UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : • ■	sprejemajo.	: '
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrel," in Bosno K 21'00, pilletm K 10'80, četrtletna K 5'40, mefcij ■ K 1 *80; za i\ i • jo celoletno K 26'40; za • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.
Posamezne številke po 8 vin
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov • .» /	. ob pol 11. dopoldne.	*.
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od S. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstjca 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■——— Reklamacije lista so poštnine proste. ———
Štev. 332.
V Ljubljani, v torek dne 16. julija 1912.
Leto n.
Italijanski razkol:
p . . °L italijanske socialistične stranke v ncRtfio fcmilia je storil korak, ki ima globoko v razvoj delavskega gibanja v Italiji segajoče Posledice. Kongres je izključil poslance Bisso-ati. Cabrini. Bonomi in Podrecca zaradi njihovega z načeli socializma nezdružljivega nastopanja v Vprašanju tripolitanske vojne in zaradi njihovih obiskov na dvoru. Njim sp ie Pridružijo Še devet drugih poslancev, pa so ustanovili novo stranko, ki jo imenujejo socialistično reformistično.
, To je vsekakor važen dogodek, dasi ne ak0 tragičen, kakor bi ga radi naslikali na-Protniki. pišoči o njem kakor o katastrofi socializma v Italiji, ali pa celo po vsem svetu. fvBzkol je gotovo obžalovanja vreden, toda J51' ie pravzaprav že dl.fe časa neizogiben, tako da ne more presenetiti nobenega poznavalca italijanskih razmer. Veliko „ slabše b'i ono. če bi se kriza v italijanski stranki neredna nadaljevala, vsled česar bi ostale raz-niere stranke nejasne in njena enotost dvomljiva.
Že celo vrsto let se je moral vsak kongres italijanske socialistične stranke baviti s taktičnimi vprašanji, ki pa so se prav močno dotikala socialističnega načela samega. Navidezne taktične razlike so povzročile, da so nastale v stranki tri skupine. ky'so imele vedno Q tem ali onem vprašanju različne nazore, ^e bj se ta nasprotja gibala v gotovih mejah, "c bi bilo na tem nič hudega. Socialna demokracija ni uniformirana stranka in v tej ali Oni Posameznosti se bodo vedno lahko noiav-Ijala različna mnenja; takih slučajev bo tem več. čimboli se stranka razvija. Na eni strani Povzroča to že množitev članov, ki prihajajo s svojimi glavami v stranko; na drugi strani Se pa z razvojem neprenehoma množe pro-Pjemi. katerih se je treba praktično lotevati. Med temi je dosti takih, ki se dajo prijeti po različnih metodah, ne da bi bilo načelo vsled *ega kaj prizadeto. Zato ima stranka svoje institucije. svoja zastopstva, svoje zbore, da se lahko posvetuje in da sklepa, katero pot je treba ubirati in kakšnih sredstev še je posluževati.
Ali večinoma, zlasti v velikih vprašanjih, pojasnjuje načelo tudi taktiko. Kdor si je na Jasnem o nalogah stranke in ima oči uprte v SJU. razreši dvome tudi v težavnih slučajih. i‘ega je v italijanski stranki često primanjko-valo. Gotovo je verjetno, da smatrajo vse Skupine za svoj končni smoter to, kar uči 2nans(veni socializem:	$ocializiranje	vseh
Produktivnih in izmenjalnih sredstev ter demokratično organizacijo družbe. Tudi onim klanom ki so sedaj izključeni, se ne more ^enj nič tebi nič odreči to prepričanje. Ali na-Vsezadnje vendar ni dovolj, da zapiše kdo cilj
svojo zastavo, pa io potem, četudi v naj-D°ljši veri. hodi po potih, ki odvajajo od cilja, namesto da bi vodili k njemu.
,. Reformisti v italijanski stranki, razde-le,1i med sabo v desno in v levo krilo, so bili v’edno v prvi vrsti tnktičarji. Ce se jim prizna dobra volia. se mora reči. da ie bilo zanje Vedno Klavno vprašanje: Kako koristimo danes proletariatu? To bi bilo čisto prav. če bi bili dodajali še drugi del vprašanja: »... ne
da bi ga ovirali na poti do cilja.« Zakaj današnja korist ie le navidezna, če se ob njej utrdijo sedanje družabne razmere in se s tem zavleče odločilni boj proletariata.
Najmarkantnejša točka v taktiki reformistov ie bilo njih stališče glede na sodelovanie socialistov pri meščanskih vladah. Teoretično so dolgo izkušali dokazati, da pridobi delavstvo kos moči. če se udeležijo njegovi zastopniki vlade. Lani pa je Bissolati skoraj tudi praktično rešil vprašanje zase v tem zmislu, zakaj malo je manjkalo, pa bi bil sprejel ministrsko listino iz Giolittijevih rok. Storil vendar ni tega; ali utemeljil ni svoje odklonitve s prepričanjem, da socialist ne more biti član buržvaznega ministrstva, temveč je dejal, da so mu razne dvorske ceremonije neprijetne. Načeloma bi se mu torej zdelo povsem mogoče. da bi sprejel ministrski portfelj.
Bissolatiju se gotovo ne more očitati, da bi vstopil vto ali ono vlado iz častihlepnosti. Ce bi sprejel tako vabilo, bi storil to gotovo iz najboljših namenov, prepričan, da bo proletariatu lahko korisiti kot minister. Saj je celo obžaloval, da ni storil tega. češ da bi bil morda preprečil vojno s Turčijo, ako bi bil vstopil v Giolittijev kabinet. Po tem se najbolje vidi. da se tukaj taktični nazori ne vje-majo več z načelnimi. Kakor tripolitanska vojna ni bila delo posameznega človeka, temveč posledica zgodovinskega razvoja, tako je tudi noben bosameznik ne bi bil preprečil. Kako brezpomebna ie udeležba socialistov pri meščanskih vladah, so pa praktično pokazali eksperimenti na Francoskem; od Milleranda do Brianda so vsi socialistični ministri tako ravnali, in čim so hotel dlje kakor štiriindvajset ur ostati ministri, morali tako ravnati, da so se neizogibno izključili iz stranke.
Aktualni povod izključitve Bissolatija in tovarišev pa ie bil njih nastop v zadevi vojne v zbornici in deloma izven zbornice. Stališče socialističnega delavstva v Italiji ie bilo že ob izbruhu vojne popolnoma jasno; množice so z vso odločnostjo obsojale roparsko ekspedicijo v Tripolitanijo; skupina poslancev okrog Bis-solatiia pa se ie postavila v kričeče nasprotje napram nazorom stranke in je zagrešila dejanja. kj se morajo smatrati naravnost za nacionalistično militaristično. V zagovarjanju teh dejani je Bissolati zopet pokazal, da ima v zgodovinskem razvoju pojme, ki se nikakor ne vjemajo s socialističnimi nazori.
Svoje mnenje ie izrekel kongres v resoluciji. katero je predložil Lerda. in ki se glasi:
Strankin zbor smatra zavest razrednega boja za teoretično podlago in praktično ka-zaip vsake socialistične akcije: stranka ima v zmislu svojega revolucionarnega značaja služiti edino agitaciji in vzgoji množic in ne more biti nikdar vladna stranka; zaradi tega izreka. v tem ko naglaša potrebo strankine discipline in odpravo avtonomije (namreč avtonomije poslancev), da je nezdružljivo z načeli. metodami in smotri socializma, da bi stranki še nadalje pripadali tisti, ki zastopajo udeležbo socialistov v vladi in sodelovanje razredov, in ki so izrazili svoje soglasje s sedanjo kolonialno vojno. Strankin zbor izteka nadalje, da je vsako »podpiranje kabineta v nasprotju s socialističnimi predpostavami in z interesi proletariata, naglaša protimonaVhicm
■j.	r .-n  -  - -	■	  ar-;--
značaj stranke in ugotavlja, da se imajo pri volitvah za parlament odkloniti vse volilne zveze kot logična posledica nazora o razrednem boju. ki ne pozna nikakršne interesne solidarnosti med vladajočim in vladnim razredom. Strankin zbor sklepa, da se ppstavijo V vseh okrajih kafididatje, ki morajo biti vsaj po peč let iiatii stranke, ter prepušča strankinemu vodstvu odločevanie o ožjih volitvah. Končno sklepa strankin zbor. da se ima volilna agitacija voditi s povdarjanjem idealnih in materialnih zadnjih smotrov stranke in zavezati kandidate, da imajo v zbornici zastopati tiste reforme, ki jih zahteva organizirani proletariat kot orožje v svojem boju za preobrazbo družbe.
Vagabundi in ničvredneži.
(Nadaljevanje.)
Velika množica prostitutk se vdaja razuzdanemu življenju že v zelo r&ni mladosti. In čudno ni. Nezdrava, mala stanovanja, kjer so ljudje natlačeni, pomanjkljivost nadzorstva in vzgoje in še mnogo drugih vzrokov vabi deklice proletariata v ta propad, odkoder ni vrnitve. Pa tudi grehi bogatega sveta pripomorejo k temu. V septembru 1894. so n. pr. razkrili v Budimpešti veiik škandal. 400 deklic od 12 do 15 let starih je postalo žrtev četi bogatih pustolovcev. Med 2582 v Parizu zaradi tajne prostitucije aretovanimi deklicami io bilo 1500 mladoletnih. Enako povsod, tudi pri nas. Milčinski nam pripoveduje slučaj Ivane K. Oče alkoholik in navadno pod policijskim nadzorstvom, mati skrbi za zaslužek. Ta Ivana K. je po policijskem poročilu že v sedmem letu začela občevati z drugim spolom. Posebno je rada prenočevala v vojašnicah in je bija večkrat policijsko kaznovana po § 5. postave o potepuštvu. Zadnje čase je jemala na svoje nočne šzjete neko desetletno spremljevalko s seboj.
Mnogo je vzrokov, ki zavajajo mladino k slabemu in nelepemu življenju. Recimo^ n. pr. stanovanja. F* malih luknjah se natlači vsakovrstne ljudi obojega spola, in tu ima potem otrok priliko opazovati marsikaj. Otrok posnema, kar vidi. Ne v londonskih »slums«, temveč v srednjih in manjših avstrijskih mestih je doma stanovanjska mizerija. ki pa se skrbno pokriva. London ima 4’5 milijona prebivalcev. izmed katerih jih 492.370 t. j. 12 odstotkov prebiva v prenatlačenih stanovanjih, dočim v 15 avstrijskih večjih mestih s skupnim prebivalstvom 2’5 milijona prebiva 560.000 ljudi, torej 21’9 odstotkov v prenapolnjenih in nezdravih, premajhnih stanovanjih. Seveda je to uradna Statistika. V resnici so razmere še mnogo sjabše. Za Ljubljano n. pr. je ta trditev notorična.
Gotovo, tu je kriva beda in vzporedno z njo idoča zanemarjenost ne le otrok, temveč tudi staršev. Kakor starši, tako so tudi otroci brez vzgoje, posvečeni propasti; eni kakor drugi. tavajoči v temi neznanja in bede. in kakšne bede .. .j
»Padlim« deklicam se navadno njihovo življenje kmalu zagnusii. Toda vrnitve ni; zato izredno mnogo število poskušenih in izvršenih samomorov med njimi in tudi vobče
med pokvarienii otroki. Cim bolj narašča ste* vilo v raznih obrtih in podjetjih službujočih žensk, temveč prostitucije in sploh nravne pokvarjenosti. Mezdni zistem je v tem oziru jama greha. Zenska mezda je povprečno navadno taka. da se ne more ob nji ne živeti ne umreti. Zadnje sredstvo ie prostitucija. Od natakaric pa do guvernant in slavnih gledaliških igralk in še višje — išče vse postranskih dohodkov v tej obrti. Javno in tajno. Ne le blago in izdelki, tudi ljubezen ie postala predmet kupčije. In čim večja je ponudba m manj je povpraševanja, tem nižje SO cene uče nacuo-nalni ekonomi; tem večja je tudi .beda meci onimi, ki se prodajajo. Otroci, rojeni v tei strupeni atmosferi, so izgubljeni že vnaprej. Nikogar ni. ki bi se pobrigal za nje ki bi skrbel za njih vzgojo in moralno silo. Kjer Pa m te, vse razpade. In vedno večja ie armada zapuščenih in zanemarjenih otrok. Pokvarjenost prihaja vkljub vsem šolam, vkljub šolskim obiskom; zakaj zdi se. da država ne razumeva, da današnja ljudska šola poučuje, a ne vzgaja.
Morda kdo opomni: Vedno stara pesem o bedi in izkoriščanju. Toda dejstva govore preveč glasno, da bi se mogla ta tendenca oglušiti. Poslušajmo! Zaradi beračenja le bilo na Saškem obsojenih leta 1889. 8566 oseb, leta 1890. 8815 oseb. leta 1891. 10.075 oseb m naslednje leto celo 13.120. Leta 1873. ie priše v Avstriji 1 berač na 724 oseb. leta 1882. že na 622 oseb. Zaradi hudodelstev in prestopkov ie bilo leta 1874. v Avstro-Ogrski obsojenih 308.605 oseb. leta 1892. pa nad 600.000 oseb Istotako v Nemčiji in Italiji. Revščina se po otrokih širi dalje; vsaka nova generacija je boli tepena, in čim večje je število revnih. tem strašnejša je tudi revščina. Rezervoar zanemarjenih, zapuščenih in moralno pokvarjenih otrok postaja brezmejen. In nihče se ne gane. Država in dežela in občina — povsod ravnodušnost. Razširite torej ječe. da bo vsai tam dovoli prostora!
Dvojni so vzroki propadanja mladine. Zunanii in notranji. O prvih sem že govoril, ker so očitnejši in močnejši. Notranji vzroki so: duševna omejenost, slaboumnost, abnormalno razpoloženje itd. Največkrat so te lastnosti podedovane od staršev, in znano je. da so taki otroci po navadi potomci alkoholikov. Mnoge duševne bolezni otrok pa so naravnost privzgojene. Milčinski pripoveduje o raznih otrocih, ki uhajajo svojim staršem in hodijo na »potovanje«. Nagon do prostega^ življenja, ka-tero si mlada glava predstavlja še bolj romantično nego je v resnici, je mnogokrat pridobljen v slabi tovaršiji. še večkrat pa z berilom. Ce se tem boleznim pridruži še gmotna beda in pomanjkanje vsake vzgojevalne roke — kar se dogaja v večini takih slučajev — je popolni propad gotova stvar. Revščina, alkoholični starši, neznanje in nezaupnost — vse to ustvarja zanemarjeno in pokvarjeno mladino in zdi se. da je ona postala prav tako potrebna nadloga meščanske družbe, kakor prostitucija, militarizem itd.
V pravniških krogih se že dalje časa razpravlja o tem. kako naj bi postopala judika-tura v kazenskih slučajih pokvarjenih otrok. Nekateri so mnenja, da bi se s tako mladino
«*!w
emile zola:
Rim.
.	(Dalje.)
Poleg nje je stal Dario in užival z njo in Žarel. Njima na čast je bil prirejen ples; njima Se bleščale svetilke, njima je igral orkester, zanju so se razgalile vse lepe rimske dame in So žarele v ognjenih diamantih na prsih, v silni dišavi ljubezni; zanju sta vstopili veličanstvi ?b zvokih kraljevske koračnice, se je slavnost 'spremenila v apoteozo, se je smehljala obože-yana vladarica in je podarila kakor Rojenica Jz Pravljice, ki prinaša s svojim prihodom srečo novorojenčku, dar svoje navzočnosti tej slavnostni zaroki. In ta ura izrednega sijaja je pomenila vrhunec sreče in slavlja, zmago te žene, katere lepota je bila grofova, ne da bi jo mogel kdaj posedovati, zmago tega moža, ki mu jo je zdaj ugrabil — tako javno, tako razstavljeno, Jako žaljivo zmago, da jo je občutil kakor ske-•eč udarec v obraz. Ali krvavel ni Ie njegov ponos m njegova strast; bilo mu je. kakor da grozi Saccov triumf tudi njegovemu premoženju. Je li torej resnično, da pokvarja preblago rimsko podnebje naposled bogate osvojevalce s |evera, ko čuti to utrujenost in izčrpanost in je p napol izglodan? Prav ta dan je bil slišal v rrascatiju pri oni nesrečni stavbinski zadevi Pokati svoje miljone, dasi ni hotel priznati, da Je z njegovimi posli slabo, kakor je trdila govora. In zdaj, zvečer, na tej slavnosti, vidi zmago juga; Sacco zmaguje kakor človek, ki Pokojno živi ob gorkem plenu, požrešno ugrab-JJenim pod plamtečim solncem. Sacco, minister, ?acco, kraljev zaupnik, Sacco, ki ga veže zakon z eno najplemenitejših obitelji rimske ari-tokracije, Sacco, ki je na poti, da postane da-ali Jutri gospodar Rima in Italije, ki brska 8 polnimi rokami po denarju in po na-j ,.u — ta Sacco je bil nov udarec za tega ropa teora8® moža, za večno požrešne poželjivosti kon ?žitek llnbečega človeka, ki se čuti še pred er» pojedine odgnanega od mize. Vse se
podira, vse se mu izmuzne iz rok: Sacco mu krade miljone, Benedeta je razdražila njegovo poltenost, pa mu zapušča ono odurno rano nenasičenega hotenja, od katere ne okreva nikdar več.
Ta hip je Pierre zopet zaslišal tisti zamolkli, živalskemu glasu podobni stok, tisto ne-nameravano obupno golčanje, ki mu je že enkrat razburkalo srce.
»Ste li bolni?« je vprašal.
Ali vpričo tega bledega moža, ki je z nadčloveškim naporom volje ohranil velik mir, je obžaloval svoje indiskretno vprašanje; sicer pa ni dobil odgovora, in da bi mu dvignil pogum, je govoril dalje, izrekajoč povsem glasno misli, ki jih je zbujala slika razvijajočega se sijaja v njem.
»Oj, Vaš oče je imel prav! Francozi s svojo celo v teh dneh splošnega dvoma globoko katoliško vzgojo vidimo v Rimu še vedno le starodavni Rim papežev — ne da bi vedeli kaj o globokosežnih izpremembah, ki ga od leta do leta preobraža v sedanji italijanski Rim, skoraj ne da bi jih razumeli. Če bi vedeli, kako ni-čeven se mi je zdel ob mojem prihodu kralj, pa njegova vlada, pa ta mladi narod, ki se trudi, da bi si ustvaril glavno mesto! Da, v želji svojih sanj, da bi videl, kako vstaja nov krščanski in evangeljski Rim v blagor narodom, sem potisnil vse to na stran in nisem vpošteval tega.«
Tiho se je nasmejal, zakaj njegova nedolžnost se mu je samemu zasmilila; potem je z roko pokazal na galerijo, na kneza Bttongiovan-nija, ki se je ta hip poklonil kralju, na kneginjo, ki je poslušala Saccove ljubeznivosti — na poraženo papeževsko družbo, na sprejete včerajšnje parvenije. črna in bela družba sta bili tako pomešani, da ni ostalo nič druzega kakor državljani, ki se pripravljajo, da ustvarijo edinstven narod. Niso li vpričo vsakdanjega razvoja, vpričo teh veselih, smejočih se, okrašenih, od diha in hotenja zanešenih mož in žen, kazala dejstva, če že ne načela, da je nemogočnost sprave med Vatikanom in Kvirinalom določena
od usode? Saj je treba živeti, ljubiti, uživati ljubezen, večno dajati življenje! In poroka Atti-lija s Celijo je imela postati simbol potrebne zaveze: Mladost in ljubezen imata premagati staro sovraštvo, in pozabiti so se imeli vsi spori v objetju mladeniča, ki prihaja in odnaša lepo dekle na svojih rokah, zato da traja svet dalje in dalje.
»Le poglejte ju,« je Pierre nadaljeval. »Kako lepa sta ta zaročenca, kako mlada in vesela, kako pozdravljata z radostnim smehom prihodnost! Prav dobro razumem,da je prišelVaš kralj sem, da razveseli svojega ministra in da popolnoma pridobi staro rimsko obitelj za svoj prestol. To je dobra, zdrava in očetovska politika. Ali dejal bi, da je tudi sam razumel ginljivi pomen te poroke: Stari Rim v podobi tega dražestnega, naivnega in zaljubljenega deteta se vdaja mladi Italiji, temu navdušenemu, poštenemu mladeniču, ki mu tako krasno pristoja uniforma. Naj bi bil ta zakon odločilen in rodoviten, naj bi se iz njega porodila velika dežela, ki Vam jo sedaj, ko jo poznam, privoščim od srca.«
V svoji bolesti nad propadom njegovih nekdanjih sanj o evangeljskem in vesoljnem Rimu je izrekel to željo po novi sreči večnega mesta v taki živahni, globoki razvnetosti, da ni mogel Prada drugače, kakor odgovoriti:
»Hvala Vam. To je želja, ki živi v srcu vsakega dobrega Italijana.«
Toda glas se mu je dušil. V tem ko je gledal Celijo in Attilija, ki sta se smehljaje raz-govarjala, je opazil Benedeto in Darija, ki sta pristopila k njima z enakim smehljajem^ neskončne sreče. Ko sta bila sedaj oba žareča, v ponosni, srečni radosti življenja zmagoslavna para združena, ni imel več toliko moči, da bi ostal, ju gledal in trpel.
»Posušim se od žeje,« je brutalno dejal. »Pojdiva rajše k bifeju, rad bi kaj pil.«
Za množico, ob oknih se je smukal proti vratom dvorane z antikami na kraju galerije, da ga ne bi opazili.
Pierre mu je sledil, naenkrat pa ju je ločilo valovje ljudi in je zaneslo duhovnika proti mladima paroma, ki sta še vedno nežno kramljala. Celija ga je spoznala in mu je dala ljubeznivo znamenje, da naj pristopi. V .svojem ognjevitem kultu lepote je bila vsa vzhičena nad Benedeto in je sklenila svoje male lilijine roke pred njo
kakor pred madono.	...
»O, gospod abbe, bodite tako ljubeznivi, recite ji, da je lepa — lepša od vseh krasotic na svetu, lepša od solnca, lune in zvezd. Draga moja, če bi vedela — zona me spreletava, ker si tako lepa, tako lepa kakor sreča, tako lepa kakor ljubezen!«
Benedeta se je nasmejala, mladeniča sta se pa izvrstno zabavala.
»Prav tako si lepa kakor jaz, moja ljuba. Lepi sva, ker sva srečni.«
»Da, da, srečni sva«, je Celija tiho ponovila. »Spominjaš li se na tisti večer, ko si dejala, da ni mogoča poroka kralja in papeža. Attilio in jaz ju poročava, pa sva srečna!«
»Ali Dario in jaz ju ne poročava, nasprotno!« je Benedeta vesela odgovorila. »Kal si mi pa odgovorila tisti večer? Dovoli je, človek ljubi, pa rešuje svet.«
Ko se je Pierru naposled posrečilo priti do vrat v dvorano za antike, kjer je bil postavljen bife ie tam našel Prado nepremično stoječega Bil je kakor pribit in njegove oči so pile pogled, kateremu je hotel ubežati. Moral se je obrniti’, pa gledati tja, venomer gledati tja. Tako je krvavečega srca opazoval ponovni začetek plesa, prvo figuro četvorke, ki jo je igral orkester z vso silo svojih pihal. Benedeta in Dario, Celija in Attilijo so sl bili nasproti, m to dvoje mladih, radostnih parov, plešočih v beli luči, v krasoti in dišavi ljubezni, je bilo videt tako dražestno, tako oboževanja.vredno, da sta kralj in kraljica stopila bliže. Občudujoči bravo-klici so zadoneli in neskončna nežnost se je razlila po vseh srcih.
’ »
postopalo kot z duševno nesamostojnimi ljud-:mi, ljudmi, ki niso zmožni samostojno, pametno preudarjati izvršenih dejanj, vsled katerih prihajajo pred sodišče. Drugi se upirajo •temu generalizovanju. misleč, da Je treba ,vsak posamezen slučaj povsem individualno presojati. Poslednje mnenje je gotovo pravičnejše in modernejše. Toda vsa ta vprašanja so brezpomembna, dokler ne poseže vmes država. katere dolžnost je. da preskrbi za zapuščeno. zanemarjeno, pokvarjeno ali duševno olno mladino posebnih vzgojevališč. Ce dr-ava to stori in obenem ustvari — kakor zahteva Milčinski — tudi zakon za varstvo mladine. je storjen v tem oziru velik napredek. Taka mladina spada v prvi vrsti v nalašč zanjo prirejene vzgojevalne in poboljševalne zavode in ne v zapore ali prisilno delavnico. V tem zmislu se je govorilo tudi na kongresu psihiatrov, ki je zboroval začetkom oktobra leta 1907. na Dunaju. Kar je v tem oziru storila država do danes, so edino pupilarni oddelki pri sodiščih. To varstvo pa je — kakor dovolj jasno pove pupilarni sodnik Milčinski — povsem na papirju. Danes pupilarna sodišča nimajo drugega posla, kakor poizvedovati, isati dolge zapisnike, vabiti varuhe in starše zaslišavanjem itd. In konec? Konca ni in uspeh Je večinoma minus; Zapravljeni čas in izgubljeni zaslužek na dninah. In varstvo?-Saj ie znano, da se postavljajo posebno nezakonskim otrokom za varuhe ljudje, ki imajo po 'deset, dvajset do petdeset, časih še več takih vmiftev in ki se za ta svoj posel toliko menijo. kakor za lanski sneg. Tudi takozvanl »sirotinski sveti«.ki so Jih organizovali po občinah. ne morejo privesti do praktičnh uspehov. Zakaj. to bom precej povedal. Pupilarni sodnik je brez moči. ne glede na to. da je mnogokrat v pedagogiki lajik. Saj so celo mnogi Učitelji lajiki v vzgojeslovju. Nemški pupilarni $odnik dr. Ernest Goldinann je napisal v tem pziru v svojem spisu »Der Richterstand und tiie sozialen Aufgaben der Gegenwart« svoje ttiisli približno tako:
Pupilarni sodnik se po svojem poklicu yglablia v problem varstva mladine. Za svoje Varovance bo skušal pridobiti pomoč privatnih dobrodelnih zavodov. Nedvomno je. da more socialno izšolan in čuteči sodnik delati Želo blagodejno za varstvo otrok, če mu stoje Ob strani primerni vzgojevalni zavodi. Ustanovitev takih zavodov mora stopiti v ospredje vseh stremljeni za rešitev zanemarjenih otrok.
Ljubljana in Kranjsko.
— Tlsofl let bo treba čakati na rešitev socialnega vprašanja — menijo klerikalni hinavci in zato Je bolje, če se delavci zanašajo na miloščine, kakor da bi se bojevali za svojo pravico. Toda farizeji se motijo. Tudi stotisoč let še ne bo rešeno socialno vprašanje, če . . . Če bo ljudstvo tako neumno, da se bo dalo vo-■ kliti za nos in poljubovalo roke za drobtine, namesto da bi seglo po celem hlebcu, ki mu gre. AH trajalo ne bo tisoč let, tudi ne sto let, ker se 'delavstvu čimdalje bolj odpirajo oči, pa obrača farizejem hrbet in išče pot, po kateri pride s svojo močjo do svojih ciljev. Odtod izvira vsa blazna jeza klerikalne svojati, ki se vede že j tako kakor brezumna tolpa duševnih slepcev, gnana edino od nerazsodne strasti. Vse div-ijaško rohnenje, zmerjanje, razbijanje, škandali-ranje, utrjuje le dokaz, da je črna družba s ; $vojo modrostjo pri kraju, popolnoma pri kraju. Zato tudi ne razume več, kako se osmešuje s svojimi glupimi »socialnimi« hinavščlnami pred zavednimi delavci in kakšne klofute daje sama t sebi, ko jim celo očita miloščino, ki jo je ta ali ' ona dobrodelna družba dala temu ali onemu revežu. Seveda, ljudem, ki žive v tisti absolutni, ponos teptajoči, zavest uničujoči bedi. ob kateri ne ostane v človeku nič drugega kakor elementarni instinkt za košček kruha, se da tnarsikaj natveziti. Ali delavec, ki more misliti,
iijPrriiiiBrii	VlwW:ii¥i"iijiBiaif'i)iii7r
OSKAR V/ILDE:
Duh na kentervilskem gradu.
Hilo-idealistična novela.
(Dalje.)
Dospevši v svojo izbo se je zgrudil — plen silnega razburjenja. Neotesanost dvojčkov in sirovi materializem gospe Otisove sta bila seveda od sile mučna. Najbolj ga pa je jezila okoliščina, da ni zmogel bojne oprave. Upal je. da celo moderne Amerikance obide
S-oza ob tem pogledu na strahu v bojni opremi, e že ne iz drugih razlogov, vsaj iz spoštovanja do domačega poeta Longfellowa. katerega gibki in privlačni verzi so mu skrajšali marsikatero dolgočasno uro, kadar je bivala rodbina de Cantervville v mestu. Povrh vsega je bila to njegova lastna oprava. Z velikim uspehom jo ie nosil na turnirju pri Kennil-iWorthu in celo deviška kraljica mu ie tedai častitala. Ko jo je sedaj vzel nase. ga ie premagala ^ža opisnega oklepa in jeklene čelade in je z vso silo telebnil na tla. si prebil obe koleni in zlomil desno roko na sklepu.
Nekaj dni se je počutil prav silabo. komaj rda se ie splazil iz svoje sobe in jo je zapuščal le. da ohrani krvavo liso v čednem stanju. Ker ®e ie skrbno čuval, je okreval, pa je sklenil tretji poizkus, da prestraši ministra Združenih Idržav in njegovo rodbino. Izbral si je petek, sedemnajsti avgust, za svoj nastop in porabil velik del dneva za pregledovanje svoje garderobe. Končno se je odločil za velik klobuk s širokimi okraji in rdečim peresom, od vratu do gležnjev se je zavil v mrtvaško srajco in ,vzei zarjavelo bodalo. Proti večeru je vstala močna vihra z dežem in piš je bil tako silen, 'da so se vsa okna in duri v starem gradu tresla in ječala. To je bilo vreme po njegovi želji. Njegov načrt je bil tale: Mirno se je hotel podati v sobo Washingtona Otisa. ogovoriti ga z nezaslišanimi glasovi ob vznožju njegove postelje in se ob tihi godbi trikrat zapored
je že davno spoznal, da gre vsa milost večinoma na njegov račun. Vse, česar imajo »blage duše« preveč, Ima on premalo, če pa bi vladala na svetu pravica, bi moral vsak Človek imeti toliko, da ne bi nihče potreboval miloščine. Ali lahko je razumeti, da klerikalci prav tega nočejo. Iz prepolne bisage, ki so lo napolnili tuji žulji, vreči tupatam ubogim revežem par vinarjev, je jako prijetno, zlasti če človek računa, da so tisti ubogi reveži tembolj odvisni od njega, čimbolj so navezani na njegovo milost. Tisoč let In še mnogo več bi bilo treba čakati na pravico, če bi se ljudstvo res, ližoče »dobrotljive« roke, vdajalo taki odvisnosti j toda ker spoznava delavstvo vso to hinavščino In vidi. da je pot do jravice tem daljša, Čimbolj je zagrajena z mi-ostlo. se ni treba nič bati: Ne do trajalo ne Isofi, ne sto let. Morda pride veliko veliko hitreje, nego mislijo celo optimisti. Kajti zmaga enake pravice je odvisna edino od ljudstva in njegove zavednosti. Tisti hip, ko Je ljudstvo dovolj krepko organizirano, ne pomagajo vse klerikalne flavze nič; tisti hip si bo vzelo vso pravico — s svojo močjo, brez klerikalne milosti.
— Ali pa je ljudstvo zadovoljno? Doktor Šušteršič je zadovoljen z brambno reformo t tako je zagotavljal lakaj dunajskega dvora v nedeljo za zaprtimi durmi v Mostah. Šušteršič je zadovoljen z brambno reformo, ki bo veljala izstradano avstrijsko prebivalstvo po malem sto miljonov kron, zadovoljen Je, da bo po tej reformi hodilo leto za letom 63.000 fantov voc v kasarne na vojaško tlako; zadovoljen je, da bodo njegovi sinčki (če jih ima) in sinovi nje-
ovlh gosposkih prijateljev okušali sladkosti asarne po eno leto in mu tega zadovoljstva prav nič ne kazi sramotna in skeleča določba, da bo namesto teh gosposkih fantov na tisoče delavskih in kmečkih sinov obsojenih in kaznovanih, da ostanejo še tretje leto v peklu kasarne. Brambna reforma, pri kateri Je dr. Šušteršič s svojimi klerikalnimi kumpani s pa-triotičnim navdušenjem čvrsto sodeloval, ni le najostudnejše zlodejstvo nad avstrijskim ljudstvom, temveč tudi vnebovpijoča sramota, podla klofuta, ker s sirovim cinizmom ustanavlja dvojno vojaško dolžnost v Avstriji: vojaško službo za gospodo in vojaško tlako za sinove preprostega ljudstva. Da se upa klerikalni voditelj braniti svoj političen zločin le za zaprtimi durmi, med presejano in precejeno družbo, je precej naravno. Ljudske pohvale za svoje hlapčevanje na Dunaju nima pričakovati.
— S polno malho izposojenega denarja se je v Mostah bahal deželni glavar. Njegove finančne opazke so bile plitve kakor Ljubljanica o pasjih dnevih. Da so sedanji gospodarji dežele veliki umetniki v pomnoževanju dolgov, tega ni nihče tajil. Ampak pokrivanje tekočih izdatkov s posojili ne izdaja dobrega-gospodarja. Zakaj posojila je treba vračati in fe ne bo vesoljnega potopa — klerikalno finančno gospodarstvo je tako, kakor da bo jutri ali pojutrišnjem vesoljni potop — bo na Kranjskem še mnogo preklinjanja nad finančno umetnostjo sedanjih deželnih oblastnikov. Kranjska dežela brede leto za letom v globokejše deficite, v katerih utegne prav v kratkem utoniti ves deželni bidže. Da bi zbrisal mračno sliko deželnih financ, ki jo je podal prejšnji deželni glavar Šuklje — kateremu je »Slovenec« za odhod izpostavil najsijajnejše spričevalo o njegovih finančnih sposobnostih — je dr. Šušteršič postavljal deželno blagajno za nekak finančni paradiž in se povzpel do trditve, da bi imela Kranjska dežela vsako leto en miljon preveč, če bi imela enake doklade kot n. pr. jih imajo na Koroškem. Ne glede na to, da je hvala kranjskih deželnih financ velikanski humbug. le pesek v oči, pa je tako klepetanje tudi malo modro v času, ko se dežela poteguje za državno finančno pomoč. Vlada bo kaj lehko odgovorila, da tako »sijajnemu« finančnemu položaju ni voljna pomagati! Človek, ki načeluje deželni upravi, ne bi smel
zabosti v vrat. Washingtona je imel posebno na piki. ker Je vedel, da prav ta obdeluje sta-roslavno krvavo liso s Phikertonovirn odstranjevalcem madežev. Pripravivšl drznega in lehkomiselnega mladiča v najglobokejši strah, je sklenil, da odTde v spalnico ministra Zedinjenih držav in njegove soproge. Tam je nameraval položiti smolnato roko gospe Otisovi na čelo. trepetajočemu soprogu pa zašepetati strahotne skrivnosti iz kostišča. Kaj bi z malo Virginijo, se ni še odločil. Nikoli ga ni posebno razžalila in čedna je bila in prijetna. Nekaj globokih vzdihov i% garderobe, je menil, bi zadoščalo in če bi se ne prebudila, bi še malo s prsti poškrtal po oknih. Za dvojčke pa je odločil prav pošteno lekcijo. Predvsem je sklenil, da jim sede na prsi in jim pokaže, kako 'x kedar mora tlači. Potem je namerjal, ker Sia obe postelji stali blizu druga ob drugi, leči med njiju kot zeleno, ledenohladno truplo, da Jim šine strah v kosti, potem pa nameraval odložiti mrtvaški prt in švigati z belimi, po-bledelimi kostmi in okroglimi očmi po sobi, kakor »Nemi Daniel ali okostenjak samomorilca« — vloga, ki jo je ne enkrat igral z velikim uspehom in ki jo je smatral za enako svoji znameniti vlogi v »Martinu blazniku ali skrivnost krinke«.
Ob polenajstih je slišal, da se je rodbina spravljala spat. Nekaj časa ga je še vznemirjal razposajen smeh dvojčkov, ki sta se z lehkosrčno veselostjo šolarčkov očividno zabavala, preden sta legla k počitku. Ampak četrt čez enajsto ie bilo vse pokojno in ko je udarilo polnoč, le šel na delo. Sova se je zaletavala v okna in veter je ječe krožil okolo dvora kakor izgubljena duša: ampak rodbina Otisova Je spala brez skrbi za svojo usotio Tu glasneje od dežja in viharja ie bilo močno smrčanje ministra Zedinjenih držav.
Prihuljeno se je splazil skozi steno z zlobnim nasmehom okolo kruto nakremženih ust in mesec je ravno skril svojo luč za oblakom. ko le šel mimo okna. kjer ie bil z zlato in modro barvo naslikan njegov grb in grb
biti tako ohlapnega jezika kakor stara babnica In bi moral biti mnogo bolj izbirčen v besedah celo tedaj, kedar hoče prepričevati ljudi, da je črno belo.
— Iz Spodnje Šiške. Socialno demokratični občinski odborniki so včeraj, v pondeljek, odposlali g. Zupanu sledeči dopis:
Gospod župan!
Podpisani odborniki občine Spodnja $iška prosimo, da se skliče v najkrajšem Času seja občinskega odbora Spodnje Šiške z edinim dnevnim redom i prevzetje vodovoda od Vodovodne zadruge v občinsko last in upravo.
V zmislu § 38 pravil Vodovodne zadruge Je le-ta dolžna prepustiti vodovod Občini proti povrnitvi vseh »za zgradbo naraslih lastnih stroškov«. —
Ne gre več, da upravlja z vodovodom privatna zadruga, ko ima občina svojo Apravo.
Podpisani stavijo za to sejo nujni pred-
log:
»Občina Spodnja Šiška naj prevzame vodovod od Vodovodne zadruge v last in upravo. Zupanu se naroča, da vse potrebno v svrho tega preskrbi.
V Spodnji Šiški, 15. julija 1912.
S tem je menda storjen začetek poobčinje-nja vodovoda v šiški.
— Z Gorenjskega. (Shod v Otočah.) V nedeljo popoldan se je vršil jako dobro obiskan shod na Otočah. Sklican je bil shod v glavnem za železničarje ter je bil dnevni red: I. Delavni red za državno železnico. II. Pomen strokovne in politične organizacije. III. Razno. Z ozirom na drugo točko, za katero so se zanimali tudi obrtniki in kmetje, je povabil naš zaupnik tudi te in vabilu se je odzvalo lepo število neželez-ničarjev. V temeljitem referatu so podali so-drugi iz Ljubljane resnično sliko našega družabnega reda, katerega zagovarjajo meščanske strnke in katerega branijo eni pod krinko vere, drugi pod krinko narodnosti. Tudi preprosti delavci so prišli do zaključka, da bo treba zediniti vse sloje, ki s trdim delom preživljajo sebe in svojce, da se strmoglavi oni razred, kateri se živi od njih dela. Izvolil se je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice »Vzajemnosti«. V kratkem čas uborno pozdravili novo podružnico in z geslom: »Gorenjci, naprej« se po-primemo nadaljnega dela.
— Koroška Bela.Orkar imamo tu prodajalno »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, so se pri nas cene blaga zelo ponižale. Kar čez noč je postalo vse cenejše! In vljudnost taka, da se stari ljudje čudijo! Naši trgovci so se res poboljšali. No, kljub temu pa tudi prodajalna konsumnega društva prav lepo uspeva. Prav je tako! — En svet damo sodrugom povsod: kje rje danes nad mero drago, kar prodajalno konsuma, pa je kmalu precej boljše.
— Iz Idrije. Krojač Leopold Štros je v kon-kurzu.’ Dolže ga celo raznih manipulacij. Kar dva konkurza v kratkem!
— Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 14. t. m., je bil v gostilni gospoda Rancingerja v Zagorju izreden občni zbor okrajne bolniške blagajne v Zagorju z dnevnim redom: povišanje prispevkov za delojemalce, od 2 in pol na 3 procente, za delodajalce od 1 in četrt n« 1 in pol procenta. Okrajna bolniška blagajna ima že drugo leto zaporedoma deficit, ki se ne da drugače pokriti kakor s povišanjem prispevkov. ker ima trajno večje izdatke za honorar blagajničnih zdravnikov. Stroški za zdravnike so se povišali v teku zadnjih let za polvico. ravnotako pa je tudi pri zdravilih. Na zborovanju je bil tudi zastopnik okrajnega glavarstva gospod koinisar Svetec. Predlog načelništva ie bil od delojemalcev (delegatov) sprejc*. 'Delodajalci pa so predlog odklonili, čeravno jim je načelni^tvo stvar popolnoma pojasnilo kakor tudi gospod, komisar, ki je iz-
njefcove umorjene žene. Kakor zla senca je polzel in tema se je kakor od studa razmikala pred njim. Naenkrat se mu je zazdela, da ga je nekdo poklical, pa je obstal; a bilo je le lajanje psa na oddaljeni pristavi in dalje ie stopal m mrmral Čudne kletvice iz šestnajstega stoletja in od časa do časa je zamahnil z zarjavelim bodalom po polnočnem zraku. Končno je dospel do kota galerije, kjer ie bila spalnica ubogega VVashingtona. Za trenotek je obstal. Veter ie majal dolge sive kodre na njegovi glavi in fantastno gubančil strašni mrliški prt mrtvega moža. Ura je udarila četrt in tedaj je začutil, da je prišel njegov čas. V svoji notranjosti se ie smehljal in stopil v kot: ampak v tem trenutku ie s strašnim vzklikom groze omahnil nazaj in zakril svoje bledo obličje z dolgimi koščenimi rokami. Ravno nasproti mu je stal pošasten strah, nepremičen kakor spomenik in ostuden kakor sanje blaznika. Glava ie bila plešasta in blesteča, obličje okroglo. tolsto in bledo in v ostudnem smehu kakor da so otrpnile njegove režeče poteze. Iz oči so se mu vlivali žarki škrlatne svetlobe, usta so bila kakor globoko ognjeno žrelo m strašno oblačilo, njegovemu podobno, je v gluhem snegu skrivalo njegovo orjaško postavo. Na prsih je imel plakat s čudnim, starinskim besedilom, očividno. sramotno znamenje. naštevanko divjih pregreh, litanije grdih zločinov. V desnici je držal meč iz razbeljenega jekla.
Ker ni še nikoli videl strahu, se je seveda neznansko prestrašil; še en površen pogled i«i strašno prikazen, pa je zbežal v svojo sobo nazaj; po koridorju bežeč je neprestano stopal na svojo dolgo vihrajočo haljo, bodalo je zagnal v ministrove škornje, kjer ga je hlapec drugo jutro našel. Dospevši v samoto svoje izbe se je zgrudil na postelj in skril svoje obličje v oblačilu. Cez nekaj časa je zbral stari duh kenter-viiski vse svoje sile in sklenil, da ogovori drugega strahu, ko se začne daniti. In ko je jutranji zor pogreznil holme v srebro, se je vrnil na kraj, kjer je bil zagledal pošastno prikazen, Pre-
M
javil, da je bolniška blagajna, ki jo on. kot zastopnik vlade kontrolira že sedem let v. najboljšem redu in da vzrokov za povišanje n| nikjer drugje Iskati, kakor pri naraščanju izdatkov, kj se ne morejo prav nič zmanjšati.
— Ali kdor misli, da se pri naših liberalcih opravi kal s stvarnimi dokazi, ta se le na nedeljskem shodu pač lahko prepričal, da so to ljudje, ki nimajo nikakršnega pojma o bolniški blagajni, ki ne razumejo drugega kakor to. da nasprotujejo delavskim interesom kjerkoli morejo. Na zborovanju so se obnašali kakor divjaki. Najsramotnejšo vlogo so Igrali znani razgrajači Flisek. Blažič in še nekal družil' takšnih eksemplarov. Gospod Weinberger pa je igral inteligentnega demagoga.
— Minister javnih del na Bledu. Na Bled se je včeraj pripeljal minister Javnih del Trnka na letovišče. »Slovenec« sl je dal brzojaviti: »Vzradoščenost vsega Bleda nad visokim obiskom.« S stališča tujskega prometa je kajpak-da pozdraviti vsakega gosta, ki obišče naše kraje; ampak bizantinsko ekstazo poraja ministrski frak le v nezdraivh možganih.
— Žrtev Krke. Dne 13. t. m. je utonil V Krki Jakob Gnidica, krojač in vratar v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Hotel je preplavati Krko in ko jo je bil že nekako polovico preplaval, sta ga dva druga hlapca posvarila, da naj se vrne. ker slabo plava. Ubogal je in ko je bil le še kaikh pet metrov oddaljen od kopališča, ni mogel več z nogami gibati. Le Z rokami se je še en trenotek obdržal na površju. Otrpnil mu je najprej spodnji del života. Drugi hlapec, Franc Piskar, je plaval k njemu, a se ga ni upal prijeti, ker se je bal, da bi tudi on ne omagal. Preden je mogel tretji hlapec, ki se je tudi kopal, priklicati ljudi, je bil vtopljenec Že davno izginil v globočini. Ker je bila voda še od zadnjega dežja motna, ga niso mogli ugledati, dokler niso prišli na mesto nesreče X dvema čolnoma. Ko so ga pa zagledali, se je pa g. Julij Gregorc, dijak 7. gimnazijskega razreda, takoj spustil v 4 m globoko vodo in ga privlekel do čolna. Vsi poizkusi, da ga obude k življenju, so ostali brezuspešni.
— Iz Krškega poročajo: V soboto popoldne je utonil pri kopanju v Savi učenec 11. razreda Franc Janc. star osem let. Zašel je predaleč v deročo vodo, ki ga je hipoma odnesla. Mrtvo truplo so našli pri Brežicah.
— Najdeno truplo. 13. t. m. so našli blizu Likarjeve žage v Karnici pri Sp. Toriji v Zapo-toku vtopljenca 70 let, ne da bi bili dognali njegovo identiteto; obleka vtopljenca, ki je ležal bržčas dalj časa v vodi, ga izdaja za Tolminca ali Govčana. Domnevajo, da mu je izpodrsnilo na leseni brvi nekoliko nad najdiščem in da je j strmoglavil po 50 metrov visoki strmini v po- 1 tok, kjer se je ubil.
— Roparskega umora osumljen. 25. junija , je bil Vincenc Pachler v Pfaffendorfu blizu Vol-šperka s cepinom umorjen; morilec je mrtvi žrtvi uropal 34 kron denarja, dežnik in palico. Žandarmerija v Spodnjem Dravogradu je osumila umora 371etnega Jerneja Matoha, rojenega , w Suhem dolu in pristojnega v Mirno peč, kf so ga v kritičnem času videli s cepinom. Orož-ništvo ga je zasledovalo do Ljubljane. V njegovem kovčegu, ki ga je pustil pri svojem bivšem delodajalcu, so našli na obleki več krvavih madežev. Minule dni je dobila ljubljanska policija obvestilo, da dela Matoh v Spodnjem Logatcu. Na brzojaven poziv ga je ondotna žan-dermerija aretiraia in ga v petek eskoritrala v , Ljubljano, odkoder so ga poslali okrajnemu sodišču v Št. Pavel v Labodski dolini.
— Nevarna tatova. Dne 5. t. m. je ponoči neki kovaški pomočnik zaspal na Bregu in mu je bila med tem časom ukradena iz žepa denarnica z 38 K denarja in double-verižica. Ko se je prebudil in tatvino opazil, je zagledal v obližju nekega moškega. Ta je zbežal, a ga je kovač kmalu dohitel in pripeljal na osrednjo * stražnico. Na stražnici je povedal, da se piše Florijan Vrhunc in da je doma iz Železnikov.
tehtaval je, da sta dva strahova vsekako boljša od enega in da s pomočjo novega tovariša imenitno užene dvojčka. Ko je dospel na kraj, se mu je nudil grozen prizor. Strahu se je očividno nekaj zgodilo, zakaj svetloba je izginila iz njegovih oči. žareči meč mu je bil padel iz rok in | sam se je upognjeno in nezložno naslanjal na steno. Duh kentervilski je planil in ga objel. Na njegovo grozo je odletela .glava in se zatočila po tleh, telo je omahnilo in v svojili rokah je držal rjuho iz belega barhanta, metlo, kuhinjski nož in izdolbena buča mu je ležala ob nogah. Čudne izpremembe si ni mogel raztolmačiti, hlastno je segel po plakatu in na njem je bral v jutranjem somraku grozne besede:
Duh O tisov!
Edino pristen, originalen strah!
Pred posnemanjem svarimo!
Zakonito zavarovano!
Zdajci je spoznal, da so ga imeli za norc& da so ga zasmehovali. V njegovih očeh se ie zasvetil zloglasni kentervilski pogled. Stisnil i® brezzobe čeljusti, sklenil koščene rok nad glavo in se zarotil po slikoviti frazeologiji stare šole, da bo v potokih tekla kri, preden bo petelin ! dvakrat zapel in da prestopi prag hiše smrt s tihimi petami.
Komaj je dokončal svojo	pnsego,
je* že zapel petelin na novo prekriti strehi bližnjega skednja. Zasmejal se je z dolgim, globokim in grenkim smehom m čakal. Čakal je uro za uro, ampak petelin kdove iz kakšnega vzroka ni drugič zapel. Končno ga je ob pol osmih prepodila s strašne straže, v svojo sobo je odkorakal in mislil na brezkoristno prisego in na izjalovljeno nakano. Tam je poiskal nekaj starih knjig o vlteštvu, ki jih Je zelo rad imel, in našel, da je petelin vselej vdrugič zapel, kedar je bila izrečena navedena prisega. »Prokletstvo nad nespodobno žival,« je zamrmral, »če bi mu b» s svojo ponosno sulico prebodel prsi, bi bil moral zame vdrugič zapeti, četudi v smrtnih bo' lečinah.c Potem Je zlezel v svojo obširno svinčeno rakev In počakal večera. (Dalje prih.)
Bil je že sedemkrat zaradi tatvine kaznovan. Pri n]em so našli 18 K 96 vin. denarja, med tem itudi dva petkronska tolarja, ki sta bila ukradena kovaču. Aretovanec je tatvino tajil, pač pa izpovedal, da je prišel iz Logatca v spremstvu I91etnega dninarja Ivana Pivka iz Sovod-nja na Gorenjskem, s katerim sta ponoči hodila okrog. — Dne 11. t. m. je pa policija dobila telegrafično obvestilo, da je Pivk vlomil v Habovšah na Gorenjskem, in ukradel 900 K denarja ter pobegnil v Ljubljano. V petek popoldne so Pivka v Ljubljani izsledili in aretirali. Pri njem so dobili še 686 K 70 vin. denarja, dve srebrni uri in šest zlatih novih prstanov. Pivk je tajil in pravi, da je denar našel. Oba nevarna tatova so izročili deželnemu sodišču.
Nezgoda. Včeraj ob pol 9. dopoldne je postiljon Ivan Robida, rojen 1. novembra 1841 ■V Kotu pri Vodicah ter pristojen v Ljubljano, napeljal poštni voz na dvorišče hiše pri Novem svetu na Marije Terezije cesti ter se pri tem premalo priklonil. Neka pregraja na oboku ga Je pritisnil za glavo in vrat s tako močjo, da *nu Je vsleu pritiska izstopila iz prsi kost in so
mu P°l°niila rebra. Ponesrečenca so takoj Odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Upajo. da bo okreval.
— Umrli so v Ljubljani: Frančiška Kos, piestna uboga. 83 let. — Rudolf Mandič, mcst-Pi ubožec. 69 let. — Ivan Pirnat, skladiški pjojster drž. železnice. 57 let. — Jožefa Robina. bivša šivilja. 23 let. — Janez Erjavec, fudar. 37 let. — Irma Grgurevič, hči železo-strugarja. 9 ir ~ec*v.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko »0 Bolgarov, nazaj je prišlo pa 8 Hrvatov.
— Vihar Izruval 400 let stari drevesi. Vinar. ki je divjal v nedeljo popoldne, je izruval S koreni»iQmi vred na poti v Sneberje. tik ob Cesti stoječi dvoje ogromni jagnjedi. ki sta Stari baje nad 400 let kakor zatrjuje lastnik. Eno drevo je vrglo preko ceste, med tem ko le drugo padlo poleg zraven stoječe hiše in ni .jiapravilo druge n'ode. kot da je odbilo neki :Pomol. Ako bi padlo na hišo, bi se zgodila »lahko velika nesreča, ker so bili vsi domači faradi nevihte doma. Po cesti se je vsled cerkvenega žegnanja v Klečah vozilo mnogo voz
je b srečno naključje, da ni prvo drevo ki Je padlo preko ceste, povzročilo kake nezgode. Ko je lastnik. 731etni mož. videl podrta yehkana. ki sta preživela njegove dede. so mu zalile solze oči. Zanimivo je. da vihar drugemu drevju ni napravil nobene škode.
.	— Čigavo io kolo? Dne 10. t. m. so v neki
niši na Rimski cesti našli kolo. o katerem ne ^edo* čigavo je. Kolo je sistema »Domovina« ln je tvrdke Rudolf Rotner iz Vrhnike. Lastnik naj se zglasi pri policiji.
Najdeno ali ukradeno? Pri nekem 131etnem obdolžencu iz dobrunjske občine so našli februarja meseca t. 1. okolo 600 K de-inarja. o katerem trdi. da ga ie našel ob železniški progi blizu Ljubljane. Lastnik tega denarja nai se oglasi in dokaže svojo lastninsko pravico pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
— Promenadni koncert »Slovenske FH-rar,nonIle« bo ob ugodnem vremenu, danes
Pol / do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek F-, sredo 17. in četrtek 18. julija 1912: l. 2ur-?	h6. (Kinematografska poročila. Najno-
y®isi dogodljaji. šport, moda itd. 2. Nevarni »Irt. (Humoristično.) 3. V obližju reke Sal-jfcach. (Krasna potovalna slika.) 4. Klozense-fjpvi dobijo dedščino. (Krasna veseloigra.) 5. /ujec. (Senzacijska nravna drama v treh de-'®njih.) Samo zvečer. (»Tujec« obsoja igralno ®|rast bofljših krogov in vs,ebuje vsled tega »loboko segajočo moralo. Vsebina vzbuja napetost in je igra naravnost mojstrska.) 6. Idila m posestvu. (Humoreska. Igra Maks Linder.)
soboto, dne 20. julija:	»Ožigosan«.
U>rama.) »Ekspresna ženitev«. (Velefini trancoska veseloigra.) Samo zvečer.
Občinske volitve v MoštahT
.hJ"edelio dn® 21- julija se vrše v Mostah
fež l	erll Ve’ L(aterih se v 111 razredu ude-
S	, soclaIno demokratična stranka. Volilni
CrJe> P° dogovoru z zaupniki organizirala delavstva postavil naslednje kandidate:
h	Odborniki:
ttner Ulrik, kurjač južne železnice, Zelena jama 156.
iVončina Ludovlk. kurjač južne železnice 7e-lena Jama 126.
Mauser Ivan, posestnik, Novi Vodmac
PflvnTCMV^,ent3n’ skladi,ščnik, Zelena jama 113. raviB Matija, posestnik, Zelena jama 126.
knllu t0vr0- P°scstnik, Zelena Jama 126.
K lf-nc, Posestnik, Zelena jama 113. Matjašič Anton, mizar, Moste.
Namestniki:
KiL,Vr> krojač- Selo.
iToplJak MartlnUSlUŽ^enec v dolinski tovarni, jama 144 UrJač iužne ^leznice. Zelena
Glavan Ivan, premikač, Selo 44.
m
Koristi malih in zatiranih pa morejo zastopati le možje iz njihove srede, in to so kandidati, ki nam jili priporoča socialno demokratična stranka. Volite jih in agitirajte zanje, da bo zmaga tem častnejša!
Vsa pojasnila v volilnih zadevah se dobe v prodajalni konsumnega društva za Ljubljano in okolico v Bohoričevi ulici. Obenem vabimo vse sodruge volilce moščanske občine na
volilni shod,
ki ga sklicuje organizacija na sredo 17. t. m. ob 8. zvečer v gostilno »pri Dimu« v Novem Vodmatu. Pridite vsi ih agitirajte za številno udeležbi	Volilni	odbor.
Sodrugl, voHlcl!	~
Volilni odbor Je no rp^n«.™ .	•	■ ,
Preudarku odbral može, ki jih pozna?" in ki uži 'Vajo zaupanje vsega organiziranega moščar |kega delavstva. Možje dela so, ki bodo v slu- I J^iu izvolitve, ne s praznimi frazami, temveč | bn trxezno zamišljenem programu zastopali v Hoi občinskem svetu koristi moščanskega I, aystva, ki živi v najslabših razmerah v ljub-vf* okolici. Od vas, delavski volilcl, je od-« n£d sed‘ v bodočem občinskem odboru tnHMo u, stvarna opozicija, ki bo brezobzirno 'tninlS1 zaJevn] stan-in vršila najstrožjo kon-’ ali pa zast°Pniki tistih, ki bodo fn m ! bremen:-; zvaliti na delavca, obrtnika iSnnlL- 3ux^0Se1 P. 1‘ Melike so potrebe mo-todo l i ? ena nalbolJ zanemarjenih; CdLna,tl b,° P°ta, ‘i1 srLedstev, da se delovno astvo ne bo še bolj obremenilo, kakor Je že.
štajersko.
— Zastrupljene ribe v Dravi. Na levem bregu Drave so v petek našli okrog 500 mrtvih rib, ki jih je prinesla voda. Več tisoč rib pa je voda nesla naprej. Ribe so se najbrže zastrupile vsled neke strupene tekočine, ki je prišla iz mariborske usnjarne. Magistrat in okrajno glavarstvo sta takoj izdala prepoved, da ne smejo rib za nedoločen čas pri Mariboru loviti, da bi se vsled zauživanja njih mesa ne prigo-dila kaka nesreča.
Koroško.
— Nezgoda pri delu. V tovarni za jeklo pri Ouštajnu. last grofov Thurnov. je dvigal delavec Josip Kresnik težko dvigalo za tovore. Med vrtenjem mu je ušla nazaj ročica in ga udarila jako silno na stegno. Kresnik je padel, toda zopet vstal in se vsedel na bližnjo klop. češ. da se malo pomiri. Naenkrat mu ie pričela teči kri iz noge. Ko so ga pri.iatelli nntn opozorili, je padel v nezavest. Poklicali so zdravnika in ga odnesli v bolniško sobo tovarne. Toda že med potjo ie Kresnik umrl. Ročica mu je prebila glavno žilo in mož je izkrvavel.
Zadnje vesli.
ZMAGA GORIŠKIH ZIDARJEV.
Gorica, 16. julija. Stavka zidarjev se je snoči končala s popoloo zmago delavcev. Vsi mojstri so podpisali pogodbo v zmislu delavskih, zabiev.
AVTOMOBILSKE NEZGODE.
Dunaj, 16. julija. Pri Kottingbrunnu je zadel avtomobil, v katerem se je peljal pisatelj Jakob-son z neko damo, ob voz. Jakobson, dama in šofer so padli iz avtomobila. Jakobson je dobil smrtnonevarne poškodbe.
Moskva, 15. julija. Pri avtomobilski tekmi se je zvrnil avtomobil ob nekem ovinku. Avtomobil je vozil 100 kilometrov na uro. Dva pa sažirja sta bila takoj mrtva, dva šoferja težko ranjena.
PREPOVEDAN POLET.
Pfemisl, 16. julija. Včeraj je hotel poleteti ruski aviatik grof Scipio. V zadnjem trenutku so polet prepovedali z utemeljitvijo, da je grof Scipio ruski podanik in da hoče najbrže le ogledati trdnjavo.
OGRSKA VOLILNA REFORMA.
Budimpešta. 16. julija. Pri ministrstvu za notranje zadeve izdelujejo nov načrt volilne reforme, ki se ima v jeseni predložiti državnemu zboru. Glavno težišče tega načrta, o katerem pravijo v vladnih krogih, da bo demokratičen^?). ie v volilni geometriji. Volilni okraji se imajo razdeliti na popolnoma nov način; obenem se preuredi tudi razdelitev upravnih okrajev in županij. Vsa ta krpanja ima namen, da se zavaruje po novi volilni reformi madjarščini izključen vpliv.
NESREČA NA BODENSKEM JEZERU. Enajst oseb utonilo.
Curlh. 15. julija. Snoči. ko je ladja, ki vozi v Rorscliach, zapustila Friedrichshafen, sta se prekucnila dva čolna, ki sta prišla v močno Valovje. Ko se ie prvi čoln prevrnil, so v drugem vstali nekateri ljudje, da bi pohiteli na pomoč, vsled česar se Je prevrnil še drugi čoln. Ladja je spustila rešilne čolne v vodo* ki so rešili eno osebo. Šest žensk In Pet moških ie Da utonilo, vseskozi mladih ljudi.
GENERALNA STAVKA V CURIHU.
Curih, 16. julija. Nepregledna vrsta stavku-jočih delavcev se je udeležila demonstracijskega obhoda po mestu. Obhod se je izvršil z malimi izjemami povsem mirno in dostojno. Pri tiskarni FUfili je prišlo da majhnega izgreda. (Tiskarji se namreč niso pridružili generalni stavki) Zvezni svet je konsigniral arteljerijo. Obrtniki prete z izporom delavstva, ravno tako tudi tovarnarji strojev. Vojaštvo straži vhode v Gotthardtski predov. (Čemu?)
UPOR V BLAZNICI.
Turin, 16. julija. V nedeljo ponoči so re-voltirali blazniki na kriminalnem oddelku. 80 blaznikov je premagalo štiri stražnike, ostali, stražniki so zbežali. Policijsti, gasilci in vojaki ki naj bi napravili mir v blaznici, so morali oditi, ker so blazniki pretili, da zabodejo one štiri Stražnike in jih vržejo na cesto. Blazniki so razbili vso opravo. Policijskemu prefektu se je po dolgem trudu posrečilo, da je sklenil z blazniki premirje.
PORTUGALSKO.
Monarhistična zarota.
»	16.	julija. Po vesteh iz Lizbone
le položaj na Portugalskem zelo resen. Vlada ie nns a na sled zaroti, v katero je bil zapleten velik del častnikov 2. in 16. pešpolka ter 4. in o. konjeniškega polka. Cim bi Conceiros prekoračil mejo. bi imeli omenjeni polki pograbiti orožje za monarhijo. Neki častnik je izdal načrt, vsled česar se je vladi posrečilo preprečiti izvršitev.
DEMOiNSTRACiJA ŠPANSKIH KARLISTOV.
Madrid, 15. julija. V Granollerju so zborovali republikanci. Karlistl so vdrli v dotični lokal in streli»H. Ena	;	. . ....
ccloni so demonstrirali Karlisti po ulicah in klicali: »Pogin portugalski republiki I Živela bra-ganska rodovina!” Policija je aretirala 10 oseb. V Chavesu se je pričela včeraj obravnava proti zarotnikom. Zaslišan je bil Joao d’ Almeidas. Razprava je tajna. Zarotnik Ferreira je v agoniji.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA London, 15. julija. Iz Chicage poročajo: V predmestju Hitisdaje je trčil brzovlak ob osobni vlak. Železniški vozovi so se razbili, doslej so dobili 13 mrtvih in 20 težko ranjenih. Pod razbitimi vozovi je še mnogo ponesrečenih.
NEZGODA RUDARJEV V CADEBVJU.
London, 15. julija. Uradno razglašajo, da je pri nezgodi v Cadebyju prišlo ob življenje 1 16 rudarjev. Devet rudarjev leži težko ranjenih v bdiiiš.iici. Ti bodo najbrže okrevali. Vsa trupla so bila grozno razmesaijena. Pokopali so jih v skupnem grobu, nepregledna množica ljudi se je udeležila pogreba. Kralja je zastopal pri pogrebu vojvoda Fitzwilliam.
  STAVKOKAZI STRELJAJO.
London, 16. julija. V Tilburyju in Grayju so se spopadli stavkujoči delavci na dokih in stavkokazi, ki so streljali na stavkujoče. Policija je razgnala delavstvo.
IZGREDI PRI STAVKI DELAVCEV NA DOKIH.
Marseille, 16. julija. Zene stavkujočih delavcev na dokih so priredile shod. Ob sklepu shoda je prišlo med zborovalci in policijo, ki je streljala, do spopada. 20 delavcev je ranjenih, tudi nekaj policistov je ranjenih. Aretirali so 60 oseb.
VSTAJA V ALBANIJI.
Odklonjene zahteve.
Carigrad. 15. julija. Iz Prištine je dobila vlada brzojavno prošnjo prebivalstva, naj se ustavijo vojaške operacije in izpolnijo zahteve vstašev. Vlada je odgovorila, da so zahteve nesprejemljive. Reforme se izvršujejo, in opravičene želje bo vlada vpoštevala.
Boji.
Solun, 15. julija. Kosovski vali javlja iz Ferizoviča. da so vstaši v Labu obkolili bataljon turških vojakov in da se pripravljajo na napad na Prištino. Odposlale so se čete. ko so bili zasedli sotesko pri Kolini, nazaj ter poskrbele za zvezo med Kolino in Podivo. kjer so čete obkoljene od rebelov. Pristaši Ise Bo-ljetinca so v Salatini razdejali vojaško stražnico.	v
Solun, 16. julija. Čete iz Skadra so razkropile vstaše v okolici Tirane in Aldži Hi-sarja.
Cetinje. 16. julija. Vesti iz Skadra zatrjujejo. da trajajo boji turških čet z Miriditi že nekoliko dni. Skadarski vali ie ponudil moha-medancem orožja za boi proti Miriditom. Ponudba je bila kratko malo odklonjena.
TURČIJA.
Kriza vlade.
Carigrad, 16 julija. Iz krize v vojnem ministrstvu se je izcimila kriza kabineta, ki je dobila najresnejše oblike. Sobotni ministrski svet je trajal od 2 popoldne do pozne noči. Nazim beg, s katerim so se vodila pogajanja, da bi prevzel vojno ministrstvo, se ni nič pokazal na porti. O notranjem ministru Hadži Adilu se je raznesla govorica, da je podal demisijo; gotovo je, da je zapustil posvetovanje že ob 4. popoldne Ob 10. zvečer so časnikarji, ki so čakali na uspeh posvetovanja, zvedeli, da je ministrski svet odklonil Azimove pogoje; druge oficielne vesti sploh ni bilo. Tem več pa se je razširilo neofi-cielnih vesti, o katerih je doslej težko reči, če so utemeljene le na kombinacijah, ali na kakšnih dejstvih. Pozno po noči je baje vlada podala sultanov nov predlog glede na imenovanje vojnega ministra, čigar ime je pa še tajno. Nedvomno gre za erzerunskega poveljnika Osmana pašo,
ilffr \wi	)' ^danJ‘ krizi že večkrat sli-
šati. Vesti o krizi kabineta so postale verjetnejše, ko se je izvedelo, da je drugi sultanov komornik obiskal bivšega velikega vezirja Husejn Hilmi pašo in bivšega ministra Rešid Akiv pašo, ki sta sedaj člana senata. Baje ju je v sultanovem imenu vprašal če bi vstopila v kabinet, ki bi imel nalogo, da reši deželo iz sedanjega položaja. Oba sta baje izjavila, da bi vstopila v kabinet, če mu bi bil Kjamil paša na čelu. Nasprotno pa trdi »Tanin", da je uradno pooblaščen na kategorično izjavo, da ni za demisijo vlade nobenega povoda, In da se tudj za imenovanje vojnega ministra ne mudi, ker Ima vojno ministrstvo zadostno provizorično vodstvo. Temu dementiju pripisujejo malo verodostojnosti prav zato. ker je preveč odločen.
Enver bejevl nameni.
Carigrad, 26. julija. V sultanovih krogih se je porodilo veliko nezaupanje do Enver beja, kateremu pripisujejo velike načrte, ki so baje nevarni za integriteto Turčije in za položaj sultana v islamskem svetu. Z ozirom na prisego, s katero je vzpodbujal svoje vojaštvo na vztrajen boj proti Italijanom, menijo v visokih krogih, da bo Enver bej, ki ga smatrajo za izredno častihlepnega, v slučaju sporazuma z Italijo, nahujskal Arabce, da izrečejo popolno neodv/snost od Carigrada tudi v verskem oziru in da ustanove samostojen kalifat. Ker je Enver bej sultanov zet, računa s tem, da bi Arabci njega sa mega razglasili za kalifa. Pri tem baje računa, da bi ga podpirale tiste velesile, katerim bi bil odpad Arabcev od Turčije ugoden.
Abdul Hamld.
Solun, 16. julija. Zadnje dni so se odkrili sledovi zarote, ki ima namen, posad ti zopet Abdul Hamida na prestol. Zaraditega se je nadzorstvena služba poostrila.
Oficirska revolta.
Carigrau, i< 'ullja. Uradno javljajo, c vesti o tajni zvezi ''stnikov močno pretiram
Solun, 16. ji	Vesti o častniškem up<
»t močno nasprotujeio Oficiozno javljajo Iz Mo nastira, da ne pripisuje,^ gibanju tam nobene važnosti. Dva poročnika, t <šta dezertirala, sta vrnila, da bi jay.j!3 gg&t tjs§i fy^js
tovarišev. Zeki paša pa je dal oba zapreti. Izjavila sta, da bi se stotnik Tahjar bej gotovo S svojimi tovariši prostovoljno vrnil, če se jim zagotovi, da ne bodo kaznovani. Vojaki, ki so z njimi pobegnili, so se že razkropili zaradi pomanjkanja žtvil. Zeki paša je sklenil, da počaka še dva dni, če se pa Tahjar bej dotlej ne vrne, ga bo brez pardona zasledoval.
Carigrad, 16. julija. V opozicionalnih krogih pripovedujejo, da so štirje oficirji, ki so člani tajne častniške zveze, zažugali Mahmud Ševket paši s smrtjo, če ne odstopi. Minister jih je zaradi discipline kaznoval z zaporom, obenem pa je podal demisijo. Za vodjo sedanje revolucije, ki sega od Damaska do.Albanije, smatrajo polkovnika Sadika, ki je v zvezi z Nazim pašo. Pravijo, da imata tudi prestolonaslednik in princ Saba h Edin stike z voditelji revolucionarjev, ki hočejo zlasti spraviti mladoturški komite s sveta.
Carigrad, 16. julija. Kakor poroča »Tanin", so se v Smirni med ljudstvom in vojaštvom delile revolucionarne proldamacije. V uredništvu nekega lista, kjer so imeli odpuščeni častniki se stanek, je policija izvršila hišno preiskavo.
Rim, 16. julija. „Corriere d’ Italija* pripoveduje, da se je posadka trdnjavice Karaburun uprla. Neki korporal je ustrelil predpostavljenega častnika z živio-klicem na Abdul Hamida. Upornike so s pomočjo drugih čet razorožili in zaprli. Še en ubežen žandarskl poveljnik. Carigrad, 16. julija. Poveljnik orožništva v umanovem je dezertiral.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Rim, 16. julija. »Aganzia Stefani" javlja brzojavko generala Corionija iz Ferue od 14. t. m.: Danes sem naskočil rano zjutraj z vsemi četami svoje devizije Sidi Ali. Brez težave smo premagali sovražnika, ki se je s svojim mnogoštevilnim vojaštvom srdito branil. Boj je trajal šest ur. Naša zmaga je popolna. Sovražnik ima velike izgube in se je moral umakniti.
Rim, 16. julija. „Tribuna“ poroča, da odpošljejo Italijani v najkrajšem času v Egejsko morje zrakoplov. Na Rhodu je že postavljen hangar. Z zrakoplovom hočejo manervirati ob turški obali.
Milan, 16. julija. Vesti, da bo opustila Italija vsako nadaljuo akcijo v Egejskem morju in da bo koncentrirala vojno le na Tripolis, so neresnične. Že v teku prihodnjih dni bo italijanska mornarica započela zopet z akcijo v Egejskem morju, da bo imela akcija mornarice večji uspeh. ‘ zato bo poslala italijanska vlada v Egejsko morie zrakoplov.
Turin, 16, julija. Ministrski predsednik Gio-litti se je vrnil v Rim, kjer bo danes važna ministrska konferenca.
Posredovanje.
Berlin, 16 julija. Neki turški državnik, ki je na potovanju, pripoveduje, da vodijo levantinski finančniki posredovanja za dosego miru.
Italijanski vohuni.
Carigrad, 16. julija. V Snejdje (v Siriji) so prijeli dva italijanska špiona.
SMRTNA NEZGODA AVIATIKA.
Jowa, 16. julija. Letalec Smith je padel iz višine 50 metrov. Bil je takoj mrtev.
Umetnost in književnost.
Socialni problemi.
Naš dobri znanec Abditus je izdal v Schwentnerjevi založbi novo knjigo pod naslovom »Socialni problemi«, v kateri Je na 234 straneh velike oblike zbral petnajst esejev v dveh skupinah: 1. Kultura in socializem. 2. Problemi. Ta knjiga je plod pridnega dela, kakršnega med Slovenci ni preveč, in zasluži pozornost v najširših krogih. Posamezne ideje so v njej, s katerimi se tudi ml ne strinjamo popolnoma, toda vse skupaj je zaslužno delo, ki ima zlasti to prednost, da je vseskozi poljudno, razumljivo pisano in zbuja tudi pri čitatelju, ki se ni veliko bavil s socialnimi vprašanji, zanimanje za probleme, katerih se dotika avtor. Z ozirom na relativno siromašnost naše socialne literature pozdravljamo prav toplo AbditusovO knjigo in jo priporočamo. Članek »Vagabundi in ničvredneži«, ki ga podajamo v »Zarji«, je iz nje, in bo najbolje potrdil, da je knjiga vredna čitanja. Predvsem jo priporočamo našim knjižnicam, nadalje pa vsem, ki znajo ceniti važnost socialnih vprašanj.
Muhoborci.	_
Humoristična literatura ni pri nas nič kaj posebno bogata; če se pravi, da Slovenci sploh nimajo humorja, je to mnenje samo po sebi napačno. Med ljudstvom se včasi dobe humoristi, ki bi znali premagati najčemernejšo dušo. Ali ni jih ravno preveč; in od	M zna kfatitl
šale, da se vse drži za trebuh, pa do peresa, ki zna tudi na papirju ohraniti pristnost humorja, je dolga pot. In malo jih je doslej obstalo na njej. Med temi maloštevilnimi je Milčinski, čigar nova knjiga »Muhoborci« je pravkar izšla v, Schwentnerjevi zalogi. Razun naslovne povesti, ki ima deset poglavij na 124. straneh, obsega knjiga še štiri krajše humoreske. Ob teh spisih se človek resnično lahkd nasmeje, ne da bi se moral jeziti; in to je že veliko. Najboljša se nam zdi vsekakor »domorodna povest« o Muhobor-cih, ki so se potegovali za to, da bi starodavni trg Muhobor dobil sodnijo. To misel jim je vcepil dr. Gad, ko Je kandidiral za državni zbor. Praznih rok ni mogel priti mednje; železnice jim ni smel ponujati, kajti dober del Muhobora živi ob vožnji lesa, in kdor bi jim govoril o železnici, tega bi nagnali. Pa jim je obljubil sodnijo. Ali križ je bil. da Je bilo v Muhoboru premalo pravd; sodnija ne bi bila imela kaj opraviti. Ker pa so Muhoborci prebrisani ljudje, so znali pomagati. Začeli so se tožiti; le do 'be ni smelo priti nikoli, pač pa so sl dali Iz-
ti vsako pričnino. Do sodnije pa vendar išli, deloma zato, ker Je pravica tem :nt dalje je sodnija, deloma zato, ker i	!m	^nnrn -'•n	bile vSeč večne šele
*<-	y	,	-A* <}■**
\nUii;	n	Inoiž stara*
tudi zato,' iccr vlada takrat ni potrebovala slovenskih glasov. Pač pa je ta velevažna afera povzročila, da je župan dal svojo »zijalo« j— tako imenujejo Muhoborei dekleta — Podrž^-jevemti fantu, ki je v normalnih razmerah nikoli ne bi bil dobil ker nič ni imel. Ta istorija je zelo ginljiva, to malo solza n? škoduje nobeni povesti, pravi Milčinski; če je povest preveč kratkočasna, pismouki hitro reko, da je brez literarne vrednosti. V Muhoboru sta živela dva stara pravdarja, ki nikakor nista marala, da bi prišla sodnija preblizu; drugače ne bi imela takih lepili pretvez in si ne bi mogla delati prostih dni, kadar sta se tožarila. Tako se je zgodilo, da sta se združila zoper župana, in ker je bila temu hiša vsako noč namazana s kravje-kom, je sumil, da mu morata stara sovražnika tako nagajati. Ko pa je neko noč opazil v temi pripognjenega človeka blizu svoje hiše, ga je počil s palico po glavi, da se je takoj zgrudil. Ah^ to ni bil ne Civho ne Smerajec, ampak Podržajev fant. Tedaj je župana zaskrbelo. Doktor uad mu je povedal, da mora Janko po pravici pričati, če ga pride komisija zasliševat, ker pi z njim ne v rodu ne v svaštvu. In po dolgem notranjem boju je župan sklenil, da dobi Janko njegovo Čopko, ker mu potem ne bo treba pričati. In dal mu jo je. Janko ‘ pa vendar pričal in povedal resnico, da sploh ne ve, kako je ujel poškodbo. Morda je veter odlomil vejo ali vi gel opeko s strehe, pa jo je dobil po buči.
. . . In župan bi bil lahko dobil zeta, ki bi prinesel šestdesettisoč dote! — Ta povest je res polna zdravega humorja, in knjiga zasluži, da sc razširi med čitajočim občinstvom.
Vestnik organizacij.
H kegljanju na dobitke v korist „Zarje“ vabi vse ljubljanske sodruge kolodvorska podružnica Vzajemnosti. Kegljanje se vrši ob vsakem času v restavraciji , International*, kjer se izve tudi vse podrobnosti.
Centralni odbor Vzajemnosti v Ljubljani bo odslej vodil natančno Statistiko o delovanju zveze in njenih posa-meznih delov; v ta namen je založil tiskovine, ki so bile te dni razposlane vsem odsekom in podružnicam. S tem se hoče doseči kolikor mogoče jasno sliko o stanju organiza-cije, ki naj omogoči pomoč tam, kjer je najbolj potrebna.
Tiskovina Je razdeljena na 5 delov in obsega: A. Račun o dohodkih In izdatkih podružnice, B. Obračun potr-dilnlh znamk, C. Pregled o gibanju števila članov, D. Pre-gled priredb in število obiska in splošne opazke. Kako je tiskovino uporabiti, je razvidno iz priloženega vzorca. Tabeli pod A in B se izpolni .u podlagi blagajniške knjige; ono pod C na podlagi imenika članov, pod D in .Opazke' oa po zapisniku In drugih beležkah. Obračun mora biti do JO. v mesecu za pretekli mesec v rokah centrale. Podružnice, ki bodo to zanemarjale, se bo opominjalo v „Zarjt“ pod to rubriko.
Od vsakega obr čuna je napraviti po 2 izvoda, enega obdrži podružnica. Vse obračune bo centralno nadzorstvo pregledalo in podružnici potrdilo, da so pravilni, v nasprotnem slučaju pa pismeno opozorilo, da se napako popravi. Na podlagi obračunov bo centralno nadzorstvo od časa do časa revidiralo podružnice oz. odseke.
Obračun za julij 1912 bo vposlati do 20. avgusta. Ker sega doba posle ’ j a sedanjega centralnega odbora do I. aprila 1912, je obenem z obračunom za julij napraviti
ioioP°ni obraJun za Ca s od 1. aprila do 30. junija 1912.. Podružnice, ki so bile ustanovljene po 1. aprilu, napravijo obračun od tistega dneva naprej, ko izkazuje njih blagajniška knjiga prve spise. Obračun naj bo skupen, ne za vsak mesec posebej. Vsi dohodki in izdatki morajo biti vpisani natančn^ pod naslovom, pod katerim so bili sprejeti ali izdani. Ce število priredb ni mogoče navesti natančno, se naj vsaj približno. Kadar ne zadostuje prostor pri .Opazkah1', se naj nadaljuje na posebni poli papirja.
v bodoče je pristopne izjave, nabiralne pole in" druga nenujne stvari pošiljati le z obračunom. Članske izkaznice In naročene pofrdilne znamke, izvzemši nujne slučaje, bo centrala razp šiljala obenem s potrdilom, da je obračun pravilen oziroma napačen,
* 4! .,Tret^ zaključkom leta se bodo razposlale še posebne statistične pole v svrho konstatiranja pripadnosti članov k StroKovni, gospodarski I. dr. organizacijam, kar bo odprlo nove vidike za novo delo. Zato le pa potrebno, da se vse knjige vodijo že med letom v redu, da bo omogočen hiter in točen letni iaključek. Daljna pojasnila daje centrala.
V Ljubljani, dne 12. julija 1912.
. I’	Al-	Sianovec,
t. č. predsednik.	t.	č.	tajnik.
i'V Lhinl?airnitr’	Fr*	Krašovec,
t. č. blagajnik.	.	nač.	nadz.
Podružnica »Vzajemnosti" Vič-GIince vabi vse člane v sredo zvečer ob 8. v društveni lokal na važen razgovor.
Zenski odsek »Vzajemnosti" ima v sredo 17. t m Ob 8. zvečer redni mesečni sestanek s predavanjem v društvenih prostorih, Selenburgova ulica 6, 2. nadstropje Na
prioTe vse® d0g0V0rim° tudi 0 nemSkem tečaju. Sodražice,
Delavsko gibanje.
==■ Kovači in kolarji pozor! V Trstu stavkajo kovači in kolarji.	Najbrže	bodo skušali
podjetniki dobiti iz	Ljubljane	in	okolice	stav-
kokaze. Noben zaveden slovenski delavec kovaške in kolarske stroke ne sme v tem času sprejeti dela v Trstu! Kdor pa Ie pride v Trst. naj se prej oglasi prj tajniku. Josipu Podgorniku. Trst. Via Madonnina 15.
Novice.
* Nezmiselno zapravljanje. Iz Pariza poročajo; Neka grofica se je pred kratkim poro-
°bj.eka ni veljala nič mani kakor 75.000 frankov. Američanka Mackie je dala za pomladno obleko neznatno , vsoto 300.000 mark in na večernemu plašču je dala prišiti čipke, ki so veljale 123.000 mark Angleška igralka Langtry je dala za toalete ki jih ie imela en večer pri igri 100.000 mark* Ena druga ioralka ima na	obleki	nakit iz	opalov ki ni
nič manj kakor	poldfug miljon	mark	vreden
In delavske žene? Kakšno oblačilo Jih po zimi varuje imaza?
* Otroka ie umoril. V torek je našel neki mož. ko le nabiral gobe v gozdu blizu Mona-kovega. odrezano človeško glavo. Takoj je bvestil gozdarja, prj katerem je bil slučajno neki zdravnik. Oba sta šla na kraj. kjer je mož našei gi#vo. Zdravnik je dognal, da ie od-rezena glava devet do desetletnega otroka Gozdar Je vzel glavo s seboj in obvestil drž pravdništvo. Cez nekaj dni je prišla sodnijska komisija, ki je	takoj	osumila	umora	nekega
Specknerja, ki	je bil	obsojen	zaraefi	Sličnih
umorov k smrti. Policija je dognala, da je umorjeni otrok lOletna hčerka dninarja Hoff-manna. ki se Je Izgubila že pred devetimi meseci. Ko le šla neki dan v šoJo. le ni bilo več domov. V bližini, kjer So našli glavo, so dobili
tudi še ostale dele telesa in obleko. Mati deklice je takrat zblaznela, ko so pogrešili otroka.
*Upor v gluhonemnici. V zavodu za gluhoneme v Aranju so se uprli gluhonemi proti voditelju gluhonemnice in proti strežajem zavoda. Gojenci so privezali vse uslužbence k stebrom jedilnice in jih pretepli do krvi. Nato so zbežali. Nekatere so že aretirali, ker so zbežali k svojim družinam.
* Dohodki bordela. Z bordeli, s tem naj-ostudnejšim izrodkom današnje kapitalistične in buržvazne družbe, se dado napraviti imenitne kupčije. Iz Bjelica poročajo: »Te dni je v Bjali oddala lastnica nekega bordela svojo »trgovino« in hišo neki naslednici iz Dunaja, samujja šla s Častjo in slavo v zasluženi počitek. Pred tremi leti je prevzela »javno hišo« in za to potrebno koncesijo v Bjali za 120.000 kron. a zdai je prodala gospe Blechertovi vse za p60.000 K. Prejšnja lastnica je plačevala v Bjali največ davka izmed vsega prebivalstva. Imela je navadno 15 do 20 deklet, kj so toliko zaslužile, da je nesla njihova gospodinja vsak teden več kakor, 1000 kron v hranilnico. Da je imela pa tudi dobro srce. kaže dejstvo, da je dala vsako leto 500 K — orožnikom. Dekleta so ji morala vsak dan plačevati po 25 K za hrano in stanovanje. Popolnoma izkliučepo je. da bi se te sužnje kdaj rešile iz oderuških rok svojih gospodinj in gospodarjev, če morajo toliko plačevati za hrano. Ostanejo vedno dolžne in en gospodar jih prevzame od drugega ter jih pošilja v vedno slabejše kraje, dokler kje v kakem zakotju ne poginejo. Posestniki bordelov pa kopičijo tisočake na tisočake in čez nekaj let žive kot privatniki v »dostojni« družbi.
* Grozna nezgoda. Med Dunajem in Linčem je pričel voziti pred kratkim nov parnik. Ob tej priliki so v Greifensteinu streljali na bregu z možngiii. V enem tnožnarju se m no-tel užgati smodnik. Oni. ki je oskrboval streljanje. se le zato sklonil nad možnarjem. da bi pogledal, zakaj se ni užgal smodnik. V tem trenutku se je možnar sprožil in nesrečniku je puhnil ves smodnik v obraz- Strašno le zavpil hi se vrgel v travo. Ko so prihiteli nesrečniku na pomoč, so videli, da ie imel ves obraz ožgan, koža mu je visela od čela do vratu kar v cunjah. Oči. lasje, brki in roke, vse je bilo sežgano, ravno tako tudi obleka. Ako bo okreval, tedaj gotovo ne bo več videl.
V bližini je stala njegova mati. ki jo je preživljal.
* Zastrupljenje s torto. Iz Metza poročajo:
V sobto je zbolelo trinajst oseb. ko so zavžile neko torto. Vse osebe imajo najtežje znake zastrupljenja. Slaščičarja, pri katerem so kupili torto, so aretirali.
Skozi dimnik iz ječe. V Lvovu je ušel iz ječe zločinec Idaczek. kj bi bil moral presedeti sedem let v zaporu. Idaczek se ie splazil ponoči skozi dimnik, ki ie bil speljan skozi njegovo celico, na podstrešje jetnišnice. Iz podstrešja je splezal na streho tretje državne gimnazije in od tu se je spustil najbrže po žlebu na cesto. Doslej ga še niso dobili.
* 70 žensk zgorelo v svinjaku. Na železniško postajo v Mordovi na Ruskem je prišlo 100 žensk, ki so bile namenjene na neko božjo pot. 30 izmed romaric se je vleglo v dva prazna vagona. 70 pa je prenočevalo v svinjaku. ki je bil na postaji. Proti polnoči je izbruhnil ogenj v lesenem svinjaku. Vrata v svinjaku so bila tako ozka. da se ni mogla rešiti niti ena. vse so zgorele. Kako je ogenj izbruhnil, tega še ne vedo natančno.
Vera Fignerjeva.
8. julija je praznovala ena izmed najbolj simpatičnih ženskih bojevnic izza ruske revolucije šestdesetletnico. Vera Fignerjeva, re-volucianarka srca in razuma, kakor jo njeni prijatelji ponosno nazivljajo. Mnogo smo slišali v zadnjih letih o ruski revoluciji, a le malo o onih. ki so stali v prvih vrstah bojevnikov.
K tem osebnostim prištevajo Rusi po vsej pravici Vero Fignerjevo. Rojena je bila leta 1852. na nekem posestvu blizu Kazana, llletno so	jo	poslali	v neki	zavotL kjer pa
njeiia duša	ni	dobila	primerne	hrane. Hrepenela je po	življenju,	moč je	prekipevala v
njej. želela	si	je dela. Čitala	je spise Cerni-
ševskega. Pisarejeva in Johna Stuarta Milla, in z jasnim pogledom mladine je gledala okolo sebe in videla vsepovsod le bedo in krivico. Nauke svojih mojstrov ie xazumevala bolj in bolj. vsakdo ima pravico, da razvije svojo osebnost do najpopolnejše mere. a zato je treba spremeniti današnje politične in gospodarske razmere.
Vera Fignerjeva je postala zdravnica, ker je hotela pomagati bednemu ljudstvu. V Cu-rihu in Bernu je študirala od leta 1870. dalje.
V Curihu je bilo tedaj središče in zbirališče ruskih socialistov. Ko so leta 1875. na Ruskem zaprli prav mnogo socialistlnj. je zapustila Cu-rih in šla na Rusko, kjer je navdušeno agitirala za socialistično misel. Kmalu so jo izsledili carjevi krvniki. Ali ona si ie nadela drugo ime in agitirala dalje med ruskim delavstvom. Udeležila se je tudi dijaškega gibanja in postala leta 1879. članica izvršilnega odbora, ki ie imel nalogo, da odstrani Aleksandra II. Ko je 1. marca 1881. postal Aleksander žrtev atentata. je izdal Vero Fignerjevo človek, ki Je bil pred atentatom v socialističnih vrstah. Za to plemenito delo je dobil 10.000 rubljev. Vero Fignerjevo je zadela smrtna obsodba. Pozneje je bila »pomiloščena«* k dosmrtnemu prisilnemu delu v Sibirijo. Dolgih dvaindvajset let je bila Fignerjeva v grozni sibirski ječi. iz katere jo je oprostila zmaga revolucionarjev. 31 let je bila Vera Fignerjeva stara, ko so jo zaprli. 531etna je zapustila ječo in morala ie v inozemstvo, da si okrepi zdravje.
Vero Fignerjevo niso ubile ruske ječe. Šestdeset let je stara, a neutrudljivo deja za revolucijo. Kjerkoli žive ruski sodrugi v inozemstvu. v Švici, na Francoskem, v Belgiji \n
na Angleškem, tje pride Vera Fiignerjeva in bodri k vztrajnosti. Nabira denar za jetnike, oskrbuje korespondenco, izdaja letake, agitira za socialistične organizacije, skratka, njena delavnost je prav tako krepka kakor je bila v mladih letih. Kako so se ji blestele oči, ki je nedavno rekla na nekem shodu: »Nenasitni ruski imperializem ie zadet do -smrti, leži na tleh in hrope onemogel in z njim mora poginiti tudi ruski absolutizem. Še marsikateri krvav boj bo treba izbojevati, ali konec vemo. Zidovje prostrane ljudske ječe se maje: kmalu bo razrešeno!«
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna«, v Ljubljani.
 ...........         »■■■■■■■....        i...
iteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 8
iiiiiiiiiiiiiiiiiMi3iiiiMiiiil|iii f 7	7 A 7	  iMiiiitniiimui
iitiiiiiiMMiiiiiiieiiiiiiiiiiiiin * •	Ui £.% •■miiiiiiiiMiiiiiniimilnimi
Tiskovine za šole, županstva in orade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija.	m Litografija.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25,
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma).
Pipan, ulica Ponto della Fabra. Gramatlcopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Biva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Beriussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvederc.
ArtUš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.
Okraj na bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavije“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira		Stanovanjc
	dopol.	popol.	
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje	—	1—3	Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr.
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/2ll	— Val	Dunajska cesta št. 6, pritličje
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	11-1	3-4	Dalmatinova ul. št. 11, pritličje
Dr. Bock Emil očesne In ušesne bolezni	10-12	2-3	Frančiškanska ul št. 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni	10-12	5-6	Prešernova ulica št. 3, 111. nadstr.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajno, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Najnovejše! Biajnovejše!
Maksim Gorkij
= „Mati“.=
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je —	knjigo založila in izdala.	—
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice.
Akroterme (toplice z mehko vodo) 38° C, kopališče z zdravilno pitno vodo, Izredno učinkuje proti trganju, protinu, Ishljl, nevralgijl, kožnim In ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brezplačno in daje pojasnila Kopališka uprava.
Sladni čaj
tovarniška znamka
Sladiti
Krfl dosežejo, ^°'3e hsti, hi uamesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze,
Moč!
sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d. — pijo „SLADIN“, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se prt mleku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju
• t v gospodinjstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Otlici. VIB! Zavitki po četrt kilograma stanejo 60 vinarjev, zahteva naj se tudi prt KA°I n.ULnn.nlmV trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno OU Jo pnnranKa. Sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-naUnhV k6czy; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIIL, Josetsiad-JNajbOijSl ZajtrK! terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Schbnbrunner«  —-	 —	strasse	109; v Gradcu: Sackstrasse 3. -
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. ;ivoll, na žel. prel. pri Nar. domu. Jubič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
fvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica.
Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Blsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin. Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šišk. Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.