rm€ • ROLETE — ŽALUZIJE • VERTIKALNE ŽALUZIJE • PROFILI ZA FASADE • KOVINSKI IZDELKI • SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije • KVALITETA SENČIL JE ... DOlč NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47, TEL/FAX: (068) 23-673, ® 323-673 Št. 28 (2343), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 14. julija 1994 • Cena: 110 tolarjev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IU » •• t «VM • Ocenjevanje vin na najvisji ravni Končano 40. mednarodno ocenjevanje vin - Velik uspeh krških in metliških vin - Strožji kriteriji Ul >o LJUBLJANA - Z razglasitvijo šampionov, državnih prvakov in podelitvijo medalj seje končalo letošnje jubilejno mednarodno ocenjevale vin v Ljubljani, že 40. po vrsti. To najstarejše in v svetu najbolj cenjeno ocenjevanje vin je eno od petih na svetu, ki potekajo pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino iz Pariza (OIV), kar mu daje še posebno težo, ugled in verodostojnost. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST MAGAZIN ZA SODOBNE EVROPEJCE n FOKUS - DVOJNA ŠTEVILKA - FOKUS V NOVI ŠTEVILKI MED DRUGIM PREBERITE Slovenci so se osamosvajali z visoko stopnjo zaupanja v svojo tedanjo oblast, zdaj pa jih je ta — kot pač vsaka — pustila na cedilu L TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA NOVO NOVO NOVO Poleg materiala za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacijo vam nudimo tudi belo tehniko iz programa candy. Candy je pojem kvalitete na področju pomivanja posode, hlajenja in zamrzovanja živil ter kuhanja hrane. Vse stroje candy je možno kupiti na več obrokov. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna je 6785 MARTIN OGULIN, IŽIČ 08i BO VRH 2, SUHOR Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax: 0608/61-450 Za letošnje ocenjevanje je prispelo 1292 vzorcev vin, poslalo jih je 453 proizvajalcev tako rekoč iz celega sveta, ponovno spet tudi iz Avstralije, Nove Zelandije, Urugvaja. Največ vzorcev vin, kar 597, je poslalo 190 • V soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je potekalo 40. mednarodno ocenjevanje vin, podelili naziv šampion najbolje ocenjenim vinom v treh kategorijah. V kategoriji belih suhih vinje ta laskavi naslov dobilo vino Beringer Knights Vallcy Meritage iz ZDA, letnik 1992. V kategoriji belih vin z ostankom sladkorja je postal šampion mariborski Vinagov laški rizling suhi jagodni izbor letnik 1992. Tretji naziv šampiona - med rdečimi suhimi vini - pa je prejel cabemct sauvignon letnik 1990, proizvajalca Vinicola iz Čila. slovenskih proizvajalcev, kar po besedah dr. Julija Nemaniča, namestnika predsednika prezidija ocenjevanja, govori o zaupanju slovenskih vinarjev v to ocenjevanje in o njihovi želji primerjati svoja vina z najboljšimi iz najbolj uveljavljenih vinskih dežel sveta. In pri tem se slovenska vina nikakor niso slabo odrezala. Iz Slovenije je prispelo 43 odst. vseh vzorcev, dobili pa so kar polovico vseh podeljenih medalj, med njimi 12 velikih zlatih; le Avstrija je dobila več velikih zlatih medalj - 31,2 še ZDA in 1 Nemčija. Zelo lepo so se izkazala vina z dolenjske strani. Od 12 ve- • Ker je ljubljansko ocenjevanje potekalo pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino (OIV), je v Ljubl jano pripotoval tudi njegov generalni sekretar gospod Robert 'l inlot. Pokroviteljstvo nad letošnjim jubilejnim mednarodnim ocenjevanjem in nad sejmom Vino 94 (začel sc bo konec avgusta in bo trajal do 3. septembra) je prevzel slovenski zunanji minister in podpredsednik vlade Izijze Peterle, kije v petek zvečer pripravil na Brdu pri Kranju sprejem za člane mednarodne komisije. Ob tej priložnosti je gospod Tinlot, generalni sekretar OIV, organizatorju lega ocenjevanja, ljubljanskemu sejmu, ob 40-letnici ocenjevanja podelil častno medaljo. likih zlatih medalj, ki sojih dobila slovenska vina, grejo kar 4 v naš konec: Vinska klet Krško je dobila 2 veliki zlati medalji, in sicer za laški rizling letnik 1992 in 1993, metliška Viška klet pa prav tako 2, in to za metliško črnino letnik 1983 ter za laški rizling HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Nas ima država m norce? Če človek samo s pogledom preleti letošnji natečaj, ki ga je država razpisala za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji, pomisli, kako nespodobna so natolcevanja o /rožrešni državi, od katere težko "odleti" kakšen tolar. Saj je vendar toliko področij, na katerih želi država pomagati tistim, ki so demografsko ogroženi! To pa je tako in tako (skoraj) vsa Slovenija. Toda temu dobremu prvemu vtisu hitro sledi drugi, nad katerim bi se zjokali malodane vsi, ki so se kdaj odzvali na omenjeni razpis. Prav tako, kot otrok, ki mu ponujaš liziko, ko pa jo hoče zgrabiti, mu podtakneš le prazno palčko. Koliko truda, časa in denarja so ljudje vložili v izdelavo projektov, s katerimi so tudi po večkrat kandidirali na natečaju, a niso dobili niti toliko denarja, da bi lahko pokrili stroške, ki so jih imeli s projekti. Morda bi storili celo bolje, če bi la denar vložili v “svoj” razvoj. Ob tanje postavlja vprašanje: ali država res misli, da smo Slovenci tako neuki in naivni ali pa nas ima povsem neprikrito za bedake? Samo za primer: v metliški občini kot eni najmanjših v Sloveniji je bilo vloženih 26 individualnih zuh-tevkov za naložbe v predračunski vrednosti dobrih 630 milijonov tolarjev. Od tega naj bi država za demografsko ogrožena območja prispevala 195 milijonov tolarje. V resnici pa je pripravljena odpreti mošnjiček le za 4,1 milijona tolarjev. V večjih občinah so razlike gotovo še večje. In da bi bila ironija popolna, država občini celo naloži, naj pripravi predlog naložb, ki bi imele prednost pri razdelitvi lega drobiža. MIRJAM BEZEK-JAKŠE I izbor, letnik 1993. Metliška črnina je sploh edino slovensko rdeče vino, ki je dobilo veliko zlato medaljo. O uspehih drugih vin z našega območja pa več prihodnjič. Čeprav je bilo letos na ljubljanskem ocenjevanju podeljeno sorazmerno manj medalj kot prejšnja leta, to ne pomeni, da so bila vina manj kakovostna. Po besedah dr. Julija Nemaniča je trend, tako rekoč zahteva OIV, da se kriteriji ocenjevanj pod BREŽICE - Po osmih mesecih se je spet sestal svet posavskih občin, da bi se dogovoril o bodočem sodelovanju. Njegovi člani, predstavniki treh občin, so se novembra po štirih burnih sejah na temo zakona o državni upravi razšli sprti. Kljub prizadevanjem niso našli skupnega jezika pri ureditvi bodočega upravnega okraja s sedežem v Krškem in razdelitvi moči, sedežev in kadrov v njegovih ustanovah. Zdaj se v posavski regiji počasi spet oblikuje spoznanje, da brez tesnega sodelovanja ne bo šlo. Tako so ugotavljali tudi na seji sveta, kije bila sredi preteklega tedna v Brežicah in ki jo je še zadnjič sklical predsedujoči brežiški župan Teodor Oršanič. Oršanič je orisal delo tega posvetovalnega organa v zadnjih dveh letih in kritično dejal, da “je bilo stališč, mnenj in razprav veliko, rezultata pa nobenega”. Poslanec Branko Janc je opozoril, da se v bodoče za regijo pomembni zakoni ne bi smeli sprejemati brez razprave in pobud iz regije. Pri tem je omenjal zakon o vinu, strategijo razvoja turizma, racionalne rabe energije in gradnjo avtocest. Državni svetnik Franc Glinšek je k temu še pristavil projekt namakanja. Po mnenju sevniškega izvršnika Kovača je Posavje zdaj vendar priznana regija. Tako kol Herman Kunej iz Krškega je tudi on menil, daje treba nadaljevati z delom. Po njegovem se Posavci ne znajo dogovoriti o pred- Nasprotno od vseh prisotnih je Ciril Kolešnik iz Brežic menil, da je svet posavskih občin v minulem obdobju opravil svojo vlogo. Naštel je vrsto uspehov in sprememb na boljše, kijih je dosegla njegova občina, ter omenil, da se je enako uspešno delalo tudi v sosednjih dveh občinah. Breda Miiovič, sevniška županja, je poudarila, da so uspehi rezultat dela posameznih občin, medtem ko jim pri niti enem širšem projektu ni uspela skupna akcija. “Dogovorili smo se o sedežih posameznih ustanov in o enakopravni razporeditvi kadrov, ko pa smo se razšli, je delal vsak po svoje. Ce nismo sjrosobni delati drugače, potem je bolje, da se po nepotrebnem ne sestajamo,” je bila ostra. Na koncu je vseeno prevzela funkcijo predsednice sveta. B. DUŠIČ-GORNIK Prevladovalo bo sončno in vroče vreme, popoldne so mož- \ ne posamezne nevite. POSLEDICE NEURJA - Razdejanje, ki ga je na semiškem koncu pretekli leden povzročilo neurje, je ponekod spominjalo na vandalizem. Na primerna Gradniku, kjer je veter vrgel s strehe cerkve sv. Vida 140 kv. metrov pločevine. Polovica jo je, potem ko je potrgala telefonsko žico, pristala na nekaj deset metrov oddaljenem dvorišču, druga polovica pa se je, ko je porušila šest nagrobnikov, ustavila ob zidovju pokopališča (na fotografiji). Sicer je na Gradniku, kjer jim neurje nerado prizanaša, zalilo tudi cerkev ter razkrilo nekaj streh na hišah in gospodarskih poslopjih. Več o ujmi pišemo na 3. strani. (Foto: M.B.-J.) njihovim pokroviteljstvom zaostrujejo, da medalje dobijo le izjemno kakovostna vina. Tako naj ne bi število vseh medalj preseglo 30 odst. za ocenjevanje prispelih vzorcev. Letošnje ljubljansko ocenjevanje, ki je privabilo najbolj slovita svetovna degustatorska imena, je bilo po organizacijski plati in tudi sicer deležno laskavih ocen in pohval najvišjih tujih avtoritet, tudi generalnega direktorja Mednarodnega urada za trto in vino. Pri ocenjevanju je bila zajamčena največja anonimnost in zagotovljene najboljše delovne razmere. za degustatorje. S tem si je ljubljansko ocenjevanje na svoj 40. jubilej še utrdilo ugled. A. BARTELJ DEGUSTACIJA ZA NOVINARJE - Ob zaključku mednarodnega ocenjevanja vin v Ljubljani so pripravili vodeno degustacijo 10 vin za slovenske novinarje, ki so spremljali to odmevno in ugledno mednarodno strokovno prireditev. (Foto: A. B.) V Posavju zdaj drugače? Predsednica sveta posavskih občin po novem Breda Mijovič - Načelno za sodelovanje, kako bo zares? nostnih projektih v regiji in jih skupaj s poslanci zagovarjati v državnem zboru in v ministrstvih. Vizija postala resničnost Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, je dobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti NOVO MESTO - Po treh mesecih napornega dela, dokazovanja in potrjevanja znanja ter strokovne usposobljenosti je Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novo mesto, končno dobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Tako se je uresničila želja prenekaterega Dolenjca, Posavca m Belokranjca, da bi z njihovimi certifikati upravljali in gospodarili domači strokovnjaki. Tako je ekipa, ki jo sestavljajo IJojan Petan, Milka Bajec, Vinko Štih, Franci Škulj in Marko Rovan, dosegla prvi zastavljeni cilj. “Tako smo tudi dokazali, da lahko na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, če nastopimo enotno, ustanovimo ždomačo’ družbo za upravljanje investicijskih skladov, in to kljub drugačnim odločitvam nekaterih ljudi na tem območju,” pravi Bojan Petan, ki seje močno angažiral pri ustanovitvi Vizije. “Vendar tega ne bi zmogli brez pomoči in podpore strokovnjakov z našega območja in velikega števila drugih občanov, podjetij in zavarovalnice Tilia.” Da želi Vizija k upravljanju z zbranimi certifikati pritegnili širši krog fizičnih in pravnih oseb in da ne misli delovati za zaprtimi vrati, kaže tudi njena pripravljenost, da vključi finančne gospodarske družbe Vizije iz posameznih občin tega dela Slovenije. Nadzorni svet sestavljajo predsednik Vinko Manček ter člani; Vida Težak, Stane Škufca, Miro Štimac in Ciril Pevec. Za direktorja Vizije je imenovan Vinko Štih. Nova družba za upravljanje je na Agencijo za trg vrednostnih papirjev že oddala vlogo za dovoljenje za ustanavljanje pooblaščenih investicijskih družb, se pravi dovoljenje za zbiranje certifikatov. Tega dovoljenja še nima nobena družba za upravljanje, kar pomeni, da se “tekma” za certifikate še ni začela. Pričakujejo, da bodo to dovoljenje dobili hkrati z drugimi družbami za upravljanje. Za člane nadzornega sveta (bodoče) pooblaščene investicijske družbe so imenovani: univ. prof. dr. Peler Novak, Jože Colarič, Dušan Dornik, za direktorja pa Bojan Petan. Ker namerava družba za upravljanje Vizija ustanoviti še vzajemni sklad, bo pri svojem poslovanju nujno potrebovala storitve borznoposredniške hiše. Čim boljšo organizacijo borznoposredniških poslov pa potrebuje tudi širša Dolenjska. Pred meseci se je postavljalo vprašanje, zakaj Dolenjska, Posavje in Bela krajina potrebujejo pooblaščeno družbo za upravljanje. Danes je upravičeno vprašanje, kako jo kar se da pametno izkoristiti. A. B. POROČILO IZ NEK KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško je v juniju dosegla 100-odstot-no razpoložljivost in 98,7-odstotno izkoriščenost. Proizvedli so 440 tisoč megavatnih ur električne energije. Elektrarna je s svojim obratovanjem segrevala Savo v dovoljenih mejah, tudi tekočinski in plinski izpusti so bili v mejah dovoljenega. V tem mesecu so uskladiščili 23 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, tako daje zdaj v skladišču že 9.494 sodov. IZIDOR MOLE RAZSTAVLJA V BOLNIŠNICI NOVO MESTO - Tretja prireditev v najmlajšem novomeškem razstavišču, v jedilnici Splošne bolnišnice v Novem mestu, bo odprta nocoj, v četrtek, 14.julija, ob 19.30. Toktat bo v njej gostoval akademski slikar Izidor Mole iz Brezovice pri Ljubljani, ki je bil po 1950 več let profesor risanja v Novem mestu. Na ogled bodo predvsem grafike iz novomeškega obdobja in nekaj olj uglednega slikarja. Razstavo bo odprl direktor bolnišnice dr. Tone Starc. PREDSEDNIK SPREJEL SANDIJA BAYLRJA - Sandija Baycrja, junaka iz Žabje vasi, ki mu je letos uspelo na dan državnosti s kolesom in peš v 12 urah in 57 minutah premagati razdaljo od Novega mesta do Triglava in nazaj, ob tem pa premagati še tekmecu Andreja Dolinarja iz Ljubljane, je v torek dopoldan sprejel predsednik IS občine Novo mesto mag. Boštjan Kovačič. V prijetnem klepetu je predsednik poudaril, da smo Dolenjci lahko ponosni na podvig in izrazil upanje, da se bo tekma naslednje leto ponovila, postala tradicionalna, nosila pa naj bi ime po Sandiju Bayerju. (Foto: J. Pavlin) Vsa grobišča še niso mana Parlamentarna komisija na obisku v Rogu - Obredno shajališče bo pri novi cerkvici pod Krenom KOČEVJE - Parlamentarna komisija, ki raziskuje povojne množične poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti, je pred kratkim obiskala nekdaj zaprto območje Kočevska Reka in grobišča po vojni ust- reljenih v Kočevskem Rogu. Parlamentarci, vodil jih je predsednik komisije Jože Pučnik, so se najprej ustavili v Gotenici, kjer je gostom govoril direktor vadbeno-oskrbnega centra Branko Ivančič. Predstavil je povojna dogajanja na tem območju in vlogo centra danes. Ogledali so si veliko podzemno zaklonišče, kije bilo namenjeno bivanju in delovanju slovenskega političnega ter upravnega vodstva. Ohranjeni prostori služijo danes za potrebe (shrambo) slovenske fil-moteke. Več poudarka pri obisku so dali ogledu grobišč v Kočevskem Rogu, natančneje pod Krenom in Macesnovo gorico. Po besedah Bogomira Štefaniča, predsednika občinske komisije za grobišča po vojni ubitih in člana republiške komisije, ni dovolj, da so od pričevalcev ugotovili možne lokacije grobišč, veliko pomembnejše je, da pričevanja tudi potrdijo. Do sedaj namreč točno vedo le za množično grobnico pod Krenom, druga grobišča pa je treba odpreti, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobnico. Ta naj bi bila pri cerkvici pod Krenom, torej na kraju, kjer je bila odkrita prva jama. K temu predlogu se nagibajo tudi občinska komisija, župnišče in komisija za sakralne objekte pri Škofiji. “Ravno o lokaciji bodoče cerkvice (velikosti za slo ljudi) smo se svoj čas pogovaijali v t.i. Blažičevi komisiji. Nismo imeli enotnih stališč glede lokacije bodoče cerkve, zato se je gradnja nekoliko zavlekla,” pravi Stefanič. Ko bo cerkvica postavljena, bo skrajni čas, da se izvršijo prekopi iz ostalih grobišč, tako se bo širše področje Kočevskega Roga “sprostilo”. Le na določenem kraj u, cerkvici pri jami, bo obredno shajališče. Tam naj bi stala spominska plošča, na njej pa bi bilo simbolično vpisano, za kaj pravzaprav gre. Če pride do realizacije te zamisli, bi bilo to območje svojevrsten park. M. G. Konec podivjanega gobaijenja Vlada izdala uredbo o samoniklih gobah - Prepovedano nabiranje 70 vrst gob, med njimi tudi karžlja, lisičke in 6 vrst gobanov - Visoke kazni CERKLJE: PRISEGLA 9. GENERACIJA CERKLJE OB KRKI - V petek popoldne je v Učnem centru Cerklje ob Krki prisegla 9. generacija vojakov. V kulturnem programu je ob tej leloval Pihalni orkester NOVO MESTO - Te dni je začela veljati uredba o zavarovanju samoniklih gliv, ki jo je izdala vlada Republike Slovenije, pod njo pa je podpisan predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, kar daje tej odredbi še posebno težo. Kaže, da je lansko grozljivo lomastenje po slovenskih gozdovih in ropanje gob sodu le izbilo dno, in posledica tega je tudi ta uredba, ki n^j bi naredila konec podivjanemu gobarjenju. Ta uredba, kot piše, “ureja varstvo samoniklih gliv zaradi ohranjanja biološke raznovrstnosti in naravnega ravnotežja”. Kot razlaga uredba, so samonikle glive vse vrste v naravi rastočih negojenih gliv, sestavljenih iz podgobja (micelija) in gob (trosnja-kov). Uri ” kov). Uredba prepoveduje nabira- nje podgobja vseh vrstgliv. Na ob-locju cele Slo' močju cele Slovenije pa je poleg tega prepovedano nabiranje kar 70 vrst gob, v osrednjih območjih narodnih m regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih pa je prepovedano nabiranje vseh gob. Na seznamu gob, ki jih je prepovedano nabirati, so med drugimi tudi karželj, lisička, žolta trobenta, od najbolj priljubljenih jurčkov oz. gobanov pa: dupainov, dišeči, preprosti, žolti, kraljevi in težki goban; na seznamu so tudi pisana tintnica, hrastova zraščenka, pomladanski in orjaški hrček, več polževk, žlahtni, beli in zelenomodn ded, rdečebetna in istrska golobica, štiri vrste kolobar-nic in vse vrste gomoljik. Poleg tega je po tej uredbi prepovedano namerno uničevanje gob in prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali pod-gobje. Nabrane gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdi embalaži, ki omogoča širjenje spor (npr. v pleteni košari, nikakor pa ne v polivinilni vrečki). Uredba ureja tudi odkup gob, iznos gob in gobjih izdelkov prek državne meje je prepovedan. Nadzor nad izvajanjem prepovedi in omejevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, nad trgovanjem z gobami pa tržna inšpekcija. Na njihovo zahtevo jim nudi vso potrebno pomoč policija. Za kršitelje te uredbe so zagrožene visoke kazni, ki za odkupovalce znašajo najmanj 100.000 tolarjev. Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če nabi- ra tiste vrste gob, ki jih je prepove ti; če nabira gobe na ob podgobja, kar naj bi končno preprečilo nekulturno brcanje gob, pa naj bodo te užitne ali strupene. Poslej lahko posameznik v enem dnevu nabere največ 2 kilograma gob (tistih seveda, ki jih ni prepovedano nabirati), če pa ena goba, ki jo je našel, tehta več kot 2 kg, lahko nabere le to gobo. Pri nabiranju gobje dano nabirati; če nabira gob močju, kjer je to prepovedano; če prodaja večjo količino gob, kot je dovoljeno; če iznaša gobe ali iz njih izdelane izdelke iz Slovenije. Na kraju samem pa se z 10.000 tolarji kaznu- je posameznik, če namerno uničuje obe gobe ali podgobja in če v enem dnevu nabere več kot 2 kg gob, če pri nabiranju uporablja priprave, ki lahko Slovenske pesmi iz srca V Beli krajini nastopil eden najstarejših slovenskih zborov v ZDA, Jadran iz Clevelanda • Prihodnje leto 75. obletnica obstoja ČRNOMEU, METLIKA - Pretekli teden se je v Črnomlju in Metliki predstavil mešani pevski zbor Jadran iz ameriškega Clevelanda. To je bilo nadaljevanje sodelovanja belokranjskih občin s Slovensko izseljensko matico, ki se je pričelo lani z gostovanjem folklorne skupine iz kanadskega Hamiltona. Pevski zbor Jadran je eden najstarejših slovenskih zborov v ZDA, saj bo prihodnje leto praznoval 75-letni-co dela. Svoj sedež ima v Slovenskem delavskem domu v vzhodnem delu Clevelanda, ki je bil zgrajen tudi ob veliki pomoči Jadranovih pevcev, še danes pa je njegovo upravljanje v pretežni meri prav v rokah teh pevcev. v............................... ' začetku je zbor štel 49 članov, kar je bil za slovensko skupnost v Clevelandu velik uspeh. Najprej so v njem peli pevci in pevke, ki so prišli iz Slovenije, kasneje pa so vrzeli zapolnili s svojimi otroki, ki so bili že rojeni v Ameriki. V zadnjem času šteje zbor 36 članov, potomcev slovenskih izseljencev, ki so bili že rojeni v ZDA. Tokrat pa je pod taktirko pevovodje Reginalda Resnika, ki zbor vodi že 31 let, ter pianistke Mary Fuerst, ki je zbor spremljala na klaviiju, nastopilo 21 pevcev. Poleg nastopov v Beli krajini so se predstavili tudi v Slovenj Gradcu, na Srečanju v moji deželi v Postojni ter v Štanjelu. Pevci, ki pojejo s srcem in ljubeznijo do slovenskega jezika, imajo po dva koncerta na leto, sodelujejo pa tudi na mnogih drugih prireditvah in veselicah po Ameriki. V Sloveniji je bilo to njihovo tretje gostovanje. Sicer pa gojijo zelo različne zvrsti glasbe, od slovenskih narodnih pesmi, operet in spevoiger do črnskih duhovnih in popularnih ameriških zborovskih pesmi. Tudi tokrat so program oblikovali tako, da so v prvem, resnejšem delu zapeli vrsto omenjenih pesmi iz svojega bogatega repertoarja. V drugem delu pa so obudili spomine na Slovenijo ter se z besedo in pesmijo spomnili številnih šeg in navad, ki so jih v svojih mislih in srcih prinesli iz domovine v Ameriko njihovi starši in stari starši. M.B.-J. '7> Ljubimko pismo Oblast si prizadeva Ljudje pa so proti Zdaj je že jasno, da ljudje nismo adovoljni t več zadovoljni ne z delom parlamenta ne z vlado. TV prenosi parlamentarnih razprav ne krepijo prepričanja, da se izvoljeni ugle-dneži različnih političnih strank “grebejo” le za dobro svojih volil-cev; prej nasprotno - da mislijo tu- di na svoj žep. t oblast v Da oblast v očeh volilcev izgublja ugled, govorijo rezultati vseh raziskav javnega mnenja, najbolj prepričljivo pa propadli referendumi o mejah novih občin. Večina volilcev se je odločila kar za stare. Pa ne zato, ker nam ne bi bilo do sprememb, temveč zato, ker smo prvič po zadnjih volitvah dobili priložnost, da glasujemo proti. Proti komu? In zato so rezultati nedavnih referendumov o novi podobi slovenske lokalne samouprave takšni, kot so. Večinoma so bili izidi tesni in je bilo odločilnih le nekaj odstotkov med za in proti. Isto velja tudi za tista območja (teh je 118), kjer je bila večina proti ustanovitvi nove občine, v predlaganih mejah. Za vse pa je bila značilna kilava udeležba - skupaj le nekaj več kot polovica vseh volilnih upravičencev. V nekaterih referendumskih ob- močjih, zlasti v mestnih, celo pod mejo 50 odst. In kaj o tej “politični polomiji desetletja” menijo politične stranke? Po šoku, ki so ga povzročili izidi referenduma, je takoj sledilo medsebojno obtoževanje, kdo vse ■ je zadevo “zavozil”. Še najdlje je šla stranka Janševih socialdemokratov. Njeni poslanci, kijih res ni veliko, so pa zato bolj glasni (in ki so bili najbolj odločni zagovorniki zamisli, ki je tako neslavno propadla na referendumih), so nekatere stranke kar naravnost obtožili, da so zapeljale (zmanipulirale) ljudi, da so glasovali, kakor pač so. In kaj zdaj? Zadeve se je lotila “Peršakova komisija”. Ta ima kaj malo možnosti za uspeh, saj v njej sedijo poslanci (in poslanke), ki so že doslej odločno vztrajali vsak na svoji strani. Kot kaže, (šibka) večina članov te komisije vidi rešitev nastale zagate v tem, da bi “priznali” 111 z referendumi določenih novih občin, tam, kjer je bil izid negativen, pa bi začasno pustili meje starih občin (kolikor je od njih še ostalo). To naj bi omogočilo izvedbo občinskih volitev še letos, torej pred iztekom podaljšanega mandata sedanjim občinskim skupščinam in njihovim izvršnim organom. Kaj bo zdaj storil državni zbor, ki (vsaj uradno) ne zna čakati? Ujel se je v past, ki so si jo parlamentarne stranke same nastavile. Seveda bi bilo najpametneje vse skupaj pozabiti in reformo - ob upoštevanju grenke in drage izkušnje, daje samo organizacija referenduma stala okrog 300 milijonov - začeti znova. V. BLATNIK poškodujejo rastišče ali gobe, če nabranih gob grobo ne očisti že na rastišču ah če jih ne prenaša v trdi embalaži, ki omogoča širjenje spor, ter če nabira gobe, ki nimajo razvidnih tistih morfoloških značilnosti, na podlagi katerih je mogoče določiti vrsto. A. B. priložnosti sodek Loče. Obiskovalci prisege so si lahko ogledali tudi razstavo dokumentarnih fotografij o vojni za suverenost Slovenije v Posavju ter fotografij iz življenja in dela vojakov generacije, kije prisegla. V galeriji centra je bila na ogled tudi razstava slik slikarja Antona Plemlja na temo “Osamosvajanje Slovenije, vojna in demokracija ’. Kdo bo plačeval račune? Kdo bo koga: Dolenjska turistična zveza Krkina Zdravilišča ali slednja zvezo? - Turistična borza že kali NOVO MESTO - Pred dvema mesecema je Dolenjska turistična zveza v Športni dvorani pripravila prvo turistično borzo “Dolenjska in Be......................... Jela krajina vabita”, torej prvo predstavitev možnosti, turističnih ponudnikov na tem koncu Slovenije. Bila je tudi prva takšna prireditev v Sloveniji, zato organizatorjem ne gre očitati nekaj spodrsljajev, po mnenju vodje projekta Alojza Serinija pa se že kaže ugoden odmev tako med obiskovalci kot razstavljalci. vih za popotnika in goste. Iz finančnega poročila je razvidno, da se načrtovani prihodki borze pokrivajo z stroški, resnica pa je lahko tudi drugačna. Krkina Zdravilišča so v celoti zavrnila račun za uporabo razstavnega prostora. V obrazložitvi so zapisali, da stojnic v takšnem obsegu niso naročili in da so že od samega začetka izražali pomisleke, da bo tako organizirana borza lahko dala pričakovane rezultate. “Odločili Za sedaj velja ugotovitev, da je prireditev po organizacijski plati lepo uspela, z obiskom pa ne morejo biti zadovoljni. Čeprav so iz pisarne Dolenjske turistične zveze po Sloveniji in zamejstvu poslali na najrazličnejše naslove več kot 2.000 vabil, na borzi ni bilo pravega odziva. Kljub temu je borza prestala svoj krst. “Kasnejša analiza bo pokazala pravo sliko z vsemi dobrimi lastnostmi in pomanjkljivostmi. Prepričani smo, da se bo trud, ki smo ga vložili v ta projekt, na daljši rok vendarle povrnil. Se zlasti pri posameznih turističnih ponudnikih, ki so sodelovali na borzi, bodo kaj kmalu vidni prvi rezultati,” meni predsednik Dolenjske turistične zveze A. Serini. smo se, da bomo vsaj simbolično priti, saj z udeležbo na tej prireditvi Morda bo imel večji odmev Katalog turistične ponudbe Dolenjske in Bele krajine, ki so ga ob borzi v nakladi 3.000 izvodov razposlali na vse konce Slovenije. V njem je vse, kar ponuja ta pokrajina: od domačih gostiln, kmečkega turizma, zdravilišč, športa in rekreacije do izletniških točk, kulturnozgodovinskih znamenitosti in drugih informacij, zanimi- sotni, saj; nismo želeli vplivati na odločitve turističnih društev in ostalih sodelujočih,” je v odgovoru zapisala vodja marketinga Alenka Babič. Nasploh je med Krkinimi Zdravilišči m Dolenjsko turistično zvezo še nekaj neporavnanih računov. Da ni pravega sodelovanja, kaže tudi račun iz tiskarne Kočevskega tiska, od koder so že nekajkrat na naslov Dolenjske turistične zveze poslali račun za približno 2 milijona tolaijev. Toliko je neporavnanega v zvezi z prodajnim katalogom Dolenjske in Bele krajine, ki sta ga izdali koordinacija dolenjskih in belokranjskih občin in Komisija za gostinstvo in turizem pri Območni gospodarski zbornici v Novem mestu. Zanj je bil odgovoren Vladimir Petrovič, direktor Krkinih Zdravilišč. A. Serini je povedal, da Dolenjska turistična zveza pri tem projektu ni sodelovala, zato tudi ni plačnik računov. Zagotovo pa takšno nesodelovanje in celo prerekanje ne bosta prispevali v dobro trženja in razvoja turizma na Dolenjskem in v Beli krajini. J. PAVLIN SLOVENSKA PESEM IZ AMERIKE - Gostje iz Clevelanda so si pred večernima nastopoma v Črnomlju in Metliki dodobra ogledali Belo krajino. Tudi pod vtisom spominov na “stari kraj” so v drugem delu nastopov predstavili Slovenijo v pesmi in besedi. Na fotografiji: del nastopajočih, v sredini predsednica zbora Betty Rotar, ki jo je Federacija slovenskih narodnih domov v Clevelandu letos izbrala za ženo leta. (Foto: M.B.-J.) Novo mašo pel Miran Kelvišar Po skoraj šestih desetletjih - Lik duhovnika kot človeka BRUSNICE - V nedeljo, 10. julija, so številni mlaji in praznično zvonjenje vabili k slovesnosti nove maše v župnijsko cerkev Povišanja s. Križa v Velikih Brusnicah. Nazadnje ie tu novomašni zvon zvonil pred skoraj šestimi desetletji. Zato je bilo veselje ljudi v tem kraju pod Gorjanci toliko večje, ko je prvič pristopil k oltarju in daroval sv. mašo domačin, g. Miran Kelvišar. Da bi verniki novomašno slavje doživeli čimbolj globoko, so se nanj pripravili s tridnevnico. Novomašni govornik je med mašo ljudem orisal lik duhovnika kot človeka, ki se zaradi ljubezni do Boga popolnoma raz- cem vzorno pripravili in izpeljali novomašno slovesnost, ki se je nadaljevala z bratskim obedom, pri katerem so mnogi navzoči zaželeli novo-mašniku veliko blagoslova na bodoči poti. Pridobljeno teološko znanje bo mladi duhovnik Miran lahko kmalu uporabil na svojem prvem kaplanskem mestu v župniji Ljubljana - Fužine. I. L. daja ljudem. Miran " Kelvišar izhaja iz družine s tremi otroki; v tem okolju je tudi pričel zoreti njegov duhovni poklic. Po končani srednji šoli v Škofji Loki je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani, duhovno pa se je oblikoval v Bogoslovnem semenišču. Po šestih letih študija je sedaj prišel v domači kraj, da bi se Bogu in ljudem v novomašni daritvi zahvalil za vse milosti, ki jih je v tem času prejel. Br........................ 3rusniški farani so skupaj z domačim župnikom g. Janezom Jesenov- Miran Kelvišar anketa Vrniti gradove plemičem? Slovenci svojega plemstva, razen redkih izjem, nikoli nismo imeli, tujci pa so pri nas zgradili kar precejšnje število gradov. Od nekaterih si lahko danes ogledamo le ruševine, nekateri pa so še vedno ohranjeni in ves čas dobro vzdrževani oziroma so bili po vojni obnovljeni. Z zakonom o denacionalizaciji so nekdanji lastniki oziroma njihovi potomci, če so slovenski državljani, dobili možnost, da jim država vrne njihovo nekdanje premoženje. V primerih, ko gre za zemljo, gozdove ali stavbe, ki niso bile bistveno spremenjene, to ni težko. Povsem drugače je v primeru gradov, ki so bili pred nacionalizacijo v slabem stanju, porušeni ali požgani, pa sojih po drugi svetovni vojni temeljito obnovili in njihova vrednost krepko presega vrednost pred nacionalizacijo. Sporno je tudi vračanje gradov, ki so uvrščeni med kulturno-zgodovinske spomenike, v njih pa se največkrat nahajo skrbno urejeni muzeji. Nekdanjih graščakov, kakršen je grof Villavicencio-Margheri, ki hoče nazaj na Otočec, verjetno v tujini ne manjka. Kako urediti zadevo, da bosta z rešitvijo zadovoljna nekdanji in sedanji lastnik, je težka naloga, ki ne v zakonih ne v praksi še ni dokončno rešena in verjetno še nekaj časa ne bo, kajti pojavljajo se različni interesi, stranke, ki v parlamentu odločajo, pa si tudi niso na jasnem, kaj je prav in dobro in kaj ne. MARKO KAPUS, samostojni podjetnik iz Trebnjega: “Mislim, da gradovi v procesu lastninjenja in denacionalizacije ne bi smeli biti izjema. Tudi pri gradovih bi se morali ravnati v skladu z istimi zakoni kakor pri drugih nepremičninah. Sicer pa se je država, razen v redkih izjemnih primerih, do gradov obnašala kot zelo slab gospodar, česar pa ne bi mogli trditi za prejšnje lastnike.” TONE SLOBODNIK, upokojenec iz Metlike: “Kar se tiče grofa, ki si želi nazaj Otočec, se mi dozdeva, da ga bo tudi v resnici dobil, čeprav po mojem mnenju to ne bi bilo prav. Po eni strani je nesporno, da je bilo določeno premoženje last plemičev in bi jim, če so zagotovljeni tudi drugi pogoji, po denacionalizaciji pripadalo. Po dntgi strani pa si ne morejo prilaščati gradov, ki so'bili obnovljeni brez njihove po kupijo. : pomoči. Razen če jih od- STANISLAV VRANEŠIČ, delavec iz Vrhovcev pri Adlešičih: “Plemiči se očitno zanimajo le za svojo nekdanjo lastnino, ki je v dobrem stanju, nihče pa se ne zmeni za gradove, ki propadajo. Če so odšli takrat, ko je bilo najtežje, jih tudi sedaj ne potrebujemo. Če smo napredovali brez njih, bomo to zmogli tudi vnaprej. Ljubezen, ki jo želijo nekateri plemiči sedaj prikazati do Slovenije, je lažna. Ne gre za patriotizem, ampak za Ne gre za patriotizem, ampak ; materialne koristi.” ANDREJ MIHELIČ, strojni tehnik iz Ribnice: “Zadeva ni preprosta, je pa za-pridobitev državljan- imetje, ki smo ga i ci pred denimo 500 leti. STANE LUZAR, prometni policist iz Novega mesta: “Dogajanje okoli gradu je težko razumeti. Kako in zakaj je grof Vil-lavicenco-Margheri dobil slovensko državljanstvo, če se je med drugo svetovno vojno udinjal Nemcem, medtem ko danes še veliko pravih Slovencev iz različnih vzrokov državljanstva nima? S plemiči in grofije opravila že vsa Evropa, zato jih tudi nam m treba častiti in se jim klanjati. Še posebej me moti, da je na strani plemiča sam gospod nadškof Šuštar, saj drugače ne morem razumeti, da je za “otoške” maševal v nemščini.” nimiva. Merila za [ stva so malo čudna, saj naj bi bila prošnja otoškega grofa Villavicencia-Margheriju dvakrat zavrnjena, v tretje pa mu je uspelo. Če se ne motim, ima grof še vedno tudi avstrijsko državljanstvo. Tujcem njihovega nekdanjega premoženja ne bi smeli vračati, treba pa je najti nekakšen kompromis, da ne bi delali škode.” lili JANEZ KOVAČ, delavec na čakanju iz Kočevja: “ V naši državi se vse preveč ukvarjamo z brskanjem po preteklosti. Za otoškega grofa sem slišal in se mi ne zdi prav, da bi ta človek dobil vse nazaj. Na tak način lahko celo državo razdelimo nekakšnim grofom, vojvodam in podobnim plemičem. To bi povzročilo nove krivice in že jutri lahko pričakujemo, da bo kdo pobrskal še dlje v zgodovino in zahteval imetje, ki smo ga imeli Sloven- ALEKSANDER DENŽIČ, ekono-rmst iz Gornjega Lenarta pri Brežicah: “Če bodo naši gradovi še naprej brez lastnikov, obstaja bojazen, da bodo popolno- ...j propadli. Kljub vsemu menim, gradov načeloma ne bi smeli vračati. Če pa se že vračajo, je prav, da se pravilno oceni sedanja vrednost v primerjavi s prejšnjo in tudi vložek sedanjih lastnikov. Glede na to naj se bivšim lastnikom dodeli sorazmerni delež, solastništvo.” FRANC JELER, poslovodja hotela Sremič iz Kostanjevice: “Ni prav, da se gradovi in državni gozdovi zdaj vračajo. Toliko časa je preteklo, da je že pozabljeno. Bolj prav bi bilo popraviti krivice iz zadnjih 30 let, pa tudi to bi prineslo več novih sporov kot koristi. Radi smo se po- hvalili z gradovi in gozdovi, če to izgubi-slabo za državo. Če damo Otočec, mo, bo slabo za državo. < Pleterje, Mokrice, Brestanico - kaj nam še sploh ostane?” IVAN JELER, uslužbenec Zveze kulturnih organizacij Sevnica: “V Sevnici s tem nimamo težav, saj lastnina sevniškega gradu ni sporna, drugje pa se nekdanji lastniki že javljajo z zahtevami po vračanju premoženja. Mislim, da gradov ne bi smeli vrniti nekdanjim lastnikom, razen če le-ti niso bili obnovljeni. Razvaline lahko mirne duše vrnemo. Žal v tem primeru naši državi ne zaupam. Če so grofu Villavicenciu-Margheriju naši ministri dali državljanstvo, se lahko zgodi, da mu bodo dali tudi grad Otočec.” SEDAJ SE SLAMNATO VINO BIZELJSKO - O raznih načinih pridobivanja vina vsekakor še nismo ?l'šali zadnje. Nedavno so sredi poletja pri Bojanu Klakočarju na bizeljskem gradu prešali lansko grozdje. Gospodarje ob redni jesenski trgatvi kakšnih 600 kilogramov žametne črnine položil na slamo v lesene zabojčke. Le-te so shranili v grajski shrambi, ki je primemo vlažna, a tudi zračna. Željene glivice so se lotile dela. Iz preše je jel teči rjav, kot med gost most. Gospod Klakočar je v ponedeljek dejal, da mošt po enem tednu še prizadevno vre, vendar bo vrenje predčasno ustavil. Zatijuje, da je grozdje v jeseni imelo od 70 do 75 Oechslejevih stopinj sladkorja, sedaj Pa 145. Pravi, da so sedaj prvič poskusili na ta način pridelati vino iz žametne črnine, češ da se okus itak izgubi. Iz omenjenih 600 kilogramov grozdja so sedaj nacedili le 60 litrov mošta. Meni, da se bo na ta način Zanjice m vezaci spet na njivi Vendar njihov namen ni bilo oživljanje starih kmečkih opravil, temveč so želi na roke zato, ker Filakovi za obnovo strehe na stari domačiji potrebujejo slamo - Brez obujanja spominov ni šlo TALČJI VRH, GRIBLJE - Na njivi v bližini Gribelj, kjer je kmet Vinko Dragoš s Cerkvišč zasejal rž, je bilo pretekli teden živahno, kot že dolgo ne. Zagotovo je bila to edina njiva v Beli krajini, kjer je sedem ža-njic želo na roke, za njimi pa so trije vezači vezali snope in jih postavljali v kopice, stožce, v katerih je po deset snopov. A niso želi, ker morebiti kombajn ne bi mogel do pridelka, saj so ravna polja okrog Gribelj idealna za obdelovanje s stroji. Vzrok je tičal povsem drugje. Filakovi s Taičjega Vrha, ki so znani po mnogih svojih pridelkih in izdelkih ter sadja, medu in še česa, “ujetih” predvsem v kozarce in steklenice znanega oblikovalca Oskarja Kogoja, s katerimi so Slovenijo predstavili celo v tujini, so se odločili obnoviti staro domačijo v bližini svojega doma. Vendar so želeli, da bi bila skedenj in hiša, ki nosi letnico 1888, obnovljena prav v takšnem stilu, kot sta bila zgrajena pred davnimi leti. To pa pomeni tudi slamnato streho. Prav tu je nastal največji problem. Slamo je namreč zelo težko dobiti, če pa že, je draga. Zato so Filakovi že pred dvema letoma posejali rž, a je bilo slame le za 160 škopnikov, potrebovali pa bi jih vsaj 400. A ker za letošnjo letino niso dobili semena, so se dogovorili z Dragošem, da na roke požanjejo del njegove njive z ržjo. Ržena slama je najprimernejša za sleme, ker je dolga, medtem ko je ovsena najbolj vzdržljiva, zato se bodo ročno lotili tudi ovsa. Gospodar Janez je povedal, da je bilo najtežje dobiti žanjice. S težavo jih je zbral sedem iz skoraj prav toliko vasi. Najmlajša, Andreja, učenka srednje kmetijske šole, jih ima komaj 18 in je to zanjo dobrodošla praksa. Najstarejša, Filakova mama iz Gribelj, pa ima že sedem križev. A prav nič ni zaostajala za mlajšimi žanjicami. O-stalo ji je celo toliko časa, da je obujala spomine na žetve, ko še ni bilo kombajnov. “Takrat je bilo težje, saj smo bile mnogokrat žejne in lačne, žele pa smo po največji vročini. Mama nas je priganjala, naj pohitimo, da pridobljeno vino za stekleničenje očistilo šele čez dve leti. Polnili ga bodo v male stekleničice po 2,5 decilitra. Ena veijetno ne bo cenejša od 70 mark. Gospod Klakočar je sicer Ljubljančan, bizeljski grad je podedoval po očetu. O samem imenu vina še niso rekli zadnje besede. A. Ž. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Posebne gneče na tržnici v ponedeljek ni bilo. Izpisali smo cene nekaterim stvarem: kumarice za vlaganje 150, jabolka sorte kresnice 150, marelice 200, gobe lisičke 1000, jajca 15, bob 300, sir 300, smetana 500 (lonček), med 400, redkev 150, domači sir 600, krompir 90 in stročji fižol 350 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je bil paradižnik 145, banane 100, breskve 195, nektarine 252, čebula 137, kumare 126, paprika 220 tolarjev. Be-ladini je računal: paradižnik 180, marelice 160, nektarine 300, papriko 400, breskve 200, čebulo 160, kumare 180, lubenice 120, hruške 230, banane 140, krompir 80 in slive 200 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Sobotni sejemski utrip je bil nekoliko manj živahen kot zad-nje tedne, čeprav je vročina malce popustila. Kupci so lahko izbirali med 125 do 3 mesece starimi pujski in med 65 starejšimi prašiči. Pri pujskih je lastnika zamenjalo 85 živali (cena je bila 230 do 300 tolarjev za 1 kg žive teže), v drug svinjak pa je šlo 25 prašičev (po ceni 210 do 280 tolarjev za I kg žive teže). nam ne bo toča pobrala kruha že na njivi. A bilo je tudi lepo. Hodili smo žet drug h drugemu in bili smo skupaj na njivi. Sedaj, ko se vozimo s traktorji, se vaščani skoraj ne vidimo več,” je pripovedovala. Ni pozabila omeniti, da je moral takrat en vezač povezati snope za sedmimi žanjicami, sicer se tisto leto ni smel ženiti. Toda tokrat so trije vezači komaj dohajali sedem ža-njic, čeprav so bili precej mlajši od njih. Potem ko se bodo snopi rži dva tedna sušili na njivi, jih bodo omlatili z ročno mlatilnico, počesali na lesen glavnik ter dali v leseno šablono, kjer jih bodo zvezali v škopnik. V avgustu naj bi začeli hišo pokrivati. Janez pravi, da bodo to delo najbrž opravili kar sami, razen če ne bo država primaknila kakšnega tolaija. Potem bi se dela lotil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, sicer pa ne, saj Filakovi sami tako velike naložbe ne bi zmogli. Zato se je že dogovoril s Pavlakovičevim stricem iz Jakovinov pri Preloki in Janezom Starešiničem iz Jankovičev, da bosta pokazala, kako se temu delu streže. Medtem ko bodo imeli Filakovi v obnovljenem skednju etno galerijo ter proizvodnjo medice, načrtujejo, da bodo v hiši stanovali. Da bo bivanje zares takšno kot pred stoletjem, so obnovili celo črno kuhinjo. “Če ne bi kurili v črni kuhinji, potem bi bila tudi slamnata streha zguba, mrtva stvar. Prav dim je najboljši impregnant za slamnato streho, kiji omogoča več kot tridesetletno življenjsko dobo. Če pa v hiši nihče ne živi, slamnata streha hitro propada in jo je potrebno zamenjati že v nekaj letih,” utemeljuje Janez odločitev družine, da bo začela živeti tako kot njihovi predniki. M. BEZEK-JAKŠE SRPI NAMESTO KOMBAJNA - Čeprav so se nekatere žanjice prvič v življenju lotile ročne žetve, niso nič zaostajale za tistimi z obilo izkušnjami. (Foto: M.B.-J.) Neurje opustošilo semiški konec Po prvih ocenah je v kmetijstvu, na stanovanjskih poslopjih in komunalni infrastrukturi za 6,45 milijona DEM škode - Najbolj, v povprečju kar 70 odst., so prizadeti vinogradi - Občinska pomoč SEMIČ, ČRNOMELJ - Hudo neurje, ki je letos pustošilo že po različnih koncih Slovenije, pretekli teden ni prizaneslo niti Beli krajini. V torek seje namreč okrog 19. ure razdivjalo neurje s točo, kije največ škode naredilo v krajevni skupnosti Semič. Že naslednje jutro seje na izredni seji sestal črnomaljski izvršni svet, kije že takoj lahko ocenil, daje škoda velika tako v kmetijstvu kot tudi na stanovanjskih hišah, tovarniških in gospodarskih poslopjih, cerkvah, kulturnih spomenikih ter v infrastrukturi. Izvršni svet je zato sprejel naj- na objektih in infrastrukturi, ki so z nujnejše ukrepe za ublažitev posledic delom pričele takoj, oceno pa so dale neurja. Od trgovin je zahteval, naj za- že v petek, 8. julija. Gre za prvo oceno, gotovijo zaščitna sredstva za preven- saj jim vsega območja še ni uspelo tivno zaščito v kmetijstvu ter gradbe- pregledati. Po ogledu najbolj priza- hišah, zato je komisija predlagala, da se družinama dodelijo iz občinskega proračuna premostitvena sredstva za obnovo domov. M.B.-J. EN _ HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Bolezni vina Miševina je huda bolezen, ki sicer nastopa redkeje pri vinih, pogosteje pa pri jabolčniku. Vina z miševino imajo vonj, podoben mišji sečnini, neprijeten okus, ki ga zaznamo na zadnjem delu jezika in ga občutimo še določen čas (približno 10 sekund), po zaužitju vina. Miševina se pojavi v vinih z nizko skupno kislino, ki so skladiščena pri visoki temperaturi ali so predolgo ležala na drožeh ali pa je bil prvi pretok opravljen šele po novem letu. Za miševino bolna vina vsebujejo večjo količino hlapnih kislin, kažejo ostrino, podobno ci-ku, četudi smo jih hranili v doto-čeni posodi in se niso mogle razviti ocetne bakterije. Strokovnjaki, ki so raziskali pojav miševine, so prišli do raznih rezultatov. Povzročitelji naj bi bile bakterije (B mannitopenm). Večina raziskovalcev se strinja, da imajo vina z miševino povečan redoks - potencial. Domnevajo tudi, da neprijetni vonj in okus v vinu povzroča snov acetamid. Miševino je lažje preprečiti kot zdraviti. Zopet moram opozoriti na potrebo po čistoči v vinski kleti in pravočasnem prvem pretoku in žveplanju. Pri vinih z manj poudaijeno miševino si pomagamo z močnejšim žvepla-njem in rezanjem z zdravim vinom, ki ima visoko skupno kislino. Zelo bolna vina niso primerna niti za proizvodnjo vinskega kisa niti za destilacijo. V tem času, ko so se zidanice segrele in je narasla je tudi temperatura vina v sodih, zboli za miševino marsikatero vino, vendar to lastnik težko opazi. Svetujem, da preverjate kakovost oz. zdravje vina s pokušanjem pa tudi tako, da namočite prst v vino, ga posušite na zraku in vonjate. Snov, ki povzroča smrdljivi vonj in okus, ostane na prstu in jo z natančnim vonjanjem lahko zaznamo. Razkroj vinske kisline in glicerina je tudi bolezen. Pojavi se predvsem pri rdečih vinih. Pri zračenju vina opazimo vidno spremembo v barvi, rubinasto rdeča barva dobi rjav ton, vino postane motno, nastane umazana rjava usedlina. Vina je neprijetno in kmalu neužitno. Povzročitelji pa so bakterije, ki razgrajujejo vinsko kislino in glicerin. Vinska kislina se razgrajuje v ocetno in v ogljikov dioksid. V nekaj mesecih se vinska kislina lahko popolnoma razgradi, vsebnost glicerina pa tudi zelo zmanjša. Istočasno zelo porastejo hlapne kisline. Pri belih vinih to bolezen večkrat zamenjavajo z ocetnim cikanjem, vendar je razlika: vino, ki je zbolelo že organoleptično, ima nečist vonj in zelo raskav okus. Visoke temperature v zidanici pospešujejo razvoj te bolezni, tanini in visoka alkoholna stopnja pa ne preprečujejo razvoja. Žveplanje vsekakor ovira delovanje bakterij, za preprečevanje nastanka te bolezni, pa je potrebno: predvsem odbirati gnilo grozdje pri trgatvi, žveplati mošt ali drozgo pred alkoholnim vrenjem, pravočasno opraviti prvi pretok in poskrbeti, da je zidanica hladna. Komaj zbolela vina je potrebno močno žveplati in razkličiti z ostrim filtriranjem. Če je na razpolago zdravo vino z visoko skupno kislino, ga pomešamo z razkličenim vinom. Vina, ki so že nevarno zbolela za to boleznijo, so komaj uporabna za proizvodnjo vinskega kisa. (Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ ni material za obnovo objektov. Od javnih podjetij kot so Elektro, PTT, Komunala in Cestno podjetje, pa, da se takoj lotija popravil. V KS Semič so bili na primer se sredi dopoldneva naslednjega dne po neurju brez električnega toka. Precej škode je nastalo tudi v Iskri ter na nekaterih drugih proizvodnih objektih v Semiču, na cerkvah, voda pa je zalila tudi dom paraplegikov. Zato je izvršni svet naslovil apel tudi na zavarovalnice, da ocenijo škodo in pomagajo občanom pri njenem odpravljanju. Občinska vlada je imenovala tudi komisije za oceno škode v kmetijstvu, Kmetijski nasveti Nujna zelena rez breskev Obrezovanje breskev je brezpogojno potrebno, brez njega rodijo breskve samo proti vrhu mladic, medtem ko spodnji deli ogolijo. Tako je v svoji knjigi Obnova naših sadovnjakov pred skoraj štirimi desetletji zapisal dr. France Adamič, starosta slovenskih sadjarskih strokovnjakov. To je bil čas, ko so daleč največji pomen pripisovali zimski rezi, medtem ko je poletno rez priporočal se malokdo. Vsekakor je bil med njimi začetnik plantažnega sadjarstva pri nas Gvido Vesel in tudi pisec teh vrstic je imel priložnost spoznati njegove inovativne strokovne poglede ob praktičnem delu v sadovnjaku v Leskovcu pri Krškem leta 1959. Zdaj izjemnemu pomenu poletne zelene rezi nihče več ne ugovarja. Postala je nepogrešljiva ne le v nasadih breskev, temveč tudi pri drugih sadnih plemenih in seveda vinski trti. Bujno rastoče sadno drevo potrebuje v svoji kroni svetlobo, sicer ne more obroditi lepih, intenzivno obarvanih plodov, ki jih zahteva potrošnikov okus in z njim sadna trgovina. Če rast prepustimo zgolj naravi, se krona zgosti, znotraj nje zrastejo nekoristne navpične veje bohotivke, ki kradejo svetlobo in hrano ter močno poslabšajo pridelek. Zato je poseg sadjarjeve roke nujen. Pri breskvah na primer strokovnjaki priporočajo dvakratno poletno rez. Prvo je treba opraviti že junija, vendar ne sme biti premočna, saj bi lahko izzvala škodljivo naknadno rast. Močnejša mora biti druga rez, kije priporočljiva v drugi polovici julija ali v začetku avgusta. Izrezane ali vsaj spodvite bohotivke, ki jim ponekod pravijo tudi vodeni poganjki, bodo olajšale oblikovanje rodnega lesa in diferenciacijo brstov za naslednje leto, brez tega pa ni bogate rodnosti. V zadnjem času se uveljavlja tudi letna rez po obiranju breskev, ki skuša nadomestiti zimsko rez. Morda je to druga skrajnost, vsekakor pa je mogoče po obiranju izrezati že vse izrojene vejice na prvi stranski poganjek, preostali les pa se potem lahko obilo založi s hranilnimi snovmi in bolje diferencira cvetne brste. Tako korenito poletno rez pa je priporočljivo opraviti šele po 15. avgustu, vendar pred 15. septembrom. Z zimsko rezjo potem ni več dosti dela. Inž. M. L. detih območij pa so ugotovile, da je škoda v vinogradih 70 odst., na poljščinah in sadju 50 odst. ter na travnikih do 30 odst. S temi kulturami je v krajevni skupnosti Semič zasa-jenih in zasejanih okrog 23 odst. površin, ki so različno prizadete, od 10- do 100-odstno. Glede na zasajene površine, pričakovani pridelek in predvidene cene je kmetijstvo v črnomaljski občini oškodovano za 4,25 milijona DEM. * Črnomaljski občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov je tukajšnjemu izvršnemu svetu predlagal, da bi v krajevne skupnosti poslal zaprosilo, da bi začeli solidarnostno akcijo. Tako bi zbrali pomoč za tiste, ki jih je prizadelo minulo neurje. V SKD menjjo namreč, daje prav, da si potem, ko so leta 1990 pomagali popiavljcncem v Zgornji Savinjski dolini, tokrat tudi Belokranjci priskočijo na pomoč. Na stanovanjskih objektih in objektih komunalne infrastrukture je škode za 2,2 milijona DEM. Največ škode je bilo na cestah, kjer so morali očistiti vozišča in obsekati drevje ter popraviti poškodovane bankine. Nekatere ceste so bile zaradi porušenih dreves nekaj časa celo zaprte. Na makadamskih cestah je voda odnesla pesek. Električno omrežje je zasilno urejeno, sanacija pa bo predvidoma dokončana v enem mesecu. Večja škoda je nastala tudi na dveh stanovanjskih SAMO DA PRODAŠ! SEVNICA - Na tokratnem rednem sevniškem sejmu v soboto je bilo bolj živahno kot pred mesecem dni. Dva prodajalca več kot zadnjič, tokrat 22, je pripeljalo tudi več pujskov (171), od katerih so jih prodali 84. Prodaja je tekla verjetno zavoljo nizkih cen: na sevniškem sejmu pujskov so namreč tudi minulo soboto veljale domala enake cene kot minuli mesec, namreč od 4.000 do 5.000 za rep oz. 160 do 250 tolaijev kilogram žive teže. To bo ob letu malce odebelilo vsakdan kupcev, medtem ko bodo prodajalci na svoj “dobitek” že zdavnaj pozabili. mm v DRUŽBA začenj amo! V juliju bomo ustanovili prvo pooblaščeno investicijsko družbo in začeli zbirati vaše lastninske certifikate v poslovalnicah Hranilno kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke. Kmečka družba d.d., pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov, Miklošičeva 4, (061) 132 60 47. CERTIFIKATI IZ MAŠI H OBČIM HM Z novo generacijo na lepšo pot Kaže, daje Adria Caravan najhujše že prestala - Nova generacija prikolic Unica -Letos 4.000, prihodnje leto več kot 6.000 prikolic - Avtodom v Novem mestu proizvodnja avtodomov v belgijskem Deinzeju. I..... NOVO MESTO - Po obdobju hudih težav in negotovosti v novomeški Adrii Caravan spet z večjim optimizmom gledajo v prihodnost. Od leta 1990, ko so praznovali 25-lctnieo proizvodnje počitniških prikolic, seje marsikaj zgodilo, pa vendar njihovi takratni gesli: “In vendar se vrti” ter “Kjer je volja, je tudi pot” prav sedaj dobivata jasen pomen. Kot da bi takrat slutili, da jih čakajo velike in težke preizkušnje. Kaže, da sojih v največji in najtežji meri že prestali. “Mislimo, da so naše znanje pa tudi trma in inovativnost, naše dobro ime, korektni odnosi s partnerji, zlasti z dobavitelji, pripomogli, da smo najtežji del poti k ozdravitvi firme uspešno prešli,” pravi glavni direktor Danilo Plesničar. V razmeroma kratkem času so v Adrii pripravili novo generacijo prikolic, ki sojo poimenovali Unica. Od te generacije pričakujejo, da bo precej pripomogla k sanaciji firme in k rentabilnemu poslovanju. Ocenjujejo, da je sedaj tržni delež Adrie v Evropi okoli 6-odstoten, v bodoče pa naj bi se primerno povečal. Letos, računajo, bodo izdelali okoli 4.000 prikolic, prodali pa 4.500, kajti v prodaji bodo še prikolice iz prejšnje generacije. “To, 4.000 proizvedenih oz. 4.500 prodanih prikolic, je po našem mnenju najnižja točka Aarie,” pravi Plesničar. “Nižje ne moremo. Prihodnje leto gremo v proizvodnjo 6.000 do 7.000 prikolic in potem še več. Seveda je še zelo zelo daleč do proizvodnje 17.000 prikolic na leto, o čemer so pred leti sanjali.” Na zahodnih tržiščih je po njihovem prepričanju zmanjšanje njihovega tržnega dela v prvi vrsti posledica krize zaupanja. To se kaže zlasti na francoskem trgu, kjer je tudi začetek Ad-riinih težav, in na nemškem, kjer imajo tudi močno konkurenco. Prav z novo generacijo prikolic Unico, ki jo pospremlja geslo V harmoniji z naravo, računajo pridobiti tudi nove trgovce, hkrati pa na večjih tržiščih pri njihovih prodajalcih prihaja do pomladitve, zamenjave očetov s sinovi. Tudi to naj bi ugodno vplivalo na prodajo in s tem na stanje podjetja. Sedaj je v sistemu Adria Caravan okoli 1050 zaposlenih, od tega v končni montaži in splošnih službah 380. Tudi po izpeljani privatizaciji štirih podjetij hčera bodo z njimi v jasno določeni poslovni zvezi. V letošnji sezoni računajo na realizacijo okoli 50 milijonov mark, kar naj bi bilo, AMD tudi podjetje Novi zakon društva ne dovoljuje opravljanja gospodarskih dejavnosti NOVO MESTO - Novi zakon o društvih nič več ne dovoljuje, da se društvo ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. Med tistimi društvi, ki so se prva drugače organizirala, je bilo Avto-moto društvo Novo mesto. V tem času so uradno registrirali podjetje pod naslovom Storitve in izobraževanje. Glavna dejavnost podjetja, katerega direktorje postal dosedanji tajnik društva Rudi Rataj, so izobraževanje voznikov, avtopralnica in gostinska dejavnost. Prav na vzgojo bodočih voznikov dajejo v novem podjetju največji poudarek. Za poučevanje voznikov B kategorije imajo ta čas na voljo 9 vozil znamk R5 Clio in Golf. Poučujejo tudi motoriste na motornem kolesu Yamaha. Za voznike C in E kategorije so se pred časom kot prvo društvo V Sloveniji opremili z najnovejšim kamionom Iveco Evro-Cargo, ki je društvo veljalo skorajda 100.000 nemških mark. upoštevaje vse okoliščine in razmere, primerno. Že več kot leto ne teče žeinzeju. Ker je belgijska hči likvidirana, računajo da bo proizvodnja konec leta stekla v Novem mestu. Osnovna šasija za avtodome Adri-atik bo najverjetneje novi Fiat Duca-to. Konec leta naj bi predložili tudi program privatizacije. A. BARTEU V NOVEM KAMIONU - Poučevanje bodočih voznikov C in E kategorije ni več naporno, saj novi kamion evropskih norm omogoča mnogo hitrejše dojemanje in varnejšo vožnjo. (Foto: J. P) IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE V času od 24. junija do 3. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Janja Legan iz Podturna - Domna, Mojca Gimpel iz Črnomlja - Nives, Marta Pekolj z Luže pri Dobrniču - Matevža, Marija Peterlin s Strita - Roka, Stanka Novinc iz Prapreč pri Žužemberku - Simona, Ivana Pelko iz Radovlje - Jaka, Majda Vidmar iz Grma - Aljaža, Andreja Zaman z Dvora - Tjašo in Tejo, Marjanca Pirkovič iz Bereče vasi - Aleša, Brigita Kovačič iz Šentjerneja - Tjašo, Marjana Vidmar s Cviblja - Žiga, Saša Pajk iz Žužemberka - Jana, Marija Rebselj iz Šentjakoba - Aleša, Romana Macele iz Stopič - Manco, Mirjana Marinčič iz Leskovca - Urško, Mojca Vraničar iz Metlike - Mašo, Matilda Zaletelj iz Klečeta - Gregorja, Martina Žalik z Dobličke Gore -Ines, Vera Banič iz Konca - Gregorja, Štefka Kastelic iz Srebrnič - Ines, Sabina Cilenšek iz Mačkovca - Žiga, Marija Pezdirc iz Slamne vasi - dečka, Bernarda Dragoš iz Črnomlja -dečka. Iz Novega mesta: Darja Retelj iz Koštialove 28 - Klaro, Renata Golič iz Kandijske 52 - Klaro, Vlasta Zupančič, Ob Težki vodi 34 - Urbana, Irena Goršin iz Kočevarjeve 8 -Dušana, Karmen Avguštin, K Roku 83 - Nino, Petra Hribar, Nad Mlini 56 - Pio, Maja Jarc iz Ulice Slavka Gruma 16-Jana. čestitamo! KAMION NAD KAMIONI - Prevoznik Stane Košljar iz Pele Cerkve ima ta čas najsodobnejši kamion v Sloveniji. V petek so ga v Novo mesto pripeljali iz predstavništva Avtocomerca v Ločni. Kamion Mercedes Evro 1 ima ekološki motor, ki je zaščiten proti hrupu zaščiten in je ta čas edini med slovenskimi, ki lahko ponoči vozi po cestah Avstrije in ostalih držav Evrope. Vse dogajanje v kamionu je računalniško vodeno, menjalnik je v celoti elektronski, ima A BS zavore ter centralno mazanje motorja in drugih delov. Še posebej je zanimivo to, da se iz 500konjskih sil močnega motorja ne kadi, saj ima tudi pri vžiganju hladnega motorja prehodno ogrevanje plinov. Cena kamiona je bila sorazmerno nizka, suj je bil uvoznik zaradi ekološkega motorja oproščen carinskih dajatev. (Foto: J. Pav- NOVA GENERACIJA PRIKOLIC - Adria Caravan je dala na trg novo generacijo prikolic, ki so jo imenovali Unica. Pred kratkim so to novo generacijo za slovenske, italijanske in vzhodnoevropske kupce predstavili na Otočcu. (Foto: A. B.) Krkini mladi podjetniki V Krkinem programu “Mladi podjetnik” letos sodeluje več kot 30 dijakov novomeških sredjih šol Suhokranjske suhe in mokre... • V nedeljo, 17. julija, bodo štirje su-hokranjski mladeniči s konjem krenili od naše južne meje iz Bregane do meje z Avstrijo. Pot jih bo vodila ob Krki do Otočca, Novega mesta, Ljubljane in naprej. Ker je pot dolga, bodo fantje tudi prespali. Da jih ne bo strah, vabijo tudi ostale ljubitelje ježe, se razume, da tudi ženskega spola. • Kar prevečkrat je te dni v Suhi krajini gorelo. Žal je gorelo tudi v gospodarskih poslopjih. Prvo je kratek stik upepelil gospodarsko poslopje v Sred. Lipovcu, nato je strela zanetila požar v Križih, v petek pa so otroci zanetili požar v Stavči vasi pri Dvoru. Kljub hitri intervenciji suhokranjskih gasilcev, je ogenj svoje opravil, škoda pa je v vseh treh primerih velika. • Ker je v Suhi krajini dosti požarov, so temu primerno aktivni tudi gasilci. V Žužemberku bodo 16. julija predali svojemu namenu nov gasilski avto Nissan, teden dni kasneje pa bodo krstili svoj novi avto tudi gasilci iz GD Križi. Novi mercedes 100 D bo zamenjal dotrajano vozilo kombi 1MV, ki je pustilo na cedilu vse gasilce in tudi predsednika Jožeta Hribarja, ko mu je gorelo gospodarsko poslopje. • Da je novi samoprispevek pri KS Žužemberk res uspel, pričajo položeni prvi metri asfalta v novem naselju na Dvoru. Zemeljska dela potekajo tudi na cesti Jama-Podgozd. Opravlja jih obrtnik Jože Zupančič iz Žužemberka. Vaščani Podgozda čakajo že več let na asfalt, vneto zbirajo denarna sredstva, podrli pa bodo tudi hišo, da ne bo ovirala nove poti. Mi.S. IZŠLA JE KNJIŽICA 0 NOVOMEŠKEM ŠPORTU NOVO MESTO - Agencija za šport in novomeški sekretariat za družbene dejavnosti sta pred kratkim izdala knjižico Šport v občini Novo mesto, v kateri so izčrpno predstavljeni vsi športni klubi in društva. Na enem mestu so zbrani podatki o trenerjih, tekmovanjih, urnikih vadbe, možnosti vpisa, članarini in športnih objektih, obširno pa so predstavljeni tudi programi agencije za šport. Knjižica je natisnjena v 4.000 izvodih in je brezplačna, saj je njeno izdajo omogočil Program PHARE Evropske skupnosti. Dobite jo lahko na novomeški agcncjji za šport v domu športov na Loki. NOVO MESTO - V tovarni zdravil Krka povečujejo veliko pozornosti razvoju mladih kadrov. Že pred leti so razvili poseben izobraževalno-raz-iskovalni program, ki so ga poimenovali “Mladi podjetnik” in se je v preteklih letih lepo obnesel. Zato in zato, ker želijo srednješolce seznanjati s poklicem farmacevta in ostalimi tipičnimi poklici ter možnostmi zaposlovanja strokovnjakov v Krki, ta projekt nadaljujejo tudi letos od 26. junija naprej. V podjetniški delavnici bodo gostovali dr. Bogomir Kovač, dr. Iča Rojšek, dr. Vera Prašnikar, kot mentorji pa Krkini strokovnjaki. V tem projektu letos sodeluje več kot 30 dijakov novomeških srednjih šol, osrednji del projekta pa je podjetniška delavnica “Od zamisli do izdelka”. Končni cilj podjetniške delavnice je izdelava praktične naloge, ki obravnava konkreten problem. Naloge bodo udeleženci opravljali v treh delovnih skupinah. Delo bo predvidoma končano konec leta in takrat bodo v Krki pripravili slovesno predstavitev nalog s povzetkom v ang- leščini. Poleg dela na nalogah bodo mladi udeleženci letošnjega projekta “Mladi podjetnik” imeli možnost spoznati razne računalniške programe, poglobiti znanje angleškega jezika in spoznati zakone uspešnega poslovnega komuniciranja. NARAVOSLOVNI TEDEN V KRKI NOVO MESTO - Od 7. do 13. julija je v novomeški Krki potekal naravoslovni teden, ki so ga pripravili, da bi srednješolci bolje spoznali Krko in njeno dejavnost, s tem pa tudi možnosti, ki jih ponujajo poklic farmacevta in drugi tipični poklici v Krki. “Delovni” dan je trajal od 9. do 14. ure, ko so si potencialni mladi krkaši ogledovali proizvodnjo, se seznanjali z osnovami farmacije, mikrobiologije, se seznanili s kemijskimi raziskavami, si ogledli delo v laboratorijih, spoznavali tako imenovana zelena zdravila, program kozmetičnih izdelkov, videli, kako v Krki skrbijo za varstvo okolja in še kaj. Pionir ima spet polne roke dela Pionirjeve zmogljivost so zasedene do konca leta in še prve mesece prihodnjega -Breme zamrznjenega premoženja na Hrvaškem - Od Novega mesta do Rusije POJDI H KUČANU! NOVO MESTO - Drobno dekletce romskega porekla že nekaj časa prosjači za kruh mimoidoče na Glavnem trgu. Najčešče se s svojim žalostnim obrazom sprehaja med mizicami pred Kavarno. To je počela tudi v ponedeljek dopoldan. S prosjačenjem je bila uspešna le pri mizi, za katero je sedel novomeški učitelj. Ta je segel v žep in ji dal dvajsetaka, drugje je bila deklica deležna le grdih pogledov. Še posebej ji je trda predla pri mizi, za katero vsako jutro poseda “srbska posadka" in pregreva dnevne novice ob branju Politike. Eden od penzionistov je deklico osorno nadrl: “Marš, pojdi h Kučanu!" Deklica je takoj odšla, seveda ne h Kučanu. Dragi upokojeni oficirji bivše jugoslovanske vojske, tudi vam sta Kučan in Slovenija pomagala do visokih pokojnin, ki vam omogočajo vsakodnevno posedanje po lokalih na Glavnem trgu. Koliko starejših Slovencev od vas mora ta čas trdo delati! “Veseli smo, da investicijska dejavnost oživlja tudi na Dolenjskem,” pravi Peterim. Po več letih zatišja v Novem mestu spet gradijo stanovanja, podobno se kaže tudi v Krškem, gradi se v Krki, nekaj tudi v Revozu in v BTC, država je investitor pri gradnji novomeške policijske posta- NOVO MESTO - Lansko letuje novomeški Pionir zaključil z veliko izgubo, kije bila na nek način “hotena”, saj niso nič skrivali, ker so pač hoteli, da se stvari pokažejo takšne, kot so. “Tedaj smo sklenili stanje sanirati in pripeljali firmo do normalnega poslovanju,” pravi generalni direktor Jože Peterlin. In letošnje leto, zlasti od pomladi naprej, je za Pionirja res precej bolj obetavno, čeprav se še vedno spopada s številnimi težavami, recesijo, hudo (tudi nelojalno) konkurenco, nelikvidnostjo. Ena hujših Pionirjevih težav, ki močno vpliva na položaj firme, je gotovo zamrznjeno premoženje na Hrvaškem, ki gaje za preko 20 milijonov nemških mark, od tega je večji del, za kakih 14 milijonov mark; v zemljiščih, infrastrukturi in zalogah gradnje za trg. Usoda tega premoženja je negotova, hkrati pa zaradi najetih bančnih kreditov močno bremeni Pionirjevo tekoče poslovanje. Za leto 1992 je moral Pionir plačati preko 900 milijonov tolarjev obresti od najetih kreditov za to na Hrvaškem zamrznjeno premoženje, za leto 1993, ko so bile obrestni malo nižje, pa 776 milijonov tolarjev. Za letos so v Pionirju računali, da bo “krenilo”, tako na domačem kot na tujih trgih. Letos naj bi ustvarili za 215 milijonov mark, od tega 60 milijonov mark Pionirjeve delniške družbe, ostalo pa krovno podjetje; za 38 milijonov mark naj bi letos naredili na tujih trgih. Čeprav se je leto 1994 za Pionirja in gradbince nasploh zaradi hude in dolge zime začelo precej neobetavno, so stvari spomladi stekle in večina Pionirjevih gradbišč doma in v tujini dela s polno paro, kažejo pa se še novi posli. Vodstvo zadovoljno ugotavlja, da so Pionirjeve zmogljivosti povsem zasedene do konca tega in še prve mesece prihodnjega leta. BISERNA MASA NOVO MESTO - V kapiteljski cerkvi bo to nedeljo, 17. julija, velika in redka slovesnost. G. msgr. Alojzij Turk, upokojeni beograjski nadškof, bo bral biserno mašo. V petek, 8. julija, je namreč minilo 60 let od njegovega mašniškega posvečenja. G. Turk se je rodil v Prečni pri Novem mestu 21. novembra 1909. Po končanih teoloških študijih v Ljubljani je nekaj časa služboval v ljubljanski nadškofiji, potem pa je svoje duhovniško poslanstvo opravljal v skopski in beograjski škofiji, kamor je odšel po srečanju s slovenskim svetniškim kandidatom škofom Gnidovcem. V škofa beograjske nadškofije je bil posvečen 10. aprila 1980, od upokojitve naprej pa stanuje na Kapitlju v Novem mestu. je, porodnišnice in športne dvorane pri srednješolskem centru v Šmihelu. V tujini pa so Pionirjeva večja gradbišča v Rusiji in Albaniji. Gradbišča v tujini so za Pionirja težka, v Rusiji zaradi velike oddaljenosti in kratkih gradbenih sezon, nasploh pa zaradi težav s cenami in plačili, tako da včasih delajo na meji rentabilnosti ali celo z izgubo. Kljub temu se delu na tujih trgih ne nameravajo odpovedati, zlasti ne na tistih, ki jih že poznajo, kajti tudi to je pomemben kapital, predvsem za delo v bodočnosti. Albanija pa naj bi postala nekakšno nadomestilo za izgubljeno Istro, ki pa je v Pionirju tudi še niso povsem odpisali. Računajo tudi na delo na Hrvaškem, ki naj bi potekalo preko njihove delniške družbe v Zagrebu, in v Bosni, kjer so tudi imeli svoje podjetje. V Bosni je Pionir v preteklosti veliko gradil, precej od tega je bilo v vojni poškodovano, od industrijskih objektov do stanovanj. Pionirje pripravil in bosanskim oblastem dostavil spisek vseh objektov, ki sojih pionirjevci zgradili in sojih, ko bodo razmere to dopuščale, pripravljeni tudi popraviti m obnoviti. Pionir se poskuša tudi na zahtevnem nemškem tržišču, konkurira za gradnjo bolnišnice na Malti in še kaj bi se našlo; doma pa vse bolj prevzema dela tudi pri gradnji cest. Hkrati s tekočim poslovanjem v Pionirju resno izvajajo sanacijski program, katerega pomembna, če ne celo poglavitna zahteva je zmanjševanje vseh vrst stroškov, njegov končni cilj pa je uspešno poslovanje celotnega poslovnega sistema. A. B. Novomeška kronika KAPITELJ - Strokovnjak iz Zagreba je pred dnevi oz., bolje povedano, pred večeri poskusno drugače osvetlil najbolj markantno novomeško zgradbo - kapiteljsko cerkev. Namesto rumenkaste svetlobe naj bi poslej novomeško akropolo ponoči osvetljevala stroga bela, ki kamen poudari kot kamen, ne pa ga spremeni v kičasto gmoto. Ko so si to novo osvetlitev kapiteljske cerkve ogledali z različnih točk, se je pokazalo, da bi bilo treba drugače osvetliti tudi druge novomeške zgradbe, predvsem pa moteče deluje žarka in nepotrebno močna osvetlitev novega mostu čez Krko. KONTEJNERJI - Čim bolj v temi pa bi morali biti smetnajki zabojniki, s katerimi so “tapecirali” steno pri vhodu v stavbo na Glavnem trgu 24, v kateri sta uredništvi Dolenjskega lista in novomeške televizije, da o grafični firmi ne govorimo. Kontej-nerji včasih skoraj zaprejo vhod v stavbo. Sprašujemo se, če na Komunali mislijo, da se pri Dolenjskem listu in Vašem kanalu nabere toliko smeti, da potrebujemo po 6 ali celo 7 kontejnerjev. Če so od sosednjih hiš, pa naj obvelja, da naj vsak hrani smeti pred svojim pragom. MIKLAVŽ - Ker je Sandi Bayer dosegel tako izvrsten čas na poti s kolesom iz Novega mesta na Triglav in nazaj, so morali ta dosežek tudi proslaviti na primerni višini. Eden od najglasnejših organizatorjev spektakla, Janez Pavlin, je za Sandija in njegovo ekipo v soboto pripravil piknik na tratah pri Miklavžu na Gorjancih. Tam pa je bilo hkrati še nekaj drugih piknikarskih skupin. Podjetni Janez seje hitro znašel ter na hitro pripravil loterijo, in to za dobitke, ki so ostali od loterije, ko so na Loki čakali triglavskega Sandija. Srečke je prodajala brhka mladenka in so šle kot vroče žemljice pozimi. Kdor je prišel po dobitek, je moral “za aperitiv” spiti pol litra vina. Razpoloženje je bilo po Janezovih besedah vrhunsko, in še Sandi, ki sploh ne more mirovati, se je menda zadržal in ni po pragozdni strmini zdrvel na Trdinov vrh. Ena gospa je rekla, da bi hitro zmanjkalo hoste, če bi bi vsakemu Podgorcu, ki konča študije, postavili toliko mlajev, kot so jih brusniš-kemu novomašniku zadnjo nedeljo. Uidi letos gasilski avtoreli Pomerilo seje 69 ekip - V nedeljo pa bo tekmovanje mladih gasilcev v Šmarjeti NOVO MESTO - V nedeljo, 3. julija, so se gasilci pomerili že na tradicionalnem gasilskem avtoreliju, ki ga je občinska gasilska zveza iz Novega mesta organizirala že štiriindvajsetič. Vožnjo so začeli v Zagradu, potem na so peljali skozi Zbure, Orešje, Smarjeto, Belo Cerkev do Maharov-ca. Ekipe so tekmovale v štafeti s preprekami, hidrantnih vajah in vajah z motorno brizgalno. Tekmovalo je 69 ekip in tekmovanje je teklo brez večjih zapletov. Med člani A je bilo najboljše gasilsko društvo iz Škocjana, na drugem mestu je bilo GD iz Maharovca in na tretjem GD s Kamene. Med člani B so bili prvi IGD Krka, drugi GD Dobindol in tretje GD Mirna Peč. Med članicami pa so se najbolj izkazale gasilke GD Stranska vas, potem GD Ratež ter GD Mirna Peč. Na koncu so najboljšim podelili pokale. Slovesnost je bila v Maha-rovcu, kjer je njihovo gasilsko društvo praznovalo 80 let delovanja. Društvo je ob tej priložnosti pripravilo parado in postavilo sv. Florjana tam, kjer je bil pred leti. Ob jubileju so pripravili tudi spominsko publikacijo. V nedeljo, 10. julija, dopoldan pa bo v Šmarjeti pri osnovni šoli pionirsko in mladinsko tekmovanje mladih gasilcev in gasilk. Prav bi bilo, da bi si odgovorni v občini ogledali to tekmovanje, na katerem bo preko 1100 otrok, ki veliko prostega časa skupaj z mentorji posvetijo gasilstvu. Delo z mladimi je volontersko, prav pa bi bilo, da bi to področje obrambe bolj cenili. Država bi morala zagotoviti stalen vir denarja in minimalne leh-nične pogoje. s. MIRTIČ pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 DOLENJSKI LIST It. 28 (2343), 14. julija 1994 Črnomaljski drobir LIPA ALI PALMA - Črnomlja sicer ni zajel takšen val preimenovanja ulic kot na primer Novo mesto. Kaj lahko pa se zgodi, da bo kakšna ulica le spremenila svoje ime, na primer tista Pod lipo, in sicer v ulico Pod palmo. Ko so namreč Pod lipo nedavno otvaijali nove prostore Ljudske banke, o kakšni lipi ni bilo ne duha ne sluha. Pač pa je bila na balkonu nad glavnim vhodom razkošna - palma. LUČI IN VINO - Ob omenjeni otvoritvi, ki je bila opoldne, so ob glavni črnomaljski ulici svetile cestne svetilke. Zlobneži natolcujejo, da so morda z njimi iz Ljudske banke iskali nove stranke. Sicer pa je bilo že na prvi pogled opazno, da banko odpirajo Štajerci: vino je na otvoritvi teklo v potokih, medtem ko tekočin brez alkohola ni bilo niti za vzorec. ZGODBA O JARI KAČI - Življenje na sedanji črnomaljski avtobusni postaji - če bi ji sploh lahko rekli tako - je nevzdržno, saj v središču mesta, kjer je že brez avtobusov velika gneča, stoji tudi po šest avtobusov hkrati. Vendar imajo nekateri Črnomaljci pomisleke o tem, da bi bila nova postaja nasproti gasilskega doma, približno kilometer od središča mesta. “Avtobusi bi namreč še vedno vozili skozi središče mesta in imeli na sedanji postaji postajališče, s tem pa gneče ne bi bilo konec," pravijo. Pripravljen imajo drug predlog: da bi postajo zgradili v bivši vojašnici. Toda tedaj bi morali zgraditi tudi most čez Lahinjo iz starega dela mesta, za kar bi potrebovali veliko denaija, tega ni. In zato naj bi postajo gradili nasproti gasilskega doma, kije predaleč od središča mesta... (Sprehod po Metliki) UČITELJI METLIŠKE TEKSTILNE ŠOLE so bili prepričani, da so statisti snemanja drugega dela srbskega filma Kdo to tam poje. To se jim je pričelo dozdevati na zaključnem izletu ob koncu letošnjega šolskega leta. Z zasebno turistično agencijo Palmatours so se napotili v San Marino, na poti pa so doživeli veliko nevšečnosti, predvsem z avtobusom. Bil je.mercedes, toda muzejski primerek. Po dveh dneh kuhanja v neznosni vročini so prišli v Metliko kot prekajeni pršuti, kajti v avtobusu je bilo toliko dima kot v Cankarjevih časih v črni kuhinji. Razočarani potniki so lastniku Palmatoursa poslali ogorčeno pismo, v katerem so pohvalili le vodiča Dejana, vse drugo pa so okrcali bolj, kot bi to zmogla znana obrekljivka Virginija Woolf. DVA POBA IZ BIRČNE VASI sta bila ob sapo, ko so jima na podzemeljskem kopališču na vprašanje, koliko stane kampiranje, odgovorili, naj vprašata v prvem šotoru. Jezna sta odbrzela na Primostek, ne da bi zvedela, da je v prvem šotoru neke vrste recepcija. Fanta sta bila prepričana, da ju hočejo na suho obrili, morda pa sta se celo spomnila na lanskoletno “podzemeljsko” mlatenje, kjer je planka iz plota veselo pela po hrbtih tamkajšnjih dopustnikov. Previdnost je mati celih kosti. Trebanjske iveri KONJSKE FIGE PRVIČ -Čeprav je Trebnje postalo mesto šele pred nedavnim, so novopečeni meščani hitro postali jako fini ljudje z zelo občutljivimi nosovi, ki jim smrdi vse, kar diši po deželi. Kočijažu, ki je med prireditvami lz trebanjskega koša s kočijo prevažal meščane po mestnih ulicah, bi najraje zavili vrat, ker so si njegove plemenite živali drznile onečediti mesto s konjskimi figami. Take vonjave sodijo na podeželje, v mestu pa mora dišati le po avtomobilskih izpušnih plinih in drugih velikih iznajdbah mestne civilizacije, je zatrdila ena izmed mestnih gospa, ki najbrž še nikoli ni potovala dlje od trebanjskega predmestja. KONJSKE FIGE DRUGIČ -Skupina trebanjskih meščanov je hotela priti aferi “konjske fige” do dna in je ustanovila komisijo. Le-ta naj bi si ogledala nekatera mesta, ki naj bi bila Trebnjemu za vzor. Začeli so kar v prestolnici našega nekdanjega cesarstva. Dunaj je zibelka evropske kulture in ga pozna ves svet in tam bi morali najti potrditev teze, da konjske fige ne sodijo v mesto. Ko so novopečeni meščani, nevajeni hoje, hoteli najeti primeren prevoz, s katerim bi si udobno ogledali velemesto, so bili nemalo presenečeni. Pred mestnimi vrati jih je namesto razkošne limuzine čakala kočija in vanjo vprežena iskra konjiča, kiju ni bilo prav nič sram raztresati fige po lepo tlakovanih mestnih ulicah. Konjskih fig se niso bale ne dunajske gospe ne številni turisti, ki so veselo gazili po dunajskih ulicah. Trebanjska komisija je razočarana zapustila velemesto, še pred tem pa so se njeni člani zaobljubili, da o svojih ugotovitvah someščanom ne bodo črhnili niti besedice, sicer bi kočijaž lahko obiskal Trebnje še pred naslednjim trebanjskim košem. IZ MAŠI H OBČIM MM Prevladoval bo notranji odkup Lastninjenje podjetij v črnomaljski občini je v glavnem še na začetku - Kako v obratih s sedeži izven občine? • Begrad prvo podjetje, ki seje olastninilo na Dolenjskem in v Beli krajini ČRNOMELJ - Večina podjetij, tako tistih, ki imajo sedež v črnomaljski občini, kot tistih s sedežem izven občine, še ni oddala Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo v potrditev programov lastninjenja. Pričakujejo, da se bo večji delež olastninil v podjetjih, ki imajo sedež izven občine. Zato v izvršnem svetu poudarjajo, da morajo zaposleni v obratih razmisliti o svoji nadaljnji usodi, predvsem pa ali nadaljevati delo z matičnim podjetjem ali se odločiti za samostojno pot. Sicer pa bo predvsem v večjih podjetjih glede na veliko vrednost podjetja in slabo plačilno sposobnost zaposlenih težko zagotoviti večinski delež delavcev. Od 19 samostojnih podjetij v črnomaljski občini, ki se bodo v večini lastninila z notranjim odkupom, so Belt, Leso in Kovinar v lasti Sklada za razvoj RS, ki jih namerava prodati. Podjetje Obrt je prevzela Dolenjska banka z obveznostjo, da zaposli 15 delavcev, za ostale pa išče zakonske rešitve v okviru obstoječe zakonodaje. Banka namerava Obrt prodati u- O NOVEM PROGRAMU STRANKE ČRNOMELJ - Pretekli teden je predsedstvo območne Demokratične stranke upokojencev v Črnomlju razpravljalo o novem osnutku programa stranke in spremembah statuta. Ugotovili so, da vladajoče stranke v parlamentu nimajo pravega razumevanja za reševanje upokojenskih težav in da vlada ter parlament skušajo zmanjšati pravice upokojencev. Zato se predsedstvo DeSUS zavzema, daje osrednja naloga stranke, zapisana v programu, povečevanje pravic upokojencev, borcev in invalidov. Zahtevajo tudi spremembo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, samostojnost kapitalskega pokojninskega sklada, dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač in urejanje pravic upokojencev iz zdravstvenega zavarovanja. Sicer pa bo stranka na volitvah v državni zbor in občinske svete nastopala samostojno. J. DRAGOŠ Črnomelj AVTORJI ZA ARTOTEKO ČRNOMEIJ - Posebna komisija društva Artoteka je 7. julija, ob zaključku predstavitvene razstave v Špeličevi hiši v Črnomlju pregledala rezultate ankete, ki so jo v času razstave opravili med gledalci, in ugotovili, da so od razstavljaočih umetnikov dobili največ glasov publike Bogomir Jakša, Jože Vrščaj, Robert Lozar, Franci Fortun, Dirk Heij in Janez Rajmer. Dela naštetih bomo jeseni zagotovo spet videli v artoteki. Komisija je tudi izžrebala enega izmed sodelujočih obiskovalcev, ki si bo za nagrado lahko sam izbral eno umetniško delo. TREBANJSKI OKTET PRED 15. OBLETNICO TREBNJE - Trebanjski oktet, ki bo prihodnje leto praznoval 15- letnico ustanovitve, je najstarejša pevska skupina v občini. V zadnjem času je imel oktet številne nastope. Nastopil je v Škofijah, kjer Trebanjci dobro sodelujejo s tamkajšnjim oktetom, svoje priprave na jubilejno leto pa je lepo obeležil še s koncertom ob dnevu državnosti oz. trebanjskem krajevnem prazniku. strežnemu interesentu. V podjetjih Eki, Danfoss Compressors in SČP so lastniki znani. Podjetji Kurivotrans in Platana so ustanovili Rudniki rjavega premoga Slovenije, kije državno podjetje. Lastninjenje bo možno v pod-jetjih-hčerah. Med zaposlenimi so opravili anketo o možnih vlaganjih, a je bil odziv zelo slab. Iskra kot največje podjetje v občini se bo lastninila z notranjim odkupom. Zastoj pri lastninjenju je nastal zaradi lastnih nerešenih vprašanj z zemljišči, vednar je sedaj odpravljen. Rešiti pa so morali tudi vprašanje deležev ustanoviteljev, torej države, holdinga in Iskre. Begrad je bil olastninjen 3. junija in je na registrskem sodišču v Novem mestu zapisan pod številko ena. Lastninil se je z notranjim odkupom. • Poročilo o lastninjenju črnomaljskih podjetij so imeli na dnevnem redu tudi delegati občinske skupščine. Razprava je bila skromna, eden od delegatov pa je opozoril, da Iskra lastnini, kar ni pjeno, da je v Belsadu, ki sc lastnini v okviru Kolinske z notranjim odkupom, tudi zadružna lastnina ter da so tudi kmetje vlagali v Gozdno gospodarstvo, lastninili pa bodo drugi. Knjigovodski center in čevljarsko podjetje Planina nimata izdelanih programov lastninjenja. V obeh podjetjih so velike kadrovske in finančne težve. Brivsko-frizerskemu podjetju povzroča težave denacionalizacija, saj naj bi vrnil obe stavbi, v katerih oprav- “ORKESTER” NA GRAJSKEM DVORIŠČU METLIKA-V soboto, 16. julija,bo ob 21. uri v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev pod naslovom “Pridi zvečer na grad” na grajskem dvorišču gostovala dramska skupina Tekstilne šole Metlika, ki se bo pod mentorstvom Marije Roglič predstavila s komedijo v enem dejanju “Orkester”. Vabljeni! VAŠKA OLIMPIADA JUGORJE - V nedeljo, 17. julija, bo ob 16. uri na Jugorju vaška olim-piada, nekakšne jugorske igre brez meja. V različnih spretnostih se bodo na šaljiv način pomerile ekipe iz Gabrja, Brusnic, Podgrada, Stopič, Gradnika, Štrekljevca, Dragomlje vasi, Lokvice, Grabrovca, Radoviče, Vinice in Jugorja. To bo najbolj množična vaška olimpiada doslej, zato prireditelji pričakujejo veliko navijačev. Med njimi bodo izvolili tudi miss prireditve, na kateri bo za zabavo igral ansambel Labod. Medvedjek je zdaj naselje Zapletena pot do preimenovanja dela naselja Veliki Gaber in trebanjskih ulic - Grožnja z ustavnim sporom TREBNJE - Krajani zaselka Medvedjek, to je dela vasi Veliki Gaber, so naposled le dobili blagoslov odbornikov trebanjske občinske skupščine, da se smejo preimenovati v novo naselje - Medvedjek. Očitno je bilo res treba počakati na izide referenduma za ustanovitev novih občin, na katerem je tudi nova občina Veliki Gaber, vsaj zdaj, “padla v vodo”, da so odborniki na zadnjem zasedanju občinske skupščine spremenili mnenje in so skoraj soglasno potrdili odlok o preimenovanju dela naselja Veliki Gaber v novo naselje Medvedjek. Na zasedanju SO Trebnje 18. maja so s tem soglašali le v zboru združenega dela. Krajani Medvedjeka so se pritožili na sklep občinske skupščine, ker so na krajevno običajen način sprožili postopek za preimenovanje. Svojo željo so krajani izrazili tudi z osebnimi podpisi, prošnjo so naslovili na KS Veliki Gaber, ta pa jo je odstopila v nadaljnji postopek občinski geodetski upravi in krajani Medvedjeka niso bili obveščeni o kakršnihkoli nepravilnostih v celotnem postopku. Krajani so odločno protestirali zoper odločitev skupščine, ki so jc ra- Ija svojo dejavnost. Podobne težave ima tudi Gostinstvo. Vsi objekti razen penziona Smuk in dela kampa v Vinici so v postopku denacionalizacije. Zato bodo za začetek lastninili z notranjim odkupom ta dva objekta. Integral-promet in delavnice je oddal usklajen program. Rešili so vsa vprašanja v zvezi z zemljišči in delitvijo z matičnim podjetjem ob odcepitvi. Tekstil Adlešiči je v postopku lastninjenja z notranjim delavskih odkupom, prčakujejo pa, da bo postopek končan v začetku jeseni. Kmetijska in obrtna zadruga sta se organizirali v skladu z zakonom o zadrugah, javno podjetje Komunala pa je v stoodstotni lasti občine. M.B.-J. IJUDSKA BANKA V NOVIH PROSTORIH - Ljudska banka, ki je poleg Dolenjske banke edina v Črnomlju, sc je v petek iz “bele hiše” preselila v nove prostore Pod lipo. Na slavnostni otvoritvi je govoril predsednik izvršnega sveta Anton Horvat in dejal, da je razveseljiva ugotovitev Ljudske banke, da je Črnomelj perspektiven za vlaganja. Tudi zato, ker dajejo velik poudarek razvoju drobnega gospodarstva. Poudari! je, da so po treh ali štirih suhih letih sedaj na dobri poti, da prebrodijo gospodarsko krizo. Ob otvoritvi so pred banko zaplesali, zapeli in zaigrali člani folklorne skupine iz Dragatuša (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.) Z grožnjami do boljšega uspeha? Svet staršev metliške osnovne šole razpravljal o minulem šolskem letu ter pripravah na novo - Slabši učni uspeh, a tudi obilo uspehov na pomembnih tekmovanjih - O učitelju glasbene šole METLIKA - Pretekli teden se je sestal svet staršev metliške osnovne šole. Dobil je informacijo ob zaključku pouka ter razpravljal o pripravah na novo šolsko leto. Uspeh učencev je bil v letošnjem šolskem letu slabši kot leto poprej, vendar v šoli pravijo, da še m razlogov za alarm. Na matični šoli v Metliki jih je od 656 učencev napredovalo v višji razred 95,7 odst. V drugem in osmem razredu so izdelali vsi učenci, najslabši učni uspeh pa je imel z 88,5-odstotno uspešnostjo peti razred. V šoli že nekaj let opažajo, daje prav vpetem razredu občutno slabši uspeh od povprečnega, zato bodo pripravili amalizo o vzrokih. Tudi število po-navljalcev seje od lanskih 21 povečalo na 28, neocenjeni pa so bili štirje, medtem ko leto poprej le dva. Odličnih učencev je bilo 84, kar je tudi manj kot pretekla leta. Vendar je razlog tudi v tem, da so bili vsi trije oddelki prvega razreda, oddelek 2. razreda ter L razred na podružnični šoli Suhor ocenjeni opisno. Na Suhotju je bilo v štirih razredih 51 učencev. Vsi so uspešno zaključili razred. V tem šolskem letu so na metliški šoli veliko pozornost namenili trem ocenjevalnim obdobjem, ki so bila letos že drugo leto in so jih učenci, učitelji in starši dobro sprejeli. Svet staršev je predlagal, da bi ob koncu ocenjevalnih obdobij še naprej pošiljali sporočila staršem vseh učencev ter da bi podaljšali tretje ocenjevalno obdobje na račun drugega. Novost je bil letos neobvezni pouk nemškega jezika ter opisno ocenjevanje za vse oddelke prvega razre- • Ravnatelj je svet staršev seznanil s pritiski in celo grožnjami nekaterih staršev na šolo zaradi učnega uspeha njihovih otrok. Mozetič je opozoril, da bodo, če bodo pristajali na to, da napreduje vsak učenec, ne glede na svojo uspešnost, razvrednotili pedagoško delo. Čeprav je šlo za grobe napade zgolj nekaterih posameznikov, pa so v šoli zaskrbljeni zaradi takšnih pritiskov. da. Po opravljeni anketi je nad takšnim ocenjevanjem navdušena četrtina staršev, 50 do 60 odst. ga podpira, medtem ko ostali niso najbolj navdušeni, a tudi nimajo veliko proti. Kot je poudaril ravnatelj Jože Mozetič, gre pri takšnem ocenjevanju za manjšo psihično obremenitev otrok. V prihodnjem šolskem letu bo na matični in podružnični šoli 29 oddelkov. Doslej so bili v Metliki vsi oddelki 1. razreda dopoldne, letos pa bo en oddelek popoldne, ker so tako želeli starši. Mozetič je opozoril na kadrovske težave, ki so nastale zaradi porodniških dopustov, odhodov in upokojitev učiteljev ter povečanega števila oddelkov. Razpisali so prosta delovna mesta za poučevanje slovenščine, matematike in fizike ter razrednega pouka. Ravnatelj je svet staršev obvestil tudi o učitelju glasbene vzgoje, o katerem je bilo postavljeno delegatsko vprašanje na zasedanju občinske skupščine. Gre za njegovo pomanjkljivo znanje slovenskega jezika, medtem ko strokovna usposobljenost ni vprašljiva. Šola je učitelju postavila rok, v katerem se mora naučiti slovenščino. Svet staršev je izrazil razumevanje do tega problema, ki se nikakor ne sme rešiti v škodo otrok, poudaril pa je, da se mora urediti v doglednem času. M. BEZEK-JAKŠE TH leta trnove poti Toma z Mirne Mirenska tovarna opreme seje usmerila na evropski trg - Pri novih naložbah v tehnologijo in razvoj novih programov jo ovira nerešeno vprašanje lastništva MIRNA - Odkar seje mirenska tovarna opreme TOM pred tremi pogumno odločila za samostojno pot in se spretno izvila pritiskom starih in novih lastnikov, seje v tej tovarni marsikaj spremenilo. Če so hoteli preživeti, so se morali soočiti z neizprosno svetovno oziroma evropsko konkurenco. Do takrat so delali za znanega kupca IMV oziroma Adrio in Revoz; ker pa je bil slab in nereden plačnik, je bilo treba najti nove kupce in razmeram na trgu prilagoditi svoj program in dvigniti tako produktivnost kot tudi kakovost opravljenega dela. zumeli kot grobo kršitev zakonskih določil oz. legitimnih poti občanov za uresničevanje njihovih želja. Izrazili so upanje, da bo skupščina politično dovolj zrela in da ne bo posegala in odločala tako, da bi grobo kršila z ustavo zajamčenih pravic ljudi. Morda pa je tudi grožnja, da bodo v nasprotnem sprožili ustavni spor, prispevala, da so odborniki naposled sprejeli sporni odlok, tako rekoč “v paketu’’ pa tudi odlok o določitvi in preimenovanju ulic v naselju Trebnje. Zaradi dozdajšnjega nesprejetja tega odloka se je pritožila KS Trebnje. Ta odlok je bil, kot je dejal župan Ciril Pungartnik, več kot leto dni predmet široke javne obravnave, a na predzadnji skupščini ni dobil zelene luči, ker so odborniki sklenili, da naj bi predložili seznam krajanov, ki si želijo preimenovanje. Verjetno je du-hamorno pinkponk politiko tokrat preprečil nastop odbornika Silva Pr-parja iz Dobrniča, kije samokritično ugotovil, da so kolegi dosti nezreli in da bi vsaj v zboru krajevnih skupnosti morali odborniki zastopati skupne interese krajanov, če že mora družbenopolitični zbor delati po strankarskih navodilih. ____ P. P. Čeprav so načrtovali, da bi se delniška družba razdelila na pet podje-tij-hčera, je Tom še vedno enotno podjetje v okviru katerega deluje pet samostojnih poslovnih enot oziroma profitnih centrov. Tovarna oblazinjenega pohištva izdela na dan do 60 sedežnih garnitur, v Avtokonfekciji sešijejo dnevno povprečno 350 garnitur sedežnih prevlek za Renaultova NEPROFITNA STANOVANJSKA ORGANIZACIJA NA PAPIRJU TREBNJE -16 občin v Sloveniji, ki so ustanovile neprofitne stanovanjske organizacije (NSO), je 7. junija z republiškim stanovanjskim skladom oz. Ministrstvom za okolje in prostor podpisalo pogodbe, in tako bodo te NSO po besedah stanovanjskega referenta na trebanjski občini Jožeta Klemenčiča pokasirale od države okrog 900 milijonov tolarjev ugodnega posojila. Trebanjci žal ne bodo deležni kakega kosa te pogače, ker je NSO Trebnje še zmeraj bolj na papirju, čeprav sojo ustanovili marca letos tudi z namenom, da se prijavi na razpis za dodelitev posojil pri tem skladu. Pri ministrstvu za okolje je vpisana v register NSO Komunala Trebnje. Ta NSO se na razpis za nakup 11 stanovanj v obuličnem nizu na Gubčevi ni prijavila, ker v občini ni bilo zbranih dovolj skupnih moči. Razen tega Trebanjci iz kupnin niso mogli zagotavljati potrebne finančne udeležbe zaradi blokade občinskega proračuna. Je komu v interesu, da NSO nikakor ne more shoditi? in Audijeva vozila, v Konfekciji delajo tekstilno opremo za počitniške prikolice, vse več pa izdelajo tudi prevlek za Ikeine zofe. Plastika, kije od maja družba z omejeno odgovornostjo, dela predvsem za domače in znane kupce, kot sta Adria in Revoz. V Kovinarstvu še vedno poteka razvojni projekt za proizvodnjo univerzalnih avtodvigalk za Renault. Največja cokla Tomovega razvoja je nerešeno vprašanje lastnine. For- PET PLAKET OBČINE TREBNJE TREBNJE - Na zasedanju vseh treh zborov tukajšnje občinske skupščine so odborniki sklenili, da bodo letos podelili 5 plaket občine, in sicer jih bodo prejeli: Danica Zupan, upokojena učiteljica iz Šentruperta, za svoje življenjsko delo v kraju; Štefka Gregorčič, dolgoletna aktivistka Rdečega križa, doma z Brezovice pri Mimi; Pavel Jev-ševar, inženir iz mokronoške Iskre, zlasti za dolgoletno delo v gasilstvu; Alojzij Podoboj, pravnik iz Trebnjega, tudi neutrudni športni in kulturni delavec, ter Alojzij Zupančič, uspešeni obrtnik - gradbinec. Posebno priznanje bo prejel Dino Bellini iz pobratene italijanske občine Guastalla, za gmotno in humanitarno pomoč beguncem iz BiH. malni lastnik Toma je Adria Cara-van, katere lastnik je IMV Holding, le-ta pa je lastnino prenesel na Sklad za razvoj, ki skrbi le za to, da bi čim dražje prodal vse, kar je dobrega, za poslovne interese Toma pa nima posebnega posluha. Tom je sicer zgledno uredil poslovne odnose z Adrio Caravan, ki kot lastnik v ničemer ne nasprotuje njihovi poslovni politiki. Tom potrebuje lastnika, ki bi ga zanimalo vlaganje v tehnološki in programski razvoj podjetja, ki je bilo z vidika tehnologije pred tremi leti na robu razpada. Za investicije, ki jih želijo izvesti v Tomu, je potreben dodaten kapital, tega pa lahko prinese le pravi lastnik. Dokler ta ne bo znan, se bodo v Tomu morali znajti tako, kot so se do sedaj, ko so s trmo in odločnim zaupanjem v svoje sposobnosti rešili podjetje pred propadom in mu zagotovili trdne temelje za zdrav razvoj. I. VIDMAR “NA SOLIDARNOST DANES NE MOREMO VEČ RAČUNATI!” TREBNJE - To je poudarila direktorica pooblaščene agencije Efekta Jožica Strmole ob otvoritvi nove agencije zavarovalne družbe Adriatic v Trebnjem, ko je utemeljevala jsotreb-nost zavarovalnic. Borut Novak, vodja poslovne enote Adriatica v Novem mestu, je povedal, da beležijo od ustanovitve te enote oktobra 1992 stalno rast zavarovancev, v Trebnjem pri gostilni Pavlin tako deluje že 5. pooblaščena agencija na Dolenjskem in v Posavju, tem pa se bo v kratkem pridružila še agencija v Črnomlju. Pri Adriaticu se radi pohvalijo, da so edina komercialna zavarovalnica, ki se je lotila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in ima okrog 150.000 tovrstnih zavarovancev. HHi IZ MAŠI H OBČIM MM Tekstilana se je “izvlekla” Zasluga za to gre vsem zaposlenim - Brez posojil ne bo šlo KOČEVSKA REKA - Na začetku julija so delavci SCT iz Ljubljane začeli prva dela za novo cerkev v Kočevski Reki, ki bo stala na kraju, kjer je bila leta 1953. porušena. Cerkev bo nekakšen dolg države za vse tisto, kar je prejšnja oblast storila na tem področju, ko je bilo samo na območju KS Kočevska Reka porušenih 20 cerkva, v celi občini pa več kot sto sakralnih objektov. Temeljni kamen bo v jeseni blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Letos bodo cerkev pokrili, prihodnjo jesen pa naj bi jo odprli. Sredstva za gradnjo je zagotovila država. (Foto: Milan Glavonjič) Ustvarjalna ribniška šola Ribniški šolaiji so se ob koncu šolskega leta predstavili z več gledališkimi nastopi in drugim RIBNICA - Kar se Janezek nauči, to Janez zna, pravi slovenski pregovor. To je danes še posebno pomembno, ko smo ob lovu za dobičkom in denaijem priča mnogim nekulturnim dejanjem. O delu ribniških šolarjev na kulturnem področju pred zaključkom šolskega leta nam je povedala pomočnica ravnateljice Zdenka Bartolj: Gledališka skupina je s Petanovo igro “Poslednja vojna njegovega veličanstva” gostovala med drugim tudi na državnem srečanju otroških gledališč v Murski Soboti. Igra govori o nesmiselnosti vojne, naštudirali pa so jo pod vodstvom režiserke in mentorice Mariane Starc. Gledališka skupina dodatnega pouka iz nemščine je uprizorila igrico “Izgubljeni kozlički”. Mentorica Sonja Pucer jo je priredila po “Sedmih kozličkih” in dogajanje postavila v današnjo družino ter pokazala probleme doraščajočih osamljenih otrok. Gledališka skupina dodatnega pouka iz angleščine se te dni predstavlja z dvema dramatizacijama znanih filmskih zgodb. Mentorica je Zvonka Šilc. V ostri konkurenci je bila skupina učencev 3. razreda izbrana, da se 7. junija predstavi z naštudiranim prizorčkom v Cankarjevem domu. Izbrani so bili na natečaju Oxford centra, mentorica pa je Polona Porenta. Delo šolarjev na kulturnem področju je bogato in raznovrstno. Povem naj torej le še, da so učenci DEJAVNE ZENSKE NA PODEŽELJU KOČEVJE - Društvo podeželskih žena Kočevske je bilo ustanovljeno 11. marca letos na Brezovici. Društvo nadaljuje delo aktiva kmečkih žena Poljanske doline ob Kolpi. Glavna naloga je izobraževanje in druženje žena na podeželju ter ohranjanje tradicij in prikazovanje le-teh (stare obrti, stare dobrote). Letos boao organizirale tri kuharske tečaje, šiviljski nadaljevalni tečaj in tečaj aranžiranje cvetja. V okviru strokovnih predavanj si bodo ogledali sirarne, turistične kmetije in Savinjski gaj. V načrtu imajo še nekaj predavanj, družabnih srečanj in drugo. knjižničarskega krožka predstavili svoje celoletno delo v okviru projekta “V kraljestvu zlatoroga”, posvečenega 100-letnici planinskega društva. Kulturni dnevi so potekali na teme: Po poti kulturne dediščine, Božični in novoletni običaji ter Pust. V Miklovi hiši je odprta razstava likovnih del učencev ribniških in kočevskih šol. Andrej Lampe iz 7. razreda je bil nagrajen za odlomek iz dnevnika na natečaju Otrok - umetnost v Mariboru. Izšla je druga številka šolskega glasila Krošnjar itd. J. P. OVIRAN PROMET SODRAŽICA - Gradnja regionalne ceste od Žlebiča proti Sodražici poteka izredno počasi, promet je močno oviran, ker ni pravega obvoza. Še pred začetkom gradnje tega cestišča so začeli polagati asfalt na lokalni cesti Jurjevica-Lipovščica-Sodražica, ki naj bi služila kot obvoznica. Pa tudi sicer je bila ta cesta nujna popravil. Nekaj več kot kilometer pred Sodražico pa so dela ustavili, verjemite ali ne, tokrat ne zaradi denarja, pač pa zaradi neurejenih lastninskih odnosov. Podobni zapleti nastajajo tudi na regionalki. Lastniki vozil, ki vozijo v nenormalnih okoliščinah, plačujejo ceho, plačujejo pa jo tudi investitorji in izvajalci, saj tudi nje ovira promet, ki je močno povečan od Kočevske proti Primorski. /\. I\. DVE CERKVENI OBNAVLJAJO OSTREŠJE - Ostrešje na kočevski farni cerkvi so začeli pred kratkim obnavljati. Zato in zaradi varnosti ljudi je delno zaprt Trg sv. Jerneja in cerkev ograjena tako, da je možen (začasno) vstop v cerkev le pri stranskih vratih. Obnova ostrešja bo končana predvidoma jeseni, veljala pa bo okoli 140.000 DEM. PRAKTIČNI KAPLAN - Kaplan Matjaž Ambrožič obnavlja cerkvene orgle, sodeloval je pri delnem popravilu cerkvene ure, sicer pa je tudi strokovnjak za zvonove, zvonjenje, pritrkavanje itd. KOČEVJE - Tekstilana je eno izmed redkih podjetij, ki je uspešno prestalo stečaj. Za to gre zasluga vsem zaposlenim, med katerimi so večinoma ženske. Čeprav je podjetje splavalo iz motnih voda, pa težav še ni konec. Po dveletnem stečajnem postopku so decembra leta 1992 postopek zaključili s prisilno poravnavo. Ta določa 40-odstotne terjatve, torej je ostalo še 60 odst. dolgov, povečanih z obrestmi. Rok, ki ga je sodišče določilo za odplačilo dolgov, je znašal dve leti. Obveznosti za leto 1993 je 100 LET PREDGRAJSKIH GASILCEV PREDGRAD - V soboto, 2. julija, so gasilci v tem kraju proslavili 100-letnico delovanja svojega društva. Spomnili so se davnega 1894. leta, ko je njihov rojak Peter Majerle ustanovil gasilsko društvo. V času stoletnega delovanja je društvo prehodilo bogato zgodovino in opravilo pomembno delo pri preprečevanju požarov. Ob tokratni slovesnosti so priredili mimohod gasilcev, v katerem je sodelovalo nad 120 članov iz 16 okoliških društev iz kočevske in črnomaljske občine, nastopila je tudi gasilska godba, ki šteje 22 članov. -vd pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 SODRAŠKI BORCI SO OGORČENI Nedavno tega so v Sodražici pokopavali nekdanjega partizana Frana Fajdigo. K pogrebu sodi državna zastava m borci svoje sotovariše pokopavajo tudi s partizanskimi prapori. Ker pa je nov sodraški borčevski prapor ravno v delu, so se z upokojenci dogovorili, da bodo na borčevskih pogrebih začasno k državni zastavi privezovali še trak z znamenjem Zveze borcev. Do tod je vse normalno. Toda tistega dne, ko naj bi omenjenega borca pokopali, je zastavonoša in praporščak upokojenskega društva Anton Košir odvezal borčevski trak z zastave s pripombo, da je tista reč edino še za v smeti. Tako je samovoljno in nesramno poteptal ne le voljo pokojnika, ampak vseh, ki so prišli na pogreb. Sodraški borci proti takšnim neciviliziranim dejanjem protestiramo in jih obelodanjamo zato, da se v prihodnje ne bi več zgodilo kaj podobnega. Za krajevno borčevsko organizacijo MIRKO MODIC podjetje poravnalo in se ni dodatno zadolževalo. Letos bo veliko težje, in kot kaže, brez posojil ne bo šlo. Vodstvo podjetja se sicer zaveda velikih težav, vendar ima podporo vseh zaposlenih, ki plačujejo visoko ceno, predvsem z nižjimi osebnimi dohodki (povprečni dohodek namreč znaša okoli 35 tisoč tolarjev na mesec). Zaposleni so prikrajšani tudi za “polni” regres. Tekoče poslovanje je po dveletnem zatišju znova oživelo. Letošnjo proizvodnjo so v celoti prodali, tako da se že pripravljajo za poletje 1995. Za proizvodni program odej imajo zagotovljeno prodajo v Nemčiji, Kanadi in nekaterih skandinavskih državah. Po besedah Matjaža Lesarja, direktorja Tekstilane, jim veliko težav povzroča zastarela tehnologija, ki jo sicer dobro vzdržujejo, vendar zavira visoko storilnost. Prihodnje leto bodo uvedli nekatere izboljšave, kar pa pomeni zadolžitev. V podjetju poteka lastninsko preoblikovanje, ki je v zaključni fazi. Velika večina upokojencev se je odločila, da bo certifikate vložila v podjetje. Z zaposlenimi so namreč zagotovili večinski delež v novi mešani delniški družbi. M. GLAVONJIČ Zmazki, medvedki in projekt Pred koncem šolskega leta izdali kar tri glasila KOČEVJE - Ob koncu šolskega leta so učenci do 4. razreda šole Ob Rinži v Kočevju izdali glasilo “Medvedki”, v katerem so opisali svoja doživetja, razmišljanja pa tudi svoje zgodbe. Učenka 4. razreda Mirela je napisala: “Rada imam pomlad. Pomladje čas ljubezni. Učenci so zaljubljeni. Vse zacveti v lepe barve. Zjutraj nas prebudi ptičje petje.” Učenci višjih razredov so izdali glasilo Mi in naši zmazki, v katerem obravnavajo tudi resne in pereče teme. Med drugim so izvedli med mladimi in starimi anketo o drogah. Odgovor podpisane z X. Y. je bil tak: “Ja, sem ze prišla v stik z drogo, s travo. Ko si zadet, ti je vseeno za vse -ves čas nekaj govoriš, ne moreš hoditi... Pri nas prodajajo hašiš in travo. Večinoma se to dogaja izven Škorca. Z legalizacijo hašiša se ne strinjam, ker bi mladina lahko hodila po cigarete (drogo) kar med poukom.” Učenci 4. razreda pa so izdali bilten O zgodovini Kočevja - delo učencev 4. razreda. J. P. “Prispevek” dnevu državnosti RIBNICA - Praznik državnosti so v ribniški občini zaznamovale skromne prireditve, ki so pii številnih občanih do nove države vzbudile občutek določene igitorance. Poročali smo že, da je v Ribnici pred Miklovo hišo nastopila godba na pihala, pred kratkim pa smo zvedeli, da je bil njihov nastop “ilegalen ”. Za kaj gre? Godba je 22. junija priglasila pri oddelku za notranje zadeve izvedbo javnega promenandnega koncerta 24. junija od 20. do 21. ure. “Ker je bila navedena vloga vložena po preteku zakonitega roka, jo je pristojni upravni organ v skladu z določili 2. odstavka 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku s sklepom zavrnil kot prepozno, ” (moral bi jo vložiti najmanj pet dni prej) je zapisano v sklepu o “prepovedi” prireditve. Koncert je kljub temu bil, zbrani so radi prisluhnili repertoarju. Grenak priokus pa ostaja. Malce je nerazumljiva odločitev pristojnega občinskega organa, ki se je skliceval na zakonska določila in se teh togo držal, pa čeprav je šlo le za nastop domače (ljudske) godbe in ne kakšne rok skupine od drugod. Navsezadnje je bil tudi predvečer praznika in ne samo navaden petek. “Zgrožen sem nad uradnim dokumentom, s katerim je pristojni občinski organ, to je oddelek za notranje zadeve, zavrnil prošnjo Godbe na pihala, ki je ni nihče poprosil in se je sama spomnila pripraviti koncert. Menim, da takšno neodgovorno ravnanje občinske oblasti na čelu s predsednikom zasluži, da jih skupščina pokliče na odgovor, "je povedal France Mihič, podpredsednik OS. Mihič še dodaja, da je koncert spremljalo tudi budno oko lokalne policije. Ali to pomeni, da bodo morali godbeniki stopiti pred sodnika za prekrške, kajti s sklepom odločbe o prireditvi je bila obveščena tudi policija? M. G. TAKSA ZA OHRANITEV OKOLJA KOČEVJE - V Kočevju bodo plačevali takse za ohranitev okolja. Tako bo taksa za uporabo kanalizacije znašala za gospodinjstva 3,1 tolarja, za ostale pa 16,3 tolarja za kubični meter porabljene vode; za obratovanje čistilne naprave bo taksa za gospodinjstva 2,5 tolaija in ostale 9,35 tolarja za kubik vode; za odvoz odpadkov pa bodo plačevala gospodinjstva 2,10 tolarja od kv. m stanovanja, ostali pa 5 tolarjev od kv. m poslovnega prostora. Mladi so en teden raziskovali V poletni šoli “Posavje skupno ognjišče” so mladi raziskovali Krakovski gozd, sten-sko slikarstvo ter kopališče na reki Mirni in izkopavali ostanke rimske vile SEVNICA - Poletna šola za nadarjene srednješolce, ki se je je letos udeležilo 40 Zoisovih štipendistov iz Posavja in drugih krajev Slovenije, je imela simboličen naslov “Posavje - skupno ognjišče”, s čimer je organizator enotedenske šole. Republiški zavod za zaposlovanje - območna enota Sevnica, dal poudarek na spoznavanje domačega okolju, snj se v Posavju že dolgo srečujejo z dejstvom, da se veliko število študentov po diplomi ne vrne domov. ŠANSONI V SEVNIŠKEM GRADU - V sklopu prireditev grajskega poletja je v soboto zvečer na dvorišču sevniškega gradu nastopila šansonjerka Vita Mavrič. Sevničanom je namenila ciklus šansonov različnih avtorjev, ki na različne načine govorijo o ženski ljubezeni. Njene petje je bilo polno razočaranja in obupa pa tudi romantike in hrepenenja. Na svoj način je izrazila globoka čustva, ki jih ženska doživlja, kadar ljubi ali pa kadar se daje za denar. (Foto: /. Vidmar) Izvedbo poletne šole je zavod za zaposlovanje zaupal sevniškemu podjetju KIN, projekt pa je ob pomoči mentorjev vodila prof. Alenka Žuraj. Delo v poletni šoli je potekalo v obliki delavnic. Naravoslovno-ekološka skupina se je lotila poskusa presoje vplivov gradnje avtoceste na Krakovski gozd. Cilj njihovega projekta je bil predvideti spremembe v okolju s stališča stanja podtalnice, tal, mikroklime, živali rastlin in človeka. V svoji nalogi so predlagali tudi okoljevarstvene ukrepe, s katerimi bi omilili negativne vplive avtoceste na okolje. Druga delavnica - poimenovali so jo Posavje v zgodovini, danes in jutri -je bila razdeljena v tri skupine, katerih namen je bil iskanje poti za usmeritev razvoja regije z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti in tradicije. Arheološka skupina se je lotila izkopavanja ostankov pozno-antične rimske vile pri cerkvi sv. Martina v Velikih Malencah, ki jo raziskujeta arheologa Uroš Bavec, kije bil tudi mentor skupine, in Phil Mason. Likovno zgodovinsko skupino je vodil akademski slikar Lojze Konec. Lotili so stenskega slikarstva, izdelali katalog neobdelanih stenskih poslikav in poskusili slikarsko rekonstru- irati fresko v kapelici sv. Nikolaja v Boštanju. Etnološko skupino je vodi- la Martina Orehovec, obdelala pa je rečno kopališče na reki Mirni pri Boštanju. Ugotavljali so, kakšno je bilo kopališče v preteklosti in kakšne so možnosti, da bi ponovno oživelo. Zbrali so tudi precej slikovnega gradivu in pričevanj o ribolovu z mrežo in skupnem ženskem ribolovu. I. VIDMAR SLOVESEN ZAKL JUČEK POLETNE ŠOLE - Udeleženci poletne šole so ob zaključku na sevniškem gradu pripravili razstavo, na kateri so s fotografijami, grafikoni, diapozitivi, videofilmom in zapisi predstavili enotedensko raziskova-, nje Posavja. Zbrane mlade raziskovalce in goste je nagovoril direktor sevniškega zavoda za zaposlovanje Toni Koren, ki je poudaril pomen poletne šole pri poklicnem odločanju nadarjenih dijakov, od katerih Posavje veliko pričakuje. (Foto: I. Vidmar) (Drobne iz Kočevja^ DENARJA NI - Izvršni svet ni ugodil prošnjam posameznikov in društev, ki so občinsko vlado zaprosili za denarno pomoč, ki jo nujno potrebujejo za svojo dejavnost. Člani IS so vse prošnje zavrnili z obrazložitvijo, da jim ni moč ugoditi, ker ni bil sprejet proračun, torej nimajo denarja za te namene. Prošnjo je na IS naslovilo društvo podeželskih žena za sofinanciranje dejavnosti, gasilsko društvo Fara za nakup terenskega vozila, GD Predgrad za proslavo ob 100-letnici društva. NIŽJA CENA - Pred dnevi so se sešli predstavniki občine in podjetja Trikon in se pogovarjali o nakupu poslovne stavbe podjetja in zemljišča za potrebne glasbene šole. Trikon je “predlagal” ceno, ki znaša 33 milijonov tolarjev, in svoje pogoje. V delu stavbe naj bi namreč ostali še nekaj časa kot podnajemniki. Občina naj jim takoj plača tretjino cene, ostalo pa po izselitvi. IS meni, da je cena, ki jo zahteva Trikon, nekoliko visoka, zato predlaga razgovore, v katerih bi ceno znižali na “razumnih” 30 milijonov tolarjev. Tako naj bi se glasbena šola preselila iz stare gimnazije, katero bodo v kratkem začeli obnavljati. Čeprav še ni določen začetek del pri obnovi, morajo stavbo v dveh mesecih izprazniti. (Ribniški zobotrebci" ZABAVNE PRIREDITVE - Dejavna športna društva na sekcije v Sodražici so se po končani tekmovalni sezoni odločile, da na organiziranih zabavnih večerih primaknejo kaj tudi v svojo blagajno. Tako so prvi ples organizirali smučaiji, kjer je igral ansambel Mihelič, ribiči so na ples povabili priljubljene Čuke, balinarji so na svoj žur povabili kantri skupino, 23. julija pa v Sodražico, zopet na povabilo balinarjev, pride Pop design. Za zaključek se bodo ponovno izkazali smučarji, ki bodo pripravili veselico, na kateri naj bi nastopili tudi člani slovenskih smučarskih reprezentanc. DOBRO POKRITA MEJA -Ribniška policijska postaja pokriva 3,5 kilometra zračne linije državne meje proti Hrvaški in 20 kilometrov področja kočevske občine, od Šegove vasi do Podplanine. Ilegalnih prehodov je na tem področju bolj malo, zabeležijo enega ali dva na mesec. Meja se nadzoruje 24 ur. PREDSTAVITEV KARTE - V prostorih Miklove hiše bodo danes predstavili turistično karto, prospekt Ribniške doline. Karta vsebuje poleg splošne predstavitve Ribniške doline in pregledne karte 1:50000 še karto mesta Ribnice v merilu 1:7000, znamenitosti Ribnice in okolice z možnostjo turističnih izletov, turistične informacije, ponudbo, prireditve, gostinsko ponudbo, pomembnejše naslove in izbrane motive v sliki, ki so vredni pozornosti. ( Sevniški paberki' GRAJSKI DUHOVI - Resnega dokaza, da na sevniškem gradu straši ni, obstajajo pa domneve, da v njem še vedno bivajo duhovi. Ali so zli ali dobri, sc sicer ne ve, za vsak slučaj pa je treba biti z njimi previden. Kaj se pravi vznemiriti jih v njihovem kraljestvu, je na svoji koži tik pred začetkom svojega koncerta izkusila sobotna gostja grajskih večerov šansonjerka Vita Mavrič. Ko sc je iz grajskih soban po stopnišču spuščala proti odru soji nagajivi duhovi spretno podstavili nogo, da se je elegantna dama zložila po tleh, kakor je dolga in široka. K sreči je bilo to le opozorilo, ki gaje umetnica dobro razumela, in je na odru še pred začetkom predstave sklenila roki, se zazrla v nebo in lepo prosila grajske duhove, naj ji bodo naklonjeni. Duhovi sojo uslišali in nebo nad grajskim dvoriščem je ostalo vedro do konca večera. Očitno pa se grajskih duhov bojijo tudi Scvničani, sicer ne bi kar nekaj stolov ostalo praznih in to v času, ko je bil disko klub v Gabrijelah, kjer vrtijo precej manj prijetno glasbo kot so Vitini šansoni, že nabito poln. . OGNJIŠČE JIH NE MIKA -Čeprav je na zavodu za zaposlovanje prijavljeno več kot tisoč Sevni-čanov, nekatera podjetja tarnajo, da jim delavcev manjka, takih, ki so nekoliko bolj povohali šole namreč. Da bi bodoče intelektualce le nekako privezali na domače kraje, so pripravili poletno šolo z lepim imenom “Posavje skupno ognjišče”. Naslov šole je že lep, vendar ognjišče pri mladih ne vžge, saj so bolj “komod” kot si mislimo. Raje kuhajo na električnih in plinskih štedilnikih, teh pa je v velikem mestu, kjer preživijo svoja študentska leta, dovolj. Le redko komu še zadiši domače ognjišče in se vrne domov, drugi pa raje ostanejo tam, kjer se zanje reže bolj bel in debelejši kos kruha. Novo v Brežicah v- __________________________ MIMOGREDE - Z nekaj zamude skozi mesto Brežice popravljajo in asfaltirajo Cesto prvih borcev. Ko bodo z deli končali, lahko pričakujemo, da bo ostri plaz kritik, ki prihaja na občinski izvršni svet od mestne krajevne skupnosti, pojenjal. “Deli in vladaj! ” je že staro politično geslo, ki se zelo dobro obnese tudi v brežiški občini. Vendar nismo čisto prepričani, če je oblast dodelila dovolj, saj smo slišali, da pločnikov skozi mesto ob omenjeni cesti ne bodo prenavljali, ker je prej potrebna temeljita rekonstrukcija. In zakaj zamuda pri začasni obnovi ceste? Nekateri pravijo, da na stadionu še niso vsega opravili in pripravili. Za asfaltiranje. S POLNO PARO - Svet posavskih občin seje sredi preteklega tedna sestal v Brežicah in delal s polno paro. Kot po navadi rezultatov ni bilo veliko, zato pa dima toliko več. Kadilo se je namreč najmanj na treh straneh. Največja emisija je prihajala od sevniške županje Mijovičeve, ki je tudi imela zakaj puhati. Dobro. Tako smo lahko vsaj enkrat rekli, da delajo, da se kar kadi. In sklepali še naprej, da kjer je dim, je tudi ogenj. OGENJ je želel podtakniti Ciril Kolešnik, že dolgo najbolj popularna osebnost na brežiški sceni. Ni si mogel kaj, da ne bi tudi na seji sveta pokazal svoje, zdaj že bolestne mrznje do novinaijev. V nasprotju z vsemi ostalimi na seji je Kolešnik menil, da je svet odigral svojo vlogo predvsem v odnosu z državo. V notranjih odnosih so bile težave in “mediji sojih prikazovali tako, daje bila javnost čisto zmedena. Pa imamo visoko izobražene predstavnike medijev,” je dejal in pripomnil, “da bi bilo bolje, če bi objavljali samo zapisnike. Te bi razumel vsak osnovnošolec.” O svobodi tiska in o njegovi vlogi v procesu demokratizacije verjetno še ni slišal, ali pa je prepričan, daje to le moteči ostanek socializma. Krške novice ) SLAB GLAS - Brežiška skupščina je bila v zadnjem času precej neuspešna pri zagotavljanju sklepčnosti, zato morajo delegate sklicevali tudi sredi poletne vročine. Krčani bi morda sejo še imeli in tudi azgotovili sklepčnost, a žal v preteklih dneh niso mogli, ker je njihov župan prišel na slab glas. Promocijo svoje občine in mesta Krško v tujini je vzel tako zares, da je pri svojem delu uporabil vse svoje moči: orglice, kitaro in svoj glas. Prva dva sta zdržala, zadnji ga je naposled izdal. NE ZDRŽIJO - Časopis Naš glas med poletjem ne izhaja, ker si plete pogoje za bolj gotovo prihodnost. Izjemoma bodo naslednji teden natisnili posebno številko. V njej bodo podrobno popisane in poslikane prigode in nezgode vrlih krških fantov in deklet na Igrah brez meja v madžarski Pecsi. Nekateri že težko čakajo, da se bo Naš glas še vroč pojavil v kioskih. Ne toliko zaradi iger kot zaradi lega, da bi se ste videli v “cajlengah”. Za nekatere bi bil dvomesečni premor naravnost nevzdržen. VEM, DA NIČ NE VEM -Brežičani (ne gre za navadne smrtnike, ampak za župana in predsednika IS) so po naključju slišali, daje sedež Sklada kmetijskih zemljišč že v Krškem. Razočarani so, ker so si močno prizadevali, da bi ga dobili oni kot najbolj kmetijska občina v Posavju. Jezi jih tudi, da tega niso zvedeli uradno, ampak od nekaterih občanov, ki so povedali, da gredo po opravkih na Sklad v Krško. Še bolj od vsega naštetega čudi dejstvo, da tudi Krčani trdijo, da za Sklad niso vedeli. Očitno so sedež pripeljali v > akciio s\ krško s koordinirano : posavskih občin. kcijo sveta ftMkl 12 MASI H OBČIM IrtMi Krško: znani dobitniki priznanj Zamudili občinski praznik - Znak prof. Ceglarju, prof. Gradišku, PD Bohor in Kostaku, priznanja pa kostanjcviškim ribičem in jamarjem ter Francu Lekšetu KRŠKO - Krška občinska skupščina je na zadnji seji konec junija končno sprejela sklep o podelitvi občinskih priznanj. Zaradi nesklepčnosti so namreč s sklepom zamujali, tako da so ob občinskem prazniku prišli v hudo zagato, ker priznanj predlaganim ljudem in organizacijam niso mogli podeliti. Poglejmo, kdo so letošnji dobitniki. Velikega znaka občine Krško tokrat ne bodo podelili, zato pa so delegati potrdili, da se podelijo štirje znaki občine Krško: dvema posameznikoma in dvema organizacijama. Prof. Brežiški Sokol na vsesokolskem zletu v Pragi Brežičanka Mimica Avsec na zletu spet po 56 letih PRAGA, BREŽICE - 28-članska delegacija telovadnega društva Sokol iz Brežic seje udeležila 12. vsesokol-skega zleta v Pragi, ki je po letu 1948, ko je bil 11. zlet, prvič spet oživel in obudil 150 let staro tradicijo. Prireditev je potekala v dveh povsem ločenih deli: tekmovalni del v športni gimnastiki (od 1. do 3. julija) in mani-festativni del (od 3. do 6. julija). V povorki po Pragi je korakalo okoli 80.000 udeležencev skoraj iz celega sveta. Na sami prireditvi na Strahovem stadionu, ki meri čez 370 tisoč kvadratnih metrov površine, je nastopalo v prostih vajah 25.000 telovadcev in telovadk. Kot pravi Berto Žnidaršič, so Brežičani kot edini predstavniki Slovenije nastopili v prvem delu, v kategoriji mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic. Uvrstili so se v drugo polovico. Med posamezniki je največ znanja pokazal Drago Žerjav, med posameznicami pa deklici Mirna Šiljevinac in Tadeja Cetin. Udeležbo na prireditvi je telovadcem brežiškega Sokola omogočilo več sponzorjev: Aldos Brežice, NE Krško, BorovoTrade, Petrol, Metka Grahek, Brebus Brežice, Vino Brežice, Agra-ria cvetje Čatež, SO Brežice in Terme ' Čatež. Omeniti velja še dve zanimivosti. Brežiškemu Sokolu je srečno pot zaželel tudi Leon Štukelj, legenda slovenskega sokolstva in športa. MINISTER PELHAN O KULTURI V KRŠKEM KRŠKO - Za včeraj je krški izvršni svet napovedal obisk ministra za kulturo Sergija Pelhana, ki naj bi si po sprejemu pri predsedniku Hermanu Kuneju ogledal Muzej izgnancev v Brestanici, Valvasorjevo in Kapucinsko knjižnico v Krškem ter sodeloval na razgovoru o kulturi v krški občini. Janez Ceglar ga bo prejel za dolgoletno vodenje Pihalnega orketsra Senovo ter šolskih pevskih zborov, prof. Drago Gradišek pa za dolgoletno uspešno delo in strokovno ter umetniško vodenje Pihalnega orkestra Videm in Glasbene šole Krško. Znak občine bodo podelili tudi Planinskemu društvu Bohor s Senovega za 40-letno delovanje in uspehe pri vzgoji mladine ter izboljšanju turistične ponudbe občine, Kostaku Krško pa ob 40- letnici organizirane javne komunalne dejavnosti v občini. Letos bo SO Krško podelila tudi tri priznanja. Ribiška družina iz Kostanjevice na Krki ga bo prejela za 40-letno uspešno delo na področju varovanja okolja in združevanja prijateljev čiste vode, Jamarski klub iz istega kraja pa za 30-letnico delovanja in za uspehe pri odkrivanju lepot kraškega podzemlja v občini in za njihovo ustrezno predstavitev. Priznanje občine bo prejel tudi Franc Lekše z Velikega Trna, ki že dolga leta velja za požrtvovalnega aktivista v svoji krajevni skupnosti in ima veliko zaslug za izboljšanje življenjskih pogojev tamkajšnjih prebivalcev. B. D.-G. VČERAJ VAJENCI, DANES MOJSTRI - Na pobudo brežiškega krojača Oskarja Gerjeviča so se po 36. telili zbrali gojenci vajenske šole v Brežicah letnika 1955/ 58. Prvi trenutki srečanja so bili plašni in negotovi: “A si ti tisti... ?’’ Nihče ni skrival veselja ob snidenju, tu in tam se je v očeh zalesketala solza, še posebej, ko so trem prisotnim predavateljem (Ljubu Stegru, Ivanu Krošlju in Vladu Polaku) in sošolcem orisali svoje življenjske poti. 24 učencev in učenk različnih obrtniških poklicev se je zbralo iz vseh koncev sveta. Pozdravit jih je predstavnik Obrtne zbornice Brežice Andrej Pavlin, za spomin so prejeli miniaturno figurico matere modrosti - sove, si ogledali Posavski muzej in dan zaključili z družabnim srečanjem na Rucman Vrhu. (Tekst: Renato Zorko, Foto: Oskar Gerjevič) PAVOLTESARV GALERIJI MEKE BREŽICE - Zasebna galerija Meke iz Brežic je za ljubitelje likovne umetnosti pripravila novo samostojno razstavo, tokrat slovaškega slikarja Pavola Tesarja. Umetnik je pred dvema letoma prvič razstavljal pri nas, in sicer na skupinski razstavi v Mokricah. Zdaj istočasno razstavlja tudi svoje slike s sakralnimi motivi v cerkvi sv. Roka v Brežicah. Razstavo v galeriji Meke bodo odprli jutri ob 18. uri, ko bo umetnika predstavil dr. Mirko Juteršek, direktor Slavistične knjižnice v Ljubljani, za kulturni program pa bo poskrbel brežiški zbor Solzice. Razstava bo odprta do 28. julija, vsak delovni dan od 9. do 18. ure, in ob sobotah do 13. ure. BO DANES SKLEPČNA? BREŽICE - Brežiška skupščina bo danes ob 15. uri spet poskusila srečo in preverila svojo resnost. Zaradi kronične nesklepčnosti je predsednik SO Brežice pozval vse delegate in njihove delegatske baze (krajevne skupnosti, podjetja in politične stranke), naj zagotovijo sklepčnost. ZAHVALA OSEBJU SPLOŠNE BOLNIŠNICE BREŽICE 3. junija letos sem bil operiran v Splošni bolnišnici Brežice, kjer sem bil teden dni tudi nadvse pozorno oskrbovan. Čutim dolžnost zahvaliti se kirurgu g. dr. Cicvariču za vse prizadevanje in uspešno opravljeno operacijo, ravno tako pa tudi medicinskemu in oskrbnemu osebju za veliko skrb pri odpravljanju bolečin ter za prisrčen in veder odnos ne samo do mene, temveč tudi do ostalih pacientov. Prisrčna hvala! ANTON HRIBERNIK ml. Trg izgnancev 13, Brežice V Kapelah niso več tako stari Večje rojstvo otrok - S samoprispevkom do boljšega življenja - V kratkem dokončajo asfalt, do naslednje pomladi poljske poti, v petih letih pa telovadnico KAPELE - V poletnih dneh bo na kapelskih cestah delovno. Kot smo izvedeli v vodstvu krajevne skupnosti, naj bi v prvih dneh julija začeli z modernizacijo krajevnih cest in gospodarskih poti v Kapelah in sosednjih vaseh, kakor so si začrtali v referendumskem programu. “Krajani smo se po uspešno zaključenem prejšnjem referendumskem programu odločili, da bomo še naprej zbirali denar in si izboljšali življenje na podeželju. Prejšnji program smo v celoti uresničili in to prikazali tudi v posebnem biltenu pred referendumom. Kar 77 odstotkov vseh glasovalcev je podprlo krajevni samoprispevek, ki ga zdaj že nekaj mesecev spet plačujemo v višini 3 odst. od neto plač m 15 odst. od katastrskega dohodka,” pravi Vinko Cvetkovič, predsednik skupščine KS. Celotni program za naslednjih 5 let bo stal 71 milijonov tolarjev, od tega bo za asfaltiranje krajevnih cest potrebno 29, za urejanje makadam- SRECANJE MINISTRANTOV LESKOVEC - Leskovška dekanija že vrsto let prireja letno srečanje ministrantov. Zadnja leta se zbirajo pri Sv. Miklavžu na Gorjancih. Tudi letos se jih je 30. junija zbralo 120 skupaj s svojimi duhovniki. Najprej so imeli mašo, ki jo je daroval letošnji novomašnik Roman Starc iz Leskovca. Ministrantje so z zanimanjem prisluhnili njegovi pridigi, saj je bil tudi on ministrant in se je rad udeleževal ministranskih srečanj. Po maši so imeli kviz o cerkvenih praznikih in sv. Klari Asiški. Snov je bila zelo zahtevna in vse skupine so pokazale solidno znanje. Zmagali pa so ministrantje iz Kostanjevice. Popoldanski čas je bil namenjen nogometnemu turnirju, ki seveda vsako leto pritegne veliko pozornost. V finalni tekmi so osvojili pokal ministrantje iz Sv. Križa. Tako je v čudovitem naravnem okolju v kraljestvu vil in škratov minil čudovit dan, popestren s pesmijo in sproščenim smehom. Prijetno druženje je mlade fante med seboj povezalo in jim dalo spodbudo. J. PACEK m Migr j# dela večnamenskega objekta. Že doslej so namreč ugotovili zelo velik interes za uporabo prostora, predvsem za gostinske in trgovske namene, svoj prostor pa bi potrebovala tudi društva. V krajevni skupnosti upajo, da jim bo zraven telovadnice uspelo zgraditi tudi igrišče za 30 predšolskih in 42 šolskih otrok domače podružnične šole ter še 43 otrok, ki obiskujejo višje razrede OŠ Dobova. Kapele so namreč ena redkih podeželskih krajevnih skupnosti, v katerih število rojenih otrok narašča. B. D.-G. Visoka cena zemlje ogroža izgradnjo šole Kje bodo gradili brežiško ekonomsko šolo? BREŽICE - V Brežicah naj bi zgradili novo srednjo ekonomsko šolo. Čeprav so najprej načrtovali, da bodo z gradnjo lahko začeli še to jesen, se bo začetek del premaknil v leto 1995, ko bo državni proračun zagotovil okrog 420 milijonov tolarjev (nekaj čez 5 milijonov mark) potrebnega denarja. Po pogodbi, ki ga je občina podpisala z ministrom dr. Slavkom Gabrom, je občina dolžna zagotoviti idejne zasnove za objekt in komunalno opremljeno zemljišče. Brežičani so našli dve lokaciji, eno ob Bizeljski cesti nasproti brežiške blagovnice in drugo v Šentlenartu. Slednja se jim zdi primernejša, ker je blizu železniške postaje in bi skrajšala pot 70 odstotkom dijakom, ki se v Brežice vozijo iz sosednjih občin. Kot je bilo slišati v preteklem tednu, se zdaj zadeva zapleta predvsem z odkupom zemljišča. “Ker gre za zemljišče, ki je vpisano kot 1. kategorija kmetijskih zemljišč, država občino prisiljuje, da za vsak kvadratni meter plača od 70 do 100 mark. Poleg tega nas država še ropa, saj je treba poleg te visoke cene plačati še spremembo namembnosti zemljišča, od katere gre 70 odst. sredstev državi in le 30 odst. ostane občini,” je dejal Ciril Kolešnik, predsednik IS Brežice. Opozoril je, da je taka cena nesmiselna, še posebej zato, ker je samo 100 metrov dalje kvadratni meter zemljišča naprodaj po 3 marke. V Brežicah se zdaj bojijo, da bi jim zaradi tega padla v vodo načrtovana gradnja srednje šole. “Zasebniki pač izkoriščajo možnost, ki jim jo je dala država. Ta nerazumno trdo ščiti kmetijska zemljišča. Zanimivo pa je, da nekdo, ki ima 2 ha zemljišča, ne sprejema nadomestne zemlje, tudi če bi mu dali kje v bližini trikrat večjo površino, ampak hoče denar,” je povedal predsednik SO Brežice Teodor Oršanič. Lastnika ni težko razumeti. Od poldrugega milijona mark se da živeti, od 2 ha kmetijskih površin pa ne. B. D.-G. PRI PREHITEVANJU ZBIL KOLESARJA BREŽICE - 7. julija ob 9.30 se je 72-letni Ivan Urlep iz brežiške občine peljal s kolesom po regionalni cesti iz smeri Brežic proti Bizeljskem. Kolesarja je dohitel z osebnim avtomobilom 37-letni Stanislav Globočnik iz Mengša in ga začel prehitevati. V tem trenutku pa je kolesarja zaradi peska na cesti zaneslo proti sredini ceste in prišlo je do trčenja. Kolesar se je v nezgodi hudo poškodoval. S sladkorno v pozna leta Srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenega osebja za diabetike - 27. junija, na svetovni dan diabetikov, seje v Rogaški Slatini zbralo več kot 200 udeležencev KORAJŽA VEIJA - V soboto zvečer je bila v Termah Čatež zaključna prireditev letošnjega slovenskega zabavnoglasbenega festivala osnovnošolcev Korajža velja. Zaradi slabega vremena so prireditev prestavili z odpne riviere v restavracijo hotela Terme. Na finalno prireditev so sc uvrstili najboljši predstavniki posameznih šol po Sloveniji, tako da je nastopilo kakih 40 posameznikov v 23 točkah. Sobotno prireditev bodo ponovili še v Nerezinah na otoku Lošinju. Organizator festivala je bil Studio H iz Trbovelj, sponzorja pa sta bila poleg teh še novomeška Krka in brežiška Agraria. (Foto: B. Bjegovič) SLOVENIJA VSLIK4H - Vgaleriji vojašnice v Cerkljah ob Krki razstavlja Anton Plemelj slike na temo osamosvajanje Slovenije, vojna in demokracija. Razstava, katere otvoritev je bila 22. junija, bo odprta do 15. julija. Ob otvoritvi, s katere je fotografija, je življenjsko in slikarsko pot Antona Plemlja predstavila Maruša Avguštin, diplomirana umetnostna zgodovinarka. Plemelj je na fotografiji četrti z leve. (Foto: L. M.) išiA+.j*!:: rI 'J Vinko Cvetkovič skih poti 9 in za telovadnico 33 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost naj bi zbrala skupaj 32 milijonov. V 5. letih naj bi uredili 20 kilometrov poljskih poti in preostalih 7 km cest, s katerimi bodo takorekoč “potegnili” asfalt do vsake hiše, ter zgradili telovadnico. Dela na cesti bo izvajalo podjetje AGRAD iz Bizeljskega, ki je dalo najugodnejšo ponudbo med 10. prijavljenimi izvajalci. Krajevni skupnosti je zagotovilo plačilo opravljenega dela v petih letih, pri tem pa bo še v letošnjem letu asfaltiralo vseh 7 km cest in do aprila naslednje leto uredilo tudi vse predvidene poljske poti. Krajani plačujejo samoprispevek še za en namen. V vasi bi radi zgradili telovadnico, ki bi služila podružnični osnovni šoli in poleg tega še za različne druge namene v krajevni skupnosti. Objekt bosta sofinancirali tudi občina in republika. Zdaj so imenovali člane gradbenega odbora, letos naj bi pridobili tudi projektno dokumentacijo in objavili razpis, na katerem bodo zbrali možne interesente, ki bi sofinancirali izgradnjo poslovnega ROGAŠKA SLATINA - V Sloveniji je sladkorna bolezen med najbolj pogostimi kroničnimi obolenji, saj ogroža 70.000 prebivalcev. Ti so dokaj dobro organizirani v društvih za boj proti sladkorni bolezni, ravno tako pa je nad evropskim povprečjem organizirana tudi mreža zdravstvenih storitev. Kljub temu postaja položaj sladkornih bolnikov v Sloveniji vse slabši. Diabetiki opozarjajo na spremembo Zakona o društvih, ki njihovo organizacijo postavlja v neenakopraven položaj, saj jim odvzema poseben nacionalni pomen. “Ker diabetiki niso invalidi, ampak pogojno zdravi, se ne morejo uvrščati niti v to kategorijo,” pravi Jože Snoj, predsednik komisije za mednarodno sodelovanje društev diabetikov Slovenije. Zaradi tega se zavzemajo za sprejem posebnega zakona o preventivi in zdravljenju sladkorne bolezni. Osnovo za tako rešitev daje Saintvin-centska deklaracija iz leta 1989, ki jo je podprla tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Deklaracija govori o preprečevanju sladkorne bolezni z organizirano dejavnostjo zdravstvenih ustanov, s sodelovanjem sladkornih bolnikov in celotne družbe. Osnovni cilj deklaracije je izboljšati kakovost življenja diabetikov s preprečevanjem kroničnim komplikacij. Med temi so najbolj pogoste: slepota, odpoved ledvic, amputacije nog, kronična obolenja srca in ožilja ter zapleti v noseč- nosti. Dr. Marko Medvešček iz Ljubljanskega UKC, član slovenskega odbora za omenjeno deklaracijo, meni, da v Sloveniji lahko dosežemo zmanjšanje slepote in odpovedi ledvic za tretjino, prav tako tudi število amputacij, kijih v Sloveniji letno opravijo od 400 do 500. Pri izidu nosečnosti sladkornih bolnic v Ljubljani že dosegajo dobre rezultate. Za dosego teh ciljev bo potrebno postopoma izboljšati celotno diabetologijo. Najprej je treba osvestiti prebivalstvo na vseh ravneh, doseči enakost v socialnem položaju sladkornih bolnikov (posebej žgoča je neenakopravnost diabetikov pri iskanju zaposlitve) in pospešiti razvoj medicinskih centrov. Pomertlbno je tudi delovanje odbora za uresničevanje akcijskega programa Saintvincentske deklaracije. Člani odbora so prepričani, da lahko le s sistematičnim pristopom in z organiziranim delovanjem dosežejo boljše življenje za sladkorne bolnike. Pred njimi so sedaj konkretne naloge: uresničiti predlog za beneficirano delovno dobo bolnikov, odvisnih od insulina, uveljaviti olajšavo pri dohodnini in doseči znižanje prometnega davka na diabetična živila kot v nekaterih evroposkih državah. S slednjim se še posebej ukvarja komisija za prehrano pri Zvezi društev za boj proti sladkorni bolezni. BRANKA BJEGOVIČ Slikarski dnevi “Hamer” Mednarodna udeležba - Za štiri dni so likovno dogajanje prenesli v Posavje - Drugo leto spet? SLOVENSKA VAS - Slovenska vas in mokriški grad sta bila v minulih štirih dneh prizorišči mednarodnih venije. Slednjo so zastopali Zvest Apollonio, Klementina Golija, Mojca Smrdu, Vinko Tušek in Klavdij slikarskih dni v organizaciji podjetja Tutta. Hamer. Ob slovensko hrvaški meji se Udeleženci so se zbrali v nedeljo J ----' -.v- <.011111 v 11V_V10 ljk» je zbralo 11 umetnikov iz Avstrije, dopoldne, si ogledali grad Mokrice, Hrvaške, Italije, Makedonije in Slo- gostišče Pri hlebcu in galerijo Hamer fcr- ' '* NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU - Pihalni orkester Videm iz Krškega je v ponedeljek zvečer nastopil na mednarodnem tekmovanju podobnih orkestrov v španski Valenciji. V torek in včeraj zvečer je v dveh španskih letoviščih odigral še 80 minutni obvezni koncert. 90-članski orkester se je temeljito pripravljal na nastop v tujini, kar je v petek zvečer pokazal tudi domačemu občinstvu, ki ga je razveselil s koncertom v krškem kulturnem domu (na sliki). Ob tej priložnosti so se zahvalili tudi sponzorjem. (Foto: B. D.-G.) PEVCI IZ DOBOVE V ITALIJI DOBOVA - Konec meseca junija v Slovenski vasi ter se lotili dela. Ponedeljkov večer so zaključili z družabnim srečanjem na Kostanjku pri Zdolah, od koder izhaja lastnik firme Hamer, Peter Špiler. Družba uglednih umetnikov in kritikov je spoznavala podeželje na robu Kozjanskega, pokrajino, življenje domačinov, ogledala si je vaško cerkvico in doživela izviren običaj praznovanja godu, ki so ga pripravili vaščani. Po mnenju slikarja Klavdija Tutte mednarodni slikarski dnevi prinašajo likovno dogajanje tudi v Posavje. “Gre za promocijo naših slikarjev v tujini, poleg tega pa na ta način k nam pritekajo informacije likovnem dogajanju v tujini. Pomembneje tudi vzpostavljanje vezi in sodelovanja med umetniki. Lansko podobno srečanje je dalo 15 razstav, ki so rezultat poznanstev med avtorji, poleg tega so ravno po zaslugi poznanstev s takih dni trije mladi ustvarjalci dobili štipendije za tujino. Taka srečanja so potrebna tudi zato, da presežemo misel, da smo sami sebi zadostni, ter so navsezadnje pomembna tudi za galerijo Hamer, v kateri bodo v naslednjih dveh letih razstavljali sodelujoči avtorji, sami kakovostni slikarji,” je menil slikar obiskov treh pobratenih pevskih zborov, za kar je dal pobudo predsed- -------------------------- nik ZKO Brežice Ernest Ferk. Ob še- so pevci moškega pevskega zbora stdesetletnici MePZ Rupa-Pečje zvbor “Franc Bogovič” iz Dobove sklenili prejel nagrado iz sklada Dušana Čer- ....................."I*vuli|, j'- letošnjo pevsko sezono z gostovanjem neta, nakar so vsi trije zbori priredili 1 ulta>etlcn g|avmh organizatorjev in pri pobratenem zamejskem pevskem koncert pesmi slovenskih zborovskih nohnrlnlWw slikarskih dni T,m,. zboru Rupa-Peč v italijanski Rupi. skladateljev. Družabni večer je še Povabljen je bil tudi pevski zbor “Ciril utrdil prijateljstvo in pevci so se razšli Silič iz Vrtojbe. Tako je bil sklenjen v želji po nadaljnjem sodelovanju. Pri-krog sodelovanja in medsebojnih hodnje leto bo srečanje v Vrtojbi. pobudnikov slikarskih dni. Tutta je tudi omenil možnost, da bi se mednarodni slikarski dnevi tradicionalno odvijali v Posavju. B. D.-G. Novomeški spektakel se nadaljuje Z ukinitvijo Oddelka za spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 končano triletno obdobje - Matjaž Berger ni opustil ideje novomeškega gledališča - poklicni igralci NOVO MESTO - Dejstva, daje Dolenjska bela lisa na gledališkem zemljevidu Slovenije, saj edina nima poklicnega gledališča, je pred tremi leti vzpodbudila mladega režiserja Matjaža Bergerja, daje na novomeški gimnaziji, kjer je nekaj časa poučeval, zbral skupino dijakov in se lotil podviga. Ustanovil je Solo za kritiko gledališča, kije prvo leto delovanja postavila na oder predstavi Norge in The Amazing Adventures ofVVilliam Shakespeare. Kot je značilno za nove avtorje tretje generacije slovenskih režiserjev, kamor poleg Bergerja uvrščajo še Matjaža Pograjca, Tomaža Štrucla in Marka Peljhana, seje tudi Berger pri formiranju svojega neinstitucionalnega gledališča oprl predvsem na mlade nepoklicne igralce, neobremenjene s klišeji šolanja na AGRFT, ki še vedno sloni predvsem na klasičnem gledališču. stala najmanj desetkrat več kot v Po spremenjeni verziji Shakespea-rja in Padalskem desantu Atvvood je Sola za kritiko gledališča prerasla v Oddelek za šektakelske umetnosti Novo mesto 1917, čigar predstave so med Novomeščani dvignile obilo prahu. Med ljudmi so se začele širiti govorice o velikih vsotah denarja, porabljenih za predstavi Priglasje na gori Eiger in Pariz - Amsterdam - Berlin -Novo mesto. Resnica je nekoliko drugačna. Lahko povzamemo besede enega izmed ljubljanskih gledaliških kritikov, ki je dejal, da bi predstava s helikopterjem, padalci, telovadci, alpinisti, policisti in gasilci v Ljubljani Novem mestu, kjer so ljudje še pripravljeni sodelovati in pomagati pri projektih dejansko zastonj, kar je v Ljubljani neizvedljivo. Lahko povemo, da je daleč največ stala zelo slabo pripravljena reportaža ljubljanske televizije z akcije ob 95-letnici Leona Štuklja. Triletno obdohje Oddelka za Spektakelske umetnosti seje letos končalo, zadnji predstavi Bergerjevih artistov pa so bile Trije zadnji problemi telesa v kamnolomu Cerov log in Nomadi lepote ob gostovanju “Gira” v Kranju. Čeprav naj bi mladi artisti zadnjič nastopili v Priglasju na gori Eiger in akciji Mass 116 ob državnem prvenstvu v padalstvu, sta predstavi minili brez njih. O razlogih za upor mladih umetnikov Berger noče govoriti, pravi pa, da jih razume in da je njihovo reakcijo pričakoval, zato seje pri zadnjih predstavah zatekel k improvizaciji, svoja čustva pa izrazil z besedami v svojem času nerazumljenega Galilea Galilea in intonacijo italijanske himne, ki so mu jo v Kranju prepovedali. S tem se v Bergerjevem ustvarjanju začenja novo obdobje, v katerem se bo naslonil predvsem na mlade poklicne igralce, dva izmed njih sta svoje delo v predstavi Mass 116 že začela. Pri načrtovanju svojega novega projekta razmišlja celo o sodelovanju z enim izmed najbolj znanih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev Borisom Cavazzo, ki je že izrazil pripravljenost za sodelovanje v novomeškem gledališču. I. VIDMAR Ustvaijanje je trenutek večnosti Umetniški triptih tema jutrišnjih novomeških poletnih večerov na muzejskih vrtovih - Slikar, glasbenik, plesalka in publika pred umetniškim izzzivom NOVO MESTO - “Slikarski nastop, kolje zamišljen v tokratnih poletnih večerih na muzejskih vrtovih, skupaj z glasbenikom in plesalko, je vsekakor zanimiv poskus, hkrati pa špekulacija, kajti vse je zasnovano na improvizaciji. Ustvarjalci naj hi vsak zase, vendar usklajeno in oh sodelovanju publike dosegli umetniški izbruh kot višek večera. Ni rečeno, da se bodo pričakovanja uresničila, a že poskus je dosežek zase, zato ne more biti neuspeha. Treme pa verjetno ne bom mogel skriti...” Tako pravi o jutrišnjih poletnih niški vtis ne bi smel izostati. Nadeja-večerih na muzejskih vrtovih Jože mo se lahko, da bosta slikarju glasbe-Kotar, priznani novomeški slikar, ki nik in plesalka izdatno pomagala, pri bo skupaj z glasbenikom Ladom tem pa lahko računamo tudi na nak-Jakšo in plesalko Jano Menger pred- lonjeno publiko, ki Jožeta Kotarja po stavil svoje delo. Trema je razumljiva, njegovih delih že dobro pozna, saj slikarji, v nasprotju z glasbeni in Nazadnje smo Kotarja srečali lan-plesalci, niso vajeni nastopov pred sko jesen, ko je v dolenjski Galeriji na publiko. Tokrat naj bi bilo drugače; • UMETNIŠKI TRIPTIH - V okviru novomeških poletnih večerov bo jutri, v petek, 15. julija, ob 20.30 umetniški triptih, ki ga bodo spontano oblikovali ustvarjalci: plesalka Jana Menger, glasbenik Lado Jakšu in slikar Jože Kotar. Predprodaja vstopnic bo v sprejemni pisarni Doma kulture vsak dan od 9. do 15. ure in eno uro pred dogodkom pri blagajni Doma kulture. Število oviskovalcev je tokrat omejeno, saj bo na razpolago le 80 sedežev in 50 stojišč. publika bi dobila neposrednejši stik z ustvarjanjem, pri tem pa tudi umet- Jože Kotar razstavi s simbolnim naslovom “Slike izkušenj in upanja” zabeležil dvajset let svojega ustvarjanja in s tem nekako zaprl ciklus slikanja pokrajinskih motivov in novomeških vedut ter odprl novo poglavje v svojem ustvar-janju. V nastopajočem obdobju prečiščenih motivov je Kotar hitro naletel na podobe z nabožno tematiko, najprej kot še ne čisto definirane religiozne predstave Močvirnikov iz Krakovega gozda, potem na jasen izziv krščanskega slikarstva s Kristusom na križu, katerega so se z izvirno kompozicijo lotevali najslavnejši slikarji. Dve Kotarjevi nabožni sliki krasita novo kapelo v domu starejših občanov v Šmihelu, slike iz novejšega obdobja pa je moč videti in kupiti v prodajni galeriji na Otočcu. Tam pod vodstvom kustosa Vodnikove hiše v Ljubljani in ob Jožeta Hudečka razstavljajo priznani slovenski slikarji. Jože ima vidno mesto med njimi. Prav zato je tudi dobrodošel gost na slikarski Koloniji na valovih krke, ki bo v začetku septembra na Dvoru. Tu bo šest slovenskih krajinarjev ustvarjalo pet dni, rezultat kolonije pa bo Dolenjski turističmi koledar, za katerega bo vsak od slikarjev prispeval dve deli. T. JAKŠE Triatlonci prvič v Kočevju Največ uspeha ob Rudniškem jezeru so imeli člani novomeškega triatlonskega kluba - Kogoj poškodovan KOČEVJE - Na tekmovanju v sprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka), ki ga je ljubljanski triatlonski klub pripravil ob Rudniškem jezeru v Kočevju, se je minulo soboto pomerilo 120 tekmovalcev iz vse Slovenije, mlajši mladinci pa so se potegovali tudi za naslove državnih prvakov. Od najboljših so manjkali le Nataša Nakrst Kosmač, Jani Tomšič in najboljši novomeški triatlet Igor Kogoj, ki si je pred kratkim težje poškodoval hrbtenico in letos verjetno ne bo več tekmoval. Največ prvih mest je kljub temu pripadlo Novomeščanom, ki letos vadijo še posebej zagnano, saj je med njimi kar nekaj kandidatov za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu na Madžarskem, prav kočevska tekma pa je štela za kvalifikacije za državno reprezentanco. Med člani je po pričakovanju zmagal novomeški triatlonec Damjan Žepič. Med starejšimi mladin- ci so bili Novomeščani še uspešnejši: zmagal je Goran Pešič, Peter Sajevec je bil drugi, Jaka Švcnt četrti in Damir Delajkovič sedmi. Med mlajšimi mladinci je Siniša Delajkovič zmagal in s tem osvojil naslov državnega prvaka, za njim je na cilj pritekel Edin Kajtazovič, ki so ga sodniki kasneje zaradi kolesarjenja v zavetrju diskvalicirali, tako da se je tretji Novomeščan Jože Jakša s šestega pomaknil na peto mesto. Dečki in deklice so tekmovali na krajši progi - 200 m plavanja, 10 km kolesarjenja in 2,5 km teka. Med deklicami je zmagala Jasna Parapot, druga novomeška tekmovalka Jerica Fajdiga pa je bila četrta. Med dečki do 10. leta je zmagal Simon Avbar, med dečki do 14. leta je bil Tomaž Parapot drugi, Matija Marin tretji in Emir Čatič peti, med dečki do 12. leta pa je bil David Ivanetič tretji, Branko Jankovič četrti in Luka Marin peti. P. GOLOBU TREBANJSKI POKAL TREBNJE - Na tretjem teniškem turnirju za pokal mesta Trebnje seje na igriščih športnega centra Vita pomerilo 23 tenisačev. V polfinalu je Sandi Bradač iz Dolenjskih Toplic premagal Jerneja Špilerja iz Novega mesta z 9:4, Peter Golob iz Trbovelj pa drugega Novomeščana Rada Medleta z. enakim izidom. V finalu je bil boljši Golob, ki je zmagal z 2:0 (6:3, 6:2). V športnem centru Vita bodo prihodnjo nedeljo zvečer odprli dve novi teniški igrišči, ki sta tako kot stari pokriti z umetno tra- Kopica naslovov za Tilio in Fit Po dva naslova državnih prvakov za Udovčevo in Božiča - Osebni rekord Igorja Primca - Trojna zmaga Brežičanov v metu kladiva - Rovan seje oddolžil Lorenciju VELENJE - Letošnje posamično državno prvenstvo je atletom novomeške Tilic prineslo skoraj popolno zmagoslavje, saj so Mateja Utlovč, Tomaž Božič in Igor Primc zmagali kar petkrat, medtem ko so Brežičani spet kraljevali v svoji disciplini, saj so v metu kladiva ponovno dosegli trojno zmagi«, Jurij Rovan pa je z zmago v skoku ob palici oddolžil Mariborčanu Lorenciju, ki mu je preti nedavnim odvzel državni rekord. Igor Primejo že kot pionir ogromno obetal in potem stalno napredoval vse do leta 1990. Potem so ga začele mučiti poškodbe, ni mogel več vaditi kot bi si želel in njegov disk je letel vse manj. Čeprav so tudi izidi okoli 50 m več kot dovolj za vsakoletni naslov državnega prvaka, pa Igorju niso pomenili veliko. Cilju, metom okoli 60 m se kljub vsem težavam in krizam ni nikoli odpovedal. Letos se mu je pri vadbi pridružil še trener Karel Gačnik, nekdanji metalec kladiva, in rezultati so se spet začeli izboljševati, v Velenju pa je Igor z odličnim metom dolgim 58,38 - s čimer je za 28 cm izboljšal svoj osebni rekord in postavil tudi nov rekord prvenstva -spet napovedal vzpon v sam evropski in svetovni vrh. Že z meti nekaj čez 60 m bi se namreč lahko precej približal celo medaljam na največjih tekmovanjih. Podobno kot Primc je tudi novomeški šprinter Tomaž Božič ta čas izvrstno pripravljen. Dvakrat je zmagal s precejšno prednostjo, že v teku na 101) m seje s časom 10,87 na stotinko sekunde približal svojemu osebnemu in dolenjskemu rekordu, v teku na 200 m pa je s časom 21,65 svoj najboljši izid popravil za 30 stotink. Mateja Udovč se je z zmagama na 3.000 m (9:55,13) in 5.000 m (18:03,41) postavila ob bok svojemu klubskemu kolegu. Obakrat je zmagala z veliko prednostjo, verjetno prav zato, ker na stezi ni imela vsaj približno enakovredne tekmice; kljub dobri pripravljenosti pa ni izboljšala svojih osebnih rekordov. Izkazali pa sta se še dve dekleti atletskega kluba Tilia: mladinka Katka Jankovič je bila ob odsotnosti Brigite Bukovec s časom 14,81 druga v teku na 100 m z ovirami, Nataša Podkrižnik pa je v skoku v daljino preskočila 599 cm in s tem osvojila drugo mesto. Atleti brežiškega Fita so se tudi na državnem prvenstvu, tako kot je že v njihovi navadi, najbolj izkazali v metu kladiva. Vladimir Kcvo je s 66,1 m zmagal, Grubič je bil s 57,2 m drugi, mladinski državni rekorder Matej Podvinski pa s 56,06 m tretji. Bivši mladinski in članski državni rekorder v skoku ob palici Jurij Rovan je preskočil natanko 500 cm, kar je bilo dovolj za zma- go nad njegovim večnim tekmecem, saj je Lorencivišino5 m izpustil, na510sm pa sla bila oba neuspešna. Vladka Lo-patič je nastopila v teku na 100 (12,34) in 200 m (24,66) in obakrat osvojila 3. mesto. I. V. v Šport iz Kočevja in Ribnice Evertsova šola motokrosa Na motokros stezi v Dolenjskih Toplicah bo učil nek-danji svetovni prvak Belgijec Harry Everts DOLENJSKE TOPLICE - Za tečaja, ki jih danes že legendarni nekdanji svetovni prvak Belgijec Harry Everts pripravlja vsako leto v drugi državi, velja veliko zanimanje, precej tečajev pa ima na svoji progi doma v Belgiji, kjer so šli skozi njegove roke skoraj vsi najboljši tekmovalci s celega sveta. Čeprav je Everts načrtoval, da bo tečaj, namenjen predvsem perspektivnim tekmovalcem, letos pripravil v Avstriji, si je po obisku Slovenije in proge v Dolenjskih Toplicah premislil. Ob pomoči novomeškega motokluha Mel in svojega varovanca, najboljšega slovenskega motokrosista Janija Sitarja, bo tečaj pripravil od 20. do 24. julija v Dolenjskih Toplicah. Poleg tečaja se bo v tem času na stezi v Dolenjskih Toplicah dogajalo še marsikaj zanimivega. Izvedli bi radi tekmovanje v skokih z motorji na novi Goriškovi letalnici, v soboto bo motokros veselica z ansamblom Ivana Puglja, pred tem pa se bodo na motorjih prvič v Sloveniji pomerili veterani. Na delu si boste lahko ogledali nekdanje ase, kot so Urbanija, Cerar, Rozman, Predan, Zupin in Krištof, ki bodo izzvali svoj nekdanji idol Harryja Everl-sa, med sabo pa se bodo pomerili tudi možje iz ozadja - mehaniki, ki skrbijo za jeklene konjičke tekmovalcev. Sedaj je tudi že dokončno določeno, da bo zadnja dirka pokala Alpe-Adria na stezi v Dolenjskih Toplicah 18. septembra. Mednarodna motokrosistična druščina se bo tedaj pomerila v razredih do 125 in 250 kubičnih centimetrov, pred dirko pa bodo nastopili še najmlajši z motorji do 60 in do 80 kubičnih centimetrov. ROKOMET - Rokometaši ribniškega Inlesa se bodo začeli pripravljati na novo sezono v začetku avgusta. Prvo ligaško tekmo bodo igrali 24. septembra v Litiji s Presadom. Pred začetkom priprav se bo moštvo okrepilo, kot kaže, pa se bodo moštvu priključili trije igralci in trener iz Zagreba, saj je bilo vodstvo kluba po preizkusni tekmi z njimi zadovoljno. NOGOMET - Novi člani prve slovenske nogometne lige, nogometaši kočevskega Gaja, se že pripravljajo na novo sezono. Ker kočevsko igrišče obnavljajo, vadijo v Ribnici, v športnem parku Gaj pa se bodo prvič predstavili 31. julija, ko se bodo v šestnajstini finala slovenskega pokala pomerili s Koprom. Trenerja sta še naprej Perica in Vučko, z vratarji pa dela Filipovski. Čeprav je sprva kazalo, da v klubu ne bo prišlo do večjih igralskih sprememb, seje na začetku priprav na igrišču ob Bistrici pojavila cela vrsta novincev. Vse kaže, da je nogometno tržišče zasičeno in klubi nimajo dovolj denarja, zato so igralci primorani k selitvam. V Kočevje so prišli Granov iz Mure, Vidmar in Cveta-novski iz Loke iz Medvod, Fejgelj in Marc iz. Slavijc iz. Vevč, Gavran iz Gorice, Adrovič iz Avstrije, Rakovič z Reke in Jakša iz Krke Novoterma iz Novega mesta. 27 nogometašev trenira dvakrat na dan, zaradi naporne vadbe pa naj bi nekateri izmed njih odpadli, kar bi bilo v prid trenerjem in vodstvu kluba. Do prve tekme novega prvenstva z Isratragasom v Dekanih bodo Kočevci v Ribnici odigrali še nekaj prijateljskih tekem. Leseni velodrom pri šoli Svetovno mladinsko prvenstvo v kolesarjenju na prostem - Večnamenska športna dvorana je predraga NOVO MESTO - Slovenija bo tudi po letu 1996, ko bov Novem mestu svetovno mladinsko prvenstvo v kolesarjenju, ostala brez pokrite kolesarske in atletske steze. Izkazalo seje namreč, da je večnamenska športna dvorana v Žabji vasi, prevelik denarni zalogaj za novomeške kolesarje, saj so vsi ostali, ki bi tak objekt sicer krvavo potrebovali, pokazali premalo volje in pripravljenosti za pomoč pri zbiranju denarja. NOGOMETNI TURNIRJI KRIŽE - Športno društvo Križe sporoča, da so turnir v malem nogometu, ki so ga nameravili pripraviti 17. julija, prestavili na kasnejši termin. STRAŽA - Malonogometni klub Straža bo v soboto, 23. julija, s pričetkom ob 19. uri na igrišču v Vavti vasi pripravil nočni turnir v malem nogometu. Nagradni sklad znaša 100.000 tolarjev, prijave pa sprejemajo do pričetka tekmovanja na telefon 85 438. NOVO MESTO-Trgovina Roni bo v nedeljo, 17. julija, ob 8. uri na igrišču v Žabji vasi pripravila celodnevni turnir v malem nogometu. Nagradni sklad znaša 140.000 tolarjev. Prijave zbirajo na telefon 068 324 449 vsak dan od 9. do 20. ure, do 14. julija, ko bo ob 18. v bifeju Rezelj žrebanje. Novomeškim kolesarskim delavcem ni preostalo nič drugega, kot tla se odločijo za odprt velodrom z montažnimi tribunami, ki bo že konec prihodnjega poletja stal poleg srednješolskega centra med športnimi igrišči in železniško progo v Šmihelu. Velodrom bo gradilo nemško družinsko podjetje Schiirman, ki ima s postavitvijo podobnih objektov za največja tekmovanja veliko izkušenj. Predračunska vrednost kolesarske steze znaša 1,5 milijona nemških mark, samo kamerunski les ambanga pa bo stal 600.000 nemških mark. Življenjska doba lesene steze na prostem je 60 let. Pogodbo med organizatorji prvenstva in nemškim podjetjem bodo podpisali avgusta na članskem svetovnem prvenstvu v Palermu. jan dr. Marco Bognetti in Španec Juan Jose Garayalde Emparan, ki sta si ogledala proge, kjer naj bi čez dve leti tekmovali kolesarji, ter hotele in projekt velodroma. Določen je tudi že datum prireditve. Začela se bo 11. avgusta s posamičnim kronometrom od Kostanjevice do Novega mesta za fante in od Mokrega Polja do Novega mesta za dekleta, končalo pa 18. avgusta. Tekmovanje v cestni vožnji bo na klasičnem balkanskem krogu. Priprave na prvenstvo je prevzel Jože Majcs. I. V. Konec prejšnjega tedna sla Novo mesto obiskala člana tehnične komisije svetovne kolesarske zveze UCI, Itali- PUCELJ DRUGI V UMAGU NOVO MES TO - Veliki up novomeškega tenisa desetletni Tadej Pucelj je prejšnji teden nastopal na mednarodnem turnirju za otroke do 10, leta Veverica cup v Umagu. V konkurenci 67 najboljših mladih tenisačev iz Hrvaške, Italije in Slovenije je dosegel imeniten uspeh. V polfinalu je s 6:3 in 6:2 premagal prvega nosilca turnirja Zagrebčana Vujakljijo, v finalu pa je z enakim izidom kot pred kratkim na turnirju za pokal Večera v Mariboru z 1:6 in 1:6 izgubil z Mariborčanom Germom. St. 28 (2343), 14. julija 1994 1P: A 6 STt -jf a 1 t i iežumi motajo OB REZERVNO KOLO - V času od 30. junija do 1. julija je neznanec iz tovornjaka s priklopnikom, ki ga je imel J. H. parkiranega nasproti avtobusne postaje v Novem mestu, ukradel rezervno kolo in s tem lastnika oškodoval za okrog 35.000 tolarjev. , OB TORBICO Z DOKUMENTI -V času od 2. do 3. julija je neznan storilec v Srednjem Grčevju iz osebnega avtomobila ukradel moško torbico z dokumenti. Lastnika A. U. iz Ljubljane je oškodoval za okrog 10 tisočakov. UKRADEL KOLO Z MOTORJEM - 8. julija je nepridiprav izpred PlTv Semiču ukradel motorno kolo in s tem J. Š. z Osojnika povzročil za 10 tisočakov škode. OB PRIKOLICO - 5. julija je nekdo ukradel avto prikolico, ki jo je imel S. L. iz Dečje vasi parkirano na Mirni poleg osebnega avtomobila. Lastnika je s tem oškodoval za okrog 18 tisočakov. SOSEDA UDARIL PO ČELJUSTI MIHOVICA - 27. junija je 21-let-ni A. D. iz Mihovice opazil, da se 32-letni sosed M. K. iz Mihovice vozi po njihovem travniku, zato ga je na to opozoril. To pa je M. K. tako razjezilo, da je skočil s traktorja in A. D. udaril po čeljusti, tako da ga je hudo poškodoval. ODLOČILI SO SE, DA BODO NJIVO PREORALI ROJE - J. Š., M. H., oba z Vrha pri Šentjerneju, .ter J. G., P. D., R. G. in R. V., vsi iz Šentjerneja, so osumljeni samovoljnosti, ker so v času od 4. do 5. julija izven Roj s traktorji zaorali 3,8 ha njive, kjer naj bi posadili koruzo. Osumljeni so dali denacionalizacijski zahtevek, vedar postopek še traja. Kolikšno škodo so povzročili Mercatorju KZ Krki iz Novega mesta, še ni znano. STRELA UDARILA V KOZOLEC JABLANICA - 5. julija okrog 14. ure je bila nad Jablanico v sevniški občini močna nevihta. Strela je udarila v kozolec 43-letnega Leopolda Ganca iz Jablanice. Kljub hitremu posredovanju sevniških poklicnih gasilcev in gasilcev gasilskega društva Vrhovo in Boštanj je kozolec, velik 22,5 m x 12,5 m, na katerem je bilo 70 nakladalk sena in 2 lesena kmečka voza, popolnoma zgorel. Nastalo je za okrog 2 milijona tolarjev škode. UMRL ZARADI POŠKODB V PROMETNI NESREČI TRNOVEC - 25. junija ob 20.40je 40-lctni Anton J. iz Sevnice vozil kolo z motorjem od Trnovca proti Podvrhu v sevniški občini. Ko je pripeljal v pregledni levi ovinek, je zapeljal na levo stran ceste in tako nadaljeval vožnjo. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 25-letni Ivan N. iz Sevnice. Pri trčenju se je Anton lažje poškodoval. Naslednji dan so ga zaradi bolečin odpeljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljani in nato v celjsko bolnišnico, kjer je 5. julija poškodbam podlegel. SUMLJIVA AVTOMOBILA IN OROŽJE OBREŽJE - 6. julija so na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje in mejnem prehodu Dobova odkrili dva sumljiva avtomobila, v tretjem pa nekaj orožja. Najprej so v Dobovi zasegli bmw 42-letnemu hrvaškemu državljanu Mladenu Z. Pri mejni kontroli so namreč ugotovili, da so številke karoserije na avtomobilu izbrisane. Na Obrežju pa so zasegli audi 80, ki gaje vozil Italijan Carlo D. M., ker so ugotovili, da številke karoserije ne ustrezajo dokumentaciji avtomobila. Tega dne se je na Obrežje pripeljal z mercedesom tudi 42-letni Zdravko P. iz Hrvaške, pri katerem a so v avtomobilu našli 16 nabojev al. 7,65 mm, cev za malokalibrsko pištolo in nož na vzmet. Orožje so policisti zasegli in napisali predlog sodniku za prekrške. OTROŠKA IGRA UPEPELILA KOZOLEC STAVČA VAS - 8. julija je prišlo v Stavči vasi do požara na kozolcu, velikem 10 m x 5 m, ki je zgorel do tal. V njem sta zgorela tudi nakladalka sena in voz. Požar so pogasili gasilci iz okoliških vasi, do njega pa je prišlo zaradi otroške igre z vžigalicami. Lastnica M. O. iz Domžal je oškodovana za okrog 400.000 tolarjev. NAŠEL GA JE TRAKTORIST - 4. julija ob 9.55 je 41-lelni Igor Š. iz Gornjega Zabukovja vozil kolo z motorjem od Trebelnega proti Mokronogu. Ko je pripeljal po klancu navzdol, jc zapeljal na rob ceste, nato pa na usek in se prevrnil. Hudo poškodovan je obležal na cesti, kjer ga jc našel traktorist, ki se je pripeljal mimo. Zdravi se v novomeški bolnišnici. PREVRNIL SE JE - 7. julija ob 10.30 se je 35-letni Marjan Vrček z Gmajne peljal z osebnim avtomobilom od Mršeče vasi proti Gmajni. Ko je pripeljal na lokalno cesto Dobrava -Zameško, je zavil desno in ker je vozil z neprimerno hitrostjo, ga je začelo zanašati. Zapeljal je na rob ceste in nato na travnik, kjer se je prevrnil. V nezgodi se je hudo poškodoval in sc zdravi v brežiški bolnišnici. Gmotne škode je za okrog 100.000 tolarjev. NASPROTI MU JE PRIPELJAL VOZNIK MOTORNEGA KOLESA -8. julija ob 17.30 seje 61-letni Anton K. iz Črnomlja peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti v Vojni vasi. Ko je pripeljal do križišča z lokalno cesto Dolenja vas - Črnomelj, je zapeljal proti Črnomlju. V tem trenutku pa se je po lokalni cesti od Dolenje vasi pripeljal z motornim kolesom 21-letni Janez T. iz Metlike, kije, takoj ko je opazil osebni avto, začel zavirati, vendar je vseeno prišlo do trčenja. V nezgodi se je Janez hudo poškodoval. Materialne škode je za okrog 300.000 tolarjev. TUDI NOVI TRG JE ŽE ZAPARKIRAN - Čeprav novi poslovno-trgovski center na Novem trgu v Novem mestu še ni povsem zaživel, so ga “kulturni” vozniki že po dolgem in počez zaparkirali s svojimi jeklenimi konjički, in to kljub parkirni hiši v neposredni bližini, ki pa je večinoma bolj prazna kot polna. Očitno res ne bo šlo brez pajka! (Foto: J. Dorniž) Nove oznake za našo državo Poslej naj bi upora-bljali SI, SVN in 750 LJUBLJANA - Vlada Republike Slovenije je 12. maja sklenila, naj se v Sloveniji pri vseh označevanjih uporabljajo izključno oznake SI, SVN in 750. To so oznake, ki jih je po mednarodnem standardu ISO 3166 dodelila Sloveniji komisija vzdrževalne agencije v začetku marca na zasedanju v Parizu. V Sloveniji ni predpisa, ki bi zavezoval k obvezni uporabi teh oznak na vseh področjih, vendar Urad za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo njihovo uporabo priporoča, predvsem pri vseh novih sistemih označevanja in novih članstvih. Uporabo teh oznak priporoča tudi v cestnem, zračnem, železniškem in pomorskem prometu in predlaga poenotenje s standardom in uporabo oznake SVN tudi pri motornih vozilih. Agencija za vzdrževanje standarda znotraj inštituta DIN v Berlinu daje možnost postopnega prehoda na novi oznaki v daljšem časovnem v roku od 10 do 15 let. Tako dokumenti s kodo SLO ne izgubijo veljave, ampak se nove oznake uporabijo pri izdaji novih dokumentov. Zaželeno je, da se nove oznake uporabljajo na čim več področjih življenja, tako na geografskem, državotvornem, jezikovnem in poslovnem. Oznake države Slovenije po standardu ISO 3166, ki je tudi slovenski standard, pa so že v uporabi v sistemu hitre pošte, pri teleksu in telefaks sporočilih ter pri oznaki slovenskega tolarja (SIT, 750). Urad za standardizacijo in meroslovje priporoča čimprejšnjo uvedbo novih oznak države Slovenije po standardu SIS ISO 3166 doma in v mednarodnem življenju, ker meni, da bi s hitro uvedbo in prehodom na nove oznake pomembno prispevali k promociji države in njene enotne prepoznavnosti v svetu. UKRADEL VEČ KOT 100 TISOČAKOV ČRNOMELJ - V noči na 7. julij je neznanec na Grajski cesti v Črnomlju prišel v stanovanje in T. K. ukradel 100.000 tolarjev in nekaj čekov. Policisti storilca še iščejo. ZAPELJALA V KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO BREŽICE - 6. julija nekaj pred drugo uro popoldan se je Renata B. iz Brežic peljala z osebnim avtomobilom po Šolski cesti iz smeri Ceste svobode proti Maistrovi ulici v Brežicah. Ko je pripeljala mimo prometnega znaka, ki označuje križišče s prednostno cesto do križišča z Maistrovo ulico, je zapeljala v desno na prednostno cesto in v trčila v osebni avtomobil, ki ga je vozil Marjan S. po Maistrovi ulici iz smeri Bizeljske ceste. Pri tem se je Marjan hudo poškodoval; v njegovem avtomobilu se je hudo poškodoval tudi 10-letni D. S, medtem ko je bil 5-letni G. S. lažje poškodovan. Na vozilih je nastalo za 400.000 tolarjev gmotne škode. NAPADLA JO JE Z VILAMI BRUNA VAS - 48-letna M. B. iz Brune vasi je osumljena, da je 10. julija z vilami zabodla L. F., prav tako iz Brune vasi, v nadlahet leve roke ter jo s tem težko poškodovala. NA GOZDARJA JE PADLO DREVO MIRNA GORA - 6. julija se je v gozdu Golobinjck pod Mirno goro zgodila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval sekač GG -TOZD Črnomelj 40-Ietni Tomo Var-dič iz Črnomlja. Vardič je ob 13.20 podiral z motorno žago drevo, ki je padlo na njegov hrbet, tako da ni mogel vstati. Na pomoč mu je pritekel sodelavec, ki je slišal klice na pomoč. Poškodovani Vardič se zdravi v novomeški bolnišnici. VOZILO JE BILO SUMLJIVEGA IZVORA BREŽICE -10. julija so brežiški policisti pri kontroli prometa ustavili tudi osebni avtomobil, ki ga je vozil 37-letni Karel F. iz Hrvaške. Pri kontroli dokumentov in vozila so policisti ugotovili, daje vozilo sumljivega izvora. Vozilo so začasno zasegli in ga predali v nadaljnjo obdelavo kriminalistom. ZASEGLI VEČJO KOLIČINO INDIJSKE KONOPLJE BREŽICE - 41 -letni Iztok V. iz brežiške občine je v prvi polovici letošnjega leta v bližini stanovanjske hiše posadil večjo količino sadik indijske konoplje. Junija je del sadik populil in jih posušil, tako da je dobil 3.575 g posušene konoplje. Prav tako je populil še ostalih 1600 sadik in jih dal sušit. Vso konopljo so kriminalisti 8. julija zasegli pri hišni preiskavi. STRELA UBILA KRAVE IN ZANETILA POŽAR VELIKE POLJANE - 7. julija ob 9.15 je v Velikih Poljanah prišlo do požara na gospodarskem poslopju Franca P. Požar je nastal zaradi strele, kije udara hlev in ubila tri krave; zgorelo pa je tudi okrog 20 ton sena. Iz poslopja, kije uničeno, so uspeli rešiti kravo, dva konja, prašiče, traktor in kosilnico. Požar so omejili gasilci. Zaradi požara je nastalo za okrog 1,500.000 tolarjev škode. KATERA PLAT RESNICE JE PRAVA? RIBNICA - O dogodku, ki se je zgodil 30. junija pred Miklovo hišo, smo poročali že v prejšnji številki našega časnika (Poslovnež sovraži uniformo). Takoj potem je na občinsko skupščino, točneje njenega podpredsednika Franca Mihiča, prišlo pismo Antona Zormana iz Šenčurja pri Kranju, enega od udeležencev tega dogodka. V dve strani dolgem pismu Zorman podrobno opisuje dogajanje tega dne na poti od Kočevja do Ribnice. Poudarja, da je lastnik rdečega golfa, kije policijo obvestil o njihovem “ravnanju” na cesti, prehitro vozil v naselju Dolnje Ložine, ko so oni prihajali na cesto. Zorman poudarja, da ni govora o kakšnem izsiljevanju. Nadalje: v Ribnici so se ustavili, ker so si hoteli ogledati mesto, nato pa so prišli policisti in z njimi grobo ravnali. Sumijo, da gre v tem primeru za prekoračitev pooblastil. Ugotovitve policije pri tem pa so, da so bili proti identifikaciji in alkotestu. Jože Poštrak, komandir policijske postaje, pravi, da pritožbo rešuje Urad za pritožbe MNZ. Dejstva so bila povsem drugačna, kot so navedena v pritožbi. Zoper oba udeleženca dogodka so dali predlog sodniku za prekrške oziroma predlog za kazenski postopek. (mig) POMAGAL JIMA JE PRI PRESTOPU MEJE ČATEŽ OB SAVI - 10. julija ob 2.55 so krški policisti na magistralni cesti na Čatežu ob Savi v brežiški občini ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 33-letni državljan BiH Mid-hat H. Ugotovili so, da je pomagal ilegalno prestopiti mejo bosanskima državljanoma 28-letnemu Fehimu A. in 22-letnemu Emirju G. “Ilegalca” so vrnili na Hrvaško, zoper Midhata H. pa so napisali predlog sodniku za prekrške. IZ VIKENDA UKRADEL OROŽJE BRESTANICA - V času od 3. do 6. julija je neznanec vlomil v vikend Jožeta Z* iz Brestanice in odnesel več pištol starejše izdelave, več bajonetov, dve sablji in nekaj starih knjig. ILEGALNO ČEZ MEJO BREŽICE - 8. julija ob 19.15 so brežiški policisti zalotili pri ilegalnem prehodu državne meje s Hrvaško 27-letnega Jurka V. iz Šmarja pri Jelšah. Državno mejo je ilegalno prestopil s tovornjakom s priklopnikom. Policisti so napisali predlog sodniku za prekrške. - 9. julija pa so pri poizkusu ilegalnega prestopa državne meje zalotili 27-letnega hrvaškega drža-vl-jana Josipa P. Tudi ta bo moral na zagovor pred sodnika za prekrške. NAŠLI SO VOJAŠKI NOŽ OBREŽJE -10. julija se je na vstop za Slovenijo na Obrežje pripeljal 22-letni hrvaški državljan Boris S. iz Zagreba. Pri pregledu osebnega avtomobila so policisti našli vojaški nož - bajonet in mu ga zasegli. Predlagali so ga sodniku za prekrške. Kočevska stranpota • 5. junija v popoldanskih urah je v naselju Briga z leve strani na cesto pred vozilo skočil medved. Mrcina je poškodovala vozilo voznika L. J. in nato pobegnila v gozd. O dogodku so bili obveščeni lovci LB Banjaloka. • 5. julija je občan v okolici Kočevske Reke našel ročno bombo iz druge svetovne vojne, t. i. paradajzarico. O dogodku je bil obveščen pirotehnik, ki je bombo uničil. • 7. julija se je v dopoldanskih urah na policijski postaji zglasil občan in povedal, da je 3. julija na območju kočevskih starih vasi nabiral gobe. Pri tem je izgubil)!) pištolo, za katero ima vsa potrebna dovoljenja. Najditelju, ki naj se zglasi na policijski postaji, ponuja nagrado tisoč mark. • 8. julija je prišel k ženi nič kaj nežno na “obisk” nekdanji soprog. Razbil je namreč vrata v stanovanju in se z ženo prepiral. Ker je obstajala nevarnost, da z razgrajanjem nadaljuje (je namreč star “znanec” policistov), so ti prišli na kraj dogodka in ga odpeljali s seboj. Nasilneža so pridržali do iztreznitve, ker pa se je vedel nasilno, ga čaka še obisk pri sodniku za prekrške. • 9. julija se je zgodila prometna nesreča na vse bolj obremenjeni obkolpski cesti med Žago in Slavskim Lazom. V osebno vozilo, ki ga je vozil V. L, je trčil Š. S., kije pripeljal po sredi ceste. Škode je za 200.000 tolarjev. Proti kršitelju bo dan predlog sodniku za prekrške. • Vozniki, pozor! Na cesti med Kočevjem in Brodom na Kolpi previdnost ni odveč. Na cesti je namreč vse več divjih živali, kar je na svojem vozilu občutil tudi K. J. V njegovo vozilo je v Vasi pri mejnem prehodu Petrina priletel srnjak. Na vozilu je za 25 tisoč tolarjev škode. Ribniška stranpota • V gostinskih lokalih kradejo tudi denar. O tem se je prepričala tudi Tamara V., ki jo jč nekdo v bifeju Slavin okradel za 20.000 tolarjev takrat, ko seje zabavala v igrah na avtomatu. • 8. julija sije neznanec v okolici vojaškega skladišča Ugar prisvojil 250 metrov telefonske žice in drogove. S tem je oškodoval M inistrstvo za obrambo za 125 tisoč tolarjev. Policisti so osumljencu na sledi. • Istega dne je neznan storilec “povohal” v kletne prostore na Trgu Veljka Vlahoviča št. 11 in odpeljal tomos avtomatih črno-bele barve. • Nočne “lisjake” zanima tudi gorivo. 8. julija, pol ure po polnoči je policijska postaja dobila obvestilo, da neznani storilci kradejo gorivo iz motornih vozil na Lončarski cesti v Dolenji vasi. Policisti so na kraju dejanja prijeli mladoletnega Roma Francija H. Ugotovili so, da je pred tem drugi Rom, Roman B. iz Kočevja, že pobegnil. Oba čaka obisk pri sodniku za prekrške. • 9. julija ob 2.10 je neznanec poklical policijo in zaprosil za intervencijo v nočnem klubu Jutro. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da se je Marko O. iz Prigorice prerival s Tomislavom B. iz Ribnice. Tomislav je po obrazu mahnil Marka, ki je pred prihodom policistov odšel iz lokala. Zoper oba sledi predlog sodniku za prekrške. • Da se je v zgodnjih jutranjih urah nevarno voziti po gozdnih cestah, kjer se v bližini “dogaja” nočno življenje,'je na svoji koži občutil Peter D. iz Ribnice, ki je vozil vozilo podjetja Košček iz Osolnika pri Velikih Laščah in ga ima v upravljanju Boris Ž. z Brega pri Ribnici. Zaradi neprimerne hitrosti je trčil v obcestni kamen, kjer ga obrnilo na levi bok. Škode je za 500 tisočakov. Peter bo moral pred sodnika za prekrške. • Ozka cesta med Sodražico in Slemeni ter neprimerna vožnja sta botrovali prometni nesreči, ki se je k sreči končala brez hujših posledic. Trčila sta namreč Jožica K. iz Ljubljane in Jože U. iz vasi Junčje pri Sv. Gregorju. Škode je za nekaj stotisoč tolarjev, oba pa bosta morala pred sodnika za prekrške. Š I Še nikoli doslej ni bil Safrane s toliko razkošne serijske opreme na voljo po tako ugodni ceni! ABS, servo volan, avtomatska klimatska naprava, potovalni računalnik z govorilnim opozorilnikom, tonirana stekla, električno odpiranje oken, daljinsko upravljano centralno zaklepanje, radio kasetofon s 4 zvočniki po 20 W in upravljalcem ob volanu, usnjeno oblazinjenje, električno nastavljiva ergonomska sedeža spredaj z memoriranjem nastavitve za voznika, meglenke, kovinska barva in platišča iz lahke litine. I 'se to vam Safrane limitirane serije ponuja za neverjetnih 4.775.760 SIT. Še danes pokličite najbližji salon Renaulti SAFRANE Pustite užitku p r o s t o p o t . REVERLY < z 3 RENAULT _ avto ŽIVLJENJA Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 14. VD. SLOVENIJA 1 9.15-0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR 9.45 TUDI TO JE AMERIKA, 2/3 10.15 SUKAJTE SE Z NAMI 10.25 VIDEOŠPON 11.25 KRONIKA, 36. del kanadske dok. serije 11.50 DOBRA VOLJA, švedska nadalj., 3/4 13.00 POROČILA 16.30 GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev 17.20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 4/8 18.40 ŽE VESTE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 4/13 21.00 TEDNIK 21.45 POLETNI NAVDIH, turistična oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 TO JE UUBEZEN, angl. naniz., 19/19 23.05 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. naniz., 1/8 SLOVENIJA! 11.35 - 23.25 Teletekst 11.50 Video strani -12.00 Kinoteka: Topper (amer. film, ČB) -13.30 SP v nogometu, polfinale -15.40 Tedenski izbor: Svet poroča; 15.10 Iz dobrega gnezda (nemška nadalj., 2/13); 17.00 Osmi dan -17.50 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 18/ 22); 18.20 Delo na črno (27. epizoda amer. naniz.) -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Krila nad svetom (kanadska dok. nadalj., 2/9) - 20.55 Umetniški večer: Portret Majde Potokar (ponovitev); 22.20 Aliča (evropski kulturni magazin) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 208. dela amer, nadalj.) - 13.15 Call selection (ponovitev) -13.50 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.25 Na velikem platnu -16.50 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.40 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.10 Beverly Hills 90210 (ponovitev 11. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (209. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Drakula (20. del. amer. serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Pet dni v juniju (franc, drama) - 22.50 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.40 Na velikem platnu - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.10 National Geogra-phic (dok. serija) -14.00 Murphy Brown (humor, serija) -14.25 Dokazi (serijski film) -15.10 Korziški bratje (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja - 21.00 TV parlament - 23.00 Poročila - 23.05 S sliko na sliko - 0.05 Poročila v angleščini - 0.10 Sanje brez mej HTV! 15.20 Videostrani -15.30 TV spored -15.35 TV koledar -15.45 Skrivnosti (serijski film) -16.35 Vrnitev v Eden (serijski film) -17.25 SP v nogometu -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.50 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.45 Sedma žrtev (amer. film) - 23.00 Metalma-nia PETEK, 15. VD. SLOVENIJA 1 10.15 -1.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., češka naniz., 6/6 11.05 MURPHYJEV UDAREC, angl. film 12.15 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 16.05 OMIZJE, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM VRTILJAK, mehiška nadalj., 2/28 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 2/12 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 KORENINE SLOVENSKE LIPE, ponovitev 1. oddaje 20.45 NA BEGU, avstral. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA 2150 UUBEZEN DA, UUBEZEN NE, 11. epizoda amer. naniz. 23.20 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. naniz., 2/8 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA SLOVENIJA ! 12.35-0.10 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronetvs -16.40 Tedenski izbor: Film tedna: Potni list za Pimlico (angl. film, ČB) -18.00 Sova (ponovitev): To je ljubezen (angl. naniz., 19/19); 18.30 Zgodbe Ruth Rendell (angl. naniz., 1/8) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Podeželski utrip (angl. naniz., 3/10) - 21.00 Moški, ženske - 22.00 Posnetek koncerta iz Sarajeva - 23.00 Tenis Slovenija:Finska (posnetek) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 209. dela amer. nadalj.) - 13.15 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 Spot tedna -14.00 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT - 16.05 Na velikem platnu -16.30 Ameriških deset - 17.00 Drakula (ponovitev 20. dela amer. naniz.) - 17.30 Pet dni v juniju (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (210. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Bevcr-ly Hills 90210 (12. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Izgubljena deklica (amer. film) - 23.25 Devlinova zveza (8. del am. naniz.) - 0.10 Album show (glasbena oddaja) - 1.00 Erotični film HTV 1 7.30 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.00 National Geographic (dok. serija) -13.50 Murphy Brown (humoristična serija) - 14.15 Dokazi (serijski film) -15.00 lz obraza v obraz (amer. film) -16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Latinica - 21.00 Prijateljstvo na Dunaju (amer. film) - 22.35 Poročila - 22.40 S sliko na sliko - 23.40 Poročila v nemščini - 23.45 Filmi Bruna Baretta -1.05 Sanje brez mej HTV! 16.20 Videostrani -16.35 TV koledar -16.45 Skrivnosti (serijski film) -17.35 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.25 Vojne v miru (dok. serija) - 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Beverly Hills (serija za mladino) - 21.00 Rock koncert - 22.00 Zabavnoglasbena oddaja - 23.15 Shanonova igra (serijski film) - 0.05 Hit depo SOBOTA, 16. VD. SLOVENIJA 1 9.45 - 3.55 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR: 10.30 RADOVEDNI TAČEK 10.40 COBI IN PRIJATEU1, španska risana serija, 3/13 11.00 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 4/8 11.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.00 KLEMENTINA, franc, risana serija, 2/6 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 15.55 NA BEGU, ponovitev avstral. filma 17.25 BOJ ZA OBSTANEK angl. poljudnoznan. serija, 4/20 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPO^T 20.10 UTRIP 20.30 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV OSTROROBA LEPOTICA OJSTRICA 20.55 PRED TRETJIMI IGRAMI BREZ MEJA 21.00 SLAVNOSTNA OTVORITEV 42. MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA 23.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 MELODIJE MORJA IN SONCA'94 1.15 SOVA: ZGODBE RUTH RENDELL, angl. naniz, 3/8 2.10 PLEN, franc, film SLOVENIJA ! 7.35 - 030 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronetvs -13.00 Mladi virtuozi -14.15 Tedenski izbor: Poletni navdih; 14.35 Gozdarska hiša Falkenau (nemška nadalj., 4/ 13) -15.25 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (11. epizoda amer. naniz.) -15.55 Športna sobota: tenis Slovcnija:Finska; 18.00 EP v jadralnem padalstvu (reportaža) -18.25 Sova (ponovitev): Zgodbe Ruth Rendell (angl. naniz., 2/8) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport 20.10 Veliki zločini in procesi 20. stoletja (angl. dok. serija, 9/12) - 20.40 Karaoke - 21.25 SP v nogometu: tekma za 3. mesto - 23.20 Sobotna noč: Ritmi sveta: Kuba, 2. del A KANAL 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Devlinova zveza (8. del) - 14.30 Borza dela -16.501TV - Begunska televizija -17.20 Izgubljena deklica (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Učna leta (ponovitev 21. dela am. naniz.) - 20.00 Vreme - 20.05 Ko vino razodene svoje skrivnosti (oddaja o vinu) - 20.35 Učna leta (22. del amer. naniz.) - 21.00 Dolina maščevanja (amer. vestern) - 22.35 Vreme - 22.40 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 12. dela angl. naniz.) - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 8.05 TV spored - 8.10 TV koledar - 8.20 Poročila - 8.25 Film za mladino -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -11.55 Poročila -12.00 Oddaja resne glasbe -13.00 Prizma (večnacionalni magazin) -13.45 Poročila -13.50 Dok. oddaja - 14.40 Meje kdo iskal? -15.20 Dirigenti in muzikanti (dramska serija) -16.25 Hišni ljubljenci -17.00 Beverly Hills -17.45 TV razstava -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) - 19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Slika mile moje Istre (dok. oddaja) - 21.00 Modri biser Rovinja - 22.00 Poročila - 22.05 Obupno reševanje (amer. film) - 23.35 S sliko na sliko - 0.35 Poročila v angleščini - 0.40 Sanje brez mej HTV! 8.45 TV spored • 9.00 Izredna seja Sabora Repub- like Hrvaške -19.30 Dnevnik - 20.10 Naravni svet (dok. šema) - 21.05 SP v nogometu - 23.20 Nočna izmena: Življenje na severu; Zona somraka (serijski film); Vrnitev dr. Phibesa (amer. film) NEDELJA, 17. VIL SLOVENIJA 1 8.15-1.30 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 835 OTROŠKI PROGRAM 8.55 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.45 ČUDOVITA LETA, amer. naniz., 2/8 10.10 STE SE ŽE KDAJ SRAMOVALI SVOJIH STARŠEV, angl. oddaja 11.00 REVIJA PEVSKIH ZBOROV 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 TEDENSKI IZBOR SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 4/20 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIP, ponovitev angl. naniz., 3/10 15.25 PODZEMSKI POŽAR, amer. film 17.00 KRILA NAD SVETOM, ponovitev kanadske dok. nadalj., 1/9 18.00 DNEVNIK 1 18.10 JEEVES IN WOOSTER, angl. naniz, 6/11 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 IGRE BREZ MEJA: LJUTOMER NA ČEŠKEM 21.55 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 4/12 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 TRIJE TENORJI, posnetek koncerta ob zaključku SP v nogometu SLOVENIJA! 0.14-1.30 Teletekst 7.50 Videostrani - 8.00 Euronetvs -12.55 Športna nedelja: tenis Slovenija:Finska; veslaška regata - 18.30 Sova (ponovitev): Zgodbe Ruth Rendell (angl. naniz, 3/8) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Alpe-Donava-Jadran - 20.30 Evrovizija pri štiridesetih - 21.55 SP v nogometu, finale - 23.30 Sova: Mestne zgodbe (amer. nadalj, 1/6); Zgodbe Ruth Rendell (angl. naniz, 4/8) A KANAL 9.05 Odisej (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.25 Dolina maščevanja (ponovitev filma) -12.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) - 12.15 Helena (glasbena oddaja) -18.05 Odisej (risani film) -19.00 Bevcrly Hills 90210 (ponovitev 12. dela) - 20.00 Vreme - 20.05 Ulica rumene nevarnosti (13. del angl. naniz.) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.30 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.20 Tropska vročica (6. del amer. naniz.) - 23.20 CMT HTV 1 8.20 TV spored - 8.30 TV koledar - 8.35 Poročila - 8.40 Ouicksand (amer. film) - 9.55 Poročila -10.00 Prenos maše -11.00 Modri biser Rovinja (posnetek) -12.00 Poročila -12.05 Plodovi zemlje - 12.55 Oddaja narodne glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Film za otroke -15.40 Opera Box -16.10 Samostrel (serijski film) -16.40 Srečni dnevi (ameriški film) -17.15 Amer. film -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Trije tenorji (posnetek) - 21.35 Po vrnitvi (serijski film) - 22.20 Poročila - - - 22.30 Šport - 22.45 S sliko na sliko - 23.45 Poročila v nemščini - 23.50 Sanje brez mej HTV! 8.50 TV koledar - 9.00 Izredna seja hrvaškega sabora -16.40 Veslaška regata -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 SP v nogometu - 23.15 Leteči cirkus Montyja Pythona (humor, serija) PONEDELJEK, 18. VD. SLOVENIJA 1 9.45 - 24.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR 10.15 HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj, 14/26 10.40 KORENINE SLOVENSKE LIPE 11.00 ZNANJE ZA ZNANJE 11.30 IGRANI FILM 13.00 POROČILA 14.00 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.25 ALIČA, evrop. kult. magazin 16.20 MOŠKI, ŽENSKE 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.40 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 TV KONFERENCA 21.15 MINISTER V SOLZAH, švedska drama, 1/3 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA NA DRUGI STRANI MAVRICE, angl. naniz, 4/8 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. naniz, 5/8 SLOVENIJA ! 12.35 -0.40 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronetvs -15.40 Tedenski izbor: Igre brez meja, Forum, Utrip, Zrcalo tedna -17.50 Sova (ponovitev): V avtobusu (31. epizoda angl. naniz.); 18.15 Žgodbe Ruth Rendell (angl. naniz, 4/8) ■ 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Nežna izsiljevalka (nemška drama) - 21.45 Studio City - 23.00 R St R (znanst. oddaja) - 23.30 Brane Rončel izza odra A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 210. dela) -13.05 Helena -14.00 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 Borza dela - 14.45 CMT -16.25 Na velikem platnu -16.40 Poslovni dosje (18. del amer. serije o managemen-tu) -17.15 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 18.05 Tropska vročica (ponovitev 6. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (211. del am. nadalj.) • 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Brlog (21. del španske serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Utrip srca (amer. drama) - 22.50 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.25 Na velikem platnu - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.25 National Geographic (dok. serija) -14.15 Murphy Brown (humor, serija) -14.40 Dokazi (serijski film) -15.30 Ljubezenska loterija (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Shakespeare: Cymbalin - 22.20 Poročila - 22.30 S sliko na sliko - 23.30 Poročila v angleščini - 23.35 Sanje brez meja HTV! 16.20 Videostrani -16.30 TV program -16.35 TV koledar -16.45 Skrivnosti (serijski film) -17.35 Po vrnitvi (serijski film) -18.25 Naproti prihodnosti (dok. serija) -18.55 Humor, serija -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.10 Konji (dok. serija) - 22.05 Klub Raj (serijski film)-23.00 Električni kavboj TOREK, 19. VH. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.50 STE SE ŽE KDAJ SRAMOVALI SVOJIH STARŠEV?, angl. oddaja 11.00 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 11.30 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 9/12 12.00 REVIJA PEVSKIH ZBOROV 13.00 POROČILA 15.50 TEDENSKI IZBOR SOBOTNA NOČ 16.50 ALPE-DONAVA-JADRAN 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.40 IZ ŽIVUENJA ZA Ž1VUENJE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 DARILO ZA PRIHODNOST, 1. del 21.05 IZ DOBREGA GNEZDA, nemška nadalj, 3/13 22.00 SVET POROČA 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA ZAKONCA FIELDS V FRANCIJI, angl. naniz, 17/18 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. naniz, 6/8 SLOVENIJA ! 12.35 - 23.25 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -17.05 Tedenski izbor: Obzorja duha -17.35 Sova (ponovitev): Na drugi strani mavrice (angl. naniz, 4/8); 18.15 Zgodbe Ruth Rendell (angl. naniz, 5/8) -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Dobra volja (švedska nadalj, 3/4) - 21.25 Mednarodna obzorja - 22.15 Vidcošpon A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 211. dela amer. nadalj.) - 13.05 Popspot (ponovitev) -14.45 Video igralnica (oddaja q računalniških igricah) • 14.30 Borza dela -14,45 CMT -16.45 Na velikem platnu -17.05 Brlog (ponovitev 21. dela šp. naniz.) -17.30 Utrip srca (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (212. del) - 20.00 Rodco (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (16. del angl. satirične naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Udarec s palico (komedija) - 23.00 Dan pojutrišnjem (9. del amer. dok. serije) - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT • 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 National Geographic (dok. serija) - 14.05 Murphy Brown (humor, serija) -14.30 Dokazi (serijski film) -15.20 Močni in zločinci (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Župnik brez vernikov (dok. oddaja) - 20.50 TV parlament - 22.50 Poročila - 22.55 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v nemščini - 0.00 Sanje brez meja HTV! 16.15 Video strani -16.25 TV program -16.30 TV koledar -16.40 Skrivnosti (serijski film) -17.30 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.20 Konji (dok. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 V večernem hladu (humor, serija) - 21.45 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.40 Od pola do pola (dok. serija) - 22.35 Vrnitev Sherlocka Holmesa (serijski film) SREDA, 20. VD. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKI PROGRAM SKOK MED ZVEZDE, angl. naniz, 2/14 9.45 TEDENSKI IZBOR 9.45 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 10.20 R & R 10.50 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 4/12 11.20 NEŽNA IZSIUEVALKA, nemška drama 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM COBI IN PR1JATEU1, španska risana serija, 9/13 18.40 KRONIKA, 37. del kanadske dok. serije 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 IZ PARLAMENTA 20.35 FILM TEDNA: GOSPODAR ZAKONA, angl. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 19/22 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. naniz, 7/8 SLOVENIJA ! 12.35 - 21.45 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -16.15 Tedenski izbor: Minister v solzah (švedska nadalj, 1/3); 17.00 TV konferenca -18.00 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (17. epizoda angl. naniz.); 18.25 Zgodbe Ruth Rendell (angl. naniz, 6/ 8) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda: SP v nogometu; žrebanje evr. nog. pokalov; EP v BMW - 21.45 Omizje A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 212. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.50 CMT -14.30 Borza dela -14.45 ČMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Državnik novega kova (ponovitev 16. dela angl. naniz.) - 17.00 Udarec s palico (ponovitev filma) -18.40 Male živali -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (213. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210 (13. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Album shovv (glasbena oddaja) - 22.20 Dance session (oddaja o plesu) - 22.50 Za kulisami kaskaderstva (reportaža) - 23.25 Na velikem platnu - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.25 National Geographic (dok. serija) - 14.15 Murphy Brown (humor, serija) -14.40 Dokazi (serijski film) -15.30 Nadarjenost za umor (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dok. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Oddaja o kulturi - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Sanje brez meja HTV! 16.20 Video strani -16.20 TV program -16.35 TV koledar -16.45 Skrivnosti (serijski film) -17.35 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.25 Od pola do pola (dok. serija) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zakonca Fields v Franciji (humor. serija) - 20.45 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.35 Lilly je bila tukaj (nizozemski film) 94,6 MHz RADIO SRAKA ČETRTEK, 14.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober elan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -17.00 Obrtniki in podjetniki -19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & Heavy - 23.00 Portret glasbenika PETEK, 14.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan -17.00 Srakin TV izbor -18.0013 groznih -19.00 Ne joči, petek! (kviz z evergreeni) SOBOTA, 16.7. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Ribiči -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu -15.00 Godec v studiu: Trio Svetlin -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica NEDELJA, 17.7. 8.00 Dobro jutro - 9.30 Sadjaijenje -10.00 Mali oglasi -11.00 Vinogradniška oddaja: O kletarstvu -12.00 Čestitke in domača glasba -19.00 Cinca Marinca: obisk - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 18.7. 5.30 Domača glasba -6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert: Jimi Hendrbt TOREK, 19.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober aan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Otroška oddaja “Kalimero" -19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, !0.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -17.00 Borza dela - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Glasbene oddaje studio 103 MHz ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Minute s klasiko -17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, oddaja o filmski glasbi PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, oglašanje s terena - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, lestvica diskoteke Pacific SOBOTA 7.30 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 - Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, j osmrtnice -13.30 Čestitke -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 7.30 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK f 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, Rock studio, Altergodba, MKC SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 9.30 Kulturni pregled -12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program k I A$ rA: Prejšnji teden od srede do petka je bil v Ljubljani v Križankah velik glasbeni dogodek - 35. festival jazza. Letos sc je tako naključilo, da smo lahko videli in slišali velikane jazza, ki sodijo v svetovni vrh te glasbene zvrsti. Ime Brane Rončel je tesno povezano z jazzom, marsikdo pa verjetno ne ve, da je Brane umetniški vodja tega festivala pa tudi festivala jazza v Muenchnu, ki bo potekal od 14. do 28. julija. Prav ta bližina terminov je omogočila nastop vrhunskih jazzis-tov pri nas. Brane Rončel bo torej gost odda- je Glasba je življenje in o njem verjetno še ne veste vsega, zato vas vabimo na srečanje z njim v naši oddaji. V nagradni igri ob 130-letnici Pivovarne Union je tokrat med nagrajenci tudi Jože Spelko s Krke. Gorsko kolo pa čaka na zaključno žrebanje. Ste že slišali tale italijanski pregovor: Boj se hudobnega soseda in začetnika na violini. Kako krivično! Vsak virtuoz je bil nekoč začetnik. - Ali veste, kakšna je razlika med radijsko in policijsko postajo? - Na radijski postaji si lahko sam iz- birušprogram... Simona H,O ^ MARUTI M Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 [EffdssiB dds fisicsSi tan m MM ir Neurje, ki je minuli teden divjalo po Sloveniji, je povzročilo ogromno škodo. Zemeljski plazovi, narasle vode in strele, ki so iz nevihtnih oblakov netile požare, so zagrenili mnogim življenje in v nekaj minutah izničili trud mnogih dni, mesecev in let. Razdivjane sile narave so slepo udarile in uničevale tudi tam, kjer je bilo nesreče že dovolj na kupu. Tako je strela udarila tudi na domačijo Staričevih v Brinju pri Sentmpertu, kjer se domači še niso opomogli od kar dveh | zaporednih nesreč. Ko sem obiskal Staričevo domačijo, je bilo na nji prav živahno in delovno. Če bi ob hiši ne videl ožganih, pol porušenih zidov hleva, razmetanih stvari, delov kmetijske mehanizacije, uničenega mešalca in bi se ne čutil še vonj po smodu, bi pomislil, da se imajo veselo, ko je pri hiši toliko ljudi. A ljudje niso bili pri veselem druženju, niso pospravljali plodov darežljive zemlje, ampak so sosedje od blizu in daleč pomagali domačim pospravljati, kar je ostalo od udara strele. Uničujoča ognjena krogla z neba Bilo je minuli torek proti večeru, ko so se nad Šentruperško dolino zgrnili težki črni oblaki in povsem zaprli nebo. Začelo je treskati in grmeti, ulil sc je dež. Leopoldina Starič je z bratom Izidorjem stala pred hlevom, ko je nekaj minut čez 18. uro nenadoma oglušujoče treščilo. “Videi sem ognieno kroglo, ki je šla po steni hleva in udarila v tla med menoj in sestro,' pripoveduje Izidor. “Piščance, ki so se tiščali v zavetju nedaleč stran, je kar po zraku nosilo. Čutil sem, da je nekaj narobe tudi z menoj, a se nisem zmenil za to, ampak sem se hitro povzpel nad hlev, kjer imamo senik Vse je že bilo v ognju in nič nisem mogel narediti, da bi požar pogasil.” “Doma sicer imamo telefon, vendar ves dan ni delal, zato sem klicala na pomoč sosede,” pravi Leopoldina Starič. Tudi njo je strela, ki je šla čisto blizu nje v tla, omamila in je bila v šoku. Medtem je Izidor kljub bolečinam v levi strani telesa skočil v avto in odhitel v Šentrupert po gasilce, domači trije otroci, 16-letna Barbara, 14-letna Leopoldina in 13-letni Franci, pa so planili v goreči hlev reševat živino. Na prizorišču so bili kmalu že tudi bližnji sosedje, ki so priskočili na pomoč. Živina namreč ni hotela iz hleva in jo je bilo treba na silo vleči iz ognjene pasti. Požrtvovalno so rešili pred ognjem vseh 6 konj, 3 krave, 2 oslička, 6 prašičev in 10 pujskov, čeprav jc goreče lesovje že padalo na tla. K sreči se ni nihče huje opekel, le pogumni Franci ima manjše opekline na ušesu. Živina je bila rešena, na varno so potegnili tudi kmetijsko mehanizacijo, ni pa bilo mogoče ognju oteti ostalega. Hlev, listnica, silos, vse je zgorelo in z njim* 30 nakladalk mrve, čez 50 mernikov lanske pšenice, vsa oprema za žetev, pet lepih komatov za konje in še bi lahko naštevali. Bilo bi seveda mnogo huje, če se ne bi gasilci, ki so kmalu pridrveli na prizorišče, uspešno borili z ognjem in mu preprečili, da se ni razširil še na stanovanjsko hišo in bližnji kozolec. Tri nesreče po vrsti Letošnje leto si bodo Staričevi zapomnili kot črno leto. Najprej jih je nesreča obiskala nekoliko od strani, bi lahko dejali. Sredi Mšmm I 4 Leopoldina Starič s svojimi otroci: Francijem, Leopoldino in Barbaro ter sinom Henrikom iz prvega zakona. Na kmetiji je sicer veliko ust, a tudi pridnih, četudi še mladih rok, zato Leopoldine cela vrsta trdih udarcev usode ni do konca strla. Pravi, da ji pomoč, ki jo ljudje tako nesebično Leopoldina Starič in njen brat Izidor pred hlevom, natanko na mestu, kjer sta stala tisto usodno uro med neurjem, ko je strela udarila v streho hleva in se kot ognjena krogla skotalila po zidu ter med njima udarila v tla. maja je osa pičila dvajsetletnega Jožeta Trlepa, ko je pospravljal veje v gozdu skupaj s trinajstletnim Staričevim Francijem. Jože je kak mesec dni bival pri Staričevih in pomagal pri raznih delih. Pospravljanje vej 19. maja pa je bilo zanj usodno. Zaradi pika ose je fant umri pred očmi svojega mladega prijatelja, ki je sicer iznajdljivo priklical pomoč, vendar fantu niso mogli pomagati. Za Francija je bilo srečanje s smrtjo precejšen šok. Ni ga še dobro prebolel, ko je nesreča ponovno udarila, tokrat naravnost v družino. 19. junija je zaradi slinavke, skrite bolezni, ki tiho ubija, umrl Stanislav Starič, marljivi gospodar in skrbni poglavar družine. Z njegovo smrtjo so se omajali lepi načrti o bodočnosti kmetije, ki sta jo z ženo razvijala predvsem za rejo plemenske živine. Leopoldina je že v drugo okusila trpko žalost vdovstva. Prvi mož, Henrik Ajdišek, s katerim je imela dva otroka, je podlegel infarktu sedmo leto po poroki. Na vse to pa še strela! Da bi bila nesreča še večja, ni bilo nič na kmetiji zavarovanega. Zaradi slabih izkušenj so prekinili zavarovanje, da bi sklenili z drugo zavarovalnico novega, pa so predolgo odlašali. Vendar solidarnost ni zatajila. “Ljudje nam res veliko pomagajo s hrano, pijačo in delom. Našo živino so razpeljali po svojih hlevih in jo oskrbujejo,” pravi Leopoldina Starič. “Tudi krajevna skupnost, socialna 3 služba in Rdeči križ so nam hitro priskočili '<£ na pomoč z denarjem in stvarmi. Na občini so mi obljubili, da bodo poskrbeli, da bom S hitro dobila potrebno dokumentacijo za o gradnjo novega hleva, otrokom bodo priškrne beli vse potrebno za šolo. Upam, da si bomo nekako opomogli. Kaj pa naj drugega po vseh teh nesrečah, kot da delam naprej? Čeprav smo na tleh, nisem obupala. Pomoč ljudi in njihovo spodbujanje mi daje moč.” Lahkotne Igre brez meja so v resnici precej dnigačne, kot jih dojemamo ob nedeljah zvečer na naših tv ekranih. O tem so se prepričali Krčani, ki so letos sodelovali na igrah, njihovi navijači in tudi mi, ki smo za vas spremljali dogajanje na eni izmed prireditev, ki se odvijala pivo julijsko nedeljo v madžarskem mestu Pecs (Peč). Za nas se je dogodek začel v nedeljo zgodaj zjutraj, ko smo se skupaj s krškimi navijači bogato opremili z zastavicami vseh vrst in velikosti (slovenskimi, krškimi), z nasmejanimi posavskimi jabolki, ki so bila maskota krške ekipe, in z majicami, na katerih niso manjkali napisi, od kod smo doma. Z rdečimi klobučki, na katerih sta visela še dva zelena lista, smo bili tudi sami kot avtobus zrelih jabolk. Madžari so prizorišče iger postavili pred mogočno katedralo iz 11. stoletja, ki jo z leve * in desne obdajajo visoke stavbe in tvorijo za § poletne prireditve nadvse primeren trg. § Okoli prizorišča so postavili lesene tribune, O na katerih se je trlo gledalcev, tako da so p Krčani komaj našli kot zase. Program za ^ gledalce se je začel ob pol desetih zvečer, q mesto Pecs pa je že vse od četrtka živelo s £ tekmovalci iz devetih držav: Italije, Portu- **• galske, Malte, Velike Britanije (Walles), Češke. Švice, Grčije (Rodos), Madžarske in Slovenije. Za tekmovalce (vsaj za naše vemo) so se priprave na igre začele že pred nekaj meseci, saj je bilo treba kar precej vaj za dobro pripravljenost. Na vajah odlični V petek so domačini tekmovalcem pokazali igre, s katerimi so simbolično ponazarjali zgodbe iz svoje preteklosti. V soboto so se tekmovalci pomerili na generalki, kjer so se še posebej dobro izkazali Krčani. Krško ekipo so v teh nekaj dnevih dodobra spoznale vse ekipe, priljubila pa se je tudi domačinom in predstavnikom sodelujočih mest. Poleg uspešnosti v igrah so namreč Krčani na čelu z županom Danilom Siterjem pokazali, kako znamo peti pri nas in kako se znamo veseliti. Od pol desetih zvečer do 2. ure zjutraj se je zvrstilo 10 različnih iger. Tekmovalci so prenašali princeske v nosilih čez ovire, trgali “grozdje” in ga prešali z nogami, se po teških preizkušnjah poskušali dokopati do krone in žezla, osvajali so trdnjavo, s “konji” reševali ptico iz kletke, premagovali zapreke pri reševanju princese in deklet iz harema, kradli nasprotniku topovske krogle in sode smodnika, obešali zvonove v kapelice in lovili ribe. Ko boste, pravijo, da 23. julija, spremljali igre na televiziji, bodo seveda krajše, brez prekinitev za merjenje in postavljanje rekvizitov. Morda se vam bo zazdelo, da igre niso nič posebnega in da bi vse skupaj zmogli tudi vi, a verjemite, težko bi šlo. Tekmovalci (krško ekipo so zastopali v glavnem štu- Trinajst krških fantov in deklet seje temeljito pripravljalo na igre. Vodja ekipe je bil Hinko Uršič (na sliki z maskoto), tekmovali so: Alenka Jevšnik, Darja Sedaj, Polona Žerjav, Marjeta Škrbina, Jani Štajner, Boštjan Bajc, Primož Bemardič in Tomo Maglaj, medtem ko so zlato rezervo predstavljali: Janja Fabjančič, AleksandraVoglar, Polona Špan, ToneZakšek in Martin Škrlec. dentje Fakultete za telesno kulturo in učitelji telesne vzgoje) so bili dobro pripravljeni, pa vendar ni šlo brez težav. Mnogi so se po končani igri kar polegli po tleh. Na igrah tudi niso redke poškodbe. Kuje šlo zares, pa slabše Krčanom ta večer ni šlo tako, kot so vsi pričakovali. Več ekip je na podlagi rezultatov na vajah stavilo nanje in pričakovalo zaradi tega dodatne točke. Žal so se uštele. Morda so si Krčani preveč želeli uspeha ali pa zgolj niso imeli sreče, ki ima zelo pomembno mesto na igrah. Tekmovalce, ki nastopajo v posameznih igrah, namreč žrebajo. Za povrh se je eden izmed krških tekmovalcev med igro tudi poškodoval. Naša ekipa je bila na začetku pri repu proti koncu pa ji je uspelo dobro izkoristit' jollyja in se uvrstiti na 5. mesto Na veselje številnega razigranega domačega občinstva je zmagala ekipa iz Pecsi. Po moje je bila naivečja zmagovalka iger prikupna, zgovorna, postavna in vedno smejočajse napovedovalka. Prepričajte se sami, ko bodo igre na sporedu. Po lastni presoji jo primerjajte z našimi tv damami. BREDA DUŠIČ-GORNIK ^ ..."—m nudijo, daje spodbudo, da se ne vda malodušju. MILAN MARKELJ Tudi navijači so prispevali k učinkoviti predstavitvi Slovenije in Krškega. naš pogovor: marjeta dajčman S ®fi?®ŠG\KDG[D Pred tremi dnevi je pisateljica Marjeta Dajčman iz Novega mesta praznovala 60. rojstni dan. To je vsekakor priložnost, ko se človek ozre na svoje življenje in ga premeri. Dajčmanova ga vidi z mešanico zadovoljstva in razočaranja, lepega ji je življenje prineslo veliko, a tudi grenki in trpki trenutki so bili vmes. Med najsvetlejšimi zvezdami na nebu življenja so najprej njeni trije otroci, Marjetka, Ciril in Božidar, pa štirje vnuki, nato pa so na vrsti že njeni papirnati “otroci”, pet knjig, ki jih je izdala: od prvenca “Marjetka ve, kaj je vojna” in še dveh knjig za otroke, “Kadar mamice ni doma” in “V gozdu imam prijatelje”, do daljših pripovedi “Pomlad in ti” ter najnovejše povesti “Afrika Afrika”. Marjeta Dajčman se je rodila 11. julija 1934 v belokranjski družini Rogljevih kot zadnji, peti otrok. Kot benjaminček je bila deležna veliko ljubezni, vsi so jo razvajali, zato je bilo njeno zgodnje otroštvo srečno. Z vojno - takrat je bila stara sedem let - pa je bilo brezskrbnosti konec. Čeprav je bilo med vojno hudo -spomine na vojno otroštvo je popisala v svoji najbolj znani in med mladimi bralci priljubljeni knjigi Marjetka ve, kaj je vojna - pa ima iz teh časov tudi lepe spomine. Med najsvetlejšimi je srečanje s slikarjem Božidarjem Jakcem. Kot partizan se je Jakac z ženo Tatjano večkrat zadrževal pri Rogljevih in iz tistih dni sta tudi dva portreta male Marjetke. Stike z Jakcem je Dajčmanova ohranila vse do njegove smrti, med drugim je bil slikar tudi boter enemu od njenih otrok. “Najgloblje se mi je vtisnil v spomin tisti dan, ko sem po končani maturi na učiteljišču v Novem mestu obiskala Jakca. Bila sem vsa vznesena, polna pričakovanj, toda izkušeni prijatelj mi je povedal bridko resnico, da sreče v življenju ni, da se velika pričakovanja in hrepenenja ne uresničijo, če pa se človeku le kaj uresniči, potem to ni tisto, o čemer je sanjal. Mislim, da je imel zelo prav, kar mi je potrdilo kasnejše življenje,” pravi Dajčmanova. Gospodična in tovarišica Tisti časi so bili takšni, da mlada učiteljica naše korenine ni imela kaj izbirati, kje bo učila. Učitelja so pošiljali po uradni dolžnosti, kamor se je odgovornim hotelo, pa ni smel niti pisniti. Tako so življenja polno in od življenja vse najlepše pričakujočo Marjeto poslali učit na Suhor, torej se je nekdanja učenka vrnila na šolo kot “tovarišica”. Tri leta je vaški naraščaj učila šolskih modrosti, potem pa je morala za upraviteljico šole na Radoviči pri Metliki. Tri leta je poučevala v tem kraju, najlepša leta mladosti pa so minevala. Počutila se je osamljeno kljub prijaznosti in pozornosti vaščanov, a bila je pač vaška učiteljica, “naša gospodična”, kot so rekli domačini. Kot mlado dekle sije seveda želela družbe, resnega, razumevajočega fanta pa plesa, vendar se vaški fantje učiteljicam niso upali približati. Sedanjega preganjalca dolgih ur in samotnosti, televizije, pa takrat še ni bilo. Kot blagodejen dež po suši je prišel zakon, ki je učiteljem dovoljeval izbirati si službeno mesto. Marjeta je priložnost takoj pograbila in lepega dne se je znašla s kovčkom v roki na povsem drugem koncu Slovenije, v “podobi raja” - Žirovnici pri Bledu. “Skozi okno spalnice sem videla Triglav in Blejski grad, skozi okno kuhinje pa Stol,” pripoveduje Dajčmanova. “Takrat sem še bolj vzljubila naravo, ki mi je bila že prej zelo pri srcu. Še danes je narava - posebej mi je lepa pomlad - moja velika ljubezen, ki me bogati in osrečuje. Največ pa sem v življenju pričakovala od zakona in družine. Želela sem si veliko otrok, a mož, s katerim sem se spoznala še v Beli krajini in je kasneje prišel za menoj na Gorenjsko, kjer sva se tudi poročila, ni bil enakega mnenja. Tako seje naša družina ustavila pri tretjem otroku, kasneje pa je zakon zaradi nesoglasij tudi razpadel.” BS® šo dqO DdSOcd Kot oteti iz mraka preteklosti stopajo nazaj kraji, ljudje in dogodki, čarodejka, ki ima skrivnostno moč, da prikliče na dan podobe nekdanje Metlike in njene zgodbe, je Vera Mežnaršič, 85 letna Metličanka. Božji dar ima, to je spomin, ki je v tej starosti dan le redkim. Veri pa je bilo dano še nekaj: že od rane mladosti se je lahko sukala v gostilniških lokalih. Že kot otrok je po svojih močeh pomagala pri strežbi, kajti njena mati je imela vrsto let gostilno. Koliko vina se je pretočilo po teh gostinskih mizah in koliko pripovedi in dovtipov pa tudi presunljivih zgodb je vino izvabilo iz razgretih duš? Česa vsega niso slišale te stene? A nekatere stene so že zdavnaj padle, druge še stojijo, vse onemele. Gostinske mize so že zdavnaj požrli zublji, v Veri pa še odmevajo glasovi, ki so valovili nad njimi. Kot žlahtna čaša je, ki vabi: daj, nalij si spominov! Že od rane mladosti je vajena preseljevanj, razočaranj in novih začetkov. Celo glede tega, ali bo ostala pri živjenju, so bili nekateri v dvomih. Osem otrok se je rodilo v družini. Sedem jih je umrlo že v zgodnji mladosti in Veri, rojeni v sredini, niso obetali kaj boljše usode. Pa je ostala, čeprav so jo še pozneje, ko je dosegla že zrelo starost, kar trikrat jeziki položili na mrvaški oder. “Kje pa leži? Doma ali v mrliški vežici?” so že spraševali nekateri, medtem ko je ona pometala domači balkon. Ko se je rodila, se je pisala Jutraš. Takrat in še nekaj let pozneje je v Metliko vozila poštna kočija, po ulicah in trgih so vozile le konjske in volovske vprege, ljudje pa so kljub temu veliko potovali. Največ peš, seveda, zato so bolje poznali svet okoli sebe. Stara avstrijska oblast je bila v teh krajih takrat, tam onkraj Kolpe pa Ogrska, kar je pomenilo za podjetneže in prebrisance lepo priložnost. Zlasti je bilo v modi mešetarjenje z živino. Metličani so hodili na sejme v Karlovec, potem pa živino tostran reke prodajali. Vse do Šentjerneja in Žužemberka so sc podajali. Na ta način so pospravili v svoj žep kar lep del razlike v ceni. Možakarji, ki so bili namenjeni — na sejme, so se pogosto ustavljali v gostilnah, da so se tam okjjjpčali o (/dolgega pešačenja, pa tudi zato, ker so od gostov dobili koristne nasvete o kupčiji. Ko sta tekla beseda in vino, je na dan privrela marsikatera pripoved. Vera je bila še otrok, a je v gostilni poleg živinskega trga ali “fihplaca”, kot so temu rekli po metliško, odraščala in se marsikaj naučila. Ker so bila pota samotna in je na njih prežalo veliko nevarnosti, so se možakarji, ki na pot niso mogli brez večjih vsot denarja, saj v tistem času ni bilo ne bank ne bankomatov, uporabljali lastne pogruntavščine, da so prelisičili tatove in roparje. Vera je poslušala njihove zgodbe in jih posnemala. Kmalu po prvi svetovni vojni je bilo, ko je na ta način odkrila zmikavta, ki se je polastil gostilniške blagajne. Nekega jutra je slišala, kako je mati obstala pred praznim predalom za točilno mizo in začudeno vprašala očeta: “Si ti vzel od tukaj denar?” “Ne!” je odvrnil oče in jasno je bilo, da ga je moral nekdo tretji. Pa pride še tistega dne v gostilno možakar z one Vera Mežnaršič iz Metlike Marjeta Dajčman Iz šole v knjižnico Na Gorenjsko je Marjeta pripotovala sama, ko se je po desetih letih vrnila na Dolenjsko, pa so ob njej bili že trije otroci. Medtem je dokončala tudi študij na Pedagoški akademiji in se usposobila za učiteljico slovenščine in knjižničarko. Tako je leta 1973 dala šoli slovo in se zaposlila kot knjižničarka v novomeški Pionirski knjižnici, čez nekaj let pa prevzela vodstvo Ljudske knjižnice, kjer je ostala vse do upokojitve. “Lahko rečem, da sem imela lep in zanimiv poklic, tako v šoli kot v knjižnici. Svoje delo sem z veseljem opravljala, še posebej rada sem delala z mladimi. V knjižnici je bilo moje glavo opravilo delo z bralci, pomagala sem jim izbirati knjige in jim svetovala, kaj naj berejo. Včasih je bilo v šoli in knjižnici naporno, a kljub vsemu sem bila zadovoljna, upam, da ljudje tudi. Sploh če pogledam na svoje življenje, sem zadovoljna, še najbolj pa zdaj. Mislim, da mi še nikoli ni bilo tako lepo. Veste, človek ne potrebuje veliko za zadovoljstvo. Tudi drobne stvari lahko dajo strani Kolpe, nekaj spije, potem pa prosi mater, naj mu speče zrezek. Ravno gotov bo, ko bo prišel od zdravnika, ji je rekel. Imel je namreč jetiko. Mati peče zrezek, Vera pa vrti v roki bankovec za petdeset kron, s katerem je gost plačal zapitek in zrezek. Nenadoma presenečeno zakliče: “Mama, to je naš denar.” In res je bila v vogalu napisana številka 119, poleg pa kratica J. V. Tako je na denar napisala Vera, kot je slišala, da ga označujejo možakarji, ko se odpravljajo na kupčijo v Žužemberk. Kratica je bila oznaka za Verino mater, ki se je pisala Jutraš Vincencija. Ni bilo dvoma. Denar je bil ukraden iz predala dan prej. Zgodba se je končala tako, da so možakarju pripravili past, v katero se je zlahka ujel, saj so ga tatinski prsti močno srbeli. Prijeli so ga ravno v trenutku, ko je z roko spet segel v predal po denar. To je zgodba o tem, kako je mala Vera odkrila tatu, lahko pa bi povedala še mnogo drugih zgodb o stari Metliki in njenih prebivalcih. Ta s tatom se je zgodila po prvi svetovni vojni, ravno ko so menjavali avstrijske krone v jugoslovanske dinarje. Tudi pri tej menjavi je oblast kot ponavadi oguljufala ubogi slovenski narod, ki je že zaradi drugih nadlog utrpel marsikaj hudega. Moral je na delo v daljnje kraje, kot Verin stari oče Anton, ki je šel še pred prvo svetovno vojno v Ameriko in se prav tako pred prvo vojno vrnil, ali na fronto, kot stric Tone, ki je med prvo vojno v Tiro-lah čevljaril in prepeval v pevskih zborih, da bi se izognil strahotam vojaščine, pa si je z vojaško sekirico presekal roko, ali Verin oče, ki je bil med “frajšici” in je fronto videl le od daleč. Bolj usodna za Vero in njene je bila druga svetovna vojna. Takrat je bila že poročena z Mežnaršičevim Danetom, ki je bil doma iz Bartusove gostilne pri cerkvi. Z Vero sta imela gostilno pri vhodu v Metliko in mesarijo na trgu. A je bila sreča kratkotrajna. Štitriinštiridesetega leta je Vera ostala vdova z dvema otrokoma. Dane je kot partizan padel na Muljavi. Da je tam tudi pokopan, je zvedela šele leta po vojni, kaj vse je pretrpela, ko so ji hoteli moža celo oklicati za domobranca, pa je dolga zgodba. Na kratko povejmo le, da je Vera dvakrat mama, štirikrat babica in sedemkrat prababica, da se ji je te dni oženil še najmlajši vnuk in daje torej s tem zgodba spet pri novem začetku. TONE JAKŠE veliko. Pri šestdesetih letih starosti najdem še veliko lepega v življenju, še vedno me razveseljuje narava, glasba (imam pianino in včasih si kaj zaigram), rada gledam balet, sploh vsa umetnost mi je ljuba, še posebej pa literatura. Zanimajo me tudi skrivnosti vesolja in življenja. Veliko razmišljam o tem in odkrivam bogastva duhovnega življenja. Hudo pa mi je, ker dogodki v naši bližini in sploh v svetu kažejo, da si človeštvo ne more ustvariti sveta brez vojn. Po naravi sem nepopravljiv romantik in idealist. Realizem mi je v bistvu tuj, dejstva mi niso najpomembnejša, raje dajem fantaziji prosto pot. Verjamem v izročila astrologije, v slutnje, preroškost sanj, prenos misli, v moč naključij. Mislim, da so naključja pomembna v življenju vsakega, saj nam jih postavljata Bog in usoda. Vse to se odraža v moji življenjski filozofiji in tudi v mojem delu.” Marjetkine zgodbe uspešnica Literarno pero je Maijeto Dajčman pritegovalo od otroških let naprej. Ko se je dobro naučila pisati, je že poskušala izraziti svoja čustva in doživetja v pesmicah. V osnovni šoli so nastale prve prigodne pesmi o pomladi in živalih, v nižji gimnaziji in kasneje na učiteljišču pa je rada rimala kronike in prigodnice o sošolcih in profesorjih. Vendar pa je odločnejši korak v pisanje naredila veliko kasneje, spodbudili pa so ga pravzaprav njeni otroci. Nekega dne je z otroci obiskala kraje, da bi jim pokazala, kje je preživela vojno. Ob obisku pa je izredno živo podoživela dogodke iz vojnih let, ob vsaki stvari se ji je prebudil spomin na to in ono. Ko se je vrnila nazaj na Gorenjsko, je tako rekoč v enem dahu napisala zgodbice, ki tvorijo njeno prvo in doslej najuspešnejšo knjigo “Marjetka ve, kaj je vojna”. Knjiga je izšla leta 1979, ponatisnili sojo leta 1985, vsega skupaj pa je izšlo okrog 20.000 izvo- dov. Poznajo jo mnogi otroci, saj je bila uvrščena med branje za bralno značko, uvrstila pa se je tudi na lestvico najbolj branih knjig. ' “Uspeh knjige me je presenetil, saj ga nisem pričakovala, dobila pa sem voljo za pisanje,” pravi Dajčmanova. “Moja naslednja knjiga je bila zahtevnejša, namenjena odraslim. Gre za prozno pripoved Pomlad in ti, sem jo izdala v samozaložbi. Osebno mi je ta ljubezenska pripoved veliko bolj pri srcu kot prvenec, na nek način v nji nadaljujem zgodbo svojega življenja, v prvi sem popisala otroštvo, v tej pa kasnejša doživetja. V svoji najnovejši knjigi Afrika Afrika sem opustila avtobiografsko ozadje svojih zgodb. V nji sem, seveda svobodno preoblikovano, popisala življenje svoje tete, ki jo je usoda vodila po vsem svetu. Doživela je veliko zanimivega, vse se ji je dobro obrnilo, česar se je lotila.” V bibliografiji Dajčmanove sta še dve knjigi za otroke: Kadar mamice ni doma (letos ponatisnjena z novimi ilustracijami Tonija Vovka) in V gozdu imam prijatelje. Tudi tidve knjigi sta kot njen prvenec zrasli iz zaveze, ki jo čuti Marjeta z otroki, svojimi in drugimi. Sploh so otroci pomemben del njenega življenja. Kot pravi, so otroci del njenega telesa in duše, ki živi ločen, pa vendar tesno povezan z njo z nevidno, skrivnostno vezjo. “Iz mene govore otroci. Da, v meni je nekaj pristno otroškega. Ali je to nadaljevanje mojega otroštva? So to sledovi otrok, ki sem jih rodila? Ali govore iz mene še nerojeni otroci, ki ne bodo nikoli zagledali luči sveta, ali govori materinski čut, vzgib in sla po rojevanju, nevidna skrivnostna ve?, ki veže vsako mater z otroki vsega sveta. Ne vem, le kdo bi zmogel do dna doumeti in razvozlati besedi mati in materinstvo.” MILAN MARKELJ avtomobilski inštruktor ©o [jDsfeaš© SšMnofi m ogDacSfl® “Kako lepo je ljudem, ki inštmirajo kandidate za voznike motornih vozil! Ves delovni čas jih drugi prevažajo naokrog,” morda poreče kdo. Toda te besede lahko spregovori le tisti, ki niti od daleč ne pozna dela inštmklorjev, njihove vztrajnosti, potrpežljivosti, odgovornosti in ne nazadnje tudi tega, da ves čas nosijo glavo na pladnju. Eden tašnih vztrajnežev in potrpežljivcev je Janez Hozner iz Petrove vasi, ki je že dvajset let inštruktor pri Avto-moto društvu Bela krajina v Črnomlju. Prvih pet let je bil sicer še zaposlen kot avtomehanik pri črnomaljskem Integralu, potem pa se je redno zaposlil pri AMD. Od belokranjskih inštruktorjev ima najdaljšo profesionalno inštruktorsko dobo, zato ne čudi, da do podrobnosti pozna vse dobre in slabe plati tega poklica. Janez sc je odločil postati inštruktor pri dvaindvajsetih letih. “Vedno sem bil pripravljen prenašati na druge svoje avto-mehaniške izkušnje. Ker pa sem se že od nekdaj ljubiteljsko ukvarjal z avtomobilizmom, sem prišel na misel, da bi tudi vozniške izkušnje razdajal drugim. Predvsem sem si želel, da bi s tem pripomogel k večji prometni kulturi na cesti,” pravi Hozner. Prizna, da se s sodelavci trudi, da bi čim bolje vzgojil bodoče voznike, toda z žalostjo in grozo ugotavlja, da je vedno več nesreč, pri katerih niso le udeleženi, ampak so tudi povzročitelji predvsem mladi ljudje. V AMD Bela krajina ne vzgajajo zgolj tistih, ki želijo opraviti vozniški izpit, temveč tudi otroke od 1. razreda osnovne šole naprej. Kot pravi Hozner, gre predvsem za dobro voljo inštruktorjev, saj je to delo nekdaj opravljal svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, finančno pa so ga podprle zavarovalnice. V zadnjem času je delo sveta zamrlo, zavarovalnice pa so ukinile pomoč, čeprav so skoraj vsi osnovnošolci zavarovani pri njih in bi morale čutiti vsaj moralno, če že ne tudi kakšno drugačno dolžnost, da bi pomagale. “Toda naše delo tako z osnovnošolci kot s kandidati za voznike ne more biti dovolj uspešno, če jih o tem, kako se obnašati na cesti, ne poučijo tudi doma. Popolna prevzgoja mladega človeka v avto šoli je nemogoča, saj je za to premalo časa. Zato ne čudi, daje odnos do sočloveka na cesti slab in da se prav tu kaže Janez Hozner odtujenost ljudi. To in marsikdaj še objestnost sta najpogostejša vzroka za prometne nesreče, ki jih povzročijo mladi,” pravi Janez. Mladih voznikov pa je vedno več. Ko je pred dvema desetletjema pričel poučevati, bi skoraj vsem svojim kandidatom lahko rekel stric ali teta. Danes je sam “stric” kandidatom. Največ jih ima komaj 18, 19 ali 20 let. Mnogi So otroci njegovih prvih učencev. AMD Bela krajina ima avto šolo že okrog 45 let in desetletja je bila edina v Beli krajini. Pred leti so kot gobe po dežju začele vznikati zasebne avto šole. “Pričakovali smo, da se bo s tem ustvarila zdrava konkurenca in izboljšala kakovost storitev, a sedaj razočarani ugotavljamo, da je šlo marsikateremu zasebnemu inštruktorju predvsem za zaslužek. To so očitno ugotovili tudi kandidati za voznike. Ko so se začele porajati zasebne avto šole, je zanimanje za našo šolo precej upadlo. Zadnje čase pa je naval na našo šolo tako velik, da trije zaposleni inštruktorji in nekaj honorarnih komaj zmoremo delo,” pove Hozner. Avto šole pridejo namreč vsake tri mesece pod drobnogled in takrat preverijo ne le uspešnost šole, ampak vsakega inštruktorja posebej. Avto šola črnomaljskega avto-moto društva je bila lani po kakovosti na drugem mestu na Dolenjskem, takoj za trebanjskim AMD. Črnomaljski inštruktorji se dobro zavedajo, da ne poučujejo kandidatov samo za vozniško dovoljenje, temveč za vožnjo. Janez opozarja, da je v Beli krajini takšno izobraževanje težavno, saj je prometna signalizacija iz leta v leto bolj pomanjkljiva. Tudi zaradi tega in seveda zaradi nerodnosti ter neizkušenosti kandidatov nosi Hozner vedno glavo na pladnju, a jo je doslej še kar srečno odnesel. Nekajkrat sta z voznikom sicer pristala na njivi s koruzo ali pšenico, kaj hujšega pa ni doživel. In koliko je bilo takšnih, ki so z Janezom srečno obšli koruzo ali pšenico? Nikoli jih ni štel, ve le, da vsako leto z njegovo pomočjo naredi teoretični del izpita okrog 500 kandidatov, praktičnega pa 90 do 120. MIRJAM BEZEK-JAKSE 9 NAGRADI V SEVNICO IM NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 25. nagradne križanke izbral EDIJA RAUTERJA iz Sevnice in ALOJZA STUBIČARJA iz Novega mesta. Rauterju je pripadla denarna nagrada, Stubičar pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 25. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 27. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 25. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 25. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SP, OPARNIK, RABARBARA, ERINA, IAN, ZDAD, AMARINA, NOGOMET, ARON, JAKOB, AMOK, NANA, ABO, TAR, KINO, RED, ARGENTIT, SASI, ITALA, JANAČEK, RANA, ARKTIKA. prgišče misli Ali živimo in pustimo čutom svojo, tedaj bomo sicer dosegli marsikatero slast, sočasno pa bomo ostali brez obrambe pred minljivostjo, človek bo podoben gobi v gozdu, ki se danes bohoti v lepih barvah, naslednjega dne pa že zgnije. H. HESSE Komur pa možgane gloda tisoč misli in skrbi, brez plodu samo trpi. BAKHILIDES Vse drugo je minljivo, je začasno. Le lepota in ljubezen sta večni. Kadar pogine to prepričanje, tedaj pogine človeški rod. R. JAKOPIČ Človek bodi dober zaradi samega sebe, ne zaradi boga. J. VIDMAR NAGRADNA KRIŽ/! INI D V SKALO IZKOPAN PRgHOD CESTO | ZIMSKA PADAVINA RIBICA Hat* ‘ ■pl ***! *** TUR ORG. SPOJINA DERIVAT AMONIAKA PETELIN UREDNIK NEM. FIZIK ERNST (ENOTA ZA HITROST) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST > POLITIČNA STRANKA PRI STARIH JUDIH SOVJETSKI DRŽAVNIK (JOSIP VISARIONO VIČ) pOLENJSKl UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ŽUŽEK V MOKI VRSTA PAPIGE OKR. ZA ADENOZIN-TRIFOSFAT DELOVNO PODROČJE RE&r ZELENI SLOVENIJE REPREZENTANT ALEX JUDOVSKI VERSKI UČfTEU LATINSKI PESNIK (40-103 ni) OBRAT RDEČE RUMENO BARVILO (GRM) DREVO Z UŽITNIM PLODOM JAŠEK V RUDNIKU KRILO RIM. LEGUE VEUK JADRANSKI OTOK PRITOK RUDOLF. JEZERA VRSTA KONJSKEGA TEKA KRAJ PRI SARAJEVU GR NOVEČ KEM. SIMBOL ZA MOLIBDEN KRATICA ZA ASSOCIATED PRESS PRIJETEN VONJ PREBIVAL VIETNAM- SKE POKRAJIN MORSKI RAK MILASTA ORGANSKA SNOV evropski slovar na cd-romu Prvi slovenski slovar na cd-romu naznanja dobo sbvenskih elektronskih knjig in udomačenje tehnologije, ki zaradi priročnosti in uporabnosti silovito hitro osvaja svet. Lani oktobra smo sc na knjižnem sejmu Frankfurt po Frankfurtu srečali s prvimi elektronskimi knjigami. Seveda je šlo za tuje izdelke, za enciklopedije, atlase, slovarje, priročnike, leksikone, kataloge, strokovne preglede in literarna dela, vse to shranjeno na mali laserski plošči oziroma cd-romu, kot se reče v računalniškem izrazju. Ta tehnologija zapisa teksta, slike in zvoka je zaradi svoje praktičnosti skokoma osvojila svet. Cd-rom seje izkazal za izvrstno sredstvo, saj doslej še noben medij ni zmogel tega, kar daje cd-rom: na izredno majhnem prostoru obilo slik, zvokov in besedila. Listanje po takšni elektronski knjigi, ki jo lahko ne samo beremo in gledamo, ampak tudi poslušamo, je izredno priročno, iskanje posameznih pridatkov pa hitro, neprimerno hitrejše, kot če bi morali brskati po natisnjenih knjigah ali iskati po video oziroma avdio kasetah. Takrat, ko smo si ogledovali v Cankarjevem domu razstavljene cd-rome, najbrž nihče ni mislil, da bomo imeli prej kot v letu dni že tudi prve slovenske elektronske knjige na tem mediju. Prvenstvo ima sicer knjiga, ki jo prebirajo mnogi, ji pa le stežka repemo knjiga - gre namreč za telefonski imenik, ki ga je slovenska pošta letos izdala tudi na cd-romu. No, prva prava slovenska elektronska knjiga na cd-romu je Evropski slovar, ki je pred kratkim izšel pri založbi Mladinska knjiga. Mladinska knjiga s svojo zbirko Cicero že kar nekaj časa skrbi za izdajanje tečajev za samoučenje tujih jezikov. Doslej so izdali kasete in spremljajoče knjige za učenje petih svetovnih jezikov. Letošnja novost je Evropski slovar, ki je svojevrstna povezava najbolj pogosto uporabljanih evropskih jezikov s slovenščino. Izvirno izdajo Evropskega slovarja sta zasnovala in pripravila Hen-ry in Monique Gorsau tako, da naj bi priročni slovar postal sopotnik na potovanjih in prijatelj v šoli, se pravi, naj bi ga uporabljali poslovni ljudje, dijaki in študentje pa tudi drugi, ki jih tuji jeziki zanimajo zaradi potreb ali pa iz radovednosti. Namen slovarja je predvsem pomagati pri hitrejšem razumevanju in spoznavanju jezikov in s tem tudi kultur drugih narodov. Gre za slovar vsakdanjega besednega zaklada s številnih področij od gospodarstva in tehnike do kul- ture, športa in turizma. Vsebuje po 8.000 najpogostejših besed v slovenščini (v izvirniku je namesto slovenščine portugalščina), angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini in španščini, v celoti kar 50.000 pojmov. Delo je v originalni izdaji izšlo pri založbi H & B Goursau 1989. leta. Slovenska izdaja, kjer je prevajalsko delo opravila Breda Konte, ima na prvem mestu seveda slovenske besede, po stolpcih pa slede prevodi v ostalih pet evropskih jezikov. Posebnost, s katero se lahko pohvali slovenska izdaja, pa je ta, da je slovar pred kratkim izšel tudi na cd-romu, s čimer se izvirnik še ne more pohvaliti. Z obdelavo Evropskega slovarja za računalniško uporabo na cd-romu se je potrudilo podjetje CDE nove tehnologije iz Ljubljane. Z računalnikom (to naj bi imel procesor vsaj 386,4 Mb delovnega spomina in cd-rom pogon) je mogoče v okolju oken (windows) pregledovati bazo besed v vseh šestih jezikih tako, da je izbiren eden od njih, v stolpcih pa dobimo pomene za izbrane besede v drugih jezikih. Možno je tudi izklapljati posamezne jezike, nastaviti natančnost iskanja besed in poiskati pomoč na ekranu. Program je narejen prijazno in vsakdo, ki je kdaj pobrskal po katerem od programov v windowsih, bo slovar zlahka uporabljal. V Mladinski knjigi razmišljajo o novih slovenskih elektronskih knjigah. Njihova želja je, da bi na cd-romu izdali Enciklopedijo Slovenije, kar bi bil gotovo izjemen podvig in polno izkoriščenje možnosti, ki jih novi medij nudi. Na računalniškem zaslonu bi potem lahko prebirali posamezna gesla, si ogledali slike, si zavrteli kratek film in prisluhnili glasbi. Zares imenitno in uporabno pa še knjižna polica se ne bi upogibala pod težo desetih zajetnih knjig. A na to bo treba še počakati, saj je projekt zelo zahteven in drag. Izdaja Evropskega slovarja na cd-romu pa je pokazala, da v Sloveniji ta-stvari znamo narediti. Morda ne bi bilo napak, ko bi se povezali s svetovnimi elektronskimi založniki in poskrbeli za slovenske priredbe nekaterih najbolj znanih in uporabnih elektronskih knjig, kot je denimo Microsoftova Encarta, Grollierova splošna enciklopedija, Sesalci itd. Da cd-rom uspešno prodira tudi k nam, kažejo rezultati nedavne analize, po kateri ima 6 odst. zasebnih lastnikov računalnika tudi pogon za cd-rom, kar 26 odst. pa ga namerava kupiti. V razvitem svetu pa v šolah in drugih ustanovah tako in tako računalnikov brez pogona za cd-rom sploh ne kupujejo več. MILAN MARKELJ Pozor, sonce! Vrag je odnesel šalo. Zagoreli obrazi in telesa niso več znamenje zdravja, ampak znamenje, da v človeku tiktaka peklenski stroj, ki bo čez leta lahko eksplodiral v kožnega raka, katarakto očesa ali kakšno drugo bolezen, ki jo povzročajo aktivirani mirujoči virusi. Sončenje je postalo škodljivo za zdravje in pametni ljudje se sonca ogibljejo. V vročih opoldanskih urah se mu na plažah in kopališčih nastavljajo samo še nepoučeni. Na to velja pomisliti posebno zdaj, ko Slovenci po stari navadi množično hitijo na morske obale in ob jezera nabirat si počitniško porjavelost, brez katere se nekdaj ni spodobilo pričakati jesen, zdaj pa je seveda drugače. Nobenih dvomov ni več, da je dolgo sončenje škodljivo. Zaradi stanjašanja ozonske plasti v stratosferi, so sončni žarki bolj nevarni, kot so bili. Najnovejše raziskave Svetovne meteorološke organizacije kažejo, da se je koncentracija ozona v stratosferi nad severno poloblo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem letos zmanjšala za več kot 10 odstotkov, nad Antarktiko pa spet zeva ogromna luknja v ozonskem plašču. Ne čudi, da so v ZDA začeli pri vsakodnevnih vremenskih napovedih navajati tudi ultravijolični indeks, ki pove, kako močno bo sončno sevanje med 11. in 15. uro, da bi tako ljudem pomagali zaščititi se pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem. Zaščita je preprosta: v opoldanskih urah se je treba ogibati sonca, posikati senco ali pa se zavarovati s klobukom in sončnimi očali. To velja še posebej za otroke in strejše ter za ljudi s svetlim tenom. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Prehrana pri boleznih jeter m žolča Če se črevesje poleni, kar se pogosto dogaja pri žolčnih bolnikih, tedaj pojejmo zjutraj in zvečer po dve jedilni žlici zmečkanega ali grobo zmletega lanenega semena in pšeničnih otro-bov. Vzeti jih moramo z veliko tekočine. Stroga dieta pri nenadnem obolenju Pri nenadnem obolenju žolčnika ali žolčnih vodov se morajo bolniki držati stroge diete. Sicer pa na taki stopnji bolezni tako ne morejo sprejeti veliko hrane. V prvih dneh, na primer po žolčnem napadu, naj se omejijo na sluzaste jedi, krompirjev pire, prepečene in čaj. Po nekaj dneh lahko jedilnik popestrijo, vendar jedi nikakor ne smejo biti mastne. Meso mora biti lahko in pusto, prav tako tudi ribe, le kuhano, za prilogo pa naj vzamejo riž, kuhan krompir, testenine in mlade, nežne vrste zelenjave. V naslednjih dneh dopolnijo jedilnik z belim kruhom in pustimi mlečnimi izdelki. Šele ko tako sestavljeno in pripravljeno hrano dobro prenašajo, lahko po malem pusto meso in ribe tudi spečejo, dušijo ali pripravijo v foliji. Od zelenjav naj opustijo zelje, ker napenja. Vendar lahko jedo solate in sadje. Tudi začimbe lahko uporabljajo. Čez nekaj časa si lahko privoščijo tudi puste klobase, nemasten sir, uležan črn kruh, mleko, jogurt in druge malo mastne mlečne izdelke. Vsekakor pa se je potrebno ves čas izogibati mastnih jedi! Napaka v dieti lahko ponovno prikliče žolčni napad. Ko si bolnik docela opomore, lahko ob soglasju zdravnika preide na polnovredno prehrano. Čaj, kava, alkohol? Če žolčni bolniki čaj in kavo prenesejo, ju lahko pijejo. Povedali pa smo že, da pri praženju kave nastajajo snovi, ki pospešujejo delovanje želodca in žolčnika, zaradi česar morda kavo slabše prenašajo. Zato naj pijejo manj praženo kavo. Pri vseh jetrnih boleznih je alkohol strogo prepovedan, pri žolčnih boleznih pa smo lahko malo bolj širokopotezni, seveda če zaradi bolezni žolča niso prizadeta tudi jetra. O tem pa se je potrebno pogovoriti s svojim osebnim zdravnikom. e praktični KI .. praktični KRIŽ praktični praktični 3 ilžlEl Poletna lahkotnost Pošteno smo že zakorakali v poletje, toda mnoge, ki se odpravljate na dopust, boste morda šele sedaj začele po trgovinah stikati za novo poletno garderobo. Letos so bolj v modi klasične oblike, lahkotnost, naravnost, pastelnost, velike odprtine, sicer pa poletna moda sledi lahkotnemu ciganskemu oblačenju, beli barvi in etno stilu. Tokratna morda namenja veliko pozornost modnim dodatkom. Pri ogrlicah, zapestnicah, gumbih in uhanih prevladuje kombinacija dvojega, največ trojega materiala. Poleg naravnih pastelnih barv izstopa zlata. Pokrivala so letos le slamniki, h katerim lepo pristoji slamnata torbica ali manjši slamnati nahrbtnik. Pomembne so tudi pričeske: dolge lase si boste spele v čop ali spletle v kito, pri kratkih je modema prečka in nazaj počesani lasje. Dobrodošel kos oblačila je tudi velika ruta, nikakor pa ne pozabite na čipke. Ledeni puding h Za 6 oseb potrebujemo: 1/21 sladke smetane, 4 jajca, 5 žlic sladkorja, 50 g kuhinjske čokolade, biskvitne piškote, kozarček ruma, ščepec soli, stepeno sladko smetano za okras. V skledi stepemo sladko smetano - da se lepše strdi, ji dodamo nekaj zrn soli. V smetano rahlo zmešamo drugega za drugim 4 rumenjake. Naribano čokolado rahlo zmešamo v smetanovo zmes. Dodamo tudi sladkor. Kovinski model obložimo z biskvitnimi piškoti, ki jih prej rahlo navlažimo z mešanico ruma in vode. V obloženi model damo smetanovo zmes. Postavimo za dve uri v zamrzovalnik. Nato zvrnemo puding iz modela, ga pustimo 15 minut na sobni temperaturi, da ni pretrd, okrasimo ga s smetano in ponudimo. ^ še lahko r1-*1"' 1 ■ sejemo? Julija prve vrtnine že zapustijo gredice in ker zemlja iz več razlogov ne sme ostati prazna, jih morajo nadomestiti nove. V tem času še lahko sejemo različne solate, peteršilj, korenje, nizki fižol, kitajsko zelje, špinačo, motovilec, spomladansko čebulo in radič. Semena vseh teh rastlin bodo vzklila le ob zadostni vlagi, ki je v tem času običajno primanjkuje, za mnoge pa je koristno pokrivanje gredic, tako da drobno seme laže kali. Ko smo že pri vodi, še beseda o zalivanju. Najboljše je primerno ogreta deževnica oz. postana vodovodna voda, s katero zalivamo v hladnejšem delu dneva, torej zjutraj ali zvečer. Nikar pretiravati! Od pretiranega zalivanja ni koristi, prej škoda. Slavni vrtnar Georg Seddon priporoča v svoji knjigi Zelenjavni vrt (Mladinska knjiga 1979), da tudi v najbolj vročih dnevih ne porabimo več kot 20 1 vode na kvadratni meter, kar ustreza 2 cm padavin. Mednarodna touring pomoč Nerodno je, če se znajdemo v tujini na cesti z avtomobilom, ki ima okvaro. Še bolj nerodno je, če nimamo pravega dokumenta, ki nam bo omogočil to okvaro brezplačno odpraviti, kajti v tem primeru je prava le gotovina. Veljavna članska izkaznica z AMTP kuponi nas v takem primeru v Sloveniji sicer reši zadrege, v tujini pa bo zalegla le knjižica Mednarodna touring pomoč, ki je letos še posebej pridobila na veljavi, saj poleg kredita in običajnih ugodnosti sedaj nudi članom kluba, ki so včlanjeni v posebnem sistemu “KAČA”, tudi pomoč v primeru okvare vozila. Ker je AMZS lani postala članica tega sistema, so njegovi člani s takim dokumentom zaradi recipročnosti v tujini prav tako deležni podobne pomoči. Predno greste v tujino, se torej oglasite na AMZS. Sončne celice -fotovoltaika Sončne celice pretvarjajo sončno energijo v električno, s katero lahko poganjamp električne naprave. Če imamo zgradbo daleč od električnega omrežja ali če omrežje pi zanesljivo, se že danes splača kupiti fotovoltaični sistem. Tak sistem sestoji iz sončnih celic, regulatorja polnjenja in praznjenja, akumulatorja in porabnikov. Če delamo novo električno instalacijo, je primerneje, daje 12-voltna, kakršni morajo biti tudi porabniki (neonska svetilka, hladilnik, radio, televizor). Če pa so instalacije in porabniki 220-voltni, je potrebno vgraditi še pretvornik napetosti od 12 na 220 V, ki seveda porabi precej energije. Razvoj sončnih celic je v svetu zelo nagel, zato cena vztrajno pada. Poznamo tri tipe sončnih celic: kristalne, amorfne in večplastne. Kristalne so drage, a imajo dober izkoristek, amorfne so najcenejše, a imajo slab izkoristek, večplastne pa imajo dober izkori- stek in nizko ceno. Priloga Dolenjskega lista ^ ■ ' : ' : - - - ■ ■ ______________________:___________ 1.................................... p u. * * Jf / , nt /Ji v ^7 <'J {Jfi£ 'V*/ 'V.'* /*r'&f/.... ATENA Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov MODROST, KI SE OBRESTUJE !an$| LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Kostanjev les se lahko seka tudi poleti. Ves les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41-349 ali 41-044. Sl V T ° SOLA II I i«i§ ( i:;i r^SI GLAVNI TRG 30 (nad slaščičarno) tT 24-413 U NOVO MESTO y>: m :i:* :W 85 &: vP|#ui®: ca tečaj iz cestnoprometnih predpisov za voznike motornih vozil A, B, Sj M C’ E kate9°riie. ki se b0 Pričel v TOREK, 19. Julija ob 8. url in končal jig 28. julija. Predavanje bo v dopoldanskem času, zato posebej vabimo ;:gj DIJAKE in ŠTUDENTE! g: 8: Prijavite se lahko tudi ob pričetku tečajal! |.::* m. I Jo davčnem katastru iz leta 1900 so Auerspergovi r*gozdovi bsegali 330 kvadratnih kilometrov v velikih A kompleksih v Goteniški in Borovški gori in v Rogu. Obsegali so tri kočevske katastrske občine, segali pa so še v druge slovenske občine, osilniško.itopliško in dvorsko. Kupčevanje z lesom Že v 16. stoletju se omenja živahen promet z lesnimi izdelki, ki so jih podložniki iz kočevskega in okoliških krajev tovorili do moija. Izvozni promet je bil precejšen. Tovorniki niso tovorili blaga samo v eno smer, marveč so nazaj tovorili sol, olje, južno sadje in razne začimbe. Vse bolj so začeli izkoriščati tudi les. Valvasor pripoveduje, da je v njegovi dobi cvetela obrt izdelovanja raznih lesnih izdelkov. Vas Smuka je slovela po izdelovanju skodel, ki so jih rabili dosti, saj so bili gradovi na Kranjskem kot tudi vse hiše na Kočevskem in še drugod krite s skodlami. Les so uporabljali tudi za izdelavo lesene posode, ki so jo znali izdelovati skoraj v vsaki vasi. Izdelovali so tudi lesene obroče za sode in še marsikaj drugega, saj se je iz lesa dalo narediti zelo veliko koristnih stvari. S tem se je krepil zaslužek z lesom, ki je omogočal preživljanje mnogim ljudem. V Ribniški dolini se je lesna obrt ohranila do današnjih dni. Če pogledamo v zapise v urbarjih, vidimo, da je kapital gosposke izviral predvsem iz lesnega bogastva. Vendar so kljub temu goslači in kočarji poleg podložnih kmetov morali odrajtovati iz dneva v dan večje dajatve. Tudi zanje je bilo predpisano, da so dolžni, če imajo kal, laz ali krčevino, od vsega žita, izvzemši proso, odrajtovati desetino v snopih. Poleg tega so bili dolžni izpolnjevati tudi druge dajatve iz desetinskih določb: desetino od jagnjedi, kozličev in čebeljih panjev. Vsaka huba je morala dajati tudi desetino od kokoši. Ako se s kako stvarjo ni dosegla desetina v enem letu, se je morala nadoknaditi v drugem. Zavoljo težkih življenjskih razmer se je prebivalstvo, ki je prebivalo ob roških gozdovih, začelo zatekati po dodatni zaslužek v gozdove zemljiških gospodov. Vse več in več je bilo po zaselkih lačnih ust in le eden je mogel dedovati domačijo očetov. V ospredje je stopilo predelovanje lesa in lesna trgovina, ki je bila v okolici Roga tako razvita kot skoraj nikjer drugje. Ljudje so roški les cenili zaradi njegove krhkosti in cepkosti. Tudi žagarska obrt se je v Rogu pričela zeio zgodaj razvijati. Zanjo je bila še posebej ugodna soteska Divjega potoka. Iz zapisov v urbarjih sledi, da je bilo proti koncu 15. stoletja v tej dolini šest vodnih žag, ki pa so se v kasnejši dobi še pomnožile. Od tod tudi ime Stare žage. Fratarji Ko se je proti koncu 17. stoletja začela razvijati industrija, zlasti lesna, je Auersperg v gozdove Roga in vzhodno od Plešivice proti Frati nastanil prve stalne lesne delavce v večji skupini, ki so prebivali v gozdovih z družinami vred. Imenovali so jih fratarji. Običajno so si postavili globoko v gozdu kočo, ki je bila najpogosteje lesena, včasih pa tudi iz kamenja. Krite so bile s skodlami ali čreslovino. Sprva so bile to koče z enim samim prostorom in odprtim ognjiščem. Pozneje sojih izboljšali tako, da so imele po dva prostora. Nekatere so imele tudi krušno peč. Za posteljo so imeli sprva steljo in smrečje, kasneje pa že ličkanje. Poleg bajt so imeli postavljena korita za zbiranje vode. Rog je z vodo zelo skop, a nekaj studencev je le bilo. Veliki studenec ob sedanjem pragozdu je bil nepresah-ljiv. Tja so hodili po vodo še iz Komolca. Obstajal je še Mali studenec in studenec na Ribničanovem hribu. Hrib se tako imenuje po fratarju Ribničarju. Delovno orodje prvih gozdnih delavcev je bilo kaj preprosto, za tiste čase pa neobhodno potrebno, če si se podal v gozd. Na prvem mestu sta bili sekira in ročna žaga “amerikanka”, ki je dobila ime po ameriških gozdnih delavcih. Če je bila žaga mojstrsko urejena, se je dalo z njo dosti napraviti. Frataiji so veliko uporabljali tudi vejnik za sekanje vej ali podrasti. Seveda so rabili še razno drugo drobno orodje in pripomočke, pile za brušenje in brusni kamen, lesene bete, razne vrste lesenih zagozd itd. Vsak fratar pa je imel tudi velike lesene sani, na katerih so samotež vozili drva, če je bil teren ie količkaj ugoden. Vse so delali ročno. Da niso toliko fizično trpeli, je imel vsak svoje ustaljene in v teku let pridobljene delovne navade. Roke in in vse telo so imeli utrjene. Narava in življenje v gozdu sta jim izostrila vse čute in počutili so se kot del narave. Vse, kar jim je nudila, so globoko zajemali, zato so mnogi brez zdravnikov dočakali visoko starost. Dokumenti govore da so običaino dočakali več kot osemdeset let, mnogi pa so dočakali častitljivo starost 90 ali pa še več let. V prvi vrsti je bila narava njihov najboljši zdravnik. Nikjer ni čistejšega zraka, kot je v gozdu Njihovi otroci so se rojevali v gozdu, na slami, njihove matere pa so teden dni po porodu že prale ob “Štirni” pri koči. Zakonske skupnosti fratarjev so bile trdne, nesloge in nezvestobe niso poznali. Frataiji so svoje otroke v kasnejši dobi pošiljali tudi v šolo razen seveda pozimi, ko je zapadlo v roških gozdovih okoli trat tudi do dva metra snega, drevje pa je od mraza pokalo. Tako hude zime so bile takrat. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Pozabljen plavž najeda zob časa Na Dvoru poteka akcija za postavitev železarske zbirke, ki bi jo vključili v turistično ponudbo - Velika škoda, če bi Marinčeva zbirka ostala razpršena Prav pred dvesto leti so tekle velike priprave za odprtje železolivarne, ki je začela obratovati 17. aprila 1796. leta. Ta železolivama je postala najpomembnejša železarna na področju industrijskega oblikovanja kovin. Pomemben energetski vir so bili bogati dolenjski gozdovi, ki so dajali na tisoče ton oglja. Dvorski železarji so izdelovali najrazličnejše predmete: likalnike, jedilni pribor, železne ograje, stopnice, mostove, peči, svečnike, kipce, topove itd. Gradnja želežniške proge, ki ni potekala po dolini Krke, je zavrla razvoj in nadaljnji obstoj železolivarne. Tako je bila železolivama 1. 1891 ukinjena, kar je bil za Dvor hud udarec. Ljudje so se začeli izseljevati; tako je bilo I. 1890 v tedanji dvorski občini še 1600 prebivalcev, v januarju 1901 pa le še 1300. Železarna je nato počasi propadala, dandanes je tako ohranjenega le še malo. Na Dvoru poteka že več let akcija za postavitev in ureditev železarske zbirke. Zbirka bi bila obogatena tudi z zasebno zbirko, ki jo je Dvom zapustil pokojni režiser Maijan Marinc. Že vec let iščejo primemo lokacijo, tako so bili ogledi že v Škrabčevi hiši, na podstrešju Novolesove stavbe, v skladišču ob Krki jn v pritličju tovarniškega objekta. Žal se stvari počasi odvijajo in je prava škoda, da nima PRIZNANJA AKTIVISTOM RDEČEGA KRIŽA Konec junija smo dobili priznanja OORK Novo mesto za prostovoljno in humanitarno delo aktivisti na terenu Kandija-Grm. V imenu vseh nas, ki smo prejeli priznanja, se zahvaljujemo za spoštovanje in za priznanje našega dela. Vsi mi, ki delamo na terenu, smo prostovoljci za delo z ljudmi, s starejšimi, z družinami v stiski in za pobiranje članarine, ki ostaja za naše potrebe. Za novo leto obiščemo vse starostnike, stare nad 70 let, bolne in invalide. Zahvaljujemo se tudi krajevni skupnosti, Domu starejših občanov Novo mesto in direktorici Doma Lojzki Potrč ter grmski osnovni šoli, ki nam pomagajo, da lahko delamo in pomagamo ljudem na terenu. Vsi, ki delamo na terenu, smo prostovoljci. Plačilo nam je, če lahko res pomagamo. Ponosni smo, da še nekdo misli na ljudi v stiski. ANA AVGUŠTIN, Nad mlini 33 predsednica KORK Dvor, ki se ponaša s tako bogato železarsko tradicijo, prostor, v katerem bi predstavili izdelke umetniškega železnega liva. Lansko leto so Dvorjani dočakali tudi postopno urejanje kompleksa te železolivarne. Tako je v sodelovanju Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine Novo mesto, krajevne skupnosti Žužemberk, Pionirja in drugih stekla akcija za nujno zaščito zidov nekdanjega plavža. Lansko leto je bila urejena desna stran plavža, letos pa potekajo dela na celotnem Micka in njeni dobri ljudje Njen 90. rojstni dan Ob praznovanju vsake visoke starosti se človek vpraša: “Le kako je živela, da je dosegla 90 let?” V skromni sobici župnijske stavbe v Vavti vasi živi Kočjaževa Micka, sama ob pomoči dobrih ljudi. Rojena je bila v Ameriki in triletno so prinesli na domačijo v Dol. Stražo. Odraščala je bo kmečkem delu, se izučila za šiviljo in si kruh služila tudi s šivanko. Kljub visoki starosti se rada nasmeje in ne razmišlja o starosti. Vsak dan gre v cerkev in redno prebira Družino. Glede oskrbe je odvisna od dobrih ljudi. Našemu skrbnemu župniku gospodu Dolšaku gre največja zahvala za stalno pozornost, skrb in pomoč, za njeno zdravje in počutje. Nudi ji tudi brezplačno stanovanje, elektriko in vodo. Nekatera popravila, ki so bila potrebna v sobici, je g župnik opravil sam ob pomoči nekaterih župljanov. Micka si sama ni sposobna pripravljati hrano, zato jo članici Karitasa ga. Ruža in ga. Anica vsaka en teden oskrbujeta in ji prinašata kosilo in ji uredita sobo. Ker smo izvedeli za Mickin rojstni dan, smo se pri Karitasu dogovorili za širši obisk in praznovanje. Napekle smo pecivo, otroški cerkveni zbor je zapel nekaj pesmi. Njen obraz je žarel od sreče. Zasuli smo jo s cvetjem, ki ga ima tako rada. Osebno ji je voščil tudi župan občine Novo mesto in ji podaril lep šopek in vizitko. Upamo, da bomo Kočjaževi Micki tudi ob 100-letnici stisnili roko in ji zapeli pesmi, kijih rada posluša. D. V. Bo v Kočevju Kulturni dom? Na javni razpravi od Šeškovega doma do kulture sploh Da problematika gospodarjenja s Seškovim domom in z njim povezana kulturna dejavnost ne zadeva le zaposlenih delavcev Muzeja, je pokazala tudi udeležba prisotnih na nedavni javni razpravi, katere sklicatelj je bil Muzej Kočevje. Problematičnost kulture je v Kočevju prisotna že več let in je bila zlasti posledica nesoglasij, razdrobljenosti, slabe koordinacije med pristojnimi organizacijami, pomanjkanja ustreznega prostora. Najpomembnejši vzrok pa je bilo pomanjkanje denarja. Prostorski problem je z adaptacijo Šeškovega doma v lanskem letu, ki resda finančno še ni pokrita, zaenkrat zadovoljivo rešen. Ostaja pa nerešen odnos med občino kot lastnikom in Muzejem kot podnajemnikom, ki najemnine za svoje prostore ne plačuje, ker ni sklenjena najemna pogodba. In ker je Muzej edini, ki ima svoj sedež v Šeškovem domu, mora hočeš nočeš biti tudi uslužnostni servis. Tako sta bila ponujena dva predloga za rešitev. Muzej predlaga zaposlitev kulturnega animatorja, ki naj bi ga plačevala občina, občina pa je pripravljena kriti tretjino vseh obratovalnih stroškov ter kot lastnik ne bi Muzeju zaračunavala najemnine. Leta pa naj bi s trženjem dvorane v Šeškovem domu zaslužil za plačo kulturnega animatorja, ki bi ga bilo potrebno zaposliti na novo. V razpravi je večina prisotnih predlagala in soglašala, da bi po vzoru drugih občin (kot npr. Ribnica, Novo mesto) tudi v Kočevju morali ustanoviti Kulturni dom kot javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, ki zanj tudi zagotavlja potrebna sreds- tva. V okviru tega pa bi se odvijale vse poklicne in ljubiteljske kulturne dejavnosti, muzejska dejavnost, razstavno galerijska dejavnost in drugo. Na to, kaj, se bo od tega dejansko zgodilo, bodo morali v Kočevju še počakati. Upamo lahko le, da bodo pristojni občinski ljudje nehali trmasto vztrajati na svojih predlogih in prisluhnili tistim občanom, ki jih odnosi med občino in Muzejem prav nič ne zanimajo, pač pa si želijo le kvalitetnih kulturnih prireditev. M. D. Kočevje Nove kreditne in plačilne kartice Leta 1996 čipne kartice LJUBLJANA - Več kot 100 milijonov evropskih imetnikov kartic bo lahko uporabljalo inteligentnejše in varnejše kreditne in plačilne kartice. Upravni odbor Europay International, največjega ponudnika storitev s področja osebnih plačil in sorodnih storitev, je danes odobril načrt, v katerem priporoča bankam članicam, naj investirajo več kot milijardo ecujev za čipne kartice iz nove generacije plačilne tehnologije. Banke naj bi dale v obtok prve čipne kartice v mednarodnem plačilnem prometu ob koncu leta 1996. Z novimi čipnimi karticami ne bo več potrebno telefonsko preveija-nje avtentičnosti kreditnih kartic in olajšan bo plačilni promet z državami vzhodne Evrope. V Europav sistem sta vključeni tudi dve slovenski banki, SKB, d.d., in LB, d.d., Ljubljana, ki izdajata Eurocard kreditne kartice. delu te stavbe. Delo vodi podjetje za obnovo in projektiranje Elea iz Ljubljane. V skupini ljudi, ki opravljajo to zahtevno delo, ie tudi delovodja France Merkun iz Šentvida. Merkun nam je povedal: “Nadaljujemo jesensko delo in upam, da bomo dela opravili do konca junija. Dela zajemajo zahtevno fugiranje in injektiranje. Gremo od vrha navzdol in kmalu bomo podrli zgornji del odra, katerega je postavilo podjetje Pionir.” Plavž bo postal vodilen element in bo dopolnil turistično ponudbo. Škoda, da gredo sedaj skupine šolatjev iz vse Slovenije kar mimo plavža na ogled ribogojnice. Na plavž naj bi jih opozorila tudi tabla, za katero si prizadeva tudi odbor za izgradnjo muzeja na Dvoru. Z dolenjskim muzejem je bilo opravljeno vrsto razgovorov in akcij, žal pa odbor in Dvorjani poleg moralne podpore za akcije niso dobili nič. S. MIRTIČ ORJAŠKI GOBAN - Niko Popovič iz Metlike je imel še srečo, da je pri nedeljskem gobarjenju na Gorjancih našeljurčka, ki je tehtal “le ” 1,30 kg. Če bi imel namreč 2 kg, bi lahko takoj prenehal nabirati gobe. Toliko jih sme namreč po novem zakonu, ki je začel veljati pretekli teden, največ prinesti iz gozda. Toda Popovič pravi, da bo za gobarje, ki poznajo “terene", tudi letos dovolj gob. Očitno pa tudi dela za inšpekcijo, ki bo preverjala, kako ljudje spoštujejo gobarski zakon. (Foto: M.B.-J.) Opolnoči na sevniškem gradu Za stavo s prijatelji sta se Jože Podlesnik in Antonija Podpadec iz Krmelja odločila za nenavaden čas poroke KRME1J, SEVNICA - V poročni dvorani sevniškega gradu je bila v noči z zadnje junijske nedelje na ponedeljek, torej ob zelo nenavadnem času za poroke, zbrana pisana druščina svatov, predvsem prijateljev in sodelavcev pa tudi sorodnikov 34-let-nega decimeija lesa Jožeta Podpad-ca in 33-letne šivilje iz Krmelja Antonije Podpadec. Pred tremi meseci je podjetnik Tine Šalamon na nekem rojstnem dnevu, ko so bili jeziki že dodobra prepojeni s cvičkom, Jocu in Tončki širokogrudno (za stavo, seveda) ponudil zastonj spalnico, če bosta prekinila 15-letno življenje “na koruzi” DARILO - Poslanec sevniške občinske skupščine Drago Jazbec, ki je z matičarjem Maksom Popelarjem vodil poroko ob sila nenavadni uri (na posnetku izroča darilo občine mladoporočencema), nam je zagotovil, da ne bo predlagal spremembe odloka, ki omogoča tako nenavadne poroke, češ naj še kdo poskusi. (Foto: P. Perc) in ga kronala s poroko do konca junija letos, in sicer opolnoči. Tudi ostala druščina je v šali zbadala, da ko-ruzništvo pač ni najbolj omikano, če že ni kar bogokletno. K stavi so primaknili še Jože, in sicer kamion drv, Brane obleko za ženino in nevesto, Janko se je ponudil za pričo ter dodal še čevlje za mladoporočenca in za žejo 100 litrov vina. K vinu gre meso, zato je Štefan obljubil prašiča, stavo pa je zabelil še Jocov šef Dušan iz podjetja Brin v Gaberju in obljubil svojemu delavcu 10 dni dopusta. Ko se je nabralo že cel kup daril, dotlej še na papiiju, sta Joe in Tončka začela resno razmišljati, da bi vendarle stopila opolnoči pred sevniškega matičaija in ob 1. uri zjutraj še pred oltar v Tržišču. Kocka je padla šele pred enim tednom. Joe je bil pred težavno odločitvijo, kajti v nedeljo ob 16. uri, ko so se v Krmelju zbrali svatje, si ogledovali vsa darila in začeli v menzi bivše Metalne slavje, seje moral on tolažiti z malinovcem namesto s cvičkom. Posebni člen pogodbe oz. stave je namreč določal, da ženin ne sme imeti v krvi več kot 0,5 promila alkohola, da se ne bi mogel pozneje zgovaijati, daje dahnil usodni “da” pod vplivom maliganov. In res sta policista v nedeljo tik pred polnočjo, potem ko je kolona vozil s svati ter ženinom in nevesto hrupno pridrvela na sevniški grad, ponudila “balonček” ženinu. Ker je prvi alkotest odpovedal, se je druščina že muzala, da bo moral Joe plačati vse stroške poroke sam, no, vdru-go je balonček le deloval in pokazal 0,00 alkohola, torej da je Joe popolnoma trezen pripravljen “za odstrel.” P. P. Na koga naj naslovimo to pismo? Pozno poletje leta 1993. Na nekaj drevesih in eni sami dotrajani oglasni deski so se pojavili plakati “Spoznajmo Kostanjevico in njeno okolico”. Presenečeni domačini so različno komentirali drznost naslova in podpis avtorja, ki je s svojim nenadnim prihodom v to okolje skušal opozoriti na bogastvo m enkratni čar igre narave, ki je, razen v redkih izjemah, v naših sprejemanjih postalo vsakdanje in skoraj neopazno polnilo naša življenja. Obisk je bil pričakovano majhen. Prisotni so izvolili novo vodstvo turističnega društva Kostanjevica na Krki, ki ga tvorijo: predsednica, tajnica in pet članov izvršnega odbora. Delo je počasi steklo. Skoraj bo leto dni. Lahko se pohvalimo, toliko dejavnosti in uspehov TD Kostanjevica ni zmoglo v vseh preteklih desetih letih. Ni bilo sredstev pa tudi danes jih ni. Občina Krško, kamor sodimo, je več kot mačehovska in brez občutka za naravne lepote in razvijanje turizma. Žal je tako. Z drobnimi poizkusi in naključnim povabilom smo maja letos sodelovali na turistični borzi Dolenjske in Bele krajine v Novem mestu, kjer smo dosegli priznanje za izvirnost in posebne predstavitve kraja. Odprla seje nova možnost. Dolenjska je spoznala svoj obrobni del. Prireditev Teden cvička je bila nova možnost. Izkoristili smo jo nevsiljivo, z nekaj letaki, prospekti in reklamnim materialom. Ponudba, ki jo premore malo kateri kraj: Forma viva s cistercijanskim samostanom, jama v dolžini 522 m, osnovna šola, ena najlepših tovrstnih ustanov, galerija Božidarja Jakca z nekaj razstavami letno in z mnogimi športno-rekreacijskimi možnostmi v razgibanem vznožju Goriancev. Sledilo je vabilo na slovensko-bavarsko srečanje v Miinchnu 25. junija, na dan državnosti. Predstavili smo se v pestri, strnjeni obliki, predstavili smo tudi Belo krajino, dosegli obogateno ljubezen do narave m mnogim do domovine. Danes se po vrnitvi zopet srečujemo z vprašanjem, kako pridobiti sredstva vsaj za najskromnejše delovanje, saj nekaj aktivnih članov krije stroške iz lastne denarnice, naše želje pa postajajo vse bolj odmaknjen cilj. Na koga naj naslovimo to pismo? Bi se morala zavedati svojih bogastev samo občina ali tudi država? Smo dolžni nuditi delo in sredstva iz svojih obdavčenih prejemkov samo zato, ker se zavedamo neizmernih lepot svojega kraja in domovine? MARJETA ZALOKAR Turistično društvo Kostanjevica na Krki V vročini trpijo tudi živali Človek bi pričakoval, da se je miselnost Slovencev zadnjih 30 let, odkar imamo društva proti mučenju živali, kaj izboljšala. Vendar zlasti ob navalih vročine prejemam pritožbe čez brezbrižnost ljudi, ki ne nudijo živalim niti najosnovnejših pogojev za življenje. Kaj zasluži kmet, ki ima psa čuvaja priklenjenega noč in dan na (samo) en meter kratki verigi in čigar dom je razbeljen pločevinast sod s prazno posodo za vodo? Zasluži, da bi z njim storili enako! Drug primer: imetnik poseduje štiri pse; vsi so kot kost in koža, priklenjeni so na prekratke verige, na žgočem soncu, brez zavetja, sence in vode. Psi si kopljejo jame v zemljo, da bi se ohladili, a kaj, ko so še vedno na vročem soncu... Potem: žejni psi ob hišah- brez pitne vode malo vstran pa žubori potok, ljudje zalivajo vrtin rože, za psa pa ni kapljice! In spet: lastnik umiva svoj lepi avto, zraven psa, čuvarja lastnikovega premoženja, pa posoda brez vode, znotraj že porasla z mahom! Tudi ptice mori ta vročina. Zato priporočam, naj ljudje nastavljajo na vrtove, balkone, dvorišča in terase primemo težke nizke posode z vodo, čeznje pa naj položijo leseno palico, da žejna ptica lahko sede nanjo in se odžeja. Časopisi, TV, radio bi morali dajati take nasvete nevsiljivo, kratko, večkratna dan, ko traja vročina. Letos sem iz lastnih sredstev plačala nekaj humanitarnih opozori! na Radiu Slovenija. Žalostno, da je treba plačevati humanitarna opozorila, namenjena javnosti, iz lastnega žepa. Radio “Triglav” na Jesenicah ravna čisto drugače: prijazna ga. Faletič se mi je po telefonu za opozorilo celo zahvalila in je moj poziv po radiu dala večkrat objaviti, vedno brezplačno! Tudi koprsko Društvo proti mučenju živali je pri štirih tamkajšnjih radijskih oddajnih postajah doseglo, da mu brezplačno objavljajo podoz bna opozorila, prav tako DPMŽ Celje in Trbovlje na svojih področjih. Vse pohvale je bila vredna oddaja RTMpod naslovom “Pozor, na sceni so živali!”Ljubljana pa - molči! Ker je opustitev oskrbe živali mučenje, naj opozorim, da je zaenkrat to še vedno kaznivo kot prekršek. Po sprejetju Zakona proti mučenju živali, ki ga dokončujejo, pa bodo kazni občutno večje. LEA EVA MULLER LOJZE KASTELIC JE PODJETNIK STARI TRG - Lojze Kastelic ima v Starem trgu trgovino Tike, kjer prodaja rezervne dele za stroje, gospodinjske aparate, belo tehniko in zabavno elektroniko, gnojila, semena in še bi lahko naštevali. Lojze slovi kot človek, ki rad pomaga ljudem v stiski, zato mu želim, da bi imel še več kupcev, čeprav jih ima že sedaj veliko. R.M. Samovolja novomeške Komunale Smetnjake so odpeljali brez obvestila Pred kratkim smo zjutraj ugotovili, da je nekdo odpeljal izpred naše stanovanjske hiše smetnjak, videli pa smo, da ga tudi pri sosedih ni več. Na Komunali so nam povedali, da so smetnjake odpeljali njihovi delavci, niso pa o tem nikogar obvestili. Odpeljali so smetnjake izpred vsake hiše m namestili le enega, enakega, daleč proč od stanovanjskih hiš, na drugi strani najbolj prometne ceste. To Komunala utemeljuje z racionalizacijo dela in zmanjšanjem odjemnih mest za smeti. Pred leti smo nabavili svoje smetnjake, a jih je kasneje Komunala zamenjala z večjimi in boljšimi na kolesih. Bili smo zadovoljni. Smeti so odvažali po programu, odvoz smeti pa smo vsi redno plačevali. Komunala pa je sedaj svojega odpeljala, smeti pa moramo nositi v novi smetnjak, daleč proč od hiš, v slabem in lepem vremenu. Komunala torej danes zahteva, da imamo le en skupni smetnjak, nič večji od prejšnjega, zato bo hitro poln in ga bo potrebno vsak dan odvažati (dosedaj le enkrat ali dvakrat tedensko). S tem je Komunala poskrbela, da bodo imeli lažje delo Romi, ki se do sedaj niso upali premetavati smeti iz smetnjakov pred hišami, pa tudi drugi nepridipravi, ki jim je smetnjak na samem odveč. Zahtevamo od Komunale, naj nam takoj vrne smetnjake na nekdanji prostor in naj v bodoče ne dela jeze občanom! JAKO POPOVIČ Smrečnikova 61 Novo mesto Alojzij Peskar V maju je Alojzij Peskar iz Trebnjega dopolnil 79 let. Zaradi težke bolezni je moral v bolnico, od tam pa v dom starejših občanov v Krško, Iger je umrl. Bil je človek, ki je v svojem življenju več časa preživel v slabem kot v dobrem. Pripadal je generaciji, ki je spoznala krutost življenja, okupacijo, izdajstva in mnoge žrtve že v začetku druge svetovne vojne. Kot zrel, odločen in samostojen mladenič je v usodnih dneh ostal zvest svojemu narodu. 1943. leta seje pridružil borcem kamniškega bataljona, po kapitulaciji Italije pa 1. slovenski altilerijski brigadi. Ta brigada ga je določila za odposlanca na 1. zasedanju Kočevskega zbora. Nazadnje je bil do upokojitve zaposlen pri Komunalnem podjetju Trebnje. Bil je vnet lovec, poln hu-moija, vedno je imel za vsakega prijazno besedo. R. M. Ida Tomič Umrla je upokojena učiteljica Ida Labernik, poročena Tomič, iz Trebnjega. Rojena je bila 25. aprila 1902 v Srednji vasi nad Bohinjem. Mama ni bila zaposlena, saj je bilo v družini 12 otrok. Tudi oče in sestra sta bila učitelja. Ida je prvo mesto nastopila v Čem-šeniku nad Zagorjem in učila šest let prvošolčke. Bila je z njimi zelo zadovoljna, saj šobili marljivi in ubogljivi, je povedala ob svoji 90-letnici, danes pa so samovoljni. Kasneje je učila v nunski šoli v Ljubljani, nato v Loškem potoku in v Dol. Nemški vasi, kjer je učila tri leta, nakar v Trebnjem, kjer je učila 19 let, vse do upokojitve. R. M. DAN ŠOLE V NOVI TELOVADNICI BRESTANICA - OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice je lani končno po 14. letih pomanjkanja ustreznih prostorov dobila novo telovadnico. Učenci in učitelji bodo uradno otvoritev pripravili šele jutri popoldne in s tem hkrati obeležili dan šole. Zgodilo se bo ob 16. uri v obliki športnega nastopa učencev in pozneje še prijateljske tekme v odbojki med ekipama staršev in šole (učitelji in učenci). PESMI IN POSLIKANE PLETENINE - Upokojeno učiteljico Božo Podrgajs je huda bolezen prikovala na voziček, ni pa ji zlomila trdne volje. Počne skorajda vse tisto, kar je počela pred boleznijo: slika na tekstil, izdeluje unikatne broške in piše pesmice in igrice za otroke. Pred dnevi so v Domu starejših občanov v Šmihelu odprli razstavo njenih izdelkov, učneci šmihelske onovne šola pa so oskrbovancem prebirali pesmi iz njene zbirke Otroci se igrajo, ki jo je izdala v samozaložbi (Foto: J. Pavlin) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Tfc • 1 • • v v Posavje - skupno ognjišče 36 posavskih Zoisovih štipendistov v poletni šoli v Sevnici - Zanimivo skupinsko delo na terenu SEVNICA - Če zanemarimo nedeljski piknik, se je v soboto v atriju sevniškega gradu končala poletna šola za nadarjene srednješolce, prva tovrstna v Posavju. Izvajalec je bilo podjetje KIN iz Sevnice, vodili pa so jo domači strokovnjaki. Naravoslovno-ekološka skupina se je zadrževala predvsem v Krakovskem gozdu in pripravila tudi javno razpravo o vplivu gradnje avtoceste v neposredni bližini. Etnološka skupina je z mentorico etnologinjo Martino Orehovec raziskovala rečno kopališče na Mirni, ki je lokacijsko zanimivo, a potrebno občasnih čistilnih akcij. Zvedela je za etnološko posebnost -skupnega ženskega ribolova na Mimi, ko so Boštanjčanke lovile ribe z rokami v predpasnike, česar se starejši prebivalci še dobro spominjajo. Likovna delavnica z mentorjem prof. Alojzem Koncem, akademskim slikarjem, seje odvijala v Jakilovi kapelici, kjer so udeleženci prerisovali freski, ker kljub spomeniškemu varstvu omet vztrajno odpada in kliče po takojšnji sanaciji. Mentorja arheološke delavnice pri cerkvi sv. Martina na Velikih Malencah, kjer se nahajajo ostanki poznoantične rimske vile, sta bila Uroš Bavec in Phil Ma-son. Vodja projekta poletne šole Alenka Žuraj in predstavnik območne enote Zavoda za zaposlovanje v Sevnici Andrej Mihelin sta ob zaključku izrazila zadovoljstvo, ker lahko Posavje danes ponudi nadaijen-im srednješolcem še kaj več od štipendije same. DAMJANA KROŠEU NADARJENI V POLETNI ŠOLI - Pri izbiri tem za delavnice so organizatorji upoštevali predloge udeležencev - Zoisovih štipendistov iz Posavja. (Foto: D. K.) SREČANJE V DEŽELI GUMBOV - V petek 17. junija smo na jasi v Dolenjskih Toplicah pripravili že četrto srečanje iz otrok vrtca v Dolenjskih Toplicah in njihovih družin. To tradicionalno srečanje, ki ga vsako leto priredimo v juniju ob zaključku male šole in v pozdrav poletju, smo poimenovali “Dežela gumbov". Srečanje smo zasnovali po zgodbi Prodajamo za gumbe. Z gumbi so obiskovalci plačali vstopnino, da so lahko sodelovali v raznih ustvarjalnih delavnicah, in sicer v delavnici Krojaček hlaček, kjer so otroci izbrali obleko, obutev in dodatke in se predstavili na modni reviji, potem v delavnici Picko Packo, kjer so risali, v delavnici Zlata ribica so v ribniku lovili ribe in v delavnici Kres s pomočjo tabornikov iz osnovne šole zakurili kres. S čarobnimi gumbi so obiskovalci lahko kupili tudi pecivo in sadje. Za dobro voljo je poskrbel ansambel Hop, Cejizelj. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji našega srečanja. (Kolektiv vrtca v OS Dol. Toplice) BREZSKRBNO POČITNIKOVANJE - Mladim v taboni mladih v Dolenjskih Toplicah nikoli ni dolgčas. Bazen in igrišča so eno, bivanje v hišicah pa nadvse prijetno in nepozabno. Tako so se počutili tudi mladi (na sliki) iz poletne šole klubov OZN iz vse Slovenije. (Foto: J. P.) Tabor mladih vabi Od 20. julija do 30. avgusta bo za mlade najcenejše letovanje v Taboru mladih DOLENJSKE TOPLICE - V tem tednu so v Taboru mladih svoje delovno počitnikovanje zaključili mladi iz vse Slovenije v poletni šoli klubov OZN Slovenije. V dopoldanskem času so poslušali predavanja, popoldan pa so potekale različne delavnice, seveda pa ni manjkalo časa za zabavo in igro. Priprave na novo sezono so v tem času v taboru končali tudi mladi košarkarski upi iz Novega mesta pod vodstvom trenerja Slavka Kovačeviča, sedaj pa tabor čaka na osnovnošolce in srednješolce iz vse Slovenije, ki bodo šotore, bungalove in hišice zasedli po 20. juliju. Tabor pripravlja Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta. Bivanje v Zakaj morajo državna podjetja v zasebno last? Delavci pa ostajajo brez dela Prav je, da pravi lastniki dobijo nazaj zemljo in gozdove. Ni pa prav, da postajajo državna podjetja zasebna lastnina. Zaradi tega so začela odpuščati delavce. Dokler bo zavod za zaposlovanje imel denar za skromno denarno podporo, bo življenje še nekako teklo, kaj bo pa potem, ko zavod ne bo več dajal miloščine za preživetje. Socialna služba pa tudi ne bo imela denarja, da bi vsem brezposelnim nudila pomoč. Brezposelni bodo prisiljeni zaprositi Karitas in Rdeči križ, da jih bosta podprla vsaj s hrano. Lahko bi organizirali tudi javne jedilnice, ker bi dobili vsaj kosilo. Zakaj so državni organi dovolili lastninjenje tovarn? Tovarne in druga podjetja bi morala ostati taka, kot so bila. Vsi delavci bi morali ostati še naprej v delovnem razmerju. Dolžnost naših predstavnikov v republiki pa naj bi bila, da bi sklepali pogodbe s tujino, kamor bi se lahko prodajali naši izdelki. Pri nas imamo sposobne komercialiste za nabavo in prodajo blaga. Takšne strokovne ljudi je potrebno pošteno plačali. Na občinah pa je potrebno v upravne organe namestiti ljudi, ki bodo delali v korist občanov. Župan ne more ugoditi občanom na razne zahtevke ali prošnje, če nima dovolj, močne podpore izvršnega sveta. Županu bi morali dajati tudi vsa poročila o opravljenem delu. Prizadevati bi si morali, da bi vse brezposelne zaposlili, saj nihče ne more živeti na račun družbe. IVAN RAZPOTNIK Kočevje #S GR^ZI k a j PRENOVLJENA IA VRA - Pred šestimi leti je sedaj že pokojni Ivo Resnik mnoge obiskovalce presenetil z nevsakdanjo urejenostjo svojega lokala v Straži. Večina ga je sezidal in uredil kar sam po svojih zamislih. V letih se je v lokalu marsikaj dogajalo, dali so ga celo v najem, sedaj pa se je sin Janez odločil, da ga nekoliko preuredi in osveži. Sredi minulega tedna je bil bistro Lavra spet odpri in velja si ga ogledati tudi zaradi hrane in pijače. (Foto: J. P.) 20-Ietnica Društva invalidov Sevnica Jeseni bo proslava Društvo invalidov Sevnica ima 1.200 članov in deluje že 20 let. V teh letih se je organizacijsko okrepilo in pokriva celotno območje občine Sevnica. Društvo omogoča vključevanje v rekreativne aktivnosti, letovanja, klimatska in topliška zdravljenja. Letos ob 20-letnici krije društvo 20 odst. vrednosti takih storitev članom in tudi na drugih področjih. Društvo želi pomagati predvsem težje prizadetim pri odpravljanju arhitektonskih ovir, napeljavi elektrike, napeljavi vodovoda in adaptaciji kopalnic in sanitarij ter pri odpravljanju ostalih ovir. Društvo invalidov Sevnica bo proslavilo 20-letnico v jeseni, ko bo zgrajena nova športna dvorana in bo dovolj prostora za vse invalide enotne občine Sevnica. Izdalo bo znano glasi- lo “Utrip”, sedaj pa je izdalo že 31. številko Društvenih informacij v majhni zloženki. Zveza društev invalidov je za srebrni jubilej izdala 6. številko glasila “Obvestila”. V Kranju je izmed 12 zlatih znakov prejel zlati znak Zveze društev invalidov Slovenije predsednik Dl Sevnica g. Franc Žveglič. Srebrni znak bo prejel Roman Novšak iz Dl Sevnica in bronastega Dominik Koleto, ki je v Dl Sevnica, sicer pa je doma v Loki pri Zidanem Mostu. Iz Posavja bo srebrni znak prejel še Anton Bukovinski iz Dl Brežice. Invalidi v družbi še naletijo na težave. Na sedanji stopnji družbenoekonomskega razvoja se pojavljajo prikrita odklonilna stališča kot osrednja ovira za učinkovitejše reševanje problematike invalidov. Ta družbeni pojav izvira iz nepoznavanja invalidske problematike, pomanjkanja socialnih izkušenj ostalih ljudi v skupnem življenju z invalidi in iz predsodkov do invalidnosti. Vzporedno z gospodarsko krizo se stopnjuje tudi kriza morale, večji kos kruha si odreže močnejši. JANKO BLAS taboru je ta čas najcenejše v Sloveniji, saj bodo mladi deset dni preživeli le za 12.000 tolarjev,Atjihovi starši pa lahko znesek poravnajo v treh obrokih. V ceni so všteti štirje obroki hrane na dan in vsa ostala oskrba v taboru. Mladim ta čas ne bo dolgčas. Organizatorji pod skrbnim vodstvom pedagogov pripravljajo bogat program od športnih iger, plesnih večerov, kopanja v bazenu, voženj s kanuji po Krki do zabavnih iger in še česa. Mladi se lahko prijavijo v dveh terminih: od 20. do 28. julija in od 1. do 10. avgusta. Pokličejo lahko na telefon: 321-291 in 23-905. Od 14. do 24. avgusta bo v taboru bivalo 120 mladih in njihovih mentorjev iz držav Alpe-Jadran. V desetih dneh bodo mladi dodobra spoznali Dolenjsko in lepote Slovenije. J. PAVLIN pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 Otroška žalost zaradi “podviga” policistov Nič papirjev - nič krame PEČICE - Posijalo je toplo jutranje sonce, v vasici je bilo vse pripravljeno na svečanost - prvo sveto obhajilo. Otrokom so se zasvetile oči v veselem pričakovanju, ko so gledali, kako so začeli postavljati celo pravi kramarski štant s plastičnimi avtomobilčki, piščalkami, puškami, baloni, punčkami, pentljami in še s stotimi drobnimi radostmi. Toda glej ga, zlomka! Še policaji so se odločili priti na slovesnost - ali morda kupiti nove pištole? Sicer se redko oglasijo v tej odmaknjeni vasici, še posebej težko jih je priklicati, ko pijani vaščan razgraja in preklinja v cerkvi ter govori, da bo vse pobil... No, moža postave slovesno pristopita h kramarju, listata po dokumentih.Jn ugotovita, da možakar ni dal vloge za prodajo v Pečicah, ni plačal ustrezne takse... Drobne oči so videle samo to, da so vsi avtomobilčki in druge radosti začeli izginjati nazaj v kramarjev avto. Policista sta ponosno sedla v avto in, po uradni dolžnosti, seveda, spremljala kramarja, ki se mu z delom ni kaj posebno mudilo. Čakala sta, dokler zadnja drobnarija ni bila odstranjena s kraja “zločina”, nakar je kramarjev avtomobil odpeljal v njunem spremstvu nazaj v dolino. S ponosom na obrazu sta uspešno zaključila “akcijo”, ker je red pač red. Kaj so pristojnosti tržnih inšpektorjev, ne vemo, vemo pa, da je bila to nedeljo pristojna policija resnično na mestu in uspešna. Če so bili pri tem otroci prikrajšani za veliko radost, pa nikogar ne zanima. Z. M., Pečice Z mitraljezom bi sadili fižol Podplanina, vas ob izviru Čabranke, se prebuja - Brez dobre ceste ne bo napredka Tam, kjer se Dragarska dolina strmo prevesi v dolino Čabranke, se tik nad deročo vodo med bujnim sadnim drevjem skriva vasica Podplanina. Kak kilometer pred istoimenskim mednarodnim mejnim prehodom se cesta odcepi v desno in po nekaj sto metrih vožnje smo sredi vasi. Pravijo, da je bila prva cesta v vas zgrajena šele 1939. leta, cesto nad Ča-branko pa so zgradili sredi sedemdesetih let. Lansko leto pa je peščica vaščanov zgradila del ceste v sami vasi in kakega pol kilometra vse do izvira Čabranke. Ta jim omogoča izkoriščanje gozdov, predvsem vaških, in hkrati privablja turiste v slikoviti kanjon izvira Čabranke oz. Obrha, to je izvirov na slovenski strani, ki pa le malokdo ve zanje. Kakih 18 hiš z gospodarskimi poslopji je dobesedno vraščenih v strmino, saj je vrh planine visok L112 m, vasica pa leži na približno 500 m nadm. višine. Naselje s tistimi štirimi hišami, ki so tik mejnega prehoda, šteje 45 duš. Tudi njihovo življenje je vraščeno v to včasih kruto, včasih idilično samoto, rodovi pa se le ohranjajo. Gozdarji in oglarji Anton Žagar, pri katerem smo bili ostje, je še preti nekaj leti služboval m inženir lesarstva v lesni industriji v Čabru. Pa so prišle družbene spremembe in je ostal doma na kmetiji oz. predseduje KS Draga; je pobudnik del v vasi, pripravlja pa se tudi na samostojno podjetništvo. Je pa Anton živa knjiga zgodovine, saj ni predela v tej grapi Čabranke ali na planini, da ne bi vedel, kaj seje tu ali tam dogajalo. Prede zamisli, kaj vse bi lahko nastalo v njegovi vasi, če bi kmalu zgradili asfaltno cesto od Trave do mejnega prehoda in ono sporno od Petrine do Podplanine. Premišljuje o kmečkem turizmu, o turističnih poteh proti Obrhu, turistih, ki bi ob globokih tolmunih našli pravi pradavni mir. V krvi mu je podjetniška žilica, pa razmišlja o ponovni gospodarski povezavi onstran reke, ki je bilo stoletja izrednega pomena za obe strani, saj tu in tam žive isti rodovi, z istimi navadami in jezikom. Rad živi v tem kraju. Planina in prepadi so polni skrivnosti, lepot in tudi pasti. Vsa planina in okolica je polna vode in včasih plazovi delajo ljudem sive lase. Menda ni vasi, ki bi imela kar pet vodnih zajetij, in te dobrote jim nikoli ne primanjkuje. Kmalu po prvi svetovni vojni so imeli elektriko in do nedavnega je na Ča-branki obratovala stara elektrarna. V tistih časih sije večina mnogo večjih krajev svetila s petrolejem. Pa se vrnimo nekoliko v preteklost. Podplanina je vedno živela s sosedi z roko v roki. V Čabru, kjer so gospodarili gospodje Zrinjski in kjer je ohranjen njihov grad, je še leta 1640 deloval plavž. Rudo so kopali kar v okoliških globačah. Na levem bregu Čabranke, torej na slovenskem ozemlju, pa so sekali bukovino in kuhali oglje, ki gaje požiral plavž. Prav tem letom gre pripisati nastanek vasi Podplanina. Na krčevinah so se naseljevale cele družine in tam ostale do danes. Na tiste čase jih spominja Miklavževa kapelica visoko v planini, lesena, gotovo sodi v 17. stoletje. Kot drugod so sredi vasi leta 1910 zgradili prostorno cerkvico in jo zdaj vaščanom v ponos sami obnovili. Okolica raztresenih hiš je tako močno zaraščena, da nam vasi ni uspelo poslikati. Vendar to ni divje drevje. Zaradi milega podnebja, ki je zna- čilno za vso Čabransko in Kolpsko dolino, uspeva prav vse, kostanj, orehi, slive in drugo kvalitetno sadje, celo vinska trta rodi. Izredno rodi fižol; v šali pravijo, da bi morali imeti mitraljez, da bi brez truda v strmini sadili seme. V Savski banovini V pogovor sežeta tudi Antonova mama Frančiška, ki si je nabrala sedem križev, in oče Anton, 75-letni upokojenec. Njihove pripovedi segajo daleč v čase, ko sta morala v košu znesti na njivo gnoj in pridelek z nje. Če so redili živino, je bila prava umet- Anton Žagar, predsednik KS Draga nost pokositi strmine in seno v butarah spraviti z njih. Sedanjega življenja, ki ni ravno rožnato, ni moč primerjati s časi, v katera jim sežejo spomini. Kmalu po prvi vojni so veljaki dosegli, da so se občine Draga, Trava in Osilnica priključile Savski banovini, sedež vse oblasti pa je bil v hrvaškem Čabru. Preprosto ljudstvo se s tako odločitvijo ni strinjalo, a kaj naj bi reveži storili? Najbolj grenke spomine imajo na davkarijo in banko. Žagarjevi se spominjajo, da so jim davke pošiljali kar tako, na pamet. Njihova mati je šla vprašat, od kod davki. Pa soji dejali, daje to od gozda, za katerega tudi oni ne vedo, kje je. Užaljena ženska jim je rekla, da tudi ona ne ve zanj, ko pa ga bodo našli, naj bo kar njihov! Tudi v banki je propadlo veliko denarja, predvsem ljudem, ki so garali v tujini. I-eta 1939 so te kraje spet priključili Dravski banovini. Vojna, lakota in smrti lz Žagarjeve mame kar vrejo spomini. Od nekdaj so morali moški s trebuhom za kruhom, da so, če so imeli srečo, preživeli številne družine. Mnogo jih je za vedno ostalo v tujini. Požirale sojih Francija, Amerika in celo Tunizija. Njihov stari oče je bil trikrat v Ameriki in enkrat v Tuniziji. Ko je bil star petdeset let, ko je k domačiji v planini nekaj dokupil, se je ustalil doma. Do 75. leta starosti je delal kot cestar, da si je zaslužil pokojnino. Na vojno ima posebne spomine. Vas sicer ni pogorela kot večina sosednjih v teh krajih, so pa morali svojo revščino deliti s partizani; v tej vasici je namreč večji del vojne imela sedež komanda ljubljanskega rajona. Pravili so, da tukaj ne bi hoteli biti niti “namalani”. In res: povojni se nihče ni nikoli oglasil ali kuj storil zanje. 75-letni oče Anton ne govori veliko. Del vojne je preživel v italijanski internaciji, preostali del pa v nemški. Od Nemcev ne pričakuje odškodnine, pred dnevi pa je prejel odgovor italijanske vlade, ki zahtevek zavrača kot neutemeljen. Saj ima pokojnino, zaslužil si jo je S sekiro, vseeno pa mu še sedaj ni jasno, s čim si je zaslužil trpljenje v taborišču. Težke življenjske razmere, tragedije pa tudi vesele dogodke je v pesmi in prozi opisovala že pokojna vaš- I čanka Katica Lipovec. Pravijo, da j ima vsaka hiša ali dogodek svojo pesem, vendar nikoli ni bila nobena objavljena. Baje njeno zapuščino hranijo sorodniki. Kdo ve, morda pa je vredna, da bi kdaj prišla na svetlo? Če se bo Podplanincem in drugim zaselkom in celi Dragarski dolini uresničil samo del njihovih želja, da bi J dobili solidno cestno povezavo, da bi zaživelo podjetništvo, v katerem bi pomembno vlogo igral turizem, potem se jim gotovo obetajo boljši časi. j Ko smo zapuščali podplaninske strmine, smo se nehote pridružili željam teh ljudi in njihovi železni volji. ALBIN KOŠMERL Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Grof zahteva grad Otočec Dol, list št. 25, 23. junija V Dolenjskem listu sem prebral prispevek o grofovi zahtevi in ob tem se mi je utrnila vrsta pomislekov. Najprej sem pomislil, kako se more človek, kot je potomec rodu de Villavicencio-Marghieri lotiti projekta vračanja imovine, saj se ve, da ga razen določene čustvene navezanosti na to imetje ne veže nikakršno drugo opravičdo. Akcija za pridobitev imetja njegovih prednikov je po mojem mnenju na trhlih temeljih. Državljanstvo Slovenije je iskal izključno samo zaradi koristi. Ob tem se vprašamo: kdo je pravilneje reševal vprašanje njegovega slovenskega državljanstva, ali tisti, ki mu državljanstva niso priznali, ali poznejši z botri vred, ki so mu državljanstvo dodelili. Celotna režija od nabave stanovanja v Sloveniji pa do državljanstva je stvar, o kateri mislimo državljani te države čisto drugače od botrov, ki so bili vključeni v akcijo. Ne bo odveč, če se spomnimo, kako je pri nas večina gradov bila v lastništvu tujcev, in to največ nemškega porekla. Ob tem se lahko vprašamo: kaj išče grof pri nas, ali nima sredstev za preživljanje? Vsi “asistenti”, ki grofu de Villavicencio-Marghieri pomagajo do rešitve, so zame iste baže, kot so bili vedno v zgodovini. Gledajo le na ozke osebne koristi. Pri vsem tem je zanimiva združba, ki grofu pomaga. Poleg slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja najdemo tudi morilca graščakinje na Gracarjevem turnu, ki se sedaj pojavlja z .grofom, in to kot predsednik društva Slovenski ščit. Lahko se vprašamo, koliko slovenskih državljanov je ta “ščit” že zaščitil, saj njegova dejavnost kaže ščitenje čisto nekaj drugega. Še to bi rekel: vsak dobronameren grof ali kdorkoli drug nam je dobrodošel kot gost, ne pa kot tuji gospodar na slovenski zemlji! JOŽE LUŽAR Nad mlini 33, Novo mesto Dogodek na gradu Otočec Dol, list št. 26, 30. junija V Dolenjskem listu je bil nedavno objavljen članek “Dogodek na gradu Otočec”, ki me je zelo razburil, verjetno pa tudi še koga izmed bralcev oz. Slovencev, ki čutijo slovensko. Ob tistem članku začutiš jezo in razočaranje, predvsem do tistih krogov v naši vladi, ki tako milostno podeljujejo slovensko državljanstvo nekakšnim grofom s tujimi priimki, ki Slovenije 50 let še povohali niso. Človek se vpraša: zakaj slovenski metropolit (vedno sem ga spoštljivo poslušala) tako rekoč klečeplazi pred grofovsko gospodo in bere na slovenskih tleh mašo v nemščini? Gospod grof se hvali, da ima zveze v naših “visokih vladnih krogih”. Slovenci te visoke kroge poznamo, volili smo jih in srčno upali, da bodo za našo malo Slovenijo storili več, kot so do zdaj. Vrsti se afera za afero in vse po vrsti so povezane z denarjem, s katerim se je nekdo okoristil (zadnja stanovanjska afera). Hkrati pa poslušaš ljudi, ki so dobili zaradi svojih beraških plač in pokojnin položnice z visokimi zneski dohodnine. Zares, človeku gre na bruhanje, ko potem bere članke o grofovski gospodi, ki se šopiri na Otočcu in hvali, da je grad njen, čeprav ga je obnovil in vzdrževal “gnili” (kateri že po vrsti?) režim! Ob takih pojavih naš ponos, da smo samostojni in demokratični, vse bolj bledi. Nadalje beremo v članku o nekem gospodu Valtu Jurečiču, ki pa sploh ni Vali, ampak Franc. Ali to ime zve- ni preveč slovensko ali pa je gospoda strah, da bi se ga bralci spomnili kot obsojenega za umor lastnice gradu Gracaijev turn, Vite? Ali bomo Slovenci spet padali na kolena pred nemškimi grofi, in to pred takimi, ki so kakor podgane bežali z Nemci v rajh, sedaj pa bi se radi zmagovito vračali na “svoje” gradove?^ Mogoče pa so časi slovenskega hlapčevstva le minili, mogoče na to gospod grof ni računal, ko se je na gradu hvalil, da bo kmalu njegov... Kam greš, Slovenija? FANIKA POŽEK Črnomelj Napadi na tistega, ki dela Dol. list št. 27, 7. julija Dr. Stanko Nikolič, “deklica za vse” in medijska zvezda pač ne obvlada slovenskega jezika. To je njegov problem, če se ga v tridesetih letih ni naučil. Kaže pa na njegov odnos do okolja, v katerem živi, in slovenskega naroda. Problem pa postane tisti hip, ko začne trditi, da v Osilniški dolini (in Kostelu) govore neko mešanico hrvaškega jezika (Dolenjski list 12. maja 1994) in to ponovi na “okrogli mizi” o razvoju Osilniške doline (Radio Univox, Kočevje, 1. julija 1994). Delno sem mu odgovoril že v oddaji, danes pa tudi ostalim v vednost. V Dolenjskem listu namreč teden za tednom beremo pamflete njegovega “dvornega” novinarja in tudi v Dnevniku mu pojejo hvalospeve (“Deklica za vse”, na primer). Vmimo se k tezi dr. Nikoliča, da tu govore neko mešanico, “neslovenski” jezik, ki ga celo v Kliničnem centru v Ljubljani ne razumejo!? Če ostanemo pri tej tezi, potem lahko hipotetično sklepamo naprej, da bo naslednja trditev - tu žive Uskoki! In čez nekaj časa bo nastopil tretji, odločilni korak - tu žive... Nihče se ni predramil ob teh prvih trditvah, ki so žalitev za slovensko prebivalstvo. Osilnica (tudi Kostel) je vendar ena najstarejših slovenskih vasi in je bila pred drugo vojno ena izmed 3 slovenskih občin na Kočevskem! Nikdar ni bila dvojezična, pa si vendar njen uradni predstavnik drzne govoriti v tujem jeziku. Njemu in njegovim zaveznikom v jeziku: eno je jezik in kultura, drugo je politično in ostalo delo v krajevni skupnosti. Če je razvoj to, daje v zadnjih dvajsetih letih število prebivalcev padlo za 44%, potem imamo opraviti z inovatorji razvoja! Morda so to uresničevalci načrtu izpraznitve Osilniške doline iz začetka 70-ih let in načrtovalci poselitve Kočevske v 80-ih s prebivalci iz(s)? Sicer pa, kaj ima Osilnica več kot Kostel, Kočevska Reka, Stara Cerkev, Poljane? JOŽE OZURA Ljubljana Štajerska protitočna mreža? Dol, list št. 27, 7. julija Dolenjski list je zadnje čase obrambi proti toči posvetil mnogo prostora, na primer v člankih: “Bodo pred točo na Bizeljskem le molili” (Priloga 23. junija) in “Štajerska protitočna mreža”. Kljub temu kaže, da resnici nismo nič bliže. Omenjeno, da bodo na Bizeljskem proti toči nekako lahko le hodili s priprošnjami, bo letos kar držalo, saj tam v tej sezoni ni aktivnih strelnih mest. Če se le malo vrnemo v zgodovino, vidimo, da so bili tamkajšnji vinogradniki izredno prosvetljeni, saj so se zloveščih ledenih zrn lotili že zelo zgodaj, tako da si česa podobnega, kot je letos z (ne)obrambo, resnično niso zaslužili. Tisto, kar je g. inž. Marjan Legan zapisal o uradni slovenski meteorologiji je lahko njegovo mnenje, ta stroka pa vsekakor ne more trditi ne tako ne tako. Ko je bilo pred leti nemalo vetra okrog študije dr. Jožeta Rakovca, je imel le-ta na voljo izredno malo statističnih podatkov, tisti, ki mu jih je le uspelo zbrati/so bili celo tako sporni, da je zaključek izzvenel dvoumno: uspešnosti ali neuspešnosti obrambe proti toči ni mogel ne ovreči ne potrditi. Verjetno je pri vsem prišel najdlje eden od bivših direktorjev Hidrometeorološkega zavoda, g. Borko. Strokovnjaki z različnih področij so sestavili vrsto sklepov, ki so sicer dobili ime po predsedniku komisije, v samem delu in praksi pa se žal ni mnogo spremenilo. Prostor žal ne dovoljuje navajanja, predvsem pa je ta komisija plediraia za vrsto izboljšav, resno delo in odgovornost vseh delov te službe. Sam sem bil s pokojnim Francetom Lombergerjem v sadovnjakih g. Ulza na avstrijskem Štajerskem. Seveda ima ta poslovna družina mnogo nasadov pod mrežo, kajpak pod povsem drugačnimi pogoji. Ulčevi so bili k tej zaščiti vzpodbujeni tudi z občutno državno podporo za prvi hektar te mreže. Oče Ulz se je prav na dan našega ogleda mudil na Madžarskem po nakupih za cenejšo oporo tej mreži, kije istočasno tudi opora sadnemu drevju oz. žici. Gre torej za kompleksen pristop, s katero vrli Štajerci tolčejo več muh na mah. Ker se je takrat ravno bližalo nevarno obdobje toče, je kar stara mati mlajšega gospodarja ročno prožila to mrežo, podobno nekakšnim rolojem, nad vrstami v nasadu. Tu bi torej pri nas težko dognali kaj novega. Zal smo se mi osamosvojili mnogo kasneje kot Avstrijci, čeprav tod ni bilo Rusov. Kdaj bomo imeli kaj več pod palcem za take mreže, je torej veliko vprašanje. Še v tem primeru bi bili zavarovani le intenzivni nasadi. Toča pa klesti po vseh. Po vsem se je zgodilo še to, da peščica ljudi, ki na kmetijskem ministrstvu o čem odločajo, rada potuje, celo do Kitajske. Ni pa jim mar, da bi šli v mnogo bližjo Verono, kjer je bilo celo več proizvajalcev raket. Morda je pomen pridelkov iz slovenskega kmetijstva v nekaterih pogledih podoben izraelskemu. Tam so takšne stvari zaupali močnim podjetniškim inženiringom, ki širom po svetu ne le uspešno branijo kmetijske kulture pred točo, temveč - povedano zelo poenostavljeno - celo delajo dež. Verjamem, da uradna meteorologija beži od obrambe. Napoved o pretežno sončnem ali oblačnem vremenu z možnostjo celo kakšnih vročinskih neviht bolj tam kot tu, je lahko zelo zmuzljiva zadeva. Če pa morajo dati strelcem raket osnovne podatke za streljanje, je to že zelo opredeljena zadeva. Za nameček je tudi preverljiva. Žal pa na tem svetu odgovornosti le nimajo vsi radi. Doklej se bodo torej puščice lomile le na kmetu, ki ima to smolo, da je njegova delavnica pač pod milim nebom? ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Nove Katjine pesmi Osmošolka Katja Plutje že uveljavljena pesnica NOVO MESTO - “Kadar izda pesniško zbirko osmošolec, širno pesniško morje ne vzvalovi. Pa vendar se šola čuti počaščena, mladi avlorček pa ne ve, kam bi s svojo srečo in ponosom,” je v uvod knjige osmošol-ke Katje Plut z naslovom “Do resničnosti izsanjan svet” zapisala Berta Golob. Knjižico so nedavno predstavili v prostorih avle novomeške SDK. Ob tej priložnosti so Katji pomagali predstaviti njene stihe sošolci in ves nastop prijetno obarvali z glasbenimi točkami. O zbirki pesmi in Katji kot pesnici je govoril Franci Šali. Katja Plut se je kot pesnica predstavila že lansko leto, ko sta z leto dni starejšim Mitjem Bukovcem izdala skupno pesniško zbirko Lotosovo prebujanje. Tokrat nastopa sama, pa tudi Mitja že snuje novo samostojno pesniško zbirko. “Prijetno je vedeti, da toliko slovenskih osnovnošolcev prežarja poezija, bodisi dajo radi prebirajo bodisi da jo radi ustvarjajo. In če kdo Slovencem očita, da smo zboleli za poezijo, je to vsaj lepa bolezen,” je za konec zapisala Berta Golob. J. P. dogodki v sliki in besedi pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 ODLIKOVANJA KOČEVSKA REKA - Obrambni minister Jelko Kacin je na krajši slovesnosti v Škrilju podelil pripadnikom 1. specialne brigade Moris odlikovanja za izredno požrtvovalnost pri reševanju ponesrečenega helikopterja, ki se je zrušil nad Kočevsko Reko. Medaljo za hrabrost je prejel vojak Damjan Žagar, bronaste medalje slovenske vojske pa Viljem Levstek, Roman Lunder in Sandi Delač. Listino za sodelovanje z Morisom so prejeli: dr. Milena Šter-benec, višja medicinska sestra Jolanda Petek ter delavci zdravstvenega doma iz Kočevske Reke in Kočevja, ki so ponesrečenim nudili pomoč. OGLEDI VINOGRADOV ogled bo vodil spec. Jože Mal-jevič Ogledi in svetovanje bo v petek, 15. julija 1994 po naslednjem razporedu: — 8. uri v Semiču; dobimo se pred železnino v Semiču, ob 10. uri na Cerovcu; dobimo se pri trgovini, ob 12. uri na Osojniku; dobimo se pri zbiralnici mleka, ob 15. uri v Ručetni gori; dobimo se pri Ivčevi zidanici, ob 17. uri v Stražnjem vrhu; dobimo se pri zadružni zidanici. V torek, 19. julija 1994, po naslednjem razporedu: — ob 9. uri v Doblički gori; dobimo se pri Vrtinovivi zidanici, ob 11. uri na Tanči gori; dobimo se pri Finkovi zidanici, ob 13.30 uri na Bojancih; dobimo sc pri Vrliničevem vinogradu, ob 15. uri na Veliki Plešivici; dobimo se pri Mikulaševi zidanici ob 17. uri na Mali Plešivici Pridite, da se pogovorimo o zaščiti in oskrbi Vaših vinogradov! Kmetijska svetovalna služba Črnomelj Izvršni svet Skupščine občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, razpisuje na podlagi sklepa z dne 7.6.1994 ponovno javno dražbo za prodajo stare stavbe Osnovne šole Dobova, Ulica bratov Ger-jevič 57, Dobova, ki stoji na pare. št. 5 - stavbišče z zgradbo v izmeri 834 m2, vpisane pod vložno št. 3, k.o. Veliki Obrež, ki obsega kletne prostore v izmeri 90,21 m2, pritlične prostore v izmeri 355,22 m2 ter prostore v prvem nadstropju v izmeri 355,06 m2, vse zgrajeno v letih od 1826 do 1902, prizidani del, ki je bil zgrajen 1986, pa pritlične prostore v izmeri 118,46 m2 in prostore v prvem nadstropju v izmeri 236,92 m2. Na javni dražbi se prodaja tudi pašnik, pare. št. 1097/1, v velikosti 389 m2 in njiva, pare. št. 1098, v velikosti 263 m2, ki ležijo zraven objekta stare stavbe OŠ Dobova. Izklicna cena navedenih nepremičnin je 37.654.175,00 SIT. Kupnina mora biti plačana v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Varščino v višini 10% od izklicne cene plačajo dražitelji do dneva dražbe, do 8. ure, na proračun SO Brežice št. 516 20-630-13037. Varščina se ponudniku, ki je na dražbi uspel, vračuna v kupnino, drugim pa se vrne najkasneje v 15 dneh po opravljeni javni dražbi. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali overjeno fotokopijo. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. Davek na promet nepremičnin ter vse ostale dajatve, vezane na prenos nepremičnin, plača kupec. Nepremičnine se prodajajo po načelu “videno-kupljeno” in bodo prodane kupcu, ki bo ponudil višjo ceno. Javna dražba bo v ponedeljek, 1.8.1994, ob 9. uri v sejni sobi A Skupščine občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice. Vse informacije dobijo interesenti pri ravnatelju OŠ Dobova vsak delovni dan od 7. do 15. ure na sedežu šole ali na telefon (0608) 67-039. IS SO Brežice Komisija za licitacijo 1 -rf> ,. i :>■; s- I f - tS| POBRATENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV- V soboto je bilo v Vinici srečanje članov Zveze šoferjev in avtomehanikov z Jesenic, iz Kranja, Tržiča, Bleda, Novega mesta, Gorjancev iz Straže ter Čmomlja-Metlike. Slednji so bili tildi gostitelji srečanja, na katerem sta predsednika ZŠAM Čmomelj-Metlika Ciril Kuzma (prvi z desne) in ZŠAM Pavel Jakopič podpisala listino o pobratenju. Oba predsednika, kakor tudi Stane Inkret z republiške ZŠAM in Drago Klemenčič, predsednik organizacije dolenjske regije, so opozorili na težave, kijih imajo njihovi člani, zlasti šoferji. Ob tej priložnosti so podelili 105 značk za 10 do 35 let dela ter ob 40-letnici ZŠAM Bled posebna priznanja. (Foto: M. B.-J.) SPREJEM OB OBLETNICI - Pri poveljniku brigade majorju Antonu Klobčaverju so v navzočnosti načelnika pokrajinskega štaba za Dolenjsko brigadirja Rada Klisariča in poveljnika novomeške vojašnice polkovnika Mitje Teropšiča priredili sprejem za vojni vdovi Olgo Molan in Mojco Peperko, katerih moža sta padla v borbi za Slovenijo pri Prilipah oziroma v Trzinu. Ob tej priliki je novomeška zavarovalnica Tilia priskočila na pomoč in podprla nakup za gostje v novomeški prodajalni Dolenjka (na sliki), prav tako pa so se soborci spomnili Franca Uršiča iz Prečne in ob tretji obletnici tragičnega dogodka položili venec na grob žrtve za domovino. (Foto: A. Klobčaver) if. I i »k e*, . ■ : • % s# vjgr - w, '* . ;i{s ; * 7 "V- -s" . * 4**- f _ _ , sjLVv.»/*?• ", * ■ DEPONIJA NAD NOVOMEŠKIM VODNJAKOM - Vrtača pri bijeju Prepih ob gorjanski cesti na koncu Težke vode postaja velikanska deponija za gradbene odpadke. Za te odpadke v razvitem svetu vetju skoraj tako strog režim kot za posebne in so zanje urejene posebno urejene in zaščitene deponije. Pri nas pa lahko te nevarne in škodljive odpadke zvračajo v varovanem vodovarstvenem območju, tako rekoč tik nad vodovodnim zajetjem v Stopičah. In ni ga, ki bi kaj ukrenil! (Tekst in foto: A. B.) Bnnsa mama SERVIS in PRODAJA VOZIL, Slavko Gril, Dol. Kamene« 46 B, NOVO MESTO, tel.: O68/Z8-714 NOVO NA TRŽIŠČU PIAGGIO PORTER od 17.000 DEM dalje Možen nakup vozil na kredit ali leasing. V trgovini FIAT GRIL so vam vedno na voljo originalni rezervni deli! SEKRETARIAT ZA DRUŽBEN E DEJAVNOSTI Občine Novo mesto razpisuje prosti delovni mesti: - 1 svetovalca za šport in mladino - 1 svetovalca za zdravstveno zavarovanje Pogoji: Za obe delovni mesti se zahteva: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe družboslovne ali druge ustrezne smeri - 4 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit - znanje uporabe osebnega računalnika Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 4 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: Sekretariat za družbene dejavnosti občine, Novo mesto, Kettejev drevored 3.0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. OSNOVNA SOLA ŠENTJERNEJ Prvomajska cesta 9 Šentjernej objavlja prosto delovno mesto UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Nastop dela: 1. september 1994. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom o osnovni šoli, pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naš naslov. M-Kmetijska zadruga Trebnje objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA repromateriala in železnine Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Končana šola za prodajalce in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Zaradi fizičnih obremenitev imajo prednost pri izbiri moški. Poskusna doba traja 3 mesece. Rok prijave je 10 dni po objavi v časopisu. Kandidati, pošljite prijave z dokazili na naslov: M-Kmetijska zadruga Trebnje, Baragov trg 3, 68210 Trebnje. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe, društva in občane obveščamo, da so po sklepih Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetih na seji dne 21.6.1994 (sklepi objavljeni v Uradnem listu RS št. 38/94 z dne 30.6.1994), JAVNO RAZGRNJENI 1. OSNUTEK SPREMEMBE PROGRAMSKE ZASNOVE ZA IZDELAVO UREDITVENEGA NAČRTA REGULACIJE KOBILE V ŠENTJERNEJU kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NA-JRTA OTOČEC ter 3. OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA BENCINSKI SERVIS S UOCI SPREMLJAJOČIMI DEJAVNOSTMI OB VZHODNI CESTI V NOVEM MESTU v času od 30. junija do 30. julija 1994 — v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Seidlova cesta 1,1. nadstropje, ter v prostorih krajevne skupnosti Šentjernej (osnutek pod točko 1) — v prostorih krajevne skupnosti Otočec (osnutek pod točko 2), — v Blagovnici Žabja vas (osnutek pod točko 3). JAVNA OBRAVNAVA osnutkov navedenih dokumentov bo v: — ponedeljek, 18. 7.1994, ob 20. uri v prostorih KS Šentjernej v Šentjerneju (obravnava osnutka pod točko 1), — torek, 19. 7.1994, ob 20. uri v prostorih KS Otočec na Otočcu (obravnava osnutka pod točko 2), — sredo, 20. 7.1994,ob 20. uri v Blagovnici Žabja vas (obravnava osnutka pod točko 3). Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Seidlova cesta 1. Na javnih obravnavah bodo navzoči tudi izdelovalci posameznih osnutkov dokumentov, ki bodo dokumente podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto kiAN& turistična, agencija jSBA bz aoiujjood asf|oqfBu jiB^Sjod fBdn>)s.oiiioq Bp ‘seu ud a}jSB|6o as ‘au ipnj Bd ||B 'lUAajuBz ajs ao j^aojuijood bu iuB>| ‘ajsaA au tepeš aŠ/ KURILNO OLJE NA 5 OBROKOV še vedno lahko izkoristite zelo ugodne pogoje za nakup kurilnega olja. Zanaročila nad 1000 I možnost plačila v 5 obrokih in brezplačen prevoz, ob gotovinskem nakupu pa še praktično darilo. Brežice 0608/61-188, Novo mesto 068/323-814, Kočevje 061/851-461 vam nudi AVTOSERVIS Aleš PETERLIN Novo mesto Pod Trško goro 99 športne vzmeti za vse tipe vozil A/a zalogi so vzmeti za vozila: Alfa 155 1.8 TS 22.946 sit BMW 3161 / 3181 26.257 sit Golf III 1.4 18.215 sit Golf II 15.298 sit Opel Calibra 26.336 sit Fiat Tipo 1.4/1.6/1.7 D 22.946 sit FiatUno 17.506 Sit športne zračne filtre «MMEX; s tem filtrom vaš avto pridobi okoli 3 Kw, menjava filtra pa je potrebna le na vsakih 60.000 km * športne izpuhe Sebring Informacije na telefon 322-364. r—~ !C ZALOŽBA POHITITE USPEHU NASPROTI! STE PRIPRAVLJENI ŽIVETI PRILOŽNOST Z NAMI? VAS IZZIVAJO NOVE POTI? Našo prodajno mrežo širimo na področje Dolenjske, zato vabimo k sodelovanju mlajše, podjetne in inventivne KOMERCIALISTE ZASTOPNIKE za prodajo in promocijo poslovnih daril in koledarskega programa Ponujamo vam stimulativno nagrajevanje, individualno delo ob podpori prijetnega delovnega teama. Poskrbeli bomo tudi za strokovno in poslovno izpopolnjevanje. Delo je honorarno. Vašo cenjeno ponudbo pričakujemo na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, p.o. Ljubljana, Kopitarjeva 2. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. 13-23-144, int. 265. i I/DI/N ZDRAVILIŠČA, d.o.o. \ ^ l\I\l\K\ NOVO MESTO OBJAVLJA prosto delovno mesto RECEPTORJA V PE HOTEL GRAD OTOČEC Od kandidatov pričakujemo, da: - imajo veselje do dela v gostinsko-turistični dejavnosti, - so zanesljivi, prijazni, dinamični in komunikativni, obvladajo dva tuja jezika TER IMAJO USTREZNO STROKOVNO USPOSOBUENOST, in sicer: - V. stopnjo strokovne izobrazbe družboslovne, ekonomske ali gostinsko-turistične smeri, - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, - ter obvladajo angleški in nemški jezik; zaželeno je tudi znanje italijanščine. Kandidate, ki v tem delu vidijo izziv, vabimo, da pisne prijave z dokazili in sliko pošljejo v kadrovsko službo podjetja na naslov: KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, Šmarješka cesta 6, 68000 Novo mesto. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije. NOVO NOVO NOVO Cenjene stranke obveščamo, da smo se s 4.julijem 1994 preselili na novo lokacijo. NAŠ NOVI NASLOV IN TELEFON NOVO MESTO Ulica talcev 2 tel./fax:068/323-444| v centru Novepa Mesta nasproti parkirne hiše V OKNA,VRATA,SENČILA STANOVANJSKE HIŠE JELOVICA Škofja Loka Kidričeva 58. tel. :064/631-241, fax:064/632-26l NOVO NOVO NOVO pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 VI NAM — Ml VAM Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10 AKCIJSKA PRODAJA proizvodov KOVINOPLASTIKE LOŽ od 27. 6. do 27. 7. 1994 v PE Oskrba, ZE Agrooskrba — Blagovnica Žabja vas: tel.: 321 866 in 324 065 —Trgovina Hobi, tel.: 324 085 — Tehnična trgovina Bršljin: tel.: 321 472 — Trgovina Ruperč vrh: tel: 43 560 — Teh. trgovina Straža, tel.: 84 506 — Trgovina Brusnice, tel.: 85 615 — Oskrbni center Graben, tel.: 323 141 — Oskrbni center Mirna Peč, tel.: 78 026 — Oskrbni center Škocjan: tel.: 76 234 — Oskrbni center Šmarjeta: tel.: 73 271 Akcija zajema: strešna okna predalnike karnise pomivalna korita toaletne omarice WC kotličke in ostali program po vaši izbiri Plačilni pogoji: Plačilo s štirimi (4) čeki brezobrestno 5% popust pri takojšnjem gotovinskem plačilu Možnost najema kratkoročnega zadružnega kredita pod najugodnejšimi pogoji Izkoristite izjemno priložnost in ugodnost. Samo za Vas Mercator - KZ Krka Novo mesto. Mercator - KZ Krka, z.o.o.,novo mesto PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA 7-dnevni počitniški aranžmaji VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI DO 100% INFORMACIJE: VAŠA AGENCIJA ALI PLAVA LAGUNA POREČ 00 385 531 351-122, 351-822, fax: 351-044 TO JE TAM, KJER JE DOBRO RAZPOLOŽENJE DOMA CENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT: od 09.07. — 23.07.94: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin: 23.100,00 hotel Materada: 25.200,00 Doplačilo za polni penzion je 2.800,00 SIT V CENO JE VKLJUČENO: 7 pol- ali polnih penzionov turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. DOBRODOŠLII DOLINAR BENZ TRGOVINA MARKETING ŠPEDICIJA Čardak,24 68340 Črnomelj tel./fax. 068/52-878 prodaja: kurilno olje in druga goriva industrijska olja in masti TUDI VAŠA VIZIJA V J jmuviuiA* unnmtKt ijbjm Vabimo vas v ZELENO OAZO TERMALNIH VRELCEV V juliju in avgustu smo vam pripravili ATRAKTIVNE POČITNIŠKE PROGRAME (jufanj' jogging pod strokovnim vodstvom, pregled pri zdravniku, kopanje v 9 bazenih, otroški počitniški klub, tenis, fitness, kolesarjenje, izleti, večerna zabava). Cena tedenskega paketa že od 410 DEM (polpenzion) naprej. POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE! MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE (čeki LB). INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel.: 069/48-030, 48-106 SEME, d.o.o. MARIBOR Framska ul. 4 razpisuje prosto delovno mesto - PRODAJALCA V PRODAJALNI NOVO MESTO Pogoji: Zahteva se srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri, V. stopnja ali srednja trgovska šola. Delovno razmerje se sklene za določen čas (6 mesecev), z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vloge pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: SEME, d.o.o., Maribor, Framska ul. 4. Za vse nadaljnje informacije se lahko oglasite tudi na tel. (062) 33-636. BETI, tekstilna industrija, d.d. METLIKA, Tovarniška 2 IŠČEMO diplomirane inženirje strojništva (VII. stop.) in inženirje strojništva (VI. stop.). Zaželjeno je najmanj dve leti delovnih izkušenj z znanjem najmanj enega tujega jezika. Prijave z zgoraj zahtevanimi podatki dostavite v Kadrovsko službo BETI Metlika, do 1. 8.1994. Kandidati bodo vabljeni na razgovor in o izbiri obveščeni v roku 30 dni. ACJtpIA d.o.o. atik’ PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 KIA SEPHIA 1,6 SOHN SLX, 1600 ccm, 60 kW (82 KS), EUROGARANCIJA — najugodnejši kredit s fiksno obrestno mero (brez R) na 3 leta (primer: 8300 DEM pologa + 36 obrokov po 460 DEM) — najugodnejši leasing v Sloveniji NOVO! Opel omega od 52.000 DEM Fiat punto 55 S 18.000 DEM, dobava 14 dni Rover 214 i od 25.000 DEM Rover 620 i od 38.000 DEM Odločimo se za Prihodnost, ki bo Obrodila Sadove Novo življenje, nova odgovornost. Zaradi dostojanstva preteklosti mora biti naložba za prihodnost modra. V S HRAMU, družbi za upravljanje, naše certifikate vrednotijo kot kapital, z enim samim namenom - oplemenititi našo odločitev in s tem povečati na še premoženje. Ljudje, ki pošteno mislijo in so delavni, so prihodnost. Zaupanje in varnost - to je družba za upravljanje S HRAM. Informacije dobite: S HRAM, Gosposvetska 6 tel. 061/ 133 40 29; SVEMA, Ljubljana tel. 001/ 126 62 93; Medvešek PuBnlk, Ljubljana tel. 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, Ljubljana tel. 001/ 126 80 01; Consulting Koper tel. 060/ 01 090, 07 272, 07 273; ABE Marketing, Trbovlje tel. 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer tel. 069/ 83 116 v o d j a poslovne enote Veliko slovensko podjetje, naš naročnik, ki deluje na področju prehrane in trgovine, v Kočevju gradi nov poslovni obrat. Zato išče vodjo, ki bo odgovoren za vodenje poslovne enote. Od kandidatov pričakujemo, da so komunikativni, imajo organizacijske sposobnosti in so pripravljeni spremljati proizvodnjo kadarkoli je to potrebno. Iščemo dinamično in podjetno osebo, ki jo motivira lasten uspeh. Kandidati morajo imeti diplomo ene izmed naslednjih smeri: živilske tehnologije, kemije, agronomije, biologije ali ekonomije. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z znanjem nemškega jezika. Kandidatom ponujamo zanimivo in dinamično delo ter solidno nagrado za opravljeno delo. Pisne prijave s podrobnim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naš naslov: Profil iskanje in selekcija kadrov Profddo.o., KardeljevapL 1, 61000Ljubljana ali Profil do.o., p.p. 2, 61116 Ljubljana, tel: 061/ 1682-170 PODJETNIKI, ŽELITE POSTATI NAŠ POSLOVNI PARTNER? Prevzemite v naiem novo, sodobno opremljeno bencinsko črpalko v KRŠKEM. ob Cesti Krških žrtev. KDO SMO? Konkurenčna, uspešna slovenska naftna družba z mešanim kapitalom. OMV - ISTRA KOPER. Smo največja družba grupacije ISTRABENZ d.d., ki trguje na debelo in drobno zlasti z nafto in naftnimi derivati in širi svojo dejavnost še na prodajo ostalega blaga in storitev, da bi voznikom in drugim potnikom omogočila varno in prijetno potovanje. KJE OPRAVLJAMO SVOJO DEJAVNOST? Sedež podjetja je v Kopru, Ferrarska 7. Poslujemo predvsem v zahodnem delu Slovenije in preko hčerinskega podjetja v Hrvaški Istri. NAŠI CIUI V PRIHODNOSTI SO: * širjenje dejavnosti po vsej Sloveniji z izgradnjo novih, tehnološko najsodobneje opremljenih bencinskih črpalk, s trgovinami za prodajo drugega trgovskega blaga in z gostinskimi in storitvenimi objekti; * prijaznejša, kakovostnejša in čimbolj celovita ponudba voznikom in drugim potnikom na naših črpalkah; * vključevanje zasebne iniciative. Najemnikom ponujamo možnosti lastnih investicij v spremljajoče dejavnosti bencinske črpalke. Samostojni podjetniki ali družbe, registrirane za opravljanje trgovinske dejavnosti, če ste zainteresirani in če izpolnjujete vse zakonske pogoje za opravljanje te dejavnosti, nam to sporočite po telefonu 066 - 32 - 675. SKUPINA ISTRABENZ olje. novih dimenzij Motorna olja PROTON so izdelana s pomočjo najsodobnejše tehnologije in po kakovosti dosegajo i najboljše znamke motornih olj, saj ustrezajo specifikacijam ameriškega naftnega inštituta ter zahtevam in specifikacijam najuglednejših svetovnih — proizvajalcev motornih s, vozil. V družino PROTON ll PROTON Top Sint 5W-40 PROTON Avant 15W-40 PROTON Diesel 15W-40 PROTON Turbo Diesel 15W-40 PROTON motorno olje novih dimenzij PETROL 8 % Audi 80 Limited, 1595 cm’, 74 kW (100 KM), že od 34.381,00 DEM naprej V Sloveniji že dolgo poznamo visoko kakovostne, udobne in vame avtomobile Audi. Pri pooblaščenih trgovcih je vedno dovolj Audijevih vozil. Še posebej je poskrbljeno za modele S2, S4, Coupe, Cabrio in druge. Tako kot pač povsod v Evropi. Z majhno razliko seveda - pri nas imajo vsi Audijevi modeli najnižjo ceno! v Najcenejši na našem trgu pa je novi Audi 80 Limited, z odlično opremo, zmogljivim motorjem, izredno lego na cesti, dolgo življenjsko dobo in prestižnim udobjem. Nudi vam vse, kar od njega pričakujete. Predvsem pa ugodno ceno! NOVE, NIŽJE CENE AVTOMOBILOV AUDI. PREPRIČAJTE SE. AUDI 80 Limited 34.381 DEM AUDI 80 AVANT Limited 38.747 DEM AUDI CABRIO 2.0 63.549 DEM AUDI COUPE 46.445 DEM AUDI 80 S2 90.271 DEM AUDI 80 AVANT S2 94.985 DEM AUDI COUPE S2 93.286 DEM Audi Prednost je v tehniki AC RADANOVIČ, LEVSTIKOVA 3, BREŽICE, (0608) 61-273,62-470 AVTOHIŠA BERUS, V. CIKAVA 23, NOVO MESTO, (068) 25-098 i r mr 0m: ffe ebejno : r * 'Mm .t&m- Hh^ UPI ■ ZAPIANKANA KAPELICA - Na križišču poti proti za Dolenjemu in Gorenjemu Karteljevemu že zelo dolgo stoji kapelica. Zadnje čase je izza raznih tabel in kažipotov vse manj vidna. Bližnji sosedje pravijo, da so morali biti pri gradnji hiš pazljivi, da je ne bi zakrili, tisti, kipa postavljajo table z imeni krajev in kažipote, se očitno za to ne zmenijo, saj so z njimi kapelico dobesedno zakrili. Za nameček so h kapelici prislonili še kontejner za smeti. (Foto: J. Dorniž) V SPOMIN Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje. 14. julija bo minilo žalostnih pet let, odkar nas je nepričakovano zapustila dobra žena, mama, babica in prababica ANA iz Vinice 38 Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob, polagate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njeni JAKETIČ KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. uro do 9.30 v____________________________________ ZAHVALA Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in teta MARIJA POVHE rojena Skol z Račjega sela 8, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom vasi Račje selo in Blato ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala koletivu Novoles Račje selo, Gradbeništvu Zupančič, zdravstvenemu osebju, družinam Urbančič, Okoren, Novak, Pevec, g. kaplanu, pevcem za zapete žalostinke ter govorniku Milanu Kovačiču za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON ROM upokojenec iz Jurke vasi 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali osebno izrazili sožalje in pokojnega tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Internega in Kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ZZB Straža in Stefanu Jakliču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsi njegovi Jurka vas, 8. julija 1994 ZAHVALA Življenje celo si garala, za nas, otroke, vre si dala, a sedaj sami smo ostali, le praznina je za teboj ostala. V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta JOŽEFA ŽAGAR Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in sveče ter našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi Stane, Ivan in Jože z družinami, hčerka Jožica z Leonom ter sestra Fani z družino Novo mesto, 11. julija 1994 Spomin nate je še vedno živ. Ponosni smo, da smo te imeli. Vsi tvoji MOJMIR MILIČ 12.7.1974 - 12.7.1994 V SPOMIN Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boji (S. Gregorčič) Žaro smo položili v grob na ljubljanskih Žalah v petek, 8. julija, v krogu družine in prijateljev. Vsi njegovi JANEZ MACEDONI Za vedno je zaspal moj dragi mož iz Trške gore 80 ZAHVALA Ohranili jo bomo v lepem spominu, Žalujoči: nečakinje in nečaki Nepričakovano nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga teta MIMA BUKOVEC OSMRTNICA iz Semiča 15 ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica IVANKA TRATAR rojena Lukek z Rakovnika pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številne sveče. Posebno se zahvaljujemo družinama Kotar in Bizjak, še zlasti pa Pepci Bizjak, za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalo- ( stinke ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. ' Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric, tast, svak in pradedek IVAN ŽIBERT Nad mlini 3, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi sodelavcem Komunale, SDK - ja, SŽ Novo mesto, šmihel-skim pevcem za zapete žalostinke in govorniku ZB Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po zahrbtni bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in teta JOŽEFA TURK z Roj pri Šentjerneju Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerka Justi, sinova Tone in Dušan z družinami ter ostalo sorodstvo Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 55. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče in dedi FRANC JERIČ s Potoka 2 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Gliicksu, dr. Hačimoviču ter ostalemu osebju Oddelka za pljučne bolezni Splošne bolnice Novo mesto in patronažni sestri Erni. Iskrena zahvala ZŠAM Novo mesto za lepo pripravljen poslovilni govor, pevcem iz Šmihela ter g. duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra in teta MARIJA GORŠE iz Obrha 20 pri Dragatušu Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali in pokojno pospremili na njeni zadnji poti, prav takovg. Rusu za opravljen obred. Še posebej se zahvaljujemo Mariji Žepič, Bariči Radovič in Edvardu Jankoviču ter vsem sorodnikom za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: Zorka in sestra Ana z družino ZAHVALA Ljubila si zemljo, ljubila družino in dom, a v tihem pomladnem večeru odšla si v večni dom. V 37. letu starosti nas je po težki kratki bolezni zapustila naša draga žena, mami, sestra in teta LOJZKA HOČEVAR Dobrnič 43 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se GG Trebnje, OS Dobrnič, 8. b. OŠ Trebnje, SŠTSOS Ljubljana, Tr-lepovim, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR —K|N0 - službo isce - službo dobi -.stanovanja..— motorna^vozila - kmetijski stroji PRODAM — KUPIM —POSEST - ŽENITNE PONUDBE -JAZ N O -JBVEJTILA.-PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 14. julija - Franc Petek, 15. julija - Vladimir Sobota, 16. julija - Karmen Nedelja, 17. julija - Aleš Ponedeljek, 18. julija - Miroslav Torek, 19. julija - Vincenc Sreda, 20. julija - Marjeta LUNINE MENE 16. julija ob 3.12 - prvi krajec kino BREŽICE: 14. in 15.7. (ob 20.30) drama Schindlerjev seznam. 16. in 17.7. (ob 18. uri in 20.30) ter 18.7. (ob 20.30) drama Mož brez obraza. Od 20. do 22.7. (ob 20.30) komedija Glej, kdo se zdaj oglaša. ČRNOMELJ: 15.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška družinska komedija Beetho-wen - 2 del. 16.7. (ob 21. uri) ameriška vojna drama Nebo in zemlja. 17.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška družinska komedija Glej, kdo se oglaša - 2 del. KRŠKO: 15.7. (ob 20. uri) in 17.7. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska drama Vrnitev Casanove. METLIKA: 14.7. (ob 21. uri) ameriška vojna drama Nebo in zemlja. 15.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška družinska komedija Glej, kdo se zdaj oglaša - 2. del. 17.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška družinska komedija Beethowen - 2. del. NOVO MESTO: Od 14. do 20.7. (ob 19. in 21. uri) premiera Moja punca 2. 14.7. (ob 10. uri) matineja Knjiga o džungli. 19.7. (ob 10. uri) matineja Na svoji zemlji. • MOJA PUNCA 2 (drama, Dom kulture v Novem mestu, od 14. do 20. julija) Prva “Moja punca" se je končala v poletju 1972. Tudi tokrat glavna igralka Anna Chlumsky (v filmu Vade) je bila takrat prezgodaj odraščajoča enajstletnica. V tistem poletju so se zgodile velike stvari: prvi poljub, navajanje na očetovo prijateljico in izguba najboljšega prijatelja. “Mojapunca 2”se nadaljuje spomladi leta 1974. Pri Vadi doma je vse čisto drugače. Oče llarry (Dan Aykroyd) se je lepo vživel v svoj novi zakon z vedno optimistično Shelly (Jamie Lee Curtis), ki je visoko noseča. Vade se privaja pomembnim spremembam: prihodu dojenčka in s tem povezani izgubi svoje sobe, prsim, fantom in podobnim težavam teenagerjev. Leta odraščanja so tudi prva obdobja iskanja identitete in samo-spraševanj. Tako je tudi z Vado, pravzaprav so tovrstna vprašanja pri njej še veliko izrazitejša. Odrašča namreč brez mame, ki je umrla kmalu po njenem rojstvu. Zato med spomladanskimi počitnicami obišče strica Phila v Los Angelesu, kjer je bila doma njena mama. Vadin neprostovoljni vodič po mestu je Nick, fant istih let, sin stričeve prijateljice Rose. Čeprav si sprva nista niti najmanj všeč, se le odpravita raziskovat skromne sledi, ki naj bi ju pripeljale bliže mami. Njuni potepi vodijo do mestnih znamenitosti in so nekakšni turistični sprehodi po Mestu angelov. Vada ob tem poskuša sestaviti manjkajoče delce v spominu na mamo, spoznava svoje mesto v nastajajoči družini, doživlja prvo ljubezen, sprevidi pomen samega sebe in pomembnost zvestobe svojim sanjam. Skratka, odrašča. Po velikem uspehu prvega filma (precejšnje zasluge za to imata tandem Anna Chlumsky in Macaulay Sam doma 1-2, Priden sinko Culkin) so se filmarji znašli v zadregi, kako najti Anni pravega soigralca in oblikovati dovolj zanimivo vlogo fanta za nadaljevanje filma. Pri Columbia Pictures so takoj našli primer nekega igralca, Austina 0’Briena, 13 let. Poleg številnih tv reklam je igral v KOSCU in POSLEDNJI AVANTURI, v slednjem kot soigralec Arnolda Schwarzene-gerja. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji DVE traktorski prikolici, 13 - in 14 -eolsko, voz, (14 col) ter varilni aparata, vse domače izdelave, prodam. Angelca Kastelic, Vrhpolje, Šentvid pri Stični. 5858 HLADILNIK za mleko Nirus Slovenj Gradec, 300 - litrski, star leto in pol, ugodno prodam. * * 40-788. 5877 ŽITNI KOMBAJN Fahr, Širina 2.20 m, prodam. * (0608)75-712. 5891 ROTACIJSKO KOSO Sip 135 prodam. * 42-366. 5896 ZETOR 6011, gumi voz,(16col)in kompresor, 200 - litrski, prodam. * (068)85-734. 5912 MLATILNICO prodam za 1000 DEM. • (068)43-898. 5915 V DOLENJSIH TOPLICAH prodam dvobrazdni plug, predsetvenik, trosilec mineralnih gnojil, traktorsko škropilnico, 200 1, skoraj novo, in 340 m2 črne tegole Cana-dese. * (068)65-023. 5916 MOTOKULTIVATOR Pasquali, 14 KM, s prikolico, frezo in plugom, prodam za 3600 DEM. • 25-909. 5928 TRAKTORSKO PRIKOLICO domače izdelave prodam za 700 DEM. • (0608)43-264, zvečer. 5936 PLUG SLAVONAC, obračalnik Sental 2200 in bukova drva prodam. • 78-147. 5944 PAJKA 350 Spider ter obračalnik Sip 220 prodam. Slavko Škrbec, Češča vas 22, • 24-595. 5948 HLADILNI bazen za mleko, 2001, star 2 leti, prodam. • (068)78-224. 5950 TAKOJŠNJA DOBAVA, izredne cene trosilcev hlevskega gnoja, 2.8 t in 4 t, kiper prikolic, 2, 2.5 in 4.5 t, kosilnic Roto 165, koto 404 disk, silokombajn 80 B. • (064)622-575. 5954 MLATILNICO s popolnim čiščenjem in gumi voz, 16 col, prodam. • 45-563. kupim TELETA za nadaljno rejo kupim. Plačam z gotovino po najvišji dnevni ceni. • (068)73-227. 5918 RŽENO ali pšenično slamo za streho kupim. • (061)226-218. 5962 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornli, Breda Dušlč-Gornik, Anton Jakše, Mo/ca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dntga valuta le vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. :52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; teiefat 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. HIDROFOR kupim. * 28-521, zveier ali 43-675. 5973 R 4 GTL, letnik 1990/91, kupim. * 323-737. * 5980 GOLF D, od letnika 1988 do 1990, 5V, kupim. Miro Povše, Vrhek 29 a, Tržišče. _ 6025 OTROŠKI avtosedež kupim. * 42-456. 6029 motorna vozita LADO, letnik 1976, registrirano za celo leto, zelo dobro ohranjeno, prodam. • 43-618. 5864 R 18, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Ludvik Smukovič, Bušeča vas 10, Cerklje ob Krki. 5868 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. • (068)27-630. 5887 ALFO 33, letnik 1987, prevoženih 88.000 km, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo z doplačilom. • (068)23-065. 5888 LADO 1200 S, letnik 1986, registrirano do 3/95, prodam. • (0608)75-205. 5898 GOLF D, letnik 1987, registriran do 6/95, prodam. • 76-114. 5899 FIAT 126 P, letnik 1985, prodam. Dra-govan, Svržaki 9, Metlika. 5923 R 5 TOP FUN, kovinske barve, temna stekla, leto proizvodnje 1993, 16.000 km, prodam. • 22-638. 5926 BX 16 TGS, letnik 1990, kovinsko srebrn, prevoženih 41.000 km, odlično ohranjen, prodam za 14.500 DEM. (0608)81-358. 5947 TOMOS AVTOMATIC, kovinsko moder, lepo ohranjen, prodam. Stanko Škrbec, Češča vas 22, • 24-595. 5949 GOLF JX D, letnik 1986, prodam. Hrastar, Belokranjska c, • 25-589. 5951 126 P, letnik 1988, prevoženih 27.000 km,prodam. • (0609)619-135. 5952 116 P, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. • (068)85-478. 5956 JUGO 45, prva registracija 1/89, prodam. • 65-154. 5960 JUGO 55, letnik 1989, bel, prvi lastnik, prodam. * 78-206. 5961 HONDO CIVIC 1.4, letnik 1988, ugodno prodam. * (068)44-682. 5964 MERCEDES 190 E 2.0 avtomatic, kovinsko srebrne barve, letnik 1987, prodamo, možna menjava. • (068)27-989.________ 126 P, letnik 1986, prevoženih 60.000 km, prodam. Vene, Črmošnjice 61, * 43-707. 5969 SEAT IBIZA, letnik 1987, 1.2 GL, registriran do 8.6.1995, prodam za 7700 DEM. Možna menjava. * (068)322-159, od 8. do 18. ure. 5972 Z 101, letnik 1986, registrirano do 6/95, VELIKA IZBIRA kosilnic BCS, Gaspar-do, nakladalk Durante 12 m3,15 m3, Sip 17 m3, 20 m3, 25/9, plugov, vrtavkastih bran in frez Maschio. Na zalogi kosilnice BCS 622 diesel, letnik 1991, in Deutz 55 A, letnik 1989. • (064)622-575. 5955 SAMONAKLADALKO, puhalnik z elektromotorjem, prevozni hladilni bazen za mleko, balirko, pajka in silokombajn ugodno prodam. » (0608)75-196 ali (068)73-336. 5958 OHRANJEN TV 732, 850 delovnih ur, letnik 1987, prodam. Aleksander Pirh, Šentrupert 120, • (068)40-053. 5975 FREZO s priključki, malo rabljeno, prodam. • 23-215. 5996 TRAKTOR DEUTZ, 48 KM, 500 delovnih ur, in cevi za puhalnik Tajfun prodam. • (068)42-527. 6001 DVE KOSILNICI BCS, ena diesel, ena petrolej - bencin, in ajdo za seme prodam. • (0608)43-247. 6013 REZERVNI DELI za traktor Deutz, novi, na zalogi ali po naročilu. • (068)59-082. 6015 čestitke DRAGEMU MOŽU in očetu Francu Šašku iz Gabrja pod Gorjanci čestitamo za 56. rojstni dan in mu želimo še veliko trdnega zdravja, sreče in dobre volje do življenja. Zena Marija ter sinova Franci in Joško. Dolenjska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto_______ Dolenjska banka.d.d., Novo mesto objavlja na podlagi 243. člena zakona o gospodarskih družbah, 10. člena statuta Dolenjske banke,d.d.,Novo mesto in na podlagi sklepa 38. seje upravnega odbora banke z dne 6. 7.1994 JAVNO PONUDBO ZA PRODAJO PREDNOSTNIH DELNIC BANKE Vse zainteresirane pravne in fizične osebe obveščamo, da lahko kupijo prednostne delnice Dolenjske banke, d.d., Novo mesto pod naslednjimi pogoji: Cena za posamezno delnico znaša 4.000,00 SIT. K tej ceni se prištejejo tudi obresti, izračunane po obrestni meri R +12%, od 1.7.1994 do dneva vplačila in prometni davek od prometa vrednostnih papirjev. Prodaja delnic za pravne osebe bo potekala v oddelku sredstev na sedežu banke, Seidlova cesta 3, kjer je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi s prodajo, in sicer na tel. št.: 068/28-359, ga. Ljudmila Bajec. Fizične osebe pa lahko kupijo delnice na sedežih ekspozitur Dolenjske banke, d.d.,Novo mesto, kjer lahko dobijo tudi vse ev. dodatne informacije,in sicer: — ekspozitura Novo mesto, Seidlova cesta 3, tel. št.: 068/322-213,324-213 — enota Črnomelj, Trg svobode 2, tel. št.: 068/51-113 — ekspozitura Trebnje, Ul. Gubčeve brigade 8, tel. št.: 068/44-279 — ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, tel. št.: 068/58-132 Število prednostnih, delnic namenjenih za prodajo,je 95.956. Ponudba velja do dokončne prodaje vseh delnic. Dolenjska banka prodam. Robert Koligar, Gor. Mokro polje 1, Šentjernej. 5976 R 5, letnik 4/91,34.000 km, kovinsko sive barve, petero vrat, prodam. • 87-336. YAMAHO DT 50 MX, letnik 1992, in jugo 45, letnik 1990, registriran do 6/95, prodam ali menjam. Janez Kastelec, Dolž, Ravnica 16, Novo mesto. 5979 Z 101, letnik 1986, prodam. Ratež 14 a, Brusnice. 5983 Z 101, letnik 1988, prevoženih 50.000 km, ugodno prodam. • (068)87-625. 5984 GOLF D, letnik 5/86, odlično ohranjen, prodam. • 84-746. 5985 CITROEN AX 1.1 TRS, letnik 1992, 5V, kovinske barve, radio, 40.000 km, prodam za 11.490 DEM. Možen kredit ali menjava. • (0609)614-571, (061)318-421. 5987 AX 11 RE, letnik 1989, rdeč, prodam ali menjam. Martin Turk, Podgora 44, Straža. JUGO 45, letnik 1990, prodam. • 65-570, po 15. uri. 5989 REGATO 70 S, letnik 1988, prevoženih 76.000 km, prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto, • 27-301. 5992 DAEWOO RACER, letnik 1993, ugodno proddam. • 65-291. 5993 JUGO 45, letnik 1990,27.000 km, dobro ohranjen, prodam za 3900 DEM. • 324-195, do 15. ure. 5998 JUGO 55, letnik 1989, prodam. Mohar, Potov Vrh 1 a, Novo mesto. 5999 126 P, letnik 1990, prodam. Marjana Po-vše, Potov Vrh 4 a. Novo mesto. 6003 OPEL ASCONO, letnik 1983 in 126 P, letnik 1990, prodam. Janez Sekula, Koroška vas 41, Novo mesto. 6008 MOTORNO KOLO BMW, 500 cm3, brezhibno, prodam. • 22-467. 6009 Z101 Comfort, registrirano do konca leta, prodam. • 85-881, v službi 58-104, Turk. 6010 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 15.4.1995, prodam. • 85-006. 6011 R 18, letnik 1987, prodam. • (068)44-529. 6012 JUGO 55, letnik 1982, traktor Fiat 300 s prikolico in krožno žago prodam. * 51-349. 6020 HONDO CIVIC HB, letnik 1987, registrirano do 4/95, prevoženih 98.000 km, dobro ohranjeno, poceni prodam. Stane Šobar, Pionirska 22, Dolenjske Toplice. 6021 Z 101, letnik 1984, registrirano do 5/95, prodam. • 53-237. 6031 JUGO 55, letnik 1989, krem, 60.000 km, prodam. » 25-953. 6033 SUZUKI SWIFT 1.0 GL, letnik 1990, kovinsko moder, katalizator, garažiran, lepo ohranjen, prodam. • (068)85-732 ali 85-657. 6034 R 5 CAMPUS, letnik 1/91 reg. 12/94, prevoženih 3.900 km, (rdeče barve, tonira-na stekla) • 22-397. UGODNO PRODAM R 5 CAMPUS, letnik 90, 5 vrat. • 51-638. UGODNO PRODAM R 4 GTL, letnik 91.* 53-108. Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volksvvagen — Audi • Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah Test novega modela AUDI A6. Z 101, letnik 1987, registrirano do 4/95, ugodno prodam. * 42-432. 6049 LADO KARAVAN 1500, bež, letnik 9/93, ugodno prodam. Jože Prah, Vel. Ma-lence 12, Krška vas.n 6051 obvestila NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567. 4236 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. * 44-662. 5152 SPREJEMAMO naročila za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, » (0608)79-375. 6054 preklici JUGO KORAL 55, letnik 1990, registri- ran do 6/95, prevoženih 32.000 km, prva lastnica, prodam. • (0601)84-202. 6036 TERENSKO VOZILO Aro 4x4, rdeče OPRAVIČUJEM SE Milanu Pavliču in Slavku Hostiču za besede, ki sem jih izrekel. Peter V. 5880 ANTON ŠKRBE, Žužemberk, Breg 22, prepovedujem vožjo, parkiranje avtomobilov in delanje kakršnekoli škode na parceli št. 432/1 v Liscu, k.o. Knežja vas. V nasprotnem primeru bom sodno preganjal. barve, letnik 1989, nujno prodam. * (068)45-667. 6037 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 4/95, zadaj karamboliran, v voznem stanju prodam za 1000 DEM. (068)84-597. 6038 CITROEN AX 1.4 TRS, letnik 6/87, 5 prestav, prodam ali menjam za golf. Gašperin, Dolenje Skopice 14, Krška vas. 6045 R 4, letnik 1988, registriran za celo leto, prodam po ugodni ceni. • (068)52-246. ZASTAVO POLY, letnik 1988, registrirano do 1/95, prodam. • (068)28-915. prodam pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.................................. Ulica in krtu*................................... Pošta:........................................... Naročniška številka:................ Podpis: Datum:...................... VINO belokranjsko črnino in belo s spričevalom, prodam. »(068)56-445. 5857 RDEČE VINO in šmarnico ugodno prodam. * (068)48-506. 5859 ŠIVALNI STROJI, novi in rabljeni, ugodno! Overlock Brother 546 D - 750 DEM in p.d. * (061)13-16-112, od 8. do 16. ure. 5863 OTROŠKO športno kolo Junior, 5 prestav, 20 - eolsko, prodam. • (068)23-398, zvečer. 5866 GLASBENI CENTER Nortmende, na daljinca, zelo ugodno prodam. * (068)22-423. 5867 ČOLN MAESTRAL 18 z motorjem T 4.5 in pony kolo prodam. * (0608)70-399. 5870 GUMIJAST ČOLN Maestral z motorjem 4.5 Electronic zelo poceni prodam. * (0608)62-749. 5873 PSIČKO, staro 3 mesece, čistokrvno, brez rodovnika, prodam. Cena ugodna. Justi Slak, Rodine 18, Trebnje. 5874 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5876 DVE KRAVI mlekarici pri Metliki prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5879 KOMPLETNO konjsko vprego brez konja in Z 750, zelo ohranjeno, prodam. * (068)76-489. 5881 FITNESS OPREMO, novo, ugodno prodam. • 45-358. 5882 SUHE hrastove plohe, 2.40 m3, prodam. • 51-979, od 8. do 14. ure in zvečer. 5885 AMERIŠKO winchesterko s strelnim daljnogledom cal. 30 - 30, prodam. V (068)49-541. 5886 PERZIJSKE MUCKE, čistokrvne, stare 3 mesece, dva bela in en moder prodam zaradi dopusta. Cena samo 7000 SIT. * (061)804-133. 5890 VINO, 200 litrov, prodam. » 25-820. 5895 KOZO srnaste pasme, dobro mlekarico, z dvema kozličkoma, starima dva meseca in pol, prodam. * (0608)70-291. 5900 MEŠANA DRVA, metre, lahko žagana, prodam. Možna dostava na dom. • 85-684. 5914 BELO in rdeče vino prodam. Mam, Dol. Dobrava 13, Trebnje. 5917 6 KRAV in eno simentalko prodam. * (068)76-533. 5921 CENTRALNO PEČ na olje, 3000 Kcal, skoraj novo, prodam po polovični ceni. * (061)59-725. 5927 DOBRO OHRANJENO kolo, prednje traktorske gume 600 x 16 ter super pisalni stroj prtKiam. * 22-020. 5929 RDEČE VINO prodam po ugodni ceni. • (068)42-864. 5931 BREJE KOBILE, stare od 3 do 7 let, ter še nerabljeno motorno žago Jonsered 625 prodam. Pavla Tomc, Trata 7/24, Kočevje. * 5932 RDEČE VINO prodam po 70 SIT. * (0608)79-793. 5937 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Monbcbe, dobro ohranjen, temno moder, prodam po ugodni ceni. * (0608)62-128. 5938 GORSKO KOLO na 18 prestav, dobro ohranjeno, prodam. Boris Tomažin, Ardro 19, Raka. 5939 RDEČE in črno vino prodam. Žulič, Oštrc 5, Kostanjevica na Krki. 5940 NOVE črne bulerje na 10 lukenj, številka 37, prodam za 12.500 SIT. * 23-085. 5941 GABROVA in brezova metrska drva po 3500 SIT in 150 kg semena krmnega ohrovta po 200 SIT prodam. 52-987. 5942 MOTORNO ŽAGO, 4 gume 165/70/13, dve 145/12, na platiščih, in kopalniško kad ugodno prodam. * 323-320. 5945 JEKLENKI, acitelen in kisik, z garnituro, prodam. • (068)49-475. 5957 FRAJTONARICI Melodija, B, Es, Des in C, F, B, dobro ohranjeni, kot novi, poceni prodam. * (0608)70-170. 5963 ROVOKOPAČ MF 50 AH, 4x2, letnik 1986, odpiralna žlica, vilice, teleskop, v delovnem stanju, dobro ohranjen, prodam. 41-198. 5965 GORSKO KOLO na 18 prestav, dobro >25. 5903 /e klase i dam. Bele, Mihovec 9, Podgrad. 5907 ohranjeno, prodam. * 42-925. METRSKA bukova drva prve klase pi Igrad. 59 m. ui.il., Kiiuuttv. 7, ruugiau. -> > BUKOVA DRVA (metre) 14 m3, prodam. Škrbce, Ralei 29. 5908 BIKCA sivca, starega 8 tednov, prodam. • 85-922. 5913 MIZARSKO delovno mizo (ponk), novo, prodam. * 41-198. 5966 ČRNO VINO, zelo dobro ocenjeno, 150 1, prodam. * (068)25-895. 5977 DVE motorni žagi, Stihi in Opem, prodam. * 65-694. 5990 2000 KOM. rabljene betonske strešne opeke prodam za 10.000 SIT. * 22-025. 5991 INDUSTRIJSKI overlock Union Spe-cial, 5 - nitni, prodam. * (064)242-319. 5994 SPALNICO MARLES - Nela, bele barve, za 1000 DEM in medeninasto posteljo (170 x 200) za 700 DEM prodam. * (068)341-079, (0609)614-572. 5995 ČRNO - BELO brejo telico prodam. * (068)76-528. 5997 STAJO za 120 kokoši, nesnicc in mlin za svinjsko krmo prodam. » 85-037. 6002 ŽREBICO, staro 17 mesecev, in žrebič-ka, starega 6 mesecev, oba rjavo -bele barve, prodam. * 57-364. 6004 VIDEOIGRICE Ninpendo, sistem Nes, za 14.000 SIT, z enim jovstickom in eno kaseto ter igralno palico Biper za 5.000 SIT, vse skoraj novo, prodam. * 43-564. 6005 TRI MLADE KOZE, stare 2 meseca, prodam, večjo avto prikolico pa prodam ali menjam za manjšo. * (0608)43-065. 6016 DVA bela pritlikava pudlja z rodovnikom, stara 6 tednov, prodam. * (061)215-127, popoldan. 6017 MOŠKO KOLO na 5 prestav prodam za 8.0802-235. 5871 STAREJŠO HIŠO v Trebnjem na Dolenjskem prodam ali menjam. * (064)328-502, po 17. uri. 5878 MANJŠO stanovanjsko hišo - dvojček v Novem mestu prodam. * 25-890, po 17. uri. 5894 BARVANJE NAPUŠČEV, žlebov itd. ugodno opravljamo z vašim ali našim materialom. Možnost plačila na obroke. 9 (068)27-519. 6032 službo dobi V OKOLICI Črnomlja redno zaposlimo mlado dekle za delo v strežbi. Nudimo stanovanjc. 9 52-529. 5875 SLIKOPLESKARJA redno ali honorarno zaposlimo. ® (068)65-263. 5884 OKREPČEVALNICA v gozdu Prečna zaposli natakarico - kuharico, lahko tudi dekle za priučitev, ki ima veselje do gostinstva. 5893 KUHARICA s prakso dobi službo. 9 57-175. 5905 REDNO ZAPOSLIM dve natakarici. Okrepčevalnica Ines, avtobusna postaja, dopoldan. 5919 GOSTILNA takoj zaposli dekle za delo v strežbi, lahko tudi pripravnico. » 57-154. 5925 USPEŠNO PODJETJE potrebuje več pogodbenih sodelavcev. Vrhunski izdelki, mrežni marketing. 9 (068)84-894, v soboto od 8. do 20. ure. 5946 POGODBENO DELO na domu za nemško firmo nudim. 9 (066)83-411. 5971 PODJETJE redno zaposli moškega, starega nad 25 let, za delo v igralnici v Novem mestu. * (068)341-246. 6000 INTERESENTA za kuhanje oglja na našem domu iščemo. Naslov v oglasnem oddelku. 6023 ČE imate čas in voljo do dela se oglasite! Prodajali bomo artikle z znakom kakovosti. Šifra: »NI AKVIZITERSTVO«. 6028 PARCELO, primerno za vikend, prodam. Klenovik, Stara vina, 9 (068)73-382. 5910 1 HA ZEMLJE v Potočni vasi za 5.000 DEM, agregat, prikolico za prevoz živine, primerno tudi za prevoz konj na tekme, in žametno črnino prodam. 9 23-551. 5911 V KOSTANJEVICI na Krki kupim za- zidljivo parcelo. Tine Šantelj, Bratov Učakar 80, Ljubljana, * (061)5/4-545. 5922 KRK. Zazidljivo parcelo, 860 m2,1.5 km od morja, lokacijska dokumentacija urejena, voda in elektrika na parceli, prodam. * (061)262-301. 5934 VINOGRAD z zidanico v bližini Sevnice prodam, opel kadett pa prodam ali zamenjam. * (0601)81-372. 5943 GOZD, 1 ha 700, na Dvoru pri Soteski, prodam za 20.000 DEM. * (064)48-229, zvečer. 5959 V ŠENTRUPERTU prodam vinograd, 130 trt, sadovnjak in stavbišče. 9 40-338. 5974 V PIŠECAH prodam hišo in zemljo. Cena po dogovoru. 9 (063)411-792. 5982 DVE PARCELI, velikosti cca 2000 m2, primerni za sadovnjak ali vikend, po izbiri prodam. Može, Trdinova pot 27, Gabrje, Brusnice. 6035 PARCELO, 7 a, z opuščenim vinogradom, lokacijskim dovoljenjem za zidanico v Zabukovju pri Trebelnem, prodam za 5000 DEM. * (066)34-026. 6039 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Trebnjem na Dolenjskem prodam ali zamenjam. * (064)328-502, po 17. uri. 6052 razno MOTORNA KOLESA Tomos popravljamo. * (068)322-364. 4466 STROJNE notranje omete vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust ter informacije na 9 (062)724-707. 5169 FASADO, temno ali navadno, vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust in informacije na * (062)724-123. 5170 NUDIMO POMOČ in nego na domu. Strokovnost zagotovljena! 9 (068)25-443, od 20.30 do 21.30 ure. 5860 INŠTRUIRAM nemščino za osnovno in srednjo šolo. * 64-118, Marija. 5869 V ŠENTJERNEJU oddam v najem lokal. »42-055. 5901 POSLOVNI PROSTOR na Glavnem tr- gu v Novem mestu, 80 m2, prvo nadstropje, oddam za 1.000 DEM mesečno. 9 321-039, dopoldan, 341-602, popoldan. 5902 VAŠ svetovalec za osebna in rentna zavarovanja. 9 27-262. 5906 7 - DNEVNO namestitev za 4 osebe na Costa del Sol v Španiji prodam. 9 (068)73-631. 5920 GOSTINSKI LOKAL oddam v najem ali menjam za manjšo hišo. 9 85-629. 5924 AVTO - MOTO NOVO MESTO, D.O.O., Ljubljanska 8 b, odda poslovne prostore v izmeri 50 m2 z možnostjo uporabe večjih parkirnih prostorov. * 322-159. 5930 POSLOVNE PROSTORE velikosti 49 m2, 51 m2 in 57 m2, z lastnim parkiriščem, oddam v Novem mestu. 9 (068)323-785. * 5970 BREZPLAČNO oddam še nepokošeno seno. * 26-550. 5981 PROSTOR, primeren za pisarno, na Ulici talcev 2, Novo mesto, oddam. * (068)22- 444. 5986 ZA POPRAVNE IZPITE inštruiram kemijo in angleščino. 9 (0609)619-454. PRED KINOM KRKA v Novem mestu se je našel bel pes (mešanec). Ima ovratnico in rdeč povodec. Če ga kdo pogreša, naj se javi. Oddamo ga tudi ljubiteljem živali. Naslov v oglasnem oddelku. 6018 S M O L E SERVIS IN TRGOVINA S KOLESI JOŽE SMOLE Žabja vas Novo mesto Tel.: 068/341-952 Kolesa na 6 obrokov. Za gotovinsko plačilo 10% popust. službo išče ADMINISTRATORKA išče honorarno ali redno zaposlitev v administraciji, knjigovodstvu ali podobno. 9 (068)42-195. 5872 IMAM SŠI ekonomske smeri. Iščem ustrezno zaposlitev, lahko tudi delo v butiku. * (0608)82-050. 5933 stanovanja DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 63 m2, v Ivančni Gorici, prodam. * (061)777-226. 5862 ENOSOBNO KLETNO STANOVAJE, 44 m2, Nad mlini v Novem mestu, s centralno, telefonom in CATV, prodam. 9 28-841. 5865 V BRESTANICI prodam enosobno sta- novanje, 44 m2, s ČK in CATV. Bahčič, Raztez 9, Brestanica. 5883 GAROSNJERO v Novem mestu takoj najamemo. 9 (061)312-254 ali (061)317-285. 5892 V TREBNJEM najamemo dve ali trisobno stanovanje za daljši čas. 9 45-753. x 5897 PODNAJEMNIŠKO STANOVANJE v Dolenjskih Toplicah, sposobno za opravljanje obrti v dveh povezanih garažah, oddamo. * (068)65-023. 5909 V KRŠKEM zelo ugodno prodam dvosobno stanovanje, 60 m2. 9 (0608)34-831. 5935 DVEINPOLSOBNO STANOVANJE na Cesti herojev v Novem mestu, s telefonskim priključkom, prodam. * (068)24-362. 5953 V NOVEM MESTU prodam opremljeno garsonjero s telefonom, centralno kurjavo in balkonom. * (068)323-824. 5967 STANOVANJE v Metliki prodam ali oddam. » 60-153. 6026 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, na Otočcu, v Rumanji vasi, Soteski, na Dvom, v Žužemberku, Dol. Toplicah, Gradišču, Trebnjem, Gazici, Šentjerneju, Telčah - Križu, Zaplazu pri Čatežu, Jarčjem Vrhu, Smo-lenji vasi, Malem Slatniku, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Rebri, Klcčetu, Mirni, Vrhu nad Šentrupertom, Mar-tinji vasi pri Šentlovrencu, Gradi-šču-Primskovo, Kopru, Brežicah, Rudni vasi, Stopičah, Lutrškem selu, Rosalnicah, Gor. Kamnju; stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Trebnjem, Črnomlju, Žužemberku; lokale: trgovino in bife, oboje v obratovanju, v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju in na Mirni, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovno-trgovsko stavbo v Kostanjevici in Mirni; poslovne prostore za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici v Novem mestu; stavbe za poslovno dejavnost: v Novem mestu, Vrhpeč ob Temenici, Kopru, Črnomlju, Brežicah, Vavti vasi; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Šmavru, Malem Riglju, Trški Gori, Gabrju, Vinici, Žagradupri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Kopru, Gačah; parcele za gradnjo: v Dol. Maha-rovcu, Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, Šentvidu pri Stični, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Trebnjem, Selih pri Dol. Toplicah, v Mihovcu pri Podgradu; kmetijska zemljišču in gozdove ter kmetije na Dolenjskem; v najem oddamo: stanovanja, gostilno, diskoteko, trgovino z živili, poslovne prostore za pisarne, trgovino in storitve, prodajalno mesa. TeLfax 068-322-282, od 8. do 19. ure. ENOSOBNO STANOVANJE s central-no kurjavo in telefonom v Novem mestu oddam, po možnosti ženski, brez predplačila. 9 26-696. 6050 ženitne ponudbe VDOVEC upokojenec, zdrav, s stanovanjem, star 74 let, želi spoznati žensko za skupno življenje na mojem domu, staro od 60 do 68 let. Šifra: »RIBNICA - KOČEVJE«. 5861 TELEVIZIJA NOVO MESTO Jttaifiall s Trdinovega vrha /| f na kanalu I vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED l_00B52-1723-3512|| »00852-1723-3513 ! 00852-1723j5ijyj 00862-1723-36061 »CE852-1723-3607 i 00852-1723-36101: MEDIŠ TRGOVINA REGRŠKE KOŠENICE 97 NOVO MESTO Tel.: 068/21-704 VAM V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE NUDI — medicinske pripomočke — ortopedske pripomočke — alternativna medicina — naravna kozmetika — potrošni sanitetni material Delovni čas: ob delavnikih od 9. —18. ure ob sobotah od 9. — 12. ure Vljudno vabljeni! SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščlca 18, Novo mesto r \ GRADITELJI — IZVAJALCI GRADENJ Po ugodnih cenah vam v mesecu juliju ponujamo iz našega proizvodnega programa: stropne nosilce vseh dimenzij, okenske in vratne prekade od 1 — 3 m Ugodna ponudba: SKOK OPEKE, POLNILA, MIVKA V VREČAH. Naredimo vam izračun potrebnega materiala po vašem načrtu. BETOMAL d.o.o. Zg. Polskava \ Tel./Fa*: 062/836-668 j Če nimate časa ali ne zmorete vsega sami, pokličite nas. Tel.: 068/44-721. .Vrrr.'■//// . /frr/r/vf DOLENJ S KE TOPLICE tel.: 65-510 Delovni čas: od 8. do 23. ure, nedelja od 10. do 23. ure TERMOACTIVE GEL - odlično odpravlja celulitis, poporodne strije. Navodilo za uporabo priloženo. Cena 1.600,00 SIT za eno kuro. Dobava po pošti po povzetju. Naročila sprejemamo vsak delovnik od 7. do 15. ure po tel. & fax: (062) 222-205. dim graf d.o.o. posredujemo pri prodaji in nakupu nepremičnin. Tel. 068/60-667, od 8. do 12 ure. Partizanski trg 5,68330 Metlika ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. IFNO-. Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi zelo ugodne cene umetnih gnojil, semen, škropiv, krmil, gradbeni material ter ostalo. Posebno ugodno: cement Anhovo 525 SIT apno 398 SIT termoputz 912 SIT lamel parket 1.122 SIT ladijski pod 699 SIT 1. klasa keramične ploščice 749 SIT m2 jupol 30/1 2.430 SIT bramac kom. 92,93 SIT gnojila NPK 15x15x15 1.195 SIT urea 1.170 SIT kan 995 SIT Odprto vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Tel.: 0608/75-086 \ 0609/61-666 N---------------------------■ / ' N Iščemo poslovodjo in prodajalce za novo prodajalno (300 m2) z mešanim blagom v Slovenski vasi. Ponudbe pošljite na naslov: EUROCONTACT, LJUBLJANA, Kamniška 20. V_____________________y zastopstvo - uvoz Hzvoz - frgovlna KOSTANJEVICA NA KRKI PE Ljubljana, Vodovodna 1 0609/614-571 061/318-421 0609/615-928 DELOVNI ČAS: ponedeljek — petek: 8. — 13., 15. — 19., sobota: 9. — 13. POSEBNA PONUDBA FIAT TIPO 1.4 IE SX KAT SAMO 18.990 DEM El. stekla, centr. zakl., servo volan, odbijači v barvi vozila, avtoradio, konzola spredaj. FIAT TIPO 1.4 IE S MAQ SAMO 18.990 DEM El. stekla, centr. zakl., avtoradio, temne šipe. FIAT TEMPRA 1.6 IE KAT SAMO 19.990 DEM Desno ogledalo, avtoradio, temne šipe, električno nastavljive luči, gasilni aparat. LANCIA DEDRA 1.8 IE KAT SAMO 24.990 DEM ENOLETNA GARANCIJA LASTEN SERVIS KREDIT — LEASING STARO ZA NOVO YURENA šola tujih jezikov Marjana Kozine 49 a Novo mesto tel./fax. 068/341-434 Tečaj angleške slovnice za srednješolce. Tečaj angleškega jezika za učence 8. razredov. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 11 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 10. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: samopostrežba Glavni trg, market Ragovska, market Diska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8, do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure; trpina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: maiket Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul, Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19,30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11, ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sete fr. . -...... -....--...........-Rn Za glasbeno trgovino LIKA ste gotovo že slišali! Ne?! Potem pa nimate posluha za dobro trgovino. No, izgubljenega ni še nič, LIRA vam je na voljo v novomeškem BTC, Ljubljanska 27 (hala A, vhod 1 in 2). Vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure vam bodo postregli: s CD ploščami in kasetami. Foto material, akustika in videoteka: izbirate lahko po mili volji. Sploh pa: ni važno, ali so znamke TDK, Sony, Basf ali JVC, audio ali video kasete so v LIKI po najnižjih možnih cenah! In hit hitov za lirične duše kaseta in CD plošča skupine ŠUKKR (Romani di - Gipsy Soul - Ciganska duša) Dajte krila svoji duši v LIKI s .. - ■■■................. ■>) ' PRILOŽNOST ' ŠE NI ZAMUJENA! CENE AVTOMOBILOV HYUNDAI SE NISO SPREMENILE P0NY PARTNER že za 16.990 DEM P0NY SEDAN 1.5 LSI že za 19.750 DEM LANTRA 1.6 GLSi že za 26.200 DEM SCOUPE 1.5 LSi že za 26.500 DEM SONATA 1.8 GLSi že za 30.500 DEM V vseh avtomobilih Hyundai je še nekaj časa vgrajen sodoben 3-kanalni katalizator. To je prispevek Hyundai-a k čistejšemu okolju. Ko znižana davčna stopnja sa avtomobile a katalizatorjem ne velja več, Hyundai razliko poklanja svojim kupcem! eMiNENTd.0.0. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel. fax. 068/323-902 AVT0SAL0N HVUNDAI PE KRŠKO Kandijska 14, No« meeto CKŽ 51, Kriku tel. 068/28-950 M. 0608/22-950 PE Črnomelj Belokranjaka 16 M. 066/51-376 V HYUnORI VEDNO NA DOBRI POTI J V SPOMIN Gomilo tiho obiskujemo, ki srce tvoje v nji trohni, v pekočih solzah pričakujemo snidenje s teboj srečnejiih dni. Boleč je spomin na 15. julij, ko mineva leto solza in žalosti, odkar nas je zapustil ljubi mož, oče, dedek, tast, brat in stric SLAVKO SOTLAR iz Mačkovca Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi m t. 28 (2343), 14. julija 1994 DOLENJSKI UST 23 portret tv (j a ttdm Alojzij Zupančič Po vsej verjetnosti je Alojz Zupančič žilico za obrt in predvsem za natančnost nasledil po svojem očetu, ki je bil zaposlen na železnice Natančnost pa je še posebno cenjena v gradbeništvu zaradi kroničnih stisk investitorjev, kako zbrati denar za zaključek določene naložbe. Gradbeništvo Zupančič v trebanjski občini pa zna rešiti to dilemo in zmore ozaljšati in vrniti dušo bodisi trebanjskemu gradu, cerkvici na Vinjem Vrhu nad Smarjeto ali pa Knežji oz. Mali vasi v Suhi krajini. Alojz se je rodil leta 1935 v No vem mestu, otroštvo pa je preživel v Dolenji Nemški vasi. Po poklicu je gradbeni tehnik. Poprej je delal pri trebanjski Komunali, že 20 let pa ima obrt. Pri Zupančičevih so poleg Alojzija povili še hčerko, ki živi v' Postojni. Alojzu pri delu že več let pridno pomaga sin Borut. V njem je Alojz dobil pravega naslednika, kajti 25zaposelnih v obrti ni mačji kašelj, še zlasti ne, ker ima Zupančič med delavci večinoma Albance m Srba. Alojz pravi, da sc fantje kar dobro razumejo. In ker je treba pri njem trdo delati, saj se vedno mudi, ker je natanko določen rok otvoritve tega ali onega objekta, za politiziranje pri njem ni ne časa niti energije. Zupančič zelo hvali svoje delavce, kako skromni in marljivi so. To pa verjetno odtehta njegovo “kadrovsko politiko”, da se namreč napaja z delovno silo iz nekdanje "juge". “Delamo ob petkih in svetkih, če je potrebno, tudi ob nedeljah. Investitorjem se vedno mudi, nam pa tudi. To pa ne pomeni, da pri tej naglici trpi kakovost naših del. Zelo pogosto smo v stiku s strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala. Za nas nikoli ni bil problem pomanjkanje dela, temveč kvečjemu, kako se organizirati, da bi v najkrajšem času spravili pod streho določen objekt, da bi bili na koncu zadovoljni izvajalci in investitorji, " umirjeno, s pojočo dolenjsko govorico razlaga Zupančič. Pri ljudeh je priljubljen, ker skuša prisluhniti njihovim stiskam in ne navija cen do onemoglosti. Kolikokrat je že iz svojega žepa kreditiral kakšno trebanjsko ustanovo ali društvo in celo posameznika s t.i zamikom plačila! Predsednik trebanjskih gasilcev Franc Gorenc pravi, da je Zupančič začel na novem gasilskem domu v mestu delati fasado, čeprav so mu bili dolžni že za vsaj tri tolikšne vsote, kot je bila vredna ta naložba. Zupančičev konjiček je delo, za kaj drugega nima ne časa ne smisla. Do septembra letos mora v sklopu programa celostnega razvoja podeželja končati 18 fasad na domačijah v Knežji vasi in Baragov gradič v Mali Loki, s polno paro delu pri mirenskem Tomu itd. Pri vsem tem vendarle najde toliko časa, da postori še kaj v trebanjski obrtni zbornici s preko 700 obrtniki in delavci, ki ji predseduje, v trebanjski krajevni skupnosti pa še kje. Zaradi vsega tega bo plaketa občine Trebnje ob letošnjem občinskem prazniku prišla v prave roke. P. PERC Žetve s srpi ni vsak dan V Šapolah pri Zdolah nad Krškim so želi in mlatili po starem - Starejši še pomnijo in znajo ŠAPOLE - Zdolski odbor za celovit razvoj podeželja in obnovo vasi si prizadeva, da bi vsaka vas v njihovi krajevni skupnosti dobila svojo tradicionalno prireditev. Tako so letos poleg že znanega zdolskega juijevanja pripravili še vidovanje v Kostanjku in tekmovanje koscev na Ravnah. Minulo soboto je, odbor skupaj z vaško skupnostjo Šapole prikazal žetev s srpi. Šapole so vasica, ki se, čeprav nekoliko odmaknjena od občinskega središča, vse bolj razvija. Ime vasi je menda nastalo v davnih časih, ko seje od Raven naprej videlo samo “še pole”. Danes je na tem polju 24 gospodinjstev in skoraj vsako ima telefonski priključek. Pred kratkim so obnovili vaški vodovod in asfaltirali lokalno cesto. Domačini se ukvarjajo predvsem z živinorejo, prašičerejo, sadjarstvom in vinogradništvom. “Vse bolj zanimivi postajamo tudi za viken-darje,” pravi Jože Križnik iz vaške skupnosti Šapole. Na sobotni prireditvi so obiskovalci lahko videli, kako seje žela pšenica pred 20 in več leti. Skupina starejših zanjic - mlade takega dela ne poznajo, saj danes vse požanje kombajn - je SUHOKRANJSKA NOC ŽUŽEMBERK - V soboto, 16. julija, bo v Žužemberku precej živahno. Ob 15. uri bo na loki ob Krki pravi otroški živžav. Za dobro voljo in lepo počutje najmlajših bo poskrbelo turistično društvo Žužemberk-Dvor. Najmlajši bodo lahko uživali ob igricah, ki se bodo odvijale na prostem. Lahko boste poleteli z balonom ali pa se zapeljali s čolni kajak-kanu kluba iz Žužemberka. Igral bo tudi ansambel Slapovi. V večernih urah pa bo prava Suhokranjska noč. Gasilci bodo ob 18.30 svečano prevzeli novo gasilsko vozilo Nissan. Po uradnem delu programa bo poskrbljeno za zabavo. Ansambel Jože Skubic in Slapovi, skupina Modra kronika, bogat srečelov in mnogo pijače ter jedače čaka na obiskovalce. fJaIč,, tiMj jt Udu IjUohjctl Iščemo lastnika stopnišča - Kako, da je denar za gradnjo cerkva? - Pohvala vinjskemu kampu - Kdaj igrišče v Mirni Peči in telefoni okoli Podbočja? - Kočijaž ni nič zaslužil! Resje, da pozimi in spomladi kašlja več ljudi, vendar ne moremo mimo ugotovitve, da se jih v teh toplih dneh izkašlja precej več. Po našem dežurnem telefonu namreč. Ta teden smo se na tej in na oni strani žice spraševali, kdo je lastnik stopnišča med poslovno zgradbo na Cesti Gubčeve brigade in Pavlinovim vrtom zraven razpravnih dvoran sodišča v Trebnjem. Albin iz Treb-njega tega nikakor ne more ugotoviti in pomagati mu niso mogli niti v njegovi krajevni skupnosti. To pravzaprav ne bi bilo pomembno, če bi za stopnice kdo skrbel, pa ne. Stopnic po izgradnji sploh niso počistili in tudi zdaj nikomur ni mar zanje. Vinko iz Zaloga pri Novem mestu se čudi, da zmanjka denarja ravno za gradnjo bolnišnice, medtem ko ni KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 341-304 lahko pokličejo otroci in starši, ki imajo kakršnekoli težave. Ta četrtek med 19. in 21. uro bo na vaš klic čakala psihologinja Marjana Šetina Kladnik. Ob ponedeljkih med 18. in 20. uro pa lahko na telefon 26-005 pokličejo vsi, kijih karkoli zanima v zvezi z družino. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. nikoli premalo denarja za zamenjavo imen mestnih ali pa za gradnjo novih cerkva. Zadnjič se je peljal mimo Žužemberka in je opazil, da tam zgradba že kar lepo raste. Moti ga tudi grof, ki ga toliko let ni bilo na Otočcu, zdaj bi pa kar naenkrat rad bil naš. “Zakaj ga predsednik Koncilija in nadškof Šuštar tako podpirata?” sprašuje. In še več stvari ga moti. Na primer to, da so pri zaloški opekarni letos spomladi prekopali cesto, ker je počila vodovodna cev, zdaj je pa nihče ne pokrpa. Med uro kritik in težav se kar prileže kakšna pohvala. Pretekli četrtek zvečer jo je izrekel Belokranjec, in sicer viniškemu kampu, ki “je letos po tolikih letih zadihal v vsej lepoti”. “Presenečen sem nad urejenostjo in čistočo, vse je pokošeno, brez nesnage in ščavja. Vsem, ki tam delajo, čestitam in jih tudi pozdravljam, posebej kuharja Franca.” Bralec iz Mirne Peči pa nikakor ni pripravljen čestitati svoji krajevni skupnosti, saj je prepričan, da bi morala nemudoma poskrbeti za ureditev nekdanjega igrišča, kije bilo ob dežju pravo jezero, dom za žabe in komarje. Zemlja je zdaj res navožena okrog njega, a že od lani, ko je Pionir delal kanalizacijo, stoji v kupih. Ker že od lani, odkar so vkopali kable, čakajo na telefonske priključke, so nekateri krajani Podbočja, I)o- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. najprej s srpi požela pšenico. Taje bila nekoliko mokra in polegla zaradi neurja, toda snopje je vseeno hitro padalo pod pridnimi zamahi žanjic. Po žetvi so pšenico s konjsko vprego odpeljali v kozolec, del pa soje mlatiči pomlatili s cepci in jo očistili. Ob dobri jedači in pijači, bogatem srečelovu in zvokih ansambla Francija Ocvirka se je v Šapolah razvila prava vaška veselica, ki se je, kot se spodobi, zavlekla pozno v noč. Odbor CRPOV namerava letos organizirati še trgatev v Pleterjah, ličkanje koruze v Anovcu ter Ivačičeve dneve na Ravnah, s katerimi bodo počastili znanega kuharskega mojstra, ki je doma iz te vasi. B.B. ZA KA TEROJE SLAMNA TI MOŽ? - Če je bita med žanjicami kakšna starejša neporočena ženska, ki so jo imeli za preveč izbirčno, so ji moški na konec njive nastavili slamnatega moža. Včasih je bila žanjica užaljena in je moža kar podrla, spet druga je vse skupaj vzela za šalo, pobrala slamnatega soproga in ga prinesla med žanjice. Tudi ob žetvi v Šapolah na ta običaj niso pozabili. (Foto: B.B.) Magic na portoroškem festivalu Za jutrišnji nastop so se dobro pripravili in upajo na najboljše - Jeseni bodo dokončali kaseto bravc in Šutne pooblastili sokrajanko, ki živi v Novem mestu, da pokliče v njihovem imenu. Andrej Zupanc, vodja investicij pri enoti podjetja PTT v Novem mestu, je povedal, da priključke lahko pričakujejo septembra. “Krajevno omrežje še ni čisto dokončano, saj je omrežje do Križaja šele v gradnji. Istočasno polagamo tudi medkrajevni optični kabel, zato centrala še ni priključena. Pogodbe za vsa našteta dela so že podpisane, samo izvesti jih je še treba,” je pojasnil. Tistemu, ki so ga motile konjske fige na Trebanjskem košu, in vsem, ki so o tem brali, je želela odgovoriti aktivna Trebanjka (ime znano uredništvu): “Gospod, ki je obiskovalce trebanjske prireditve prevažal naokrog s konji, ni zaslužil niti prebite pare. To je počel iz čistega veselja.” Morda bi nergače zato ob koncu povabili, naj se pridružijo trebanjskemu Turističnemu društvu in tudi sami kaj. prostovoljno naredijo za svoj kraj. (Morda bi lahko pobirali konjske fige.) B. DUŠIČ-GORNIK pogovori o družim ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 POSAVJE - Ansambel Magic igra skupaj od lanskega septembra, ko so se dela resno lotili štirje člani in nato pridobili k sodelovanju še dva kitarista. Sedemnajstletna pevka Martina Živič iz Kapel, baskitarist Matjaž Prevejšek, klaviaturist Matjaž Lipovž, bobnar Miran Štojs ter kitarista Zoran Košir in Andrej Urbanč so trenutno edini posavski ansambel komercialne plesne glasbe, ki snema kaseto, želi sodelovati na festivalih in osvojiti slovensko sceno. Vse to bo članom Magica morda lažje uspelo potem, ko se bodo jutri, 15. julija, predstavili na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu. S pesmijo Morje, moije se jim je namreč uspelo uvrstiti v del festivala, kjer se bodo predstavljali mladi in manj uveljavljeni pevci. V pripravah na jutrišnji nastop jim je s postavitvijo scene in koreografije pomagal Dušan Vodlan iz Krškega, medtem ko bo za zunanji videz nastopajočih poskrbela Sabina Zakšek. Na odru se bosta poleg ansambla Magic v ritmu glasbe sukala tudi Sebastjan in Urška, trenutno najboljši plesni par Plesnega kluba Krško. V ansamblu se veselijo izkušenj, ki jih bodo pridobili z nastopom na festivalu, hkrati pa upajo, da se bodo uspešno predstavili in da jih bo končno spoznala Slovenija. Tako so sami posredovali nekaj pesmi in jih predstavili Radiu Slovenija, in nekaterim lokalnim postajam. Če jim bo nastop na festivalu dobro uspel, bo s promocijo malo lažje. Ansambel Magic zdaj snema kaseto. Prvih šest skladb so že končali, ostalo pa bodo posneli jeseni, tako da bo kaseta izšla oktobra. Producent kasete je Zoran Košir, kije napisal tudi glasbo, pisca besedil, sta Vlasta Bon-Revinšek in MišoČermak. Ansambel poznajo za zdaj v glavnem v domači regiji, kjer igrajo na plesnih večerih po hotelih in letnih terasah predvsem za goste, starejše od 20 let. Pogosto za- MAGAZIN ZA SODOBNE EVROPEJCE I FOKUS-DVOJNA ŠTEVILKA-FOKUS ’ V NOVI ŠTEVILKI MED DRUGIM PREBERITE Slovenci so se osamosvajali z visoko stopnjo zaupanja v svojo tedanjo oblast, zdaj pa jih je ta — kot pač vsaka — | pustila na cedilu bavajo goste na Otočcu, v čateških Termah in na gradu Mokrice, včasih pa si najamejo še harmonikaija in zaigrajo tudi na veselicah. B. D.-G. DALMATINSKI VEČERI NA OTOČCU OTOČEC - Vsi, ki imajo radi dalmatinske pesmi in njihove morske specialitete, bodo gotovo v dneh od četrtka do nedelje obiskali motelsko restavracijo na Otočcu. Tam bodo te dni od 20. ure, v nedeljo pa že od 18. ure dalje gostovali klapa Maraska in duo iz Zadra, vsi že stari znanci Otočca, ki znajo narediti pravo dalmatinsko fešto. VESELO V SLOVENIJO - Ansambel Magic iz Posavja bo jutri nastopil na Melodijah morja in sonca v Portorožu, sicer res v delu za mlade pevce, a njegovi člani upajo, da bo nastop uspešen in jim bo pomagal tudi pri promociji kasete, ki bo izšla oktobra. £ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARIJI PLETERSKI iz Bučcrce. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1(1) Srečen le s teboj-ANS. ŠIBOVNIK 2 (4) Dan pri mami - ŠTIRJE KOVAČI 3 (5) Medved na obisku - ANS. PETRA FINKA 4 (2) Divji lovec - ANS. NIKA ZAJCA 5 (8) Srce - ANS. SIMONA LEGNARJA 6(8) Svetli mesec - VIGRED 7 (3) V vinu so vse skrivnosti - PLANIKA 7 (7) Voščilo Francetu - NAGEIJ 9 (-) Henčkov Abraham - ANS. HENČEK 10 (6) Na morje - ANS. TONIJA VERDERBERJA Predlog za prihodnji teden: Sreča - VIHARNIK JO KUPON ŠT. 28 Glasujem za_ Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto METRO NE STOJI - Avgust Vrščaj, Andrej Šurla, Slavko Medle, Romeo Miklič in Rok Jerman (od leve na desno) so člani novomeškega Metroja, ki skuša z raznovrstno plesno glasbo zadovoljiti še tako zahtevne obiskovalce lokalov, kjer je moč plesati. Zadnja tri leta domala ni bilo konca tedna, da ne bi koga srbele pete ob glasbi skupine Metro, od letošnjega maja dalje pa se je ob glasbi metro-jevcev mogoče vrteti na prenovljeni terasi gostišča Loka. 1 obeh firmi fierjane®«' ANfckdoie iN puiCjOtlc ZApiSAl Jože DuIar Vzemi pa pojdi! Fašistični vojak s črno cofasto kapo na glavi oblastno stopi v gostilno in zahteva dva deci vina. Krčmarica Zefa mu da zahtevano in ko mu vrne drobiž, takole šteje: “Uno, duje, trnje, činkve, pet... na, hudič črni, vzem vse pa pejd!" Trpežna barva ('Tista barva je bila nekaj vredna, tista pred vojno!" jo hvali Metličan. “Štirideset let že ni bila prebarvana naša soba, pa ko sem zadnjič snel sveto podobo s stene, se je na zidu še zmerom videla stara slikarija!” Veš pa le, da ni Trubar Pesnik Mitja Šarabon, ki je sicer imel precej smisla za umetnost, seje, kdo ve zakaj, odločil, da kupi dokaj kičast sadren kipec Ivana Cankarja. Nekaj časa ga je sukal po rokah, potem pa je resno ugotovil: “Tale sicer ni dosti podoben Cankarju, veš pa le, da ni Trubar. ” >red hišo. hčeri: Štuc vina prinesi! Stari gostilničar Leopold Weiss je pretežni del dneva presedel pi Na mizi je imel steklenico in pil. Ko je bila prazna, je zaklical I “Linka, štuc belega prinesi očetu! Pa vdle!" "Ate, saj ste že pili, "je odvrnila hči. “Nič nisem pil! Drek sem pil. Štuc prinesi, pa ne kislega! Vrag kaj boš na menišparala?!" Zbrali Bojan Ajdič Ne razume Pacient je v ordinaciji potožil zdravniku, da ga desna noga zelo boli. “Ja, ja, ” meni zdravnik, “to je tipična starostna bolezen. ” "Tega pa ne razumem, gospod doktor, " odgovori pacient, “da me boli samo desna noga. Saj je leva noga enako stara kot desna, pa me prav nič ne boli." Ne bo jih imela Peterček vpraša nekaj starejšo sestro: “Mimica, ali misliš, da bo najina babica še imela otroke?" “Ni mogoče, ” odgovori sestrica, “kajti babica vsak dan jemlje pilule... ” Risarski navdih “Praviš, da je tvoja žena, odkar je upokojena, dobila risarski navdih. In kako je s tem doma?" "Pravzaprav ima risarski navdih pretežno pri kuhi, kajti zanjo ni pomembno, kakšen okus ima jed, ampak je poglavitno, da ima lepo barvo."