. Z trgogsKa lokate s portalom. Hiša Je bila zidana leta 1912. Pruo-vrstna pozicije. 1 lokal in sfaneeanje od 1. nugusla na razpolago. Cenjene dopise pod „777" ca onončnl zauod 1. Sui Haribor, Sbvenska ul. it. 15. B B | Beograd, Celje, DoMk. Kotor, Kranj, LjuU-□ j liana, Marmor, MeMt, Opatija, Sarajevo, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in drase vlose ped najusodnejšimi pogoji ] Split, tak, Zadar, Zagreb, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji TTC I Poslovne zoezezoseml večjimi kroji o tu-in inozemstvu