PHIMOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes ne moremo dovoliti, da bi nove dele našega življa, ki po mirovni pogodbi niso pripadli 1 talijU izročili njej. Iz Kardeljevega govora v Mariboru 26. februarja t 1. VI - Štev. 39 (1430) gS£„, ‘rg! TRST četrtek 2. marca 1950 Cena 15 lir V nedeljo 16. aprila bodo volitve y obeh okrajih cone B Izvršilni odbor Istrskega OLO imenoval glavno volivno komisijo v Kopru Naredba izvršilnega odbora Okrajnega LO v Bujah o razpisu volitev , 5ru razpisal volitve KOPKK, l. — Kot smo že Poročali, je na podlagi ODLOGA 0 VOLITVAH ODBORNIKOV OKRAJNIH LJUDSKIH j “BOROV, ki je bil sprejet na • bednem zasedanju Istrslce-^rožnega ljudskega odbora, /ršilni odbor Okrajnega LO 3“16i aprila 1950. * Podlagi istega Odloka o 2fVah je tudi IZVRŠILNI .“«0R OKRAJNEGA LO ZA pJ^Aj BUJE SKLENIL RAZ-VSTlTl DOSEDANJI OKRAJ-LJUDSKI ODBOR IN RAZBIL VOLITVE ZA OKRAJ j9j0JE NA DAN 16. APRILA ^’aredba» izvršilnega okraj-®a odbora v Bujah se glasi: Uredba kvršnog odbora Kotarskog *fodnog odbora u Bujama o r«?-SU izbora za Kotarski na-odbor u Bujama. Q A* osnovu člana 6. točke 1. 3uke o izborima odbornika ®tarskih narodnih odbora od • lebruara 1950., Izvršni od-r Kotarskog narodnog odbora ^AREDJUJE: tj. ^zpisuju se izbori za Ko-2 ki narodni odbor u Bujama; d ' izbori vršit če se u nedjelju aprila 1950. ®uie dne 27. lebruara 1950. Tajnik: lca Erminio s. r. Predsjednik: Gorjan Anton s. r. Mej; a Podlagi Odloka o volitvah 0 izvršilni odbor Istrskega jimenoval s posebno od- glavno volivno I^ISIJO v Kopru. Odločba j:0 Se glasi: 5 Podlagi 14 čl. odloka o ~ it razi ., anoinšKimi laburisti? itroj-A^ON, l. — V londomirih tiaj°m vedn0 bolj resno raču-W Pp nov »upor« med člani lte 5a krila laburistične stran-jjJ lo možnost opravičuje dej-V fja bivši minister za zdravju pevan, prvak levega krila tastov ni bil povabljen na lffetovanja o sestavi in o po-sltu liniji nove laburistične “Pine. Predsednik izvršilne-K°dbora laburistične stranke ,ctold Laski je očital Bevanu, ie med meščanskimi volivci c'*! nezadovoljstvo, ker je b?*l konservativce. Mnenje o kijem «uporu» v levem krilu 3tistične stranke je našlo {5h> pri konservativcih, ki !0l!k> odstraniti iz politične po-b, *ce vse laburiste, ki bi lan-^ Podpirali zahteve delavcev Wla borbo proti politiki blo-mezd. Brvi seji parlamentarne jt-febe, ki je bila po volitvah, W Attlee ponovno soglasno Su11 za voditelja skupine. Morrison sta poslan-Nt&edala, da bo vlada brez dala na glasovanje ^.fbkmtu kateri koli u-Sa bo smatrala za ko-VjljJdržavnim potrebam. -7 še a londonskih Časopisov ^tprej komentira se-'w- -............. vlade volitvah odbornikov OLO z dne I Clan: PEČARIČ AVGUST, 26. februarja 1950 Izvršilni od- delavec. bor Istrskega okrožnega ljud- j Namestnik: DE BERNARDI ANTONIO, kmet. rU '1šlr^°v<) laburistične C* io ki čakajo bodisi vla-;?BseP,jNy parlament. Mnenje ega tiska o sesta- S list yade je najbolje, izra-vUCiJLlaiiy Mail», z beseda-Sn 3 Več zamenjav je, tem zNco be vse Prl starem«. 3^ j mivci predvsem kriti-meriovanie bivšega rrn-l VejnZa preskrbo Strackeja h-.foa ministra. Posebno r‘ui( 4 • ministra. I 'Seru r®mu ministru zaganja •- vat""'' ust «Daily Ex- VativnV Pa s svoje strani pl-ministrstva k n°vitev tiiL,živi?TarskG zadeve dokazu-3 in h&ko važnost finanč-k U ?trePodarskih vprašanj K13rJjpavaden parlament«. C ds 3'vni listi zaključuje-i«e8a na vkak način delo ^Ukatrr,amenta in vlade iSslvunlli Fuchs Jien na 14 let zapora skega odbora ODLOČA: Imenuje se GLAVNA VO-LIVNA KOMISIJA v Kopru, ki jo sestavljajo: Predsednik: FERI IVO, sodnik višjega ljudskega sodišča v Kopru. Namestnik: MARUŠIČ BE- NJAMIN, pravnik. Tajnik: DR. PETERIN STAN-KO, pravnik. Namestnik: SABADIN JOŽE, delavec. Clan: TURKOVIČ IVAN, kmet. Namestnik: NOVEL EG1D1J, delavec. Clan: FONDA LIBERO, obrtnik. Namestnik: ILIC ANTON, delavec. Koper 1. marca 1950. Tajnik: Petrič Vladimir I. r. Predsednik: Beltram Julij 1. r. 251. konferenca namestnikov za Avstrijo LONDON, 1. — Konferenca namestnikov zunanjih ministrov, ki imajo nalogo izdelati avstrijsko mirovno pogodbo, je začela danes zjutraj ob 10.30 v Londonu. Kajpada je tudi ta 251, konferenca namestnikov zunanjih ministrov bila brez uspeha. Namestniki so se razšli in je bila konferenca odgodena za nedoločen čas, ker sovjetski delegat ni mogel ostalim namestnikom dati točnih poročil o poteku direktnih pogajanj med Moskvo in Dunajem. Francoski delegat Berthelot je predlagal, naj bi se spet sestali v drugi polovici meseca aprila. Ameriški predstavnik pa je predlagal 26. april. Sovjetski delegat Zarubin je izjavil, da se mora najprvo posvetovati s svojo vlado glede prihodnjega sestanka. Dasi je bila seja namestnikov odgodena, so vendarle predstavniki zahodnih sil pristali, da izpustijo čl. 35, ki določa, da bi morala Sovjetska zveza vrniti Avstriji železniški material, katerega sovjetske oblasti niso hotele več vrniti. ADENAUERJEVI RAZGOVORI o zopetni oborožitvi Nemčije Demagoške izjave Mac Cloya, ki služijo nacionalističnim krogom v Nemčiji BONN, 1. — Zvezni minister za unifikacijo Nemčije Jakob Kaiser je imel tirkovno konferenco, na kateri je danes izjavil, da bo vlada v Bonnu dala izjavo glede Mac Cloyjeve propagandistične izjave, da spada politična združitev Nemčije na podlagi razpisa svobodnih vo-liteh po vsem nemškem ozemlju med največje cilje zunanje politike ZDA. Kajpada je K?| ser takoj dal pristanek na vBl sede ameriškega snubača in dodal, da bi se te volitve pod kontrolo štirih velesil lahko vršile v Vzhodni Nemčij’ . n o takrat, ko ne bo več tamk; - ja vlada na oblasti. Kaiser je še izjavil, da bo kancler Adenauer v bližnji bodočnosti obiskal Berlin. Predstavnik zvezne vlade je izjavil, da bo odgovor vlade v Bonnu na zavezniško spomenico, ki kritizira gospodarsko politiko zvezne vlade, napravila konec z nesporazumom glede namenov in načrtov te politike. ITALIJANSKI KULTURNI KROŽKI V FLRJ tekmujejo na čast volitev v Ljudsko skupščino Ljudska oblast nudi Italijanom v Jugoslaviji vso pomoč - Dviga se število knjig in: časopisov v jezikih vseh narodnih manjšin BEOGRAD, 1. — Nad 3200 novih članov se je vpisalo v italijanske kulturne krožke v Istri v okviru tekmovanja ob volitvah za Ljudsko skupščino FLRJ. Kulturna društva Italijanov so se obvezala, da bodo povečala svoje kulturno delovanje. Italijanski kulturni krožek v Pulju je na čast volitev začel tekmovanje z manjšinskimi or. ganizacijami in društvi v Jugoslaviji. V čistilnici nafte pa R° , ki so na čast volitev ustanovi,i‘ italijansko dramsko skupino in tudi itali.i. umetniško-kultumo društvo «Fratellanza», kj razvija svoje delovanie v okviru italijanskega kluba na Reki. Ljudske' oblasti nudijo Italijanom vso materialno pomoč za dvig njihovega kulturnega življenja. Italijansko Dramo na Reki podpira država. Do sedaj je priredila 150 predstav, katerih se je udeležilo vsakikrat povprečno 700 gledalcev. Razen tega je Ljudsko gledališče na Reki priredilo 87 predstav v ra je priredila opere y italijanščini in hrvaščini. Izdajateljska dejavnost v jezikih narodnih manjšin v Srbiji, ki je že lansko leto presegla naklado milijon izvodov knjig, bo letos še važnejša. V madžarskem jeziku, v katerem je od osvoboditve do julija 1948 izšlo že poldrug milijon izvodov, bodo letos izšla posebno klasična dela marksizma-leni-nizma, dela Lenina, Marksa in Engelsa. Od madžarskih klasičnih del bodo izšla «Toidi» od Janoša Aranija in #Lirske Pesnitve« od' Sandorja Petoefija. Da se člani madžarske narodne manjšine seznanijo z jugoslovanskimi literarnimi deli, bodo izšli prevodi najboljših del jugoslovanskih pisateljev. V šiptarskem jeziku so lansko leto izdali 38 del, letos pa bo to število dvakrat toliko. Važno vlogo bo imela za kulturno življenje Siptarov, ki pred vojno niso imeli nobene knjige, literarna revija, ki je italijanskem jeziku. Reška Ope. I začela izhajati konec lanskega KS’ l' ~ DanCS > Bjat‘*u s°dišče sodilo Xt, v v®nika zjutraj stro-atomski energiji dr. Clausa Fuch- 50v h a.lD|Bsk m a§ent°m tajnosti . energiji. Razprava je V cKsa s Sam° poldrugo uro. irJnvinisi^ Sodisče spoznalo kot naV/ kr‘VG8a in gg oblit!.. Proces ie obtožen, da je izda- L- ""'nirn Euchs je . (te,- s°m Priznal svojo ae». Povrh š Or, ' riznai še druge «zlo-lo še, da se je t^Bsko, °i!j Pjemu vršil nepri- zahvai;,sVS izrekli pohvalo prav tako kuminformistom kot enemu izmed očetov akcijskega odb> ra, zahvalo, ki se večino ob slo. vesnih in važnih trenutkih izreka zvestim zaveznikom. so v afero vmešani — kot smo na podlagi raznih govoric mogli izvedeti — razni odgovorni dr. žavni funkcionarji republike Italije, kot n. pr. general MAR. RAS, načelnik glavnega štaba italijanskih oboroženih sil, in general MESSE ter drugi. Po istih govoricah kaže, da je bil denar iz Rima namenjen za organizacijo in oborožitev tajnih skupin še bolj tajnega CLN-a za Istro, ki se imenujejo «SQUADRE CLANDESTINE PER LTSTRIA«. Vsekakor zelo zanimiva odkritja o predstavnikih strank CLN-a, ki so hkrati prvaki omenjene tržaške iredentistične organizacije, ki je znana razen po tem sladkornem škandalu in omenjeni poneverbi njenega bivšega upravnika tudi po znamenitem in čudovitem nabiranju, reci in piši, nič manj kot 195.262 podpisov, med katerimi je prvi, t. j. na častnem mestu podpis samega prevzvišenega tržaškega fašističnega škofa Santina. Odkritja prihajajo na dan ravno v času, ko hočejo ti Legtni prvaki v občinskem svetu dokazati, da vlada v Istrskem okrožju teror itd. itd. Poudariti moramo, da je slad. i spor Buenos aires, i. — Na ministrstvu za zunanje zadeve odklanjajo vsakršno informaci-jo o odpoklicu argentinskega poslanika v Madridu in štirih drugih argentinskih diplomatov, pied temi konzula v Madridu. Tuji opazovalci pravijo, da odhod, poslanika Radia iz Španije in nedavni sklep »rgentin. ske vlade, da prekine gospodarske odnose s Španijo, nima nobene zveze s postopanjem španske vlade, češ da ta ne bi spoštovala protokola Peron-Franco. Z druge strani so visoki funk. cionarji na ministrstvu za zunanje zadeve opozorili na intervencijo delegata argenti’.ske vlade v QZN takoj po prekinit, vi gospodarskih odnosov med obema dišavama. Argentinski predstavnik je namreč tedaj pozval glavno skupščino OZN, naj bj preklicala svoj sklep od decembra 1946 leta, ko je svetovala vsem članicam Združenih narodov, naj odpokličejo svoje diplomatske misije v Ma. dridu. Kljub teinu da je položaj diplomatskih odnosov med obema državama tak pričakujejo, da bo novi ž anski poslanik v Bue. nos Airesu v kratkem odpotoval na svoje novo službeno me. sto. Z druge strani pa krožijo vesti, da b0 dosedanjega arge -tinskega poslanika v Madridu Radia nadomestil bivši glavni ravnatelj argentinske državne banke Mario Martinez Cassa. komi škandal Lege še precej star. O poneverbi se je mnogo pisalo v septembru 1948. Posledica odkritja je bilo imenovanje prof. Szombathely-ja za ko. misarja Lege Nazionale s strani predsedstva cone. Istega meseca je upravni svet Lege vložil na tržaškem sodišču tožbo proti «neznanim» povzročiteljem poneverbe. Ti neznanci pa so medtem v cilju svoje obrambe obtožili še druge voditelje Lege Nazionale. Sele v septembru 1949 — torej po enem letu — je bila prva preiskava zaključena. Na temelju te kratke preiskave je bilo obtoženih 28 obtožencev. Toda ti obtoženci so zahtevali ponovno preiskavo, v kateri jih je bilo 6 rešenih obtožbe. Protj 22 ob to. iencem pa se bo vršil sodni po. stopek dalje. Pravijo, da preiskovalni sodnik ni raziskal vseh dokumentov, katerih je baje cel zaboj. Medtem je iznenada neki Zoppolato obtožil nekega inženirja E. Nunzija; bivši voditelj Lege S. Marangoni pa — tako trdijo — je vložil tožbo zaradi raznih nepravilnosti, ki so se zgodile za časa razdeljevanja paketov, ki se je izvršilo še po imenovanju Szombathelyja za Leginega komisarja. Tudi tržaško klerofašiHiino glasilo mGIORNALE Dl TRIE-STE» se zdi, da je vmešan0 v zadevo. Pravijo, da je proti glavnemu uredniku tega časopi. sa V. Tranquilliju vložil tožbo znani profesor Fausto Faragu-na zaradi obrekovanja. Isti profesor je baje tožil tudi samega komisarja Lege Szombathelyja. Bivšega upravnika Lege Mo. naca bo pred beneškim sodiščem branil tržaški advokat Sergio Strudthoff. Tržaška jav. nost, ki se za Legin sladkorni škandal in Za poneverbo njene, ga bivšega upravitelja zelo zanima, pa se upravičeno sprašu. je, zakaj se bo proces vršil v Benetkah — čeprav je bil obtoženec tam aretiran — in zakaj se bo ta proces vršil istega dne kot sladkorni proces v Trstu. Vsekakor bo med obema procesoma prišlo do zelo zanimivih odkritij o čudovitem poslovanju vodstva te italijanske iredentistične trdnjave. Za‘o bo. mo oba procesa skrbno spremljali in o vsem natančno obveščali naše čitatelje. tako da bo. do vsi na jasnem, kdo so ljudje, ki vodi-o gonio laži in ohreko. vanja proti ljudskim oblastem v coni b namesto da bj pome-tali Pred svojim lastnim p ra. pom. Engelbert Gangl Izjave Paasihivlja HELSINKI, 1. — Danes zjutraj So se v parlamentu začele svečanosti ob uradni razglasitvi novega predsednika finske republike- V svojem govoru \ parlamentu je predsednik Paa-sikivi med drugim izjavil: «V zunanji politiki smo postavili načelo, da bomo spoštovali sprejete obveznosti. Poleg tega smo vselej skušali ohraniti dobre in prijateljske odnose z vsemi državami v prvi vrsti pa s Sovjetsko zvezo. Tudi v bodoče bomo sledili tem ciljem«. Popoldne so v palači predsednika republike priredili velik spre-jenr. Ministrski predsednik Fa gerholm je nato predsedniku Paasikiviju podal ostavko celokupne vlade, kakor to zahteva običaj. STAVKA LONDON; 1. — 1500 pristani ških delavcev je danes zjutraj začelo stavkati v londonskem pristanišču zaradi nesporazuma med predstavnikom sindikalne organizacije in nekim pristaniškim delavcem. Tudi v letalskih tovarnah «De Havilland« v Hat-fieldu je danes zjutraj 1000 delavcev grozilo, da bo iz solidarnosti stopilo v stavko z ostalimi 600 njihovimi tovariši, ki so že pred dnevi začeli stavkati v znak protesta proti uvedbi novega sistema mezd. LAKE SUCCESS, 1. — Gospodarski svet je včeraj popoldne razpravljal o vprašanju gospodarskega razvoja zaostalih dežel. Svet je poslušal brazilskega delegata, ki je predvsem poudaril, da jc gospodarski razvoj držav neločljivo povezan z industrializacijo. Dne 25. lebruarja t.l. je umrl v Metliki v Beli Krajini slovenski pesnik in pisatelj, član Društva slovenskin književnikov, ENGELBERT GANGL. Pokojni Engelbert Gangl se je rodil 12. novembra leta 1873 v Metliki. Po poklicu je bil učitelj, pozneje pa šolski nadzornik. Služboval je v raznih krajih Slovenije, med temi od leta 1892-93 kot učitelj v Budanjah na Vipavskem, leta 1917 Pa je učil na pripravnici za srednje šole v Trstu. Po prevratu 1918 se je vrnil v Ljubljano in postal šolski nadzornik. Udejstvoval se je tudi kot novinar. Bil je glavni urednik «Solskega lista«, od leta 1903 do 1919 pa glavni ured ik stanovskega učiteljskega lhtn »Učiteljski tovariši«. Pisal je tudi za druge časnike, tako za pedagoški časopis «Popotnik» in za sokolska glasila. Hkrati je bil eden glavnih organizatorjev jugoslovanskega učiteljstva in sokolstva. Udejstvoval se je tudi kot politik in bil 1908 izvoljen za deželnega poslanca. Leta 1878 je izdal zbirko pesmi «Iz luči in teme«. Napisal je več dramskih del. med katerimi je najbolj znana štlride-ianska tragedija »Sin«. Znane so njegove poljudne povesti, ki so izhajale prj Mohorjevi družbi kot »Veliki trgovec«, «Trije rodovi« j. dr. Zaslužen je kot mladinski pisatelj in je sodeloval v Ga-brščkovi »Knjižnici za mladi-no>>. kjer je objavil zbirko otroških pesmj « Pisanice ». Ustanovil je mladinski list «Zvonček». hkrati pa ie urejeval obnovljeno knjižnico za mladino. Izdajal je «Zbrane pise za mlodino«. Sestavil je več šolskih knjig. Na stara leta se je naselil v svojem rojstnem kraju v Metliki. Med narodno-osvobodiino borbo je bil Irta 1944 med ustanovitelji Rdeče«a krž-i Slovenije na takratnem osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Bil je izvoljen za podpredsednika Glavnega odbora. Poizkusil je vse divjanje nemškega fašističnega okupatorja; pri bombardiranju Novega m^sta leta 1943 je izgubil ženo in hčerko. 2. marca 1950 LEP KONCERT KOLEDAR QledaJli za moški zbor in nekaj narodnih. S to priredbo je pevovodja Švara dokazal, da bi se mogel z uspehom udej-stvovati tudi na tem polju, toda žal, tudi njega opira tiran -čas. «Bolen mi leži» je, čeprav makedonska, postala pri nas zelo popularna; dokaz, kako so si jugoslovanski narodi duhovno blizu. Za moškim zborom . se nam je predstavil ženski, zbor s tremi pesmimi, nato pa celoten mešani zbor prav tako s tremi. Člani dramske sekcije■ so nam PKL recitirali nekoliko Prešernovih pesnitev. Tamburaški zbor je nastopil s celo vrsto partizanskih in narodnih napevov. Pcsebno z nekaterimi so tamburaši izzvali živahno odobravanje. Koncert je zaključila «Le vkup uboga gmajna«, ki jo je ' zapel mešani zbor ob spremljevanju ' tamburaškega zbora. • Zela je seveda vihar odobravanja in so jo morali ponoviti. Pevsko družino «Ivana Cankarja» smo že mnogokrat slišali, posebno moški zbor. Vsi kritiki so vedno zelo pozitivno ocenjevali delo šentjakobskih pevcev. Tudi v nedeljo so vse pevske skuphne šivana Cankarja« potrdile svoj sloves. Vendar sem dobil vtis, da je celoten zbor nekako obstal in da ni v zadnjem času napredoval. Verjetno je glavni vzrok tega zastoja dejstvo, da se prav društvo altan Cankar» trdo bori z vprašanjem društvenih prostora v.Upamo in želimo, da pride to agilno društvo čim prej do primernih prostorov. Takrat bo moglo svoje delovanje poglobiti in nam bo tako moglo nuditi mnogo več. To nam jamči dosedanja vztrajnost in požrtvo-valnot članstva in agilnost in sposobnost dirigenta Vlada Švare. Tamburaški zbor je v primeri s pevskim zborom še mlada formacija, vendar je že toliko vigrana, da je poslušalce, posebno z nekaterimi komadi, kar ogrela. Tov. Gerdol, ki se trudi s to skupino in zbira okoli nje prav mladino, zasluži za ‘svoje delo vse priznanje. Dramski odsek nas je z dobro dikcijo in primernim prodajanjem prepričal, da se svoji nalogi posveča z vso resnostjo. (Ne morem si pa kaj, da ne bi grajal nekaterih poslušalcev, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da še v dvorani med izvajanjem kulturnega prrograma ne sme kaditi. Kajenje v dvorani pomeni brezobzirnost do ostalih proslušalcev, še posebej pa do izvajalcev -pevcev). —y u S štiri in petkolonskimi naslovi sla kominformislična „L’ Unila" m JI Lavoratore" poročala o „OZNI na delu" - v resnici pa je šlo za zgodbo, ki si jo je izmislil železničar, polem ko je med službo zaspal Kdo se ne spominja onih groznih dni proti koncu novembra lanskega leta? Na železniški postaji v Devinu so trije neznanci oboroženi z brzostrelkami — eden je imej tudi radijski oddajnik — onemogočili železničarju, da bi se premaknil in dajal znamenja vlakom, ali je proga prosta ali ne. To je bilo ponoči, prav v polnočnih uran. Tri ure je trajalo, preden so se neznanci odpra-vili in izginili y smeri proti ju. goslovanskj meji. Da je grezotnost tega dogodka dobila svojo pravo težo, so poskrbeli vneti uredniki kom-informistienih glasil «Unita» in «Ii Lavoratore«. Vse so natanko preiskali, se dodobra pome. nili z železničarjem, ki se ime-nuje Anton Žigon, in nepogreš. ljivo uganili in ugotovili: «OZ. NA na delu!« Od teh strašnih odkritij ie kajpak nastal med prebivalstvom silen preplah. OZNA, OZNA, vsepovsod OZNA! Včasih te ubijejo, včasih tudi ne, kot na primer Žigona, ampak vseeno je strašno! Sreča v nesreči je že v tem, da imata «Unita» in «Lavoratore» tako sposobne urednike, da vso to nevarnost sproti odkrivajo, — čeprav nekoliko prepozne. V onih dneh smo oislali tudi mi našega urednika y tiste kraje in kar naravnost k Žigonu. Takrat je že naš urednik, ki', sicer ni tako sposoben kot so pri «Unita» in ((Lavoratore«, ugotovil, da gre za navadno, si-mulantstvo železničarja Žigona, ki'včasih rad nekoliko pregloboko .pogleda v kozarec, in ki si je vso zgodbo izmislil, ker je v službi zaspal; na ta način je mislil, da bo uspel izmakniti se kazni. Našemu uredniku je če dejal, da so bili «neki» pri njem, ki so gg natančno spraševali o dogodku. On sicer ni nič govoril o OZNI, temveč nekdo od teh, ki so ga obiskali, je ob njegovem pripovedovanju dejal: «OZNA na delu!« Toda tokrat so možgani kom-informističnih urednikov neko-liko prepočasi funkcionirali. Gospodje namreč niso prav nič pomislili, da bo mogoče le cela stvar prišla na dan v drugačni obliki, kot-.so jo oni naslikali. Kar smo mi sami kar hitro tigo. tovili, sta ugotovili tudi polici, ja in sodišče. (ccUriita«,je sicer pozvala oblast, narj dogodek razčisti, a najbrž si je stvar drugače predstavljala), predvče. rajšnjim je bila razprava proti železničarju Žigonu, ki je bil obsojen zaradi simulacije zloči- na na eno leto in štiri mesece, ki se mu sicer odpustijo. Vestni poročevalci pri «Unita» so vest svojim čitateljem takoj javili. Teda kolikšna razlika! Prej štiri in petkolonski naslovi z natančnim popisovanjem vseh, strah jn drget vzbujajočih podrobnosti, sedaj pa kratka vest 15 vrstic pod skromnim naslovom, popolnoma neopazna, da jo moraš posebej iskati. Toda ne gre tukaj Za nepremišljenost. Gospodje urednikj kominformističnih glasil vedo, da je io taktika vseh poklicnih obrekovalcev: laži, obrekuj, psuj, obmetavaj z najbolj uma. zanim blatom, kolikor moreš, izmišljuj si grozotne dogodke — jutri lahko vse to prekličeš Toda medtem ko si včeraj lagal in obrekoval na način, da je čitalo te umazanosti tisoč ljudi, stori jutri tako, da bo čitalo popravek samo pet ljudi. Tako bo obrekovanje mogoče vendar le obrodilo nekaj sadu, To taiktiko poklicnega obrekovanja so si danes z obema rokama prisvojili komihformisti po vsem svetu, zakaj bi torej v Trstu capljali daleč za drugimi. Kako se vse to sklada s kakršno koli.napredno idejo, pa je vprašanje, ki kommformistov ne zanima. Oni Imajo danes le še eno ideio: blatiti Jugoslavi- jo in vse, kar je. z njo kakor Roli v zvezi. Zato je treba'izrabljati cel0 nevestnega železničarja, ki je zaspal med službo. Res je, da je mnogo ljudi že pozabilo na pisanje «Unita» in «Lavoratore» y novembru in na to so gospodje uredniki že takrat, nekoliko računali. Ven. dar s0 gotovo tudi ljudje, ki take stvari le opazijo in se iz tega tudi česa naučijo. Kdor kolj še kaj misli, pa bo lahko presodil, koliko .veljave ima vse pisarjenje kominformističnih n. stov o Jugoslaviji, o coni B, o našem gibanju itd. Laž sicer lahko za nekaj časa drži, a za dolgo ne. COSA STA D1VENTANDO 1L INOSTRO TERR1TORH) “ L1BKRO „ ?' Tre uomiui con mitra e radio occupano la stazione di Dnino per un’ora e mezzo Gli 8cono8cinti si diler/uarono poi indistiirbnti ver so il confine della ..J uguslavia -Non., a caso dicevamo 1’altro giorno che tutta una serie di fat-ti acoaduti recentemente segna-va una recrudescenza di certe azioni terroristiche nella nostra citta ad opera di sioari dell’OZNA alle.dirette dipendenz*e di Capo-distria. Z zgornjim naslovom, ki je bil še za dve koloni večji, je «L’Unitd« zaskrbljeno spraše-vaia kaj se dogaja z našim »svobodnim« ozemljem. ko neznanci, z brzostrelkami lahko za več ur zasedejo železniško postajo. Začetek članka takoj pojasni, da gre za akcijo OZNE. ■npr Razstava slovanske grafike v Nabrežini V nedeljo dne 26. t. m. je priredila S lov.-hrv. prosvetna zveza iz Trsta, oz. točneje njen Odsek za znanost in umetnost, v Nabrežini razstavo slovenske sodobne grafike. Bila je to prva umetniška prireditev te vrste v naši za padni krtiški prestolnici, ki jo je priredila SHPZ na podlagi sklepa svoje skupščine iz- l. 1948., ki ji je poveril nalogo, da med slovensko ljudstvo širi tudi poznavanje likovne umetnosti, t. j. slikarstvu, kiparstva in stavbarstva. Razstava je po številnem obisku prav lepo uspela. Od otvoritve ob 11. uri dopoldne Pa do 20. ure zvečer, ko se je razstava zaprla, je obiskalo razstavo, v novili prostorih OF, mnogo stotin gledalcev, največ takoj po otvoritvi, s skupinami mladine in nato zrelih mož, ter na večer cela množica, ki se je s koncerta «1 Cankarja» iz Trsta kar preselila na razstavo. Kakšen je bil prvi vtis lene umetnosti na naše naprežinsko ljudstvo? Isti kot povsod drugod. Prvi hip, presenečeni pred nečim novim, pred novo Uvo-to, na katero, vsaj v tei obliki niso bili navajeni, so se takoj znašli po malo besedah tolmačenja, ter začutili stik z novim umetniškim svetom Najprej so se vživeli v Mi' heličev ciklus litografij iz narodno — osvobodilne vojne, ki jim je. bil PO snovi najbližji in tu tako človeško podan, nate pa Jakčeve krajine, pa «V gledališču« itd., zatem La itove dolenjske vaške krajine, G or-iti por a in Debenjakove roze. drevo itd. Kralja se je še marsikdo spomnil in njegovega prejšnjega načina slikama na nekateri že tudi Pilona Malei in deloma Pilon sta bila bolj trd oreh za splošen okus, medtem ko ie Sedej zelo ugajal in tako tudi Pirnat. Vsekakor je imelo prvo poznanstvo z moderno slovensko umetnostjo srečno obliko, raz bit je prei rbstoječi predsodek češ to pa ni za nas, tega ne razumemo. Marec je pritisnil na barometer Zaradi nizkega zračnega pri-tiska se je vreme nenadno poslabšalo neie pri nas, marveč nad vso Srednjo Evropo. Medtem ko so severneje deležni obilnih snežnih in dežnih pada. vin, se je v Trstu včeraj z ju traj zopet pojavila burja z zaleti, ki so dosegli do 115 km brzine na uro. Cez dan je popustila na okrog SO in proti ve. čeru celo na 10 km, kajti b aro. meter se je od S. ure zjutraj do pol osme zvečer dvignil s 756.1 na 758.8. Od popolne jutranje oblačnosti se je nebo prroti večeru docela zjasnilo, ta ko da je vidljivost dosegla mu Ione 15 km. Le temperatura se zaenkrat še noče dvigniti kaj več kakor na 6 stopenj, in kakor pravi metereološko poročilo, je bilo tudi morje zvečer še zelo razburkano. Dviganje barometra Pa obeta vsekakor izboljšanje vremena. L’OZNA opera in citia e nel circondario Tudi «11 Lavoratore» je po grabil »ugodno« priliko in pod štirikolonskim naslovom razglasil, kako. OZNA "neovirano deluje». Jn potem v članku s sposobnostjo pisca detektivskih romanov opisuje, »napad« na postajo .v. Devinu. Qnanventbre acor- so. aveva rifer to alla po.lzia di es ere r masto vittima di un ag-gressipne e d vio'.enzc a mamo rfr.nata ad opera di »conoschjti, mecitre era m »ervizio ali* staz o-ne ferroviana di Duino. Obiščite umetniško razstavo Jožeta Cesarja V galeriji «Scorpione» razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine. Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da s tem priznanje umetniku. Vabimo vse starše dijakov, člani Dijaške matice in prijatelje mladine NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo 5. marca ob 9 v Dijaškem domu in na roditeljski sestanek, ki bo takoj po proslavi. Koncert Komornega zh Ljubitelje petja opozarjamo na koncert Komornega zbora iz Trsta, ki,bo DANES ob 20.30 v koprskem radiu. Pel bo Mokranjčeve rukovete. V nedeljo ustanovni sestanek Sindikalnega ako. odbora za obnovo razrednih sindikatov Po sklepu plenarnega zasedanja Sindikalnega akcijskega odbora v Trstu in II. okrožnega zborovanja Enotnih sindikatov bo v nedeljo 5. marca 1950 ustanovni sestanek Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja (obeh con). Člani akcijskega odbora iz cone A kakor tisti, ki so bili določeni na sindikalnem zborovanju Istrskega okrožja, bodo prejeli vabilo, v katerem bo označena ura in kraj sestanka. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 1. marca 1950 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb (1 mrtvorojen), poroki -pa sta bili dve. Poročili so se: narednik ameriške vojske Stuart J. Aiken in gospodinja Marija Romei, mehanik Mario Martini in uradnica Aurora Miani. Umrli so: 73-letni Emilij M.addalena, 77-letni Rudolf Bajer, 60-letna Marija Ražman, por. Paoli. 48-letna Angela Marija Lorenzini, por. Osenda, 87-letni Josip Gruden, 68-letna Marija Urbas, vd. Selaut, 77-letna Ccncetta Am»ro, vd. Acerezza. Draginjske doklade TRST, 1. —' Po ukazu Zavezniške vojaške uprave štev, 31, bo Socialno skrbstvo (Previ-denza Sociale) tudi nadalje skozi leto 1950 plačevalo dodatne draginjske doklade, ki jih je dovolil člen 1. ukaza štev. 173 od.17. avgusta 1949, osebam, ki uživajo pokojnino zaradi starosti, kot invalidi ali preostali. Te doklade bodo plačevali iz sklada solidarnosti, kakor določa člen III- ukaza štev. 462 od U. septembra 1947. Ukaz bo stor pil v veljavo, ko bo objavljen v Uradnem listu ZVU. Gledališče Verdi Danes ob 20.45 bo v, gledali* šču Verdi nastopila dramski skupina Calindri-Solari ž delo03 G. B. Shawa ((Nemogoči zarc čenči«, jutri Eligija PossentU8 «Takih je treba«, v soboto F Henequina in Vebra «Predse nica«. II RADIO 0 JUG0SL. CONE TRSI* (Oddaja na srednjih valo^ 240 m ali 1250 kc) ČETRTEK 2. 3. 1930 6.30: Jutranja glasba; 6'45;.^ ročila v italijanščini in °W*. sporeda; 7.00: Napoved časa ODMEVI ZADNJE STAVKE PRED SODISCEM Dva stavkajoča delavca obsojena na 6 mesecev pogojno Dogodek se je odigral 15. februarja lelos pred hotelom „Excelsior" Razprava proti šoferju Emilu Ferlugi odgodena do četrtka 9. t.m. Posnetek na desni (droben tisk) pa nam kaže skromno jsoročilce v včerajšnji «L Umtd«. Kje je tokrat ostala OZNA? Prešernove proslave so dokaz, da naša društva zopel delajo Pri letošnjih Prešernovih proslavah je že močno opazno, kako so naši ljudje sposobni, da take prireditve izvedejo tudi z lastnimi močmi Obvestilo tajništva ZD1V V zvezi s člankom, ki ga je objavil časopis «Le Ultime No-tizie« dne 28. februarja pod naslovom: «La grande idea: rU-bare gli indumenti del Ponzia-nina«, se čutimo dolžni, da obvestimo javnost, da niti igralec nogometnega društva «Ro-magna«, niti oni, ki p ■ od njega' kupili ukradeno športno opremo na igrišču Sv. Andreja, ne pripadajo Zvezi društev za telesno vzgojo. Prav tako pa se tudi čudimo piscu članka; da ne ve, da je športno društvo ((Ropaagna« včlanjeno v FIGC (Italijanski nogometni zvezi) in ne v ZDTV Trčenie tramvaja z avtomobilom V petek ob 23 sta pred barom «Preti» y Ul. Cesare Bat-tisti trčila tramvajski voz linije št. 7 in avtomobil znamke Fiat HOO Ts 1227. Na srečo ni bilo nobenih človeških žrtev in prav tako le neznatna materialna škoda na obeh vozilih. Žepar v Miljah Tudi Milje so si žeparji izbrali za cono svojih nepoštenih spretnoprstnih operacij. V zadnjih dneh je bila žrtev takega dolgoprstneža Ellera Ondina. ki ji je žepar v baru «Lavanti-ni» v Miljah izmaknil denarnico, v kateri je Imela k sreči le 600 lir gotovine in osebne dokumente. Policija je pričela s poizvedbami, ki do sedaj še niso rodile nobenega uspeha. V Plavjah V nizu proslav Prešernovega spomina, ki so jih naša društva kot vsako leto februarja meseca tudi letos priredila v istem razdobju, je tudi prosvetno društvo v Plavjah zbralo vaščane svoje vasi v soboto 25. februarja k prireditvi, namenjeni spoznavanju veličine Prešernovega duha. Tov. prof. Nada Ruplova je v jasnih in lepih besedah orisala Prešernovo življenje, njegovo dobo in lepoto njegovih pesmi. Vmes so člani društva jasno in naravno recitirali Prešernovega Povodnega moža in nekaj njegovih Gazel. Zbor je zapel Prešernove pesmi «Pod oknom» in "Zapuščena«. Nato so pionirčki ljubko žareli «Zdravljico» Proslava je bila zelo prisrčna in predavanje, recitacije ter petje je prišlo do popolne veljave. V Dolini Prešernova -proslava v Dolini v soboto 25. februarja spada med lePše in bolje pripravljene letošnje prireditve te vrste ob obletnici njegove smrti. Prosvetno društvo v tem kraju je šlo vedno za tem, da pripravi svoje kulturne manifestacije vsestranko lepo zaokroženo in da so izvajanja dobra. Tako je tudi tokrat to društvo priredilo proslavo z lastnimi močmi od predavanja do recitacij in petja. To je lep dokaz velike zmogljivosti tega društva in pravilnega razumevanja prosvetnega dela in njegovega pomena za razvoj kulturnega življenja našega ljudstva. Predavanje ;n ves program sta pokazala, da so prireditelji proslave popolnoma doumeli veličino Prešernovega duha in njegov pomen za vse življenje slovenskega naroda od tedaj dalje. Ves spored ie jasno izluščil vzvišeno lepoto niegove umetnosti, ki je zrasla iz njega samega, ker Prešeren pač ni imel vzorov med Slovenci ih kar ir iz tuiih literatur rrn nesel na naša tla. ie mor a Pri lauoditi duhu našega jezika Sam je priredil ljudsko še preprosto govorico in jo prilagodil tako, da je z njo lahko izražal vse potankosti čustva in misli. V spm-edu se je pa odražalo tudi naše današnje stremljenje in v tem smo videli našo povezavo z našo preteklostjo, z našim izročilom, ki smo ga prejeli od prejšnjih rodov. V tem smislu je bil ves večer skladen in lep in poslušalci, katerih je bilo mnogo, so živo doumeli Prešernovo življenjsko tragedijo in njegov pomen za kulturno in politično rast slivenskega naroda. V Padričah Pri letošnjih Prešernovih proslavah smo opazili zelo lep napredek naših prosvetnih društev. Skero povsod so prosvetna društva ob letošnji obletnici smrti našega velikega Prešerna proslavili njegov spomin z lastnimi močmi. Prejšnja leta so u mnogih primerih prišli društvom na pomoč kot recitatorji naši gledališki igralci in pa tudi solisti gli solistke za samo-sjoeve na besedilo Prešernovih pesmi. Letos so pa nekateri člani SNG le tu pa tam pomagali pri študiranju recitacijskih točk. To smo lahko ugotovili iz vseh dosedanjih poročil. Iz vsega tega lahko sklepamo, da so društva postala bolj iniciativna in da je našemu ljudstvu neposredneje prišel v zavest Prešernov duševni lik. Kot druga društva je tudi pevsko društvo «Slavec» v P"-dričah samo brez pomoči izven društva priredilo v ponedeljek, 27 februarja zelo lepo in prisrčno Prešernovo proslavo. G Prešernu je spregovoril tov. pevovodja Rafael Grgič, ki je jasno prikazal njegovo poslanstvo med slovenskim narodom v dobi pred 100 leti,- ko je on kot prvi pokazal novo pot in povedal, da bo svoboda prinesla narodu novo življenje in da je torej potrebno prizadevanje za lastno svobedo in za bratstvo med narodi. Sodelovali so pevski zbor in domači recitatorji, ki so pričarali pri poslušalcih lepoto njegove pe srni. Obenem je bila tucl knjižna razstava starejših knjig in raznih novih knjižnih izdaj. Raf-stava ostane, odprta še ves teden. St. Dne 15, februarja letos so se vračali stavkajoči delavci v središče mesta z zborovanja na dvorišču Delavske zbornice. Ko so prišli do hotela «Ekselsior», so bile tam razvrščene policijske sile. Njihovi poveljniki so delavcem pričeli ukazovati, kako naj hodijo. Teh ukazov' pa niso slišali delavci, ki so bili v zadnjiih vrstah in ki so pritiskali na svoje tovariše. Policija je kot večkrat pričela surovo postopati, zaradi cesar je prišlo do neredov. Policijski agent Kersovani je s svojim motorjem zavozil proti množici delavcev. Pri tem je z motorjem udaril ob rob pločnika in se prevrnil. To bi še ne bilo nič posebnega, če ne bi takrat inšpektor civilne policije Dcnati obtožil Boschinija Stefana, da ga je videl, kako je udaril Kersovanija. V gruči, ki je tako nastala ,sta se znašla tudi Zorzut Dionisio, ki je baje brcnil inšpektorja Donatija, in agent civilne policije Cova, ki je s pendrekom udaril Zor-zuta po glavi. Člani civilne policije so nato vložili tožbo proti Zorzutu in Boschiniju, češ da sta se upirala funkcionarjem javne oblasti in jim tudi prizadejrala poškodbe, okrožno sodisče v Trstu pa je včeraj v tej zadevi razpravljalo. Po, zaslišanju nekaj prič obrambe in obtožbe je nato izreklo, scd.bo. v kateri je Oba obtoženca obsodilo na 6 mesecev pogojino s privilegijem, da kazen ne bo vpisana v kazenski list. Isto sodišče je predvčerajšnjim odgodilo razpravo proti šoferju Emilu Ferlugi s Konko-nela, obtoženemu, da je 21. decembra lani prj znani avtobusni nesreči v Nabrežini zakrivil smrt štirih oseb. Takrat so se smrtno ponesrečili 23-'letna uči- f teljica Marija Bitežnik iz G°‘ riCe, 35-letni avtobusni sprevodnik Giulio Mazzuc iz Trsta, gospodinja Skerk Kristina iz Trnovice in 37-letni član civilne pclicij-e Tullio De Stefani iz Trsta, ranjeni pa so bili Ema Skerk. Paola Nissato, Violeta Furlan in Vilma Gabrovec. Ponovna razprava bo v četrtek 9. marca letos, ko bedo govorili predstavniki obtožnice in obrambe. Od doma je izginil DalTOste Bruno iz Ul.-R. Manna U je prijavil na glavni policijski postaji v Trstu, da je 17. t. m. od 10 naprej neznu-nokam izginil njegov sostanovalec Venari Romano. Dai-l’Oste policiji nj znal povedati, kako je bil Venari oblečen. Vsakdo je naprošen, da najbližji policijski postaji takoj sporoči, če bi kaj vedel o izginulem možu. PLAČILO ENOTNIH POLJEDELSKIH PRISPEVKOV TRST, 1. — Kakor določa ukaz štev. 32, ki ga je pred kratkim podpisal generalni ravnatelj za civ. zadeve ZVU, veljata tudi za to leto isti postopek in rok, ki sta hila določena leta 1949 za plačilo enotnih poljedelskih prispevkov (tako imenovani ucontributi unifica-tin) v smislu ukaza štev. 164. Omenjeni ukaz bo stopil v veljavo, ko bo objavljen v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave. UPORABA INDUSTRIJSKEGA ELEKTRIČNEGA TOKA TRST, 1- (AIS) — Oddeltek ZVU za javne naprave je danes sporočil, da je ukinjena omejitev uporabe . industrijskega električnega toka na anglo-ameriškem področju STO-ja, ki je bila določena za 'en' dan,na: tedeh. Količina kilovatov 'za industrijo- se mora v bodoče urediti' takof.fda' odgoVarjal-što odstotni ravni dvomesečne potrošnje v maju in juniju 1949. Ta ukaz za javne naprave Zavezniške vojaške uprave stopa v veljavo takoj. Izlet PDT v Sappado Planinsko društvo v Trstu ponoVno organizira smučarski izlet dne 5. marca v Sappado. Prijave sprejema Gec v Rojanu. Trg Tra i Rivi 3 in Trans-alpina, Ul. Settefontane 3 ves dan ter Zveza društev za telesno vzgojo, Ul. Machiavelli 13 dnevno od 19. do 20. ure. Zaključek prijav v soboto. Zaradi ugodnih snežnih razmer bo izlet prav zagotovo. Odhod ob pol 5 zjutraj , iz Ul. F. Severo. Potnina za člane znaša 700 lir, za nečlane 750 lir. IZLET NA SNEŽNIK -f ročila v slovenščini in ■ sporeda; 7.15: Jutranja Sla7,lo; 12.00: Operna glasba; '*• ‘ Igrajo mojstri ritma; 12.45: r čila v ital.; 13.00: Napoved ^ - poročila v slov.; 13,45: r8™ koncert baritonista Ruždj^8 nato lahka glasba; 13.45: N ženam (v ital.); 14.00: Ips ^ pela Stojana Štenovica; Pregled tiska in poročila v ' 11.45: Pregled tiska in PorQt v slov. . .r 17.30: Aktualna politična 'j . šanja (v ital.): 17.45: Ritt#® glasba; 18.00: Samospevi ^ Mirka; 18.20: Čajkovski: Ser8^. di za godalni orkester, op. 18.45: Poročila v hrvaščini; 19 Glasbena medigra; 19.15: For°c0. v ital.; 19.30: Napoved časa - L ročila v slov.; 19.45: Ravel: n is in Kloe . simfonična 20.00: Jezikovni pogovori (v 20.10: Lahka slovenska gl8^, 20.30: Poje komorni zbor iz sta; 21.00: Slovenski 0bz0®W 21.15: Koncert violinista M« Viherja in pianistke Hilde rakove; 22.00: Življenje vanskih narodov (v ital.); " -■ Pester spored lahke glasbe: 2U , Zadnja poročila v ital.; 23.05: t nja poročila v slov.; 23.10: pak te ljubim«, Franchot Janet Blair. ,:ji* Filodrammatico. 13.30: «Las mladič«, Donald Crips, Alabarda. 15.00: skrivnost«, ljubezen RU Habsburškega. -p Garibaldi. 14.30: «Nocoj sem * gal tudi jaz«, Robert iv j. Ideale. 15.30: «Skfivnost <>oe L, ,Day, R. Mitchum. j- ImpErd. 14.30: '«far7.ah trt W bj, ni studenec«. ■ ^t|v> lialia, 15.00: «Mayerlinška S nest«, ljubezen Rudolfa ■“ burskega . n0li ViaSe. 15.15: ((Argentinske noči ljubezni«, Don Am Uetty Grable. j(, Vittorio Venelo. 16.00: ((ZaP. vanje«. R. Hayvvorth. • Adua. 15.00: «Surova si'a,,-.c f Armonia. 15.30: ((Raziskoval8 .j izginil« Spencer Tracy, “ Kelly. ,,r AzzUrro. 16.00: «Nevidna Pr ja«, Gregory Peck. ,ji», Belvedere. 16.00: ((Blodeči V. Gasmann, V. Cortese- ' «Ob morju«. Danes zaprt. ri> Marconi. 15.30: «Maclovia®’L/ Felix, P Armendariz. ^(ilt Massimo. 16.00: «Maskota 1 vragov«, G Cabbia. -t\ns'i* Novo Cine. 14.30: «Arg8'' v noči,., noči ljubezni«, meche, Betty Grable. ,0ltO%|>KA VNIIi ( izdeluje proteze v jeklu, zlatu, ,kavCl* iu plastiki. Nujvečju garancij«* j g Sprejema od 10 do 12 in od 15 (Govori slovenski) TRST, (JI- Torrebianca 43 Vogal Ul. Car duCC1 PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 Z II. ZASEDANJA SRUPSCINE ES ES izvleček poročila organizacijskega tajnika tov. Agarinisa o delovanju Enotnih sindikatov Na zadnji redni skupščini c«ožnega odbora ES je podal Všanizacijski tajnik tov. Aga-*ln's obširno poročilo o delo-anju Enotnih sindikatov. ....0 uvodnih besedah o poli-J®?3 Položaju, zlasti pa o go-Podarskem-socialnem položaju piavstva y coni A in drugod svetu, o škodljivem delova-^ ; tržaških likvidatorjev nek. sinH'kk° eno,Tle in mogočne .,0*alne organizacije, je pre-^na razna konkretna vpraša- jiBačeUh in naukih marksi-1 B*izma so naši sindika-iPravili social-demokratsko s1M.,rVanje, katero so uvedli v Mre Scspodje Juraga, Se-' ,;■> Destradi in drugi. Tako so sindikati pod vodstvom KP nudili njej na čelu tov. Babič blašj' Ve*^° Pcnl°č ljudski o-Nai stvarno skozi dve leti pod- js ^_sa sindikalna organizacija gospodarske načrte ljud-oblasti nov z delom svojih čla- ^ gradila šole, zadružne do-Cj':e’ kar pomeni domove so-inna na deželi, gradila je . športna igrišča, druga javna zg,— tiode; Ho zasebna poslopja, instalirala an,o opremljeno mehanič-izv . Vnico, nasadila parke, itd kanalizacijo, melioracije •' Kar pa je glavno, odpra-v-3 ie docela brezposelnost in dvignila življenjsko ra-Vaj Jj^stva. V tem trenutku iz-re a enoletni plan, za kate-Vii Potrebuje vsaj še 1000 no-‘ delovnih moči. K. .teni uspehom so pnpo-teknrovanja, izvedena v Ij^OTl socialističnem duhu, da. da e*0vne norme, stalna evi-3 ,° dnevni doseženi pro-tkidS-*' evidenca tistih, ki so si lu . ‘it izredne zasluge pri deta j1 9od°bno. Tekmovanja kot v za Titov rojstni dan. ^asti,ev IX. kongresa KP d,-L in ob zaključku leta 1949 E; ztlieir, s kakšnim požrtvo- r^iejo, bje 3tile so sg ljudske množice Hi vsen teh tekmovanj. kovalo je 52 sindikalnih Mružnic, dvignilo proizvodnjo J 77 odstotkov in doprineslo ‘■7i7 delovnih ur. Je ^ hianj, kot 52 podružnic .. — sicer večino-tcvarnah, ki so s svojim potovalo in ji V ‘ Sn Vpf -1 dvignile proizvodnjo po-za 27 odst. razen v to- kj1 'Jer Za konserviranje rib, >l0v J® Primanjkovalo rib. Pro-«tiV]- del° 68-247 ur pred' lij;,.13 Vrednost najmanj 1 miti i.a,u^?8'888 din. s tem v zve. »i^p bilo samo _ L 3ika, 1 delavec za novator Hit i— ™—*» v predikongres. tekmovanju razglašenih 102 bil° na8raienih. rme so bile uvedene y 76 od y 5th konservne industrije id 50 odst. gradbene delavnosti. U^dsebno se je izkazal delovni kolektiv opekarne bivše ('^rdcneii v Izoli, kjer je bilo ^ "branih 8 delovnih brigad, Ijij50 dvignile proizvixlnjo za i,u ^dst. s tem si je ta podruž-Pridobila dvakrat zaporedij3 Prehodno zastavico okrož_ Qdbora ES in jo ima še *ts * V svojih rokah. Nadalje Priborila dvakrat zapo- prehodno zastavico o- kraja Buje podružnica Edilita, ki gradi ondi hrvatsko gimnazijo, in podružnica Edilita v Kopru. Poleg že ustanovljenih brigad v tovarnah Arrigoni y Izoli in v Umagu, De Langlade v Kopru in pri Ampelei v Izo. li, jih je bilo formiranih še 3), in sicer 8 y opekarni bivše Nardone v Izoli, 11 pri Edili-tu 3 pri Stilu, 6 pri Fructusu, vsi ti v Kopru in 3 pri Edilitu v Bujah. V tej dobi je bilo giede na to razglašenih 306 u-darnikov. Preskrba in stanovanja Ta delovni sektor sindikalnih organizacij je ob pomoči in velikem razumevanju ljudske oblasti izvedel izredno koristno delo. Tako so prejeli delavci in delavke od časa 1. plenuma naslednje dodatne količine blaga in po teh cenah: Za dodatno razbeljenih 220 ton krompirja, čigar cena je bila 1.540.000 din, so plačali 440.000 din, razliko 1.100.000 din je krila ljudska oblast. Za 12.400 metrov platna, ki je veljalo 4.650.000 din, so plačali 1.860.000 din, razlika 7.780.000 din je bila zopet bonificirana. Za 22-350 parov čevljev, ki so stali po nabavni ceni 33.525,000, plenum okrolnega sveta SIAU so plajali le 13.410.000 din, razlika 20.115.000 din je šla v breme ljudske oblasti. Za 10.082 moških srajc, ki so veljale 3.895.900 din. Za 4.272 delovnih oblek (tute), ki s0 veljale 5.126.400 din, so plačali 2 milijona 136.000, razliko 3.090.400 pa zopet ljudska oblast. V času od septembra do polovice novembra je bilo dodatne razdeljenih 76-230 kg jabolk, ki so veljala 1.600.830 din, za katera pa šo člani podružnic plačali le 762.300. din. Za 300 parov usnjenih rokavic, ki so veljale 198.000, pa so plačali 68.640 din. Za 3000 metrov plat. na za delovne obleke, ki je veljalo 837.000 din, so plačali 290.400 din. Od druge polovice novembra do januarja je bilo razdeljenih po znižanih cenah mnogo galanterijskega blaga; nakazilne knjižice LPV je prejelo nad 3.000 družinskih poglavarjev in 5000 oseb, ki nimajo lasne družine. Tako je bilo deležnih priboljškov 14.589 oseb. To število pa stalno raste. Navedene nakazilne knjižice služijo za nakup mleka in rib. K že omenjenim nabavam po znižanih cenah je treba omeniti zlasti še nakup kuriva. Tako je bilo razdeljenih do septembra 1949 .10.005 ton drv, ki so veljala 2.250.125 din, za 1.050.525 din. Enako so plačali za 126.000 kg koksa, k- je til kuPljen za 756.000 din samo 378.600 din, ostalo polovico je krila ljudska oblast. Naknadno je bilo razdeljenih še 6.000 stotov drv, ki sc stala 2.100.000 din, za katera pa so' plačali člani sindikatov 630.000 din itd. Vse blago, ki je bilo dodatno s 1. marca dalje veljajo za cono B Tržaškega ozemlja (j,'T zmzane cene: tft. ®®KI TEDNIK«, izvod din 8.—, mesečno din >LCDI, ‘S Ml.AniHu » » vi.—, n 30,— 25.—, letno » 250,— mladih«, » » 12.—, » » no — Bft cene »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« ostanejo neiz- ene, t. J. izvod din 3,- mesečno din 70.—. Uprava listov Založništva tržaškega tiska razdeljeno, ie stalo 78.617.767 din, vsa ostala razlika v znesku 52.559.375 din je bila bonificirana, kar pomeni 59.8 odst. nabavne cene. V zadnjem času so bile otvor-jene razne prodajalnice pri podjetjih. Tako ima Arrigoni V Izoli lastno podajalno za tkanine. Namen je, da bi dobila vsaka podružnica svojo trgovino. S tem bo prenehalo vsako čakanje potrošnikov v vrstah. Važno je tudi, da so posamezni gospodarski aktivi pričeli rediti z odpadki iz menz prašiče. Tako ima Arrigoni v Izoli 60 prašičev, Ampelea in Nardone v Izol; gojita po 30 prašičev. Vse to dokazuje, da so naši sindikati ,za izboljšanje življenjskega standarda delavstva storili mnogo. Enako se bodo morali s pomočjo ljudske oblasti oprijeti stanovanjskega vprašanja. V tem oziru pokažemo lahko le skromen začetek. Vendar gradimo delavske hiše v Izoli in v načrtu je podobna gradnja, delavskih hiš tudi v Kopru in v Piranu. Zaščita dela V nadaljnjih izvajanjih se je tov. Agarinis pomudil pri vprašanju tehnične, higienske in zdravstvene zaščite dela. V tem pogledu So bili v nekaterih tovarnah postavljeni delavski inšpektorji.; Na žalost še. ni bilo mogoč* preskrbeti si primeren kader istih. Kljub, temu so. sindikalne organizacije posredovale v raznih primerih in s tem odpravile nepravilnosti. Med drugim so rešile več primerov delovnih pogodb med zakupniki ter med nekaterim; nameščenci v zasebnih gospodarstvih. Zlasti so. izvršili, delovni inšpektorji številna nadzorstva v tovarnah in pri gradbenih podjetjih, pri čejner šo dali navodila zlasti v tem, da se zavaruje delavstvo pred vlago,, škodljivimi prepihi id podobno. smo spri V naši vasi. si je ljudstvo postavilo svoj enoletni plan. Ker je zelo obširen, bo treba dobre organizacije, da ga bo Glem izvedel v določenem času. V načriu imamo zgraditev enega vodnjaka v Glemu in enega v vasi Skrljevec. Nadalje smo se odločili, da bomo popravili in očistili že obstoječe vodnjake, kakor tudi dokončali cesto Glem - Boršt, popravili cestni trakt Boršt - (skrljevec, Glem - Skrljevec, Glem - Rakova in Glem - Sturek. Naša vas Šteje komaj 162 prebivalcev ih nima strokov- Ljudska univerza v Portorožu V Ljudski univerzi v Portorožu bo v petek 3. marca ob 20. uri v dvorani botela Helios predaval ravnatelj u-čiteljišča, tov. Janež Lucijan o temi ((POREKLO IN RAZVOJ ČLOVEKA«. njakov, ki bi bili sposobni voditi in izvesti mojstrska dela, ki bedo potrebna pri graditvi novega rezervoarja današnjega vodovoda. Vaščani so pač sami kmetovalci. Toda če ne bo mogoče dobiti posebnega strokovnjaka, smo se odločili, da bomo tudi to delo napravili sami. S tem v zvezi je ljudstvo na množičnem sestanku brez okle- vanja sprejelo obveznost, da bemo organizirali brigade in na brigadni delovni'način izvršili plan, Lahko rečeni, da so se k prostovoljnemu delu javili vsi ljudje, celo .pionirji in stari možje so se obvezali, da hočejo dati tudi oni svoj delež za izvedbo našega enoletnega gospodarskega plana. Ker bo imela vas Glem svojo delovno brigado in .ker bo tudi v vasi Skr-ljevcu organizirana posebna brigada, ki bosta najpreje zg-čeli graditi vodnjak, bosta napovedali druga drugi tekmovanje. Končno omenjam, da so si vse množične organizacije postavile svoj program dela, tako da ne bo zlasti nobenih zamud in ovir pri izvajanju našega plana. V kratkem vam bom poročal kako napreduje naše delo. Tako bomo pokazali svojo zavest za skupnost! J. E. Poravnajte naročnino za Uradni list Uprava «Uradnega lista vojne uprave JA jugoslovanske cone STO in Istrskega okrožnega LO»,obvešča vse naročnike, da morajo poravnati naročnino za tekoče leto najkasneje do 5. marca, ker jim drugače ne bo dostavljala Uradnega lista po pošti. Posamezne številke so na- prodaj pri vseh podružnicah «LI-PA» v Kopru, Izoli. Piranu, Bujah, Umagu in Novem gradu. Ustanovna skupščina strokovne zveze gradbenih delavcev ES za koprski okraj Danes 2. marca ob 15. uri bo v mali dvorani gledališča v Kopru ustanovni občni zbor strokovne zveze gradbenih delavcev ES za krajevni odbor Koper Dnevni red: 1. Volitev delovnega predsedstva, verifikacijske in vo-livne komisije. 2. Poročilo o delu in nalogah strokovne zveze gradbenih delavcev ES. 3. Diskusija o poročilu. 4. Volitve plenuma in delegatov v okrajno skupščino zveze. 5. Zaključna resolucija. Koper Planinski večer bo v soboto k. marca Planinsko društvo v Kopru priredi v soboto 4. marca ob 20. uri planinski večer v prostorih kopališča Sv. Nikolaj. Za prevoz z avtobusi in ladjo bo poskrbljeno. zueza borcev najSim ženam za 8. marec Bliža se 8. marec, praznik' naših naprednih demokratičnih žena. Mi borci se dobro zavedamo kakšno pomoč so nam žene nudile v času NOB, ko so požrtvovalno prenašale z nami vse trpljenje kot borke, bolničarke ali aktivistke. ■ S svojo navzočnostjo v bojnih vrstah so nam krepile pogum, s skrbno nego so nam zdravile po sovražniku prizadete rane. Kot kurirke so ne glede na sovražnika, ki jih je obdajal od vseh strani, vzdrževale zveze med našimi edinicami, postavljale temelje ljudske oblasti, skrbele za oblačila, hrano in zdravila. Tudi danes, ko je okupator pregnan iz naše domovine, se žene borijo za okrepitev ljudske oblasti, za dvig našega gospodarstva in za blagostanje delovnega ljudstva. Matere, žene, sestre! Tudi mi borci hočemo počastiti veliki praznik 8. marec. Da bo ta dan čim bolj slavnosten, bomo postavili v Kopru spominsko ploščo padlim borcem in borkam mesta Koper ter povabili na proslavo družine padlih 'in vse demokratično ljudstvo. Krajevne zveze borcev bodo ženam poklonile za ta dan več izvodov glasila borcev ((Partizan«. Za ta dan bomo tudi obiskali .družine padlih borcev. Na kongres ASIZZ STO bomo poslali delegacijo, sestavljeno iz Slovencev, Italijanov in Hrvatov. V počastitev vašega kongresa bomo opravili 500 prostovoljnih ur dela. Tovarišice, žene! To je le majhno priznanje za ves vaš trud in požrtvovalnost, ki naj \fam služi kot vzpodbuda pri vašem napornem delu in kot obljuba, da vam bomo stali vedno ob stran; in pomagali z vsemi močmima poti napredka. Naj -živi naša napredna demokratična žena - borka za ljudsko oblast! Slava padlim borkam! KINO KOPER: 5. marca ((Nesrečna džung-i' «Vsi poznajo Su-marca ((Veseli sle- 3., 4., la«; 6., 7. marc zano«; 10., 11„ 12. parji«; 13., 14. marca «Mala luka« : 17., 18., 19. marca »Tatovi koles«; 20., 21. marce- ((Družina Stod-dard«; 24., 25., 26. marca ((Janetina krivda«; 27., 28. marca »Robin Hooci«; 31. marca, 1., 2. aprila ((Kozorogovo znamenje?;. IZOLA — ARRIGONI: 3., 4„ 5. marca «Dama Monle- cristo«; 10., 11., 12. marca ((Prijeten na. smeh«; ■ 13., 14. marca «Janetina krivda??; 17., 18., 19. marca «Mehikanska bikoborba«; 24., 25., 26. marca «Toto-Mok6»; 27., 28.’ 31. marca ((Venerin po. ljub«; 1., 2. aprila «Dve siroti«. IZOLA — ODEON; 3., 4., 5. marca «Frankensteino-vi možgani«; 8., 9. marca ((Nesrečna džungla«; 10., 11.,- 12. marca ((Tatovi koles«; 17., 18., 19. marca ((Dvojno živ. ljenje; 20., 21. marca ((Venerin poljub«; 24., 25., 26. 31., marca »Družina Stoddard«; 1„ 2. aprila «Robin Hood«. PIRAN — TARTINI: 3., 4., 5. marca «Tatovi koles«; 6., 7. marca »Veseli sleparji«; 10., 11.. 12. marca ((Nesrečna džungla«; 13., 14. marca ((Mala luka«; 17., 18., 19. marca ((Družina Stoddard«; 20., 21. marca «Janetina krivda«; 24., 25., 26. marca «Robin Hood«; 27., 28., 31. marca ((Kozorogovo znamenje; 1., 2. aprila «Tot6-Mok6».; Nov vozni red parnikov Koper - Trsi Odhod iz Kopra: ob 5.45 (V. Pisani), 7.30 (Levante), 8.30 (V. Pisani), 12.15 (Levante), 13.15 (V. Pisani), 17.00 (V. Pisani). Odhod iz Trsta: ob 6.50 (V. Pisani), 10.00 (Levante), 11.00 (V. Pisani), 15.00 (V. Pisani), 17.00 (Levante), 18.15 (V. Pisani). Ta vozni red je stopil v veljavo v ponedeljek 27. februarja. Obveščamo potnike, da je potniška ladja eltala« v popravilu. Socialno zavarovanje Skrb za zdravje delavcey je ena najpomembnejših nalog, sindikalne organizacije, posebno tedaj, ko ima delovno ljudstvo oblast v svojih rokah. S tem v zvezi je tov. Agarinis navajal Lenina, ki je neko-č izjavil, da bi morali priti do tega in plačat) delavcu v času obolelosti popolno mezdo. Tako prejemajo delavc; v socialistični Jugoslaviji namesto plačila treh dni v primeru bolezni, kakor se dogaja drugod, plačilo celotne mezde in v nekaterih primerih še več. V Istrskem okrožju smo v letu 1949 uredili dem oddiha v Fieso pri Piranu, ki razpolaga s 110 posteljami in katerega oprema je veljala 1.300.000 din. Tu sem je prišlo lani na oddih 400 delavcev iz Jugoslavije, medtem ko je 253 naših delaz-cev letovalo r?a Bledu, Bohinju, Vratih, Gozdu Martuljku, Čufarjevemu domu itd. V svojem nadaljnjem poročilu je tov. Agarinis podal pregled dela na kulturnem in športnem področju ES, kakor tudi na področju ljudske tehnike in socialistične preobrazbe vasi, o vprašanju žen kot delavk, pomočnikov in vajencev. O vsem tem bomo priobčili izvleček v juthišnji številki. Lil P%M io%bhi dim miki PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Slaiha uslužbencev IMAM Pričele bodo stavkati tudi druge podobne ustanove Uslužbenci podjetja INAM so že lanskega leta, in sicer meseca novembra, najprej, z-mazd-nim gibanjem, kasneje pa z devetdnevn-o stavko zahtevali, da se jim prizna pravilnik, ki določa njihove delovne pogoje. Te; ?tavke se Je udeležilo preko'12 tisoč uslužbencev. Po treh mesecih, odkar je tila stavka s strani zainteresiranih ministrstev prekinjena, niso prišli do pogajanj; nasprotno so pristojna ministrstva celo preklicala predhodno sprejete določbe. Zaradi tega je upravno in zdravstveno osebje INAM ponovno stopilo v stavko. Stavko sporazumno vedita obe sindikalni organizaciji. Do danes se stanje ni v niče- Zaplemba revije «Follie» Na podlagi odredbe štev. 0775-A-7-B z rine 15. februarja 1950 izdane v. Rimu je policija zaplenila v raznih časopisnih agencijah in prodajalnah 152 izvodov druge številke revije »Follie«. Darovi Mladinski krožek iz Gorice je nabral ob II. kongresu ZSM kot darilo kongresu 14.850 lir. Mladinski krožek -iz Podgore 2000. Skupno 16.850 lir. KINO — 17: «Don Juan«, E. VERDI Flynn. VITTORIA. 17: ((Krištof Ko- lumb«, F. March. CENTRALE. 17: «Divji cvet«. MODERNO. 17: «Pesem lju- bezni«, K. Hepburn-EDEN. 17: Nov program. mer izpremenilo. ■ Uslužbenci enotno vztrajajo v stavki ter cdločno zahtevajo zboljšanje svojih življenjskih pogojev, Stavka, ki se bo nadaljevala do pravične rešitve njihovih vprašanj, užiVaV"najžirvo podporo prebivalstva: Po vesteh, ki smo jih izvedeli, iz sindikalnih krogov, se bo stavka 'V prihodnjih dneh še bolj zaostrila. Vse kaže, da si j; bedo priključile tudi druge t pedebne ustanove. Danes redna seja občinskega upravnega odbora Dahes ob 10.30, se sestane v beli dvorani goričkega županstva k svoji redni tedenski seji občinski upravni odbor. Na dnevnem redu je sledeče: Sprejem v službo na poskus novega asistenta zaveda ((Lena.šši??; pregled in odobritev obračuna (drugi seznam) manjših upravnih potrošnikov v mesecu februarju; plačilo računov za popravijo, .termičnih naprav; do-delftev“zemljišča pr; Standrežu uftanovi - iNiA-GASiA;) s nakup zemljišča DEVETTA za razširitev Ulice P. Diacono; določitev najemnine ,za prostore, ki jih zavzemajo bencinski razdeljevalci; razno. v -i -i ,,, -, nnlrrniin^rp I DRUGA KULTURIiA PRIREDITEV IIPEU1 Na "zadnji seji pokrajinske deputacije, ki sč je vršila pod. predsedstvom odvetnika Culo-ta, so odberniki razpravljali samo o problemih navadne u-prave, ki se predvsem tičejo plačila raznih popravljalnih del, izvršenih y raznih institutih pod {»krajinsko upravo. Nakazila za kavo in sladkor za zavode in javne- cbrafe Trgovska afcjorpic^, v Gorici sporoča vsem upravnikom zavodov in javnih obratov, da lahko dvignejo na njenem sedežu soba ’ št. 6 nakazila za sladkor in kavo proste cone. IZ SVOBODNE GORIŠKE Živahna predvolivna delavnost V okraju Gorica je živahna delavnost v zvezi z bližnjimi volitvami Zveznega sveta FL RJ. Po vseh krajih, na področju 78 krajevnih ljudskih odborov, so bili sestanki aktivov in množična zborovanja članov množičnih organizacij, katera so bila obiskana s povprečno udeležbo 70 odst. Sestanki in zborovanja, na' katerih so obravnavali pomen vehtev, so po tekali živahno. Ljudstvo je živahno sodelovalo pri. volitvah, podpisnikov za kandidate in njihove na-lhestnike. Ponekcd so predlagali in izvolili tudi od 5 do 10 in tudi več podpisnikov. Tu so predlagali za podpisnika najboljšega vaškega političnega delavca in aktivista, tam kmeta zadružnika, v industrijskih centrih pa delavca udarnika, novatorja, tam zopet mladino in mater s številnimi otroki, drugod zopet delovnega inteligenca, skratka najbolj delavne ljudi — predane borce za izgradnjo socialižma v naši dr- žavi. Q vsakem predlaganem podpisniku so razpravljali o tem ali ima predlagani dovolj zaslug, da bo imel čast podpisati v imenu vseh zbranih kandidatno listo. Z zborovanj so poslali pozdravna pisma našim kandidatom Borisu Kraigherju in Jožefu Stakoliču. Priprave služijo za utrjevanje, množičnih, organizacij in novoižvoljenih krajevnih ljudskih odborov in omascvitvi in učvrstitvi kmetijskih delovnih zadrug. Formirajo .vaške frontne brigade za pomoč lokalni gospodarski delavnosti. Zbirajo stalno delovno silo v podeželju za našo industrijo in gradnje, sklepajo delovne pogoje, izpolnjujejo razne obveznosti in poživljajo kulturno in ideološko delo na vasi. Na sestankih sprejemajo in obravnavajo tudi plane za delo *in določajo, kaj bedo storili do Volitev v novo ljudsko skupščino. Vas napoveduje vasi tekmovanje. V Opatjemselu na Krasu so napovedali tekmova- | zo nje Mimu. Trnovcem pri Gorici in bližnjim vasem. Mesto Solkan je napovedalo tekmovanje Šempetru jn Grgarju. Poleg politične aktivizacije množic so pričeli v Solkanu tudi s kulturnim delom in komunalno dejavnostjo. Lotili so se urejevanja Srebmičevega: trga, in novih prostorov za Dom igre m dela, v katerem bo prostora za 60 otrok. Dom bo odprt že konec tega meseca, kar bo omogočilo, da se bo moglo zaposliti deset mater. Za dečjo restavracijo bedo dobili nove prostore. Prodajalno kruha in peciva bodo razširili tako, da bo obenem služila tudi za okrepčevalnico in otvorili restavracijo za službene potnike. Pričeli bodo z gradnjo nove javne kopalnice in javnega stranišča ter preuredili sejmišče in javno tehtnico: Pomagali bodo graditeljem Neve Gorice in opravili skupno nad 4000 Ur prostovoljnega dela. Nudili vso moralno in materialno pomoč KOZ na Rafutu in izpolnili vse obveznosti za prvo četrtletje-1950. Brigada 20 frontovcev bo pripomogla pri lokalnih gospodarskih akcijah. Za kulturno politični dvig ljudskih množic bodo osnovali Ljudsko univer- in Davče f1 so ^ Leskovice S 9rna.r, siem planu je pred-Sen bodo 3/4 šol spre-e °raJf b niiie srednje šole. eSianS°lsl»° viden iz na- % jfr: 1947 so bile v Kr«. )9o ga včeraj zaradi tega obsodili na 3 meseče zapora in 16.000 lir globe. Teda tudi njega je rešil odpust. Tolpica mladih tatov na založni klopi Predvčerajšnjim popoldne se je na goričkem kazenskem sodišču zaključila razprava proti skupin; mladeničev iz Ul. Aseo-li in Balilla. obtoženih, da so spomladi 1948 leta ponoči obiskali več bližnjih trgovcev, katerim so odnesli več steklenic vina, likerjev in stare železnine. Obtoženci so 20-letni Gian-nia Cccianni, 19-letni Romano Amorese, 18-letni Mihael Mavrič, 19-letni Alojz Giacomini, vsi iz Ul. Ascoli m 19-letni Klein Giobatta ij Ul Balilla. Tatvine železnine je bil obtožen pr leg teh tudi 17-letnj Ali-no Minini iz Ul. Ascoli in kot kupca blaga tatinskega izvora pa 24-letni Marijan Del Fabbro in 54-letna Marija Sieve. Razprava se je zaključila z obsodbo Kleina, Mavriča in Giacominija na 1 leto in 8 mesecev zapora ter plačilo 8500 lir globe. Mininiju so naložili 1 leto in 4 mesece zapora ter 8000 lir globe. Vse ostale obtožence pa so oprostili, ker niso zakrivili kaznivega dejanja. V LJUDSKI REVOLUCIJI SE JE RAZCVETELA UMETNOST IN KULTURA NARODOV FLRJ Borba jugoslovanskih nabodov za izgradnjo socializma je obenem tudi borba za čim hitrejši razvoj in utrditev socialistične idejnosti v kulturi in umetnosti. Napredna gledanja kulturi in umetnosti, zgrajena na načelih ideologije marksizma leninizma, so vzklila že v času narodnoosvobodilne borbe ter se razvijala vzporedno z tjud-sk.< revolucijo. Mnogi priznani jugo-,'.-, canski umetniki in kulturni delavci so se že v začetku upora pridružili prvim partizanskim odredom. Tem prvim so v teku borbe sledili njihovi številni učenci in nasledniki. Težka in dolgotrajna borba jih je izklesala v predane bor. ce za človeške pravice, v ljudi, ki najgloblje razumejo trpljenje svojega naroda. Po osvoboditvi so se vrnili v svoje ateljeje, gledališča, koncertne dvorane in šele prežeti s silno željo, da ustvarijo nove umetnine, v katerih bodo zajeta vsa njihova doživetja iz težkih dni borbe — umetnine, ki bodo lahko razumljive širokim ljudskim množicam. Kot nosilci nove smeri v kulturi in umetnosti so nadaljevali borbo za odstranitev starih gledanj in za oživi jen je socialističnega realizma. Jugoslovansko državno vodstvo nudi veliko pomoč za dvig kulturnih ustanov, kar je velikega pomena za razvoj kulture in umetnosti. V letnem proračunu je bilo za izgradnjo kulturnih ustanov določenih nad 26S milijonov dinarjev, medtem ko je bilo v predvojni Jugoslaviji za te namene določenih komaj 36 milijonov dinarjev. Da se vzgoji mladi kader ter da se omogoči študij vsem tistim, ki v predvojni Jugoslaviji niso mogli študirati, so samo v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, bile odprte tri umetniške akademije? akade. mija za likovno umetnost, akademija Za gledališko umetnost in glasbena akademija. Te akademije obiskuje veliko število študentov iz vseh družbenih plasti. Zlasti lep uspeh so dosegli študenti akademije za likovno umetnost, kjer je bilo izmed 35 absolventov, prt' ih po osvoboditvi 15 najboljših izbranih Za nadaljnji študij na dveletni specialni šoli, ki je obiskujejo samo najbolj sposobni študenti, ki imajo vse pogoje, da sg razvijejo v resnične umetnike Mladi slikar Ivan 8ubic, ki poseča drugi letnik specialne šole, je izmed najbolj nadarjenih študentov, Ze kot učenec osnovne šole je z velikim veseljem risal v šolske zvezke. Pozneje ga je velika želja za slikanje privedla v Zagreb na umetniško akademijo. Kot sin revnega kmeta ni mogel pričakovati od doma nikakršne pomoči. Življenje mladega umetnika je bilo polno bede in razočaranj. Njegove jizične sile so se izčrpale, toda vera v boljše življenje, upanje, da bo enkrat mogel brez bojazni, da bi bil za to preganjan, razodeti v svojih slikah vse. kar želi in čuti, je živela dalje. Okupacijo dežele je doživel kot svojo posebno osvoboditev. Bil je prepričan, da je napočil dan lcončnena obračuna z vladajočim režimom, ki bo številnim delovnim ljudem pripomogel do Življenja, vrednega človeka. Bil je med prvimi borci tu svobodo in vzdržal je do konca. Po osvoboditvi je spet vstopil v umetniško akademijo, k; 7> bila zdaj prava ljudska akademij’’. Študiral je neumorno cosko ministrstvo za delo po podatkih državnega statistit|le,, urada. Razmere na Francoskem bodo pač težke, če ga Je obl»fil° celo glasilo velekapitala «La Vie Financierea, ki pravi: ^ dobno kot za cene na debelo in drobno, kaže krivulja cen nadaljuje: »Ker se cene niso znižale, so delavci upravičeni stavljati zabteve. Toda vse je sedaj odvisno od vplivov teh na cene.« 2 drugimi besedami: cene so res visoke, delavci zahtevati povišanje plač, toda ker bi to spet povišalo cene, 1'® moremo ugoditi. Po tem sofizmu, s katerim prikazujejo visoko sir dikalno gibanje kot nekako kvadraturo kroga, se ravnajo vsi ^ ■ lodajalci in skušajo na ta način opravičevati svojo o»PcPuSt^ pred javnostjo nosti ni bilo na gospodarskem področju nič storjenega, da bi se moglo okrepiti zaupanje v vlado. Dnevnik «Indonesia Raja« pa pristavlja• zafrkljivo, PREDLOG PANAME za spremembo koledarja Pred kratkim je delegacija republike Panama poslala tajništvu Organizacije združenih narodov predlog za spremembo sedanjega koledarja. V glavnih obrisih je to isti predlog, ki je bil svoje čase predložen in pozabljen v ‘arhivih Društva narodov. Panamska delegacija predlaga, naj bi vse države sprejele splošni koledar, ki bi bil vsako leto isti: vsako četrtletje naj bi se žačg. lo z nedeljo, velikonočni prazniki pa naj.bi dobili stalen da. tum. Leto bi se začelo s 1. januarjem in bi imelo 12 mesecev kot doslej. To prav za prav ni nobena bistvena sprememba. Novi časi zahtevajo koledar novega stila, kakor piše D. Arkhazi v «New York Herald Tribune«. Od 16. stoletja, ko je papež Gregor XVIII. popravil nekda. nji ((julijanski« koledar,, ki ga je uzakonil Julij Cezar 46. leta pied našim štetjem, se je v večini dežel uveljavil ((gregorijanski« koledgr. L. 1917 je tudi v Rusiji uradno zmagal »gre- gorijanski« koledar, čeprav upošteva pravoslavna cerkev še vedno staro — Cezarjevo štetje. Od Gregorjeve reforme do danes pa je preteklo precej časa in razmere so se bistveno spremenile. Ritem moderne delavnosti, dvig proizvodnje in način človeškega dela se ne more več strinjati z oblikami starega mišljenja. To zahteva, d« se tudi koledar spremeni tako, da bo osredotočena pozornost na enotno računanje časa, ki more biti bolj natančno kot doslej. Predvsem je to važno za me. sečne statistike, ki jih sedaj ni mogoče primerjati, ker meseci nimajo enakega števila dni. Sprememba, ki bi poenostavila sedanje štetje časa, bi koristila gospodarstvu, zmanjšala bi napore in delo uslužbencev. Na teh načelih sloni naslednji predlog, ki je bil znan že pred drugo svetovno vojno: Sončno leto ima 52 tednov In še 1 dan v navadnem letu, 2 dni pa v prestopnemu letu. Teh 52 tednov je mogoče razdeliti na 13 engljih mesecev s 4 tedni, tako da bi vsak mesec štel 28 dni. Vsak teden, vsak mesec in vsako leto bi se začenjalo s ponedeljkom in končalo z nedeljo. Prvi dan v letu bi ne imel številke in bi ne bil dan v tednu, kajti imendvall bi se «Dan Novega leta«. Drugi dodatni dan v prestopnem letu bi prav tako ne imel številke ali imena v tednu, marveč naj bi se imenoval «civilnj dan«, ki naj bi ga država izkoristila za svoje namene. V tem koledarju. bi vsaka država ali veroizpoved določila izredne praznične dneve. Predlagal0, naj bi bij ■,(Dali Novega leta« 21. marca, ko se začne astronomska pomlad Tak je bil tudi starodavni perzijski koledar, kj So ga Rimljani popačili. Trinajsti mesec naj bi tekel od 22. marca do 18. aprila. iiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiii^ SPISAL, Ko bi pa danes kdo vstal in mu v bridkosti polnih urah rekel: To Je Iztok, to Je Orion, katerega Je carica... Mrzlo jo Je spreletelo, ko se Je domislila Azbada, ki Je z njo in zanjo kovaril. In odkar ji ni vrnil Irene, ni izpolnil njenega povelja, ker ga ni mogel, odtlej ga Je mrzila, poniževala. Ce se maščuje magister equitum, če gre do Upravde general pala-tincev — 7 Teodori se Je kljub bajni svetlobi razkošnih lestencev za- meglilo pred očmi. Vedela Je, da despota muči ljubosumje. Kolikrat mu je že zagrnila oči, iz katerih so kričali dvomi, s kopreno, z gorkim objemom, s kipečimi ustnicami, razpaljeni-mi od verolomnih poljubov. In če bi sedaj Azbad, ki toliko ve, če bi govoril in Upravdi zlomil vero vanjo — iiProč, proč z dvora! Nad Slo-venel* V pozni noči Je oblekla preprosto platneno haljo, razpustila lase, zavila glavo v oglavni- co in šla kakor spokoren menih k despotu. Upravda je hodit po sobi, glava mu Je bila sklonjena globoko na prsi. Teodora je neslišno odgrnila zaveso in obstala. Ko se je obrnil despot proti vratom, je stresnil z glavo, dvignil koščene roke in ostrmel. Teodora je nagnila glavo in ni izpregovorila. »O, despojna!« Je vzkliknil otožno Upravda in hitel k carici ter jo objel. Njena glava se Je trudno naslonila na njegove prsi. »O sveta, edina, kdo ti je ranil srce? Govori, na Krista, zakaj si užaljena?« Pogladil je z roko valovite lase, ki so kipeli izpod ogiav-nice. Kakor trudna je dvignila glavo in ga pogledala. »Ali naj se venča despojna z diademom radosti, ko se upogiba pod težo glava največjega gospoda zemlje in morja?« Upravdi so od čutja trudne oči zažarele v čudovitem ognju, kakor ga ukreše najstrastnejša ljubezen. Drhteč jo je privil k sebi in poljubil. Rahlo se Je umaknila za korak od njega. »Despot, ni ugasnila luč v moji sobi, ker ne ugasne v tvoji. Iskale so moje misli pomoči zate. Ob tej uri se ml Je rodila misel, katere ne zametuj, kakor nisi drugih in se nisi varal.* «Ne zavržem je! S teboj Je božja modrost!« »Koga bi nad barbare? Ni poveljnika, ni vojakov? Je poveljnik, so vojaki. Vojaki leže v Tzurulu, brezdelje uniči te najboljše Jezdece: poveljnik je v Bizancu, naj gre, naj zmaga barbare — Azbad.« Samo za hip je preudaril Upravda: Konjiča v Tzurulu varuje Bizanc, ' resnično, zato naj gre barbarom naproti! »O, despojna! Svečnik petero-ramnik ulijem od zlata v dar sveti Sofiji, ki te je navdihnila. Zgodi naj se!« ■Ti si pomišljal, ker se bojiš za Bizanc! Ne boj se za mesto! Na ozidje pojde Teodora, preden se zamaje prestol, na katerem sediva! In pred barbari se ne bo tresel nikdar — presto! krščenikov!« Teodora je vzkipela in dvignila desnico izpod oglavnice, da Je zablestel beli laket. U-pravda ga je z obema rokama prijel In hvaležno poljubil. Teodora Je odšla, krog ustnic ji Je poigraval tih smeh, dokler ni glasno zadonel, ko je legla na divan kakor deklica Iz hipodroma, ker Je prevarlla dva ljubimca, da se poigra s tretjim. Upravda Je razmišljal do Jutra o despojninem svetu. Sam je dobro vedel za konjenico v Tzurulu. Toda da bi od vrat Bizanca pošiljal vojake? Ne! Carica je rekla: Na ozidje pojdem! Da, prav ima. Bizanc se lahko ubrani. Takoj je spisal dekret, s katerim je imenoval Azbada, magistra equitum, za vrhovnega poveljnika carske vojske v Tra-ciji in Iliriji z nalogo, da prežene barbare čez Hem in prek Donave. Narekoval je hkrati tajniku poseben ukaz, da morajo izročiti vse trdnjave po Astiki in TraciJi in Meziji, vsa mesta, predvsem Drenopelj, dve tretjini pehote m konjeništva pod povelje Azbada, da osvobodi zemljo od barbarov. V Jutro prihodnjega one je bil pozvan Azbad pred despota Lastnoročno mu je podal dekret. Azbad' je poljubil preprogo, roka sc mu je rahlo stresla, ko je prijel pergament. Zaslutil je z jasnim prepričanjem, da je- v tem hipu prijel za lovor ali, za smrt. Ko je udarilo kopito njegovega konja ob granit na foru, se je vojskovodja Azbad ozrl na carsko palačo, kjer so bile Teodorine sobane. Zazdelo se mu je , da je zaslišal smeh za zidovi. Hitro se je okrenil, ostro ge so vrezale konja do krvi. Do večera so se razkropili brzi sli po provincah in raznesli dekrete o carskem povelju. Azbad je z nekaterimi pa-latinci pribočniki dospel v Tzu-rulum in prevzel vrhovno poveljstvo. Potoma je razmišljal in sklenil, da počaka tako dolgo v taboru, da se zbere vsa vojska. Ko pa Je v Tzurulu zvedel, da so Sloveni pred Tope-rom, se mu Je rodila druga misel in zasnoval Je čez noč nov načrt. Kakor vampir se mu je vsesala v srce grozna slutnja. »Ce Je prekleti barbar izvohal, da je Irena v Toperu! Po njo Je šel! Ha, drznost barbarska! Ne dobiš Je, dokler diha Azbad, ne ti ne Teodora!« Da bi Sloveni premagali To-per, o tem ni nihčfc razmišljal, kdor je poznal utrdbe in prefekta Rustika. (Sledi) verenost Indonezije ■ •. um Nedvomno imajo Indotie1‘ opravka s političnim in ne govskim posojilom. Tako b morda zamenjali i v političnf" i v gospodarskem oziru landsko dobo z ameriško. " -ričani so indonezijsko ca kredit bliskovito rešilh ^ da dodali klavzulo, da D vse blago, ki se plača s posojilom, kupiti izključno. ZDA. Indonezijska vlada . ko iz tega posojila že j slcnost. To so poverili P0^I nemu pododboru. Dem0 ji 6'teea, t