Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. PoSt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini
N
I
LIST
Posamezna številka 90 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
ŠT. 982
TRST, ČETRTEK 28. MARCA 1974, GORICA
LET. XXIII.
Je torej demokracija slabša od diktatur?
Iz držav, kjer vlada demokratični plurali stični politični sistem, je slišati zadnja leta o nenehnih škandalih vseh vrst, od seksualnih tipa Profumo do političnih tipa Waterga te in korupcijskih tipa Esso comp. (in ministri). Po drugi strani pa ne slišimo o nikakih škandalih v Španiji, ' in v drugih državah z avtoritarnim režimom. Iz tega bi se dalo sklepati, da ustvarja ravno demokracija tisto ne zdravo moralno vzdušje, v katerem se lahko kotijo take javne nečednosti, medtem ko v strogem vzdušju diktatur ne more priti do takih škandalov, ker tam ni moralne pokvarjenosti.
Res človek lahko naleti na mlade ljudi, ki mislijo tako. Ti nenehni škandali v demokra cijah jim vzbujajo stud in prezir do demokra tičnih vladavin in hkrati občutek občudova nja in rešpekta do diktatur, ki ostanejo imu ne za take moralne okužbe. Lahko bi celo rekli, da je morda tako mišljenje med mladimi bolj razširjeno kakor ljubezen do demokracije, čeprav motivirano z moralnimi razlogi, za katere je mladina posebno občutljiva. Toda tu gre bolj za optično prevaro kot za kaj drugega. Po tej logiki bi morali sklepati, da so ljudje v diktatorskih državah bolj moralni kol ljudje v demokratičnih državah in da so torej diktature prav izraz in posledica te večje moralnosti v javnih zadevah in v moralni občutljivosti ljudi, ali pa da ravno diktatorski režimi s čim manj svobode napravljajo ljudi bolj moralne kot pa svoboda v demokracijah. Oboje je seveda nesmisel. Diktatura ne more biti bolj moralna od življenja v svobodi, ker dela silo ljudem in izvaja pritisk na njihovo svobodno voljo in vest, ker je proti morali. Zato se lahko porodi iz resnično moralnega pojmovanja samo taka vlada, ki spoštuje vest, prepričanje in svobodo — v bistvu je to isto! — državljanov. Po drugi strani pa vemo, da napravljajo diktature ljudi za hinavce ali primitivce. Ljudje, ki morajo skrivati in tajiti svoje pravo mišljenje in nazor, ali prikrivati svoja spontana dejanja, katera jim narekue vest, se izrodijo v hinavce, ko jim postane to skrivanje navada. Kdot pa v dobri veri verjame vso propagando in te ze diktatorskih režimov, zapade prej ali slej v primitivnost, v stanje idejne in politične nerazvitosti. Tako okrni njegova osebnost če že ne v pogledu vesti, pa v intelektualnem pogledu. Tudi tega ni mogoče označiti za moralno.
Zakaj je torej v demokratičnih državah — vsaj v nekaterih — toliko škandalov, v diktaturah pa ne? Zato, ker je v demokracijah možno nadzorstvo nad vladajočimi, in sicer z več strani, od ljudstva samega, in to preko iavnega mnenja, preko svobodnega tiska, preko opozicionalnih političnih strank in preko sodstva, da ne omenjamo še raznih drugih možnosti nadzorstva. To pa odkriva škanda-(Nadaljevanje s 3. strani)
Rumorjeva vlada je dobila zaupnico v zbornicah
Nova levosredinska Rumorjeva vlada je dobila ob koncu preteklega tedna zaupnico v poslanski zbornici, včeraj, v sredo, pa v senatu. Pri tem ni bilo nikakiih presenečenj, pa tudi ne tesnobnega pričakovanja z Rumorje-ve strani, saj. je bil izid obeh glasovanj že vnaprej matematično siguren. V obeh zbornicah so glasovale za zaupnico štiri sredin skoleve stranke (tudi republikanci, čeprav niso zastopani v vladi, a jo bodo podpirali od zunaj) in zastopniki Južnih Tirolcev, proti pa misovci, komunisti, liberalci in levi neodvis-neži.
Zdaj se bo morala vlada krepko lotiti de la, če hoče doseči nekaj izboljšanja v skrajno resnem italijanskem gospodarskem položaju, ki je skoraj že na robu katastrofe, predvsem zaradi naglega naraščanja cen, ki že zasluži oznako inflacije. V onem letu so se dvignile cene povprečno za 20 odstotkov. In se dvigajo še naprej, vsak dan in vedno hitreje. Nekatera zvišanja cene so naravnost nesramno visoka in znašajo kar 50 odst. brez kakega opravičila ali pojasnila. Kaže, da vlada ne misli več na blokiranje cen, kar se je izkazalo že lani slabo zdravilo (kot že tolikokral prej in ne samo v Italiji), saj so cene po sprostitvi naravnost zdivjale.
Da pa vlada glede gospodarske politike nima čisto jasnih pojmov, se da sklepati iz mnogih znakov, med drugim po tem, da še vedno zvišuje plače in javne izdatke (kjer se zdi, da sploh ni več postavljena ali predvidena nobena meja), po drugi strani pa zožuje kanale kreditov in zvišuje tudi ceno denarja (posojil), kar mora privesti do skrčenja investicij, in to ima lahko za posledico brezposelnost. Tudi prekomerno zviševanje davkov ravno tistim plastem, ki bi sicer svoje prihranke vložili v gradnjo stanovanj in nakup takih dobrin, ki ustvarjajo delo, je negativen pojav, kajti istočasno so davkarije še vedno
vse preveč prizanesljive s tistimi, ki zaslužijo največ, velikimi podjetniki, špekulanti itd., ti pa lahko skrivajo svoje dohodke in so postali v tem že pravi mojstri.
Kar zadeva sindikate, se zdi, da so se znašli v zadregi, kakšno stališče naj zavzamejo: ali naj nadaljujejo z valom stavk za stalno zviševanje plač, kar pospešuje inflacijo, ali naj podprejo vlado spričo nevarnosti kaktega desničarskega udara, ki postaja vse bolj realna, kot dokazujejo preiskave v določenih častniških in fašističnih krogih. Poleg tega se bliža referendum za odpravo zakona o razporoki, ki bo 12. maja, kar bo hud pretres za vlado. Nekateri menijo, da ga ne bo preživela. Toda kaj bo sledilo? Ali nova levosredinska vlada z novim predsednikom, ker Ru mor jev kredit naglo pada, ali kaka nova kombinacija? Toda da si jo člove lahko zamisli, je potrebna že velika fantazija. Komunistična stranka upa, da bo napočil prej ali slej njen trenutek, ko bo prišel v poštev njen predlog za »zgodovinski kompromis«:	kr-
ščanska demokracija plus komunistična stranka je enako vlada. To pa bi bilo s strani krščanske demokracije dejanje obupa in priznanje poloma vse dosedanje politike. Pomenilo pa bi tudi začetek nevarne politične pustolovščine, ker bi taka kombinacija čisto gotovo močno okrepila desnico in pospešila medsebojno povezovanje vseh desničarskih elementov, od misovcev pa morda do liberalcev ter jih napravila bolj bojevite in predrzne.
Tudi najnovejša polemika z Jugoslavijo gotovo ni povečala ugleda Rumorjeve vlade niti v notranji niti v zunanji politiki. Pritisnila ji je pečat čudne neresnosti in demagogije. Morala se bo truditi, da se ga znebi, toda o njeni dobri volji se da dvomiti, posebno po zelo dvoumnih Rumorjevih izjavah v parlamentu o notah Jugoslaviji in o sedanji polemiki.
Demonstracije v Sloveniji
V Sloveniji se nadaljujejo demonstracije proti absurdni noti italijanske vlade zaradi bivše cone B. Na zborovanjih poudarjajo ljudje, da ne odstopijo niti koščka slovenske zemlje, kot ne zahtevajo tuje zemlje. Hočejo da se pusti slovenske in jugoslovanske meje enkrat za vselej pri miru.
Še vedno ne morejo razumeti, kako je mogla priti italijanska vlada do tega, da je poslala t^ko v bistvu žaljivo in izzivalno, če že ne zastraševalno noto jugoslovanski vladi. Slišati je vsemogoča ugibanja, toda naj se
domneva že kakršenkoli vzrok, logike in pameti v njem ni najti. Ena od raizlag je ta, da so si skušali Fanfani (ki ni nov takim podvigom), Moro in Rumor ustvariti nekaj ugleda, češ da so »močni« možje in da zna tudi levosredinska vlada »voditi odločno nacionalno politiko«. Vsaj Moru je bilo potrebno, da bi si nekoliko popravil svoj ugled v tem pogledu, po njegovi klečeplazni politiki do arabskih šejkov. Toda popravljati jo je začel čisto na napačnem koncu, kar je kvečjemu pripo-(dalje na 2. strani)
Demonstracije v Sloveniji
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 31. marca, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 8.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Smetana: Klavirski trio. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Aleš se potepa«. Radijska igra, napisala Nada Kraigher. Režija Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30-15.45 Glasba po željah.
14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert.
16.30 šport in glasba. 17.30 »Le premisli Giacomino«. Komedija, napisal Luigi Pirandello, prevedel Smili-jan Samec. Stalno slovensko gledališče v Trstu. Režija: Mario Uršič. 19.15 The Joe Venuti Quartet. 19.25 Zgodovina italijanske popevke. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. Trobentača Tone Grčar in Stanko Arnold, hornist Augusto Bartoli, pozavnih Sergio Sic-cardi. 22.20 užnoameriški ritmi.
♦ PONEDELJEK, 1. aprila, ob: 7.00 Koledar, 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Ekskurzija k morju«. 12.00 Opoldne z vami.
13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade pcslušavce. (Danilo Lovrečič), 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 športna tribuna..
20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti — Pianistka Zdenka Novak. — Slovenski ansambli in zbori. 22,15 Pesmi brez besed.
♦ TOREK, 2. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Medigra na pihala. 13.30 Glasba po željal. 17.00 Za mlade poslušalce. 18.15 Umetnost. 18.30 Ansambel Melos. 18.50 Formula 1: Pevec in orkester, 19,10 Slovenski povojni revialni tisk v Italiji. »Zaliv«, (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 šport.
20.35 Ferruccio Busoni: Doktor Faust, opera. V odmoru (21.25) »Pogled za kulise«. 22.20 Nežno in tiho.
♦ SREDA, 3. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol): Pogled v naravo: »Travca zejeni«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18 50 Flavtist Miloš Pahor, oboist Giovan-ni Soerandjo, violinist Angelo Vattimo, klavičem-balistka Dina Slama, violončelist Edi Majaron. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico. 21.50 Klasiki ameriške lahke glasbe.
♦ ČETRTEK, 4. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13 30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. (Danilo Lovrečič). 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glasbe. (Ada Markon). 19.10 Spomin na Jakoba Ukmarja (Alojz Rebula). 19.35 Za najmlajše: Pisani balončki, (Krasulja Simoniti'. 20.00 šport. 20.35 »Pravica ubijati«. Napisal Vladimiro Caioli, prevedla Marija Kacin. Izvedba: RO. Režija: Jože Peterlin. 22.10 Motivi iz filmov in glasbenih komedij
♦ PETEK, 5. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šoD »Svet na znamkah«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce 18 15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.15 Liki iz naše preteklosti: »Ferdo Delak«, (Lelja Rehar). 19.25 Jazz glasba. 20.00 šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.40 V plesnem koraku. 22.05 Oddih ob glasbi.
♦ SOBOTA, 6. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 1135 Poslušajmo spet. 13.30 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. (Danilo Lovrečič). 18.15 Umetnost. 18.30 Fagotist Vojko Cesar, pianist Gabrijel Pisani. Paul Hinde-mith: Sonata (1938);: Ivo Petrič: Sonata. 18.50 Glasbena zlepljenka. 19.10 Družinski obzornik (Ivan Theuerschuh. 19.25 Zborovsko petje. 20.00 šport.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Detektiv Belin«. Napisal Damir Feigel, dramatiziral Adrijan Rusjta. RO. Režija: Stana Kopitar. 21.10 Vaše popevke. 22.30 Melodije v polmraku
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi Jču v Trstu dne 20.4.1954, itev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiia ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
(Nadaljevanje s 1. strani) moglo, da se je mnenje o njegovih diplomatskih sposobnostih še poslabšalo, tako doma kot v tujini.
Vsekakor je jasno, da gre za neresen spodrsljaj Rumorjeve vlade in italijanske diplo macije, ki absolutno ne more ogroziti Jugoslavije ali varnosti slovenskega naroda, saj bi vsakršen italijanski oborožen poseg (tudi če bi do njega prišlo) v hipu povzročil nevarnost nove svetovne vojne in najhujšo voja-ško-politično krizo v Evropi, ki si jo je mogoče misliti. Tega pa Atlantska zveza zaradi muhe, ki je pičila Mora ali koga drugega, ne
PROMET NA MEJI
Zadnji čas se odvijajo formalnosti na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo veliko bolj počasi kot prej im avtomobilisti morajo čakati tudi več kot eno uro. Cariniki na obeh straneh so postali zelo natančni in pregledujejo tudi denarnice in notranjost vozil. Vse to je delno v zvezi z novimi carinskimi predpisi, ki so stopili v Jugoslaviji v veljavo z novim letom, in z nedavno sklenjeno italijansko prepovedjo izvažanja italijanske in tuje valute razen 20.000 lir in pol milijona v tuji valuti; še rajši pa s trenutno napetostjo v melsebojmih odnosih med Italijo in Jugoslavijo zaradi bivše cone B.
— Ben, Jakec, kaku je prouzaprou ses te mi konfini? Jn kej je konfin jn kej je demarkacijska črta? Kej je več jn kej bol drži?
— Znaš, je ana majhna razlika, ma je pomembna...
— A taku koker med moškim jn žensko? Znaš, je biu anbot an kongres od tisteh feministk, ke se przadevajo za enakopravnost žensk jn ke so po navadi vse grde. Jn tam je ana govorila od tega jn je tudi rekla, de med moškem jn žensko je prou majhna razlika. Jn tabat se u dvorani oglase ana jn zakr-či: živjo razlika!
— Mihec, pestmo špase! Ke z dej je blo vselili nomalo resno jn vso stvar so časniki še bol napihovali. Aden od Pikola je šou pr-fina pogledat na uni krej za videt, kaku se prpraulajo na vojsko. Jn ni vidu nikjer nobe nega soudata jn tu se mu je zdelo strašno sumljivo. Pole je zamerkau. de so na frišno prefarbale tiste table ke kažejo, ki je ljudska milica....
— Jejzes, Jejzes! Strašne reči!
— Ja, ma so ble tudi diplomatske note...
— Tudi jest poznam nomalo note, ma ne diplomatske.
— Mihec, pestme zgovort, ke drugače ti ne povem neč! Vsa reč je pršla ven zastran tega, ke vsaka vlada terpretira te konfine jn demarkacijske črte na svoj način. U Rimi se vsako tolko zmislejo jn pravejo, de je cona B — Koper, Umag, Buje jn vse tisto — de je
more dopustiti, če noče, da zavezništvo razpade in se osramoti. Vsakršen strah Slovencev zaradi meje z Italijo je zato popolnoma odveč; ni pa seveda odveč ogorčenje, da je do takega poskusa motnje v doslej dobrih sosedskih odnosih sploh moglo priti in to radi take lahkomiselne, prav otročje muhe ljudi v levosredinski vladi.
—o—
DELO DEŽELNEGA SVETA Deželni svet je na seji 22. t.m. obravnaval vprašanja im interpelacije deželnih poslancev, ki so se nanašale na tridnevno stavko osebja deželne uprave (kar ovira delo deželnih uradov), na deželne posege za preprečevanje gozdnih požarov, ma odprtje višjega zavoda za telesno vzgojo v Trstu, na e-nergetske vire v naši deželi in na pristane.
LOV NA SLONE V KENIJI SPET DOVOLJEN
Kenijski minister za turizem je v soboto naznanil, da je kenijska vlada sklenila preklicati popolno prepoved lova na slone. Prepoved bo prenehala veljati L aprila. Uvedena pa je bila lani. da bi zaščitila slonje črede, ki so se prehitro redčile. Odslej bo dovoljeno odstreliti 600 slonov letno. Računajo, da živi zdaj v Keniji okrog 150.000 slonov.
še zmiri pod italijansko suverenostjo j n de tisto Jugoslavija samo upravlja. Treba reč, de tudi vlada u Rimi s temi notami ne misle resno, ma vselili se boji priznat, taku, koker je...
— Ma koga se boji?
— Se boji, de ji ne bi desnica — fašisti, liberalci, an tal demokristjanov ne očitali, de je izdala narodne interese. Jn taku se vsako tolko splaše jn nomalo zarabašta od suverenosti nad cono B. Samo de so fašisti kontenti.
— Ta je pej lepa! Sej pole ni čudno, če fašisti taku uzdigavajo glave, ke videjo, de se jeh prouzaprou bojijo. Ma, Jakec, povej ti meni: Kej niso u tej vladi levega centra tudi socialisti? Jn me od danes.
— Se zna, de so. Ma tudi uani...
— Ma čajki, čaki Jakec! Kej niso pr soda-listah tle pr nas tudi ani Slovenci? Kei nra-vejo pej ti Slovenci? Kej tudi uani odobravajo tiste note od neugasnjene suverenosti nad cono B?
— Jest ne znam, če odobravajo al ne. Znam samo tu, de jemajo ano forte smešno vlogo.
— Ja, tu si pej strašno diplomatsko pove-dau.
— Znaš, diplomacija je zmiram taku, de nikoli ne reče ene jasne besede. Jn tudi kadar delajo tiste pogodbe jn memorandume, zmiram nardijo taku, de se lahko še naprej vričkajo, ke če ne diplomacija ne bi jemela kej delat. Vre čerčil je anbot reku (jn je biu čerčil!): Diplomacija rešava probleme, ke be jeh ne blo, če ne be blo diplomacije. Si za-sto pu?
— Ma Jakec, še tu mi povej: Kej srni mi tle prouzaprou? Kej smo Teletejevci al Sto-javd al Ajevci al Bejevci al Tržačani al kej?
— Mi smo, dragi moj Mihec, mone.
Mihec in Jakec se menita od mej in od socialistov
Kdo bi užival podaljšano življenje
Na svetu je toliko ljudi, ki ne vedo kaj početi s svojim življenjem in se neprestano dolgočasijo. Nekateri celo prostovoljno vržejo svoje življenje proč, ko napravijo samomor. Kljub temu pa večina ljudi še vedno sanjari, kako bi se dalo človeško življenje podaljšati. Nekdaj so uporabljali v ta namen čarovniška sredstva, ali pa se držali strogih in včasih nekoliko čudaških življenjskih pravil. Danes pa zaupajo v znanost. In res je te dni skupina znanstvenikov na ameriški univerzi Michigan naznanila, da so odkrili snov, ki bo morda omogočila podaljšanje človeškega življenja do 200 let. Če se bodo poskusi, ki so v
AFRIŠKA PRAVICA ZA ČASNIKARJE
V vladavinah, kjer ni prave tiskovne svobode, časnikarjem ni z rožicami postlano. To je okusil tudi nigerijski časnikar Mineri A-maikiri, urednik dnevne kronike nekega lista v Lagosu.- Lani avgusta ga je policija aretirala, ker je objavil v listu novico o neki stavki. Policijski funkcionar ga je dal prebičati in da bi ga še bolj užalil, mu je zapovedal odrezati lase in brado.
Toda časnikar je tožil policijskega fuoik cionarja in zahteval visoko odškodnino. Sodišče je odločilo, da mora nigerijska država plačati časnikarju devet milijonov dolarjev odškodnimie. To jc hud udarec za nigerijsko policijo, ki jc bila navajena zapirati in zasliševati, pa tudi pretepati čarnikarje, če so napisali kaj takšnega, kar policijskim šefom ali kakemu visokemu vladnemu uradniku ali ministru ni bilo všeč. Toda v Nigeriji je bilo vsaj sodišče nepristransko. V Evropi pa so države, kjer še sodišča potegnejo s totalitarnim režimom, kadar morajo soditi kakemu časnikarju ali pisatelju, ki se je drznil zapisati resnico.
Škoda le, da nigerijski časnikar tiste milijonske odškodnine ne bo nikoli videl.
Je torej demokracija
(nadaljevanje s 1. strani)
le. Seveda lahko pride pri tem tudi do pojavov obrekovanja, krivih obdoliitev in demagogije, a to se v demokracijah vendar ne mo re tako razviti, da bi onemogočilo pravo de mokratično kontrolo. V diktaturah pa tako nadzorstvo nad početjem vladajočih ni mogoče, ker javno mnenje ne pride do izraza ah pa je tako pod vplivom režimskih propagandnih trobil, da se sploh ne more izoblikovati. Poleg tega je izpostavljeno sankcijam s strani režimske policije. Sodstvo je enako kot policija v službi režima, le njegov pomožni organ. Tudi tisk je v službi režima, političnih strank pa ni razen ene same, ki pa v bistvu ni drugega kakor organizacija za rekrutiranje tistih, ki so pripravljeni služiti režimu, ah oportunistov, ki bi si radi na ta način zagotovili kake funkcije in boljše službe. V tem pogledu je vsaj naši starejši generaciji še dobro v spominu nekdanja fašistična stranka. Vanjo so se vpisali vsi tisti, ki so si hoteli zagotoviti kake koristi.
Če torej v diktaturah ne odkrivajo škandalov, je to samo posledica dejstva, da si nihče ne upa obdolžiti mogočnikov, ki imajo monopol oblasti, kakšnih nepoštenih dejanj,
teku, posrečili bi lahko uporabljali tisto snov za prekinitev delovanja tistih bioloških procesov v telesu, ki urejajo telesno temperaturo. Temperatura v telesu bi se znižala in staranje bi postalo znatno počasnejše.
Dr. Barnett je izjavil, da so poskusi na žuželkah, posebno na muhah, pokazali, da se življenje podaljša, če se telesna temperatura zniža. Zdaj so začeli delati take poskuse na miših in nekaterih sesalcih, da bi ugotovili, če omenjena teorija drži. Dr. Rosenberg pa je povedal, da ne gre za kako novo snov; nov je le način, kako jo uporabljajo. Ni pa hotel razodeti, katera snov je to. Rekel je le, da če se bodo sedanji poskusi na živalih posrečili, bodo morda začeli preizkušati tisto snov tudi na ljudeh, kar se bo zgodilo čez kakih deset let.
To bi seveda pomenilo hud in samovoljen poseg v naravo in bi povzročilo na svetu več hudega kot dobrega, kajti prvi, ki bi si zagotovili tako podaljšanje življenja, bi bili diktatorji, ki ljubijo oblast in se jim je težko ločiti od nje. Doslej je bila le smrt tista, ki je zagotovo osvobajala narode in države takih ljudi, ki se držijo oblasti kot klop pasje kože. Če pa bi se jim posrečilo premagati še smrt, bi bili mogli narodi obsojeni na grozotna dolga obdobja suženjstva pod vedno istim diktatorjem in življenje v takih drža vah bi postalo pekel — nekaka večnost, ko bi ves razvoj ohromel. Menjale bi se generacije, a diktator bi ostal vedno isti — in isti bi ostali gotovo tudi njegovi pomagači, biriči in rablji, šefi policije in krivični sodnki. Nesmiselno si je namreč predstavljati, da bi mogli biti vsi ljudje deležni takega podaljšanja življenja, kajti kdo bi vzdrževal take pen-zioniste, ki bi živeli dvesto let? število ljudi na svetu bi zelo narastlo in med njimi bi bilo tri četrt takih živih mrtvakov z mrzlim telesom, prave pošasti, ki bi se gnusile mlajšim generacijam.
slabša od diktatur?
zapravljanja, poneverb, itd., tudi če dobro ve zanje, ker se boji, da se s tem izpostavi sankcijam in ker se tudi jasno zaveda, da so preiskovalni organi in sodišča pristranski. Tako vsi molčijo in se delajo, kakor da ničesar ne vidijo in kakor da so vladajoči sami vzorni poštenjaki. Nepoštenosti, ki se dogajajo pod diktaturami, pridejo na dan šele potem, ko se te zrušijo ali ko je kak diktator odstranjen in zamenjan, kot se je to zgodilo po Stalinovi in že prej po Hitlerjevi in Mussolinijevi smrti. V vseh treh diktaturah ni manjkalo škandalov vsake vrste, o katerih pa se piše šele zdaj.
Dejstvo, da se govori in piše o škandalih vladajočih in drugih vplivnih osebnosti v demokracijah že v času, ko so še na svojih mestih, je pozitivno zaradi tega, ker dokazuje, da še obstaja najnujnejša mera kontrole s strani ljudstva in tiska, tudi če so taki pojavi sami po sebi žalostni. Ti škandali namreč niso posledica svobode, ampak zlorabe svobode in človeške pokvarjenosti, katere pa ne bo mogel iztrebiti noben režim, pa naj še tako obeta, da bo ustvaril novega, boljšega človeka. Toda take zlorabe je mogoče spoznati samo v svetli luči svobode, ne pa v somraku diktatur.
Pisma uredništvu:
Spoštovano uredništvo, večkrat sem že nameraval, da Vam napišem par besed predvsem zato, da Vam čestitam za Vaše jedrnate in pametne članke, ki bi za njih človek želel, da bi bili daljši, ravno nasprotno od onih. ki se na splošno pojavljajo v našem časopisju.
To pot je povod mojemu pismu članek iz .št. 979 od 7. marca t.l. z naslovom: Imena narodov v slovenskih priimkih. Poudarek je na priimkih na splošno.
Enkrat ste, mislim, lani objavili nekaj o tem predmetu v zvezi z novo publikacijo iz tega področja na Angleškem. Sicer sem do sedaj zaman iskal po knjigah kaj podatkov o istem predmetu.
Izgleda, da imate Vi specialista za to področje. Veseli me, da bosite, kakor izgleda, objavili nadaljevanje zgoraj navedenega članka.
Morda sem preveč nadležen, zato Vas prosim, da mi oprostite, ali bi Vas vseeno prosil, da mi pomagate rešiti vprašanje mojega priimka. Za mojega pradeda sem v župnem arhivu v Ilirski Bistrici, od kjer sem doma, našel, da bi on nekje ob začetku preteklega stoletja prišel »ex Gargaro«. Zdelo se mi je naravno, da je to Grgar pri Gorici. Bil sem tam nekolikokrat, ampak do sedaj nisem zasledil nobenega Perkana. Podobnega toponima, vključivši manjše vasi, ni v -Jugoslaiviji, ker bi' sicer bil v tozadevnem seznamu, ki ga ima pošta. Nko »ustno izročijo« pravi, da je naš praded prišel iz Furlanije. Morda je Vaš strokovnjak slučajno naletel na moj priimek.
Z vsem spoštovanjem Vas lepo pozdravljam Anton Perkan - Delnice ODGOVOR
Priimek Perkan gotovo ni nič drugega kakor popačeno zapisan priimek Bergant. Očitno je. da ga je nekoč v preteklosti, morda v 18. stoletju, napačno zapisal kak furlanski ali nemški župnik, ki ni znal dobro slovensko in je preslišal glas t na koncu, iz začetnega B pa je napravil P. Pniimek Bergant je značilen za goriško področje, najti ga je v Gorici in okolici. Priimek Perkan pa je »doma« najbrž v Kanalu; tam je bil 1. 1914 med naročniki knjig Mohorjeve družbe, navedenimi v koledarju za tisto leto, neki Miroslav Perkon. Drugje oblike Perkan ali Perkon nismo našli.
Priimek Bergant je samo slovenski., ni ga najti niti pri Furlanih ali Italijanih niti pri Nemcih. V slovenščini danes ne pomeni nič, pomen zadobi samo v staronordijskem jeziku, kjer pomeni dobesedno »Nosi čar(ovnijo)« ali »Prinaševalec čara«; beseda baer namreč pomeni »nosi«, gand pa čarovnijo ali čarovno palico, odtod slovenska veseda uganiti (narečno vganti), kar je prvotno najbrže pomenilo odkriti čar, s katerim je kdo začaral človeka, še verjetnejše pa je, da je prišel priimek Bergant iz besede »vaergand«, kar je pomenilo »brani od čara«, torej človeka, ki je preganjal čarovnijo iz ljudi. Glas v pa se je spremenil s časom v, b, kakor pri mnogih drugih slovenskih besedah. Perkan-Bergant je torej v davnem času, najbrže še pred preselitvijo Slovencev na današnje ozemlje, pomenilo nekakega vrača, ki je zdravil ljudi s tem, da je izganjal iz njih začaranost, ki je povzročala bolezen ali kako drugo neprijetnost, po- takratnem ljudskem verovanju. Tudi priimek Bergoč izhaja iz priimka Bergant, verjetno tudi Berginc.
—O—
SAMOVOLJNI PROFESOR Iz Beograda je poročala agencija ANSA, da so v začetku tega meseca aretirali v srbskem mestu Valjevu bivšega profesorja beograjske univerze Dragoljuba Ignjatoviča in mu bodo sodili pod obtožbo prevratnega delovanja. Ignjatovič je bil odstavljen kot univerzitetni profesor zaradi opozicije uradni partijski liniji.
Ob 30-letnici konca fašizma
Deželni svet je 25. marca razpravljal o zakonskem osnutku, ki ga je predložila deželna vlada in ki predvideva prispevke ob 30. obletnici zmagovitega konca narodnoosvobodilne vojne. V splošno razpravo je med drugimi posegel svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je velik del svojega govora posvetil boju slovenskega ljudstva proti fašizmu na Primorskem.
V začetku je slovenski predstavnik pohvalil pobudo deželne vlade, da se tudi z deželnimi prispevki podprejo proslave ob tako pomembni obletnici in da se vsaj s simboličnimi podporami izreče priznanje tistim vasem in njenemu prebivalstvu, ki so v krutem in neenakem boju največ žrtvovali. To je predvsem pomembno zato, da bo zlasti mladina bolje spoznala polpreteklo zgodovino in se naučila spoštovati ter ceniti pluralizem političnih sil in verovati v tisto neodtujljivo vrednoto, ki ji pravimo svoboda.
Svetovalec Štoka je nato naglasil, kako nudi ta 30. obletnica lepo priložnost, da tudi širša italijanska javnost spozna izredni prispevek, ki so ga primorski Slovenci dali v boju proti fašizmu. Ta jih je namreč preganjal kot pripadnike narodne manjšine in kot proti fašiste.
V tej zvezi je govornik ugotovil, da je posebno fašistično sodišče prve smrtne obsodbe izreklo proti štirim slovenskim fantom (bazoviške žrtve leta 1930), ki so prvi v Evropi zanetili oborožen upor proti črnemu totalitarnemu režimu. Protifašistični boj primorskih Slovencev se je torej začel zelo zgodaj in se ves čas nadaljeval, dokler ni zadobil množičnega značaja v zadnjih letih druge sve-
ANSAMBEL IGA RADOVIČA V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU
V soboto, 23. marca je v Slovenskem kulturnem klubu nastopil mladinski ansambel Iga Radoviča, ki že več časa vestno vadi narodno zabavne motive.
Moramo reči, da se je ansambel, ki igra letos v novi postavi, izkazal za velikega ljubitelja narodno-zabavne glasbe ter nam je tako z vso svojo ljubeznijo podal vrsto znanih motivov. Večji del je bil vzet iz Slakovega repertoarja, nekaj pesmi pa je bilo tudi v njihovi priredbi.
Predvsem velja poudariti njihovo ubrano petje in verzirano uglašenost inštrumentov. Ansambel je od lanskega leta občutno nanre-doval bodisi v zlitosti kot v zahtevnejši izbiri pesmi.
Program je povezovala, pa tudi pomagala peti, živahna Dora Žagar.
Ansamblu Iga Radoviča želimo obilo u-speha in zadoščenja pri izvajanju narodnozabavne glasbe.
VABILO
To soboto, 30. marca, vabimo vse na SREČANJE S KOPRSKIMI DIJAKI, ki bo na gimnaziji v Kopru.
Dobimo se ob 13. uri in 40 minut pred vhodom na glavno avtobusno postajo v Trstu (blizu železniške postaje). Vrnitev okrog 21. ure.
V Kopru bomo brali literarne prispevke, na sporedu so razne debate in družabni večer. Dobrodošel bo vsakdo.
Za tiste, ki se srečanja ne bodo mogli udeležiti, bo klub odprt.
tovne vojne. Primorski Slovenci so torej plačali visok krvni davek za svobodo in za svoj narodni obstoj. Ni pravilno — je nadaljeval dr. Štoka — če danes le splošno govorimo o osvobodilnem gibanju, kajti mlajši rodovi morajo spoznati resnično zgodovino naših krajev v vsem razdobju, ki gre od prvih pojavov fašizma do njegovega poraza.
Svetovalec Slovenske skupnosti je opozoril deželno vlado, da je le malokateri slovenski protifašist, ki ga je režim preganjal deležen priznavalnine, kot jo predvideva zakon štev. 261 z dne 24.4.1967. Kje so vzroki takšnega ravnanja? Deželna vlada mora posredovati pri pristojni komisiji v Rimu, da se ta diskriminacija odpravi — je dejal dr. Štoka. Prav tako bi morala deželna vlada posredovati, da se razveljavijo vse razsodbe fašističnih sodišč proti slovenskim državljanom in da se ti rehabilitirajo.
Ker zadeva proslave ob pomembni tridesetletnici, je slovenski zastopnik dejal, da bi morale biti deležne deželnih prispeckov tudi slovenske organizacije, ki bodo gotovo poskrbele, da se obletnioa dostojno počasti. Dr. Štoka je nato obširno govoril o členu 5 zakonskega osnutka, ki določa prispevek za požgane vasi. V tej zvezi je omenil predlog nabrežinske občinske uprave — ne smemo pozabiti, da so fašisti in nacisti leta 1944 požgali kar štiri vasi v tej občini — naj se predvideni letni prispevek 2 tisoč lir na vsakega prebivalca prizadete vasi poveča na 12 tisoč, rok pa po možnosti skrajša od 30 na 10 let, da bi občinska uprava mogla nekaj zares učinkovitega narediti v teh vaseh.
Na koncu pa je svetovalec Slovenske skupnosti odločno zahteval, naj se 30 let po končani vojni končno priznajo slovenski manjšini vse pravice, ki jih predvidevajo listava in mednarodni dogovori ter pogodbe, s čimer se bo še na najbolj dostojen način proslavila 30. obletnica zmage nad fašizmom.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl Avgust Gorner
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih V torek, 2. aprila, ob 15.30.
Pristojna komisija finančnega ministrstva v Rimu je v sredo, 27.t.m., med drugim ugodno sprejela prošnji zgoniške in devinsko-na-brežinske občinske uprave, da se tudi njuno ozemlje, oziroma za nabrežinsko občino del njenega ozemlja, vključi v seznam gorskih občin. Medtem ko je zgoniški občinski svet o tem vprašanju sklepal pred nekaj meseci, sta devinsko-nabrežinski občinski odbor in svet ustrezni sklep sprejela šele v začetku tega meseca. Potrebno dokumentacijo je župan Legiša osebno izročil pristojnim uradom v Rimu v torek, 26. t.m. in s krepko pomoč-je poslanca škerka dosegel, da je komisija naslednji dan razpravljala o prošnji ter jo sprejela. S tem je tudi bila uresničena ena programskih točk občinske uprave, ki je izšla po zadnji občinski krizi v Nabrežini.
V zvezi s tem pomembnim dogodkom, je izvršni odbor Slovenske skupnosti izdal po
DRAGO ŠTOKA O SLOVENSKEM TELEVIZIJSKEM SPOREDU
Društvo slovenskih izobražencev je zadnji ponedeljkov večer posvetilo slovenski tržaški radijski postaji in njenim problemom ter predvsem vprašanju slovenskega televizijskega sporeda za Slovence v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini. Predavatelj, deželni poslanec dr. Drago Štoka, je pojasnil stališče Slovenske skupnosti v zvezi s temi problemi in korake, ki jih je Slovenska skupnost napravila za slovenski televizijski spored. Naštel je vse posege in dokumente, ki so jih pripravili Slo venska skupnost, ZSKP iz Gorice in SP iz Trsta ter druge organizacije in posamezniki. Dalj časa se je govornik zaustavil pri pobudah Slovenske skupnosti, ki je preko deželnega poslanca intervenirala v deželnem svetu že leta 1968. Na koncu pa je obširneje poro čal o zakonskem osnutku za uvedbo slovenskega televizijskega sporeda, ki ga je pred kratkim vložil v deželnem svetu. Govornik je izrazil prepričanje, da bo do rešitve tega problema slej ali prej gotovo prišlo, in na to moramo biti tudi pripravljeni.
GOSTOVANJE ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA NA OPČINAH IN V ROJANU V Finžgarjevem domu na Opčinah gostuje v soboto, 30. marca, ob 20. uri Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Popovičevo komedijo »Jara meščanka ali Pogospodena bu-tica«.
V Marijinem domu v Rojanu gostuje v nedeljo, 31. marca, ob 17. uri Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Popovičevo komedijo »Jara meščanka ali Pogospodena butica«.
Obe gostovanji je pripravila Slovenska prosveta iz Trsta.
SKODELICA KAVE PO 100 LIR, A NE POVSOD
V Trstu se je zvišala cena skodelice kave pri točilni mizi od 90 na 100 lir, vendar ne povsod. Tako n.pr. v »pražarni« Haiti v ulici Ghega še vedno postrežejo (in zelo prijazno) s kavo po 90 lir. Po tem se da sklepati, da povišanje cene ni bilo ravno nujno potrebno.
NE POZABITE NA ROK ZA PRIJAVO DAVKOV
Še do 1. aprila vključno Je rok za prijavo davkov Vanoni. Ne pozabite na ta rok, če nočete imeti sitnosti z davkarijo.
ročilo, v katerem izraža »svoje zadovoljstvo, da sta bili občini Nabrežina im Zgonik vključeni v gorske skupnosti, s čimer se bo med drugim znatno ojačilo slovensko predstavništvo v kraški gorski skupnosti«. Tu je treba pripomniti, da je bilo v gorsko skupnost vključeno celotno ozemlje zgoniške občine, za nabrežinsko občino pa celotno ozemlje severno od železniške proge Trst - Benetke.
—o—
V nedeljo, 31. t.m., bo ob 17. uri nastopilo v svetoivanskem Marijinem domu, ulica Brandesia 25, Slovensko amatersko gledališče v Trstu s satirično veseloigro
DLAKA V JAJCU
Vljudno vabljeni!
Zgonik in Nabrežina v gorske skupnosti
Šolski seminar v Gorici
V sredo, 27. marca se je začel v Gorici seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol. Prireja ga šolsko skrbništvo v zvezi s slovenskim šolskim sindikatom.
Otvoritev je bila v dvorani pokrajinske palače. Sledilo je predavanje prof. Strmčnika z ljubljanske filozofske fakultete o sodobnih didaktičnih smereh. V četrtek so na sporedu predavanja prof. Kotnika o metodiki jezikov nega pouka, za učitelje. Profesorji pa imajo na sporedu predavanje prof. Toporišiča o novostih v jezikoslovju in prof. Berte Golob o literarno estetski vzgoji. Popoldne so na sporedu razgovori ob »okrogli mizi«.
V petek bodo profesorji in učitelji poslušali prof. Avčina, ki bo predaval o ekologiji in sodobni družbi. Popoldne pa bo, menda za naše šolnike najbolj zanimivo predavanje
V nedeljo, 24. marca popoldne, je naše Katoliško prosvetno društvo praznovalo dvajseto obletnico svoje obnovitve in novega delovnega zaleta pod novim imenom »Franc Borgija Sedej«. Ob svojem jubileju je društvo izdalo posebno, tiskano in ilustrirano izdajo »Steverjanskega vestnika«.
V njej je na petih straneh podan izredno zanimiv kronološki pregled društvene dejavnosti od maja 1954 dalje. Društvena dejavnost raste od meseca do meseca v raznih odsekih pod vodstvom prizadevnih fantov in deklet in odkar ima društvo na razpolago sodobno urejeno dvorano in poslovne prostore pod streho Župnijskega doma.
Tu je v nedeljo priredilo tudi slavnostni jubilejni popoldan z bogatim in pestrim sporedom. Pred popolnoma zasedeno prostorno dvorano so pogumno nastopali malčki in šolarji s posebnimi glasbili in petjem, kar je bilo zlasti staršem zelo všeč. Društveni voditelj Marjan Terpin je pred pevskim nastopom podal v jedrnatem govoru sliko o rasti, življenju in delu društva, ki ima namen vzbu-
Milka Matičetovega o življenju Primorske v ljudskem izročilu.
Tridnevni seminar je obvezen za vse naše šolnike. Ti dnevi so na goriških šolah tudi pouka prosti. O poteku in izidu tega potrebnega in zanimivega seminarja bomo še poročali.
—o—
Primorska poje v Gorici
V okviru prireditev »Primorska poje«, ki jih je že peto leto pripravila Slovenska prosvetna zveza in dZruženje pevskih zborov Primorske, je v četrtek, 21. marca, nastopilo v Verdijevem gledališču v Gorici deset doma čih in obmejnih pevskih zborov.
jati zlasti med mladim rodom ideale za dom in rod.
Pri prireditvi smo še poslušali pevski zbor, ki pod spretnim vodstvom dirigenta Hermana Srebrniča stalno napreduje. V presledkih je goste res veselo zabaval ansambel »Veselih Števerjancev«.
Drugi del sporeda pa je imel značaj prave akademije z recitacijami in uspešno podanim Simčičevim prizorom iz Prešernovega »Krsta«.
Jubilejna prireditev se je končala z nastopom pevskega zbora »L. Bratuž« iz Gorice pod vodstvom g. St. Jericija. 2e sam ubran nastop pevk v okusnih nošah in pevcev je provlekel oči in ušesa udeležencev. Osvojil pa si je njih srca izbran pevski spored, in izredno usklajeni ženski in moški glasovi. Pozna se jim dobra mojstrska šola, zato pa je bil ta nastop mešanega zbora morda eden najbolj uspelih.
~ciotna prireditev je potrdila sloves in u gled, ki ga imajo »Sedejevi« števerjanski prosvetni društveniki in njih delavni voditelji doma in tudi že v svetu.
Tudi v Ljubljani delajo nove nosove
Kot so te dni javili, prihaja na kiruški oddelek glavne bolnišnice v Bologni vedno več ljudi, ki si dajo operirati nos, a ne zaradi bolezni, ampak iz estetskih razlogov. Vsako leto operirajo tam nad 150 nosov. Mnogi ljudje namreč trpijo od občutka, da imajo premajhen ali prevelik, preveč zakrivljen ali preveč navzgor zavihan, preveč potlačen ali kriv nos. To jim greni življenje, toda v bolnišnici v Bologni odstranijo to grenkobo iz njihovega življenja. Z majhno operacijo postane njihov nos tak, kakršnega so si želeli, in ko odhajajo iz bolnišnice, se počutijo kot novi ljudje, polni veselja do življenja. Toda ne samo da si oddahnejo, ampak v resnici tudi lažje dihajo, kajti ugotovljeno je — to pravijo kirurgi — da je grd nos navadino tudi slab nos, ker otežuje zaradi kake napake dihanje. Pri operaciji pa kirurgi navadno odpravijo tudi to napako.
Vendar pa Bologna ni edini kraj, kjer pomagajo ljudem do zaželenega nosu. Tudi na ljubljanski kliniki so že marsikomu popravili nos. Tako v Bologno kot na ljubljansko kliniko paromajo seveda predvsem ženske od 16-letnih deklet, ki bi rade bile še lepše, kot so, da bi bolj ugajale svojim fantom, do zrelih in še bolj zrelih ženi, ki so končno srečne, da so se le znebile nezaželenega nosu, ki jim je povzročal komplekse.
Psihologija in greh
Eden najuglednejših ameriških psihiatrov, dr Karl Menninger, ki je ustanovil pred časom v Topeki v Kansasu psihiatrični center, ki nosi njegovo ime, je objavil zdaj knjigo z naslovom • Kako je z grehom?« Izšla je pri založbi Hawt-home.
Menninger opozarja na dejstvo, da je verski pojem greha skoraj izginil iz modernega besedja, vendar pa še naprej obstaja v človekovem bivanju in zato ga je treba priznati ter se mu upreti. Danes skušajo psihologi, psihiatri, pa tudi mnogi drugi zanikavati osebno krivdo in greh z govorjenjem, da gre samo za simptome psihične bolezni ali za posledice negativnega vpliva okolja, za kar posameznik ni odgovoren. Toda greh obstaja in ga ni mogoče skrivati z besednimi umetnijami, kot so na primer besede bolezen, kriminalnost, odkloni in podobno. Obstaja nemoralnost in obstaja tudi nemoralo vedenje, obstajajo zla dejanja — piše dr. Menninger.
Po njegovem mnenju je treba obnoviti pojem osebne odgovornosti, to je odgovornosti za tisto, kar počenjamo, in če bi to pojmovanje vsi sprejeli, bi se na svet spet vrnilo upanje, kajti kjer je kesanje, tam se porodi novo upanje. Kjer pa ni kesanja in se zvrne vsa krivda na okolje, to ie na nekaj nedoločenega in neoprijemljivega, samo na zunanje dejavnike in na druge ljudi, tam ne more biti ne kesanja in ne upanja, brez tega pa tudi ne prerojenja. Zato se svet pogreza v obupno pasivnost. Psihologi in psihoanalisti ne uporab'jajo več besede greh, ker se jim zdi, da pomeni prehud očitek za človeka, in iščejo njegovi agresivnosti, gomnu samouničenja, dru-grn zlim nagonom v človeku drugačna imena. Toda po Menningerjevem prepričanju bi lahko strnili vsa taka zla hotenja v besedo sovraštvo, to pa označili za greh, ki bi se ga moral človek kesati in se mu odpovedati in iz tega edinega se lahko porodita upanje in prerojenje za človeka in za svet.
PLANINSKI OBČNI ZBOR
Slovensko plpaninsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje na svoj sedemindvajseti občni zbor, ki bo v sredo, 3. aprila 1974, ob 20. uri v prostorih kluba S. Gregorčič na Verdijevem korzu 13.
Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika, odbornikov in načelnikov odsekov. Sledila bo razprava o poročilih.
Na zboru bo nastopil tudi »Sovodenjski nonet«.
DAVČNE PRIJAVE
Rok za prijavo obdavčljivih dohodkov (Vanoini) za lansko leto 1973. traja še tri dni.
Finančna intendanca v Gorici pa je sporočila, da se lahko prijave vložijo v petek in v soboto tudi v popoldanskih urah in ker je 31. marca nedelja, tudi v ponedeljek 1. aprila ves dan.
Velja tudi, da se prijave lahko pcjšljejo do tega dne tudi po pošti, toda priporočeno (rac-comandata). Poštni odrezek velja kot potrdilo p prijavi in ga je treba shraniti.
Zanimanje za pevski zborovski koncert je bilo v mestu in v okolici zelo veliko, kar je dokazala do kraja polna dvorana poslušavcev. Koncert ni imel tekmovalnega značaja pevskih zborov, ampak je bil le njih revija, ki naj pokaže razvoj in sedanjo raven zborovskega petja v naši deželi. V tem merilu je treba poudariti, da se je odlikoval moški zbor »Jezero« iz Doberdoba. Poleg njega so pokazali dobro pevsko rutino tudi možje iz Prvači-ne. Namenoma dostavljamo »možje«, ker pojejo v sestavi moškega zbora »Fr. Bevk« res člani zrelih let, kar je res hvalevredno za marsikateri moški zbor z onstran meje.
Na koncu je izzval gromovito navdušenje Kjudrov številni (113 pevcev) tržaški partizanski pevski zbor s spremljavo štirih mojstrskih harmonikarjev.
Poleg navedenih zborov so nastopili še moški zbori iz Opatjega sela, iz Marezig, iz Divače, iz štandreža in edini mešani zbor iz Vipave. Pokazali so različno tehniko in izurjenost, vsi pa veliko prizadevnost in ljubezen do pevskega izražanja, ki se vsako leto pri podobnih nastopih lepo stopnjuje.
števerjart
KULTURNI JUBILEJ
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Najnovejša številka Zaliva (44-45)
Dolgo je bilo treba čaeati (tiskarna ali kaj), a tudi ta nestrpnost, s katero smo ga pričakovali, je samo dokaz več, kako zelo se je Zaliv že zakoreninil v našo zavest; pogrešamo ga, če ga ni. In tudi sedaj ni razočaral, pester je, svež in aktualen, ponekod visokomeren, za zahtevnejše bravce, drugod kramljajoč, živ pa kot vedno s tistim svojim nihanjem med uravnovešenimi, zrelimi sestavki in med mladostniško zaletavimi in bodičastimi, ki bodo dvignili nekaj prahu in hude krvi. Posebno pri tistih, ki ne znajo ločiti zagnanega, pošteno zastavljenega pristopa kulturnika k vprašanjem, ki jih hočejo imeti v zakupu politiki, čeprav se tičejo nas vseh in ima o rnjih vsado pravico misliti po svoje.
Ker se tokrat Zaliv razpre v širokem radiju vprašanje slovenske usode od zdomstva do zamejstva, bo marsikakšna njegova stran seveda še bolj začinjena, kakor smo tega od Zaliva vajeni. Zlasti to velja za prispevek Mitja Ribiča DUMA ZA ZDOMCA. Po eni strani je pisec kultiviran, tako da njegovo meditiranje bereš z užitkom kot literaturo, obenem pa preseneča z izrednim poznanjem predvojne situacije na Slovenskem in v zdomstvu, ter s svojim duhovitim prepletanjem resnice in spretnega sprenevedanja, ironije in trplkosti. škoda za tiste zadnje pol strani, kjer pisec obrne v politični pamflet, brez katerega bi ta Duma izzvenela s čistejšim in bolj prepričljivim zvenom.
Vprašanje zdomstva obravnava z razgledanostjo in prizadetostjo Matija Tuma, pa tudi z inteligentnim pristopom, tako da ga bo marsikdo z užitkom prebral. To živahno, bistro pero bi si moral Zaliv ohraniti; raje kot Igorja Misleja, ki razteguje svoje globokoumno teoretiziranje okoli totalitarizma že skozi ne vem koliko številk, tako da ga komaj še kdo bere. Cisto drugače pa prebereš nadaljevanje Josipa Merkuja o Okoličanskem bataljonu, kjer pisec zna oživiti suhoparne podatke, da nas povede v tisti čas z očarljivo kretnjo starega patricija, ki ti zna vzbuditi navdušenje za čar polpretekle zgodovine Trsta.
Literatura je bolj malo zastopana. Boro Ban nadaljuje svojo lahkotno in nezahtevno zdravniško štorijo, a ker je kolikor toliko verziranega peresa, zna vzdrževati primerno napetost, tako da se priet. no bere, čeprav včasih prestopi meje verjetnosti. Jakob Renko kaže v svojih verzih napredek od prejšnje številke, čeprav verz še ni povsod izčiščen in kakšna začetniška trdota moti; vsekakor ima Renko
V nekaj dneh bo izšlo »Mladje« št. 15 in bo prineslo zanimivo literarno in družbeno kritično gradi vo s Koroškega. Objavljena bo nagrajena proza Florjana Lipuša ter poezija Gustava Januša in Valen tina Polanška. S pesmimi sodelujejo še Stane Wa kounig, s prozo pa Janko Messner in Lev Detela
Dunajčan Peter Rosei priobča v slovenskem prevodu Leva Detele geografsko prozo o koroški deželi ter njenih slovenskih in nemških ljudeh. O avtorju te proze piše Lev Detela, ki ocenjuje tudi Trstenjakovo antropološko teološko knjigo (izdal Dom prosvete v Tinjah, 1973). Prav tako bo natisnjena agitka Ekstremist Matija Gubec, ki se jo slovenski študenti lani igrali po koroških odrih.
Pavel Zdovc predstavlja novo, prav tako nagrajeno Katarine Stanislave Sturm-Schnabl dialektološko študijo iz Gutsmanovega domačega kraja. Vladimir Vremec razpravlja o izhodiščih in nalogah
nekaj povedati, tudi če je manj verziran kot kdo drug njegovih let v Sloveniji, ki nima kaj povedati, pa ima morda za seboj že zbirko. (Glej kakšna Pota mladih!) Mirjana Selj tudi v tej številki objavlja cikel ljubezenskih pesmi. Kljub španskim motivom najbrž ne gre za Španko, ampak morda kar za Primorko? Janko Messner pa je A. Rebuli posvetil svojo daljšo pesem Meditacija, kjer nekoliko v zgodnjem Kocbekovem slogu poje o svoji Koroški in njenem trpljenju. Pristno občutena, pa oblikovno nekoliko tršata pesem dostojno zastopa ime našega koroškega pisatelja.
Kot vedno, tudi sedaj človek prebere dnevniške zapiske Borisa Pahorja. Morda sedaj bolj kot kdaj prej, ker so si tu literatura.pričevanje, spretno paberkovanje po knjigah, potopisni zapisi, srečanja, čisti lirični utrinki, meditacije in polemiziranje v po-merljivem ravnovesju. In kjer človeka privzdigne ali ujezi kaka nenadna ihta ali kak nepotreben jedek zbodljaj, ga takoj poteši kak bister preblisk, kakšna duhovita pogruntacija, kakšna dragocena misel, kak barvit in vonjiv pejsaž. Posebej je dragocen pisateljev spomin na srečanja z Venom Pilonom (čeprav bi ne prisegli v Pahorja kot psihologa, ko analizira Pilonov zakon); zanimiva so tudi srečanja z Dome-nachom. Lep je poklon prof. Košarju ob njegovem
Žive razprave
Slovenski izobraženci so imeli v svojem društvu v ulici Donizetti v zadnjem času tri zanimive večere. Prvi je bil posvečen Ireni žerjalovi ob izidu nje-ne knjige, drugi je bil Kosovelov večer ob 70-Ietnici njegovega rojstva, tretji pa je bil posvečen slovenski televiziji v Trstu.
O žerjalovi je najprej govoril univ. prof. Martin Jevnikar, o njenem pisateljskem delu, o njenih zadnjih novelah. Irena Žerjal pa je odgovarjala na nekatere kritične opombe predavatelja in je poizkušala približati svoj pisateljski svet bravcem. članica Radijskega odra, Marija Mislej, je nato recitirala izbor pesmi in proze, Radovič pa jo je spremljal na harmoniko. Recitacija je bila doživeta, spremljava pa prepletenna s samimi slovenskimi motivi.
Naslednji ponedeljek je bil prav rojstni dan Srečka Kosovela, zato je bil ves večer njemu posvečen. V zatemnjeni veliki dvorani Slovenske prosvete je Zora Tavčar pripravila zelo ubran in pre-
kulturnega delovanja pri zamejskih Slovencih. Milena Merlak se srečuje s sezonskimi delavci in njihovimi problemi.
Protestno pismo slovenskemu PEN-u zaradi če-ščenja avstrijskega predstavnika v slovenski prestolnici v času podrtih koroških tabel na Koroškem in odprto pismo v zvezi s koroškim pisateljskim društvom dokumentirata vprašljivo zadržanje nekaterih Slovencev.
Napovedi, bio-in bibliografski podatki sodelujočih, oteski in opil j ki ter razpis mladinskih literarnih nagrad zaokrožijo skoraj 150 strani obsegajočo vi-gredno številko MLADJA.
če ste že naročnik, vam bo številka dostavljtna po pošti, če še niste, pošljite naročilnico na naš naslov:
Uredništvo in uprava MLADJA, A-9010 Celovec-Klagenfurt pp / Postfach 307.
slovesu od založbe Obzorja. Dnevnik z naslovom To-majski intermezzo je vsekakor vreden branja. Kot vsak dnevnik pa seveda tudi Pahorjev nosi vrline in napake svojega avtorja in zato bolj od literature privlači, izziva in odbija, glede na bravčev temperament in opredelitev, seveda!
Sto šestdeset strani te številke je nemogoče oceniti tako, da bi vsakemu dopisu posvetili dovolj prostora. Tu je še Milko Matičetov, ki na uvodnem mestu spregovori o svojih dveh knjigah rezijanskih pesmi in pravljic (Rožice in Zverinice iz Rezije) ter še posebej za Zaliv objavlja komentirano, na novo odkrito pravljico z nenavadnim motivom ter tri ljubke rezijansike pesmi. Vse objavlja vzporedno v rezijanščini in v prevodu. Tu je še drzni in branja vredni, pa močno polemični Govor Janka Messnerja v Dragi ’73. Potem nadaljevanje razmišljanja Mi-riam Gregorčičeve o Slovenski biti ali ne-biti, Ubal-da Vrabca nadaljevanje o poitalijančenih slovenskih priimkih, kateremu bodo, upajmo, sledila ostala nadaljevanja, ker bi bilo škoda to zanimivo gradivo prepustiti pozabi. Intervju s prof. Benjaminom Slavcem ob izidu njegove študije v italijanščini je kar prekratek; sledi pa mu razmišljanje Jošta Žabkarja ob Slavčevi knjigi. Pahor objavlja svoj poseg na srečanju urednikov slovenskih revij v Mariboru, le da najbrž ni bil objavljen v kaki slovenski reviji, kjer bi imel večji odmev. Ocena Beličičevega prevoda Manzonijevih Od je prekratka. Na koncu je še nekaj polemike, protestnih pisem in podobnega številka je, kot smo ugotovili na začetku, živahna in spada med boljše » zalivske«.	Z.	Tavčar
mišljen spored, ona sama pa je govorila o pesniku; na platnu so se vrstile slike iz pesnikovega življenja. Njegova pisma, pesmi in poglavje iz Rebulovega romana so potem brali člani Radijskega odra: Miro Opelt, Matejka Maver, Franko Žerjal, Ivo Sosič in Jože Peterlin. Razen tega smo slišali tudi nekaj Kosovelovih pesmi, ki so jih komponirali slovenski skladatelji. Večer je bil zelo lep, intimen, pa spet bridek. Na vsak način pa se nam zdi umestno, da so se ga spomnili slovenski izobraženci ob njegovem rojstnem dnevu.
Tretji večer pa je bil posvečen slovenski televiziji. Dr. Drago Štoka je govoril o zakonskem načrtu, ki ga je predložil v deželni zbornici. Razen tega je navedel zgodovino radijske postaje, ki so jo prav demokratični Slovenci z veliko prizadevnostjo ohranjali in ohranili, poudaril je njeno važnost za kulturo in je govoril o formativnem poslanstvu, ki ga ima postaja do Slovencev v Italiji. Njegovo predavanje je izzvenelo v končno zahtevo, da Slovenci moramo dobiti tudi televizijsko postajo, ker imamo do nje vso pravico in kot jo imata že avstrijska in francoska narodna manjšina.
V ponedeljek, 1, aprila, je na sporedu Okrogla miza o pesniku generalu Majstru, ob stoletnici njegovega rojstva. Večer se prične ob 20.15.
PETA ŠTEVILKA »LITERARNIH VAJ«
Te dni je prišla iz tiskarne »Graphart« peta številka “Literarnih vaj«, ki prinaša res lepe dijaške spise in je kot navadno ilustrirana z dijaškimi linorezi'. Najboljše leposlovne spise ali članke so prispevali Igor Sancin, Marina Počkaj, Ester Sferco, Aleksander Sancin, Eleonora Culot s posebno ganljivim spisom »Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša«, Miran Košuta, Suzana Žerjal, Rosana Petaros in Vera Grgič. Za humor pa sta poskrbeli Sonja štavar in Jasna Merku.
Mladje štev. 15
slovenskih izobražencev
Sodobno kmetijstvo
Zdravilne lastnosti regrata
V domačem zdravstvu ni pomlad samo čas lova za vitamini, ampak predvsem čiščenja organizma in torej izločanja nakopičenih škodljivih snovi. Dandanes človek na novo odkriva pomen biološko nepotvorjene hrane in obenem pomen preprostih domačih zdravilnih rastlin. Ena izmed teh je regrad, na katerega pa se človek redkokrat spomni. Vendar mnogi poznajo njegove zdravilne lastnosti in nemalokrat se spomladi ponuja prizor sklonjenih ljudi, ki ina zapuščenih njivah in po sončnih travnikih nabirajo to koristno zelišče. V njegovih svežih listih je veliko kalijevih in drugih rudninskih snovi, vsa rastlina pa je tudi bogata z vitaminom C. Pri regratu ni zdravilna samo solata (regratove liste nabiramo v ta namen zlasti marca in aprila), domače zdravilstvo ceni regratovo korenino, rastlino pred cvetenjem in cvetoče rumene koške.
Pri regratu, ki cvete maja, posamič tudi jeseni in ki ima značilno okroglo glavico svetlih semen, ki stojijo na tankih in lahkih steblih, tako da jih, ko pihnemo vanje (kar počenjajo zlasti radi otroci) raznese daleč naokrog, je zelo pomembno, da posamezne rastlinske dele naberemo ob pravem času. Nabiramo samo korenino ali pa rastlino pred cvetenjem ali samo cvetove ob cvetenju. Vsa rastlina vsebuje holin, neki encim, malo eteričnega olja, sladkor, inulin, beljakovino in gremčino - taraksin.
Zdravilno moč ima predvsem korenina, ki osvežuje, čisti organizem, odpira ter pospešuje potenje. Nadalje vpliva na cclotno izločanje v telesu, posebno žolča in drugih nakopičenih škodljivih snovi. Zelo učinkuje regratova korenina tudi poživljajoče in krepilno. Korenino izkopljemo iz zemlje bodisi zgodaj spomladi, ko ima največ grenčine, bodisi avgusta do konca septembra in celo oktobra. Korenino, cvetove in tudi vso rastlino pa sušimo vedno v senci. Korenine je treba predvsem skrbno oprati.
Izboljšanje travnate ruše je vprašanje, ki zanima zlasti ravninske predele pa tudi ostale, kjer zavzema živinoreja pomembno mesto. Večkrat se zgodi, da rejci, ki so nezadovoljni s svojim travnikom, le-tcga orjejo in ponovno zasejejo. Večkrat delajo to tudi zaradi tega, da bi zatrli plevel ali pa da bi imeli tako sestavo travnate ruše, kot se jim zdi potrebno.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo posebej s temi vprašanji, zatrjujejo, da oranje s ponovno setvijo ni dosti smiselno, zlasti zato ne, ker gre večina pomanjkljivosti na račun napačnega gospodarjenja na travnikih. Povrh je oranje drago, nova setev pa negotov pripomoček.
Imeti lepo travnato rušo pomeni predvsem pravilno rabiti in gnojiti. Sama setev z novo travnato mešanico ne vodi k uspehu, saj je znano, da je na travnikih nešteto raznih semen, ki komaj čakajo, da bodo vzklila Ravno tako zmotno je mnenje, da je s preo-ranjem ruše mogoče zemljo pod rušo rahljati in prezračiti, da se bo godnost zemlje zboljšala in zato povečal pridelek. Velja po-
Ker zdravilni regrat izboljšuje preosnovo organizma in čisti kri, ga je moč s pridom uporabiti proti protinu, revmatizmu, pri kožnih ekcemih, lišajih, akutnih opeklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, pri motnjah v delovanju jeter in starostnih pojavih. Zelo priporočljiv je tudi regrat pri sladkorni bolezni.
Najbolj učinkovit je sveže stisnjen sok, ki ga je treba jemati dvakrat do trikrat dnevno in to po eno jedilno žlico vsaj tri ali štiri tedne. čaj pripravimo iz posušenih listov in cvetov ter posušene in dobro zrezane korenine. Te mešanice damo v čaj eno ali dve čajni žlički na skodelico, čaja pa popijemo po požirkih tri skodelice. Ce čaj osladimo namesto s sladkorjem z medom, se bo zdravilni u-činek še povečal.
Krepilno učinkuje tudi regratov sirup. Tri do štiri prgišča regratovih cvetov dobro prekuhamo v dveh litrih vode, precedimo in primešamo vročemu soku iz poldrugega kilograma sladkorja in dveh limon. To maso nepre-
Zdi se mi tudi, da je posvetil Jože Velikonja le nekoliko premalo pozornosti dejstvu, da se identiteta narodov kaže in uveljavlja predvsem z njihovo civilizacijo kot prispevkom k splošni evropski in svetovni civilizaciji; pojom cvillzacije pa seveda ni identičen s kulturo, kakor jo navadno pojmujemo Slovenci, namreč zgolj kot literaturo in umetnost ter odpravo nepismenosti, temveč je veliko širši. Civilizacija kot omika se izraža na vseh področjih življenja. Prav tako je premalo upošteval dejstvo, da more tako civilizacijo ustvarjati samo povsem svoboden in politično neodvisen narod, kajti eden glavnih pogojev zanjo sta prav politična in gospodarska neodvisnost, ki omogočata polno ustvarjalnost, poleg tega, da se civilizacija izraža še posebej tudi na političnem področju — pa še kako! Pomislimo samo na razne oblike režimov oziroma politič-
udariti, da je zemlja pod rušo starega travnika na splošno bolj godna kot kjerkoli drugje in da zato ne potrebuje nobenega rahljanja ali prezračevanja. Nasprotno: vsako mehanično rahljanje zemlje pospešuje razkroj organskih snovi v zemlji in s tem se poslabša struktura zemlje. Preoranje pa ni potrebno tudi zato, ker je množina korenin v plasti do 10 cm. Preoranje in s tem povezano temeljno gnojenje v tem oziru ni potrebno. Mnogo bolj smiselno je razsipanje gnojil po površini.
Ce pa kdo želi s preoranjem zatreti plevel, ne bo imel dosti uspeha, saj bi bila za popolno iztrebljenje plevela potrebna 'najmanj enoletna do dveletna uporaba zemljišča za oko-pavine.
Z oranjem in setvijo nove ruše lahko celo povzročimo škodo. Nikoli pa ne bomo dosegli tistega, kar želimo. Z oranjem ruše uničimo ne samo nepotrebne, ampak tudi koristne rastline, ki so na zemljišču doma in ki zato najbolje odgovarjajo splošnim talnim in klimatskim razmeram na njem.
stano mešamo in še enkrat kuhamo, dokler ne dobimo penaste in goste tekoče mase. Po okusu se regratov sirup malo razlikuje od medu. Posebno zdravilen je, ker čisti kri, pospešuje preba-vo in učinkuje pravilno.
POVIŠANJE VOZNIN
v kratkem času se bodo cene za prevoze po železnicah občutno povišale. Osrednja ministrska komisija za cene je upoštevala milijardni primanjkljaj pri državnih železnicah v zadnjih dveh letih. Zato je priznala upravičenost po zvišanju železniških tarif. Vožnja v prvem razredu se bo povišala za 35 od stotkov, v drugem za 25. Za prevoze tovorov pa se bo cena podražila za 30 odstotkov.
Za prevoze delavcev in študentov pa bodo poviške še preučili.
železniška uprava upa, da bo s poviški pridobila 140 milijard na leto več kot dosedaj.
MOŠTVENI ŠAHOVSKI TURNIR Š. d. Kontovel prireja, v sodelovanju s Tržaškim šah. društvom (s.s. Triestina), zaključni del I. Moštvenega šahovskega turnirja tržaške pokrajine v mali dvorani Kultuurnega doma v Trstu, ul. Petro-nio. v soboto 30. marca ob 16. uri. Sledi nagraje vanje.
nih sistemov, od demokracij do totalitarizmov, ki izražajo tudi razne oblike politične kulture in civilizacije.
Sledi anketa »Nekatere značilnosti slovenskih tržaških maturantov«, ki sta jo sestavila Humbert Mamolo in Danilo Sedmak. Nedvomno ju je stala veliko truda, vendar pa rezultat tega ne kaže, kajti kaj povedo npr. taka vprašanja in odgovori, kot jih najdemo v poglavju: »Odnos do slovenske kulture in naroda«? Kdo med nami lahko točno definira svoj odnos do slovenske kulture in naroda? Odgovori oziroma statistika kot odgovor so zato nujno daleč od resničnosti in stvarnosti našega položaja, četudi seveda ni mogoče zanikati, da je lahko v taki anketi tudi kaj koristnega. Toda na splošno so te številke tako mrtve, da je za njimi komaj mogoče občutiti živo problematiko. Mislim, da bi bilo mnogo bolj koristno in poučno, če bi brali samostojno analizo naših problemov s strani ter dveh avtorjev z njihovima lastnima komentarjema o naših maturantih, ki jih oba poznata, ali če bi bila dobila od njih vrsto iskrenih intervjuvov.
(dalje)
Nov narodopisni zbornik
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala nov zbornik svojega instituta za slovensko narodopisje, a z letnico 1972. Zbornik ima naslov »Traditiones«. Uredil ga je Niko Kuret s sodelovanjem Milka Matičetovega in Va-lensa Voduška. V zborniku sodelujejo s svojimi razpravami Milko Matičetov, Vilko Novak, Helena Ložar-Podložar, Niko Kuret, Vitomil Belaj, Zmaga Kumer, Mirko Ramovš, Bruno Ravnikar, Sergej Vilfan, Anton Cevc, Pavle Zablatnik, Pavle Merku in z manjšimi stvarmi še nekateri drugi. Več prispevkov obravnava slovenske ljudske maske ali šeme, dalje koroško zvezdno ime »Škopjekovo gnezdo«, pogreb s sanmi na Koroškem, slovenske poskočne pesmi, potrkan ples, komun v Črnotičah., ljudsko medicino pri koroških Slovencih in narodopisno gradivo iz Rezije.
Izboljšanje travnika z oranjem?
331
rekel brat
MIKLAVŽ GORBIČ IZTOK ŠUŠTERŠIČ
Q)
0
'ži
fimtm
0
/
fr/
65. »Za kaj pa zdaj sploh gre,« je vprašala Marjeta Petra, ki je stal sredi ceste kot kip mučenika. Potem se je Peter zganil in bolj zaprosil, kot ukazal:
»Počakaj še malo, Marjeta! Počakaj me tu!« Hitro je stopil po cesti in kmalu dohitel Rajka; kot da ga je Rajko čakal.
»Si profesorici Lidiji povedal, da si poročen?« je vprašal Rajko. »Si ji povedal, da imaš ženo in otroka?«
»Poslušaj, Rajko!« je moledujoče rekel Peter.
»Si ji povedal? Povej mi po pravici, če zmoreš!« je zahteval Rajko. Peter je molčal.
»Pouči me, da bom vedel, kako se to dela!« je vzkliknil Rajko.
»Fant,« je zinil Peter. Rajko pa je rekel zelo ostro: »Povej!«
»O tem z njo nisva govorila,« je rekel Peter.
»Zakaj si dvakratno nepošten?« je prizadeto vprašal Rajko. »Do Marjete in do Lidije! Zakaj si taka baraba?«
»Slišiš,« jez več sape rekel Peter.
»Vlačugaš se.« je rekel Rajko. Hip nato mu je Peter z vso močjo pripeljal klofuto. Rajko je jokal, ko je govoril:
»Kar daj! še me daj! Brez skrbi! Ne bom te udaril nazaj, ker si pijan! S pijanci se ne pretepam!«
Stekel je v temo. Peter je zaklical za njim: »Rajko! Vrni se!«
»Oglasi se pri Džokiju!« je dobil odgovor. »Da te bom zapisal v svojo klapo! Taki tipi mu zmeraj prav pridejo!«
Peter je postal še nekaj dolgih minut, potem se je vrnil k avtu. »Obrni avto,« je rekel ženi. »Moj Bog,« je vzdihnila žena, »kaj pa Rajko? Ne mara nazaj? Da so ga barabe tako zbegale! O, ubogi fant!«
Ko je avto zatulil ob obračanju, se je Rajko ustavil. Čakal je, dokler se ni avto spet prikazal izza ovinka. Njegova luč je medlela čedalje bolj in ko je skoraj čisto izginila, je Rajko stekel po cesti nazaj in klical v gluho temo in nihče ga ni slišal:
»Peter! Peter! O, Peter! Peter! Moj Peter!
Konec
Zrakoplovi imajo prihodnost?
V Angliji in v Rusiji so se zadnji čas pojavili med tehniki in znanstveniki glasovi v prid vodljivih zrakoplovov. Kot znano, je po prvi svetovni vojni prevladovalo mnenje, da imajo zrakoplovi veliko prihodnost v potniškem prometu, in posebno Nemčija je začela graditi velike vodljive zrakoplove za potniški promet čez Atlantski ocean. Toda katastrofa velikanskega novega Zeppelina na njegovem prvem poletu v Ameriko, ki je eksplodiral in zgorel tik pred pristankom, je napravila konec takim pričakovanjem. Tehnika je posvetila večjo pozornost letalom. Zdaj pa trdijo nekateri, posebno v Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi, da bodo zrakoplovi spet dobili večjo vlogo. Britanski tehnik Max Rynish pravi, da bodo prevozi z zrako-
plovi cenejši in da bodo povzročali veliko manj nesnage v ozračju. Moderna tehnika in nove snovi ter večje znanje o letanju obetajo, da bodo prihodnji zrakoplovi veliko varnejši in učinkovitejši kot so bili tisti pred 40 leti.
10. in 11. aprila bo v Londonu mednarodno zborovanje o zrakoplovih, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki ameriških, angleških in drugih organizacij za zaščito okolja. Prijav kar dežuje.
V OCENO SMO PREJ EU
Giovanni Brambilla: »Non e plu tempo di atten-dere«, strani 234, izdala revija »Nuovi orientamen-ti«, Rim, Via Eleonora D’Arborea, 38. 1974.
CE IMAJO ŽENSKE POLICISTE RADE
Neka Londončanka je s klicem: »Ne streljajte na mojega policaja!« rešila življenje policistu, v katerega je eden izmed roparjev, katere je policist zasledoval, že meril s pištolo. Več roparjev je namreč oropalo neko banko v južnem delu Londona, pri čemer jih je presenetil policist. Med begom pa se je eden izmed roparjev obrnil in naperil vanj pištolo. »To je bil strašen trenutek,« je potem priznal policist. Toda tisti hip je zakričala neka žonska tiste besede in ropar res ni ustrelil. Policist je potem povedal, da tiste ženske sploh ne pozna. Ker pa pogosto ureja promet, kadar gredo otroci v šolo ali iz šole, in pazi, da sc otrokom nič ne zgodi, ko gredo čez cesto, ga njihove mame dobro poznajo in simpatizirajo z njim, kar mu je zdaj prišlo zelo prav.