o princi pih organizacije zdravstvene službe po novem zakonu, posebej glede na zdravstvene centre* Dr. M a I' j a III A h Č 'Ln* Vse od olSvoboditvesrnO'razpravljali O'pO'trebi pO'nekem okvimem zakO'nu, ki naj reŠii temeljna vprašanj a O' olrganizaciji 2idravstvene službe, določi tipe 2Jdl'avstvenihzavodov, p'lOOfilein fOTmiranje kadrov, reši fUtrikcionalnavprašanja zdravstvene službe, pl1edvsem pa povezavO' posameznih zd:mvstvenih zavooO'v v funkcionalnO' (ne orrganizacijsko) enoto. Vse tOlnaj bi pripomoglO', da bi za- jeli Zldravstvene probleme zares v celoti. Dolge 150' bile diskusije, ali naj se lotimo te naloge induktivno, tOl'ej t,ako, da bi izhajali iz skupka posameznih problemQv, ali deduktivnO', se praví na ta način, da bi izdelali najprej okví:rni zakon inšele natQ izdajali posamezne specialne zakolIle in zakolIlske predpise. _ Ker gre pa življenje svojo pot in nam dOlzadovO'ljive re'šitve ni uspelo priti, smOlnajbolj" pereča vprašanja s tega podiročja reševali vsaj delno s spe- cialnimi zakoni, z uredbami, pravi1niki itd. Med tem in ob tem pa je ,šel naš družbenopoliti'čni in ekornomski razvoj silnQ naglQ POltin povzročil revolucio- narne spremembe v naŠiih družbenih odnosih. Od prvotrnega oentralistiČTIega administrativnega upravljanja v zdravstvu smOlse z namenom, da bi zdrav- stv:eno službó približali dTŽavljanom, ki jim je namenjena, lotili pqstopne de- centralizacije in dožiireli v:elikanske, zgotdovinsko edinstv:ene spremembe. Ce naj bi razširili socialističnQ načelo, ki je v pogO'jih družbene lasltnine prOlizvajalnih sredstev uresni'čeno z delavskim samO'uprél!vljanjemv gospodar- stvu, bi bilo nujno tI1eba vskladiti upmylj,anje v družbenih službah, konkretno v zdravstveni službi, in preiti tudi na družbeno up'r~avljanje in podružbljenje zdravstvene poblematike, ker ne mO're ostati domena samO'oztkegakroga ljudi, ki je sami tudi ne mOfJ:'ejO'reševati. NasprortIlo,2Jdravstvena problematika mora :tJanitnatiVso družbo in ona JO'mOfJ:'atudi kot celota rešievati, skladnO' s pogoji ďružbenega razvoja, razvoda prnizvaja1nih sil in ekonomske zmogljivosti. TakO' srnO'dobili v zdravstvu družbenQ upravljanje, organe, v katerih je sodelovala družba preko predstavni.kovin v doloóenem razmerju tudli člani kolektiva posameznih zavodov. Istočasno so Zld!ra:v:stvenizavodi, dOlSlejbudže- tirani, prešli DcasamostQjno financi!mnje, razen preventivnih zavodov, ki 150 tudi poslej os.tali na proračunu. S tem je bila z;dravstvena služba pomavljena na ekonoms!ko baZ'O,Ik!arnaj hi prispeva1Q k jasnosti v e!konornskih odnosih in spodbujalo k ~acionalnemu gOlspodarjenju. * Refera1Jma občnem zborti SloveruslkegazdirtavnliiškegadJr1uš·tvav Ljub~jatllidne 10. marca 1961. - Op. ur. 89 Tako dru2benOupravljanje zdJravstva- ki naj ne bi zajelo samo finančno- materialnega poslovcanja, temveč hkrati družbeno usmerjanje pri reševanju roravstvene problematike in družbeni nadwr nad tem - kakor tudi samo- stojno firumciranje seveda nista mogla v celou rešiti problema glede organi- zacije zdravstvene službe, čeprav je zlasti družbeno upravljanje odigralo važno vlogo v razvoju zdrawtvene službe. Premočno je bilo vem.darle še admini- strativ:no poseganje v upravlj.anje te službe, po drugi strani pa je bilo premalo stimulacije 'za zdravstvene delavc:e, ohravnavane kot uslužbence-uradnike, da bi se na spl()šnov večji meri trudili uvajati sociali~tične odno~e med zmav- stveno službo in njene uporabnike in da birazvijali in poglablj,ali socialistične odnose v svojih kolektivih. Ti po svoji straní ruso imeli bistvenega vpliva na gospodarjenje S Slredstvi,ki jih je družba dajala zdravstveni službi, niti nÍSo mogli znatnej'e vplivati na organizacijo te službe. Prav tako pa tak sistem ni mogel vzbuditi in razvij.ati pri njih zanimanja, cla bi reševali družbeno proble- matiko naše patoJogije. To se je moralo nujno pokazati tudi v clelu in razvoju organov družbem.ega upravljanja, v delu svetov za zJdravstvo itd. PolSledica teg.a je bila, cla SIO'reševali probleme, kot $O se postavili prednje, in cla zaradi tega niso mogli voditi perspektivne politike na podlagi programov, ki bi iz- hajali iz čisto določene problematike ďoločenih območij. Imeli srno in imamo ~dravstvene zavode, omrežje zdravstvenih zavodov, ki so delali v;sak zase in izvaj,ali zdravstveno varstvo 1e delno (predvsem v smislu kurative). Zato je v velikí med upravičena trditev, cla imamo zdravstvene zavode, nimamo pa zdravs1tvene službe, ki bi izvajala zdravstveno varstvo v celot!Í (kurativo in prevem.tivo.),upoštevajoč ko;nkretne Irazmet'e na terenu. Vsak zavod je v glavnem de1al zase, ne meneč se, kaj delajo drugi; največkrat tudí niso pro- učevali z druŽJbenegavidika patoJogije, ki se je kazala v njihovi kazuistiki. Sami zavodÍ SQl se sicer razvijali in tudi delali, vendar V€Č aH manj zaprti sami vaJse,na nekaterih podTOčjihzdravstva boJj, na drugih manj. Vsklajeno pa to ni funkcíoniralo. Ob vsem tem niti ni moč trditi, cla bi delo ne moglo biti boljše. Za to so bili dani objektivni pogoji, zavodi so razpolagali z vsemi potrebnimi podatki, saj se jih s'ami Z1birali,le izko'I'istili jih niso. Tako se je rodila p~- slovica, cla se je naša zckavstvena služba a1xJmizimla. . Novi zakOiIlo organizaciji zdravstvene službe revO'lucionarno U'vaja nO'va temeljna načela v tO' službo, v odnose v kolektivih, prav tako pa v odnose med njimi in uporabniki njihovih uslug. To pomeni na tem področju dejansko velikansko r€V'O:J.ucijo,ki skladno s principi našega družbenega in ekonom- skega razvoja korenito lomi administrativne in hieraa-hičue odnose v zdrav- stvu, še bo:J.jpov€Čuje osamosvojitve zdravstvenih zavodov in poglablja druž- bem.oupravljanje. V skladu z načelom, da je komuna osnovna družbeno-eko- nomska skupnost državljanov, ji je poverjena tudi vsa skrb za zdravstveno varstvo pl'ebivalstva. Novi ZakOiIluvaja mravstene centre kot nO'vofunkcijo in dO'lžnost2dravstvceneslužbe, zagotavlja državljanom' svobodno izbiro zdrav- nikov in zdravstvenih zavoddv in jim daje možnost, da neposredno aHposredno preko organov družbem.ega samoupravljanja krepko vcplivajo na orrganizacijo, razvoij in funkcioníranje zdravstvene službe; dalje spreminja status zdrav- stvenih delavoev in na novo ureja njihorvo nagrajevanje pOlsodalističnih na- čelih ra2Jdeljevanja dohodkov pOlrezultatih dem; in končno dosledno uveljavlja načelo samostojnega fina;nciranja vseh (tudi preventivnih) zdravstvenih za- vúdov na podlagi ustvarja;nja dohodka in njegove razdelitve po potrebah. 90 Mislirn, da še nikdar ni bilo tO'likol'az;prav,pO'sve1;ovanjin toliko razgibano- sti v zocavstvenih kolektivih kot ob tej priložnosti. Razumljivo! ZakO'nuveljavlja kvalitetne novosti, nas pa mO'tijo tradicije. Treba je spreminjati tradiciona1Jno miselnost in oblikO'vati novo. Mislim pa, da bi bilO'mnogo manj težav, č€prav še zmeraj dosti, če bi se zdravstveni delavci bO'lj zanimali za naš družberu razvO'j, za razvoj d(Užbenih odnosO'vin če ne bi obravnarvali ~dravSltvenepro- blematike, iztrgane iz celotne naše družbene problemat:iJke. V tem koreninijů tudi zastareli odnosi v zdravstvu, ki SO'v .protislovju Z dejansko razvojno stO'pnjo v naših družbenih odnosih. Novi zakon ko'renito - spreminja prav te odnose in ne samO'formalno organizacijskih osnov. Vendar pa je od subjektivnega faktorja, tO'je od nas zdravstvenih delavcev V največji meri odvisnO', kako homo te principe ostvarili. Ne bomn jih čez noč, to bO' dolgotrajen razvoj, proces osveščanja, v katerem bO' imela zelO' pomembno vlogo tudi sindikalna organizacija zdravstV'enih kO'lektiVú'\r.V procesu spre- minj.anja odnoso'V je odmerjena izrednO' pomembna vloga zdrav,stvenim cen- trom, ki naj funkcionamO' povezujejo Zlrlravstv'enezavode določenega območja v dejansik:oorganizirano ~dravstV'enů službO',ki ho sposO'bna s perspektivnimi programi zajeti celO'tnů zdravstvenů problematikO' tega območja, jO'prikazati in predlagati primerne ukrepe za napredek zdravja državljanov. Zdravsrtveni ,center ni nov zavO'd,.temveč nO'vafunkcija Zldrav:stveneslužbe, je strokovni organ zdravstvene službe, ki pO' svodi plati prisperva k ukinjanju admini&1Jrativnegaposeganja v tO'družbeno službo. Zakon dO'loča,cla se ta funkcija ostvari v komuni, na ravní okraja kO't skupnOlsti kl()mun in na ravni republike. V poslednjih dveh primerih za na- loge, ki presegajů interes samO'ene komune ali ok,rajne skupnosti komun. PTi tem pa je izključena vsaka hierarhična medsebodna odvisnost v skladu z na- čelom samostO'jnosti zdravstvenih zavodo'V in Zldravstv1enihdelavcev, pred- vsem pa v skladu z načdom družbenega samO'upravljanja v komuni, ki se v njene, po zakonu določene kompetence nihče nima pravice vtikati .. Zdravstvene zavode povezuje v funkcionalnO' vsklajenO' službO'zdravstveni center s tem, da ena'lmpravnO'kot "par inter pares« (t. j. enaik med enakimi) sodeluje z zdravstv'enimi zavodi na svO'jem območju, jim pri njihovem delu nudi vsů potI'ebno pomoč z nasveti in instruktažo, s pO'sve,tovanji,seminarji, s tečaji za strokovno izpopolnjevanje in z uvajanjem enotne metodO'logije pri O'bravnav:anju in 'Cln.alizahZldravstveneproblematiike na njihovem območju in pri njenem vsklajenem r:eš1evanju. TO'nalogO' postavljam na prrvo mesto zaradi tega, ker odpira kadruvski problem. Predvsem od kadro'Vnamreč bO'odvisnů, v kakšni meri in kako bO'mo reševali te nalO'ge.Nobenega razloga ni, da bi ljudski odbori komune oziroma ,okraja aH izvršni svet republike ne določili čimprej zavodO'v,ki bO'dO'O'prav- ljali to funkcijo. NasprotnO', toHko prej se bodů za.čeli usposabljati zdrav- stveni delavci za to delo in toHků prej Se bO'začela zdravstvena služba razvijati v sprredaj opisanem smíslu. VzpO'redno s tem bo nujnů potrebnO' taik:ojorga- nizi~ati seminarje in tečaje, da bO'mo postavili organizacijske in strokO'vne ternelje. Mislim, da ni prav, če hi začeli razmišljati O' tem, ali je sedaj vaŽI1eje ostvariti občinski ali okrajni zdravstveni center, ker bi s tem le zapravljali ča'S.Vendar ho tO'moralo iti nekaků vzporedno. Ježe res, da je osnO'vnadruž- bena in ekoiIlomska enota komunalna skupnost, ki je doJžna skrbeti za zdrav- stvenů va'rstvo državljanov, da je torej osnůva v tej organizaciji center v ko- munL Toda pri tem moramO' upO'števati tudi realnůst, ki je taka, da je mnO--: gokje zdravstveni zavod slabo razvit in da prima:njik:ujeprri.mernůuSlPosůblje": nega kadra za to delojna drugi strani pa imamů na sedežu okraja YÍsoko organ,izirane :zldravstvene zavode (zJdravstvene domove, bolnice, higienske za- vode), ~akO'da' bo oenter ohaja: iz objektivnih in subjektivn;ih razlogov laže zažível in bO'moral, pa tudi sposoben bů krepků pomagaťi centru v komuni: Mislim, da ho najvaž:nejša nalO'gaokrajnega centra, nuditi vso pomoč in skrbeti za to, da bodo zaživeli komunal:ni centrl. Te okoliščine SQmočnů drugaČlle v LjubIjani, Mariboru, Celju itd. kot pa marsiikje na deželi; toda kadar raz- pravljamQ O' takih problemih, se ne smemo O'zirati le na mesta. TO'napaků namreč delamO'zelO'pogostů. Še holj narn osvetli tO'vpraša:nje obseg nalog, ki jih ima center, in prav ho, če nam bO' to za izhodišče. Zdravstveni center spremlja in proučuje na svojem območju higienske razmere in zdravstVleno stanje (patologijQ in pato- gene faktorje, umrljivost državljanoV"po starostni strukturi, spolu, vrsti za- poslitve itd. itd.). Zato zbira in obdeluje zdravstvenostatistične pa tudi druge morebiti potreibne podatke O'delu zdravstvenih zavO'dovin daje O'tem poroela: ljudskim odborům ozkoma izvršnemu sve,tu. Dalje proučuje ůrganizácijo in: delO'zdravstvenih za:vodorv,a1i je to smotrno in v skladu z danimi razmerami, obenem pa tudi vrédnO'ti njihovO' deló, ugortavlja njih slabosti in predlaga ustrez:ne ukrepe. V skladu z· danimi pooblastili uravnava center strokovno delo zavodov v zvezi z vprašanji, ki 150 splOlšnegapomena za zdravstveno službo, pO'pO'trebi pa skrbi tudrr.za nad:zlornad delomZldravstvenih zavodov. Že samo tO'pomeni ogromnonalogo pri vskla:j'evanju Zldravstvene službe tel' olstvarjanju in po- glabljanju socialisti'Čllihodnosov 2Jdravstvene službe dO'družbe. 'MisEm, da je tlreba posebnQ pQUdaTitinaloge, ki lO'gičnO'slede iz pravkar navedenih, konsekvence, ki naj bistvenO' spvemene obstoječe razme,re in pri- pomoI'ejo k hitrejšemu napreďku v zdravju in higienskem standardu, kjer je bila tudi doslej ena največjih slabosti naše :zldravstvene službe. Sicer se' je oo~lej včasih dogajalO', da je zdrav:srtvenaslužba tu in tam bolj ali roanj po- globljeno nakazovala analizo o ZJdrav.s.tvenemstanju, vendar je bilo to delo v glavnem nesrr.stematično,najveókJrat 150 bili to posamezni prO'blemi, iztrgani iz celote, kar je konČ'l1oizzvenelO'kot registracija stanja. Noví zakon pa nalaga centrom izrecno dolžnost, da predlagajo ljudskim odborom in prizadetim organom (skladom za ZJdravstveno varntvo delavcev in uslužbencev itd.) ori€ll1.tacijskiprogram za razvoj O'mrežja zdra!V'stv1enihza- vodov, 'O'riéntaci'jskJiprO'gram za ZJdravstvenovarstvo ddavljanov, ki je sploš- nega pomena za njihovoO'bmočje, da daje predloge za pospeševanje in napredek ZJdravstvene službe itd. Te stvati navaja zakon v zelo lapidarnih besedah, vsebina pa je zelO'bogaJtain za veliko veČÍnonova. Napravili bi urodnO'napalko, čebi se sedaj orrientirali samo na - strokovno lahko sicer tudi pravilno - analizo zdravstvernih razmel' državljanov na podlagi obstoječih 'razmer. S tem bi zašli v venke težave, ker ne bi upO'števali perspektiv v eelortnem razvojru komunalne skupnosti. Poudavek pri tem mO'rabiti na orientaaijskem programu, ki ne sme upoštervati samo ()Ibstoječihpotreb, temveč turu objektivne in sub- jektivne možnosti zdravstvene službe. Perspektivni program se mo['a ravnati po ekoll1omskih zmůgljiÍvolStihdruŽibe·(komune), pri tem pa kolikor mogoce upO'šteyati tudi bodoči razvoj, probleme in nove naloge, ki jih ta razvoij pri- naša za zdravstvenO' službo; predlagatibi mOTalustrezne p'reventivne ukrepe za morebitne nove patogene falktoil'je o(ziroma za morebitne kvarne vplive okolja na državljana. Način ži.vljenja prehivalstva se spreminja z mzvijajočim se gO'spodarstvom, z induSlt:ria1izacijO',_zmehanizacijo v kmetijstvu; novi na- čini dela ne vplivajo samO' na romatiko, temveč tudi na psihiČlnO'pO'dročje č10veka in na medsebojne odnO'se;opravka imamo z novimi snovmi, s surovi- nami za predelavo, ki so toksicčne in na razme na'čine patogene itd., irtd. Ta .razvoj je pri nas izrednO'nagel in se mu bOomorala prilagoditi tudi z,dravstvena služba. Vsi vernO', da se naš diruŽJbenopolitičniin elkonomski razvoj odvija pO' načrtu, pO'pmgramu, v kateremje cilj jasnO'postavljen, Prav takO' tud:i vemo, da komune pripravljajo perspektivne programe za celomi razvoj komunalne skupnosti, za zvišanje materialnega in vzporednO'- tudi kulturnega standard a državljanov, program za do!očeno dobo in v_anj je tI'eba vključiti tudi OIrientacijskiprogram zdravstveneslužbe. ZatO'zdravstvena služba ní dolžna skrbeti samo z,a zdravljenje obolelih proizvajaleev,od ka~ terih zaht,evajo rprogrami velikih naporO'Vpri ostvarjanju postavljenih ciljev, temveč můra v največji mm skrbeti tudi za pr-evencijo, za njihovo pmvilno kondicioniranje', z zdravstvenimi, preventivnimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi utrditi njihovo zdravje in tako pripomoči k zvišanju produktivnosti in ustvar- jalnosti našega delovnega člO'velka. Pri sesitavljanju perspektivnih planov v zdravstvu bomo mora1i zato upo- šrtevati tudi smel' gospodarskega razvO'ja n. PI'. V komuni, ker bO' ta razvoj nujno vplival na socialnO' in starostnO' strukturo prr:ebivalSítvain s tem na patolO'gijO'.Znano je, da se starostna struMura našega prebival:stva že nekaj let sem stalno spreminja, kar je tireba upoštevati tudi pti analizii patolO'gije. Tudi naša patologíja se spreminja v smeni, kot orpažamo 1:0pri gOlSpodarskO' vlsoko razvitih državah, vendar smo v tem pogledu še vedno zelo' heterogem; talkO'storpajo razne degenerativne bolezni (srea in O'žHja,rpsihonevroze, psihoze, r,ak, revmatorzee1te.)vedno bolj v ospredje, na drugi stran i pa imamo še marsikje- velike preglavriee s patologijo, ki je značHna za nerrazv:itedežele in jO'bO'treba čimprej izkoreniniti, ker na eni srtrani biološko slabi naše državljane, manjša njihovo ustv<:lrja1nostan krajša njihovoživljenjsko dobo, na drugi strani pa močno pritiska tudi na našo ekonomiko, na dru~bene sklade in zavira hitrejše višanje mater!Íamega in kulturnega -standwda. Zato bo nujno potrebno, da te Ors1:ankepreteklosti čimprej izkOTeninimO'.Seveda bO'potrebnO'tudi, da se zdrav- stveni zavadi, predvsem paeentri prl sestavljanju o:rientacijskih programov povežejo z drugiimi faktorji, ki sodelujejo pri ses1:avljanju orientacijskega pro- grama komunalne skupnos1:a,in da od njih dobijO'pOltrebne orientacijske po- datke. ZatO' ni po.m-ebno,kO't je bilo nekje rečenO',da hi mOirali zdravstveni delavci postati ekonomisti. Dobra in potrebna pa bo, da se bodů seznanjali z naŠloekonomriko in jO'srpremljali, saj bi namže samo kot državljanom mo- mlO'biti do njenega napredka. Ob vsem tem pa ne smema pre'zreti, da :lJdrav- stvena služba ni edina in ne sama, ki dela v zdravstvu. Za tO'problematika namreč se zanima še cela vrsta dru~benih in gO'spadarnkih organizacij, dru- štva, drugi zavodi in ust,anove, ki se tudi ukvarjajO' s temi vprašanji, ki 150- delujejo pri organiziranju zdraVlSltveneslužbe in skrbija za zdravstvena va,r- stvo. Zaikon računa s tem v skladu z razvijajočim se družbenim mehanizmom v komum. Zato izrecno dólača, cla opravljajo zdravstveno varstvo neposredno zdravstveni deiavci in zdravstveni zavadi, tako~ pa nadaljuje, da prl tem so- delujejo z zavodi za zdravstveno zava:rovanje (k ternu jih bo sílil že materialni interes), s sanitetno službo JUg"prehladna-<-<,nisů medii- cinskQ dolůčene bolezni z značilno klinično sliko in tipičnim povzročiteljem. ObsegajQskupinO'virusnih infektov respiratornih poti, katerim je skupnů, cla v ikliničn:i.sliki prevladujejo katarahli respiratorni simptomi nad slab.še izra- ženimi splošnimi znakí. Oblike prehladnih obolenj 180 ra~lične glede na ana- tomskQ lokalizacijo prrocesa. TakQ lahkO' v klinični sliki prevladujejo: znaki v:netja grla Z nežnim 'slu~avim eksudatom na tonzilah in v žrelu. Vča:sihopa- žamQistočasnQkonjuktiVitis z ůteklimi regionarniml bezga~kami, skoro ~ednO' pa manj ali bolj izražen laringitis. Prizadetost grla, sápnika in njegovih vej pa je lanko tudi tolikšna, da vodi do' Slimptomorvobistrukcije, ki jO'po~roča obilna eksudacija lepljiViegas'ekreta. V nasprotju z navedenimi težjimi klinJi.č- nimi slikami štejemo med prehladna obolenja tudi' običajni nahod. Nekateri uvr'ščajo sem tudi influenco, kjer 80' pa 8plůšni si:mptQmiizrazitejši od kata- ralnih. Klínična slíka inf1uence ni vedno tipična. Ugota-vljanje diagnorzev ne- tipičnih primerih je težkQ zlasti izven epidemje, zato jO'često zamenjujemO' z drugimi oblikami prehla.dnih obO'lenj. R~širje,nost prehla!dnih obolenj je zelO'velika. Pia stati,sNkliCHZ v Ljub- ljani O' :udravstvenem ,stanju prebivalstva v LRS v letih od 1950 do 1958 00 zaradi boleiznidihal, ki z,ajemajó tako imenovana prehladna obólenja, prizadeti najibolj otroci od 3-6 let, nato od 1-2 let, relativnO' najmanj pa pod 1 leto starolSti.Od vseh bolezni, zaradi katerih so se v teh letih zdravili otroci v di- spa,nze'rjih, SOl bila prehladna obolenja :odalečnajpOlgostnejša, saj jih je' bilo 17-18 Ofo od ~seh pri:merov aholenj. Ta obolenja sa bila tudi najrpog>SV1eča«,kar vse že nekam karakteristično dopolnjuje njihovO' podobO'.Sred~ja PQt je tudi pri oblačenju naj,boljša pot, pn kateri naj mate!r spremlja ppleg razuma tudi čut za to, kaj je primerno. 105 Da bo otrolk odporen proti' boJeznim, se mora veliko gibati na svežem zraku.Tudi v tem o(lku opažamo, da se matere pri nas bolj kakor dnlgod !pO svetu bojijo svežega zraka, zlasti še, če je hladen. Na Švedskem n. pro pustijo dojenčke od 14.dne dalje, da spijo več UT na zraku, tudi do _80 C, na Finskem pa jih dajejo na verande že z enim tedn1m, d()lklerne pade živo srebro na' -160 C. Tudi vsi otroci v vrlcih' in jasJil1 oibvezno spijo 2 UIripo ,kosilu na ooprtih polkritih verand ah pri isti temperaturi. Seveda so otroci pti tem domu zavicti v vatirane spa1ne vreče, prevlečene z balon:sko svilo, iz katerih moJi le nooelkin oči Dosegli 50 pa, da imajo prehlado'V vehko manj kaJkór pri nas in ,da v otroških ustanovah zadostuje, če obišče otroke Zidravni!k1-k,rat teden- sko. Mo['da pn nas ne boroo uvedli kar takoj finskega sistema, voodar bí pa lahko imelí malo več za'Ulpanjav kori\Stí sverega zra!ka, čeprav je hladen. Z zadostnim Zladrlevanjem otrok na sVe'Žemzraku bi labko omili1i tudi mar- Bikatere škodljive vplive neprimemih stanovanj" !ki 50 pri Zlc1ravivzgoji otrok žal še vedno eden' najteie rešljivih problemov. Zato pu:stimo otrolke, da se igrajo zu:naj, v stanovanjih pa odprimo okna in do'Volimo,da nam oo!nJČnlžMlki in svež Zirakpomagajo odstraniti iz njih vsaj zatohlost, vlago, viruse in bakte- rije, ki ISOnujen spremljevalec prenatrpanih stanocvanj. Redno kopanje otrolk in'navajanje večjih, dase umivajo vsaik dan do pasu s hladno vodo, 1;>0prav tako Ikakoiťspanje ob odprtem oknu pripomoglo k večji Odip()lrno6tiorganizma. Uporabljati moramo pač vse te načine od rane mladosti dalje, če hoČ€mo,da ho otrok zdrav in ne Po vsak teden stak:ni1kake bolezni. Kljub vehki važnosti utrjevanja in opravílneprehrane pa otroka vendarle ne smemo nepolSredno izpostavljati infektom. Z,avedati se mOl1amo,da ni ho- lezni brez povzročitelj a, pri prehladnih obolenjih pa mOll'"amoračtmati še celo z izredno majhnimi Povzročitelji, kri se zelo hitro širijo, t. j. z virusi. Zato sku- šajmo zac1rževati otroka čim dalje od prehlajenih ljtldi. Nikan:-ne mislimo, d1l moramo za:radi bontona dopustiti, da nam prehlajena teta a1i Zlllall€tCljubkujeta otroka. Ce msta sama dovoJ.jobzirna, da bi se tega v~drža1a, jim na primeren način olrleTllJOgočimok ntakt z otroikorn mi. Se celo pa moramo paziti, da ob epidemiji prehladnih obolenj ne vodimo otroka v prostore, koder se zadržuje mnogo ljudi. V taikem času ne jemljimo otroka s seboj v avtobus, v trgovine ali v kino, sicer,se borno te~a še pre!kmalu kesaLi,ko homo mqrah gledati, kako se otrok mučí s Ikašljern, z nahodom, vročino in MekUm grlom. Tokrat izbe- rimo za sprehod rajši samotno poctv gozd ·ali na. polje, kar bo otroku in nam samo kOlI"istilo,ne pa škodoiV1alO. Razumljivo je, da nam hodo nekateri otroci obolevali kljub Visem tem ukrepom. Ti so pač bolj občutljivi, reste kažejo tudi sicer znake eksudativne diaieze ali kak:ih drugih primjenih slabosti. Tebomo morah pač ~draviti, vet1-. dar bodo tudi pri njih bo1€Zl11ipotelkale laže in hitreje, če horno skrheli za odpornost njrihovega organizma, čeprav homo morali biti pri njih bolj pre- v1dni in razsodni. Véndar so ti otroci v manjš:ini. PTi ve1i1civečini pa hi lahko z utrjevanjern in Zldravimnačinom nege in premane od' najríeŽ.t1ejšedobe dalje dosegli, da bri:prehladna obo1enja ne bna več osnovni problem zdravstvenega varstva otrok, katerim bi pač vsi zdravstveni delavcl v sodelovanju s starši radi zagotovili zdrav razvoj in sr€ČI10bodočnost. 106 Prepreče\'anje ženskih bolezni Dr. I van P ajv ŠiÍ Č Gilrtekološk,apreventiva je sestavni del prevennve in vključuje oba spola. Pogoj za njeno uspešno izvajanje je seveda dviganje materialne in kultume ravní, príključiti pa mm-amo ternu še zdravstveno pl'Osvetljevanje prebivalstva na:sploh, starršev in vzgojiteljev in končnO' je poltrebna tudi Č1imvišja izohrazba zciraV'stvene'ga osebja glede prevennvnih ukrepov. Idealna ginekološka pre- ventíva se na 'videz zdi brezupna, vendar pa je možno vča:sih tudi v ra:zme-. roma kratkem času dosečí uspehe, kí jih nismo mogLí predV!i.devati.Predv!3em 'velja to za 'raka žen:s:kih spolovíl. Glede preprečevanja drugih ginekoloških bolezni si na:biramo svoje izJkušnje nekoliko po6asneje',o~koma rprepreěujemo jih lah!ko le s pomočjo 2Jadostnega šteVlÍla ustreznih zaVIQdov(d!i.spanzerjev, pahko ugo- tolVÍmože takoj po rojstvu, in sicelI":herrnafrodití:nem, híipospadijo, epispadijo in druge motnje V razvoju kloaJke, ika,sneje, o!kmg dva:najsteg.a leta srtarosm. ugotoVlÍmopo llIavadi atresio himenalis, dvO'jnosti na spolovilih pa v otiTOšiki dobi po navadi še ne ugoii;ovímo,mlttveč šele kas:neje. Pridohljen,e nepravi1nosti, ki na:stanejo v tem obdobju, so mnogolVrstne in na:m pTi njihovem prepreěevanju v znatni meri pomaga vedno bolj aJktivna in ,razširjena pediíai:rična služba. Saj :nam je že' pripomogla., da. imamo danes mahj primerolV in tum lažje primerrerahitisa, ki je prejšnje čase pogosteje množil pO'I'odn!iškekomplika:cije. K ternu je rpripomoglO'boljše predrojstveno varSl!:vO',ki z ustre'Z'!1!ÍIDÍnasvetí g1ede hi'gire:ne,prehra:ne iid. pomaga ik pravil- nemu razvoju plO'da,kar se poona tudi na praVlÍlnem raZVlOďurplodovega okostja,. Razentegaop0r.?:aanoŤ.e-' leslIlotemperaturo. Edini bolezenskizna:k po preboleni gonoreji je po navadi sterilnost. Naloga zdravstvenega osebja je tedaj, da pazljivo izprlliŠa vsako ženo, ki pride na pregled in toži o genitalnem fluoru, vendar mora biti spra- šeV'anje previdno inobzimo, ker sum na gonorejo ni o'benem tudi že dckaz zanjo. Ce pá iz sečne cevi in vratu maternice vzamemo bris in razmaz otbar- varno, jo v pozitivnem primeru s pomočjo mikroskopa lahko dokažemo. Go- noreja namreč ,še ni zatrta boJ.ezen,kar bi v v~čji meri lah:ko rekli za lues, temveč je gOllloIYe'jev č, kakolYsi mislimo. Podobno kako[' z gOlllo['ejoje s tuberkulozo ženskih spolovi!. Tudi taJ se pojavi na ženskih spolovilih večidei potihoma, dasi· na svůj specifični način. Ugotavljanje genitalne tuberkuloze je po svojeprav tako komplicirane na- r.ave, zlasti če ne moremú ugotoviti kakega procesa na pljučih ah na poprsnici. Ugotovitev genitalne tuberkuloze je vaZna zato, ker jo je treba zdraviti, tudi če se je proces morda že umiri!. Zaradi ugctovitve pa je potTebndhnekaj pre- iskav, ki jihdelamo vzpo['edno ali zaporedno. Te preiskave SOl: a) kultura cervika1nega izcedka na b. Koch (izcedek dobimú z otkluziv1~m peB-a:rjem,ki smo ga za 24 ut" položili na vrat maternice; b) preiskava menlStrua.cijskekrvi na b. Koch; c) hisiološka pre!iskavama:ternične sluznice, ki smOljo dob!iliz izpraskanjem; č) renťgenska diagnostika. Ker se tuberkuloza razširi naženska spolovila 'POkrvi iz pljuč ali 'PO- p'rsnice, je potrebna splolŠnapreventiva. S ·to preventivo preprečujemo tudi druge nalezljive holezni. Tuberkulooo zatiramú posebej še z dvigom splošne življenjske ravni, z besežiranjem in z zboljševanjem osebne higiene. Vsak po- sameznik je dolžan prizadevati si za :zJdravoživlje::.je, ker je odgovoren ne le za svoje zdravje, temveč tum za zdravje drugih oseb, posebnú pa družine. Zelo uspešna je v dobi spolne zrelosti tudi preventiva raka na spolovilih. Najpogosteje se pojavi rak na vratu maternice, in sker V'3/4 primerov, 1/4 pri- merúv raka pa je na drugih delih spolovil (na prvem mestu v telesu mater- nice, dalje na jajčnikih, v znatnú manjšem odstotku pana vnanjem spolovilu. v nožnici in na jajcevodih). Naše velikú skupno prizadevanje, da bi nam uspelo preprečiti nastanek raka sploh, je kaj verjetnúše za daljšo dobOlneizpúlnjiva , želja, saj nam ne uspe odkriti vseh raznovtstnih karcinogenih agensúv. Zelo verjetnú namreč ne gre samo za povzročitelja organskega izvora, marveč za 109 , kombinacijo dednih faktorjev, raznovrstnih dražljajev (okolje, prehrana, zrak, spólna higiena, poklic iid.) in virusnega faktarja. Večlkrat že 80 znansiveniki, ki se ukvarjajo s povzročiteljem raka, trdili, da je to samo neki vil'lUS,ki so ga tudi opisovali, vendar pa drugi 'l'aziskovalci niso prišli do istih izsledkov . . Brevent!iva raka naženskih spolO'Vilihje nnjbolj napredovala v prrdmerih, ko ~e za raka na vratu maternice. Od s:rner:i,v kateTih skušamo odpraviti. nastanek raka, 00 se najbolj uveljavdle trl: a) zbO'ljš~anje postpalI'talne nege žen.sikiihspoJrnni.lv smístu ginekološke preiskave 2 meseca pO'porodu, roravljenja ceTVicitioov,eritroplakij, kolpriti:sov in descenzuoo'V, morda tudi šivanja raztrgarnn materničnega ustja takoj po porodu a1i ka:sneje. b) sistemal1sko preisikóvanje rnm večjega števila žen s prvensiveno na- logo, da odikvijemo valkana vraJtu matemiee v začemem stadiju. V ta namen nam služijo: preiSlkava S spekulii, ohau:vooje eritroplaikij z Lugolovo raztopino po Schillerju, cl1:ološkapreiskava, kolposkopija z raz1ičnimi povocavami in histolo'ška prrreiWkavaiZTezanega mateirlailia. c) če ugorbo'Vitmonaka V katerem koli stadiju, je potrebno čimprrejšrrlje ustre2lIlO zdravljen.je, krl. je lahkO' bod!im samo ope't~ativno, samo O'bs.ecvalnoz rentgenom oziroma Z radijem ali pra kombinirano. IntenziÍMl1aprevennva v navedenem smisIu je tudi že pri nas rodila bo- gate sadove, kljub islill"OlmniÍmorŽJIl061Jim,ki jiÍh za ooaj imamo glede osebja in materia1a, toda ne primanjkuje nam dohl'e volje, ki je pravtako potrebna. Najteže pa je prepvečevia!ti lléllStanekraka na jaj'čnikih in jl8joevodiih, 'ker tod za boleZJenni prav nohenih 'specifiiOO:ihsimptomov (noben!ih bolečin!) in so tudi metode, S katelI'Ími hi lahko prr:éIJvoč8ISnoodkráli to botLezen,nezanesljive (kuldO\skopija). Na Slplošnove1ja, da mO'ramo O'dst:nanitivsak tumor na mater- ničnih prlveskih, č'e je le za jajce velik in če zanesljivo lahko sklepamo, da ni vnemegaZJnačaja. V dobá ,spoWnezrelosrti Se poj,avljajo krvavitve !Íz raznovrstnih vzrokov: gestacijske (v zvezi z nOBečJno,.,tjO),orgaru>ke (zar3ldibenignih ali malignih tumorjev), funkcionailne (največkrat zavoljo ve'č ali manj j8lSnih hormOil1skih neravnov'esij) in s:imprbomatične (zarr::adinalez1jivih bolemi, zaJmdi slI'Čllebo- lezni, zalradi vnetja not[;anjih spOllOlViliM.). Na,jteže preprečujemo funkClÍonalne in organske krvaViÍtve. Kljub temu pa žEmlilahko rnnogo koristimo,če pravo- oasno uk'repamo bodiJsi kQn.ser\J;ativnoaWioperarbivno. Huda izguba krvi zmanj~ šuje žehino S1:orilnOlstdoma in na delovnem meSltu. Tooa konservaiivno, t. j. z ergomovimi kapljicami aJii.z drugimi SiI'eď:s.tvi,'krvavdtve ne smemo zdraviti predoJ:go: najv8Č 1 teden. Ce se v tem času ikrvavitev ne ustavi, je potrebno op,erativno Zíd[1é1Jvljenje.fu knnservativnemZidravljenju je zelo važno, da 00- redJi.motudi počitek. Dandanes velda pravilo, da ()Ikmg 35. leta starosti in tudi kasneje ne kaže ZJdTaViÍtilroll1Servativno,temv8Č da je takoj potrebna proba- torna abrazija, izpra:skano tkivo pa je poslati v histološko preiSlkavo. BotLečinev Ikrižu, ki se javlja:jo v tem obdobju, 50 lahko genitalnega aJii. ortopedskega ,izvOI'a,včasih pa 50 tudii kombiníirane. Ginekološke spreniembe, ki povZTočajo bolečillle v kriŽJU, 00 bod:isi vnetja, lahiko glre pa tu,di za spre- membe v legti.notiranjih sprnóvil (marternice in Illožnice).Or1npedsike spremembe 80 zeloramovrstne. UgoWvimo jih lahko edůJnoJez rootg1ensikim slikanjem, včasih pa tudi 'sHlkane pokaŽ€ nióeSaIf'.Govorimo o 'Statičnem vzroku. Boil:ečillle no v kri~u so pIi ženi zelo pogos-tne, včasih pa je mO'ŽiIlošele po daljšem opazo- vanju odkriti točen vzrok. Po 40. letu starosti je potrebno, da v nekaterih primerih, ko se je žena že dolgo zdra,vila zarradi vnetja tumOlI'jevna materničnih priveskih, miJSlimo na operativno zdravljenje. Ta:ke žene 50 zaram sta.1nihVIITlčinživmo razdTaž- ljíive, nimajo apeiJita, hujšajo, imajo nerredne kJrvavitve in rizcedek.Operativno zdravljenje je radikamo, t. j. popolna odstnnitev nowanjih SlPolovil(mateT\nice, jajčnikov in jajcevodov). Kljub ternu da se po odstramtvi jajČ!llikovpojavljajo motnje, se žene telesno v€Činoma popravijo in jim je življenje dokaj znosnejše. Pravtako je svetovati ženam, ki imajo znižano in zdrknjeno no\Žnico,oziroma materrnico ali ohe, naj se dajo 9perirati, posebno če jim uhaj a seč tudi že pri najmanjšem na;poru, kihanju ali kašlj anju. Naj slednjič še posebej spregovorimo o nooečrnostiin o porodu. Dandanes rodi na SVIOijíihdomovih rarzmeroma le še malo žeavnikein babice dispanze'rjev, poovetovalnic za žene infQ["ffi~- rajo o tem, kako je pútelkal p()rod, in s tem pripomorejo k popo1nejšernu po- porodnemu Valrstvu,ki je pri nas š,ev ~azvoju. Razen tega zbirajo pO'rodnišnioo in ginekolooki oddelki tudi statističue podatke, ki so podlaga za študij porodniško-ginekološke služJbe,nakar se na njihoVi osnoVi da!jejo ~edlogi za zholjšanje te službe. V dobi klimakterija nastolp~joraznQIVTsmetežave: telesne, s strmi ožilja, in duševne. V-semu ternu se včaSlihpridružijo še neredne krvavitve. Opažamo zvišanje krvhega tlaka, srbenj,e na spolovilu (sladkorrna bole2len!), žene se I)(Ytijo,lI'1espijo, 60 lI'1'ervoz:ue,čut:ijovalO'Vanjaitd. Potrebni rSopredV'sem f:i.zikalni !in dietetični ukrep!Í. Poznamo sicer raz- nOVlI"stna7Jdravila za lajšamje teh težav, vendar je d05ti bolje, če ~a more prebit:i brez njih. Moroa lahko do.se'žeto že s tem, da si pravilno uredi pre- hrmo, odvajanje, če skrbiza pnmerno mzvedrilo s sprohodí v naraVI()I,ozi- roma z nekoliko daljšim dopustom v kraju izven stalnega bivališCa. Nekatere holezni, ki jih je žena imela že PTej, se s težavami, ki 50 značůlne za klimak- terij, še poslabšajo. Posebno pa je treba paziti, če žena krvavi, da izguba krvi rui prevelika, Ikffi'bi z/lll"/lIditeg·a trpela fu:nkcija vseh organov. Potrebino je tu-di pravočasno ugotoviti vzrok krvavitve in UJStremoukrepati. Vzmki krva- V'itveso lahko: rak, miomi, endometrioza, hemocagična metropatij,a itd. V dobi starosti se pojavljajo spremernbe na vnanj,em spolovilu v obliki neznosnega s:rbeža, levkoplakije, kravroze a1i karcinoma. Te motnje oziróma spremembe na vnanjem. spolovilu si sledijo lahko v takem vrsmem reciu, kot srno ga opi:sali. Neznatnim motnjam žene včasih ne poov€Čajoposebne po:romosti in upo- rabljajo kakšna mazila, ki so jih dobile od svojih prijateljic. S tem pa lahko zamudijo zelo veliko. Pů takem srbenju se včasih v razmeroma kratkem času réilzvijerak. Na notranjih spolovilih se v tem obdobju, ki je zelo dolgo, poslabšajo ne- katere spremembe, nastale mO!l'daže v dobi spome zrelooti po porodih (zni- žanje, zdrknjenje ali celo obrnjenje maternice) in je potrebno zdaj operativno zdravljenje. Ce se krvavitev, ki je že zdavnaj prenehala, zopet pojavi, ne gre za me- sečno perilo, temveč zelo verjetno za kaj drugega, velikokrat za raka na te- lesu maternice, mGrda tudi za raka, ki se je razvil na znižanem vratu mater- nice (dekubitalnJi ulkus). Seveda je vzrok krvavitvi lahko tudi vnetje nožnice, cerviika1ni polipalikakšna neznatna poškodba. V teh primerih pa večinoma 112 ne giI"eza !kTVaVlirVev,'temveč le za krvave madeže na perilu, ki seveda roso br~embni in je pOltrebeh'Pregled. Dandanes, !kose življenjslm staxoot podaljšuje, srečamo sté1!rejšihžena vedno več; potrebno jih ho na primeren način prepričati, da bodo hodile v ginekološke dispam.zeTjea1i druge roravniške ordinaaije na pregled, kO!Iltrolo oziroma zdravljetnje. Ce gre za znižanje ,a1izdT'knjenje matemice oziroma nožnioo ali oibeh, dandan'es ne Illameščamo več obrročev ali pesé1!rjev,'bemveč večino paaientk rajši operir:amo, saj operaaija ne pomeni nQbene po\Sebne nevarnooti. Prav tako se bromolotili' orperacije tudi v primerih, ko gre morda za raka, in ne hoplo vselej in samo obsevaH z rentgenom ali radijem. K prerpl"€Č'e'Vlam.jug[nekoloških boleznlÍ dosti ;pripomOll'ejo.sdSltema~kotbi hotelo nelkaj izpasti", splošnO'slabO'počurtje,slabokrvnosrt, frigidnol'lt. Zaradi vnetja jajcevoclorv se ti do!k:ončnozlepijo in žena je stmima. POl naših in ZUIl1anjihstaltistilkah je zaradiinfekcije pri splavu SJtelrilnih30-40 ol. žena. Dejstvo, da jajďevodi včasih nro v celoti zlepljenti, temVIeČ1e demo, a1i cla jih z našiÍmi terapevtskimi ukrepi usposobimo za prehodnoot (rorravljenje, obsevanje, prepihi), vodi večŘ:rat dO' zanosli,tve izven mart:emice. Operacija, ki sledi, odstranitev jajce'V'Odain zalraBtline na drugi stranli PO'menijo, da ima taka žena minimaln.o možnoslt za ponoV'lloZBn(Jsi:tev. Zena, ~i je že bila kdaj aH celO'večikrat v položaju, da ji je bilo treba mateT- nico izpraskaili zaradi splava, bO' po morrebitni ponovni nOlS'eOnostiimela ob 'PO'roduniz komplikacij. Krvavitve pO' porodu, zlrosrtlizaréIJrngloboko vraščene post'eljice, ki ni imela pmve pQd1age za normaInQ namesrtitev, 50' reden pojav v naših porodllllišnicah. Manua1na odstranlitev pooteljice v teh primerih ni vedno zéIJdOiS'tTha.Potrehna je pogosto operativna in:beirvencij:aaH tudi odstra- nitev cele maternice. Posebno tragi'ČIl1iSOlprimeri, kQ si žene same alti pa jim v maternlico ma- z;ači vlagajo razne korrene, izpuljene nepoorednQ 1z zemlje. Komplikacij zaradi tetanusa 'je res vedno manj, a sr€Čujemo jih še' vednOl.Doslej sta bili pri náS Olbtakem dogodku rešeni smrrti samo clve ženi. Vse druge so umrle, ker je tetanus opravil svoje. Naše komisáje za odpTavo plodu 00 vedno holj liberalne. To ni praViéIJve- šitev problema. Splav se ne da rešiti s splavom. V letu 1959.je bilO'odobrenih 116 preko 8000 splewov v LRS. Vseb!i. bilo prav, če hi po teh splavih ne bilo po- s1edic. Toda ne, tudi najbolje opravlj'€lni splav nooi za reboj pooledJice,večje ali manjše. StaiiSltiČ!nipodatki iztuje literature, pa tudli našti to dokazujejo. V ZSSR je bil od leta 1918-1936 splav legaltiZJi:nan.Cetudi so bili splavi narejeni strokQlVIlo,je v bolnicah (res da v eri pred antibiotiki) na vsakih 400 narej,enih Sl{t1avovUIIl["la1 Ž€lna, 28 0J0 jih je ootalo sterilntih, 50 Ofo pa se jih je po SlPlavihvesnOzdravó.loza posled:i<'ínimivnetji. Na Svedskem so celo pri najprec:izneje izvedentih sp1avih v hospital- nih ustanovah registrirali komplikacije v 15 Ofo primerov. Na Dan:skem so zabeležili leta 1952 na 10 000 sp1avov, opravljenrih na ginekoloŠlkih oddelkih, 38 umrlih ŽOOJain 32 Ofo komplikadj. Na Madžarskem so 1eta 1958 ugotovili 0,17 Ofo, v Bolgarijli pa isl\;egaleta. 0,16 Ofo períocacij uterusa. Mi Zlazdaj še nlimamo lastne startistike o teh vpl'ašanjih, čeprav vsaj ne•.. katere ustanove prav 'reSIlOzbirajo te fl'iodatke.Lahko pa tr'dJimo,da niso naše žene prav nič manj izpostavljene nevaJrIlOSl1im,kOltso žene v kéllterikoli državi, bodisi na vzhodu ali na zahodu. Pri vseh organskih, ali bolje oomatičnih, posledicah pa (razetn v zadnjem času) dosledno vsd., ki se s tem ukvarjajo, pmabljajo na pmhiéne pooledice splava. Morda 50 te včasih še hujše, le da jih niti ne regiSltriramo, ker zanje sploh ne sprašuj,emo ali ker žena sama ne zna opisati duševnega stanj,a, v ka- terem je, čeprav čuti, dia z njo nekaj ni v vedu. Te posledice 50 najbolj očitne pn ženskah, ki sd s!i.oeržeUjo nosečnosti, vendar pa zaITadtizunanjih okolišón ne morejo donositi in gredo po poti. srplava. Cutijo jih še posebno ~ene, ki jilm je to prva nose<'ínosr!:,zlasrbipa fute, ki SIO že po sami naravi psíholabilne in zadošča :pn njih le majhna travma, cla se rruvno:f;ežjepQruši. NoseČ11ostsicerr ni bolezen, je pa v življenju ~ene pOSlebnostanje', ki zah- teva čisto svoje pogoje. Gre za skupek pojavov ten:-d1'ohruihin velikih sprememb na organizmu ~e in v njeni duoovnosti. Nasilna, groba prekinitev vseh teh pojavov, vs,eh teh sprememb v zapet povsem drugačno stail1.je,nujno vodí do cele v:erige procerov, tokr:at v obraltnem smislu. Ves o['ganizem je pod vpmvom delO'V,anjahOl.:mono'V,·!civ pojaiČeni koliČŮlnikrožijo po krvi. To izloóanje in kroiiJenje se mahoma prekine. Vse funkdje, vzdrželVane po teh hormon'Íh, usahnejo ali pa otkrnijo. Ker gre za ooko povrezavo hor:monsikega SIilSitemas psihiěnim,5O stresi te vr.ste ěe rarzumljivejš!i.. Mnoge žene zapadej o v depresijo, ki jim v mall"SičemS1p[1emeniOISIIlQlVIli k,araikter. Navdaja jih neki nedoločen strah pred wem, kar je v zve2ň \S spol- nastjo. To in pa ponovni strah pred zanositvijo ima ZladokonČilo posledioo, ki jo opazuje toliko žena: odpor proti parlnerju, spalno hladnolSit(nimajo niti libida niti ne doživljajo orgazma). Da se taJkšno stanje !lu1'kokonča v nepn- jetnih konfliktih oS konČitloI1azve-zozaJkona, ni nobena redkoSlt! Ce je bila neka Žena pred srplavom vesele narave, živahna in zgolVOITIa, po(',rtanein lahko precej dolgo ostane tíha, sama VaISe7Japma (in:broiVertirana) in nedos1lopna. Motena je koncentradja misli. Raěunovodkinje, kti 50prej bile n. pro od- liěne .delavlke, po splavu niso več 7Janesijive, lker jim pOlt:rebapo koncerntraciji pomeni že izreden napoc. 117 " ~s:ti v posveroval- n v zvezi. Tedaj go.... ,e misJijo, cla je bm- 101 pO\gebneVažlI10ISti. vojih znank. Šeie ko -ijetnejše, se zatečejó tudi i'zven a:ŤJkovOl tehraziskaViah še nimamo. Naloge naše í'Jarawtvene in socialne slu~be so v primetrih spla'V1a,ki je prav gotovů sowažnikšt. 1, v.sek:aJkorII1Jadlan!i. Ce sploh kje, velja tu pravilo: Bolje prepreěev;ati kalror zdraviti! O tem, kaJkQ ~e'P'rečevati, se je napdsa1Q dovolj - rtreba lbi bilo le še ve1iko pomvovalnoSlti vseh naših í'Jclravstvenih delavcev, vseh prizadetih ocg1ano'Vin organizacij. Treba bi b1i1Qgloblje zaorati ledinQ prosvetljenosti! Skorraj VlSakadruga ž mco, tWii o slabosrt::ih,Ol b vorimQ Olemrezi noo'eónic ( hanje v nOlSleooostinorma Pomag:a:jQSIi,ikaJkor se jim jim je bmnanje zaradi POl po nasvert k zaralW1i.ku.Čl obrokov prehrane in Š1kod govorrlmQ Ol hipe.remézi !l" zdraviti Ví'JTokenas1Janka in po~j.šlih sprrememb v stvenih delavoev zahtev:a mnogo pr1zBlaevanja. I. Ba1:lronaJžnasIlužJba'ima vafulo :rlIa1ogo,da Ž€nam v ~godnjlÍ.illosečlnostti pomaga z nlasveti za pravilJno ra'V1nanje.Sestrre in babice I:ahků nosečnici, ki jo mučí jutranje bruhanje (vomitus matuttlllUS), pomagajo na - vanje patrom:ame službe !in.posveto'V:a1niceje ženi v ve1ikO'korist in ga rilo- ramo plt'av povsod uvesti. 118 II. H:iperemeza nosečln:icsodi med gestoze v prvi.h mesecih nOBečnost:L EtioLogija hiperemeze še ni razj:asnjena. Pmnamo v€Čteorij. Stara te>strésOVKV prak si lahko opažamo, da nezffŽelena nOlSečnost(zla- sti velja to za samske nosečnice) kaj rada prirpelje dO'hirpen~meze.Ali pa se do- gaja, cla si ženaželi ot,raka, okolica (mož, tašča, sol'odniki) pa izteh ali onih raz- lůgov gl8JffilOprotestira. Ta Mtranji konflikt je lahko prva olsno'Vain prví eti- ološ:kielement za po(lll}iejš,eneprijetllo ali celO'nevarno part:oU.ošikO'Sltanje. V ZJadnjem času imajo zcka:vnikii teža'Ve z zavodi za SIOdalnozaV'OO'o'V'anje, kOlnOlsečnice,če domnevajo, da gre pri njih za nevrogeno pogojeno hiperemezo, predlagajO' za daljlštistalež. Pti tffin p:redlagajD ženi, cla spremeni kraj bivanja. Ni nujno, dia j'e to letovišikti k~aj z naj'ooiljšimá klimatiěnimi razmerami. Bi- stvlena prri tem je ,sprememba oikoilja. III. PatrOlllaŽll1aslužba babic in sester na terell1u ima v zgoqnjem varstvu žene nosečnice zelDvažnO'nalogo. Ker je v stalnem sUku s posvetovalnico za no- semice, ima priloŽl1oot, da llill'leČOženO'čimprej n:apor1litja na prregled. Pri sV'o-- jtih hišnih obisikih pa ugoooo vplhl1a nacokoLicobodoce mat€'re, dia ji s tpravilnim odnosom pomagajo prekD morrebitntih težéllVin se z njD vred veselijo zaželenega O'troka. Sestra in babica na patrtň.čnidruŽlbeni odnosi, ki se zlasti hitro razvijajO' pO' uvedbi delavsikega in druŽibenega upravljanja na vseh 'področjih našega žti.vljenja, namreč z vso težo in osmnO' zahtevajo uredi1:ev teh vpraš.anj. Neurejeno ali boJje reč€nO' nezadolSltnorazvito varstvo, predvsem za otrok~, ki še ne hodijO' v šolO'aJi ki hodijo v osnoiVIlOšoJO',postaja huda O'Viraza 'še hJitrr'ejŠlinapredek. Goispodarski, zias"ti.indootrijlSki razvQj namreč neodvisnO' od naše volje vpliva na naglo spremembo strukture prehiv,a.Lstva, poopešuje urbanizacijo in rél2lbijapamarhalne družinske odnose. Ali se danes kdO'še čudi, da si žena, ki so jo stari družinski odnosí pQtisnili v p0,ložaj goopodinje-dékle,želiza- posll~e, gospoda:rske enaikopravnosti? Danes SQredki, ki ne bi spoonali" da je to najb<:>lljšapot k zboljšanju gmotnih razmer v družini in k zboljšanju splošne življenjsike ravni. In le mLmogtrede rečeno, tu gTe za mnogo globlje bis1:vO'pro,cesa:resničuega ekonomskega in duhovnega Olsvobajanja članO'vnaše dIružbene sikupnosti. Če gledamo na varstVQ in vzgojo mladega rodu s tega V'idiika,pa vidímů, da na tem podTočju še nismo SItorili doV'Ollj.Kam z otrokom, oe Se zaposlim? Tako se vprašrujejo tisoči. Kolika dohrih kad!lXlrv,&troikovnjaikorv,delavk je v zelO'težavnem položaju in moca vča:sůh celo zapustiti svoj delovni koileik:tiv in osr1:atidoma, ko dobita otroka, pa ga v odooJtnootimmata tlromu zaupati v varstvo. Namesrto veselja se pov€Čajo nepremostljive skrbi. TetkO' je predoči,ti ta vpraJšanja zlasti tistim, ki ima:jo te stvari takO' ali drugače l1['ejene. Thda nekarf:e['ipodatik:inam kažejo ta prroblem v vsej ostrirui. Porvedati pa moc,am, da ti podatki niro specialiZiiII'a!I1ina ta problem, temveč le na zapolSlene žene v odnosu na število otrr'olŠlkihvarstvenih \lStanorv. Vse- kakoc bi bolj odlI"Žalaprimerjava šte'Vila družin, zaposlenoLStienega ali O'beh roditeljev - MevilO'otrok - v odnosu na ŠlteViloin zmogljivooti oi1:rošikih varstvenovzgojnih ustanO'v. Vedno več je pri ?Ws zaposlenihžensk Letos junija je bilO' v Sloveniji zapp to problemi druži[l,e'; ortrod - njih varstvo, igr[;šča, prehraJna, službe za po:moč družini, uredirtev trgovinsikega omrežja dne'Vrte pOltlJ:1O<šnjei,td. Posve- tovanju, ki srno ga imeli leta 1956 ISkurpnos sverti za šolsltvo, so>CÍalnimVar- stvom, zdravstvom; urbanisti, tistimi, kidelajo v komunalnih služJbah,ter z druž- bepo-politič:nimi organizacijami na terno »KO'munain SikDbza človeka in pomoč družlini zaposlenih staršev" je močnO' porudarilo načeilo, da bodi komruna ne samo ipiciaitor, tem:več tudi oirganizaiWr in odgovornli činitelj pti šiiil'jenju in u~aJ1avljanju oitro\Šildhvarstveno-vzgojnih ustanov. Mnoga posvetov:anja so i~ar1a najprimernej:ših obEk tega vaJrnIŤvain spodbujala k hi1rejšemu :naprediku teh ustanov. Na današnji konferenci pa moramO' ponovnO' llg'otoviti - to dO'- kazujejoprej navedene šte'Viltke- da predV1s'€mz obsegom omrežja otroških varSltvenih Ulstanov ne moremobi'ti zald.ovoljnLTo je ugotoiViil,élJtud[ razpra:va v Ljudski skupščini SlovetrliÍje,ki je na zélJdnjemzasedanju sp'l'ejela; resolucijo .,0 vlogii komune in stanolVanjsike Slkupnosti pri razvoju družbene pomoči diružini pti vaJrn!Ívuotrok«. S taJkim sta::njem se naše sindiikalne organizacije, pa tudii.dru1gi,ki 50 odgovorni za razvoj in napredéik naše diI'u'žbe,ne mo[-ejo in ne smejO' zaJl1ovoljiJti.V bodoČieplI'licaJkujemoodločnejšo in razumnejšo de- javnmrt. Saj gre za to, dia se tudi v tej smerÍ sproží p:rizadevanje za višjo žívljenjskO' raven delQlViIlIDljudi 124 SindikaJlne podružnwe morajo stopiti v prve vrste za urejanje problemov otroškega varstva V délovnih pr-o,gramih in prizadevanjih s:i.ndilkaJnihpodružnic, pa tudi obči.nskih sindikalnih sveto'V, je sicer veliko go'Vora, pa tudi prizadevanj in uspehOlVv bor-bi za višjOlživljenjsiko raven déLa~'V in us~užbence'v. Kalko je z otroiki člam.o;vdelo'Vnih lko1elktivo'V?Kaj počenjajo, ko gredo martere in očertje za 8 in več ur z doma? Ti problemi v večinli deloVlllihrprogramov naLŠlihsln- diika1nih podrilžnic nisOlnašli svojega mesta. Le rriail.oje primerov, kOlHta se v u-okna svojem pooročju, saj kot samoupmvni oirganizmi dlrž'a'Vljanorvlahko najuspešne'jše pwezujejo pobude in nap0lfe in naloge na področju druŽJbenega vanstva in vzgojo otrok. Ne ~ le za plI'Íplt'Ú.ZVajalcevpriSlpevajo sredstva za 'razvoj in Ii.zbo1jšanjeottroškega varstva. Ljudsiki odboti naj posV€Čajootroškemu varstvu posebno P9'Zornost: Ugo"" tavljajo naj potrebe, jih vključujejo v programe komunalnega razvoja' hí z večamjem materia1ne podlage stanovanjs'kih skupnosti zagottavljajo stalen; in sistematičeI1 raivoj te dej avnosti. Skribe na:j tudí za u.strezno st11okovnd raven vseh olblik otroŠlkegavan;tva. III. V~oge in nawge strokovnih s~užb Strolkovne s'lužlbe,lci de1ujejo v obČlini,naj pomagajo vsem oibliikamotro-o Š1kegavarstva uresničevati smO'tre in naloge v vzgojnem, sodalnem in zdrav'" stvenem podTočju. Zato naj mboljŠiUjejonjihovo StroikOWlosttin skribe zl~ za usposabljanje Ikadrov. IV. Organizacija in oblike otroškega varstva 1. ObLi.keotrošik:ega varstva nastaj ajo rín se razvíjajo glede na po1Jre~ in razm.ere določenega oikoliša, na polhudo, s sodelovanjemln. podporo zaintere- siranli.h,sta:ršev.OtDokomnudijo varno zavetje, preskrbo" ZJdra-vokolje, ustrez- no družbo, možnosti za ~gre in delO'teT vse, kar je pO'trebnO'za ortrokov Vse- stranski J.'azvoj. 2. Pri organizacijipomoČiÍ druŽíná pIi otrošJkem varstvu je 1Jrebaup<>št~ va:tí najrazličnejše oblike. Take orblike so lahko: va:rstvo na dvorÍšču, igrišču, v otroških sobah, na izletih, v raznih krožkiih, na taiborjenj1h, letOiVanjihž VaT'- stvo v drugih družínah, ustanovah za dnevno varstvo, pionirskih in mladin- skih klurbih, domovih lim.podobnO', 3. Oblíke otrolŠkega varstva razv:ijajo posameZiIle ah več vrst dejavnosti. PIi tem se med seboj dqpolnjujejo in povezujejotudi z drugimi ustanovami m služJbami, kiskrbe za o.troke. 4. Vse samostojne oblike ottrošikega va:rstva se vodijo po načelih družbe:-- nega upravljanja. V teh oDganih naj sodeluječimveč staI'ŠeV in drugih državljanov. V. Kadri 1. Uspehi organlZlranega otÍušikega va:rstva so v mars1cem odviSil1~oď sposbhnega osebja. N.arava tega dela zahteva odgovurno pa tudí sixokovno iZOIbraženoosebje. 2. Delo OItroš:kegavarstva OIpravljajo prosvetni, roravstveni, sodalni in drugí za to usposobljeni kadri kott stalni uslužbenci alipa kot zunanji sod~ lavci. Ti se USlpooalbljajoza varstveno dejavnost redno ali iiredno v ustreznih izobraževalnih ustanovah. . . 3. V prizadevanju, da bi posp€šilirazvo1 otroěkega valrstva, da bi tesneje sodelova1Jiz družino in skupnootjo, naj se tudi starŠli in drugi državlj.ani čim- bolj Vlključujejo v to družbeno dejavnoo1:.Ljudski odJbori jim morajo priSlkI"beti potl'ebno Sltrokovnopomoč. 4. Pri nagrajevanju ooobja, ki se ukvarja z otroŠ'kim varntvom, jertretba up-teritorialna enota. Občina mora poskrbeti, c;:Jrganiziratin morda tudi financirati VBe vrste zdravstvenega varstva, za 'katere i.zrecno ni določena Šiiršapolitično teritoriaJna enata (ok,raj, republika ali fe- deracija). Občina mora zagotoviti državljanom zlasti tele verste zdravstvenega varstva: I -'- roravstveno pomoč ckžavljanom po zdravnilkih in 2Jdravnikth speciali- stih, prrvopomoč, oibli.skein nego na boln1!kovemdomu; - rbolnično zdravljenje; . - zoIbozdravsweno pomoč; _. zckavstveno' varstvoŠb1s:ke m1adine, vajenoev, .šlportnikov (pregledi, higienski nadzor OIbjekrt:ov); - zdravstveno varS'tvo žena, nosečruicin pIkromnoprebij,aU s!kozi živ1jenje. Kat manj plremožen 'dijak je F:ran'k študiral ~imna~jo pri očetih rpdarisrtih v Ras,tatrtu in prd je~tih v Bockenhelimu, pozneje pa filozofijo v Badnu, Metzu in konlČtnov Pont-a-MouSOO1Ilu, kjelr je I. 1763 diplomi.Tal iz fílozofije. Se med študijem filozofije je rnladega F:ranka začela ptrivIačevati medicina. Kljub upiranju matere, lm je hotela, da bli posrtw dl.ihoiVen,jn O'četa, ki se je bal nadaljnjiih sllroškov, je vendade odšel v HeliJdelberg, da lbi tam študi·ral medicino, L. 1766 je z ďdse,rtacůjo >>0 VZlreji malih otrok« positmvilna služben,a IJ()tovanjarpo svodem podiročju. Povsod je 7Jboljševal delo bolndšnic, lelkarn in babic. fu. moramo oII1€ni'Úiše z:namendto F1rankovo latinsko pr€davooje "'Akadem&kiig0vor o· ljudSki., ibedi, ki rojeva bo,leznh lmelga je leta 1790 v Paviji. Veiliikisocialno- medicinsikii pounen tegaPiTOOavanja je šele v novejšem 'času na novo OdikJri1znani zdtavstveni zgodOvinar H, E. Sigerist (1891-1957). Lahko sd misl.imo,da F,ran!kovtliTefocr::me,čep'I'av so bile napredn,e, n1s()bile všeč ysem ,prizadetim, zlasti ne mstim, kJ. so se melli ~že,nJ v s'Vojdh grnotn;ih. koristiib. ',46 Tako ješteVilo Frankovih nasProtnllrov v l:talijivSebolj,nMaščál0 .in konČlllo Stl 'ga za,tožili celo na. dvoru. Podaljši [lJ:e!ÍSkaviS() Franíku sker dali ;popomo zadQŠČénje in kriivce dmznova!li,vendarse v lta1iji ni več·počl.1til tako dohro kat SiPOČeUka.In ko S() ga leta 1795 poklicali na Dunaj na lIleko p<)S!Vetovanje,sůmu le-tam kot pré- iZkušenemu strokoVnjaJku polniŠ'moone-«in >'Slabortne-<-<,te,r jm temu usirezno síkušal tudi wraviti. Pozneje se je iztirezníilin je ústal zvest hitpoikratůčnimnazmom v medidni. Kot 'klinični učitelj je Frank napisal tudi Qbširno latinsko terapevtično delo v več zvezkih, lci je bilo zelo cenjeno pti pTa:M.iIčnihzdraVll1ikih.Prevedeno je bilo v nemški, franeoski án italijanski jezik. Prví zvezek teh nje,govih >>epitom«o wrav- ljenju bolezni je izše1 leta 1792.Po mne-nju zdravstvenih zgodovinarjev je to sloveča, s kritiko im učen05tjo mapisana knjiga, ki· je zajela vse takratno klinično znanje. Vendar tudi na Dunaju ni ostal Fran'k brez n8:8!pTisve1Jnikin te- lesnJiooOC"aWlJiik.Ko pia je aeta 1811zakJljučůlrokopiJs,m več dOIgo2ldJržalbrez dela in se je vrnil na Dunaj. Tu je ostal do s;voje smr1li.leta 1824 iKOItzelO' cenjen konziliami zdrarv:nj,k,v'karterega so imeli dunajs'ki meščani veliko zaup=je. Na Dunaju je kOlllcal Frank še šesti zvezek svojega velikega dela, ki je do leta 1819 izšel v treh oddelkih. V nj€'IIl govori Frank o ~<'!vsrtvu nasploh iln o vpllvu hrtega na blag;injO'.. ljana 1961. Knjiga 9bs~ga 207 stran i in stane 600 din. ,Kot drogi zve2;ek knjižne zbirke "'PQ- pularn.a medicina« je izšlodelo "'Ostani nUad,živi dlje«. Napisal ga je amerišÍti publicist Gayelard Hauser, znan že po številnih knjigah,. ki obravnavajo važ- I]la,vprašanja o zdravju in pravilni p~e- h~ani. . V tejknjigi nas uči,kako lahko s pravilrio prehrano in pravilnim nači- I:\om življenja ohranimozdravje in. mla- dost tja do poznih let. Predvst;!IIl pou- darja, da j~ uravnovešena, vitaminsko bogata, vendar pa ne preobilna hrana osnovni pogoj za dolgo in zdravo živ- ljenje. Seveda igra važno vlogo turu primerno delo, počitek, večkratna spro- stitev in pa uravnovešenostna vseh pod- ročjih, zlasti še v ,čustvenem pogledu. Svoja izvajanja podkrepljuje s števil- nimi primeri iz dolgoletne zadevne· prakse. Obenem daje turu napotke, kako si s primernim negovanjem, obleko ipd. lahko do skrajnih meja ohranimo mla- dostno privlačnost. Knjiga je zares dragocen in svojevr- sten pripomoček, ki nam prikaže novo lepo življenje brez It1UČnihsimPto~o~ staranja in životarjenja v poznih letih. Priporočamo jo v branje vsakomur, saj mu bo s svojimi kOristnimi n3.sveti samo v pťid. Zlasti 'Pa jo pripo'ročamo zdrav- stvenim delavcem, ki delajo na področju gerontologije oziroma se še posebej za- nimajo za ta vprašanja. Dijetetika. Spisala prof. dr. Arpad Habo in dr. Vanja Mikuličié. Izdala Me- dicínska knjiga, Beograd - Zagreb 1900. 15ó Knjiga obsega 1165 strani in stane 44Q din. Avtorja sta om~njeno knjigonaPi~ ~ala kot priročnik dietetike za zdrav~ stvéné delavcé, pač z namenom, dá bi sé še temeljiteje seznanili s prehrano bol~ negačloveka, saj je ustrezna prehrana . za zdravljenje posameznih obolénj vse več.tega pomena.Današnji razvoj 'It1edi- cine zahteva namree, .da sestaviln ure-: dlťvi prehrane za zdravega, Zl~sti pa starega in bOlnega človeka POsvečamo čim večjo pozornost. . Knjiga govori na splošno o sestavi hrane kakor tudi opomenu, ki ga imajo za razvoj in zdravje človeka posa~ezne njene sestavine, kot n. pro beljakovine in ogljikovi hidrati, zlasti pa' vitamini in mineralne soli. Glavni poudarekp~ je na sistemat~č'no in bistveno podanih dietah in na sestavi jedilnikov za obo- lenja, pri katerih je dieta predpisana', Knjigo zaključuje še kaloriJčna tabela za posamezna živila. Priročnik bo dobro služil. svojemu na- menu, ker res jasno in sistematično ob- ravnava diete za posamezna obolenja; obenem pa bo ustrezal tudi kot pripo- moč.ek za zadevno izpitho snov. S.M.M. Zbornik splošne bQlnišnice v Mari- boru (1855-1955). 'Uredil dr. EmanPertl. Opremil Janez Vidic. Tzclala ip založila Splqšna bolnišnica v Mariboro. Knjiga obsega 5~5 strani in stane broširana 1300 run, v polusnje vezana pa. 2300 din. Na- roča se pri, Splošni bolnici v Mariboru. Pred dvema letoma je Splošna bolni- šniea v Mariboru izdala to delo, ki pa- daja zgodovinski in družbeno politi'čni pomen, razvoj, strokovno rast in poslan- stvo te zdravstvene ustanove. Obenem S. M. M. S. M. M. S. d31. de- 153 s. Z. cembra 1959 do 31. avgusta 1960 je bilo doueljemn skupno 1006 štipendij štipen- dll;tom iz 122 dežel in pokrajiÍ1. Studirali so v 83 deželah. Približno 80 Ofo teh šti- pendistov je bilo finansiranih iz rednega proračuna SZO, drugi pa iz skladov Teh- nične pomoči. ZELENJAVNI STEKLENJAKI TUDI V SEMBERIJI Na poskusnih parcel ah Zavoda za napredek kmetijstva v Bijeljini in kme- tijske zadruge Dvorovi je letošnjo po- mlad prvič dozorela zgodnja povrtnina - paradižnik, kumare in paprike. Rastlinjaki so postavljeni na izvirih tople mineralne vode, ki je do tega leta brez koristi poplavljala okoliška polja. Strokovnjaki iz Bijeljine so izkoristili • toploto vode in tako jim je uspelo, da so v semberijski ravnini vzgojili prvo zgod- njo povrtnino, kakršna je do sedaj uspe- vala izključno le v toplem podnebju Hercegovine in Primorja. KRVNE SKUPINE PRI ZELODCNEM cmu IN RAKU Pri naraščajočem številu želodčnih čirov in raka na želodcu po vsem svetu so postali pozorni na krvne skupine bol- nikov. S statističnimi opazovanji so v Angliji ugotovili, da nekatere krvne skupine pri teh boleznih prevladujejo. Tako je med 753 bolniki z želodčnim ,čirom prevladovala skupinaQ" pri 746 bolnikih z želodčnim rakom pa krvna skupina A, in to z značilno razliko od drugih krvnih skupin. NOVIPLANTAZNI SADOVNJAKI V BLIZINI BEOGRADA Na površini 500 hektarov, v vaseh ba- rajevske komune, v beograjskem okraj u urejajo plantažne sadovnjake. Jugoslo- vanska kmetijska banka je zadrugam v Barajevu, Vraniéu in Beljini preteklo 154 leto odobrila kredit nad 500 milijonov dinarjev za ureditev sadnih plantaž. Za preskrbo Beograda so razmeroma zelo ugodne možnosti, ker je od Beo- grada do Barajeva samo 25 km. Zadruge bodo od tod in iz okoliških krajev pro- dajale presno sadje na beograjskem trgu. velike količine bodo hranili v hladilni- kih, med tem ko ga bodo en del porabili za predelavo. ZA ZDRAVJE MATEiRE IN OTROKA V BURMI Burmanska vlada in Svetovna zdrav- stvena. organizacija sta leta 1951 začeli izvajati program za zdravstveno -varstvo matere in otroka. Pomoč SZO je v na- svetih in pomoči za usposabljanje medi- cinskih sester, patronažnih sester in ba- bic, kakor tudi zdravnikov za Qtroške bolezni. Poleg _tega pomaga. SZO Bur- mancem z ustanavljanjem servisov za zdravje matere in otroka po vsej deželi. NOVI VAGONI ZA PREVOZ ZIVIH RIB V tovarni strojev in železniških vozil >>StankoPaunovié« v Nišu so izdelali po- sebne vagone za prevoz živih rib. Vsak vagon ima kapaciteto 6 ton in vgrajene sesalke domače proizvodnje. S pomočjo teh sesalk voda lahko stalno kroži in dovaja za vzdrževanje rib neogibno po- trebni kisik. Primerni za brze in ekspres- ne vlake bodo ti vagoni omogočili hi- trejšo in boljšo preskrbo tržišča z živimi ribami. POVECANA. ZMOGLJIVOST ZA PREDELAVO SLADKORNE PESE V VRBASU Da so rekonstruirali obrat sladkor- nega industrijsko-prehrambnega kombi- nata »Vrbas«, so porabili nad dve in pol milijarde dinarjev. Po tej rekonstrukciji se je zmogljivost za predelavo sladkorné pese povečala od 180 na 800 vagonov. SEROLOŠKE REAKCIJE PR! REVMATIZMU Prvo, kar so pojasnili v zvezi z etio- logijo revmatizma, je bila povezava s streptokoknÚni infekcijami. Resnično so pri nekaterih revmatičnih, zlasti kronič- nih bol.nikih v krvnem serumu našli protitelesa za streptolizin, kakor se ime- nuje O antigen hemoliHčnih streptbkokov iz skupin A, C in G. Bolnikova proti- telesa,ki nastajajo kot reakcija na ta antigen v organizmu, se imenujejo anti- streptolizini in jih pri bolnikih lahko dokažemo s specifično reakcijo antistrep- tolizinski test (AST). Ta teakcija je po- útivna pri vseh vrstah infekcij s streptokOlki skupin A, C in G, kadar je v bolnikovem serumu več kot 240 enot antistreptolizina. To velja za starost Od 6 do 20 let. Za diagnozo streptokoknega obolenja jenajvečjega pomena nihanje titra med obolenjem, ker vsak nov strektokokni infekt zviša titer protiteles. VisQk titer protiteles antistreptolizinov najdemo pri angini, škrlatinki, glome- rulonefritisu, karditisu in poliartritisu. Pri bolnikih s primarno kroničl1lm revmatizmom so našli v serumu faktor, ki ga imenujejorevmatični· faktor (RF, Reumafaktor, rheumatoid faktor). Doka- zujejo ga s pomočjo reakcije Waaler Rose, ki je v bistvu hemaglutinac:ijska reakcija .. Ta reakcija je diagnosUčna za razlikovanje primarno kroničnega od drugih oblik poliartritisa. Mejna vred- nost titra je 1 : 32. Izjemoma je reakcija lahko pozitivna pri sifilisu in še neka~ terih drugih obolenjih. V novejšem času se je izkazalo, da je mogoče revmatična obolenja sprav- ljati v posledično zvezo ne le s hemo- liti>čnimi streptokoki, ampak tudi z' dru- gimi vrstami bakterialnih infekcij. V serumu bolnikov z najrazličnejšimi pro- cesi, ki so v zvezi z okvaro tkiv in celic, in to bodisi zaradi bakterialne ali virus- ne infekcije, zaradi nekrobiotičnih pro- cesov in malignih novotvorb, so našli nespecifično beljakovinsko snov. Ta pro- tein se veže v prisotnosti Ca ionov s somatičnim C polisaharidom pnevmo- kokov. Imenujejo ga C reaktivni pro- tein ali kratko CRP. Pri vseh vrstah obolenj, pa tudi pri vakcinacijah in kirurških" posegih nastopi v organizmu že v 112 urah in tudi zelo hitro izgine, ko bolezensko stanje preneha. Dokazu- jejo ga v akutni ·faú obolenj in ga ime-- nujejo tudi "protein akutne faze«.Glede na to, da nastopa CRP pri številnih obolenjih v akutni fazi, je vrednost dokazovanja CRP pri revmatičnih oba- lenjih v tem, da z njegovo prisotno- stjo spoznavamo aktivnost revmatičnih obolenj v akutni fazi. Pri zdravih ljudeh CRP ni prisoten, razen '-"časih v noseč- nosti.Pri uspešnem zdravljenju akutnega obolenja C:RJP izgine iz seruma, pri ma:- lignih oboknjih pa ga jemogoče doka- zatl dalj ěasa. Serološka reakcija za dokazovanje ima ime reakcijaCRP. V njej reagira CRP v bolnikovem serumu kot antigen s specifičnim anti CRP se- rumom, ki vsebuje precipitirajoča proti- telesa. ,Ce pa so specifična protitelesa proti ORP vezana na molekule lateksa (= plasHčna snov), je mogoče reakcijo zelt> poenostavíti, tako da dobimo z aglutinacijo ;na predmetniku rezultat v 3 minutah.To modifikacijo imenujemo lateks test. S. Z. HLADNA STERILIZACIJA 2IVIL Postopku sterilizacije z žarki gama pravimo za razliko od sterilizacije s to- ploto - hladna sterilizacija. Ta p()stopek uporabljajo za sterilizacijo nekaterih far- macevtskih izdelkov, predvsem pa za sterilizacijo živil. Ta način sterilizacije je zelo ekonomičen in je zbudil zanima- nje zlasti med vojaštvom. V Kaliforniji so osnovali armadni center za razisko- vanje vpliva ionizirajočih žarkov na živila. V letu 1000 so konsetvirali v njem dnevno 11360 kg raznih vrst zelenjave, sadja in mesa. 155 S hladno sterilizacijo konserviranO živilo po kvaliteti in okusu' nikakor ni enako svežemu. Večina rastlinskih in živalskih proizvOOov izgubi naravno bar- vo zaradi prisotnosti različnih oksidira- nih spoj in. Doze, ki so potrebn:e za popolno .sterilizacijo, povzroče namre'Č v živilih kemične procese. Kerso ogljikovi hidrati in beljakovine. najvažoejše sesta- vine živil, nastajajo spremembe v glav- nem zaradi sinteze in razgrajevanja njihovih mulekul. V mesu n. pro nasta- jajo sulfidi, sicer v neznatnih količinah, vendar dovolj velikih, da dobi živilo neprijeten vonj in da ga potrošniki 00- klanjajo. Ko so ta živila primerjali z živili, steriliziranimi s toploto, nlso mogli za- beležiti razlik glede hranilne in energet- ske vrednosti. Od vitamÍnov So za seva- nje občutljivi A, C, E in thiamin, stabilni pa so D, K, (812, folna kÍslina, niacin in riboflavin. Pri hladni sterilizaciji je potrebno posvečati pozornost materHllu embalaže, ker pri sevanju lahko nastanejo kemične reakcije med molekulami ovojnega ma- teti ala in živil. s. Z. ADI JE RENTGENSKO OBSEV ANJE NOSECIH 2:ElNA NEVARNO? Zaradi stalnega naraščanja rakavih obolenj je danes v medicini utemeljeno priz~devanje, da bolníke v kateri koli starosti 'čim manj izpostavljajo ionizira- jočemu sevanju. Prav posebno škodljivo pa more vplivati sevanje na še neroje- nega otroka. Velikoštevilo levkemij in drugih malignih obolenj med otroki je sprožilo naslednja opazov,mja. Na uni- verzi v New Orleansu so sledili anamne- stičnim podatkom vseh otrok v starosti do 10 let, ki so v letih 1'9151 do 119515 umrli za levkemijo alidrugimi malignimi obo- lenji. ,Med podatki so posebej iskali do- 156 kaze ootrocih, kl so bili izpostavljeni sevanju pred ]ojstvom. Primerjali so jih s podatki o otrocih, ki so v istem ob- dobju umrlí iz drugih vzrokov. Tako je uspelodobiti podatke za 7,8otrok, umrlih za levkemijo, dalje za 74 otrok, umrlih zaradi drugih malignih obolenj, in 300 otrok, umrlih iz drugih vzrokov. Pn analizir~nju podatkov so ugotovili, da je bil v primen z drugimi otroki v času pred rojstvom sevanju izpostavljen znatno vetj! odstotek tistih otrok, kl so pozneje zboleli za levkemijo in drugimi malignimi obolenji. Tako je bilo med nosečnostjo izpostavljenih rentgenskim žarkom 27 % otrok, umrlih za levke- mijo, 218,4% otrok, umrlih za drugimi malignimi obolenji, in Hl% otrok iz kontrolne skupine. Večina mater kon- trolne skupine je bila v zadnjih treh mesecih nose'Čnosti na -rentgenskem pre- gledu medenice, dve materi pa na rent- genskem pregledu ledvičnih čaš v prvih dveh mesecih nosečnostl. s. Z. :J1NFElKCIJE S PRESERVlRANO KRVJO Bakterialne infekcije preservirane krvi se pojavljajo od 'časa do časa pn večini potujočih transfuzijskih postaj. Manjše kontaminacije krvi prepreIČuje že bakteriostatično in baktericidno delova- nje krvi same. Ce je vpeljana redna baktenološka kontrola vseh vzorcev krvi, je število smrtnih primerov zaradi in- ficirane krvi sorazmerno nizko. Povpreč- no pride en primer na 500OOtO' steklenie krvi. Koderkoli se je pojavilo večje šte- vilo takih primerov, so ugotovili, da sodeluje vedno več faktorjev hkrati. in sicer: nestetilnost pn odvzemu krvi, transportiranje pn visoki temperaturi okolja, pri katen se bakterije hitreje raz- množujejo, inpomanjkanje bakteriološke kontrole. s. z. ~ MEDICINSKA SESTRA NA TERENU Uredlla CltaBole Leto VIII - 1961 Izdaja Zavod LRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani •• 1 • Tiska1a Tiskarna ••Jota Mollkrič« v Ljubljani KAZALO Clanki Dr. Ahcin Marjan: O principih ,9rga- nizacije zdravstvene službe po novem zakonu, posebej glede na zdravstvene centre . . . 89 Belič Ančka in Bole Cita: Patro- nažna služba v Sloveniji 9 Bole Cita: iNaloge medicinskih sester v zvezi z regulacijo porodov • . 26 Dr. Hren Meta: S študijskega poto-- vanja po Svedskem . . . . . 31 Dr. Jerše Marjan: Obolenja žolčnika 98 Dr. Kalčič Svetozar: Preprečevanje poliomielitisa . ... . . 55 Dr. Pavšič Ivan: Preprečevanje Ž€n- skih bolezni . . . . . . 107 Dr. Pirnat Frančiška: Nosečnostne toksemije . . . . 14 Dr. Premru Boža: Hiperemeza no- sečnic . . . . . . . . 118 Med. s. Ravnič Helena: O problemih porodov na domu . . . .. 18 Dr. Savinšek Baldomir: Nekaj misli o rehabilitaciji tuberkuloznih bolnikov 45 Doc. dr. S'tergar Stane: O varstvu slabovidnih (Prvi napotki za delo medicinske sestre na teren u). 53 Dr. Skrinjar Boga: Nesreče v Slo- . veniji . . . . . . . . . .. 1 Med. s. Slajmer-Japelj Majda: Olaj- šajmo si delo (Beseda oddelčni sestri - za boljšo oskrbo bol- nikov) . . . . . 42 Dr. Tekavčič Bogdan: Splav in nje- gove posledice . . . .. 114 Dr. Vendramin Dragica: Boj proti prehladnim obolenjem otrok . . 104 Kako se obvarujemo nesreč v do- mači hiši (Ob svetovnem dnevu zdravja dne 7. aprila 1961) 3 lNezgode in njih preprečevanje (Ob svetovnem dnevu zdravja) . 6 Sklepf občnega zbora Društva medi- cinskih sester Slovenije v Ljub- ljani, dne 20. in 21. II. 1961 39 Aktualna družbena vprašanja Boštjančič Dolfka: Urejeno varstvo otrok, pogoj za uspešnejše delo staršev v proizvodnji, je naloga podjetij, komun in stanovanjskih skupnoGti 121 Jež Mila: Varstvene ustanove za otroke so materialna baza druž- bene pomoč i družini pri vzgoji in oskrbi otrok 127 Posvetovanje o varstvu otrok 121 Resolucija o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroš- kem varstvu 136 Vodopivec Cvetka: Kmetijska proiz- vajalka v vasi in v komuni 59' Med zakoui in uredbami Kaj nam prinašata zvezni zakon, o organizaciji zdravstvene službe in pa osnutek zakona o zdrav- stvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LRS (Slav- ko Kobe) 71 Zakon o rejništvu 74 Zdravstveno varstvo državljanov (Stanko Plut) 140 Zgodovinski portreti Ob 50. obletnici. smrti Roberta Kocha (dr. Mirko Karlin) 77 O »medicinskem policistu« Johannu Petru Franku (dr. Mirko Karlin) 144 Beležke ob knjigah Avgust Eebel: 2enska in socializem (C. B.) 82 Dr. Marij Avčin: Naš otrok (S.M.M.) 82 Gradivo s posvetovanja o problemih kmetijskih proizvajalk (C. B.) 82 Dr. Stevo Julius: Na ŽiVČIlipodlagi (Š. M. M.) . . . . . . 83 Dr. Draga Černelč in dr. France Ro- staher: Zdrav in bolan otrok (8. M. M.) 83 ZdJravko Omerza: Predšolski gluhi otrok in njegQva vzgQja (8. M.M.) 84 Gayelard Hauser: Óstani mlad, živi dlje (Š. M. M.) 150 Prof. dr. Arpad Hahn in dr. Vanja Mikuličié: Dijetetika (Š. M. M.) 150 Dr. Eman Pertl: Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru (1855-1955) - (Š. M. M.). ., 150 Prof. Dr. M. Sarvan: N~ga bolesnog detetll. (Š. M. M.) 121 Hélena Puhar: Matjaž in Alenka (Š. M. M.) 151 Leopold Rijavec: Ljubljanske bóF· nišnice 1786:-1960 (8. M. M.) 151 Obzomik S<>ci.alnifaktorji nesreč ,2 Kritične ure in vzdušja napetosti 5 Tudi še tako »vairni« predmeti 50 škodljivi . 52 lz nesreče v smrt 58 Nekaj številk 58 Varnost v industriji 58 AvtQmobilski promet narašča 58 Stvarno omejevanje hitrosti . 70 PO'letni zdrski 70 Več sreče kakor v loteriji 70 Promet v mestu in na deželi 70 Varnost v taksiju 76 Kadar ne moremO'dO'zdravnika 76 Igrišča 50 koristna 81 Kakšni 50 programi UNICEF-a 84 Nekaj številk O' finančnem poslo- vanju UNICEF-a 86 PrednO'sti elektronskega mikroskQpa (Š. K.) 86 KakO' je z O'dpmvljanjem plodu v S<>vjetskizvezi (M. K.) 87 S<>vpadanje epidemije noric in epi- demije pljučnice (Dr. Š. K.) 87 SerQloške reakcije pti sifilisu (Z. S.) 87 PO'skusna profilaksa dispepsije, ki jo povzI"OČajokolibacili (Dr. K. Š.) 88 Kje je več rakavih celic (Š. K.) 88 EnO'stavna metoda za prekinitev lak- tacije (Š. K.) . 88 VnetljivO' alt nevnetljivO' . . 88 Preprečevanje neslI"ečs športom 88 Potujoči zdravstveni seminar 139 Zdravstvene razmere v Kongu 152 Novi ptoizvodi tovarne »Delamaris« 152 Uporaba izotopov 152 SvetO'vna zdravstvena organizacija v letu 1960 153 Zelenjavni steklenjaki tudi v Sem- beriji 154 Krvne skupine pti želodčnem čIru in raku (S. Z.) 154 Novi plantažni sadovnjaki v bližini Beograda 154 Za zdravje matete in otroka v Burmi 154 Povečana zmogljivost za predelavo sladkorne pese v Vrbasu 154 Serološke reakcije pri revmatizmu 155 Hladna sterilizacija živil (8. Z.) 155 Ali je rentgenskO' OIbsevanje žena nevarno (S. Z.) 156 Infekcije s preservirano krvjo (8. Z.) 156