www.rumenestrani.com POZOR ODJUGA! Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT Velja za letnik 2002. Število vozil in modelov je omejeno. , um__i___a' Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 UVODNIK Drage bralke, spoštovani bralci! V novo leto smo kar veselo in pogumno zakoračili, vsaj tako nam poročajo naši sodelavci z vseh koncev Zasavja. Neka'-utrinkov z božično-novoletnih okrašenih in razsvetljenih mest prinašamo tudi v Zasavcu v sliki in besedi. Žal pa ni mogoče, da bi razsvetljenost, sicer na drugačnem nivoju. Še v kake glave in duše prišla, pa bi nemalokrat bilo vsaj dobro. Vendar pa novo leto ni prineslo prav nič dobrega za prenekatero firmo v Trbovljah, posebno ne za delavke in delavce obrata tržiškega Peka. Spomnimo vas tudi na banalnost s seje trboveljskih občinskih svetnikov! Predvsem v takih primerih zaželimo nanovo izbranim svetnicam in svetnikom obilo modrosti in moč trezne razsodnosti, da jih bo vodila misel, kaj pa, daje dobro za skupnost, za tisto, ki jih je izbrala, pa tudi širše... Da se ne bi Še komu v prihodnosti zgodila Litija v preteklosti! Torej, v pravkar rojenem letu dobro želimo najprej drugim, na tihem pa tudi zase, saj bo nam usojeno v takem in tistem živeti. Mojmir Maček KAZALO KJEJEKAJ ® NOVOLETNI ŽIV-ŽAV V 1 l ZASAVJU 1 4 POGOVOR Z OLGO 1 5 DEČMAN DOBRNJIČ 2 4 PLANINCI PRAZNOVALI PRIČENJA SE GLASOVANJE 3 6 ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje obSavi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fm: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916.00 SIT, I. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.__________________ _____________________ POLICIJSKI POSTAJE ZAG0RJE:03/56-61-002 TR00VLJ E: 03/50-21-102 HRASTNIK:03/50-41-002 RADEČ E: 03/50-01-002 LITIJ A: 01/80-03-142 PROMITIII IHFORMACIJI 03/50 -55-1 1 0 TAKI: 050/01 - 03-48 050/03-31-07 lORRVSIVElil ROMOV! ZD RADEČ E: 03/50-88-207 ZD HRASTNIK:03/56-44-006 ZD TR00VLJE:03/50-20-322 ZD ZAGORJE:03/56-55-000 ZD LITIJ A: 01/80-81-055 FUNŠTERC H-------- ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH- 5 del ~\7 Sloveniji se od 1.januarja uporablja V novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Nekaj o njem smo napisali že v prejšnjih številkah, še vedno pa je nekaj poglavij iz tega zakona, ki bi vas utegnila zanimati. Še preden vam na kratko nekatera poglavja predstavimo, objavljamo odgovor na vprašanje, ki nam gaje zastavil naš bralec. Zanimalo ga je, kako je z uporabo slovenskega jezika v podjetjih, ki delujejo v Sloveniji, a so v tuji lasti in kako je z navodili in ukazi za opravljanje z računalniško vodeno proizvodnjo. Vprašanje smo poslali sekretarki Ljubljanske regije sindikata Neodvisnost-KNSS Evelin Vesenjak. Objavljamo njen odgovor: “V zvezi s postavljenim vprašanjem je možen samo en odgovor. Ustava Slovenije v prvem delu, ki se imenuje splošne določbe, v 11.členu navaja, da je uradni jezik na teritoriju Slovenije slovenščina. Hkrati velja, daje uporaba uradnega jezika v državi obvezna. Pravne osebe, katere lastnik je tujec ali tuja pravna oseba, ki deluje na teritoriju RS se mora ravnati po določilih naše zakonodaje. Torej mora biti komuniciranje med zaposlenimi in lastniki v uradnem jeziku-slovenščini. V zvezi z ukazi in navodili za obratovanje pa ne vem točno, ali je spraševalec govoril o programski opremi na računalnikih, ki je seveda lahko tudi v angleščini, ali o internem programu družbe na računalnikih, ki je seveda lahko tudi v tujem jeziku (malo je namreč dobrih računalniških programov, ki so prevedeni v slovenščino- na žalost) ali o pisnih ukazih oziroma navodilih za opravljanje del na delovnih mestih, ki jih pripravljajo nadrejeni družbe. Če gre za ta, zadnja, velja enako, kot sem navedla uvodoma- uradni jezik v RS je slovenščina! Kar pa se tiče izobraževanja delavcev so obveznosti delavcev do dodatnega izobraževanja bile opredeljene tako v starem, kakor so tudi v novem zakonu o delovnih razmerjih. Vendar je tu mišljeno izobraževanje za boljše opravljanje dela, nikjer pa ne piše, da se morajo delavci naučiti tujega jezika zaradi npr. tujega lastnika. Če se delavci s tem strinjajo, se lahko izobražujejo tudi za znanje tujega jezika, seveda na stroške delodajalca. Ni pa to nujno in obvezno, le če želijo.” Še naprej vas vabimo, da nam sporočate morebitna vprašanja iz področja delovno pravne zakonodaje na naš naslov ali po el.pošti : gostei@volia.net Poglejmo še nekatera poglavja veljavnega zakona o delovnih razmerjih. IZOBRAŽEVANJE (172 in 173.člen) 1 72 člen: Delavec ima pravico in dolžnost X do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za delo na delovnem mestu ter ohranitve zaposlitve. Delodajalec pa je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Delodajalec lahko delavca napoti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira. Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo. 173:člen: Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, kot tudi delavec, ki to dela v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanje izpitov. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica iz prejšnjega odstavka ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, ima pravico do plačane odsotnosti z dela po prejšnjem odstavku. Pripravil Igor Goste ŠTEVILO BREZPOSELNIH NARAŠČA r7 avod za zaposlovanje je konec Z.J preteklega leta objavil podatke o številu brezposelnih po občinah. To število zadnje mesece narašča. V Sloveniji je bilo oktobra nezaposlenih 104.499 oseb. V Zasavju pa je bilo na ta dan naslednje stanje: Trbovlje 1.495, Laško vključno z Radečami 1.079, Sevnica 1.037, Litija 995, Zagorje 965 in Hrastnik 752 brezposelnih. Sicer pa je največ brezposelnih v Mariboru in sicer kar 12.228 oseb, najmanj pa v Metliki, 299. Vse pa kaže, da se bo to število še povečevalo. T.L. V LETU 2003 VEČJE POSMRTNINE Pred koncem leta 2002 se je sestal upravni odbor Solidarnostne posmrtninske samopomoči, ki deluje pri DU Trbovlje. Na seji so ugotovili, da poslovanje poteka po sprejetem načrtu. Posmrtnine za umrle člane je sklad svojcem izplačeval takoj ob predložitvi potrebnih listin. Skrbi pa dejstvo, da se število redno zaposlenih članov zmanjšuje. Določili so članarino za leto 2003 - 2.300,00 SIT. Upokojeni člani skladajo lahko poravnajo v pisarni DU Trbovlje. S prvim januarjem pa se izplačujejo višje posmrtnine, in sicer 130.000,00 SIT. Članarina za Vzajemno p.s. znaša 1.000,00 SIT, članarina DU Trbovlje pa 1.200,00 SIT. Možno pa je tudi poravnati članarino za Delavsko godbo Trbovlje. ^ T.L. Svetnik Černe demonstrativno zapustil sejo Izšla je pratika Trbovlje 2003 /'"'Vbčina Trbovlje je letos že četrtič izdala in založila brošuro VV z naslovom Pratika Trbovlje 2003. Na 122 straneh vsebuje pregled dogodkov na področju občine Trbovlje v letu 2002, pa tudi koledar za leto 2003. Pregled dogodkov je kronološko pripravil Jure Nagode ob sodelovanju Alenke Maček Perger - pripravila je pregled nalog občinske uprave, koledarski del pa je pripravil Aleš Gulič. Brošuro s številnimi fotografijami je natisnila tiskarna Pagat, d.o.o., še pred božičem pa so jo prejela vsa gospodinjstva v Trbovljah. T.L. V zadnjih dneh decembra se je po konstitutivni seji na gradu Bogenšperk sestal občinski svet občine Šmartno pri Litiji na svoji prvi, zgodovinski seji v izredno hladnih, začasnih prostorih Rokometnega kluba Šmartno pri Litiji. Brez razprave so svetniki potrdili mandat nadomestnemu članu občinskega sveta Juretu Gradišku (Lista za novo občino Šmartno) zaradi nezdružljivosti funkcij župana Milana Izlakarja (izvoljen je bil za svetnika in župana), sprejeli začasno veljavnost splošnih pravnih aktov občine Litija za občino Šmartno in odlok o ustanovitvi začasne skupine občinske uprave (hitri postopek), kar je nujno, po besedah direktorja Občine Litija Zdravka Špesa, dokler novoustanovljena občina nima svoje uprave in aktov, kot to določa zakon o delitvi občin in lokalni samoupravi, potrdili vrednost točke (1,30 SIT) za izračun nadomestila stavbnega zemljišča v letu 2003 in odobrili enkratno denarno pomoč dvema družinama iz območja nekdanje občine Litija, prvi 200,000,00 SIT (strela uničila ostrešje) in drugi 500.000,00 SIT (eksplozija plina). Na žalost pa je do zapleta prišlo že na prvi seji, pri točki imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja -KVIAZ. Županje po pogovoru z vodji svetniških skupin pripravil predlog in ga skupaj z gradivom za sejo poslal vsem svetnikom. S tem predlogom pa se ni strinjal svetnik Franc Čeme (SLS), češ da komisija ni pravilno sestavljena (LDS ima dva člana in ostale stranke le po enega). Predlagal je svoj predlog (svetniške skupine SLS) po katerem naj bi bil član KVIAZ-a tudi sam (SLS FUNŠTERC fsl ---------------------h-- ima dva člana, ostale stranke le po enega) in zahteval uskladitev predloga z vodji svetniških skupin, za kar je župan odredil odmor. Po odmoru je prebrala predlog svetniške skupine LDS še Karmen Grom (vsaka stranka ima po enega člana). Černe se tudi s tem predlogom ni strinja, zato je župan dal na glasovanja oba, najprej Černetovega (zanj sta glasovala samo 2 člana SLS od štirih) in za njim še predlog svetnice Gromove (glasovali vsi ostali, razen 2 članov SLS). Franc Čeme pa je zato, ker njegov predlog ni bil izglasovan, protestno zapustil sejo. Občina Zagorje leto 2002 zaključuje po pričakovanjih IV /tatjaž Švagan, župan zagorske občine, lVJ.se je prisotnim novinarjem na začetku tiskovne konference (23. 12. 02 ob 10 uri) zahvalil za korektno poročanje. Poudaril je uspešnost delovanja občine v obravnavanem letu ter optimistično opisal nadaljevanje razvoja mesta Zagoije ob Savi in celotne Zasavske regije v letih 2003 in 2004. Pri tem je mislil predvsem na občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in tudi na Litijo, Laško ter Radeče. Optimizem po njegovih besedah izhaja iz sprejetih proračunov za omenjeni leti v občini Zagorje, kot tudi v ostalih imenovanih občinah. Po njegovih besedah je pomemben nadaljnji razvoj celotne regije, ne le občine Zagorje. Izrazil je upanje, da bodo ta mesta v bodočnosti tvorila zasavsko regijo. Pomemben je tudi podatek, da se postopek zapiranja zagorskega radnika podaljša do leta 2006. V sredstvih državnega proračuna so predvidena sredstva za dokončanje izgradnje Varstveno delovnega centra in prizidka k OŠ Ivana Skvarče. Začela seje že izgradnja zagorske obvoznice, katere zgornji del naj bi dokončali v letih 2003 in 2004. V spodnjem delu naj bi se v istih letih opravila preusmeritev potoka Medije. V naslednjih dveh letih (2005 in 2006) pa bo, po načrtih obvoznica urejena in dokončana. Skupna investicija bo vredna okrog 2,3 milijarde sit. Od tega bo sredstva delno zagotovila država iz proračuna, del sredstev bo pridobljenih iz vodnega sklada, ostala sredstva pa mora zagotoviti občina sama. O zaključenih investicijah v letu 2002, zagorski župan ni izgubljal besed. Menil je, da je bilo leto uspešno in daje pomemben pogled v prihodnost. ------------------- Besedilo in slika MA.Š. Država ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti 27. 12. 2002, je župan občine Trbovlje Bogdan Barovič sklical tiskovno konferenco. Po njegovih besedah stanje ni nič kaj rožnato. Še najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da Trboveljski občini grozi nov val brezposelnosti. Poslovanje Peka je vprašljivo (6. 1.2003 stečaj). Prekoršek definitivno zapušča Trbovlje. Kovit bo ob razumevanju upnikov (tudi občina Trbovlje je med njimi) dobil možnost. Strojegradnja pa sc poskuša rešiti z novim vodstvom. Vsega skupaj je ogroženo delo 300-tih delavcev. Občina TVbovlje se otepa z likvidnostnimi težavami. Pred koncem leta se še vedno ne ve kaj bo s sredstvi, ki naj bi bila nakazana na račun občine iz Ribniškega sklada za razvoj podeželja. Občina Trbovlje naj bi v letu 2002 iz tega sklada prejela okrog 143 mio sit. Do dneva tiskovne konference še ni bilo nakazano nič. Po mnenju sredstev še m na računu občine država oziroma ministrstvo za gospodarstvo. Termoelektrarna Trbovlje bi morala po dogovoru med občino in TET poravnati v mesecu decembru 2002 22.7 mio na račun odprodaje občinskih zemljišč, kijih bo, zemljišča namreč, TET potrebovala za izgradnjo čistilnih naprav. TET ne namerava v celoti poravnati dogovorjenega zneska za leto 2002, ker bi to Pripravljena pa je poravnati delni znesek v višini okrog 10 mio sit, razliko pa do konca januarja 2003. Neporavnana je tudi še dohodnina v višini 39 mio sit. Dela na cesti Kamnikar -Ban, po besedah Bogdana Baroviča niso nedokončana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, temveč zaradi neugodnih vremenskih razmer. Je pa tudi res, da dogovorjena finančna sredstva še niso prispela. Bilanca stanja v občini Trbvovlje se lahko do konca leta (31. 12. 02) bistveno spremeni. Vse do zadnjega dne v letu, se dejansko stanje ne more napovedati. Planirani proračun občine Trbovlje je bil 2,3 milijarde sit. Od tega je bilo namenjeno za socialno subvencioniranje 1,0 milijardo sit. V letu 2003 so napovedane nekatere spremembe. Občinske službe bodo na raspolago strankam predvidoma 3 - 4 ure , vsak delovni dan. Bistvena sprememba je predvidena glede izgradnje obrtne cone. Pričetek se prestavi nekoliko nižje pod Nasipe in bo zajel najprej zemljišča in objekte na področju nekdanje Strojne tovarne. S tem se upočasni preselitev stanovalcev na Neži. V letih 2004 - 05 bo obrtna cona pripravljena. _____________________Besedilo in slika M.A.Š. župana Bogdana Baroviča je glavni krivec, da pomenilo minus v poslovni bilanci za leto 2002. Izredna seja občinskega sveta v Trbovljah 30. 12. 2002, je bila v Občini Trbovlje na pobudo župana, Bogdana Baroviča izredna seja občinskega sveta. Izredna seja je bila sklicana zaradi spremembe dinamike plačila s strani Termoelektrarne Trbovlje za odkup zemljišč v lasti občine Trbovlje, ki naj bi jih TET potrebovala za izgradnjo čistilnih naprav. TET ni pristopil k podpisu pogodbe za plačilo omenjenih zemljišč v vrednosti 22,7 mio sit v mesecu decembru 2002, kot je bilo dogovorjeno. Predlog TET je bil, da plača v dogovorjenem roku del tega obroka in sicer v vrednosti 10,5 mio sit ostalo pa do konca meseca januarja 2003. Na izredni seji občinskega sveta občine Trbovlje je bil sprejet sklep, da občinski svet Občine Trbovlje pooblasti župana Občine Trbovlje za podpis ustrezne pogodbe za realizacijo sklepa Občinskega sveta, št. 45502 - 33/00 z dne, 8. 10. 2002 upoštevajoč pri tem razpravo na 1. Izredni seji. Podana je bila tudi informacija glede sredstev »Ribniškega sklada za razvoj podeželja. 27. 12. 2002, je bilo na račun občine iz omenjenega sklada nakazano 91 mio sit finančnih sredstev. Kdaj bodo prispela preostala sredstva še ni znano. r-mk. krm -r^-v M A $ 16. PROSINCA 2003 |® KŠEFTI_____ Poročilo Regionalnega Centra za Razvoj 'Tvorno Garantini, direktor 1 RCR-a je 23. 12. 2002 medijem podal vizijo razvoja zasavske regije, kot ga načrtujejo na Regionalnem centru za razvoj Zasavja. Relativno uspešno je po bilo po njegovih besedah poslovno leto 2002. Bilanca uspeha kaže, da bo rezultat pozitiven tudi za sam RCR. Regionalni center za razvoj na podlagi razvojnih projektov pridobiva sredstva iz državnega proračuna in iz proračuna evropske skupnosti. V letu 2002 seje pričelo izvajanje projekta Phare. Iz Bruxelles-a so prispela prva denarna sredstva za delovanje garancijskega sklada v višini 1,6 mio Eura. V letu 2002 je bilo nakazano polovico teh sredstev, do konca leta 2003 pa bo nakazan še preostanek dogovorjenih sredstev. Edini pogoj je, da se smotrno izkoristi 60% garancijskega potenciala v tekočem letu.V Sloveniji je Zasavje prva regija, ki ji je uspelo pridobiti ta sredstva iz EU. V letu 2002 so na RCR uspeli pripraviti tudi Regionalni razvojni program Zasavja za obdobje 2001 -2006, ki je bil sprejet na vseh občinskih svetih. Program zajema razvoj Zasavja v omenjenem obdobju in pomeni vizijo razvoja regije v prihodnosti. Seveda pa program zahteva spremembo naše miselnosti. Notranje zakoreninjeno rudarsko filozofijo in zunanjo negativno podobo »črne regije v zatonu« bo potrebno zamenjati z znanjem, vrhunsko tehnologijo v podjetjih, okoljsko neoporečnostjo in visoka konkurenčnostjo. Kot je zapisano v programu; »Zasavje bo uživalo sloves zakladnice novih, drznih razvojnih idej.« V Zasavju živi okrog 70.000 prebivalcev, kar pomeni 3,5 % celotnega slovenskega prebivalstva. V zadnjem obdobju se beleži nazadovanje števila prebivalstva. Padec rasti prebivalstva lahko pričakujemo še nekaj naslednjih let. Vse manj rojstev in odhajanje mladih iz Zasavja povzroča statistično staranje tu živečega prebivalstva. Največji delež prebivalstva presega 49 let. Na Regionalnem centru za razvoj v svojih razvojnih aktih veliko pozornost posvečajo “človeškim virom”. MAŠ. Krvna slika Steklarne je odlična TAirektor Steklarne Hrastnik Stojan .L/Binder je ob novem letu seznanil zasavske novinarje z uspešnim poslovanjem v letu 2002. Prodaja je tekla odlično, čeprav vlada v Evropi huda recesija. Našli so veliko novih kupcev, tudi bogatih. Z neplačevanjem nimajo težav, saj takih kupcev nimajo. Steklarna Hrastnik - skupina d. d. se od 1. januarja 2002 ne ukvarja s tipično proizvodnjo, ampak je njena osnovna dejavnost upravljanje družb. Zaposluje 10 do 11 visoko izobraženih delavcev. Seveda pa imajo vzpostavljen mehanizem za vpliv na razvojno oziroma poslovno politiko hčerinskih podjetjij. Od 1. januarja 2003 imajo v 100% lasti naslednja podjetja: - Opal Hrastnik, družba za proizvodnjo svetil, d.o.o. - Steklarna Hrastnik Vitrum, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov d.o.o., - Stedek, podjetje za obdelavo in dekoriranje stekla d.o.o., - Proem, podjetje za ravnanje z odpadno embalažo d.o.o. In vsem tem družbam, razen zadnje, ki se še formira, gre po mnenju Stojana Bindeija zasluga, da so v letu 2002 ustvarili 125 mio tolarjev dobička, kar pomeni za tretjino več kot v letu 2001. “Odkar vodim podjetje, je to daleč najboljši poslovni rezultat,” je dejal. “Krvna slika podjetja je izjemna”, je še dodal, kar je ocenil tudi nadzorni svet. Seveda pa prihajajo težji časi... Direktor Steklarne Hrastnik je povedal, da bodo imeli v letu 2003 generalni remont G-kadne peči s tremi proizvodnimi linijami. Za to bodo porabili skoraj vse rezervacije, ki znašajo 300 mio SIT, pa še dodati bodo morali, saj ocenjujejo naložbo na 500 mio SIT. Marca in aprila leta 2004 bodo izvedli še obsežnejši remontna naj večji, H-kadni peči. Priprave bodo potekale že v tem letu. Poleg uspehov hčerinskih podjetji je direktor nakazal tudi razvojni program le-teh. Pojasnil je tudi 50% delež v tovarni pohištva Trbovlje, ki so ga kupili od družbe Duka. Želijo imeti usklajen razvoj s Trbovljami, zato bodo z njimi sodelovali. Sploh se zdi direktorju Stojanu Binderju odgovornost županov in gospodarstvenikov za razvoj Zasavja v naslednjih štirih letih velika. V zvezi z zakonom o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik ima Steklarna veliko poslovno priložnost: pridobivanje sredstev za izobraževanje, dokvalifikacijo, prekvalifikacije, tehnološke posodobitve,... “V naslednjih štirih letih pričakujemo zelo dinamičen razvoj - zgodbo o uspehu bo treba izvesti...,” j e zaključil direktor Stojan Binder. ___________________Fanči Moljk Prekletstvo nad Trbovljami T J začetku novega leta 2003 V (6. 1.), so delavke in delavci Peka v Trbovljah otali brez dela. Gre za 124 zaposlenih v povprečni starosti okrog 45 let. Večina od njih spada v kategorijo težje zaposljivih oseb. Na tiskovni konferenci, 7. 1. 2003 je državna sekretarka, Staša Baloh- Plahutnik pojasnila kako reševati nastali problem. »Zavod za zaposlovanje območne enote Trbovlje, je že začel z aktivnostmi in povabil vse te brezposelne osebe k sodelovanju, k izvedbi t.i. motivacijskega tečaja, na podlagi katerega se bo ugotovilo, možne rešitve za posamezno delavko ali delavca. Naš cilj je, da se poiščejo rešitve za vsakega od teh 124 oseb. Smeri so; Peko naj ponudi programe, ki bi še bili aktualni za Trbovlje, da se oceni ali cenovno in stroškovno zdržijo. Rešitev, kot jo vidijo oni; ne gre več za isto pravno osebo. Ponujajo nekatere programe, ki bi se lahko izvajali v neki novi pravni osebi, lahko tudi v invalidskem podjetju. Na podlagi tega, če bi bilo tudi cenovno in stroškovno sprejemljivo, bi bilo možno najti neko novo rešitev. Rešitve v drugih smereh, ki se iščejo na podlagi t.i. triaže, bodo ugotovljene možnosti nove zaposlitve za vsakega posameznika in na podlagi tega umestitev v druge programe iskanja zaposlitve ali javna dela ali socialne programe. Različno, glede na sposobnosti in pripravljenost teh oseb, tudi za dodatno usposabljanje in izobraževanje. Naš cilj je, da se mlade osebe vključijo v preusposabljanja, izobraževanja in da se iščejo rešitve pri novih delodajalcih. To je možno, ker ima Ministrstvo za delo in Zavod za zaposlovanje odprte programe za pospeševanje zaposlovanja in eden takšnih, najbolj učinkovitih programov v tem trenutku je subvencija, ki jo dajemo za zaposlitev za nedoločen čas ali tudi za določen čas. Za nedoločen čas je višina subvencije 1.5 mio na osebo, kar pomeni dodatno popotnico za težje zaposljive osebe. Inštrumenti so na razpolago, so pripravljeni. Ključno pa je, da Zavod za zaposlovanje zdaj prevzema aktivnosti v prvi fazi, da pa bo v lokalnem okolju potrebno najti nosilca, ki bo prevzel, organiziral in koordiniral te aktivnosti v smislu odpiranja novih delovnih mest, s pripravljanjem novih programov. Problem je, da ni na razpolago nekih programov, nekih novih možnosti, kar tako. Potreben bo nek čas, da se te možnosti ustvarijo ali pridobijo novi investitorji^/ MA.Š. Peki Parne pekarne iz Hrastnika na Gorah PREDSTAVLJAMO: O te že kdaj pomislili koliko Oznanja in truda je vloženo v vsakem zalogaju, ko zjutraj, pri zajtrku ugriznete v lepo dišeče in hrustljavo pekarsko pecivo ali svež kruh. Vsako noč, tudi ob sobotah in praznikih (le 31. decembra vsako leto ne) se 10 žensk in moških poda na »šiht« v Parno pekarno Duričič v Harstniku, da bi ljudje imeli ugodje zaužiti njihove sveže izdelke. Noč so zamenjali za dan in podredili svoje življenje zahtevam trga. Toda vse le ni tako, kot noč črno. Pekama je čista in toplo je tam. Še več topline je v šalah ljudi, ki s skoraj kirurško spretnimi rokami izdelujejo kruh in ostale izdelke iz moke. In zabavati se znajo tile peki, kadar slučaj nanese in se ponudi priložnost. Na Gorah, nad Hrastnikom so se tokrat dobili delavci. Parne pekarne, na povabilo svojega šefa Radovana Duričiča. Lepo pripravljeno in svečano kosilo je bilo postreženo vsem povabljenim in dobra kapljica rujnega vinca je poskrbela za razpoloženje. Mojstrova žena je pripravila torto in rolado lepega videza in dobrega okusa. Bilo je prisrčno in prijateljsko vzdušje. V letu 2002 je bilo mogoče pekarske izdelke pekarne Duričič kupiti v Hrastniki, Trbovljah, Zagorju in v Ljubljani. Tudi nekatere najbolj znane zasavske restavracije in turistične kmetije popestrijo svojo hrano z odličnim kruhom iz Parne pekarne Duričič. Mojster Duričič pa ne mimje in pripravlja nekaj novosti za leto 2003. V Hrastniku bo začela že v mesecu januarju obratovati nova prodajalna pekarne Duričič. Mojster napoveduje velike cenovne akcije. Namerava odpreti prodajalne pekarskih izdelkov v Trbovljah in v Zagorju. Zaveda se, daje potrebno slediti razmeram in času.Prepričan je, da mora biti kvaliteta dostopna vsakemu kupcu. M.A.Š. PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Odgovor na Odprto pismo Amaliji Jelen Mikša T J katerem je gospod Bojan Motoh, V zaposlen v Domu za starejše občane, Izlake, nameril svoje puščice v - po njegovem -nekorektno novinarsko pripravljen prispevek z naslovom “ Ali so na rehabilitacijskem oddelku Doma za starejše v Izlakah, res ravnali nehumano? Zaradi Vaše zagnanosti, g. Motoh, da prikažete pripoved gospe Marjanovič, kot vrsto laži, istočasno pa svojega delodajalca in institucijo v kateri ste zaposleni, prikazujete kot “žrtev “ prispevka oddaje TV Tednik, ste svojo tarčo sicer izbrali, ves čas pa ciljate natančno v drugo smer. Kot “poznavalec” razmer v Domu namreč niste niti ene besede namenili rehabilitaciji in z niti enim dejstvom dokazali, da Marjanovičeva, kot navajate, laže. V uredništvu Tednika smo tudi tokrat prispevek pripravljali odgovorno in ne zaradi tega kar nam očitate. Navajam Vaš očitek: Morda pa ste prispevek pripravili zato, ker je gospa Marjanovič menda vaša stanovska kolegica.” Mi smo obema stranema dali le možnost, da spregovorita, in nismo pritrdili ne eni in ne drugi strani. Urednik oddaje Tednik pa bi vsakršno neobjektivnost zaznal in njeno objavo seveda preprečil. Ker pri svojem delu na prvo mesto postavljam spoštovanje jasnih načel poklica, ki ga opravljam, vsega tega ne bi kršila zaradi ene same novinarske zgodbe. V času priprav na ta prispevek sem zato spregovorila tudi z drugimi, ki so dvome v korektno delo na oddelku za rehabilitacijo pri vas potrdili tudi s svojim imenom, niso pa se želeli izpostaviti pred kamero. Tudi številna pisma, ki so na naš naslov prispela po oddaji ( večina teh je podpisanih), so besedam Marjanovičev! pritrdila. Podobno kot npr. gospa, ki je napisala: “... pisali bomo namesto tistih, ki so se pred nedavnim še zmogli postaviti za svoje dostojanstvo, danes pa čakajo na usmiljenje mnogih, ki tam ne bi smeli služiti denar. Da za zunanjim bliščem (kjer ste snemali oddajo tudi Vi), tam za tistimi vrati čakajo onemogli starčki usmiljenja ob hlinjeni prijaznosti, brezobzirnosti, nesramnosti in drugih nizkotnostih.” Verjetno ni niti bistveno - ali pa morda tudi je - da ni spregovorila zgolj o rehabilitaciji, spregovorila je o razmerah v Domu!? V večini pisem so ljudje ravnali podobno. Z go. Peče pogovora sploh nismo posneli, torej je očitek, da ga nismo objavili, nesmiseln. V njeni sobi, kamor nas je direktorica Doma starejših -Izlake povabila (to je bila tudi edina soba, ki nam jo je bila pripravljena pokazati!), smo posneli le nekaj slikovne podlage. Pogovora z dr. Webrom, ki je o uspešni rehabilitaciji spregovoril v imenu svoje žene (tako, kot je Marjanovičeva spregovorila v imenu svoje mame, ki pred kamero ni nastopila zaradi slabega zdravstvenega stanja), nismo objavili “zaradi skromnih minut” namenjenih prispevku, pa tudi zato, ker ga je kot edinega sogovornika izbrala direktorica doma. Nismo imeli priložnosti, da bi obiskali in spregovorili vsaj še s kakšnim oskrbovancem v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju, pokazali pa nam niso niti ene sobe s tega oddelka! Sicer pa dr. Weber spremlja zdravljenje svoje žene kot najemnik ene izmed posebnih dodatnih sob v domu; torej popolnoma drugače, kot večina drugih. Če bi svoje mnenje izrekla tudi zdravnica, ki je skrbela za go. Marjanovič, pa ga žal ni, čeprav smo ji dali možnost, bi bil prispevek seveda bolj celovit. Kako globoko ste se vživeli v vlogo zagovornika svojega delodajalca dokazuje tudi Vaš očitek, “.. .da je gospa Marjanovič za svoje laži in obrekovanje dobila približno 80 odstotkov prispevka, Mihael Petrovič, dir. OE Ljubljana, in medicinska sestra z zavoda za rehabilitacijo invalidov pa približno 10 odstotkov, kot naša direktorica Irena Drenik.” V Arhivu TVS se lahko prepričate - kot smo to naredili sami - da je imela Marjanovičeva za svojo pripoved , v kateri je javnost opozorila na resne stvari, na voljo manj kot 30 odstotkov prispevka, in ne 80, kot trdite Vi. Amalija Jelen Mikša univ.dipl.novinarka TV Slovenija 7As4vr FUNŠTERC i-------- IZ STAREGA V NOVO USPEŠNO LETO 2003! X 7 zadnjih decembrskih V dneh leta 2002 se je v Zasavju dogodilo veliko glasbenih in gledaliških božično-novoletnih prireditev, ki so vsaka na svoj način obeležile slovo staremu in dobrodošlico novemu koledarskemu letu. Na prireditvah se je drenjalo ljudi, ki so vsemu kulturniškemu šarmu pridodali enkrat veliko omikanosti, drugič malce slavnostnega vzdušja, predvsem pa je prevladovalo veliko glasbe in veselja. Prireditve, ki so se zvrstile v KC Delavskem domu Zagorje, so se pričele z gledališko igrico v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Zagorje: ŽOGICA NOGICA, s katero so kar precejkrat popestrile vzdušje šolarjev. Nastopajoče vzgojiteljice Olga Stopar, Bernarda Jelševar, Slavi Nahtigal, Srečka Vutkovič, Tatjana Grujič in Irena Hudi so pod vodstvom Milene Taškar pripravile zanimivo predstavo, za katero so izdelale tudi prisrčne kostume in sceno. Vrtec Zagorje je za vrteške otroke in njihove starše pripravil tudi srečanje: NOVOLETNO DARILO, na katerem jih je obiskal dedek Mraz, otroci pa so dobili igračo in še pecivo v obliki žogice. OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom Zagorje pa je za božično-novoletno slavje pripravila igrico Janko in Metka. Za sceno je poskrbel prof. Nande Razboršek, igrali pa so: Tine Kralj, Mita Ščukanec, Nataša Kmet, Neva Izlakar in Mojca Brvar v režiji Marje Sušnik. Igrica je bila narejena dosledno po Grimmovi pravljici, čeprav sta bila Janko in Metka zelo modema, saj se jima je zdela čarovničina hišica iz piškotov “full dobra”. Sicer pa zmerom priljubljena igrica, ker je priljubljena tudi taista pravljica. K slavnostnemu vzdušju so pristopili tudi v Trbovljah. Njihov namen pa je bil, poleg vsega, tudi dobrodelen, saj so izkupiček od vstopnic za dobrodelni koncert, ki je bil v petek, 20. decembra, namenili posodobitvi igralnice na otroškem oddelku Pediatrične bolnišnice Trbovlje. Kot je dejala direktorica le-te, dr. Magda Lušič, bodo te pridobitve zelo veseli, saj bo delo na tak način učinkovitejše, posodobljeno in bolj sproščeno. Dobrodelni koncert za nakup didaktične opreme ob 40-letnici otroške bolnišnice Trbovlje pa je bil po glasbeni plati posvečen skladatelju in bivšemu ravnatelju GŠ Trbovlje, Marjanu Korošcu. Nastopajoča zbora: OPZ CICIDO GŠ ZAGORJE pod vodstvom Mojce Zupan in MPZ VESNA ZAGORJE pod vodstvom Riharda Majcna, so Koroščeve skladbe izvedli skupaj z orkestrom CAMERATA MEDICA, ki mu je dirigiral Andrej Ožbalt. Na dobrodelnem koncertu je nekatere podatke o delovanju trboveljske otroške bolnišnice zbral in povedal dr. Ludvik Kramberger, nekdanji direktor le-te. Svoj govor je končal z besedami, da je v Bolnišnici Trbovlje delovalo precej zagnanih in uspešnih zdravnikov, ki so z veseljem opravljali svoje delo, zato želi, da se razmere še naprej izboljšujejo. Koncert je s pridihom božičnih pesmi poepstril tudi trobilni kvartet iz GŠ Hrastnik v sestavi: Vasja Kocman, Janez Habe, Tomaž Stradovnik in Adam Mašič pod mentorstvom Tomaža Stradovnika, Samo Kovač je solo zaigral na klavirju, trobentarja Miho Simončiča je pri klavirju spremljala Urška Vidic, iz GŠ Trbovlje pa so s flavtami pod mentorstvom Vilme Lučič nastopili: Matic Burkeljc, Katja Traunšek, Nika Kramžar, Živa Pirnar in Emir Ibrahič. VIVA mladinski pihalni orkester GŠ Zagorje, ki mu dirigira Drago Peterlin, je z moderatorjem Dragom Butjo nastopil v soboto. Dobri glasbeniki iz trboveljskega dobrodelnega koncerta VIVA orkester na svoje nastope zmerom povabi še kakšne glasbenike, tokrat sta blesteli tudi Polona Troha in Blanka Sebanc dne 21. decembra. Seveda so na koncertu vnovič našteli vse čestitke, zasluge in uspešne nastope orkestra VIVA, ki s svojo muziko žanje dobre rezultate vsepovsod po svetu. Vzdušje je Helenco”. Pri skladbama Emila Glavnika: V beli galeriji in Aleluja se je s solo klavirsko točko Viva orkestru pridružila Polona Troha, zatem pa je solo-vokal zapela Čestitke Matjaža Švagana, Miroslava Štrajharja.... narodno-zabavno glasbo odigrali znane glasbene viže, pri katerih so se z lahkoto vživeli v njihovo zabavnost in melodičnost, publika pa jih je nagradila z bučnim aplavzom. Koncert orkestra VIVA, katerega predsednik je Vladimir Kojnik, je vnesel med publiko nekaj novih skladb, božičnega vzdušja, hrepenenja po glasbi, predvsem pa veliko novoletnih na flavti Marko Zupan. Sledil je nastop MPZ JUVENTUS GŠ ZAGORJE pod vodst-vom Francija Stebana, katere je pri klavirju spremljana Urška Vidic, na bobnih pa Gregor Cerinček. Tudi MPZ VESNA ZAGORJE pod vodstvom Riharda Majcna, katere je pri klavirju spremljala Katarina Škrinjar, je pripravil zanimiv nastop z repertoarjem: Gostja glasbenega večera: Nuša Derenda obljub in dobrih namenov, s katerimi so voščili drug drugemu. Kajpak se je kulturniškemu božično-novoletnemu vzdušju pridružila tudi Glasbena šola Zagorje, za katero je moderatorka Vanda Kopušar na koncertu v ponedeljek, 23. decembra, dejala, da že dve desetletji zapovrstjo potekajo te novoletne glasbene razigranosti. Za sceno je tudi tokrat poskrbela Metka Podpečan. Smeta-nove Ma hvezde, Piepointove: Jingle Beliš, Guberjeve Svete noči in Koroščevih: Puberteta in Vedno otrok, za katero je besedilo napisal prof. Nande Razboršek. Na koncertu je nastopila še Godal-na skupina GŠ Zagotje pod vodstvom Jožice Zupan v sestavi: Brigite Razboršek, Nike Hace, Jasne Razpotnik, Nine Beja, Lucije Sotlar, Zale Pavšič, Matjane Kolar in Tanje Hrastelj, ki so zaigrali popestril tudi znani gospod Podrepnik iz TV-nadaljevanje TV-Dober dan, k temu pa je na oder pristopicala še maskota Helene Blagne, vendar sc je izkazalo, da ima publika rajši “tapravo Blanka Sebanc. Vzdušjeje krepko razigral še kvintet v sestavi: Miha Jahn - kitara, Luka Einfalt -bariton, Boštjan Brinjevec -trobenta, Boris Fajfar - harmonika in Grega Troha - klarinet, ki so z Nastop mažoretk nastopili pa so: OPZ CICIDO GŠ ZAGORJE pod vodstvom Mojce Zupan, ki jih je pri klavirju spremljala Urška Vidic, priložnostnostno pa sta se jim pridružila še: solist Jože Vidic in venček božičnih skladb. Z besedami: “...da ni treba veliko besed, da se razumemo ljudje dobre volje, ki imamo radi dobro glasbo,” pa je ravnateljica GŠ Zagorje, Danica Kovač, povedala. 7ASAvr daje bilo leto 2002 zanje uspešno in da so zadovoljni z glasbenimi dosežki kot tudi s požrtvovalnostjo svojih pedagogov ter učencev glasbene šole. Koncert je sklenil trideset-članski godalni orkester GŠ Zagorje, katerega dirigent je Klemen Benko ter plesalke baletne skupine pod mentorstvom Vojke Kokošinek. Kot so dejali, si tudi v letu 2003 želijo glasbenih podvigov in veliko prijeme glasbe, s katero bi tkali medsebojne srečne trenutke. V soboto, 28. decembra pa se je gnetlo ljudi v športni dvorani Zagorje, ki so božično-novoletno poslanico preživeli z pihalnim orkestrom SVEA Zagorje, katerega dirigent je Edvard Eberl. Na koncertu, ki ga je vodila Karmen Cestnik, ni manjkalo humorističnih točk, po pevski plati gaje popestrila Nuša Deren-da, direktor Lesne industrije SVEA d.d. Zagoije, Miroslav Štraj-har pa je za zabavo poskrbel s plesnimi koraki, za katere gaje publika spodbujala, mu ploskala, saj je s tem nasmejal celo svojo ženo. Nazdravljanju s šampanjcem je spet sledila glasba, veselju seje ridružil zagorski župan Matjaž vagan z obilico lepih želja za naprej, predvsem pa je koncert minil v razpoloženju, ki ga zmore ustvariti le prijetna in veselemu razpoloženju ustrezajoča glasba. Besedilo: P.R. Foto: Branko Klančar, Tomo Brezovar, Marija Redi, Ivan Župič NOVOLETNI SPREVOD V TRBOVLJAH Govor župana Bogdana Baroviča Foto: Ivan Župič Godba na Trboveljskih ulicah Foto: Ivan Župič Mažoretke na Trboveljskih ulicah Foto: Ivan Župič Ognjemet nad parkom Foto: Ivan Župič Podeželje se predstavlja V drugi polovici lanskega decembra so se v starem, praznično okrašenem rnesmern jedru Litije zvrstile številne prireditve, med katerimi so svojo priložnost dobili tudi podeželski kraji, da se predstavijo na izviren način, in se zaključile z novoletnim rajanjem ter ognjemetom. Priložnost so izkoristili in se predstavili - dežela polhov (Polšnik), dežela oglarjev (Dole pri Litiji) in Kampelci izpod Kamplovega hriba (vasi od Jevnice preko Janč do Velike Štange in Štangarskih poljan). Polšničani iz Polhove dežele, do koder je končno nova asfaltirana cesta (zadnji metri asfalta so bili položeni v predvolilnem času), so ob petju moškega pevskega zbora KUD Polšnik in igranju ansambla na “prave kmečke instrumente” (koso, grablje, lesene sode, nakovalo,...) zaekrat še brez imena, sestavljen za to priliko, predstavili že dobro znano 7/Vv\Y/r vsakoletno prireditev ‘“Popotovanje od cerkvice do cerkvice”. Dolčanke iz dežele oglarjev so ob petju mešanega pevskega zbora izgnancev in harmonikarske skupine pokazale, kako so še naše mamice česale lan, ga predle in iz lanene niti tudi kaj spletle. Dolčani pa so predstavili njihovo že dobro poznano “oglarsko pot”, ki jo v letošnjem letu nameravajo še podaljšati. Kot v zadnji pa so se predstavili kmetje izpod Kamplovega hriba, ki se ukvarjajo z raznimi dopolnimi dejavnostmi. Ob petju mešanega pevskega zbora KUD Jevnica, nastopu plesne skupine “Rondo” in Folklorne skupine Javorje, so gledalce vabili na njihovo najbolj odmevno prireditev “Antonovo žegnanje” v Veliki Štangi. FUNŠTERC Q Novoletne prireditve v Hrastniku Tudi letošnje novoletne počitnice so se začele v galeriji DD, ko so 6. decembra otvorili fotografsko razstavo. Potem so se vrstile kulturno-športne prireditve, ki so bile dobro obiskane in smo o nekaterih že poročali. Za otroke so pripravili razne ustvarjalne delavnice, plesne nastope in več kot deset zabavnih filmskih predstav. Višek je bil 26. decembra, ob dnevu samostojnosti, ki so v hrastniški okolici občudovali ognjemet in se pozno v noč zabavali s Čuki. Novo leto pa so s silvestersko zabavo in skupino Malibu dočakali v športni dvorani. ‘P- Nuša Derenda je petek, 27. decembra navdušila obiskovalce v športni dvorani. Z rudarsko godbo Hrastnik je stara znanka Cerkveni zbor župnije sv. Jakoba je pel stare božične pesmi 26. decembra, 6. januarja pa je pel MPZ Vrelec iz Rimskih Toplic Ob lutkovni predstavi Dedek Mraz so obdarili predšolske otroke v Hrastniku in na Dolu Tradicionalno srečanje hrastniških oziroma Drakslerjevih četverčkov nadaljuje tudi novi župan Miran Jerič. Le da so se v mu ob novem letu pridružili še hrastniški trojčki družine Bočko Besedilo: Fanči Moljk Alfi Nipič je bil gost steklarske godbe na novoletnem poto. Branko Klančar koncertu 22. decembra 7AS4Vf V ogCecCaPu viVviVvi^o ALENKA KNEZ T)o rodu je iz Trbovelj, JT vendar jo trenutno bolj poznajo zagorski šolarji iz Osnovne šole Ivana Skvarče, kjer dela v šolski knjižnici. Veliko ji pomeni ta stik z mladimi še posebej zato, ker jim občasno svetuje kakšno zanimivo knjigo za domače branje, včasih pa s šolarji tudi poklepeta o prebranih knjigah. Ker jo zanima, kaj šolarji berejo, si pogosto vzame čas za branje sodobne mladinske literature. Predvsem pa se, poleg branja in spremljanja novejših knjig, ubada s tem, kako v šoli pridobiti finančna sredstva za knjižnično gradivo. Pravi, da knjižničarji itak niso nikoli zadovoljni s številom knjig, kijih imajo na razpolago, saj bi venomer nabavljali bodisi novejšo poezijo ali literaturo bodisi včasih tudi kakšne modeme strokovne knjige. Toda ker je s strani vodstva Šole naletela na pripravljenost, da šolska knjižnica čim boljše funkcionira, lahko letno nabavijo več knjig, kijih šolarji s pridom vzamejo v branje. Zato je v šolski knjižnici, kije odprta vsak dan, vedno pestro, saj Šolarji radi podebatirajo o knjigah, rabijo pa tudi knjige za obvezno šolsko čtivo. Že nekaj Časa v dogovoru z učitelji sestavlja sezname za obvezno šolsko čtivo, saj je ugotovila, da s tem šolarje le pridobi k branju. Knjige za obvezno čtivo se namreč šolarjem zdijo nujno zlo, če pa jih izberejo sami iz obširnega seznama, jih to bolj privabi k branju. Če namreč pet knj ig za obvezno čtivo izberejo iz seznama štiridesetih knjig, je gotovo na seznam uvrstila tudi kakšno knjigo, za katero je prepričana, da jih bo pritegnila k branju. Kot je že povedala, je včasih prav presenečena nad mladimi bralci, saj nekateri prebrane knjige do potankosti analizirajo, druge pa takšen pristop do branja odbija. Poleg tega se nekateri šolarji o prebranih knjigah zelo radi pogovatjajo, dragi pa berejo bolj za kratkočasje. Vesela pa je, da knjižnično gradivo posodabljajo, saj sc tudi na tak način v knjižnici zmeraj dogaja kaj novega in mladi bralci vedno sprašujejo, če so že na voljo kakšne aktualne ali popularne knjige. Tudi s svojima sinovoma rada kramlja o knjigah. Kot je še povedala, pa na bralno kulturo zelo vpliva okolje, kajti večina šolarjev rajši bere, če radi berejo tudi njihovi starši, sošolci ali prijatelji. In kot opaža, je na šoli več bralcev med deklicami, kot pa med fanti. Kajpak pa si, razen za knjige, čas vzame tudi za družinske izlete v hribe; rada tudi kuha, čeprav sc ji zdi med tednom kuhanje kar velika obremenitev; rada pa spremlja tudi gledališke, slikarske ali glasbene prireditve. Srečna je, če ji ostane kaj časa za prijateljstva, saj dosti da na prijateljstvo in tudi spoštuje svoje prijatelje. Ker ima rada smeh, pa velikokrat za zabavo poskrbi s tem, ko pripoveduje, daje zbrala že cele kupe raznih receptov za diete in ji je tudi uspelo shujšati, a ima zmeraj kakšne probleme z odvečnimi kilogrami in zato bi svoje diete zbrala v knjigo: Sto receptov za neuspešno hujšanje. Prisrčnost pa ni edino, s čemer popestri medsebojne kontakte, kajti kolikor se le da, skuša biti pozorna za razne jubileje svojih znancev, ker tudi njej pozornost veliko pomeni ter dobro dene. Besedilo in slika: Petra Radovič čŠiSd 7ASAY| mrntA litlp:"mm.ra(lio-trhovIje.si trinajstica IRENA VOZELJ A A/ V I S /f/tU, t Rudarji so bili že od nekdaj solidarni med sabo, pa tudi do tistih, ki jim ni šlo tako kot treba. Ta njihov duh solidarnosti seje splazil v srca tistih, ki so živeli z njimi. Kar nekako domače jim je bilo, da naj v njihovem okolju ne bodo tako trdi in brezbrižni, kot so bili drugod, saj so vedeli, da danes pomoč rabi eden, drugič kdo drug. Leta so minevala, minili so časi “skupnosti”, prišli so novi, sodobni časi. Pravi šoki so bili, ko so postali delavci prvi tehnološki viški, ki so ostali brez dela, kar naenkrat so se ljudje zavedali kako pomembno je imeti denar, biti zaposlen in dobivati redno plačo. Tistih, ki so bili na Zavodu za zaposlovanje in prejemali nadomestilo, je bilo vse več. To je botrovalo marsikakšnemu delavčevemu molčanju in strinjanju navzven, le daje posameznik imel še službo. Najhuje za zaposlene so bili “zamiki” izplačila plač. Nekaterim seje tako vse skupaj “zamaknilo”, da niso pravzaprav dobili skoraj nič. Še stroške vožnje na delo so morali plačevati iz sposojenih sredstev. Nastajal je začaran krog, izhod pa daleč stran od realnosti. Število ljudi, ki so, dostikrat tudi skrivoma, ker jih je bilo sram, prihajali po pomoč k humanitarnim organizacijam ali ki so iskali socialno pomoč, je bilo vse večje. Od tistih prvih časov do danes se ni dosti spremenilo. Zaprepadeni smo, ko slišimo v kako brezupnemu položaju so ljudje, kako ne najdejo izhoda. Kljub vsemu si še nekateri znajo medsebojno pomagati, predvsem tisti, ki nimajo veliko. Tisto malo kar imajo ponudijo sotrpinom. Običajno ne tarnajo prenaglas, zato jih ni slišati v vrste tistih, ki imajo toliko, da lahko brezskrbno nakupujejo, tudi tisto česar ne potrebujejo. Ko pa jih slučajno kdo od njih zasliši in ga slabo življenje delavcev prizadane in skuša, da si jim pomagali tudi drugi, dobi med drugimi pritrdilnimi odgovori tudi grobo zavrnitev: “Kaj pa nas to briga. Saj je to danes privatno podjetje, ki je skrb lastnika.” V takih trenutkih pa se marsikdo vpraša: “Ali smo svojo srčno kulturo pustili v Jugoslaviji? Kako, daje nismo vzeli sabo ob osamosvojitvi? Nas je zapustila človečnost in nam je postalo naenkrat vseeno kaj se dogaja okrog nas, le da smo sami siti, zadovoljni, da si lahko privoščimo vse kar potrebujemo in tudi tisto čemur bi se lahko odpovedali?” Meni ni vseeno, ko vidim “nesrečne duše”, ki si ne znajo in nemorejo pomagati. Še teže je, če morajo delati na hladnem, ko se mi grejemo ob toplih radiatorjih, ko je nekaterim tako vroče, da imajo odprta okna. Kako pomagati nesrečnim, da bi jim olajšali življenje. Vsem na svetu sc ne da, lahko pa se tistim, kijih srečujemo, tistim, ki so še včeraj hodili zadovoljni naokrog. Zadovoljni, ker lahko delajo. Nekaterim se nikdar ni bilo treba boriti za nič. Bilo jim je postlano povsod, postali so brezbrižni, gorje jim, ko se bodo srečali s preprekami. Takrat bodo morda spoznali koliko pomeni človeku v stiski pomoč, ki mu jo ponudijo, koliko so vredni litri kurilnega olja, ki ti ogrejejo premražene roke, posebej če moraš delati v mrazu, ko niti ne veš če boš mogel to početi še vsaj nekaj časa ali pa te bo nerealiziran sanacijski načrt pripeljal v vrsto čakajočih na delo. Bodimo optimisti, zaželimo si, da bo ljudi okoli nas še naprej brigalo kaj se godi z nami, da se bodo znali odpovedati delu dobrin, ki jih morda ta trenutek ne potrebujejo zelo nujno, da se bodo zato, ker smo jim drugi, včasih samo volilci, omogočili zaslužiti poleg plače še nekaj, odpovedali svojemu pridobljenemu privilegiju in pomagali tistim, ki niso krivi za slabo situacijo na svojem delovnem mestu. Le tako bo mogoče še čez leta ohraniti solidarnost, čut za sočloveka in ostati na enakem nivoju človečnosti kot smo jo poznali in jo marsikdo med nami še pozna. Morda se bo kdo za to odpovedal nakupu sinovih Addidask in pivu, ker bo spoznal, da bi bilo morda kdaj dobro tudi komu priskočiti na pomoč, saj vsi vemo, da ima vedno vsaka palica dva konca in da vsaka glavnica nosi svoje obresti, ki pa niso vedno pozitivne, ampak jih je kdaj treba tudi plačati. MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA aprmazEstr k IM 1 Ste bili v starem letu srečni ali nesrečni? Kakor kdo in kakor kdaj, bi lahko dejali. Če ste ga preživeli, že ni bilo tako slabo, menim. In kakšno bo novo? Ja boljše vendar. Zaradi starega leta se nikar več ne obremenjujte . Obrnite se nazaj in debelo pljunite čez ramo, zaradi pozabe in v upanju, da bo novo leto 2003 v vsakem pogledu boljše. Saj mora biti, saj je novo. In vse kar je novo se razvija in raste in pomeni življenje. Kaj za vraga bi jokali za nečim kar več ne obstaja. Bodite vendar optimisti! S široko razprtimi očmi zrite v prihodnost.Pa kaj, če ste ostali brez dela? Boste pa letos še boljšega dobili. No ja saj nič ne obljubljam. Nisem kandidat za kakšno funkcijo in tudi volitve so že za nami. In kaj če vas je zapustila ljubica? Saj ne, da bi se v vašo intimo vtikal, toda najdite si novo in cenejšo. Pa kaj, če vas bo Kebrov alkoholni zakon prizadel? Boste pa takrat, ko bo mogoče, več steklenic na zalogo kupili in veselo naprej popivali doma, ko v javnosti ne bo mogoče. Saj zakon ni tako slab, kot nekateri mislijo. Morda se bomo, tako kot nekoč, ravno zaradi omejitev uživanja in kupovanja alkoholnih pijač več na domovih ponovno dobivali in med seboj družili ter prijatelji znova postali. Vidite, ni vse tako črno kot menijo pesimisti.Zatorej, bodite vendar optimisti! Tudi takšne, ki se zaradi Busha in njegove politike, ki le vojne po svetu obeta, obremenjujejo. Lepo vas prosim. Čemu bi se s skrbmi nekoga drugega obremenjevali, če pa še njega zaradi možnih posledic ohišje njegovo možgansko, prav nič ne boli. Konec koncev pa tudi vojna ni tako slaba. Za njo pride vedno mir in gospodarska ekspanzija, ki vedno neki generaciji, vsaj upam, za nekaj let spet dobro življenje omogoči. Veselite se vendar življenja in bodite optimisti! Kadar vam bo najtežje in boste pozabili, da morate biti optimisti, poslušajte kakšen govor katerega izmed naših politikov. Vam povem, da se vam bo hitro vrnila morala in optimizem. Ja, ja saj vem, da večinoma lažejo. Pa kaj? Resnica je običajno boleča in še vedno je bolje, da vam lažejo in vas nategujejo drugi, kot da bi si in bi se sami. Se sekirate, ker menite, da imate premalo denarja? Nikar, lepo vas prosim. Denarje huuuudo breme. Kam ga vložiti? Kam investirati? Kam ga skriti? In še, in še problemov ter glavobolov povzroča. Če ga nimate, se lahko sprehajate po svetu in uživate svobodo, kot ptički na veji. Nič ne morete storiti narobe in nihče vas ne bo po betici s kakšnim krepelcem pomasiral, da bi prišel do vašega premoženja. Tisto malega, kar imate za vsakdanje preživetje ni zanimivo ne za lopove in ne za organe pregona.In zakaj bi torej kljub suši v žepu ne bili optimisti, vas vprašam? Biti pesimist ali optimist, je zdaj vprašanje....? Če vzamete življenje takšno, kot je in se veselite vsakega dne, ki vam gaje, kot pravijo, bog podaril, prostora za dilemo kaj biti in kaj ne, ne bo. Čc pa slučajno ste si v tem letu visok cilj zadali, da bi eden izmed slovenskih parazitov postali, bodite previdni, paraziti se med seboj najrajši žro. Optimizem v takem primeru prav nič ne pomaga! 7As4vr Olga Dečman Dobrnjič 1% /■'arsikdo med našimi bralci je morda že imel priložnost spoznati Olgo Dečman Dobrnič, saj se ukvarja s tisoč in eno stvarjo, ki jo JLt Xzanima. Svojo vedoželjnost poteši na različne načine, ni ji težko narediti česarkoli, le da bi bila bliže svojim ciljem. Mlade je imela priložnost dobro spoznati. Ni ji vseeno, kako se počutijo, kako jih obravnavajo, ali jim znajo prisluhniti. Enako velja tudi pri starejših. Njena raziskovalna žilica ji ne da miru. Njena zadnja raziskava je bila opravljena pod naslovom Kako vodeni doživljajo vodenje. To je bil povod, da smo se pogovarjali z njo. Znano nam je, da bo Dijaški dom v Trbovljah konec junija letos prenehal s svojo dejavnostjo, a vi ste kljub temu aktivno proučevali delo v dijaških domovih. Tako sta nastali dve pomembni raziskovalni nalogi Vodenje, motivacija in izobraževanje vzgojiteljev v dijaških domovih kot del organizacijskega vedenja in Kako vodeni doživljajo vodenje. Kaj vas je vodilo, da ste se spopadali s tako “neljubo” tematiko, ki ni priljubljena tema za poglobljena razglabljanja? Izhajam iz stališča, daje za uspešnost vsake organizacije vodenje in da se dober vodja zaveda, da so ljudje najpomembnejši kapital organizacije, saj brez njih ni mogoče slediti viziji in dosegati ciljev. Organizacija, zaposleni delavci in vodje imajo vsak svoja pričakovanja in cilje. Pomembneje, da so le - ti čimbolj medsebojno usklajeni. Z dobrim vodenjem, torej planiranjem, koordiniranjem in medsebojnimi dogovori je mogoče najti najboljšo možno pot za doseganje zadovoljstva večine. Vsi tako nikoli niso zadovoljni. Če kot vodja želimo vedeti, kakšna so pričakovanja ljudi, mora biti politika vodenja taka, da zaposleni lahko izrazijo svoje potrebe. Odgovore lahko dobimo neposredno s pogovori ali pa z raziskavami in analizami, pri katerih sodelujejo zaposleni. K tokratni raziskavi, pri kateri me je s strokovnimi nasveti usmerjal mentor dr. Metod Černetič, me je vodila želja spoznati organizacijsko kulturo v dijaških domovih in na osnovi razultatov poiskati najboljše rešitve za vodenje, motiviranje in organizacijo dela. Tematika je v zgoraj omenjenih naslovih enaka, razlikuje se le po teoretičnih vsebinah in načinu interpretacije. V svoji specialistični nalogi Vodenje, motivacija in izobraževanje vzgojiteljev v dijaških domovih kot del organizacijskega vedenja sem primerjala ugotovitve tujih in domačih teoretikov v skladu s programom šole in ta spoznanja preverjala v praksi. V knjigi Kako vodeni doživljajo vodenje pa je poudarek na praktičnih spoznanjih in izkušnjah o vodenju. Moje 20-letno delo v Dijaškem domu Trbovlje se bo zaradi ukinitve zavoda konec šolskega leta zaključilo. Svojim pedagoškim kolegom sem ob dohodu s to knjigo ponudila dolgoletna spoznanja s področja komuniciranja med zaposlenimi v dijaških domovih, odprla možnost razmišljanja v različne smeri in nakazala možne rešitve problematike. Vaša zadnja knjiga govori o tem kako vodeni doživljajo vodenje. Vodenje samo je vedno umetnost saj se pri tovrstnem delu srečujemo z različnimi ljudmi, ki imajo svoje specifične navade, ki naj bi jih ne zatirali, a cilj delovanja vsake “organizacije"je, da “orkester” deluje usklajeno in vedno išče pri reševanju problemov najoptimalnejše načine, ki pripeljejo do cilja, da bi bili vsi zadovoljni. Zadovoljstvo ni nikoli popolno, ker ljudje večamo svoja pričakovanja. Šolski prostor in domska pedgogika predstavljata specifičen komunikacijski stil organizacije in vodenja. V kulturo organizacije so vključeni tudi dijaki in njihovi starši kot najpomembnejše stranke šole in dijaških domov. Starši in dijaki s svojim znanjem, vrednotami, življenskimi navadami in pričakovanji zelo vplivajo na organizacijsko vedenje in kulturo organizacije. Na različne načine. Pomembno je vključiti starše in dijake v sistem dela in jih upoštevati v sistemu vodenja šole ali dijaškega doma. Starši predstavljajo tudi pomembno in nepogrešljivo vez med šolo in zunanjim okoljem. Zato jih hkrati prištevam k socialnemu kapitalu šole oz. dijaškega doma. Globalizacija teži k informacijski družbi, k odpiranju v okolje in pričakuje čimvečje medsebojno sodelovanje. Šole in dijaški domovi imajo v nastajajočem novem konkurenčnem družbenem okolju podobne težave kot podjetja. Nihče jim ne more garantirati varnosti in obstoja v nobenem okolju. Oboji se morajo prilagajati zahtevam in potrebam trga in vzpostavljati primeren marketing in promocijo. Njihova najboljša promocija so zadovoljni starši in dijaki, ki so uspešno zaključili izobraževanje. Pisali ste tudi o motivaciji in konfliktih. To so problemi, ki nastajajo pri pedagoškem delu. Na žalost so akterji, ki medsebojno sodelujejo, le ljudje, s svojimi navadami, dobrimi in slabimi lastnostmi. Ljudje radi delamo dobro in smo zato radi pohvaljeni. Prepričana sem, da imajo vsi dijaki, ki se vpišejo na katerokoli srednjo šolo namen in željo, da to šolanje končajo. Tudi učitelji žele dobro delati in uspešno prenašati svoje znanje dijakom. Ravnatelji si žele voditi šolo tako, da bi bili vsi kar najbolj zadovoljni. Začetna želja je pri vseh enaka. Zakaj vseeno nastajajo problemi? Osebno sem mnenja, da zaradi različnih načinov, kako doseči cilj. Vsakdo si Sb v UK niH H začrta svojo pot, ki ni nujno uresničljiva. Ljudje smo družabna bitja, ki se povezujemo v skupine, kjer uspešno ali neuspešno zadovoljujemo svoje potrebe. Zelo pomembno je, da vodja skuša organizirati delo brez velikih konfliktov in problemov. Kadar pa do tega pride, kar je pogosto, logično in normalno, saj so konflikti dostikrat nosilci sprememb in napredka, jih je treba znati usklajeno reševati. Motivacija zaposlenih v šolstvu in dijaških domovih je največkrat odvisna od volje, želje in znanja posameznika, tako ravnatelja, učitelja in dijaka, saj so materialne možnosti motiviranja želo omejene. Od naše volje, motivacije za delo, je torej odvisno naše obnašanje, zakaterega smo odgovorni vedno sami. Šolanje na srednjih šolah v krajih, ki so oddaljeni od doma, so običajno vzrok bivanja v dijaških domovih. Tako dobe svoj nov dom, kjer pričakujejo razumevanje, pomoč... vzgojiteljev in vzgojiteljic. Med drugim se tako srečujete s problematiko v srednjih šolah. Zanimiva je tudi primerjava raziskav, ki sta bili izvedeni o lastnostih 7AS4vr dobrega učitelja in dobrega vzgojitelja. Rezultati so primerljivi, pričakovanja dijakov so povezana z moralnimi normami, ki naj bi jih na obeh področjih upoštevali. Raziskava izpred petih let je pokazala, da dijaki in njihovi starši kot prvo pričakujejo od dijaškega doma in šole, da bodo dijaki uspešni pri šolanju. Staršem je tudi zelo pomembno, da je okolje, kjer se njihov otrok izobražuje varno in materialno primerno, da jih vzgojitelji in učitelji spoštujejo, da so dijakom s svojim vedenjem in znanjem ustrezen vzor človeka z etičnimi in moralnimi vrednotami. Dijaki spoštujejo tiste pedagoške delavce, ki so disciplinirani, nepristranski, imajo smisel za humor, ki veliko znajo in svoje znanje ustrezno, s sodobnimi metodami, tudi računalniško pismenostjo, prenašajo naprej. Zato menim, da naj bi bili izsledki teh raziskav podlaga za delo in razmišljanje vsem pedagoškim delavcem. Kako vplivajo na delovanje domov odnosi in konflikti med vzgojitelji, materialni pogoji, lastno splošno in strokovno izobraževanje vzgojiteljev ter njihovih odnosih do ravnateljev je bilo predmet vaše raziskave. Pripravili ste 21 anketnih vprašanj, pri zadnjem, 22. vprašanju pa so lahko anketirani vzgojitelji dodali kar se njim zdi pomembno v zvezi s tematiko. Na nekatera vprašanja nekaj anketirancev ni želelo odgovoriti. To kaže kot na neko prepreko, ki so jo občutili. Kako bi strnili mnenje anketirancev? Iz raziskave je razvidno, daje nivo znanja in izobrazbe pomembna podlaga dobremu delu. Profesionalci, ki imajo vso potrebno izobrazbo in funkcionalna znanja s področja stroke, pa tudi poznavanje psihodinamike vodenja in delovanja skupin, laže in boljše delajo. Nekaterim odgovorom so se izognili tisti, ki niso želeli biti prepoznavni, saj podatki o plačilnem razredu, napredovanjih v nazive, o smeri izobrazbe, delovnih izkušnjah in delovni dobi lahko dobremu poznavalcu vzgojiteljev povedo, kdo je anketo izpolnjeval, to pa ni bil namen raziskave. Iz raziskave izhaja tudi, da je velik motiv pri delu prijazno in ustrezno opremljeno delovno okolje.Ugotovljeno je bilo, da delovna uspešnost, kot dodatek k osnovni plači vzgojiteljev, ni pogosto uporabljena kot motivacijsko sredstvo. Pomembnejši so ostali socialni faktorji, kot sodelovanje pri sestavi urnika dela, možnost permanentnega izobraževanja, dostop do računalnika in interneta, sodelovanje v projektih in podobne prednosti pri delu. Te možnosti omogočajo osebno afirmacijo posameznika v okolju in vplivajo na njegov status in ugled v kolektivu, pri dijakih in njihovih starših ter tudi v širšem družbenem okolju. Vaša življenska pot vas je popeljala iz tehniške šole na pedagoško fakulteto, kjer ste študirali biologijo, gospodinjstvo in razredni pouk. Končali ste izobraževanje iz teorije izbire. Končali ste podiplomski študij iz managementa v izobraževanju. Radovednost vas je gnala, da se vedno izobražujete še naprej. Radi sodelujete tudi na drugih področjih. Povejte nam kaj trenutno poleg dela v dijaškem domu še počnete? Najraje raziskujem odnose med ljudmi. V Dijaškem domu v Trbovljah trenutno izvajamo, skupaj s celjskim dijaškim domom, projekt Prepoznavanje vedenja spolno zlorabljenih deklet. Ob koncu šolskega leta načrtujemo izdajo brošure, ki bo pedagoškim delavcem lahko dober strokovni pripomoček s katerim si bodo pomagali, ko bodo naleteli na podobne primere. V Litiji sem vodja LAS - lokalne akcijske skupnosti za preprečevanje odvisnosti od zlorabe drog, kjer delujemo na preventivnem področju. Sredini večeri so v Dijaškem domu v Trbovljah namenjeni srečanjem skupine za kreativno življenje Mavrica, kjer se družijo ljudje različnih starosti. Napisali in izdali ste že kar nekaj svojih pesmi, literarnih in strokovnih del. Kam vas bo pot popeljala v bodoče? Dijaški dom je leta 1994 izdal publikacijo Happy hause, kjer sem objavila svojo prvo raziskavo Odnosi med vzgojitelji in dijaki.V isti publikaciji smo skupaj s sodelavci izdali raziskavo o spolnosti med mladimi. Leta 1998 je izšlo moje avtorsko delo Vzroki konfliktov v dijaških domovih. Leta 2000 ste mi pri Zasavcu izdali mojo zbirko pesmi in kratkih zgodb z naslovom Duša in Duša (to je Olgino drugo ime, op.a.). Sodelovala sem tudi na dveh razpisih za najboljšo krajšo zgodbo pri vašem časopisu in obakrat zasedla prvo mesto. Lansko leto je Skupnost dijaških domov Slovenije izdala že omenjeno knjigo Kako vodeni doživljajo vodenje. Isto leto sem bila glavna urednica zbornika “Naših 40 domijad”. Danes še ne znam povedati kam me bo popeljala moja nadaljna pot. Čakam in pričakujem nove izzive s katerimi se bom rada srečala. Že v začetku pogovora smo omenili, da dijaški dom deluje svoje zadnje leto. Zanimivo je, da je v bližini Srednje tehniške in poklicne šole, kjer se lahko dijaki izobražujejo na različnih programih. Trbovlje imajo tudi Gimnazijo in Ekonomsko srednjo šolo. V Zagorju je Srednja šola. Lahko bi rekli, da so to možnosti izobraževanja, kjer bi lahko privabili dijake iz oddaljenejših krajev, če bi imeli dijaški dom. Pa vendar, z ukinitvijo rudarske šole se je število dijakov, ki so ga uporabljali, zelo znižalo. Kaj se načrtuje v bodoče v teh prostorih ? Dejstvo je, da ima Zasavje številne srednje šole. Kot vodja dijaškega doma sem veliko naredila na področju marketinga, da bi privabila dijake iz oddaljenih slovenskih krajev. Slovenska politika srednjega šolstva je osredotočena k cilju, da približa šole dijakom, zato se raje vpisujejo v bližnje srednje in poklicne šole ter gimanzije. Pa tudi prestolnica vleče nase mlade. Zasavje ostaja zato nezanimivo. Dijake iz drugih krajev bi privabili le, če bi ponudili unikatnost izobraževalnih programov ali odprli kako novo visoko šolo. To pa očitno še ni bilo v interesu zasavske politike, zato bomo konec šolskega leta Dijaški dom zaprli. Vsaka regija je bogata tudi toliko, kolikor nudi različnih možnosti izobraževanja in koliko je zanimiva za širše slovensko in mednarodno okolje. Menim, da bomo z zaprtjem Dijaškega doma v Trbovljah izgubili možnost izobraževanja dijakov in študentoviz drugih, nezasavskih okolij. Je pa to tudi danes edini prostor v centru Trbovelj, kjer so lahko bivajo tudi špomiki in turisti. Na občini bi morali temeljito premisliti kakšna, naj bi bila nova namembnost teh prostorov. Vsi vemo, daje Zasavje socialno ogrožena regija z nadpovprečno revnim prebivalstvom, ki živi na robu revščine, kjer se srečujejo s številnimi konflikti in nezdravimi družinskimi odnosi. To pogojuje vse večji razpad družin in številne mlade odvisnike. Kaj, če bi te prostore uporabili v preventivne namene in ponudili možnost reševanja problemov prej, preden mladi in tudi starejši ljudje zdrsnejo pregloboko v brezno marginale in obupa? MVO££ZMI BAZAH Naša šola je vključena v nacionalni projekt EKO šol. V program za letošnje šolsko leto smo zapisali, da bomo že tretjič zapored pripravili božično-novoletni bazar. Izvedli smo ga v začetku meseca decembra na igrišču naše šole. V mesecu oktobru smo učiteljice, učitelji in učenci izdelovali različne voščilnice, okraske iz drevesnih plodov in mavca, zanimive venčke in drevesca iz naravnih materialov, svečnike, oblikovali darilne škatlice, slikali na svilo, sušili sadje, izdelovali lesene gajbice, izdelali prikupne božične škorenjčke, izdelovali ptičje hišice...Izpeljali smo tudi bogat srečelov, ki so nam ga omogočili razni sponzorji in pa učenci in starši, ki so prinesli v šolo veliko igrač, iger, izdelkov... Vsaka srečka je imela dobitek in teh seje nabralo preko tristo. Za praznično vzdušje sta poskrbela z glasbo ansambel Najlepši cvet in Snoopy, zaplesale pa so mažoretke. Na stojnicah smo prodajali poleg naših izdelkov tudi sladkarije, kokice, krofe, hot-dog, delili čaj za učence, starši pa so se lahko pogreli s kuhanim vinom. Prodali smo vse srečke, vso hrano in skoraj vse izdelke. Z zbranim denarjem bomo pomagali materialno šibkejšim učencem pri realizaciji različnih šolskih dejavnostih. Na koncu smo bili vsi zadovoljni. S prazničnim dogajanjem smo v šolo vnesli prednovoletno vzdušje in poskrbeli, da je bil začetek decembra res čaroben. Eko- koordinatorki na OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi Milena Grom, Pavla Grobin •M $ - - Mi n! yv* t TRBOVLJE khttp://www. radve^ffbovlje.si UKV stereo FM 98.1 ite i *Mazda 323F - najzaneslivejši avto s popustom 508.345 SIT do konca januarja! *Mazda Premacy z bencinskim in diesel motorjem tudi v akciji! *Kmalu na zalogi Mazda 6 letnik 2003! d ■ . C'w* ^ m ' ^ . 1 GoodVear in Kumho pohodnih o *r • • li „ _ i^plPP: enah. R p DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena brodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo avtoličar$tvo; avtovleka, rent-a-car; nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila in novost “NAJEM" AVTODOMA tudi pozimi. MMS KREDIT & LEASING KiMnik Roman s p 1410 Zagorje, Selo 65 AVTO HIŠA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. Sobota: od 9. do 1 3. mazoa i.W SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE NOVO NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI -SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju? V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, ki jih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali. Svetovanje in informiranje poteka: po telefonu 03 56 31 191, osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali na elektronskem naslovu isio.zasavie@quest.ames.si Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni! c 's ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22, 1412 Kisovec Obiščite nas v EVJ centru v Kisovcu, v 1.nadstropju prenovljene trgovine Makro, kjer vam nudimo ugoden nakup: • Kaminov in štedilnikov na trda goriva -10% popust • Nakup TV sprejemnikov Thomson-10% popust • Popust na belo tehniko iz zalog Seveda vas vabimo, da obiščete tudi druge naše prodajne oddelke. Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 ^ FUNŠTERC --------- Teran kot kraška posebnost 'V Ti se še zgodilo v Vinoteki IN Klopotec, da bi kar dva vinogradnika na isti dan predstavila svoja vina. Še manj je pričakovati, da bi oba prišla iz istega vinorodnega območja. Tokrat seje zgodilo. Obiskovalcem vinoteke sta se predstavila; Ervin Širca iz vasi Gornje pri Dutovljah iz samega osrčja Krasa in Primož Štoka, iz sosednje vasi Krajna vas, ki se nahaja 2,5 km oddaljena od prijatelja, Ervina Širce. Oba sta predstavila svoja vina s poudarkom na teranu. Za skupno predstavitev svojih vin sta se odločila, ker ne dvomita o kvaliteti in se ne počutita, kot konkurenta. S skupnim nastopom zmanjšata stroške ter popestrita predstavitev vin. Področje, kjer imata vinograde, je 22. julija zajela strašna burja s točo. Ledena ujma je uničila od 60 do 70% pridelka. Za toliko manj bo letos terana, ki pa je odlične kvalitete. Vsem ljubiteljem terana sporočata, da so količine, zaradi že omenjene vremenske katastrofe bistveno manjše od načrtovanih, zato bo teran po novem letu težko še kje kupiti. Ervin Širca je predsednik društva vinogradnikov na Krasu. Društvo je prostovoljnega značaja. Vinogradniki se srečujejo na sestankih, kjer se pogovarjajo in dogovarjajo o problematiki »Zavedamo se, da moramo delovati povezano in združeno. Ni daleč čas, ko tukaj, na našem koncu, kjer mejimo na Italijo, ne bo več meje. Na trgu moramo nastopati enotno in v celoti moramo prikazati tujini naš Kras. Bolj Jaz sem prepričan, da so slovenska vina visoko kvalitetna? Menim, da nič ne zaostajamo za ostalimi, v svetu bolj znanimi proizvajalci. Kaj menite vi, Primož Štoka? »Slovenija postaja znana po svojih vinih. Tako v Evropi, kot po ostalih celinah. V zadnjih 12-tih letih je Slovenija svetu pokazala svojo kvaliteto in se prebija v sam vrh dobrih vinogradnikov. Menim, da se lahko brez sramu kosamo s svetovno elito na področju pridelave vin. Malo nam manjka samozavesti in več je potrebno narediti na področju razpoznavnosti. Znebiti se moramo občutka majhnosti. Ravno zaradi tega je pomembno združevanje med vinogradniki.« Čeprav smo majhna država imamo znameniti teran, ki ga pridelujejo vinogradniki na Krasu. Ob kozarčku kraškega velikana med vini lahko samozavest majhnega naroda poleti visoko in še višje. MAŠ. vinogradnikov ter organizirajo moramo z zamejstvom povezati strokovne ekskurzije. vinske ceste- To bo zanimivejše za celostno predstavitev turistične Kako pri vas poteka združevanje ponudbe, ne samo za vinogradnikov? vinogradništvo.« Penina za praznike CJ obote v novembru in decembru leta O2002 je v Zagorju zagotovo še posebej zaznamovala Vinotek Klopotec s svojimi že tradicionalnimi degustacijami vin slovenskih proizvajalce. Poskuševalcev in kupcev se je kar trlo, v sicer majhnem prostoru. Zakonca Naprudnik sta priljubljena med kupci dobre kapljice. Vinoteka si je ustvarila ugled zaradi ponujene kvalitete in poštenega odnosa do vsakega kupca. Ljudje v Vinoteko Klopotec radi in vse rajši zahajajo. Zadovoljni so bili pravzaprav vsi: vinogradniki, ki pogrešajo te vrste lokalov, kupci, ki so lahko preizkusili novosti in kupljeno kvaliteto in zakonca Naprudnik, ki sta z obiskom dobila potrdilo, da je njuno delo opaženo in plodno. Zadnja predstavitev slovenskih vin je bila v Vinoteki Klopotec, 28. 12. 2002. Že ustaljena navada je, da se zadnjo soboto v starem letu zasavskim ljubiteljem vrhunskih, slovenskih vin s svojo raznovrstnostjo penin predstavi družina Istenič, ki peneča vina prideluje na Bizeljskem, po klasični metodi od leta 1968. Zgubljati besede o kvaliteti Isteničevih penin je nepotrebno. Poudarimo le odlike njihovih penin, prijetna svežina, značilen vonj in okus. Kot zanimivost smo lahko ob /A&Vf mamm d predstavitvi Isteničevih penin videli viteško odpiranje steklenic s sabljo. MAŠ. KSEFTI informacije na: 03/56 64 250 Tesarsko krovska in kleparska dela z električnimi in hidravličnimi dvigali. Dostava materiala ter odvoz odpadnega materiala. Montiramo: Tondach, Esal, Decra, Bramac, Trimo in ostale kritine. Svetovanje in izdelava predračunov. Za vsa dela v 1., 2., 3. in 4. mesecu nudimo 5% popust. Informacije na GSM: 041/626 -197 Ofeffecžta%voje Meje! šivilja A m: 041 /39Eyj Anica s-P- / tzlako 44y 14 H Izlaka AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAVE-POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE BRISAČE, ZAVESE, PRTI DARILNI PROGRAM ARI OPTIKA d.d. •Velika izbira okvirjev za očala •Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev 'Etuiji za očala 'Povečevalne lupe •Športna in sončna očala 'Drobna in usnjena galanterija Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.:56 29 041 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE DIGITALNE FOTOGRAFIJE, FOTO TRGOVINA, STORITVE... EKPRESS IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE ! TRADICIJA IN KVALITETA! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 inte&ml Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral-zagorjc.si KRIŽARJENJA KARIBI - IZJEMNO UGODNO V JANUARJU ! JANUARJA TUDI V ALEKSANDRIJO IN PO EGEJSKEM MORJU DRUGA OSEBA 50% POPUST! NA VOLJO TUDI POLETNA KRIŽARJENJA OBISK ZAGREBA Z OGLEDOM "MUSICALA". PREVOZ IN VSTOPNICA LE 4.500 SIT ! Tudi za individualne obiske! SMUČARSKI PROGRAMI Izjemno ugodno smučanje v Val Fiemmi TUDI V "ZADNJEM HIPU" VAM NAJDEMO KAKŠNO SMUČIŠČE - OGLASITI SE K NAM! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICIUS, KUBA,.. LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00- 18:00, SO. 08:00 - 12:00 So potovanja in so potovanja z Integralom. Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a., IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562-22-42, 01/562-37-00 servis: 01/562-22-62 DOMŽALE fax: 01/562-37-05 Cenik motornih koles Honda modelsko leto 2003 Touring Mo ( kW / KM ) MPC Inf. cena v EUR GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.799.000 24.996 ST 1300 A Pan European 87/118 4.069.000 17.539 ST 1300 Pan European 87/118 3.589.000 15.470 NT 650 V Deauville Šport touring 41/56 2.099.000 9.047 CBR 1100 XXS. Blac. 121 / 164 2.689.000 11.591 VFR 800 A 81 /110 2.859.000 12.323 VFR 800 81/110 2.599.000 11.203 CB 1300 85/116 2.399.000 10.341 CB 900 F Homet 81/110 2.029.000 8.746 CB 600 F Homet Šport 71/97 1.849.000 7.970 VTR 1000 SP-2 100/136 3.249.000 14.004 CBR 900 RR FircBlade 112/152 2.699.000 11.634 CBR 600 RR 86/117 2.299.000 9.909 CBR 600 F Chopper 81/110 2.099.000 9.047 VTX 1800 C 71 /97 3.449.000 14.866 VT 750 C2 Shadow Enduro 32/44 1.599.000 6.892 XL 1000 V Varadero 70/95 2.549.000 10.987 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.039.000 8.789 XL 650 V TransaIp Skuter 41/55 1.899.000 8.185 Silver Wing ( FJS 600) 37/50 2.029.000 8.746 MP cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% DDV. EUR/SIT = 232. Pridržujemo si pravico do spremembe cen, in sicer ob več kot 3% zvišanju teaja JPY ali USD. Cenik velja od 14.01.2003. Posavsko zasavska naveza zavzela Nordkapp (zadnji del) POPOTNIŠKA Vinkovo sporočilo o sem v drugi polovici decembra J^zaključevala prejšnji, deseti del, meje razveselilo Vinkovo pismo. Vsem udeležencem izleta je posla namreč novoletno voščilo, nekaj literature, ki je nastajala v avtobusu (pesmi) in natančnen pregled datumov oziroma ur prihodov in odhodov v posamezne kraje. Ugotovila sem, da sem v Lilehameiju preskočila ogled skansena - muzeja na prostem. Pa smo se tam zadržali najmanj dve uri. Izredno lepo urejen skansen, kjer smo se znašli v srednjem veku - s predmeti in opremljenostjo v lesenih hišah - pa vse do današnjih dni, ko imajo še vedno hiše iz lesa. Tudi spominki so bili izjemno estetski in tipični. Najbolj smo se smejali Evini razglednici iz njene branže - na sliki je bil prizor ruvanja zob pred nekaj stoletji - zobni zdravnik je imel ob široko odprtih ustih velike, navadne klešče... No, Vinko nas je seznanil tudi s predlogi naslednjega izleta, o katerem bi se pogovorili konec januarja. Meni pa je še dopisal, da bo z veseljem prišel v hrastniško knjižnico s svojimi diapozitivi. Seveda bom zraven še sama rekla kakšno... To bo odličen predavateljski team. Hribovje z ledeniškimi slapovi oziroma potočki je že daleč za nami Od Osla do Helsinkborja /'“'V slo smo v ponedeljek, 5. avgusta zapustili okrog 11. ure. Vmes smo neopazno prestopili mejo za Švedsko. Vozimo mimo Goteborg in pokrajina postaja enolična, z ravno cesto. Ne vem, če sem že zapisala, kako umirjeno poteka promet v skandinavskih deželah. Vozniki strogo upoštevajo omejitve 60 - 70 km na uro. In vse je odlično označeno. Pojavljajo se spet klopotci, ki bodo vedno bolj pogosto nasejani. Kosilo imamo tokrat v prijetni senci pod hrastom, da se skrijemo soncu. V avtobusu se nekateri zatečejo na pograde, jaz pa nadaljujem z lektoriranjem Vinkovega vodnika Izleti v sevniško okolico. Knjiga bo izšla septembra, kmalu po vrnitvi s potovanja. Opisal je 35 poti in vsaka je na svojem listu. Poleg natančnih opisov je ob poteh označil tudi naravne in kulturne znamenitosti ter gostišča. Berem sicer natančno, vendar s popravljanjem nimam veliko dela., ker je bilo enkrat že lektorirano. "Vmes sem še nekaj dopolnjeval, zato so se lahko pritihotapile kakšne napake," je dejal. Zelo zelo pohvalno. Da mu ni vseeno, kaj bo prišlo med ljudi... Upam, da tole ne bere kdo z davčne... Če pomislimo, koliko dejavnosti sem na tem potovanju opravljala. In dobivala lepe, neobdavčene honorarje. Vinko mi je na primer izročil na nekem počivališču vejico z okusnimi malinami. Nekaj o Danski r7 večer bomo že na Danskem, zato poleg ^-/družabne kronike povem po lokalni avtobusni TV postaji še nekaj podatkov o tej deželi. Takrat še nismo vedeli, da bo Danska v letu 2002, ko je vodila vrh EU. za Slovence Skoraj vse hiše imajo po dve lestvi - za čiščenje snega pozimi zgodovinskega pomena... Sicer pa je Danska dvakrat večja kot Slovenija in šteje 5 mio prebivalcev. Je najgosteje naseljena država na severu in predstavlja pomemben most med srednjo in severno Evropo. Ima približno 470 otokov, najvišji vrh pa meri 173 m. Odnosi s sosednjimi državami so dobri, pred kakšnimi tisoč leti pa so bili danski vikingi strah in trepet dežel vse do Italije. Tudi kasneje so Danci veliki osvajalci drugih dežel, po drugi svetovni vojni pa večino ozemlja izgubijo. Vendar so še vedno ostali narodno zelo zavedni. Socialno varnost urejajo z visokimi davki, tako da ni prevelikih razlik. Že od nekdaj so znani kot odlični, izobraženi kmetovalci s sodobnimi stroji. Veliko izvažajo. Prednjačijo pa tudi v računalništvu, oblikovanju, živilski in tekstilni industriji. Crkljanje v družini Veber - oče Ivan in hči Jana, naša voznika Razvit pa je seveda tudi turizem. Nekdanje tovarne so preuredili v stanovanja. Vlada jim parlamentarna monarhija, državni poglavar pa je kraljica. Šef vlade jc ministrski predsednik. Njihova vera je protestantska - 98% so evangeličanski luteranci. Prihod na Dansko /~\b 20. uri že čakamo na trajekt, ki nas V_-/ bo s Švedske popeljal na Dansko. Pol ure vožnje izkoristimo še za nakupe v prijetni trgovini trajekta. Z danskimi kronami ali evri. Potem se peljemo do bližnjega kampa ob morju, kije začuda prvič čisto poln. Lastnik nas povabi kar na svojo trato ob hiši, kjer se pase nekaj njegovih zajčkov. Občudujemo tudi njegovo češnjo, kije porezana zelo zanimivo. Krošnja je čisto ravna... Po večerji zlezemo v šotore. Jutri bomo v Kobenhavnu zašilili skandinavsko klobaso. Še prej pa si bomo ogledali Hamletov grad, ki stoji ob obali, deset minut hoje od tega kampa. Upamo, da nas ponoči njegov duh ne bo strašil... To je naše zadnje prenočevanje na tem potovanju po skandinavskih deželah, česar takrat še nismo vedeli... Pri Hamletu in v dni po praznikih... Graščina je splet štirih palač, kjer je tudi kraljičino prebivališče. Ploščad je ogromna in v hipu jo obkroža več tisoč ljudi. Kot bi zrasli iz tal. Vseh narodnosti. In vsak ima pripravljen fotoaparat. Prizor je res veličasten. Prikorakajo v modnih hlačah z belo črto in čmo suknjo. Za praznike oblečejo rdečo. Na glavi pa košata kučma. Ceremonial spremlja tudi godba. Potem vsi navalimo v bližnje pristanišče, kjer postane objekt fotografiranja Mala morska deklica iz Andersenove pravljice. Kip so postavili tik ob obali, tako da se večina potrudi prek skal do njenega naročja. Mala morska deklica je zaščitni znak Kobenhavna, zato zbuja res veliko pozornosti. Ob 14. uri vozimo že po avtocesti in ob 17.uri se vkrcamo na trajekt, ki nas odpelje na drugo obalo, potem pa bomo nadaljevali z nočno vožnjo dolgo pot proti domu. Že zjutraj smo izvedeli, da v Sloveniji močno dežuje in da v Kopru nevihte ruvajo drevesa. Na severu pa smo imeli lepo vreme. 'T'akoj po zajtrku spakiramo in odidemo X peš ob obali do veličastnega Hamletovega gradu Kronborg. Avtubus pelje po drugi poti. Nekaj časa ga obkrožamo, občudujemo, se slikamo in ob morju nabiramo drobcene školjke. Ker so na grajskem dvorišču ravno kosili, vzamem še šop trave, ki jo kasneje sprešam in prilepim na razglednice. Ob devetih se odpeljemo proti Kobenhavnu, kjer ostanemo do pol dveh popoldne. V glavnem mestu živi vsak četrti Danec. Živahnost in sproščenost se čuti na vsakem koraku. Po ogledu mestne hiše se dalj časa zadržimo v turističnem pristanišču NYHAWN, ki ga obkrožajo barvite hiše, zasidranih pa je ogromno ladjic za oglede mesta ali skok na Švedsko. Šibamo naprej, da pridemo do dvanajstih pred graščino Amalienborg, kjer ob tem času vsak dan menjavajo stražo. Vmes se za hip ustavimo pred slovensko ambasado in se razneženi zazremo v našo zastavo.... Kot bi srečal dragega prijatelja. Zanimivo, kako smo sc Slovenci ob svoji zastavi spet razdelili: ZA in PROTI. Kar se mene tiče, me oblika nič ne moti. Avtorju Marku Pogačniku popolnoma zaupam. Izraža pozitivno energijo s težnjo po harmoniji. Njegove sposobnosti pa seveda bolj cenijo v tujini. Moti pa me, da so zastave za povprečnega Slovenca predrage. "Saj bi jo kupil, pa se mi zdi 7.000,00 SIT malo preveč...", mi je dejal znanec. Nekdo bi se moral pobrigati za cenejše variante. In tako skoraj na nobeni hiši ni izobešena. Jo imamo pa zato pri nas še štirinajst Andersenove pravljice IN VERZI NAŠE JOŽICE Nočno vožnjo si popestrimo z literarno oddajo. Že doma sem še enkrat prebrala Malo morsko deklico, saj sem že pozabila, o čem govori. Tako jo lahko povem v mikrofon. Vprašam, če pozna kdo še kakšno Andersenovo pravljico in Erna nas preseneti s čudovito pripovedjo zgodbe Kar napravi stari, je vedno prav. Prav tako lepo pripoveduje Dani Deklico z vžigalicami. Tako se malo oddolžimo velikemu danskemu pravljičarju svetovnega slovesa. Osupnemo tudi ob pesnitvi naše blagajničarke Jožice, ki je ob svojih denarnih zadolžitvah še vsak dan pridno kovala verze. Zložila je več kot petdeset kitic in zajela vanje celotno potovanje z vsemi dogodki in dejavnostmi. Še dobro, da takšne talente odkrivamo zadnji dan potovanja, sicer bi se meni pošteno zamajal voditeljski stolček. Dvojčki bodo TV' ot rečeno, prebijemo noč v avtobusu. X\*Za kakšno kampiranje na šans, saj v Nemčiji že dežuje kot iz škafa. Kasneje izvemo o hudih poplavah v tem času na Nemškem. Na postajališčih opazujemo kolone in kolone težkih tovornjakov in konvojev, ki oskrbujejo evropske dežele z vsem potrebnim in nepotrebnim. Čaka nas še celo noč in pol dneva vožnje do Šentilja, kjer bomo imeli ob 13. uri zaključno kosilo, vendar smo z eno nogo že vsi doma..Kako POPOTNIŠKA -------------------1. ugodno, da lahko kontaktiramo kar iz avtobusa. Včasih smo zadnji dan kar malo cvikali, ali je doma še vse v redu. Tokrat pošljem sporočilo sinovi ženi, ki je to pot v obratni smeri prevozila pred nekaj leti s svojimi prijateljicami v kombiju. Odgovorila mi je, da so veseli, ker se vračam, saj me bodo doma še zelooo potrebovali. Malo se mi zdi čudno, vendar mi ne potegne.. .Doma izvem, da se bosta sredi januarja trem vnukinjam in vnuku pridružila še dva fantka. Zdaj, ko to pišem, ravno čakamo. Mamica se drži izvrstno. Da bo le vse v redu. To bo najlepše darilo za moj rojstni dan. Šestdeseti. Leta navajam za vse tiste, ki mislijo, da jih imam nekaj čez trideset. Z mano vred. Zaključek TV”' aj naj zapišem v teh zadnjih vrsticah? J\j5a smo bili vsi veseli, ker smo 10.000 km dolgo potovanje dobro prestali. Brez vsake nesreče. In se dobro razumeli. Pravijo, da se na takih potovanjih zadnje dni pojavijo nervoze, prepiri... Za nas to ne velja. Nihče ni nikoli kompliciral ali povzdignil glas. Veliko zaslug ima Vinkov umirjen značaj, pa tudi mi smo poskrbeli, da smo s smehom že vnaprej razblinili vsakršno napetost. In kaj mi je ostalo najbolj v spominu? Severni jeleni, polnočno sonce, potem pa voda, voda, kamenje in les... Lesene hiše, leseni predmeti - nikjer nobene plastike. In nepopisno navdušenje, ki te prevzame na najsevernejši točki Evrope. Čeprav v bistvu ni nič posebnega na prvi pogled. Navdušenje povzroči gotov tudi zavest, da si dosegel nekaj, kar ni čisto enostavno, vsakdanje... Pred kratkim sem nekje prebrala zanimivo misel o potovanjih: vedno se težko odpravljamo in vedno se zelo radi vračamo. Ker je najlepše doma. Pred našim veleposlaništvom v Kobenhavnu Fanči Moljk ŽIVE JASLICE NAVDUŠILE T J bližini Šentlamberta nad V Zagorjem ob Savi je bila na božični dan popoldne predstava živih jaslic. Na travniku za kmetijo Janka Jančiča so jo odigrali mladi iz Zagorja, Šentlamberta in Lok pri Kisovcu. Prvi tovrstni dogodek v Zasavju je z zanimanjem spremljalo (najmanj) 600 gledalcev, kar je preseglo pričakovanja organizatorjev in obiskovalcev. Predstavo so ponovili v nedeljo 5. januarja ob 16. uri na istem kraju. režisersko delo olajšalo dejstvo, da jih pozna iz skavtskih božičnic. Kakšen pa je bil utrip med obiskovalci živih jaslic, ki so s svojim odzivom pokazali, da so organizatorji zadeli žebljico na glavico? “Scena je bila zelo v redu, zlasti mi je bil všeč svetlobni učinek v hlevčku. Nisem pričakoval tolikšnega obiska, sicer pa je bilo v predstavi za moj okus preveč petja in premalo igre,” je menil domačin Peter Baš. Nad obiskom je bil presenečen tudi Marjan Škrinjar iz Zagorja. “Prvič sem videl takšno predstavo / Scenarij je napisal Matevž Luzar, dogodek pa so poleg njega in gostoljubnega lastnika prizorišča Jančiča z družino organizirali še Boštjan Sluga, Jernej Pavšek, Simon Drnovšek in Blaž Živko. Vsi so tudi sodelovali pri postavljanju scene. Njihov duhovni vodja je bil zagorski kaplan Primož Lavtar. Igralske kostume so sešili zagorski skavti, ki so prispevali svoje še z usmerjanjem prometa, ko se je začela proti prizorišču viti reka vozil z gledalci. Igro živih jaslic so s spremljavo obogatili pevci otroškega pevskega zbora zagorske župnije in mladinskega komornega zbora De Colores z Lok. Osla je posodil Janez Vidmar, les za sceno je dal Janez Škrinjar, medtem ko je topel čaj prispevalo znano zagorsko gostišče. Denar za organizacijo so organizatorji prispevali iz lastnega žepa, zato so za pokritje nastalih stroškov zbirali prostovoljne prispevke po koncu prireditve. Odkod sploh ideja, da sc na tem kraju uprizorijo žive jaslice? Kot je razkril Boštjan Sluga, je dal idejo scenarist in režiser Matevž Luzar. Lotili so se dela, zlasti so žrtvovali veliko časa med konci tedna. Najbolj intenzivno so priprave potekale zadnji teden pred prireditvijo. Zadnje štiri dni so bili dobesedno priseljenci na Jančičevi kmetiji. Od konkretne ideje do izvedbe je minil mesec dni, so pa o projektu razmišljali že dve leti. Nato so se le odločili in vprašali za privolitev še lastnika zemljišča Jančiča, s katerim se organizatorji poznajo, ker poje v cerkvenem pevskem zboru šentlambertske župnije. Temu zboru so namreč pevsko pomagali leta 2000, ko je bila v Šentlambertu novomašna slovesnost. “Brez njega te predstave ne bi bilo,” sta v en glas dejala Sluga in Luzar. Sprva jim Jančič, ki se ukvarja z ovčerejo, ni verjel, da mislijo resno, toda ko so pričeli postavljati sceno, dvomov ni bilo več. Imeli so nekaj težav z električno napeljavo, vendar sojih uspeli pravočasno odpraviti. “Načrtovali smo 200 obiskovalcev v dveh dneh (torej vključno s ponovitvijo,.op. p.) in pokritje vseh stroškov v zvezi s prireditvijo. Upam, da so se pokrili že danes,” sta zaključila Sluga in Luzar. Slednji je še dodal, daje imel pred predstavo z igralci dve vaji in generalko, pri čemer mu je in bila mi je zelo všeč. Glede na to, da so igralci amaterji, so bili zelo prepričljivi. Vzdušje je bilo čudovito, skratka, predstavo je treba ponoviti,” je bil navdušen. Mihela Ocepek z Vrha nad Čolniščami, ki dejavno pomaga pri delu v šentlambertski župniji, je bila še posebej navdušena, ker je prepričana, da je ta prireditev odlična promocija Šentlamberta. “Obiskovalci so prišli ne samo iz okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih krajev. Redki so dogodki, ki bi sem pritegnili toliko ljudi. Vsa pohvala režiserju Matevžu za izbor pravljičnega prizorišča in igro njegove zasedbe. Zaslužijo si vse čestitke,” se je razgovorila. Prireditev in obisk sta pohvalila tudi domačina Igor Šparlck in Uroš Rcžun. Zlasti sta poudarila družabni pomen predstave živih jaslic, ki je na enem mestu zbrala ljudi od blizu in daleč. Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Matjaž Kirn V V BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE SOLE TRBOVLJE lasbena šola Trbovlje je v četrtek, VJl9.decembra zvečer, pripravila božično-novoletni koncert. Tokrat so se mladi glasbeniki predstavili času in razpoloženju primemo - veselo, šaljivo, nagajivo ..., a kljub temu ni bilo moč spregledati koliko časa so bili pripravljeni “žrtvovati”, da so pripravili pester repertuar skupaj s svojimi mentorji. Zaplesale so tudi mlade baletke. Program sta povezovala prikupna napovedovalca Anja Bogožalec in Jan Cizej. Tudi tokrat je najprej zaigrala Orffova skupina. Za njo smo gledalci v polni dvorani prisluhnili še izvedbam na pihalih, godalih, klavirju, kitarah, tolkalih... Ob klavirski spremljavi je vokalna skupina zapela Sveto noč. V drugem delu smo lahko občudovali ubrano igranje večjih skupin. Harmonikarji so zaigrali Kriegovo Koračnico finskih konjenikov in Venček narodnih. Godalni orkester je zaigral dela Bartoka, Schumanna in Schuberta. “Finale” prireditve je bil, ko je zaigral pihalni orkester. Wonderful word naj bi bila zaključna skladba, kjer je na trobento igral solist Nejc Pajk. Trboveljska publika ostaja še vedno enaka kot je bila. Vsakogar od nastopajočih so nagradili z aplavzom in se tako mladim glasbenikom in plesalcem zahvalili za njihov lep in dober nastop. Ker jih radi poslušajo, so z vstrajnim aplavzom prepričali člane pihalnega orkestra, da so odigrali še “dodatek”. Irena Vozelj FOTO UTRINKA TOMA BREZOVARJA Božično-novoletni koncert v farni l i CERKVI I V nedeljo, 29. decembra 2002 ob 19. uri je potekal v farni cerkvi I sv. Martina v Trbovljah božično-novoletni koncert. Potekal je pod | naslovom Božična skrivnost v glasbi, pesmi in besedi. Na koncertu ■ so nastopili sopranistka Nina Kompare, trobentar Franc Kompare, J citrar Tomaž Plahutnik in orglar Tomaž Bajželj. Programje povezovala * Marija Ahačič - Poljak, ki živi večinoma v Kanadi. Peli oziroma igrali I so pesmi na božično temo, na koncu pa je Marija Ahačič - Poljak | zapela pesem Sveta noč, blažena noč...Bilje lep božično-novoletni | koncert. T.L. I .mm Ji IZ PAPIRJA V ŽIVLJENJE V župnijskem domu na Trgu F. Fakina 31 v Trbovljah poteka ponovitev Nikodemovih večerov z naslovom Iz papitja v življenje. Prvo predavanje 10. januarja ob 19. uri je imel mariborski škof. dr. Franc Kramberger na temo Slomšek in Prešeren. V petek, 17. januarja bo predaval dr. Tone Kunstelj na temo (IZ)UMIRANJE DRUŽINE -REALNA MOŽNOST? V soboto, 18. januatja pa bo predaval dr. Ivan Štuhec na temo Iz kamnov v življenje. V petek, 14. januarja bo predaval dr. Marjan Turnšek na temo Samozavedanje župnije po Plenarnem zboru. V soboto, 25. januarja pa bo govorila dr. Alenka Šverc na temo Verski pouk - glavobol Cerkva, strah države. Vsa predavanja se začnejo ob 19. uri v isti dvorani. Vstop je prost. T.L. Valvasorjev trg 3 1270 Litija produkcija lokalnega TV programa, /^~x\ tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, dokumentarnih in promocijskih /8980-390 HC— «Wnai uporabo in javno prikazovanje, z | »g možnostjo sponzoriranja pffilaaltB DLClT"! % P trženje in produkcija za gospodarsko 1 w interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ . E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 7ASA H-------- 90 LET PD TRBOVLJE Dne 12. decembra 2002 ob 18. uri se je pričela slavnostna akademija v počastitev 90 letnice obstoja in delovanja PD Trbovlje. Proslava z bogatim programom, ki jo je pripravil organizacijski odbor, je potekala v gledališki dvorani DD Trbovlje. S programom je pričela povezovalka Renata Žnidar in pozdravila vse navzoče, še posebej 1912 kot eno redkih društev v takratnem času avstro-ogrske monarhije. V devetdesetih letih je društvo ustvarilo mnogo na področju narodnostnega osveščanja, družabnega življenja, planinskih izletov, markiranje gorskih poti, alpinizma, varstva narave, mladinskega planinstva, gradnje in vzdrževanja planinskih koč, planinske kulture,... Društvo bivšega župana Žgajnarja, predsednika PZ Slovenije Francija Ekarja ter občinske svetnike. MoPZ Zarja je pod vodstvom zborovodje Riharda Majcna zapel planinsko himno Triglav moj dom, nato pa je predsednik društva Vili Treven v svojem govoru orisal čas in namen ustanovitve podružnice SPD v Trbovljah. Društvo je bilo ustanovljeno 8. decembra 1. je bilo s svojim članstvom navzoče pri mnogih dejavnostih na območju Zasavja in Slovenije. Člani so prejeli mnoga priznanja. Za slavnostnim govornikom je nastopil pevec Andrej Šifrer s kitaro. Sledil je pogovor z dolgoletnim članom društva, alpinistom, odpravarjem in svetovnim popotnikom Matevžem Lenarčičem o njegovem udejstvovanju na raznih področjih. Sledil je krajši koncert Zarjanov, nato pa je povezovalka vodila krajši razgovor z direktorjem Triglavskega narodnega parka Janezom Bizjakom. Med pogovorom je Zdravko Zajc prikazoval diapozitive o dejavnosti društva. Mladi planinci so nastopili z igrico Divji mož na Mrzlici avtorja Vinka Pfeiferja, narodnimi jubilej prisrčno čestital. Sledila je podelitev priznanj članom društva. Častne znake PZS je podelil F. Ekar, meddruštvena priznanja Borut Vukovič, predsednik ZPD MO, medtem ko so društvena priznanja podelili po proslavi večim prejemnikom. Vili Treven je povedal imena častnih članov in častnih odbornikov t. društvo Trbovlje ISH M ■L*. M v r F plesi ter petjem. Posebno navdušeno je bil sprejet nastop Roka Hvale, ki je zapel pesem Z zakrivljeno palico v roki. Sledil je vnovičen nastop Zarje, nato pa je spregovoril predsednik PZS Franci Ekar. Govoril je o vrednotah planinstva, o delu slovenske planinske organizacije, posebej pa je poudaril delež trboveljskih planincev in društvu za visok PD Trbovlje. Čestitkam seje s krajšim govorom pridružil tudi bivši župan L. Ž. Žgajnar. Društvu je izročil posebno priznanje Občine Trbovlje. Čestitali so tudi članih sosednih PD. Prireditev je trajala dve uri. Bil je lep planinski večer. Besedilo: T.L. Foto: Anton Podbevšek DRUŠTVENO Zanimiv delovni načrt zagorskih invalidov TAruštveni odbor ga je sestavil na -L/podlagi prejšnjih izkušenj in nenazadnje na temelju potreb in želja članstva ter materialnih možnosti. Poudarek pa je vsekakor na razvedrilu, rekreaciji in zdravstvenem stanju invalidov. V delu programa je razmeroma skrbno izbran načrt rekreativnih dejavnosti. V ta okvir sodijo izleti, pohodi, krajša letovanja; člani, ki to zmorejo, se bodo zagotovo odzvali ponudbi organizirane vadbe pod strokovnim vodstvom v Medijskih Toplicah. Tam je na voljo plavanje v notranjem bazenu po dosegljivih cenah. Še vedno se bo mogoče prijaviti k pregledu kostne mase za ugotavljanje osteoporoze. Vsako prvo sredo v mesecu bodo vsakemu članu, ki to želi, izmerili krvni tlak in stopnjo sladkorja v krvi. Pripravljen je tudi načrt kopanja v Laškem. Udeležence bodo popeljali tja z manjšim vozilom. V programu je tudi pohodništvo, krajši in lažji pohodi bodo vsako prvo soboto v mesecu. Članstvu se tudi letos obetajo dokajšnje možnosti preventivnega zdravljenja. Zveza delovnih invalidov Slovenije je zagorskemu društvu dodelila tri desetdnevna letovanja v Simonovem zalivu in enako števila bivanj v Čatcških Toplicah ter eno letovanje v Ptujskih Toplicah. V okviru Agencije Megatours iz Maribora se društvu obetajo po dokaj ugodnih cenah enotedenska letovanja v marcu, maju in v oktobru in sicer v Opatiji, na Malem Lošinju in na Rabcu. Gre za znane turistične kraje. Cena nobenega od naštetih letovanj ne presega 43 tisočakov. V ceno so vključeni tudi prevozi z avtobusom in vse, kar sodi zraven. Februarja bo društveni odbor organiziral praznovanje Valentinovega. Marca bo občni zbor društva. Maja bodo pripravili tradicionalno razstavo ročnih del v društvenih prostorih. Prav tako maja naj bi invalidi imeli možnost daljšega izleta in ogleda Berchtesgadcna, znanega Orlovega gnezda, spotoma pa jih bo pot zanesla še na ogled rudnika soli in prevoz s splavom preko slanega jezera. Na voljo bo tudi ogled kraljevega slanega jezera. Julija bo spet na vrsti piknik, ki je tradicionalno namenjen tudi težjim invalidom. Med poletjem ni predvidenih posebnih akcij; nadejajo pa se povabilo ID Mozirje, ki vsako leto pripravi srečanje v Logarski dolini. Kdor bo želel, bo lahko odšel na izlet v madžarski Lenty, ob vračanju pa si bodo ogledali še zanimivo Bukovniško jezero. Novembra bo na vrsti še Martinovanje, mesec pozneje pa bo posebna prireditev v okviru Dneva invalidov. Številnim članom veliko pomeni skromna obdaritev in še bolj obisk članov društvene uprave. Spodobi se, da na koncu omenimo še delo strelske, kegljaške, ribiške, šahovske in sekcije pikada ter dejavnost pevskega zbora, ki članstvu zapoje ob nekaterih priložnostih. Vrata društva so odprta vsak teden ob sredah dopoldan in popoldan. Odprta pa so tudi tu in tam ob popoldnevih in večerih, ko se zberejo člani in članice seckij. Letos naj bi se zvrstilo tudi nekaj predavanj s področja invalidskega in drugega varstva. Vsekakor pa v društvu pričakujejo več pobud in predlogov članstva. Ta mesec začenjajo z vplačevanjem članarine, ki znaša tokrat 1.200,00 SIT. To dolžnost naj bi člani izpolnjevali vsako sredo, ko naj bi tudi dali svoje predloge za krepitev dejavnosti društva. Še marsikaj bi lahko zapisali o prizadevanjih društvenega odbora in številnih aktivnih članih v okviru naštetih sekcij. Ženske s svojimi ročnimi in drugim deli dosegajo zanimive rezultate; spodbudno je tudi delo članov drugih sekcij, četudi se spopadajo s pomanjkanjem denarja. Kajpak pa društvo nima možnosti pomagati vsem tistim svojim članom, ki jih pestijo težje bolezni. O njihovih tegobah bi vsekakor kazalo nekoč širše spregovoriti tudi na straneh našega časnika. ----------------------------------------M. V. Alpinistične novice A J soboto, 21. decembra 2002 seje mudil Sebastijan Jančič, član V AO PD Trbovlje, skupaj s prijateljem Matjažem Čukom in Ireno Kuhar iz Kranja v Karavankah. Vsi trije so se namenili pod vrh Košute. V lepem vremenu sta se Čuk in Kuharjeva odločila za vzpon na 1.800 m visok Pršivec, Jančič pa seje lotil vzpona na 2.065 m visoko To sto Košuto. V dobrih snežnih razmerah mu je vzpon uspel. V zgornjem delu je naklon znašal 45°, v spodnjem delu pa nekoliko manj. S tem vzponom je se je Jančič začel temeljito pripravljati na vnovičen poizkus vzpona na 5.643 m visok Elbrus. Skupaj z ostalimi člani odprave naj bi ta vrh UPOKOJENSKA UPOKOJENSKA dosegli v letošnjem maju. Gre za meddstruštveno alpinistično odpravo. Morda jim bo tokrat, v drugem poskusu le uspelo. A 1 petek, 3. januarja 2003 seje član AO PD Trbovlje Sebastijan V Jančič skupno s prijatelji Bojanom Turšičem iz Ljubljane ter Matjažem Čukom in Ireno Kuhar iz Kranja lotil zimske plezarije v Karavankah. Tokrat so se lotili zimskega vzpona z avstrijske strani. Vzpon na Ovčji vrh - 2.025 m so opravili po zahodnem območju te gore v zelo lepem, sončnem vremenu. Strmina je imela naklon do 45°, vendar so ostanki starih snežnih plazov plezalce opozorili na popolno previdnost pri vzponu. Sprva so plezali skupaj, nato pa je Jančič pospešil svoj vzpon in na vrhu počakal na soplezalce. Po krajšem počitku so se vrnili v dolino. UPOKOJENSKA UPOKOJENSKA Upokojenci planinci SO VZTRAJNI TAlaninska skupina PDT pr. DU Trbovlje je že leta dolgo zelo T znana po svoji izletniški in družabni dejavnosti Zato se število članov povečuje. Udeležujejo se številnih izletov. Tako so 24. oktobra 1. 2002 stopili na Vogar, 7. novembra so bili na lisju, 2 . novembra na Čemšeniški planini. 7. decembra so se udeležil, nočnega pohoda z baklami na Mrzlico, 19. decembra so bil. na Žrebljevem hribu in mimo Marka na Katarini, 27. decembra pa so organizirali novoletno srečanje na Smučidolu, pri Zorcu. V novem letu pa so pričeli z novoletnim pohodom na Kum 2. januarja. Vse izlete vodi Vinko Pfeifer. T.L. Zlata poroka pri Lukančevih A 1 soboto, 21. decembra ob 12. uri je v poročni sobi gradiča V na Trgu F. Fakina v Trbovljah potekala zlata poroka. Po 50 let trajajoči zakonski zvezi sta svoj “da” ponovno izrekla zakonca Fani in Vili Lukančič iz Trbovelj. Znova ju je poročil predstavnik občine Trbovlje ob navzočnosti sorodnikov in znancev. Deležna sta bila prisrčnih čestitk, tudi s strani predstavnika DU Trbovlje, ki jima je izročil zahvalno listino in manjše darilo. T.L. 7AS4MT VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- NI VAS NAGRADIMO T J zadnji lanski številki Zasavca smo vas V spraševali po imenu mladinske pisateljice. Vsem, ki ste v kuponček zapisali Janja Vidmar, čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. Med točnimi odgovori smo izžrebali Violo Prosen, Gladež 22,1411 Izlake, ki bo prejela knjižno nagrado, ki jo poklanja Zasavc. Smo že pri štiriinšestdeseti literarni uganki. Tokrat vas sprašujemo po imenu pisatelja, pesnika, slikarja samouka, ki se je rodil 30.septembra 1927 v Podlipi. Šestinštirideset let je delal v vrhniški usnjarni, vseskozi pa se je ljubiteljsko ukvarjal s kulturo:igral je v amaterski gledališki skupini, nastopal kot humorist, pel v tovarniškem pevskem zboru. Že vrsto let sodeluje s kmečkim glasom. Najprej je objavljal kratke črtice, humoreske in pesmi s psevdonimom Erazem. Leta 1977 je v samozaložbi izdal pesmarico z naslovom V domači vasi, deset let kasneje knjigo pesmi Ne bom na tuje hodil. Sodeloval je z Julijanom Strajnarjem s SAZU in tako je nastal priročnik za potrkavanje Pesmi slovenskih zvonov. Leta 1988 je izdal povest Zvonovi Marije Vnebovzetne, leto kasneje pa povest o Erazmu z Grape. To povest sem tudi sam prebral in moram priznati, da sem po tej knjigi vsaj še leto dni prebiral le slovenske avtorje. Predvsem mi je pri našem iskanem avtorju ugajalo barvito opisovanje trdega kmečkega življenja v vseh letnih časih, ki se je dogajalo nekje Bogu za hrbtom in kamor sc je junak kljub temu vračal vedno, kadar je potreboval toplo zavetišče. Vam v pomoč pa še del pesmi, ki jo je avtor objavil v tej knjigi:_________________________ KULTURNI KOLEDAR 1.1.1873 je začel izhajati prvi slovenski dnevnik Slovenski narod. Med drugimi mu je urednikoval tudi Josip Jurčič. 4.1.1797 je začel izhajati prvi slovenski časopis Ljubljanske novice, ki gaje urejal Valentin vodnik in kije imel 100 naklade in 33 naročnikov. 9.1.1882 je v Celovcu izšla prva številka kulturnega in političnega lista koroških Slovencev MIR. Pripravil Igor Goštc Zvezdica zaspanka pristala v Zidanem Mostu TJrijetno novoletno Ji prireditev za najmlajše so pripravili tudi v Zidanem Mostu. Člani KD Svoboda so imenitno naštudirali Zvezdico zaspanko in v dom Svobode v ponedeljek, 23. decembra privabili številne otroke. Zabavali so se tudi odrasli, ki so spremljali otroke, saj so nastopajoči poleg odlične igre navdušili tudi s kostumi, glasbeno spremljavo in rekviziti. Boter Repatec na primer seje pojavil vedno s skirojem... Dober glas seže v deveto vas, zato so člane dramske skupine povabili še v Radeče, Sevnico in Laško. “Odigrali so kar pet predstav,” je povedala Zlata Strel, prizadevna predsednica KD Svoboda Zidani Most. ---------------------------------------------------------------- Fanči Moljk Ta biser prelepe doline, ki tukaj krog naju leži, je zibelka srečne ljubezni, ki dolgo ie v srcu mi spi! A zdaj se je znova zbudila, Se lepše kot nekdaj žari, tako kakor v ljubljenem srcu, ki radost si z mojim deli. Upam, da uganka le ni pretežka. Aha še to. Kar nekaj besedil je še neznani avtor napisal za slovenske narodno zabavne ansamble. Tudi za Slake. Uganko sestavil Igor Gošte AVTOR;.... MOJE IME:. Klošar Po mestu brezciljno tava, razcapanec, brezdomec, nemanič, včasih kak tolarček kane, pa hitro po grlu spozi. Bil je nekdaj slikar, poet, Z ljudmi se je bodel, preureja! svet. Zdaj sc zvečer, totalka zdelan, pribit, zavleče v kakšno plesnivo klet in na polrazpadel zid Z muko napraska kak por n o grafu. “Svet je en velik s k ret, povn scaunce, dreka, luži poln, poun krvi, ut zat in ut spret zaudarja, smrdi, na nem je hudičevo teško ivet. ” Vlado Garaiitinj^ Koncert ob 40-letnici kulturnega delovanja Jožeta SevljaKA Po pesmi pesem... Pesnikovo oko mora imeti svoje žarke, svoje sonce, njegovo srce mora imeti svoj utrip, če želi, da bo njegova pesem pela... Tega se ne da naučiti. Toda pesem Jožeta Sevljaka sije in poje. Njegove zapisane besede imajo svoj pomen, težo, svojo globino, imajo in izražajo ljubezen, veliko pripadnost... V tem nemirnem svetu, kjer čas mineva prehitro, ne moremo vedno videvati ljudi, do katerih nam je veliko, da bi z njimi govorili, delali, jim prisluhnili in bili ob njih, ko bi si to želeli... In kljub temu naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da ne bi zastali in pomislili na drage prijatelje, se nasmehnili, spomnili in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega... Vesel sem, da sem na svoji življenjski poti srečal in spoznal človeka v najlepšem pomenu besede, ki mi je bil vseskozi v oporo, pomoč, vzpodbudo, tako v službenem kot tudi v zasebnem življenju, ki ga resnično iskreno in nadvse cenim, kulturnika v najširšem pomenu te besede - pesnika, pisatelja, igralca, pevca, scenarista in še bi lahko našteval... Gospod Jože Sevljak, ob 40. obletnici Vašega kulturnega udejstvovanja Vam iskreno čestitam in vam želim še mnogo uspešnih kulturnih - delovnih dni! Vodja GŠ Litija: Uroš Hribar Čestitiki se pridružuje tudi naše uredništvo. Dopisništvo Litija JU v/ m 16. PROSINCA 2003 VEČNI BOEM DON JAVANSKI Bcograjskega slikarja, književnika in galerista Antona Trkuljo je v Trbovlje “priklical” spomin na prvo najstniško ljubezen, ki je znova vzplamtela in krepko zagorela po štiridesetih letih ter ga pripeljala v naše kraje. Anton Trkulja je član Združenja književnikov Srbije. Književnik, slikar in galerist je v umetniških krogih v Beogradu bolj znan pod imenom Don Tavanski. To ime si je “prislužil” zaradi svoje ljubezni do podstrešij - tavanov. Zakaj so mu ljuba? Ker je na podstrešjih bliže nebu, bliže vesolju, ki mu daje navdih in neusahljiv izvir duhovnosti. Tam potuje skozi vesolje in vesolje potuje skozenj in skozi njegove slike. Na “tavanima” so nastala njegova najlepša dela, ki so našla mesto v številnih zasebnih galerijah in pri ljubiteljih likovne umetnosti po vsem svetu. Že več kot 40 let je minilo, kar so njegove prve slike z “vesoljno” tematiko ugledale luč sveta. Od takrat je ustvaril že na tisoče umetnin v raznih tehnikah, ki z barvami, kontrasti in bleščečo svetlobo, ki lije iz njih, navajajo na razmišljanje o vesolju, njegovem nastanku, trajanju, prihodnosti, nesmrtnosti in vseh večnih vprašanjih, ki si jih človek zastavlja odkar se zaveda sebe... Njegova dela so ljubitelji umetnosti občudovali lahko na šestdesetih samostojnih in več kot dvestodvajsetih skupnih razstavah. Veliko število nagrad in priznanj krasi njegovo galerijo Arzonov top, kjer se prvič svetu predstavljajo njegova novorojena umetniška dela z magičnimi naslovi: Požar vode, Nesmrtnost vesolja. Vesoljni totem. Vesoljno gradbišče. Romanje k božanstvu. Črne luknje, Porajanje vesolja. . . Slikar, pesnik, aforist, galerist, boem. . .vse to je Tavanski in še veliko več. S svojim ustvarjalnim delom vselej služi lepoti. Samo slike pa niso dovolj, da bi lahko povedal vse, kar želi povedati svetu. Književni javnosti nekdanje Jugoslavije se je predstavil tudi s pesmimi, ki so izšle v izbirkah poezij z naslovom Odbegle šume, Raskršča, Čovekov put, Nebeški nevidljivi jahači, Bastilja nas čeka u podzemnem svetu in v zadnji, njemu najljubši, Tavanske kletve. Najlepše ljubezenske pesmi je napisal svoji prvi - in sedanji -ljubezni, soprogi Barbari. Kozmopolit in romantik, to je Don Tavanski. Njegov čut za lepo hrani dušo in oči z lepoto, ki je neponovljiva. Spomladi načrtuje Tavanski v Zasavskem muzeju razstavo svojih del, ki so nastala med obiski v Trbovljah. Vsekakor bo zanimivo spoznati in doživeti lepoto, ki pa hkrati zastavlja večna vprašanja o življenju, smrti in vesolju kot zibelki nastanka vsega, kar nam je že znano in še neznano. Stanislava Radunovič STILCKI ZESESTIC J petek, 17. januarja ob 19,30 uri bodo V ljubitelji gledališča lahko spet uživali ob podelitvi Štilčkov. In kaj so Štilčki? To so priznanja, ki si jih podeljujejo člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje in so izdelani iz kovinskega postavka, kamor je pritjena cev, nanjo pa trikotnik z gledališko masko. Scenarij po katerem bo letos potekal program so skupaj pripravili Katarina Pajer, Uroš Piki, Primož Hančič, Borut Strnard in Luka Rus. Tokrat bomo potovali skozi čas, kamor nas bo vodil Primož Hančič vsedotlej, ko se bo pokvaril in ustavil časovni stroj. Ustavil pa se bo prav v Mladinskem gledališču Svoboda. Primoževa duša se bo preselila v telo Davida Lindiča. Na poti skozi čas bodo nastopali tudi gledališki igralci in predstavili odlomke iz različnih predstav, zaigrali nekaj skečev. Samo toliko nam je pred tem dogodkom zaupala Katarina Pajer, saj pričakujejo, da bodo gledalci, ki si bodo ogledali podlelitev, enako kot doslej, doživeli prijeten in vesel večer. Po končanem uradnem delu se veselijo neformalnih srečanj z gledalci. Upam, da se bomo 17. januarja ob 19,30 srečali v Domu Svobode Trbovlje na Štilčkih. Vabljeni! Irena Vozelj Mladen Grdovič v Zagorju A Ted božično-novoletnimi prazniki je IVI.pod šotorjem v Zagorju prepeval Mladen Grdovič. Vse bolj popularen je doma in tudi pri nas ta dalmatinski pevec. Rahločutni dalmatinski napevi so všeč vsem generacijam. Mladen vse bolj postaja kralj dalmatinskih napevov. Je pa tudi prijeten sogovornik. Srečala sva se v gostišču Kum ob kavici in poklepetala. »\ Zagorju sem bil tokrat prvič. Zadovoljen sem z obiskom in z obiskovalci, ki jih je bilo pod šotorjem v času mojega nastopa okrog 3.000. Na kratko; bilje dober žur, kije s pomočjo publike prešel v pravo fešto. Največ aplavza sem požel s svojimi novimi hiti; Tuje moj dom, Naj veter piha in Dalmatinec sem. Želim se zahvaliti za povabilo zagorskemu županu, Matjažu Švaganu, ki meje povabil, da sem lahko pel med prijaznimi ljudmi. Kot se zdi bom prišel tudi naslednje leto. Tudi mojemu prijatelju, Jožetu Uletu pri katerem bivam v času obiska v Zagorju, se želim preko vašega časopisa javno zahvaliti za gostoljubje. Moje pesmi prepeva kar nekaj Slovenskih popularnih pevcev. Vemer in Brozovič sta mi dobro znana. Pa tudi drugi radi v svoj repertoar uvršajo moje melodije. To me nič ne moti. Nasprotno, ponosen sem na to. Zelo sem zaseden skozi celo leto. Za božično-novoletne praznike še posebej. Iz Zagorja grem v Istro, kjer imam koncert. 31. 12. 2002 me čaka še nastop v Ljubljani. Na koncertih me spremlja ansambel Gloria.« Zadnji Mladenov CD z naslovom - »I za dušu i za tilo« - je že dosegel zlato naklado (več kot 10 tisoč prodanih CD-jev). Leto 2003 bo pričel s turnejo po Sloveniji in Hrvaški. MA.Š. MIŠ MAŠ Igor, Jan, Jernej ODKRIJEJO KOVŠKO LUKNJO fantje. Tudi oni so zlezli vanjo in ostrmeli. Naslednji dan so se vrnili in s seboj prinesli kladiva. Ker niso vedeli, da je treba naravo varovati, so kapnike potolki in jih odnesli domov. Veijetno jih starši niso opozorili, zato so uničili še druge kapnike. T)od Kovkom so se nekoč igrali Igor, Jan L in Jernej. V gozdu so se igrali gnilo jajce, se lovili, skrivali,... Naenkrat je Igor zavpil: "Glejte, luknja!" Vsi so šli gledat, kakšna je. Šli so v luknjo, prižgali ogenj in so si jo ogledali. Sklenili so, da si bodo pripravili pojedino. Jan in Jernej sta se odtihotapila domov, da bi vzela hrano in da ju ne bi slišali, sta bila čisto tiho. Ko sta se vrnila, so jo poimenovali Kovška luknja, ker je pod hribom Kovk. Kaj so počeli v jami T an in Jernej sta prinesla celo škatlo J dobrot. Najprej so se lotili jabolk, potem so se še malo posladkali z rogljički. Potem so si pripovedovali zgodbe. Predstavljali so si, kako bi bilo, če bi kopali rov in prišli na drugi strani hriba.. Prišli bi v dolino Save. Potem so opazovali kapnike. Eden je bil lepši od drugega. Občudovali so njihove oblike. Prvi je bil podoben vitki baletki, drugi visoki jelki,... Zmenili so se, da bodo drugič prinesli liste in svinčnike ter jih prerisali. Zločin nad naravo Tyr malu je prišla zima in tiste dni so se JNjgor, Jan in Jernej rajši sankali in smučali po Žagorjevem hribu. Jamo pa so v v tem času odkrili neki starejši Igor, Jan, Jernej doživijo ŠOK T)rišla je pomlad. Igor, Jan in Jernej so se L spomnili na svoje skrivališče. Zmenili so se, da spet obiščejo Kovško luknjo. Splazili so se vanjo in niso mogli verjeti svojim očem. Vse je bilo uničeno. Kapniki so bili posekani. Šlo jim je na jok. Najprej so se dogovorili, da bodo krivce poiskali, potem pa so ugotovili, da nima smisla. Kapniki nikdar več ne bodo celi. Nikoli se niso igrali v tej skrivnostni luknji. Naj ret > djivarh* -2C0L Zgodba o hroščih Zendar se ta zgodba o jami nadaljuje. V Eden od teh fantov - Igor študira biologijo. Je strasten zbiralec hroščev. Ima jih preko deset tisoč. Spomnil seje na Kovško luknjo. Šel je pogledat, če so v njej hrošči. Našel je dva hrošča čisto posebne vrste. Ko ju bo popisal v kakšni knjigi, bo Kovška luknja postala znamenita. Škoda je le, da ni več kapnikov. Kovška luknja leži na višini 490 m nadmorske višine. Vhod je v gozdu pod 5 m visoko skalo. Je trikotne oblike in visok 0,5 m. Dvorana je velika 6x20x6m. Kraške tvorbe so na tem področju zelo redke, zato bi jo bilo treba zavarovati. Čeprav nima več kapnikov, bi bila lahko zanimiva točka za turiste. Le pot bi bilo treba nadelati. (Iz seminarske naloge Pohoda pot Dol -Kovk - Šavna peč) Vse za mir - Urška Razboršek: OŠ Ivan Kavčič Izlake - mentor Ljudmila Artnak P|T F) SK TISKARNA O Č '§Bi S =; Z __ TORI C. Tončke Čeč 44a, 1420 Trbovlje, Slovenija TISKANJE VSEH VRST TISKOVIN OBLIKOVANJE VEZAVA URADNIH LISTOV in DIPLOMSKIH NALOG _ , . : , i , :■ PLASTIFICIRANJE, SPIRALNA VEZAVA I ■ fax; +386 <0)3 S6 34 564 6-mail: info@tlskar*na~toH.5i ■ 3LMAVOMIJ80 --- r OBVESTILO STARŠEM V vrtcu Zagoije vpisujemo predšolske otroke v programe vrtca za leto 2003/2004. '\ Vpis bo potekal od 16. januaija do 15. februaija 2003, od 8. do 14. ure na upravi vrtca. Pečarjeva 4, Zagoije ob Savi. Informacije dobite tudi po telefonu: 566-06-61 ali 566-06-62 RAZNOLIKA PONUDBA, MOŽNOST IZBIRE, SPROŠČENOST, SMEH, IGRA, V PRIJAZNEM VRTCU ZAGORJE V THE CADDIES, MOVEKNOWLEDGEMENT, RED F IVE POINT STAR, VIS ZLATI KASTRIOTI ~\7 soboto dne 21.12.2002 seje v dvorani AMD v Trbovljah zgodil V zanimiv koncert štirih glasbenih skupin, katerih glasba je močno razmigala trboveljsko in okrožno mladino. Organizator društvo THC s sodelovanjem mladinskega kluba Perkmandeljc je na oder povabilo glasbene skupine iz različnih koncev Slovenije. Kot prvi so ob deseti uri zvečer na oder stopili mariborski The CADDIES. Ska-punk pet članska zasedba je odigrala soliden nastop, ogrela publiko in navdušila privržence ostrejših ska bendov. Za njimi so na oder prikorakali novomeški MOVEKNOWLEDGEMENT, uigrana in slovensko čedalje bolj priznana 9 članska zasedba, zmagovalci mariborkega gojzatja kot nabolj perspektivni bend leta in favoriti za nalov Kdo bo osvojil Triglav. Bend ki bo kmalu zakorakal med najbolše, če ne že, na slovenski alternativni glasbeni sceni. je navdušil s kombinacijo hip-hop govorjenja, kakršnega na slovenski glasbeni sceni še nismo videli. Pevčevo ultrazvočno rapanje seje prepletalo z sexy ženkimi vokalnimi linijami, vse to pa je z izjemno natančnostjo in uigranostjo spremljala močna ritem sekcija začinjena z različnimi sample zvoki kitare v živo. Dober nastop in vrhunec koncerta, katerega pa so nadeljevali domači ljubljenci RED F1VE POINT STAR s plešočo in sveže zanimivo ska glasbo. Tekmeci tudi na natečaju Kdo bo osvojil Triglav, kateri so se borili za brezplačno snemanje v študiju Kif Kif, so se ob bok postavili Movekmnvledgement tudi danes, s pomočjo zasavske mladine pa sojih mogoče tudi za kak akord prehiteli, vendar tekmovanje ni bilo bistvo koncerta. Zadnji bend dogodka, VIS ZLATI KASTRIOTI iz Ljubljane, so na oder stopili kot vzgojno izbraževalna skupina, ob zmatrani publiki le še 20-ih ljudi vseeno odigrali nastop, povedali nekaj anekdot in pravljic, člani zasedbe pa so stari izpiljeni mački tudi iz zasedbe 2227. Nekakšen rock, punk ali roli z obilico humorja in inovativnosti. Koncert seje, če ne štejemo nekaj kraj iz obupa, zaključil uspešno, obiskovalcev je bilo okoli 250, dogodek pa lahko označimo kot zamivo in tako naprej v 2003. Srečno novo leto! Text in foto: Matej Ocepek Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt - Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje, Fa kturira nje. Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: -pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta brez DDV: 174.000.00 SIT Garancijski rok 24 mesecev SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 4 Procesor P4 1.7GHz osnovna plošča MS9107C,V1A266A GeForce 4 MX440SE 64MB + TV OUt 256MB DDR RAM 333MHz WD 40GB ATA/100 7200 obr. SONVDVD 16x48 speed FDD 1.44MB aktivni zvočniki 2x200W tipkovnica PS/2 miška Genius NETSCROLL + PS/2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iw/Voice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099 Nadaljujemo s potopisom zagorskih kikboksarjev, ki so se novembra mudili onstran velike luže v Kanadi. Na papir je občutke spravil in se za vas trudil Samo Bašelj. KAKO SMO OSVOJILI KANADO (in okolico) - m. del PONEDELJEK: NIAGARSKI SLAPOVI Tako kot smo se brez težav pripeljali v NYC, smo se iz njega ob štirih zjutraj odpeljali. Na poti smo spet imeli sneg in dež, tako da se nismo prav veliko ustavljali. Ko pa smo prišli do slapov, seje vreme pričelo izboljševati. Najprej smo šli v park na ameriški strani, kjer je postavljen ogromen spomenik Nikoli Tesli. Vstopnine za v park ni bilo. Motilo pa nas je, da nam je pot do neposredne bližine slapov preprečevala, ne preveč visoka, montažna ograja. Nekaj časa smo se gledali, nato pa ograjo z lahkoto preskočili in se odpravili do vode. Ni minilo pol minute, ko smo zaslišali žvižg piščalke. Za nami sta prišla paznika parka, ki sta nas dobro »oprala«. Mi smo se sklonjenih glav strinjali z vsemi njunimi pojasnili, daje ograja tam zato, ker pozimi tla zmrzujejo in da so se zato že dogajale nesreče. K sreči sta se zadovoljila le z »ukorom«, ki so ga ponavadi deležni neodgovorni turisti. Malo slabše volje smo se odpravili čez most v Kanado, kjer pa so se nam slapovi razkrili v vsej svoji mogočnosti in lepoti. Tu je prvič, odkar smo bili na potovanju, posijalo sonce. Nad slapovi se je pojavila čudovita mavrica. Sploh ni čudno, da se ljudje tako množično poročajo tukaj. Zdi pa se, daje poroka na tem kraju precej neprevidno dejanje, saj se lahko zaradi čudovite narave, šele doma zaveš, v kaj si zabredel. Čudoviti slapovi Mimo jezera Ontario, smo se odpeljal skozi Toronto v Laval pri Montrealu. Prispeli smo ob enih zjutraj in se nastanili po sobah, ki so imele dva ločena prostora za spanje, ter kopalnico in WC. TOREK V MONTREALU (PRE)OBILNO ZAJTRKOVANJE Zjutraj smo se odpravili k zajtrku. Naši člani iz sosednje sobe so že veselo jedli in nam dali napotke, kako se je potrebno pri zajtrku obnašati. »Oboroženi« s točnimi informacijami, smo se odpravili po zajtrk, ki smo si ga privoščili v izobilju. Preden pa smo odšli, nas je prijazna gospa, ki je bila v kuhinji, vprašala, od kje smo. Razložila nam je, da lahko vzamemo za zajtrk po eno pecivo, ali dva toasta ali eno žemljo. Mi pa smo si vzeli: pecivo, toast in žemljo in ta postopek vsaj še enkrat ponovili. Gospa, ki se ni nič jezila, je bila res prijazna in je povedala, da imamo to napisano na listu, ki smo ga dobili ob prihodu v hotel, a ga nismo prebrali. Veseli smo bili, da nam je to povedala šele potem, ko smo se dobro najedli. Po “učni uri zajtrkovanja” smo se odpravili v Montreal. Najprej smo odšli v park Jean Drapeau, kjer je kazino in dirkališče formule ena. Parkiranje v kazinoju je zastonj. Naši člani so kmalu ugotovili zakaj. Parkirnino so pustili na ruleti, v avtomatih. Obogateni z novo izkušnjo smo našli vhod na dirkališče in po njem prevozili en krog. Ker je bila proga še zasnežena, Alen ni uspel popraviti rekorda dirkališča, mi pa smo bili veseli, da se ni od kod prikazal kakšen paznik, ki bi nas okregal, ker vozimo po dirkališču. Iz parka smo se odpeljali do stadiona, kjer so bile leta 1976 olimpijske igre. Postanek v boksu (dirkališče formule ena) SREDA V MONTREALU NISO NAS USPELI OPIJANITI Zjutraj smo se pri zajtrku obnašali tako kot je navada v hotelu, kar pa je imelo za posledico to, da smo bili bolj lačni kot siti. Spet smo šli v Montreal in se zapeljali v predel Mount Royal, na katerem stoji ogromna cerkev. Od nje je razgled po celem Montrealu. Ogledali smo si cerkev in muzej, kjer so bile razstavljene jaslice iz celega sveta. Slovenijo je zastopala slika Gasparija, na kateri je bila upodobljena Sveta družina. Od tu smo se odpravili še v center mesta. Tu smo šli vsak po svoje. Z manjšo skupino smo se odpravili v kitajsko četrt, ki pa je tu neprimerno manjša in bolj mirna kot v New Yorku. Kmalu smo se odpravili nazaj v hotel, saj smo bili zvečer domenjeni z našimi gostitelji, da nas odpeljejo v eno njihovih šol borilnih veščin, kjer bomo lahko trenirali. V telovadnici smo ugotovili pravi vzrok njihovega povabila. Povedali smo jim, da bi imeli radi le trening za sprostitev, oni pa so na nas »spustili« vse svoje tekmovalce, tudi dekleta, da so si lahko ustvarili podobo o tem, kako »močna« je naša ekipa. Pri tem pa niso bili prav nič nežni, saj jih je Primož takoj dobil na oko in mu je le takojšnje hlajenje z ledom preprečilo večje posledice. V drugem delu dvorane so njihovi člani vadili kate. Tekmovalci, kot bi prišli iz drugega planeta. Bili so enkratno gibčni, eksplozivni... V tej disciplini se res nismo mogli meriti z njimi, za borbo pa je imela večina naših kar dobre občutke. Po treningu smo se še skupaj slikali, fotografijo pa smo takoj, s člankom, poslali domov. Povabili so nas, da gremo skupaj z njimi na prijeten in miren kraj, da se ob pijači še kaj pomenimo. Tisti miren kraj pa se je spremenil v diskoteko, kjer so na mizo takoj pričele prihajati steklenice s pivom. Po prvem pivu smo se jim zahvalili in jim povedali, da nismo prišli tako daleč zato, da bi se dva dni pred tekmo tu napili. Z njimi smo ostali še kakšno uro in se nato odpravili v hotel. ČETRTEK V MONTREALU Po zajtrku smo se znova odpravili v Montreal, kjer smo odšli vsak na svoj konec. V tem mestu je zanimivo, da so nekatere zgradbe podobne zgradbam v Evropi (po imenih in obliki). Cerkev Notre Dame je po zunanjosti podobna Notre Dame v Parizu, čeprav ji manjkajo čudoviti loki, ki krasijo pariško katedralo. Sprehajali smo se po starem delu mesta in po pristanišču, kjer je polno zanimivih zgradb, muzejev, malih galerij in trgovinic. Nazaj smo se vračali skozi podzemno mesto. To je del mesta, ki je zgrajen pod zemljo in je povezan z vsemi velikimi stanovanjskimi naselji v centru. Vanj je mogoče priti neposredno iz stanovanj. Tuje polno lokalov, trgovin, galerij.., ljudje pa se lahko tudi sredi zime sprehajajo v poletni garderobi. V podzemnem mestu vlada, kljub velikemu pretoku ljudi skozi mesto, velika čistoča, v njem pa tudi ni beračev, ki te zunaj »žicajo« na vsakem vogalu. Ob 18.00 uri so prišli naši gostitelji po Igorja in Teo in ju odpeljali v klub na aerobiko. Po ostale naj bi prišli kasneje, a jih ni bilo (na letališču so čakali tekmovalce, ki so prihajali na turnir, letala pa naj bi zamujala). Nadaljevanje prihodnjič. Uredil Igor Goste SMUČARSKI SKOKI ODLIČNI TUDI V PLANICI TV' isovški skakalci so se očitno dobro pripravili na zimsko sezono. X\_To kažejo rezultati tekmovanja za pokal Cockta, ki je bilo ob koncu lanskega leta v Planici na 90-metrski skakalnici. V kategoriji mladincev do 18 let so komaj trinajstletni kisovški skakalci osvojili zelo lepe uvrstitve. Še najboljši je bil Miran Zupančič, kije bil s skokoma 82 in 75 m deseti, Primož Roglič je bil s skokoma 75 in 79 m dvanajsti, Luka Grobljar pa je bil s skokoma 67 in 68 ma 27.mestu. Zmagal je Rok Benkovič iz SSK Mengeš. V absolutni konkurenci (skakal je tudi reprezentant Primož Urh Zupan) so Miran, Primož in Luka osvojili 20., 22. oziroma 45. mesto. Igor Gošte REZULTATI POKALA SLOVENIJE POLETJE 2002 Kisovški lepotci odeti v belo (B.M.) Poglejmo kakšne uvrstitve so kisovški orli in orlice dosegli v prvem, poletnem delu sezone na tekmovanjih za pokal Slovenije. Med 18 klubi je SK Zagorje-Ytong osvojil 3.mesto. Kaj pa posamezniki? Mladinci do 16 let: 4.Primož Roglič, 17.Miran Zupančič, 2LLuka Grobljar. Dečki do 15 let:2.Miran Zupančič, 3.Primož Roglič, 11.Luka Grobljar. Dečki do 13 let: 3.Janez Močnik-Guna, 5.Andraž Pograjc, 18.Dejan Judež, 44.Aljaž Smolič in Leon Grobljar. Dečki do 11 let: 6.Leon Grobljar, 12.Urban Javoršek, 19.Jaka Prašnikar, 20.Miha Jesih, 29.Ernest Prišlič, 30.Katja Požun, 3LManja Pograjc, 34.Dejan Žujič. Cicibani do 9.let: 2.Manja Pograjc, 14.Žiga Hrovat, 27.Anja Javoršek, 35.Jakob Smolič. Deklice do 11 let: 1.Katja Požun, 2.Manja Pograjc, 7.Anja Javoršek. Kisovški skakalci so se udeleževali tudi nekaj mednarodnih tekem in dosegli naslednje uvrstitve: Primož Roglič je skakal na tekmi za alpski pokal v Nemčiji v Oberstdorfu in v močni konkurenci dosegel mesta, ki prinašajo točke, Andraž Pograjc seje udeležil poletnega GP dečkov v Garmischu in dosegel v svoji kategoriji četrto, v ekipni tekmi pa drugo mesto. Na mednarodni tekmi v Bischoshofnu pa sta Katja Požun in Manja Pograjc osvojili drugo oziroma tretje mesto. Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Poglejmo, kako so v prvem delu prvenstva tekmovale selekcije RD Šmartno 99. Ekipa mini rokometa (letnik 1992/93) tekmuje v 3.skupini in je trenutno na petem mestu od šestih ekip. Po sistemu turnirjev- do konca je še pet turnirjev- je v vodstvi ekipa Rudarja iz Trbovelj. Za Šmarčane sta največ golov dala Blerim Zečiri (19) in Nik Gregorič, kije v polno zadel 18-krat. Mlajši dečki B, letnik 1991 tekmujejo v 4.skupini in so brez poraza na Ernestu z visoko pozitivno gol razliko 93:17. Že po prvem delu so si zagotovili nastop v četrtfinalu državnega prvenstva. Na lestvici strelcev je med desetimi najboljšimi v ligi kar pet Šmarčanov: 1 .Žiga Brglez 25 zadetkov, 3.Peter Kračan 22 zadetkov, 5.Blaž Žurga 14 zadetkov, 7.Luka Poglajen 10 zadetkov in 8.Gregor Kokot z osmimi zadetki. Mlajši dečki A, letnik 1990 podobno kot ml.d.B vodijo v svoji skupini še brez poraza. Do konca prvenstva jih čakajo še 4.tekme. Na lestvici strelcev sta na prvem mestu dva Šmarčana s po 23 zadetki in sicer Primož Ulčar in Branko Radosavljevič. Na 10.mestu je Simon Pihler z 11 zadetki, 10 zadetkov pa je dal Žiga Berglez. Starejši dečki, letnik 1988/99 tekmujejo v težki skupini. Osvojili so zadnje, sedmo mesto in se tako niso uvrstili v polfinalno ligo, bodo pa sodelovali na turnirjih do konca sezone. Prvi v tej skupini so bili rokometaši ekipe RK Dol pri Hrastniku s samo enim porazom. Največ zadetkov za Šmarčane so dali Matej Soklič 56, Peter Bahovec 40, Aljaž Bertalanič 21, Blaž Jurič 20 in Dejan Berglez 19. Kadeti, letnik 1986/87 so v skupini JUG zasedli 2.mesto za RK Dobova. Uvrstili so se v polfinalno ligo, kjer bodo začeli (medtem so že) s tekmo proti RK Celje Pivovarna Laško. Med najboljšimi strelci sta na 9.mestu dva Šmarčana in sicer Aleš Gregorič in Rok Prelogar s po 40 zadetki. Blaž Izlakar in Žiga Kahne sta dala po 33 zadetkov, Andrej Poglajen in Matevž Vidmar pa po 27 zadetke. 5' Upi slovenskega rokometa iz ŠD Šmartno 99 (arhiv Aleš Hauptman) 7/Vv\vr Člani, ki tekmujejo v 2.DRL so se ob koncu prvega dela znašli na 8.mestu. Njihov zaostanek do vodečih ekip pa ni prevelik, kar tej pomlajeni ekipi ohranja upanja na boljšo uvrstitev. V vodstvu je RK SVIŠ, ki ima 19 točk. Igor Gošte V UTIJI IZBIRAJO .ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICO 2002 Zveza športnih društev Litija je tudi letos pripravila glasovanje za naj športnika in športnico Litije v preteklem letu. V ožji izbor so bile pri športnicah predlagane: kikboksarka iz KK PDK Izlake Brigita Plemenitaš, državna prvakinja in druga z zadnjega EP, kegljavki iz KK Rudar Trbovlje, reprezentantka Brigita Rozina in Branka Planinšek ter tenisačica iz TK AS Litija Anja Poglajen. V ožji izbor so med športniki prišli: kikboksar Sašo Plemenitaš iz KK PDK Izlake, sicer brat Brigite Plemenitaš ter 2.v DP, Rok Mohar, ki se ukvarja z taekvvondojem in ki se lahko pohvali z mnogimi domačimi in mednarodnimi uspehi ter malo nogometaša Mito Kos in Dejan Simič, člana KMN Svea Lesna Litija in reprezentance. (IG.) MALI NOGOMET ZIMSKA LIGA HRASTNIK 2003 Konec decembra se je v športni dvorani Dolanka na dolu pri Hrastniku začela zimska liga v malem nogometu. Prijavljeno je kar 24 ekip iz Zasavja in okolice. Že uvodni krogi so pokazali, da se bodo za prva mesta potegovale ekipe, ki se lahko pohvalijo, da so že na marsikaterem turnirju ali v prvenstvu doslej zmagale ali krojile vrh lestvice. Po nepopolnem petem krogu so vse točke osvojile tri ekipe in sicer Rudnik, KMN Juventus in ŠDD Špica pizza, prav tako tri ekipe Montezuma bar, Opal in Forstek pa še niso osvojile nobene točke. Presenetljivo slabo pa so s prvenstvom začeli nogometaši ekipe Trgovina Čop in ekipe TET. Rezultati l.kroga ŠD PODKUM-TET 2:2, ŠD TROJANE-MONTEZUMA BAR 5:1, RUDNIK-LE BO TAKI 5:1, TOP SPORT-MEKICO ASIST 1:5, P. LENIČI-TORPEDO MOSKVA 10:0, ŠD ČOLNIŠČE-KMN XXL 5:2, KMN JUVENTUS-OPAL 6:1, D.SAVA-STEKLARNA 1:1, VOUNG BOYS-SINET 4:1, P.KUKUCA TRGOTRANS-GD HRASTNIK 11:1, FORSTEK-ŠDD ŠPICA PIZZA 1:17, SODNIKI MNZ CELJE-ZLATOROGI 2:1. Rezultati 2.kroga ŠDD ŠPICA PIZZA-SODNIKI MNZ CELJE 4:2, GD HRASTNIK-FORSTEK 8:0, OPAL-D.SAVA 2:8, STEKLARNA-VOUNG BOYS 5:1, TORPEDO MOSKVA-ŠD ČOLNIŠČE 0:8, MEKICO ASIST-P.LENIČI 6:1, TET-ZLATOROGI 3:5, SINET-P.KUKUCA TRGOTRANS 1:8, KMN XXL- KMN JUVENTUS 1:6, LE BO TAKI- TOP ŠPORT 4:1, MONTEZUMA BAR-RUDNIK 1:9, TRGOVINA ČOP-ŠD TROJANE 1:3. Rezultati 3.kroga ŠD TROJANE-TET 1:1, RUDNIK -TRGOVIN ČOP 4:2, TOP SPORT-MONTEZUMA BAR 4:2, P.LENIČI-LE BO TAKI 5:3, ŠD ČOLNIŠČE-MEKICO ASIST 2:5, KMN JUVENTUS-TORPEDO MOSKVA 4:3, D.SAVA-KMN KKL 4:8, VOUNG BOYS- OPAL 3:0, P.KUKUCA TRGOTRANS-STEKLARNA 0:3, FORSTEK- SINET 0:7, SODNIKI MNZ CELJE- GD HRASTNIK 3:2, ZLATOROGI-ŠDD ŠPICA PIZZA 0:5. Rezultati 4.kroga TET-ŠDD ŠPICA PIZZA 2:3, GD HRASTNIK-ZLATOROGI 2:5, SINET-SODNIKI MNZ CELJE 2:4, STEKLARNA-FORSTEK 9:0, OPAL-P.KUKUCA TRGOTRANS 1:8, KMN XXL-YOUNG BOYS 2:0, TORPEDO MOSKVA-D.SAVA 1:7, MEKICO ASIST-KMN JUVENTUS 1:6, LE BO TAKI-ŠD ČOLNIŠČE 2:2, MONTEZUMA BAR-P.LENIČI 0:3, TRG.ČOP-TOP ŠPORT 0:5, ŠD TROJANE-RUDNIK 1:3. Rezultati nepopolnega S.kroga ŠD ČOLNIŠČE- MONTEZUMA BAR 3:0, P.LENIČI- TRG.ČOP 3:3, D.SAVA-MEKICO ASIST 1:6, RUDNIK-TET 4:1, VOUNG BOYS-TORPEDO MOSKVA 2:3, ZLATOROGI-SINET 1:3. Lestvica: 1.RUDNIK 15, 2.ŠDD ŠPICA PIZZA, KMN JUVENTUS, MEKICO ASIST po 12, 5.STEKLARNA, ŠD ČOLNIŠČE, P.LENIČI po 10, 8.P.KUKUCA, ZLATOROGI, SODNIKI po 9 .... Igor Gošte :* siti X . ■ jy;a;ov REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ oaa Regionalni center za razvoj vabi k sodelovanju podjetnike oziroma potencialne podjetnike za vstop v podjetniški inkubator Nudimo vam Poceni poslovne prostore Pomoč pri pridobivanju ugodnih finančnih sredstev Podjetniško izobraževanje Pravno svetovanje Računovodske storitve Pomoč pri raziskavah trga in mednarodnem povezovanju Pomoč pri promociji podjetja, izdelka ali storitve Pisne prijave pošljite na naslov: Regionalni center za razvoj, d.o.o. Cesta Zmage 35 b, 1410 Zagorje Kandidati bodo povabljeni na razgovor! Dodatne informacije dobite na tel.: 03/56-60-530 flEKIS TtmtJ lir ■ KARATE ZELO USPEŠNO LETO ZA TRBOVELJSKE KARATEISTE T Večletno doseganje zasta-V vljenih ciljev in uspešno delo v letu 2002 pomeni ponovno potrditev strateških usmeritev kluba, kar je pomembno priznanje tako za vodstvo kluba kot tekmovalce ter ostale člane. V zadnjih desetih letih sodijo tekmovalci Karate kluba TIKA Trbovlje zanesljivo v sam vrh slovenskega karateja. Tekmovalci se tudi iz mednarodnih borišč vedno vračajo z lepimi uspehi. V klubu trenirajo v petih skupinah ločenih po znanju. Že vrsto let je trenerski team nespremenjen. Vlogo glavnega trenerja in s tem koordinatorja vsega strokovnega dela v klubu opravlja Bogdan SIMERL. Borut MARKOŠEK je že sedmo leto selektor vseh slovenskih reprezentanc. Svoje znanje in izkušnje dobro prenaša na člane tekmovalne skupine, kar se potrjuje z osvojenimi medaljami na tekmovanjih vseh nivojev. Franjo GLAVICA, Uroš VOZEL in Jernej SIMERL so trenerji, ki v skupinah nižjega nivoja (začetna in nadaljevalna) skrbijo, da otroci pridobijo znanje in veselje do borilnih veščin oziroma karateja. Iz široke baze trenirajočih poiščejo tekmovalce, ki se kasneje v tekmovalni skupini usposobijo za doseganje vrhunskih rezultatov. Prve tekmovalne izkušnje dobijo na klubskih tekmovanjih. V letu 2002 so v klubu izvedli šest klubskih pokalnih tekmovanj, ki so bili lepo obiskani, saj je 96 članov Karate kluba TIKA Trbovlje opravilo 408 nastopov. V juniju so izvedli slovesni zaključek sezone ter razglasili pokalne zmagovalce. Ta aktivnost je bila tudi v okviru programa prireditev v počastitev občinskega praznika. V kratkem atraktivnem programu je preko 90 članov svojim staršem, sorodnikom in prijateljem pokazalo, kaj vse so se čez leto naučili. Vsi nastopajoči na pokalnih tekmah so prejeli priznanja, najboljšim pa so bili podeljeni pokali, medalje in lepe praktične nagrade. V letu 2002 so trboveljski tekmovalci osvojili 81 odličij, od tega 39 na državnih prvenstvih in uradnih pokalnih tekmovanjih, 37 na mednarodnih turnirjih in 5 na turnirjih v Sloveniji. Največ medalj je osvojil Elvis SELIMO VIČ, ki se je z 21 v enem letu izenačil z doslej najuspešnejšim Daliborjem FILIPIČEM, ki mu je to uspelo v letu 2000. Število osvojenih medalj je do sedaj najvišje v posameznem koledarskem letu v celi 30 letni zgodovini trboveljskega karateja. To pa je podatek, ki ne rabi več posebnega komentarja. Poleg odmevnih uvrstitev so Trboveljčani osvojili kar nekaj prvih mest na močnih mednarodnih turnirjih. Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL sta zmagala na mednarodnem turnirju v Poreču. Ekipa mlajših mladincev v katah v sestavi Elvis SELIMOVIČ, Žiga ŠANTEJ in Tomy CESTNIK pa so v letu 2002 zmagali na vseh tekmovanjih kjer so nastopili. Zlato so osvojili na mednarodnem turnirju v Tuzli v BiH ter v Skopju v Makedoniji. Naj- odmevnejši rezultat v letu 2002 je uspel Mihi KOVAČIČU na 11. svetovnem pokalu KOBE OSAKA INTERNATIONAL, ki je bil julija 2002 v Dresdenu v NEMČIJI, kjer je nastopilo preko 1200 tekmovalcev iz 41 držav vseh celin sveta. Mihi je pot v finale preprečil trenutno eden izmed najboljših svetovnih karateistov, večkratni svetovni prvak, Belgijec Junior Lefevre. Na končuje Miha kljub temu stal z osvojeno bronasto medaljo na zmagovalnem odru skupaj z Belgijcem, Vietnamcem in Filipincem. Tudi na domačih tekmovanjih so bili Trboveljčani superiorni. Državna prvaka v športnih borbah sta postala Elvis SELIMOVIČ in Miha KOVAČIČ. Jernej SIMERL in Elvis SELIMOVIČ sta v letu 2002 osvojila drugo mesto v skupni razvrstitvi pokalnih tekmovanj, Jernej pri mladincih ter Elvis v kategoriji starejših dečkov. Karate klub TIKA Trbovlje je v soboto 14. decembra organiziral in uspešno izvedel tradicionalni že 30. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2002«, ki ima med vsemi v Evropi tudi najdaljši staž. Uspeh organizatorjev so dopolnili sami tekmovalci, ki so osvojili kar 6 odličij. Pomembno je podati tudi dejstvo, da se trboveljski tekmovalci ne preizkušajo le na tekmovanjih, ampak se udeležujejo tudi raznih seminarjev, kjer si pod vodstvom svetovno znanih mojstrov utrjujejo svoje znanje in ga potrjujejo z izpiti za višje mojstrske pasove. Čez leto se zvrsti lepo število tekmovanj. Poleg treningov in tekmovanj se izvajajo tudi dejavnosti, kot so izleti, planinski pohodi, družabna srečanja, kopanja na bazenu, kolesarjenje, itd. Občinski svet Občine Trbovlje je na podlagi Statuta Občine Trbovlje in Poslovnika Občine Trbovlje sprejel sklep, da Karate klub TIKA Trbovlje za večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavljanje na področju športa, organizaciji mednarodnih športnih prireditev, vzgoji tekmovalcev in promociji občine Trbovlje prejem Prvo junijsko nagrado za leto 2002. Nagrada je bila svečano podeljena na prireditvi, ki je bila v petek 31. maja v Gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah. Za to priznanje so zaslužni prav vsi, ki so v vsej tridesetletni zgodovini trboveljskega karateja s svojo aktivnostjo prispevali k uveljavitvi kluba. Turistično društvo Trbovlje je v soboto 21. decembra na posebni svečanosti podelilo Karate klubu TIKA Trbovlje priznanje za množično turistično promocijo. Zaključimo lahko, daje bilo celotno delo v letu 2002 dobro organizirano in je obrodilo zelo lepe uspehe. Če bo tako dobro potekalo tudi v naprej in če bodo tekmovalci tudi v bodoče tako uspešni, bodo karateisti ljubitelje tega športa še zagotovo večkrat razveselili z odličnimi rezultati. Franjo GLAVICA 7AS4Vf Na najstarejšem karate turnirju v Evropi so trboveljski karateisti v SHOW programu v nekaj točkah prikazali šolske in mojstrske kate, tako v tehničnem smislu, kot z nasprotniki SELIMO VIČ IN SIMERL DRUGA V SKUPNI RAZVRSTITVI POKALNIH TEKMOVANJ 'V J soboto 11. januarja je v V Žalcu potekal v organizaciji Karate zveze Slovenije 7. Mednarodni božični karate pokal. Na turnirju je nastopilo 140 tekmovalcev iz Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V izredno močni konkurenci, kjer so v okviru priprav na Mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec na Poljskem so vse države nastopile s svojimi najmočnejšimi ekipami. Iz Trbovelj sta nastopila Elvis SELIMOVIČ in Tomy CESTNIK. Po dolgem času Trboveljčani ne bodo nastopili na evropskem prvenstvu, zato med božično novoletnimi prazniki niso intenzivno trenirali. Elvis je izpadel že v 1. kolu, Tomy pa v drugem, kar pa ni nobena katastrofa, saj bodo v nadaljevanju zopet stopnjevali športno formo, ki bo na najpomembnejših tekmovanjih zopet tista prava - zmagovalna. Na samem turnirju so podelili tudi priznanja najboljšim tekmovalcem v skupni razvrstitvi pokalnih tekmovanj v letu 2002. Na zmagovalni oder sta stopila Elvis SELIMOVIČ v kategoriji starejših dečkov in Jernej SIMERL med mladinci, oba z osvojenim drugim mestom. Od vsega začetka tekmovalnih tekmovanj so Trboveljčani vsako leto med najboljšimi kar potrjuje njihovo pravo usmeritev in kvalitetno strokovno delo. Franjo GLAVICA KOŠARKA ČLANI LB SKL (12.krog) KRŠKO: RUDAR 73:115. Strelci za Rudar: Košalin 4, Zagorc 13, Džombič 4, Tilinger 28, Brečko 7, Radovič 7, Ambrož 12, Vajdič 13, A.Čop 22, R.Čop 5. NOVA GORICA : GD HRASTNIK - preloženo. Trenutna lestvica: 1 .Unika TTI Postojna 23 točk 2.ŽKK Maribor 21 3.Radenska Creativ 21...5.Rudar 19 točk ...8.GD Hrastnik 17 točk(tekma manj)... Naslednji krog: GD Hrastnik : Unika TTI Postojna v soboto 18.01.03 ob 18.00 uri v dvorani na Logu. RudarTlirija v soboto 18.01.03 ob 19.30 v športni dvorani Polaj. ČLANI ILSKL (ll.krog) LITIJA : CELJE 77 : 80. Moravski orel Primož Peterka spet blesti v svetovnem pokalu. Veselje ob zmagi v Garmischu je delil s svojim sinon Majem in ženo Renato. Foto: Tomo Brezovar Strelci za Litijo: D.Pušič 29, Jolič 21, G.Pušič 14, Zdovc 7, Ristič 4 Trenutna lestvica: 1 .Litija 2. Lenart 3.Prebold. Naslednji krog: Janče STZ:Litija v soboto 18.01.03 ob 19.00 uri v dvorani OŠ Polje. MLADINCI ILSKL BI CENTER (3.krog) RUDAR: LITIJA 106:95. Strelci za Rudar: Zagorc 47, Markovič 37, Radak 8. Strelci za Litijo: Ristič 30, D.Pušič 29, Jolič 13. Naslednji krog: Litija : ERA Velenje v nedeljo 19.01.03 ob 16.30 v litijski dvorani. Lastovka Domžale:Rudar v nedeljo 19.01.03 ob 18.00 uri v telovadnici OŠ Preserje / Radomlje. MLADINCI ILSKL -B2 CENTER (3.krog) GD HRASTNIK : ZAGORJE BZ 90 : 87. Strelci za GD Hrastnik: Karič 31, Sotošek 19, Slanšek 16, Medved 16. Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 27, Kopušar 16, Prašnikar 8. Naslednji krog: Zagorje BZ : Prebold v nedeljo 19.01.03 ob 18.00 uri v zagorski dvorani. Kolpa : GD Hrastnik v nedeljo 19.01.03 ob 18.00 uri v dvorani OŠ M. Jarc v Črnomlju. KADETI AI.SKL VZHOD (3.krog) LITIJA : PIVOVARNA LAŠKO 52 : 88. Strelci za Litijo: Cirar 25, Blaževič 13, Zupan 6. Naslednji krog: ŠD TEN Sport:Litija v petek 17.01.03 ob 18.00 uri v telovadnici OŠ Črešnjevec. KADETI A2.SKL VZHOD (3.krog) ZAGORJE BZ : ROGLA ZREČE 69 : 86. Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 34, Kos 10, Vukalič 8. Naslednji krog: Zagorje BZ : Radenska Creativ v petek I7.0l.03 ob 19.00 uri zagorski dvorani. KADETI ILSKL -VZHOD C2 (3.krog) ERA VELENJE : RUDAR 69:71. Strelci za Rudar: Guzej 30, Potrpin 16, Fele 9. Naslednji krog: Rudar: Keleja v petek 17.01.03 ob 17.30 v telovadnici OŠ Trbovlje. MLAJŠE PIONIRKE VZHOD H. (S.krog) Triglav:ŽKD S.Jin-Jang v nedeljo 19.01.03 ob 11.00 v dvorani Planina v Kranju. Aljoša Pišek L SKL ZA MOŠKE, 14 KOLO: Zagorje Banka Zasavje : Geoplin Slovan 49:105 Zagorjani so doživeli doslej najhujši poraz v prvoligaški konkurenci in sicer z vodilno ekipo, ki je že ob koncu prvega polčasa imela 30 točk prednosti. Tudi v drugem polčasu so košarkarji s Kodeljevega kljub veliki prednosti nadaljevali visok ritem igre. Trener Zagorja BZ Marjan Knaus je po tekmi izjavil: “Vse ste videli, tekmeci so bili za dva razreda boljši.” Zdravko Grden 7AS4M NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2002! T)o novoletnih praznikih je že običaj, da so -L prenekatere trgovine zaprte zaradi inventur. No, nekoliko drugačnejše inventure se že več let lotevamo tudi v športnem uredništvu časopisa Zasavc. In z vašo pomočjo bomo izbrali najboljše v letu 2002. Izbirali bomo med: 1. Naj športnik Zasavja 2. Naj športnica Zasavja 3. Naj trener Zasavja 4. Naj ekipa Zasavja 5. Naj športni delavec Zasavja Delo vam olajšujemo z nominiranimi v posameznih kategorijah, kar pa seveda ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata ali kandidata oziroma ekipo. PRAVILA GLASOVANJA! 1. Glasuje se izključno na podlagi kuponov, objavljenih v časopisu Zasavc. Ob tem pa fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnici izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje, ekipe ali športne delavce. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), bo glasovnica neveljavna. 3. Kandidati za naj športnike in naj športnice Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) oziroma morajo delovati v klubu iz Zasavja. 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. 5. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza in lahko predlagate svoje kandidate, ki pa morajo izpolnjevati naslednje kriterije: * da ekipe tekmujejo v 1. državni ligi * da so športniki in športnice člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih pa da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na svetovnem ali evropskem prvenstvu * so športniki, ki so člani prvoligaških ekip iz tujine * za trenerje lahko nominirate oziroma glasujete za tiste, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma trenirajo posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športnice in športnike. * Za naj športne delavce lahko kandidirajo tisti, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki in ki opravljajo delo športnega delavca najmanj pet let. 6. V uredništvu smo v vsaki kategoriji predlagali po 5 kandidatov, vi pa lahko poleg predlaganih glasujete tudi za druge, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, kriterije z obrazložitvijo. V 3. številki Zasava bomo 5-im kandidatom dodali še dva, ki bosta prejela največ vaših glasov. Vaše glasove bomo v prvem krogu zbirali do 8. februarja 2003, v drugi krog (3. številka Zasavca) pa se glasovi prenesejo. Glasovnice bomo sprejemali do petka, 7. marca 2003 do 12. ure, predvidoma pa bomo končne rezultate akcije objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 13. marca 2003. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2002: 1. Naj Športnik Zasavja 2002 Igor Kalšek (KBV Pon Do Kwan Zagorje) Gregor Ocepek (KK Pon Do Kwan Izlake) Uroš Stoklas (KK Iskra emeco Kranj) Elvis Selimovič (KK Tika Trbovlje) Dejan Simič (KMU Svea-Lesna Litija) NAJ športnica Zasavja 2002: Brigita Plemenitaš (KK Pon Do Kvvan Izlake) Urška Dolinšek (KK Pon Do Kwan Izlake) Brigita Rozina (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) Katja Kurent (Krim Etakotex) NAJ trener Zasavja 2002: Bogdan Simerl (Karate klub Trbovlje) Zvone Pograjc (SK Zagorje, skakalna sekcija Ytong) Miloš Rozman (KK Pon Do Kvvan Izlake) Alojz Miklavčič (selektor Kick boxing reprezentance B) Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) NAJ ekipa Zasavja 2002: KMN Svea Lesna Litija RK Rudar Trbovlje KK Pon Do Kvvan Izlake KK Tika Trbovlje SK Zagorje, sekcija za skoke Ytong NAJ športni delavec Zasavja 2002: Jože Hočevar (KMN Juventus) Igor Grčar (ŠD Trimček) Alojz Pavlovič (LK Valvasor) Franjo Glavica (Karate klub TIKA Trbovlje) Franc Stenko (SK Zagorje, sekcija za skoke YTONG) m t/OJ GLASOVNICA za naj športnika/športnico/ekipo/trenerja/športnega delavca Zasavja za leto 2002: 1. NAJ športnik Zasavja 2. mesto: _______________________________ 3. mesto: 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: 2. NAJ športnica Zasavja 1. mesto:____________________ 2. mesto: __________________' 3. mesto:____________________ 3. NAJ trener Zasavja 1. mesto: ■ F-> 4. NAJ ekipa Zasavja 1. mesto:_______________________ 2. mesto:____________ 3. mesto: _______________________ Glasoval - a sem: — Priimek in ime: Naslov: 5. NAJ športni delavec Zasavja 1. mesto:_______________________ 2. mesto:___________ Telefon: 3. mesto: N m BON ZVESTOBE (za vsa dosariania Kupce Renault) v višini 50.000 SIT RENAULT RAZPRODAJA VOZIL LETNIK 2002 - POPUSTI TWINGO CLIO THAUA KANGOO - MEGANEI - SCENIC LAGUNA 200.000 SIT 200.000 SIT 250.000 SIT 200.000 SIT 300.000 SIT 300.000 SIT 400.000 SIT « Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... 4B* odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 Prostovoljno gasilsko društvo Kotredež po sklepu Upravnega odbora odda v najem poslovni prostor v Kotredežu, Zagorje ob Savi, v izmeri cca. 100 m2. Prostor je obdelan do III. gradbene faze. Pisne vloge pošljite: do 31. januarja 2003 na naslov: PGD Kotredež, Kotredež 12a, 1410 Zagorje. Vse dodatne informacije lahko dobite na GSM: 041-612-504, gospod Ivo Potočnik._______________________________________ PGD ZAGORJE MESTO Kidričeva 11 a ZAGORJE Oddamo poslovni prostor na Kidričevi lla (prostori, kjer je loslovala LB banka) za podobno dejavnost. Prostori so opremljeni Potencialne najemnike prosimo, da nas pokličejo na 56 68 444 za ogled prostorov. PGD Zagorje-mestc HUMiHESTIimi li|||j| SLOVENIJA TEL f N T E R MARKETING www. rumenestrani. com KRONIČNO Aufbiks 29.12. ob 02.00 uri, so morali policisti intervenirati pri vhodu v zdravstveni dom Zagorje. Javni red je kršil G.B. tako, daje žalil zdravstveno osebje in nato grozil še policistom. Ker se ni hotel pomiriti so ga pridržali do streznitve. Zoper kršitelja so policisti napisali predlog SP. 05. 01. Ob 00.40 uri, je pred gostinskim lokalom Point prišlo do spora med K.D. in Z.M. iz Hrastnika. K.D. je udaril Z.M. Zoper K.D. bo podan predlog SP. 05.01. ob 00.50 uri, je v gostinskem lokalu Point 21 prišlo do prepira med Z.T. iz Hrastnika in T.M. iz Hrastnika. Med prepirom je Z.T. s steklenico udaril T.M. Za Z.T. bo podan predlog SP in KO na ODT. 09.01. ob 10.45 uri, so bili policisti obveščeni o pretepu med N.F. in V.E., obe iz Hrastnika. Zoper borbeno razpoloženim ženskam so policisti podali predlog SP. 29.12. ob 02.30 uri so intervenirali na prireditvi pod šotorom. Javni red in mir je kršil H.S.. Žalil in grozil je redarjem in se želel pretepati. Kljub opozorilom policistov je s kršitvijo nadaljeval. Policisti so ga pridržali do streznitve in napisali predlog SP. 10.01. ob 10.45 uri, je v Henri baru prišlo do spora med V.V. in H.M., oba iz Hrastnika.Za oba sledi predlog SP. 12.01. ob 11.35 uri, je V.V. iz Hrastnika razgrajal doma, v stanovanju pri svojih starših. Policisti so mu napisali predlog SP. 12.01. ob 12.45 uri, je na Dolu pri Hrastniku G.M. grozil materi in jo zmerjal. Prislužil sije predlog SP. 12.01. ob 16.45 uri, je v Hrastniku prišlo do spora med sosedoma Z.V. in K.A. obe iz Hrastnika. Z. V. je brcnila v nogo K.A.. Zoper Z.V. bo podan predlog SP. 31.12., so policisti opravili intervencijo v zasebnem prostoru, v okolici Litije. Policisti so ugotovili, daje pijana žena doma razgrajala in razbijala. Ker se tudi po intervenciji policistov ni umirila in je bilo pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljevala, so policisti odredili pridržanje do streznitve. Preostanek Silvestrovega je preživela v prostorih za pridržanje na Povšetovi, v Ljubljani. Policisti bodo pisno podali še prijavo SP. 31.12., so policisti v večernih urah opravili intervencijo v okolici Dola pri Litiji. Ugotovili so, da sta se na silvestrski večer, na domu sprla oče in sin. Zoper oba bodo podali prijavo SP. 01.01., v zgodnjih jutranjih urah, so policisti intervenirali v kraju Ježce. Tam naj bi prišlo do nesporazuma med sosedi. Policisti so jeznega soseda pomirili. Pri postopku so ugotovili kršitev javnega reda in miru ter zoper kršitelja podali prijavo SP. 01.01., v zgodnjih jutranjih urah, so policisti opravili intervencijo v Litiji, kjer je prišel domov pijani mož in začel razgrajati in zmerjati ženo. Policisti so ga pomirili in možje odšel počivat. Policisti so zoper njega napisali prijavo SP. 9.1. ob 12.30 uri, so policiste prosili za intervencijo v stanovanju, v Šmartnem. Tam je prišlo do prepira med ženo in možem. Policisti soju pomirili in napisali prijavo SP. 11.01 ob 10.30 uri, so policiste pozvali k intervenciji v stanovanju, v okolici Litije. Policisti so ugotovili, da sta se sprla zakonca zaradi zajtrka. Možje ženo tudi udaril in je poiskala zdravniško pomoč. Policisti so napisali prijavo SP za prekrške in kazensko ovadbo na ODT. 06.01. ob 20.45 uri, so policisti intervenirali v stanovanju v Litiji, kjer je sin razbijal po stanovanju in grozil materi s pretepanjem ter jo zmerjal. Možje postave so ga pomirili in napisali prijavo SP. 08.01. ob 16.30 uri, so policisti odšli na intervencijo v stanovanjsko hišo v okolici Litije. Policisti so ugotovili, daje prišlo do prepira med mamo in hčerko. Hčerka je razbila eno steklo. Policisti so ju pomirili in napisali prijavo SP. 04.01., so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru na vlaku opravili intervencijo na železniški postaji v Litiji. Ugotovili so, daje mlajši moški razgrajal na vlaku, zmerjal potnike in ni plačal karte. Na železniški postaji v Litiji pa je moški ugotovil, da ni na pravem vlaku. V prisotnosti policistov je prenehal s kršitvami, policisti bodo zoper njega podali prijavo SP. 08.01. ob 16.30 uri, so policisti odšli na intervencijo v stanovanjsko hišo v okolici Litije, kjer je prišlo do spora med materjo in hčerko ter ^Tjenim možem. Tudi do mapjšeg;^izičnegiu)bračuniy^prišlc^ledi^>^javi^l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Kradejo kot srake 27. 12. ob 02.50 uri, so obravnavali vlom v o.a. na parkirnem prostoru v Zagorju. Neznani storilec je razbil steklo ter iz notranjosti vozila odtujil bundo in dve usnjeni jakni. Oškodoval je tri oškodovance za cca 70.000,00 Sit. Policija o neznanem storilcu še poizveduje. 30.12. ob 09.15 uri, so policiste obvestili o vlomu v leseno barako žage v Zagorju. Neznani storilec je odtujil dve motorni žagi znamke HusQuama oranžne barve. Lastnika žage je neznani storilec s tem oškodoval za cca 100.00,00 Sit. 09.01. ob 13.55 uri, so policiste obvestili o tatvini denarja iz blagajne v trgovini Mercator. Ugotovljeno je bilo, daje neznani storilec izkoristil odsotnost prodajalke in iz blagajne odtujil 27.000,00 Sit. Za storilcem policisti še poizvedujejo. 11.01. ob 10.25 uri, so policiste obvestili o tatvini dokumentov in GSM aparata iz o.a.. Ugotovljeno je bilo, daje neznani storilec izkoristil odsotnost lastnika vozila, ki je pustil vozilo odklenjeno na parkirnem prostoru na Logu. O storilcu policisti še poizvedujejo. lASAvr 31.12., so policisti obravnavali poskus vloma v kiosk na železniški postaji v Litiji. Policisti so ugotovili, daje , za zdaj še neznani storilec poskušal odpreti vrata kioska. To mu ni uspelo in ni vstopil v notranjost. Policisti so o zadevi napisali kazensko ovadbo. 31.12., so policisti obravnavali vlom v Osnovno šolo Litija. Neznani storilec sije prilasti računalnik in odšel neznano kam. Policisti primer še raziskujejo. 01.01., so policisti vjutranjih urah obravnavali poskus vloma trgovino v Litiji. Neznani storilec je poskušal odpreti vrata trgovine ter si premislil in od dejanja odstopil. Policisti o kaznivem dejanju še zbirajo obvestila in bodo o tem s kazensko ovadbo obvestili okrožno tožilstvo v Ljubljani. 01.01., so policisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja, poškodovanja tuje stvari, v Ježcah. Ugotovili so, daje neznani storilec poškodoval sedem ključavnic obešank, ki so bile na delovnih strojih v kamnolomu. Policisti o zadevi še zbirajo obvestila in bodo proti storilcu ustrezno ukrepali. 01.01., so policisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja, poškodovanja tuje stvari, na Osnovni šoli v Litiji. Neznani storilec je razbil pet stekel na oknih šole ter kraj dejanja zapustil. Policisti o dejanju zbirajo obvestila in bodo o zadevi obvestili okrožno tožilstvo v Ljubljani. 11.01. ob 10.45 uri, so policiste obvestili, daje neznani storilec v noči vlomil v o.a. znamke Fiat punto, kije bil parkiran v Spodnjem Logu. Neznanec je razbil steklo ter tako prišel v notranjost o.a.. Ukradel je usnjen poslovni kovček, bordo barve. Policisti o nepridipravu zbirajo obvestila. 06.01. ob 06.30 uri, so policisti prejeli obvestilo, daje neznani storilec vlomil v OŠ Gradec, v Litiji. Neznani storilec je vlomil skozi strešno okno in odnesel dva računalnika, dva tiskalnika, dva mikrofona, prenosni telefon, strežnik in mešalno mizo. OŠ Gradec je tako oškodoval za približno 1.000,000,00 Sit. 07.01. ob 09.00 uri, so policiste obvestili, daje neznani storilec vlomil v o.a. znamke Renault 4, last Občine Litija, kije bil parkiran pred stavbo občine. Neznanec je avtomobil očitno hotel ukrasti, saj je pretrgal električne kable na ključavnici in poškodoval armaturno ploščo, vendar mu ni uspelo zagnati avtomobil. Neznanec je poškodoval še zadnji blatnik in razbil luč. 07.01. ob 09.30 uri, so policisti prejeli obvestilo, daje neznani storilec preko noči poškodoval ključavnico in pokrovček na rezervoarju dveh delovnih strojev v pesko-kopu v Ježcah in iztočil nekaj plinskega olja. 07.01. ob 09.00 uri, so policiste obvestili, daje neznani storilec preko noči iz o.a. znamke VW golf, kije bil parkiran na Cesti komandanta Staneta v Litiji, ukradel letvice in brisalce. Zasavski frker Neprilagojena hitrost, veliki stroški 03.01. ob 19.10 uri, je Š.M. iz Trbovelj vozil z neprilagojeno hitrostjo iz smeri Trbovelj proti Hrastniku. Trčil je v pred seboj vozeče vozilo S. J iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo, za približno 1.000.000,00 Sit materialne škode. Zoper Š.M. bo podan predlog SP. Neprevidno prehitevanje 03.01. ob 20.20 uri, je K.P. iz Hrastnika, v Hrastniku na Cesti L maja prehiteval drugo vozilo, ki ga je vozil L.S. iz Hrastnika. V istem času, je pravilno, po nasprotni strani pripeljalo drugo vozilo. K.P. je pričel zavirati ter trčil v vozilo L.S. katerega je prehiteval. Na obeh vozilih je nastalo za okoli 50.000,00 Sit materialne škode. Zoper K.P. bo podan predlog SP. Radečan v Hrastničana 07.01. ob 06.30 uri, je G.G. iz Radeč vozil o.a. na Logu 28. in trčil v vozilo last Z. A. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za okrog 60.000,00 Sit materialne škode. Za oba voznika bo podan predlog SP. Stanje vozišča zahteva prilagajanje 07.01. ob 19.45 uri, je Z.J. iz Hrastnika vozil v naselju Turje. Zaradi neprilagojene hitrosti, glede na stanje vozišča, je zapeljal s ceste in trčil v drevo. Policisti Ga bodo priporočili v obravnavo SP. Tudi vozila v mirovanju so ogrožena 09.01. ob 20.45 uri, so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na parkirnem prostoru na Logu. Ugotovili so, daje voznik N.B. iz Pirana trčil v tri parkirana vozila. Na vozilih je nastalo za okrog 800.00,00 Sit materialne škode. Voznik N.B. je prejel predlog SP. Preveč desno 10.01. ob 10.45 uri, je PS. iz Hrastnika vozil o.a. po lokalni cesti v Gorah. Z vozilom je zapeljal preblizu desnega roba in je z vozilom zdrsnil iz vozišča. Vozniku je bil izdan plačilni nalog. KRONIČNO Še konji so se čudili 31.12., so policisti obravnavali prometno nesrečo na lokalni cesti Litija-Ponoviče. Na kraju so ugotovili, da je prišlo do nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. Vozilo je trčilo v drog javne razsvetljave ter podrl še del ograje za konje. Vozilo seje ustavilo šele v ograji tamkajšnje hiše. Voznik o.a. je kraj nesreče zapustil še pred prihodom policistov, vozilo pa je ostalo na kraju nesreče. Policisti so povzročitelju izdali plačilni nalog ter zaradi pobega s kraja nesreče napisali še prijavo SP. Neprilagojeno v drog javne razsvetljave 9.1. ob 15.30 uri, so policiste obvestili, da je prišlo na Cesti Dolenjskega odreda, v Litiji do prometne nesreče. Voznik o.a. je vozil z neprilagojeno hitrostjo po zasneženem cestišču. Izgubil je oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo izven vozišča, tam pa je trčilo v drog javne razsvetljave. Nastala je materialna škoda. Vinjenost in vzvratna vožnja 11.01. ob 22.00 uri, so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki seje zgodila na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom Daj-Dam, v Veliki Kostrevnici. Prometno nesrečo je povzročil vinjeni voznik o.a., kije med vzvratno vožnjo po parkirnem prostoru trčil v parkirani o.a.. Nastala je materialna škoda. Križišče za Polšnik vsako zimo nevarno 11.01. ob 02.45 uri, so policiste obvestili, da seje na glavni cesti, Litija-Zagorje zgodila prometna nesreča. Voznik o.a. je med vožnjo v smeri Litije vozil z neprilagojeno hitrostjo. Njegovo vozilo je pri križišču za Polšnik zaneslo izven vozišča. Trčil je v brežino, nato se je vozilo prevrnilo na streho in obstalo na vozišču. Voznik je utrpel lažje telesne poškodbe. Neprilagojeno izven cestišča 07.01. ob 06.00 uri, so policiste obvestili, da seje v Podšentjurju zgodila prometna nesreča. Voznik o.a. je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, v levem ovinku zapeljal izven cestišča. Vozil je v smeri Litije. Nastala je materialna škoda. Sledi prijava SP. DOGODKI 11.01. ob 15.00 uri, so policisti PO Hrastnik zaustavljali voznika kolesa z motoijcm v Suhadolu. Voznik je skočil iz kolesa z motorjem ter začel bežati pred policistoma, vendar sta ga dohitela. Ugotovljeno je bilo, daje oseba Ž.B. iz Šempetra pri Gorici. Vozil seje z odtujenim vozilom, brez čelade in imel pri sebi prepovedano drogo. Policisti so odtujeno kolo z motorjem in ostale predmete zasegli ter zoper Ž.B podali KO in predlog SP 31.12., so policisti, v jutranjih urah pregledali okolico železniške proge ter samo progo na relaciji Litija-Krcsnicc. Bili so obveščeni, da naj bi ponoči vlak trčil v neznan predmet. Obstajala je tudi veijctnost, da bi to lahko bila neznana oseba. Ugotovili niso nič nenavadnega. 01.01., so policiste ob 19.25 uri obvestili, daje na glavni cesti G2-108,Litija-Zagorjc pri tunelih na vozilo padel kamen. Policisti so na kraju ugotovili, daje na vetrobransko steklo vozila s pobočja padel kamen. Poškodovano je bilo vetrobransko steklo. Drugih posledic k sreči ni bilo. 10.01. ob 09.30 uri, so policisti obravnavali nenadno smrt občana Do smrti je verjetno prišlo zaradi odpovedi srca. Zgodilo se je na cesti komandanta Staneta v Litiji. 11.01. ob 00.45 uri, so policiste obvestili, da je voznik o.a. na glavni cesti, Litija - Zagotjc pri križišču za Polšnik trčil v smo, kije skočila na cesto. Za smo, ki je bila še živa, so poskrbeli lovci. Na vozilu je nastala materialna Škoda. M.A.Š. OSEBNI STIKI (Q MALI OGLASI ------------- mali oglasi r Oglase za Zasavca, ki izide 30. januarja, sprejemamo do 3 petka, 24. januarja 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za k pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. nePRtmičAine Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel./faz: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel, STANOVANJA. HIŠE. PARCELE PRODAM stanovanje v centru Zagorja, 80 m2, možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom. GSM: 041/94-87-27 KUPIM enosobno stanovanje ali garsonjero v Zagorju. GSM: 031-80-06-15 ODDAMO stanovanje v Litiji, 80 m2. GSM: 041-37-02-58 RAZNO PRODAM snowboard Goltes EVE 143 in buče št. 44, cena dogovor. GSM: 031/71 94 03 PRODAM večjo kmetijo na lepi atraktivni točki, skupaj z objekti in živino ter mehanizacijo, kmetija primerna za turizem, konjerejo,... cena 37,000.000,00 SIT. GSM: 031-83-68-78 UGODNO prodam omaro za dnevno sobo, pomivalno korito, hladilnik in avto R5 Campus, vse za 350.000,00 SIT, možno posamezno. GSM: 031-44-72-80 NAROČILNICA jJfkA za brezplačni mali oglas \ Tekst:.......................I l \ Moj naslov (ni za objavo): ) SEM INVALID z majhnimi dohodki, prosim če mi kdo podari kasete ali CD-je z rock glasbo, že vnaprej hvala, Mihael Slavec, Groharjeva 18, 1241 Kamnik PRODAM dve jeklenki za gospodinjski plin in vgradno pečico ter štedilnik - dva plin in dva elektrika. GSM: 040-63-99-23, Tel.: 56-27-135 PRODAM 4 zimske gume Sava Eximo, rabljene eno sezono, 165/ 70 14, cena 5.000 SIT za kos. GSM: 040/63-99-23 33-letni zelo razočaran očka, želi spoznati resno, iskreno in pošteno samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje. GSM: 031/50-54-95 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735 Odprto: pon.-pet 8h- 19h sob. 8h- 13h PARK VjRjV' Naročita in inf. na GSM: 041/866-902 >dostamo tudi na dom< FIGI ‘‘SJjscicjrnj z no/stare/so tradicijo v Zasavju ”______________________________________________ ZAHVALA GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEM ODDELKU TRBOVLJE Celotnemu osebju ginekološko - porodniškega oddelka, se najlepše zahvaljujem za strokovnost, trud in pa prijaznost. Vsem tistim bodočim mamicam, ki še izbirate porodnišnico pa tole: V TRBO VLJAH NISTE LE ŠTEVILKA, TEMVEČ MNOGO VEČ - TAM STE MAMA Urška Drolc, Ljubljana OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA KUD Emil Adamič Mokronog in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na 4. festival “(ah) TE ORGLICE”. Vabijo vse, ki znajo igrati na ustno ali diatonično harmoniko. Prijave sprejemaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Trebnje do 20. januarja na tel.: 07-34-81-250. Prosvetno društvo Vodice organizira tradicionalni rock festival, sedmi po vrsti - ROCKJADA 2003, in sicer v soboto, 8. marca 2003 v dvorani KD Vodice. Glasbene skupine, ki še niso izdale lastne zgoščenke (pogoj!) naj se prijavijo na naslov: PROSVETNO DRUŠTVO VODICE, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice do vključno 24. januarja 2003, kamor naj pošljejo tudi svoje demo posnetke. Prijavijo se lahko tudi profesionalni in amaterski fotografi - le-ti naj pošljejo 6 fotografij s festivala do 74K4vr 11. aprila 2003 - najboljša fotografija bo nagrajena, ostale pa bodo razstavljene v Galeriji Barabara. Kontaktne osebe: Janez Ziherl - 041-95-80-85, Marko Butalič - 031-35-38-80 in Žaklina Zahirovič - 031-62-55-81. Akademski slikar Jože Slak vabi na ogled slikarske razstave v KC Delavski dom Zagorje. Razstava bo odprta do 20. februarja. Društvo za mlade PTICA - nudi možnost kreativnega preživljanja prostega časa za mlade in izvaja pomoč pri zasvojenosti z drogami. Svetovanje je osebno in telefonsko. Uradne ure vsak četrtek od 17. - 19. ure. Njihov naslov: Novi dom 4, 1430 Hrastnik - bivši vrtec, tel.: 03-564-69-71, e-mail: društvo, za.mlade.pliea@:siol.nct NAŠA BODOČNOST Naša bodočnost! Je dva tisoč poljubov taka težava? Shakespeare V zadnjih izdihljajih preteklega leta, od 20. do 31. decembra, je poljube pričelo šteti sedem deklic in enajst dečkov. 24. 12. 2002 Nataša Kramžar, Kidričeva 4b, Zagorje - hči Sara Borišek Metka Fijavž, Bukovlje 2, Stranice, Zreče - hči Evelin Wravor Breda Hrovat, Luška gora 35, Zreče - sin Matic 25. 12.2002 Anita Suša, Vine 4, Zagorje - hči Diana Gorišek 26. 12. 2002 Alenka Mladenič, C. zmage 12b, Zagorje - hči Manca Pirc Katja Dolenc, Opekarna 7, Trbovlje, sin Lan Juričan 29. 12. 2002 Katarina Matjašič, Log 28b, Hrastnik - sin Miha Županec 30. 12.2002 Sevime Hamiti, Trg revolucije 22, Trbovlje - hči Edona Tatjana Molka, Prečna pot 32, Zagorje - hči Gaja Povalej 31. 12. 2002 Mojca Pušnik, Trohni dol 13, Šentjur, Laško -sin Davor Deželak ... v prvih vdihih letošnjega leta, do 11 .januarja, seje s poljubi prvič srečalo še enajst človečkov, tri deklice in osem dečkov (ufl)... 03.01.2003 Branka Lamovšek, Čeče 45a, Hrastnik - hči Žana Slapšak Ljubica Vidovič, Polje 4, Zagorje - hči Barbara 05.01.2003 Marjana Majcen, Ul. talcev Ib, Zagorje - sin Miha Čebin 07.01.2003 Nataša Novak, Klek 9, Trbovlje - sin Noel Novak Žibret Lučka Goričanec, C. zmage 16, Zagorje - sin Matej 27. 12.2002 Mihaela Teršek, Nas. Aleša Kaple 12, Hrastnik -sin Rok 28. 12.2002 Polona Medved, Jablana 11, Zagorje - hči Hana 08.01.2003 Darja Šmid, Trg svobode 32, Trbovlje - sin Matic Cerovšek Romana Borišek, Leše 12, Sava - sin Maks Štrus 09.01.2003 Melita Jurca, Štihova 10, Ljubljana - sin David Ksenija Obreza, Hude Ravne 5, Dole pri Litiji - hči Tina Hribar 10.01.2003 Sabina Kukovec, Fakinova 7, Zagorje - sin Aljaž 11.01.2003 Darinka Štrovs, Plesko 9, Hrastnik - sin Jure Lanskim in letošnjim novorojenčkom in njihovim staršem iskreno čestitamo! Bodoči očki in mamice: nujno preberite še naslednje vrstice! Tole bo nekaj novega!!! Prijazno osebje porodnega oddelka bolnišnice v Trbovljah vabi vse bodoče starše na ogled porodne sobe. Po predhodni telefonski najavi se boste dogovorili za dan obiska v prostorih, kjer bo vaš otrok prvič zadiha! zrak in zagledal svetlobo... Oglede organizirajo enkrat mesečno, vodi pa jih babica Eva Krajnik. "Vsem bodočim staršem toplo priporočamo ogled in jih prijazno vabimo, da se odločijo in nas obiščejo še pred srečnim dogodkom. Telefonska številka, na kateri vas bomo prijazno sprejeli, je (03) 5652531. Pokličite nas, veseli vas bomo!" Dragi "pričakujoči", zdaj ste vi na vrsti - izkoristite priložnost in spoznajte kraj in ljudi, ki jim boste zaupali, ko pride čas... MaH KINO PKOGMM ZAGORJE Četrtek, 16. 1. ob 19.30: GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN -KD ML1NŠE: Nebesa na zemlji Petek, 17. Lob 17. do nedelja, 19. Lob 17.: BOŽIČEK 2 Petek, 17. 1. ob 19. do torek, 21. I. ob 19.: UMRI KDAJ DRUGIČ - JAMES BOND Sreda, 22. 1. ob 19. do nedelja, 26. 1. ob 17.: VAMAKASI Četrtek, 23. 1. ob 19. do petek, 24. 1. ob 19.: MULHOLLAND DRIVE Sobota, 25. 1. ob 19. do torek, 28. L ob 19.: OSEM ŽENSK Sreda, 29. 1. ob 17.: PRINCESA MONOKI Sreda, 29. 1. ob 19.: GURU TIRBOVLIE Četrtek, 16. 1. ob ob 17. do nedelja, 19. 1. ob 17.: NOČ ČAROVNIC - grozljivka Četrtek, 16. 1. ob 19. do ponedeljek, 20. 1. ob 17.: GOSPODAR PRSTANOV Petek, 17. 1. ob 17. do torek, 21. L ob 18.: MOJA OBILNA GRŠKAPOROKA J/ Sreda, 22. 1. ob 20. do sreda, 29. 1. ob 18.: JAJCA NA VERIGI Četrtek, 23. 1. ob 17. do nedelja, 26. 1. ob 10. in 17.: PLANET ZAKLADOV Torek, 28. 1. ob 20.: SLEPA PEGA HRASTNIK Četrtek, 16. 1. ob 19. do nedelja, 19. I. ob 19.: NEVARNA SMER Petek, 17. 1. ob 19.15 do nedelja, 26. 1. ob 17.: VLADAVINA OGNJA Sreda, 22. 1. ob 19. do nedelja, 26. 1. ob 17.: NAKLJUČNI MILIJONAR Petek, 24. I. ob 19.15 do nedelja, 26. 1. ob 19.: UMRI KDAJ DRUGIČ - JAMES BOND Sreda, 29. 1. ob 17.: HARRV POTER - DVORANA SKRIVNOSTI DOL Petek, 17. 1. ob 17.: NEVARNA SMER Petek, 24. 1. ob 17.: NAKLJUČNI MILIJONAR IZLAKE Nedelja, 19. 1. ob 19.15 uri: NAKLJUČNI MILIJONAR Nedelja, 26. 1. ob 19.15 uri: VAMAKASI J 7A‘vWr NAGRADNA KRIŽA/N/KA ^ NAGRADNA KRIŽANKA STARO SLOVENSKO IME ZA JUNU IZVEDENEC ZA ORIENT. JEZIKE IN KNJIŽEVNOST PTICA GOLOBJE VELIKOSTI VELIKA MOČVIRSKA nSS&A' PRIPRAVIL: RAZVED- RILO KUP LESA, DOLOČEN ZA GORENJE DUAK NA REALKI JAPONSKA SVETA GORA V DSREDNJEM HONŠUJU DVE— AMERIŠKA IGRALKA NEMŠI ^SKI TEKT ARHITE (WALTER) FRANCOSKI SLIKAR (AUGUSTE) NAŠ PISATELJ DOLENC SLAVILNA LIRSKA ‘ESEM HRVAŠKI OTOK TRDNJAVA V SAN ANTONIU V TEKSASU ELDA VILER PROPADA- JOČOST PESNIK IERMOU/ MENIČNO JAMSTVO Z ROKO NAPISANO BESEDILO ŽILA DOVODNICA NAŠ POLITIK (IGOR) NAŠ ARHITEKT IN KIPAR (MIROSLAV) 'JAŠA KOSTUMOGRAFKA A) m :sto IDAHA ŽIVO BITJE PLEMIŠKI NASLOV GLAVNI ŠTEVNIK SOVRAŽ- NICA ŽELEZA RUSKI PESNIK (NIKOLAJ. 1821-1877) PREDMO-LILEC V MOŠEJI NEMŠKA LITERATKA SRHLJIVKA ALFREDA SIMON JENKO POMARANČA CLAIRE TREVOR LATVIJSKI ŠAHIST (ALEKSEJ) MARATONK) KENUŠKI KENUSKI NARODNI PARK NAŠA LITERATKA (ILKA, 'ROMAN O PREŠERNU') DRŽAVNA BLAGAJNA AVGUST ČERNIGOJ AMERIŠKI IGRALEC (JAMES. ■BOTER") ANTIČNI PREBI- VALCI GRŠKE BOJOTUE GLAVNO MESTO KALMIKIJE V RUSIJI NAŠA SOCIOLOGINJA JOGAN KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU MANJ POMEMBEN TIRAN VZHODNI ŠPANIJI IGO SLOVENSKA TENISAČICA (TINA) FURUNKEL. TUR DENARNA ENOTA V AFGANISTANU SLOVARČEK: NEKRASOV: ruski pesnik GROPIUS: nemški arhitekt ELISTA: glavno mesto Kalmikije Vicoteka EGOIST "Dragi, na kaj pravkar misliš?" "Na nič." "Egoist. Vedno misliš le sam nase." GOSPODIČNA "Kaj pa me tako zijate pod krilo, gospod?" "Saj imate tako kratko krilo, da se vam vse vidi, gospodična." "Kreten. Nisem gospodična, ampak gospa." "Tako dobro se pa vseeno ne vidi." RAZLIKA "Ali veš, kakšna je razlika med zlomom in vlomom?" "Ne." "Po zlomu moraš ležati, po vlomu pa sedeti." POSOJILO "Gospod, ali mi lahko posodite tisočaka?" "Ampak človek božji, saj vas sploh ne poznam." "Saj zato vas pa prosim. Tisti, ki me poznajo, mi ne posodijo." BOMBE "Kaj pa delaš pri vojakih?" "Bombe čistim." "Pa te ni nič strah, da bi katera eksplodirala?" "Kaj me briga. Saj niso moje." TAKŠNE IN DRUGAČNE ZGODBE V indijskem mestu Beavvar je policija aretirala kamelo pod obtožbo “tihotapljenja alkoholnih pijač”. V času, ko tožilstvo zbira dokaze in poskuša odkriti, kaj v takih primerih predvideva zakon, je kamela v priporu, kjer zanjo skrbi skupina prostovoljcev. Kot da bi hotel zmanjšati značilnosti svojega lastnega sloga, je francoski jazzovski pianist Michel Petrucciani (1962-99) vedno govoril, da je v resnici velik “tat”, ker je na njegovo umetnost vplivalo veliko različnih kolegov. Običajno jih je naštel najmanj petnajst. Velika noč lahko pade na katerikoli dan med 22. marcem in 25. aprilom. Med leti 1900 in 2000 se je to tudi v resnici zgodilo, z dvema izjemama: 24. april in 22. marec. Zadnja velika noč, ki se je praznovala 24. aprila, je bila leta 1859 in naslednja bo leta 2011. 22. marec pa je bil praznični leta 1818, naslednja velika noč na ta dan pa bo šele leta 2285. INTEGRALOV KOTIČEK Nagradna Itrižanl^a REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 30. 1. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 1/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. Nagrajenci nagradne križanke 25/’02 (nagrade prispeva cvetličarna Ciklama Litija): 1. Dušanka Matko, Novi dom 25, 1420 Trbovlje 2. Katja Poznič, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje 3. Mojca Judež, Na Šahtu 45, 1412 Kisovec INTEGRALOV KOTIČEK ^ imski čas prinaša v našem i ogibanju prenekatere ovire. V preteklem tednu je predstavljalo skoraj nepremostljivo oviro sneženje, no, vsaj kak dan in se ve, ne prav za vsakogar. Mnogi so svoje jeklene konjiče raje pustili na toplem in varnem v garažah, nekaterim pa jih morda sploh ni uspelo oživiti, vsaj takrat ne, ko so hoteli in jih potrebovali. Marsikdo se je spomnil starega, dobrega avtobusa, ko nas je prevažal širom po Sloveniji, z njim smo hodili v hribe, na smučišča, tudi na morje... No in resnično se je v teh dneh izkazalo, da so avtobusne povezave dobre celo za tistega, ki je sicer zaprisežen individualist. Na tistih linijah, ki so od tistih dobrih starih časov še ostale, se je število potnikov občutno povečalo, vendar žal, le za nekaj dni. Vsekakor pa je pomembno, da so tudi tisti, ki so avtobuse za svojo uporabo že odpisali, ponovno dojeli pomen javnega potniškega prometa in seveda njegovo varnost in gotovost. Resnično je, da konec tedna nekaterih linij ni več, na nekaterih so povezave redkejše. Vendar avtobus ne vozi. Uganili ste, to je Integralova taksi služba, “non-stop” delujoča! Poklicati je potrebno na stacionarno številko, to je 56 55 109, ali 56 55 110, ali pa na mobilni, ki pa sta 041 616 348 in 041 663 107. V vsakem primeru vas bodo Integralovi vozniki varno in točno pripeljali na želeni cilj. Preizkusite! ^ Nagradno vprašanie7 ^ L 1 Zagorje tudi tu ponuja roko. | Priimek:. I Vsakega posameznika pripravljen 24 ur dnevno, torej .: podnevi in ponoči prepeljati v Telefon: ___________ ! namembno mesto, kraj, vas, | | zaselek, tudi tja, kamor običajno ^ _Ku£one£ošJjite_do 24.1X20«^ y zasavski prevoznik Integral KUPON viva ©fasuforn zrni M op druensto zdravnico fi# zdravnika Map gmctoioginjci ai ginetetega- Moopedabir^ ali pediatra-------- MS _____________ PRtiVlliit.: marv- K8AJ IN POBTNA filB/lLKA TREFOM: Sedakijat od Ul. m 21.3. SOOi Glasuj«** lafttai tudi na tel. št: & GB 44 SIS » »»fc w.»^ SUlu *»**» *«l« raft*. Rjdpte------------------------ pa* M* o* ravn: Zasavc d.o.o., c.20. julija 2.c., 1410 Zagorje ob Savi SALAJU IJ ADA Tudi letos nameravamo prirediti praznik salam narejenih na ožjem in širšem področju Zasavja. Zadnji hladni dnevi so precej pripomogli, da so se salame še dodatno osušile in tako počasi dosegajo želeno kvaliteto. Zatorej vabimo vse, ki se poizkušate v izdelovanju teh dobrot, da svoje izdelke ponudite na ogled in sodelujete na Zasavčevem festivalu salam. Salamijado bomo priredili, kot tradicija veleva, na 1. aprila, verjetno spet pri Vidrgarju na Vidrgi. Še enkrat, vsi izdelovalci salam, ojunačite se in nam pošljite prijavnico za sodelovanje na Zasavčevi že tradicionalni, četrti po vrsti, salamijadi!____________________________ | PRIJAVNICA j Prijavljam se na 4. Zasavčevo SALAMIJADO L Ime in priimek: Naslov in telefon: i 7AS4vr M AKCIJA • • I J • No pa smo odkrili decemberskega skritega Zasavca. Tokrat je na uredništvo prišlo rekordno ^število tako pravilnih, kot tudi nepravilnih kuponov. Tisti, ki ste zapisali, da smo skrivali Janka •Gošteta ste imeli prav. Srečni nagrajenec pa je tokrat Branko Praznik. JANUARSKI SKRITI ZASAVC (I. del) Tokrat zrete v sliko mladeniča, ki seje rodil 28. 8. 1958 v Trbovljah. V mladosti je igral nogomet pri NK Rudar. Bil je tudi igralec Mladinskega gledališča Svoboda II in Svoboda center. Sodeloval je pri šolskem pevskem zboru in pri vele spoštovanem pevskem zboru Slavček. Po končani gimnaziji, v Trbovljah, je odšel v UŽUifj&rfe Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 56 55 110, 56 55 109 GSM: 041/616 348, 041/633 107 ^ €\ Vjtft v " DIANA ' Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnemu vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi,... Odlična ponudba namiznih in vrhunskih vin in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila,... Komplet kosila od juhe, glavne jedi in sladice že od 1.500 SIT TEL.: 01/72-33-610 Ljubljano na študij prava. Rad ima gore in že vrsto let hodi v hribe. Za posladek naj omenim še njegovo dobro znanje francoščine. Ugibajte. Če vam ne bo uspelo po prvem opisu, si pomagajte z naslednjo številko Zasavca, ko bomo podali še več konkretnih podatkov. _______________________________________IVLA.Š. V:: KUPON (2seba na dikl je:,,,,,...................................... Moji podatki: Ime in priimek,,,,,,,..........,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Naslov,,,,,,,, ...................................... 'telefon,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, v. .s NAGRADA! - TATARSKI BIFTEK O^/ctAPrva |uatm a j HOTEL TROJANE - NOJEV ZREZEK Z GOBICAMI - PRAŽEN KROMPIRČEK PRAŽENE BUČKE (peteršilj, kisla smetana) - MEŠANA SOLATA - RUMOV KOLAČEK /vri io/i/i/vred/edi im y/cvimč/edi: - MODRI PINOT, Vipava 1894, Vipavska dolina, 1. 2000, suho dPf/zNi /vri dadici: ZELENI SILVANEC, Vehovar, Haloze, 1. 2000, polsladko AKCIJA “NAJ GOSTILNA V ZASAVJU’ PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER’ ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: TRENUTNI VRSTNI RED: Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopeta, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, Gostišče Pod kostanji - Podkum, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca -Trbovlje in picerija Dimnik - Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. S, Kupon Naj gostilna Zasavja GLASUJEM ZA GOSTILNO: GLASOVAL SEM: 27. GRUDNA 2002 ■ 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 381 3. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 278 5- Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje ' 205 17. Kom Uran, Frizerski salon Koni Zagorje' 46 2!: “ 40 23. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 23. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 39 25. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 25 SiMKL.*** It Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. 1 r ^ « JOlIPON: — D^CajJrizer Zjasaoja hne in priimekfrizerja/ke in frizerskega salona /Jme in priimek glasovalca/ke r ISKRICE IGORJA GOŠTETA LANSKO VEDEŽEVANJE IN LETOŠNJE Lani sem za posamezne mesece napovedal, kaj naj bi se zgodilo. Izkazalo seje, da prav veliko v napovedih nisem zgrešil. Pa pojdimo po vrsti: debatno skupino, ki jo tvorijo Tomo, Andrej, Alojz, Jože, Rudi... tudi v letu 2002 ni oviral mraz, niti ne vročina, da ne bi skoraj vsak dan ob kavici posedali zunaj pred Zarjo. Zagorjani Trboveljčanom sicer niso prevzeli kakšno medijsko hišo, je pa TV Center lani prenehal z delovanjem. Je pa že znano, da bo EVJ Elektroprom znova zajadral v medijske vode, tokrat z staro-novo ETV. Vprašanje pa je, če se ne bo ta del sicer uspešnega podjetja, srečal z rdečimi številkami. No, bomo videli. Napovedal sem tudi, da bo ljubezni med LDS in L.Ž. Žgajnarjem vse manj, kar seje izkazalo za točno, saj se v LDS-u niso prav močno trudili, da bi aktualnega župana ponovno kandidirali za župana. Za kar jim je pa že močno žal, saj bo Bogdan Barovič, ki jim je “ukradel” županski stolček, bolj trmast kot so mislili. Predvsem pa bodo do njega mediji bolj naklonjeni kot so bili do prejšnjega. Lani sem napovedoval, da se zasavski pomladniki ne bodo uspeli dogovoriti, koga bodo kandidirali za župane ter da bodo celo liste za svetnike težko sestavili. In prišel je čas streznitve (kar sem tudi zapisal). Izkazalo se je, da se nisem prav nič zmotil. Se pa proti koncu leta 2003 pri pomladnikih kaže neko novo ime (iz Hrastnika), ki bo razburkalo zasavsko javnost, pa tudi nesojeni trboveljski župan Slavko Kmetič zna biti še kako opazen. Zapisal sem, da bo na dan prišla stanovanjska afera nekega župana. In resje. Trboveljskega, ki gaje razkrila dopisnica Dela Polona Malovrh. Še vedno pa ni povsem na dan prišla stanovanjska afera nekega drugega župana, ki tudi zaradi tega včasih s strahom odpre kakšen časopis. Zapisal sem tudi, da bo v neki tovarni prišlo do velikega odpuščanja. Sem se motil? Ne. Saj poznate zgodbo o Delozi, Lisci, Mehaniki, Peku, mar ne? Zapisal sem tudi, da bodo novo leto Zasavčanom voščili skorajda isti župani kot prejšnja leta. Vsi stari, ki so kandidirali in bili izvoljeni, so to tudi res storili. Bo letos kaj novega? Na slovenskem političnem prizorišču se kaže nova stranka. Pa ne stranka bivšega predsednika Milana Kučana, ki mu bodo še naprej izkazovali časti kot daje sam bog, ampak bodo o stranki razmišljali v krogu Barbare Brezigar. Podporo medijev bodo imeli le toliko časa, da bodo pomladnike še bolj sprli med seboj. In leto referendumov bo. Kar nekaj bo za predlagatelje uspešnih, celo tisti najbolj razopiti. Premiki bodo tudi v zasavskih novinarskih vrstah. Nek znan in dober novinar, tudi nekoč že sodelavec Zasavca bo zamenjal službo. In kaj se bo dogajalo v zasavskem športu? Zagorski košarkaši se bodo rešili izpada v zadnjih sekundah prvenstva (to bolj kot ne le upam), kar pomeni, da bo manj “kruha” za ostale športe. Bo pa več denarja za šport v Hrastniku. Na žalost bo nezaposlenost v Zasavju še kar naraščala, vse več bo staršev, ki ne bodo zmogli plačevati šolanje za svoje otroke, vse več pa bo tudi otrok, ki bodo naokoli hodili omamljeni. In kaj bo razveseljivo? Ker so v vladi zamenjali glavnega veterinarja Kovača, ne bomo več vedeli, kako zastrupljeno hrano jemo. Hm, to pa, če malo pomislim, niti ni razveseljivo. A vlada očitno misli drugače. A tako s(m)o si pač izbrali. 7AS4Vf _______16, PROSINCA 2003 1 IZ MALEGA POSTAL JE VELIK Se še spominjate kako smo nekoč kakšnega pijanega uličnega ■ »slalomista«, z okomimmi gibi hrošča kebra primerjali? »Glej ga! Pijan je kod keber,« smo se imeli navado iz reveža | posmehovati. Pri tem pa smo nehote žalili nedolžnega hroščka, ki ni | bil prav nič kriv in verjetno nikoli v življenju pijan. Pa se je keber iz malega k.... v velikega Kebra nekega dne I spremenil in nam z zakonomom o alkoholnih omejitvah zagrozil. Vprašanje je le; ali je tudi (,)eber z velikim K vse čase svojega ■ življenja tako nedolžen in trezen vedno bil, kot tisti (,)eber z malim k. ■ Meflsto I TRBOVELJSKI VOLILNI KOTEL V Trbovljah so volilci čudni tiči. Bogdana postavili so na županski prestol; pod prestol pa so podtaknili mu, koalicijsko nevesto. Vprašanje zdaj pojavi se; kdo nosil hlače bo, kdo krilo? Rešitev je na dlani; če Zmago Jelinčič se imenuje Plemeniti, predlagam, da Bogdan Barovič postane Kremeniti. V Mefisto J BB« SIMM lil SLOVENIJA TEL 1 N T E R MARKETING www.rumenestrani.com Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Celje - skladišče D-Per 1 6/2003 l informacije o stanju na vašem računu plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita, vezava depozita sprememba bančnega PIN-a, sprememba naziva računa pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom telefonska številka Klicnega centra NLB COBISS o Moba je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v vaši matični poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih. Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Samo za uporabnike Mobitel GSM. fO J banka zasavje -----' Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje