Siev 249.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V LlolitlBD!, v sofifrto dne 11. naveinDra 1922.
čS—t Naročnina
sa državo SHS:
«) po pošti meaeSao Din 12
/ dobavljeno n dom K«ife:iU...... „ 10
za inozemstvo:
me^sčno ....... Din 20
Sobotna izdaja: ~~
v Jngoslavljl.....Din 15
v :.ic7einstvn...... 35
jjijni erilertir Ifanlnili
Leto L.
555 Cene Inseratom: as
Bnoatolpna netltnavrma mali oglasi po Din. 1"— In Din. t &O, veliki oglasi n*d 45 mm vi-line po Din. 2 —, poslana itd. po Din. 3'—.
Ptl večjem naročila popaefc
Uajt vsak dan IzvzomSl ponedeMka ln dneva po piaz« nlku ob 5. ari zjatiaj.
HKiir Uredništvo je v Kopitarjevi olloi itev. 8/ID. Ro..oplal se ne vračajo; nelrsnlsirana pisma se ne sprejemajo. Gredo, telei. itv. SO, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne brat. l|nbljanr.ke it. 650 sn naročnino ta it 34!) sa oglase, sagreb 39.011, aarajev ?5B3, praške tndnnaj. 24.797
Strankarske razmere v državi so točna fotografija obstoječega vladnega sistema. Vse je razrvano, nesolidno, koruptno, brez ustaljenih smernic, pravi kaos. Različni demagogi vstajajo tu in tam in skušajo zbegano ljudstvo potegniti za seboj, da splezajo po njegovih ramah, za -narodov blagor« do visokega cilja, za. katerega niso usposobljeni. Tako nastajajo brezštevilne in brezpomembne strančice in frakcije, seveda brez pravih lastnih programov, ker so si podobne ko jajce jajcu in sc razločujejo le po kopici programa-tičnih fraz. Te seveda se morajo glasiti silno radikalno, ker drugače ne morejo v svoji brezidejnosti v očeh ljudstva nadomestiti jasnega iu določnega programa. Razmere so za tako politično pustolovstvo v sedanjih razmerah ugodnejše kakor še nikdar. Tudi to je naravna posledica sedanjega nesposobnega vladnega režima in politike vladnih strank. Skoro v vseh strankah poka, hudo poka.
Tudi zemljoradniška stranka se je rahljala in cepila, doklev se ni razklala kar v štiri drobce. Najprej se ie od nje odcepil njen najtežji balast, slovenski zemljo-radniki, ki jih ie osamosvojilo hrepenenje po polnih vladnih jaslih. S tem je Samostojna kmetijska stranka pokazala, v čem da obstoji njena / samostojnost«. Za Voš-jj/alrovcj oziroma Pucljevci ie šla Beniuo-va skupina. Tudi tedaj si je zemljoradniška stranka oddahnila, ko se je znebila drugega, malo manjšega balasta. Toda nato je prišla vrsta na njeno jedro samo. Da- j Ije časa je na njem glodal črv notranjega j razpadanja, dokler se stranka z zadnjim I kongresom v Banjaluki ni definitivno razklala v dve skiipini, ki se bosta odslej bo-ri'.i druga proti dmgi na življenje in smrt.
Zemljoradniška stranka se je porodila pred volitvami v konstituanto. Na svojo zastavo si je zapisala bojno geslo kmetskega razrednega boja in je upala s tem geslom doseči volilce uspehe. Zavzela je precej terena v Bostii in deloma v Srbiji, ne kaj v Vojvodini in Dalmaciji in v Sloveniji pod slepilnim imenom Samostojne kmetske stranke, ki se je pa porodila v glavi dr. Žerjava in se je šele pozneje iz taktičnih razlogov prildopila zemljoradniški stranki. Vendar je vsak poznavalec krepkih političnih organizacij kmalu lahko uvidel, da vsi ti heterogeni elementi, iz katerih je sestajala zemljoradniška stranka, nikdar ne bodo mogli predstavljaj1 močne in enotne stranke. V volivno borbo je šla stranka brez skupnega programa. V vsakem volivnem okrožju so veljala druga demagoška načela, večino pa je vezalo pov-darjanje kmetskega in srbskega značaja. Ko so prišli vsi ti ljudje, ki se preje nikdar niti videli niso, skupaj v parlamentu, [e prevzel vodstvo Mihajlo A v r a m o v i č. Idealist — in to brezdvoma velik — se e z veliko vnemo podal na delo in počasi zklesal program specialno kmetske stran-ce po vzoru agrarnih strank v drugih državah. Ko se je klub pozneje največ po ijegovi zaslugi otrese! navlake, se jo zde-o, tla se mu res posreči ustvariti zdravo srbsko kmetsko stranko, ki naj bi v zveri s homogenimi strankami med Slovenci, tirvati in Bolgari končno le. pripomogla do istvarili mogočne jugoslovanske federa-ivne države. Ni pa bil dovolj politika, šc tianj pa taktika, da bi mogel ta program :asledoveti dosledno iu uspešno. Na :>kon-;resuv v Banjaluki se mu je izneveril kompleten zemljoradniški poslaniški klub.
Že dolgo je bilo opažati med pristaši Jemljoradniške stranke ostro strujo prod lodstvu stranke s strani inteligence. Tej struji sta sledili med samo inteligenco še dve. Namreč struja Joče Jovanoviča proti struji Avraraoviča in Komadiniča.
Joca Jovauovič, bivši diplomat, ki pa se niti v tej ulogi ni ravno preveč obnesel, ni vodil te borbe iz kakih načelnih motivov. Njegov cilj je bil, da ustvari iz kluba iii iz stranke neko številčno maso, s katero bi politično živel, naslanjajoč se zdaj ua to, zdaj na drugo vladajočo stranko,
Polagoma si je pridobil upliva in za čaša večmesečne bolezni Avramoviča celokupni klub. Ta ujegov upliv se je posebno dobro opažal tekom zadnjega meseca, ko so zemljoradniški poslanci vsled svojega nesmiselnega cincanja izgubili ves ugled pri opozicionalnih in celo pri vladnih strankah.
Nasprotno sta Avratuovič in Komadi-nič vodila bolj načelno borbo. Posebno slednji je delai z vsemi silami nn tem, da se stranka postavi na izrazito razredno iu federativno stališče. Njegov ideal je Staiu-bolijskij in sodelovanje bolgarskih zemljo-radnikov z bolgarskimi komunisti. Avra-movič in Komadinič sta ostala med poslanci osamljena, imata pa za seboj pristaše zemljoradniške stranke v Srbiji in deloma v drugih pokrajinah med SrbL Joca Jovanovič pa ima na svoji strani poslance, pristaše zemljoradniške stranke v Bosni in Dalmaciji, kjer se pa stranka tudi že občutljivo krha, in pa simpatije za-
grebških :s>Sloboduih Tribunašev«, ki so že od nekdaj nameravali spraviti par svojih ljudi na poslanska mesta po zemljoradniški stranki.
V tem splošnem kaosu jo ostala ne-omajana edina naša ljudska stranka, ki izmed strankarskega vrveža v državi kipi kvišku kakor granitna skala sredi morja, katerega valovi pač pluskajo vanjo, pa jo nc premaknejo z mosta niti za milimeter. Zuak, da je zdrava, da v njej kot živi tvorbi pač lahko zakipi in za^Te, kar je samo dokaz njene življenske sposobnosti, da pa je nepremagljiva in je nihče ne more razklali ali atomizirali. Cc ji posameznik obrne hrbet, pokaže samo, da nikdar ni bil njen pravi idejni pristaš, ampak so ga vezale nanjo zgolj ; človeške vezk, na njegovo mesto pa stopi deset idejnih pristašev in borcev, ki so se v borbi izkristalizirali in spoznali, da je za vsakega poštenega Slovenca, ki ne išče koril. mesto v Slovenski ljudski stranki.
<t
n štajersko proti
levemu
Maribor, dne 10. nov. (Izv.) Danes je imel izvrševalni odbor SLS za Štajersko ob navzočnosti dr. Korošca sejo, na kateri se je med drugim razpravljalo o vladnem predlogu 800 milijonskega kredita za novo oboroževanje naše vojske. Odbor jo soglasno izrazil odločno željo, da Jugoslovanski klub ne glasuje v sedanjem času, ko so davki že itak previsoki,
a uradniki iu delavci lačni in raztrgani, za novo orožje. Razen tega ni država za svoje ozemlje in svojo neodvisnost v nobeni nevarnosti. Naša vojna uprava tudi ne zasluži, kakor so pokazale "različne afere, nobenega zaupanja, a vodstvo zunanje politiko je v rokah enega krožka, čigar delovanjem parlament nima no-oene kontrole in odločbe.
iski Krefflf m otiorožev«
CELOKUPNA OPOZICIJA PROTI.
Belgrad. 10. nov. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne so sc sestali zastopniki opozicionalnih skupin, da razpravljajo o stališču, ki naj ga zavzame opozicija glede 800 milijonskega kredita. Sklenjeno je bilo, da vsi opozicija glasuje proti, ker nima zaupanja v sedanjo vlado. Vsaka f.kupina je določila svojega govornika, ki bo na jutrišnji tajni seji skupščine obrazložil vzroke, Id silijo, da mora opozicija glasovati proti. V imenu Jugoslovanskega kluba bo govoril posl, dr. H o h n j e c.
Belgrad. 10C nov. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je v finančnem odboru nadaljevala razprava o 800 milijonskem kreditu za oboroževanje. V imenu vlade sta bila navzoča finančni minister dr. Kumanudi in vojni minister general Pešič. Seja je bila burna. Prvi je govoril republikanec G j o n o v i č, ki je vprašal vojnega ministra, kaj je s 130 milijoni, ki so bili dani vojnemu ministru leta 1920. — General Pešič je odgovoril, da je ta kredit že davno porabljen. Bivši vojni ministri pa niso zahtevali nobenega novega kredita. Zalo je on takoj ob svojem nastopu zahteval kredit, ki je nujno potreben. — Poslanec Gjonovič je izjavil, da je žalostno, da vojni ministri niso vršili svoje dolžnosti za o-iremo vojske. Nato se je bavil z včerajšnjo izjavo zunanjega ministra dr. Ninčiča in povdarjal, da naša vlada vodi zelo slabo politiko napram Rusiji. Ninčič ie izjavil, da se nos nič ne tiče prehod Turkov če« Galipoli, sedaj pa se zdi, da se vodi nova politiku. Vlada mora čimprej rešiti notranji politični položaj, ker je nezadovoljstvo med ljudstvom velikansko.
Nato jc govori! poslanec Jug. kluba dr. S i m r a k, ki je med drugim dejal: Pri tem kreditu je treba ločili dve stvari: moment vojne obrambe in politični moment. Kar se tiče momenta vojne obrambe, se ne more in ne smo biti proti temu, da se more vojska opremiti z vsem potrebnim. To zahteva ludi narodna milica. Naši vojaki morajo dobiti boljšo obleko, stanovanja in hrano ter orožje za obrambo proti sovražniku. Medtem pa politični moment nalaga celi opoziciji, da glasuje proti temu kreditu. Moč vojske mora temeljiti na notranji konsolidaciji in na zadovoljstvu prebivalstva. To tvori temelj iu podlago vojne sile. Sedanja vlada pa ne samo, da ni ničesar storila za notranjo konsolidacijo, prepreča vsak poskus, da se v. tem oziru
pride do boljših razmer. Zagrebški kongres u. pr. je bila politična manifestacija brez konkretnih političnih potez. Kljub temu jo vlada nastopila proti kongresu, vrgla predsednika narodne skupščine dr. Ribarja ic hotela, da bi dr. Veljkovie ne bil izvoljen za predsednika finančnega odbora.
Dr. Kukovec je za klical: »Vi ne govorite v imenu Slovencev, kmalu boste samo majčkeni. — Posl. Barič: >Na včerajšnji seji finančnega odbora ste vi kupili hišo v Mariboru, vrgli uradnike na cesto in se boste kmalu naselili v hišo kot veliki župan.; — Dr. Š i mrak: Mi zaupamo vo.isk', n Vam ne damo denarja. Vi neprestano opravljate službo agenta-provokaterja.< — B a r i c: »Ljudem, kakor je dr. Žerjav, ki je napravil bankerot, ne moremo dati kredita v roke, da tudi tu ne napravi bankerota.c — Dr. Kukovec: »Vi ste krivi, da je prišlo do takega stanja v državi! — Dr. Š i mrak: Največ sle krivi Vi, ki ne uživate zaupanja ljudstva. V Sloveniji ne predstavljate nikogar, zato se morate tu prilizovati, da ostanete na vladi. Če bi Vi bili sovjet, bi delali ua to, da dobi v Sloveniji večina oblast v roko.c — Dr. K u k o v e c: :>'Vi vodite rimsko jk>1 itiko! — Dr. Š i mrak: A Vi velesrbsko in lizunsko politiko!«
Nato jo dr. Š i m r a k nadaljeval svoj govor in rekel, da je Radičeva demagogija veliko kriva današnjega j>oiožaja, glavni krive pa jo vlada, ki bi položaj lahko zboljšala, pa ga noče. Sedanji vojni minister jo bil v Zagrebu in pozna dobro tamkajšnje razpoloženje. Vojaški višji krogi bi se morali zamisliti v to stvar in svetovati vladi, da spremeni svojo smer v notranji politiki. Enako je tudi z zunanjo politiko. ki nima nobene stabilnosti — razlog, da ne moremo glasovati za ta kredit.
Govorili so še dr. Kukovec, ki je povdarjal, da mora vsak domoljub glasovati za kredit, v imenu radikalcev jiosl. Grd in za kredit in posl. Karameli-medovič (Spahova skupina) proti kreditu.
Pri glasovanju jc bilo 17 Članov za kredit, 7 pa proti. Proti je glasovala cela opozicija in pa predsednik finančnega odbora dr. Voja V e 1 j k o v i č. V podrobni debati je bij sprejet 3 letni rok za izplačilo tega kredita.
Stambolijski pri kralju.
Belgrad, 10. (Izv.) Danes je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski razpravljal z raznimi politiki in ministri. Od 11. do 12. je bil pri kralju, ki ga je zelo ljubeznivo sprejel in se zanimal za razmere v Bolgariji in za stališče Stambolijskega glede zbližauja med Bolgarijo in Srbijo. Kralj je pokazal, da ni nenaklonjen temu zbližanju. — Na čast Stnuibolijskemn se jo vršil svečan obed v Grand-hotelu, katerega so se udeležili Pašič, več ministrov in osob-je bolgarskega poslaništva. Popoldne je bila čajanka v bolgarskem poslaništvu, katere se je udeležil dr. Ninčič. Sklepi razprav med Stambolijskim in našo vlado se drže tajno in se ne ve, v koiiko je Stambolijski uspel.
Zakon o vojni odškodnini.
Belgrad, 10. (Izv.) Ob 5. popoldne se je pričela seja narodne skupščine. Po formalnostih se je prešlo na dnevni red: Nadaljevanje načelne debate o zakonu o vojni odškodnini. Prvi je govoril demokrat Dušan fctefčič, ki je očital pravosodnemu ministru strankarstvo. Izjavil je, da bo glasoval proti zakonu. Dr. Spaho Mehmed Je kritiziral strankarstvo vlade. Povdarjal je, da ie prebivalstvo v Bosni in Hercegovini med vojno prav tako trpelo kakor prebivalstvo v Srbiji, a vlada bosenskemu prebivalstvu prav nič ne pomaga. Glasoval bo proti zakonu. — Demokrat Kučič je kritiziral vlado, ker se nič ne briga za begunce iz Istre in drugih zasedenih krajev. — Nato je govori! zemljoradniški disident Avra-movič, ki je svoj govor sklenil z besedami: :>Ipak bolje išta, kot nista.« Zato bo glasoval za predlog. — Ko je demokrat Agala-novič predlagal nekatere izpremembe, je j bila seja zaključena. Jutri popoldne ob 4, i bo tajna seja narodne skupščine, na kateri j bodo razpravljali.o 800 milijonskem kreditu za oborože\ anje.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Danes dopoldne so se sporazumeli demokrati in radikali v vprašanju zakona o vojni odškod-
nini.
Uradniški zakon.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Danes dopoldne jo imel zakonodajni odbor sejo. na kateri se je razpravljalo o uradniškem zakonu. Dr. Spaho je izjavil, da ta zakon ne vsebuje maierieine rešitve uradniškega vprašanja, katerega je krivo bedno stanje uredništva. Zahteval je, da se izenačijo draginjske doklacie v celi državi. Obsojai jc preganjanje uradništva od strani vlade, posebno sodnikov v Bosni in Hercegovini, ki se niso hoteli udinjali v. službo režima. Govornik nima zaupanja, i da bi bil pod sedanjo vlado sprejet urad-j niški zakon, ki bi bil nepristranski. Zato bo glasoval proti. — Nato sta govorila še posl. V i d a n o v i č za zakon in zemljo-radnik Moskovljevic proti takemu zakonu, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne.
Pogajanja med radikali in demokrati.
Belgrad, 10. nov. (Izv.) Popoldne jt? imel sejo radikalni klub, na.kateri je bilo prebrano pismo g. Davidovima, da So demokrati skenili, da se hočejo jiogapti z radikali o bodočem delu vlado? Zri^Sje delegate za pogajanja so demtfRritti' določili gg. Davidoviča, Pečica in Wftd&rji?-kalni delegatje bodo gg.: Jo^VfcM, ričič in dr. Andrič. Ko bodo1 t^&^jttuja končana, bo radikalni klub Jwtj®wlvno sklepal o demisiji vlade. ,
Razmerje mid Rusijo iti Turčijo omajano.
Sofija, 10. nov. »Echo de Bulgarie« poroča, da je angorska vlada očividno na tem, da sedaj po zmagi izda svojega prijatelja iz težkih časov: Rusijo. Ko jc ležala Turčija po svetovni vojni in sevre-skem mini onemogla in osamljena na tleh, ji jc Rusija podala roko in ji nudila mogočno oporo. Tedaj jc Kcmal paša sklenil z Rusijo pogodbo, ki med drugim določa,
Strnn «.
iL"0VT5NEC, din« iT novembra f62gL
Stev. 141
Stališče Italije do Turčije.
da turška narodna vlada ne sme iti na ne- J beno konferenco brez Rusije. Ko je Moskva po turški zmagi opazila, da lioče angorska vlada sama sklepati mir, je zahtevala, naj se Turčija drži pogodbe. Toda angorska vlada tudi poslej velesilam ni hotela staviti določnega pogoja, da se morata pozvati na konferenco tudi Rusija ln Bolgarija, ampak je to samo omenila, kakor je izjavil Bouillon. Nato je Cičeriu v Angori ostro protestiral, a ni imel drugega uspeha, kakor da je odstopil Kemal paša ter je bil kot njegov naslednik imenovan Izmet paša, ki je jako mlačen prijatelj Rusije. Spričo tega so vesti o odpoklicu Arnlova in koncentraciji ruskih čet na kavkaškl meji razumljive. Brzojavno se je tudi poročalo, da je Trockij odpotoval v Tiflis. Člankar zaključuje, da se interes na orientskem vprašanju na vsak način osredotočuje v Tiflisu in ne v Lau-sanni.
Rim, tO. nov. (Izv.) Baron Avezza - ; rt o, novi laški poslanik v Parizu, je izja- , vil sotrudniku pariškega »Journalac, da ; j«» zaradi zapletljajev v orientu sloga nn-tante potrebnejša kot le kedaj. Nova Turčija bo najnevarnejša nasprotnica sovjetske Rusije. Ako pride do rove vone, bo Italija zopet stala na strani antante.
NOV RUSKI PROTEST.
London, 10. nov. (Izv.) Zastopnik sovjetske Rusije je izročil angleški vladi noto, v kateri znova protestira, da bi bila Rusija pozvana na konferenco v Lausanne le zaradi vprašanja morskih ožin. V noti zahteva dal e sovjetska vlada, da se oo-7.0vejo na konferenco tudi Ukrajina in Ge-orgija.
TURČIJA POPUŠČA,
Carlerad, 10. nov. (Izv.) Poveljniki zavezniške policije v Carigradu so imeli z Refet pašo daljši razgovor, ki je zadovoljivo potekel.
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Carigrad. 10. nov. (Izv.) Refet-paša je Izrazil žel jo, da bi prišlo med njim in med zastopniki zaveznikov do mirnega sporazuma. Splošno smatrajo, da položaj v Carigradu ni več tako napet kakor je bil.
SULTAN NI ZBEŽAL.
London, 10. nov. (Izv.) Vesti, da bi bil sultan pobegnil na angleško ladjo, se • demontirajo.
SULTAN ŠE KALIF.
Carigrad, 10. nov. (Izv.) Refet-paša I je na vprašanje izjavil, da se Selamlik v »oboto lahko vrši, ker je sultan še vedno
mohamedanski kalif.
Brezuspešna pogajanja repara-cijske komisije.
BeTlin, 10. (Izv.) Listi poročajo, da so delegati reparacijske komisije danes opoldne zapustili Beriin ter se odpeljali v Pariz.
Pariz, 10. (Izv.) Na predloženo Interpelacijo je danes odgovarjal v senatu ministrski predsednik Poincare, ki je povdaril, da je Nemčija vprašanje reparacij zavlačevala ter stavila drzne zahteve. Na konferenci v Bruslju so zavzeli zavezniki končno stališče o politiki napram Nemičji. Le v najskrajnejšem slučaju se bo rabila sila. Toda v mirovnih pogodbah določene sankcije bo treba izvesti. Na to moramo biti pripravljeni. Francija ima pravico do generalne hipoteke, ki ji je prisojen« v mirovni pogodbi. Francija mora vse storiti, da doseže vsestransko ureditev te zadeve. Ce se pa
ta zadeva ne bi rešila zadovoljivo za Francijo, bomo rajši sami vzeli svojo pravico kakor da bi se ji odrekli. Nadalje je izjavil Poincare: Francija ni imperialistična in ni militaristična država ter noče Nemčije uničiti; toda Bvojo pravico hoče. — Senat je nato Boglasno odobril dnevni red, ki izraža zaupanje vladi ter izraža prepričanje, da bo vlada vse storila, kar zahteva varnost, in pa zagotovilo, da bo odškodnina res plačana.
Pari«, 10. (Izv.) Barthou je v Berlinu nekemu časnikarju dal izjavo, v kateri pravi, da se Franciji ni posrečilo, da bi Nemčija pristala na predloge, ki je imela Francija do njih pravico. V Nemčiji strah pred odgovornostjo ni nič manjši ko beg kapitala iz dežele. Prišli smo le do razpravljanja, pa ne do rešitve. Kot delegat Francije sem imel dolžnost, braniti pravice Francije. Nihče naj ne pričakuje od Francije, da bo v svojem zmernem popuščanju šla tako daleč, da bi sama sebe zatajila.
Izpremembe v talijanskl diplomaciji,
Rim. 10. nov. (Izv.) Ministrski svot ie sklenil sledeče izpremembe na diplomatskih mestih: Baron Avezz,ano pride v Pariz namesto grofa Sforze. Ostavka senatorja F r a s s a H j a v Berlinu je bila sprejeta, na njegovo mesto pride Bos-d a r i, sedanji guverner na otoku Rhe-dos. Poslanik v Londonu I m p e r I n 11 je prestavljen v Tokio, v London pa pride bivši minister zunanjih zadev della T o r -retta. Socialistični inženir Gaetanl pa bo Imenovan za poslanika v Wa«hing-tonu.
Nesoglasje med Poljsko in Rusijo,
Varšava, 10. nov. (Izv.) Predsednik poljske republike Pilsudski je odklonil priznanje zastopniku ruske sovjetske republike Obolenskemu. S tem svojim korakom je hotel Pilsudski Izraziti manjvrednost ruskega sovjetskega zastopnika. Ruska vlada pa ni priznala poljskega zastopnika Knola za zastopnika poljske republike. Kako se bo rešil ta diplomatski spor, nI znano.
8a7.pst mavrskih fašistov.
BndimpeSta, 10. nov. (Izv.) Mažarski notranji min!ster je poslal županu budim-peštanskemu dopis, v katerem ga opozarja, da organizacija mažarskih fašistov ni temelji na oblastno potrjenih pravilih, vsled česar jo prepoveduje.
B0LGAHSKI DEMENTI.
Sofija, 10. nov. (Izv.) Bolgarska telegrafska agencija dementira na podlagi ur. iziav vse vesti, ki nravijo, da je bolgarski poslanik v Belgradu stavil zunaniemu ministru kraljevine SHS ponudbo, da si razdelita Jugoslavija in Bolgarija obal Egej-skega morja. Bolgarski poslanik take ponudbe ni stavil.
IZII) AMERIŠKIH VOLITEV.
Pnriz. 10. nov. (Izv.) »Newyork Herald« javlja iz Washingtona, da bo zbornica reprezentantov štela 228 republikancev, 204 demokrate in 1 socialista. V senatu bodo imeli republikanci 53, demo-kratje 42 in neodvisni kmetje 11 zastopnikov.
Redni letni otečnl zbor
Slov. krščansko-socialne zveze
se vrši
v Ljubljani, dne 13. in 14. novembra 1022 po sledečem sporedu:
1.
V	pondeljek, 13. novembra ob pol dveh popoldne predposvetovanje delegatov in prijateljev krščanskega prosvetnega dela v mali dvorani Ljudskega doma z referati: t O reorganizaciji SKSZ, poroča dr. Punlar.
2.	O delu in ciljih Slov. kr&č. ženske sveae, poro-
ča g. doktorica A. Piskernikova.
3.	Poročilo zastopnika SKSZ Iz Štajerske.
4.	O prosvetnem časopisju, poroča odbornik SKSZ.
II.
V	pondeljek ob pol 8. uri zvečer proslava petindvajsetletnice SKSZ v veliki dvorani
Ljudskega doma. t Nastop m<&nnega pevskega zbora >LJubljane<. Spored: a) E. Adamič: Večerna L b) Dr. KtmoTce: Zvonovi pritrkavajo. «) P. H. Sattner: SaSek kodrolasefe. d) O. Dev: NJega ni. e) St. Premrl: Pesem žrjavov. I 2. Slsvrost.d govor pndsednika SKSZ. 8. Dr. J. E. Krek: sTurSki Križ*, [»tra »Ljudski
oder t. 4 Nastop Orlor
III.
j V torek, 14. novembra točno ob pol 9. eri 1 dopoldne pričetek redn. letn. občnega zbo-: ra SKSZ v veliki dvorani Ljudskega doma s sledečim sporedom:
! 1 Otvoritev ln pozdrav g. predsednik«. ^ 2 Nagovor nar. posl. g. Oostlnčarja. 8 Poročilo odbora in odsekov. 4. Poročilo revizorjev.
B. Debata in sklepi o vloženih predlogih ln resolucijah.
6	Volitev novoga odbora.
7	Slučajnosti.
Odbor SKSZ.
-f- Ubogi kmctijacif V strašnih skrbeh so. Dr. Vošn ak jo je kar nanagloma in nepričakovano prisopihal iz Prage v Belgrad in takoj nato je bil razrešen mesta poslanika v Pragi. Hrvalsko časopisje je navedlo kot vzrok, da je imel dr. Voš-njak v Pragi več zmisla za trgovino nego za diplomacijo in da je šlo v Pucljevi špa-noviji za izvoz 20.000 svinj. Mi te trditve vendar ne moremo verjeti, dasi še nismo pozabili Pucljeve volovske afere, pričakujemo pa, da bosta tako dr. Vošnjak kakor minister Pucelj nastopila v javnosti z jasnimi izjavami. Vsekako pa ;e ta za javnost popolnoma nepričakovana razrešitev dr. Vošnjaka čudna in za samostojne silen moralni udarec. Sliši se, da bodo poslanci SKS napeli vse sile, da rehabilitirajo dr. Vošnjaka in bodo šli iz vlade, ako se Pašič ne cmehea. Ko bi hotel Jugos'ovanskl klub v vlado, potem seveda bi samostojnim odbila zadnja ura. Tega so se bali kakor hudobec križa in zato ie bil ta njihov strah oče laži v »Kmetijskem listu«, da Jugoslovanski klub misli iti v vlado. Pač pa je minister Pucelj čutil, da jo je s svojo tolikokrat povdarjano kmetsko carinsko politiko v vladi popolnoma zavozil in bi mu morali izreči njegovi slrankarji nezaupnico, ko bi bili mož e. Pustil je vlado delati, kar je hotela, še-le ko so se začela samostojnim v vladi majati tla pod nogami, se je spomnil svojih sam^stojno-mini-strskih grehov ln je naslovil na gospoda Pašiča pismo — za Kmetijski list v katerem izraža svoje nezadovoljstvo z izvozno
carino, to se pravi z drugimi besedami: nezadovoljstvo g svojim lastnim zadržanjem v ministrskem svetu. Mož si misli: Ce bom le moral iz vlade, česar me Bog varuj, pa bom dejal svojim vernim: Spri 6em se a PaSičem, saj ste brali moje pismo. Samo to je vzrok mojega odstopa. — Pa bo še nazadnje veljal za političnega mučenika! V stiski je in nam se smili. Morda mu pa pomaga iz te stiske s svojim modrim svetom tisti znani »gospod«, ki nosi vsak tev den »informacije« v tajništvo SKS.
-f Značilna brzojavka. Dijaki iz Mace-donije, ki študirajo v Bolgariji, so poslali Kemalpaši brzojavko, v kateri izražajo upanje, da bo Kemalpaša priboril Macc^onljl avtonomijo.
-f Velike izpremembe v italijanski birokraciji. Po rimskih centralnih uradih brije huda burja. Večina vodilnih mest je prešla v roke mlajših, sposobnih moči. Pod-tajniki strašijo po vseh uradih, da vidijo, ako se uradništvo drži uradnih ur. Delovni čas, ki je znašal doslej 7 ur, nameravajo zvišati na 8 ur, zato pa znatno znižati št©, vilo uradnikov.
-f- Salata demisioniral. Predsednik centralne komisije za nove pokrajine posl, Salata, ki mu je bila poverjena likvidacija te komisije, je prosil vlado, naj ga odveze tudi te dolžnosti. Mussolini je Salatovo ostavko sprejel.
novice.
p Slovenci in novi položaj ▼ Italiji
»Agenzia Štefani« poroča, da se je 4. t. m. zglasil pri državnem podtajniku v ministr skem predsedstvu — Acerbu goriški poslanec Štek, ki je podal izjavo, da so Slovenci, kakor drugorodne manjšine sploh, z zadovoljstvom pozdravile, da je vlada prešla v Mussolinijeve roke ln je tako držav« končno dobila trdno, močno vlado. Od t« vlade upajo Slovenci, da bo temeljem za= kona ustvarila pogoje za mirno sožitje vseh državljanov. Podtajnik Acerbo je v imenu Mussolinija sprejel to izjavo z zadovolj-Btvom na znanje in povabil poslanca ŠČeka, naj k ministrskemu predsedniku Mussolini' ju dovede deputacijo, ki naj temu predloži zahteve goriške dežele. — Tako bi bili torej oficielni odnošaji med Slovenci ln novim režimom čisto normalni. Tudi iz faši-stovskih vrst se čujejo glasovi, ki žele mirnega sožitja s Slovani. Tako je rekel tajnik goriškega fašja Inž. Ulivieri na nedavnem sestanku vseh italijanskih narodnih strank v Gorici, na katerem je bil sprejet sklef za razpust Bedanje večine mestnega zasto pa: »Fašsti hočemo, da se smatraj iloven sko ljudstvo v okviru Italije enako drugim državljanom in imej z njimi enake pravic« in dolžnosti.« Podobno sta izjavila socialisl Stoffa in odvetnik Sturani. Le žal, da de> Iajo fašisti razliko med slovenskimi ljud< skimi zastopniki iu ljudstvom, češ da je ljudstvo dobro, a njegovi voditelji so huj skači. Tako nekako so vedno pledirali zt mir s Slovenci tudi — Nemci na Koroškem Kakih posebnih dobrot se Slovenci od fa šistovskega režima pač nimajo nadejati tel se smejo tudi v bodoče zanašati le »nase ii na svoje kljuse.« Da se razmere vsaj zi enkrat še niso zelo izpremenile priča dej stvo, da so fašisti v Gorici te dni zaplenil razprodajalcu časopisov Moleslniju vse iz vode »Edinosti« in jih zažgali. Fašist! i Istri pa prete našim ljudem z ricinovln oljem ... Vse v večjo slavo italijanske kul ture. Veleznačilno za sedanje razmere j« tudi to-le: Fašisti so bili ob preobratu po I zvali občinski odbor v Dekanih pri Kopru . naj odstopi. Tega občinski odbor ni storil • sklicujoč se na tozadevno odredbo noveg« ministrskega predsednika. Pač pa je skle-
Fr. S. Finžgar: Iz modernega sveta.
Roman. V Ljubljani 1922.
Iz letnika v letntk je jaBnejSe, da hoče biti Fir.igar v leposlovju tisto, kar Krek v gibmiju Slovenstva ln socialne misli, bolj zavedno socialni, kulturni delavec kakor pa aiilsl v zniislu modernega subjektivizma. (Kran Sal. Finžgar. Študija. Dr. Ivan Pregelj. Dom in Svet 1921. Str. 107.)
Po dolgem premoru desetih let je izšel te ezek Finžgarjevih zbranih spi-Jugoslovanske knjigarno roman sveta*.
ižgarjevega dela veje duh pora-aletja. trepeče slutnja rastoče ^.tjWjjfeznvesli delovnega ljudstva. Ob J.';, il(G3Eqiliu (!>'••.' in Svet t!KM), deset '	velike vojne, je vzrastlo
sredi	naše literature kakor nova gra-
nitna -stavbi ». 17, našega malega življenja, ki utripa kakoir neznatno kolcsce v stroju svetovne kulturi« in civilizacije, je Slovencem prvič melodija »socialnega romana.
»_ _ »obratje, zbudite se k novemu, krepkemu življenju I Pomnite, da ste vi tisti, ki rahljate ijernice bogatinom, pomnite, da jim vi potnij/e Santpanjke, da vaši žulji obkladajo bogatet mize, ob katerih se prenasičajo bogataši! Ne zabite, da so oni takisto prišli nagi na Avet kakor vil Zakričimo enkrat r. glasom pazdlvjanih valov v ušesa vsem tlači-»oljem: "DovoljI ln zarjove naj ta glas |>o pra-
vici, da se bo razlegal kakor glas leva po pustinji, da bodo bogataši vztrepetah in koprneli strahu, da jim zbrišemo ntreno t oči ter bodo čitali, čeprav s krvavimi črkuini zapisano: Brez nas — ni vasi« (Str. 33.)
Zdaj po svetovni vojni, ko so vzrastli socialni problemi tako nepričakovano človeštvu preko glave, zdaj, ko izpodjedrjo valovi po-vodnji z Ruskega jezove, ki jih mrzlično gradi in maši hrajoči gospodarski sistem zapada, /.daj zvene te besede tako, kakor bi bile napisane ravno za to uro človeštva.
Naš veliki Evangelist Krek je z bistrovid-■ noistjo velikega duha videl probleme naših dni naprej. Finžgar je sledil verno velikemu učitelju, ki je s proroškim prstom kazal na rane naše dobe in jim iskal leka v edini vseobse-j gajoči ljubezni, ki jo je učil Kristus. Veliki optimizem v romanu, črta navzgor iz modernega sveta — tudi to je sad Krekove Šole. ki je v Finžgarju našla svojega literarnega glas-uika. po svojem najglobljem bistvu sorodnega očetu naSega velikega socialnega pokreta, verista - optimista, kakor ga Je točno označil dr. Ivan Pregelj v svoji študiji o Finžgarju v Domu in Svetu (1921 str. 108).
Finžgar je našel torišče svojemu romanu na domačih tleh. Po prvih poglavjih, ki jih prečitaš, ti vzrnste v vsej nazornosti pred očmi naša Gorenjska, kjer je gradil tuji kapl-tnl svoje industrijsko centre za izkoriščanje bogastev naše zemlje. Granitne, solidne stavbe, široka steklena okna; dan in noč goreče peči. visoki dimniki. »Kako giboni«! Jermenje je Šumelo in vibriralo pod stropom, zamašnja-
ki sičali po vzdut u, turbine so potresale pod, Btroji so hropli: re/.ali, stiskali so goreče železo, ki se je zvijalo kakor ognjene kače, drugod pa mrzlo ječalo in se tanjšalo do tenkih vlaken najdrobnejših žic. Med stroji so pa stali umazani delavci — brez glasov, brez radosti na licih. Mogočne miSice so se jim napenjalo in krčile kakor suho tetive, in teže so se dvigale s tal, romale iz rok v roke — vse brez glasov •— vse sami stroji.« (Str. 29.)
Od sil, ki gonijo življenje v tvomid, jo obdelal Finžgar v prvi vrsti delavstvo in uradništvo. Podjetnik, zastopnik kapitala — baron Pinkeles - ja samo skiciran. Čislo prav, kajti tedaj še nismb imeli Slovcnci velekagitala, šele vojna in povoj'.a konjunktura nam je dala tudi tipe te vrste, ki jih pa vendar niti danes še ne moremo vzporediti s kapitalistom iz velikega sveta,
V trop domačih vsltižmh uradnikov — tudi proletarcev svoje vrste ln svoje tragiko — je postavil pisatelj glavnega junaka svoje zgodbe. Dr. Vinka Slugo, novega tvorniškega zdravnika. Idealen mlad človek, zastopnik socialne misli, ki čuti in živi i delavstvom, se zanje poteguje, kjer le more, In ga vsled tega družba zasovraži. Njegov najljutejši prottvnik je bivši poročnik Egon Seme, nadzornik v tovarni, vseskozi podla duša. Njegove intrige proti Slugi se zaostre do velike scene, ko zdravnikov prijatelj, sodni pristav Lukež Pro-sonc, čisto Finžgarjeva figura »slok kakor grabljišče in suh kakor poleno«, v dvoboju ob Črnem bajerju nabije Senseta * plosko sabljo.
Delavstvo nam riše Finžgar v Petru Rož-
manu, nastajajočem delavskem voditelju, W se sam skrivši izobrazuje iu čita stroko.n« liste in vzraste do voditelja svojih tovariSev, ko izbruhne stavka v tvortiici.
Z živimi barvami nam slika Finžgar ob« strani speciiično slovenskega modernega sveta: ročnega in duševnega industrijskega delavca. Toplih barv je našel tudi za delavsko bedo. Le eno prmerol »Na borni postelji j« ležal mož. Njegovo lice ni bilo umito. Črni lise so biie na bledem obrazu: *\akor se ;f privlekel pred dvema dnevoma iz tovarue, tat jo legel. V kolu ustnic so tičale prisuSene krvave pene. ---« <Str. 54, 56.)
V utripanje porajajočega ne socialnega gibanja mod delavstvom je vpletel pisutel] boje in trpljenje, srečo in ljubezen dveh p" rov: Dr. Sluge in ravnateljeve hčerko Alme Petr aRožmana in Maretke. Ob svetli »liki te' dveh parov so tem temnejše konture dvojici Semeta in Korte.
Pisatelj je dni svojemu delu hlažilen ko nec: Zloba in zavist Semeta in Korte n;.jlet: strašno smrt, dobrota, požrtvovalnost in iden lizem doživo plačilo v izpolnitvi hrepenenji ljubečih duB.
Roman sodi v vsako knjižnico, v salon ii v preprosto hišo. Zuljave roke delavca - trpim bodo 7. isto ljubeznijo in užitkom obrnč:il strani te zlate knjige kakor beli prsti Se*' najstletnega dekleta. In duši obeh bosta p čitr.nju poplemeniteni, bogatejši notranje 1« pote, ki sije iz te knjige, ki bi je nihče n mogel nupisati 9 toliko sr^no toploto kako samo naš Finžgar.	Dr. Alojzij Remec,
Stev m
SI7ČVMEC, dne Ti. novemBra "1922.
S?«m 9
is*
nil izjavo, v kateri pravi, da je dekanska občina in njeno prebivalstvo popolnoma in lojalno italijanska in hoče taka tudi ostati. Da se je mogel nad tem pojaviti dvom, so krivi neki nepremisjeni člani občinskega odbora. Odbor pooblašča župana, da te člane pozove, naj nemudoma odstopijo. Ako tega ne bi storili, odstopi celokupni odbor z županom na čelu. Izjavo so podpisali vsi odborniki razen prizadetih. Iz tega se vidi, kakšna sapa piše tam doli pod fašistovskim režimom.
p Nesreča v Sp. Idriji. Na vernih duš dan je prišel pod težak voz posestnikov 6in 19 letni Ignacij Mlinar. Voz je Mlinarju zlomil hrbtenico ter je ostal na mestu mrtev. Fant se je bil zadnji čas udal pijači, ker je bil potrjen v vojake; zaspal je ua težko naloženem vozu in na nekem ovinku zdrsnil z njega ter prišel pod kolesa.
p Po nedolžnem leto dni v ječi. Lani meseca oktobra je bil na javnem plesu v Kozani smrtno ranjen mlad italijanski fi-nancar. Italijani so čina takoj obdolžili Slovence in fašisti so divjali po Kozani, a dva fanta: Mihaela Srebrniča in Josipa Vender-mina so oblasti zaprle in uvedle proti njima kazensko postopanje. Te dni sta bila lanta popolnoma oproščena, ker je manjkal vsak dokaz za njuno krivdo. Krn, Kozana in še druga imena bodo še poznim rodovom pričala o mučeništvu slovenskega ljudstva pod italijansko oblastjo.
Razpored zborovanja
dobrodelnostnega in treznostnega shoda v nedeljo, 19. nov. v Unionu v Ljubljani.
Ob 7. uri sv. maša s pridigo v cerkvi Srca Jezusovega.
Ob 9. začetek zborovanja: Pregled dobrodelnosti na Slovenskem.
Janko Hočevar: Česa nam še manjka.
Dr. Anton Zdešar: Vera in dobrodelnost.
Gospa Leopoldina Dolenec: Žena in dobrodelnost.
Gospodična Minka Debeljak: Kako naj delajo dobrodelni odbori in odseki.
Dr. Franc Walland: Najvažnejša panoga dobrodelnosti.
Dr. Matej Justin: Ne zastrupljajte se!
Ravnateljica Ant. Štupica: Kako delajmo za treznost.
Nadzornik Martin Humek: Sadje v gospodinjstvu in alkohol.
Franc Bore: Kako naj delajo naša društva za nravni prerod.
Priglašeni sta kot govornici tudi dve 1 kmeti ki dekleti, Marija Jagodic in Frančiška Prijatelj, obe dobri govornici.
Zborovanje bo trajalo — z opoldanskim presledkom — cel dan.
Gre pa se pri tem shodu ne toliko za lepe govore, marveč za to, kako naj se delo za treznost in dobrodelnost praktično izvaja v vsakem posameznem krogu. Niti za eno niti za drugo se ne bodo priporočala po deželi samostojna društva. Kajti društev imamo itak mnogo, a ta društva le premalo delajo. Njih delo obstoji le bolj v igrah in veselicah, premalo pa je resnega, solidnega, vzgojnega dela. Društva in družbe naj privzamejo v svoj delokrog resno delo za treznost, za odpravo grdili ljudskih razvad, za versko-nravno vzgojo naroda, za pomoč bližnjemu, pa bodo imela mnogo več pomena in uspeha kakor doslej. Na shodu se bo dajalo navodilo za podrobno delo na tem polju. Shod bo torej velikega praktičnega pomena. Zato se posvetujte, v kolikem številu se hočete shoda udeležiti, časa za agitacijo je dovolj. Pridejo naj najbolj agilni in požrtvovalni moški kakor ženske, člani društev in Mar. družb! Koder jim je za resno delo, od tam gotovo udeležba ne bo izostala. Da se dobi malo pregleda o udeležbi, naj se zastopniki organ, pri vstopu v dvorano priglasijo, koliko jih je In koga zastopajo.	__
—	Dr. Fran Troši6 f. V Dubrovniku je umrl vzoren, splošno spoštovan In priljubljen katoliški mož: zdravnik dr. Fran T r o š i fc. Pokojnik je bil do skrajnosti nesebičen in neumoren v svojem samaritan-skem poklicu, vsikdar pripravljen pomagati vsakomur, kdorkoli je bil pomoči poft-e-ben. Bil je neutrudljiv predsednik ali odbornik mnogih dobrodelnih, verskih in kulturnih katoliških društev, vzoren katoličan v javnosti in zasebnem življenju. Za njim plaka žena in otroci, za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali, prav posebno pa reveži, ki jim je bil pravi oce. Njsgov pogreb je pokazal, kako veliko, vsesplošno spoštovanje je vžival. Pogrebni obred v stolni cerkvi je opravil dubrovniški škof, za pogrebom so šli vsi zavodi in društva, zastopniki oblasti in nepregledna množica občinstva. Ob grobu so mu govorili zdravnik dr. Vlaho Poljanifc, prof. Kristo Krile, zn humanitarne ustanove Niko Gjivanovic in za Marijino kongregacijo Vlaho Fortunič. Vsi so naglašali njegov naravnost svetniški zgled. Večen mu spomin!
—	»Slovenska Straža« in občni zbor | fv K. K. Z. Na predposvelovanju delegatov
SKSZ v ponedeljek, 13. t. m. pop. in v
torek dopoldne bo na obč. zboru SKSZ poročal o »Slov. Straži« g. dr. Rožraan.
—	»Sramotno« obnašanje slovenskih abltnrientov v Srbiji. Po nalogu pokrajinske upravo je naročil oddelek za uk in i bogočastje višjemu šolskemu svetu, da razpošlje na vse srednje šole okrožnico, v kateri se očita udeležencem na zletu slovenskih abiturientov v letošnjem poletju v Srbijo, da so se marsikateri izmed njih vedli nadvse škandalozno, da so kazali ošabnost, nagnjenje k pijančevanju, ponočnemu razgrajanju, neotesanost in surovost in so tako onečastili in osramotili slovensko ime. Vrli tega da so se nekateri tudi v političnem oziru vedli netaktno, ker so protestirali, ko jo neki slov. profesor govoril v Srbiji v srbohrvaškem jeziku. Prejeli smo od udeležnikov tega izleta izjavo, ki je radi obširnosti ne objavljamo v celoti, povzemamo iz nje te-le konsta-tacije: V okrožnici navedeni očitki so po-tvorba resnice in kar tiče »ponočnega razgrajanja, neotesanosti in surovosti: neutemeljena izmišljotina. Abiturienti konsta-tirajo, da se omenjeni enodušni protesti niso nanašali na obliko in jezik, temveč na klečeplazno vsebino govora prof. Rei-cba v Negotinu, ki jo vzbudil v navzočih vtis onečaščanja in sramotenja Slovenstva. Spor, ki je vsled tega nastal, je bil mirno poravnan v Zaječarju po posredovanju srbskega profesorja Vlade Marinkoviča, ki je spor razumel in na katerega se abiturienti spominjajo z največjim spoštovanjem. Protest dijakov je bil izraz zdravega nacionalnega ponosa, ki so ga imeli priliko občudovati pri vsem srbskem ljudstvu. Izjavo je podpisalo pet pooblaščenih zastopnikov abiturientov.
—	Skromna zarada. Belgrajska »Tribuna': poroča, da je finančni minister na posredovanje Pavla Marinkoviča izplačal znani francoski fabriki za topove Schnei-der — Creuzot na račun dolga po dolgem obotavljanju 2 milijona frankov. Posredovalni na je znašala 400 tisoč frankov ...
—	Železniška, nesreča na progi Osjek— Slatina. Na progi Osjek—Slatina se je ppd tovornim vlakom vdrl most med postajama Nove Bukovice in Milclouš. Vdrlo 3e je 7 vagonov. Človeških žrtev ni bilo. Kakor javljajo zagrebški listi, so telefonirali za pomoč v Zagreb, 03jek in Slatino, a pomoči ni bilo od nikoder. Promet vzdržujejo s prestopanjem.
—	Na naboru. Pride človek na nabor pred komisijo. S seboj ima nebroj dokumentov. Predsednik komisije ga vpraša: »Katere jezike govorite?« — »Hrvatski, nemški, francoski in italijanski jezik.« — »Pa znate-li brati in pisali,« nadaljuje predsednik. — »Pišem hrvatski, francoski...« — »A znate-li cirilico?« — »Nek — Predsednik pisarju: »Piši: nepismen!«
—	Umrl je v Stari Zagori tamkajšnji metropolit Metodij, ki je igral veliko vlogo za osamosvojitev bolgarske pravoslavne cerkve od grške. Bil je rojen Macedonec in je vžival veliko zaupanje tamkajšnjega prebivalstva.
—	Strašna družinska tragedija v JHes-sini. Odlični mesinski meščan Laspada je zadnji čas živel ločen od svoje žene. 9. t. trt. je prišel v hišo ženinih staršev, kjer je žena živela, ter po vrsti umoril ženinega brata, potem maler in ženo; končno je zažgal hišo, sam sebi prerezal vrat in se vrgel ua dvorišče, kjer je mrtev obležal.
—	Fašizem v Nemčiji. V Nemčiji organizirajo nacionalistični krogi svoje pristaše po vzoru laških fašistov in sicer čisto na vojaški način. Nemški fašisti nosijo lovski klobuk, podoben onemu laških alpincev, sivo suknjo, na rokah pa imajo obešen na mali vrvici križec. V tej uniformi so že v več mestih nastopili.
—	Kvartet Zika na Vrhniki. Kvartet Zt-ka se je odzval povabilu pevskega odsek i na Vrhniki in bo priredil v nedeljo 12. nov. ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu koncert. S tem bo izpolnjena želja vrhniškega občinstva, ki je že lani naprosilo kvartet, pa to takrat ni bilo mogoče, Spored obsega dela svetovnih komponistov. Zanimanje 7.11 koncert je zelo veliko.
—	ležica pri Ljubljani. V nedeljo 19. 1- ri. ob 3. popoldne uprizori orl. telov. odsek B Nn-šičevega »Navad nego človeka«, pri popolnoma novi sceneriii, katero jc izvršil g. slikar Merčun. Vse prijatelje, ki si žele zdrave zabave, prijozno vabimo, da si ogledajo to delo priznanega srbskega pisatelja, hkrati pa ie to prvo srbsko delo na tukajšnjem odru. Na svidenje!
—	Dubrovnik pod vodo. Povodom zadnjih nalivov sta potok Gurdic in izvirek Parilo preplavila mesto Dubrovnik, tako da se je moral ukiniti šolski pouk in ljudje niso mogli nc na pošto ne na komando mesta. Po cerkvi sv. Tripuna jc žuborela voda kakor v večjem potoku. Mnogo ljudi ni mogle iz hiš. Po nižje ležečih trgovinah jo bilo mnogo škode, na mnogih krnjih je voda izpod-jedla tlak. Take povodnji ne pomnijo 25 let.
—	Roparski itnpad. Ko se je peljal Ivan Benčina po cesti med Bleško Polico in Glino proti svojemu domu s sejma iz Loža, je zapazil v grmovju skritega moža, kateri ga je neprestano opazoval. Benčina je vozil napreji neznanec se mu je približal, namcrU proti njemu revolver in zaklicnl; »Stoji Daj nov-
ce!« Benčina mu je odvrnil, da nima denarja, ropar je na to odšel, ker je najbrže videl, da se pelje po cesti neki biciklist.
—	Proti uničevanju kozjereje v Dalmaciji. Dubrovniška »Narodna Svijest« prinaša iz Konavla dopis, ki se bridko pritožuje nad vladno naredbo o prepovedi koza. Tamkajšnji skalni bregovi niso primerni za drugo živinorejo nego za koze, ki tvorijo v gospodarstvu tamkajšnjega ljudstva važno postavko. Dopis poziva poslance, noj sc zavzeino za to, da se naredba ukine/
—	Obletnica zagrebSketfa potresa. 0, t, m. je poteklo 42 let od velikega zagrebškega potresa. V stolnici se jc vršila spominska služba božja.
—	Proti podzemskim stanovanjem. Zagrebški me3tni magistrat je objavil, da. se poslej v nobenem slučaju nc izda več dovoljenje ti adaptacijo kleti.
—	Stavka z gladovanjem. Iz Dublina se poroča, da jc od niinole sobote začela v zaporu stavkali z gladovanjem mis Mary Mac Sv.-inev, sestra pokojnega župana v Corku, ki se je tudi, kakor znano, postil v zaporu do smrti.
—	Razsvetljena stolpna uro. Stolpno uro na zagrebški stolnici bo dala cerkvena uprava razsvetliti, tako, da bo mogoče brati čas tudi ponoči.
Politična značajnost NSS In -
NSS zagovarja svoio politično brezna-čelnost in kriči, da je za avtonomno, ne-deljeno Slovenijo, ta stranka preganja »klerikalnega zmaja« in se objema z onimi možmi iz JDS, proti katerim so imeli narodnosocialni zastopniki v bivšem občinskem svetu samo izraze zaničevanja. Kako resno pojmujejo narodni socialisti avtonomijo Slovenije, najbolje ilustrira sledeče dejstvo:
Zastopniki SLS v bivši koaliciji v ljubljanskem občinskem svetu so venomer zahtevali, da se večina občinskega sveta izreče za avtonomijo Slovenije in revizijo ustave. Narodni socialisti so izjavili, da za lo nimajo pooblastila od načelstva svoje stranke in so skušali to zahtevo zavleči. Dne 30. marca 1922 je predložil klub SLS klubu NSS pred občinsko sejo sledečo resolucijo:
»Gospodarski položaj v Sloveniji je poslal nevzdržen. Davčna bremena in vedno naraščajoča draginja tirajo prebivalstvo Slovenije na rob propada. Celo imovi-teišim slojem preti obubožanje, ker ne morejo vzdržati vedno večjih davčnih bremen. Potrebna je slovenskemu narodu gospodarska avtonomija, ki je pa nemogoča brez politične avtonomije, ki je predpogoj zdravega napredka za naš uarod. Uvažu-joč sedanje nevzdržne razmere in namero vlade, da razdeli našo zemljo v oblasti, svari občinski svet ljubljanski centralno ^lado v Belgradu, naj ne tira slovenskega in hrvatskega naroda do skrajnosti. Razdelitev države v oblasti naj se opusti. Zahtevamo politično avtonomijo za nedeljeuo Slovenijo z avtonomnim deželnim zborom in z zakonodajnimi pravicami."
Klub NSS se je posvetoval in izjavil, da za to resolucijo ne more glasovati, ker ye njihovi zastopniki boje, da bo vlada razpustila občinski svet, ako tako resolucijo sprejme,
Dne 30. marca 1922 niso upali narodni socialisti podpisati resolucije za avtonomno Slovenijo, v mesecu novembru 1922 pa kriče v »boj za belo Ljubljano in nedeljivo Slovenijo!«
Dne 30. marca 1922 so sc narodni socialisti bali, da vlada razpusti občinski svet in jih reši koalicije s »klerikalci«, meseca novembra pa vpijejo, da je klerikalizem največja nevarnost in nesreča za Ljubljano.
Dne 30. marca je izjavil g. Tavčar, načelnik kluba NSS v polemiki z dr. Tril-lerjem, da ;e vklerikalizem« le bav-bav za stare liberalce, meseca novembra pa kandidira isti g. Tavčar na listi starih liberalcev in z njimi, vred pridiguje o boju proti bivšemu bav-bavu.
»Razbita fronta delovnega ljudstva«, tako kliče včerajšnje glasilo »Jadranske banke ' — »Jugoslavija^'. Pravi, da je fron-!a zato razbita, ker NSS ni v njej. Mi pa pravimo, da fronta delovnega ljudstva krepko skupaj drži. Vsi delavni in socialni ljudje pojdejo z njo, tudi tisti, katere sc voditelji NSS hoteli prodnti dr. Ravni-harju zaradi Deržičevega mandata. Zveza delovnega ljudstva raste. Da voditeljev NSS ni v njej — je lo dobro.
Resnica! Na naslov jedeosarskih mla-dinov je sinoči stari »Narod« zazehal in vzdihuil: -"Ali je bilo potrebno pustili državne nameščence polni dve leti v pravem pomenu besede naravnost stradati!« Dobro je povedal. Škoda je le, da imajo ti starinski gospodje tako skrb za nameščence ravno sedaj pred volitvami! Ko pa je šlo z« nameščence Mestne hranilnico, tedaj se jim ti reveži niso nič smilili. Grdo vlogo, ki so jo ti starinski zavezniki NSSarjev igraii takrat, bomo se razkrili. Ni pa bila nič grša, ko sedanja njihova hinavščina.
šfalersRe novice.
š Za okrožnega zdravnika v Radincih
je imonovan g. dr. Jan Sedlaček, s čimer jo ugodeno zelo nujni ljudski potrebi. Ovira je sedaj edino v tem, da novoimenovani zdravnik ne najde stanovanja.
š S kamnom proti vlaku. Štajerski listi peročejo, da je zvečer .11. m. m. priletel ▼ bližini postaje Dobovn kamen v voz 2 razi reda na zagrebškem vlaku.Kamen je prebil cba okna ir padel v kupe, v ka-erem »e ie vozila gospa Oset in drugi mariborski trgov-c!. Gospa Oset se je trenotek prej okrenila od okrs, kjer je bila slon«-i,i in !eg'a na klop. Tako je ušla smrti ali vsaj težki poškodbi.
š Mrtvo iruplo neznanega moža so noSli 10. t. m. na ccsti med Rimskimi Toplicami in Laškim. Domnevajo, da ie bil najbrž spremljevalec živine. Ril je brez klobuka in brez vsakih lislin.
i Začetek pouka na drl. srednji kmetijski želi v Mariboru, Vsi učenci, ki so vložili prošnje za sprefem v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, naj se zglasijo zanesljivo v petek, dne 17. novembra 1922 ob 11. uri dopoldne pri direkciji (na vinarski Soli), kjer se jim sporoči, kdaj imajo polagati prejemni izpit prosilci, ki so absolvirali sa. m o kako nižjo kmetijsko šolo. Pri tej priliki •« jim dado tudi pojasnila in naslovi za stanovanja in hrano v mestu. Sprejemni izpiti se vrSijo t soboto, dne 18. novembra. Ura se naznani pri rgla-sitvi. V nedeljo dne 19. novembra je slovesna otvoritev nove šole in v ponedeljek, dne 20, novembra prične redni pouk.
š Napredovanje slovenskega trgovskega naraščaja v Mariboru. V šolskem letu 1919.-20. je bilo na mariborski trgovski nadaljevalni šoli 94 Nemcev in 39 Slovencev, 1. 1920.-21. 71 Nemcev in 60 Slovencev, 1. 1921.-22. 31 Nemcev in 98 Slovencev, v tekočem letu pa je 24 Nemcev in 140 Slovencev.
S Revizijo industrijskih nastavljencev r Mariboru in okolici je izvršilo mariborsko okrajno glavarstvo. Pokazalo se je, da je zaposlenih še vedno nad 150 inozemcev na ta-> klh mestih, ki bi ae z lahkoto dala Izpopolniti z domačini. Glavarstvo bo zahtevalo, da »• to izvrši.
š Nepošten funkcioaar sor. dem. stranke. V
Celju so zaprli tajnika in odbornika raznih socialističnih organizacij Eda Mlinarja, ki je poneveri! za približno 24.000 K društvenih denarjev, med tem celo večjo vsoto, ki je bila zbrana za navori slepcev v Ljubljani. Dr. Novačanovi zadrugi >Klant jc prinesel 3500 K na deležih. Mlinar je bil zaradi enakega zločina že dvakrat predkaznovan.
W 7 ?J (L§ S?!
g Državna trošarina. Dohodki državne troiarl-ne za mesec avgust znašajo skupno 45.629,090 Din. V proračunu je predvidenih za 5.097.340 Din manj, kot smo v resnici prejeli. Nasproti avgustu 1. 1921 ie letos več trošarine za 11.815.590 Din.
g Znižanje uvozne carine za sadje v Češkoslovaški. Češkoslovaško trgovsko ministrstvo je znižalo izvozno carino za sadje od 3 na 1 češkosl. krono.
BORZA.
Zagreb, 10. nov. (Izv.) Pešta 2.35-2.65, Ber-lin 0.84-1.04, Italija 2.58-2.62, London 273.50-278.50, Newyork 61-62, Pariz 397J4-402'/., Proga 1.98Va—2.01M, Dunaj 8.30-8.80, Curih 11.23-11.33, BukareM 39.75 - 41.25, Sofija 39-41.
Curih, 10. nov. (Izv.) Pešta 0,2225, Berlin 0.07, Italija 23,65, London 24.43, Newyork 547.50, Pariz 35.80, Praga 17.45, Dunaj 0.0074, Bukarešt 3.40, Sofija 3,75, Zagreb 2.25, Varšava 0.035, Holandsko 214. — Valuta: n.-a, K 0.0076.
Dijaški vestnik.
d 1. redni diskusijski večer ima nocoj ob 3. zvečer »Danica« na verandi hotela Union. Re-ferira dr. Korošec. Radi važnosti referata prosimo, da se referata udeleže Iudi vsi tov. »Zar-jani«. Za člane »Danice« ie udeležba obvezna - Odbor.
Prosveta.
pr Pevska šolo, spisal Marko Bajuk, jt
pravkar izšla. Na 240. straneh ima v izobilju vsega, kar potrebuje pevec, da sc nauči varno in zanesljivo zodevali, dobro in čisto izgovarjati, s pevskim organom varčno ravnati, glas pravilno nastavljati, itd., itd.; celo v notranji ustroj pesmi nas pisatelj na neprisiljen, iasen nučin uvede z lepimi zgledi; izkratka: težko boš upravičeno česa pogrešal. Hkrati ima vse polno lepih, deloma jako zajemljivih zgledov, ki pouk osvežajo. Nekateri so pisani z naravnost iznajdljivo preprostostjo. — Kor daje knjigi v znanstveni smeri posebno vrednost, je obilica novih slo\enskih izrazov, ki se odlikujejo po jasnosti, ločnosti in pravilnosti. — O knjigi, ki smo si jo iako živo zaželeli, kot sestradan berač kruha, bomo še obširneje izpregovorili, najtchlneiSo besedo bodo pa dule naše šole in pevsl^i društvo, ki bodo brez dvoma z veseljem in vnemo po njej segala. — Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna in je naslovila izredno nizko ceno 40 Din, ceno, ki bi ne bilo niti za knjigo z navadnim tiskom previsoko, kaj šele za notni tisk, ki ie neizmerno dražji. Boiu-kovo »Pevsko šolo« vsem, ki se hočejo dobro naučili petju, na vso moč priporočomo. K.
pr »Cas« 1. XVII., 1. zvezek. Prejeli smo prvi zvezek novega letnika »Časa« (1922-23). Vsebina mu ie velezanimivo, kakor je rozvideti iz naslednjega pregleda: — I. Razprave in članki: Iz vcrstveno-hisloričnih vprašanj slo-icga krščanstvu. Dr. Pr. 'Ks. Lukmon. Ljubljana. Orel lernei Hafner, Ljubljano. Kulturni pomen alkoholnega vprašanja. Dr. Pr Kovačič, Maribor. Težišče prebivalstva Lvropc leta 1910. Narodno-
Stran 4t
SLOVENEC, da« nwwBli»t 1023.
Itot. 14BBL
gospodarsko in politično slika. Prof. dr. V. Sorti bon, Ljubljano. Nova pota v dantologiii. Poroča St. Leben, Ljubljana. II. Iz našega kulturnega življenja: Zgodovinska razstavo slikarstva na Slovenskem. Dr. Fr. Stelč, Ljubljana. Pr. Vebrov sistem filozofije. (A. U.) Uvod v filozofijo. Zv. 1. Spoznavno-kritični del. Napisal Aleš Ušeničnik (Fr. Sanc D. J., Zagreb! — Umetnost Um«lechY list. Slovinske nmini. Roč-nik III 1921. Cisto zlmne. IDr. J. S.) - Domo-znanstvo. Hermonn Wendel. Von Belgrad bis Buccari. (Dr. I. Pregelj.) — Cerkveni priročnik. Priredil Anton Mrkun. »Dr. jos. Srebrnič.) — Socialna zaščita dece in mladine. Spisal Fr. Goršič. (I. Srebrnič.) — Sociologija. Za naprelkom. Sest raspravn o savremenoi uliudbi. Pavao Butorac. (Dr. ). S ) — Glasba. Pevčeva pesmarica. I letnik Uredil dr. Fr. Kimovec. (V. H.) - III. kulturne drobline: Nova reviia. (J. S.) L'Eu-ropo Orientale — Narodna cerkev na Češkoslovaškem. I—ič) Papirnata Jugoslavija. (—b—) O okuženosti v Nemčiji. »Knjiga o življeniu« (—b—) Glas o dr Ušeničnikovem »Uvodu v filozofijo«. 2alno seia odbora Leonove družbe. — Popravek, t dr. Josip Gruden.
pr Pevski zbor »Lisinski« izvaja na svojem koncertu, ki se vrši v nedeljo 12. L ni. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union ciklus zborov dr. Božidara Širole na tekste hrvaške renesančne in baroške poezije Dubrovniških pesnikov iz 15. in 16. stoletja: Hektoroviča, Nalješkoviča, Držiča in Djordjiča. V duhu te stare narodne poezije je stvoril širola muziko, ki nosi v isti meri značaj stare narodne muzike. Ni se posluževal izrecno narodnih motivov, pa vendar mu je vsak ton naš, naroden. Čeprav se v stilu in harmonizaciji naslanja na stare madrigale in cerkvene nnpeve, je vendar delo skozi in skozi moderno in individualno. Ne pretiravam, ako ta ciklus štejemo med naše najboljše in nnjjačje vokalne kompozicije velike koncepcije. Posebno jednotno zamišljene »Pjesmi razlikc< kažejo genijalno invencijo pri vstvarjanju forme. Od treh delov te skladbe >Pjesmi od maska-rate«. od >Kola<, od >Piera< deluje najneposredneje mili ženski zbor s šestorico tenorjev »Pjesmi od Kola«. Jasna melodična, harmonična in kontra-punktična izdelava je odlika »Pjesmi razlike«, kakor tudi ostalih dveh zborov lega cikla: >Rapso-dična buraščicac: Vojvoda Radosav, in lirične >1 kliče djevojka<. Kol je Sirola v svojem medjimur-skem kvartetu našel pravi ton- linijo in formo, tako mu je to uspelo tudi v tem ciklu — Naše občinstvo opozarjamo, da je sedežev vseh vrst še dovolj na razpolago v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
pr Matija Valjavec, Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flerfe. Z risbami okrasil Rajko Šubic. V Ljubljani 1922. Natisnila in »aložila Učiteljska tiskarna. Cena 31) Din. — To je tretji zvezek zbirke: Slovenski pisatelji in pesniki, ki ima namen, da se izdajo v kakih 80 zvezkih vsi naši pisatelji in pesniki, v kolikor so primerni za mladino.
Ij Zanimiva zadeva se bo pojasnila. Prijatelj nam piše: V mladinskih krogih okrog »Jutra« se govori, da se za zadnje dni pred volitvami obetajo zajedničar-jem in NSS velika presenečenja. Razkrilo ee bo namreč, kaj je s sodnim aktom o skrivnostnem umoru g. štritofa, sina gim nazijskega ravnatelja. Ker so pri tej aferi udeleženi tudi člani najkristalnejših značajev in generalov sedanje Jugoslovanske zajednice, se starejši gospodje resno trudijo. da bi preprečili objavo dokumentov te skrivnostne afere. — Tako naše poročilo, na katero bo gotovo sledila zadovoljiva izjava.
lj Pomanjkanje dolžne pietete. Veliko truda so porabili gospodje starini, da bi g. dr. Ivana Tavčarja star. pregovorili, naj izstopi iz JDS, kakor sta to storila gg. dr. Ravnihar in dr. Triller z g. Pusto-siemškom na čelu. Ampak g. dr. Tavčar ni sledil vzg.edu g. Pustoslemška. In sedaj liberalci obeh barv na svojih shodih vlačijo dr. Tavčarja v politični boj: Za-jedničarji in NSS se bahajo z dr. Tavčarjevim podpisom, mladini pa z njegovim članstvom. — Mi se le čudimo, zakaj oboji ne puste g. dr. Tavčarja, ki je tako težko bolan, v tem grdem boju pri miru.
lj Značilna številka. »Slov. Narod« se krega z »Jutrom« radi umazane konkurence. Ker »Jutro« širi okrog vesti, češ, da je »Narod« izgubil veliko naročnikov, sedaj »Slov. Narod« ugotavlja, da jc meseca oktobra izgubil 12 naročnikov, dobil pa jih je — 25! Morda bo teh 25 kaj zaleglo, da »S. N.« ne bo več tako zaspan.
lj Važno za medicince. Pred dvema ali tremi dnevi je klerikalni zmaj nenadoma obolel. Z veliko mujo in težavo se je privlekel do nekdanje deželne bolnice. Zaradi ogromnega svojega obsega pa ni mogel skozi glavni uhod. Rekli so mu, naj ee vleže na levi breg Ljubljanice za bolnišnico. Tam je revež hropel in stokal, se masiral z desno prednjo taco po trebuhu, in zvijal oči od silnib bolečin. Številni zdravniki, ki jih je ta izredni slučaj še iz-rednejše zanimal, so ugotovili na prvi pogled, da v zmajevem želodcu ali v črevesu nekaj ni v redu. To je vendar iasno, kajti tudi zmaj se ne masira in ne praska ptfr trebuhu, če ga glava boli, ampak se praska kvečjemu za ušesi, če ga želodec boli. Klerikalni zmaj pa se je masiral po trebuhu, torej ga je bolel trebuh. Takoj po tej velevažni ugotovitvi je »vstopil« mlad go3pod — cviker, žaket in seveda JDS — s priznano spretnostjo v zmajevo črevo in po kratki preiskavi ugotovi! vzrok bolezni: zabasan;'e. Po stari praksi so zmaja napajali z ogromnimi količinami ricinusa in Krotonovega olja, pa ni nič pomagalo. Tu pride mladi gospod — cviker, žaket in seveda JDS — na neko ženifalno misel. Zmaju je pomolil pod nos včerajšnje »Jutro«. Ko je zmaj bral v »Jutru* notico o mački, ki je prvič rdeča in
drugič krade klobase za druge in ne zase, se je pokazal strahovit učinek: Treščilo je dvakrat, počilo trikrat in eksplodiralo štirikrat in ves krasni levi breg Ljubljanice je preplavila zmajeva lava, da je izgledal kakor zasuti Herkulanum, Pompeji in Še Štabne povrh. (Namreč breg je tako izgledal in ne zmaj.) V lavi pa je našla posebna komisija neko zmečkano maso papirja, nakar so bakteriologi ugotovili, da je zmaj požrl tri Izvode »Jugoslavije« s članki o »klerikalizmu« vred. — Danes je zmaj v štadiju rekonvalescence in že lazi od ene ljubijanske oštarije do druge in išče, kje bi dobil pol litra vinskega mošta brez hruškovca.
lj Ostro streljanje pri Klečah. Danes, 11. t. m. bo vojaštvo ostro streljalo na istem mestu pri vasi Kleče, kjer se je vršilo streljanje že od 17. do 21. oktobra t. 1.
Ij Prijatelji krščanskega prosvetnega dela ne pozabite na proslavo 25 letnice SKSZ, ki se vrši v uonedePek, dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer v rtvo^a-M Ljudskega doma. Predprodajo vstopnic je prevzela trafika v »Unionu«.
Ij Rokodelski dom. V nedeljo, dne 12 t. m„ bo v dvorani Rokodelskega doma Martinov večer, ki ga priredi kal. društvo rokodelskih pomočnikov. Na vzporedu so pevski zbori: V. Parma: Romanca, moški zbor s tenorsolo in klavirjem, A. Foerster: Razbita čaša, moški zbor, Pahor: Veseli bratci, moški zbor s klav'-jem, potem veseloigra: »Dva gospoda pa en sluga« liežiser V. Rudolf) in prosta zabava s tombolo, šaljivo pošto in kupleti, ki jih pojeta g. J. Ložar in g. V. Rudolf. Vstopnina 3 dinarje. Pričetek ob 7. uri zvečer.
Ij Martinov večer priredi v soboto zvečer v prostorih akademskega doma Slovenska krščanska ženska zveza. Začetek ob S. zvečer. Vsi naši prijatelji neprisiljene zabave vabljeni. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
lj šenlpelerski družabni klub v Ljubljani vabi na današnji družabni večer, ki se vrši v Ljudskem domu. Začetek ob pol 8. zvečer /.a pijačo in jestvine ie dobro prešlo hijeno. Ne zamudite se udeležiti le prve letošnje klubove prireditve, ki bo nudila vsem obilo zabave in razvedrila.	(ki
lj šentpeterski Orel v L'ubl'ani priredi letos velik Miklavžev večer v Unionu. Cenjeno občinstvo se ž.e sedai opozarja na to prireditev.
I) Marijonetno gledališče igra v ne-teljo 1? t. m. poslednjič v tei «:-zoni krasno Reis-dorfovo orientalsko praviji-. r v 5 JeuintiV »Zakleti kalif, in Porcijeva burko v enem ileior.jv: -Preizkušnja«. Predstav« se v še ob 15 ir< 18. uri Prctpro.Kj.-' "stopnic -.e v-ši Tri M?<;ajni marijonetnega aMšča v Vestnem domu vsako sobi.« 'd 13.—17. tire in nedeljo o J '0.-12 ur?
! Društvo ».S^čn« v,;I i s>.M-.j» M .me, pri-jjtelje 'n drugo občins.vo Uh »Marti, ov večer«, katerega prirer'. dir»> ine 11 t. m. — predvečer obletnice R^rail.i — v salonu restavracije »pri Levu«. Na sporedu je: petje, go.lba, faljivi tfovo- \«?»'ih: i tin in R tipal! o (g. Kra*elj ml.), komični nastopi ^osio-da KinČuva, Mnrtinov^ živa gos b'1 Vstopnina 3 dinarje. Začetek ločno o1^ osmih in pol zvečer,
Ij Ulice in cente. Mostna ur-u^a naj pravočasno poskrh' za nasip hodnika na cesti za Gradom (od dolenjskega mestu proti domobranski vojašnici), ki jc na nekaterih krajih za pešce že seJaj neprehodna. Nasuje naj se tudi Strossmayerjeva ulica in zlasti tudi vcgel ulice Stare pravde, kjer ob bivši Be-zenškovi vili še vedno manjka tlak.
1: Imena novih ulic v Ljubl:an;, I> se da vsakomur prilika, sodelovati pri določitvi irr.eii novih ulic, vabi mestni magist.-a: občinstvo. da mu izrazi svoje tozadevne želje Pismene predloge je vlagati v vložišču mestnega magistrata.
lj Obrlna zadnioa čevljarjev za l jubljeno in okolico vabi svoje člane na sestanek, ki sc bo vršil v ponedeljek, dne 13. novembra ob 6. uri zvečer v gostilni pri »Zlati ribi« (Zabukovec). Dnevni red: Dogovor in naročila zu nova moderna kopita. — Načelstvo.
lj Policijska kronika. Trgovcu Francu Fr-klnvcu jc bilo na hodniku pred pisarno dr. Ravnika ukradeno 4600 kron vredno kolo. — S ponarejenim ključem ie neznani zlikovec odprl na dvorišču vrata Herzmonskijeve trgovine in odnesel 160 kron denarja in črn žen°ki plašč, vreden 20 000 kron. — Dne 9 t. m ie voznik nekega tvorniškega avtomobila po Kavškovi cesti tako neprevidno vozil, da jc zavozil v Vr-hovčevo hišo in močno poškodoval zid in razbil okno. — Na ccsti ob državnem kolodvoru ie kolesar Tone K. podrl s kolesom na tla gospo josipino Pogačar iz Kamnika, ki je bila poškodovana na levi roki. — V tovarni kleia ic bila ukradena obleka, vredna 1000 kron. — Branievki Tereziji Ferri je bil ukraden zavoj, v katerem je bilo galanterijskega blaga v vrednosti 6000 K.
AH rtništva »rpo-r^MSMj Soteke prastare?
Na uredništvo prihajajo razne pritožbe in vprašanja sledeče vsebine:
»Nadučitelj ie sklenil z nekim društvom pogodbo, da sme društvo postaviti na podstrešju šole svoj oder in uporabijo šolski harmonij proti volji krainega šolskega sveta j*i društvenih pri-icditvah.« — *,Samostojni' krojni šolski svet broni Orlom telovodnico, češ, da ie on gospodar šole kot zastopnik šolske občine« — »Višii šolski svet jc dovolil proti sklepu krainega šolskega sveta, da sme telovadno di ušivo upo-
rabljati šolsko telovadnice.« — »Ker se Jc krami šolski svet branil tožiti v neki priposestvovalni tožbi, go je višji Šolski svet razpustil, Češ, da ne varuje interesov Šolske občine.«
Te pritožbe pričajo, da pravno vpraSanie o uporabi Šolskih prostorov nI prav jasno niti krojnim Šolskim svetom, niti učiteljstvu, nili Sol. oblastem. VpraSanie ie namreč:
1.	Kdo je upravičen dovoliti, da se Šolski prostori uporabljajo v izven šolske namene?
2.	Kdai se uporaba mora m kdaj se sme dovoliti?
3.	Kdo se sme pritožiti proti dovolitvi in kdo proti odklonitvi uporabe?
4.	Ali razsojajo tukaj civilne ali upravne oblasti?
Pri uporabi šolskih prostorov za izven-šolske namene pride v poštev zlasti § 123. dok. šol. in uč. reda iz leta 1905: »Šolskih prostorov naj učitelji ne rabijo za kaj drugega, nego za kar so namenjeni.« Nodolie dež. zokon kranjski z dne 23. oktobra 1912, dež. lak. St. 66, 9 II: »Kraj. Sol. svetu zlastS pristoii: a) zastopati Sol. občino pri vseh upravnih in pravnih zadevah, ki se tičejo šole, b) upravljati kraj. Sol. zaklad, d) nadzorovati Sol. poslopje, šoli lastna zemljišča in Sol. inventar.« 9 14., 4.: »Zastopnik Sole se ne more voliti predsednikom kraj. šol. sveto, odnosno njega namestnikom.« Glej tudi naredbo z dne 19. julija 1875, št. 2878. Iz teh določb ie razvidno, da je bilo do prevrata strogo prepovedano šol. prostore rabiti v izvenšolske namene. Seveda so se kljub 9 121 uporabljali prostori za javne namene: zo ljudsko štetje, cepljenje koz, volitve, aprovizocijske svrhe, toda iz razsodb uprav, sodišča (d nov. 1896, št. 5872 in 6. dcc. 1906, št. 13.037) jc razvidno, da se ie strogo veroval interes in pravico kraj. šolskega sveta, ki je smel dovoljevati uporabo. Celo občina, četudi je bila lastnico šol. poslopja, ni smela uporabljali šol. prostorov brez dovoljenja kraj. Sol. sveta. Odlok min. za uk in bogočosl.e z dne 3. marca 1905, St. 1097 piuvi, da šolske oblnsli proti volji vzdrževalcev Sole niso upravičene dovoljevati uporabo šol. prostorov /a izvenšolske namene. Min. odlok ne pri/nova všolanim občinam pravic za pritožbe, če kraj Sol. svet ne dovoli uporabe Sol. prodorov za izvenšolske namene. Pred prevratom so torej kiaj. Sol. svetu varovale Sol. oblasti avtonomijo v gospodarskih rečeh. Takratni šol. oblasti tudi ni nikdar padlo na misel, da šol. prostore proti volji kraj. Sol. sveta dovoli v uporabo privatnemu društvu ali politični stranki Torej ne sme šol. prostorov proti volji kraj Sol. sveta dovoljevati za izvenšolske namene ne šol. vodit:lj, ne poiilična občina in tudi ne višja šol. ob'ast, ki ima samo nadzorstveno pravico nad kroj. šolskim svetom.
Tudi po prevralu so pravice kraj. Sol. svetov ost: le neokrnjene iudi nndalie. Z na Jbo viš. šol. sveta (z dne 3. okt. 1919, št 13.1141 so le omilili prepoved § 123, da se ne smejo šol. prosto i uporcbljnli za izvenšolske namene. Po tej neredbi sme (ne pa mora) za izvenšolske prirecliive serao v učne namene kraj. šol. svet dovolili šol. prostore. Nikjer se ni priznala pravica šol. voditelju, da sme proti volji lastnika, ki je šolska občina zastopana po krni. Sol. sveiu, razpolagali s Sol. prostori za izvenšolske namene.
P ejšuje no:edbe je r.oreriba z dne 19. opr 1921, št. 116, omejila v dvojnem smislu: Šolski prosto, i se smejo uporabljati za predavanja umslvene in gospodarske prosvete, toda le pod vodstvom učitelja. Politični shodi se v šoli ne smejo prirejah. Telovadnice smejo telovadna društva za telovadbo uporabljati, seveda če kraj. šol. svet dovoli. Z nobeno besedo ni okrnjena lastninska pravica krnjnih šolskih svetov, da morejo odreči po lastnem preudarku uporabo šolskega poslopja privatnemu društvu. Ce kdo rabi šolske prostore proti volji lastnika, je krajni šolski svet dolžan, nastopiti proli njemu civilnopravno pot pri sodišču. Finančna proku-ratura mora v lei tožbi prevzeli zastopstvo, Ako je učitelj kršil to pravico šolske občine, sc mora proti njemu odrediti disciplinarna preiskava.
Tak je torej pravni položuj. Seveda ia pravni položaj ne odgovarja več vlad. stremljenju, ki se je popolnoma prilagodilo stremljeniu svobodomiselnega učiteljstva. To učiteljslvo gre za tem, da bi šolo dobili popolnoma v svoje roke učitelji, ki bi bili popoln gospodar nad šolskim imeljcm. Sola bi po teh načrtih postala državni monopol, šolska občina bi moralo nositi samo šolska bremena, ne imela bi pa pri lem nobenih pravic. Vsled takega stremljenja jc šolska oblast že v več slučajih proti »olji krainega šolskega svela dovolila uporabo Šolskih prostorov privatnemu društvu. Krajni šolski svet je bil v tem slučaju dolžan energično nastopiti pri sodišču ter poudariti svojo avtonomijo v gospodarskih rečeh. Ne smel bi se uklonih neupravičeni šolski oblasti.
Odgovori na prejšnju vpraSania se glase:
1. Da se smejo šolski prostori uporabiti za izvenšolske namene, je upravičen dovoliti le kroj šolski svet uli njegov predsednik.
2	Mora se uporabo dovoliti le v javne namene (ljudsko štetje, volitev, cepljenje koz itd), ne pa privatnim društvom zo telovadbo ali za predstave: sme pa se dovoliti, ne pa mora, za poučna predavanja privatnikov pod učiteljevim vodstvom po naredbi z dne 19. aprila 1921, St. 116. Predstave smejo imeti v šoli učenci z učitelji, ne pa kako društvo telovadbo brez dovoljenja krainega šolskega sveta.
3	Proti dovolitvi krainega Šolskega svela privatniku po zgornji naredbi se smejo pritožiti všolane občine, proti odklonitvi no prosilec
i nima piavice se piiložiti na višjo Šolsko oblast,
ker Ia ni upravičen omejevali lastninske pnrvke Šolske občine.
4. Tu razsoja civilno sodišče, četudi ta uporabo šolskega poslopja dovolila viSja šolska oblast, ki za io ni upravičena.
Ako država hoče izvajati kak prosveten program v narodu, ga ne more izvajali na Ia način, da krSi zakon in po zakonu komu pripadajoče pravice.
Narodno nledišče.
DRAMA.
Sobota. 11. novembra R. U. R. — Irren. Nedelja, 12. novembra ob 3. url popoldne, RRO* JACEK-JUNACEK, Mladinska predstava — Izven; ob 8. url zvečer SVATBA KRECIN-SKEGA - Izven. Pondeljek. 13 novembra SVATBA KRECINSKB-
GA - Red L). Torek, 14. novembra — Zaprto.
OPERA.
Sobota, 11. novembra M ADAME BUTTERFLY.
Izven.
Nedelja, t2. novembra JENUFA — Izven.
Pondeljek, ta novembra — Zaprto.
Torek. 14. novembra SEVILSKI BRIVEC — Red B
Ljudski oder.
Nedelja, 12. novembra: »Hlapec«.
Nedelja, 26. novembra! »Kirkc«. (Veriž-niška komedija.) Noviteta.
Predprodaja vstopnic zvečer od 5. do 7. ure, v nedeljo od 9. do 12. dopoldne in popoldne od 3. ure naprei do začetka predstav« v pisarni l judskega odra.
Iz	Ljudskega odra. Igra »Hlapac«
veseloigra v štirih dejanjih, ki se igra prvič na sloven''-"*m odrti, se na splošno feljo ob-činstva ponavlja v nedeljo, dne 12. novembra. ** t občinstvo s»» ipo/arj« da se ta igra n« l-o 'eč igraia v tei seriii ker bi se m"»'u si-ce' predrugečiti te crto.ir cba. Ki'nr l.t f« lore; videti to lepo uspelo "eselolgro, na. na 7«.vudi prilike in si o v r.eJnijo na LjuJskem odi;* ogleda.
Turistika In šport.
Ponovna tekma mod Ilirijo In Primorfem,
S K. Primorie se je odzvalo pozivu na ponovno tekmo z Ilirijo. Po dogovoru se vrii tekma v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri no igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom. Igro bo vodil sodnik u Zagreba. — Predtekma med Slovanom in rezervo Ilirije se prične ob pol 2. uri.
8. K. Jadran sklicuje v soboto dne 11. L m. ob 20 uri sestanek vsega rednega članstva v gostilo! pri Lozarju .— Radi posebne važnosti tega sestanka je udeležba dolžnost.
8, K. Jadran sklicuje v nedeljo dne 18- t m. ob 10. uri dopoldne sestanek damske sekcija v gostilni pri Lozarju. Udeležba obvezna.
S K Jadran Je ustanovil težko-atletično sekcijo Kdor želi gojiti to panogo športa, naj blagovoli javiti svoj pristop na naslov: M. Kregelj, Trnovski | pristan št. 14.
Rušite v rekorda na 10 km. Dne 12. t. m. ob pol desetih dopoldne se vrši na prostoru S. K. Ilirije rekordni poizkusni tek na 10 km in sicer na progi: Igrišče Š. K. Ilirija—ŠL Vid—Igrišče B. K. Ilirija. Rušitev rekorda poizkusita znana tekača S K. Jadrana Cuk in Praunseis. Kakor znano ima g Čuk dosedanji jugoslovanski rekord na 10 km s 37 : 19.
T. K Skala Važen sestanek celokupnega članstva se vrši v sredo dne 15 t. m. ob 20 url v mostni posvetovalnici na magistratu (Mestni trg).
Turistovskl klub Skala v Ljubljani V nedeljo dne 12. novem priredita T. K. Skala v LJt V ljani in bohinjska podružnica na Jesenicah ob 14. uri v restavraciji >Mesar< zborovanja v svrho dogovora e prizadetimi činltelji, kako najhitrejše pospeSiti tujski promet, zimski šport ln alpinizem na Gorenjskem Vabijo se vsi interesenti na ta sestanek, posebno oni iz radovljiškega in kranjskogorskega okraja.
ZA DRUŠTVENE ODRE priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče igrokazr.
Krivoprisežnik. — Narodna igra s petjem v 3 dejanjih. Spisal L. Anzengruber. Din 12.—. Pogodba. — Burka s peljem v dveh dejanjih. Spisa)
dr. Ivo Cesnik. Din 6.—. Razvaline življenja. Ljudska drama v treh dejanjih,
Spisal F. S. Finžgar. Din 18.—. Vse naše. — Burka enodejanka. Spisal F. S. Finžgar,
(Samo moške vloge.) Din 10.—. Tekma. — Drama v treh dejanjih. Spisal A. Funtek Din 16.—.
Nedeljske ure na društvenih odrih. — S. Sardealco
(Samo ženske vloge) Din 10. Mati sv .veselja. Drama v petih dejanjih. Spisal
Silvin Sardenko. (Samo ženske vloge) Din 8. Mati Drama v treh dejanjih. Spisal Ks. HeSko. Din 16.
Sovražnik šensk. Enodejanska šala. Din. 6. Na krivih potih. Igra v petih dejanjih. (Samo lensk«
vloge) Din 4. Strahomir. Izvirna roinantiška Igra v petih dejanjih. Spisal Iv. Benko. Hlada Zora. Romantind lgrokaz v treh dejanjih. Spisal Milovan. Diletantski oder. Navodila za režiserje. Sestavil M.
Skrbinšek. Din 10. Lepa maska. Navodila za šmtnkanje. E. Kavinlek. Din 4.
Smrt pravičnega. lgrokaz v dveh slikah. (SomA
ženske vloge) Din L
IZJAVA.*
Podpisani Mihael Iskra, posestnik ▼ Hlebcih, izjavljam, da sem objavil svoj« odprto pismo g, Ivanu Ažmanu, posestniku r Hra-šah, v Slovencu - od dne 8. maja 1921 c o«t-rom na najin prejšnji razgovor gleda vložitve zasebnih obtožb. Izjavljam, da nisem hotel in ne morem očitati g. Ažmanu nobene nepolte-nosti in obžalujem, če je bilo pismo tako *ti* liztrano, da ga je mogel kdo drugače razumeti. Jemljem hvaležno na znanje odstop i. Al-mana od zasebne obtožba.
Ljubljana, dne 7. novembra 1922.
Mihael iskra.
* Za vseblm tetfa dopisa odgovarja uredništvo le. kolikot določa zakon.
Stev 143.
SLOVENEC, line n. novembra 1022.
Stran S.
Gospodinjsko mesto
išče boljša gospa (vdova brez otrok) h ki emu samskemu gospodu ali v župnijske. Prevzela bi pa tudi gostilno ali kaj sličnega. — Prijazne ponudbe pod -Gospodinja« na upravo »Slovenca«.
Kalarski pnmcnnik
bi rad dobil službo, najrajši v okolici Lmbliane. Ponudbe na upravo lisla pod šifro »Pomočnik 1868«.
fJljaripnsp v na'lcrSi dobi- 8e
IVIldlžOllSk sezneniti v svrho žeuit-ve z idealno gospodično, katera ima v>oseslvo, lig'vino ali vsej primeren prostor za ve ja obrt, tudi izven Slovenje. Le resne ponudbe s sliko pod •ZNACA]« na upravo lisfa.	4830
z bančno prakso išče za popoldan, ure mesta. — Ponudbe pod »Bilančnik« na upravo »Slovenca«.	4661
Knjigovodja
Sprejmem vajenca
ia sedlarsko obrt. FRANC KAMNAR, Vevče 48, p. U M. v Polja.	4859
„V P 31t18—224
OKLIC.
Oražbcni zakup prodajalne in gostilne
s sfonovanjem in inventarjem, v. l.UKO-V1CI št. 3, za čo« od 1. decembra 102? do 31. decembra 1923 se. visi. pri pod-pisarif-m sodišču dne 71. novembra f. L ob 10. uri dopoldne. Varščina 10.000 K, pogoji so razvidni v sodni pisarni
Okrajuo sodišče na Brdu, oddelek I., dne 4. novembra 1922.
Lepa stavbna parcela
pod Tivolijem v Ljub'jani se radi j preselitve zelo ugodno proda. s ' Vpraša se pri lastniku IV. nRELIH,' • Vrhovčeva ulica 9, I. nadstr.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Ohjavu 1 Din.)
„ , .. „ SI KPAHJI:	t SPRUlflJSKA P0DJKTM:
Remtaer & Srn-rkol. IMorllansfca ul 18. .Orlcnt« d h Sn.irm ..lir* R T»l 41«. i>rn><i.ifii«n. ...i..... i.i________________| "Tirni« a d., r>o>ina unča » ieL _
Kantini;«!' K_ Gesla na ml tele/.woo 1—9,
Trgovski akademik
absolviran, želi premeniti SLUŽBO, najraje kof knjigovodja v trgovsko, podjetje. Ponudbe na upravo lista pod »AKADEMIK«.	««'
4863
Več zmožnih
slikarskih
pomočnikov
sprejme v stolno delo proli dobri plači P, FR. STARE, slikarski mojster, L|ub-Ijdna, Florijanska ulico 16.	4016
<•♦•>•»	»(MCI
Inserati
v »SLOVENCU« imajo
popoten uspeh!
PnCPCtun vzamelo v NAJEM z I U3GOIVU inventarjem ali pa brez njega dve zanesljivi osebL Ponudbe Je poslati v 8 dneh na upravo »Slovenca« pod šifro »POSESTVO«.	J86/
Večjo množino porcelanaste ali
steklene posorfe
steklenice in balone od 5 I vsebine naprej kupuje J. AVGUŠTIN, Spod Šiška, Jernejev« cesta št. 231.

priporoča u |e zalogo
d«Mlio» In solnžulkov in sprehajalnih palic. P«railin»{M lasmi«!
dobro ohranjen, kopim. Cenjene ponudbe z navedbo cene in točnim popisom na upravo pod »Planino« 4806,
Kupim dobro ohranjeno
l'riMliikti«n» *sdruK« ktrpaner. ioštula-terjer \o<	ln krovcev t t.jubljunl,
Kolu<1»oraft.> ilira štev. Stv. Kom T.. Poli«* ec>!iiu iiev. S. KLOBUKE In TELOV. POTREBŠČINE: Kunotnr l»«n. Slan irc *ifiv tO.
KONFEKC1ISKA TRGOVINA: Olup Josip. Pod Trančo
PARNA PEKARNA: Jean 8chreya nas). Jakob Kavči*. Gra-di5ie ite® R.
STAVB. IN O\I.ANT. KLEP4RSTVO: Herene & Fuchs, Ljubljana. Mlrie ftt. 2.
Blagu za pmleto Mm in irozeps orhi Si.a v voliti iz'J6ri, fcljs mm plaino in jute za tapet in«, setoju Hi iiripuroča tvrdka
1.8 E. Sfeatac JJS".

3|] =
Krojaški pomočnik
želi mesta kje na deželi. Naslov
pove uprava lista pod številko 4804.
otroški SKLOPNI STOL, prvovrsten origln. Engelov GRAMOFON (2 peresi) » 43 ploščami (Caruso, Slezak Itd.). Sodno ulica 1, II. nadstropje levo, od 2.-3. ure poji.	4866
DRUŽABNIKA
za lakojšnii vslop in sodelovanje s 'kapitalom najmanj ?').000 Din za izboljšanje trgovine, išče mali trgovec na deželi. Ponudbe pod Šifro »Mali trgovec 4805« na upravo lista.
STAVBENE PARCELE j Voziček'(zapravi jivec)
Naslov zo ponudbe pove uprava »Slovenca* pod $fevilko 4833.
Naprodaj w:
dvoje enonadstropnih HIŠ
z gospodarskim poslopjem (velika skladišča, Iconjski hlev), poleg tudi nekaj vrta V eni hiši je lepo, prostorna trgovina. Kraj na periferiji Ljubljane, pameten in pripraven za vsakovrstno obrt Cena zelo nizka Dd se cvenf. tudi v najem. Naslov v upravi pod šte«. 4762.
v najlepši legi in nekaj novih in starih oken ima naprodaj JOSIP TRIBUC, GLfNCE 37.	4863
Naprodaj le velik, krasen, salonski
GRAMOFON
dobro ohranjen, ali VOZ-SAMEC, močen, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »Voz št. 100«.
Kovaško orodje
Hobro ohranjeno, m parceln ob Tržaški ccsli blizu viške cerkve, naprodaj. več povedo v Zg Gameljnih 15 p. $m
na elektriko, giasan kekor prava godbo ------------- in pripr. za kino ali društv. dvorane. Na-
Zdravo in krepko UČENKO S^^eCt Sffi&Sl»MORSKO TRAVO«
RASBERGER, Ljubljana, Sodna ulica 5 1	",M,U
(vhod v veži).	4818
goro
Drecei poslovno, iz poštene hiše, v starosti 15 lei, ki je popolnoma vešča v računstvu, šivanju na stroj, likanju, z lepo pisavo ier primerno šolsko pred-izobrozbo, sprejmemo v dobro hišo s lliiano m sfanovonjcml Osebna predstava Šah UVt^Atfolkc s spiičevali ter event. W/porft6itom domačega župnika. Naslov pdve 'uprava »Slovenca« pod štev. 4709. (Znamka za odgovor.l
Več hlapcev
sprejme graščina na Sp Štajerskem Plačo zelo dobra. — Ponudbe pod »Zanesljivost 4835« no upravo »Slovenca«	4335
nudi vsako množino SEVER in KOMP, Ljubljana, %'olfova ul. 12.
Prodam posestvo v Ra jhefthurgu!
(njive, travnik, paSnik in gozd) v izmeti 12 iu pol orala. Hiše ni. Posredovalci izključeni. Pojasnila ilaje JRRAI CF.NAN, Zagreb, Ribnjak ti
Primerne službe išče
Mvši MESARSKI OBRTNIK, soliden, Došten, slai "<fl let. Najraje za kakega naUupovalca, potnika, skladiščnika «11 kaj »ličnega. — Ponu '! e na upravo »Slovenca* pod »TREZEN	4824
ORGANISTA išče
lup, urad v Dol, Logatcu.
s 30 ha zemljišča, hišo, potrebnimi zgradbami in prifiklinami, 18 Um od že'ezn. postaje, dajem v zakup ali v obdelovanje na skupni račun. — Pogoje pove GJOKO Mi-LOSEVIC, Doboi.	4538

fap rae
in
dobita takoj slalno službo. Stanovanje kurjava na razpolago, — »ZORA«, lesna industrijska družba z omej. zav., Črnomelj.	4793
i^em prodajalko,
veščo v trgovini z mešanim blagom ter i njigovodslva. One, ki so vaie-ne vsaj nekoliko slrojepisj.i, imejo prednost. — Ravnolam sprejmo kot n a i a k a r i c o (začetnico) deklti. z .dežele, poštenih staršev, ki zna nekoliko šivu t L Pcnuube pod «Veslua moč 4V9&« na ui>ravo »Slovenca^.
Lepo posestvo
v enem ko^jt, blizu večjega niesfa . nn Gorenjskem, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko '4843.
1500 kff k«r«nla
prodani. J. Novak, Zg. .^iška 28.
Moško ko^o »Puch«,
skoraj novo. ugodno naprodci. ~ Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod številko 4869.
Korenje naprodaj
pri IL STEBLA), Rudnik šlev. 4 pri Ljubljani.	4823
Prenov! je vanje in popravo
GRAMOFONOV
in drugih godbenth strojev izvršuje strokovno in ceno delavnica za precizno melianiko
A« Rasfcerger, Ljubljana
Sodna mL 5. — Dobijo »e posamez. dcK.	^ |RA /X] QQA
Lepa otroška posteljica' klobiskov in siamnikov
se dobi pn
FRANC CERAR
tovarnar v Stobu, pošta Domžale. Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pn KOVACEVIČ i TRŠAN v LJUBI JANI, Prešernova ulica st. S Sprejemanje v sredo. J oga v Celju. Gosposka ulica 4
— T1C.ER —
Trgovci Indnstiljalei — Pisarne
zahteva te v pHpirinh tigovinab samo izdolue domače tvrdtte T Hi E K d. z o. r„ LJUBLJANA
modem, nov domski zimski plašč, velika lepa kuhinja za igranje, ceno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 4849,
Naprodaj spalnica
iu razno pohištvo, PENDEL-ura » tremi uteži, moška zimska suknja. Selo šf. 41, L nadslroj je, desno.
UaprorJaj je poceni:
1 STRUŽNICA, 1 OKROŽNA 2AOA, 1 PARNI KOTEL, vse v zelo dobrem stanju, jako pripravno za malo mizarstvo na deželi. Naslov poštnoležeče Kranj, štev. 1500.	1858
. Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujem vsem sorodnikom, pri-jateljem in znancem, ki so spremili mojeda nenado-merljivega in ljubljenega gospodo
Ignacija Kozjeka
trgovca tn jMisredovalca
iin njegovi zadnji poti.
	....'/v • ---.■•■••,m	
um	■M ■■	
Žalnjofa ostala MIC1
olpie iri
popravlja IVAN SELIšKAR urar v LJubljani, Zadružna allca it 10.
Srsdbeno pod^eiic
ing. DuKic in Orno
UniitlLiij!, MMm ulica 20.
na priporoča za vsa v to
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TREO :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 1 elef. Inter. IL 108. Ustauov le'a 1850.
so prlporoia za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
TRGOVINA Z ŽELEZNINOt
Sušni k A.. Zaloška cesta št 21. Ljublja
TRliOV. Z DKZNIKt IN KOI.NCNllUt Mikui L_ Mestni trt; 15.
fltt.OV Z ŽEIHZNINO IN CEMENTOM i Erjsv«( &. Turk pri »iluti lopati«, Valv«'
zor Je v tro uiev. 7.
ZAMUJA POHIŠTVA s
P. Eajilisa iin. Sv. Petra cesta 17,
baiia^^s^^naantiansnnsantiiidciimi
Trgovska HIŠA
dvonadslropna, 50 let obstoječa v Liub*> ljoni, se proda. Hiša stoji v sredini me« sta, r.a najbolj promelni točki, ima trg. lok«!.« in skladišča, pripravno tudi z* kako industrijo, so takoj na razpolago. Ponudbe pod »Dobra pozicija« no An., zavod Drago BMSEI.JAK, Ljubljano. Sodna ulica šlev. 5.	475»
ii is »sa ta'« anali
te. H
!R5
kupim in prosim za sporočitev ® barve, znamko in slanja na opravo »Slovenca« pod »KLAVIR 4842«.
* *

8 «
a
:izz iN
avtomobili, deli in opremo
pnevmatika raicsneje
J« d©re
Liiililiaf a, rosposvetska cesta aev. 41.
Ifgf" Lastne garaže in delavnico.
na ('robno na debelo
9
f. JELENE, SRNE, ZAJCE, JE-
0	REBICE, FAZANE, DIVJE
a KOZE, KLJUNAČE ITD. U
B kupuje vsako množino in plača po itaiboljših cenah
1	E. VAJDA
B IZVOZ DIVJAČINE IN PERUTNINE ® ČAKOVEC :: MEDJIMURJK
| Brzojavi: VAJDA, CAKOVEC.
B Interurban telefon številka 59
B ■
IQQniSG3SeiBiBlian««MIBB
■ m
m ■
umi
mmml PraizknicM! Povsod uporabno!	UniVčrZuSna PGŽ" Štedilnik
k! ee kuri z žaganjem, prcmogovlm prahom, čreslom, šoto, sploh t manjvrednimi odpadki ali pa r navadnim gorivom, lesom, premogom lld. Neprekosljtvo itedenjel Deset (10) urno neprestano gorenje * uporabo drobnega kuriva ne atan* niti eno (1) K, pri debelem kurivu, lesu, premogu 50"/» prihranka. — Peč M dob! v sllrih velikostih j. s. za 6-, 8-, 10- in 12-urno gorenje. — Naročila sprejema zastopništvo: Stanko Žargl A Co.. Ljubljana, Martinova cesta it. 15. — Solidni in trpežni tzdel.kl Najboljše n&domeslilo za vsako peč druge vrslel —• Svari se pred manjvrednimi ponaredhami!
Naznanilo.
Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal v Selenbaig. nI. I, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsnke vrste, ako ravno čevlji rilso kupljeni ali izdelani pri meni. v provizoričnib prostorih na Poljanskem nasipa 40, II. nadstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam r. delavnico in zalogo Čevljev
Franc Szantuer
.specialist za orto-pedfčna in anato-mtfna obuvala iu trgovec s čevlji
Ljubljana

v
zmmms

v
■MMiMiia—i
(spojeni z „Sjsdlnjenlm tvornlcama strojeva d. d. preje Skoda, Ruston Bromovsky I Rtntjhoffar"). CENTRALA: PRAGA-SMICH0V.
Tvarnlce: PSzon, Ooudievce, Nyr«njf, Kralj. Gradec, Smichov.
Surovi, napol izdelani in popolnoma Izdelani predmeti Iz litega ie'c*a ln litega teklo kovnnt dati, vse v n»jvečjih dimenzijah in težah za vso industrijo, železo ee, rn iu ko, p rourodutvo itd. — OUIItni Iz vseh kovm tn eiekiro-jek.a. — Zonasta Hoio^a (,,Citri;eua, „MaaK" Itd.), peresa vseh oblik tri vrst, nakova;a, precepi na vijaki (SchraubstOc.ke), ključi z vijaki itd, — Žoleznn kon -triiiicijo in dr ga a.— Parni koUl vseh vrst. •— Lokomotiva In tonderji za normalni tir. — Parni s roit,
stroji na plin in na('o, slro,i za hladen.o in izdelovanie ledu__Stroit
za o>odje. hidrauLške stiskalnice, parna kiad. a, .oniila, liompresorji, tradtorii, vozilne avtomobilsko delavnice, ino orni iu parni plugi, lo* koiuok Je na beuc.n in valji za val.anjo cas . — Separaiorji za mleko. Ttsuarak. »troji itd. — Popolne strojne opreme za tovarne sladkorja, rafinerije, tvorn ce špirit«, tvoimce miln, sušilnico, pivovarne, tvornlce slada, tilndilnicc, tvorn'cc ladu, klavnice, rudnike, rudokope in valjčne mline, ladjedelnico, pomorske in rečno purobrode, električne centrale itd.
Prospekti .n proračuni na sahtavo.
častopsto: iajfBH. SaimSte 60. TM 14*97. Beosrao. 2orina bi. «2. lelelon s-?«.
Prima banaške prašiče«špeharje
ima vedno v zalogi, ter vsako soboto tn nedeljo »veže domače jetrne, krvave in mesene klobase. Prvovrstna dolenjska in štajerska vina.
Za obilno udeležbo «e priporoča
.loško JebaČin,
Dolenjska cesta.
Sfttfl M.
STOVENEC, dSe IT. tftVembra
Btev. 149.
Pristne kranjske klobase
ir garant, samo svinjskega mesa izdeluje in razpošilja v vsaki mnoKini staro renomlrana tvrdka
M. URBAS, LJubljana, Slomškova ul. 13.
Poleg mestne elektrarne.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. x. z o. z.
sedaj poleg nunske cerkve,
1. 1928 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION".
Hranilne vloge se g i
O j brez odbitka rentnega in obrestujejo po |2 | O invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 °|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 °|q
KOSTANJEV LES
vagonske množine kupi ). Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova 1.
S	Naprodaj Je	S
i sirov špirit 1
okoli 180 hektolitrov pri ravnateljstvu
■ nadbiskupskih dobara v Zagrebu, Vlaška ul. 75. ■
jugoslovanski kreditni zavod
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V Ljubljani
Marijin trg St, 8 ob Ljubljanici
poDRUzmcn v murski soboti
obrestuje hranilne Ril
9 2
©I ?istih, brez odbitka rentnsga in Vloge na knjižice po |2 |0 invalidskega davka. Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi Telefon Ji. 54.	Višje po dogovoru. Csk. r».?, 5t. 11.525.
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
anane šivalne stroje
GR1TZNER
v vseb opremah aa rodbin»V:o in obrtno rabo ter vse posamezne del«, olje, Igle
za vse sisteme. Edino le pri
JOSIP PETELINC,
LitJUBUJHFJA, Sv. Petna nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajca, kravate, potrebščina za Šivilje, krojača, čevljarje, sedlarje, gnmbl, žlica, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
OlitatvMC poverjeni etavbeal ini, la mestni storttnik
LJUBLJANA, GKAD.S&Š 13.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, želcsobe-
tonske in vodno zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
Izvršitev! • Projektiranje!
Bluze
spodnja krila, predpasniki, stezniki
najcenefe pri:
.lL Movic nasl. I Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
'M M JMS MU "K KM M M M MSI SMS SC j5S Rff 5S® R ESB SER ?35 Bil B9 BS3
iiiseriralfe P JHoDencii"
M Mt BI HB Bi m M KflIH BR m BS B® B 80 R« EBIB KS BB m 2ffi BS BS m m Sffl
MajboSiSi so pravi AMERIKANSKI in angteški
V* K e i »a
ivaim siren
Singar-igle in
nadomestni deti.
LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA
Singcr-olje sukanec eviia itd.
PRODAJA NA
OBROKE
— Singer-šlvafini stroji Boursie & Co	—
CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb. Marutičeva 3. — Podružnice:
UUBUm&, siunburgovs UL?CA 3,
Zagreb, Kari ovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjeiovat', Brod n/S, Su-botica, N ovi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrov-odgorlca, Beograd, Kruševac, Niši, Skoplje, Veles, Bitolj. Krogu-
nik Podgorlca.
jevac, Zaječar i Stip.
Zastopstva so v vseh večjih krajih.
naprodaj
Ena ENODRUŽINSKA, nova, visokopritličmi, Jc ne popolnoma izgolovljena, z veliko svetlo kletjo, verando, balkonom, z več sobami in vsemi oritiklinami le' z vriom v mestu ob juž. železnici v prav lepi, suhi solnčni leni, lična, za ceno 000.000 kron, Se ne dodelana ceneje. - Druga jc I USA S 6 STANOVANJI, enonadstropiia, skoro nova, z velikim vrtom v periferiji me. ki za kron 700.000. V vsaki hiši se dobi v enem mesecu stanovanje. Več povedo: Vodmatski trn štev. 7, Ljubljana.	_ _4862
Nudimo iz našega sk
Molino-spodnje hlače la za delavce. Delavske Zephyr-srajce, temne in svetle. Črni klot, delavske srajce. Bele moške srajce.
Žensko perilo. — Ženske srajce mmr z ročnim vezenjem.

It lili lili
lri!l!1lllllj;i!!llii(!{C!(i;iIIIIIIillEKI!iilUUll»IIHI>IIUIIIH1l
Glavni zastop za Jugoslavijo: Jugostavenska banka d. d, Zagreti.
Edina kouces. parobrodna družba za i«
Redni potniški in tovorni promet ia Asa-itszdasMa in Cb.erbooroa v Rt o de Janetru, olsutos, Montevideo in Buenos Airas.
Točna pojasnila daje poslovalnica :
K val j. Hctandskega Llcyda,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. Telefon 5—83. Brzojavi: Realloyd.

oddaja vsako množino. — Rezanj, drv t moiomun obratom. LUDVIK ILERilČ, na Friškovcu, za prejšnjo btlgijsko vojašnico.	4385
Vse po najnižjih cenah. Najboljša izdelava ln samo najboljše blago.
■m", »•fni.f« prafzDod ptrHs, IIICB 19.
JE
vsak čas, po najnižjih cenah, pri
E. VAJDA,
IZVOZ divjačine in perutnine,
čAKOVEC, Medjimurje,
)UGOSLAVl)A - Brzojavi: VAJDA, Ča-kovec. - Telefon itev. 59.
Oblica.
STilSi, pc$?p«B, stenice, ščurki
10 vaa	mor« poginiti, »ko poral>l|.ito
moja naibolju preiakuJana in enloano hv&ijonA arsdetvm kot | roti t oljalrinj in hiinim raUim R as«, aa potihnil« K 38; ea *4urk» K. PO. v« »te-nloe K 38 nnlfitvaleo moljev K 10 in soj proti mrluom K 10 in IVI; mamlo proti nfi*m nn yua»h K 10; iu flivlal K10—) n»i v oblaki in parila K 10 ln !0; protf «ur8a»u na aaOJi in salonJaM proti mriwU«m 10 in M K. PoUlia l»o pov^etiu 55avo-i eksport
M. Jtin?er, Petrinjsk« al. 3. Zagrsb 39.
Trnrovcsm nrl voulara oftlamn uoputt.
Delničarji Slovenske eskomptne banke so ua izrednem občnem zboru, ki se je vršil dne 20. maja 1922 v Ljubljani, soglasno sklonili razdružitev Slovensko eskomptne banke potom združitve (fu-zijo) s Trgovsko banko, d. d. v Ljubljani.
Ta sklep jo ministrstvo trgovine in industrije odobrilo z odlokom z dne 17. julija 1922, vi. št. 2806, in je bila fuzija vsled sklepa deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani z dne 25. oktobra 1922, opr. št. Firm 1999/Rg B J 96—40, vpisana v trgovski register pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Zajedno s 1o objavo poživljamo vse upnike Slov. eskomptne banke v smislu členov 243, točka 2 in 247, točita 2 trg. zale., da svoje terjatve in zahtevke, ki jih imajo proti Slovenski eskomptni banki prijavijo tekom treh mesecev od dneva, ko bo ta izjava M tretjič natisnjena.
Sočasno obveščamo vse delničarje Slovenske eskomptne banke, da se bo vršila izmenjava delnic Slovenske eskomptne banke za delnice Trgovske banke v smislu določil fuzijske pogodbe z dne 11. maja 1922 po preteku treh mesecev po tretji objavi tega razglasa v Uradnem listu.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1922.
Sfovenska eskomptna banka, LJubljana.
Z našega skladišča v Ljubljani nudimo dokler traja zaloga:
Podkve za konje jjStHria" kavlne mlinčke Vile, jeklene, s 4 rogrcti, 12" dolge Kladivo za gramoz (SchotterschlMgel) Cveke asa pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike znamke ,Staedler' „PUCH" kolesa
Cene zelo ugodne!
Cene zelo ugedne!
»SINTA
te—
M'
družba zo^z. LjubSjaild.
Čašica tega delikatnega LIKERA je nepopisen užiteki Priporočamo: COGNAC DALMATIA MEDICIN AL in druge iz-
brane likerje, žganja, eksirakte in sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA
V. MOKPURGO, Split.
Zastopnik: Adolf Kordir-, Ljubljana, 5eethovenova ulica št. 9.
Potniki v Hmeriko pozor!
erican Lines Inc.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hsmburga-Southamptona inCherbourga v Ncw-York.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
Simon Kmefec
zastopnik za Slovenijo LjtiMjana, Kolodvorska ulica št. 26.



r» fflMV«
ZB6R5S, I^StZURRilElCElf TRG 6, I.
TbotIgs: mHHiCNO pri ^H^LOUCU.
Proizvaja: pod kontrolo Minist-a vojne in mornarice.
„TITANIT" eksplozivna sigurnost v jakosti dinamita. S »TITANU'" je mesto podkopa takoj pristopno. Ker „TITANIT" ne povzroči nikakih zastrupljivih plinov.
Naročila se izvrže hitro, od 20 kg naprej v vsaki množini. Naročilu je treba priložiti dovolilnico pristojne politične oblasti prve stopnje. Dovolilnico Komande IV. armijske oblasti v Zagrebu proti naplačani monopolni taksi, preskrbi na željo naročnika, društvo. Za monopolno takso plača se za vsak kg K 16— (šestnajst kron za kilogram) brez razlike, jeli naročnik rudokop ali kako drugo podjetje. Kapsule ln štaplne dobavljamo po naročilu in prejemu dovoljenja pristojne oblasti in to prvorazredni proizvod po tovarn, cenah. Veliko zalogo imamo stalno v Zagrebu in v Karlovcu — Mahično.
Uda j« Jtaupanil aSbKMMi&v
Odgovorni urednik Mihael ttofttK v Ljubljani,
'Jugoslovanska tiskarna s Ljubljani.