dolenjka.dd NOVO MESTO OKTOBER - MESEC DROGE V DOLENJKI bar caffe vak. 500 g ■ 883,70 724,40 SIT kokošja pašteta 100 g 141,50 98,80 SIT čaj šipek filter 60 g -2žOrH) 159,70 SIT majoneza THOMV 630 g 770,50 595,30 SIT hren 150 g -196,60 142,10 SIT sol mleta 1/1 PVC —49,20 SIT 1 .TA JL J \ 1M Tl M1 / vL J 1 J n n Št. 41 (2616), leto L • Novo mesto, četrtek, 14. oktobra 1999 • Cena: 210 tolarjev V Ljubljani odprli razstavo o arheoloških raziskovanjih na območju mestnega središča Črnomlja raziskovanju območja mesta Črnomelj, za njim pa sta o pomenu spoznavanja kulturne dediščine govorila še črnomaljski župan Andrej Fabjan in državni sekretar Silvester Gabršček, ki je razstavo tudi odprl. Podrobneje je razstavo in izkopavanja predstavil avtor razstave in vodja izkopavanj arheolog dr. Phil Mason. V Ljubljani je na ogled nekoliko prirejena razstava, ki sojo pri- UUBLJANA - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana poskrbel, da je v državno središče prišla arheološka razstava, na kateri je predstavljena zanimiva zgodovinska dediščina mesta Črnomelj. V Kulturno-informacijskem centru so v četrtek, 7. oktobra, opoldan odprli arheološko razstavo z naslovom Črnomelj - mesto pod mestom, arheološke raziskave. Na otvoritvi, ki so jo z nastopom popestrili tamburaši iz Vinice, je po pozdravnem nagovoru direktorice KIC Taje Čepič direktor novomeškega zavoda Danilo Breščak govoril o arheološkem marles marles hise d.o.o. lise po vasi meri A VREM E Zjutraj in dopoldne bo ponekod nizka oblačnost in megla, popoldne pa bo sončno suho in nekoliko hladneje. pravili lani ob otvoritvi obnovljenega Pastoralnega centra v Črnomlju. S fotografijami, risbami, zemljevidi in reprodukcijami na panojih ter z izbranimi najdbami od keramike do nakita in barvnega mozaika je predstavljeno arheološko raziskovanje v mestnem središču Črnomlja, kije dokazalo neprekinjeno skoraj tritisočletno poselitev tega prostora. Vsekakor je bila najbrž precej pomembna antična naselbina v 5. stoletju, o čemer med drugim priča najdba ostankov starokrščanske cerkve z mozaičnim tlakom, saj se s čim takim lahko pohvali le pet slovenskih mest, a tudi zapuščina iz srednjega veka (od 13. do 15. stoletja) je bogata in zanimiva. Razstava sicer govori o preteklosti Črnomlja, po svoje pa tudi o sedanjosti, saj priča o vzorni skrbi za kulturno dediščino. Tudi domiselna pre-zentacija izkopavanj na območju Pastoralnega centra, kjer je mogoče pod delno steklenimi tlemi videti poznoantične in srednjeveške ostaline, govori o tem. V Sloveniji je le še en sam podoben primer prezentacije. M. MARKELJ * mačehe • krizanteme v loncu* • trajnice • zemlja • pesek • • sveče • aranžerske gobe • Lepo vabljeni od 7. do 18. ure, ob sobotah in v nedeljo 31. oktobra do 12. ure. Tel.: 068/ 393 01 09, 393 01 00 KZ Krka Z.O.O. Novo mesto Letos že drugič Dan kakovosti Za družbe iz Dolenjske in Bele krajine OTOČEC - Prihodnjo sredo, 20. oktobra, bo dolenjsko ln belokranjsko gospodarstvo stopilo korak bližje h kakovosti. Ta dan namreč Odbor za kakovost pri območni gospodarski zbornici že drugič pripravlja Dan kakovosti. K sodelovanju so povabili vodilne in vodstvene delavce v gospodarstvu ali negospodarstvu na območju regije, še posebej pa tistih družb, ki se ponašajo s Certifikati kakovosti ali se potegujejo za priznanja za po-vno odličnost. Organizatorji Prosijo udeležence, da se prijavijo do 18. okrobra. Dan kakovosti je brezplačen, vsi ude-ezenci pa bodo prejeli tudi ornik referatov. V uvodnem delu, ki se bo 2acel ob 9. uri v hotelu Šport na Otočcu, bo udeležencem sPregovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije "tag. Jožko Čuk, uvodni refe-pa bo imel dr. Janez Ga-rijelčič. V nadaljevanju bodo tzkušnjah pri uvajanju kako-osti v svojih podjetjih govori-t direktorji Adrie Mobil, La-oda, Bramaca, Novolesa in kre Kondenzatorji, pozneje Pa bo beseda tekla še o kako-ostl v negospodarstvu. ______________ B. D. G. JOŽICA DORNIŽ v. d. ODGOVORNE UREDNICE DOLENJSKEGA LISTA NOVO MESTO - Nenadna smrt Marjana Legana, ki je bil pred slabega pol leta vnovič imenovan za odgovornega urednika Dolenjskega lista s štiriletnim mandatom, je povzročila veliko vrzel v uredništvu. Ob poprejšnjem mnenju uredništva je direktor družbe Dolenjski list za vršilko dolžnosti odgovorne urednice časnika Dolenjski list imenoval Jožico Dorniž, dipl. novinarko. Dorniževa se je v osmih letih novinarskega dela izkazala kot vestna poročevalka in pronicljiva komentatorka, posebej tankočutno pa seje lotevala prispevkov o ljudeh v socialnih stiskah. Berite danes stran2: • Sodišče prepovedalo ogrevanje stran 3: •Računalniško opismenjevanje je nuja stran 4: •Za malo denarja malo muzike stran 6: •Negotova usoda sevniškega radia stran 7: • “Elektrarne samo še politično vprašanje” stran 8: •Dolenjka se ozira za Mercatorjem stran 16: •Stoletnik hoče nazaj svoje premoženje stran 24: • Odprto še eno okno v preteklost ISSN 0416-2242 Ni prihodnosti brez enakopravnosti Dobrniški sporočili žensk od včeraj in danes - Za demokratično državo nesprejemljivo zapostavljanje žensk - Govorila Danica Simšič - 1500 udeležencev srečanja Mesto pod mestom na obisku 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list PREDRL GUMI NOVO MESTO - Neznanec je v noči na 10. september na parkirnem prostoru na Šeidlovi cesti na osebnem avtu znamke Opel Astra z ostrim predmetom predrl obe prednji pnevmatiki. Okulistika, d.o.o., s sedežem v Slovenj Gradcu je oškodovana za okrog 25 tisoč tolarjev. DOBRNIČ - Ključno sporočilo Dobrniča, žensk, zbranih v tem su-hokrajinskem kraju oktobra 1943 ob 1. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze, je bilo: ne obupati in ne se vdati. Prihodnost je samo v skupni odločnosti in vztrajnosti! Nekdanja poslanka Danica Simšič, slavnostna govornica na srečanju, ki se ga je preteklo nedeljo v lepem, sončnem vremenu udeležilo okrog 1.500 žensk in drugih obiskovalcev, je zato sklenila svoj govor, naj bo sporočilo letošnjega Dobrniča: “Prihodnost države je samo v enakopravnem sožitju žensk in moških, v enakih pravicah in možnostih ter spoštovanju različnosti. Demokratična država brez dejanske enakopravnosti ženske nima prihodnosti!” Slovenski ženski nikoli v zgodovini ni bila nobena stvar podarjena. Svoje pravice in položaj v družbi so si vselej morale izboriti. Same in s pomočjo tistih moških kolegov, ki so se zavedali dejstva, daje družba lahko v razumnem ravnovesju le, če se ženski in moški pogled na reševanje problemov nekje v zlati sredini ujameta. Takrat, ko se je 16. in 17. oktobra 1943 zbralo v Dobrniču 219 žensk iz različnih krajev okupi- rane Slovenije, partizank, ilegalk, meščank, izobraženk, delavk in kmetic, niso spraševale in se opredeljevale po političnem ali ver- skem prepričanju. Pomembno je bilo le ohraniti slovenski narod in pregnati okupatorja. Tedaj so Slovenke prvikrat dobile volilno pravico, kar potrjuje tudi podatek, da je bilo za zbor odposlancev izvoljenih kar 62 žensk. P. P. DOBRNIČ ZA ENAKOPRA VNOST - Zbrani množici je kleno spregovorila Danica Simšič, pozdravili pa so jo tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, predsednik sveta KS Dobrnič Silvester Perpar, podpredsednik ZB NOV Stane Koman in Štefka Kučan. Zenice iz Žirov so podarile čipko predsedniku pripravljalnega odbora Tonetu Zibertu, za kulturni spored pa so poskrbeli trebanjski godbeniki, upokojenski pevski zbor Odmev iz Kočevja in Zvonka Falkner. (Foto: P. Perc) ANDRIJANIČEV KIP - Na slovesnosti ob 45. obletnici ustanovitve Krke je v petek, 8. oktobra, v avli poslovne stavbe v Ločni predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič odkril doprsni kip ustanovitelja in dolgoletnega direktorja Krke mag. Borisa Andrijaniča, delo kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti se je poleg številnih uglednih gostov in krkašev udeležila tudi Andrijaničeva vdova gospa Mara z otroki in vnuki. O uspešni Krkini poti in liku Borisa Andrijaniča ter njegovih neprecenljivih zaslugah za Krko je sproščeno spregovoril Miloš Kovačič, dolgoletni Andrijaničev najtesnejši sodelavec in prijatelj ter njegov uspešni naslednik. (Foto: A. B.) ' ' I EMANCIPACIJA PO NASE Kdo izriva ženske ob rob? In če je bila še dolgo po zmagi nad nacifašizmom pri nas na vseh ravneh odločanja vključena približno tretjina žensk, se zastavlja vprašanje, zakaj so ženske skoraj izginile iz vlade in parlamenta, ko se je po za žensko zastopanost v oblastnih strukturah sprejemljivih 30 odstotkov v osemdesetih letih dejanska politična moč preselila prav tja ? Vprvem demokratično izvoljenem parlamentu je bilo še 13 poslank ali 14 odstotkov vseh izvoljenih predstavnikov ljudstva. Naslednje volitve so iz parlamenta odplaknile še dodatno polovico žensk. Tako je danes med 90-imi izvoljenci v parlamentu le še 7 žensk. Do nedavnega nismo imeli v vladi nobene ženske, predsednik vlade pa bi si lahko izmisli kakšen za ženske manj žaljiv izgovor, češ da bi že predlagal, če bi le našel kakšno sposobno! A še vedno nas to uvršča med državami, članicami Sveta Evrope, na le nekolikanj višje, a še vedno sramotno - predzadnje mesto! Podobna je slika, če primerjamo zastopanost žensk v parlamentih Sveta Evrope. Če pa po drugi plati vemo, da je v Sloveniji več kot polovica ženskega prebivalstva, med zaposlenimi pa slaba polovica in da je plača žensk zdaj že za petino • nižja od moške, postanejo besede o enakopravnosti spolov pri nas zgolj puhla floskula. Za politično prevladujoče šovinistične moške je ženska pri nas očitno še vedno dobra predvsem za dve ali tri reči, za kuhinjo, posteljo... Tudi to je sporočilo Dobrniča! PAVEL PERC KUČAN IN BLAGNETOVA OBIRALA JABOLKA - Pretekli ponedeljek popoldne je uredništvo Kmečkega glasa v okviru akcije Znani Slovenci in kmečka opravila - v dvoje je lepše povabilo na željo bralcev k obiranju jabolk v sadovnjaku Cirila Brečka na Homu nad Šentjanžem Heleno Blagne - Zaman in Milana Kučana. Vpol ure sta v sadovnjaku, kjer je povprečni pridelek 400 ton jabolk, obrala 400 kg jonagolda. Seveda sta jima pomagali tudi Brečkovi, poleg gospodarja še žena Alenka, ter sinovi Ciril, Toni in Gregor. Po pranju jabolk sta jih gosta še zmlela v sok. Na pogovoru, ki ga je povezoval direktor ČZD Kmečki glas Boris Dolničar, sta znana Slovenca številnim obiskovalcem povedala marsikakšno zanimivo in duhovito misel. (Foto: Pavel Perc) DANES OKTOGLA MIZA O VERIGI NA SAVI LJUBLJANA - Gradnji hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save zadnje čase slabo kaže, saj sta vladna pogajalska skupina in slovensko-avstrijska družba Sava, ki je koncesionar za gradnjo verige na Savi, pretekli četrtek po pogajanjih ostali vsaka na svojem bregu. Kot je dejal državni sekretarje avstrijski partner zahteval zagotovilo, da bo vlada 30 let odkupovala elektriko po ceni, ki jo bodo sproti določali na podlagi proizvodnih stroškov, kar je za vlado nesprejemljivo. O poteku in zastojih v izgradnji bodo danes ob 17. uri razpravljali na okrogli mizi v krškem kulturnem domu, ki so jo pripravile tri posavske občine. Wn;f?KRANJSKA KULTURNA DEDIŠČINA - Na otvoritvi so zaigrali [‘niški kih izkopavanj dr. Phil Mason (na sliki desno). arheoj tamburaši, o razstavi Mesto pod mestom pa je govoril vodja ^»1 S VSE Prodajni center ** UREDITEV A grobov yD I Agroservis Novo mesto Vlasta Tomazin Pritisk tudi na Zoisove štipendije Vsako leto manj razpisanih kadrovskih štipendij - Novost so posojila za študij NOVO MESTO - Zadnja leta se je število kadrovskih štipendij precej zmanjšalo. Letos je bilo za območje Dolenjske in Bele krajine razpisanih le 98, kar je še za 10 odst. manj kot lani. In čeprav se zmanjšuje generacija otrok, so na novomeški enoti Zavoda RS za zaposlovanje letos prejeli skoraj enako število vlog za republiško štipendijo kot lani, to je 4.96(1 “Največ kadrovskih štipendij, kar 64 odst., je bilo razpisanih za triletno šolo. Najbolj so iskani oblikovalci kovin, tesaiji, zidarji in šivilje oz. krojači. To pa so poklici, za katere se mladi ne odločajo,” je povedala psihologinja Vlasta Tomazin, vodja poklicne orientacije in štipendiranja na novomeški enoti zavoda. Zanimivo pa je, da so največ kadrovskih štipendij razpisali v Beli krajini; se-miška Iskra 11, po nekaj pa še Begrad za zidaija, Beti in Komet pa za šiviljo. Je morda to znak, da njihovo gospodarstvo oživlja? Na novomeškem območju so najbolj iskani mizarji, kadrovske štipendije sta za ta poklic razpisala No-voles in Adria mobil, v trebanjski občini pa je največ kadrovskih štipendij, in sicer za triletne programe, razpisal Trimo. “Zelo velik je bil letos pritisk tudi na Zoisove štipendije, ki so namenjene nadarjenim učencem in dijakom. Letos so osnovne šole predlagale za to štipendijo več kot 17 odst. celotne generacije, po naših pravilih pa naj bi jih bilo predlaganih le okrog 10 odst. Dobilo pa jo je 7,2 odst., kar je več, kot je bilo lansko povprečje v Sloveniji. Zoisovo štipendijo je prejelo 100 od 240 predlaganih otrok,” • Letos prvič je izšel tudi razpis za posojila za študij, kije bil objavljen v Delu prejšnji petek. Nosilec projekta je Ministrstvo za delo, izpeljali pa ga bodo s pomočjo bank koncesionark - z Novo ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor. Vloge za odobritev posojil bodo zbirali na zavodu. Prijave z dokazili pa je treba vložiti najkasneje do 5. novembra. Podrobnejše informacije o posojilih za študij prosilci lahko dobijo pri bankah koncesionar-kah. je povedala Tomazinova. Srednje šole so predlagale 27 dijakov, dobilo jo je 10, prejeli pa so tudi 5 predlogov s fakultet, vendar te vloge še niso rešene. Kar 90 odst. Zoisovih štipendistov je gimnazijcev, ki so tudi pri nadaljnjem šolanju uspešni, saj jih kar četrtino izdeluje z odličnim, polovica pa s prav dobrim uspehom. J. DORNIŽ Sodišče prepovedalo ogrevanje Zaradi spora med Zarjo in firmo MKO, v katerega je poseglo tudi sodišče, so stanovalci in uslužbenci na Kočevarjevi ulici v kompleksu nekdanjega Pionirja brez ogrevanja NOVO MESTO - Noči in jutra so vse bolj mrzla, kurilna sezona se je že začela. A ne povsod. 22.000 m2 površin na kompleksu nekdanjega Pionirja, kjer so danes stanovanja in poslovni objekti, je mrzlih, čeprav bi jih lahko ogrevali iz dveh kotlovnic. Pravzaprav je do tega, da so radiatorji danes mrzli, prišlo prav zato, ker sta tu dve kotlovnici. Lastnika ene in druge, firma MKO in podjetje Zaija, se ne moreta, ne znata ali nočeta sporazumeti in dogovoriti. Na koncu je celo novomeško okrožno sodišče z odredbo Zarji tako rekoč prepovedalo ogrevanje. A na hladnem nista Zarja in MKO, ampak stanovalci in uslužbenci. Teh pa ni malo, mrzlih je kakih 30 stanovanj, cela hiša Real v starem Pionirjevem samskem domu, celotna nekdanja Pionirjeva upravna stavba, v kateri imajo svoje prostore med drugim tudi inšpekcijske službe in davkarija. Zarja je imela Pionirjevo kotlovnico v najemu od 1996. Od 1998 je lastnica te kotlovnice firma MKO, d.o.o., ki jo je kupila na licitaciji. Zarja in MKO imata o najemu te kotlovnice pogodbo, ki govori o tem, da bo kotlovnica obratovala toliko časa, dokler bo tu MKO. A z gradnjo novega poslovno-trgovskega kompleksa so se stvari močno spremenile. Namesto prejšnjega enega lastnika-Pionirja, jih je sedaj tu več kot 100. Zarja je v novem delu postavila novo kotlovnico in njej priredila tudi ogrevalno omrežje. Celoten kompleks so želeli ogrevati iz nove kotlovnice, ker bi bilo to pač cenejše. Z MKO je Zarja hotela prekiniti najemno pogodbo, a se je temu uprl. Vsaka od sprtih strani ima svojo zgodbo ali jo vsaj vsaka po svoje prikazuje. Tehnični vodja Zarje Dušan Jukič pravi, da so zahteve MKO glede najemnine močno pretirane, da hočejo 10-krat toliko, kot bi jim sicer šlo, in da je v ozadju verjetno želja MKO, da bi sami prevzeli ogrevanje tega kompleksa. Zarja za nastalo situacijo krivi izključno MKO, kateremu naj bi nasedlo tudi novomeško sodišče, ki je po enostranski in nepreverjeni interpretaciji sporne zadeve septembra izdalo začasno odredbo, s katero prepoveduje kakršenkoli poseg v toplovodno omrežje. To v praksi pomeni prepoved ogrevanja. Paradoksalno je, da je sodišče to odredbo sprejelo zato, da bi zaščitilo končne odjemalce, ki pa so, kot se sedaj kaže, edine žrtve. Direktor in eden od lastnikov MKO Milan Kapetan pravi, daje težave začela povzročati Zarja. “Zarja je odklopila plin z naše kotlovnice in ga speljala na novo in odrezala z naše kotlovnice cel ogrevalni krak. Vse na svojo roko, brez naše vednosti in soglasja ter v nasprotju s pogodbo,” trdi Kapetan. Na to je MKO Zarjo večkrat pisno opozoril. Po zapletih je MKO hotel prevzeti svojo kotlovnico, a na nekajkrat napovedano primopredajo od Zarje niso prišli. “Mi smo Zarjo na nepravilnosti in neizpolnjevanje pogodbe opozarjali od maja, sredi septembra me je direktor Zarje Stojan Horvat celo vrgel iz pisarne,” pm- vi Kapetan. “Za odškodnino za uporabo naše kotlovnice smo zahtevali 300.000 tolarjev na mesec, to je približno toliko, kot znašajo stroški ogrevanja za našo firmo. Sedaj je tudi MKO brez ogrevanja, na hladnem. V Zarji so se pritožili zoper izdano začasno odredbo sodišča, a na to še ni odgovora, pred dn®v! pa so tudi MKO-ju predlagali, naj odstopi od svojih zahtev. “Če bi 1° rešili, uredimo ogrevanje v enem dnevu,” trdijo v Zarji. Tudi v MKO-ju pravijo, da bi sami takoj lahko začeli ogrevati celotno o močje (ker jim je Zarja odrezala plin, bi prešli na ogrevanje s kuril- nim oljem), a ga ne morejo, ke jim Zarja noče izročiti ključa nji hove kurilnice. , A. BARTEU Ljudje ob meji najboljši granicagi V Vinici ustanovili Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa - Poglavitni namen je razvijanje dobrih sosedskih odnosov med prebivalci obeh držav - Predsednik Jože Stegn£_ med dvema narodoma. Jože Steg VINICA - Na pobudo Viničana Jožeta Stegneta in Josipa Boljkovca s hrvaške strani Kolpe je bilo pretekli petek v Vinici ustanovljeno Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa. Ustanovnega občnega zbora seje udeležilo okrog 80 ustanovnih članov z obeh strani mejne reke, ki so sprejeli tako statut kot precej obsežen program društva, ki je zaradi birokratskih težav registrirano v Sloveniji kot slovensko in ne kot mednarodno društvo. Član društva, ki ima sedež v Vinici, lahko postane vsak državljan Slovenije ali Hrvaške, ki želi ohranjati in razvijati dobre sosedske odnose med državljani obeh držav. To je namreč poglavitni namen društva. Kot so zapisali v programu, želijo sodelovati na gospodarskem, kulturnem, ekološkem, športnem, društvenem, turističnem in nekaterih drugih področjih. Ena od prvih prireditev bo že ta mesec, ko bosta minister za evropske zadeve Igor Bavčar in notranji minister Borut Šuklje na javni tribuni v Vinici govorila o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo in predstavila Šengenski sporazum. Sicer pa naj bi se do oktobra prihodnje leto zvrstilo kar dvajset srečanj, izletov, prireditev in drugih akcij. • Na ustanovni občni zbor Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva sta bila povabljena tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštruko in slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič. Vendar sta se oba opravičila: prvi zato, ker ga ni bilo v Sloveniji, drugi pa zaradi drugih službenih dolžnosti. Prav tako jejroslala opravičilo in pozdrave Štefka Kučan. Josip Boljkovac, nekdanji prvi hrvaški notranji minister, je v razpravi izrazil željo, da bi bila meja med Hrvaško in Slovenijo mehka in da bi lahko čolnarili po Kolpi, saj so prebivalci ob meji najboljši graničarji. Poudaril je, da je Kolpa najbolj mirna meja v Evropi, kajti na njej nikoli ni bilo vojne ne, ki je postal predsednik n voustanovljcnega društva (p)5 predsednik je Lojze Mržlja Pribanjcev), pa je, ko je raZ£r. program društva dejal, da pn kujejo, da se bosta na ustanovi društva odzvali tudi vladi o držav. Po njegovem sta odgo' ni za urejanje odprtih meJ _ vprašanj ter za podpisovanje . rešenih meddržavnih spora mov. Z reševanjem teh na .°- :u najbolj prispevali k izb°osaJ, odnosov na obmejnem obmocj M. BEZEK-JAKSt DRUŠTVO PRIJATELJSTVA - Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa je bilo pretekli petek v Vinici, kjer ima tudi sedež, ustanovljeno na pobudo Josipa Boljkovca (prvi z leve), pr\’ega ministra za notranje zadeve v hrvaški vladi, ter prejšnjega predsednika viniške krajevne skupnosti in sedanjega predsednika črnomaljskega občinskega odbora LDS Jožeta Stegneta (pr\'i z desne). Slednji je postal tudi predsednik društva, kar pomeni, da je nanj padlo poglavitno breme uresničevanja zelo obširnega programa društva. (Foto: M. B.-J.) Ljubljansko pismo Povprečno po 3.000 DEM? LJUBLJANA - Vse kaže, da bodo prisilni delavci pod nacističnim režimom končno le prišli do (vsaj delnih) odškodnin, med njimi tudi interniranci in izgnanci iz Slovenije. Po dolgotrajnih pogajanjih so "dolžniki” umaknili sporni predlog, po katerem naj bi o višini odškodnin odločal kraj bivanja, tako da bi žrtve iz vzhodnoevropskih držav zaradi nižjih življenjskih stroškov v teh deželah dobile manj denarja od žrtev na Zahodu. Odškodnine naj bi začeli izplačevati že 1. septembra letos, vendar jih niso, saj se jim ni uspelo dogovoriti niti o številu žrtev, ki naj bi bile upravičene do odškodnine, kaj šele o znesku. Miinchcnski odvetnik Michael Witti, ki zastopa ameriške Žide, trdi, da naj bi bilo vseh še živih upravičencev okrog 1,5 milijona, kajti nemška industrija bi morala upoštevati prisilne delavce v industriji, ki so jih nacisti nabirali iz koncentracijskih taborišč, pa tudi prisilne delavce na kmetijah, k delu prisiljene otroke, uslužbence v javnih službah itd. Če naj bi sklad za izplačila odškodnin enkrat za vselej poravnal krivice in če naj bi odvetniki odstopili od vseh nadaljnjih skupinskih tožb (kar je pogoj nemških podjetij za začetek delovanja sklada), bi moral ta poravnati tudi škodo zaradi številnih "ariziranih” bank in zavarovalnic. Tako vsota, ki jo oškodovanci zahtevajo od nemških podjetij, dosega kar dvajset milijard mark, torej približno po deset tisoč mark odškodnine na posameznika. Predstavniki nemške industrije take zahteve še vedno odločno zavračajo kot povsem nestvarne in neuresničljive. Po njihovem mnenju bi bilo treba najpr J točno ugotoviti število uPra. .: čenccv in se šele nato pogovarj o višini odškodnin. Podjetja, ki med vojno zaposlovala prisj■ delavec, so pripravljena ods ^ največ tri milijarde mark. ue banke in zavarovalnice doaa dve milijardi, bi to skupaj z?®.. približno pet milijard, ftar bi ^ - če je število upravičencev t milijona) vsaj približno toč komaj dobrih tri tisoč mark oškodovanca. Žrtve prislm - dela skupaj z odvetniki tak vsoto zavračajo kot ponižuje«-Vendar kot je videti, osje vanci ne morejo pričakovati Iz Nemčije prihajajo poročil . sta nemška industrija in zve ^ vlada po dolgih pogajj^k jn predstavnikom ameriške via. t_ namestnikom finančnega it*1 • ra Stuartom Eizenstatom le J|a. pravljeni podvojiti doslej pr<- . gano vsoto, ki naj bi jo za. im kodnino izplačali mD^?Janju nemška industrija namestoj e® milijarde dolarjev zdaj PPJV-Lo 2,7 milijarde, kar znese pnb"zn pet milijard mark. . jšio In koliko denarja naj bi P prj na enega prisilnega delavca določanju višine odškodnin nedvomno treba upoštevat n_ like med zaporni! tracijskih taboriščih, izg(- t ■ ■. • ■ .I..I-.VCI v m prisilnim delavcem. P° . tednika Wclt am Sonntag n J v končen' nape1. drugimi prisilnimi delavci dustriji in tistimi na kmetija-smeli pa bi pozabljati tudi .j tero izmed drugih kategorijI J j ki so bili pod Hitlerjem Prl v suženjsko delo. -niške Pogajanja o ponudbi n ^ industrije potekajo te utn ,nj-shingtonu. Na njih ob Pre? iujejo kih nemške industrije sod e A ^ tudi zastopniki držav, iz, ter bilo največ prisilnih tlclav Jed-odvetniki žrtev in Ps,r.cznjeJose narodne organizacije. Izve jj,c je še, da Nemčija svoje P‘ pf0t-nc misli več izboljševali jv jofc-j ni pogajalski strani naj j. ostalo na izbiro le sprejeli pj bo ali pa jo v celoti zavrni ■ VINKO BLATN' Energetsko zapostavljeni Na Krškem polju obratuje jedrska elektrarna. Kljub temu Krško, Posavje, Dolenjska, Bela Krajina, skratka velik del domovine južno od prestolnice, ni nič bolje preskrbljen z električno energijo zato, ker ima pred hišnim pragom veliko električno centralo. V to “širšo okolico Krškega” elektrika namreč prispe po ovinkih, in to dolgih, ki se raztezajo tja do totega pecirka in po barju. To je žalostno in gospodarsko škodljivo, pravijo posavski in dolenjski veliki kupci elektrike, ki hrepene po stabilni in dobri oskrbi z elektriko. Teh porabnikov tožbe segajo v srce snovalcem slovenskega daljnovodnega omrežja. Zato načrtovalci napovedujejo za prihodnje gradnjo ustrezne razdelilne postaje v Krškem in pripadajoče omrežje, skratka naložbo v energetiko, s katero bi predelom južno od Ljubljane zagotovili oskrbo z električnim tokom, boljšo od te, ki jo imamo zdaj. Zdaj se mnogi med tukajšnjimi domačini počutijo zapostavljene. Tudi zato, ker imajo, kot rečeno, nuklearko v Krškem, katere elektriko dobivajo mnogi v državi, tehnološke odpadke pa imajo pred pragom le domačini. Kaj je ob tem še pomembno v zvezi z oskrbo z električno energijo pokrajin južno od Ljubljane? Mnenja o tem so tudi v tokratni anketi Dolenjskega lista. FRANC IVANUŠIČ, strojni tehnik in samostojni podjetnik s Pre-loke: “Povsod in tudi pri elektriki je Bela krajina jug Slovenije. Veliko pove že to, da 'visimo’ na enem samem daljnovodu, kar je občutno premalo, saj je v Beli krajini več velikih odjemalcev. Ko pride do izpada električne energije, ni kriv nihče, kar kaže na omalovažujoč odnos države do nas.” BORIS GOVEDNIK, avtomehanik iz Slamne vasi pri Metliki: “Kot pri vseh drugih stvareh je tudi pri kvaliteti elektrike Bela krajina jug naše države. Mračnost, kaj mračnost, tema je poleg elektrike predvsem izrazita še pri plačah. Vendar pa smo za vse to krivi predvsem Belokranjci sami in naša belokranjska skromnost in sprijaznjenost z vsem. Prav to je krivo vsega zla v Beli krajini.” PETER DULC, voznik v Krki, iz Velikih Poljan pri Škocjanu: “Dolenjska v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami zelo veliko prispeva v državni proračun, kljub temu pa je bila do sedaj zapostavljena. Če v kratkem ne bo rešen problem z elektrifikacijo, bo nazadovalo tudi gospodarstvo. Nerazumljivo je, .da Dolenjska dobiva elektriko iz Krškega preko Ljubljane in Kočevja.” TONE ZORKO, direktor Splošne bolnišnice Brežice, iz Brežic: “Človek kar ne more razumeti, da se o savskih elektrarnah pogovaijamo že nekaj let, in to neuspešno. Vlada ne more najti učinkovitega načina, da bi vendarle prišlo do gradnje savskih elektrarn. Včasih se zazdi, da je to skorajda zanalašč in da bi v katerem drugem okolju to že bilo usklajeno in narejeno.” ANDREJ BOŽIČ, absolvent VŠHT Portorož, iz Malega Podloga: “Samo da zagrmi, že zmanjka elektrike v Kostanjevici. Pogosto se tudi dogaja, da električarji delajo na omrežju, vendar o tem porabniki ne vedo. Posebno za gostince je pomanjkanje elektrike problem. Imaš naročeno skupino, elektrike ni, potem skupina odide. Smo zato jug Slovenije? Zakaj bi rekli jug, recimo kako drugače!” URŠKA KOVAČ, študentka fizioterapije iz Gabrijel pri Krmelju: “Glede na oskrbo z elektriko pri nas se zdi, da smo res na nerazvitem jugu. To zimo pet dni nismo imeli elektrike! Ob tem smo lahko še bolj prizadeti zaradi skrajno neprimernega odnosa dežurne službe na Elektru Krško. Kajti ko smo se takrat pozanimali, kdaj lahko spet pričakujemo elektriko, so nas po telefonu še nadrli.” LUČKA PUNGARTNIK, natakarica v Domu starejših občanov Trebnje: “Osebno nimam problemov z oskrbo z električno energijo, ker živim v mestu. Slišala pa sem že nekaj izjav zelo nezadovoljnih ljudi iz okolice Mokronoga, ki so se pridušali, da so dostikrat brez elektrike, kljub temu da imajo tako blizu krško nuklearko in druge elektrarne.” MARIJA JASENC, gostilničarka iz Gorenja pri Kočevju: “Dejstvo menda je, da so daljnovodi dotrajani, a kolikor vem, Elektro Ljubljana v zadnjem času veliko investira na našem območju. Zaradi izpadov elektrike imamo gostinci lahko tudi precej škode, vendar moram pohvaliti delavce Elektra Kočevje, ki nas o načrtovanih prekinitvah redno obveščajo. Izpadov ni več toliko kot včasih.” MATIC RIGLER, univ. inž. kmetijstva iz Ribnice: “V primerjavi z ostalimi predeli na našem območju ne opažam intenzivne modernizacije električnega omrežja, opažamo pa, da toka velikokrat zmanjka. Elektrika je dovolj draga, da bi lahko oziroma morali tudi našemu območju zagotoviti boljši in stabilnejši tok. Vsaj pri katastrskem dohodku bi upoštevali, na čigavi zemlji so daljnovodi!” Novomeška kronika CENZURA - Novomeška občina je večinski lastnik TV Novo mesto. Tako je ta regionalna televizijska postaja postna zanimivejša. Čeprav se po plačah še zdaleč ne more meri-5> s stanovanjskim podjetjem Zarjo, ki je tudi v občinski lasti, pa je v kadrovskih preigravanjih kljub temu zanimiva. Sedaj je televizija v interesni sferi enega od občinskih funkcionarjev. Ta se za začetek gre cenzorja. Eden od njegovih argumentov je tudi pirovska steklenica, s katero je grozil enemu od dopisnikov, ki si je v prispevku drznil izreči nekaj milo bodiča-st®Sa na račun sedanje občinske oblasti. To, da občinski funkcionar srepo gleda zaposlenim čez fante, kako nastajajo televizijski Pfjspevki. je pa že skoraj “uredniška” stalnica. Pa ko bi se vsaj na kaj spoznal! VOZAČI - Med dijaki novo-meskega gigantskega centra srednjih šol v Šmihelu je ogromno vozačev. Tisti bolj oddahni se v šolo vozijo z vlakom in avtobusom, za bližnje pa je, brž 5* uopolnijo 18 let, bolje pomoljeno - pripeljejo se z avto-jnobiij. Prostrano parkirišče Pred šolo je za vse motorizirane 'jake že premajhno, učitelji se rnorajo znajti, kakor vejo in 1 naJO- Eden od njih se iz eko-°skih nagibov v šolo vozi s ko-nsom ali hodi peš. A ta zgled ne h ®?e- Očitno se je zaradi pre-ude konkurence šolskega cen-ra izognil tudi mestni avtobus-1)1 Promet. Maščevanje-Prejšnji te- en je pajek spet odpeljal nepravdno parkiran službeni avtomobil novomeške dopisnice TV genija. To se ni zgodilo prvič, r(Čcc' televizijski avto naj bi bil .drder po številu odvozov s P Jkom. Hudobni jeziki pravijo, , ,Je to maščevanje za televij-b 1 program. A če bi bilo to res, 8a- mprali odpeljati tudi iz 8 raze, in to na uničenje. ./-"o gospo je rekla, da zarana spora med Zarjo in zebe ljudi. Sortno srečanje NA PREVOLAH v,PREVOLE - Ob zaključku zdra nske akciJe ž,vim0 krpav9.za zabavo v mesecu re- niz- C9e' so se včeraj v orga-[4,- dclJ! kulturnega društva ole h3 igr.išču pri °Š Prev' nv Obrale športne ekipe iz fiOm VasL V malem no' in met-so.se pomerili fantje Str,, °^e 'z Zvirč, Prevol, Hln-8,ln Lopate in s Sel pri v Dr3, ^ športnem duhu in konč epcm vremenu so po jenl a"'h medsebojnih mer-Krari najboljšim podelili na-jih i 6 ln Pr'znanJa- Podelila 'KD Hinie • Novoivie^kE -P° HOdlNi^NiCE So v aSU oc* ' • do 10. oktobra rojuHd^omeški porodnišnici koVc.e' Mojca Kužnik iz Mač-kjaja Pri Dvoru - Mašo, Nataša "Žio ,'z Lipovca pri Semiču Žei’rkaŽiCa7ZUpaMiČ iZ?U‘ Pančič^ a ’ go’ jca ka A z Gorenjega Polja - Eri-Ga u' P°tem bi namreč upra-p .n° lahko rekli, da županu pri-vei'tta .^ast ‘n oblast” pisani z nam, ' črkami. Oblast si je ie m ze Pr'dobil, bodisi da si jo Prim°ra* Priboriti, kot je bilo v 5U ®ru določitve višine prora-ko r ®a denarja, s katerimi lah-|e. ^Polaga med proračunskim mu m ?°,svoii Presoji, ali pa da den preprosto dana kot Sv'm° Pa zadnji seji sveta, ko so pajp11 sprejeli določilo, da nat ®0c*nejšega interesenta za v oh ah najem stavbnih zemljišč stvaC!ni izbere župan. Županova kom ” ‘*b bo predlog strokovne bo ž|1S1)e uPošteval ali ne, ker pa zod ^an tU(^' Pritožni organ, bo ojjjP njegovo absolutistično Pa n ptožen le upravni spor. kaj n v Ribnici s tem delali tako 0t! zpkonom! Nasprotno, zahtevaji^i men(^a zakon celo RlflZ ČASA MARIJE TE-bomačin 'Po pripovedovanju tiiskin v datira razdelitev kme-Poliii zJmljišč na dolenjevaškem Vsa| ,v vas Marije Terezije, ko je tudi l ,?1 dobil poleg več slabe sko?; °(^ek dobre zemlje. Ker se nii0 st°letja ni kaj dosti spreme-Stevi,raztn da so danes lastniki pof a razdrobljenih parcelic tinerc Ptvntnih lastnikov, bi po po|i„ Ju. nekaterih dolenjevaško Zavari ,.° “rešili” tako, da bi ga °stan°v ko1 verjetno še edini Zetuli ii .razdelitve kmetijskih vsei p'c lz j-asa Marije Terezije v pbt, Vrj’Pi- Seveda pa bi morali kom , tžava in Evropa lastni-((bdpi cn|ljišč plačati, da bi jih doienlnab- saj bi le tako lahko ^d5aSobopolju povrnili IZ KOPA pri nas ^nkKiN,ČA, SODRAŽICA ita ^, Ps*3 dan občine organiz-nu(r,J'nf jz Cerknice v šestili llab' J*s 'b in dolenjskih obei-Petek pr.Va Je bila minuli JUtj-; Z18 vrsti občina Sodražica, Oktohp ■°bčina Postojna, 22. do j(j '* občina Kostel itd. vse naVrsfn(uV-e-n*ra- k° bo zadnja eVr»n'P. 'ina Logatec. Namen Qdg0\/ 1 b dnevov je iskanje -kov,, nevov je ..........„..j. Učinu ^ov na vprašanji kako Sls-Il° delati in kaj jc meri dava;;«nosti. Na seznamu prerok« ■ S° d^lt-dni slovenski domači strokov-tlavanj mači župani. Na prc-jerierja v Kostelu pa so vabl-ptx|rL- 8 domačih delavcev na kov n,,lu turizma in predstavni-ške tu"načih.oblasti tudi hrva-ktlpani '^i^ttu:organizacije in občin Gorskega kolarja. toMU IZ NAŠIH OBČIN “Nismo konkurenca Ljudski univerzi!” Ortis center iz Kočevja izvaja izobraževanje za predšolsko in šolsko mladino ■ Uspešno poslujejo že peto leto - Kmalu poslovalnica tudi v Ribnici KOČEVJE - Najkasneje v začetku prihodnjega meseca bodo v Ribnici odprli poslovalnico Ortis centra, ki s sedežem v Kočevju deluje na območju od Turjaka do Kolpe že peto leto. Poslovalnica bo imela svoj prostor na Škrabčevem trgu 37, v njej pa bo poleg trgovine z izdelki iz Orienta in darili tudi knjižni klub Svet knjige. Ortis center posluje kot družin- tev. “Z organizacijo izletov na sko podjetje, ki ga zakonca Branko in Karmen Arko iz Kočevja uspešno vodita že peto leto. Ob organizaciji prireditev, turizmu, računovodstvu, ki še ni zaživelo, in svetovanju, ki se ga v Kočevju še vedno premalo poslužujejo, je njihova glavna dejavnost izobraževanje. Čeprav so včasih deležni očitkov, da posegajo na področje dela Ljudske univerze, kot pravi direktor podjetja Branko Arko, niso konkurenca Ljudski univerzi. “Delamo samo na področju izobraževanja angleščine za predšolsko in šolsko mladino,” pravi Arko. Za odrasle organizirajo samo tečaje higienskega minimuma in le izjemoma tudi tečaje angleščine. Sicer pa je njihova druga pomembna dejavnost na področju izobraževanja, v okviru katerega nudijo tudi inštrukcije za učence osnovnih in srednjih šol, ples. “Plesne delavnice potekajo celo leto, vezane pa so na šolski urnik, saj je naša populacija pretežno šolska mladina,” pravi Arko. Solarjem je namenjeno tudi njihovo delo na področju turizma, na otroke kot ciljno publiko pa je zaenkrat bolj ali manj omejena tudi njihova organizacija priredi- Kočevsko-Ribniško vsako leto pripeljemo okoli tisoč otrok, v okviru božično-novoletnih prireditev pa v Kočevju tudi že vsa leta pripravljamo prireditev “Plešimo in se igrajmo”, ki je namenjena pretežno otrokom in njihovim staršem,” pojasnjuje Arko. Po odprtju poslovalnice v Ribnici, ki jo narekuje tudi med Ribničani velik interes za ustanovitev mažoretne skupine in sku- Branko Arko Zadovoljni kupci in Nama Pred 30. obletnico dokončali prenovo - Novo vodstvo KOČEVJE - Poslovalnica Nama v Kočevju je prvič odprla svoja vrata ob občinskem prazniku 3. oktobra 1969. V 30 letih delovanja je doživljala različne spre- v Se vedno preveč mikroorganizmov Dotrajan vodovod Jakšiči KOSTEL - V občini Kostel bodo v teh dneh pričeli s sanacijo in posodobitvijo vododvoda za vas Faro, kjer sta šola in Center šolskih in obšolskih dejavnosti. K temu jih silijo opravljene analize vode, vzete na pipah, ki kažejo, da kljub ugraditvi naprave z UV-žarki na centralnem vododvodu voda še vedno ni v redu. Vodovod Jakšiči je centralni vododovod v občini Kostel, saj pokriva kar 60 odstotkov vseh gospodinjstev. Ker je bila po opravljenih analizah zavoda za zdravstvo voda iz tega zajetja, iz katerega se oskrbujejo tudi naselja Potok, Vas in Fara, onesnažena z mikroorganizmi in zato oporečna, so delavci Hydrovoda letos vgradili napravo z UV žarki. Na- ložba je stala 3 milijone tolarjev, investicijo pa je krila občina. Prve analize po zaključeni investiciji so pokazale, da je voda v redu in da jim zato ne bo treba graditi drage klorirne naprave, vendar je v vodi iz pip še vedno preveč mikroorganizmov. V občini pravijo, daje problem v dotrajanem vodovodu. Star je že 40 let in stare salonitne cevi, kot pravijo, drži skupaj le še zemlja. Da bi predvsem otrokom in mladini čintprej omogočili pitje neoporečne vode, bodo že v kratkem sanirali vodovod za Faro. Ob tem pa bodo, da ne bi kasneje prekopavali, delno tudi že zgradili fekalno in meteorno kanalizacijo ter položili v zemljo električne in telefonske kable. Slednje bosta investiciji Telekoma in Elektra, delno posodobitev vodovoda in izgradnjo kanalizacijskega omrežja, kar bo stalo okoli 50 milijonov tolaf-jev, pa bosta poleg občine sofi-nacirali še ministrstvi za okolje in prostor in ekonomske odnose in razvoj. Investicija bo zaključena spomladi, tedaj pa bodo posodobili tudi odsek ceste od šole do konca vasi Fara. M. L.-S. membe - zadnjo prostorsko letos s prenovitvijo celotnega pritličja, zadnjo kadrovsko pa pred dobrima dvema mesecema, ko je vajeti blagovnice prevzela Darja Grebenc. “Skupno nas je 51 zaposlenih, 8 delavk pa dela v Nami že vse od začetka poslovanja,” pravi Gre-benčeva in dodaja, da se je od takrat do danes veliko spremenilo, vendar temeljiteje šele v zadnjih dveh letih, saj predtem matično podjetje iz Ljubljane v svojo poslovalnico v Kočevju ni veliko vlagalo. Predimenzioniranost stavbe so reševali z oddajo delov prostorov v najem zasebnikom. Vključno z restavracijo, ki jo vodi zasebnik, imajo danes v svojih prostorih več podnajemnikov, že v kratkem, kot pravi Grebenčeva, pa bodo oddali v najem tudi oddelek s pohištvom. Tako jim bodo pine navijačic, bodo imeli v podjetju dve zaposleni, okoli 20 strokovnjakov in študentov pa zaposlujejo preko avtorskih pogodb. “Z zaposlitvijo delavke v Ribnici bodo poleg plesne zaživele tudi druge dejavnosti, denimo mode-liranjev in delo z glino,” pravi Arko. Če bo šlo vse posreči, bodo prihodnje leto vse te dejavnosti ponudili šolam za izbirne vsebine, še letos pa nameravajo v Ribnici ustanoviti mažoretno skupino in morda tudi klub plesne sekcije. M. L.-S. OBNOVA CESTE NA GRAD KOSTEL - Sočasno s posodobitvijo zemljišča so sanirali tudi stari podporni zid ob cesti (na posnetku), ki je grozil, da se bo zrušil, s tem pa bi se odtrgala tudi cesta. (Foto: M. L.-S.) Kmalu varneje do gradu V Kostelu urejajo dostopno pot do gradu, kmalu pa bo prišla na vrsto tudi cesta Kostel-Zaga - Urejeno tudi parkiranje avtomobilov in avtobusov KOSTEL - V občini Kostel v letošnjem letu veliko investirajo v posodobitev komunalne in cestne infrastrukture. Že julija so pričeli z urejanjem dostopne poti do naselja in gradu Kostel, v kratkem pa se bodo lotili še ureditve ceste Kostel - Žaga. Obnova ceste na grad, ki je del osrednja turistična točka v občini, razglašenega spomenika gradu Kostel, poteka v skladu z zahtevami in smernicami Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Cesto, dolgo 150 metrov, bodo posodobili in tlakovali z granitnimi kockami, uredili pa bodo tudi odvodnjavanje in položili cevi za fekalno kanalizacijo. Razmišljajo namreč, da bo naselje Kostel kot DVEMA ZLATI ZNAK RKS LJUBLJANA, SODRAŽICA -Za dolgoletno delo v republiških organih Rdečega križa Slovenije sta na svečanosti 4. oktobra prejela zlati znak in plaketo RK Slovenije Ivan Fajdiga iz Sodražice in Zora Tomič iz Ljubljane. Visoko priznanje sta prejela ob življenjskem jubileju, saj je letos praznoval Ivan Fajdiga 80- letnico življenja, Zora Tomič pa prav te dni 70-letnico. V PETEK NAGRADE NAJLEPŠIM KOSTEL - V petek, 15. oktobra, ob 17. uri bo v Grajskem hramu pod gradom Kostel zaključek letošnjega tekmovanja za najleše urejeno okolico kostelske hiše, vikenda in poslovnega prostora. Na svečanosti bodo podelili priznanja in nagrade donatorjev tistim izmed 38 prijavljenih za tekmovanje, ki so imeli letos najlepše urejeno okolico stavb. Ocenjevanje sta izvedli dve komisiji, in sicer komisija uglednih strokovnjakov iz Slovenije in komisija domačinov. slej kot prej moralo urediti tudi kanalizacijo in zgraditi manjšo čistilno napravo. V skladu s turističnimi načrti občine na tem območju pa že sedaj proučujejo tudi možnost, da bi uredili električno in telefonsko napeljavo. Investicija je vredna 15 milijonov tolarjev, od katerih jih bo polovico prispevalo ministrstvo za kmetijstvo iz programa Crpov. Cesta bo dokončana predvidoma še letos, najkasneje pa do pomla- dim. Že v kratkem pa bodo v bližini gradu začeli urejati tudi cesto Kostel-Žaga. Investicija bo potekala v skladu z zahtevami zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, vredna pa bo 30 milijonov tolarjev. Najmanj 10 milijonov tolarjev pričakujejo z ministrstva za okolje in prostor, preostalo pa bo zagotovila občina, delno tudi preko javnih del. Z ureditvijo ceste Kostel - Žaga, ki povezuje grajski kompleks s Kolpo in Žago, bo olajšan dostop do kmetijskih zemljišč, pomembno pa je tudi, da bodo uredili parkirišča za avtobuse in osebna vozite- M. L.-SV Zavrnili predlog Sodražanov S seje ribniškega občinskega sveta RIBNICA - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta prejšnji četrtek so na predlog župana Jožeta Tanka po hitrem postopku sprejeli rebalans občinskega proračuna, prav tako na predlog župana pa so ob obravnavi sklepa občinskega sveta Sodražica o delitvi presežka proračuna potrdili že sprejeti sklep ribniškega sveta. Za sprejem rebalansa so svetniki potrebovali uro in pol, saj je Franc Češarek vztrajal, da se pojasni, kako se obračunava honorar tajnikom krajevnih skupnosti. Obrazložitvi, da je osnova plača najvišjega strokovnega delavca gradbene stroke v občinski upravi, je Češarek oporekal, češ da je izhodišče njegova neto plača, medtem ko dobi tajnik to kot bruto honorar. Prav tako se tudi ni strinjal, da je obračun narejen za vsega le dve priznani uri dela na teden, in županu očital, da je to “oblika in način, da bodo krajevne skupnosti popolnoma uničili”. Ob ugotovitvi, da v Dolenji vasi in Ribnici tajnikom izplačujejo višji honorar, kot jim po izračunu pripada, je Češarek dejal, da bodo težko dobili koga, ki bi tajniške posle opravljal za vsega le 10 tisoč tolarjev na mesec. Sklenili so, da bodo višje kriterije za plače tajnikov upoštevali prt pripravi proračuna za prihodnje leto. O sklepu občinskega sveta Sodražica, ki je ob sprejemu zaključnega računa ribniške občine v prvi obravnavi župana Andreja Pogorelca zadolžil, da ribniški občini predlaga delitev presežka proračuna za preteklo leto v razmerju 50,04 : 49,96 v korist sodraške občine, niso dolgo razpravljali. Župan Tanko je poudaril, da za! ribniško občino predlog ni sprejemljiv in da bodo vztrajali na že sprejetem sklepu, da se presežek razdeli po kriteriju števila prebivalcev, o nedokončanih investicijah v vrednosti 4,6 milijona tolar-oa naj bi se dogovarjali v okvi-elitvene bilance. M. L.-S. na :1 Darja Grebenc v nadstropju ostali oddelki z oblačili, obutvijo in igračami, v pritličju pa na skupno 950 kv. metrih letos prenovljenih prostorov poleg ostalih obnovljenih in razširjenih oddelkov tudi posodobljena samopostrežna trgovina. Ko't je ob počastitvi jubileja povedala Grebenčeva, je konkurenca v Kočevju huda, Vendar jim kot trgovini z največjo prodajno površino v Kočevju s široko ponudbo kvalitetnih izdelkov tudi po 30 letih še vedno uspeva zadovoljevati svoje kupce, tako da so z njihovim številom tudi v Nami zadovoljni. M. L.-S. V SOBOTO NA KONCERT DOBREPOLJE - Letni koncert vokalne skupine Mavrica pod naslovom “Pesmi in rože iz skrinje” bo v Jakličevem domu 16. oktobra ob 19. uri. Pevke bodo nastopile z novim programom. Kot gost bo na koncertu nastopil tudi znani in priljubljeni pevec Adi Smolar in še nekateri. Stari, majhni in skregani! Lastniki zemljišč so v povprečju starejši od 60 let - Parcele velike le okoli 11 arov -Solastništva in spolovine so predmet sporov - Inšpekcija nemočna RIBNICA - V ribniški občini so se že lani lotili ureditve Dolenje-vaškega polja, na katerem je na skupno okoli 300 hektarjih kar dobra polovica neobdelanih zemljišč. Z zakupom in oddajo 10 hektarjev zem-ijišč v najem zasebniku Marku Kocjančiču so storili prvi korak v preprečevanju nadaljnjega zaraščanja, vendar bo celovita rešitev terjala še veliko dela. Da rešitev.ne bo enostavna, utemeljuje poznavalka razmer, kmetijska svetovalka Irena Šilc iz Ribnice, z razlogi, ki so privedli do opuščanja kmetovanja. Na prvem mestu je, kot meni, da lastnikom zemljišč kmetovanje ni osnovna dejavnost, temu pa sledijo majhnost in razdrobljenost parcel, veliko število lastnikov in njihova starostna struktura. Skupno je lastnikov preko 200, v povprečju pa so stari že preko 60 let. “Veliko je samskih, predvsem starejših žensk, ki zemlje nočejo prodati, ker jim ta pomeni neke vrste socialno varnost,” pravi Šilčeva. Ob bok takšnim lastnikom postavlja tiste, ki zemlje ne morejo prodati zaradi nerešenih dednih postopkov, solastništva in spolovine, pa tudi tiste, ki bi radi prodali, pa ne morejo, ker so parcele preveč razdrobljene in premajhne, saj so v povprečju velike le 11 arov. “Oranja z živinsko vprego Skorajda ni več, veliko starejših pa si traktorja ne upa voziti,” pojasnjuje Šilčeva,zakaj nekateri, ki so še sposobni in bi radi obdelovali svoje njive, tega ne počno več oziroma manj, kot bi lahko. Da Irena Šilc opuščajo kmetovanje je kriva tudi divjad, ki jim povzroča veliko škodo, sicer pa je zaraščanje, kot pravi Silčeva, predvem posledica upadanja števila glav živine. “V Dolenji vasi je bi Ta ustanovljena ena prvih mlekarn na Ribniškem, danes pa imajo Ljubljanske mlekarne na tem območju le 20 odjemalcev, med katerimi imajo vsi razen enega, ki ima 3, samo po eno kravo,” pravi in dodaja, da če ni živine, se lastnikom travnikov pač ne splača kositi, ker bi se jim pojavil presežek krme. Ker se bojijo prevelikega pridelka, ne gnojijo, do problemov s pognojevanjem pa prihaja tudi na spolovinah, ker sta uporabnika istega zemljišča običajno sprta. Spori med lastniki zemljišč dodatno prispevajo k zaraščanju, zaradi majhnosti in razdrobljenosti parcel ter velikega števila lastnikov pa so pogosto nemočne tudi inšpekcijske službe. Kjer tudi kontrola ni učinkovita, pa je, kot pravi Šilčeva, zaraščanja še več! M. LESKOVŠEK-SVETE DOLENJSKI LIST IZ NAŠIH OBČIN ' Hrv*"-' i r i* f V (A iŠOflj n £ TRIMO IN OBČINA PONOSNA'NA DIREKTORICO - V Trimu so se iskreno razveselili, ker je njihova direktorica Tatjana Fink postala menedžerka leta 1999. Finkovi so sodelavci pripravili sprejem, kakršnega ne ho zlepa pozabila. Med prvimi sta ji čestitala direktorica komercialnega sektorja Breda Bon (na desni) in vodja službe za zagotavljanje kakovosti Zvone Livk. Finkovi je čestital tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, pozdravno brzojavko pa so ji poslali še trebanjski občinski svetniki, ponosni na direktorico, ki tako uspešno vodi največje podjetje v občini. (Foto: P. Perc) GLASNO O PROMETU - Kar okrog 1000, pretežno mladih, se je pretekli petek dopoldne in popoldne zbralo na prireditvi na parkiriščih med sevniško osnovno šolo, HTC-jem in zdravstvenim domom. Povezovalca dogajanja sta spretno opozarjala zbrane, na kaj naj bodo pozorni bodisi pri gasilcih, policistih, slovenskih železnicah ali drugih sodelujočih “delavnicah ”. Tako se je na enem prostoru kot v odprti knjigi in tudi v obliki prikazalo skoraj vse, kar bi morali vedeti in upoštevati za večjo varnost v prometu. Tudi starejši! Pravcata pomanjšana lokomotiva z vagončki iz Železniškega muzeja pa je bila za mlajše največja privlačnost. Predsednik Društva Zagon Tržišče Stanko Lazar in predsednik občinskega odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zvone Tuhtar sta bila lahko kot organizatorja prireditve zelo zadovoljna. (Foto: P. P.) 25 UČENCEV V LIKOVNI DELA VN1C1 - Ob tednu otroka je trebanjska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravila na gradu Mala Loka pri graščaku Dušanu Šparovcu likovno delavnico za 25 učencev (od 5. do 8. razreda) iz osnovnih šol Trebnje, Veliki Gaber in Mirna. Vsi udeleženci delavnice, ki so ustvarjali pod mentorstvom Katje Gorup in Neje Aupič, so ob otvoritvi razstave svojih del v kapeli gradu (na posnetku) prejeli spominska priznanja, štirje učenci pa še posebna priznanja s praktičnimi nagradami raznih sponzorjev, in sicer: Teja Ograjšek (OŠ Trebnje) za najbolj realistično upodobitev, Vida Strah (OS Mirna) za najlepšo risbo, Maša Ceglar (OŠ Veliki Gaber) za najlepšo barvno sliko in Roman Tratar (OŠ Mirna) za naj lepše delo z voščenkami. (Foto: P. P.) VAŠKA SLOGA PRI DROBNIČEVIH - Približno mesec dni je, odkar je strela usekala v gospodarsko poslopje Drobničevih s Skrovnika. Živino so rešili domačini in Jo vzeli v svoje hleve nesebični vaščani, številni gasilci pa so preprečili, da ni bila škoda še večja. Ko boste prebirali tele vrstice, bodo Drobničevi imeli spet vso živino pod svojo streho. Tako vsaj je kazalo preteklo nedeljo, ko so vaščani in tržiški lovci pomagali “vezati grušt ” in so na ostrešje že pričeli polagati late. Gospodar Jože se je solznih oči zahvaljeval vsem, ki so jim pomagali, med drugim tudi sindikatu in vodstvu krmeljskega Inkosa, kjer je zaposlen. (Foto: P Perc) Življenjska povezanost z okoljem 120 let šole v Velikem Gabru - Medtem ko je imela šola ob začetku 199 učencev in leta 1942 372, obiskuje danes pouk 232 učencev v 12 razredih ■ Bo po dozidavi prva v trebanjski občini pričela z devetletko? 120 LET OŠ VELIKI GABER - Na pestri priložnostni prireditvi ob jubileju šole in 20-letnici vrtca, ki so jo oblikovali otroci oz. učenci (na posnetku) ter vzgojitelji in učitelji, je čestital jubilantu predsednik KS Veliki Gaber Marjan Anžlovar, ki je pozdravil tudi novega župnika Marka Marinka. Za šolo, ki je pričela s 199 učenci, jih imela leta 1942 kar 372, je spodbudno, da je po usihanju števila učencev letos vpisanih spet nekoliko več učencev. Občina bo v tem šolskem letu omogočila enoizmenski pouk v prostorih KS za potrebe male šole in tretjega razreda. (Foto: P. Perc) VELIKI GABER - Osnovno šolstvo seje v Velikem Gabru pričelo že pet let po uvedbi temeljnega zakona habsburške monarhije, to je “splošne šoIskev naredbe”, ki je opredelila splošno in osnovno šolo. Ravnateljica OŠ Veliki Gaber Marija Mežnaršič na petkovi slovesnosti ob 120-letnici te šole ni kaj dosti razpredala o velikih organizacijskih in vsebinskih spremembah v teh dolgih letih, kajti te so zanimivo predstavili v zborniku. Zahvalila seje vsem učiteljem in učencem za prispevek pri oblikovanju vsebine zbornika, še posebej pa sponzorjem, ki so izdajo zbornika finančno podprli. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je poudaril, da mora biti osnovna šola kraj druženja vseh, ne le učencev in učiteljev, hkrati pa je izrazil prepričanje, da OŠ Veliki Gaber prednjači v izpolnjevanju tega poslanstva. Pungartnik upa, da bo uspelo že prihodnje leto dozidati v potresu poškodovano šolo, da bi kot prva šola v občini lahko pričela z devetletko. Tudi po mnenju predstojnika novomeške območne enote Zavoda za šolstvo Ivana Mirta daje šoli vse možnosti za nadaljnji razvoj in uveljavljanje prav njena življenjska povezanost z okoljem. Bogata ponudba interesnih dejavnosti pa je tudi kar dobra popotnica v pripravah na devetletno osnovno šolo. Po Mir-tovih besedah je zadnji čas, da se Slovenija tudi na področju šolstva približa evropskemu razvoju, saj smo med zadnjimi, ki še imamo osemletno šolo. Osnovno šolo v Velikem Gabru je obiskovalo precej tudi pozneje uspešnih krajanov. Med njimi je sedanji direktor občinske uprave v Trebnjem Janez Slak, ki je med obujanjem spominov povedal, da so se včasih učenci in učitelji zaradi pomanjkanja prostorov morali nenehno seliti, telovadbo so imeli kar v razredih, v višjih razredih pa v gasilskem domu. Kljub temu pa je po Šlakovih besedah včasih ta šola dajala celo KDO BO ODGOVOREN? SEVNICA - Svetnik dr. vet. Blaž Jene (SKD) je opozoril, da se je nekdo lotil gradnje poslopja pri Flajsu ob regionalki Dolenji Bo-štanj-Mokronog tik pod plazovito brežino. Vprašal je tudi kdo bo prevzel odgovornost, če bo popustil obrambni zid ob Savi in bo voda poplavila boštanjsko obrtno cono. Direktor občinske uprave dr. vet. Zvone Košmerl je povedal, da so si strokovnjaki že ogledali, kaj je treba postoriti z obrambnim zidom pred visokimi vodami; urediti pa bo potrebno, kam z meteornimi vodami, zaradi katerih bi lahko v Dolenjem Bo-štanju (spet) “plavali” ob morebitnih poplavah, ki običajno grozijo v prvi polovici novembra. MISS SLOVENIJE NA STEKLASOVI POTI ŠENTRUPERT - V soboto, 16. oktobra, ob 9. uri bo tukajšnje turistično društvo na trgu pred cerkvijo sv. Rupreta slovesno odprlo Steklasovo pohodno pot. Pohodnike bo na 20 km dolgo pot po obronkih Šentruperta pospremila pesem domačega vinogradniškega zbora, odprl pa jo bo gost v spremstvu letošnje miss Slovenije. Vabljeni! več znanja, kot so potrebovali, kar seje izkazalo tudi, ko je kot kmečki fantič nadaljeval šolanje za geometra med “ljubljanskimi fra-jerji”. Slak je razveselil domačine z informacijo, da občinska uprava pripravlja dokumentacijo za prizidek k osnovni šoli. P. P. OBNOVLJENA TLA TELOVADNICE TREBNJE - Telovadnica pri trebanjski osnovni šoli je zelo zasedena, saj v njej ne poteka le pouk športne vzgoje, ampak tudi vadba številnih športnikov, predvsem uspešnih rokometašev in tekmovalcev badmintona. Zato so vsi uporabniki telovadnice veseli, da je končana obnova talne obloge v telovadnici. Dela so veljala blizu 16 milijonov tolarjev. 30 MILIJONOV ZA GARANCIJSKI SKLAD POSAVJA MARIBOR - Sevniški župan Kristijan Janc se je v Mariboru z ministrom za malo gospodarstvo Jankom Razgorškom pogovarjal o pomoči države oz. pristojnega ministrstva malemu gospodarstvu v posavski regiji. Razgoršek je zagotovil, da bo garancijski sklad v okviru Regionalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Posavja še letos dobil 30 milijonov tolarjev za začetek poslovanja. Minister je poudaril, da bodo podpirali skupen nastop malega gospodarstva tudi v drugih regijah. MAX V AFRICI TREBNJE - Zabave željnim v diskoteki Africa v trebanjski obrtni coni poslej naj ne bi bilo ob petkovih večerih niti najmanj dolgčas. Tako vsaj obeta podpisana pogodba med radiom Max in diskoteko, kot rezultat te pa program koncertov. Ta petek, 15. oktobra bo gost Africe Jasmin Stavros, 22. oktobra bo koncert Ivane Banfič posnel Kanal A za oddajo Atlan-tis. 29. oktobra bo srednješolski žur, 5. novembra koncert priljubljene hrvaške skupine Magazin, 12. novembra pa bosta zabavala goste Africe Davor Radolfi in Ritmo Lo-co. Z letaki, ki najavljajo prireditve, imajo obiskovalci pri nakupu karte 100 tolarjev popusta. Na radiu Max zago-tavljajo, da si s kupljeno vstopnico pridobijo tudi kupončke s popusti, ki lahko denar večkratno povrnejo, če se seveda imetnik odloči za nakupe v nekaterih lokalih. V predprodaji prodane karte bodo izžrebali in na vsakem koncertu bo nekdo dobil lepo nagrado: za zdaj večerjo v Gradu Otočec s Stavrosom, Radolfijem ali Ivano Banfič. Negotova usoda sevniškega radia Ko je lokalni radio občini tolikšno breme, da ne ve, kaj in kako z njim - Ob 30-letnici Radia Sevnica bi nekateri radio najraje prodali, zagovorniki statusa quo terjajo referendum SEVNICA - “Vsi zaposleni na Radiu Sevnica in tudi honorarni sodelavci bi radi uradno izvedeli, kaj pomenijo govorice o prodaji radia. V obdobju lastninjenja radijcem ni bilo omogočeno izpeljati privatizacije. Če je kaj resnice v tem, da naj bi radio prodali, bi bilo prav, da bi o tem obvestili tudi kolektiv radia in da bi tudi ta sodeloval pri lastninjenju. Smatramo, daje 30 let dela in ustvarjanje programa precej več kot zgolj pavšalno ovrednotenje v denarju. Mimogrede: radio ustvari okrog 80 odstotkov prihodkov za dejavnost sam! In če so razmišljanja o prodaji radia resna, naj to poteka v sodelovanju z nami, kajti tudi kolektiv radia je pripravljen vložiti določen kapital in radio obdržati v Sevnici,” pravi Rado Mlakar, direktor sevniškega radia. S preselitvijo radia iz utesnjenih Svetnik Jože Roštohar(ZLSD) prostorov v Naselju heroja Maroka pod streho HTC-ja in obnovo antenskega sistema na Lazah bi se radijci s povečanjem slišnosti in seveda tudi ob boljšem programu lažje spoprijeli z vse hujšo konkurenco raznih medijev. Gre za neizprosen boj za poslušalce in, kakopak, tudi za oglaševalce, saj le ti lahko omogočijo ne le obstanek, temveč tudi hitrejši razvoj. Tega si sevniški radio kot javni zavod brez pomoči svojega ustanovitelja -občine Sevnica ne more predstavljati, medtem ko se bi ta rad čim-prej znebil tega proračunskega porabnika. “Ne vidim nobenega razloga, da ne bi spremenili statusne organiziranosti radia, bodisi da bi postal delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo. Država in občina nista bili nikoli dobra gospodarja! Prav pa bi bilo, da radio, ki praznuje 30-letnico, ohranimo v Sevnici,” je povedal sevniški župan Kristijan Janc na zadnji seji občinskega sveta v Sevnici, ko so obravnavali razvojno strategijo sevniškega radia. je vprašal, kaj pomeni prodaja in kaj lastninjenje radia Sevnica. Njegov strankarski kolega Franc Pipan pa je menil, da bo radio še najbolj neodvisen, če bo (ostal) občinski, čeprav je hudo breme za občinski proračun. Zaposlenim bi morali dovoliti lastniške deleže, da bi to delovalo spodbudno, je dejal Pipan in dodal: “To je edini medij, ki pride v vsako hišo in s katerim s(m)o sorazmerno zadovoljni." Svetnik Albin Ješelnik (LDS) je dejal, da se že vrsto let ukvarjajo s sevniškim radiom in da bi si moral radio zagotavljati plače iz tekočega poslovanja, za razvoj in tehniko pa naj bi prispevala občina. Jože Kunšek (SLS) je menil, da bi morali najti strateškega partnerja, ki bi, razumljivo, hotel imeti kaj vpliva. “Če hočemo nevtralnost, potem mora to občina plačati,” je poudaril Jože Intperl (SKD) in se zavzel, da bi naredili konec dolgoletne agonije radia in ga preselili v HTC. Temu lastniki HTC-ja ne nasprotujejo. Svetnik Rudi Dobnik (SDS) je dejal, da tudi tu deluje zakon kapitala, da pa se ni treba bati, da bo radio kupila SDS, saj nima toliko denarja. Vprašal je, kakšna je knj ižna vrednost osnovnih sredstev. Poslanec (SDS) Branko Kelemina se je zavzel, da bi omogočili radiu normalne pogoje za delo in da je treba naposled ohraniti delovna mesta. Pipan je opozoril, da je največ vredna frekvenca, in dodal, da se mu zdi nenavadno, da se s Kelemino zavzemata za radio, ko pa imata največ vpliva na radio SLS in LDS. Menil je, da bi morali celo na referendum, če naj bi radio prodali, saj so zanj prispevali tudi občani s samoprispevkom. Župan Janc je odvrnil, da občina in župan nočeta imeti nobenega vpliva na radio, hočeta pa, da bi bil boljši in cenejši. Da mora radio naprej tako kot drugi mediji, je menil Rudi Bec (LDS) in se, podobno kot Štefan Teraž (SDS), zavzel za dokapitalizacijo radia. Direktor radia Mlakarje Dobniku odgovoril, daje osnovni kapital Radia Sevnica 2,3 milijona, direktor občinske uprave, dr. vet., Zvone Košmerl, pa ga je popravil, da je ustanovitveni kapital 4,1 milijona tolarjev. Se je pa Mlakar pohvalil, da nimajo več dolgov! Saga o usodi sevniškega radia se bo še nadaljevala, kajti nadzornemu svetu radia, ki mu predseduje Anton Koren, so svetniki naložili, naj da več predlogov oz. inačic za rešitev, tudi v luči statusnih spre-memb. p perc Trebanjske iveriH PRAZNA SLAMA - Za tra; gikomično dogajanje na zadnji seji trebanjskega občinskega sveta je poskrbel nesojeni koordinator vladajoče pomladne koalicije Franc Hribar. Nič posebej hudega se ne bo zgodilo, ker so svetniki SKD. SLS in SDS zavrnili pobudo občinske uprave o ustanovitvi lokalne turistične organizacije kot javnega zavoda občine Trebnje. Kvečjemu prihranili bodo kakšen tolar. Pri vsej zadevi je najbolj žalostno in smešno hkrati, da je bil najbolj goreč nasprotnik sprejetja (v 1. obravnavi!) ponujenega dokumenta prav Hribar, kije kot predsednik odbora za gospodarske dejavnosti ponudil svetnikom taisto listino, ki so jo (seve družno s Hm barjem) pomladniki razcefrali, v vseh odborih imajo pomladniki škarje in platno, svetnik Peter Frelih (LDS) pa še vedno zaman moleduje, naj zato drugi svetniki (LDS, ZLSD), ki niso tako “posvečeni”, da bi bili lahko v odborih, vsaj nekoliko prej dobijo v roke gradiva, da bi se bolj Prl' pravili na seje občinskega sveta. - PODKUPLJEN INŠPEKTOR? - Svetnik Janez A. Kovačič (DeSUS) seje razhudil, češ daje lekarna na Mirni zaprta zaradi dveh parkirnih prostorov. Vprašal je, koliko parkirnih mest imata lekarni v Novem mestu m Ljubljani? "Inšpektor sr nikak° ne bi smel dovoliti, da zapre lekarno na Mirni! Sumim, daje t inšpektor podkupljen! Tega inšpektorja je treba izločiti iz postopkov na Mirni,” je grmel Ko vačič... DERGI IN GRAŠČAK - Igra- lec Marko Derganc-Dergi se kar ne more ločiti od prijatelja - ma-lološkega graščaka Dušana Sp rovca. Na gradu je s svojimi ter a bami razveselil tudi mlade ude žence likovne delavnice. Sicer p se rad v mislih sprehodi po d zilski Copacabani, saj doma sam “drek meša”... (Foto: P. K) Sevniški paberki BO SEVNIČANKA.PRV^ DAMA ZDA? - Ob ameriskei milijarderju Donaldu Trumpu je v zadnjih mesecih nenehno javlja naša nekdanja maneke Melanija Knaus. Njeni doma Sevničani; šarmantna mamij zaposlena v Jutranjki, in oče, V uspešen trgovski potnik oz-stopnik, zdaj pa podjetnic, Melanijo po najboljših mo podpirala, ko je začenjala ma kensko pot v Italiji. Gotove y Melanija z veseljem Pova m. Belo hišo, če bi bil njen spr, Ijevalec Trump v letu 20001 jen za predsednika ZDA-od “oče” in lastnik številnih ne ličnikov v ZDA (njegovo Pte" ženje cenijo na 1,6 milijarde rjev) namreč resno razmi kandidaturi za prvega mo;za . bogatejše države na svetu- P mo, da se Trump ne bo prem1-.j_ MISLI(L) RESNO! - Dt-roslav Končina, nesojeni dir sevniške Jutranjke, nam Je P^, ročil, daje mislil zelo resno jo prijavo za direktorja Ju*ranatJ-in daje v izjavi predsednikj1^^ zornega sveta Jutranjke Pipana res samo to, da ni0 Prodal delovnega razmerja pr • venski vladi. Dr. Končina P da je še pravi čas pri Prc^“nal- nju poslovanja Jutranjke spo koliko je dejansko ura... ,icj. ALKOTEST - Sevniški P° • _________ sti so ob petkovi prireditvi mišljajmo glasno o prpme _s, kazali tudi najnovejši aliK Poskusno sta pihala tudi ko zavarovalnice Triglav Tol"® jz-in InJp A£i<* 7. rflČUn3»^ in Jože Ašič. Z računa..'-^-pisanim rezultatom nista sgrt>-nila javnosti, sta pa precej Ijeno opazovala izpis prc p) ščenim policistom. (Foto- Krške novice ALI BO ABONMA? - V Krškem se sestajajo krizni štabi, da bi našli denar za abonmajske predstave. Med strankarskimi prvaki in aktivisti je ne le nemir, kako zagotoviti omenjeni tolar za kulturo, ampak tudi ljubosumje, ker drug drugemu ne privoščijo zaslug za omenjeno prosvetleje-vanje ljudstva. Ko zasedajo krizni štabi, se v Krškem nekateri tudi vprašajo, kako da krizni štabi niso zasedali, na primer, ko je v Krškem usihala in usahnila lastna krška dramska dejavnost. ZE O SILVESTROVANJU -Novo leto bo. In bo tudi silvestrovanje na prostem nekje v mestu. Kdo ga bo pripravil, to pa je Poglavje zase. Medtem ko so se na začetku dobili skupaj številni najrazličnejši možni (soorganizatorji silvestrovanja, se je ekipa dozdaj zmajšala, iz nje so izpadli mnogi zainteresirani. Tako bodo silvestrski spektakel v Krškem Pripravili dedki in babice. Krško darilo ob mednarodnem letu starejših pač. DOJENČKI ALI ŠOLARJI? -Dtroški vrtec na Raki še nima jas-*. namreč prostora in oskrbe za dojenčke in ne kakih drugačnih! Kaka vsemu navkljub premore udi še dojenčke. Kako naprej, se sprašujejo mnogi. Najbolje bi do, ko bi vendarle zgradili jasli, ojenčkov bo namreč še, kot go-vore poročila z Rake, stara nekaj nr, dni, tednov in mesecev. Razen eveda, de ne bo kdo dosegel, da je bodo na Raki rojevali že vsaj šoloobvezni otroci. No, tudi šola uče po obnovi in širitvi, a to je ze druga zgodba. [ta ovo v Brežicah Malce so zamudili - £®radi nemoči policije, ki nika-r?r n.e.more zatreti vse večjega dzraščanja prodaje in uživanja dntil med brežiško mladino, so L®.rv sv°je roke vzeli tamkajšnji za du k' svetniki. Ti so se odločili nr ? . 1 °sem milijonov tolarjev bi hn z'0|Msni Bijou bar, ki naj d središče vsega prepoveda-ga Početja v mestu. To smelo ">ško odločitev bi lahko celo - VaMi, ko bi do nje prišlo ob on)Ve-n ''•asu’ ne Pa danes> ko je „ dnjeni bar le še zapuščena in "nr-Udena razvalina mn. ARJEV PRST - Se še spo-sln kak°jo nekdanji visoki Dr„?nski politik Vinko Hafner prst elle,iem v Beogradu s ju , 111 zužugal vzpenjajočemu se Doh Miloševiču? Nekaj pon^doga smo videli tudi na Bre nkovi seji sveta občine njr Zlce> le daje prst dvignil svet-g jln v'sok občinski funkcionar stomn;JiČar' Z dvignjenim pr- zast PP°zoril Edija Štrausa, opnika mladega rodu, naj nalo man' 1 ' bolj Sm Z113!1! gleda za ženskami. Da t0x. j i natančni: ena zadnjih sk dnevr nove H;"lfnega reda’ Potrditev špeševil6 cc Rcg‘jskcga P°-v0fi Valnega centra, je padla v vin Zato’ ker je Edi želel žensko 'deti v živo! Pohod Po poteh ^brežiške čete -jj^oktobra na Sromljah Bre^^^E - Športna zveza Brei1Ce> Planinsko društvo W Zn ln. br°žiški območni odžene uzenja borcev in udele-Sohr>?V bodo pripravili v šp0rt°’ 23. oktobra, vsakoletno PohoH°i re*creat'vno prireditev Pri- P° poteh brežiške čete. ZaD(,r !ev’ k' ho letos že 23. ijah n se bo zadela na Srom- nost •Stari koli ob 9- uri-Slav-Ljg n' §°vornik bo Damjan de|0’ r.etar v Ministrstvu za Ve. y družino in socialne zade-doSriH ,*turncnl programu bo-KapeiVal' godba na pihala iz in ’ PCVska zbora iz Sromelj Na nC1 °?novnc šole Artiče. poho '"božičnem planinskem SednitU PT'dakujejo tudi pred-Miia a Republike Slovenije bog na Nučitrm. Udeleženci Stne-f,' hžno 3 ure pešačili iz leiii“!:,,Jriimo spominskih obe-lovCu^ dJB na Lastinah, Si-"'h p ^akonc' 'er pod gozd-t'aZai ,tcr mcd vinogradi 'ta-, na St tln "te »~i (niovanje z gorskimi buško V, strc|janlc z zračno p , 'n lokom. žanje i'1' Jc ,ud' družabno sre-feev NOB, izgnancev Prazni?" Sromlje. V sklopu ne . ,C,nc Prireditve bo tega ,^kniOV;ini(> 7 itArcIzimi 'vcte ranov vojne 1991. L. M. 12 MAŠ I H O 1M Kdo dela meje med generacijami? Sožitje generacij, okrogla miza ZPM Krško - “Priložnost, da se zamislimo” - Odgovornost srednje generacije - Stari so prostovoljci brez prave možnosti odločanja KRŠKO - Človekova starost naj ne ustvarja meja, marveč spleta vezi med generacijami. Tako seje dalo razumeti glavno sporočilo nedavne okrogle mize Sožitje generacij, ki jo je Zveza prijateljev mladine Krško pripravila med številnimi dogodki ob letošnjem tednu otroka. Vida Ban, sekretarka ZPM dine s socialnimi vrednotami je Krško, je v uvodu okrogle mize navzoče izzvala z obvestilom, da “imamo danes v Krškem priložnost, da se poglobljeno zamislimo nad našo družbo, katere del smo. Kako omogočati povezovanje generacij, povezovanje in strokovnih služb tu v Krškem?” Po mnenju Banove ima srednja genercija v rokah vzvode politične in gospodarske moči in odločanja in je zato odgovorna za sožitje generacij. “Seznanjanje otrok in mla- POHOD PO OBNOVLJENI POTI NA GRAD KRŠKO - V soboto ob 15. uri bodo v Krškem na koncu ulice Pod Goro krenili na pot pohodniki na grad Friderika Čeljskega. Gre za otvoritveni pohod po peš poti, ki so jo obnovili v sklopu projekta razvoja turizma v krški občini. Pot, ki je zdaj torej očiščena, je neznana celo mnogim domačinom. Poslej naj bi po njej ljubitelji narave in zgodovine ter drugi prihajali na grajske razvaline, kjer naj bi se po napovedih pogosto dogajalo kaj zanimivega tudi za javnost. Pripravljalni odbor za obnovo poti na grad vljudno prosi obiskovalce, naj ob prihodu na grad v soboto parkirajo vozila na prostoru pred občino v Krškem. KAJ VSE POD STREHO KRŠKO - Stavbo občine Krško prekrivajo. Zato zdaj Krčani ne bodo mogli več trditi o občini, da se pod to streho nekateri zaklepajo v poročno dvorano. Odkar je nova streha - če danes še ni vsa, bo kmalu - namreč še niso naleteli na take “skrivače”. PRIDOBITVE RAKA - Tukaj bodo kmalu odprli nove prostore pošte v velikem novem večnamenskem objektu. Naslednja bo sprejela obiskovalce trgovina, takoj zatem če ne celo hkrati, bo začela obratovati gostilna. Zlasti zafdnje se domačini vesele skoraj enako močno kot božiča, kajti v novem lokalu bodo, tako vsaj upajo, končno na Raki dobro postreženi. OBNOVA V OSNOVNI ŠOLI BREŽICE - V osnovni šoli v Brežicah obnavljajo centralno ogrevanje, in sicer so zamenjali cisterno za gorivo. V tokratni temeljitejši obnovi, prvi po 30 letih, so zamenjali tudi 10 velikih oken. Po teh posegih ostaja za prihodnost med drugim še obnova fasade. Vse neizogibna obnovitena dela, ki jih plača občina, bodo končali v 2 do 3 letih. REGATA OKROG OTOKA KOSTANJEVICA NA KRKI -Tukajšnje športno društvo bo v okviru krajevnega praznika pripravilo v nedeljo, 17. oktobra, ob 10.30 uri 16. regato okoli kosta-njeviškega otoka. Udeleženci bodo tekmovali v 5 kategorijah. naloga nas vseh,” je poudarila sekretarka. Po njenem mnenju se humanitarne organizacije in javne službe vse bolj zavedajo pomena sožitja generacij, čeprav je generacijski spor tudi pri nas precejšen. Razpravljavci so poudarili, da je potrebno združiti izkušnje in znanje starejših ljudi z zagnanostjo in inovativnostjo mladih. Pri tem je potrebno v ljudeh razvijati čut za medsebojno pomoč, kar je ob okrogli mizi poudarila tudi Danica Zalokar, podpredsednica ZPM Krško. Po mnenju razpravljavcev so mnogi starejši ljudje prostovoljci v različnih organizacijah, vendar so jih odrinili od oblasti. Zato je bilo eno od priporočil okrogle mi- “Elektrarne samo še politično vprašanje” Posavje vztraja pri gradnji elektrarn - Kaj pove LDS in kaj SLS? KRŠKO - Posavske občine so že pred leti izrazile svoj interes za gradnjo teh hidro-central in svojih tovrstnih odločitev do danes niso preklicale. Vendar se nekateri zunaj Posavja ne odločijo, kaj bi z velikim načrtom o gradnji elektrarniške verige. Dovolj nam je slepomišenj a o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi in zahtevamo jasne odgovore o tem. Tako bi lahko povzeli razpoloženje v krški in sosednjih občinah, ko beremo nedavno sporočilo za javnost, ki ga je podpisal krški župan Franci Bogovič. Jasnih odgovorov se nadejajo že na današnji okrogli mizi. Dali naj bi jih na soočenju zagovorniki in najnovejši nasprotniki gradnje elektrarn. Poleg tega organizatorji pogovora pričakujejo pojasnila liberalne in ljudske • Pogajalsko skupino iz Posavja vladni pogajalci ne priznavajo kot enakovrednega sogovornika in zakonitega predstavnika Posavja, z obžalovanjem ugotavlja župan. stranke o tem, koliko resnice je v medstrankarskih obtožbah glede odlaganja začetka gradnje elektrarn. V omenjenem javnem sporočilu župan Bogovič ugotavlja, daje projekt gradnje lek-trarn do skrajnosti spolitiziran. L. M. ze, da je potrebno starejše ljudi pustiti na mesta odločanja. Okrogle mize, ki so jo z nastopom popestrili leskovški šolarji in prostovoljci ZPM Krško, sta se udeležili med drugimi predstavnici ZPMS Anita Albreht, generalna sekretarka ZPMS, in Vlasta Sever. Okroglo mizo so pripravili v sklopu tedna otroka ter ob letošnjem mednarodnem letu starejših in svetovnem dnevu starejših, 1. oktobru. L. M. SOŽITJE GENERACIJ - Za dobro sožitje generacij se je dalo najti nekaj primerov na okrogli mizi v domu starejših v Krškem. Mogoče najlepša slika o sožitju generacij se je prav tisto popoldne prav naključno ponudila v eni od sob v domu starejših in to je zabeležil tudi fotoaparat. (Foto: L. M.) V • Svetniki podprli vrtec v Podbočju Župnijo Sv. Križ-Podbočje krški občinski svet pogojno oprostil plačila komunalnega prispevka za graditev večnamenskega objekta - Pomisleki - “S sklepom se ne mudi” PODBOČJE - Župnijo Sv. Križ-Podbočje je krški občinski svet s sklepom na četrtkovi seji oprostil plačila komunalnega prispevka za graditev mladinskega centra, otroškega vrtca in prostorov Karitas v Podbočju. Svetniki so tako sprejeli besedilo sklepa, ki gaje predlagal župan Franci Bogovič. Vendar so sklepu, kot ga je predlagal župan, dodali še določilo, da bo župnija morala plačati komunalni prispevek, če bo spremenila namembnost že nastajajočega objekta. Svetniki so tako dopolnjen žu- da so investitorji namenjeni vrtec panov predlog sklepa sprejeli z odpreti tudi brez pridobljene kon- ZDRA VA ŠOLA - Na fotografiji so učenci dveh razredov brežiške osnovne .......____ .j~_____znosnejše. Zmagovalnima i---------------- navzočnosti ravnateljice Milene Jesenko, vodje projekta Marinke Lupšina Novak, nekaterih drugih učiteljev in Toneta Zorka, predsednika KS Brežice in direktorja Splošne bolnišnice Brežice, izročili priznanje in nagrado - izlet, in to na šolski dan, na Bizeljsko. (Foto: L. M.) večino glasov. Pred tem so o oprostitvi govarili iz dveh zornih kotov. Andreja Božiča iz LDS je zanimalo, katere vrste objekt je nastajajoča zgradba v Podbočju, na kar so mu odgovorili, da gre za objekt družbenih dejavnosti. Na Božičevo vprašanje, ali so že podelili koncesijo za nastajajoči župnijski otroški vrtec, je pojasnil župan, da župnija Sv. Križ-Podbočje še ni zaprosila za koncesijo. Dodal je, Avstrijce so morali najprej poučiti Krški turizem na borzi KRŠKO, MARIBOR - Pretekli petek so predstavniki Centra za promocijo turizma Slovenije v mariborskem hotelu Habakuk pripravili tradicionalno turistično borzo pod naslovom Slovenian IncomingWorkshop 1999. Udeležilo se je je več kot 150 tujih in domačih turističnih agancij, organizatorjev potovanj in drugih turističnih ponudnikov. Turistično ponudbo občine Krško je na turistični borzi zastopal Podjetniški center Krško. Tujim, predvsem avstrijskim, predstavnikom, so morali najprej povedati, da v občini Krško ni samo nuklearka, temveč je veliko ogleda vrednih naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti. Izkazalo se je, da lahko v krški občini vsakdo najde kaj zase. Nad ponudbo in in možnostmi so se navduševali tako “prodajalci” kulture, zgodovine in umetnosti, kot tudi tisti, ki v katalogih ponujajo šport in naravo. Brez kulinarike, vina in dobre gostinske ponudbe pa ne gre ne pri prvih ne pri drugih. Glede na število poslovnih srečanj na borzi si lahko krški turistični delavci v prihodnjem letu obetajo večje število gostov. S. MRGOLE JESEN NA “TA MALEM PLAC” KOSTANJEVICA NA KRKI -V organizaciji Turističnega društva Kostanjevica na Krki bo v nedeljo v tem mestu tradicionalna prireditev Jesen na ta malem plac. Na prireditvi se bodo med seboj pomerile ekipe okoliških vasi, otoka in celine v različnih igrah. Začetek bo ob 14. uri z veslaškim tekmovanjem, ob 16. uri se bo dogajanje preselilo na “ta mali plac”, kjer se bodo zvrstile še druge igre. Zaigral bo domači pihalni orkester. Na mizah se bo, po pričakovanjih in napovedih, trlo domačih dobrot, kostanja in por-tugalke. V večernih urah bo komisija za urejanje okolja, ki si je med letom trikrat ogledala vse hiše v Kostanjevici na Krki in okolici, podelila nagrade in pohvale za najlepše urejeno okolje. cesije; v tem primeru bi vrtec deloval zunaj obstoječe mreže javnih otroških vrtcev in na tržni osnovi. Martin Kodrič, svetnik SKD iz KS Podbočja, je dodal, da domačini pozdravljajo gradnjo omenjenega župnijskega objekta, ki nastaja s prostovoljnimi prispevki • Občinski svet Krško je župnijo Sv. Križ-Podbočje oprostil plačila komunalnega prispevka na podlagi odloka o komunalnem prispevku v občini Krško. Ta odlok določa, da lahko na predlog župana občinski svet sprejme olajšavo oziroma oprosti plačila, kadar gre za objekte, kijih gradijo društva, objekte družbenih dejavnosti in sakralne objekte. fare. Menil je, da gre za objekt širšega družbenega pomena in da je prav, če občinski svet graditelje oprosti plačila komunalnega prispevka. Petru Žiganteju iz LDS se zdi nujno, kot je dejal v razpravi, da bi občina z župnijo Sv. Križ-Podbočje sklenila pisno pogodbo o vrsti objekta, ki zdaj že nastaja v Podbočju. S tem bi se po njegovem zavarovali pred možno spremembo namembnosti objekta. Tako Zigantejo priporočilo je svet sprejel z že omenjenim delom sklepa, in sicer, da bo župnija morala plačati komunalni prispevek, če bo spremenila namembnost že nastajajočega objekta. Zigante in še nekateri svetniki so tudi menili, da se sicer sploh ne mudi s sprejemanjem obravnavanega sklepa o oprostitvi plačila komunalnega prispevka. Prispevek se plača ob izdaji gradbenega dovoljenja, šo utemeljevali svoje pomisleke, gradbenega dovoljenja za že nastajajoči župnijski objekt pa še ni. M. LUZAR Nova godbena petletka Pet let oživljenega pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki - Začetki že pred letom 1900 - Uspešni KOSTANJEVICA - Pihalni orkester Kostanjevica na Krki je ob 5. obletnici delovanja, ki jo praznuje letos, pripravil pred časom glasbeno družabno prireditev. Kostanjeviška mestna godba, katere slavnostni koncert je prišlo poslušat kar lepo število ljubiteljev tovrstne glasbe in druženja, je stara več kot pet let. Tako vsaj kaže pogled v kratko kroniko, ki jo je orkester objavil ob obletnici. “Pihalni orkester Kostanjevica na Krki nadaljuje bogato tradicijo godbe, katere začetki segajo že pred leto 1900 in kije žal leta 1955 skoraj povsem zamrla,” poročajo iz Kostanjevice. Leta 1992 je godbo ponovno oživilo nekaj zagnanih domačinov, med katerimi posebej poudarjajo imeni Andreja Jordana in Slavka Sintiča, kije bil tudi predsednik iniciativnega odbora. Godbeniki so začeli tokrat brez inštrumentov in brez denarja zanje. Obiskali so več kot 550 gospodinjstev v krajevni skupnosti, prosili za pomoč društva in organizacije. Posamezniki in organizacije so se širokosrčno odzvali na prošnje, in ko je prišel zraven še dirigent Toni Homan iz Šentjerneja, so do prvega nastopa manjkale samo še vaje. Poskrbeli so tudi za te, in sicer poleg dirigenta še Anton Žarn, Ernest Jazbec ml. in Franc Pibernik. Kostanjeviški pihalni orkester je prvič javno nastopil na božično novoletnem koncertu leta 1994. Po tistem so mu še večkrat zaploskali poslušalci in ocenjevalci in leta 1997 je na državnem tekmovanju dosegel zlato listino in napredoval iz 3. v višji kakovostni razred. L. M. ,/ /\ PET LET - Pihalni orkester Kostanjevica (na fotografiji na nedavnem slavnostnem koncertu) igra peto leto, pred njo je tukajšnja mestna godba muzicirala že dobrih pet desetletij. S povprečno starostjo godbenikov 23 let je eden najmlajših slovenskih pihalnih orkestrov, ki delujejo zunaj glasbenih šol. (Foto: S. Sintič) odlili o? h t, KAJ LAHKO OBRT PRIČAKUJE OD PRIBLIŽEVANJA EU? PORTOROŽ - Društvo ekonomistov Ljubljana pod pokroviteljstvom Obrtne zbornice Slovenije pripravlja 21. in 22. oktobra v Portorožu strokovno posvetovanje o tem, kaj lahko slovenska obrt in malo gospodarstvo pričakujeta od Evropske unije. Udeležencem bo o slovenski politiki približevanja EU z vidika obrti in malega gospodarstva spregovoril minister za evropske zadeve Igor Bavčar, o prilagajanju strategije razvoja zahtevam EU pa državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole. Predstavili bodo še programe EU za pomoč malemu gospodarstvu in nekatere izkušnje s tega področja ter prednosti vključevanja obrti v trge EU. Drugi dan, v petek, bo minister za ekonomski razvoj dr. Marjan Senjur govoril o tržnem redu pri nas in v Evropi, spoznati bo mogoče izkušnje nemške obrti z EU ter slovensko industrijsko politiko, ki jo bo predstavila ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin. O tem, kar je v sistemu davčnega nadzora pomembno za obrtnike, bo govoril direktor DURS Stojan Grilj. V Tlizli za pokušnjo Obrtna zadruga Hrast je svojo dejavnost predstavila na kantonskem obrtnem sejmu v bosanski Tuzli NOVO MESTO - Sejem je potekal konec septembra, na njem pa je obrtna zbornica Slovenije najela 80 kv. metrov razstavnega prostora. Dobro tretjino od tega je opremila Obrtna zadruga Hrast, ki je s svojimi člani predstavila zaključna dela v gradbeništvu. Na prostoru OZS je skupno razstavljalo 20 obrtnikov iz vse Slovenije. Kot je povedal Vinko Avsec, ki pripravlja sejemske nastope in skrbi za zunanjo podobo za- Martin Bajuk druge Hrast, so na sejmu prejeli zlato plaketo za najbolje urejen razstavni prostor. Zanimanje za zaključna delaje bilo precejšnje, saj se Bosna obnavlja, pri zadrugi pa so se ustavljali taki, ki potrebujejo storitve ali pa se želijo z Obrtno zadrugo Hrast poslovno povezati. “Včasih smo kot Pionirjev podizvajalec veliko delali v Bosni, v novejših časih pa je to prvi tak nastop na tamkajšnjem trgu, zato smo se predstavili zelo široko. Bosna je še dokaj neurejena država, a nekako je treba začeti. Želimo ugotoviti, ali je zanimanje za naše storitve, se predstaviti in navezati stike. Nastop na sejmu je v bistvu naložba v prihodnost,” nam je pojasnil direktor zadruge Hrast Martin Bajuk. Obrtna zadruga Hrast, ki zelo uspešno posluje in dela na domačem trgu, je zadnja leta čez mejo delala zelo malo. Na Hrvaškem še ostajajo težave z delovnimi dovoljenji in rešitve ni pričakovati kmalu; po Bajukovem mnenju se bo prej kaj odprlo v Bosni. So pa tanTtežave s plačili, s pomanjkanjem denarja in s kulturo poslovanja nasploh. V Bihaču so se tako že dogovarjali za projekt, a do uresničitve ni prišlo, ravno tako so bili doslej neuspešni tudf poskusi, da iz bi Bosne dobavljali les. Ob misli na prihodnost se zadruga Hrast trudi obdržati delež v zaključnih delih doma. Na Dolenjskem in v Beli krajini je že dobro zasidrana, zdaj pa s svojimi mojstri pritiska tudi proti Ljubljani. B. D. G. Dolenjka se ozira za Mercatoijem Mercator in novomeška Dolenjka sta se začela pogovarjati o morebitni povezavi -Dolenjka poleg združenja ABC išče še drugo pot - Žaposleni naj bi ostali NOVO MESTO - Kot je povedal direktor Dolenjke Maksimilijan Jakopin, so se doslej naslanjali na drugo rešitev, ki pa ji zdaj ne kaže najbolje. “Dolenjka mora iskati drugo pot za primer, da se Gospodarsko interesno združenje ABC razdruži. Dolenjka sama je namreč za slovenski prostor premajhna, da bi ji uspelo izgovoriti si dovolj velike bonitete pri dobaviteljih,” je dejal v torek. Mercator je v začetku leta pri- Čeprav je Mercator za skupšči-dobil 20-odstotni delež v Dolenj- no Dolenjke, ki bo 26. oktobra, ki, še toliko pa ima zdaj tudi Nova Ljubljanska banka, zato se že pojavljajo špekulacije, da ima Mercator “v rokah” že 40-odstotkov Dolenjkinih delnic. Kot je nedavno za javnost povedala članica Mercatorjeve uprave Jadranka Dakič, želi Mercator odkupiti celotni 58,8-odstotni delež družbe pooblaščenke, zavedajo pa se, da se bodo morali s tem strinjati lastniki, t.j. notranji delničarji Dolenjke. vložil nasprotni predlog in zahteval svoja dva člana v nadzornem svetu, skupščino pa naj bi celo odpovedali, se je zdaj temu predlogu odpovedal in skupščina torej bo. Na njej pa seveda še ne bo govor o nikakršni povezavi z Mercatorjem, saj so pogajanja šele na začetku. Napovedujejo, da se jim bo morda uspelo dogovoriti do konca prihodnjega leta. Kot je dejal direktor Jakopin, so v Dolenjki oblikovali deset po- KAKO KAZE NA BORZI? Začetek kupčkanja m pide Kljub pričakovanju borznih vlagateljev; da bodo že dlje časa padajoči tečaji najuglednješih podjetij prižgali večjim investitorjem zeleno luč za nove naložbe, se je teden začel veliko bolj črno. Brez očitnih in javnosti znanih razlogov ter ob dobrih polletnih poslovnih rezultatih obeh vodilnih farmacevtskih družb sta se tečaja njunih delnic sesula, tako da je enotni tečaj Krkine delnice ob koncu dneva ob 3,4-odst. padcu znašal borih 26.400 tolarjev in Lekove ob 3,1-odst. padcu 36.091 tolarjev, s čimer se je približal najnižjim letošnjim tečajem. Padcu je sledila tudi večina drugih delnic, za popestritev dneva pa je poskrbel zaplet z delnicami Luke Koper. Izdajatelj se je na eni strani spopadal z iskanjem rešitev za povezavo z Intereuropo, na drugi strani pa mu je "višja sila "nastavila novo oviro, saj je dobil obvestilo o začetku revidiranja lastninskega preoblikovanja podjetja. Ker postopek lahko prepreči statusne spremembe, se je Ljubljanska borza odločila zadržati trgovaje s temi delnicami do prejema novih informacij. Med prometnejšimi delnicami se lahko pohvali kvečjemu delnica Mercatorja, ki se je povzpela nad 14.000 tolarjev. Povsem v nasprotni smeri se gibljejo tečaji na prostem trgu, predvsem poob- laščenih investicijskih družb, saj njihov indeks še kar ruši rekorde. Rekorde pa beleži tudi obseg poslov z njimi, ki je v ponedeljek presegel 2,2 milijarde tolarjev. Levji delež tega prometa lahko pripišemo kupčkanju z delnicami polnega sklada NFD, kar kaže, da se delnice po nekajkratni preselitvi med strankami počasi selijo h končnemu kupcu. Ker se je samo v ponedeljek preselilo preko 13 milijonov delnic tega sklada, lahko že v tem tednu pričakujemo zanimive izpise iz delniške knjige. Vsekakor je zadeva izredno vroča, saj so se s Kmečko družbo tako ali drugače povezane osebe lotile največjega izmed pidov. V nevarnosti so, vsaj po trgovanju sodeč, tudi nekateri drugi pidi, v tekmovanju zanje pa pridobivajo zaradi naraščajočih cen predvsem sedanji delničarji. Najvišje ravni cen so dosegli skladi Atene, Kmečke družbe, obeh Mercat, Infonda Zlata, Zvona 1 in drugih manjših. Brez težav se nad 42 tolarji zadržujejo tudi pokojninski boni, kar bo verjetno potegnilo navzgor tudi delnice “praznih" pidov. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Kako zastaviti regionalni razvoj? Na Otočcu si je okrog 130 udeležncev iz 12 evropskih držav izmenjalo izkušnje pri pospeševanju regionalnega in lokalnega razvoja ter malega gospodarstva OTOČEC - Mednarodno delavnico, kije potekala pretekli teden od torka do petka na Otočcu, sta pripravili dve ministrstvi • za malo gospodarstvo in za delo, pri pripravi pa sta sodelovali tudi s Sekretariatom za srednjeevropske pobude. Kot pravijo v Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo in v Zavodu za zaposlovanje, so v delavnicah želeli udeležence seznaniti s pristopi nekaterih držav pri spodbujanju lokalnega razvoja ter z nekaterimi uspešnimi primeri. Posebej so se ustavili pri prime- stavili predavatelji iz Slovenije, rih finančne pomoči, uspešnih finančnih inštrumentih, vlogi trženja regije, njenih izdelkov in storitev ter pomenu blagovnih znamk, veliko pa so govorili tudi o vlogi ljudi in oblikovanju partnerstev pri razvojnih programih. Udeleženci so še ugotavljali, kako posamezne države povezujejo lokalno, regionalno in državno raven pri spodbujanju razvoja. Primere pristopov pospeševanju malega gospodarstva so poleg Slovenije predstavile še Flandrija, Madžarska, Italija, Češka in Hrvaška, vlogo partnerstva v razvoju pa Irska, Slovaška in Avstrija. Vlogo finančnih instrumentov so pred- Velike Britanije in Poljske, vlogo trženja regij in inovacij pa poleg Slovenije še Škotska in Italija. Udeleženci so po uvodnih predavanjih o omenjenih temah razpravljali še v delavnicah, na koncu pa izoblikovali zaključke. Poudarili so koristnost take izmenjave izkušenj in dobrih praks, zato je pričakovati, da se bodo podobne mednarodne delavnice še nadaljevale. O tem, kako pristopa k pospeševanju malega gospodarstva ter regionalnega in lokalnega razvoja Slovenija, je udeležencem govoril državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole. Še posebej jc poudaril, daje za uspešno delo na tem področju in za nadaljnji •razvoj potrebno v prvi vrsti dobro sodelovanje med ministrstvi: za delo, kmetijstvo, znanost ter ekonomske odnose in razvoj. Direktor Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Božidar Mar-ot je predstavil vlogo mreže za pospeševanje z regionalnimi razvojnimi centri in jamstvenimi skladi ter pomen regionalnih razvojnih načrtov. B. D. G. TUJCI PRIHAJAJO V GORE IN NA MORJE LJUBLJANA - Za devizni prL liv s področja turizma je najbolj zaslužnih 11 krajev, v katerilijf lansko leto prenočevalo nad 50.000* v 7 od njih pa več kot 100.000 tujin gostov. Skupaj so imeli skoraj '0 odst. vseh tujih prenočitev v Sloveniji. Med njimi izstopajo gorski kraji, morda še malo morja ali kakšno zdravilišče, medtem ko krajev južno od Ljubljane met) najbolj zaslužnimi za tuje goste m zaslediti. Zato pa je na prvanj mestu po številu nočitev domačin gostov Čatež ob Savi. membnih točk, o katerih se bodo pogajali; pospešena pogajanja pa se bodo začela še v oktobru in se nadaljevala v novembru. Notranji lastniki in družba pooblačenka o pogajanjih za povezavo in o smernicah za pogajanja še niso razpravljali. Uprava je kljub temu postavila v ospredje pogoj, da ob morebitni povezavi z Mercatorjem vsi, ki so zdaj v Dolenjki zaposleni za nedoločen čas, obdržijo delo še naprej. Poleg tega bodo morali s trdim in močnim pogajal- MEDNARODNE DELA VNICE NA OTOČCU - Okrog 130 udeležencev delavnic si je izmenjalo izkušnje in spoznalo uspešne prakse pri regionalnem in lokalnem razvoju ter pri razvoju malega gospodarstva. Uvodoma jih je pozdravil tudi novomeški župan Anton Starc, o tem, kako se je pospeševanja razvoja na tem področju lotila Slovenija, pa je poročal državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole. (Foto: B. D. G.) OB SEJMU NARAVA - ZDRAVJE ZDAJ ŠE UUBIFLORA LJUBLJANA - Ljubljanski sejem letos ponuja novo iz vrste sejemskih.prireditev sejem cvetlic in sadik Ljubi-flora. Potekal bo vzjjoredno s tradicionalnim sejmom Narava - zdravje oz. zadnje trt dni. Sejem Narava - zdravje bodo odprli v torek, 19. °kW' bra, in bo na ogled do 24. oktobra. Tespack je št. ena v dejavnosti Stalno povečujejo proizvodnjo in prodajo ter tržni deležjE-Sloveniji - V štirih letih odločitev o tretji izmeni ali avtomatizaciji , BRESTANICA - Brestaniški Tespack je drugi največji proizvajalec valovitega kartona v Sloveniji, po finančnih kazalcih pa je v dejavnosti nedvomno na prvem mestu. Na to mesto ga postavljata donosnost in dobičkonosnost, pa tudi razvojna in naložbena moč, dobro počutje zaposlenih, možnost za napredovanje in zadovoljstvo kupcev. Prednost za tovarno je, da ima, za razliko od mnogih, “industrijskega” lastnika, ki ga ne zanima le donos, temveč ima posluh za strateški razvoj. Maksimilijan Jakopin cem uskladiti še obilico organizacijskih in programskih zadev: kaj bo z grosističnim skladiščem, posameznimi programi, strokovnimi službami, logistiko in z razvojnimi načrti. B. DUŠIČ GORNIK ZBOR GOSTINCEV IN TURIZMA PORTOROŽ - Prihodnji torek in sredo, 19. in 20. oktobra, bo v Portorožu gostinsko-turistični zbor; tokrat že 46. po vrsti. Na tej največji cehovski prireditvi pričakujejo več tisoč udeležencev, ki se bodo pomerili v kuhanju in postrežbi ali pa sodelovali v pogovorih o pomenu slovenske gostilne za turizem in o pripravi kruha. AMBIENTA V ZAGREBU ZAGREB - Včeraj so na zagrebškem Velesejmu odprli 26. mednarodni sejem pohištva, notranje opreme in vzporedne industrije Ambienta. Do nedelje se predstavlja 450 razstavljavcev z najnovejšimi izdelki. Sejem je odprt od 9. do 19. ure; vstopnica stane ob delovnih dneh 45 kun, samo dopoldanska ali celodnevna sobotna in nedeljska pa 20 kun. Pred sedmimi leti je tovarna prišla v večinsko last avstrijskega Duropacka, ki ima skupaj 7 tovarn embalaže in je del koncerna Konstantia s 6.000 zaposlenimi in 5 milijardami šilingov letnega prometa. V tem času so v brestaniški tovarni za 80 odst. povečali količino prodanega blaga (od 25 na 44 milijonov kvadratnih met- • “Statistika govori, da poraba embalaže raste za malenkost hitreje kot gospodarstvo v posamezni družbi, hkrati pa papir ohranja svoj položaj med embalažo. Tako lahko računamo na nadal-jno rast prodaje, le dovolj hitri in iznajdljivi moramo biti, slediti tehnologiji, zahtevani kupcev, kakovosti in potrebi po izobraževanju zaposlenih. V naslednjih letih računamo na 3- do 5- odstotno letno rast prodaje, zato bomo v treh ali štirih letih dosegli mejo zmogljivosti proizvodnje. Takrat se bomo morali odločiti o uvedbi tretje izmene ali pa o večji avtomatizaciji proizvodnje,” napoveduje direktor dr. Peter Millonig. rov) in sočasno povečevali tržni delež. Taje pred petimi leti znašal še 26 in danes že 30 odst. ter še vedno raste. Kot je povedal direktor družbe dr. Peter Millonig, želijo tržVii delež doma še povečati, saj jih pri izvozu omejujejo razdalje in negotove razmere na bližnjih trgih. Doma prodajo 84 odst. vsega blaga, ostalo konča večinoma pri hrvaških in delno še pri madžarskih kupcih, medtem ko se drugi trgi bivše Jugoslavije šele odpirajo. Na Hrvaškem niti po sporazumu o prosti trgovini zaradi velikega finančnega tveganja niso povečali obsega poslov. Tam zdaj prodajo 5 milijonov kv. metrov kartona in ta trg jemljejo bolj kot priložnost za prihodnost. Čeprav so v sedmih letih zmanjšali število zaposlenih od 300 na 220, to ni edini razlog za močno povečano storilnost. Uvedli so namreč nove metode poslovanja, postavili na noge trženje in informatizacijo proizvodnje. V letu 1993 so tako imeli poldrugo milijardo tolarjev prometa, letos pa ga bo manj zaposlenih ustvarilo že 3,2 milijarde tolarjev. Vsa leta poslujejo z dobičkom in dosegajo za dobro četrtino večjo doda vrednost na zaposlenega, ko povprečje v dejavnosti. ... Vsako leto 100 do 200 jonov tolarjev namenijo za na be v razvoj. Na dan izdelajo za ton izdelkov (25 tovornjake prikolicami). Slabo tretjino S so plošče iz valovitega kar*0 ostalo pa končni izdelki. K-ar,,ar odst. embalaže je transportno* ^ je neugodno, ker se z njo us manj dodane vrednosti in je INLESOVE DELNICE ODSLEJ NA BORZI RIBNICA - Pretekli teden se je na prostem trgu Ljubljanske borze začelo trgovati tudi z delnicami Inlesa, znanega proizvajalca stavbnega pohištva iz Ribnice. V ponedeljek borzni posredniki niso sklenili še nobenega posla, vendar je kotacija začetek, ki bo omogočil večjo preglednost nad lastništvom in trgovanjem. Kot je za časnik Finance napovedal direktor Andrej Mate, ngj bi se njihove delnice v dveh ali treh letih uvrstile v borzno kotacjjo A. Družba je namreč letos po lanskoletni precejšnji izgubi poskrbela za finančno prestrukturiranje ter vložila 600 milijonov tolarjev v dve pomembnejši naložbi. 3. novembra bodo delničarji Inlesa odločali o pripojitvi družbe Inles 'lVgovina, letos pa je Inles že postal večinski lastnik (90 odst.) nemške družbe Lcsca, preko katere proda 80 odst. vse prodnje in s katero imn pogodbo o ekskluzivni prodaji na nemškem in avstrijskem trgu. M Dr. Peter Millonig dr- manj donosna. Kot PoU Ante-Millonig, želijo zato raznie J ef. obrniti v prid embalaže za 0di-cihlno dejavnost ter se prl *Lf»-ti kupcem, ki vse bolj P, - n šujejo po transportni embalažl' je hkrati že tudi komen cialna na* . I 11\ I tl 11 Ž.L lUVJI l"M »j Valoviti karton izdeluje p ^ le še Valkarton, sicer pa J®' jarkih 20 manjših izdel°vj*!^:t' cjcU tonaste embalaže. V !.c ^jnosO menijo, da ti nimajo ,Prl o8l< v v veliki proizvodnji, a j^do posebnih izdelkih, za kate|e(j našli tržno nišo. Še pred a . vr)0s-je bil izvoz in uvoz v tej d J ti izravnan, zdaj pa se je pri' sil na stran uvoza. Tuji dru .pohajajo na naš trg tudi Z škimi cenami. _ - B. DUŠIČ GOK» h so prodali 18 po 290 do 330, /u8ih 2 p« 250 do 270, tretjih i.,a' .‘ako 2 po 200 do 210 tolar-J v kilogram. Kako preprečiti segrevanje silaže Največ lahko storimo pred siliranjem in ob njem - Vzrok za kvarjenje je lahko tudi preveč zrela koruza ali preveč posušena trava ■ Preprečevanje segrevanja s propionsko kislino NOVO MESTO - Na naših kmetijah se pogosto dogaja, da se silaže kvarjjo, kar je najprej opaziti kot segrevanje, pozneje pa začne silaža še plesneti. Vse to je povezano z velikimi izgubami, saj pokvarjena silaža ni užitna. Če jo žival vseeno zaužije, to lahko ogrozi njeno zdravje. Vzroki za kvarjenje so predvsem v preveč zreli koruzi ali stari in preveč posušeni travi, premalo potlačeni silaži ali v površno pokritih in slabo obteženih silosih. Tudi pri prezgodaj odprtih silosih, kjer zakisanje še ni poteklo do konca, lahko pride do segrevanja silaže. Letos imajo kmetje več težav s kvarjenjem koruzne silaže kot prejšnja leta, še posebej tam, kjer je koruzo poškodovala toča. Koruzna rastlina je zaradi poškodb prisilno dozorela in je celotna silažna masa bolj suha kot običajno. Poleg tega nekateri kmetje zadnja leta koruzo silirajo zelo pozno, to je v polni zrelos- kmetijski ^lOHTONE ŽIVALI Ogrožene slovenske pasme ® 30o'i'a 'ma znač*lno rdečo barvo kože z belimi lisami, tehta od tein k8 ‘n z vihrom seže do 116 cm višine. Prilagojena je za 1 i, t)a hribovnatem svetil, kjer daje v povprečju nekaj nad 2.000 eka na laktacijo. sk0 avfohtonimi pasmami ovc, bovško ovco, jezersko-solčav-l °’ istrsko pramenko in belokranjsko pramenko, predstav-Pa ie° s'ednJ°- K°t že ime pove, živi v Beli krajini, namenjena črne Predv^em rejina meso. Njena volna je bela, ima pa značilne dolg- a*' P>ke P° glavi in nogah. Značilen je majhen trup z Pa d rePom 'n rogato glavo. Oven doseže do 70 kg teže, ovca na;t ? 50- Prilagojena je skromnim rastnim razmeram na ti^vnješih območjih. S selekcijo pramenke, ki šteje še blizu Pose v’se v preteklosti skorajda ni nihče ukvarjal, če izvzamemo ma 0Vni jczersko-solčavske pasme. Šele leta 1997 je bila pas-K1Jučena v državni projekt ohranjanja genskih virov. ^ Krškopoijski prašič dru„raz^rjer|osti prašičereje na Dolenjskem in v Posavju je pred ali p? SVetovno vojno veliko prispeval tako imenovani prekasti noSpLSasti,Prašič, ki je imel značilen videz in nekatere rejske krgj, nosti. Kasneje so to pasmo izrinili mesnati beli prašiči, b°]j P°ljec pa je postal celo preganjana, vse manjša in rejsko vse rejsk ayiernarjena pasma, celo nekakšna značilnost zaostalega Belokranjska pramenka Žel, hier^3 9bm°čja- Nekateri poskusi izboljšanja obstoječega stanja fo_ -!asci podobnih uvoženih pasem (Sattelschvvein) niso prinesli pu | lb rezultatov. Do obdobja načrtnega ohranjanja te pasme °bra U i*^' se Je na ožjem območju Krškega polja in Gorjancev nc^e 0 komajda še 350 krškopoljskih prašičev s precej še se,?a 0 zunanjostjo. Zaradi premastnega mesa se pasma tudi v<*iidaJi°Pušča 'n nadomešča s sodobnejšimi pasmami, ki imajo ki je . c.Cz mesa, pa četudi ni tako okusno kot meso krškopoljcev, ob„.,ie!0 primerno zlasti za dobre suhomesnate izdelke. V tem ■beli;. J0 tud' možnosti za vnovično poživitev reje, seveda ob te-m rejskem delu. ______________ Inž. M. L. ti, kar je lahko vzrok za kvarjenje silaže. Kako lahko preprečimo kvarjenje silaže? Veliko lahko storimo pred siliranjem in ob siliranju, medtem ko lahko po odvzemu silaže naredimo bolj malo. Že pri načrtovanju gradnje silosov moramo upoštevati dnevni odvzem glede na število živali in temu prilagoditi odvzemno površino. Vedno siliramo le koruzo ali travo, ki ima dovolj vlage. Rejci, ki imajo manjši dnevni odvzem in imajo več težav z gretjem silaže, bodo koruzo silirali ob začetku voščene zrelosti ali sredi voščene zrelosti. Taki rejci naj ne posušijo trave preko 35 odst. suhe snovi, ker je tako večja verjetnost, da se bo silaža kvarila. Izrednega pomena za preprečevanje kvarjenja silaže je tudi pravilno tlačenje. Tlačimo vedno tanjše plasti silirne mase, da temeljiteje iztisnemo zrak. Natančni moramo biti tudi pri pokrivanju silosa. V veliko pomoč so nam silosne vreče, napolnjene s peskom, ki jih lahko uporabimo za tesnjenje v stolpnih in kori-tastih silosih. Preprečevanje segrevanja silaže ob odprtju silosa je pogosto neučinkovito. Lažje je segrevanje preprečiti v stolpnih silosih kot pa v koritastih. Še najbolj učinkovita pri tem je propi-onska kislina. Prodajajo jo pod imenom Luprosil ali Propcorn, razredčiti pa jo moramo glede na to, koliko suhe snovi vsebuje naša silaža. Za vlažne silaže redčimo kislino 1 proti 5, za suhe pa celo 1 proti 20 ali 30. Iz silosa odstranimo vso segreto silažo in celotno površino poškropimo z razredčeno propionsko kislino, tako da pride na vsak kvadratni meter vsaj en liter nerazredčene kisline. Silos spet zrakotesno pokrijemo in zapremo za 3 do 5 dni. Medtem krmimo silažo, ki smo jo odstranili iz silosa in ohladili, če je zdrava in nespremenjena. Nerazredčena propionska kislina je zelo nevarna, zato moramo biti pri delu z njo skrajno previdni. Enostavnejše je delo s pripravki, ki vsebujejo soli propionske kisline. Taka pripravka sta Mold-Zap in Miprosil, ki ju uporabljamo podobno kot propionsko kisli- no. Uporabimo okoli 1,5 kg Mold-Zapa ali okoli 2 kg Miprosila na kvadratni meter odvzemne površine silosa. Pripravka raztopimo glede na sušino silaže tako kot propionsko kislino in poškropimo po odvzemni površini silosa ter silos zapremo. Če se silaža ponovno segreje, ves postopek ponovimo. inž. STANE BEVC Kmetijska svetovalna služba Novo mesto Svetovni dan kmetic ČRNOMELJ, METLIKA -Le redkim je znano, da je OZN proglasila 15. oktober za svetovni dan kmetic. Pri nas se kmečke žene in dekleta združujejo v društva kmečkih žena, ki jih imamo v Beli krajini sedem. Društva so povezana v Zvezo kmetic Slovenije, ki je bila pred štirimi leti ustanovljena v Gornji Radgoni in je tako kot društva prostovoljna, stanovska, nepolitična in nevladna organizacija. Tako društva kot zveza se trudijo, da bi kmetice v naši družbi dobile mesto, ki si ga zaslužijo. Letošnji svetovni dan bodo kmetice s slovenskega podeželja, ki jih je v zvezo včlanjenih več kot 19 tisoč, zaznamovale z akcijo, ki so jo naslovile “Pomoč otrokom s podeželja”. Zbirale bodo namreč prostovoljne prispevke, vsaka od članic 104 društev kmečkih žena pa naj bi tudi sama primaknila po sto tolarjev. Bodisi z enkratno pomočjo ali s počitnicami, ki jih bodo plačale z zbranim denarjem, bodo razveselile otroke, ki so zaradi težkih socialnih razmer v kmečkih družinah ali zaradi preobremenjenosti staršev za marsikaj prikrajšani. S to humano gesto kmetice dokazujejo, da jim kljub zga-ranosti zaradi težkega dela na kmetijah in skrbem ni vseeno, kakšna je usoda soljudi, še posebej pa otrok. Zato se jim 15. oktobra s svojim prispevkom ali zgolj s toplo besedo pridružite tudi vi. V imenu Kmetijske svetovalne službe Črnomelj in Metlika kmeticam čestitam ob njihovem dnevu. MOJCA ČERNIČ KSS Črnomelj, Metlika N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Alkoholno vrenje mošta Ohladitev vremena, ki smo ga doživeli zadnji teden, je znižala temperature moštov predvsem v majhnih cisternah. Kvasovke so kot vsa živa bitja občutljive na temperaturo nihanja. Ob zaključevanju vrenja pa so kvasovke sploh v težavah, saj se dušijo v alkoholu, ki so ga same ustvarile. Samo najboljše delajo do konca, manj vzdržljive, že onemogle in umrle pa počivajo na dnu posode. Zelo sladki mošti, ki jih je bilo letos veliko, so dali tudi zelo alkoholna vina, zato imajo kvasovke letos posebno težko nalogo. Zelo pa upam, da se ni letos mošte sladkalo na pamet, kot je običajno v slabih letinah. Tisti, ki so sladkali iz navade, ne da bi ugotovili sladkorno stopnjo jagodnega soka pod prešo ali pod pecljalnikom, so bili “slepi in gluhi” v času zorenja in dozorevanja grozdja. Pozorni morajo biti na zaključevanje vrenja. Svetujem jim tudi, da odnesejo mlado vino na določitev alkoholne stopnje v najbližji laboratorij. Podatek o 13 in več vol % alkohola nam pove, da bo vrenje zelo težko znova pognati, če se je ustavilo, predno je ves sladkor povrel. V takem primeru si ne moremo pomagati s kvasnim nastavkom iz suhih kvasovk, ker le-te niso vajene alkohola in ne morejo živeti in delati v sladkem moštu, ki je povrel čez 9 vol %. Bolj se obnese dodatek kipečega mošta, če je pri roki, samo vsaj 5 1/hl. Tisti vinogradniki, ki si želijo imeti polsuho vino, imajo letos priliko, da ga pridelajo iz grozdja, ki je imelo čez 90° Oe sladkorne stopnje. Pravico do vina z ostankom nepovretega sladkorja imamo samo takrat, če ne popravljamo sladkorne stopnje s skladkorjem. Zato bo kakovost polsuhih vin letošnjega letnika višja. S sladkorjem v grozdni jagodi nastajajo tudi snovi, ki povečujejo ekstrakt vina. Samo ekstraktna vina so sposobna “skriti” sladki okus preostalega sladkorja, da nas ne moti pri pokušanju. Polsuha vina zahtevajo močnejšo zaščito z žveplom in več dela z nego vina. Zato je bolj varno, da pustimo povreti ves sladkor. Vina sort, ki so bolj dozorele, bodo po alkoholu močnejša, kot smo vajeni. Ali jih bomo sploh lahko pili, se sprašujejo vinogradniki. Menim, da je prav, da spoznamo kakšnega okusa in kakovosti so vina sort chardonnay, laški rizling, beli pinot, sivi pinot, modra frankinja itd., če imajo več kot 12 ali celo 13 vol % alkohola. Ob tako močnem vinu se pivci navadijo pokušati. Vsak požirek se čuti dovolj, da ni potrebno spiti kozarec za žejo na dušek. Poslanstvo vina ni v tem, da služi kot pijača za odžejanje, temveč za uživanje. Takšno vino bomo tudi bolj cenili, zato mora imeti tudi višjo prodajno ceno. Takšen letnik, ki bo dal odlično vino, ni roden. Pridelek je letos manjši. Prav pa je tudi, da navajamo kupce, da se cena vina ne ravna po prejšnjem letniku, temveč po kakovosti! Takšna praksa je v svetu običajna. Tako se moramo tudi mi sami prevzgojiti, ne samo naši kupci. Cisterne iz nerjavega jekla, omogočajo dobro zaščito vina pred oksidacijo. V hladnih zimskih tednih se bodo vina stabilizirala na vinski kamen in beljakovine, zato bodo pred naslednjo trgatvijo sposobna za stekleničenje brez posebne obdelave. Pred kanom bodo zaščitena z visokim alkoholom in sposobna bodo za daljše zorenje v steklenicah. Starejša lepp zrela vina gredo lepo v prodajo v manjših količinah, po višji ceni. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. JULIJ NEMANIČ IZŠEL JE OKTOBRSKI KMETOVALEC SLOVENJ GRADEC - V najnovejši številki Kmetovalca, glasilu Društva kmetijskih svetovalcev, je kot novost v poljedelstvu predstavljena setev sladkorne pese v zastirko. Sredi septembra so v Sloveniji prvič pospravili pridelek sladkorne pese, ki ni bila posejana na klasičen način. Gre za kmetovanje s tehnologijo brez oranja, ki je poleg večje gospodarnosti tudi bolj prijazna naravi. O postopanju ob ugotovitvi kužne bolezni so daljši zapis pripravili sodelavci Veterinarske uprave RS. V reviji pa bodo bralci med drugim lahko našli tudi zapis o povrnitvi trošarin za uporabo goriva v kmetijstvu in gozdarstvu. HELENA M gospodinjski kotiček Grozdni sladkor za moč Na dan sv. Mihaela so menili, da se leto “zapre” in prične se začetek kmečke jeseni. Grozdje, najstarejša vrsta sadja, nam je tudi tokrat namenilo obilo soka, bogatega z grozdnim sladkorjem (glukozo), ki daje telesu življenjsko moč. Z grozdjem si lahko okrepimo tudi obrambne moči telesa, saj vsebuje veliko vitaminov A, B, C in mineralov, kot so kalij, natrij, kalcij in železo, ter tanine, pektine in organske kisline. Vse, kijih po uživanju grozdja napenja, naj lupino in pečke odstranijo. Sicer pa grozdje pospešuje prebavo, pospeši izločanje vode iz tkiva in zaradi večjih količin kalija ugodno vpliva na srce. Priporočljivo je, da si enkrat ali dvakraat na teden privoščimo grozdno krepilno kuro z dnevno količino do kilogram in pol grozdja. Sveže grozdne jagode lahko zamrznemo, predelamo v sok in žele. Za zamrzovanje so primerne le rdeče sorte grozdja, kot sta modra frankinja in žametna črnina. Bele sorte grozdja niso primerne, ker pri odtalje-vanju potemnijo. Za 1 kilogram grozdnih jagod porabimo 150 g sladkorja in pol žličke askorbinske kisline (vitamin C). Tako zamrznjene jagode uporabimo za sadne solate in ob- logo raznih sladic. Namesto z ledom lahko pijačo ohladimo z zamrznjenimi grozdnimi jagodami. Pijači jih dodajamo tik pred serviranjem, da jo ohladijo in okrasijo. Grozdje je dobro dopolnilo mnogim živilom. Ujema se z ribami in morskimi sadeži, s svetlim mesom in kremno vinsko omako. Iz grozdnih jagod napravimo okusno ocvrto sladico. Za štiri osebe potrebujemo 1 jajce, 1 žlico sladkorja, 100 g sladke smetane, 50 g moke, 500 g belega grozdja, nekaj moke za osušitev jagod in olje za cvrenje. Rumenjake, sladkor, smetano in moko zmešamo v gladko testo in ga pustimo pol ure pri sobni temperaturi. Nato iz beljakov stepemo trd sneg in ga vmešamo v testo. Grozdje razdelimo v majhne šopke z nekaj jagodami. Te povaljamo v moki, pomočimo v testo in ocvremo. Kot premaz za biskvitno podlago je okusen grozdni žele, ki ga napravimo iz 1 kg belega grozdja, 650 g sladkorja, in 1 vrečke že-lirnega sredstva (Želina). Grozdnemu soku dodamo sladkor in počasi segrevamo ter mešamo, da se raztopi. Nato vmešamo želimo sredstvo, ponovno segrejemo do vrelišča, takoj nalijemo v segrete kozarce in zapremo. ■ ■ s Literarni zbornik Načrti Literarnega kluba Dragotina Ketteja NOVO MESTO - Minuli petek, 8. oktobra, so se člani Literarnega kluba Dragotina Ketteja zbrali na občnem zboru društva in pod predsedstvom Klavdije Kotar pregledali opravljeno delo v zadnjem obdobju ter začrtali program za prihodnje. Še naprej se bodo člani zbirali na rednih internih klubskih večerih, na katerih najpogosteje teče beseda o ustvarjanju in o pogledih na aktualna literarna dogajanja, prav tako bodo pripravili tedensko literarno delavnico, ki bo odprta tudi za nečlane. Že za prihodnji mesec načrtujejo srečanje z literati iz Beograda. Novo mesto bodo na povabilo društva obiskali trije ugledni beograjski književniki in uredniki literarnih revij, imena pa še niso znana. “Naša osrednja in najzahtevnejša naloga je izdaja literarnega zbornika, v katerem bomo predstavili tekočo besedno ustvarjalnost članov društva. Uredniški odbor je zbral že večino prispevkov, kijih mora zdaj samo še presejati skozi sito kakovosti,” pravi predsednica Literarnega kluba Klavdija Kotar. Sredi prostora 11. srečanje plesnih skupin Slovenije NOVO MESTO - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v sodelovanju z novomeško območno izpostavo priredi v petek, 15. oktobra, tradicionalno srečanje plešnih skupin Slovenije, na katerem pod naslovom Sredi prostora bodo predstavili ustvarjalnost izbranih slovenskih plesnih skupin iz vse Slovenije. Prireditev bo potekala v treh skupinah in n^ treh prizoriščih. Plesna matineja bo ob 11.30 v Domu kulture, kjer bo nastopilo 15 skupin s krajšimi koreografijami, ob štirih popoldne bo plesna predstava En sam film v okolju blagovnega centra Mercator na Cikavi, ob petih popoldne pa bodo nastopile štiri plesne skupine z daljšimi koreografijami v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Med izbranimi plesnimi skupinami sta tudi Terpsihora in Baletni studio Nm iz Novega mesta. LISIČKA ZVITOREPKA NOVO MESTO - Danes, 14. oktobra, bo ob štirih popoldne v Domu kulture na sporedu gledališka igra za otroke Zvjezdane Ladika Lisička Zvitorepka v izvedbi Mojega gledališča iz Ljubljane. Na bregovih smrti in življenja Razstavna sezona v Kostanjevici se zaključuje z vrhunsko ambientalno razstavo akademskega kiparja Mirsada Begiča - Zasnovana posebej za to likovno razstavišče KOSTANJEVICA - V kostanjeviški cistercijanski samostanski cerkvi, kjer že nekaj časa Galerija Božidarja Jakca prireja svojevrstne likovne razstave, zasnovane kot tvoren dialog med edinstvenim gotsko-baročnim arhitekturnim ambientom in moderno likovno ustvarjalnostjo, je od prejšnjega petka, 8. oktobra, zvečer odprta razstava Ohraniti sanje akademskega kiparja Mirsada Begiča. Razstavo, s katero se zaključuje letošnja razstavna sezona, je po daljšem čakanju odprl direktor galerije Bojan Božič namesto ministra za kulturo Jožefa Školča, ki je na poti v Kostanjevico obstal v prometnem zamašku, a se je kasneje pridružil številnim gostom. O razstavi in umetniku je govoril direktor Obalnih galerij Zoran Medved, ki je Begičevo ambientalno stvaritev v samostanski cerkvi označil kot izjemen likovni dosežek in jo postavil ob prejšnji Prančičevi slikarski razstavi v sam vrh kostanjeviškega razstavnega cikla ustvarjalnih poskusov sakra-liziranja desakraliziranega prostora z moderno umetnostjo. Begič je prostor samostanske cerkve z izvrstnim občutkom za celoto in detajle uporabil za postavitev svojega umetniškega videnja človekove ujetosti v minevanje in smrtnost ter slutenj preseganja teh danosti. Rdečkasti pesek, tenko posipan po tlaku cerkve, sipajoč se iz obzidne niše z gotskim obokom kot iz velike kamnite peščene ure in zgoščen v večji peščen otok sredi cerkvene ladje, je kot večno pretakanje VABI K RAZMIŠLJANJU - Osrednji del Begičeve razstave je postavljen v ladjo kostanjeviške samostanske cerkve. časa, v katerega so zasejani človekovi sledovi, na tisoče manjših in večjih kosov žgane terakote v obliki človeških lobanj, zgodovinskih artefaktov in ostankov plovil, ki s svojo simbolno govorico srhljivo in močno nagovarjajo gledalca, lahko pa bi rekli kar sprehajalca razstave, da se zamisli o prehajanju življenja v onostranstvo in sevanja zagrobja nazaj v življenje, o večni plovbi po morju časa med otoki uničenja in otoki rasti. S ko-stanjeviško razstavo je Begičev kiparski opus, ki ga vse od osemdesetih let naprej gradi pod naslovom Ohraniti sanje, dosegel enega od vrhov, Galerija Božidarja Jakca pa še eno razstavo, ki bo dolgo ostala v spominu ljubiteljev likovne umetnosti, saj je, taka kot je, neponovljiva in neprenosljiva na kakšno drugo razstavišče. Prav zato bo v samostanski cerkvi, za katero je bila zasnovana in postavljena, na ogled vse do 26. marca prihodnjega leta. M. MARKELJ POUK HRVAŠČINE NOVO MESTO - Slovenski ministrstvo za šolstvo v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom organizira dodatni pouk hrvaščine v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Pouk v Novem mestu bo potekal v prostorih Hrvaškega kulturnega združenja na Glavnem trgu 7, kjer do 22. oktobra zbirajo tudi prijave. Adoramusova grška turneja Novomeški oktet imel več nastopov v Grčiji Novomeški oktet Adora-mus se je od 24. spetembra do 1. oktobra mudil na svoji doslej najdaljši turneji zunaj slovenskih meja. Po gostovanjih pri zamejcih v Trstu in nastopu v Bihaču so adora-musovci slovensko pesem ponesli še v Grčijo, kamor jih je povabila predsednica Društva slovensko-grškega prijateljstva Olga Omerzu Tsi-garida. Oktet je pod umetniškim vodstvom Marijana Cvit-ka najprej nastopil na samostojnem koncertu v Kulturnem centru občine Atene. Udeležili so se ga v Atenah bivajoči Slovenci, med njimi slovenski veleposlanik Borut Mahnič, in številni domačini. Otožne slovenske pesmi so prenekateremu poslušalcu zvabile solze v oči. V nedeljo je bil na programu koncert v atenski katoliški stolni cerkvi, v ponedeljek pa križarjenje z ladjo in nastop na kulturnem večeru. V torek so adoramusovci imeli sprejem pri slovenskem veleposlaniku in srečanje s Tito Artemis, častno občanko Novega mesta, ki že vrsto let živi v Atenah. Turnejo so zaključili s samostojnim koncertom v veliki galeriji mesta Kefisia. Razkriva papeževo osebnost Pred dnevi so v šmihelski cerkvi predstavili pesniško zbirko svetega očeta Ljubezen mi je vse razodela NOVO MESTO - Ob nedavnem obisku Slovenije je papež Janez Pavel II. med darili prejel tudi slovenski prevod svoje pesniške zbirke z naslovom Ljubezen mi je vse razodela, ki jo je izdalo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva. Omenjeno knjigo je društvo v sodelovanju z Župnijo Novo mesto - Šmihel v petek, 8. oktobra, zvečer predstavilo v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Kot je poudaril prevajalec prof. mag. Niko Jež, delo razkriva pravo razsežnost papeževe osebnosti. Pesniška zbirka je neke vrste pričevanje o vztrajnem iskanju najglobljih resnic o sebi in sočloveku, “kijih papež pripoveduje kot ranljiv, vsakdanji človek, ki nam je blizu in soroden. To je razmišljujo-ča, pritišana poezija, ki nagovarja. Rdeča nit celotne zbirke pa je ljubezen, ki je zanj tista osnova in danost, ki vsakemu človeku omogoča odkrivanje sebe in drugega kot skrivnost,” je povedal Jež. Zbirka Ljubezen mi je vse razodela je izbor celotne papeževe pesniške ustvarjalnosti, ki je začela ... 1 »tj ,. - - JESEN V NOVEM MESTU - Prejšnji teden je v Novem mestu potekal 4. bienalni ekstempore osnovnih šol s prilagojenim programom iz širšega dolenjskega območja. Tokrat so se ga udeležili učenci šol iz Črnomlja, Krškega in Novega mesta, organizator srečanja pa je bila Osnovna šola Dragotina Ketteja iz Novega mesta. Po zboru likovnikov in mentorjev so udeleženci odšli v staro mestno jedro, kjer so v različnih likovnih tehnikah na temo jesen v Novem mestu upodabljali značilne motive dolenjske metropole, svoja dela pa so potem pokazali na priložnostni razstavi v Kulturnem centru Janeza Trdine. Na sliki: pedagoginja Alenka Vrlinič iz črnomaljske šole je svoje gojence pripeljala na Kapitelj, kjer so se vsak v svojem kotičku lotili upodabljanja cerkve in proštije. (Foto: M. Markelj) VEČER S PESNIKOM NOVO MESTO - V veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 14. oktobra, ob šestih zvečer kulturni večer, na katerem bodo predstavili pesniško zbirko Smiljana Trobiša Očiščeno jutro. Večer in pogovor z avtorjem bo vodil Rudi Škof, v glasbenem programu pa bo nastopil oktet Adoramus. POGOVOR Z DR. PEČJAKOM BREŽICE - Danes, 14. oktobra, od šestih zvečer vabi Knjižnica v Brežicah na prvo jesensko srečanje s pisatelji in knjigami. Gost srečanja bo dr. Vid Pečjak s svojo knjigo Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Knjižnica se s to prireditvijo vključuje v teden vseživljenjskega učenja. PO SLOMŠKOVI POTI NOVO MESTO - V razstavnih prostorih knjižnice frančiškanskega samostana bodo v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 odprli likovno razstavo Po Slomškovi poti. Na nji se bo predstavil slikar in grafik Ervin Kralj iz Maribora s pastelnimi upodobitvami krajev, povezanih z življenjsko potjo blaženega škofa Antona Martina Slomška. KULTURNI VEČER - Na predstavitvi papeževe knjige je pesmi brala polonistka Tatjana Jamnik (na sliki zraven mag. Nika Ježa), prijeten kulturni večer, ki ga je vodil župnik g. Ciril Plešec, pa so z glasbo obogatili: Matej Burger (orgle), Maja Burger (rog) in Maja Gašperšič (flavta). (Foto: L. M.) nastajati, ko je bil Karol Wojtyla še študent, fizični delavec, duhovnik, nadškof in kardinal, torej več kot trideset let. “Njegovo poezijo je treba prebirati, če hočemo razumeti globlja sporočila,” je še dejal prevajalec knjige- L. MURN POGOVOR S PISATEUEM - Z Barico Smole (na sliki levo) se je pisatelj Marjan Tomšič zapletel v zanimiv pogovor, ki ga je Daniela Kozlovič popestrila z branjem njegovih del v istrskem dialektu. Odpreti srca za ljubezen Društvo Arti in trebanjska knjižnica pripravila na gradu Mala Loka večer s pisateljem Marjanom Tomšičem MALA LOKA - Na gradu Mala Loka, ki ga dejavno društvo Arti vztrajno poskuša umestiti med opaznejša kulturna prizorišča, je bil četrtkov večer posvečen ustvarjalnosti enega najvidnejših sodobnih slovenskih pisateljev Marjanu Tomšiču. Danes ga poznamo predvsem kot pisca knjig Šavrin-ke, Kažuni, Oštrigeca, Zrno od frmentona in drugih, ki so prinesle v slovensko kulturno zavest Istro in njeno bogato ljudsko izročilo. Pisatelj je postal kar nekakšen kulturni zaščitni znak slovenske Istre in Istranov, oplojen od čarobnosti tega koščka slovenske zemlje, pa si je prislužil opredelitev magičnega realista. Seveda je njegov pisateljski opus precej večji in tudi raznovrst-nejši, saj je pisateljsko pot začel s pisanjem znanstvene fantastike, kasneje napisal več krajših filmskih scenarijev, med njegovimi knjigami pa so tudi ljubezenski romani in knjige z družbeno tematiko. Istra je stopila v Tomšičevo literaturo kasneje, po petnajstih letih bivanja in poučevanja na istrskih šolah, a ko se je ta motivni obrat dogodil, gaje izjemno močno opredelil, še posebej, ker je v literarni jezik vnesel istrsko narečno besedje, vsebinsko pa med Istrani še vedno žive magične predstave o svetu in življenju. To je botrovalo Tomšičevi uvrstitvi med pisce magičnega realizma, vendar pisatelj sam o sebi ne razmišlja kot o magičnem realistu oziroma to oznako dopušča le, če vsebuje razlikovanje od južnoameriškega BERGERJEVA UMETNIŠKA AKCUA SOLKAN - Inscenator Matjaž Berger in Radio Krka iz Novega mesta kot producent bosta pripravila v soboto, 16. oktobra, ob šestih zvečer na solkanskem mostu umetniško akcijo Edvardu Rusjanu v spomin. Akcija je posvečena legendarnemu slovenskemu pilotu, novatorju in konstruktorju, izvedli pa jo bodo umetniki, piloti, alpinisti, kajakaši in vlakovodja. DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Pokrajine železnih oblik Druga samostojna fotografska razstava Tomaža Grdina iz Novega mesta v Galeriji Luna NOVO MESTO - Galerija Luna je razstavno sezono 1999/ 2000, v kateri namerava pripraviti osem do deset razstav, začela v četrtek, 7. oktobra, zvečer z odprtjem razstave fotografij Tomaža Grdine iz Novega mesta. Luna je mlademu novomeškemu fotografu tako že drugič dala priložnost, da se predstavi javnosti. Marca lani se je namreč Grdina s samostojno razstavo cikla črno-belih fotografij Ravnotežje prvič predstavil prav tej galeriji. Tudi tokrat Grdina ponuja na ogled zaokrožen cikel črno-be-lih fotografij večjega formata, vendar osrednji motiv njegovih slik niso ljudje, ampak predmetni svet mirujočih vlakov, kot ga je ujel v objektiv fotografske kamere na novomeški železniški postaji v Bršljinu. Na razstavi z naslovom 8 m (oznaka za dolžino železniškega vagona) je osem bližinskih posnetkov kolesnih vzmeti, odbijačev, zavor, oznak na vagonih, napisov ob progi in mehurjev rje. Ti detajli, povečani in izre-* zani iz celote, vodijo gledalca v svojski svet oblik in pojavov. Delujejo kot nekakšna fantazijska pokrajina ali abstraktna kompozicija. Predmeti so na Grdinovih posnetkih zaradi avtorjevega fotografskega posega ob svojo siceršnjo funkcionalnost in jih ni mogoče več jemati kot samoumevne dele neke druge celote, češ, to je pač vlak. Na Grdinovih fotografijah so pridobili avtonomnost, novo bi-vanjskost, pred gledalca pa se tako fotografirani svet postavi kot vprašanje in skrivnost. M. MARKELJ magičnega realizma. Zanj je najbolj točna opredelitev pisatelja kot duhovnega bitja, ustvarjalca, ki s svojimi deli v ljudeh odpira srca za ljubezen in moralno širino. Istra in njeni ljudje so mu zares globoko vcepljeni v srce m dušo, kot je on sam s svojimi deli postal del slovenske Istre. S Sav-rinkami, Kažuni, Zrnom od frmentona in drugimi deli z istrsko tematiko je pomagal k dvigu samozavesti Istranov. O vsem tem in še čem drugem je tekla beseda na pogovoru, ki ga je v četrtek zvečer na gradu Mala Loka pred (pre)malo poslušalci vodila pisateljica Bariča Smole iz Trebnjega. Z branjem istrskih zgodb in odlomkov iz romana Zrno od frmentola pa je v pristni slovenski istrščini večer prepletla Daniela Kozlovič. . M. MARKELJ Prva razstava Fotografije Boštjana Matjašiča Pri slonu NOVO MESTO - V kavabaru Pri slonu so v četrtek, 7. oktobra, zvečer odprli razstavo fotografiji s katero se prvič samostojno pred'; stavlja javnosti mladi fotografski ustvarjalec Boštjan Matjašič iz. Metlike. Na otvoritvi sta s poezijo in glasbo sodelovala Romana Novak in Primož Malenšek. _ Matjašič se je s fotografijo zace ukvarjati pred tremi leti po končani srednji aranžerski šoli in vpisu na visoko šolo za socialno delo, jo zdaj končuje. Prva znanja 01° tografiranju je dobil na tečaju, iz kušnje pa si je potem pridno na biral s fotografiranjem in delom temnici. Na svoji prvi razstavi, z katero se je odločil tudi na sot,f do metliškega rojaka fotogra Roberta Kokola, je želel prikazan izbor iz svojega dosedanjega de • Kot je razbrati iz razstavljenih de^ ga zanimajo tako portret, ki ga uporabo objektiva krajše gons Boštjan Matjašič nice rahlo karikira, kot mestna''®; duta in tihožitje. Fotografije P naslavlja in jim tako dodaja sp čilne poudarke. Skoraj P°'0,- ^ razstave je namenil ciklu Me coeli. Gre za barvne fpt0®^layi, narejene na istoimenski pred' . s katero gledališča Glej iz ljane uspešno nastopa in P g: nagrade. Značilnost teh fotog ^ je v toplih nenaravnih ba . Matjašič je namreč Priz(?r® iLjce stave fotografiral brez bhs in s filmom za dnevno sve kar je ob izdatnih svetlobnihi kih na sceni ustvarilo pl)St barvno lestvico. . -cei Novomeška razstava se ’ j čas selila v razstavišče v 5pc ^ hiši v Črnomlju, avtor Pa-U M|et-sc bo z njo predstavil tudi liki. MiM POTA * > urni poročajo Skoda znaša 120 tisoč tolarjev. 38 jih JE ŠLO PREHITRO KRŠKO - 8. oktobra so Policisti PU Krško med poltenim nadzorom prometa a glavni cesti Vrhovo - Drnovo in regionalnih cestah gotovih 38 kršitev prekora-er>e hitrosti. Zoper 3 vozni-e so podali predlog za uved-o Postopka pri sodniku za Prekrške, ker je bila prekora-j'lev preko 30 oz. 40 km/h so k” .naselia- Kljul1 ternu tla 0 bili policisti pri meritvah obro vidni, je kar nekaj voz-' 'kov vozilo mnogo prehitro, ^oostrene nadzore bodo iz-,ala^i tudi v prihodnje, na-ednji je bil že to sredo. Piškoti z okusom po marihuani Problem zasvojenosti z drogami tudi pri nas vse resnejši - Vse več mladih - Dolenjska idealna za marihuano - V dveh letih dva smrtna primera zaradi kokaina - Pomen preventivnega dela NOVO MESTO - Kar velja za vso Slovenijo - trend povečanja zasvojenosti z mamili in s tem povezanih kaznivih dejanj - se opaža tudi na področju Dolenjske in Bele krajine. “Obenem pa je večja tudi odkritost kaznivih dejanj v zvezi z mamili, kar je v veliki meri rezultat organiziranega pristopa policije do tovrstne kriminalitete,” je povedal načelnik Urada kriminalistične službe na policijski upravi Novo mesto Anton Olaj. OB GORSKO KOLO - Nezna-nec je 1. oktobra izpred vhoda v gostilno Sonja v Brežicah neznano-kam odpeljal nezaklenjeno gorsko kolo, vredno 70 tisoč tolarjev. NA POKOPALIŠČE PO BAKER . Me(j 30. septembrom in 5. oktobrom je neznanec na gradbišču Pokopališča v Srebrničah s strehe nedokončanega objekta odtrgal 4 bakrene plošče, ukradel pa je še oakren žleb ter sto bakrenih profilov za streho. J. K. iz Dolenjskih toplic je oškodovan za okrog 300 hsoč tolarjev. NI IMEL VRAT - V noči na 6. oktober je neznanec v kraju Žuniči Pnšel do terase stanovanjske hiše, okrog katere je ograja, ter odmon-■ral in odnesel 40 tisoč vredna v°krilna nihajna vrata. STRASTEN KADILEC -10. ok-l 'ra nekaj po 23. uri je neznanec omil v samopostrežno trgovino KZ Krka v Škocjanu in ukradel za okrog 120 tisoč tolarjev različnih 2namk cigaret. U.KRADEL 4 TONE KORUZE • Z. iz Hrvaškega Broda je neznanec med 28. septembrom in 10. ok-.? rom 2 njive izven naselja Dobru-■ a vas odpeljal okrog 4 tone koruze ln ga oškodoval za 60 tisoč tolarjev. zazelel si je rotweiler- 'Neznanecje 10. oktobra ponoči y vorišča hiše B. K. v Gornjem npolju odvezal in neznano kam Peljal sto tisoč tolarjev vrednega PSa pasme rotvveiler, starega tri mesece in pol. ne*L°MA V AVTO - 9. oktobra *aj po 22. uri je neznanec v vino-v dnem okolišu Straške Gore vlomil avto, last G. P. iz Rumanje vasi. 2ft.nesel ni ničesar, škoda pa znaša j tisoč tolarjev. Istega dne med r 'Uro in 21.30 je neznanec v vino-a nem okolišu Škrivno vlomil v že °’Jast E T. iz Avstrije, ter ukradel ji j torbico z dokumenti, tolar-> cvizami, merilcem krvnega tla-- ■ zdravili, očali in fotoaparatom. “Dolenjska in Bela krajina sta glede na geografsko lego idealni za pridelavo marihuane. To je dejstvo, pred katerim si ne moremo zatiskati oči, čeprav mnogi menijo, da uživanje t.i. trave še ni tako nevarno. Toda ravno mehke droge pomenijo začetek narkomanske poti, ki se običajno nadaljuje s trdo drogo in fizično odvisnostjo,” je povedal Anton Olaj. Letos so novomeški policisti na našem območju že našli nasade konopl- Mejni prehodi s Hrvaško neprimerni Obrežje bo novo KRŠKO - Policijski sindikat Slovenije je prejšnji teden že šesto leto zapored organiziral “svoj” teden, ki ga je tudi tokrat namenil aktualnim temam, pomembnim za delovni in socialni položaj svojih članov, delavcev Ministrstva za notranje zadeve. Še posebej pomemben je bil razgovor o delovnih pogojih na južni meji, ki so ga organizirali na enem od teh mednarodnih mejnih prehodov, v Gruškovju. Policisti in cariniki so namreč opozorili na neprimerne delovne razmere na mejnih prehodih, kar velja za večino od 26 cestnih in 8 Miha Molan železniških mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško. V glavnem gre za barakarska naselja, v katerih so delovne razmere nevzdržne. Kot so povedali, marsikje namreč delajo med podganami in kačami. Vsi kontejnerji tudi nimajo ustrezne opreme za preverjanje ponaredkov potnih in drugih listin, komunikacijsko so slabo povezani itd. Po besedah direktorja PU Krško Mihe Molana seje tudi sindikat krških policistov udeležil omenjenega sestanka, saj se srečujejo s podobnimi problemi. Kljub temu da je slovenska vlada že pred tremi leti sprejela program, po katerem bi uredila južne prehode, se to ni zgodilo. V okviru področja, ki ga pokriva PU Krško, so v slabem stanju skoraj vsi mejni prehodi: Dobova, Rigo-nce, Slovenska vas in Orešje. “Veseli nas edino obljuba, da bodo prihodnje leto le začeli graditi mejni prehod Obrežje, ki spada med najbolj obremenjene,” je povedal Molan. L. M. je - v enem od primerov je šlo za študenta iz krškega območja, kije doma pekel piškote in vanje mešal “travo”. Pri narkomaniji gre žal vse pogosteje za mladino, ki je v obdobju radovednosti in dojemljivosti za razne, tudi takšne, sugestije najbolj ogrožena. Na območju PU Novo mesto so letos v primerjavi Iščemo skupno pot za naprej, dokler je še čas, da tak mladostnik ne zabrede še globlje. Policija je prisotna na sumljivih krajih, da onemogoči to početje. Poleg ovadb mladih uživalcev mamil se z njimi tudi preventivno ukvarjamo s pogovori, na obiskih ipd.,” je povedal Olaj in poudaril željo po dobrem sodelovanju z lokalno skupnostjo. Primer tega so lokalne akcijske skupine, ki delujejo v novomeški in črnomaljski občini. Pomembne naloge opravljajo tudi vodje policijskih okolišev. Med preventivne policijske akcije sodijo še predavanja o škodljivosti drog po šolah - lani na devetih - v vrtcih, pa seveda informiranje preko medijev. Policija operativno nadzira osebe, ki so že bile obravnavane v zvezi z mamili. “Ne delamo si iluzij, da z vstopom Slovenije v Evropsko unijo problem narkomanije pri nas ne bo še večji, zato bosta potrebna še dodatna skrb in delo. Žal ni vzorcev, kako rešiti problem, pomembno pa je že to, da se te problematike zaveda tudi širša družba, kajti le skupaj bomo lahko uspešni,” meni Anton Olaj. L. MURN Z obsojenci korektni Se dve mnenji o pismu t.i. Sveta obsojencev v zaporih na Dobu - Ni suma nečloveškega ravnanja z zaporniki DOB PRI MIRNI - Nedavno smo pisali v zvezi s pismom t.i. Sveta obsojencev Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, v katerem je (oz. so) anonimnež(i) upravi zaporov očital(i) trpinčenje in nečloveško ravnanje. Direktor zavoda Jože Podržaj je v obširnem pogovoru zatrdil, da gre za zelo splošne in predvsem neresnične trditve, kar lahko potrdijo tudi vsi organi, ki imajo nadzor oziroma spremljajo delo zavoda. Pretekli teden sta svoje mnenje povedala tudi minister za pravosodje Tomaž Marušič in direktor sektoija za izvrševanje kazenskih sankcij pri pravosodnem ministrstvu Dušan Valentinčič. Minister Marušič je 15. septembra obiskal ZPKZ Dob, znova pregledal zavod, posebno razmere v ambulanti zavoda, kuhinji in gospodarski enoti, pogovarjal se je z nekaterimi obsojenci predvsem o razmerah v zavodu in o ravnanju osebja. Ugotovil je, da ni nobenih znakov, ki bi kazali na resničnost trditev v pismu. Tudi Valentinčič meni, da iz posplošenih pritožbenih navedb ni zaznati nikakršnega suma nečloveškega ravnanja z obsojenci. Če bi bile v resnici kratene njihove pravice, bi se lahko neposredno pritožili namestniku varuha človekovih pravic julija letos. Pravi, daje res le, da zlasti zunajzavodskih ugodnosti niso vsi obsojenci deležni, ker za to ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Glede legitimnosti t.i. Sveta obsojencev pa tole: kot drugje tudi na Dobu svet že od leta 1990 sploh ne obstaja več, ker ni potreben. Pa tudi sicer s strani obsojencev ni bilo nobene pobude za njegovo oblikovanje. L. M. Anton Olaj z lanskim letom odkrili nekaj več tovrstnih kaznivih dejanj. V zadnjih dveh letih so ugotovili dva primera zaužitja smrtne doze mamil; obakrat je šlo za kokain. Lani je bila žrtev Ljubljančan na našem območju, letos pa gre za domačina. Droga se vse večkrat ponuja tudi po šolah, na igriščih, zato policija deluje v okviru preventivnih aktivnosti v sodelovanju s šolo, vrtci in starši. “To je zelo pomembno in večina šol je pripravljena na dobro sodelovanje z nami. 3,35 PROMILA ALKOHOLA KOSTANJEVCA - Pri kontroli prometa 8. oktobra so krški policisti ustavili tudi voznika KZM-ja, ki je vozil po levi strani vozišča. Alkotest je pokazal 3,35 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Kljub prepovedi nadaljnje vožnje je ista patrulja voznika znova opazila. Ustavili so ga, mu odvzeli prostost in ga pridržali do iztreznitve. Sledi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. NAŠLI 5,5 KG HEROINA OBREŽJE - 10. oktobra zvečer so policisti na mejnem prehodu Obrežje pregledali iz smeri Hrvaške dospelega 30-letnega slovenskega državljana A. K. iz Ljubljane in v njegovem osebnem avtu znamke Fiat v tapetah ob zadnjih sedežih našli okrog 5,5 kg heroina v 11 zavitkih. Da gre res za mamilo heroin, je potrdil tudi Center za kriminalist-ično-tehnične preiskave. Mamilo so policisti zasegli, A. K. pa je bil 48 ur pridržan. 12. oktobra je bil priveden k preiskovalnemu sodniku, sledi kazenska ovadba. 62 ILEGALCEV BREŽICE - Pretekli teden so v Posavju pri ilegalnem prehodu državne meje prijeli 62 ilegalcev. Med drugim tudi naslednje: v gozdu v bližini naselja Globočice so brežiški policisti v noči iz 4. na 5. oktober v kombiniranem vozilu Renault Trafic prijeli 13 državljanov Kitajske; zoper voznika V. P. iz okolice Krškega je napisana kazenska ovadba; 5. oktobra so brežiški policisti v koruzi pri ilegalnem prehodu državne meje izsledili še 12 državljanov Pakistana in Bangladeša in dva vodiča. Ilegalce so vrnili na Hrvaško. NAD SOVASCANA Z NOŽEM BREZJE - 37-letni D. B. iz Brezja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poskusa umora, ker je 8. oktobra okrog 11.30 iz neposredne bližine z večjim kuhinjskim nožem hotel zabosti in umoriti 24-letnega Z. B. ravno tako iz Brezja. Dejanje je preprečil občan. Policisti in kriminalisti so še isti dan D. B. odvzeli prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku. “PRIPRAVA AVTOMOBILA NA ZIMO” NOVO MESTO - Od sobote do sobote, od 16. do 23. oktobra (razen v nedeljo), od 8. do 17. ure Avtomoto zveza Slovenije (AMZS) odpira vrata svojih poslovalnic za brezplačen temeljit pregled vozil pred prihajajočo zimo. Na širšem Dolenjskem bo to na Otočcu, v Kočevju in Črnomlju. Preventivna akcija je za vse brezplačna. NAJRAZLIČNEJŠI NABOJI OBREŽJE, RIGONCE - Pri pregledu vozila znamke Mercedes italijanskega državljana so policisti 8. oktobra na mejnem prehodu Obrežje v prtljažniku našli skritih 450 lovskih nabojev cal. 12 mm. Istega dne pa so policisti na mejnem prehodu Rigo-nce v avtu znamke Golg hrvaškega državljana našli še 15 nabojev vrste DAG, cal. 9 mm. Naboje so zasegli. MOZ SKUSAL ZADAVITI ŽENO SEVNICA - Sevniški policisti so prejšnji teden do iztreznitve pridržali vinjenega Sevničana, ki je ob prihodu domov ženo zmerjal, nanjo kričal, jo prijel za vrat, vrgel na tla ter jo skušal zadaviti. Na pomoč je prišel sin, ki ju je ločil in očeta držal do prihoda policistov. po dolenjski deželi • RAD BI BIL OBLIKOVALEC KOVIN- Cilj opravičuje vsa sredstva? 31-letni D. J. iz Straže očitno misli tako. Maja 1997je za 800 nemških mark od neznanca kupil ponarejeno spričevalo o zaključnem izpitu za poklic oblikovalec kovin in ga skupaj z delovno knjižico s sporno izobrazbo, oddal v podjetju, kjer je zaposlen. Na njegovo žalost so prevaro odkrili in policisti so zoper njega že napisali kazensko ovadbo. • ŽEJA, ŽEJA ME MUČI... -Tako si je najbrž dejala 44-letna M. G. iz okolice Metlike, ki je osumljena kaznivega dejanja velike tatvine. Maja lani je v Grabrovcu iz vrat ukradla ključ zidanice R. R, nato pa večkrat prihajala tja. Po kaj drugega seveda, kot po vino! Očitno je bilo to kar pogosto, saj ga je spila za sto tisoč tolarjev, deci ruj ne kapljice pa vemo, da stane okrog sto tolarjev. POVRATNIK PRVIČ ZA ZAPAHE Sosed gaje zalotil pri nočnem vlomu v trgovino 22-letni Niko Stariha obtožen dejanja velike tatvine • Junija 1997 pijan vlomil v Panjanovo trgovino v Črnomlju - Ukradel denar in neonsko luč - V maminih lončkih za rože vzgojil 34 rastlin konoplje - “Tega dejanja ne priznam!” ■ 11 mesecev zapora NOVO MESTO - Preteklost 22-letnega Nika Stariha iz Črnomlja kaže, daje fant nepoboljšljiv storilec kaznivih dejanj. Že kot mladoletnik je bil velikokrat opozorjen in deležen vzgojnih ukrepov, toda vse kaže, da brez večjih uspehov. Prejšnji teden je bil kot obdolženec namreč znova povabljen na okrožno sodišče v Novo mesto in bil zaradi velike tatvine pred dvema letoma spoznan za krivega. Senat s predsednico Ljubo Tiranje preklical pogojno obsodbo istovrstnega kaznivega dejanja v Metliki, za kar je Niko dobil deset mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo treh let, ter izrekel enotno 11-mesečno zaporno kazen. Sodba še ni pravnomočna. S'a Je h OVINKI - Cesta od karteljevskega priključka do Novega me-k°,,(, nudo ovinkasta in ne dopušča večjih hitrosti, saj se vožnja zlahka i°p , v jorku ali na strehi, kot se je pripetilo vozniku golfa minuli četrtek P10a . ■ K sreči ni bilo težjih telesnih poškodb, trpela je le avtomobilska evina. (Foto: MiM) “Možno je, da sem bil v trgovini, pa tudi, da nisem bil. Tisto noč sem bil na mrtvo pijan, saj smo s prijatelji popivali v zidanici, zato se skorajda ničesar ne spominjam. Delal sem neumnosti,” pravi Niko Stariha o 13. juniju 1997, ko je okrog tretje ure zjutraj vlomil v trgovino Elektrolux, last Andreja Panjana, v Kolodvorski ulici Črnomlju. V steklena vrata je vrgel kamen ter se skozi luknjo splazil v trgovino. Na njegovo žalost je bil tam le blagajniški minimum v vrednosti pet tisoč tolarjev. Odnesel je skoraj ves denar, zraven pa še neonsko luč, vredno deset tisoč tolarjev. Toda ob vračanju ga je zaradi hrupa opazil sosed Marko Papež, ki je poklical policiste in lastnika Panjana. “Niko je ravno lezel sko- zi luknjo v vratih. Stekel je čez cesto in plezal čez škarpo. Ko sem ga poklical, se je prestrašil, odvrgel luč in zbežal,” je povedala priča Papež. Niko - zagovarjal gaje Miran Pogačar - je na glavni obravnavi povedal, da so ga naslednji dan zbudili policisti in mu povedali za vlom in tatvino. “Nekaj manj kot pet tisoč tolarjev sem vrnil iz lastnega žepa, saj ukradenega drobiža doma nisem našel. Nato sem šel nazaj spat. Bil sem še vedno pijan.” Sodišče gaje spoznalo za krivega in očitno njegovega izgovora na vinjenost ni vzelo preveč resno. Če je bil sposoben takšne akcije, potem že ni bil v tako hudem stanju. Okrožni državni tožilec Bojan Avbar pa je Nika Stariho bremenil tudi kaznivega dejanja neupra- vičene proizvodnje in prometa z mamili. Mladenič je namreč skupaj s teto Danijelo iz Domžal solastnik stanovanjske hiše v Kolodvorski ulici v Črnomlju, v stari in zapuščeni tetini drvarnici zraven hiše pa so 2. avgusta leta 1997 policisti zasegli 34 rastlin indijske konoplje. Stvar je prijavil Nikov oče Martin, ki mu je bilo po pripovedovanju ene od prič, policista Marjana Kastelca, ki je mamila takrat zasegel, dovolj sinovega delikventnega obnašanja. “Oče nas je vidno razburjen čakal pred hišo. Povedal je, da njegova žena • kupuje lončke za rože, sin pa v njih goji konopljo. Na to ga je opozorila že stara mama, ki je Nika opazila, kako s steklenico vode pogosto hodi na podstrešje drvarnice. Rastline smo zasegli, laboratorijska analiza suhe konoplje - šlo je za 9 gramov, pa je pokazala, da gre za mamilo,” je povedal policist. Niko je povedal, daje za obtožbo z mamili prvič izvedel na sodišču. “Tega dejanja ne priznam, ker nisem ne sadil ne vzgojil omenjenih sadik konoplje. O tem nič ne vem. Nekdo je to res počel, a ne vem, kdo. Je pa res, da so se pri meni zbirali še mnogi drugi fantje, s katerimi smo popravljali razne avtomobile in podobno. Drvarnica razpada in vanjo lahko pride kdorkoli,” seje branil. Zanimivo je bilo prisluhniti Nikovemu očetu Martinu Starihi, ki je govoril drugače kot ob prvem zaslišanju in je zdaj sina kar naenkrat zagovarjal. Zelo očitno pa je bilo tudi njegovo krivo pričanje. Okrožni državni tožilec je predlagal kazen leto dni zapora v zvezi z mamili (zagrožena kazen: od eno do deset let) ter vsaj deset mesecev zapora v zvezi z veliko tatvino (zagrožena kazen: do pet let). Novomeško sodišče Nika Starihe ni obtožilo kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, katerega opis je bil po mnenju predsednice senata pomanjkljiv in ni bilo podanih dokazov, daje Niko konopljo res proizvajal z namenom prodaje. “Sicer pa ne dvomimo, da jo je posadil in vzgajal prav on. Konopljo smo zasegli,” je v obrazložitvi sodbe še povedala Tiranova. LIDIJA MURN ——i ii i ~rm Megane shujšal za 150.000 SIT! Če v salonih Renault vaš stari avto zamenjate za katerikoli novi Megane, vam k oceni rabljenega avta po standardih Eurotax prištejejo še dodatnih ISO.000 tolarjev! In zakaj ravno Megane? Ker ima v osnovni opremi vsak model Megane štiri varnostne blazine, ABS in izboljšano aerodinamično linijo. «sssmm Novi Renault Megane. Ostanite lepi. RENAULT AVTO___ življenja. OD 1. OKTOBRA 1999 SO NAŠE BTORITVC V SISTEMIH MOBITEL GSM, MOBITEL N MT IN MOBI CENEJŠE OD S DO 1 □□ ODSTOTKOV. POCtNITIV V SISTEMU MOBITEL GBM ZNAŠA OD 5 DO 46 ODSTOTKOV, v sistemu Mobitel NMT od 6 do ICO odstotkov, v sistemu Mobi pa približno lO odstotkov. V STRUKTURO NAROČNIŠKIH PAKETOV SMO VNESLI NEKATERE IZBOLJŠAVE, ZNIŽALI SMO CENO PRIKLJUČNI TAKSI, ALI PA JO CELO UKINILI, PRAV TAKO SMO POCENILI MESEČNE NAROČNINE V VSEH PAKETIH, PREDVSEM PA SMO ZNIŽALI CENE POGOVOROV. PODROBNE INFORMACIJE O NOVOSTIH IN ZNIŽANJU POSREDUJE OSEBJE V MOBITELOVIH CENTRIH IN V CENTRU ZA POMOČ NAROČNIKOM, KI POSLUJE NEPREKINJENO. NOVOSTI PREDSTAVLJAMO TUDI NA NAŠI SPLETNI STRANI. WWW.MOBITEL.SI mobitel SLOVBNBKI OPSRATSR NMT S MM svoboden kot ptica DO 150.000 TOLARJEV NAGRADE ZA VAŠE ZAUPANJE! Vsem škodinim voznikom nudimo posebne nagrade za zaupanje pri nakupu novih vozil škoda Felicia. če še niste voznik Škode, oziro ma jo imate manj kot 5 let, je nagrada ob nakupu nove FeUde 100.000 SIT popusta, za od 5 do 10 let zaupanja dobite 120.000 SIT P°P. ta, če pa se s Škodo vozite več kot 10 let, nagrada za zaupanje znaša kar 150.000 SIT popusta! In to pri nakupu katere koli Škode Fe 1 Poleg tega Vam vzamemo v račun vaš stari avto katere koli znamke. Da bo naše in vaše zaupanje trajalo še dolgo! Škodo vozim*: ime in priimek: _ □ od o do 5 let □ od 5 do 10 let naslov:_ □ več kot 10 let □ Se ne vozim Škode moj model škode: _ Izpolnite kupon, ga izrežite in se z njim oglasite v najbližjem salonu vozil škoda' Naši prodajalci vam bodo pomagali z nasveti, svojo noVO škodo pa boste lahko tudi preizkusili! • Ne pozabite na potrdilo o neprekinjenem lastništvu Škode. Skoda Zanesljiv pl Zakaj inia^i r Jd našo Škodo? Moj dedek pozna tako zanimive zgodbice. Tudi o Škodi. Ko je bil moj dedek še majhen, kot sem jaz, je živel v Mariboru, in vsako nedeljo se je z očkom in mamico odpeljal v Gorice ali na Pohorje. Dedku se še danes svetijo oči, ko pripoveduje o izletih s svojo prvo Škodo, Škodo Tudor. Kako je njegov očka iz garaže pripeljal bleščeči avto, mamica je prinesla košaro s pijačo in prigrizki, dedek je dvakrat zahu/ml - pa so šli. Ko so se pripeljali ven iz mesta, se je dedek usedel svojemu očku na kolena in pomagal šofirati. Ko so prehiteli kakega izletnika, je potrobil. Dedek pravi, da izletov s Škodo ne bo nikdar pozabil. Zadnjič v življenju je jokal, ko so staro Škodo Tudor naložili na kamion in odpeljali na avtoodpaiL Danes imamo novo Škodo Felicio. Dedek pravi, da jo ima še rajši kot svojo staro Škodo, jaz pa sem navdušen! Dedek in babica. Škoda Tudor. I946 Inženiring in proiz PRODAJA IN INFORMACIJE 0 STREŠNI KRITINI NA NASLOVU PODJETJA.ALI NA INTERNETU: Prijatljeva 12. 8210’Trebnje, Slovenija : 068 / 460 200 -f; • 068 / 44 569 % ://www.trimo.si . trimo@trimo.si TRIMO TPO DOLENJSKA BANKA TE LlOO Od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure pajbrž smo edini* ki se hvalimo s tem, da vam prodamo apna aanj od konkurenc«. Bolj ko it apho kakovostmo, vtčji it Htttov mimmr mr/ cmmji. V SCT IAK st lahko pohvalimo z izjimmo KAKOVOSTMIM IH MAJKOtJ BtUM APHOM HA THŽIŠiU. Pl GKADH/I OVOSTAHOVAHJSKt HIŠI KOSTI TAKO PHIHHAHILI TUDI DO DVt TOHI APHA IH Sl HKHATI ZAGOTOVILI KAKOVOSTMO 6KADMIO IH ZtOOVt. K! KODO DIHALU ZDHAVA LOGIKA. SCT IAK DJ>„ Kutsmct 14, 1281 Kutsmct TIL- 061 877 080, TAK: 061 877 007 lapssKresasc iak \UFMEX S «T ** -četA iettot! IŠČE POGODBENE SODELAVCE - TRGOVSKE POTNIKE ZA PRODAJO GOSTINSKE OPREME PO NASLEDNJIH REGIJAH: DOLENJSKA OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: • Najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri • Dobro poznavanje opreme v gostinstvu in pekarstvu • Pasivno znanje nemškega jezika • Urejenost in komunikativnost • Izpit B kategorije in lasten prevoz NUDIMO: • Dober in perspektiven zaslužek • Strokovno izpopolnjevanje • Možnost redne zaposlitve • Podporo in pomoč v matičnem okolju Prijave s kratkim življenjepisom (dosedanje delo) pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zadružna 12, 1218 Komenda. Informacije na tel. 061/841-807. Kandidate bomo obvestili in povabili na razgovor v 15 dneh od prejema objave. DRUŠTVO SOS TELEFON 2A ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA če potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko pokličete vsak dan od 18. do 22. ure, ob delavnikih pa tudi od 12. do 14. ure na brezplačno tel. številko 080/11-55. Od 18. do 22. ure smo vsak dan dosegljive tudi na tel. št. 061/9782. Gluhoneme/i nam tahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/441-993. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za zenske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA vabi k sodelovanju nove prostovoljke. Usposabljanje se bo začelo v četrtek, 14.10.1999 ob 16.30. Za vse dodatne informacije pokličite 080/11-55 od 18. do 22. ure ali 061/441-993 od 8. do 16. ure. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Dol. Podšumberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Orehovici, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranjui... • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori... • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju... • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, šmarjeti, Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST K2 POŠTA SLOVENIJE h tip//www posta ti e-poiia. tr\fo&poaa.si Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben pečat. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije. Gimpex splezal na stopničke Raftarje čaka še Bohinjka STRAŽA - Veslačem Straškega Gimpexa je na predzadnjih dveh tekmah državnega prvenstva v raftingu na Savi pri Hrastniku, kjer so se slovenski raftarji pomerili v slalomu in šprintu, le uspel želeni preboj na tretje mesto v skupnem vrstnem redu, do katerega so prišli predvsem z izvrstnim nastopom in drugim mestom v slalomu, kjer sojih ugnali le svetovni prvaki Bobri, ki so bili najboljši tudi v šprintu, kjer so Stražani po drugem mestu s sedmimi storinkami zaostanka za Bobri, v četrtfinalu veslali nekoliko slabše, a na srečo še vseeno boljše od Sulcev, tekmecev za tretje mesto, o katerem bo naslednjo soboto dokončno odločila tekma v spustu na Savi Bohinjki. Da bi ostali na stopničkah, Stražani ne smejo zaostati več kot za eno mesto za Sulci. Izidi: slalom - 1. Bober I 107,04, 2. Gimpex Straža I + 4,91,2. Končar Zagreb 7,32,3. Forstek Hrastnik I 8,88, 4. Sulec Marinar 9,32,5. Forstek Hrastnik II 15,85, 6. Extrem Bled 21,57, 7. Vančar 23,68,8. Forstek Hrastnik III 26,14, 9. Tinaraft 28,07 itd. sprint: 1. Bober 1, 2. Forstek Hrastnik III, 3. Forstek Hrastnik I, 4. Vančar, 5. Gimpex Straža I, 6. Sulec Marinar, 7. Forstek Hrastnik II itd. Odlično v Saporti, mlačno v ligi Košarkarji Krke Telekoma so v izjemni predstavi premagali beograjski Rabotnički, na domačem prvenstvu pa jih je pod Marofom namučil ljubljanski Slovan - Krčani klonili NOVO MESTO, KRŠKO - Tekma tretjega kola pokala Saporta med Krko in beograjskim Rabotničkim je bila ena najlepših tekem, kar smo jih v zadnjem času videli v športni dvorani Marof; košarkarski boj je bil trd in neizprosen, sodnika sta sc včasih celo premalo vtikala v igro, zmago domačemu moštvu pa sta prislužila predvsem rojena Novomeščana Simon Petrov in Matjaž Smodiš. Po začetnem vodstvu Novome-ščanov so nekoliko bolje nadaljevali gostje, med katerimi je še posebej navdušil Aleksandar Nadfeji. Do prve izdatnejše prednosti je Krka prišla s trojkama Petrova in Smodiša, ko so Novomeščani povedli z 48:40. Gostje so se v nadaljevanju še uspeli približati na 52:53, kaj več pa jim Novomeščani niso pustili. Poleg Petrova in Smodiša seje tudi tokrat izkazal vedno solidni Mirko Ščekič, v drugem polčasu z dobro igro v obrambi pa tudi Samo Grum, s pre- Tomič popravil gorjanski rekord Med Vahto in Gospodično GOSPODIČNA - Član novomeškega tekaškega kluba Portovald Aleš Tomič je zmagal na drugem gorjanskem teku, s časom 36:13 pa je za 21 sekund popravil lastni rekord natanko 10 km dolgega teka med vahto in Gospodično. Drugo mesto je s časom 36:47 zasedel njegov klubski kolega Marko Gorenc, ki je zmagal med mladinci, tretji pa je bil član celjskega Kladivarja Luka Klemen. Na gorjanskem teku, ki ga je pripravil atletski klub Krka Telekom, je nastopilo 72 tekačev. Po posameznih kategorijah so zmagali: Aleš Tomič med člani, Marko Gorenc med mladinci, Slavko Kumek iz Gornje Radgone med veterani, Mateja Šušteršič iz-Ivančne Gorice med članicami in Darinka Uhan iz Trim kluba Krka iz Novega mesta med veterankami. — MURN KAR DVAKRAT TRETJI MIRNA - Na prvem A-turnirju najboljših slovenskih igralcev v badmintonu v Lendavi je član mirn-skega Toma Aleš Murn v polfinalu izgubil z najboljšim slovenskim bad-mintonistom Andrejem Poharjem. Prvi niz je izgubil šele po podaljšani igri s 14:17, drugega pa s 9:15. S tem seje prebil na tretje mesto na članski lestvici. V dvojicah se je skupaj z Ljubjančanom Miho Šepcem, s katerim bo nastopil na seriji evropskih grand prix turnrjev na Madžarskem, prav tako osvojil tretje mesto. Dušan Skerbiš je bil osmi, med dekleti je bila Urška Silvester peta, Špela Silvester šesta in Maja Klemenčič deseta. V torek sta sestri Silvester s trenerjem Miletom Čukom odpotovali na Poljsko na evropsko ekipno kadetsko prvenstvo. NA PRIZORIŠČU OLIMPIJSKIH IGER NOVO MESTO - Novomeški kolesarji Uroš Murn, Martin Derganc in Gorazd Štangelj bodo v ponedeljek odpotovali na predolimpijske priprave v Avstralijo, kjer bodo v okviru nastopa slovenske reprezentance na etapni dirki kategorije UCI 2/4 med drugim spoznali tudi prizorišče olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju. PO LAVRIČEVI POTI NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto bo v nedeljo, 17. oktobra, pripravil pohod po 17 km dolgi Lavričevi poti od Šentvida pri Stični čez Selič vrh, Pristavo, Gradišče in nazaj v Šentvid. Odhod pohodnikov iz Novega mesta bo ob 7.20 iz ene izmed novomeških železniških postaj. Dodatna pojasnila dajeta in prijave zbirata Rezka Moretti po telefonu 323 862 in Marica Praznik po telefonu 22 948. INTEL V NEZNANO NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. oktobra, pripravilo tradicionalni izlet v neznano, vodja izleta Marko Rems pa morebitnim udeležencem dvodnevnega izleta vseeno izda, da je neznani kraj med 800 in 1200 m visoko nad morjem, da so tam pastirji, plezalna stena, da je znan tudi po dogodkih iz NOB ter da so tam posneli film. Cena izleta je 5000 tolarjev, vsa dodatna pojasnila pa dobite po telefonu (041) 779 205 ali popoldne po telefonu 26 811. Znana sta tudi ura in kraj odhoda v neznano - ob 6. uri s parkirišča izpred novomeškega stadiona. cej obrobno vlogo pa sta razočarala Deschryver in Nakič, ki je svojo 23-minutno epizodo na igrišču končal s šestimi točkami, za katere je porabil kar 11 metov na koš, le 14-od-stotne učinkovitosti pri metu pa najbrž ne pomne niti sam. Vsekakor Nakič očitno še ni povsem okreval po operaciji hrbta, saj je še zelo daleč od igre, s kakršno je v zadnjih letih navduševal gledalce v Krškem in Novem mestu. Tako so Novomeščani v soboto tekmo 5. kola lige Kolinska s Slovanom začeli brez Nakiča, očitno pa tudi brez velike motiviranosti, s kakršno se podajo na tekme pokala Saporta. Po petih minutah srečanja so sicer vodili z 10:0 in nekoliko kasneje z 12:2, a so Ljubljančani izenačili na 14:14, a so Novomeščani proti koncu prvega polčasa le jorišli do nekoliko večje prednosti. Čeprav so Novomeščani prednost sredi drugega polčasa zvišali že na 15 točk, zadnje minute niso bile povsem mirne, saj seje Slovan dve minuti pred koncem približal na pet točk razlike, po Ščekičevi peti osebni napaki 14 sekund pred koncem srečanja pa se je Slovan približal na 63:59, kar pa je bilo tudi vse. Novomeščane zdaj v pokalu Saporta čakajo štiri tekme v gosteh, v ligi Kolinska pa jih najprej čaka tekma v gosteh z osmouvrščeno Zavarovalnico Maribor, ki bi morala biti zgolj lažji trening, vseeno ni vnaprej dobljena. Po zmagah v prvih dveh kolih je krški B-ligaš Ten Krško v tretjem kolu doma z desetimi točkami razlike izgubil s Hrastnikom, čeprav so v 6. minuti drugega polčasa Krčani vodili že s 47:38. Priložnost za popravni izpit imajo Krčani že v soboto, ko se bodo v gosteh pomerili z Elektro, ki je na lestvici le mesto za njimi. DESCHRYVER RAZOČARAL - Precej okorni ameriški center Darren Deschryver, ki se je Krki pridružil tik pred začetkom sezone, ni tisto, kar novomeški košarkarski klub potrebuje pod obročem. Na tekmi z Radničkim je na parketu prebil skoraj osem minut, a v tem času ni dosegel točke, v statistiko pa se je vpisal z eno izgubljeno žogo, osebno napako in enim skokom v obrambi. Tudi tale žoga je Deschryverju ušla iz rok. (Foto: I. Vidmar) Trebanjci doma zmagujejo TVebanjski rokometaši so minuli teden doma premagali Izraelce in Slovana • Dolenjsko-posavski derbi Ribničanom Povratno tekmo šestnajstine finala pokala mest v Trebnjem, ki naj bi bila za domače rokometaše zgolj formalnost, so nekoliko presenetljivo bolje začeli Izraelci, ki so povedli s 3:0, Trebanjci pa so prvi zadetek dosegli v 6. minuti, izenačili pa v 11. Z boljšo obrambo so v nadaljevanju le strli odpor Izraelcev in zlahka dobili tudi drugo tekmo ter se uvrstili v osmino finala evropskega pokala mest. Precej dela so imeli Trebanjci tudi na tekmi 3. kola državnega prvenstva. Po živčnem začetku so zadevo v roke vzeli Ljubljančani, vodili tudi s po petimi zadetki prednosti, Trebanjci pa so jih dohiteli šele v 53. minuti pri izidu 19:19, končnica srečanja pa je pripadla domačim rokometašem, ki so tako dosegli še drugo zmago na domačem igrišču, kjer so v novi sezoni tako še neporaženi. Dolenjsko-posavski derbi v Ribnici so dobili novinci oziroma v prvi ligi. Domačini so bili celo tekmo boljši, vodili so tudi že s 4 zadetki prednosti, na koncu pa so se morali precej potruditi, da so ugnali goste iz Posavja. Ribničani so si s to zma- go utrdili položaj na sredini lestvice in si ga želijo tudi ob koncu sezone, Dobovčani pa vse bolj tonejo proti dnu in boju za obstanek, vsak poraz naslednji z neposrednimi tekmeci za sredino lestvice pa se jim lahko še kako maščuje. mm m .ju KOŠARKA Pokal Saporta, 3. kolo - KRKA : RADNIČKI 62:58 (27:28); KRKA: Petrov 22 (54 %), Smodiš 20 (41 %), Grum 3, Ščekič 11 (100 %), Nakič 6 (14 %); RADNICKI: Nadfeji 18, Stojkovič 16 itd, NediY 8 (1:2). Prosti meti: Krka 13:15, Radnički 14:19. Met za tri točke: Krka 7:24 (Petrov 4, Smodiš, Grum in Nakič), Radnički 3:12 (Stojkovič 2 in Nedič). Osebne napake: Krka 19, Radnički 19. Pet osebnih: Ščekič (40. minuta). Liga Kolinska, 5. kolo - KRKA TELEKOM : SLOVAN 66:61 (36:29); KRKA TELEKOM: Dražovič 6, Jevtovič 11 (70 %), Petrov 16 (50 %), Smodiš 14 (29 %), Deschryver 5, Grum 4, Drobnjak 5, Stakič 3, Ščekič 2. SLOVAN: Novak 19 itd. Prosti meti: Krka Telekom 17:22, Slovan ,19:22. Met za tri točke: Krka Telekom 7:21 (Petrov 2, Smodiš 2, Stakič, Dražovič, Jevtovič), Slovan 5:18 (Noval 3, Boisa, Šuštaršič). Osebne napake: Krka Telekom 22, Slovan 21. Pet osebnih: Ščekič. OSTALI IZIDI: Kraški zidar : Zagorje 68:70 (34:28), Union Olimpija: Helios Domžale 86:65 (46:41), Savinjski Hopsi: Triglav 71:78 (34:39), Krka Telekom : Slovan 66:61 (36:29), Loka kava : Pivovarna Laško 64:72 (36:38), ZM Maribor : Rogla Atras 79:74 (35:21). LESTVICA: 1. Union Olimpija 10,2. Pivovarna Laško 10,3. Krka Telekom 9,4. Triglav 9,5. Zagorje 8,6. Slovan 7,7. Savinjski Hopsi 7 itd. 1. B SKL, 3. kolo - TEN KRŠKO : HRASTNIK 64:74 (38:33); TEN KRŠKO: Zaturoski 16, Rozman 14, Mesič 12 itd. LESTVICA: 1. Ilirija 6, 2. Radenska Creativ 6, 3. Nova Gorica 5, 4. Bežigrad 5, 5. Ten Krško 5 itd. ROKOMET Evropski pokal mest, 1/16-finala, druga tekma - TREBNJE: MAC-CABI HOLON 29:22 (13:10); TREBNJE: Torlo, Hribar 1, Bur-dian 1, Radelj 2, Begovič 2, Bla-gojevič 2, Šavrič 4, Stojakovič 4, Likavec 8, Gradišek 1, Zviželj 4, Zupančič. Sedemmetrovke: Trebnje 4, Maccabi Holon 5. Izključitve: Trebnje 10, Maccabi Holon 14 minut. Rdeči karton: Hribar (41. minuta), Selzer (47). 1. A SRL, moški, 3. kolo - INLES RIKO : DOBOVA 24:23 (14:12); INLES RIKO: Grm, Špoljarič, Lesar 3, Ilc 4, Natan Hojč 7, M. Hojč, Ivanec 2, Zbačnik, Pajnič 5, Henigman 1, Bartolj, Djokič 2, Ne. Hojč, Djukič; DOBOVA: Kostevc, Dapo 4, M. Urbanč, Martinčič 7, Bogovič 4, Voglar, Barišič, Deržič 3, D. Urbanč 3, Vertovšek 1, Kranjc, Škof, Kukavica 1, Kranjčič. TREBNJE : SLOVAN 24:21 (10:13); TREBNJE: Hribar, Mežnaršič, Burdijan 5, Radelj, Begovič 1, Blagojevič 1, Šavrič 4, Stojakovič 1, Zupančič, Likavec 7, Pekol, Torlo, Gradišek, Žviželj 5. OSTALI IZIDI: Prule 67 : Prevent 28:23 (13:10), Celje Pivovarna Laško: Hoteli Morje Portorož 42:18 (21:7), Jadran : Termo 21:32 (11:15), Gorenje : Radeče 29:26 (14:9) LESTVICA: 1. Celje P. Laško 6, 2. Prule 67 6,3. Prevent 4,4. Trebnje 4 (1 tekma manj), 5. Inles Riko 4, 6. Gorenje 3, 7. Radeče 2, 8. Termo 2, 9. Slovan 2, 10. Dobova 1 itd. NOGOMET 2. SNL, 10. kolo - ELAN : ŽELEZNIČAR 1:2; strelci: 0:1,- Bu-lajič (15. minuta), 1:1 - Žagar (35), 1:2 - Žnuderl (80). LESTVICA: 1. Tabor Sežana 25, 2. Elan Novo mesto 22, 3. Koper 21, 4. Železničar Maribor 20, 5. Živila Triglav 18, 6. Esotech Šmartno 17, 7. Aluminij Kidričevo 16 itd. V 11. kolu bo Elan igral v gosteh z Aluminijem. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, moški, 3. kolo: KRKA: ŽNTK MARIBOR 1:6 LESTVICA: 1. Maxi Olimpija 5, 2. ŽNTK Maribor 5, 3. Radgona 5, 4. ETA Preserje 5, 5. ERA Tempo 4,6. Radlje 2,7. Moravske Toplice Sobota 2, 8. Krka 2, 9. Učila Križe 0,10. Petovia 0. ODBOJKA 1. DOL, moški, 2. kolo - ŽUŽEMBERK : ASTEC TRIGLAV 3:1(21, -22, 23, 22); ŽUŽEMBERK: Babnik, Perko, Gotenc, Petkovič, Drobnič, Oberstar, Smrke, Novak, Pucelj, Lazič, Kump. OSTALI IZIDI: Salonit Anhovo : Pomurje 0:3, Fužinar : Žurbi Team Kamnik 3:2, Bled : Granit 3:1, Stavbar IGM : Olimpija 3:2 (23, -21, -17, 23,13). LESTVICA: 1. Bled 6,2. Stavbar IGM, 3. Žurbi Team Kamnik 3 4. Olimpija 3, 5. Fužinar GOK Igem 3, 6. Žužemberk 3, 7. Pomurje 3, 8. Granit 0, 9. Salonit 0, 10. Astec Triglav 0. 2. DOL, moški, 1. kolo - KRKA NOVO MESTO : LJUTOMER 1:3(16,-17, -24,-16). Krka bo v drugem kolu v soboto, 16. oktobra, igrala v gosteh z Beltinci. Brežice in Krka “naj” v mnogoboju Na atletskem pokalu Slovenije v mnogobojih ekipno Brežičani in Novomeščani daleč pred vsemi - Po dve zmagi tudi med posamezniki - Mnogoboja ne cenijo povsod_ Brežice 17.344, 2. Krka 16.428, 3- Prva zmaga z gledalci v prizidku Žužemberčani po porazu z Olimpijo na pni tekmi doma z gledalci na novi tribuni osvojili vse tri točke - Šolarji pnaki na mivki - Odbojkarice TPV-ja zapustila dolgoletna kapetanka ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Odbojkarji Žužemberka so svojo drugo sezono v prvi slovenski ligi dobro začeli. V prvem kolu so se v gosteh pomerili z Olimpijo in po dobri predstavi izgubili z 1:3; le malo je manjkalo, da niso dobili že drugega niza, ki se je končal s podaljšano igro. V tretjem nizu so bili končno uspešni, žal pa niso imeli dovolj sreče, da bi osvojili vsaj še en niz, kar bi jim po novih pravilih prineslo točko. Precej bolj zadovoljni so bili po tekmi drugega kola, ko so na prvi ligaški tekmi v povečani žužemberški šolski telovadnici s 3:1 ugnali kranjski Astec Triglav. Prvi niz so dobili domači odbojkarji s 25:21, potem pase je zadeva ustavila. Žužemberčani so tokrat igrali precej nesproščeno, kar so Kranjčani izkoristili in drugi niz dobili s 25:22. Poln preobratov je bil tudi tretji niz, ki so ga po izdatnem vodstvu na začetku Žužemberčani komaj dobil s 25:23, povsem izenačen pa je bil tudi odločilni četrti niz. Zmaga z neposrednim tekmecem v boju za obstanek je zelo pomembna, še posebej, ker so doma ostale vse tri točke. Uspešno pa nastopajo tudi žužemberški osnovnošolci, ki so v Izoli na državnem prvenstvu v odbojki na mivki osvojili naslov državnih prvakov. V ekipi, ki jo je vodil Bojan Brulec, so nastopali Luka Brulec, Rok Nose, Toni Mačerol, Robi Go-renčič in Danijel Sajevec. V soboto bo Žužemberk igral še eno pomembno tekmo: v gosteh se bo pomeril z Granitom, s katerim sta pred leti bila trd boj v drugoligaški konkurenci. Odbojkarice novomeškega TPV-ja so teden dni pred začetkom prvenstva (16. oktobra) pripravile mednarodni turnir in ga tudi dobile. Najprej so s 3:0 ugnale mariborsko ekipo Bell Rogoza, potem pa še italijanskega B-ligaša Šangiorgino. Na turnirju se je od aktivne tekmovalne poti poslovila dolgoletna kapetanka novomeških odbojkaric Alenka Kotnik (prej Ostroveršnik), ki je bila sooigralkam vedno vzor, kako se da uspešno združiti študij in vrhunski šport. Predsednik kluba in njen dolgoletni trener Bojan Vernig ji je ob tej priložnosti izročil spominsko darilo. Atletski pokal Slovenije v mnogobojih ter daljših štafetnih tekih v Celju je bilo še zadnje dejanje letošnje poletne atletske sezone v Sloveniji. V mnogobojih so bili, kot je že v navadi najmočnejši Brežičani, drugi mesti pa sta pri moških in ženskah pripadli Novomeškim atletom. V posamični konkurenci je med članicami zmago v sedmerobo-ju nekoliko presenetljivo osvojila članica novomeške Krke skakalka v daljino Maja Kranjčič, hči nekdanjega reprezentanta v troskoku Eda Kranjčiča, poleg nje pa so prva mesta osvojili še Brežičana Anja Čepin in Marko Tomič ter Novomeščan Mitja Žitnik. Večina nosilcev medalj mnogoboja ne trenira posebej, ampak se posvečajo drugim disciplinam, očitna premoč dolenjskih in posavskih atletov pa kaže, da le na našem koncu Slovenije dovolj cenijo mnogoboj, ki velja za eno najnapornejših atletskih disciplin, kar je škoda, saj je tako imenovani mno-gobojski način treniranja predvsem v mlajših kategorijah zelo priporočljiv in pomemben. Izidi mnogobojev, člani: 1. Lampič (ŽAK) 6424, 2. Boris Čurčič (Brežice) 4251,3. Alen Pavlič (Brežice) 4078, 4. Igor Nikolič (Krka) 4037; st. mladinci: l.MarkoTomič (Brežice) 5111, 2. Janez Jeralič (Krka) 4400,3. Borut Sever (Krka) 3709; ml. mladinci: 2. Miha Kapš (Krka) 4691, 3. Primož Jeralič (Krka) 4691, 4. David Smukovič (Brežice) 4362; pionirji: 1. Mitja Žitnik (Krka) 3463... 4. Dejan Slovenc (Brežice) 3274; članice: 1. Maja Krajnčič (Krka) 3653; st. mladinke: 1. Anja Čepin (Brežice) 3484, 3. Sandra Kežman (Brežice) 2236, 4. Katja Bajec (Krka) 3274; ml. mladinke: 3. Gordana Dragišič (Krka) 3187; pionirke: 2. Janja Budna (Brežice) 3055,3. Mateja Drobnič (Brežice) 2889, 4. Tanja Žibert (Krka) 2882. Ekipno - moški: 1. Brežice 26.702, 2. Krka 24.768, 3. ŽAK Ljubljana 11.141; ženske: Kranj 13.678. Izidi štafetnih tekov: 4 X 800 1. Velenje 7:58,31, 2. Sevnica 8:24,65,3. Krka; 4 X 200 m: 1 ZA* Ljubljana 1:37,12,2. Krka 11:W” 3. Krka II 1:40,72; ženske, 4 X m: 1. ŽAK Ljubljana 1:58,01-Krka 2:00,66. ŠTUKELJ PREREZAL TRAK - Prizidek k šolski telovadnici je za trt Nov° občino Žužemberk prva večja naložba, ki jo je začela mestna občina • — j mesto. S prizidkom je šola dobila nove vadbene površine saj )e podaljšanim igriščem, na katerem so nameščene tudi raztegljive tno ’ še mala dvorana. V njej so ob odprtju predstavili raziskovalno na učencev šole o Leonu Štuklju, katerega matije bila po rodu iz Zajor y Žužemberku. Znameniti olimpijski zmagovalec je ob odprtju v sPrt’!Hrned ravnateljice Jelke Mrvar in državnega sekretarja za šport prerezal tra /j gosti prireditve, na kateri so v kulturnem in športnem programu nas učenci šole, pa so bili tudi predsednik državnega zbora Janez $0' državni sekretar za turizem Tomaž Zajc ter župani in ravnatelji šol i sednjih in okoliških občin. (Foto: I. V.) Trenutek resnice na klancu Torricelle Zahtevna proga na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Veroni je iz boja za zmago kot cedilo izločila tudi največje favorite -Velika smola Martina Derganca, edinega našega favorita za medalje - Med profesionalci dirko od Slovencev končal le Štangelj VERONA - Italija je dežela, ki ima največ kolesarjev, poklicnih, amaterskih in rekreativnih, največ kolesarskih navdušencev in navijačev, zato je na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Italiji podobno vzdušje kot na prvenstvu v smučarskih tekih na Norveškem, nepopisno. Italijani so za cestno dir-ko v Veroni pripravili progo, ki je zahtevala popolne kolesarje, možnosti za zmago pa so imeli le resnično najboljši, tisti dan najbolje pripravljeni. To dejstvo je precej kruto udarilo tudi po najboljših slovenskih kolesarjih, ki so le redki do cilja preživeli peklensko težko dirko; večina ostrega tempa na vzponu na klanec Toricelle ni zdržala. Junaka slovenske odprave v Veroni sta bila Gorazd Štangelj, kije edini med našimi končal dirko profesionalcev, in najbolje uvrščeni slovenski mladinec Gregor Zagorc. Svetovno prvenstvo se je začelo ze prejšnji ponedeljek z dirkami na cas v Trevisu, kjer na sorazmerno lahki progi slovenskim kolesarjem m šlo najbolje. Na tekmi profesionalcev je nastopil tudi Novomeščan “tanko Filip, ki ga že celo leto mudijo težave z želodcem, zato mu ni nspelo ponoviti ali celo izboljšati 17. mesto z lanskega prvenstva na Nizozemskem, podobno je bilo tudi z ostalimi slovesnkimi kolesarji na oelu s specialistom za kronometer Martinom Hvastijo. Med mladinci J.e Krčan Gregor Zagorc dirko na čas končal na 23. mestu, kar je druga najboljša uvrstitev slovenskega kolesarja na prvenstvu. Več kot na kronometrskih preizkušnjah smo od slovenskih kolesarjev pričakovali na cestnih dirkah ''Veroni. Predvsem Novomeščan Martin Derganc, ki že tretje leto v°zt za italijansko amatersko mošt-v° Fior, je tudi po mnenju tujih strokovnjakov sodil v ožji krog fa-y°ntov. Martin je bil na prvenstvo ■zvrstno pripravljen, tako telesno °! duševno, kar je dokazal tudi na zadnjih dirkah v Italiji. Žal seje zanj Prvenstvo končalo, še preden se je ačelo zares. Po prvih dveh mirnih rogih mu je prav na začetku klan-ca na Torricelle počila napera (špi-j-a) in karbonski obroč zadnjega °lesa se je tako zvil, da se kolo ni vrtelo. Preden so mu mehaniki amenjali kolo, so bili tekmeci že predaleč, da bi jih lahko še ujel. To m'S1Cer Poskusil, se jim približal na k muto, a sam brez pomoči drugih tesarjev glavnine ni mogel ujeti, prva skupina prav tedaj, ko jo Ut-’ zarac*' pobega enega izmed ttrajincev močno pospešila. Mla-emu upu slovenskega kolesarstva Preostalo drugega, kot da odsto-saj mu vse drugo razen boja za medalje ni pomenilo nič. Daje Martin dejansko sodil med favorite dirke kolesarjev do 23. leta, dokazuje ravnanje režiserja televizijskega prenosa, kije v posnetku naknadno pokazal njegovo okvaro in čakanje na mehanike, ko pa je odstopil, ga je skoraj eno minuto kazalo, kako žalostno sedi v boksu, medtem ko mu je reporter italijanske državne televizije RAI 3 namenil dolg komentar. Podobno kot Martina so pospremili odstop le največjih favoritov nedeljske dirke profesionalcev. Več sreče kot Martin je imel njegov reprezentančni kolega Kranjčan Tadej Valjavec, ki je dirko končal v vodilni skupini, a mu je za sprint ostalo premalo moči, tako da se je moral zadovoljiti z 21. mestom. Italijani so do nedeljske dirke profesionalcev osvojili štiri medalje. Po zlatu med mladinci in člani do 23. leta so se nadejali tudi zmage med profesionalci. Nedvomno so imeli najmočnejše moštvo, v katerem je bilo kar precej kolesarjev, ki so se nadejali zmage. Morda je bilo prav to, da je želelo zmagati preveč Italijanov, krivo, da so na koncu ostali brez medalje. Dobrih 16 kilometrov dolg krog, speljan po ulicah in trgih Verone, so morali profesionalci prevoziti kar 17-krat, vsakokratni vzpon na Torricelle pa je naredil 260 km dolgo progo verjetno za najtežjo v zgodovini svetovnih prvenstev. Vzpon na Torricelle bi lahko primerjali z vzponom od Podturna na Bazo 20, kjer so se slovenski kolesarji pred dvema letoma pomerili celo za naslov gorskih prvakov, a so se na Kočevski Rog povzpeli le enkrat. Tako kot na petkovi dirki mladink in članov do 23. leta ter sobotnih dirkah mladincev in članic, seje tudi na dirki profesionalcev vse odločalo zirana dejavnost joge v Dru*®m mestu v začetek 90. let. RC| |V° deluje na območju Posavja, Pa s Fne in Dolenjske, vsako leto b]j2.^ Pjeko društva z jogo spozna pa: b tečajnikov, v zadnjih letih jQg Vrata društva prestopilo in se z ^eznanilo med 400 in 500 ljudi. v0s( ^ temu da joga pri nas ni no- stave ma.rs'k ne gre za vero UovJl ‘Jeoingijo, saj je med člani tiit l . ega društva tudi več ver-atejs,ristjan°v pa tudi zapriseženih tiafin°.v' *?a je joga predvsem zdrav do ^.Zlvijenja, ki človeku pomaga ves;a ®Sncga in duševnega ravno-Poka .j0 člani društva javnosti Zat,,^at‘ tudi ob dnevu odprtih vrat, 2j o. Petek, 15. oktobra, med 18. in joga Uvabijo vse, kijih zanima, kaj Je> v društvene prostore na 6 t IZIDI SVETOVNEGA PRVENSTVA V KOLESARSTVU Verona, cestna dirka profesionalcev - (260 km) 1. Oscar Freire (Španija) 6:19:29 (povprečna hitrost: 41,108 km/h), 2. Markuš Zberg (Švica), 3. Jean-Cyril Robin (Francija) 4, 4. Francesco Casagrande (Italija) 04,5. Chann McRae (ZDA), 6. Oscar Camen-zind (Švica),. 7. Frank Vanden-broucke (Belgija), 8. Jan Ullrich (Nemčija), 9. Dimitrij Konišev (Rusija), vsi 4 sekunde zaostanka, 10. Daniele Nardello (Italija) 0:59... 45. Gorazd Štangelj (Slovenija) 16:01... odstopili: Uroš Murn, Martin Hvastija, Branko Filip (vsi Slo). Cestna dirka, člani do 23. leta: 1. Giordani (Ita), 2. Paolini (Ita), 3. Kessler (Nem)... 21. Valjavec (Slo), 44; Žepič (Slo) (Derganc, Štare in Šilar so odstopili) Cestna dirka, mladinci (130 km): 1. Damiano Cunego (Ita) 3:14:36, 2. Rousian Kaioumov (Rus) +5, 3. Cristophe Kern (Fra) +37... 49. Gregor Zagorc +9:28, 60. Rok Jerše +13:49, 64. Jurij Ferfolja + 14:16, odstopila: Kristijan Mu-gerli in Kristijan Fajt. Dirka na čas (Treviso), profesionalci: 1. Jan Ullrich (Nem) 1-00:28, 2. Michael Andersson (Sve) +14, 3: Chris Boardman (VB) +58... 24. Martin Hvastija (Slo) +3:04, 48. Branko Filip (Slo) +7:28 itd. Dirka na čas, mladinci: 1. Fabian Cancellara (Švi) 30:36,30, povp. 50,686 km/h, 2. Ruslan Ka-jumov (Rus) 31:19, 3. Christian Knees (Nem) 31:25, 23. Gregor Zagorc (Slo) 32:53, 29. Gregor Gazvoda (Slo) 32:58 itd. ŠTANGELJ JE ZDRŽAL - Gorazd Štangelj (v sredini) je med štirimi slovenskimi kolesarji na svetovnem prvenstvu profesionalcev najdlje kolesaril v vodilni skupini, kjer sta mu v 13. krogu delala družbo odlični Kazahstanec Andrei Kivilev (levo) in Nizozemec Marc Lotz (desno). Po 13. krogu je bil tempo favoritov v klanec na Torricelle prehud, tako da je izgubil stik z najboljšimi, kljub temu pa je, kot si je želel in obljubil, prišel do cilja. (Foto: I. Vidmar) prej je poskusil Italijan Andrea Tafi in za njim nekdanji svetovni prvak Švicar Oscar Camenzind, tri kroge pred ciljem pa je napadel še drugi Švicar Alex Žuelle, ki mu je sladilo le še 11 kolesarjev. Ko so ga ujeli, je Švicar odpadel, enajsterica pa seje že pripravljala za zaključni obračun. Na zadnjem klancu sta odpadla eden izmed prvih favoritov za zmago Nizozemec Michael Boogerd in Italijan Celestino. Po 260 km dolgi kalvariji je o zmagovalcu odločal šprint. Favoriti Belgijec Frank Van-denbroucke, lanski prvak Švicar Oscar Camenzind, Italijan Francesco Casagrande in Nemec Jan Ullrich so v zadnjih kilometrih pazili eden na drugega, kar je spretno izkoristil 25-letni Španec Oscar Gomez Freire, ki je 800 m pred ciljem z leve strani ceste zavil povsem na desno in neopažen začel šprintati. Ko so ga tekmeci opazili, je bilo zanje že prepozno, Španec pa je že 50 metrov pred ciljem visoko dvignil roke. Množica fanatičnih italijanskih navijačev je le nemo strmela, ko je italijanska reprezentanca v šprin-tu za drugo mesto ostala brez medalje. r^^Ž/V/ GREGOR - Krčan Gregor Zagorc p.~ -“-ivi vjntsuuK - tsrcan uregor zagore (na sliki med Estoncem u Raademom in Francozom Samuelom Torresem) je bil najbolje vkr Cen' ^ovenec na dirki mladincev. Klanec na Torricelle mu je iz kroga io^ela, več težav, tako da je moral s čedalje bolj tvegano vožnjo v dolino ta , 1 najboljše, kar pa mu v predzadnjem krogu ni več uspelo. (Foto: I. a ni ur) Joga odpira svoja vrata Moštvo Joga v vsakdanjem življenju bo jutri jogo ^Predstavilo širši javnosti - Joga ni religija Prešernov trg 8 v Novem mestu. Tedaj bodo predstavili elemente joge (asane, pranajamo in kratko meditacijo), povedali kaj več o pravilnem dihanju in jogijski prehrani, ki je praviloma vegetarijanska. V soboto med 9. in 13. uro bodo lahko obiskovalci tudi sami pod strokovnim vodstvom poskusili opraviti nekatere osnovne vaje. Jože Lužar, ki je eden izmed najbolj zagnanih članov društva Joga v vsakdanjem življenju, pravi, da se nekateri ljudje brez vzrokov bojijo joge. Meni, da je prav, da si lahko vsak, ki se ukvarja z jogo, postavi mejo, kako strogo se bo držal pravil. Za nekatere je dovolj, če redno izvajajo osnovne vaje in se naučijo pravilnega dihanja. Tildi to precej pomaga k ravnovesju telesa. Predvsem jogijske vaje pripomorejo k zdravi hrbtenici. Ni naključje, da začetni tečaj joge že leta poteka v fizioterapevtski dvorani novomeškega Zdravstvenega doma, ki društvu daje precej podpore. I. V. POPISANA CESTA - Skupina novomeških navijačev, ki je s štirimi kamperji na prizorišče svetovnega prvenstva v Veroni prispela v četrtek ponoči, se je v petek ob treh zjutraj lotila pisanja po cesti na klancu na Torricelle. Za imena štirih novomeških kolesarjev Murn, Filip, Štangelj in Derganc, tri napise SLO in Krka so porabili pet litrov akrilne barve. “Malarski” posel je bil bogato poplačan, saj so se med televizijskimi posnetki iz helikopterja njihovi napisi vse tri dni zelo dobro videli, po zatrjevanju organizatorjev pa si je prenose ogledala milijarda televizijskih gledalcev po vsem svetu. (Foto: I. Vidmar) na vzponu. Po prvih dveh krogih zalo lagodne vožnje je glavnina v tretjem krogu pospešila, kolona se je raztegnila in nekoliko slabše pripravljeni kolesarji so že zaostali. Nato je iz kroga v krog ostajalo na cesti manj tekmovalcev. Predvsem tisti, ki so sodili med favorite, so, ko niso mogli več slediti vodilni skupini, takoj odstopili, med njimi tudi nekateri, ki sicer sodijo v sam svetovni vrh. Prvi med našimi je po 97 km zaostal Branko Filip, ki mu želodčne težave tudi tokrat niso prizanesle. Njegov oče, ki ga je čakal tik pred vrhom Torricell, je komaj zadržal solze, čeprav je vedel, da Branko ni pripravljen, kot bi moral biti, potem pa je še bolj glasno navijal za Murna, HvastijoTn Štanglja, ki so še naprej vozili prav v ospredju- Drugi, ki ni mogel zdržati hudega tempa, je bil Uroš Murn, ki je zaostal na klancu v 12. krogu skupaj s slovitim Kazahstancem Vinokuro-vom, in oba sta odstopila, medtem ko sta prav v tem krogu Štangelj in Hvastija ostala v drugi skupini. Tri kroge kasneje je Hvastija odstopil zaradi utrujenosti. Na dirki je ostala le še četrtina kolesarjev, ki so ob 10. uri štartali pred slovito veronsko areno, pa tudi od štiričlanske slovenske vrste je dirkal le še en kolesar, Gorazd Štangelj. V italiji, kjer tekmuje za poklicno moštvo Mobill-vetta, se ga je prijelo ime grinta, s čimer Italijani iznačujejo človeka, ki nikoli ne popusti in se bori do nezavesti. Žal so tudi ostali kolesarji, ki so se znašli v skupini s Štangljem, že izpraznili “baterije”, nekaj med njimi pa si je le želelo priti do cilja. Ko se je Gorazd zadnja dva kroga peljal mimo novomeških navijačev na vrhu Torricelleja, je bil spet povsem svež. tempo zaostale skupine je držal z lahkoto, da bi se sam preselil naprej med vodilne, pa je bilo glede na stalne napade in pospeševanje favoritov nemogoče. Medtem ko je Štangelj le še čakal na cilj, se je v ospredju bil srdit boj za zmago. Favoriti so napadali en za drugim; napadali in odpadali. Naj- v Šport iz Kočevja • RIBNICA - Rokometašice Gramiza so brez večjih težav premagale Burjo s 30:19. Najučinkovitejša strelka je bila An-dža Vuk, kije kar osemkrat zadela mrežo gostujoče vratarke. • RIBNICA - Zaradi incidenta na tekmi proti Dobovi prejšnjo sredo v Ribnici, ko je skupina gledalcev stopila na igrišče in skušala fizično obračunati z neka-terimi gostujočimi igralci, je rokometna zveza igrišče v Ribnici do nadaljnjega suspendirala. ' • KOČEVJE - Za prijetno presenečenje v tretjem krogu prve kegljaške lige je poskrbela ekipa Kočevja, ki je s 7:1 premagala Kograd IGEM. Kočevske so zmagale z veliko borbenostjo. V prvi B ligi je Ribnica osvojila točko proti Ljubelju (4:4), v drugi ligi je Kočevje s 7:1 premagalo Lokomotivo. • KOČEVJE - Po porazu z Ježico so košarkarji Snežnika v drugem krogu druge državne lige v gosteh s 70:61 premagali Palomo Pur iz Ilirske Bistrice. Kočevci so bili bolj zbrani v obrambi, v napadu pa so z dolgimi napadi zadevali ob izteku tridesete sekunde. • RIBNICA - Triatlon klub Ribnica je pripravil drugi ribniški tek, na katerem je nastopilo 70 tekmovalcev. Romeo Živko je zmagal brez večjih težav, med članicami pa je prvo mesto osvojila njegova soproga Anica. Zmagovalci po skupinah so bili Benčina (Ribnica), Kotnik (Prevoje), Rovanšek (Travna gora) in Lenarčič (Brdo). Osnovnošolci so prvič tekli na dva kilometra. Med deklicami je zmagala Horvatova (Kočevje), med dečki pa Čebin (Ribnica). • KOČEVJE, SODRAŽICA -Minuli vikend so končali tekmovanja v vseh balinarskih ligah. Sodček iz Kočevja, ki je bil eno večjih presenečenj, je izgubil s EIS Budničarjem s 4:12 in pristal na sedmem mestu. Po šestih porazih so se igralci Sodražice z zmago poslovili od svojih gledalcev. Premagali so Spodnjo Idiri-jo s 9:7. • RIBNICA - V 12. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Grafit: Elin Kot 4:2, Divji jezdeci Foto Toni: Tornado Aga-ton 2:3, Turjak : Sodražica 2:2. Na lestvici z 28 točkami vodi Tornado Agaton, med strelci pa Vlado Grgurič, ki je dosegel 16 zadetkov. • RIBNICA - V prvem krogu v drugi državni malonogometni ligi-zahod so igralci Ribnice izgubili. S 6:3 sojih premagali igralci Kamel Combica iz Podnanosa. Sokolska zveza pridobiva veljavo Z novinarske konference Sokolske zveze Slovenije - Pohvale vodstvu ŠD Partizan Sevnica - Odmevni projekti: S športom je življenje lepše, kartica Sokolka, revija Sokol SEVNICA - Začetki sokolstva na Slovenskem segajo v leto 1863, ko je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo. Ideja o zdravem duhu v zdravem telesu je preživela vse do danes, če pa ji dodamo še željo po znanju, osebnostnem razvoju, možnost, da se razvija v vseh športnih panogah in nudi svojim članom različne ugodnosti, dobimo sodobno naravnano združenje sorodnih usmeritev, želja in ciljev. S tem namenom je bila novembra 1995 ustanovljena Sokolska zveza Slovenije, ki danes povezuje številna (športna) društva, v katerih je že več kot 15.000 članov. Sokolsko zvezo Slovenijo so na novinarski konferenci v Sevnici pretekli petek predstavili: strokovni sodelavec Dušan Gerlovič, starosta Daniel Knaus in vodja projekta “S športom je življenje lepše” Samo Vojnovič. Predsednik ŠD Partizan Sevnica Robert Perc je izrazil prepričanje, da bodo po nedavnem podpisu pogodbe s Športno unijo Slovenije o prenosu lastniškega deleža nad TVD Partizanom, našli dovolj sredstev za obnovo objektov, od Sokolske zveze pa pripravljenost, da podpre pestro dejavnost okrog 300 športnikov in rekreativcev pod streho TVD Partizana, od atletov, karateistov, gimnastičarjev pa do tekmovalcev jiu-jitsa... Sevniški podžupan, Andrej Štricelj in sekretar Športne zveze Sevnica Borut ZAKLJUČEK SEZONE SENOVO - Kolesarsko društvo Savaprojekt Krško bo pripravilo v soboto zaključek kolesarske sezone. Ob 10.30 se bodo zbrali tekmovalci in rekreativci na parkirnem prostoru senovškega kegljišča, pol ure pozneje se bodo pričelo tekmovanje - kronometer, ob 12.30 bodo razglasili rezultate, ob 13. uri bo družabno srečanje v lovskem domu. TENIŠKI TURNIR DOLENJSKE TOPLICE - Klemen Vuica bo v soboto, 16.oktobra, ob 9. uri na teniškem igrišču nad jaso v Dolenjskih Toplicah pripravil turnir. Vnaprejšnje prijave zbira in daje dodatna pojasnila po telefonu 041 740 224. V primeru dežja bo turnir na pokritih igriščih na Regr-ških košenicah ob 12. uri. Bizjak sta izrekla priznanje vodstvu ŠD Partizan za dosedanje dosežke, zato je tudi občina podprla obnovo TVD Partizana, “zibelko športa” v Sevnici. V Sokolski zvezi Slovenije so v okviru akcije “Živimo zdravo za zabavo” ob podpori Ministrstva za” šolstvo in šport zasnovali vseslovenski projekt “S športom je življenje lepše”. Pričel se je 11. septembra, končan pa bo sredi decembra letos. Poglavitni pilj projekta je povečati število športno redno aktivnega prebivalstva. Vaditelji in inštruktorji so že in bodo na izobraževalnih dnevih še dobili obilico novih uporabnih informacij, da bodo obogatili ponudbo. V splošni vadbi in aerobiki lahko sodelujejo vse starostne skupine. Eden ciljev je tudi obuditi sokolsko družabnost, da se bo lahko rekreirala celotna družina ob istem času in na istem mestu, kjer bi se srečevali z drugimi ljudmi dobre volje. Z redno vadbo bodo osebe, ki bodo po predvidenem programu opravile 20 vadb, sodelovale v nagradnem žrebanju, ki prinaša vrsto nagrad, prva pa je osebni avto Tvvin-go. Imetniki športne kartice Sokolka si bodo zagotovili številne ugodnosti in popuste ob nakupih različnih izdelkov oz. koriščenju raznovrstnih storitev. Imetnik sokolke je hkrati tudi nezgodno zavarovan pri zavarovalnici Slovenica 24 ur na dan kjerkoli, doma in v tujini, pri delu, športu ali na dopustu. Socialno ogroženim, brezposelnim in upokojencem z nizkimi dohodki Sokolska zveza Slovenije omogoča brezplačno športno vadbo * Sokolska zveza Slovenije izdaja mesečnik Sokol, katerega cilj je postati vodilna revija na področju športne rekreacije pri nas. Če k temu dodamo še sokolsko akademijo, ki skrbi za izobraževanje športnega menedžmenta, pa tudi inštruktorjev posameznih športnih panog, je na dlani ambicioznost zveze. Svetovalec na ministrstvu za šport Marko Rajšter je povedal, da se 34,3 odstotka Slovencev vsaj enkrat tedensko ukvarja s športno rekreacijo, okrog 46 odstotkov pa jih šport sploh ne zanima. Pohvalil je Sokolsko zvezo Slovenije in ji obljubil nadaljnjo podporo. Gostitelji so po novinarski konferenci goste iz Ljubljane popeljali na ogled objektov TVD Partizana, kijih že obnavljajo ali še čakajo na obnovo. oz. dejavnost v okviru akcije HRAST (oHRAnimo STabilnost). Ljudem, ki se ne vključujejo v organizirane oblike vadbe oz. uživajo v individualni ustvarjalnosti, kjer si sami izbirajo športne zvrsti in pogostnost vadbe, pa ponujajo v okviru projekta “S športom je življenje lepše” tudi akcijo “Športna transverzala”. P. P. (£* KRKkZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Odgovori, popravki in mnen Stoletnik hoče nazaj svoje premoženje Razlaščeni nekdanji šentjernejski župan Karl Jordan iz Amerike vodi sodni boj za svoje razlaščeno premoženje - Zaplembeni postopek iz leta 1948 še ni končan NOVO MESTO - Ko je začel veljati zakon o denacionalizaciji, je postopek za vrnitev po drugi svetovni vojni zaplenjenega premoženja sprožil tudi Karl Jordan iz Dol. Brezovice pri Šentjerneju, ki živi v Ameriki. Ta primer je zanimiv predvsem zato, ker je Jordan gotovo najstarejši med tako imenovanimi denacionalizacijskimi upravičenci. Je namreč v 101. letu starosti. Starejši prebivalci Šent-jernejskega polja se ga gotovo še spominjajo, saj je bil med vojno šentjernejski župan. Po končani vojni seje Jordan zaradi groženj umaknil v tujino, najprej v Trst, od koder je leta 1948 odšel v Argentino, od tam pa se je preselil v Ameriko in sedaj živi v Kaliforniji. Marca 1948 mu je okrajno sodišče v Novem mestu pod predsedstvom sodnika Jurija Picka na predlog okrajnega IO Novo mesto, takratnega oblastnega organa, zaplenilo vse premoženje, in sicer blizu 51 ha zemljišč, vse zgradbe na zaplenjenih parcelah in vse ostalo premoženje. V utemeljitvi sodbe piše, da je Jordan “za časa okupacije služil kot oficir pri domači vojaški izdajalski formaciji” in da mu je treba premoženje zapleniti “kot narodnemu sovražniku in pomagaču vojnih zločincev”. Njegov nečak in pooblaščenec Silvester Jordan iz Ljubljane je pred leti sprožil denacionalizacijski postopek in se zadeve lotil zelo pedantno. Večino zemljišč je Jordan že dobil nazaj, ne pa vsega, ker je nekaj zemlje v teh letih prešlo v zasebno last. Da bi to rešili, je Jordanov novomeški odvetnik Borut Škerlj začel preverjati celoten zaplembeni postopek in pri tem seje izkazalo, da postopek formalno sploh še ni končan in da pravzaprav še traja, saj odločba sodišča o zaplembi ni bila nikoli vročena ne Jordanu ne komu drugemu in tako ne more biti pravnomočna. Nanjo se Jordan tudi ni mogel pritožiti, čeprav naj bi bilo v njej v zvezi z Jordanom veliko napačnih trditev. Tako je Jordan ne samo najstarejši denacionalizacijski upravičenec, ampak gre v tem primeru tudi za najdaljši zaplembeni postopek, ki traja že več kot 51 let. V postopku, ki ga vodi odvetnik Škerlj, je Višje sodišče v Ljubljani letos junija razveljavilo končno vročeno zaplembeno odločbo, saj je ugotovilo, da je bila v postopku leta 1948 vrsta pomanjkljivosti, da Jordan ni bil v Jugoslaviji ne pred vojno ne po njej v nobenem kazenskem postopku, da nikoli ni sodeloval v nobeni sovražni formaciji, ni bil ne vojni zločinec ne njihov pomagač. Skratka, premoženje mu je bilo odvzeto, čeprav za to ni bilo podlage niti v takratnih predpisih. Jordan domneva, da so postopek proti njemu sprožili zato, ker je imel kot šentjernejski župan velik vpliv na ljudi, ker je bil premožen in ker se je po grožnjah zaradi lastne varnosti umaknil v tujino. Jordanov odvetnik je na podlagi tega pozval sedanjo državo, naj kot naslednica takratne oblasti umakne predlog zaplem-benega postopka Jordanovega premoženja. S tem bi bil primer, ki se vleče že več kot pol stoletja, končan, hkrati pa bi bila dana osnova za ugotavljanje odškodnine države za premoženje, ki ga ni moč vrniti v naravi. Glede na to, da bo Karl Jordan 17. novembra star 101 leto, mu je še posebej veliko do tega, da bi se zadeva čimprej končala. ANDREJ BARTEU Pot - jabolko spora med vaščani Prebivalci Sel pri Otovcu tožijo soseda Kapeletova, ki sta na služnostno pot, katere solastnika cia nnclovilit nvirp . Ovir ni vpp cnrličrp na hn nontavlialn ncphnp in ctvarap cliižniKn Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica alt interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z 'namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Labodove delavke planile pokonci Dol. list št. 39, 30. septembra Članek Labodove delavke planile pokonci je spodbudil odgovor generalnega direktorja Laboda mag. Andreja Kirma, univ. dipl. ekon. Teme članka sem se lotil po ogorčenih in prizadetih sporočilih zaposlenih, njihovi širši razjasnitvi in večstranskem preverjanju. Tako je napotek mag. Kirma, da “bi bilo prav, ko bi si avtor informacije pridobil tudi v samem Labodu”, nepotreben. Vse informacije izvirajo iz Laboda. Razen seveda, če ni s tem “v samem Labodu”, mislil samega sebe. Ker pa je to kljub vsemu eden redkih odgovorov gospoda generalnega direktorja delavkam Laboda, čeprav samo posreden, se mu velja - predvsem zaradi njih -malo bolj posvetiti. G. generalni direktor Laboda ravi, da o “tistem delu (članka), i se nanaša na nagrajevanje članov uprave podjetja Labod, z avtorjem ne nameravam polemizirati, saj je zadeva v izključni pristojnosti Nadzornega sveta podjetja”. Prvič, v članku ni nikjer govor o nagrajevanju članov uprave, marveč o 5,7 milijona tolarjev bruto prejemkov, ki jih je generalni direktor Laboda mag. Kirm prejel 18. septembra letos kot plačo za avgust in nagrado za lansko poslovanje Laboda. Drugič, v članku je navedeno, da gre za tak rezultat, kot je prikazan za lansko poslovanje, po individualni pogodbi direktorju taka nagrada. To je potrdil tudi predsednik Labodovega nadzornega sveta. Pustimo obrobne stvari, kot je to, kakšne so glasovnice za skupščino in kako se tam glasuje; tudi to, da je bila skupščina sklicana šele konec septembra in daje naključje hotelo, da prav času, ko so bile delavke tovarne v Ločni, nasproti katere je skupščina potekala, na kolektivnem dopustu, čemur je generalni direktor Laboda posvetil večji del svojega odgovora. Očitno je mag. Kirm slep in gluh za moralno podstat tega, kar opisuje članek. To pa je preprosto vprašanje: Kako je mogoče, da si da direktor v enem mesecu izplačati 5,7 milijona tolarjev, ko morajo delavke v tem podjetju za ta denar delati 5 let? (V članku je bilo napačno, na pamet rečeno, da delavke za garaško delo toliko ne dobijo v treh letih. Zaradi tega napačnega podatka direktor ni protestiral.) Ob tem pa podjetje delavcem ne izpolnjujejo niti že tako nizkih obvez iz kolektivne pogodbe, zlasti kar se tiče plač in regresa za dopust. To, da dobi direktor 10 odst. plače za nazaj za celo lansko leto zato, ker je podjetje po poslovnem poročilu za 4 stotinke odstotka preseglo mejo v pogodbi določene 3-odstotne donosnosti, pa je pod vsakršno mejo (moralne) sprejemljivosti. Za te štiri stotinke odstotka je direktor dobil 4 milijone tolarjev, kar mu je vrglo 1.550.000 tolarjev neto. Njegova redna mesečna bruto plača pa znaša 1,7 milijona tolarjev. Zakaj je, če je vse lepo in v redu, na sestanku sveta delavcev oznanil, da bo to “nagrado” (ki jo je že prejel) nakazal v sklad za pospeševanje inovacij v Labodu? Tudi če bo res nakazal denar v ta sklad, bo to samo neto znesek, se pravi 1.550.000 tolarjev. A Labod je moral izplačati 4 milijone tolarjev. Razlika, skoraj 2,5 milijona tolarjev, je šla kot davek državi. Bo tudi to Kirm “vrnil Labodu? O tem, da “bi bilo prav, ko bi si avtor informacije pridobil tudi v samem Labodu”, pa še to. Po objavi članka je podpisani iz Laboda dobil veliko materiala in pričevanj, ki pa ne zastavljajo samo moralnih vprašanj. ANDREJ BARTELJ Trebanjske iveri (Otroci in politika) Dol. list št. 39, 30. septembra Kot domačin, podjetnik in lastnik zemljišč v centru Trebnjega se zavzemam za ureditev in napredek našega mesta, ker se zavedam, da je to v dobro nas vseh. Menim pa, da so časi, ko so odločali o vsem samo nekateri, že minili. Lastnik zemljišč je tisti, ki zagotovo soodloča o novi ureditvi svojega prostora za svoj denar. V vednost nekaterim: Z arh. Ravnikarjem se o ureditvi mesta Trebnje NISVA NIKOLI POGOVARJALA. FRANC OPARA Trebnje TELEFON IN ŽUPAN BREŽICE - Brežiško občino je skoraj nemogoče dobiti po telefonu, ker je ta zelo pogosto zaseden. Telefonistka se sicer običajno javi, vendar je tako malo vhodnih linij, daje na občino skoraj nemogoče poklicati. Verjetno taka tehnično zastarela telefonska aparatura pride komu kar prav, saj župana itak nikoli ni na občini. ZAŽGAL SVOJO HIŠO DOLENJA STARA VAS - 49-let-ni M. Ž. je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja požiga, ker je 3. oktobra nekaj po 14. uri z bencinom polil dnevno sobo svoje stanovanjske hiše ter jo zažgal. Gasilci so požar s hitro intervencijo lokalizirali in preprečili, da bi ogrozil sosednja gospodarska poslopja. SMUČARSKI TRENINGI NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog ima redne kondicijske treninge za predšolske in šolske otroke vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17.30 v športni dvorani Marof. Vsa dodatna pojasnila dobite ob ponedeljkih med 18. in 19. uro v klubskih prostorih v nekdanjem Domu športov na Loki ali ob isti uri po telefonu 21 487. Darjo je pozdravil shen qi Center za življenje NOVO MESTO - Pred dobrim letom in pol je 33-letna Darja Kovačič z Vrha pri Šentjerneju hudo zbolela. Fizično je zelo oslabela, zaradi aritmije srca je imela napade, vse to pa naj bi se dogajalo zaradi preveč stresnih situacij, ki jih je doživela. Pomoč je iskala pri zdravnikih, vendar ji niso znali pomagati, ena izmed zdravnica ji je predlagala, naj poskusi še z alternativnimi metodami zdravljenja. In od takrat je Darja poskusila različna zdravljenja, zdravje pa je našla v shen qiju in pred kratkim je postala tudi inštruktorica shen qi-jevega centra v nekdanju Pionirjevi stavbi v Bršljinu. “Ni sramota priznati, da si bolan, sramota je, če ničesar ne narediš, da bi ozdravel. Jaz sem si zelo želela, da bi bila spet zdrava, zato sem iskala pomoč,” pove Darja. Kot inštruktorica ljudem pove svojo zgodbo: shen qi center je obiskovala štiri mesece vsak dan in že po dveh mesecih se je njeno zdravje izboljšalo. Potem jim razloži, da je shen qi tehnika sprostitve, ki omogoča stik s kozmično energijo, ki zdravi. Vsa ta sprostitev pa poteka s pomočjo Darja Kovačič pogovorov. Močno energetsko polje je tudi sama dvorana, saj je bila v njej kar nekajkrat mojstrica shen qi šole Aiping Wang. “Shen qi deluje na principu odpiranja blokad, ki predstavljajo negativno energijo v telesu, to so centri naše bolezni. Negativno energijo pa čistimo iz telesa s pozitivno. Ljudje smo različni in tudi za ozdravitev potrebujemo različno dolgo časa. Vendar kdor noče zdravja, ga tudi na shen qiju ne bo dobil,” pove iskreno Darja. Pravi, da shen qi obiskujejo različni ljudje, z različnimi težavami in tudi s hudimi boleznimi. In ni jih malo, ki so se pozdravili. Prejšnji torek je bil dan odprtih vrat shen qi centra za življenje v Bršljinu in kar nekaj ljudi je Darjo spraševalo po hitrem postopku ozdravitve, vendar jih je morala razočarati. “Tako kot bolezen ne pride kar naenkrat, ampak v nas nastaja dalj časa, se tudi pozdraviti ne moremo na hitro, predvsem pa moramo v to vložiti trud in zaupanje,” je odgovorila. J. D. TRČIL V SKALE POLJANE - 32-letni D. Z. iz Beltincev se je 8. oktobra z osebnim avtom peljal po hitri cesti H/ 1 iz Mačkovca proti Trebnjemu. Pri Poljanah je zapeljal v desno izven vozišča in trčil v skalnat usek. Avto je odbilo preko vozišča znova v skalnat usek, kje seje prevrnil na bok. Voznik se je hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. IGRIŠČE V ŠENTJANŽU SEVNICA - Ko so ravnatelji sevniških osnovnih šol obravnavali investicijsko vzdrževanje iz sredstev združene amortizacije za leto 2000, so ugotovili, da je občinski svet sklenil investirati v izgradnjo igrišča pri OŠ Šentjanž tudi sredstva te združene amortizacije v polovični vrednosti naložbe. Predsednica aktiva ravnateljev Berta Logarje poslala občinskemu svetu ugovor zoper tak sklep, ki bi okrnil kakršnokoli, tudi najmanjše tekoče vzdrževanje katerekoli šole v občini. Aktiv sicer podpira izgradnjo tega igrišča. Občinski svet je sklenil, da bodo to naložbo vključili v proračun občine za leto 2000. SELA PRI OTOVCU - “Nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za nekaj dobra. Že dolgo se nam- V NEOBVEZEN PREMISLEK Domovinska vzgoja Lahko je bilo svojčas učiti domovinsko vzgojo. O voditeljih smo vedeli samo vse najboljše, na boj svojih očetov s sovražniki smo bili ponosni, dežela je bila v razcvetu, delavci so prevzemali tovarne v svoje roke, bratstvo in enotnost je bilo čutiti na vsakem koraku, samoupravljanju so se hodili čudit teoretiki iz vsega sveta in Tito je bil naš, mi pa smo bili njegovi. V šolah so bile proslave ob dnevu republike, ob dnevu JLA, štafeta ljubljenemu voditelju je potovala od Triglava pa do Vardarja, pionirji so imeli na glavah kapice, okrog vratu pa rdeče rutice, na ustih pa Lepo je v naši domovini biti mlad. Jajce, Sutjeska, Neretva, Drvar, bolnica Franja, Kočevski Rog, Kumrovec so bili kraji šolskih ekskurzij in sindikalnih izletov... Potem se je Slovenija osamosvojila. Narodnoosvobodilni boj je nenadoma postal navadno klanje rdečih in belih, partizani so bili imenovani za morilce, za himno smo po mnenju nekaterih dobili pivsko pesem, ki jo je napisal velikokrat nakresani pesnik, na drogove smo obesili zastavo, ki je neprepoznavna in jo je moč hitro zamenjati z zastavami drugih, banana republik, za ljudi, ki so stopili na čelo mlade države, smo slišali, da so bili zadrti komunisti s sumljivo preteklostjo, prejšnja oblastvena nomenklatura pa je sploh sodila v rang kurjih tatov, ženskarjev, playboyev, diktatorjev, samodržcev, ki so bili veliko slabši od svojih nacistič-no-fašističnih kolegov Hitlerja in Musolinija. Pa danes? Pri domovinski vzgoji je tako še najbolj uporaben Arnold Schwarzeneger, mišičar, ki se bori za pravice ponižanih, razžaljenih in na rob družbe odrinjenih ljudi. Je ameriški Avstrijec, ki mu naši opozicijski politiki zaenkrat še ne morejo dokazati sodelovanja pri povojnih množičnih pobojih nedolžnih ljudi. TONI GAŠPERIČ reč ni zbralo sredi vasi toliko vaščanov,” so v torek pretekli teden komentirali prebivalci Sel pri Otovcu. Vendar ni šlo za družabno srečanje. Na septembrski obravnavi na Okrajnem sodišču v Črnomlju je bil namreč sprejet sklep, da na Selih opravijo ogled služnostne poti, kije predmet spora med vaščani na eni ter sovaščanoma Ano in Stanislavom Kape-letom na drugi strani. Jabolko spora je torej služnostna pot, dolga približno 30 metrov, ki je v solasti Kapeletovih in povezuje eno javno pot z dvema parcelnima številkama. To pot so ljudje, odkar pomnijo, uporabljali kot pešpot in za vožnjo z vsemi vrstami vozil in kmečkimi stroji,-saj je niso potrebovali le za dostop do njiv, ampak je tudi najkrajša povezava z Otovcem, kjer sta avtobusna in železniška postaja. Hkrati je to najbližja pot do vaškega pokopališča. O tem, kako so ljudje s pridom uporabljali to pot, je na zaslišanju, ki je bilo kar na javni poti sredi vasi, okrajni sodnici Darinki Plevnik povedala tudi Veronika Brula, ki je bila leta 1920 rojena prav na sedanji Kape-letovi domačiji. Spor se je pravzaprav pričel, ko sta Kapeletova na služnostno pot postavila kamenje in kmetijske stroje in je tako jx)stala neprehodna. Vaščani so se odločili poiskati pravico na sodišču. Ob tokratnem ogledu sodnice, ki je s seboj pripeljala tudi geometra, je bila pot sicer prosta, vendar pa so vaščani zahtevali, naj Kapeletova odstranita kamne in kmetijske pripomočke, ki so še vedno stali ob poti. Odvetnik Drago Vlah, ki zastopa Kapeletova, je trdil, daje pot do- volj široka, da pa je razumljivo, d? vaščani ne morejo voziti po njej, kakor se jim zazdi, ampak vedno po isti trasi. Odvetnik Alojz Polj' šak, ki zastopa ostale vaščane, Pa je vztrajal, da bi odmaknili ovire najmanj meter od začrtane služnostne poti, saj sicer vožnja p° njej ni varna. Soglasno z nekaterimi vaščani so potem ročno odmaknili še nekaj ovir, nakar so s traktorjem, n® katerega je bila pripeta nakladalka za seno, tudi praktično ptmf kusili, ali je služnostna pot, ki sl" cer vodi med gospodarskimi poslopji Kapeletovih, zares prevozna. Po “spretnostni vožnji” je sodišče ugotovilo, daje vožnja trak- • Ker je bil na obravnavi 23. septembra sprejet predlog, naj bi v*" j postavili novo javno pot, za kate- ro pa naj bi manjkalo le dva K • metra zemlje, je sodnica Plevnjj kova na Selih poskušala d<^e ^ poravnavo med strankami. Ven dar seje izkazalo, da bi bilo z^ novo pot potrebne veliko več zem j lje, kije soseda Ana Jakše ni bi pripravljena odstopiti, tako poravnave ni bilo moč doseči.__ torja z nakladalko po služnostni poti mogoča. Kapeletovim je n ložilo le, naj na ovinku pri 8°*Pk0 darskem poslopju še nekoli umaknejo eno od treh skal, s ka rimi so pred časom zagradili p • Ogled na Selih se je s tem z®!yi čil, ne pa tudi zadeva na sod« ’ ki bo na naslednji obravnavi za* šalo priče in stranke in ugotayJ. lo obstoj osebnih in stvarnih slu nosti na tej poti. M. BEZEK-JAKŠE nZei) M*wl?outm POT JE PREVOZNA - Eden od vaščanov je ob koncu ogleda sedanj morebitne nove poti, ki bi od Sel vodila proti Otovcu, s traktorjem, . katerega je bila priključena nakladalka za seno, zapeljal po športa Ob njej je še moč videti skale, s katerimi so Kapeletovi zagradili sluzrto pot. (Foto: M. B.-J.) gimnazijci na danskem Izjemni ambasadoiji naše države Po dobrem tednu popotovanja po Banski se je v Slovenijo vrnila skupina 45 letošnjih maturantov, bodočih študentov, iz prav toliko slovenskih gimnazij. Obisk Danske, med katerim so mladi Slovenci spoznavali svoje gostitelje in njihovo deželo prav tako kot sami sebe, je pripravil predsednik Društva slovensko-danskega prijateljstva Igor Gruden. Slovenski gimnazijci, ki so jih izbrali ne le zaradi odličnih ocen, marveč tudi zaradi splošne razgledanosti, temeljitega znanja tujih jezikov in komunikativnosti, so v tednu dni prepotovali več kot 4000 kilometrov in prekrižarili Dansko po dolgem in počez. Toda to ni bilo turistično potovanje, marveč delovni obisk, med katerim so mladi resda spoznavali Dansko, a so svojim sogovornikom, vrstnikom in starejšim poskusili tudi čimbolj približati Slovenijo, njene posebnosti in kul-,turo. In kot je rekel Rok Godec z gimnazije v Ivančni Gorici: “Verjamemo, da bo marsikdo, ki se je pogovaijal z nami in poslušal naše Petje in razlage, obiskal Slovenijo, saj je ta dežela, kot smo ugotovili po vrnitvi, še vedno najlepša!” Spoznali so nekatere posebnosti Danske, ki bi jih prav radi videli tudi pri nas. Denimo to, da lahko • dijaki v danskih gimnazijah med Poukom pijejo osvežilne pijače, ki Jih imajo v steklenicah na šolskih. [Uizah. Ali pa, da profesorje kličejo kar po imenih in brez dodatka gospod”, da lahko danski gimnazijci na šolskih fotokopirnih strojih zastonj razmnožujejo svoje zapiske, da lahko pred ustnim odgovorom nekaj časa premišljujejo o vprašanju in medtem pogledajo v syoje zapiske, da so na gimnazijah tjmjene sobe za kajenje in je vzdušje na gimnazijah bplj sproščeni dijaki pa se s profesorji pogo-Varjajo dosti več kot pri nas. Nekateri so primerjali plače slovenskih poslancev z dohodki danskih poslancev in presenečeni dgotovili, da tam poslanci poleg pela v parlamentu (zanj ne dobijo plačila), opravljajo še svoj po-, c. Spoznali so dansko visoko Judsko šolo, v kateri se ob podpori države lahko dodatno šolajo !n 'z°bražujejo vsi Danci med 18. ln °0. letom po nekaj tednov ali pa tja do devet mesecev na leto. Ugotovili so, da v teh šolah ni ocen in da se lahko študentje pogovarjajo s profesorji enakopravno in učijo drug od drugega, zakaj nihče ne ve vsega in vsakdo lahko komu kaj da. Za Majo Žiberne iz gimnazije v Brežicah je bil najbolj značilen duh svobode in demokracije Danske, mir in skorajda že spokojnost njenih prebivalcev, neobremenjenih, prisrčnih in vedno pripravljenih na pogovor. Ester Lah iz novomeške gimnazije pravi: “Naše potovanje na Dansko je bilo najboljši način predstavljanja in promocije naše dežele na tujem. Take odprave, kakršna je bila naša, bi morali bolje podpreti pri nas doma, saj Društvo slovensko-danskega prijateljstva to počne brez uradne in vnaprej zagotovljene podpore.” Sabina-Ivana Devjak, gimnazija Kočevje meni: “Opazili smo tudi nekatere značilne podrobnosti. Ljudje na danskem podeželju so bolj priljudni od tistih v mestih. Moram pa reči, da nas je razočarala njihova črnogledost glede našega vstopa v Evropsko unijo. Prav zato smo se še posebej trudili, da bi jim dokazali, da lahko kljub naši majhnosti precej prispevamo za skupno blaginjo držav Evropske unije.” “Bili smo dobri predstavniki naše dežele, dialog z danskimi vrstniki pa je bil koristen za nas in zanje,” je rekel Marko Stefanič iz gimnazije v Črnomlju. Slovenski dijaki so prekrižarili Dansko, spoznali njeno zgodovino in sedanjost vsaj po koščkih in v obrisih, kajti dvakrat večje države od Slovenije, ki ima tudi dvakrat več prebivalcev, ni mogoče v celoti dojeti v dobrem tednu. Na sklepnem večeru v Kopen-hagnu so s petjem, duhovitimi orisi Slovenije in njenih značilno- iH Hi i r SIL 9 »ar J*. 8,1'.: &M Povsod je bilo kaj zanimivega, tako tudi na nekajurnem obisku Švedske -v Helsinborgu. je^D/ ZAGRAŠKI GASILCI - Na osnovni šoli Frana Metelka v Škocjanu c drugo leto deluje društvo Mladi gasilec, ki združuje šolarje, ki so sicer tudi a>tiprostovoljnih gasilskih društev v občini. Na 19. srečanju društev Mladi Sasilec v Radljah ob Dravi so minulo soboto v tekmovanju mladi škocjanski Kosilci dosegli 3. mesto. Na predtekmovanju se je pomerilo 50 šol, na sobot-tekmovanju pa se je pomerilo 27 ekip, med njimi tudi iz Škocjana in Vavte iz p ^“ f°t0Srafijiso ponosni mladi škocjanski gasilci s pokalom; vsi so doma y c'hkih Poljan in so hkrati tudi člani zagraškega gasilskega društva: Jožko °vw, Marko Vovko, Matej Ogrinc in Jožko Povše. Zadaj stojijo: šolski entor Marjan Cerinšek, mentor PGD Zagrad Jože Vovko in predsednik aSraškega gasilskega društva Peter Dule. (Foto: J. Dorniž) i _ . pp 'pLSKEM IGRIŠČU - Ob obnovitvi in dograditvi podružnične šole lgpSradu so ob šoli uredili tudi igrišče. V teh lepih jesenskih dneh služi ^ u za pouk telovadbe kot za igro razposajenih podgorskih šolarjev. (Foto: Tudi mi imamo pravico Vpisarno sem vstopil ob pol desetih. “Pa ravno zdaj, "jepripomnila gospa z očali. Nato mi je z dvignjenim glasom razlagala, da se ji bo zmešalo od samega dela, da smo ljudje tečni in nesramni, da ima še deset dni lanskega dopusta, da o letošnjem sploh ne izgublja besed, a da ne more iti nikamor, ker je sodelavka bolna, šef pa zaguljen, nepristopen, in če lahko malce pretirava - tudi nesramen in nesposoben. Potem je udarila po plači, češ da je tako mizema, da jo je sram povedati, in da prijateljicam laže, ker bi se ji smejale, da se razdaja za drobiž. "To sploh ni plača, to je štipendija!” je že domala hlipala ter dodala, da ima tudi ona pravico do malice in da naj pridem čez dobre pol ure. Nekaj podobnega sem doživel v zdravstvenem domu. Svoji zdravnici sem rekel, da je nisem videl že zelo dolgo. Usul se je plaz besed o tem, kako ima menda tudi ona pravico do dopusta, ki ga ni preživela že nekaj let po človeško, saj so jo domov klicali vsake pol ure. Letos pa je odpotovala. “Slabša sem bila od naše snažilke. Ona se je vsako leto najman dva tedna namakala v Jadranu. ” Tako, da bom vedel. Pa nisem hotel nič hudega. Nikomur nisem nameraval kratiti njegovih pravic. V prvem primeru sem želel priti do nove osebne izkaznice. V drugem pa sem izrazil samo željo, da bi se s svojo zdravnico videl pogosteje, kajti roko na srce: ni slaba ženska. TONI GAŠPERIČ sti in ne nazadnje tudi z imenitnim izborom vin ter nekaterih značilnih jedi (denimo pršut) v polni dvorani ene od tamkajšnjih gimnazij dobesedno očarali tudi starejše goste, profesorje, politike in gospodarstvenike, ki so jih prišli poslušat in gledat. Bili so izjemni ambasadorji naše države in vrnili so se bogatejši: za to, kar so dali in za tisto, kar so dobili od svojih novih danskih znancev in prijateljev. JANEZ ČUČEK Foto: LILI JAZBEC 1 J PRVI SOLSKI DAN NA OŠ GLOBOKO Sem učenec osnovne šole Globoko in letošnje šolsko leto se je zame začelo na poseben način. Že nekaj časa se v Sloveniji govori o uvajanju devetletnega osnovnošolskega programa. S šolskim letom 1999/2000 se je ta program začel izvajati na 42 osnovnih šolah in ponosni smo, da je med temi šolami tudi naša. Zato je bil prvi šolski dan svečan in nepozaben. Poleg učencev, učiteljev in staršev so bili pri nas tudi pomembni gostje in sponzorji. Svečanost je pričela naša ravnateljica, ki je poudarila koliko truda je. bilo potrebno za začetek programa devetletne šole. Pozorno smo poslušali tudi sekretarja z ministrstva za šolstvo, predstavnik območne enote zavoda RS za šolstvo pa je prvi šolski dan označil kar za zgodovinski dan. Všeč mi je bilo, ker so vsi poudarjali, da bo šola nam učencem bolj prijazna. Čestitala sta nam tudi brežiški župan in predstavnik krajevne skupnosti. Sam sem bil še posebno ponosen, ker je bila med gosti tudi moja babica, ki je poučevala na naši šoli in je vesela, da bo njen vnuk med prvimi v devetletki. BLAŽ HOTKO 7.r„ OŠ Globoko ZGODBA O AJDI - Ajda se odlikuje po odličnih prehranskih vrednostih. Nekoč - kmetje so jo po žetvi pšenice sejali kot postrnišnico - so cvetoča ajdova polja krasila dolenjsko pokrajino. Zaradi slabih letin pa so dolenjski kmetje skoraj v celoti opustili gojenje ajde in se posvetili koruzi. Dobrote iz ajdove moke pa ne bodo izginile z naših miz in jedilnikov. Mlinar Anton Rangus iz Dolenjega Vrhpolja nadaljuje zgodbo o ajdi. S profesorjem dr. Ivanom Kreftom pripravljata projekte za oživljanje gojenja ajde, ki se bo vrnila na naša polja. V teh dneh številne delegacije iz Evropske skupnosti obiskujejo Rangusov mlin in polja v okolici Šentjerneja, kjer na tamkajšnjih njivah uspeva odlična ajda. Prejšnji teden so mlinarja Antona Rangusa-Tonija, ki nadaljuje več kot tristo let staro mlinarsko tradicijo mlinarjev ob potoku Kobile, pod vodstvom dr. Krefta (na sliki: prvi z desne v zadnji vrsti) obiskali profesorji kmetijstva iz daljne Kitajske in Rima ter znani mlinar Filippini iz Milana. (Besedilo in foto: B. A.) _1 OB TEDNU OTROKA V ŠENTJERNEJU - Vpetek so na občini Šentjernej na županovo pobudo organizirali okroglo mizo za otroški parlament. Poleg predstavnikov učencev OŠ Šentjernej, vrtcev Čebelica in Sonček ter njihovih mentorjev se je pogovora udeležil tudi komandir policijskega oddelka Šentjernej. Otroci so povedali da si želijo dodatne prostore v' vrtcu Čebelica, večjo telovadnico in novo atletsko stezo, in za vse to na občini že tečejo aktivnosti. Fantič iz vrtca Čebelica je gladko prebral, kaj bi njegovi vrstniki naredili, če bi bili župan, otroci iz vrtca Sonček pa so prisotne pogostili s piškoti, ki so jih spekli pred sestankom. (Foto: M. Hočevar) Brez jezov bi Kolpa postala potok Prokšljevi iz Učakovcev pri Vinici so po dolgih letih le dočakali, da so začeli popravljati že precej porušeni jez pri njihovi domačiji ■ Nujno potrebni popravila tudi drugi jezovi na Kolpi UČAKOVCI - Samo v viniški krajevni skupnosti je na Kolpi enajst jezov, a skoraj vsi so precej porušeni in bi jih morali popraviti. Že pred mnogimi leti so pristojni obljubljali, da bodo vsako leto popravili en jez na Kolpi, od obljub in porušenih jezov pa je ostalo bore malo. Tudi Prokšljevim iz dober kilometer od Vinice oddaljenih Učakovcev so pred približno dvema desetletjema, ko so popravljali jez v Prelesju, dejali, da bo naslednji na vrsti njihov slap, kot Belokranjci pravijo jezu. Letošnjo jesen pa so končno dočakali začetek popravila 114 metrov dolgega jezu, ki se gaje lotilo Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta. Sanacija, za katero bo denar pri- spevala država, bo veljala 18 do 20 milijonov tolarjev, kdaj bo zaključena, pa je težko predvideti. Z deli so namreč začeli konec septembra, a je po nekaj dneh zaradi močnega deževja reka tako narasla, da so morali ustaviti stroje. Gospodar Franc Prokšelj, kije na domačiji prevzel žagarsko obrt leta 1975, medtem ko seje njegov oče ukvarjal z mlinarstvom, pravi, da seje mlinsko kolo, ki gaje gnala zgolj voda, zadnjič zavrtelo pred dvema letoma. Ustavilo seje, ker zaradi porušenega jeza ni bilo več dovolj vode. Žago pa so preuredili na elektriko že leta 1983. “Žago je leta 1940 postavil moj stari oče, ne vem pa, od kdaj je pri hiši mlin. Zagotovo že zelo dolgo, saj smo ugotovili, da so prišli Vovk osvojil medvedka Na polovičnem maratonu ob Kolpi zmagal Janez Vovk iz Ljubljane KOSTEL - V nedeljo, 3. oktobra, na sam praznik občine Kočevje so maratonci tekli na polovični maratonski progi od Fare do Dola, dolgi 22,4 km. Tek sta organizirala Turistično športno društvo Kostel in Športna zveza Kočevje, posvečen pa je bil prazniku občine Kočevje in mesecu športa in rekreacije. Udeležilo se ga je 38 tekmovalcev (od tega le tri ženske). Rezultati: skupno -1. Janez Vovk (ŽAK Ljubljana) 1:18,37, 2. Matija Ožanič (Kostel) 1:21,01, 3. Toni Vencelj (Pekarne Grosuplje) 1:21,17 itd.; do 30. leta: 1. Toni Vencelj (GR), 2. Iztok Juvan (KO), 3. Damjan Kromar (Triatlon klub Ribnica); do 40. leta: 1. Janez Vovk (ŽAK LJ), 2. Lojze Sterle (MTK Travna Gora), 3. Stanislav Ilar (Zavarovalnica Tilia) itd.; do 50. leta: 1. Matija Ožanič (TŠD Kostel), 2. Darko Rovanšek (MTK Travna Gora); nad 50. letom: 1. Lojze Malnar (Novice Ekstrem). Ženske: 1. Mateja Šuštaršič (Ivančna Gorica), 2. Darinka Uran (TK Krka), 3.Mari-ja Vencelj (Šentvid pri Stični), lajboljši v posameznih skupinah so ft prejeli tudi medvedke, izdelek rezbarja Matije Kobole. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KOSTEL - Turistično-športno društvo Kostel organizira od 18. do 24. oktobra teden vseživljenjskega učenja. V tem tednu bo več predavanj, prireditev, ogledov in pokušenj. Začele se bodo 18. oktobra s predstavitvijo kampa in usposabljanjem za pletenje vrvnih mrež ter nadaljevalo s predavanjem o turistični publicistiki, pokušnjo kostelskih čajev, pokušnjo kostelskih jedi in pijač, predstavitvijo naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti (grad Kostel, slap Nežica, znameni-stosti doline Kolpe) itd. Zadnji in predzadnji dan, 24. in 23. oktobra, pa je na sporedu kar (pre)več prireditev, in sicer: ogled gradu Kostel, predstavitev tehnike raftanja, ogled izvira in slapa Nežice, predstavitev Stu; dia za zdravje in lepoto, ogled doline Kolpe, pletenje kostelskih košar, pletenje mrež, ogled kampa itd. Predavali bodo domači strokovnjaki za posamezna področja. Prokšlji h Kolpi kmalu po letu 1600. Najbrž so od takrat tudi mleti,” pripoveduje Franc, ki je vesel, da je končno prišel na vrsto za popravilo njihov jez, saj je bila več kot polovico skoraj povsem porušenega. “Če ne bodo popravili tudi drugih jezov, bo Kolpa kmalu kot nekoliko večji potok. Seveda pa bo morala pomagati država, saj tako kot nekdaj ni moč več popravljati. Včasih so ta dela opravili mlinarji in žagarji s pomočjo ljudi, ki so radi priskočili na pomoč, saj možnosti za zaposlitev skoraj ni bilo. Jezove so na leto popravljali tudi po dva tedna,” pripoveduje Prokšelj. Ali bodo, ko bo jez popravljen, v njihovem mlinu zopet mleli, Franc ni mogel zagotoviti. Obljubil pa je, da bodo zagotovo naredili novo mlinsko kolo - starega namreč ni več - da bodo obiskovalci, predvsem pa kopalci, ki jih je poleti ob njihovem mlinu veliko, lahko videli, kakšen je bil nekdaj vodni mlin. M. BEZEK-JAKŠE MLIN MOLČI -franc Prokšelj i zapornicah pri mlinu ob Kolpi, katerem zadnji dve leti ne melje več. Bo v njem, ko bo jez popra Ijen, znova slišati ropot? • g®mO[JiIDDW®©G0 • ©DODs® • CšQ®[]S0®Q • D3®^®!?^®!^® • SS}®0OTffiDW®®G0 • ©DOfe® • Gfl®[p0{ SPOMINI NA 2. SVEtOVNO VOJNO Na Jagodniku začetek ženskega tiska je na osvobojenem ozemlju začel razvoj ženskega tiska na Sloven- skem in prvi dve številki sta nastali prav v Jagodniku. V rokopisu Toneta Gošnika je omenjen tudi bunker pri Hmeljni-ku, ki so ga zgradili za tehniko in Po več kot pol stoletju je še vedno živ spomin na drugo svetovno vojno, ki je ljudem povzročila toliko gorja in vzela toliko življenj. Se kako živo se jo spominjajo ljudje, ki so bili tedaj otroci. Pjavgotovo sta vsem otrokom sveta, ki so kdaj doživeli vojno, skupnen strah in lakota. In kaj takega človek ne more nikoli pozabiti. Teh vojnih časov se še živo spominja tudi Tone Žagar s Pahe, ki je vojno doživel kot šoloobvezni fantič na rodnem Jagodniku za Hmeljnikom. V majhnem zaselku, ki ga obdajajo hmeljniški gozdovi in gozdovi Radulje, so se pogosto ustavili partizani, na Jagodniku in v bližnjem gozdu pa je delovala celo tiskarna oz. tehnika, kot se spominja Tone. “Vsa štiri leta vojne so na Jagodnik padale granate, najprej italijanske, potem še nemške. Na male maše dan leta 1943 so bili boji na Bučki, tudi v Novem mestu je odmevalo, potem so granate začele padati še na Jagodnik. Skril sem se pod ognjišče, čeprav so granate padale povsod okrog, k sreči na hišo ni priletela nobena,” se spominja Tone. Njegova mati Nežka, ki je večino vojne prežive- la sama z petero otroki, jih je ob . klic ‘ ' napadu vsa prestrašena klicala k sebi. Čeprav je bil Jagodnik odročen kraj, so večkrat šli skozenj tako Italijani kot Nemci. Veliko bolj surovi pa so bili slednji, medtem ko so Italijani ljudem zelo radi pobirali kokoši. Tone se spominja starejše ženice - Selakove Rezke, ki je živela sama, vse, kar je redila so bile kokoši in zajci ter kakšen puran, pa soji nekoč Italijani hoteli vzeti njenega petelina. Ko gaje po vrtu lovil eden od vojakov, je kričala nanj, naj ga pusti pri miru. Vojak pa ji je odvrnil, da je komunist. “Vrag, pusti petelina, saj ni komunist!" mu je zabrusila, a ni pomagalo, vojska si je vzela svoje,” pravi Tone. Krava je bila pol življenja Poleg strahu pred granatami in ustrahovanjem vojske je bila huda tudi lakota. Še pred vojno so v Jagodniku živeli zelo skromno življenje, hribovska zemlja je da- jala majhen pridelek, otrok je bilo veliko, vsi v vasi pa so v glavnem živeli od zemlje, saj služb ni bilo. MODNI KOTIČEK Postava s kratkim životom (4. del) Pri takšni postavi leži pas previsoko. Telo deluje nesorazmerno, saj je porušen zlati rez. Zato moramo lego linije pasu optično znižati. Pravo lego pasu moramo z oblačili prikriti, kar storimo z ohlapnimi oblačili. Z določenimi kroji pa lahko lego pasu tudi optično znižamo. Hlače in krila naj bodo krojena nižje, tako da ležijo na bokih, lahko pa so celo brez pasu. Tričetrtinska dolžina hlač optično skrajša relativno dolge noge. Primerne so tudi obleke, ki so rezane pod linijo pasu in imajo pas spuščen na boke (moda dvajsetih let). Dolžino gornjega dela telesa optično podaljšamo tudi z navpičnimi vrstami gumbov in drugimi detajli, ki poudarjajo vzdolžno linijo: “V” izrezi, šal ovratniki, princes všitki... Navpične črte ali vzorci s poudarjeno pokončno linijo telo navidezno podaljšajo, zato so primerni za gornje tlele oblačil, spodnje pa optično skrajšamo s prečnimi črtami ali vzorčiš poudarjeno vodoravno linijo. Pri modnih dodatkih so primerni na bokih ležeči pasovi ter okoli bokov zavezani šali in rute, okoli vratu pa kravata, ki navidezno podaljša gornji del telesa, prav tako dolgi nizi ogrlic. Zgornji del telesa lahko optično podaljšamo tudi z navzgor počesano pričesko, dolgimi, ravnimi lasmi pa tudi s kratkimi, ki razguljuje-jo in podaljšujejo vrat. Ker so noge običajno videti predolge, je primernejša obutev z nižjo ali tudi povsem nizko peto. Optično jih skrajšajo tudi čevlji v drugačni barvi, kot so nogavice. Neprimerno: bluze in srajce, zatlačene za pasom, prepaso-vanje v pasu, kratki brezrokavniki in jakne, kratki puloverji in majice, ki razgaljujejo popek. JERCA LEGAN Med vojno je bilo še huje, doma so ostale predvsem ženske z otroki in starejši moški, povrhu vsega pa jih je med vojno prizadela še huda suša. “Leta 1942 je bila zelo huda suša, julija in avgusta ni bilo nobenih padavin, zato so edino tisti, ki so imeli travnike v močvirnem predelu, imeli otavo, drugod jo je požgala vročina. Ustavili so se tudi bližnji mlini na Radulji, zato smo pšenico morali nositi v mlin na Otočec ali v Lešnico ob Krki,” pove Tone. Spominja se, kako so komaj čakali, da bo kres, ko dozori ječmen. Mati jim je potem skuhaja ječmenove žgance pa ješprenj. Čeprav so sejali zelo veliko kultur, so v primerjavi z danes pridelali zelo malo hrane. Rž in pšenico so sejali bolj zaradi slame kot žita, z njo so popravljali strehe, potrebovali pa so jo tudi za vezanje trt v vinogradu. Že tako skromno večerjo so večkrat delili s premraženimi in ranjenimi partizani. “Če je bila pri hiši krava, so rekli, da je to pol življenja, dajala je mleko, iz katerega so naredili smetano in maslo, ki je bilo največkrat edina zabela pri hiši,” pove Tone. Poleg žgancev in krompirja so si jagod-niški otroci najpogosteje potešili lakoto s suhimi hruškami. “Kruh pa smo jedli le, ko bog ni vedel zanj - za božič, ko seje rodil in za veliko noč, ko je umrl,” pove v šali Tone. Ko so Dolenjsko okupirali Italijani, so tudi v Jagodniku dobili karte za riž, makarone in ko- gandnega materiala. Ko smo pred kratkim iskali lokacijo bunkerja, je s Tonetom šel tudi njegov mlajši brat Jože, pridružil pa se nam je tudi Vinko Murgelj iz Nove Gore, ki je edini točno vedel, kje je stal. O njem mu je pripovedoval njegov oče Florjan. Ob pozornem pogledu na vrtačo se vidi, da je bil tu nekoč vkopan bunker, o tem pričajo tudi zadebeline na koreninah bližnje bukve, ki so jih ob postavitvi posekali. Ker pa je bil bunker lesen, kajpak od njega ni ostalo nič. Tone pravi, da je bil precej dobro skrit, streha je bila prekrita z zemljo, na njej pa je rastla celo smrekica. Kljub temu so ga zaradi izdaje aprila 1945 našli domobranci in na kraju samem ustreli Anderličevi - mater in hčer, ki naj bi bila noseča - iz Zabukovja in Alojza Blažiča iz Grčevja, edini, kije pokolu ušel, je bil Janez Zarabec iz Grčevja. Za njihov pogreb so poskrbeli bližnji Novogorci in Jagodni-čani. Ciklostilna tehnika v Jagodniku Tako se vojne in partizanske tiskarne v Jagodniku spominjajo domačini. O tem, daje med drugo svetovno vojno ciklostilna tehnika res delovala tudi v Jagodniku, pa je razvidno iz rokopisnega gradiva, ki gaje v letih 1984 - 85 pripravljal nekdanji urednik Dolenjskega lista in publicist Tone I V GOZDU POD NOVO GORO - Tone Žagar s Pahe (prvi z desne) se spominja, da je bilo v bunkerju pod Novo Goro leto po končani vojni še polno partizanskih tiskovin. Mesto, kje je stal ta bunker, pa je pomagal najti Vinko Murgelj iz Nove Gore (v sredini), poleg njega pa je še Tonetov brat Jože. (Foto: J. D.) ruzni zdrob, a jim to ni pomagalo kaj dosti, saj so za nakup morali imeti denar, tega pa že prej ni bilo, kaj šele med vojno. Bili so večkrat lačni kot siti, ja, “siti” so bili le uši, ki so se jih znebili, šele po vojni. Gošnik za načrtovano knjigo o ciklostilnih tehnikah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945 ter o Osrednjih partizanskih tiskarnah ijske Spomin na tiskarno in bunker Tone se spominja, da so partizani v Jagodniku imeli tudi tehniko - neke vrste tiskarno, ki se je selila, in po vojni, ko je stricu ne- sel malico na delo v gozd, je pod , kjer Novo goro naletel na bunker, kjer je bilo še polno partizanskega ti-' ' adni' ' ................ ska. Jagodnik in okoliški gozdovi so bili zaradi odmaknjenosti zelo primerni za tajno partizansko delovanje. Čeprav je ta čas že zelo odmaknjen in so ljudje, ki so bili priča tem dogodkom, v glavnem že pokojni, pa spomin na vojne čase živi naprej na podlagi pripovedovanj, ki se širijo z ustnim izročilom iz roda v rod. Tone Žagar, ki se spominja, daje bila med vojno nekaj časa tehnika pri Ret-Ijevih v Jagodniku, je sklepal, da je morala biti tiskarna tudi v bunkerju pod Novo goro, ki ga je zapuščenega še s polno tiskovin našel po vojni. “Spominjam se, da sem precej teh zapisov tudi prebral, in kot se spomnim, je v njih pisalo o uspehih partizanske vojske, o zajetih sovražnikih in podobno,” pove. Prav v tem bunkerju, ki so ga partizani postavili v Zakrajško-vem gozdu pod Novo Goro - domačini ta predel imenujejo pod Njivco, ker je v njegovi neposredni bližini še pred vojno imel oglar iz Slavonije njivo - so mesec pred koncem vojne aprila 1945 bili ubiti trije aktivisti, četrtemu pa je k sreči uspelo pobegniti. Kot pravijo domačini, takrat verjetno v njem ni bila več tiskarna, so sc pa v njem zadrževali aktivisti, ki so skrbeli tudi za raznašanje propa- 1941 začela vojna, je dala orga- 3110 SV bi popestrili delo med ženskami in usmerjali njihovo dejavnost. Prvo številko, ki je izšla novembra, sta pripravljala v Novi Gori, za ovitek in ilustracije je poskrbel Vekoslav Perpar, učitelj in aktivist OF, kije pripravil za tisk in ilustriral tudi partizansko pesmarico, prvi dve številki časopisa pa je razmnožila novomeška okrožna ciklostilna tehnika, ki je delovala v Jagodniku za Hmeljnikom. je nekaj časa deloval, pa bil opu- ščen in spet deloval. Tako naj bi bila osrednja okrožna tehnika sre- Našim ženam predhodnica Naše žene Časopis Našim ženam so ženske zelo rade brale, zato je prišlo do več ponatisov. Pod tem imenom je izšlo sedem številk glasila, osma, junija 1943, pa je prevzela ime Naša žena. Združili so list z glasilom, ki je pod tem imenom začel izhajati decembra leta 1942 v Ljubljani. S to številko pa je časopis postal glasilo Slovenske protifašistične ženske zveze. Prav z izidom časopisa Našim ženam se di januarja 1944 še v tem gozdnem bunkerju, potem pase je februarja preselila drugam. Med drugo svetovno vojno, ko se je zavedno slovensko ljudstvo uprlo fašizmu in nacizmu, so zelo pomembno in dragoceno delo opravili partizanski tiskarji in snovalci odporniškega tiska. Tudi tisk je bil eno izmed orožij, s pomočjo katerega si je slovenski narod izboril svobodo. Iz knjige Antona Ožbolta Utrinki iz podzemlja (Ljubljana, 1979, str. 186). O tem pripoveduje zanimiv odlomek. Oktobra 1943 je v Dolnji Brigi na Kočevskem komisar Ivan Maselj -Lado dejal domačinu Petru Janežu - Andrejčku, ko so pred vaško šolo pripeljali brzotiskalni stroj iz novomeške tiskarne, tole: “Ko ga je stari Andrejček vprašal: 'Mar bo to neznano železje rabilo za obrambo pred nemškim napadom?’ mu je komisar Lado odgovoril: 'Da, stric! Kar s tem jih bomo naklestili. To železje bo zaleglo več kot vse tiste nemške železne omare, ki strašijo ljudi po cestah. To naše orožje osvaja vse poštene ljudi, z njim seje mogoče uspešno vojskovati proti vsem sovražnikom domovine...’” Kaj je pomenil te vrste upor, pa je lepo povedal tudi France Bevk, slovenski pisatelj in partizan, ko je dejal: “Partizanski tisk je bil orožje in luč v molku okupacije.” ^ JOŽICA DORNIZ PRVA KASETA IN ZGOŠČENKA Brez glasbe v žužemberški šoli ne gre Menda ni osnovne šole, v kateri ne bi deloval vsaj otroški pevski zbor. Mladi pevci popestrijo vsako šolsko proslavo, po navadi ne manjkajo tudi na raznih krajevnih prireditvah. Le redkokatera šola pa se lahko pohvalili z izidom svojega glasbenega izdelka, kot to lahko stori OŠ Žužemberk. Dva od treh pevskih zborov, mladinski in otroški, sta namreč pod vodstvom zborovodje Aleša Makovca to poletje posnela kaseto in zgoščenko z naslovom Brez glasbe ni življenja. Pobuda in ideja je prišla s strani mladega, zagnanega glasbenika Aleša Makovca, učitelja glasbe, organista, saksofonista, pevca, občasnega skladatelja, predvsem pa navdušenega zborovodje iz Vavte vasi. Po rodu je Primorec, že od otroštva pa živi na Dolenjskem. Glasbeno pot je začel na osnovnih šolah na Prevolah in v Žužemberku, kjer kot učitelj glasbe službuje že šest let. Tu poučuje otroški in mladinski pevski zbor, že tretje leto pa tudi cici pevski zbor, kije nekakšna pripravljalnica otrok iz male šole in prvošolčkov na “resno” petje. Sicer pa, predvsem v Suhi krajini, vodi okrog deset pevskih zborov. ci, je rekel naš korepetitor Beri-slav Budak, da že tako dobro pojemo, da bi lahko tudi kaj posneli. In tako se je ta ideja začela zelo hitro uresničevati. Seveda brez podpore ravnateljice Jelke Mervar stvar nikakor ne bi mogli izpeljati,” pravi Aleš Makovac. Tako je med aprilom in junijem začel nastajati glasbeni izdelek Brez glasbe ni življenja. Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Žužemberk postajata vse bolj uspešna. V Žužemberku ali kakem bližnjem kraju ne mine prireditev, daje ne bi popestrila s svojim petjem. Oba zbora se udeležujeta vsakoletnih medobčinskih revij v Novem mestu, mladinski pa skoraj redno sodeluje tudi na nadaljnjem regijskem nivoju. “Priporočajo nam, naj se udeležimo tudi republiškega tekmovanja, in letos bomo prvič poskusili. To pa je res že pravo tekmovanje,” je povedal dirigent Makovac, ki ve, da brez trdega dela ni kaj pričakovati. Z mladinskim pevskim zborom vadi na primer kar trikrat na teden. Sadar, ki jo je uglasbil Aleš Makovac. Na zgoščenki prepeva H4 otrok, in sicer otroški pevski zbor tri pesmi: Magdalenca, Moja cesta m Stari mlin na veter, mladinski pa Krka, Perice, Mlin, Sine musuca nulla vita, Suppiication for World Future, Dansi na Kuim-ba, Moja pesem, Človek sem, pr| zadnji pesmi Daj mi roko, moj brat, pa sta zbora združena. Za večino priredb pesmi je poskrbel Makovac. Prijetno je prisluhniti mladim žužemberškim pevcem, pojejo tudi večglasbo in res kvalitetno. Barva Žužemberka na Dolenjskem po kapitualciji Italije v letih 1943 -1945, vendar delo v zamišljeni obliki ni nikoli izšlo. Iz rokopisa je moč razvideti zanimive podatke o številnih tehnikah, ki so delovale pred in med vojno na Dolenjskem. Obstajajo podatki, koliko izvodov raznih tiskov so partizani natisnili v osrednji tiskarni v Rogu in Goteniškem Snežniku od leta 1943 do 1945. Koliko izvodov so dale tajne cik-lostilne tehnike Komunistične partije Slovenije in Osvobodilne fronte na Dolenjskem od začetka pa do konca vojne, med njimi je bila tudi tehnika v Jagodniku, pa se ne ve, ker jih ni nihče štel, prav gotovo pa na deset- in desettisoče izvodov. Jože Krall je v svoji knjigi Partizanske tiskarne na Slovenskem (Ljubljana, 1972) zapisal, da je bila Komunistična partija Slovenije pobudnik in organizator osvobodilnega gibanja.in narodnoosvobodilnega tiska, s pomočjo katerega je širila odrešilno misel oboroženega odpora. Ko seje leta Preko sto mladih pevcev “Po nekem nastopu, ko smo z gosti še malce posedeli v zborni- AleS Makovac Brez glasbe ni življenja so naslovili novo kaseto in zgoščenko, “ker je to takšno lepo sporočilo, in prav to pesem tudi prepevamo,” pravi Makovac, kije izbral še 13 drugih pesmi iz njihovega programa lanske sezone. Sicer pa: “Ali poznate Žužemberk? Ob Krki, najbolj znani trg, ob strmi skali grad stoji, ki ga obnavljajo te dni, prav blizu pa je še vodnjak, zraven pa še zelen park, najlepši kraj je Žužemberk, ob zeleni Krki znani trg, imam ga rada,” govori Anka Brulec v prvi pesmi. Na zgoščenki sta namreč tudi dve recitaciji (še Svoboda in mir - govori Polonca Urbančič), ki soju po besedah ravnateljice mag. Jelke Mervar izbrali, “ker smo želeli na tem glasbenem izdelku tudi barve Žužemberka in naše šole. Tako smo izbrali tri pesmi iz pesniške zbirke Kukavica, ki jo je naša šola izdala pred 18 leti, v njej pa so pesmi naših učencev,” je povedala ravnateljica. Poleg dveh recitacij je iz te zbirke še pesem “Krka” Jožice Nočno snemanje Zanimivo je bilo samo snemanje kasete in zgoščenke. Ne v kakšnem glasbenem studiu, kot bi si mnogi predstavljali, temveč kat lepo v domači šolski avli. Že tako je bilo dosti organizacijskega dela s prevozi otrok v šolo in domov-“Imeli smo nočne vaje in seveda snemanja, od osmih zvečer pa tudi do ene ure zjutraj. Poskrbeti srno morali za zaščito zvoka oz. za miF ki ga ob drugih urah še kako kali promet ob šoli. Kar uspelo nam je,” pravi zadovoljni Makovac m pristavi, da je najlepše, da kaseto radi poslušajo tako mladi ko starejši. Učencem šole sojo pred' stavili na zadnji šolski dan, ura na promocija pa je bila julija na slovesnosti ob 600-letnici trg' Žužemberk, kjer so izdelek tu prodajali. Šola je izdala 300 kaše* in 1700 zgoščenk. Upajo tudi h finančno pomoč občine, saj F predstavljajo na prav posebe način - z glasbo. “Ponosni in veseli smo, da urja mo svoj prvi takšen glasbeni izde lek. Kaj je lepšega kot to, da sa otroci rečejo, da bi radi posluša to kaseto?” pravi mag. Mervarje va, ki mora povedati tudi, daje s^ za velik finančni zalogaj “toda pri nas glasbi resnično d* jemo poudarek. Tu ne mislim priložnosti za nastope. Nasa s na primer večkrat na leto ph»c“ tudi celodnevne sobotne vaJe ' korepetitorjem.” Vse kaže, da ki rpv: ivhriili nravi nasloV ~.Pl > si res izbrali pravi naslov ■ glasbe ni življenja, vsaj v OS Z žemberk ne. Il0«j LIDIJA MOR1'1 nom OF na voljo svoje izkušnje, kadre in tehniko, s pomočjo katere je delovala že pred vojno. Iz knjige Bogdana Osolnika Z ljubeznijo skozi surovi čas (Založba Borec, Dolenjska založba - 1989) je razvidno, da je bil v jeseni leta 1942 v Jagodniku za Hmeljnikom nekaj časa sedež novomeškega okrožnega komiteja KPS in bunker njegove tehnike je vodila Fani Koširjeva - Meta. V knjigi pa je zaslediti tudi podatek o nastanku prve številke časopisa Našim ženam. Sredi oktobra je Bogdan Osolnik, ki je takrat v okrožnem odboru OF vodil področje propagande, pomagal Mari Rupena urejat okrožno glasilo Našim ženam, ki so ga ustanovili zato, da ŽUŽEMBERŠKI MLADINSKI PEVSKI ZBOR - Njihovo petje je vse bolj kvalitetno in zbor bo pod vodstvo Aleša Makovca letos prvič nastopil na republiškem tekmovanju. TUJE STAL BUNKER - O tem, da je bil tu nekoč vkopan bunker, pričajo le že zadebeline na koreninah bližnje bukve, ki so jih morali partizani ob postavitvi posekati, (Foto: J. D.) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 14.X. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.25 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 0-30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.20 Zgodbe iz školjke 11.10 Življenje ptic, serija 12.00 Bloška planota, dok. oddaja 12.30 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Intervju 15.00 Zoom 16.30 Osmi dan 17.00 Tedi 17.30 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik 18.10 Izobraževalna oddaja 18.30 Humanistika 1^-15 Risanka 15.30 Dnevnik , vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška hum. serija 21.30 Turistična oddaja 22 00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Pisave 23.20 Svoboda izražanja SLOVENIJA 2 5.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski iz-™r: Videoring; 10.30 Ženska v belem, fr. nad.; 11.20 Na robu, kan. serija; 11.45 V znamenju »orpijona, serija, 2/4; 12.40 Svet poroča -13.10 ™ronews -14.15 Tabaluga, ris. nan. -14.35 Vijolice so modre, am. film -16.00 Gimnastika - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Quinnova, am. nan. '15.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Na robu, 7/22 - 20.20 Filmski lnki - 21.00 Moja skrivna strast - 22.00 Poseben P°gled, film - 23.40 Črni sneg, nad., 10/12 Kanal a 8-30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. ■ 9.30 Vse za ljubezen, pon. - 10.30 Uboga Maria. pon. -11.00 Oprah show-12.00 Adrena-ma -13.30 MacGyver, pon. - 14.30 Čudna danost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 *»nica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 boga Maria. nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -•40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, !??•" 19-00 Tretji kamen od sonca. nan. -19.30 r|nc z Bel Aira, nan. - 20.00 Ste videli mojega film - 21.40 V nemilosti, nad. - 22.40 Samo edaki in konji, nan. - 23.20 MacGvvcr, nan. -•20 Dannyjeve zvezde yAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 17.30 Risanka -18.15 Iz “juzenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna Oaja-20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 enski kulturni pregled - 21.25 Rezerviran čas HTV j in nJV sPored ' 8-00 Dobro jutro, Hrvaška -n nn ■ 10.05 Izobraževalni program -•00 Poročila -12.35 Prevare (serija) -13.55 ala sončnega zahoda (serija) -14.45 Noč in Hest0 (am- film) -17.00 Hrvaška danes -17.45 •J^askogledališče (dok. oddaja) -18.20 Kolo >ccc' '8.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, 5P°rt' 20.10 Odprto - 21.15 Kviz - 21.30 Izziv, p12' 22.30 Svinčena leta (dok. oddaja) - 22.50 [“ ure kulture - 23.25 Dnevnik - 23.45 Belmon-I P- P0m) - 2.05 Smrtonostni pok (film) Htv 2 15 ss *co'e(lar' 14-55 Kraljestvo divjine -7 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 jnanstveni album -17.30 Hugo, tv igrica -18.00 i sanka -18.30 Iz jezikovne zakladnice -19.00 £uPamjsl šport-20. •Panijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme. -Hm?0''0 ^v'z ‘ Popolna tujca (serija) 22r8enca (serija) - 21.55 Opazovalnica -jv' ;roče je (film) - 0.15 Nočni telegram: . ugačen svet; Obala sončnega zahoda (seri-ia)’Prevare; Portreti PETEK, 15.X. ,Sl°venija 1 8 Oti" Teletekst (j v, bremenska panorama 'JU Tedenski izbor Ročne ustvarjalnosti 9-50 Tedi 10.35 Guiltrip, irska drama H nn v 8 Humanistika 13 k °roeila 1 4 Svoboda izražanja n‘U Moslovi 1740 !^8rafi-18(10 ni Pravljice 18 m ~bzornili U 4 Otroci sveta 19 u Nesrečnež, film 19 In aulra 2n (1,1 !?ncvuik, vreme, šport 20 VV frcalo tedna 2130 {*» 22 (m r,a,rollne v velemestu, am. nan., 14/25 22 5n n' mcvi> kultura, šport 3U Polnočni klub 2 b0r. v.emcnska panorama -10.05 Tedenski iz-eoring; 10.30 Dr. Ouinnova, am. nan.; 11.20 TV priredba slov. mlad. gledališča -12.25 Euronevvs -13.30 Georgia, am.-fr. film -15.25 Izgubljena plemena v pragozdu, fr. serija -16.20 Gimnastika -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 živi dom, avstrij. dok. oddaja - 21.00 Li-bertar, šp. film - 23.05 Red in zakonitost, am. nan., 19/22 - 23.55 Izgnanstvo, nad., 5/7 KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlan-tis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah showm - 16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Maratonec, film - 23.50 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Ajd dijo, oddaja o hrani -18.20 Kmetijski razgledi - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Adrenalin HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila-8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Obala sončnega zahoda (serija) -14.50 Parker Kane (film) - 16.30 Otok Vis (dok. oddaja) -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom (dok. oddaja) -18.20 Kolo sreče -18.55 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Hladna vojna (serija, 3/24) - 2L.15 Po lepi naši - 22.20 Knjiga snemanja - 23.35 Poročila - 23.50 Iz temeljev HTV - 2.00 Kristinine stvari (drama) HTV 2 14.45 TV koledar -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravo življenje -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skušnjave - 20.55 Oddelek za umore -21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer: Dober sin (film); Vodič dobrega seksa (serija); Obala sončnega zahoda (serija); Prevare (serija); Svet zabave SOBOTA, 16.X. SLOVENIJA 1 7.05 -1.50 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Risana nan. 9.35 Poslednji dinozaver, 15/27 10.00 Simonove sanje, kan. film 11.30 Lassie, am. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Turistična oddaja 14.00 Prisluhnimo tišini 14.30 Petka 15.45 Napačni korak, film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo... 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.50 Zgodbe iz Avstralije 22.30 Poročila, šport 23.00 Sorodni duši, am. nan., 3/13 23.30 Sedeti na dveh stolih, ang. nad., 4/4 0.20 In the Shadow of Evil, am. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Tedenski izbor: Videoring; 9.30 Noro zaljubljena, 10/25 - 9.55 Učitelj, fr. nad., 16/18; 10.45 Jasno in glasno; 11.40 Obljubljena dežela, nan, -16.45 Gimnastika -18.00 Košarka - 20.15 Noro zaljubljena, nan. - 20.35 Tous Les Homes Sont Menteurs, fr. film - 22.00nCik cak - 22.30 Sobotna noč -0.30 Sla, am. nan., 13/22 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooper-jeva druščina, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Divji svet, nan. - 14.00 Spomin na naju, film -16.00 Moj prijatelj: Kavik, film -18.00 Adrenalina -19.00 Drzni reševalci, nan. - 20.00 Slika morilca, film - 21.50 Zanka, film - 0.00 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 lz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote-21.30 Najspot HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.20 Film za otroke -11.00 Potovanje dr. Doolitla -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -13.45 Hornblovver (serija) -15.30 Azijski sveti spomeniki -16.00 Sharman (serija) -17.25 Turbo Limach show -18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po iziri gledalcev - 22.30 Razkritje (drama) - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja -1.50 Iz temeljev HTV HTV 2 15.00 Informativni mozaik -16.30 Črno-belo v barvi -18.00 Gilda (am. film) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Velikani 20. stoletja - 21.00 Opera Box - 21.50 Prijatelji (serija) - 22.20 Opazovalnica - 22.55 Pravica za vse (serija) - 0.30 Logarjeva, hiša (serija); 2.00 Sharman (serija) NEDELJA, 17.X. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.55 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.25Telerime 9.25 Super stara mama, nan, 11/26 9.50 Ozare 10.00 Moja najljubša opera 11.00 Nazaj v divjino, dok. serija, 5/5 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Pomagajmo si 13.45 Tedenski izbor Orion 15.15 Leteči cirkus Montyja Pythona, 22/45 15.45 Prvi in drugi 16.00 Potepanja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, šport 22.55 Balet SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Videoring - 9.30 Nevarni zaliv, am. nan. -10.20 Davov svet, nan. -10.50 Ljubezen in zakon, nan, 4/9 -11.10 Zvezde Ho!lywooda -11.40 Cik cak -12.10 Pripravljeni -12.40 Euronevvs -17.30 Teniški magazin -17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 V znamenju škorpijona, rus. nad. - 21.00 Življenje v številkah, 3/7 - 22.00 Šport v nedeljo - 22.45 Libertarias, Špan. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooperje-va druščina, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Divji svet, nan. -14.00 Deček z angelskim nasmehom, film -15.50 Klik: Bojevniki davnine; Atlantis; Hughleyjevi -19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Policajv vrtcu, film - 21.50 Stilski izziv - 22.30 Škandal v malem mestu, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 18.X. SLOVENIJA 1 7.40- 1.35 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.20 Tedenski izbor Afriške pravljice 9.25 Rdeči grafit 10.35 Nesrečnež, film 10.55 Na vrtu 11.20 Obiskali smoli.50 Slovenski magazin 12.20 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.15 Simonove sanje, kan. film 14.50 Tedenski izbor Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, ang. nan. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan, 20/26 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Ana, posn. slov. mlad. gledališča SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Živa stolnica, dok. oddaja; 13.35 Življenje v številkah -15.00 Kinoteka -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Štafeta mladosti- 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Noč z Dickom, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 The Caine Mutiny, am. film KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12;00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Puščavski kaktus, film - 21.45 Zvezdna vrata, nad. - 22.40 Samo bedaki in konji, nan. -23.15 MacGyver, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Teden vseživljenjskega učenja - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 19.X. SLOVENIJA 1 7.40- 1.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.50 Waynove dogodivščine, nan, 20/26 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Potepanja 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nan, 20/26 13.00 Poročila 13.55 Mandragola, posn. dramskega gledališča Nova Gorica 15.40 Gore in ljudje 16.30 Med valovi 17.00 Zlatko Zakladko 17.20 Žlampirji, nan, 2/13 18.00 Obzornik 18.10 Velike knjige, am. dok. serija, 5/8 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv nad. 3/11 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, šport 22.50 The Partisans, niz. drama 0.20 Gaston Bachelard, fr. dok. oddaja ' 0.55 Velike knjige, dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti -14.40 Euronevvs -16.10 -Napačen korak, nem. film -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Veterv hrbet, kan. nad, 3/26 -19.00 Lin-go -19.30 Videoring - 20.00 NBogomet - 23.30 Splav meduze, slov. film -1.05 Svet poroča KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Iz Rusije z ljubeznijo, film - 23.00 Samo bedaki in konji, nan. - 23.40 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Vlom, am. film - 21.30 Novice - 21.45 Brez šminke SREDA, 20.X. SLOVENIJA 1 7.40-1.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Risanka 9.55 Žlampirji, 2/13 10.20 Velike knjige, serija, 5/8 11.10 TV konferenca 12.05 Klan, tv nad, 3/11 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Obzotje duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Gaston Bachelard, fr. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 Življenje ptic, serija, 7/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Zgodovina novega jazza SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Veter v hrbet, kan. nad, 3/26 -11.15 Nogomet -13.00 Euronews -13.35 Koncert -14.55 Zločini srca, am. film -16.40 Košarka -18.30 Po Sloveniji -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad, 17/60 - 19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 0.00 Zločini srca, am. film KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. - 10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dan-nvjeve zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. - 15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Plen, nan. - 22.50 Samo bedaki in konj, nan. - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Dan-nyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Vlom, pon. filma -18.25 Smo dobri gospodarji -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Adrenalin - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Ajd dijo, oddaja o mučenju živali TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu i I otENJSKl^ DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Zdenki Žičkar, Veliki Podlog 62 pri Leskovcu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (1) Cviček - ansambel Franca Potočarja (3) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm (2) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci (7) Srečna mladost - Trio Najstniki (4) Stara hiša - ansambel Štirje kovači (6) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta (-) Deželica sonca in grozdja - Vitezi polk in valčkov (5) Če se bom ženil - ansambel Jasmin (8) Jernejevo - Trio Frančič (9) Gremo na vino - ansambel Tonga Verderberja KUPON ST. 41 Glasujem za: Moj naslov: ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j NAGRADE V NOVO MESTO IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral Slavka Gerdenca in Franca Žuniča iz Novega mesta ter Barbaro Lipold iz Ljubljane. Gerdencu je pripadla denarna nagrada, Žunič in Lipoldova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 25. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom "križanka 41”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 39. KRIŽANKE Pravilna rešitev 39. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: TROPIKA, RIBOLOV, STOTINA, ATO, DN, SLS, EKSOT, GOLOTA, ATRI, OROGENEZA, SEMINAR, TAM, LAŠKO, OSINA, ADE, ZATI-KAČ, RAK, AGITATO. NAGRADNA KRIŽANKA 41 BELJAKOVINA KI TKIVU DAJE PROŽNOST AVTOR: JOŽE UDIR GOREČ PLIN NEDO- TAKLJIV PREDMET NORDIJSKO MOŠKO IME (NORV. PESNIK AASEN) VELEMESTO V ZDA (NAŠA PISAVA EGIPČANSKI BOG MRTVIH PRIVRŽENEC RASIZMA PES ZA LOV PERJADI AMERIŠKA KUKAVICA RAČUNSKA TABLICA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DALMA- TINSKA VIŠNJA PIVNICA NAJMOGOČ. BABILONSKI KRAU VRSTA AMINO KISLIN (V BELJAKOVINAH!) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KREMENČEV MINERAL POVIŠANI H-TON POKRAJINA V SV. KITAJSKI KDOR JE V GOSTIH STOPNJA, VRSTA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST PODATKI OKR. ZA JUNIOR SPLET LAS NEKDANJA JAPONSKA PRESTOL- NICA ITALIJANSKO MESTO V PIEMONTU BAKTERIJA OKROGLE OBLIKE POMOŽNI DUHOVNIK NAPRAVA ZA STISKANJE JAPONSKA UTEŽNA MERA SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI VEČSTAVČNA SKLADBA ZA ZBOR ŽENSKO IME 844.272.00 SIT 2.162.421.50 SIT 476.256.00 SIT 3.482.949.50 SIT individualna 784.368.00 SIT 2.008.990,48 SIT 422.831,77 SIT 3.236.189.50 SIT 785.304,00 SIT 2.011.387,58 SIT 443.360,21 SIT 3.240.052,00 SIT 1.941.264.00 SIT 4.972.130,93 SIT 1.095.982,21 SIT 8.009.377.00 SIT individualna 1.878.552.00 SIT 4.811.507,60 SIT 1.060.576,81 SIT 7.750.636,50 SIT Na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/86) in 19. člpna statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98), je Občinski svet Občine Trebnje na 7. redni seji dne 6.10.1999 sprejel SKLEP 0 objavi javnega razpisa za oddajanje nezazidanih stavbnih zemljišč v k.o. Mirna za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, poslovno- stanovanjske hiše in stanovanjskih hiš z obrtno delavnico 1. Predmet razpisa je prodaja nezazidanih komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, poslovno-stanovanjske hiše in stanovanjskih hiš z obrtno delavnico v naselji>Mirna-Roje III, in sicer: a) pare. št. 31/16, travnik v izmeri 902 m2, b)parc. št. 31/17, travnik v izmeri 838 m2, c) pare. št. 31/18, travnik v izmeri 839 m2, d) pare. št. 31/20, njiva v izmeri 2074 m2, e) pare. št. 31 /23, travnik v izmeri 2007 m2, f) pare št. 31 /21, njiva v izmeri 675 m2, in pare. št. 30/2, travnik v izmeri 672 m2, vse vpisane pri vi. št. 1331 k.o. Mirna. 2. Cena nezazidanega stavbnega zemljišča obsega odškodnino za zemljišče, plačilo stroškov priprave zemljišča in stroškov komunalne opremljenosti. a) pare. št. 31/16, travnik v izmeri 902 m2 - individualna stanovanjska hiša odškodnina za zemljišče 936,00 SIT/m2 stroški komunalne opremljenosti stroški priprave zemljišča Skupaj b)parc. št. 31/17, travnik v izmeri 838 m2 stanovanjska hiša odškodnina za zemljišče 936/00 SIT/m2 stroški komunalne opremljenosti stroški priprave zemljišča Skupaj c) pare., št. 31/18, travnik v izmeri 839 m2 - individualna stanovanjska hiša odškodnina za zemljišče 936,00 SIT/m2 stroški komunalne opremljenosti stroški priprave zemljišča Skupaj d)pare. št. 31/20, njiva v izmeri 2074 m2 - individualna stanovanjska hiša z obrtno delavnico odškodnina za zemljišče 936,00 SIT/m2 stroški komunalne opremljenosti... stroški priprave zemljišča Skupaj e) pare. št. 31/23, travnik v izmeri 2007 m2 stanovanjska hiša z obrtno delavnico odškodnina za zemljišče 936,00 SIT/m2 stroški komunalne opremljenosti... stroški priprave zemljišča Skupaj f) pare. št. 31/21, njiva v izmeri 675 m2, in pare. št. 30/2, travnik v izmeri 672 m2 - poslovno-stanovanjski objekt odškodnina za zemljišče 936,00 SIT/m2 1.260.792,00 SIT stroški komunalne opremljenosti 3.229.248,00 SIT stroški priprave zemljišča 711.807,16 SIT Skupaj 5.201.847,00 SIT Osnova za dpločitev cene je Odlok o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 stanovanjske površine in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 47/98). Vsak ponudnik pa bo moral še posebej: - naročiti geološko raziskavo na lokaciji vsakega objekta posebej, - urediti okolico v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo, - plačati elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodne varovalke, - plačati prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje, 3. Ostali pogoji: I. Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 2.Odškodnino za zemljišče ter stroške priprave in delne komunalne opreme je ponudnik dolžan plačati v roku 15 dni po podpisu pogodbe o prodaji zemljišča, po tem roku začnejo teči zakonite zamudne obresti. 3. Ponudnik je dolžan v 5 letih po sklenitvi pogodbe zgraditi objekt do III. gradbene faze. 4. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča in vrednosti zemljišča. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Občine Trebnje, št. 52120-630-40206, in fotokopijo dokazila priložiti k prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno zemljišča, neuspelemu pa se varščina vrne brez obresti najkasneje v roku 8 dni po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. 5. Ponudniku, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne. 6. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi tega razpisa v Dolenjskem listu. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka ‘davni razpis - Prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča - Ne odpiraj!" Prijavo je potrebno poslati po pošti ali oddati osebno na naslov: Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. V prijavi na javni razpis mora ponudnik jasno opredeliti, za katero parcelo je interesent. 7. Ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, definirane v Odloku o stavbnih zemljiščih (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/86), mora najkasneje v roku 15 dni po prejemu obvestila skleniti z Občino Trebnje kupoprodajno pogodbo. V nasprotnem primeru bo nezazidano stavbno zemljišče prodano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku. 8. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajanje stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika. 9. Če se bo za posamezno zemljišče prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o stavbnih zemljiščih na območju Občine Trebnje. 10. Stroški objave se zaračunavajo v ceno stavbnega zemljišča. II. Uspeli ponudniki bodo poleg ostalih stroškov plačali tudi davek na promet nepremičnin, stroške overovitve podpisov in zemljiškoknjižnega vpisa. 12. Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji in informacije so • ponudnikom na razpolago na Občini Trebnje, Goliev trg 5, 8210 l Trebnje, Oddelek za Okolje in prostor, tel. 068/44-040. V spomin Marjanu Leganu OB VISOKEM JUBILEJU MARIJE ŠIMC - V petek je šentjemejski žujpan Franc Hudoklin s svojimi sodelavci obiskal najstarejšo občanko Marijo Sime iz Orehovice in ji čestital ter zaželel še veliko zdravja in veselja ob njenem 95 rojstnem dnevu. Končinova mama, kot ji pravijo po domače, je mati petih otrok in se je s svojim pokojnim možem preživljala na kmetiji z mlinom. Domačijo je sedaj prevzela hčerka Anica, mama Marija, ki je kljub svoji visoki starosti zelo trdnega zdravja, pa še vedno rada pomaga pri delu. Njen recept za dolgo življenje je, da je treba vsak dan zgodaj vstati, trdno in vztrajno delati ter zmerno jesti. (Foto: M. Hočevar) Odbor za obnovo žužember-škega gradu je prizadela velika izguba: umrl je njegov prizadevni član, urednik Suhokrajinskega zbornika Marjan Legan, dipl. inž. agr. Ko smo v Žužemberku kovali načrte, kako po uspešni obnovi farne cerkve slediti tudi z obnovo gradu, smo se zavedali, da gre pri tem zahtevnem projektu za dva vidika dela: organizacijsko-gospo-darskega in kulturnega. Marjana smo povabili v odbor prav zaradi slednjega, saj smo potrebovali izkušenega novinarja-urednika, veščega pisca, lektorja, mojstra pisane besede. Hoteli smo s pisano besedo navdušiti ljudi, pokazati ministrstvu za kulturo, da mislimo resno in z oglasi pridobiti prvi denar za soudeležbo pri obnovi gradu. Lotili smo se priprav za izdajo Suhokrajinskega zbornika. Maijan je prevzel uredništvo. Zbiral je prispevke in fotografije, nagovarjal avtorje, poskrbel za vsa tehnična dela in nazadnje še za tiskarno. Februarja 1998 je zbor-, nik izšel. Tako po likovni kot vse- binski plati jc za nas pomenil velik dogodek. Spodbujeni s tem uspehom, smo začeli pripravljati naslednjega. Izšel naj bi leta 2000. Marjan se je spet z veliko vnemo lotil dela. 20. septembra je na sestanku odbora predlagal uredniški odbor, z veseljem ugotovil, da prispevki prihajajo in ponovno prevzel uredništvo. Dogovorili smo se še o podrobnostih, posedeli na trgu pod lipo in se poslovili. Poslovili zadnjikrat in za vedno. Marjan je računal, da bi Suho-krajinki zbornik postal “občasnik”. “Še enega pripravimo in izdamo mi, potem pa se bodo ze .okužili’ mlajši in nadaljevali naše delo,” je bila ena zadnjih njegovih misli. Žal je umrl prezgodaj. Zahvaljujemo se mu za delo, ki gaje storil za Suho krajino in za svoj kraj. Želimo, da bi dobil posnemovalce Gregorčičevih besedil, po katerih se je tudi sam ravnal: “Kar more, to mož je storiti dolžan!” Odbor za obnovo žužemberškega gradu ŠOLA V NARA VI - Učenci 4. razreda z Ajdovca, Dvora in iz Žužemberka smo uspešno zaključili sedemdnevno šolo v naravi na Debelem Rtiču. Vreme nam je bilo naklonjeno in vsi smo se naučili plavati. Spoznali pa smo tudi velik del slovenske obale. Ogledali smo si soline v Sečovljah in 400 let staro oljarno -Tonino hišo. V Piranu smo si ogledali Akvarij in Pomorski muzej. Od cerkve rv. Jurija pa smo občudovali mesto s Tartinijevim trgom v središču, Spoznali smo tudi bogato rastlinstvo Debelega Rtiča in šli peš do mejnega prehoda Lazaret. Imali smo se lepo. (Natalija Kamin, 4. r. OŠ Žužemberk) Egon Erich Žabkar OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da po sklepu župana Mestne občine Novo mesto poteka JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU KRKA TZ NOVO MESTO v času od 24. septembra 1999 do 24. oktobra 1999 - v prostorih Mestne občine Novo mesto (Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve), Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6 (III. nadstropje) in - v prostorih krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko • planiranje, Seidlova cesta 1, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutka dokumenta bo v četrtek, 21. oktobra 1999, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec, na kateri bo izdelovalec osnutka dokument podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Seidlova cesta 1 Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil Egon Žabkar. S svojim predanim delom v novomeškem namiznem tenisu je kot trener in vzgojitelj mladih igralcev zapustil neizbrisen pečat. Spoznal sem ga, ko sem kot osemleten fantič v poznih jesenskih popoldnevih začel zahajati v novomeško športno dvorano Marof. Ko sem prvič stopil skozi vrata namiznoteniške dvorane, sem ugledal množico vrstnikov, ki so vihteli loparje in udatjali po beli celuloidni žogici, ki ji je Egon posvetil svoje življenje. Namizni tenis! Tudi sam sem poskusil z igranjem in loparček je kaj kmalu zamenjal vse igrače, ki so poslej samevale doma. Najvztrajnejšim je namizni tenis kmalu pomenil več kot le igra oz. prosti čas, saj nam je Egon uspel igro približati na preprost in neposreden način. S svojo pravičnostjo in predanostjo športu nas je enostavno navdušil. Na začetku smo se skupaj veselili zmag v Šmarjeti, Dolenjskih Toplicah in Beli krajini, kaj kmalu pa smo se začeli udeleževati tekmovanj na celotnem območju bivše države in zunaj njenih meja. Skupaj smo rasli in odkrivali skrivnosti namiznoteniške igre in se merili s tekmeci, ki so imeli neprimerno bolje razmere. Egon je često poprosil za pomoč ostale strokovnjake, ki so se s tem športom že takrat ukvarjali profesionalno, kajti za nas je želel le najboljše. Zavedal se je, da mu nič ne more omajati njegove avtoritete, saj smo ga ig-ralci cenili in neizmerno spoštovali. Znal nas je naučiti razlikovati med dobrim in zlom in nam vcepiti številne življenjske vrednote, kot so pravičnost, prijateljstvo in trdno delo. Kmalu se je med nami razvil prijateljski odnos in pog?-sto smo mu zaupali najrazličnejše skrivnosti. Med nami je veljala odkritost, ki jo je znal Egon se posebej ceniti. Zaradi te svoje neposrednosti je često deloval strogo, v resnici pa je bil čuteč m poln razumevanja, zato smo ga vsi, ki smo ga dobro poznali, imeli radi. Žal je huda bolezen mnogo prezgodaj prekinila njegovo ustvarjalno delpvanje v športu in čas je že pokazal, kakšna vrzel je nastala z njegovim odhodom. Dragi Egon, v imenu vseh tvojih igralcev se ti zahvaljujem zn. vse, kar si nam dal in kar borno svojih srcih nosili vse življenje. MARJAN HRIBAR; POPRAVEK V Dolenjskem listu dne 7. 10. 1999 je bilo v podpisu k sliki na 16. strani in v vesti na 20. strani-pomotoma navedeno, da gre za Društvo invalidov Dolenjske Toplice. Pravilno je Društvo invalidov Novo mesto. Za napako se opravičujemo! SREČANJE STAROSTNIKOV ŽUŽEMBERK - V nedeljo se je na svojem rednem srečanju pod okriljem KO RK Žužemberk v menzi nekdanje Iskre zbralo čez 80 starostnikov jz območja krajevne skupnosti Žužemberk. Najprej jih je pozdravila predsednica krajevnega odbora Mojca Pršina, potem žužemberški župan Franc Škufca in predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec. Prijetno srečanje so obogatili učenci žužemberške osnovne šole, ki so s svojima mentoricama JJeleno Glavič in Miro Kovač pripravili čudovit kulturni program. Žapele pa so tudi pevke iz žužemberškega društva upokojencev. Po zdravici so članice KO RK obdarile še najstarejše: 90-lctno Marijo Benčina, 87-letno Ivano Hribar, 85-letnega Antona Iskro ter Ludvika Legana, Jožefo Glavan in Angelo Župančič. POZDRAV OTROKOM 1. oktobra se je pričel prijateljski pozdrav ob tednu otroka, ki je; namenjen vsem otrokom. V Metliki so se zbrali mladi likovniki iz vse Bele krajine, ki sojih sprejeli v tamkajšnjem kulturnem domu. Po sprejemu je vsak dobil balon, na katerem je bil napisan naslov enega od udeležencev, in ga spustil v zrak. Potem so odšli likovniki slikat lepote Metlike in Draši-čev. Pri delu sojih spremljali men-terrji, priznani slovenski slikar France Slana in RTV Slovenija. Likovna dela bodo najprej na ogled v metliški, potem pa tudi v ostalih belokranjskih šolah. SANJA HADJUR, GORDANA SAJOVIC,' novinarki OŠ, Mirana Jarca* Črnomelj ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po težki bolezni izmučena zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA BREZOVAR Grandljičeva mama, roj. Brinovec z Dol. Dobrave 15 pri Tkebnjem Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste se od pokojne poslovili. J1 darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja ge. Nadi Papež iz Trebnjega in Francki Majde iz Poljan ter kolektivoma Kremen Mirna in Beti Mirna Peč. Iskrena hvala strežnemu osebju Doma počitka v Metliki, ki soji lajšali bolečine med njenim bivanjem. Hvala g. župniku iz Trebnjega za poslovilni obred, cerkvenemu zboru za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Vsi njeni Trebnje, 25.10.1999 OSMRTNICA V 84. letu starosti se je iztekla življenjska pot naše upokojene sodelavke iz SEKTORJA ZA TEHNIČNO OSKRBO IN ENERGETIKO MARIJE CIMERMANČIČ iz Stopič 60 Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 11. oktobra, na pokopališču v Stopičah. S hvaležnostjo jo bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto 20 DOLENJSKI LIST št. 41 (2616), 14. oktobra l9gj MESTNA OBČINA NOVO MESTO Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Seidlova c. 1, 8000 Novo mesto OBJAVLJA RAZPIS nagrad na področju inovacijske in raziskovalne dejavnosti za leto 1999 v Mestni občini Novo mesto Nagrade razpisujemo za naslednja področja: * 5 nagrad za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo * 2 nagradi za mentorsko delo z mladimi * 2 nagradi za raziskovalno delo mladih * 1 nagrado za življenjsko delo Rok za oddajo prijav je do vključno 29. oktobra 1999. Prijave pošljite na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino, Seidlova c. 1, 8000 Novo mesto, s pripisom “nagrade za inovacijsko in raziskovalno delo”. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: * podatke o predlagatelju (podjetje, zavod...), ■ podatke o kandidatu (ime, priimek, rojstni podatki, EMŠO, davčna številka, domači naslov, izobrazba, delovno mesto), ■ navedba področja - za katero od razpisanih nagrad predlagate kandidata, ■ utemeljitev predloga: • utemeljitev predloga naj ne bo le informacija o inovaciji ali raziskovalnem dosežku, pač pa utemeljitev kandidatovega dela oziroma njegove zasluge za inovacijo ali raziskovalni dosežek. Pričakujemo podatke o uporabnosti in trženju izdelkov, ki so rezultat inovacij oziroma raziskovalnega dela; • za mentorsko delo z mladimi mora biti iz utemeljitve med drugim razvidno tudi koliko časa je kandidat že mentor in kakšne rezultate so dosegli mladi pod njegovim mentorstvom. Po možnosti priložite kopije priznanj, ki so jih dobili mladi ali kakšen drug dokument, iz katerega bo razvidno, da so mladi prejeli nagrade pod mentorstvom predlaganega kandidata; • predlog za raziskovalno delo mladih naj ne temelji le na prijavljeni raziskavi, pač pa naj prikaže celotno aktivnost kandidata na področju raziskovalne dejavnosti (udeležba na raziskovalnih taborih, tekmovanjih, itd.). Za utemeljitev predloga priložite kopije dokumentov; ' predlog za življenjsko delo naj vsebuje dokumentirane podatke, iz katerih bodo razvidni izjemni dosežki, dolgoletno delo in poseben pomen dela kandidata na področju inovacijske oziroma raziskovalne dejavnosti na Mestno občino Novo mesto. Mestna občina Novo mesto si pridržuje pravico, da v primeru nezadostnega števila kvalitetnih prijav ne podeli vseh razpisanih nagrad. Nagrajenci, ki so že prejeli eno od razpisanih nagrad, lahko kandidirajo le za ostale razpisane nagrade. Dodatne informacije dobite na Sekretariatu za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino Mestne občine Novo mesto pri ge. Tončki Novak, te>- št. 317-234. i.S. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto ® 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. SREČANJE STAROSTNIKOV V ŠMARJETI V nedeljo, 10. oktobra, so ^ v Pirkovičevi gostilni zbrali st®rostniki iz Smarjete in °kolice, da bi poklepetali, se Poveselili in pogostili. Po uy°dnem nagovoru predsednice KORK Marije Borse in Pozdravu občinskih in krajnih predstavnikov so s j?r°gramom nastopili učenci S Smarjeta: mladi člani i ečega križa, recitatorji, Plesalci, glasbeniki. Vzdušje Se Je stopnjevalo od nastopa j^jmlajših in občutenih in-CrPretacij del dolenjskega Pesnika Toneta Pavčka ter oseglo vrh s harmoniko in Potopom folklorne skupine. 0 je bila le kapljica v morje rpbnih pozornosti do sta-reJših v mednarodnem letu ?tarejših, prizadevali pa si °mo, da bi prižigali iskrice Radosti v njihovih očeh vse m. ne le ob takšnih poseb- n'h srečanjih. A. V. V ŠKOCJANU SO PRAZNOVALI 60-LETNIKI 11. septembra smo se v Škocjanu zbrali 60-letniki. Najprej smo se v cerkvi poklonili sedmim preminulim sošolcem vrstnikom. V gostilni Luzar nas je pričakala ga. Ksenija s šopki in aperitivom. Sledila je večerja in potem zabava s plesom. Večer so nam popestrili Fantje z vasi in Škocjanski rogis-ti. S harmoniko pa nas je vseskozi razveseljeval g. Ucman. Vsem nastopajočim iskrena hvala! Za spomin na praznovanje smo prejeli krožnik z vrisanim škocjanskim simbolom. Srečanje je bilo prisrčno in nepozabno, sklenili smo, da se čez pet let spet snidemo. Ker smo prva generacija, ki je začela s takim praznovanjem v naši občini, smo toliko bolj ponosni. Naše geslo je: Smo najboljša generacija, zato ostanimo prijatelji! LOJZKA BLAŽON ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga sestra, svakinja in teta ANA RIFELJ Ždinja vas 32 Zahvaljujemo se sorodnikom in dobrim vaščanom, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma ostarelih, g. župniku Blažu, pogrebni službi Oklešen ter šmihelskim pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Smisel življenja je videl v ustvarjanju in v ustvarjanju je našel brezmejno zadoščenje. Žal je delo ostalo nedokončano. Mirno je zaspal naš dragi očka, dedi, brat, svak, stric in prijatelj ALOJZ ŠIŠKO rojen v Češencah pri Mirni Peči Od njega smo se poslovili pred tednom dni na pokopališču Brezovica pri Ljubljani. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej smo hvaležni govornici ge. Alojziji Krevs, ki je prinesla našemu očetu zadnje pozdrave iz domačih logov. Žalujoči otroci: Brigita z Dušanom in Anamarijo, Nataša in Lojze z Lidijo, Pio in Žanom Brezovica pri Ljubljani, 4.10.1999 • Govor mora imeti zelo dober začetek in učinkovit konec. Najvažnejše pa je, da sta začetek in konec blizu skupaj. (Eden) ZAHVALA Tih in utrujen si zaspal, najdražje si zapustil, za nas skrbel si in garal, z bolečino v srcih pustil. V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE PERŠIČ iz Balkovcev 6 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi poti k počitku. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, svete maše, farnim pevcem, ki so dragega očeta pospremili s petjem, g. Flajniku za organizacijo pogreba s pevci, PGD Zilje - Preloka in govorniku za lepe poslovilne besede. Še enkrat prisrčna hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Težko je, če bolezen spremlja te v življenju, hudo je, če bolečina je sopotnik tvoj, še težje izgubiti ljubljeno je mamo, ki odšla je v zasluženi pokoj. • V 62. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJA SMREKAR iz Zbur 41 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Iskrena zahvala predvsem osebju Hemodializnega in Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Laboda in Revoza, g. župniku, pevcem Društva upokojencev Šmarjeta, pogrebni službi Blatnik in govornici za lep govor. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Morda je vetra bežen dih samo vse, česar čakamo, da doživimo, od česar vztrepetati si želimo. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi JANI BRECELJNIK Hinje 14 in v naših srcih pustil praznino. Zato bi se radi zahvalili vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v teh dneh žalosti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Intenzivnega oddelka Interne bolnišnice Novo mesto, zlasti dr. Steklasi, dr. Kapšu in dr. Stariču, članom PGD Hinje in ostalim gasilcem, sošolcem OŠ in Srednji lesarski šoli Ljubljana, g. Jožetu Fabjanu, pevcem in duhovnikom za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnega.v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: ati, mami, brata Aleš in Angel in ostali sorodniki ZAHVALA Nenadoma nas je v 73. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric IVAN MIŠ JAK Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam stali ob strani v težkih trenutkih, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ZŠAM Novo mesto za vse, kar so storili ob slovesu od svojega dolgoletnega zagnanega in zvestega člana. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, , Q ^|; v srcih naših boš ostala. Nepričakovano nas je v 70. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANA PLUT z Vinjega Vrha 12 pri Semiču Z globoko žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Iskrena hvala Komunah Metlika, Iskri Semič, govornicama Miri Novina in Tončki Mihelčič za poslovilne besede, pevkam iz Doblič, Dušanu za zaigrano melodijo, pogrebnemu zavodu Kukar, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: otroci Mimica, Jože, Franc in Ana z družinami, sestre Iva, Micka, Rozka, Tončka in brat Tone z družinami ter ostalo sorodstvo Vinji Vrh, Črnomelj, ZDA ZAHVALA Horizont molči, od neba sem mrak hitite še tam iz daljave v te proste širjave brezmejno prost nekdo beži. (J. Murn) Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega moža, očka in dedka MARJANA LEGANA novinarja in odgovornega urednika Dolenjskega lista se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ustno ah pisno izrazih sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem iz Dolenjskega lista, Društvu novinarjev Slovenije, sosedom iz domače ulice in vaščanom rodnega Žužemberka, odboru za obnovo žužemberškega gradu ter vsem drugim ustanovam in poslovnim partnerjem, ki ste bili z njim ob slovesu. Lepa hvala vsem govornikom ob odprtem grobu za občutene poslovilne besede. Zahvala Šentjernejskemu oktetu za odpete žalostinke, gospodu za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Komunala za lepo opravljen poslovilni obred. Ostali smo sami in globoko užaloščeni: žena Angelca, hčerki Andreja in Matejka z družinama 21 41 (2616), 14. oktobra 1999 DOLENJSKI LIST TA TE0EN ¥A! 7 M [Ml [1 njujl /Kk TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -iZ=alNJ U Uv/U ^POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 14. oktobra - Veselko Petek, 15. oktobra - Terezija Sobota, 16. oktobra - Jadviga Nedelja, 17. oktobra - Marjeta Ponedeljek, 18. oktobra - Luka Torek, 19. oktobra - Etbin Sreda, 20. oktobra - Irena LUNINE MENE 17. oktobra ob 17.00 - prvi krajec kino BREŽICE: 14. in 15.10. (ob 18. uri) ter od 16. do 18.10. (ob 20. uri) komedija Ful gas. 14. in 15.10. (ob 20. uri) ter 16. in 17.10. (ob 18. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. 20.10. (ob 20. uri) kriminalni film Konec nasilja. ČRNOMELJ: 15. in 16.10. (ob 20. uri) komedija Kaj dogaja? 17.10. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Past. DOBREPOLJE: 15.10. (ob 19.30) komedija Studio 54. 17.10. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Matrica. GROSUPLJE: 15.10. (ob 19. uri) pustolovski film Matrica. IVANČNA GORICA: 14.10.(ob 20. uri) pustolovski film Matrica. KOČEVJE: 16.10. (ob 18. in 20. uri) komedija Studio 54. 18.10. (ob 18. uri in 20.30) pustolovski film Matrica. KRŠKO: 14. in 15.10.(ob20.uri)ter 16. in 17.10. (ob 18. uri) akcijski film Past. METLIKA: 15.10. (ob 20. uri) akcijski film Past. 17.10. (ob 18. in 20. uri) komedija Kaj dogaja? NOVO MESTO: Od 14. do 20.10. (ob 18.30 in 20.30) ter 16. in 17.10. (tudi ob 16.30) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. RIBNICA: 16.10. (ob 21. uri) pustolovski film Matrica. 17.10. (ob 16. uri) komedija Studio 54. TREBNJE: 15.10. (ob 20. uri) in 17.10. (ob 17. uri) akcijski film Past. VELIKE LAŠČE: 16.10. (ob 19. uri) pustolovski film Matrica. 17.10. (ob 19. uri) komedija Studio 54. film • ZVEZDNIKI, komedija (Ce-lebrity, 1998, ZDA, 110 minut, režija: Woody Allen) Woody Allen je pač Woody, en sam in neponovljiv, vsakič znova duhovit, gostobeseden, jecljajoč, nevrotičen, predvsem pa komičen in izjemno šarmanten. Legenda je že tri desetletja, od svojih prvih filmov dalje, torej je to postal še za živega in je pravzaprav edini režiser svetovnega formata, ki si vedno popolnoma pridrži pravice do uveljavljanja svojega čudaškega avtorstva, pri tem zaobide vse kaprice studiev in njihovega zvezdniškega sistema, pa je vseeno slaven. Woody kot zvezdnik je bil še pred nekaj leti predvsem režiser posebne vrste, potem pa je zaradi razmerja s svojo nekdanjo pastorko, s čudovito dvainpol-krat mlajšo gospodično aziatskega porekla, dobil stigmo pedofilije. Lahko bi rekli, da je svoje erotične apetite, ki jih je prodajal v filmih, končno projiciral tudi na svoje zasebno življenje. Allen je samoizpoveden režiser, praviloma bolj ali manj naravnost pripoveduje o štorijah, ki se dogajajo ali pa bi se skoraj lahko dogajale njemu ali prijateljem in znancem, ljudem iz New Yor-ka, največkrat kar iz rodnega Brooklyna. Vedno igra samega sebe, manično-depresivnega, v ustvarjalni blokadi, obsedenega z joški in seksom na splošno, sredi ločitev, zločinov in prekrškov, prešuštev, načete morale in podobnega. Tokrat je na svoje mesto postavil Kennetha Branagha, Angleža, ki se je specializiral iz šekspirjanske dramatike, režiral in igral vse tiste Hamlete in Henrike. Jasno, vloga Allena mu ni mogla biti bolj domača, odlično je “snel” tudi njegov newyorški naglas, jecljanje ter mimiko in gestikulacijo. Branagha igra novinarja, ki sovraži svoje službo bulvarskega žumalista in poskuša postati pisatelj ali vsaj scenarist. Kot rumeni reporter iz umetniške scene šlata in podira svoje intervjuvanke, drugače pa se je ločil od svoje žene Judy Davis in leta od cveta do cveta. Za razliko od drugih ga najmlajša od ljubic pusti, medtem ko se bivša soproga z novim tipom postavi na noge, postane zvezdnica in samozavestna žena. Hej, kdo od njiju pravzaprav igra Woodyja? Zvezdniki so drugače majhna parodija na silno ameuško obsedenost s slavnimi. “Celebrity” so vsi, tudi talec v ugrabljenem letalu je zvezdnik, pa čeprav ni junak. Allen je s svojim imenom mobiliziral kar 272 večjih ati manjših zvezd in zvezdic, ljudi s scene, ki s tem, ko tu nastopajo, mislijo, da lahko koga prepričajo, da jim je vseeno. Celebrity je tako dvojna parodija. TOMAŽ BRATOŽ Osnovna šola ŠMIHEL Šmihel 2, 8000 NOVO MESTO telefon: 068/371-81-01, fax: 068/371-81-52 razpisuje prosto delovno mesto: • RAČUNOVODJA za določen čas, do 31.12.2000, s polnim delovnim časom. Začetek dela: TAKOJ Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) pošljite v 8 dneh po objavi na Osnovno šolo ŠMIHEL, s pripisom “ZA RAZPIS”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. ? Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-.Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13 izvodov v 4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2.314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 71) evrov oz.druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 10-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan !9-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list. 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvp in računovodstvo (068)323-606, 324-,200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice324-006. Telefaks: (068)322:898. ' Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:/jwwty.dol-list'si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DEkO-TČR, d.dl, Ljubljana, Dunajska 5. BELA TEHNIKA NOV kombiniran štedilnik (4 plin, 2 elektrika) 25 % ceneje in raztegljiv kavč z dvema foteljema prodam. B (068)323-662. 3487 KMETIJSKI STROJI SILOKOMBAJN MENGELE 210 prodam ali menjam za avto. 0(041)881-456. 3477 KVERNERLAND, plug, 14 col, in cisterno, 2700-litrsko, prodam. O (068)83-522. 3516 KUPIM ODKUPUJEMO GOBE (štorovke in jurčke) po dnevni ceni. O (068)22-035 ali (041)612-861. 3413 LESKOVO KOLJE za “štile” odkupujemo. 0(068)88-314. 3489 MOTORNA VOZILA MEGANE 1.6 RN, letnik 1998, 20.000 km, prodam. B (041)538-436. 3479 Z 750, letnik 1984, belo, prodam. O (068)82-197. 3484 R 5 campus plus, letnik 1993, prodam. O (068)89-569. 3495 KARAMBOLIRANO opel vectro 1.6 i, letnik 1995, prodam. O (0608)87-457, popoldan. 3497 CLIO, kovinske barve, letnik 1997, dodatna oprema, prvi lastnik, prodam. B (068)326-074. 3499 LADO KARAVAN 1500, letnik 1994, rdeč, registriran do 5/2000, prodam. B (068)50-391. ^ 3504 R 5 , letnik 1987, registriran do 6.1.2000, v zelo dobrem stanju, prodam. B (068)22-846. DOBRO OHRANJEN rover 214 Si 16 V, 98.000 km, letnik 1993, rdeč, prvi lastnik, registriran do 2/2000, strešno okno, CZ, električna stekla, prodam, B (068)84-508, dopoldan ali (068)83-442, popoldan. 3508 R TRAFIC furgon, povišan, letnik 1993, bel, prodam. C (068)85-838. 3513 FORD FIESTO 1.1, letnik 1996, rdečo, 3V, registrirano do 7/2000, ugodno prodam. Možen kredit. B (041)720-038. 3524 125 P, letnik 1989, registriran do 2000, prodam. B(068)79-783. 3526 GOLF IV. 1.8 GL, letnik 1991, lita platišča, sončna streha, 5V, kovinsko siv, prodam. B (068)326-241. 3534 OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1989, modro, 143.000 km, registrirano do 4/2000, prodamo. Avto hit Novo mesto, B (068)376-490. OPEL VECTRO 1.6 i GL, letnik 1990, belo, 112.000 km, registrirano do 11/99, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068)376-490. 3538 FORD ESCORT 1.8 CLX D karavan, letnik 1991, 140.000 km, rdeč, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068)376-490. 3539 DAEWOO TICO SX, letnik 1997, 10.000 km, kovinsko rdeč, registriran do 12/99, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068)376-490. 3540 ŠKODO FORMAN LX, letnik 1994, zele-no, 72.000 km, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068)376-490. 3541 ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1991, belo, 92.000 km, registrirano do 2/2000, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068) 376-490. 3542 NISSAN MICRA 1.3 LX. letnik 1993, kovinsko zeleno, 80.000 km, registrirano do 5/ 2000, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068)376-490. 3543 FORD ORION 1.3 CLX, letnik 1993, rdeč, 110.000 km, registriran do 11/99, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068)376-490. 3544 ALFA ROMEO 155 1.8 TS, letnik 1993, kovinsko siv, 150.000 km, registrirana do 91 2000, prodamo. Avto hit, Novo mesto, B (068)376-490. 3545 DAEWOO RACER 1500 GSI, letnik 1995, kovinsko zelen, 49.000 km, registriran do 2/ 2000, prodamo. Avto hit. Novo mesto. B (068)376-490. 3546 POSEST KEBGR, d.o.o. • PREPISE VOZIL OPRAVLJAMO SEDAJ ŽE TUDI NA NOVEM TRGU 1 • ZASTAVLJALNICA • KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA Tel.: 068/326-888 NON-STOP 041/611-377 DO 30 KM od Ljubljane kupim starejšo hišo ali nadomestno gradnjo. B (064)22-33-00, zvečer. „ 3383 PARCELO, 22 a, v Grč Vrhu pri Mirni Peči prodam. O (068)21-993. 3476 V OKOLICI Ljubljane, do 30 km, kupim starejšo hišo, do 5 mio. SIT. B (041)769-200. V NOVEM MESTU in okolici, Šmarjeških Toplicah, Črnomlju, Škocjanu, Metliki prodamo stanovanja, hiše, vikende, parcele, poslovne prostore, oddamo poslovne prostore v centru Novega mesta in Dolenjskih Toplicah. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)636-746. 3485 NOVO HIŠO v urejenem stanovanjskem naselju v Kočevju prodamo. B (061)855-273. 3500 V OKOLICI Stopič prodam starejšo hišo. B (068)89-440. 3507 V ŽUŽEMBERKU ali bližnji okolici kupim zazidlj ivo parcelo. (041)812-752. 3512 V TREBNJEM prodamo zazidljivo parcelo, 761 m2, priključki na parceli, za 2.500.000 SIT. B (068)78-030 ali (041)643-999. 3529 V BLIŽINI Novega mesta prodam parcelo. B (041)543-971. 3531 STRAŽNJI VRH - Črnomelj, prodam zidanico z vinogradom, 200 trt, zelo lepa lega. B (064)743-622. 3549 MANJŠO HIŠO z nekaj zemlje v Novem mestu ali bližnji okolici najamem. B (041) 324-711. 3550 PREKLICI MARKO RIHTARŠIČ, Klenovik 16,obžalu-jem, ker sem užalil g. Luzarja in njegovo hčer, ter se mu zahvaljujem, daje odstopil od tožbe. 3473 ALJA FLORJANČIČ, Izdelovanje predmetov iz plastike in knjigovodske storitve, s.p., Novo mesto, obveščam poslovne partnerje, da z 31.12.1999 preneham s poslovanjem. BRIGITA ZAGORC, Šmarješke Toplice 11 a, prepovedujem Marku Zagorcu, Ljubljanska cesta 62, Novo mesto, kakršnokoli prodajo hiše v Hrušici ali hojo po parceli okoli hiše. Edina lastnica sem jaz (zemljiška knjiga). Informacije na B (068)73-254. 3532 PRODAM RAZNO FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. B 068/373-460 ali 22-361. GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihc in strojne omete. B (041 )642-762. V KOČEVJU oddamo v najem poslovni prostor, 70 m2, primeren za trgovsko dejavnost. Cena najema po dogovoru. Informacije v Melaminu, d.d., Kočevje, B (061)859-450, 859-410ali (041)730-169. 3474 NA NOVEM TRGU v Novem mestu dam v najem sodobno opremljen frizfcrski salon B (068)89-522 ali (041)888-949. 3481 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko in fiziko na vašem domu. TS (068)59-527 ali (041)544-510. 3486 $ SUZUKI —...... AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791 A W PRODAJA in SERVIS VELIKI SUZUKI SEJEMSKI POPUSTI JIMNY 2.495.000 SIT popust 50.000 SIT GRAND VITARA 3D 3.195.000 SIT popust 200.000 SIT GRAND VITARA 5D 4.195.000 SIT popust 200.000 SIT KREKOVA BANKA V MESECU OKTOBRU BOSTE OB SKLENITVI RENTNEGA VARČEVANJA PREJELI DARILO. PE NOVO MESTO. Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 www.krekova-banka.si ho 'JdšZZ-.Z' V J ('Aj. hi c(o VBfžP- DRVA, (metri), bukova, kalana, lahko razžagana, z dostavo! B (068)322-754 ali (041) 693-219. 2451 KAMEN, pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 3030 LES, stenski opaž, bruna, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo Drevoz. B in fax: (063)754-003 ali (041)621^478. HRASTOVE SODE, odlično ohranjene, 100-600-litrske, poceni prodam. B (068)37-40-40, popoldan in zvečer. 3418 CIPRESE za živo mejo ter okrasno drevje in grmičevje ugodno prodam. B (0608)20-391 ali (041)564-621. 3478 3 NERJAVEČE vinske cisterne, 500-litrske, z zunanjo mero, še nerabljene, prodam po 50.000 SIT/kom. TS (064)709-200. 3494 MOŠT frankinje za barvo in ostale sorte prodam. IT (068)71-091. 3506 SNEGOLOVE za vse vrste kritin, (pocinkane, barvne, nerjaveče, bakrene) izdelujemo, dostavimo ali montiramo. B (068) 83-147 ali (041)634-134. 3536 JEDILNI KROMPIR, korenje, repo za kisanje in žganje ugodno prodam. IT (068) 321-957. * 3547 SINTHESYZER BSR 190, 5 oktav, 100 zvokov, 100 tonov, prodam. TS (068)69-308. GARAŽNA VRATA, 3 x 2.5 m, lepo ohranjena, ugodno prodam. B (068)325-080 ali (041)807-401. 3535 HRASTOVA SODA, manjša, ugodno prodam. TS (068)89-290. 3510 LOKAL, 22 m2, z obstoječo dejavnostjo, v poslovnem centru Novega mesta, oddam. B B (068)371-590. 3518 INŠTRUIRAM RAČUNOVODSTVO, statistiko in ostale strokovne predmete na srednji in visoki šoli ekonomske smeri. B (068) 324-377, popoldne. 3552 OB KONCU TEDNA potrebujem inštruk-cije iz matematike za prvi letnik srednje šole. B(068)324-818. 3482 SLUŽBO DOBI HONORARNO, za dvakrat na teden zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. B 041/730-151. NATAKARICO z izkušnjami zaposlimo v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. B (041)637-352. 3475 IMATE FINANČNE PROBLEME? Ste komunikativni, urejeni in imate lasten prevoz? Pokličite na B (068)375-870, od 12. do 16. ure! 3496 V TRGOVINI s pohištvom v Novem mestu zaposlimo moškega z znanjem mizarskih del ali trgovca. B (068)325-523. 3502 MIZARJA zaposlimo za nedoločen čas. B (068)83-815 ali (041)326-774. 3509 ZASTOPNIKE z prevozom zaposlimo za trženje oglasov v občinskem telefonskem imeniku v Novem mestu, okolici. Krškem in Sevnici. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska cesta 38, 1000 Ljubljana, B (041) 746-823. 3514 TRGOVINA TEJKA, Trebnje, redno zaposli trgovsko na nedoločan čas. B (068)45-711. ELEKTRIKARJA ali elektrotehnika, smer energetika, zaposlimo. Utrip, d.o.o., Dol. Mokro Polje 34, Šentjernej. B (068)342-614, (041)673-480 ali (041)673-481. 3520 ČE STE pripravljeni investirati nekaj prostega časa za dober zaslužek, pokličite na B (041)647-371. 3521 DELO DOBI voznik C- in E- kategorije s prakso. B (068)375-680, zvečer. 3522 FARMACEVTSKEGA in zdravstvenega tehnika zaposlimo za delo v specializirani prodajalni. Pogoji: vsaj 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, 3 mesece poskusnega dela, pričetek z delom takoj. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na jkasneje v 7 dneh na naslov: Mediš, Kastelčeva 5, Novo mesto. 3523 BAR KRALJ na Uršnih selih, okolioca Novega mesta, zaposli natakarico na nedoločen čas. B (068)66-689,66-577 ali (041)568-689. 3525 V OKREPČEVALNICI Cukero v Šent-jerneju takoj redno zaposlimo natakarico. B (068)81-358 ali (041)650-287. 3548 STANOVANJA SOBO s kuhinjo in souporabo kopalnice oddam. B(068)21-483. 3483 V UL. SLAVKA GRUMA oddam enosobno stanovanje v pritličju za 30.000 SIT na mesec in v Kočevarjevi prodam dvosobno, lepo urejeno stanovanje, za 6.400.000 SIT. B (068)78- 030 ali (041)643-999. 3530 ŽENITNE PONUDBE 56-LETNI DELNI INVALID, govorno prizadet, želim spoznati gospo, neodvisno, staro do 60 let, za skupno gospodinjstvo-Imam lastno stanovanje in avto. Poroka ni izključena. Alojz Jarc, Pod Cvingerjem 1* Dolenjske Toplice, ali na B (068)65-936. PARTNERJE ZDRUŽUJEMO s pomočjo astrologije in kart-____________090/42-17___________ SEM VODNARKA, v srcu nekoliko drugaf-na, in moja na dnu skrita in zatajevana želja je spoznati gospo podobnih nazorov, s srčn kulturo, staro 45 do 65 let, in čutom za pop0 * no diskretnost. Veselim se vaše cenjene po* nudbe pod šifro: FLUID. 3W UREJAMO resne zveze. Sreča, ženitna posredovalnica, Novo mesto. B (068)3-033. 3501 ŽIVALI GOSI, težke 4 do 5 kg. bomo prodajali n» sejmišču v Mokronogu 16.10 in v M°th 19.10. Naročila sprejemamo na B (067)8 * 002, (067)88-058 ali (041)713-968. Cen* 3240 SIT/kom. 345Z OČIŠČENE piščance oz. za nadaljnjo rejo po 300 SIT/kg, težke 2 do 3 kg prodajamo. Dostava na dom. B (068)84-097 ali (J I 876-091. 34W MLADE breje koze z rodovnikom prodani po 15.000 SIT/kom. Anton Golenko, Gojv ška Gora 4, Škocjan. 3 (068)76-660. 3 ZLATE PRINAŠALCEz rodovnikom, stare 8 tednov, zelo ugodno prodam. 3 (063)7^( 223. PRAŠIČKE, težke cca 40 kg, prodam ® (0608)75-170. KRAVO za zakol prodam ali menjam za P*® mensko. 3 (068)83-128. KOZE prodam. 3 (068)84-370 ali (041 )6#' 3498 246. SREBRNEGA PUDUA, mladiča, kupim; 3551 (068)324-377. 3553 TELIČKA SIVCA (bikca), starega 10 prodam. 3 (068)75-005. 34 KRAVO, brejo v 9. mesecu, prodam- ® (068)75-471. 2 TELIČKA prodam. B (0608)41-566.352 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, proda"1: 3(068)65-268. KRAVO SIVKO, dobro mlekarico, brejo^ mesecev s tretjim teletom, Pr0£t,inZigg (068)49-305. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne ilvll: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center Cikava od 7. do 19. ure: PC Kandija od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Segova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni.diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • yršna sela: od 8. do 16. ure: Urška , • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 17. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator Center Cikava od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska. Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Smrečnikova, Samopostrežba Šmihel, Market Šeidlova od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna v* od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea. Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, proda- jalna Kandija • Drsna sela: od 8. do 12. ure: Urška _ • Jtraia: od 8. do 11. ure: Market Straha • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Ser od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje p jerneju ,,, od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpoi) • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostt« Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežb • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, M® Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 11. ure: Market 22 St. 41 (2616). 14. oktobra 19^ DOLENJSKI LIST KREKOVA BANKA ZA NOVE SODELAVCE V banki, ki si v Krekovem duhu nenehno prizadeva negovati zaupanje varčevalcev ter plemenititi njihovo premoženje, si želimo dobrega sodelavca, direktorja poslovne enote novo mesto Razmislite o sebi in se predstavite! Ste sposobni vodenja in organiziranja, s smislom za timsko delo, akvizicijo ponudbe, komunikativni? Imate visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na področju trženja aktivnih in pasivnih bančnih poslov in vodstvene ter organizacijske izkušnje, znanje angleškega ali nemškega jezika, obvladujete delo na PC računalniku? Z veseljem sprejemate nove izzive in iščete nove poti? Opišite svoja znanja, pričakovanja, želje in cilje ter priložite potrdila o izobrazbi. Svojo prijavo pošljite v osmih dneh na naš naslov: Krekova banka d.d. Maribor, Slomškov trg 18, 2000 Maribor Spoznajmo se in prepričajte nas! Postali boste naš sodelavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z mandatno dobo 4 let, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s kreativnim, odgovornim in dinamičnim delom, s stimulativnim dohodkom in dobrim •menom Krekove banke, kar vam zagotavlja osebno rast in zadovoljstvo. Skupaj si bomo prizadevali uresničevati naše cilje. d* cCckcui * titCfdi itovcdil KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o. Cesta 15. brigade 2, 8330 METLIKA PRODA ali da v NAJEM * poslovno stavbo (bivšo upravo) v Metliki, Trg svobode 3, s pripadajočim tradicionalnim zemljiščem, pare. št. 5/1 * poslovno stanovanjsko stavbo (bivša Barletova hiša) Metlika, Na Obrh 2, z vsemi pritiklinami in funkcionalnim zemljiščem, pare. št. 248 celoten kompleks stavb na Vinomerju (možen je najem samo stavbe, kjer je bila gospodinjska šola) Podrobne informacije lahko pridobite na upravi Kmetijske zadru-9e Metlika. Svet Centra za socialno delo Novo mesto Glavni trg 7 8000 Novo mesto izpisuje delovno mesto DIREKTORJA Centra za socialno delo kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: * da imajo visoko strokovno izobrazbo socialne, psihološke, Pedagoške smeri ali njenih specialnih disciplin, upravno pravne 'n sociološke smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj ’ strokovni izpit na področju socialnega varstva kandidati morajo priložiti program dela Centra za socialno delo Novo mesto delavec bo imenovan za štiriletni mandat. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: penter za socialno delo, Glavni trg 7, 8000 Novo mesto, z oznako 2a razpis". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni od dneva sPrejema sklepa o izbiri kandidata. W. M. M. A. F. E.V. •k. VVORLD MODERN MARTIAL ARTS FEDERATION S VVELTVEREINIOUNG DER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT KICK BOXING KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEID1GUNG ETC postom} m mm cinm movnu dtoum maMT tr u. mm> moto VAUTf ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA SAMOOBRAMBA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica). Treninge vodi mojster športa 10 ox RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 STU /io 103.0 MHZ O s* v v v ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE Li najboljše je dovolj dobro za zdravjel • ROČNE MASAŽE • BISERNE IN ZELIŠČNE KOPELI • SAVNA • NOTRANJI TERMALNI BAZENI • FITNES in, tudi ob nedeljah! l/f/Tr /Tff * 1 Ob nakupu petih celih ročnih masaž vam podarimo vstopnico za bazen! Informacije in rezervacije ' 068/65-230, 66-012 I KRKKZDRAVILIŠČL * $MHi PCP PUREBER: PARKETARSTVO GOTOVINSKA POSOJILA garancija - čekovni blanketi 068/375-875 9.M-12.°°, 13.30-16.M RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz GALERIJA KRALJ PRODAJA IN OKVIRJANJE SLIK NOVO MESTO, PREŠERNOV TRG 3 - OB KINU KRKA TELEFON : 372-720 NAGRADNA AKCIJA V OKTOBRU! 03E3MEH3 Za vsako sliko, fotografijo, cJ^^in itd., ki jo prinesle okviriti v Galerijo Kralj od 7. oktobra do 11. novembra, dobite kupon, s katerim boste udeležeNBHHl^ngm žrebanju. Podeljenih bo pet kvalitetnih Vse slike so okvirjene Avtorji so znani slovenski slikarji I Žrebanje bo meseca novembra na televiziji " Vaš kanal". VELIKA IZBIRA LETEV ZA OKVIRJE! OBVARUJMO KOSTANJ PRED B0LEZNU0! Tani Pred nami je nova sečna sezona. Z novo sezono tudi krajši plačilni roki! Pokličite 0608 41-044 ali 0608 41-349 - TANIN Sevnica in o vsem se boste dogovorili! VEDEŽEVANJE V ŽIVO! Z našo pomočjo lahko svojo usodo oblikujete sami. Dip. vedeževalci Vam svetujejo: 090/42-26 Na področju Dolenjske potrebujemo štiri urejene zastopnike za terensko prodajo. Plačilo 2.000,00 SIT na uro. Inf. na tel.: 041/736-727 (po 17. uri). Mo OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 NOTRANJSKI RADIO SPRASUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj so to “špegli”?. (Nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 tolarjev Optike Primc.); Ali se Rakek nahaja na Gorenjskem ali Primorskem? (Nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 tolarjev prodajalne obutve Fastcoop.) Odgovore je treba do sobote, 16. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 26. septembra sta: Primož Strle iz Ljubljane in Mihael Slevec iz Kamnika. STADOR AC, &4ML, prodaja prikolic Kandijskac.66 8000 Novo mesto Td: 068/376410 ckAonm A ruti A UOBII Jnnivu.^a.l Novo mesto DNEVI ODPRTIH VRAT KDAJ: 15. in M. oktobra 1999 KJE: v prodajnih prostorih Stedor AC, 1 66 v Novem mesta (pri TPV) KAJ: • ogled modelov sezone 2000 • testna vožnja z avtodomom • prodaja prikolic sezone H s | NAGRADNO ŽREBANJE ZA OBISKOVALCE! Glavna nagrada: brezplačni najem avtodoma. l l i ■——23 PORTRET TECjA TE(JnA Martina V torek, 5. oktobra, se je pet učiteljic v podružnični osnovni Šoli v Podgradu v gorjanskem Podgorju med glavnim odborom kakšno minuto dalj zadržalo v tesni, a prijetni zbornici. Iz matične šole v Stopičah so jim poslali nekaj posladka pa kavico so v miru popile. Tako so proslavile svetovni dan učiteljev. Za Martino Kuzma, vodjo te šole, je bil to že 34. mednarodni praznik učiteljev. Učiteljevanje Martine Kuzma je več kot zgolj poklic, je poslanstvo, vredno spoštovanja in občudovanja. Njena učiteljska pot se je začela 1. septembra 1966, ko je kot mlado dekle, ki je komaj končalo novomeško učiteljišče, prišla v Podgrad. In tam je ostala do današnjega dne. To je njeno prvo delovno mesto in gotovo se ji bo tu junija 2001 iztekel njen učiteljski vek. Celih 31 let je učila prvi razred, potem pa je “napredovala ", kot jo je podražila njena hči, in prišla v drugega, kjer bo dočakala svoj učiteljski pokoj. V teh letih je naučila brati in pisati kakih 800 otrok iz devetih podgorskih vasi krajevne skupnosti Podgrad. “Ko sem bila kot učiteljišnica na praksi v Šmihelu, sem si izbrala 5. razred, saj sem mislita, da ne bi mogla učiti prvošolčkov. Potem sem že prvi dan dobila prav prvi razred in tako je ostalo skoraj ves čas, ” se nasmehne Kuzmova. “Lepo je delati z najmlajšimi, v dušico jim vidiš. Tudi mama me kdaj pokličejo... ” In nikoli ne pozabijo, kar jim je lepega in dobrega naredila njihova tovarišica. Tako je oni dan k njej stopila ena od njenih nekdanjih učenk, danes žena in mati pri tridesetih, in hvaležno obudila spomin, kako jo je, ko je vsa premočena prišla v šolo, preoblekla v suha oblačila svoje hčerke. “Ampak red in disciplino v razredu sem pa vedno imela, brez tega ni dobrega pouka!" Nekateri otroci njenih prvih učencev so sedaj že odrasli ljudje in vse je učila. Kuzmova pozna vse ljudi v teh krajih in vsi poznajo njo. Prvih 15 let učiteljevanja je tudi stanovala v šoli, najprej kar v šolski kuhinji, z družino pa v skromnem podstrešnem stanovanju, in vsa družina je še danes, čeprav že dolga leta živijo na Dolnji Težki Vodi, močno navezana na Podgrad. Po materinih stopinjah je šla tudi starejša hčerka, prav tako mamina učenka, ki je kot profesorica razrednega pouka nekaj časa skupaj z materjo učila na tej šoli. Pa je Stajnerjeva Martina z Vrha pri Podljubnu postala učiteljica zaradi hude stiske, težkega življenja, revščine. Hodila je že na novomeško gimnazijo in želela študirati kaj v zvezi z matematiko infiziko. A se je, namesto da bi šla v 3. letnik, prepisala na učiteljišče, da bi čim prej prišla do kruha. Očeta ni nikoli videla, nekaj dni pred njenim rojstvom so ga pri domačem kozolcu ubili belogardisti. Ko je končala 1. razred, njena sestra pa osmega, jima je strela ubila mater. “Ostali sva sami, z neko revno podporo, ki sva jo dobivali po ubitem očetu. Kravo sva imeli pa kakšnega telička, delali na zemlji, večkrat lačni kot siti. Ko se je sestra zaposlila v Krki, je bilo bolje, jaz pa kljub tako težkim razmeram nikoli nisem mogla dobiti štipendije, češ da mi ne pripada, ker imava s sestro zemljo, ” se z bridkostjo spominja tistih hudih in krutih časov. Ko je prišla v Podgrad, je bilo na šoli več kot 90 učencev, danes jih je 50 in oddelek male šole. “Šola je imela samo dve učilnici, učili pa sva le dve učiteljici, dopoldne en razred, popoldne drugega, tudi ob sobotah, četrtki pa so bili prosti, ” se spominja. Včasih so imeli tudi kombinirane oddelke, zadnjih 12 let pa so vsi štirje oddelki čisti. “Najbolj smo vsi, učiteljice, učenci, njihovi starši in ostali krajani veseli prenovljene in dozidane šole. Otvoritev pred dvema letoma je bila pravi praznik, bogato pogostitev za slovesnost so pripravili sami starši učencev. ” Sedaj poteka pouk v lepo prenovljeni šoli v vznožju Mehovskega hriba samo dopoldne, vsak razred ima svojo učilnico, imajo novo telovadnico, kuhinjo, jedilnico in še marsikaj. Celo dva računalnika, ki ju uporabljajo tudi otroci pri novinarskem krožku. Šola že dolga leta zgledno sodeluje s starši, tu pripravljajo razne prireditve, večkrat na leto pripravijo izlet, pohod, piknik in drugo^esar se poleg učiteljic in učencev redno udeležujejo tudi njihovi starši. A. BARTEU v Cez drn in stm na konju Kostanjeviški ljubitelji konj in rekreativnega jahanja ustanavljajo društvo Gorjanska konjenica KOSTANJEVICA NA KRKI -Ljubitelji konj in rekreativnega jahanja s kostanjeviškega območja nestrpno pričakujejo zimo. Če bodo njihovi konji takrat počivali, pa sami ne bodo stali križemrok. Ustanovili bodo društvo Gorjanska konjenica, medtem ko zdaj -sicer že pod skupnim imenom Gorjanska konjenica - delujejo pod okriljem kostanjeviškega turističnega društva. Milan Vodopivec, pobudnik in organizator Gotjanske konjenice, ZE DRUGA ŠKOCJANSKA JESEN ŠKOCJAN - V soboto, 16. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani gostilne Luzar koncert ljudskih pevcev. To bo že druga prireditev pod naslovom “Škocjanska jesen”, na njej pa bo nastopilo 10 skupin ljudskih pevcev z Dolenjske in Štajerske. Vabljeni! ECSTASY IN KONOPLJA POSAVJE - Pretekli teden so policisti zasegli kar nekaj mamil. 6. oktobra so na mejnem prehodu Obrežje pri nemškem državljanu zasegli “boksar”, posebej prirejen za napad, ter 13 tablet Extazija v teži 3,8 granja. 8. oktobra so na mejnem prehodu Rigonce pri hrvaškem državljanu v embalaži fotografskega filma našli v papir zavite drobce posušene konoplje. Naslednji dan je brežiška patrulja v Kapeljah pri kontroji prometa ustavila Brežičana M. Š. in sopotnika A. O. Pod sedežem avtomobila so našli PVC vrečko s svežimi listi zelene barve. Potrdila sta, da gre za mamilo, ki so ga policisti našli skritega tudi pri njiju. 10. oktobra so policisti na mejnem prehodu Obrežje v osebnem avtu našli nekaj kilogramov prašnate snovi, za katero sumijo, da gre za mamilo. Trenutno preiskava še poteka. Vsa mamila so zasegli. ANTIČNI ZID - Izkopavanja ob zakristiji kapiteljske cerkve z najdenim zidom potrjujejo obstoj antične naselbine. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! S smrtjo Marjana Legana veliko izgubili tudi bralci - Je rjavordeči prah morda iz Afrike? - Črnomaljci poznajo na semafor! - Labodov segedin Po več kot 26 letih je prejšnji četrtek Dolenjski list prvič izšel brez dolgoletnega odgovornega urednika časopisa Marjana Legana. Bralec iz Šuhe krajine je dejal, da so z njegovo smrtjo veliko izgubili tudi bralci, še posebej pa Suhokranjci. Rjavordeč prah, ki se zadnje čase v Črnomlju useda na strehe, vrtove in avtomobile, je Črnomaljce dvignil pokonci, saj sumijo, da je za te primesi v zraku kriv IMP Livar iz Ivančne Gorice, ki v nekdanjem Beltu nadaljuje z livarsko proizvodnjo. Marija Lipovšek iz Novega mesta pa se je ob pre- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. hiranju tega sestavka spomnila, da se je pred leti pojavil takšen prah tudi v Kočevju, na koncu pa so strokovnjaki ugotovili, da je to rdeča saharska zemlja, ki jo je iz Afrike k nam prinesel močan veter. “Da ne gre morda za isti pojav?” se sprašuje Marija. Bralka iz Češče vasi je skritizi-rala načrtovalce prog mestnih avtobusov, ki po mestu vozijo v glavnem prazni, niti eden pa ne zavije do Češče vasi, kjer razen šolskega avtobusa nimajo avtobusnega prevoza. “Celo v Srebrniče vozi, čeprav gre mimo precej avtobusov, ki peljejo v Dolenjske Toplice, k nam pa ne pelje nobeden,” je jezno pristavila. Lopold Korelec iz Črnomlja se je oglasil zaradi zapisa v Črnomaljskem drobirju, češ da Črnomaljci ne poznajo na semafor. Dejal je, da to ni bila prva bodica s semaforjem na njihov račun, zato je stvar tokrat šel preverit. Ugotovil je, da Črnomaljci poznajo na semafor, le da tisti, ki so postavili prenosni semafor ob obnovi ceste pri gasilskem domu in drugega v križišču za Begrad, njegovega vklapljanja niso prilagodili razdalji. Ko namreč na semaforju sveti zelena luč, iz nasprotne strani še vedno vozijo vozniki, ko se zadnji pripelje na drugo stran, pa na tej strani že zagori rdeča. “In če hočeš priti na drugo stran, moraš v rdečo. Kdor ne verjame, naj pride pogledat," je zaključil Korelec. Cveto iz Mirne Peči pa je jezen na novomeško Komunalo, ki je ljudi obvestila, da bo 4. oktobra odvažala kosovne odpadke, vendar jih do četrtka zvečer še ni prišla iskat, čeprav so jih na to ljudje opozorili. Po kupih odpadkov sredi vasi pa že brskajo Romi je pred časom povabil ljubitelje konj in prijatelje ne le izpod Gorjancev, pač pa tudi iz drugih delov Slovenije na nekajdnevni tabor v Kariče pri Kostanjevici. Nekaj deset konjenikov je vsak dan taborjenja prejahalo okrog 30 kilometrov čez drn in strn, med drugim jo je ubralo po podgorjanski vinski cesti in tja, koder so prav tedaj pešačili pohodniki na Res-slovi poti. Vodopivčevo ime v povezavi s konji na kostanjeviškem območju ni novost. Vodopivčevi se ukvatja-jo s konjerejo; pri njih lahko na svoj račun pridejo ne le tisti obiskovalci, ki radi pogledajo konja od daleč, pač pa tudi drugi konjeniški navdušenci, saj kmetija organizira šolo jahanja, vožnje s kočijami in še kaj. . ., J L. M. GORJANSKA KONJENICA - Jahači iz vse Slovenije, ki so pred časom taborili v Karlčalt pri Kostanjevici, so svoje vrance spodbodli tudi za izlet skozi dolenjske Benetke. Starodavnemu mestu je konjenica lepo pristajala (na sliki). (Foto: L. M.) UMRL UKLEŠČEN V VOZILU ZALOKE - 11. oktobra ob 6. uri je na hitri cesti Obrežje - Ljubljana prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom. Na kraju nesreče je umrl 63-letni voznik osebnega avta A. Š. iz Radovljice, ki je vozil v smeri Obrežja. Izven naselja Zaloke je zapeljal preko bele neprekinjene črte v levo, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik z vlečnim vozilom s polpriklopnikom. Prišlo je do čelnega trčenja, voznik osebnega avta je ostal ukleščen v vozilu. UJET! RIS NI PREŽIVEL - 4. oktobra je Stanko Levstik iz Bele Vodev svojem vrtu na češplji opazil nenavadno žival, ki je spominjala na veliko mačko. Poklical je lovca Tonija Gregoriča, ki je žival kljub puhanju m praskanju uspel spraviti v kletko. Gre za kakšnih šest mesecev staro tišjo samico. Uganka pa je, kako in zakaj je žival obtičala na drevesu. Po mnenju lovcev je bila mlada samica zapuščena od matere in močno podhranjeno-Za vedno bo ostala uganka, kaj je bilo z materjo. Morda je padla pod strelom ali kako drugače končala. Kljub svežemu mesu, ki ga je mladiču oo-jal Gregorič, je ris ponoči poginil. (Foto: A. Koš meri) Odprto še eno okno v preteklost Na mestu, kjer stoji kapiteljska cerkev, je bilo nekdaj antično naselje - Bronaste fibule in lončevina enaki predmetom, najdenim v keltsko-rimskem grobišču _ prišli do bistvenih podatkov, p°" membnih za novomeško in slo-vensko zgodovino." , M. MARKET in raznašajo navlako. Na zapis “Labodove delavke planile pokonci” iz prejšnje številke se je oglasila še ena Labodova delavka, ki je povedala, kako je v Labodu z možnostjo glasovanja preko pooblaščencev. Ker so lani in letos morali poleg podatkov o delničarju napisati tudi, ali so za predlog ali proti, se je dogajalo, da je večina glasovnic ostala neizpolnjenih, ker so se ljudje bali za službo, čeprav je bila večina delavcev iz proizvodnje proti predlogom. Sedaj pa so na glasovnicah za pooblaščence predlagani sami direktorji Labodovih družb. Za sklic skupščine pa pravi, da jih je res bilo od 1350 delavcev na dopustu 668. “Toda le kdo bo prišel na skupščino iz Krškega, Ptuja, še manj pa iz Idrije ob 12. uri, medtem ko so bili delavci tovarne v Ločni vsi na dopustu!” je povedala. Glede plač po kolektivni pogodbi pa je tako, da je veliko delavcev pod zakonsko bruto plačo, ki je ne dosežejo niti s 100-odst. normo, ker je nizka osnova. Toda povprečje je še vedno lepo, če seštejemo 5,700.01X1 in 72.1KH) ter delimo z dve. Ali preprosto povedano: nekdo je zelje, drugi meso, v statističnem povprečju pa jesta oba kar dobro - segedin golaž. J. D. NOVO MESTO - Arheološka izkopavanja ob zvoniku in zakristiji kapiteljske cerkve, ki se pod vodstvom arheologa Danila Breščaka iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zaključujejo te dni, so prinesla zanimiva presenečenja in postregla s podatki, ki so bistvenega pomena za novomeško in slovensko zgodovino. Pri izkopavanju ob zvoniku so namreč pod plastjo grobov iz poznega srednjega veka naleteli na ostanke prazgodovinskega objekta, za katerega še ni mogoče povsem zanesljivo reči, ali je bil gospodarski ali stanovalski. V isti plasti so našli še veliko razbitih živalskih kosti (prebivalci naselbine sojih lomili, da so prišli do kostnega mozga za prehrano) in ostanke ognjišč. Ob ognjiščih so odkrili grude železove žlindre in del lončenega talilnega lončka, kar kaže, da so bili nekdanji prebivalci Kapitlja vešči v pridobivanju železa in v ulivanju železnih predmetov. Med najdbami velja omeniti še tri bronaste fibule, košček steklene keltske zapestnice in fragmente različne keramike. Te najdbe so enake tistim, ki so jih izkopali v poznolatenskem grobišču na nekdanjem Beletovem vrtu (zdaj tu stojita Dolenjska banka in občinska stavba). Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt z več kot dvesto grobovi je v obdobju od 1973. do 1977. leta raziskal arheolog Tone Knez. Že takrat so se strokovnjaki spraševali, kje bi lahko ležala riaselbina, iz katere so mrtve pokopavali na tem velikem grobišču. Iskali so jo na več lokacijah v Novem mestu, vendar je niso našli. Knez je že takrat kot eno od možnih lokacij postavil proštijski vrt in Kapitelj. Letošnja izkopavanja končno ponujajo odgovor: antična naselbina je bila na kapiteljskem griču. Tudi izkopavanja pri zakristiji so bila plodna in potrjujejo izsledke izkopavanj ob zvoniku. Pod pastjo grobov iz srednjega veka so dokaj plitvo naleteli na prazgodovinsko plast in v nji na sledove objekta, ob katerem je bil na severni strani izkopan jarek, na južni pa so ostanki zidu. Močna apnena malta, pomešana z zdrobljeno opeko, kaže, da gre za antični način gradnje. “Izkopavanja zdaj zaključujemo," pravi Danilo Breščak, "Potek in obseg zidu bomo ugotavili z georadarjem in merjenjem elek- trične upornosti. Upam, da bomo mertive izvedli še letos. Vsekakor pa smo lahko zadovoljni, saj smo z izkopavanji ob kapiteljski cerkvi JiMI LIST 14. oktobra 1982 IMV: tri dni so sprejemali vplačila Od 11. do vključno 13. oktobra so po zdaj veljavnih cenah pri vseh lastnih in pogodbenih prodajnih mestih tovarne IMV sprejemali vplačila za 800 vozil R 18 TL in 750 vozil R 9. Kupcem jih bodo dobavili najkasneje do 30. maja 1983, predplačilo pa je bilo možno samo za dinarje deviznega porekla. Zaman ponujena pomoč pri obiranju sadja Varčevalni in hkrati vzgojni akciji pobiranja kmetijskih pridelkov bi se radi pridružili tudi mladi v krški občini. Toda zaman so z ob* činskega mladinskega vodstva lani in letos opozarjali Agrokombm3 * da ni potrebno toliko sezoncev za obiranje sadja. Kar okoli 200 de lavcevje prišlo v Agrokombinatove sadovnjake iz drugih republik, J delavcev je bilo iz krške občine, porazno slab pa je bil odziv tistih, K so na listi iskalcev zaposlitve pri občinski skupnosti za zaposlovanje- Trenutno šepa tudi dobava plina Novomeško podjetje Novotehna, ki ima svoje skladišče in jo plina na Cikavi, zadnje čase spet ne zmore organizirati prodaje bre vrst čakajočih. Plin dobivajo iz zagrebške INE. ta pa je vsem kup|-'e zmanjšala dobave, in ker so brez plina ostale tudi prodajalne v Se tjerneju, Škocjanu, Rumanji vasi in Žužemberku, kjer pa soodpov**’' ali pogodbe ljubljanski dobavitelji, se vsi potrošniki zatekajo k N°v .j tehni. Seveda ob zmanjšanih dobavnih količinah ne zmorejo zado' „ Ijiti znatno večjega števila porabnikov plina. Kdaj se bodo razmere tem pogledu normalizirale, za zdaj nihče ne ve povedati. Zbrali 40 ton papirja Med 28. in 30. septembrom je v novomeški občini po vseh šolah m krajevnih skupnostih potekala akcija zbiranja odpadnega papuj3 -humanitarne namene. Akcijo, kije dala doslej rekordne rezultater,^^ požrtvovalno izvedli mladi člani in mladina Rdečega križa po sol in aktivisti RK v krajevnih skupnostih. Skupno je bilo zbranega 40- zali na osnovni šoli Grm. »J kilogramov papirja, najbolj pa so se izkaza so zbrali 13.590 kilogramov papirja. Za sprotno porabo bo! Ke druge sod Cer ie preskrba s pralnimi praški v novomeški občini (kot P°vsjgJ igod) neredna in je očitno, da si ljudje delajo zaloge, je bil dogovor, da bodo prodajo pralnih praškov v trgovinah orgamzi. tako, da bo vsak potrošnik dobil nekaj. Prašek v omenjenih k°hv,n (verjetno po I kg) bodo prodajali predvsem po 15. uri. Podobne dog^ vore na ravni trgovinskih delovnih organizacij pa bodo sklenili še drugo blago, za katero po prodanih količinah ugotavljajo, da m menjeno normalni porabi. Torej je od kupcev in njihove zavesti o sno, kako bo prodaja potekala. Še slubša oskrba z mesom Čeprav je trebanjska občina pomembna proizvajalka mcsa'J‘n.1|e krba z mesom v občini precej slaba, nič pa ne kaže, da se bo kaj kmi izboljšala. Vzrok je tudi ta, da v občinski proračun denar ne Prl..e(I1 po načrtu. Tako zdaj ni denarja tudi za kompenzacije dobavite J mesa in ti že groze, da bodo količine mesa v prihodnjih meseci manjše.