HRASTNIK, 5. oovembra 1966
Št. 10
Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože.
Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
KORISTNI ZAKLJUČKI SKUPNEGA SESTANKA
TK IN TEHNIČNEGA KADRA
Takoj po IV. plenumu CK ZK se je tudi v našem podjetju pričelo bolj živahno politično delo, predvsem na podlagi večjih in širših posvetovanj med v-odlilnämii kadri in predstavniki političnih -organii-
zadiij, (kajti razprave, ki ho bile na vseh sestankih OO ZK in sindikatu, so nakazale nešteto problemov, katere moramo rešiti v najkrajšem času v našem podjetju. Pokazalo se je pa, da nekateri člani ZK pre-
več ozko razpravljajo o problematiki, velikokrat pa razpravljajo v osnovnih organizacijah o problemih, katere bi morali obravnavati komunisti druge osnovne organiza. cije. Na podlagi tega je TK ZK že sklical en posvet, sedaj je sklical drugega predsednik CDS — in to zato, da hi se problemi obravnavali širše.
Na posvetu je bilo navzočih več kot 30 članov tehničnega kadra, TK ZK in sekretarji osn. org. ZK našega podjetja. Na podlagi obširnega izvajanja direktorja podjetja in sekretarja TK ZK je bil sprejet zaključek, da so v glavnem bistveni naslednji problemi za ta posvet, in to: Vprašanje napak v steklu, priprava in izdelava modelov in medsebojni odnosi v podjetju.
Radi važnosti smatram za potrebno, da se kolektiv obširneje informira o razpravi tov. direktorja in sekretarja.
VEČ POMOČI ZA RAZVOJ ORGANOV UPRAVU ANJ A — STALNA NALOGA TEHNIČNEGA KADRA
Tov. direktor je nakazal potrebo, da se vodi v kolektivu kritika o posameznih problemih, vendar vsak pa, ki kritizira, mora tudi dati umestne predloge za odpravo in rešitev gotovih problemov. V bodoče bo potrebna večja skrb za vzgojo kadrov — ljudi s tem, da bolj upoštevamo .praktično stran izobraževanja kot pa teoretično. Predvsem je potrebno omejiti nadure, vodje enot jih naj odobrijo tam, kjer so resnično potrebne. Potrebno je zaostriti disciplino kakor v obratih tako tudi pri uslužbencih. Disciplina je sicer v redu, odpraviti bo pa potreba še predčasno prenehanje z delom. Takoj bo treba ugotoviti, ali je v redu akordno delo po pogodbi v delavnici: te odobritve naj bi v bodoče dajala posebna komisija, imenovana od organov upravljanja. Ni naloga samo političnih ljudi v tovarni, da se bore za boljše delo organov upravljanja ■— predvsem je to naloga vodilnih ljudi v EE, kajti s tem je povezana vzgoja celotnega kolektiva. V najkrajšem času je treba urediti organizacijo podjetja, predvsem zaradi problemov, ki nastajajo z novim obratom. Izdelati bo treba novo organizacijo, katere se pa moramo tudi držati. Nekateri člani kolektiva pravijo, da bi že govorili, vendar se boje sankcij ali posledic. Doslej še ni bilo primera. da bi se zaradi stvarne in umestne kritike kogar koli preganjalo.
DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI TUDI PRINESO BOUSE
REZULTATE V PROIZVODNJI
Sekretar TK ZK je nakazal probleme, ki so jih obravnavali člani ZK na sestankih osn. org., predvsem po razpravah o sklepih IV. plenuma CK ZK in plenuma CK ZKS. Glavne ugotovitve:
— Dosti je izpadov v proizvodnji zaradi slabih modelov in orodja, to -se čuti predvsem pri avtomatski proizvodnji. Zakaj se niso problemi okrog remonta D .banje hitreje reševali, zato izpad proizvodnje za par dni. Dosti razprav okrog problemov odpadka zaradi slabe steklene mase, prepočasi se odpravljajo te napake, kje so vzroki takšnega stanja.
Posebno poudarjeni so bili odnosi vodilnih (nekaterih) do proizvajalca, predvsem takrat, ko proizva-zalec zahteva pojasnila glede proizvodnje. Ureditev proizvodnje med -obratom brusilnice in dekorativnim oddelkom, zakaj večkrat zatrpanje gotovih obratov, kar povzroča znaten porast loma. Velikokrat se neresno gleda na sklepe -organov upravljanja, dostikrat se tudi ne izvršijo ali -pa prepočasi izvajajo. Tudi člani ZK s-o poudarili, -da se mora temeljito urediti notranja organizacija v podjetju. Dopusti se morajo planirati v skladu s planom -podjetja, ker bomo sicer tudi drugo leto imeli iste težave kot letos. Planski sektor mora nuditi več analiz in p-odatk-ov o ekonomičnosti proizvodnje, o stro. ških, katere presegamo. Organizacijo EE bo treba drugače urediti. Vprašanje notranjega reda in discipline v -kolektivu; ukrep velja za nekatere oddelke, drugi člani kolektiva se ne drže tega reda. Plan za leto 1967 naj se temeljito pripravi, -izvrši naj se analitska ocena delovnih mest, oziroma opis dela odgovornih ljudi v proizvodnji. Način nagrajevanja je treba prilagoditi -boljši -spodbudi in odgovornosti.
Problemov je bilo nakazanih zadosti. Na podlagi tega se je razvila razprava, ki je bila kvalitetna in je prinesla tud-i kvalitetne zaključke. O tretjem vprašanju —■ medsebojni o-dnosi v podjetju — se b-o v kratkem -sklical ponoven po-svet in to samo o tem vprašanju in -o realizaciji sprejetih zaključkov.
Pri prvi točki so bili sprejeti na. slednji zaključki:
(Nadaljevanje na 2. strani)
...................................
Grobovi žive!
Človek, kamor greš in se pelješ, poglej ta dvakrat za- E E služeni svet bolje in globlje, ter obudi spomin na tovariše, E = ki so zgodaj, prezgodaj legli v grobove. Ob cesti in na gori, § = na travniku in v gozdu prisluhni — in čutil boš žive, uporne = § utripe mladih src, ki jih niso ustavile ne puške ne ječe ne = I biči, kajti zaživeli so v novih in novih brigadah, v novih od- | = redih in divizijah, v novem svetu vrednem prezgodnjih | § grobov. Obsojeni na smrt so postali zmagovalci, kajti prelep |
je ta naš svet s svojimi gozdovi, s tovarnami in polji, s kipečimi vrhovi in bistrimi vodami. GROBOVI ŽIVE!
Kdo bi štel grobove. Grobovi so utirali pot v nekaj silno	i
E	dragocenega, pot v svobodo. In kar je drago in veliko, je	E
E	treba plačevati z najžlahtnejšim, kar premore človek.	|
I	ŽIVLJENJE — velika cena za veliko stvar! V tistih časih	|
§	je -bilo, kot bi tihi potoček raznašal seme uporne krvi vse	E
=	tja do Save in po njej po širni trpinčeni zemlji, vzklikajoč:	E
;ììiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT:<
TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKATA JE RAZPRAVLJAL
predvsem o problemih podjetja obveznostih in izvrševanju planskih nalog
Na zadnji razširjani seji TOS sindikalnih pododborov in članov kolektiva se je obširno razpravljalo o finančnem stanju fcotefciva, o problematiki novega pogona avtomatske proizvodnje in o vplivu tega na razpoloženje kolektiva v zadnjem obdobju. V kolektivu so se zadnje čase pojavljale razne parole, ki so negativno vplivale na razpoloženje članov kolektiva. Ne. katere .izjave in menja s strani članov kolektiva so bila upravičena, •drugi problemi pa so bili nejasni, zaradi tega jih je bilo treba razčistiti na sklicanem sestanku. Gotovo na takšno irazpoloženje v zadnjem času vplivalo predvsem to, da smo imeli manjšo prodajo, da nismo izvrševali plana, zaradi tega pa potem tudi manjše osebne dohodke.
Na sestanku so se razčistili predvsem problemi izvrševanja plana, starega in novega obrata in stanje investicij in obveznosti kolektiva za odplačevanje kreditov, katere ije kolektiv prejel za nov obrat.
Za boljše razumevanje bi rad prikazal nekatere obveznosti v številkah, katere je ‘tov. Korbar Heda tolmačila na sestanku. Tako bi bilo članom kolektiva stanje obveznosti napram družhi jasno.
Program investicij je obsegal naslednje glavne objekte:
4620 m2 skladišča gotovih izdelkov, skladišče peska, podaljšanje talilnice, industrijski tir, razne instalacije, mastino dvigalo, šest dnevnih kadnih peči, rezervoarje za mazut ;in butan, kompresor, avtomat za kozarce, talilne peči, kurjenje z mazutom hladilne peči in drugo. Skupna vrednost je znašala — to so osnovna in obratna sredstva — 1,539.023.000 S-idin in 586.537 USA $ za uvoz opreme.
Zaradi večjega povpraševanja po -drobni stekleni embalaži na domačem trgu in zaradi možnosti izvoza smo se odločili za uvoz dveh IS avtomatov, 40-tonske kadrie peči, hladilne peč in druge dodatne opreme. Upoštevajoč to dopolnitev se je predračunska vrednost inve-stioij povišala na 2,107.083.000 S-din, vrednost predvidene proizvodnje pa na okroglo 5 milijard S-din.
Po gospodarski reformi so nasta. le tečajne razlike in druge podražitve ter dodatna dela. Nova proračunska vrednost je dosegla 3,193,604.065 S-din. Zaradi spremembe vrednosti dolarja, preusmeritve asortimana in deloma povišanja prodajnih cen pa se predvideva povišanje vrednosti .proizvodnje na 8,604.690.000 S-din.
Dodatno je bilo treba upoštevati naslednje objekte: gradbena dela in oprema kistikarne, parni kotel, kompresor, stiskalnico in fcontrol-
Koristni zaključki skupnega sestanka TK in tehničnega kadra
(Nadaljevanje s 1. strani)
1.	Problemi in napake se naj ne samo registrirajo, kajti dolžnost vodilnega strokovnega kadra je, da napake iščejo in tudi odpravljajo; kar pa ni v njihovi moči, pa naj si iščejo pomoč pri nadrejenih.
2	Določiti je treba število delovnih mest za preizkušnjo izdelave novih izdelkov.
3.	Proizvodnjo bo treba še bolj specializirati, tako da se bo na posameznih pečeh delalo ’zdelke ene grupe.
4.	Treba je takoj sodobno opremiti laboratorij, kakor tudi peči s sodobnimi instrumenti.
5.	Peči naj se po možnosti koristi po kapacitetah; ne vleči iz njih preveč steklene mase, kar povzroči slabo maso.
6.	Osebe, ki so zaposlene pri pripravi zmesi An taljenju, je potrebno bolj strokovno usposobiti, jim vcepiti čut do odgovornosti. Če tega ne bo, naj se jih zamenja.
7.	Vozički za prevoz zmesi naj se označijo po pečeh.
8.	Zahtevati, da se naloge vodilnih ljudi in organov dosledno izvajajo.
9.	Okrepiti sodelovanje med komercialo in proizvodnjo, da se ne predpisujejo izdelki, ki se ne dajo kvalitetno izdelati na eni peči vzporedno z drugimi glede na zahtevnost po kvaliteti in težini.
Zaključki pod drugo točko glede na probleme z modeli:
Ugotovi se, da pomožne delavnice in operativne delavnice niso dorasle sedanji proizvodnji in zah-
tevam obrata in se predlaga, da se glede na neurejenost organizacije postavi komisija, ki bo pripravila predlog.
V komisijo so imenovani: ing. Kavšek Niko, ing. Tramte Franc, Podlunšek Sandi, Velej Jože, Ran-cinger Ludvik.
Naloge komisije:
—	Izdelava nove organizacije dela za pomožne in operativne delavnice.
—	Ločiti ekipe za vzdrževanje in obnovo ter izdelavo novih modelov, to je razmejitev dela.
—	Ugotovitev zmogljivosti delavnic glede na sedanje oz. bodoče potrebe.
—	Določiti mesto, kjer se bo izvajalo vzdrževanje in popravilo modelov, kje v,skladiščenje in v katero EE to spada.
Rok za pripravo je bil 'določen 15 dni od datuma sestanka.
—	Glede na to, da je zmogljivost delavnic premajhna za sedanji obrat, se sklene, da se izdelujejo modeli ,po pogodbi. Ugotavlja se, da je to cenejše kot pa da modele uvažamo. Pogodbo .pa naj predhodno pregleda strokovna komisija.
Vsi navzoči so bili zadovoljni s takim načinom razprav in se bo o
3.	točki razpravljalo na prihodnjem sestanku, ki se ga skliče v kratkem.
Takšni sestanki naj služijo predvsem za odpravo napak pri medsebojnem delu, koristili pa 'bodo tudi za dosego boljših proizvodnih rezultatov.
na Linija, kar je skupaj veljalo 182 milijonov S- din.
Naše obveznosti pa zapadejo — stare An obveznosti III. etape:
v letu 1968 — v letu 1969 —: v letu 1970 — v letu 1971 —
934.856.000	S-din
569.786.000	S-din
312.706.000	S-din
176.777.000	S-din
Poleg tega pa še ostane plačilo obveznic, .in to samo še v letu 1966 •— 50 milj. S-din An leta 1969 — 200 milj. S-idin.
Vse te obveznosti rte bo težko odplačevati, v kolikor ho novi obrat pravočasno obvladal proizvodnjo.
Problematiko izvrševanja plana proizvodnje sta tolmačila tov. Kraus-Rizmal Jožefa in vodja plana tov. Kralj Boris.
Navzoči niso imeli bistvenih pripomb na prikazano problematiko, ker so vsi problemi jasni, vprašanje je samo, kako sedaj naprej, da se stanje popravi, da se proizvodnja normalizira in da se vzdušje v kolektivu popravi. Vsekakor pa bo potrebno, da vsak na svojem delovnem mestu stori svojo dolžnost, ker je to edina pot k boljšim rezultatom.
Po daljši in zelo objektivni razpravi so bili sprejeti zaključki, fci jih posredujemo organom upravljanja.
1.	Tehnični kader naj predvsem skrbi za to, da se delavci, zaposleni pri avtomatih, usposobijo za obvladanje avtomatov, ker bo le na ta način .izboljšati proizvodnjo avtomatov.
Smatramo, da naj vsi tisti strokovnjaki, ki so bili in so zadolženi za avtomatsko proizvodnjo, svoje obveze do kolektiva izvrše tako, da bodo avtomati dajali tisto, kar je bilo kolektivu prikazano ob sklepanju nabave le-teh.
2.	TOS smatra, da osebni dohodki v nobenem primeru ne hi smeli pasti izpod dosedanje startne osnove, vendar ta osnova pri sedanjih življenjskih stroških ne ustreza za življenje. Predlagamo, da šele v primerni nastanka večje negativne razlike na račun plač, razlika krije na račun skladov. V tem primeru je potrebno vsekakor spremeniti delitev čistega dohodka v korist plačnega sklada.
3.	Predlagamo, da se na delovna mesta pri avtomatih postavlja predvsem kvalificirane steklarje z dolgoletno prakso (predvsem tiste, ki so na razpolago zaradi ukinitve delovnih mest v starem obratu), ker le tako bo možna normalna po.nzivodnja avtomatov.
Istočasno pa je treba kompleksno urediti vprašanje nagrajevanja. Predlaga se, da v nobenem primeru ne more biti steklar z dolgoletnim delovnim stažem izenačen s katerim koli delavcem, ki 'ima le kratek delovni staž pri našem podjetju. To smatra TOS zaradi tega, ker .so starejši steklarji le vložili svoje delo, znanje lin zdravje za razvoj in izgradnjo nove tovarne.
4.	V razpravi ise je načel problem 'izdelovanja novih modelov za avtomatsko proizvodnjo An redno proizvodnjo.
Predlaga se, da bi se ta problem rešil s tem, da se v delavnicah vzame v uk večje število vajencev, tako da se lahko že v krajšem obdobju pridobi nov kader, ki bo sposoben izdelovati in popravljati modele v redni proizvodnji in rednem delovnem čas.u. S tem ukrepom bi se ukinile nadure, na drugi strani pa omogočilo dalo naši mladini, ki čaka na zaposlitev.
5.	Predlagamo, da se preide na 42-urni tednik takoj po ureditvi proizvodnje pri 'avtomatih. Notranjo rezervo bi pa realizirali predvsem s tem, da se do kraja uredi notranja organizacija ,proizvodnje, predvsem pa notranji transport. Smatramo, da bi s tam brez nadaljnjih ukrepov imeli boljše finančne rezultate, ki bi opravičili prehod na 42-urni tednik.
6.	Upravni organi naj zahtevajo od vseh odgovornih strokovnih delavcev (predvsem vodij EE), da skr.be za v,se priprave, katere mora imeti vsaka delavnica za redno proizvodnjo. V nasprotnem primeru naj se zoper vse, ki nalog v proizvodnji ne izvajajo, ostreje ukrepa. Dosedanja praksa kaže, da zaradi nekaterih malomarnosti produkcija večkrat trpi.
7.	Komisija izraža tudi; nujnost, da morajo tudi TOS iin sindikalni pododbori v bodoče sklicevati večkrat sestanke s člani kolektiva. Vedno naj bo kolektiv takoj na tekočem in seznanjen z vsemi problemi in uspehi kolektiva.
Komisija za urejanje delovnih razmerij pri CDS Steklarne Hrastnik
razpisuje naslednja delovna mesta:
4 kvalificiranih ključavničarjev
Prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazilom o strokovni izobrazbi naslovite na komisijo za urejanje delovnih razmerij. Plača po tarifnem pravilniku.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest .
r. r.
DEVET MESEČNO POSLOVANJE
Rezultate običajno ne objavljamo v našem časopisu, vendar glede na to, da gre za .periodični obračun (ki se izdeluje kvartal-jo, katero nam kaže obračun, meno), -kakor tudi glede na situaci-nim, da je potrebno, ,da se spoznamo z doseženimi rezultati, vsaj z .najpomembnejšimi.
Proizvodnja je večja za 900 ton, kakor je bila v istem času v letu 1965, vendar računan je tudi no-v avtomatski .obrat. Doseženih 8.587 ton pa je vseeno .precej pod planirano količino. Vzroki riedo-
PiHKVodnja
v tunah
seganja .plana leže v avtomatski proizvodnji. Pini tem moram pripomniti, da je plan avtomatske proizvodnje postavljen precej nerealno visoko, ker je temeljil na teoretičnih kapacitetah avtomatov. Z opazovanjem gibanja proizvodnje dosedanjih kapacitet vidimo, da je kljub mnogim objektivnim težavam plan nedosežen le za 1,88 %, oziroma da je v odnosu na leto 1965 proizvedeno manj samo 179 ton. To gibanje .in .odnosi se lažje vidijo, če pogledamo linijski grafikom:
GfDf.1
GRAFIKON I.
Če izvzamemo januar, junij in september, je bila proizvodnja (brez IS avtomatov) nižja kakor v letu 1965, vendar so razlike majhne. Povečana je proizvodnja v skupini RDBO, MP, in MDR, vendar je plan izpolnjen samo v MDK in MDW skupinama.
Do izpadov je v odnosu na plan prišlo v glavnem zaradi težav pni nabavi kremenčevega peska, katerega kvaliteta je nihala, zaradi večjega števila remontov, ki so bili terminski zgoščeni, zaradi slabega izkoriščanja kapacitet v letnih mesecih in zaradi prehoda na novo tehnološko gorivo, s katerim še nimamo dovolj izkušenj.
Pri avtomatski proizvodnji je prišlo do zakasnitve pričetka obratovanja. Kadri še niso v dovoljni meri osvojili novo .proizvodnjo a na kontinuirano delo (kakor tudi stroške) vpliva tudi problem pomanjkanja modelov, kii se prekomerno izrabljajo.
Glede na .občasno slabo kvaliteto stekla, so bile indicije, da je tudi povečan lom, oziroma napaka stekla. Vendar, te trditve, č eso, niso .točne. Porast loma je v nekaterih skupinah artiklov, fazah dela ali v posameznih periodah. No, če vzporedimo lom vseh devetih mesecev tega leta s planiranim lomom, ali z lanskoletnim lomom in izključno lom pni avtomatih, potem takorekoč ni izmenjave. Poglejmo to vzpo.redii-tev na grafikonu:
BERITE
STEKLARJA
J----------------------------------------- j	J
i	Lan v proiivfldnji „starega" oteto i	i	Shupni lom (z MDA)
21 20 IS
15 1?
16 15 1*1 13 12 11 10 9 8 7 6 5 A 3 2
1 -
To pomeni, da je napaka stekla celo nižja za 0, 5 %, čeprav je v celoti lom porastel izključno zaradi avtomatske proizvodnje. Tako npr. v septembru lom pni KS-6 znaša celo 30 % (plan 13,5 ^o), a pni IS avtomatih 21 % (plan 12,5 %).
Doseženi nivo proizvodnje se je odražal tudi na prodajo, oziroma končni finančni rezultat. Zaloge v skladišču so minimalne in ne omogočajo .prodajni službi možnosti manevriranja z asortimanom. Ze dalj časa so zaloge manjše od 500 ton, kar je v najboljšem primeru 15-dnevtia proizvodnja. S tem je obenem odrejen tudi nivo prodaje.
Stanje na tržišču je bilo ugodno za nas, vendar proizvodnja ni mogla zadovoljiti potrebam. Naš nivo cen je realen in še posebno glede na zunanjo konkurenco. Neto realizacija je za preko 700 milijonov S-din večja od lanskoletne, vendar je jasno, da zaradi nepričakovano slabe proizvodnje na avtomatih nismo mogli doseči predvideni celotni dohodek.
Pri izvozu je vseeino sorazmerno najmanj Odstopanj. Zaključeno s septembrom smo dosegli 1,251.250 dolarjev, kar je za
222.000	dolarjev več kakor v ce-
lem letu 1965 dn je samo za slabih 4 % pod planom. Povprečna cena, ki jo dosegamo v izvozu (512 $/tono) je tudi nekoliko izpod plana. Letošnja cena izvoza pa je vseeno za 15 f/tono večja od cene .dosežene v letu 1965.
Naša fakturirana realizacija (upoštevajoč steklo, investicije velika popravila in usluge) znaša 5,02 milijame S-din, kar je za 1,09 milijarde S-din več kakor v letu 1965. Vendar se ta rezultat nekoliko zmanjšuje zaradi terjatev, tako da je po plačam realizaciji naš celotni dohodek 4,37 milijarde S-din, kar je za 27 % več kot v letu 1965, to pa je samo 59 % od letnega .plana. Končni finančni efekt bi vsekakor bil mnogo ugodnejši, če bii v tem obdobju poslovali z ekonomičnostjo, kakršno smo dosegali v preteklih letih. Do junija 1966 smo imeli na vsakih 100 din celotnega .dohodka ca. 45—47 din stroškov, v zadnjih mesecih pa so stroški narasli celo čez 60 din. To je vplivalo na nivo osebnih dohodkov in na višino skladov. Kljub delitvi dohodka 78,5:21:5 (78,5:21:5	(78,2:21,3) za dobo
(IV.—IX.), torej delitvi, kii je odstopala od planske delitve (66:34), nivo OD je padel na nivo lan-
Devetmesečno poslovanje
(Nadaljevanje s 3. strani) skega leta, istočasno pa nismo ustvarili predvidena sredstva za
sklade in ostali »dolžni« še 138 milijonov S-din za osebne dohodke:
Osnovni podatki	so naslednji:		
	Leta 1965 I,—IX.	Leta 1966	Plan 1966 I,—IX.
Celotni d-ohodek Stroški % udeležbe str. Dohodek Osebni dohodki Skladi Stopnja delitve Povprečni neto OD	3.444,959.839 1.602,020.893 46,5 1.842,938.946 1.452,626.995 390,311.951 78,5:21,5 59.392	7.391,333.804 3.304,132.316 44,8 44,8 4.087,201.488 2.704,901.840 1.382,299.648 66:34 81.074	4.367,768.610 2.364,779.737 54.1 54.1 2.002,988.873 1.566,337.299 436,651.574 78,5:21,5 76.128
Najbolj izraz-ita situacija je -pri		tu tudi za veliki	porast fiksnih
dohodku, ki je samo 160 milijonov višji kot v letu 1965, čeprav je celotni dohodek višji za 923 milijonov S-din. Vsekakor je na porast stroškov vplivala avtomatska proizvodnja, vendar gre
stroškov, kakor so amortizacija, obresti, 'investicijsko vzdrževanje, zavarovanje, članarine itd.
V-po-reditev razdelitve sii bomo najlažje predstavljali, če si ogledamo naslednje grafikone:
Dento too đin celolnega donadha
Graf i
GRAFIKON III.
Iz razdelitve krogov, ki označujejo 100 din celotnega dohodka v letu 1965, plan 1966 iin ustvarjeno 1966, ter delitve teh 100 din vidimo, da v tretjem krogu (ustvarjeno 1966) rastejo stroški, a padajo osebni dohodki in skladi.
To so samo osnovni pokazatelji iz obračuna poslovanja za 9 me-
secev letošnjega leta. Težko je predvideti, koliko bo prišlo do sprememb v rezultatih ,po začetku obratovanja avtomatske preše in avtomata za kozarce, vendar bomo morali v odnosu na zadani plan za leto 1966 zabeležiti verjetno precejšen zaostanek.
Kralj Boris, econ.
ZAKAJ PREMAJHNA AKTIVNOST
Po zadnjih sestankih svetov ekonomskih enot se je opazilo, da vlada precejšnja neaktivnov — nezainteresiranost (posameznih članov SHE do prihajanja na zasedanja svetov. To ugotavljamo ravno pri Ustih svetih enot, ki imajo največ težav pri proizvodnji.
Na podlagi teh dejstev in analiz je bil pred kratkim sestanek vseh predsednikov sindikalnih pododborov, predstavnikov tovarniškega komiteta ZK podjetja in predsednika UO in CDS podjetja. Na sestanku se je analizirala predvsem problematika neaktivnosti in njeni vzroki.
Razprava je pokaz.ala, da so nekateri člani SEE tudi člani CDS in da potem obravnavajo isto problematiko dvakrat, nekateri člani tudi večkrat in da zaradi tega ne prihajajo člani na posamezna zasedanja: ugotovilo se je, da tudi vodje FE nudijo premajhno pomoč predsednikom za aktivizacijo posamez-
nih članov. Druga ustanovitev je bila, da so materiali za zasedanje SEE nepopolni, ker se smatra, da br moral posamezhi svet obravnavati predvsem le problem svoje EE
—	predvsem (organizacijo proizvodnje, v glavnem pa stroške, kar je tudi največja postavka pri ugotavljanju dohodka podjetja.
Na osnovi večurne razprave so bili sprejeti tudi zaključki, predvsem ta, da se pusti SEE vse tiste kompetence, ki so s statutom podjetja določene, planski sektor pa mora dati vsaj vsaka dva meseca za vsako EE točno analizo stroškov
—	predvsem tistih, ki so porasli.
Ugotovitve, da administracija pisarne E Eni najboljša rešitev pri dosedanjem načinu dela, ker se smatra, da bi morala vsaka EE voditi svojo problematiko v okviru svoje EE, ker tako bi tudi bili najhitreje in najboljše informirani o stroških, odpadku in o ekonomičnosti svojega poslovanja.
Sekcija steklarjev Zvezne gospodarske komore zasedala v našem podjetju
V mesecu oktobru je zasedala v našem podjetju Zvezna gospodarska komora, in sicer sekcija združenja proizvajalcev stekla. Več kot 30 predstavnikov steklarn je v dve-urni razpravi obravnavalo .predvsem problematiko priprave zmesi in avtomatizacijo zmesarn steklarske industrije. Ker ima naše podjetje eno (izmed najbolj modernih zmešam, je bilo mogoče ta problem najboljše obdelati v našem podjetju, kajti predstavniki so si najprvo temeljito ogledali našo zmesarno, na podlagi ogleda se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovati poleg proizvajalcev tudi ing. Birsa kot predstavnik pro-jektbiroja iz Ljubljane.
V razpravi se je predvsem ugotavljalo, da je problem za steklarsko industrijo največkrat zaradi vlage v pesku (pesek Pula tudi do 15%), ker v nasprotnem .primeru niti ne bi bilo potrebno pesek sušiti, namreč pri minimalni 6 % vlagi peska. S tem bi pa odpadli marsikateri problemi v naši industriji. Tudi velika vlaga dolomita vpliva na ves proces pripravljanja kvalitetne zmesi.
Na zasedanju so predstavniki Madžarske, od podjetja Kompleks, prikazali svoj film o mešalcih zmesi za steklarsko industrijo.
r. r.
Dosledna afirmacija proizvajalcev
KONFERNCA UPRAVLJALCEV
V	mesecu septembru je bila seja predsedstva republiškega sveta slovenskih sindikatov, na kateri so razpravljali o vprašanju sklica druge konference samoupravdjal-cev. 2e predhodno in na tej podlagi je tudi v naši -občini vznikla ideja in zahteva po realizaciji, da se tudi v okviru občine kot druž-beno-ekonomske skupnosti skliče konferenca vseh članov ali delegatov posameznih samoupravnih organov (delovnih organizacij v ok_ viru občine. Na tej konferenci, ki bo zružila naše samoupravljalce, bo razpravljati o notranjih vprašanjih delovnih organizacij, poleg tega pa obravnavati tudi nekatera sistematična vprašanja. Poudarek naj bi vsekakor bil na vprašanjih, ki se pojavljajo v delu in življenju delovnih organizacij.
Delavec, ki ob obstoječem samoupravnem mehanizmu na osnovi, da je upravljanje temelj družbeno političnega sistema, je -dobil -pomembnejše možnosti v pogledu odločanja o sredstvih za razširjeno reprodukcijo in rekreacijo. To pravico in dolžnost pa daje delavcu družbeno okolje, da postaja v okviru podjetja družinski član in ne misli več (ali ne bi smel), kako naj deli osebne dohodke, temveč posveča svojo -pozornost vsemu tistemu, kar -lahko najhitreje, najbolje in najučinkoviteje izboljša ■poslovanje podjetja. IV. plenum CK ZKJ je izbojeval zmag-o principom samoupravljanja nad 'birokratskimi silami v našem družbeno -političnem vrhu, vendar je konkretna realizacija in praksa utrjevanja in razvijanja samoupravljanja kot -specifičnega elementa socialistične demokracije še vedno ovirana od nazadnjaško birokratskih tendenc. Zato je potrebno, da bo delo konference tudi v okviru občine us-merjeno na odn-ose, ki zavirajo popolnejšo afirmacijo samoupravljanja,
V	preteklosti so prevladovala vprašanja materialne vsebine (pristojnosti, -ki pri-padajo samoupravnim organom) samoupravljanja. Danes je ta vsebina podana in z njo razpolagamo, zato je potrebno, posvetiti p-ozornos-t predvsem odnosom, ki se razumejo in ki bi se lahko razvili ob taki vsebini.
Na k-onferenoi -naj bi temeljito razpravljali io utrditvi teh odnosov, o interni zakonodaji, zakonitosti, avtoriteti, -odgovornosti -itd. Na -tem podr-očjiu obstoj-i največ biro-tem področju ohstaja največ anarhizma, o čemer je bilo že dosti besed; -spomnimo se le -diskusije zastopnika železniškega podjetja na sestanku, ki ga je sklical ObSS. Kar se pa -tiče raznih ekonomskih vprašanj, ki so sistematične -narave, naj bi se o njih tudi spregovorilo, saj postavi j ajo nekatera naša podjetja v -neenak gospodarski, s tem pa tudi -družbeni položaj. V to področje hi spa-da-la vpraša-nja kreditne politike, cen, devizni sistem itd. Na tem področju konferenca -sicer -ne bo mogla ničesar odločati, lahko pa bo svoje zaključke p-osredova-la ustreznim institucijam in postavila zahtevo za čimprejšnjo rešitev v okviru načel enakih ugodnosti gospodarskega poslovanja. Vsekakor -pa bi se lahko reševala vprašanja ekonomske narave, ki so bližja delavcem, kakor npr. . vprašanje obratnih sredstev itd. Potrebno bi -bilo spregovoriti tudi o -realizaciji principa dohodka, bi je nekje deklariran, ker se ha podlagi nekaterih predpisov še zadržuje -državni odnos med gospodarstvom in -družbeno skupnostjo. V diskusijo bi spadalo tudi vprašanje oblik samoupravljanja (ugotavljamo, -da od -leta 1950 oziroma 1953 nismo v tem pogledu dosegli boljši razvoj), bi že dalj časa ne gredo v .korak z vsebino upravljanja. Imamo namreč iste organe upravljanja kot pred 16 leti, ni pa mogoče najti novih oblik, ker to onemogoča zakonski predpis. Zato bi -bili potrebni zaključki, da naj bi predpise iz področja samoupravljanja prilagodili praksi delovnih skupnosti.
Na podlagi tega članka naj bi člani samoupravnih organ-ov razmišljali o pogojih in delu i-n svoje zaključke podali na konferenci v okviru občine, kajti le na ta način bo-mo okrepili in dali polno afirmacijo našemu sa-mouprav-lja-nju.
Dipl. pravnik
Sušin Viktor
DELO KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL
HRASTNIK spodnji del
Zadinje leto dela SZDL Hrastnik — spodnji del je bilo v preteklem obdobju razmeroma aktivno. Za aktivnost gre predvsem zasluga posameznim podružnicam, doč.im pa so poediini člani krajevnega odbora postajali vedno pasivnejši, kar je na drugi strani obremenjevalo že tako marljive člane odbora.
Take okoliščine so narekovale organizacijsko in tehnično ukrepanje predsedstva krajevnega odbora. Krajevno organizacijo je treba utrditi organizacijsko in kadrovsko, saj se bo krajevni odbor v bližnji prihodnosti srečeval z vrsto tehničnih, kadrovskih, idejno-poli-tičnih in gospodarskih problemov svojega območja.
V želji, da bi lahko vsi člani SZDL sodelovali pri uresničitvi zadanih nalog, objavljamo celotni program dela, katerega je sprejel Krajevni odbor na svoji seji dne 18. 10. 1966.
PROGRAM DELA KO SZDL HRASTNIK SPODNJI DEL — do redne konlerence SZDL
Obseg in pomembnost nalog, ki jih je nakazal zadnji kongres SZDL Slovenije, predvsem pa brionski plenum in zvezna konferenca SZDL številne konkretne družbenopolitične in gospodarske naloge območja spodnjega dela Hrastnika terja od organizacije SZDL takšne organizacijske oblike, predvsem pa metode dela, s katerimi bodo najučimkovitejše pritegnili vse subjektivne sile ter jih ob iniciativi in usmerjevalni nalogi Socialistične zveze pritegnil k uresničevanju vseh postavljenih nalog.
Predvideni program dela naj bi služil organizaciji in vzpodbudil za smotrno in učinkovito delo celotno članstvo.
ORGANIZACIJSKE NALOGE
1.	Najti ustrezne prijeme za konsolidacijo KO SZDL, predvsem pa za zagotovitev polnoštevilne udeležbe članov na sejah. S tem želimo zagotoviti kolektivno in vzajemno obravnavanje in odločanje o vseh pomembnejših vprašanjih in nalogah.
Le z enotnimi in skupnimi stališči bo lahko krajevna organizacija resnični pobudnik pri snovanju, usmerjanju in izvrševanju družbeno političnih in ostalih nalog na svojem območju delovanja.
2.	Za zagotovitev rednega pobiranja članarine, za kar so doslej skrbele podružnice same, je nujno nuditi vso pomoč podružnicam. Najprej je treba dopolniti pobiralce — poverjenike za posamezna naselja ali bloke. V zvezi s tem KO SZDL zadolžuje predsednika, tajnika in blagajnika KO SZDL, da skličejo stare in nove pobiralce — poverjenike in se z njimi pogovori, jo Pobiralci — poverjeniki naj bi svojo dolžnost dn naloge opravljali zavestno. Rok za izvršitev je 30.
10.	1966.
3.	Glede na bodoče skupščinske volitve je brezpogojno in takoj urediti s pobiralci — poverjeniki, da ho ponovno točno dopolnjen spisek članskega stanja ter odstotek volivcev, včlanjenih v SZDL. Rok za izvršitev je 20. 11. 1966.
4.	Pridobivanje novih članov v članstvo SZDL ostane še naprej stalna naloga KO SZDL in vodstev podružnic. To nalogo bodo opravili pobiralci — poverjeniki vzporedno z urejevanjem in dopolnitvijo spiska članstva ter pobiranjem članarine ob vsestranski pomoči in sodelovanju članov KO SZDL. Rok 20. 11. 1966. Za izpolnitev tega sklepa je odgovoren tajnik KO SZDL in vodstev podružnic.
5.	Krajevni odbor bo na dan 25.
11.	1966 na svečan način sprejel vse tiste državljane, ki izpolnjujejo v tem letu pogoje za članstvo v SZDL. Zadolžuje se predsednik in tajnik KO SZDL.
DRUŽBENO-POLITIČNE NALOGE
6.	Z javnimi sredstvi za obveščanje, kakor tudi v drugih oblikah bo KO SZDL v bodoče tekoče obveščal člane SZDL o vseh .pomembnejših problemih, akcijah, predlogih ter zaključkih KO SZDL, in to z osnovnim namenom za pridobitev mnenja članov in njih pri-
V zadnjem času komisija za izrekanje ukrepov kljub rednemu delovanju ni objavljala izrečenih ukrepov in to zaradi tega,, ker je bilo istanje kršitev zmanjšano na Usto mero, da so bile v večini primerih storjeni taki prestopki in take kršitve, ki so opredeljene kot lažje in niso .predstavljate posebno obliko nevarnosti za vzajemne medsebojne odnose, za organizacijo dela in spoštovanje odločitev samoupravnih organov. Ta presledek pa je povzročil, da so nekateri člani to molčečnost delno izkoristili in ponovno pričeli kršiti delovno disciplino, upoštevajoč dejstvo, da pa te kršitve predstavljajo hujšo nevarnost, ker v nekaterih primerih vplivajo na poostrovanje medsebojnih odnosov, na zanikanje nekaterih samoupravnih aktov, na povzročanje večje materialne škode, na neupoštevanje navodil itd. Pri vsem tem pa komisija poudarja, da je obravnavala samo tiste kršitve in zoper tiste člane delovne skupnosti, za katere je bila dana prijava ali pa je za kušitev izvedela na obravnavi. Komisija se zaveda, da se tudi mnogokrat govori o kršitvah, ki jih storijo posamezni člani delovne skupnosti, vendar se zoper njih, iz kakršnihkoli razlogov ne začne postopek, pri tem pa izrecno pripominjamo, da so vodje posameznih enot ali za to pooblaščene osebe dolžni zahtevati postopek za ugotovitev kršitve, ker na drugi strani predstavlja opustitev prijave tudi kršitev delovne dolžnosti. Izrecno moramo navesti, da se je v zadnjem času v okviru delovne skupnosti večkrat govorilo, da so bile s posameznimi nepravilnimi dejanji glede organizacije dela in poslovanja .storjene za delovno skupnost večje nepravilnosti, ki so imele tudi odraz v veliki premoženjski škodi; vsekakor pa je morda upravičeno mišljenje, .da se teh zadev ni obravnavalo pred komisijo
pravljemost za sodelovanje pri reševanju in izvrševanju skupnih nalog. Stalni kontakti med člani KO SZDL naj okrepijo prizadevanje za uspešno vključevanje članstva v izvrševanje skupnih nalog, ki imajo značaj splošne koristi za posamezna naselja oziroma krajevne skupnosti.
7.	Krajevni odbor se bo zavzemal za čim neposrednejše sodelovanje z organizacijami in društvi, ki delujejo na območju krajevne organizacije.
8.	2e dosedanje skupno delo med KO SZDL in vodstvom krajevne skupnosti, ki se je pokazalo za pozitivno, zato se bomo zavzemali za še trdnejše sodelovanje z odborom krajevne skupnosti, dajali vzpodbude in predloge za še uspešnejše reševanje dn izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost odbora krajevne skupnosti. Predlogi naj se konkretizirajo iz področja obojestranske problematike na skupnih sejah KO SZDL in odbora krajevne skupnosti.
za izrekanje ukrepov, ampak so bile zadeve pojasnjene pri drugih samoupravnih organih, ki pa stvarno niso pristojni, da odločajo, ali je bila podana ali ni bila podana kršitev delovne dolžnosti.
Od meseca julija do vključno meseca septembra je imela komisija 10 obravnav, na katerih je obravnavala okoli 150 primerov kršitve delovne dolžnosti. V večini primerov gre za neopravičene izostanke, za nekatera medsebojna fizična obračunavanja, za neupoštevanje navodil predpostavljenih, za netovariške odnose, ki se izražajo v medsebojnem žaljenju, deloma tudi protipravno pridobitev premoženjskih koristi itd. Na podlagi ugotovljene krivde in odgovornosti so bili .izrečeni ukrepi, poleg tega pa je blo nekaterim članom delovne skupnosti naloženo, da sio dolžni povrniti storjeno premoženjsko škodo, ki so jo storili istočasno s kršitvijo delovne dolžnosti.
Zoper Sotlar Stankota je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je v tem" času večkrat neopravičeno izostal z dela. Njegovemu zagovoru, da izostaja z dela zaradi trajnega revmatičnega obolenja na rokah in da vsak izostanek vnaprej opraviči vratarju, komisija ni mogla upoštevati, ker je za izostanke v zvezi z obolenjem edino opravičljiva zdravstvena služiba. Vsekakor pa bo potrebno, v bodoče ugotovti tudi vzroke in stanje, zakaj Sotlar Stanko stalno ponavlja lažje kršitve, in sicer v nekaterih primerih z neopravičenim izostankom, v nekaterih primerih pa tudi z ostalimi kršitvami, ki pa so sicer opredeljene kot lažje. Ko misija je tudi ugotovila, da Sotlar Stanlko glede na fizične pogoj e dela zelo težko opravlja službo nočnega čuvaja.
Zoper Janc Franca in Brečko Janeza, zaposlena v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega
KO SZDL bo usmerjal svoje člane, da z delovnimi dn denarnimi prispevki prispevamo k hitrejšemu urejevanju komunalnih naprav, katere potrebujemo za lastne potrebe in za lepši izgled posameznih okolišev.
9.	Krajevna organizacija SZDL bo pomagala pri izvajanju srednjeročnega programa razvoja občine Hrastnik, predvsem pri zbiranju sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda. Prav tako pa se bomo zavzemali za smotrno koriščenje in vlaganje sredstev pri krajevni skupnosti skupaj z odborom krajevne skupnosti.
10 Krajevni odbor SZDL bo kritično preverjal izvrševanje zadanih nalog in sklepov, sprejetih na sejah. O izvrševanju pa bomo obveščali člane preko javnih informacijskih sredstev, zborov volivcev in tribun občanov.
KO SZDL Hrastnik spodnji del
opomina, zaradi netovariškega odnosa na delovnem mestu in sta med sebojmo tudi fizično obračunavala. Zoper Dragoj e Nikola, ki je storil lažjo kršitev delovne dolžnosti s tem, da je neopravičeno izostal z dela, je bil ponovno izrečen ukrep, za katerega je komisija sprejela sklep, da ostane v ve. ijavi ukrep zadnjega javnega opomina. Pri tem izreku je komisija upoštevala, da je predhodno izrečen ukrep na Dragoje Nikola vplival v vzgojnem smislu, da je s ponovno kršitvijo storil lažjo kršitev, da je dalj časa spoštoval delovno disciplino. Z namenom, da bi izrečeni ukrep še nadalje vplival v vzgojnem smislu, je komisija zavzela stališče, da mu je potrebno izreči imenovani ukrep, ker je dejansko v teku zadnjih let Dragoje Nikola večkrat storil kakšno kršitev.
Zoper Volavšek Jožeta je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je več dni neopravičeno izostal z dela. Kljub tem izostankom,pa se ta odsotnost ni mogla opredeliti kot samovoljna zapustitev, ker je izrazil mišljenje, da nima namena zapustiti dela v podjetju. Komisija je tudi upoštevala okolnosti, zaradi katerih je storil kršitev ter zato izrekla omenjeni ukrep.
Zoper Maurer Viljema in Pla-zar Karla je bil izrečen ukrep javnega opomina. Zaradi netovariške-ga odnosa na delovnem mestu. Ta netovariški odnos je povzročil, da je bil tretji član 7 dni v bolniškem staležu.
Zaradi neopravičenih izostankov je bil Keiner Francu in . Jugovar Riikotu izrečen ukrep zadnjega javnega opomina.
Tudi zoper Pavlič Franca je ostal v veljavi izrečeni ukrep zadnjega javnega opomina, ker je izostal z dela dn bil vinjen. Imenovani tovariš navaja v svojem zagovoru, da (Nadaljevanje na 8. strami)
IZREČENI UKREPI
Letna skupščina ferijalcev
V -nedeljo, 9. oktobra so se zbrali na redni letni skupščini člani Počitniške zveze našega kolektiva Skupščini so poleg ferijalcev prisostvovali tudi nekateri člani Tovarniškega komiteja Zveze mladine.
Iz poročil in diskusij je bilo razvidno: v letu 1966, ko je Počitniška zveza Jugoslavije dobila z zveznim zakonom, 75 % popust
V Benetkah
vu so predvsem v dobro organiziranih akcijah, to so izleti kot osnovna dejavnost in letovanja na morju.
Kot že rečeno, osnovna dejavnost so bili izleti, katere je odbor družine organiziral izključno le z avtobusi. Cilj teh .izletov je fail, da aktivira čim večje število mladih, jih popelje v prostem času v naravo, v kraje poznane iz NOB, kar
Most vzdihljajev v Benetkah
pomeni združitev koristnega z lepim. Vsi izle.ti so bili dobro organizirani, zato odbor ni me! težav z udeležbo. Na konferenci so ugotovili, da bo treba v bodoče še nadalje organizirati čim več izletov, v la namen pa naj bi kasneje izvolili posebno študijsko komisijo, ki bi že vnaprej pripravljala načrte za posamezne izlete. To se nanaša predvsem na kulturne im poučne oglede znamenitosti posameznih obiskanih krajev. Ferijall-ci so na skupščini grajali posameznike, ki pri obiskovanju posameznih .kulturnih in zgodovinskih' spomenikov niso imeli pravilnih odnosov do le-iteh. Iz tega izhaja, da se večina zavzema za oaled teh
Triglav
skozi vse leto na vseh prevoznih sredstvih, če izvzamemo zračni promet, se je dejavnost in število članstva v kolektivu izredno povečalo. Števil,o članov je naraslo nad 200, ki so skoraj vsi aktivno sodelovali na vseh akcijah, ki jih je organizirala organizacija. Vzroki za takšno povečanje članstva Počitniške zveze v našem kolekti-
Prijetna vožnja v avtobusu
znamenitosti, čeprav ne smemo pozabiti tudi rgkreaoijsko-zabavne plati izletov. Na skupščini so sprejeli sklop, da naj bii v bodoče kaznoval: .izgrednike, ali 'jih celo izločili iz organizacije. Lahko trdimo, da je organizacija Počitniške zveze v našem kolektivu v preteklem letu stopila korak naprej tudi na izobraževalnem področju, saj so si udeleženci izletov ogledali več muzejev in drugih poučnih točk. Da pa bi izletništvo v bodoče prinašalo še večje 'koristi, tako na rekreacijskem kakor na poučmo-vzgoj-nem področju, bi bilo potrebno organizirati seminarje za vodiče izletov, ker teh primanjkuje. Pred
vsakim izletom pa naj bi se dva ali trije poglobili v znamenitosti obiskanega kraja, da bi potem lahko ostalim razlagali pomembnosti tega kraja.
Letovanje v Zadru je bilo izredno uspešno, zato jih je več na skupščini predlagalo, da bi v 'prihodnjem letu ponovno sklenili pogodbo z letoviščem v Zadru. V zvezi s tem pa bo treba plani -raLi tudi dopuste, da ne bo prišlo do nepotrebnih nevšečnosti pred samim odhodom na letovanje, kar se je pojavljalo v zadnjih dveh letih.
Na skupščini je bil sprejet tudi okvirni program dela za leto 1967 in to:
1.	V .prvem tromesečju naslednjega leta bomo vložili vse sile v vključevanje mladih v organizacijo ter utrdili .kadrovski sestav družine. V ta namen .bomo organizirali .seminar za vodiče An organizatorje pomembnejših akcij.
2.	Tako kot letos bo dejavnost temeljila na organizaciji najrazličnejših izletov, ;na katere bomo vabili vse ferijalce Hrastnika.
3.	V 'poletnih mesecih bomo na podlagi želja ferijalcev zopet organizirali večmesečno letovanje v Zadru.
4.	Udeleževali se bomo vseh akcij, ki jih bodo organizirale ostale družine v občini.
5.	Odbor bo na podlagi želja in možnosti sestavljal še krajše načrte dela, v katerih bodo konkretizirane posamezne akcije.
V novi odbor pa so .bili izvoljeni :
Predsednik: Karabegovič Suljo.
Sekretar: Cigler Janez. Blagajničarka: Bajda Vanda. Člani: Hočevar Dolf.i, Abram Alojz, Radej Lidija, Volfamd Frida, Rupnik Cvetka, Kotnik Ivan.
Prepričani srno, da se bo dejavnost organizacije Počitniške zveze v kolektivu v prihodnjem letu še razširila, saj so mladi izredno zainteresirani za to dejavnost.
Strgaršek Janez
Na jezeru
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta
Oberauner do zet a
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so poklonili vence in cvetje ter nam izrekli svoje sožalje.
Posebno zahvalo dolgujemo dr. Toplaku za pomoč med njegovo boleznijo, godbi in pevskemu zboru, vsem gasilskim društvom, govornikoma tov. Janežiču od SZDL in tov. Groharju od gasilcev in TKI.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: Silva, Oto, Pepi z družinami in Rezi
Nekaj izvlečkov iz srednjeročnega plana občine Hrastnik
Članom kolektiva dajemo možnost dodatnega vpogleda v najbolj značilna poglavja srednjeročnega programa 'razvoja občine Hrastnik za obdobje 1966—1970.
Namen tega sestavka je, da bodo naši občani lažje sodelovali v razpravi in pri potrditvi srednjeročnega programa na bodočih zborih vo-lilcev, o karakterističnih značilnostih posameznih poglavij pa so bili občani seznanjeni na »Tribuni občanov«.
Prepričani smo, da bodo občani lahko ugotovili, da v tem programu. manjkajo 'določene postavke, pripominjamo pa, da ta program še ni sprejet, temveč je samo predlog, dan v razpravo, potrditi pa ga borno morali takšnega kot je .predložen ali pa dopolnjenega s pripombami občanov na zborih volčičev oziroma »Tribuni občanov«.
Vsi pokazatelji o gibanju gospodarstva izhajajo iz osnovnih pokazateljev gospodarskega potenciala občine Hrastnik v letu 1965 in izdelanih programov posameznih podjetij za obdobje do leta 1970.
Iz celotnega gradiva je razvidno, da so podjetja v svojih družbenih planih upoštevala priporočilo družbeno političnega zbora glede delitve narodnega dohodka v korist osebne potrošnje in družbenega standarda.
Zanimiv in omembe vreden je tudi pokazatelj o. stanju rasti zaposlovanja v naslednjem obdobju, ki naj bi znašal letno 1 %. Iz tega lahko zaključimo, da v obdobju tega srednjeročnega programa me bi smelo prihajati do večjih problemov zaposlovanja move doraščajo-če delovne sile ma območju naše občine. V zvezi s tem pa je treba razumeti, da je struktura gospodarskega potenciala' in nadaljnjega razvoja v srednjeročnem programu zastavljena tako, da bo zahtevala čim več strokovno usposobljene in vedno manj nekvalificirane delovne sile. S tem dejstvom pa bomo morali občani v naslednjem obdobju resneje računati 'kot doslej, da ne bi bilo problemov okoli, zaposlovanja tovrstne kategorije delavcev.
Poglavje, .ki obravnava problematiko kompleksnega izobraževanja, je tisit del, ki. govioiri o enotnem konceptu štipendiranja strokovnih kadrov; gre za novost, za enotno kadrovanje, predvsem pa za enotno angažiranje sredstev pri nudenju pomoči gmotno slabšim, oziroma ljudem iz periferije,
Ker se nit problematike vleče skozi analizo srednjeročnega .programa na potrebah stanovanjske izgradnje in objektov družbenega standarda, '	■*
Glede na stopnjo rasti razpoložljivih sredstev pri podjetjih in upoštevajoč pri tem potrebo po stanovanjski graditvi, ki bazira na dosedanjem pomanjkanju stanovanjskega prostora ter prirastka prebivalstva, je možno, da se v naslednjem obdobju to problematiko dokaj uspešno reši. P.r.i tem pa bi ostalo še toliko sredstev, da je možno resno postaviti v srednje-
NEKAJ MISLI OB IZDELA VI PR A VILNIKA O OSNOVAH VARSTVA PRI DELU
Naša obstoječa pozitivna zakonodaja prinaša novosti na (področju varstva pri delu. S tem sestavkom želimo nakazati osnovno vsebino, katero naj hi vseboval novi pravilnik o varstvu pri delu, katerega bo predložila komisija za HTV v naslednjem obdobju v razpravo celotnemu članstvu kolektiva. Pravilnik o varstvu pri delu pa morajo organi upravljanja sprejeti do konca letošnjega leta.
Predvidoma bo pravilnik vseboval dva osnovna dela. Prvi del obsega:
R1ZIKO DELA IN NEZGODE PRI DELU
Pri vsakem delu se pojavljajo večje ali manjše nevarnosti za tistega, ki delo opravlja, To je r.i-ziko dela. To nas nujno vodi k seznanjanju (spoznavanju) nevarnosti, napak lin pomanjkljivosti v delovnem postopku, da bi se lahko pravočasno ubranili pred nezgodami pri delu in boleznimi v zvezi z delom. Preprečevanje nesreč pri delu, nezgod in poklicnih bolezni pa ne more hiti samo stvar specializiranih strokovnjakov, to je kadrov, ki se poklicno ukvarjajo z reševanjem problemov zdravstvenega varstva in tehnične varnosti marveč tudi in predvsem tistih vodilnih (nižjih, srednjih in višjih) kadrov, ki delo organizirajo, nadzirajo in neposredno sodelujejo pni njegovem izvajanju.
Definicija:
Nesreča pri delu je nepredviden, nekontroliran dogodek, pii katerem je posledica akcije ali reakcije objekta, osebe ali radiacije — poškodba osebe (H. W. Heinrich, USA).
»Poškodba pri delu je nepričakovan vpliv tistih čimteljev, ki učinkujejo na organizem delavca od zunaj in so v neposredni zvezi s proizvodnimi pogoji (mehanični, tehnični in drugi) ter poškodujejo tkivo, izzovejo njegovo obolenje im drugo.«
Nesreča in poškodba nista isto.
Za raziskavo varnosti dela je pomembna vsaka nesreča. Torej tista s hudimi posledicami kakor tudi tista, katere posledica ni bila poškodba. ,(Za zdravnika je zanimiva predvsem poškodba kot posledica nesreče pri delu).
človek v proizvodnji — najdra-gočenejši!
V naši državi je človek naj,dragocenejša vrednota v proizvodnem procesu in delovnem postopku. Zato sta tudi življenje in zdravje člo-veka-delavca na delovnem mestu ne samo v njegovem lastnem interesu, marveč tudi v interesu družbene skupnosti. To pomeni, da sta zdravstveno varstvo in tehnična varnost v obratu, delavnici, delovnem prostoru v skladu z načeli socialistične družbene ureditve. To varstvo je pri nas predpisano z zakonom.
ZAKONODAJA O VARSTVU PRI DELU
(Osnove socialistične zakonodaje)
Temeljne predpise o higienskem (zdravstvenem) dm tehničnem varstvu ureja predvsem Temeljni zakon o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ, št. 15/1965 z dne 5. aprila 1965). Temeljne določbe so tudi v
Zakonu o delovnih razmerjih ter Temeljnem zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list SFRJ, št. 12/1965 z dne 24. marca 1965).
Splošne predpise o higienskih An tehničnih varnostnih ukrepih ureja Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu (Uradni list FLRJ, št. 16/1947 in Uradni list FLRJ št. 36/50).
Posebne predpise varstva ljudi pri delu za razne gospodarske panoge pa urejajo specialni pravilniki o higienskih .in tehničnih varnostnih Ukrepih pri delu, tehnični predpisi in razne odredbe ter navodila.
OSNOVNE KARAKTERISTIKE, POJEM IN NAMEN VARSTVA PRI DELU
Varstvo pri delu obsega ukrepe in sredstva, s katerimi se ustvarjajo varne delovne razmere. Te se zagotavljajo s sodobnimi, zdravstvenim, i socialnimi in drugimi ukrepi, ki preprečujejo din odpravljajo vzroke poškodb in zdravstvenih okvar delovnih ljudi pri delu.
Varstvo pri delu uživajo vse osebe, tei so kakorkoli na delu pri delovnih im drugih organizacijah kot tudi pri fizičnih osebah, ki so dolžne izvajati varstvo pri delu.
Za varstvo pri delu morajo skrbeti delovne organizacije (im tudi druge pravne osebe) in zasebni delodajalci, ki zaposlujejo ljudi. Podjetje (organizacija) je glavni nosilec nalog in zadev, s katerimi se izvaja in pospešuje varstvo ljudi pri delu. Uresničujoč pravico samoupravljanja imajo izvajalci dela pravico lin dolžnost organizirati varstvo pri ‘delu in skrbeti za napredek varstva vseh članov delov, ne skupnosti.
Varstvo pri delu se uresničuje An pospešuje vzporedno z organiziranjem in pospeševanjem proizvodnega procesa, tehnološkega postopka in sploh delovnega procesa.
Politiko varstva pri delu usmerjajo družbeno-politične skupnosti z družbenimi plani, gospodar, sko-planskimi ukrepi, s predpisi ipd. Skrbijo za izvajanje predpisov, tako da organizirajo nadzorstvene organe, ustanavljajo strokovne specializirane zavode za pospeševanje varstva ter vzpodbujajo sodelovanje organizacij in služb pri pospeševanju varstva pri dedu in zboljšanju delovnih razmer.
Organizacije, projektanti oziroma investitorji gradbenih objektov, ki so namenjeni za delovne prostore, projektanti dn izvajalci tehnološkega procesa kot tudi izdelovalci priprav in druge opreme za delo, sredstev za osebno varstvo ,pri delu in osebne varstvene opreme morajo pri projektiranju in konstituiranju oziroma lociranju in izvajanju del kot tudi pri izdelavi delavnih priprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pni delu upoštevati oziroma zagotoviti predpisane ukrepe An normative za varstvo pri delu. (Enako velja za uvoz teh sredstev, priprav in opreme).
Za opravljanje nevarnih ali za zdravje-škodljivih del morajo 'ljudje na delu izpolnjevati posebne pogoje.
Izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu je sestavni del strokovnega usposabljanja An pouka kot tudi splošnega izobraževanja.
OSNOVNI UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
Osnovni ukrepi in normativi za varstvo pri delu se določajo s predpisi o varstvu pri delu ter obsegajo splošne ,in posebne varstvene ukrepe Ari normative, ki vplivajo na ustvarjanje varnih delovnih irazmer. Splošni ukrepi in normativi véljajo za vsa delovna mesta, posebni pa za posebne vrste del.
SPLOŠNI UKREPI IN NORMATIVI GRADBENI OBJEKTI
Gradbeni objekti, (ki so namenjeni za delovne prostore, morajo biti zgrajeni in urejeni skladno s predpisanimi ukrepi in normativi za varstvo pri delu. (Pogoji glede na dimenzije in ureditev prostorov, glede na naprave, ki urejajo temperaturo, zračenje dn razsvetljavo, za sanitarne naprave, sredstva in naprave, s katerimi še preprečujeta odvečen ropot.An vibracija, za ureditev stranskih in pomožnih prostorov, koder ,se gibljejo delavci, na primer: skladišča, stopnišča, svetlobni jaški, dvorišča idr.).
Organizacije, projektanti oziroma investitorji morajo pri projektiranju .in izvajanju del upoštevati predpisane ukrepe in normative za varstvo pri delu.
DELOVNE PRIPRAVE
Delovne priprave in naprave morajo biti narejene ,in opremljene z napravami, ki so v skladu s predpisanimi ukrepi in normativi za varstvo pri delu. Varstvene naprave so praviloma vdelane, v delovne priprave in tako prirejene, da se ob kakršnikoli motnji avtomatično ali z najmanjšim naporom ustavi pogon delovne priprave. Te varstvene naprave preprečujejo, da delavčevo telo ali del telesa ne more v nevarno cono; same tudi ne smejo hiti vir nevarnosti na delovnem mestu.
GIBANJE LJUDI NA DELU
IN NOTRANJI TRANSPORT
Poti, steze An druga mesita v delovnih oziroma stranskih prostorih ter v prostorih, po katerih hodijo ljudje na delu, ali pa se opravlja notranji transport, morajo biti tako urejeni, postavljeni oziroma razporejeni, da so ljudje na delu varni, ko se gibljejo, prenašajo predmete ali prevažajo. Ukrepi in normativi za varstvo v zvezi z gibanjem ljudi na delu in s transportom določajo predpisi. Izdelava in uravnavanje sredstev za ročni in mehanizirani prevoz in prenos tovora in ljudi morata biti takšna, da so žavarovaini tisti, ki s temi sredstvi upravljajo, oziroma tisti, lei hi jih njih premikanje utegnilo spraviti v nevarnost.
ROPOT. IN VIBRACIJA
Ropot dn vibracija ne smeta presegati predpisane meje. Zmanjšana morata biti na najmanjšo možno mero. S predpisi se urejajo ukre-
pi in normativi, ki preprečujejo škodljivo delovanje ropota in vibracije na človekov organizem, njuna najvišja dopustna meja in način, kako se ropot in vibracija zmanjšujeta, da ne presežeta te meje, na primer z izoliranjem virov ropota, z dušilci in podobno.
ELEKTRIČNI TOK IN ŠKODLJIVA SEVANJA
Ljudje na delu morajo biti zavarovani pred udarom električnega toka in pred vplivi nevarnih sevanj, Predpisi določajo varstvene ukrepe, ki onemogočajo dotik s telesom, po katerem teče tok nevarne napetosti; normativi za varstvo pa določajo ukrepe proti nevarnosti električnega toka (ozemljitev, nizka napetost idr.) oziroma pred posledicami, ki jih električni tok utegne povzročiti (na primer požar in podobno).
NEVARNE IN ŠKODLJIVE SNOVI IN POŽARNA VARNOST
Ljudje na delu morajo 'biti zavarovani pred učinkom škodljivih in nevarnih snovi, s -katerimi ravnajo ali kakorkoli drugače prihajajo v dotik, kot tudi pred nevarnostjo požara. S predpisi se določajo ukrepi dn normativi v zvezi s shranjevanjem, transportiranjem dn ravnanjem s snovmi, ki lahko po^ vzročijo telesno in zdravstvene) okvaro, zlasti pa z vnetijivimii, eks. plozivnimi, vrelimi, jedkimi, strupenimi, nalezljivimi in drugimi snovmi, ki so lahko nevarne ali škodljive za človekov organizem.
SREDSTVA ZA OSEBNO
VARSTVO PRI DELU IN OSEBNA VARSTVENA OPREMA
Če se nevarnosti in škodljivosti, katerim .so izpostavljeni ljudje na delu, ne morejo drugače odvrniti, se uporabljajo sredstva za osebno varstvo pri delu. Ta morajo biti izdelana tako, da preprečujejo učinek nevarnosti oziroma škodljivosti, kateri je organizem oziroma del telesa izpostavljen An da povzročajo pri delu čim manj težav in ovir. Za varstvo pred nenadnimi An občasnimi nevarnostmi mora biti ljudem na delu zagotovljena osebna varstvena oprema, le-ta mo. ra biti izdelana tako, da preprečuje tako nevarnost.....
POSEBNI UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
Posebni ukrepi -Ari normativi za varstvo ipr.i delu se uporabljajo pri delih, ki se izvajajo v posebnih razmerah oziroma pri katerih so ljudje izpostavljeni posebnim nevarnostim za poškodbe ali škodljivosti za zdravje. To so na primer zlasti: dela pod zemljo, pod vodo, na prostem, na dvignjenih mestih, na premičnih objektih:
VARSTVENI UKREPI GLEDE NA DELOVNE RAZMERE
Skladno s predpisi o delovnih razmerjih obsegajo ukrepi za varstvo pri delu tudi delovne razmere, kolikor se nanašajo na varnost ljudi na delu, .zlasti. glede delovnega časa in počitka na določenih
NEKAJ MISLI OB IZDELA VI PR A VILNIKA O OSNOVAH VARSTVA PRI DELU
(Nadaìjevamij e s 7. sirarni)
delovnih mestih in delih, pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za opravljanje določenega dela, nastanitve in prehrane oziroma prevoza pri posebnih vrstah del. Obsegajo tudi pogoje glede posebnega varstva žena, mladine in invalidov.
S predpisi določajo ukrepi za dela, pri katerih trajanje in pogoji delovnega časa, podaljšano nočno delo, delo v izmenah dm izrabe počitka neposredno vplivajo na varnost pr.i delu; prav tako tudi za dela, ki se opravljajo s skrajšanim delovnim časom. Določajo se tudi posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki opravljajo določeno delo, na katerem je večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare. Posebni pogoji se zlasti nanašajo na starost, strokovne kvalifikacije, zdravstveno, telesno in duševno stanje.
OBVEZNOSTI PODJETIJ (ORGANIZACIJ)
Podjetje (organizacija) je dolžno izvajati ukrepe za varstvo pri delu, ki jih določajo zakon in predpisi, izdelani na njegovi podlagi ter spremljati, proučevati in izkoristiti izkušnje za čiim popolnejše varstvo ljudi pri delu. Organizacija lahko izkoristi sodobne znanstvene dosežke in uporablja tudi druge, popolnejše varstvene ukrepe.
Organizacija sme uporabljati delovne priprave in naprave oziroma 'dajati v uporabo sredstva in opremo za osebno varstvo samo, če ti ustrezajo določbam in predpisov o varstvu pri delu.
SPLOŠNI AKTI O VARSTVU PRI DELU
Podjetje (organizacija) predpisuje glede na svoje razmere in potrebe s statutom in pravilnikom norme in naloge v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varnosti pri delu. Te morajo biti v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
Pravilnik določa v zvezi s profesionalno službo:
—	način organiziranja varstva pni delu;
—	naloge tistih, ki skrbijo za varstvene Ukrepe pri delu;
—	organiziranje, delovno področje in pravice službe varnosti pri delu;
V zvezi z obveznostmi članov delovnega kolektiva:
—	obveznosti ljudi na delu;
—	naloge in odgovornost vodilnih ljudi za varstvo dela;
—	organiziranje in način notranje kontrole in pravice tistih, ki to kontrolo izvršujejo;
v zvezi z urejanjem odnosov sorodnih služb v podjetju:
—	način sodelovanja med službo za varstvo pri delu in službami, ki pospešujejo delovno varstvo, na primer med zdravstveno postajo (ambulanto), socialno kadrovsko službo, soaialnim delavcem, industrijskim psihologom idr.;
v zvezi z izobraževanjem in varstveno vzgojo;
—	postopek in način, kako se delavci seznanijo z delovnimi pogoji in nevarnostmi, ki so zvezane z delovnim mestom oziroma z delom;
—	kako je treba delavce seznaniti z elementi varnega dela ob
nastopu dela ali ob premestitvi na drugo delovno mesto;
kako se člani kolektiva varstveno izobražujejo in vzgajajo,-
—	način preverjanja in razširjanja znanja iz tvarine varstva pri delu med zaposlitvijo;
v zvezi s slabšimi delovnimi razmerami oziroma težjimi deli:
—	dela -in opravila, pri katerih je nevarnost za poškodbo ali obolenja večja;
—	pogoji, ki jih morajo izpolnjevati tisti delavci, ki bodo ta dela opravljali ali jih opravljajo,-
v zvezi s tehničnimi varnostnimi elementi:
—	katere delovne priprave morajo biti po predpisih o varstvu dela periodično preizkušene;
—	način preizkušanja teh priprav in naprav;
v zvezi z rabo osebnih zaščitnih sredstev;
—	postopek v zvezi z nabavo, vzdrževanjem in uporabo sredstev m opreme za osebnd varnotst;
v zvezi z izvajanjem iin pospeševanjem varstvenih ukrepov:
—	način uresničevanja obveznosti do organov, ki nadzorujejo izvajanje predpisov o varstvu pri -delu;
—	način ugotavljanja, prijavljanja in evidence o poškodbah pri delu, poklicnih boleznih oziroma obolenj v zvezi z delom;
—	način izvajanja predpisov o preiskovanju smrtnih nesreč im kolektivnih nesreč pri delu.
Podjetje (organizacija) mora v svojem načrtu za delo in razvoj, v svojem programu za razvoj ali v posebnem načrtu izdelati program ukrepov za varstvo pri delu in določiti sredstva za zagotavljanje in pospeševanje varstva pri delu.
Podjetje (organizacija) mora v svojem načrtu za delo in razvoj, v svojem programu za razvoj ali v posebnem načrtu izdelati program ukrepov za varstvo pri delu in določiti sredstva za zagotavljanje in pospeševanje varstva pri delu.
NALOGE ORGANOV IN ODGOVORNIH OSEB
Delavski svet oziroma ustrezni organ skrbi za izvajanje im pospeševanje varstva pri delu in:
—	sprejema program ukrepov za varstvo pri delu;
—	obravnava stanje delovnih razmer;
—	sprejema sklepe, s katerimi zagotavlja in pospešuje varstvo pri delu ;
—- obravnava poročilo, ki mu ga predloži inšpektor dela o ugotovljenem stanju, sprejema s tem v zvezi ustrezne sklepe in obvešča inšpektorja, kaj -namerava ukreniti, da se odpravijo nepravilnosti, na katere ga je inspektor dela opozoril.
Direktor dm druge vodilne osebe v podjetju so vsak na svojem delovnem področju odgovorni za izvajanje varstva pri delu. Zlasti pa so dolžni skrbeti:
—	za osebno varstvo pri delu;
—	za to, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo pravilno in v svoj namen v zvezi z varstvom pri delu;
—	za stanje poškodb in bolezni, ki nastanejo pri delu in za to, da se najdejo najprimernejši Ukrepi,
s katerimi se odpravijo vzroki poškodb in bolezni;
— za to, da se ljudje na delu poučujejo o delovnem varstvu in se nanj navajajo ter da se preverja njihovo znanje o tem.
ORGANIZIRANJE VARSTVA PRI DELU
Podjetje ustanovi posebno strokovno .službo za opravljanje nalog varstva pri delu ali pa te naloge poveri posamezniku. Organizacije, v katerih so nevarnosti za poškodbe in obolenja pri 'delu večje, morajo v skladu s svojim statutom oziroma drugim splošnim aktom ustanoviti posebno službo za varstvo delavcev in določiti ljudi, ki bodo opravljali izključno le naloge v zvezi z varstvom delavcev.
POUČEVANJE IN VZGAJANJE
Podjetje je dolžno skrbeti, da vsakdo, preden je razporejen na delo, spozna delovne okoliščine in nevarnosti dela oziroma ukrepe in sredstva za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa skrbeti za njegovo vzgojo im izpolnitev njegovega znanja s področja varstva pri delu. Podjetje skrbi ne samo za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev im za to, da si ti pridobe strokovne kvalifikacije s praktičnim delom, ampak je dolžno skrbeti tudi za strokovno izobraževanje iz tvarine varstva pri delu. Podjetje od časa do časa preverja, ali delavci poznajo tvarino varstva pri delu, zlasti tisti, ki opravljajo delo v posebnih delovnih okoliščinah.
DELOVNA MESTA
S POSEBNIMI DELOVNIMI OKOLIŠČINAMI
Podjetje (organizacija) določi dela oziroma delovna mesita, na katerih je nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare večja. Za ta dela oziroma delovna mesta lahko predpiše poleg že predpisanih še druge posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki bodo o-pravljalii ta dela.
PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUŠNJA DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV
Podjetje (organizacija) mora poskrbeti za periodične preiskave kemičnih In bioloških škodljivosti in mikroklime kot tudi za preizkuse določenih delovnih priprav in naprav s stališča varnosti tistih, ki imajo z njimi opravka ali prihajajo z njimi v dotik pri delu (na primer paini kotli im posode pod pritiskom, dvigala itd.).
POSEBNE OBVEZNOSTI PODJETJA
Podjetje (organizacija) mora o začetku svojega dela najmanj 8 dni prej obvestiti organ, ki nadzoruje spoštovanje predpisov o varstvu pri delu. Takoj ga mora obvestiti o vsaki smrtni nesreči kot tudi o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje ljudi pri delu. Podjetje mora omogočiti inšpektorju dela, da pregleda delovne prostore in naprave, mu dati na voljo ljudi, ki mu bodo dali pojasnila ter omogočiti vpogled listin oziroma podatkov, ki jih po-
trebuje za nadzorstvo nad spoštovanjem predpisov o varstvu pri delu. Prav tako mora podjetje obvestiti organ za nadzorstvo nad spoštovanjem predpisov o varstvu pri delu o izvršitvi njegove odločbe, in sicer najkasneje v 8 dneh po preteku roka, ki ga je določil za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti.
IZREČENI
UKREPI
(Nadaljevanje s 5. strani)
ima neurejene razmere, da je že večkrat poizkusil in zaprosil pri zdravstveni službi, da bi se mu odredila oblika zdravljenja, da ima v teku meseca mnogo nadur itd. Komisija je ugotovila, da so bili zoper njega izrečeni že vsi ukrepi, da je CDS zavrnil predlog izključitve, vendar je Pavlič Franc kljub temu ponovno storil kršitve, in sicer vedno v enakem obsegu, to je, da neopravičeno izostane z dela, da je včasih vinjen na delovnem mestu in da ob takih prilikah vzbuja nezadovoljstvo pri ostalih članih. Komisija meni, da so njegovi zagovori delno utemeljeni in da obstoji vzrok njegovih kršitev tudi v objektivnih okolnostih -njegovega življenja. Komisija bo še zadnjič poizkusila, da preko pristojnih organov prouči vprašanje njegovega prebivanja in zdravljenja, v kolikor pa te oblike ne bi uspele in bodo organi samoupravljanja ali drugih institucij ugotovili izključno krivdo Pavlič Franca, se ob ponovni kršitvi komisija ne bo več ozirala na težave, ki jih poudarja Pavlič Franc.
Zoper Habajec Marjana je bil predhodno izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ob ponovni kršitvi ipa je komisija sprejela sklep, da se ga predloži delavskemu svetu za izključitev. Vendar je v tem času Habajec Marjan po sporazumu izstopil iz delovne organizacije in se tako zadeva ni predložila CDS.
Zoper Gričar Ernesta je bil izrečen zadnji javni opomin, ker je neopravičeno izostal z dela, ker je bil vinjen na delovnem mestu, niti se mi hotel dvakratnemu vabilu odzvati na obravnavo.
Komisija za izrekanje ukrepov je s tem objavila tiste kršitve po posameznih članih delovne skupnosti, ki dejansko predstavljajo že večjo stopnjo in je potrebno, da se posamezniki glede na višino izrečenega ukrepa, ki ima vzgojni namen, podredijo izpolnjevanju delovnih dolžnosti, ker jih bo morala komisija v nasprotnem primeru zaradi enakega upoštevanja določil začasnega sklepa o odgovornosti za ponovno kršitev predložiti CDS za izključitev. Komisija poskuša, da bi s tako obliko obvestila opozorila tudi sodelavce in delovne tovariše, da bi na kršitelje vplivali tako, da ne bi več kršili delovno dolžnost ter da bodo pri izpolnjevanju svojih delovnih nalog enaki ostalim članom delovne skupnosti.
Komisija za izrekanje ukrepov
	
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT -	- ŠPORT — ŠPORT
MASSIVE - ANDWERPEN BELGIJA : STEKLARNA HRASTNIK 4:2(2:0)
V zvezi z dogovorom o vrnitvi nogometne tekme kolektivu Massive iz Andwerpna je potovalo v Belgijo 15 nogometašev. Tekma se je odigrala na igrišču, ki je last
firme Massive, 24. 9. 1966 ob 15.30. Pred samim začetkom je bil svečani del: igranje jugoslovanske in belgijske himne, pozdravni govori predstavnikov Belgije in Hrastnika ter predaja daril.
Hrastnik je nastopil v naslednji postavi: Putter I, Sovovič, Kolenc, Majcen, Stopinšek, Pufler II, Šmit, Jager, Grum, Ocepek, Oiberčkal, Žlindra, Lipar in Ovcifcar.
Tekma je bila na visoki športni ravni, pa tudi sama igra je zadovoljila. Igralci Massive so bili boljši posebno v prvem polčasu, v drugem pa so bili moštvi enakovredni. Naši igralci so bili zaradi poto-
Pred mastno hišo v Antwerpnu
vanja in ogleda mesta Andwerpen dopoldne tega dne utrujeni in niso pokazali vsega tistega, kar smo navajeni videti pri njih. Stopinšek se še ni popravil od poškodbe in je bil že v prvih minutah zamenjan. Na njegovo mesto kot krilec je bil postavljen Jager, ki mu pa ni šlo, poleg tega pa je zapuščal svoje mesto in odhajal v napad ter je bil zaradi tega zamenjan z Grumom.
Igralci Massiva so prvi zadetek hitro zabeležili. Visoko žogo podano pred gol je eden belgijskih igralcev z glavo usmeril v vrata in že se je žoga znašla za Pufler-jev.im hrbtom. Ta zadetek bi Pufler moral braniti. Naši obrambi tudi potem ni šlo in so tako igralci Massive kaj lahko prihajali pred naša vrata in v prvem polčasu dosegli še en zadetek. Zadovoljni smo bili, da so v tem času nam samo dvakrat zatresli mrežo, saj je bilo prilik za zgoditke več kot dovolj.
V drugem polčasu so naši zaigrali dosti bolje, vendar so domačini kljub temu zvišali na 3:0. Rezultat je znižal Žlindra na 3:1 pozneje pa ocepek na 3:2. Ko smo pričakovali izenačenje rezultata, smo prejeli gol iz čiste ofsid pozi-
Moštvi — MASIVE in HRASTNIK — med Igranjem jugoslovanske in
belgijske himne.
cije in je tako postavljen rezultat na 4:2, ki s.e do konca tekme ni spremenil, čeprav je bilo prilike za zgoditke na obeh straneh.
Rezultat ustreza poteku igre. Nekaj naših igralcev je popolnoma zatajilo in jih ni bilo videti na igri. šču. Ker se je prvo srečanje v Hrastniku končalo s 4:2 v naso korist, isti rezultat pa je bil dosežen v Belgiji, sita bili obe strani še kar zadovoljni.
Firma Massive je za nas organizirala ogled glavnih znamenitosti v mestih: Andwerpen, Ostende, Brügges '(sev. Benetke), Amsterdam (Holandija), Bruselj in ogled Waterlooja. Organizacija je na splošno bila zelo dobra in nam je bila izkazana vsa pozornost in go-
li ' ' ....... ■ " ;	*
Spomenik žrtvam I. svetovne vojne v Briislu
stoljubje od strani g. De Jacka, lastnika firme Massive, in g. Oz-neca, predstavnika firme Ilirija.
Cvelbar
Na trgu v Briislu
Utrdba v starem delu Antwerpna
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični izgubi ljubega moža in očeta
RANCINGER JOŽETA
se zahvaljujem vsem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in mi pomagali. Zahvaljujem se godbi na pihala in pevskemu zboru »Svobode II«, tov. Kobalu od SZDL in tov. Vra-čunu od sindikalne podružnice, ki sta tako ganljivo orisala nelahko življenjsko pot dragega moža in očeta, kolektivu steklarne in sindikalni podružnici za pomoč in lepe vence, šoli Heroja Rajka in varstveni ustanovi za lepe šope nageljnov in udeležbo na pogrebu, številnim Jožetovim sodelavcem in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče v prerani grob.
Žalujoča žena Ema, sin Zdravko, hčerka Mira in ostalo sorodstvo
I*
SPORT — SPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT— ŠPORT — ŠPORT
Uspeh občinskih sindikalnih delavskih športnih iger
Občinski sindikalni svet je v sredini septembra razpisal delavske športne igre v okviru občine med vsemi sindikalnimi podružnicami na območju naše občine.
Celotna športna manifestacija hra-slniških proizvajalcev je bila v času od 24. 9. do 2. 10. 1966. Tehnično izvedbo je izpeljala komisija za športno rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu.
Smatramo, da so nekatere sindi-ka'ne podružnice mele premalo
razumevanja za prvo organizirano športno manifestacijo hrastniških delovnih ljudi; posamezniki, predvsem odgovorni sindikalni aktivisti si pač predstavljajo, da če ni boljših uvrstitev, pač nima smisla sodelovati. Če bi se tudi komisija, ki je bila osnovni nosilec vse dejavnosti, pridružila temu mišljenju, potem bi organizirali nastop -najboljših posameznikov ,in ekip ter s tem naredili obračun tekmovalnih uspehov -in tako zaključili tekmovanje ozkega kroga posameznikov in ekip. S tem pa ne bi bil dosežen namen športnih iger članov sindikata. Namen je povsem drug, šlo je za poživitev športne dejavnosti in rekreacijo delovnih ljudi, ki po našem mnenju ne sme in ne more biti sekundarnega značaja, ovrednoteno v čas letnih dopustov, kar je že nekaj let v praksi z manjšimi izjemami. Ta sestanek noče prikazovati s strokovnega področja, kolikšen pomen ima rekreativna dejavnost za delovnega človeka in da je to sila zanemarjeno v vseh gospodarskih organizacijah in da organi upravljanja in sindikalne, podružnice posvečaj-o temu vprašanju v-se prej kot dovolj -pozornosti. Poedinici so imeli tudi pri -teh igrah nazadnjaške misli, češ da se ogrevamo za tisto, kar naj delajo društva, ki se ukvarjajo s telesno kulturo. Smatramo, da je treba vsem tistim, ki vidijo v teh igrah izživljanje po-edincev, povedati, da gre predvsem za še večje število tekmovanj s še večjim številom nastopajočih.
Tekmovanje -se je zaključilo s pismenim priznanjem sindikalnim
podružnicam, ki so sodelovale v športnih igrah, s podelitvijo prehodnih pokalov za -osvojena prva mesta posameznikov -in ekip, prehodnega po-kala sindikalni podružnici za najboljši uspeh v skupnem tekmovanju in prehodnega .pokala za naj višji procent udeležbe.
Tekmovanja se je udeležilo 9 sindikalnih podružnic s skupno 349 nastopajočimi. Udeležba posameznih sindikalnih podružnic je izgledala tako;
SINDIKALNA PODRUŽNICA;
Steklarna Hrastnik 81 tekmovalcev, Rudnik 61 tekmovalcev, TKI 53 tekmovalcev, Prosveta 52 tekmovalcev, Občina 44 tekmovalcev, Rudnik Dol 20 tekmovalcev, Sijaj Hrastnik 16 tekmovalcev, KOP 10 tekmovalcev, STP 4 tekmovalce.
Tekmovalo se je v naslednjih panogah:
ODBOJKA — ženske 12 tekmovalk;
I.	mesto Steklarna Hrastnik,
II.	mesto Prosveta Hrastnik.
ODBOJKA — moški 30 tekmovalcev;
1.	mesto Steklarna Hrastnik,
2.	mesto Rudnik Hrastnik,
3.	mesto Prosveta Hrastnik,
4.	mesto TKI Hrastnik.
KEGLJANJE — 50 tekmovalcev:
1.	mesto Steklarna Hrastnik — 378 kegljev,
2.	-mesto Rudnik Hrastnik —
290 kegljev,
3.	-mesto Ru-dnik Dol —
282 kegljev,
4.	mesto Občina Hrastnik —
182 kegljev,
5.	mesto invalidi izven konkurence — 269 kegljev.
NAMIZNI TENIS — 6 ekip — 18 tekmovalcev:
1.	mesto TKI Hrastnik,
2.	mesto Steklarna Hrastnik,
3.	mesto Rudnik Hrastnik,
4.	.mesto Občina Hrastnik,
5.	mesto Prosveta Hrastnik,
6.	mesto Občina II Hrastnik.
ŠAH — 8 ekip — 40 tekmovalcev:
t. mesto Steklarna Hrastnik,
2.	mesto Rudnik I Hrastnik,
3.	mesto TKI Hrastnik,
4.	mesto KOP — Sijaj Hrastnik,
5.	mesto Rudnik II Hrastnik,
6.	-mesto Prosveta Hrastnik.
7.	mesto Občina I Hrastnik,
8.	mesto Občina II Hrastnik.
STRELJANJE (z zračno puško) — 9 ekip — 45 tekmovalcev:
1.	mesto S-teklarna Hrastnik,
2.	mesto Ru-d-nik Hrastnik,
3.	mesto Rudnik Dol,
4.	mesto Občina Hrastnik,
5.	mesto Prosveta Hrastnik,
6.	mesto Rudmi-k II Hrastnik,
7.	mesto TKI Hrastnik,
8.	mesto KOP Hras-tnik,
9.	mesto Sijaj Hrastnik.
STRELJANJE — ženske posamezno — 4 -tekmovalke:
1.	mesto Steklarna Hrastnik,
2.	mesto Steklarna Hrastnik,
3.	mesto Steklarna Hrastnik,
4.	mesto TKI Hrastnik.
ROKOMET — 4 ekipe — 20 tekmovalcev:
1.	mesto Steklarna Hrastnik,
2.	mesto TKI Hrastnik,
3.	mesto Rudnik Hrastnik,
4.	mesto Prosveta — Dol.
KOLESARSTVO — 4 ekipe — 12 tekm-ovalcev:
1.	mesto T-K-I Hrastnik,
2.	mesto Steklarna I Hrastnik,
3.	mesto Rudnik Hrastnik,
4.	mes-to Steklarna II Hrastnik,
LAHKA ATLETIKA — 3 ekipe
— 8 disciplin — 35 tekmovalcev: Žen-ske:
60 m:
1. mesto Prosveta Hrastnik,
400 -m:
1. mesto Steklarna Hrastnik, eros:
1. mesto Steklarna Hrastnik, skok v dalj:
1. mesto Steklarna Hrastnik,
, -met krogle:
1. mesto Steklarna Hrastnik,
Moški:
100 m:
1. mesto Steklarna Hrastnik,
800 m:
1. -mesto Steklarna Hrastnik, eros:
1. mesto Prosveta Hrastnik,
-skok v dalj:
1. mesto Prosveta Hrastnik, met krogle:
1. mesto Prosveta Hrastnik,
KOŠARKA — 4 ekipe — 20 tekmovalcev:
1.	mesto Rudnik Dol,
2.	mesto TKI Hrastnik
3.	mesto Prosveta Hrastnik,
4.	mesto Občina Hrastnik.
NOGOMET — 4 ekipe — 44 tekmovalcev:
Sindikalna podružnica Sijaj 2 točki,
Sindikalna podružnica Steklarna 1 točko,
Sindikalna podružnica Rudnik 1 točko,
Sindikalna podružnica TKI 0 točk
Tekmovanje zaradi s-pora ni bilo popolno, ter se zaradi tega prehodni pokal ni podelil. Odgovorni za nogomet bi morali ponovno organizirati medsebojna srečanja ter zmagovalcu -podeliti zares krasen prehodni pokal. Delno sokrivi za nedokončan turnir so tudi in -predvsem -odgovorni tovariši iz našega podjetja.
Za otvoritev športnih iger je bil 24. 9. prijateljski boks meč med boksači Hrastnika in boksači TVD Partizan Trbovlje. Boks ekipi Hrastnika se je podelil za zmago na-d boksači Trbovelj poseben pokal.
Za uspelo prireditev naših brodarjev je prejelo pokal brodarsko društvo.
Vsi pokali, -diplome -in priznanja so bili podeljeni na zaključni prireditvi v domu TVD Partizana.
Prehodni pokal za najboljše uspehe je prejel TOS Steklarne za osvojenih 14 prvih in 12 drugih mest.
Za -najboljšo udeležbo so prejeli -sindikati Prosvete za 79 % udeležencev od skupnega števila članstva.
Vsi tisti, ki sm-o prisostvovali zares svečanemu zaključku, smo se razšli prepričani, da so take igre zelo potrebne za razvedrilo in zdravje delovnih ljudi ter da je želja v-seh, da se ta tekmovanja nadaljujejo, -to ne enkrat letno. Obstojajo možnosti za organiziranje občinskih lig ali pogostejših občinskih prvenstev v obliki turnirja.
Odbojkaši
Prav gotovo pa gre za vse priznanje marljivim organizatorjem občinskih sindikalnih športnih iger, saj -s-mo prvič videli nove športne panoge (atletika, košarka).
Rekreacijski odbor pa se na kraju zahvaljuje našim delavcem — športnikom za sodelovanje in dosežene športne rezultate.
Janežič
dopisufte v ms
Usi!
Kegljači našega kolektiva
Zanimalo vas bo
Neka] izvlečkov iz srednjeročnega plana občine Hrastnik
Vmesecu novembru bodo prazno vali svoj rojstni dan:
Babič Hermina, Barač Slavica, Barič Marija, Bukovšek Veronika, Detič Terezija, Drolc Karolina, Dvornik Marija, Džurnič Silva, First Dragica, Gajšek Cecilija, Goljuf Valerija, Gorjup Silva, Guna Pavla, Holešek Frančiška, Hršak Frida, Ivanovič Danica, Jakoš Marija, Jamšek Silva, Janžekovič Marija, Jazbčnšek Katarina, Jelč.ič Jadranka, Kirn Irma, Klenovšek Olga, Klinc Marta, Knez Marija I, Knez Marija II,, Končar Martina, Koisec Majda, Kukovič Stanislava, Kunst Ljudmila, Laznik Marjana, Levstik Nada, Majcenovič Ana, Marinkovič Majda, Martinčič Martina, Mielewczyk Štefanija, Mora-vic Štefanija, Omerzi Jožica, Pek-lar Božena, Perko Lidija, Pirc Marija, Plahuta Eva, Plazar Slavica, Podimenik Frančiška, Potrata Viktorija, Pufler Marija, Radočaj Ja-na-Marija, Razboršek Ivana, Retar Erna, Roglič Jerica, Šinkovec Zdenka, Šklander Frančiška, Tacar Jožefa, Tušek Marija, Udir Kristina, Vidmar Antonija, Vovk Marija, Zdovc Slavica, Zupan Justina, Gu-zaj Alojzija, Javoršek Aleksandra, Jovan Valerija, Knez Marinka, Rome Ana, Bremec Adolf, Mlinar Martin, Sušin Viktor, inž. Tofant Zvonimir, Artič Stanislav, Alauf Ivan, Bratec Ernest, Brečko Franc
11.,	Brečko Janez, Brečko Stanislav
11.,	Čepin Franc, Dolanc Ivan, Drolc Franc, Groznik Franc, Grum Milan, Halcer Viljem, Hercog Branko, Hercog Viktor, Hrstič Ibrahim, Hudi Alojz, Kaluder Milan, Kaluža Ivan, Kirbiš Egon, Klemen Jože, Knez Vinko, Kočila Mirko, Kocman Ivan, Kolenc Branko, Kosec Alojz, Kotnik Ivan, Kozlevčar Ivan, Križaj Stanislav, Laharnar Franc, Levačič Stjepan, Majcen Jože, Majcen Milan, Mešiček Martin, Mešiček Stanislav, Miklič Ivan, Miklič Jože, Mlakar Anton, Orožen Stanislav, Peklar Martin, Perkio Vladimir, Plazar Karl, Pocut Milan, Prah Stanislav, Preskar Vlado, Pušnik Franc II., Rački Viljem, Rižnar Franc, Romih Martin, Rudelj Jože
11.,	Stoiklasa Ivan, Šantej Franc, Šerer Matija, Sušter Franc, Tušek Silvo, UJdrijan Tomo, Vajdič Stanislav, Vidovič Franc, Vodep Leopold, Volfand Edvard, Vučko Viljem, Vovk Bogdan, Vučko Jože, Zaletel Viljem, Završnik Leopold
1.,	Zebec Peter, Zorec Jože, Zupan Marjan-Leopold, Zupan Silvo, Žagar Mirko.
Vsem slavljencem iskreno čestitamo!
PRIŠLI V PODJETJE
Peklar Jože, Šuštar Ivan, Volfand Cvetka, Puci Anton, Sivka Marija, Kumlac Bogdan, Kunšek Ivan, Utenkar Branko, Plahuta Jožica, Štiher Nada, Zalaznik Bogdan, Vidmar Milan, Povše Milan, Zorec Karl, Gabrič Zdravka, Volf Cvetka, Haller Majda, Zajc Jože, Koritnik Vladimir, Udovč Ivanka, Podmenitk Leopold, Simončič Milan, Jazbinšeik Franc, Šmagl Alojz.
ODŠLI IZ PODJETJA
Na lastno željo: Mujagiič Nurka, Maček Rozalija, Tirotovšek Marija, Avdič Marija, Ravnikar Jožica, Knez Ciril, Čepin Adolf, Medvešek Ivan, Čepin Marija..
Smrtno se je ponesrečil: Rancin-der Jože.
Samovoljno zapustili delo: Krstič Natalija, Zidar Franc, Zupančič Stanislava.
POROČILI SO SE:
Detič Junij, pomočnik in Abram Majda, delavka v bnusilnioi. Peternelj Ivana, delavka v brusil-nioi —VAJS. Knez Marinka, uslužbenka — HUDI.
PRIRASTEK V DRUŽINI SO DOBILI:
Verač Antom — hčerko, Dovjak Jožica — sina.
NADALJEVANJE
Že spomladi 1943. leta je komandant Stane ponovno pričel z bitko za Pohorje. Po napadu Ko-krškega 'bataljona na Mežico v noči med 3. in 4. aprilom je zbral Stane 12 članov tega bataljona in z njimi krenil na Pohorje (za komandirja čete je postavil Bogdana, za politkomisarja pa Harkova). V začetku maja je četica krenila po nalogu komandanta IV. operativne zone na Mozirsko planino in se tu sestala z novimi borci, ki jiih je štab IV. operativne zone določil za Pohorje. Nazaj na Pohorje je odšlo že okoli 36 borcev. Tako je nastal II. pohorski bataljon (komandant je bil Harkov, komisar pa Franta). (Na Pohorje so prihajali vedno novi borci, predvsem preko zvez-v Mariboru, a tudi od drugod. Poleg mobilizacije novih borcev je II. pohorski 'bataljon izvedel več akcij: tako je bil v začetku julija izvršen napad na Josipdol, bila je akcija v Skomarjih, postavljena je bila zaseda na glavni cesti proti Celju, v začetku avgusta je bila tudi bitka pri Treh kraljih itd.
V začetku avgusta je II. pohorski bataljon na povelje štaba IV. operativne zone krenili s tremi četami (okoli 90 borcev) proti Dolenjski. Tam so bili borci II. pohorskega bataljona vključeni v Šlandrovo in XII. brigado. Na Pohorju pa je ostala četa, ki naj bi sprejemala nove 'borce. Novi partizani so prihajali v velikem številu, saj so se na Pohorje zatekali ljudje, ki so zbežali liz taborišč v Avstriji. Vedno bolj se je čutilo pomanjkanje orožja. Dve četi Hrvatov so poslali naprej na Hrvaško.
Konec septembra se je vrnil z Dolenjske Boris Winter in privedel na Pohorje desetino -dobro oboroženih partizanov. Na Pohorje sta se vrnila tudi Harkov in Franta s svojo desetino, ki je prinesla mi-nometalce in mitraljeze. V zadnjih dneh oktobra ipa je prispel na Pohorje komandant IV. operativne cone Franc Poglajen in z njiim en bataljon Šlandrove brigade. Ustanovljen je bil Pohorski odred.
Partizani II. pohorskega bataljona in Odreda so mobilizirali in posijali na teren aktiviste, napadali prometne zveze in odbijali nemške napade na Pohorju. Naj omenimo še nekaj akcij:
17. oktobra so borci II. pohorskega bataljona napadli vlak pri Janževem vrhu.
(Nadljevanje s 6. strani) ročni plan graditev nekaterih objektov družbenega standarda, ki rih volivcev že potrdili. Tu gre za januarskem zasedanju smatral kot prepotrebne in katere so se na zbo-čirui. Tako zasnovana družbena ak-naslednje objekte:
—	Izgradnja novih učilnic v šoli »Heroja Rajka«, na Dolu, v glasbeni šoli, posebni šoli, nekaj oddelkov v varstveni ustanovi.
—	Cesta Križišče, Dol, Črdenec.
—	Zdravstveni dom.
—	Ljubljanske bolnišnice.
Za zgraditev teh objektov bi bilo predvidoma potrebnih okrog de-
Konec oktobra je Pohorski odred izvedel velik napad na železniško progo v Mislinjski dolini. Požgali so šest železniških postaj.
V	začetku novembra so bili uničeni trije nemški kamioni, med Dravogradom in Ravnami pa je bil zažgan most.
V	začetku novembra so napadli tudi orožniško postajo v Zrečah. Po triurnem boju je bila orožniška postaja zažgana. Znova so udarili na progo pri Janževem vrhu. Tako je od spomladi 1943. leta naraščala na Pohorju partizanska aktivnost. Nemci ao z velikimi silami skušali ta razvoj zavreti.
Štab IV. operativne cone je budno spremljal položaj na Pohorju in je konec leta 1943 pripravil vse potrebno za ustanovitev brigade na Pohorju. Poslal je tja 'bataljon vzhodnokoroškega odreda. Tako je bila kmalu po veliki nemški oienzivd v Primožu na Pohorju u-stanovljena SNOB »Miloša Zidanška«, ki jo je ljudstvo imenovalo tudi Pohorska brigada. Bila je sestavljena iz Pohorskega odreda in bataljona, ki je prišel s Koroške. Ob ustanovitvi je imela brigada tri bataljone.
set milijard dinarjev. V kolikor hočemo te objekte dograditi, pa moramo v naslednjem obdobju ustvariti enotni sistem financiranja oziroma zbiranja sredstev, \
Glede namenskega vnašanja sredstev občanov od osebnih dohodkov pa nam dogovori na vseh »Tribunah občanov« ni&o znani, vendar bodo zbori volilcev o tem sklepali šele potem, fco bodo znani rezultati dosedanjih dogovorov.
Mislimo, da je konstrukcija takega srednjeročnega programa posledica skupnih potreb, kii jih narekujejo objektivne možnosti, ki se v istem času porajajo v naši občini. aTko zasnovana družbena akcija ima svojo osnovo v demokratizaciji naših 'družbenih odnosov in veliki decentralizaciji sredstev na gospodarstvo, ki se izvaja v zadnjih letih in je še naprej začrtana kot ena od osnov realizacije naše gospodarske reforme. Družba se je s sproščenjem obveznosti, 'ki so jiih imele gospodarske organizacije iz naslovov prispevkov iz dohodka, prispevkov liz izrednega dohodka in prispevkov, s katerimi so bila obremenjena sredstva, namenjena za sklade gospodarskih organizacij. odpovedala velikanski akumulaciji, iz katere so posamezne politične teritorialne enote formirale razne investicijske sklade, ki so bili osnova vse dosedanje družbene izgradnje. Ta 'sredstva so danes v gospodarskih organizacijah, ki so zaradi tako zasnovanega sistema dolžne, da z enotno izdelanimi koncepti nadaljujejo tisto, kar so dosedaj obvezno oblikovani skladi omogočali. Zaradi uspešnega sprejema predlaganega koncepta je ta snov iznesena pred občane, ki lahko s svojim pravilnim tolmačenjem potreb lin z realnim ocenjevanjem možnosti prispevajo, da bodo zaposleni v naši občini razumeli, da je potrebno majhen del sredstev, katerim se je odpovedala družba, ki pa so posledica ustvarjalne moči slehernega zaposlenega, združiti v realizacijo zadovoljitve naših skupnih potreb.
(Nadaljevanje na 12. iritirani)
Slovo od sodelavca
V nedeljo, 9. oktobra 1966 zjutraj smo zvedeli, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec steklar RANCINGER JOŽE, rojen 29. 9. 1929 v Hrastniku.
Ko je dopolnil 15. leto starosti, se je zaposlil v Steklarni Hrastnik kot odnašalec stekla. Njegova izredna prizadevnost in veselje za steklarsko delo sta mu pomagala k hitremu napredovanju. Zelo mlad je bil postavljen na odgovorno delovno mesto brigadirja na polavtomatu Svoje znanje je rad prenašal na svoje sodelavce, zato so ga tudi kot strokovnjaka spoštovali. Njegova priljubljenost se je izražala tudi na njegovi zadnji poti, ko so se od njega poslavljali številni sodelavci in prijatelji. Dobrega delavca bomo ohranili v najlepšem spominu.
Razvoj partizanskih enot na severnem področju Štajerske
Nagradna križanka
			POLJE- DELEC	Pleme, RASA	GORSKI ZRAK	REFLEK- TOR	AVTOMOBIL SKA OZNAKA 7A NOVO MEST	OKRAJŠAVA ZA „IBIDEM”	ULIČNA PRO DAJALNA ČASOPISOV	A	A	KRUT VLADAR, TIRAN	SEZNAM, IMENIK ARTIKLOV	OKRAJŠAVA ZA „IDEM-	NAJLAŽJA KEMIČNA PRVINA	JEZERO V SOVJETSKI ZVEZI	A	FINSKO PRI STAN IŠČE /TURKU /	TRAPA	MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI	IME SLIKARJA MALESA
																					
			►							IZMERJENA VIŠINSKA TOČKA V NARAVI	STANIĆJE						DEL VIETNAMA				
SESTAVIL KARU DREMEL	VAROVALN OKLEP PR SaBljanul NAPRSNIK	DRŽAVA v AFfilK 1									ŽLAHTNI PL I N						IGLASTA DREVESA				
		- ZELIŠČE. BILKA									SAMO, ZGOLJ						OTOČJE V Tl H£M OCEANU				
TUNEL							SKUPINA PTIC	ZRAST KRISTALOV JAJČASTE OBLIKE						IME FILMSKE IGRALKE KERR-OVE							
VRSTA RAZCVfTj				AFRIŠKI PTIĆ Ki NE LETA				VMESNI ZID						JAREM				GORA NA KRETI			
				SINJSKA VI TEŠKA IGRA				ČISLANJE, SPOŠTOVANJE						VRSTA ZEMLJE				OBDOBJE, STOLETJE			
VISOKA IGRALNA KARTA			FRANC TER0 R1STIĆNA0R GANI7ACIJA		NEMŠKA DENARNA ENOTA						ČLOVEK LEPEGA OB NASANJA									ŠPANSKI SURREALI- STIČNI SLIKAR	MALAJSKA BLAZNOST
fyü					FIGURA PRI ČETVERKI				ČAR. OMAMA	IME FILMSKE IGRALKE GARDNER	ZADETEK PRI NOGOMETU SLUŽBENI NAZIV ZA NORVEŠKO				rimska BOGINJA	SULTANOV UKAZ V STARI TURČIJI IZVIREK	I				A
2RAĆNI PRITISK					ODKRITELJ NOVE ZELANDIJE			S				SLOVENSKI PISATELJ /FERDO /							KEM.ZNAK ZA AMERICIJ KEM.ZNAK ZA CINK		
RA2A					ANGL. VOTLA MERA	CESTNI ZAVOJ	ALKOHOLNA PIJAČA celoten					A	A	PREDLOG ČEŠKI SKLADATELJ „JEMUFA"			.OBVEŠČE- VALNI CENTER”	NESREĆA ITAL LETOVIŠKO MESTO V LIGURIJI			
OSEBNI 7AIMEK			URADNA KRATICA SOVJETSKE ZVEZE	SLOVENSKI PISATELJ VOJVODINSKI ŠAHIST								NA2IV	INDUSTRIJSKI KRAJ PRI JESENICAH DIVJA GOVEDA								
NAŠ IZDELEK ZA SADJE IN PECIVO									A	POGAČA IZLOČEK USTNE ŽLEZE									mesto ob ŽENEVSKEM JEZERU	RADIJSKI SPREJEMNIK	MISTERIJ O HUDEM POGLEDU
A	ŽEPNA »ELEtKA	PEVEC, KI NASTOPA SAM							IZOBRAŽEVALNI TEČAJ								DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI				
		ZELENICA V PUŠČAVI							PUNT, VSTAJA												
POČASEN PLES							PRIJATELJ TUJE LASTNINE	27. IN1J.ÖWA V ABECEDI			IME PRVE ŽENSKE				PEVSKI ZBOR	ŽEN. IME	OBER				
								MAKEDONSKO KOLO			JAPONSKI DROBIŽ										
VARUH DOMAČEGA OGNJIŠČA PRI RIMLJANIH				Žival,ki JE PODOBNA MIŠI IN PTIČU <£M.2NAK ZA MOLIBDEN								ATEK					KOPALIŠČE PRI BENETKAH	L			
H6.1N 2*t. ČRKA V ABECEDI			VRSTA ESTENIN									TUJE MOŠKO IME					NESTRO- KOVNJAK				
BARVA IGRALNIH KART					A	ŠPANSKI Šahist					N	RIBJE JAJČECE					PRED LETI ODUČEN JAPONSKI TELOVADEC				A
																					
Obisk strokovnjakov iz Demokratične republike Nemčije
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo pet nagrad, v skupni vrednosti 65 N-din.
Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna Hrastnik do sobote 19. 11. 1966. Na pisemski ovitek napišite: Nagradna križanka.
Za križanko iz prejšnjega »Steklarja« smo prejeli 37 rešitev. Komisija sestavljena iz uredništva in reševalcev je morala pregledati 10 rešitev, da je ugotovila 5 izžreban-
cev, ki prejmejo:
Klenovšek Anica	20 N-din
Kumlanc Ludvik	15N-din
Jager Avgust	10 N-idin
Dušak Zlatka	10 N-idin
Kalšek Breda •	10 N-diin
Srečnim nagrajencem čestitamo!
Pravilna rešitev prejšnje križanke: VODORAVNO: Skleda, borec, emisar, kompot, rjuha, Tasilo, Slak, Oteče, sopran, maj, rula, Haloze, až, dioda, tkalka, nrav, sapnik, JR, Novosel, pita, Ni, vos, knapi, kramar, VO, Amer, Ira, Bi-ofcovo, Egej, menu, Collins, Tom, cona, prehlad, Anet, ena, Rem, Iskra, No, Aztek, meja, Raa, Kot, zmota, kok, omaka, Vida, vod, da, pisatelj, cekar, apetit, svitanje, Inari, salama.
Vse boljši odnosi z državami ta-koimenovanega »Vzhodnega bloka« se evidentirajo tudi v maši tovarni v obliki obiskov strokovnjakov iz teh držav. Tako so nas za bolgarsko delegacijo tovarne »DRUŽBA« iz Plovdiva in delegacijo čeških strokovnjakov iz osmih tovarn pred kratkim obiskali strokovnjaki iz Nemške demokratične republike.
V našo tovarno so prišli štirje strokovnjaki steklarske industrije in sicer 2 iz instituta WTI iz Jene in 2 iz Centralnega projektnega biroja za steklarsko »kemično industrijo. Namen »obiska je bil, ugotoviti možnosti konkretnega sodelovanja, kakor ga že imajo z nekaterimi jugoslovanskimi podjetji.
Po ogledu tovarne, ko so si ogledali proizvodne možnosti in naprave, smo skupno ugotovili, da z našo tovarno ni mogoče iti v tako vrsto kooperacije, »ker ne predelujemo steklarskih polproizvodov (cevi, palice itd.). Iz razgovorov
lahko »ugotavljam, da za njihovo steklarsko industrijo izdelujejo »o»d projektov za peči do avtomatskih strojev »in »opreme. Prav taibo se je dalo ugotoviti, »da jim močno primanjkuje kvalitetnega kadra steklarjev, pihačev in da je steklarska industrija kljub velikem obsegu močno zapuščena, oziroma ni šla v korak z vedno hitrejšim razvojem. Njihove izjave o naši tovarni kot celoti bi lahko okarakterizirali v enem stavku. Njihov vodja se je ob »koncu zahvalil celotnemu ko-leiktiivu, ker s»o imeli priložnost ogledati tovarno »in »dejal, »da je to do sedaj najbolj sodobno in smotrno urejena tovarna.
Ker sem »osebno že imel možnost videti nekaj njihovih tovarn, mislim, da njihova izjava ni le vljudnostna fraza, »in da smo z razvojem v naši tovarni lahko zadovoljni ter da je tovarna, ki jo sedaj »postopno urejamo, garancija tudi za generacije, ki nam bo»do sledile.
»ing. Mrcina Ma»ks
Razvoj partizanskih enot na severnem področju Štajerske
(Nadaljevanje zli. strani)
Ustanovitev Pohorske brigade pomeni velik uspeh osvobodilnega gibanja v sever»ovzbod»ni Sloveniji in »potrditev zmage v boju za Poharje. Točno eno leto po padcu I. pohorskega »batailjona je »bólla, ustanovljena »brigada, »ki sli je po ustanovitvi z velikimi »bitkami in uspehi v boju proti faš&tičnemiu o»ku-patorju priborila častni naslov udarne brigade.
Septembra se je brigada podala na Dolenjsko ter tudi tu bojevala velike blitke. 'Razbila je postojanko na Savi in se z velikimi uspehi borila »pri Št. Vidu p»ri Stični.
Po vrnitvi brigade z Do»lenjske je brigada v najtežjem času ofenzive dobro napredovala ter se v vseh bojih »dobro izkazala.
9.	maja 1945, leta pa se je brigada .poidala na pohoid preko Karavank na Koroško, udeleževala se je bojev pri »osvoboditvi Velikovca, Goisposvetskega polja. Največjo zmago pa je slavila pri osvoboditvi Leiibnice, ko je razbila
30.000	mož” »močno sovražno enoto, ter »po tem boju vkorakala v Celovec.
Hrastnik, 25. 10. 1966.