r

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

—
■ .
The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.
List Slovenskih delavcev v olmeriki
-a
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Bitmi m lacond Ola—
; floptemb ti, 1903, at ike Post Office at New York, K. T, under «ho Act of OoBfrwo of March 3, 1S79.
TELEFON PISARNE: 1279 1SOTOB.
NO. 23. — ŠTEV. 23.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 28, 1907. — V PONEDELJEK, 28. PROSINCA 1907.
VOLUME XV. — LtiTNIK XV,
Poslovanje kongresa. Beveridgejev predlog.
PREDLOG GLEDE OMEJITVE DELA OTROK JE V SENATU V OSPREDJU.
SpMnin na pokojnega senatorja Gor-mana. — Dovolitveni predlogi.
V ZBORNICI.
Washington, 23. jan. Danes nadaljuje t senatu senator Beveridge i> svojim govorom o omejitvi dela otrok. Jutri govori senator Carter o vprašanja glede javnih zemljišč in za njim pridejo na vrsto govori senatorja Heyburna in druzih zapadnih •senatorjev o istem vprašanju. Tudi govori v spomin umrlemu senatorju Gormanu pridejo tekom tega tedna tia vrsto, in sieer najbrže v jetek. Gallinger se bode bavil z vprašanjem o uičnih železnicah v Washingtonu.
Tek<»m tega tedna pridejo na vrsto t^idi razne dovolitve za diphwnaticno službo in tudi Ijodgejeva resolucija države Kongo v Afriki. Se-nator Burrows je uaznanil, da bode predlagal glasovanje o takozvanej Smootovej resoluciji.
V zastopniškej zbornici pride te-kt«n te^a tedna na razpolago predlog ea regulacijo rek in luk. Potem pride na vrsto predlog o proračunu za mornarico, toda do posvetovanja še ne pride tekom tetra tedna, kajti pred vsem je treba rešiti dovolitVene predate za Distric Columbia.
OBRAVNAVE PROTI MILIJONARJU THAWU.
Za sodbo o milijonarskem morilcu je odbranih sedem porotnikov.
Za pravdo pruti Harry Iv. Thawu,
ki je ustrelil arhitekta Stanforda Whiteja, n ai. ka še pet porotnikov. V petek »» odbrali le dva in potem obravnavo preložili na ponedeljek
(danes)
Med gospo Evelyn Nesbit Thawo-vo, ženo obtoženca in jrrotico Yarmouth, ki je Thawov® sestra, postaja sovraštvo vedno večje. Slednja tudi v p*tek ui prišla k x>dw-u. Sicer se zatrjuje, da je bolna, toda ljudje trdijo, da obravnavam ne bode priso-btvovala, ker občuje Evelina z lepo koristinjo May MeKenzie, ktera se neče ločiti od Eveline. V ostalem je 1 kil. bi!o že prvi dan opaziti, da med člani Thawove rodbine ne vlada sporazum .Groiinja =*> je vsedia daleč od Eveline in ž njo ni hotela niti govoriti
Ko je prišla Yarmouthska semkaj iz Anglije, je Evelini takoj svetovala, naj ostavi svojo prijateljico MeKenzie, toda Evelina ni hotela o tem ničesar slišati. Harry Thawova irati je bila v petek zopet pri sodišču. Toda tudi ona najbrže ne mara več za ženo svojega sina, kajti v petek i njo ni hotela govoriti in po obravnavi je čakala v dvorani s svojo hčerjo, gospo < araegie, dokler Evelina in MeKenzie nista odšli iz dvorane.
Takoj Vu* se ob večeri 11 obravnava pn-mMia. morajo odbrani porotniki pod nadzorstvom rx'dne policije oditi v hotel Central, kjer ostanejo tudi po noči pod nadzorstvom. Vsa pisma, ki jih dobe porotniki, pročita preje policijski kapitan in časopisov, kteii poročajo o obravnavi, ne smejo dobiti.
Pridobivanje ledu.
Nyack, U. V., 27. jam. Na jezeru Rockland so pričeli z nabiranjem ledu. Na delu je 400 delavcev, ki bodo narozali 400,000 ton ledu, ako bode sedanje vr.ine še trajalo. Led je debel devet palcev in izvrsten.
Človeška
zver.
Gulf port, Miss., 27. jan. V ooua-tyju Siria ae zaprli zamorca Wm. Smitha, ker je žensko Puckey Tigg prinesel v svojo kočo, jo tam zvezal in vse skupaj z&žgal. Sosedje so slišali grozne klice na pomoč, toda gjioith ni nikogar pustil blizo, dokler hiša podrla na njegovo
Root v Canadi.
Namen potovanja.
V OTTAWI JE PRED VSEM SKUŠAL DOBITI INFORMACIJE GLEDE RAZNIH SPORNIH VPRAŠANJ.
Kako bi bilo mogoče ta vprašanja ugodno rešiti.
TRGOVINA.
Washington, 28. jan. Tukaj pričakujejo, kaki bodo uspehi zadnjega potovanja državnega tajnik^, Roota v Canado. Root se je vrnil zadovoljen iz Canade, dasiravno še ni povedal, kako uspehe je tamkaj dosegel. Državni tajnik se je, odkar je prevzel ta urad, vedno zanimal za razmerje s Canado ter vedno deloval na to, da se doseže sporazum glede raznih diferenc med Zjed. državami in Canado. Tako je tndi 1. 1905 potoval po Canadi vse do Labradorja in ta potovanja so smatrali tamkaj za reko-gnosciranje. Gd kar se je vrnil, je vedno želel uvesti direktne obravnave med našo in canadsko vlado, ne pa, da bi se te obravnave vršile preko Londona, ker le na ta način je mogoče rešiti razna sporna vprašanja glede lova na tulnje v Beringovem morju in ob meji Alaske in glede boljše trgovine med obema velikima državama.
žrtev.
POMANJKANJE V N. DAKOTI.
Slab promet provzročil je v D ako ti mnogo bede.
Washington, 27. jan. Komisija meddržavne trgovinske komisije dobiva vedno več poročil iz North Da-kote, vsled kterih vlada tam veliko pomanjkanje, ki je nastalo vsled slabega prometa na železnicah, vsled česar ni mogoče dobiti za kurjavo potrebnega premoga. Železnice tudi ne store mnogo, da bi njihovi vlaki dosegli razne kraje v Dakoti.
Mayor iz Park R iverja, N. D., J. -T. Dougherty, se pritožuje, ker že 6 dni ni tjekaj dospela pošta, dasiravno je vreme ugodno. Po njegovem mnenju bi morala vlada Great Northern železnico prisiliti, da bi dova-žala tjekaj premog in pošto.
Tu«li i7. Sherwooda, N. D., se poroča o pomanjkanju premoga. Tri vagone premoga, ki je bil namenjen v Sherwood, so prebivalci v Mohallu zaplenili. V Sherwood že cel teden ni dospel kak vlak in sedaj bodo še živila pošla.
Bogata perica.
York, Pa., 26. jan. Gospa Peter Ilanserjeva, ktera se borno preživlja s pranjem, dobila je naznanilo, da ima pravico do dedščine v znesku več milijonov dolarjev, ktero svoto dobi 17 dedičev, med kterimi je tudi ona. Denar je ostavil Thomas Leonard, ki je pred več leti v Gettysburg^ umrl. Petrova postane sedaj zasebnica.
Pomanjkanje premoga ob Pacifiku.
Taooma, Wash., 26. jan. Tekom
februarja pride iz British Columbije več parnikov premoga v Puget Sound — da >e stori tako konec pomanjkanju premoga v Taeomi in Seattle. Od kar obstoji mesto Tacoma, se semkaj še ni uvažalo tujega premoga.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
zrn $ 20.60 ............ 100 kron,
za % 40.80 ............ 200 krut,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za |1020.00 ............ 5000 kron.
Poetarina je všteta pri tek vsotah. Doma m nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naša denarne pošUjatve Izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. trnek.
Denarje nam podati Je aajprilič neje do f8i.M v gotovini ▼ pripereče-mb nU rerfztravanem pima, večje marin pa Donmtic Portal Money Order al »a Vow York Bank Draft.
FRANK lAa'llI, 1M Chreenvrleh Street, Mow Tack. «104 St. Glair Ave. NJL OU*alaai, O.
Žrtve kokaina in morfia v New Yorku.
NA TISOČE LJUDI V NEW YORKU JE UDANIH IMENOVANEMU STRUPU.
Vsled uživanja tega strupa je število blaznih vedno večje.
NESREČNI OTROCL
"Od 85,000 do 100,000 ljudi, med kterimi je na tisoče otrok v starosti od 15 do 18 let, udanih je v New Yorku uživanju kokaina in morfija. Ta strupa zahtevata vsako leto več žrtev, kajti posledica temu je razširjanje jetike in blaznosti, kteri bolezni ni nikdar mogoče ozdraviti.''
Tako naznanja časnikar Clement J. Driscoll, kteri zahteva, da se izdela zakonski predlog, ki naj zabrani prodajo teh predmetov.
Preje so se newyorski mladeniči zadovoljili s cigaretami, sedaj pa im«. skoraj vsakdo pri sebi steklenico kokaina. Strup, ki umori svoje žrtve v treh do štirih letih prav gotovo, se prodaja v raznih oblikah, večinoma kot prah za nosljanje, ali pa kot tekočina. Mnogo patentovanih zdravil proti kataru (nahodu), ni druzega, nego kokain in celo v cigaretah je najti ta strup.
Jednake razmere so vladale preje v New Orleansu. Ko se je zastrupilo več tisoč ljudi, so končno ta/mošnje oblasti odredile, da teh strupov ni več dobiti brez zdravniških odredb.
Tri žene preveč. Večne ženitovanje.
NEK OBREŽNI DELAVEC V NEW YORKU SE JE SKORAJ NEPRESTANO ŽENIL.
Sedaj se mora radi prevelike ljubezni zagovarjati pri sodišča.
"ON NI KRIV".
GOLJUF IZ AVSTRO - OGRSKE.
Na Guljaš Ave. v New Yorku je ponaredil za $3000 denarnih nakaznic.
Na dolenje j Guljaš Ave. v New Yorku žaluje večje število ljudi za nekim "dragim prijateljem", o kte-rem se je prepozno zvedelo, da je ponarejal denarne nakaznice. Ime mu je John Bosh in je doma iz Ogrske. Detektivi ga iščejo noč in dan, ker je poneveril za $3000 denarnih nakaznic. V Ameriko je prišel v drugič pred dvema leti in v februarju m. 1. je svojim prijateljem naznanil, da je dobil dobro službo na Broad-wayu.
Nakaznice je kradel pri svojem gospodarju in jih potem menjaval po gostilnah na Guljaš Ave.
Predlog glede otročjega dela.
Washington, 26. jan. Senator Simmons iz North Caroline je vložil nov zakonski predlog glede dela otrok, ki je naperjen proti predlogu senatorja Beveridgeja, ki želi, da se otročje delo omeji.
Novi predlog določa, da ne sme ni-jedno prometno podjetje razvažati po otrocih izdelano blago iz je dne države v drugo, ako tako določajo posamezne države. Novi predlog nima druzega namena, nego pripoznati samo določbo posameznih držav glede dela otrok. Za ta predlog so gotovo odgovorne kapitalistične skupin je, ktere mislijo, da bi jim Beveridgejev predlog škodoval.
Sodno poslopje zgorelo.
Hudson, N. Y., 28. jan. Tukajšnje sodno poslopje countyja Columbia ie včeraj zgorelo. Škoda znaša $200,000. Poslopje so zgradili Šele v letu 1900 in je bilo tronadstropno, izdelano iz belega marmorja.
Vjet morilec.
Saybrook, Conn., 28. jan. V Say-brook Junction so aretovali 451etne-ga P. Warda, ker je ustrelil gospo T. Appovo v Black Hali skozi okno. Ward je najbrže slaboumen, kajti izjavil je, da ga večkrat napade slabost, na kar kaj stori, ne da bi bil za to odgovoren.
280* otroki
Kosi namenim
Mfednlke ter prijatelje v Ameriko vzeti, piii sa pojasnila in voine cene na: PRANK SAJČSBR. m Oreeswick SL, New Y«k, N. Y„ ker tu bode* najpc"~—*- * "* " poatrrien. Fr. Saks« nik vseh ivmtaih
Pred sodnikom yorkvillskega sodišča v New Yorku zagovarjal se je včeraj Josip Kamenski, kteri ima preveč žen. Policaj,' kteri ga je aretoval, je naznanil kadi ju, da je našel v žepih aretovanca imenik štirih žensk, ktere vse trdijo, da je Kam en ski njihov legitimni soprog. Policaj je vrhu tega še pripomnil, da ima Kamenski po njegovem mnenju najmanj osem žen.
Tožbo proti Kamenskemu je vložila neka ženska, ktera je trdila, da jej je odvzel $1800 potem, ko se je z njo oženil. Policija ga je pričela iskati že 5. septembra 1906». in sicer radi tožbe Marije Uričeve, s ktero se je poročil dne 16. oktobra. Ona trdi, da je žena št. 1, vendar pa ni povsem gotova glede te trditve. V ostalem je pa priznala, da obožuje moža, kteri zamore tekom treh let poročiti toliko žensk. Jezila se je le, ker jo je ogoljufal in radi tega zahteva, da se Kamenskega kaznuje.
Ramenskega so le slučajno dobili. Neka žena imenom Kamcnska je pri-š.a k sodniku jo zaporno povelje za svojega moža, ker je ušel. Malo kasneje je prišla še jedna k istemu sodniku ter tudi prosila za zaporno povelje za svojega moža, kteri se je imenoval tudi Kamenski. Policija je seznanila obe ženi in vsaka je pokazala fotografijo — Kamenskega. Obe sta se potem pričeli prepirati. Soprogi št. 2 je odvzel $570; pri injej je bil le 2 meseca in potem je zginol
Obe ženi sta ga pričeli iskati in v Jersey City na 14. ulici sta zvedeli, da stanuje v hiši 169 nek Mr. Kamenski s — svojo ženo, ktera je bila njegova žena šb. 3. Mr. Kame<nski pa tedaj ni bil doma in kasneje je zginol on in žena št. 3. Medtem je policija zvedela, da je Kamenski v sosednjem Brooklvnu in tam so tudi našli neko žensko, ki se je imenovala tudi Ramenska. Ta je bila žena številka 4.
Ko so ga pri sodišču vprašali, mu ima toliko žen, je dejal: '' Jaz sam ne vem. One drdijo, da sem jih jaz oženil, toda v resnici so me one omožile, kajti vedno sem bil tako pijan,. da nisem vedel, kaj počnem. Babe gredo za vsakim lepim možkim, in tako ni moja krivda, ako me ljubijo."
Sodnik ga je stavil pod $1000 varščine.
Požar v Middletownu, N. Y.
V Middletownu, N. Y., zgorelo je poslopje, v k te rem so bile nastanjene tri krojaške tvrdke. Skupna škoda $40,000.
Znižane cene.
Nastopne parobrodne družbe so znižale cene vožnjim listkom v med-krovju:
HAMBURG-AMERICAN LINE:
iz New Yorka v Hamburg... $30.00. iz New Yorka v Ljubljano... 36.S0,
iz New Yorka v Zagreb..... 37.40.
iz New Yonka v Roko....... 37.30.
RED STAR LINE:
iz New Yorka v Antwerpen..	$30.00,
iz New Yorka v Ljubljano...	38.45,
iz New Yonka v Zagreb..........39.55,
iz New Yorka v Reko..............39.50.
HOLLAND-AMERICA LINE:
iz New Yorka v Rotterdam..	$30.00,
iz New Yorka v Ljubljano______38.50,
iz New Yorka v Zagreb..........38.40,
iz New Yorka v Reko..............38.40.
Parobrodni listki se dobe pri:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich SL, Now York,
in
6104 8t Clair Avanoe, N. E., CHofHaod, Ohio.
_________i*.
Swettenham resigniral. Položaj na Jamaiki.
GOVERNER IN MESTNO ZASTOPSTVO V KENGSTONU NI KOS POLOŽAJU.
Prebivalstvo v Kings tonu je za dobo 15 mesecev oproščeno davkov.
ŠOTORI ZA KINGSTON.
Kingston, Jamaica, 28. jan. Tukaj se zatrjuje, da je governer Swettenham naznanil kolonijalnemu minister-stvu Lordu Elginu, da odstopi, ker sedanjemu položaju radi dogodka z admiralom Davisom ni kos.
V soboto je prišel governer v začasni urad mestnega sveta in je naznanil predsedniku^ ki zastopa ranjenega mayorja Taita, da so vsi priba-valei za dobo 15 mesecev davka prosti. To naznanilo je vse prebivalce razveselilo.
Tudi mestno zastopstvo ni več kos svojej nalogi glede sedanjega položaja. Radi tega bodo sedaj zastopstvo razpustili in vlada bode imenovala posebnega komisarja.
Santiago de Cuba, 28. jan. Šotore 11. polka Zjedinjenih držav, ktere so poslali v Kingston, ki so jih pa radi Swettenhamove afere zopet poslali nazaj, so sedaj s parnikom Otero ponovno posla.i v Kingston.
DEVET DELAVCEV UBITIH.
Razstrelba dinamita.
Roanoke, Va., 27. jan. Iz Rich-monta se brzojavlja, da se je na Tidewater železnici pri Pearisburgu, Va., pripetila lazstrelba dinamita. Deset delavcev, ki so vsi inozemei, je raztrgalo na kosce.
Poročnik McCullough zginol.
Havana, Cuba, 28. jan. Poročnik McCullough od 15. polka konjiče je neznano kam zginol in domneva se, da je poročnik najbrže postal žrtev kacega zločina, kajti pri sebi je imel večjo svoto denarja.
Vročinska bolezen.
Chicago, 111., 28. jan. Zdravstveni urad države Wisconsin je dal zapreti vse šole v južnih countyjih, kjer se je pričela vročinska bolezen epide-mično razširjati. Bolezen je nastala vsled slabega mleka. Ista bolezen se tudi razširja v Chicagu in sioer iz istega vzroka, kakor v Wisconsinu. Tukaj se pripeti vsaki dan 250 novih slučajev te bolezni. V Chicago se iz Wisconsina več ne uvaža mleko.
Vojaštvo in "La mano nera".
Wilkesibarre, Pa., 26. jan. Deset oboroženih Italijanov, ki so gotovo člani organizacije "La mano nera", naskočilo je včeraj hišo Jos. in Chas. Reitza, da ju umore, ker sta se jima zamerila. Pri tem so Italijani streljali skoraj celo uro in razstrelili vsa okna. Končno je prišel na lice mesta oddelek državnih konštablerjev, na kar so Italijani bežali.
VSAKI SEDMI. *
Ako vpoštevamo dejstvo, da je na vsakej sedmi mrtvaški listini naveden kot smrtni vzrok jetika, moramo se čuditi, da se ljudje tako malo zmenijo za to strašno bolezen. Zdravniki trdijo, da se jetika lahko ozdravi, če se prične pravočasno zdraviti. Kaki pa so prvotni simptomi te bolezni? Neovrgljiv znak in svarilo je izmu-čenost, ne da bi človek vedel vzroka, od kje to prihaja, nadalje slabost in čestokrat tudi zguba teka. Dobro zdravilo, kakoršno je Trinerjevo a-meriško grenko vino, kimalo ustavi nadaljevanje te bolezni. To vino podeli novo moč prebavalnim organom in uredi njihovo moč. Ono ne pripusti, da bi se telo slabšalo in to je glavna točka zdravljenja. Jako truplo se pa mnogo ložje ubrani vsem slabostim bolezni. Radi tega svetujemo tudi zdravim ljudem, da zavžijejo ob prilikah dozo Trinerjevega ameriškega vina, da si tako vzdržujejo zdravje in moč. Oni pa, ki so bolni na preba-valnih organih, naj rabijo nemudoma to sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL
Iz Avstro-Ogrske. Pred odločitvijo.
OGRSKI MXN. PREDSEDNIK WE-KERLE SE JE POSVETOVAL S FRAN JOSIPOM O AFERI POLONYL
Poslanska zbornica državnega zbora je sprejela predlog glede vojaških novincev.
POŽAR V POŽUNU.
Dunaj, 27. jan. Afera Polonyi in vsi škandali, kteri so v zvezi s tem dogodgom, bode v kratkem rešena. Ogrski ministerski predsednik dr. A. Wekerle ospel je na Dunaj in se je na dvoru posvetoval o tej zadevi s cesarjem Fran Josipom. Zvečer se je odjeljal naaj v Budimpešto.
Jutri se v Budimpešti vrši mini-stersko posvetovanje in tem povodom bode Wekerle poročal o svojih uspehih pri Fran Josipu.
Dunaj, 27. jan. Poslanska zbornica državnega bora je ugodila vladi-nim željam gjede vojaštva. Predlog glede vojaških novincev, kterega je vložilo vojno ministerstvq. je bil sprejet, in sieer pri včerajšnjej seji.
-Požun, Ogrska, 27. jan. Tukaj je nastal velik požar, pri kterem je zgorela Palffvjeva palača, v kterej je bilo mnogo vrednostnih predmetov.
Dunaj, 28. jan. Ogrski pravosodni minister je moral odstopiti. Cesar Fran Josip je njegovo prošnjo za odstop, ktero je moral vložiti radi ob-doLžitev župana Halmoša, takoj potrdil. Njegovim naslednikom bode imenovan dr. Gumther, kteri je radikalni Madjar (sin švabskih stari-šev).
Baronica Sehoenberg, ki je bila za ogleduhinjo na dunajskem dvoru, o-stane še v nadalje pod policijskim nadzorstvom.
Letna plesna zabava "Vseslavjan-skega kluba".
Minolo soboto priredil je newyor-ški "Vseslavjanski klub" svoj letni ptes, kteremu so prisostvovali zastopniki skoraj vseh slavjanskih narodnosti, izimši Hrvatov, Srbov in Bolgarov, kar jim je pa oprostiti, ako uvažujemo, da so baš sedaj v nekakej dobi "preporoda", ktera je v zvezi z razburjenjem. Ples se je vršil v So-kolovni na iztočnej 71. ulici. Plesalo se je veselo do ranega jutra. Cehi so bili naravno v večini, to tem bolj, ker se je več došlecev že ob 1. uri po polunoči poslovilo, da obiščejo še druge zabave.
Dekoracije v dvorani so bile lepe. samo zabavnemu odboru moramo očitati, ker se ni potrudil niti tolikcf, da bi vseslavjanske trobojniee ob balkonih visele pravilno. Po trobojnicah soditi, bil je ples preje srbski, nego vseslavjanski, dasiravno ni bilo navzočega ni jednega Srba.
Trgovina s Cubo,
Washington, 28. jan. Statistični urad vladinega oddelka za delo in trgovino naznaja, da izvoz iz Zjed. držav na Cubo ni bil še nikdar tako velik, kakor v minolem letu. dočim je uvoz iz Cube nazadoval.
Na Cubo se je lani izvozilo blaga za $46,491,944, ali za $2,000,000 več, nego 1. 1905. Uvozilo se je pa iz Cube za $10,000,000 manj nego 1. 1905. Uvoz je nazadoval le glede svote in sieer radi nazadovanja cene sladkorja.
Mraz na zapadu.
St. Paul, Minn., 27. jan. Tukaj je izreden mraz; toplomer kaže 26 st. pod ničlo.
Lacrosse, Wis., 27. jan. Včeraj je bil tu najmrzlejši dan letošnje zime; toplomer je kazal 16 st. pod ničlo.
Kansas City, Mo., 26. jan. Tu in v Topeki, Kans., kazal je toplomer včeraj 8 st. pod ničlo.
Tudi iz Virginije in iz Michigana prihajajo vesti o velikem mrazu.
* Vjet ropar.
Havana, Cuba, 28. jan. Včeraj zvečer je policija pokrajine Santiago aretovala roparja Enrique Mesa, kteri je nad dve leti nadlegoval iztočni del Cube in vedno kljuboval orožnikom. Pri tem je več ljudi umoril.
Razne novosti
iz inozemstva.
GLAVNI INŠPEKTOR - POLICIJE V MAROKU POSTANE ŠVICARSKI POLKOVNIK MUELLER.
Francosko in špansko vojno brodovje ostavi Maroko.
SNEG NA ŠPANSKEM.
Berne, Švica, 27. jan. Polkovnik Mueller od tehničnega oddelka je imenovan šefom mednarodne polieije v Maroku. Njegova žena je rodum A-meričanka, rojena Otis.
Paris, 27. jan. Minister inost ranih del Piclion je naznanil, da sta se Franeija in Španska sporazumeli ge-de odpozvanja vojnega brodovja od marokanskih bregov.
Madrid, 27. jan. Po vsej Španskej je zapadlo toliko snega, da je promet zelo oviran.
Belgrad,- Srbija, 27. jan. Včeraj zvečer pripetila se je v kraljevem konaku razstrelba. ktera je v palači rabila več oken j in vrat. Razstrelilo se je več nabojev in nekoliko sinodni-tka, kteri je bil preblizo peči.
Colombo, Cey-on, 2S. jan. Severo-nemški Lloydov pamik Sevdlitz, ki je bil na potuj iz Japonske domov, dospel je s požarom v skladišču v Galle na Ceylonu. Prednji del parnika je zgorel. Potniki so se prekrcali na angležko križarko Diadem in odpotovali v Colombo. Parnik Seydlitz je bii zgrajen leta !\903 v Gdanskem, nemška Poljska, in nosi 7942 ton.
Pomanjkanje delavcev pri nabavi ledu.
Catskill, N. Y., 2S. jan. Na reki Hudson do Seda j med Pougbkeepsie in Albany še niso pričeli rezati ledu. Na nekterih točkah so dosedaj le V soboto nameravali pričeti z rezanjem ledu* toda ker je potem zapadel sneg, so delo opustili. Včeraj so pričeli odstranjevati sneg raz reke, tako da se z rezanjem morila že danes prične. Vendar pa tukaj primanjkuje delavcev, tako da bode de.o le počasi napredovalo.
Roosevelt in Oklahoma.
Washington, 27. jan. Roosevelt je včeraj svojim obiskovalcem iz Okla-home izjavil, da ne bode potrdil u-stave države Oklahome, ako ostane taka, kakor so jo izdelali njeni zastopniki. Pred vsem je treba preina-čiti določbe, nanašajoče se na železnice, tako, da bodo soglašale tudi z ustavo Zjed. držav. Predsednik sicer ni prijatelj železnice, toda tudi železnice imajo pravico do varstva.
Beli sužnji na jugu.
Washington, 27. jan. Naselniški komisar Sargent dobil je poročilo o šestih Grkih, kteri so se oglasili pri naselniškem inšpektorju Seraficu v Tampi, Fla. Grke je nekdo izvabil iz New Yorka na jug, da bi tam delali na železnici. Tam se je pa z njimi postopalo kakor s sužnji.

KRTTANJE PARNIKOV Dospeli so:
La Lorraine 26. jan, iz Havre z 95T potniki.
Umbria 26. jan. iz Liverpoola s 699 potniki.
St. Paul 26. jan. iz Southamptona s 423 potniki.
Dospeti imajo: Era v iz Trsta.
Deutsehland iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpen a. Alberta iz Trsta. Pura ess i a iz Glasgowa^ Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli bodo:
Zeeland 29. jan. v Antwerpen. Armenian 29. v Liverpool. York 30. jan. v Bremen. La Lorraine 31. jan. v Havre. Bosnia 1. febr. v Hamburg. Umbria 2. v Liverpool. Furnessia 2. febr. v Glasgow. Bordeaux 2. febn. v Havre.
"GLAS NARODA"
Lisi slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
Ixdaja (loveniko tiskovno društvo
FRANK SAK^E^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
£a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ____številki._
«GLAS NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yaarly $3.00.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 ".entov.
Donisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo.
D'-nar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nazn.ir i. da hitreje najdemo ■ aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 127y Rector.
Varano ljudstvo.
Ko smo v minolej spomladi po veČ-Jetnih bojih končno vendarle dobili zvezin zakon proti ponarejanju živil, se je vse ljudstvo oddahnilo. Toda kakor /o eestokrat preje, tako so ljudje tudi sedaj s tem zakonom nesramno ojroljuiani. Novi zakon je namreč mrtva črka. kajti na povelje brezvestnih trustov. proti kterim je ta zakon v prve j vrsti ustanovljen, senat in zastopniška zborniea nečeta dovoliti potrebnega denarja za izvajanje tega zakona.
K<> so prišhi svoječasno na dan odkritja o varanju i;; p) jufiji rhieaskih mesarjev, ti daj se je radi te^ra zgražal ves svet. Mesarji in trusti so tedaj takoj prenehali s svojo opozicijo proti j red logu, ki je zahteval čista živila, ne pa ponarejena. Toda oni so že preje skrbeli za to, da je tozadevni predlog zgubil svojo prvotno strogo obliko. Z ©pozicijo so pa morali prenehati v svojo, lastno korist, Oni so morali, da ne zgube mi-lijoue, saj navidez no |>ostopati tako, kakor tla v nadalje ne bodo več mešali strup med meso in druge jestvine. Novi zakon je jx'tem jn/miri razburjen« javnost doma in v inozemstvu, ne tla bi jim zamogel kaj škodovati, dokler kongres ne dovoli ]»>trebnega za uradno pregledovanje
denarja jest vin.
I>a bi nju do v vajanje Radi te: t i d rža
kongres pri sedanjem zaseda->iil j)otrebna sredstva za iz-tega zakona, ni niti misliti, ra os! a ne vse pri starem, kajne in lokalne oblasti, ktere
bi ponarejanju živil lahko napravile konec, bodo v nadalje ravno tako mirovale, iakor dosedaj. Ljudstvo se vara in tru>ti jros;>erirajo dalje.
Povišanje plače pnsta= vodajalcem.
Kakor -mo poročali, je senat v Washinsrtwnu odobril in sprejel zakon. ki dolora, da članom senata in zastopniške zbornice poviša letna plača od j>et ti^*"- dolarjev na sedem tis4>e pet>to dolarjev.
Kakor je našim čilateljem znano, povišanju plače nikdar ne nasprotujemo, toda za ta slučaj smo pa mnenja, da je delo, ktero store postavo-dajalci za sedanjo plačo, prav lahko opraviti brez vsakega povišanja. Poznamo ee o ljudi, ki hi za dosedanjo plačo senators* o delo mnogo boljše izvršili, nego senatorji in zastopniki.
Onih par stotisoč dolarjev, ktere ye vsled tega vzame vsako leto iz žeja našega ljudstva, gotovo ne pride v |>>>itev pri. velikanskej svoti, ktera se pri nas ina«*e itkrade in radi tega ni treba mnogo pisati o povišanja plače posta vodajalcem.
Jedino, kar nas pri tej stvari zanima. je ono. kako je naše easopisje vzelo na znanje t« povišanje plače. Vsi časopisi namreč to povišanje o-dobravajo.
Tukajšnja "Evening Poet" piše doslovno: "Povišanje plače za 50 odstotkov je umestno, ker so se potrebščine življenja za ravno to iko podražile... Sederntisoč petsto dolarjev v sedanjih razmerah ni prevelika plača." In potem dalje: " Samoumevno je, naj -e članom kongresa i>oviša plača, ker se tudi icače splošno povi-
• 11
Newyof»ka "Times" se naravno tudi zavzemo ža to povišanje plač«, ker tu se ne gre za delavce in pile:
"RecHbq. da biva senator vsako leto pet mesecev v Washingtomu, znašala je dosedaj njegova plača tisoč dolarjev na meseo. V bodoče bode znašala tisoč pets to dolarjev (na mesec). To ni preveč, ako uvažujemo podražitev živil in stanovanj v Washingtonu. ''
Čudno se nam zdi, da se baš "Evening Post" in "Times", ki vedno nasprotujeta povišanju plače delavcev, sedaj tako zavzemata za poviša-uje plače poslancev in da se pri tem sklicujeta na podražitev živil
Aiko je potrebna mesečna doklada v znesku $500, da se poravna podražitev živil, — zamorejo-li se potem taki listi protiviti, ako zahtevajo delavci na leto le $100 več, nego so imeli do sedaj?
Blamaža avstrijske delegacije.
Ko se je svoječasno izvedelo podrobnosti pogodbe, ki jo je sklenilo vojno ministerstvo z ogrsko vlado glede zalaganja skupne armade, je nastal vihar ogorčenja na Avstrijskem in avstrijski delegati so zatrjevali, da bodo skupni vojni upravi izrek."i svoje nezaupanje in svojo ne-voljo na ta način, da ne bodo vzeli na znanje pogodbe o razdelitvi dobav med Avstrijo in Ogrsko.
Na strani delegacij^ ki je obetala tako odločen nastop proti ogrskim pretenzijam, je bila vsa avstrijska javnost in razni časopisi, ki so preje podpirali vlado v njenem prizadevanju. da se izvede volilna reforma, so s ponosom oznanjevali svetu, da je že zgolj sprejetje volilne reforme, sloneče na načelu splošne in "enake" volilne pravice, zadostovalo, da se je v avstrijskem parlamentu pojavilo krepkejše življenje in da se avstrijska delegacija, ki je bila doslej samo mrtev stroj v vladnih rokah, ki je 1'iuikcijoniral vselej tako, kakor ga je navila vlada, ojunačila vendar enkrat odločno nastopiti proti skupni vladi, ki je vselej hladnokrvno žrtvovala avstrijske interese ogrskim.
In res se je sprva zdelo, da bo iav-nost doživela nenavaden prizor, ko se l>o avstrijska delegacija odločno in resno postavila po robu vladi in vojni upravi, ki varujeta vselej ie ma-djarske interese, za avstrijske koristi se pa navadno brigate toliko, kakor za lanski sneg.
Ko se je sestal pododsek- so bili vsi delegatje edini, da je treba po-irodbo med vojno upravo in ogrsko vlado glede dobav za armado razveljaviti. češ, da so s to jogodbo neču-veiio oškodovani avstrijski interesi.
Delegat Dobernig je stavil v pod-odseku predlog, naj se pogodba, sklenjena med vojno upravo in skupno, oziroma ogrsko vlado, ne vzame na znanje.
Odsek je junaško vztrajal na svojem stališči*, dok.er ni prišel v Bu-limpešto ministerski predsednik baron Beek.
lieck je takoj vstopil v zvezo z ne-kterimi odličnimi avtrijskimi delegati in to je zadostovalo, da je nastal v pododseku temeljit preokret in da je car preko noči izginila iz resolucije nezaupnica, ki jo je preje nameravala delegacija izreči vojni upravi.
Iz resolucije je postala navadna pohlevna resolucija in avstrijska delegacija se je zadovoljila s tem, da je vojno upravo pozvala, naj razdeli dobave za armado v smislu kvote in o tem poroča prihodnji delegaciji.
l*J>kale so torej gore, a rodila se je navadna miška!
Preje so delegatje sveto zatrjevali, da bodo najram vojni upravi, ki u--1 reže Mad j arom radi njihlepih oči vsako željo, in naj si so s tem še tako oškodovane koristi avstrijske državne polovice, neizprosni do skrajnosti in da bode razveljavila svoj dogovor z madjariiko vlado.
Avstrijska delegacija se je napenjala kakor žaba, ki je hotela biti enaka volu. In zadelo jo je enaka osoda >kakor žabo v bajki. Napeti mehur je počil in ostale so samo pene. A Avstrija ni samo grdo oškodovana, marveč ima še povrhu za plačilo, da o njej in o njeni delegaciji vsa ogrska javnost brije norce in se irrohoče prekrasnemu prizoru, ki ga je nudila avstrijska delegacija svetu v svojem "intransigentnem" nastopu proti vojni upravi.
"Neues Pester Journal" piše v tem oziru: "Ta resolucija bode OvStala za vse čase samo papirnata resolucija brez vsakega vpliva na tok realne politike. In »ker je temu tako, bi Avstrijci stori i bolje. da bi ne tratili časa s takimi nei»otrebnimi stvarmi. "
"Bud apes ter Tagblatt" j a pravi: "Včeraj pa o "razveljavijenju" po-irodbe ni bilo več govora in avstrijski delegati so govorili samo še o tem, da 'bodo Vojni upravi izrekli svojo nevoljo in danes, £o se je rodila resolucija, vidi začudeni svet, da se je avstrijska delegacija zadovoljila pozvati vojno upravo, naj ' >bave za armado razdeli v razmerju kvote in na jo tem poroča prihodnji delegaciji. Bisum teneatk arnica, aH da go-
voiimo po avstrijski: na asili to aa smeh. Resolucija, o irteri se «Mj poroča v prihodnjem letni To stvar poznamo prav dobro na Ogrskem. Ali
mislijo avstrijski delegati, da lahko kar tako enostavno razveljavljajo v besedi in pismu sklenjeno pogodbo med vojno upravo in ogrskim mini-
sterstvoan T'1
Tako brijejo norce ograki listi s klavernim postopanjem avstrijske delegacije. Ziim Schaden noch der Spott! In prav se godi tem vladnim mamelukom, bodo vsaj avstrijski narodi enkrat uvideli, da je treba zastopstvo svojih interesov izročiti drugim sposobnejšim rokam.
Če bode pa vodilna reforma, M je jjaje že sedaj oživila stari parlament, tudi v bodoče taiko "oživljajoče" vplivala na parlamentarce, kakor se je v tem slučaja pokazalo v delegaciji). potem se nam kaže pač slaba prespektiva za prihodnjostl
S. N.
DOPISI.
South Lorain, Ohio.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim, da nam blagovolite natisniti par vrstie v zadevi naše postaje št. 2S od društva sv. Barbare, ktera je bila ustanovljena -dne 22. decembra 1905. Beči moram, da do sedaj lepo napreduje, ker šteje že precejšnje število udov in nadejamo se v tekočem letu še veliko večjega napredka. Kar se tiče udov in društvenih stvarij, naznanjam, da je ta mesec zopet pristopilo 8 novih udov.
Vljudno vabim vse rojake v Lorain in okolici, da podpirate naše društvo, ■ktero plača podporo od prvega dneva bolezni. Društvo je neobhodno potrebno za vsacega delavca v Ameriki. Ne vemo, kje in kedaj nas čaka kaka nesreča ali bolezen; dogaja se namreč čestokrat, da se mora jo krivdi še nezavednih rojakov miloščina prositi. Žalibog, jih je veliko, kteri niso še pri nobenem podpornem društvu.
K sklepu teh vrstic polagam vsem rojakom na srce, da pristopajo k dru-štvain. dokler ni prepozno^, kajti pregovor pravi: "Po toči je zastonj zvoniti!"
Z delom gre tukaj precej dobro in zaslužek je tudi *še precejšen. Pozdravljava vse rojake širom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa želiva veliko zvestih naročnikov.
Anton Rossa, Fran Ostanek, predsednik.	I. tajnik.
Fneblo, Colo.
IDragi gospod urednik:—
Prosim za malo prostora v Vašem cenjenem listu.
Posebnega ni tukaj, kakor vidim po mojem kratkem Ibivtanju tukaj. Ako gre človek po svetu, vidi napredek naših vrlih Slovencev. Tako so tudi tu v »Pueblu ^stanovali novo jevsko društvo pod imenom "Preši-ren", ktero obstaja dva meseca in je ]>od vodstvom g. Mat. Jermana. Dne 13. jan. je priredilo to mlado pevsko družtvo veselico, ktera je bi.a prav dobro obiskana. Zato se bodo vrli pevci še bolj zanimali za napredek "Preširna".
Le tako naprej! V slogi je moč in moč je luč našega življenja!
F. M.
Bear Creek, Mont.
Dragi gospod urednik:—
Prosim, da priobčite nekaj vrstic iz našega kraja.
Tukaj je nova naselbina; razmere glede dela niso še posebno urejene, a upamo, da bodo kmalu.
Nadalje naznanjam, da smo ustanovili novo društvo. Sestalo se nas je 13 udov in 6 starih iz Coal dale od društva sv. Štefana št. 58, ktero se je premesti.b sedaj v naš kraj.
Prosim člane, naj naznanijo svoja stanovanja. Kdor želi kaj natančne-jih podatkov, naj piše na podpisanega tajnika-	John R. Rom.
"Kijovski x<eči** ae brzojavlja iz PetrogTada, da je naučni minister dovolil v vseh roških gimnazijah poučevati ukrajinski jezik in slovstvo.
Sarkastičen Tolstoj in go^pa* ki kri-gleda.
Iz slavjanskega sveta.
Nemesis.
V	Petrogradn je umrl ruski h is tori k Nikolaj Borzunov. — V Moskvi je umrl znani publicist in zastopnik liberalnega gibanja na Ruskem, Viktor Go j cev. Umrli je bil profesor na moskovski univerzi in urednik mesečnika "Russkaja Mysl".
Odbor za slovanske stvari.
V	Petrogradii se je pod predsedstvom barona Stigliea sestavil odbor za s.avjanske stvari. Odbor si je postavil za nalogo, da bode proučeval slavjansko življenje ter pospeševal čim intimneje zveze med Rusi in za-padnimi ter južnimi Slovani.. V to svrho se bodo vršila predavanja ter se prirede tudi potovanja v slovanske dežele.
Shod poljskih pošsrnfh bramboreor,
ki deluje v potjdcem kraljestvu, bode lotos ▼ VssfavL
V	zadnjem času je bil ruski pisatelj grof Lev Nikolajevič Tolstoj nekoliko bolao. Bolele so ga noge. Ko je okreval, je imel noge nekoliko krive. Obiskala ga je neka dama iz Francije, ki je škilila. Tolstoju je bil ta obisk neprijeten. Gospa ga vpraša: ''KaJko je z vašimi nogami, grof?" — "Kakor vidite", je odvrnil sarkastično Tolstoj.
Kuropatkin namestnik na Kavkazu.
V	petrogradskih krogih se govori, da bode Kuropatkin v kratkem imenovan namestnikom na Kavkaza namesto grofa Voroncev-Daškova.
Razvoj češke socijalne demokracije.
Čeških socijalno demokratičnih organizacij je 1517. Vseh strankarski davek plačujočih sodrugov je 99,098. V dveh letih so češki soeijalni demo-kratje priredili 30,660 shodov in predavanj. Ob času splošnih demonstracij za enako volilno pravico so zaprli na Češkem 2972 osob, na Mo-ra%Tskem 143, na Šleskem 15 in na Nižjeavstrijskem 29. Obsodba je znašala 102 leti, 9 mesecev in 29 dni ječe.
Petindvaj setletnica.
Poljstka živinozdravniška akademija v -Lvovu v Galiciji bode letos meseca junija obhajala slovesno svojo petindvajsetletnico.
Novo preganjanje Slovakov.
Nekemu češkemu listu iz Ružom-berka na Slovaškem se piše: Proti bivšemu župniku v občini Lučky, Ladislavu Movšu, ki je bil premeščen in na njegovo mesto poslan madjar-ski duhovnik, vjeljala se je zopet preiskava radi ščuvanja (!) zoper ma-djarsko narodnost. Dne 29. junija lanskega leta na praznik sv. Petra in Pavla je omenjeni župnik Moyš pro-povedoval v svoji župnijski cerkvi o apostolih Petru in Pavlu. Pri tej propovedi je bila navzoča tudi sestra državnega pravnika Belopotockega, ki je pisala o tej propovedi svojemu bratu v tem smislu, da župnik Moyš je bojda primerjal v tej propovedi sv. Petra in Pavla preganjanima in ta čas ravno v ječi bivajočima Slovakoma, župniku Hlinki in dr. Šrobar-ju. in da je s svojo pridigo vobče huj-skal poslušalce. Na podlagi te ovadbe se je uvedla preiskava proti župniku Movšu, zaslišalo se je več nego sto prič, ki so vse potrdile, da vse to, česar se župnik Moyš sumniči, ni res. Zdelo se je, da po dolgi preiskavi je bilo kazensko postopanje zoper župnika Moyša ustavljeno. Ali v zadnjih clnevih so zopet župnika po-kicali pred ružomberško sodnijo ter so zopet uvedli zoper njega preiskavo ne samo zavolj one pridige, ampak ga tudi tožijo radi nemirov, ki so se v občini Luoky zavoljo njegovega premeŠf-enja nastali in še sedaj trajajo. Četudi samo nameščenje madja-ron.-?kega župnika v Lučkah je pro-vzročilo vse nemire, vendar obdolžen je radi njih slovaški duhovnik, ki od časa svojega premeščenja s svojimi župljani ni občeval in torej na nemire nobenega vpliva ni imel in nima.
Druga žrtev je Martin Albini, računovodja tvrdke Peter Makovie-ky v Ružofhberku, ki je tožen radi šču vanja. ker je objavil dva članka v listu "Ljudove Noviny". Zbog tega "hudodelstva" bode prihodnji mesec postavljen pred požunsko sodišče, ki je pred nedavnim obsodilo slovaškega duhovnika-rodoljuba in državnega poslanca Ferdinanda Jurigo na dve leti v ječo zavolj dveh člankov v listu "Ljudove Noviny".
Ogrski Slovaki so poslali češkim deželnozborskim poslancem na Mo-ravskem kot odgovor na njihovo manifestacijo za Slovake, sledečo brzojavko: "V težkih <Lneh izpoznamo svoje brate. Njim in našim bratom na Moravskem -naša najiskrenejša zahvala. Našega boja nihče ne bode str.. Za slovaške poslance Milan Hodža."
Shod ruskih hemeopatov.
Letos se bode na Ruskem vršil že od dveh let nameravani shod ruskin zdravnikov-hemeopatov in vobče prijateljev hemeopatije. Na shodu se bode zlasti razpravljalo vprašanje u-stanovljenja stolic za hemeojatijo na vseh ruskih univerzah.
Narod, ki ima živega boga.
Pleme Sajotov živi v severnem delu Mongolije. Njihova dežela je še svetu skoraj popolnoma neznana, ker jo ločijo gore, preko kterih ni cest. Do leta 1903 še menda sploh ni bil noben Evropejev tej državi. Šele 1. 1903 je prišel v to deželo francoski inženir Chalon. Sajoii se preživljajo največ z živinorejo ter so sploh Se nomadi in lovci. Hranijo se s čajem, maslom, mlakam in nwom. Obleko
izdelujejo iz ovčje kože. Dasi formalno pripadajo buddhistični veri, tvorijo vendar nekako sekto ter častijo žive bogove. Njihov sedanji bog se imenuje Gigion ter stoluje v Dža-lu. Povprečno dobi na dan do pet tisoč rabljev, ki mu jih žrtvujejo verniki v denarju in blagu.
Narodno bogastvo Angleške.
Ajngležki statistični urad v Londonu je dognal na podlagi vestno zbranih in obdelanih statističnih podatkov, da znaša narodovo bogastvo Angleške 9,188,589,564 funtov sterlingov (1 funt sterlingov = $5.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Rojakom v Delagua, Colo. V drugi polovici decembra smo poročali, da je neki Josip Tomšič, doma nekje na Dolenjskem, skočil v Delagui, Colo., v razbeljeno peč. Po drugih poročilih je bil to Fran M.inar, doma iz Logaškega okraja. Ker nas prosijo stariši oziroma sorodniki v stari domovini za točno in zanesljivo poročilo, prosimo rojake v Delagui, naj nam poročajo o tem, komur je kaj znano. Popišejo naj dotičnika natančno^ da zamoremo ustreči skrbečim sorodnikom v starem kraju.«
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. Jednote v Imperialu, Pa., priredi dne 9. februarja t. 1.
PRVO PLESNO VESELICO
v svoji lastni dvorani.
Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za možke $1, dame proste. Pijača prosta.
Cisti dobiček je namenjen v društveno blagajno, zato ste vsi sobrati naprošeni, da se iste gotovo v polnem številu udeležite.
Za dobro postrežbo in fini prigrizek skrbel bode	ODBOR.
(26, 23, 31 jn — 4, 7 fb)
Slovensko katoildk
Kje je ŠTEFAN PERKO ? Doma je iz Spodnjega Logateca. Pred nekaj leti je bil tu v Montani in se zopet vrnil nazaj v Minnesoto. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Kavčič, S04 19th St., Great Falls, Mont.	(2S-29—1)
ZAHVALA.
. Slovenei v Ely, Minn,, so darovali za zidanje nove kapele Marije Po-magaj pri Vini vasi v župniji Pod-grad na Dolenjskem 420 kron. Podpisani župni urad potrjuje prejem te svot-e in se zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom za velikodušni dar. Posebej se zahvaljuje gg. Martinu Uc-man in Josipu Sekula za trud in vnemo. s ktero sta nabirala.
Župni urad Podgradom, 11. januarja 1907.
(Pečat.)	Andrej Češenj,
župnik.
Kje sta moja brata IVAN in FRAN GASPERIČ? Doma sta iz Draga-tuša na Dolenjskem. Zadnje pismo sem prejela iz Calumeta, Mich., in sicer pred letom. Za njun naslov bi rada zvedela sestra: Ivana Ga-šperič, Box 117, Verona, Pa.
Kje je FRAN PAJK? Doma je iz Fužine pri Zagracu, Dolenjsko. — Pred dvema leti je bil v Pittsburgh Pa. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova mati: Mrs. Frances Pajk. 3903 St. Clair Ave., N. E.. Cleveland, Ohio.
(25-28—1)
Kje je moj brat ANDREJ KUCLERf V Ameriki je že 2 leti. Pred 9. meseci je bil nekje v Ohio. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani. Frank Kucler, Box 232, Thomas, W. Va.
(25-28—1)
Kje je JAKOB ERŽEN? Doma je iz Stare Oselice nad Škof jo Loko. Pred pol letom je bival v Trestle, Pa., ter se ne vem kam preselil. Ako kedo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosimj. da mi ga blagovoli naznaniti. Lawrence Kokalj, Box 4, Unity, Allegheny Co., Pa. (24-2S—1)
Kje je ANtON KNAVS* Pred 20. meseci je bil pri meni v Camp 27. Prosim cenjene rojake, Če kedo ve kje je sedaj, naj naznani njegov naslov meni. Andrew Zgonc, Box L Reitz, Somerset Co.. Pa. Camp 48.	(24-28—1)
Rojaki, naročajte ae na "Qlaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Pozor, rojaki!
6000 dolarjev ae junci, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očesa in oseUino samo edino od
KNAJPOVEGA PRAŠKA I Zavitek praška stoji $1.00. Traja za je dno oeobo oelo leto t Denarje blagovolite pošiljati po Money Order ali priporočeno!
podp. društvo
o

svete Barbare
Z!edln]ene države Severne Amerik©,
Sedež: Forest City, Pa.
1 Januarja 1903 -v državi Pwwwyl^iMa}^
-o-o-
ODBORNHQ:
Predsednik: JOSIP ŽALAH ml., Box 547, Foreet City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, P*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P*. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreet City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pjl ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ŽALAH, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pjl Dopisi naj m pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Bex iff. rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Rojaki, naročajte ae na "Qlaa Naroda", največji in'najcenejii dnevnik
NAROČNIKOM NA ^NANJB.
Cenjenim narečnikom našega liata, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih ▼ kratkem obišče zastopnik "Glaa Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakaer Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za lirt : in opravljal tudi druge v našo stroke spadajoče posle ter ga cenjenim re-j j ako m najtopleje pripsročamo.
1
Jakob Wahčič,
3*9 SO
V
M
ZA.
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznini, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsiin tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jib ozdravil, dajemo svet in i>oviliik brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti!
In veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli večinoma s prostim in težkim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo iu tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI VSTA-NOYrILr ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDXO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO I
Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo nali zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te Dolezni nuj bolje zži ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od celega sveta. Ali veste da jo mnogokrat vzelo mnogo iu mnogo lot iu tudi celo življenla od euga človeka da je iznajdil samo za eno balezea zdravil > po katerem se je tista bolezen gotovo ali pa vs-ij najbolj j ozdravila. Ako t:iko kakšen zdravnik znajde zdravilo za bolezen, katero nikdo ni mogel poprej zi gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven po celem svetu kjer Ou je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezeu sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in s-tnnovituo zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja iu zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti iu naturalui kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zeleniav, korenin in ve«* drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so Lili bolni in pri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom.
❖ * Vsim bolnikom s!edeče na znanje! *
NAŠA POŠTENA IN NEP03ITA PONUDBA.
Kjer smo gotovi da nn&i zdravila v vs:iki !ml>-;-.ni pomagajo, Vara moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet <lni poslej ko ste dobili na5o zdravila ne čutite bolje, in ne opazite d:1. Vaia naši zdravili hočejo pomagati, poSlite nam jili ]>o express« plačano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili oil njih več od jedne tretinje. Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vafii denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Or. SSHUH in Dr. KNIGHT I
ALl YAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI ? NE 1 SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGAT!.
Vidite. vprajaJte In prepričajte se faml, posebno tisti let.ri co v New Yorku.
Sli ii3 dajemo v •"•asopl I i:;ulve pisma s i d; i. o.m od ljudi katerih že ni. Vi kateri »'anr.jets v Ke\v Y< rku poznate gotovo gospoda Hudim, namo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. Berite kakšno pismo nam je dal.
Velecenjeui zdravniki od
cAMERICA-SUROPE COMXANIJE v New Yorfcu. Velenčt-ni gnspod !
Prav navdug.-n sem od VaSega uspeha katerega str pokazrJi pri moji bolezni, katera lat je trpinčila celih pet 1- t in od katere ;ii.so mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti VaSa zdravila, kater« ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem ime) na prsih, izrabil seru bolečine in ne da bi se Kam o boljšega iutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas iu Va5a zdravila iu se pustili od Vaa zdraviti kakor sem se jest pustil in da se nebodo d;:Ii premotit od drugih zdravnikov kukor seje z nunej p lili. Hvala b.gu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče < 11 c v k >rist b. hukoia.
Bratje slovenei, jest Bein Zagreljčutt živim t".knj v New Yorkn, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vai-i b »čem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
Ivan Hudin.
V New Yorkn, dne 2. Septembra 1000. TO NI LAŽNIVO PISMO TO J£ RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. IIUDINA!
PoSlite nam Vafii naslov da Vam takoj pošljemo naSo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNlSKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
& AMERICA-EUROPE Co. A*
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tintam kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče qjttttag znad deaeto in dvanajsto uro.
£
...if W"
				
Ju	gOSlO!	iranska		Katol. Jednota.
				
inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzoraega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, EE. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4R24 Blaekberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. 1VKC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, HI.	.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in drupe listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.	, „
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajni**: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastcpnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poftiljatre
tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki
vsake pritožbe.	"
Društveno flaaUo je: "GLAS NARODA'\
SUSPENDIRANI.
Iz dn^tva sv. Alojzija št. 13 v Baggaleyu, Pa., 16. dec.: Mihael
Gargat eert. 1S04.
I/ .ivuštva -v. Florjana št, 64 v South Range. Mich., 29. dee.: Ivan
Gm lišek cert. 5-376 II. razred.
Iz društva Marija Poma-aj št. 42 v Pueblu, Colo., 23. dee.: Ivan li i-itl. 3946, Ivan Baraga cert. 3570. Oba v I. razredu.
]z društva sv. Pura št. 59 v De Kalbu. I.I., 23. dee.: Nikola Došan eert. 4629 I. razred. Društvo šteje 11 udov.
Iz ,iru'-t v a sv. Petra* in Pavla št. 15 v Pueblu. Colo., 19. dec.: Anton
Sobec cert. 43«6 I. razred.
Iz društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., 20 dec.: Konrad Flis i-«'!-t. 4924, Ivan Godina eert. 5633. Oba v IT. razredu.
I društva sv. Jurija št. 22 v South Chieagu Ul., 20. deo.: Ivan Ivan-, i." i■ t. rt. 1552. Josip Ogrinc cert. 49-tS, Peter Štefanovie eert. 5030. Vsi v I. r a redu. Društvo šteje 103 člane.
I zdruštva sv. Jožefa št. 45 v Imiianapolisu, Ind., 20. dec.: Ignacij Franko cert. 357S II. razred. Društvo šteje 70 udov.
Iz društva sv. Jožefa Št. 14 v Crockettu, Cal., 20. dec.: Ivan Petrie cert. 1121 I. razred. Anton J. Plut eert. 1116 II. razred, Jakob Plut cert. 1118 II." razred. Peter Faks cert. 1096 I. razred. Društvo šteje 29 članov.
Iz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburg" Pa., £0. dec,: Josip Do-bue eert. 5716 L razred, Josip Gerlj eert. 5719 I. razred.
OD8TOPILL
Iz ,ln>tv a SV. Barbare št. 33 v T rest e. Pa., 15. dec.: Jakob Bogataj
cert. 3134 L razred.
Iz društva sv. Cirila in Metoda Št. 16 v Johnstownu, Pa., 15. dec.: Matija I^-rar cert. 1223 L razred, Jakob Golanti eert. 5442 I. razred.
Iz društva sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohic*. 18. dec.: Anton
Rahotina eert. 1447 I. razred.
I/, društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 20. dec.: Nace Hren eert. 5427 L razred.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
aftOBMisrt
KRANJSKE NOVICE.
Požar. Na novega leta dan je pogorela bi-a in svinjak kočarja Luke Stempla v Studi pri Domžalah. Škode je 2000 kron. Ogenj je nastal vsled neosnaženega lesenega dimnika.
Zagoneten slučaj. Kakor znano, je svojeeasiio z Bleda izginila 251ctna Terezija Rogač. Dne 13. decembra so našli v jezeru žensko truplo, ki so ga sorodniki aznoscirali za Rogačevo ter je pokopali- Dne 6. jan. pa je našel graščinski ribič skoraj na istem mestu pod ledom zopet žensko truplo, ki so ga sorodniki po obleki in zobovju spoznali brez vsakega dvoma za truplo izginole Rogač. Nihče ne ve, kdo je bila ženska, ki so jo 15. decembra pokopali za Rogačevo.
Redek slučaj umrljivosti v preteklem letu je bil v vaseh Mašče, Zagon in Mali Otok, ki spadajo pod postojnsko občino. Dočim je umrlo prvega pol leta 12 oseb, ni bilo v drugem polletju nobenega mrliča.
Opekle so se. Dne 8. jan. okoli 6. ure zve.'er je sedela v Gradaškib ulicah >t. 4 v Ljubljani za mizo 151etna služkinja Angela Steinnannova in šestletna .lmnafa hči Ana Novakova, drujn otroci so se pa igrali na tleh.
! ,,<] teh nekaj vnrel v na » svetilko, se je ta razbila sroreti razliti petrolej. Pla-■<»jrel Steinmannovo in No-:ta se po obrazu in rokah kli. Na vpitja je prihitela na pomot' <rospodu.ja in ogenj zadu-Sila. Na lice mesta poklicani dr. Foe-dransperg je za prvi slučaj obe ob-p-item pa odredil, da so oddali Steinmannovo, ki je zadobila hujše
opekline, v deželno bolnišnico, Novakova pa leži doma. — Tudi gostilni-čarična hčerka z Dolenjske ceste, Frančiška Kovačeva, bi bila kma'i zapadla budim opeklinam, ko bi ne bilo pravočasne rešitve. Dc&letee je namreč sedelo pri vroči peči, kjer se ji je od peči vnel glavnik, ki ga je v las »h. Ko 90 to opazili, je bi-
Ko je mizi g< in je zi men j p vakovo močno
lo dekletce že po glavi nekoliko, a ne nevarno opečeno.
Tatvina. Dosedaj še neznan tat je s ponarejenim ključem odprl v stolnem župnišču v Ljubljani vrata pri stanovanju stolnega vikarja dr. Jožefa Jeršeta in mu ukradel do 570 kron denarja. Nekega osumljenca so zaprli.
V Ameriko. Dne 8. jan. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 40 Hrvatov in 80 Slovencev. —
Zmrznil je 40Ietni posestnik Anton Simoneič od Sv. Križa pri Litiji, ko je šel v bližnjo Bistrico. Simonine je bil nekoliko zmešan in božjasten.
Oko je izgubila. Ko je nedavno ključavničar jeva žena Alojzija Sat-ler v Litiji jemala kruh iz peči, sunila je s koncem loparjevega držaja tako nesrečno svojo mater v oko, da je takoj izteklo in da je morala po-nesrečenka v bolnico v Ljubljano.
PRIMORSKE NOVICE.
Dogodki v Ricmanjih- Iz Ricm&nj
se piše: Civilni pogreb 77Ietne Mihaele Valentič je bil veličasten. Toliko zbranih ljudi, se mora reči, da niso videle Ricmanje od praznika sv. Jožefa minolega leta. Dasi je bilo ta dan ravno nekoliko mraz, vendar je prihajalo ljudstvo že zjutraj v vas. Posebno se je opažalo oddelke, prihajajoče iz Trsta. Z eno besedo: ljudje so prihajali od vseh strani. Točno ob 4. uri je prišel župan pred hišo žalosti. pozdravil navzoče ljudstvo in šel v hišo opravit molitve. Ko je župan to izvršil, so prinesli štirje možje krsto pred hi.-o. Župan je zopet tu o-pravil molitve in pevci so zapeli "Blagor mu", na kar se je začel pomikati sprevod. Godba je svirala ža-lostinko. Prišedsi k cerkvi, se je župan obrnil in blagoslovil krsto.
Nesreča. Na državnem kolodvoru v Gorici je padel pri skladanju premo-<*a 201etni V. Lukež in se nevarno pobil. Prepeljali so ga v bolnico.
Noge je zdrobila skala 211etnemu Antonu Metliko, ki je delal v kame-nolomu blizu Kopra. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
Kap je rud H a v Trstu 501etnega P.
Pavlica. Bil je takoj mrtev.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Poskusen samomor iz žalosti V
Mariboru je streljal nase gledališki uslužbenec Ivan Papež iz žalosti, ker mu je umrla mati. Zadel se ni.
Zaradi revščine umobolen. V Mariboru je zblaznel bivši mesar Franc Wretzel, ki nima nobene službe in sedem otrok. Grozil jim je, da jih pomori in hodil nag po cesti. Oddali so ga v blaznico.
BALKANSKE NOVICE.
Nove bosanske znamke. Bosanska uprava je naredila dobiček z novimi poštnimi znamkami Poštno ravnateljstvo v Sarajevu je namreč že prve meseee dobilo naročil za nove znamke iz vseh dežel sveta v znesku pol milijona mark. Naročili so jih nabiralci znamk. Ker pa je mnogo nabiralcev, ki iščejo le prepečatene znamke, je poštna uprava v Bosni dar-la večjo množico znamk vseh kategorij prepečatiti ter jih prepustila neki veliki avstrijski tvrdki, tako da si bo mogoče nabiralcem nabaviti v tu- in inozemstvu prepečatene bosanske znamke skoraj za polovično ceno označene vrednosti.
RAZNOTERO STI.
Prebivalstvo Francije znaša po ravnokar zaključenem ljudskem štetju 39,252,267. Pariz šteje 2,763,393, t. j. 49,325 prebivalcev več kot leta 1901.
Otroka z dvema glavama je rodila
neka kmetica v Barču na Ogrskem. Otrok živi.
Saksonski kralj je povozil z avtomobilom nekega moža do smrti.
Za četrt milijona kron ponarejenih menie kroži po Varšavi. Največ je ponarejenih podpisov kneza Lubo-mirskega.
Rodbinska drama. Vodja južnoogr-skih socijalnih demokratov, Hartwig, je streljal v Lugošu na svojo ženo, njeno mater in svojega sina ter vse tri ranil. Potem se je sam ustrelil. Vzrok: ker se ni hotela žena vrniti k njemu.
Plačilo za postrežljivost. Davčna administracija v Libercih je vprašala po navadni dopisnici nekega meščana za naslov njegovega brata v davčnih zadevah. Naprošeni je z vso po-strežljivostjo brž odgovoril istotako na dopisniei. Par tednov nato pa je dobil plačilni nalog o 2 K 40 h kot globo, ker ni zadostno kolekoval vlo-na davčno administracijo. Stvar je 'izročil svojemu odvetniku, a je propadel v vseh instancah ter moral plačati razun 2 K 40 h še odvetniku 24 K.
Zaklad beračice. V Chinonu na Francoskem so našli v neki ubožni koči mrtvo 79Ietno beračico Avgu-štino Bavier. Umrla je vsled lakote in mraza. Pod njenim ležiščem iz cunj so našli vrednostnih papirjev v vrednosti približno 300,000 frankov.
Tri osebe se zadušile. Uslužbenca železnice Jožefa Cernyja, njegovo ženo Ivotorino in hčer Marijo so našli v Prasri nedavno zjutraj mrtve. Zadušil jih je ponoči ogljik v peči.
Sin in hči umorila oečta. Iz Pariza poročajo: 151etna hči in 191etni sin nekega Dianova, sta ubila svojega očeta, ki ju je radi nerednega življenja okregal.
Samomorilec postal milijonar. Lani se je usmrtil v Londonu neki Ernest Schwabacher, ker je došel do roba propada. Špekuliral je s papirji juž-no-afriških rudnikov, a so ga špekulacije prevarile, tako da je mislil, da zanj ni nobene sreče več in si je vzel zato življenje. A mož se je prenaglil. Akcije so *J>o njegovi smrti tako poskočile, da bi imel ..zdaj 15 milijonov, da se ni usmrtil.
Konec ljubavne drame. Znano je, da je streljal v Oseku tenorist Ste-phany na pevko Emo Walden, ker ni marala zanj. On je umrl za rano, a pevka bo ozdravela in bo zopet nastopila kot igralka.
Ii-škega kralja avtomobil je spla-šil konja, ki sta peljala težak voz, na kterem sta sedela dva moža. En mož je padel pod konjska kopita. Nevarno ranjenega moža je kralj vzel v voz in ga peljal v bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl. Laški urad dvornega maršala je ponudil rodibini rajnega odpravnino 1200 lir v dveh obrokih. Rajnik je zapustil veliko rodbino.
Kratko in jedrnate" Neko nemško sodišče je priobčilo razlo.-e neke obtožbe v enem samem stavku. Ta stavek obseza 320 besed brez ločilnic.
Vzgajališče za mlade zločince. V Milanu so ustanovili s stroški 300 tisoč lir zavod, v kterega se sprejme redno 40 mladih zločincev. Vsakega gojenca natančno izprašajo o njegovih socijalnih razmerah, potem se preišče njegovo telesno in duševno stanje, potem se dodeli dotičnemu odgojcvalnemu oddelku. Gojenci so neprestano pod nadzorstvom zdrav-nikov-psihijatrov. Ako je kteri gojencev bil obsojen, je naloga zavoda, da mu izpt slu je pomilošcenje ter skrbeti, da postane vreden član človeške družbe. Vsi se uče citati, pisati in ra-č unit i. Kdor se vede uaorno, se čas nekaj časa izpusti iz zavoda, a ostane nadalje pod nadzorstvom zavoda,
■. ' i.';.!«.', --ki
Uri skrbi, da zopet ne pade. Zavod vodi prof. dr. Martinaaoli.
Grozovito maščevanje vsled ljubosumnosti. V Lipsku je 211etni bolgarski vseučiliščnik Krištof Miančov, sin veleindustrijca iz Gabrovega, imel ljubimsko razmerje s 171etno hčerko svojega gospodarja, Ano Ul-rich. Zvečer 23. decembra sta se mlada zaljubljenca prepirala. Najbrže je bil Miančov ljubosumen ter je svoji ljubici s kladivom razbil glavo. Potem se je hudo ranil s škarjami, vendar še živi v bolnišnici.
Boj z ruskimi beguni. V rusko vas Nowosielice ob bukovinski meji so prišli trije bolje oblečeni moški. Občinska redarja sta jih ustavila ter hotela odvesti k uradu. Tujci so prosili, naj jih pustita iti svojo pot- Ker vse prošnje niso nič pomagale, potegnil je eden tujcev revolver ter ustrelil v zrak. Nastala je velika zmešnjava, med ktero se je tujcem posrečilo zbe-žati v bližnji gozd. Toda strel je bil privabil nad 200 kmetov, ki so takoj pričeli pravo gonjo za tujci. Ti so se utaborili za grmovjem ter začeli streljati na preganjalce. Že je ležalo sedem kmetov mrtvih, a tudi izmed tujcev sta bila dva hudo ranjena. Ko je tedaj tretji uvidel, da ne uteče, prerenal je toVaršema vratove ter ju po obrazu tako razrezal, da ju ni bilo mogoče spoznati. Potem je pobral obema vse spise ter jih zažgal. Konec no pa si je razstrelil glavo. Nihče ne ve, kdo so bili zagonetni beguni.
Nenavadna sreča. Neki sluga bruseljske poslanske zborniee je kupil nedavno pri starinarju za 15 frankov sliko, ki je predstavljala pri luči sveče dva kvartopirca. Poznavalci starin pa so takoj spoznali, da je sluga kupil pristno Rembrandtovo sliko. Ponujali so mu že 80,000 frankov za sliko, a je vse ponudbe odklonil.
Najslavnejši Francoz. "Petit Pa-risien", najbolj črtani pariški dnevnik, je bil priredil enketo, da se do-žene, kteri Francoz je bil najslavnejši v preteklem stoletju. Prišlo je poldrugi milijon odgovorov. Največ glasov je dobil Pasteur, za njim Victor Hugo, Gambetta in Napoleon I. Karakteristično je, da se v republiki slava znanstvenega delavca bolj ceni, kakor lavorike prvega vojskovodje.
Mošeja v Petrogradu. Car je dovolil emirju iz Bukhare, da je kupil sredi mesta stavbišče za mošejo, ki jo podari v Petrogradu živečim mo-hamedancem. Dosedaj so morali pe-tro grajski mohamedanci opravljali bogoslužje v svojih stanovanjih.
Kakšna bodočnost čaka nemadžar-skih narodnosti Košutovec Sfziklos je izjavil v budimpeštanskem parlamentu: " Skrajni čas je, da se učitelji in duhovniki, ki delujejo na korist narodnosti, odpuste iz službe. Kazenski zakon se mora poostriti tako, da narodnostni agitatorji ne bodo več sojeni na zapor, temuč v ječo.
Kje je JERNEJ ZAVERL? Doma je iz Ccrkelj na Gorenjskem. Imam mu poročati važne stvari. Kdor ve za njega,, naj mi naznani naslov najkasneje do 15. februarja. Frank Miklavc, Box 115, Willock. Pa.	(28-31—1)
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanja. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK 8AKSER CO.
DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJL
Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mick-, porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje.
Ta družba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedD< dovolj dela. Delavcem izplačuje \ gotovini deseti dan v vsakem meseen. Za nasekan les plača po $1.15 za voz.
Tu je več slovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za $16.00 na mesec. Dražba nima svojih prodaja lnic.
Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov:
FRANK KNAUS,
P. O. Limestone, Alger Co., Mieh. w vn? i JR LUSTIK,
Co.. Mieh.
Rojaki Slovencil
Čitajte novo obširna knjigo »ZDRAVJE
(c
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga „ZDRAVJ^"
Katera v kratkem izide od slabega im obee znanega:
Dr\ K C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi aH v nevoljl.
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zz more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: .tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I.
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več In tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših'zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri družin zdravni* kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so ini žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da mi drnci ne morejo pomagali. Jaz Vas bodeni vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind. Ark.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči* prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34tli ST.,	NEW YORK, TV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	t
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od io—1 popoludne.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iii to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti r>rizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da lacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ier Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON MIHELIČH 12 E. 3Qth St. N. E.
CI eve lan. O.
Kje je IVAN FINK T Doma je iz Št. Vida pri Zatičru na Dolenjskem. •Star je 40 let. Jedno ramo ima pohabljeno. Jeden dolar dobi oni, kteri mi naznani njegov naslov. — John Čepirlo, Box 245, Conneaut, Ohio.
Kje je JOSIP TUŠEK? Doma je iz Babnega polja pri Ložu. Pred pol letom je bival nekje v Mississippi. Za njegov naslov bi rad zvedel brat Anton Zadel, Box 26, Reitz, Pa. (25-28—1)
POZOK SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: S Ali. O ON. :—
Na razpolago imam tudi lepo keg ijii&t. Tožim redno sveže in dobro ™ Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih eenah Pošiljam denar j« v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem knrzn. V zvezi sem a banko Frank Sakser ▼ New Torku.
Svoji k svojim!
Z relčspo&tovanjem
JOSIP KOHPAH 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, SI
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY R1 V O
ktero je varjeno iz najboljšega nr.portiranega čtšktfa hn;ela. t zdi ltj:a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
LeJsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clair Ave. N'.E. kteri Vam dragevoljc vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
AFSTB0-AII1ICAK Lil
Regularni potni parnlkl
"GERTY
99
odpluje IG. februarja.
"FRANCESCA" odpuje 23. februarja. **GIULrlA** odpluje 5. marca.
"Sofia Hohentoerg:®* odpluje 13. marca.
vozijo med New Yorkom, Trtstom 1 r» ktko.^
Rojaki, naročajte se na "(Hat Narod*' največji in najcenejši dnevnik.
I I M i I i
I	Sajpripraviiejža in najcenejša por obredna črta v
|	Ljubljano in sploh na Slovensko. Železni ca velja do Ljub-	^
—	Ijane le JSO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko	f
i	o<l -loma |fredo.	''
t Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2 W ashington 4-t.,	York.
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršlča,
30X-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh skrvHnakfk
Zadnl čas je^ da naročite!
Samo še malo časa traja
Velika razprodaj
raznovrstnih ur, verižic, prstanov, prsnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri
"Slavia" Watch & Jewelry Co. 228 W. Houston St., New York, N. Y.
Kdor še nima natančnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piSe takoj.
____PoSljemo mu zastonj.
Ne opafctKe take »rflft* ktera ec Vnm nušk kbmmjna deeet let jUeb-krat , dakkr traja raifrddaN ft friftitifll bodete mnoge dolarjev.
. 'yjfcaWIIPW
<4
»t
Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Ko se je pmti svoji navadi vrjrel z vzklikom na Ponco, obrne se Old Firehand in zagleda obraz sovražnika. Kljub vsej naglici zapazi osebo, ktero sovraži iz dna srca; iskal jo je leta in leta zastonj; zdaj mu pride pa tako nan agio ni a pred oči.
"Tim Finnetey!" zavpije, podere Indijance kot bilke na tla, skoči proti Winnetouvu in prestriže njegovo roko. "Stoj brat, ta je moj!,r
Parrajiah obetane od strahu, ko zasliši svoje pravo ime; komaj pogleda Old KirebamJa v obraz, iztrga se iz Winnetouvovih rok, kteri ni pazil v tem trenutku dovolj nanj in zbeli z vso naglico od tukaj. V tem trenutku pustim tudi jaz Indijance, ktere sem obdelaval dozdaj in stečem za ubežnikom. Jaz nimam sicer nobenega obračuna ž njim; toda ne glede na to, da je on pravi provzroeitelj napada, bi ga bil napadel že zaradi tega, ker je smrten sovražnik Winnetouva. V zadnjem trenutku sem spoznal, da ima tudi Old Firehand daljši obračun ž njim.
Oba ga začneta preganjati takoj; vedel sem pa, da me ne bodeta dohitela. Vrh te ga še zapazim, da imam opraviti z izredno dobrim tekačem. Old Firehand je sicer, kot sem slišal, mojster v vseh dejanjih in nastopih na divjem zapadu; toda on je že bolj v letih in ne more več teči s tisto zdržnostjo, kot mlad človek. Winnetou pa mi je sam že večkrat priznal, da me ne ■Bore prehiteti.
V moje zadoščenje zapazim, da je Parranoh napravil napako in ni dobro premeril svojih moeij. Kot brez glave drvi naravnost in ne serapatja kot bi bil moral. Jaz dobro preračunam svoje moči; zato tečem, nagnen zdaj na desno, zdaj na levo strpn, kar mi je v veliko korist.
Oba zaostaneta daleč za menoj, sprva sem slišal njihov dih prav za me-■oj, potem pa vedno delj in delj; že iz precejšnje daljave zaslišim Winne-te«Tov glas:
"Naj se ustavi Old Firehand! Moj mladi, beli brat bode vjel in pobil
■ fsnago iz Atab&skah. On ima noge kot vihra; nikdo mu ne uteče."
To je prilizljivo zame; a vendar se ne morem ozreti, da bi videl, ee ga je strahoviti lovec ubogal. Mesec sije še vedno; toda v njegovem varljivem svitu ne smem obrniti očesa od begunca.
lk> zdaj mu nisem prišel niti korak bližje; naenkrat zapazim, da se manjša njegova hitrost. Zato pohitim; v kratkem sem tako za njim, da slišim njegovo trudno dihanje in prhanje. Seboj nimam druzega orožja kot izstreljena revolverja in vdovski nož; tega potegnem izza pasa. Sekira bi me bila ovirala s toporiščem pri teku; zato sem jo vrgel že prej na tla.
Naenkrat skoči na stran; hotel me je pustiti mimo in se potem vreči od r.wdej z vso silo name; jaz sem bil pripravljen na to zvijačo: v trenutku skoči m na stran in zadenem z vso silo nanj; pri tem se zadere moj nož do ročaja v njegovo telo.
To ni prvi sovražnik, kterega sem premagal in podrl; moje telo ima vse-polno spominov od takih spopadov z izkušenimi prebivalci ameriških step. Tvxla pre* menoj leži bel človek, kterega je končalo moje orožje; ne morem se ubraniti, <la bi ne pretresel hipen mraz mojega telesa. Sicer pa je zaslužil smrt in ni vreden, da ima človek usmiljenje ž njim.
Bad premišljam, kakšno znamenje zmagalea naj si vzamem, ko zaslišim ra seboj orne stopinje. Ilitro ležem; toda nikogar se mi ni treba bati. Winnetou je, kterega je malo skrbelo; obstane pred menoj.
'♦Moj brat je hiter k< t apaška pšica; njegov nož ne zgreši nikdar svojega namena," pra\i, ko pogleda mrtveca.
"Kje je 0!d Firehand?" vprašam.	v
"On je močan kot medved v prvem snegu; toda njegove noge zadržujejo leta. Ali se ne mara okrasiti moj brat s skalpom Atabaskah?"
4'Darujem ga mojemu rdečemu prijatelju!"
S tr<-mi urezi potegne mrtvecu kožo z glave. Kako silno je moral ta, drugače človekoljubni Apach sovražiti Tima Finneteya, ker mu vzame njegove lase! Jaz sem se obrnil, da bi ne videl tega; kar se mi zazdi, da vidim nekaj počasno se premikajočih točk, ktere se nama bližajo.
' * Winnetou naj leže, ker se bode moral z orožjem boriti za skalp," pravim.
Postave se bližajo z veliko previdnostjo; kakih dvanajst Poneas je, kteri nameravajo mogoče zbrati raztresene svojce.
Apach se splazi prav ob zemlji na stran, jaz pa za njim. Old Firehand bi moral biti že davno pri naju; toda najbrže se je obrnil v napačno smer, ko je zgubil Winnetouva iz vida. Zdaj zapazim, da imajo tudi konje seboj; ▼odijo jih za uzie. Na ta način so preskrbljeni v vseh slučajih za hiter beg. Za naju pa bi utegnilo imeti to slabe posledice; zato se morava polastiti konj. Zato se plaziva v polkrogu tako, da prideva za hrbte h konjem-
Niso mislili, da najdejo v tej daljavi kakega mrtveca; začuden 'uS' jim ujde ko zapazijo pred seboj mrtvo truplo. Če bi bili slutili/da je bil un.oi i<*a na ten. molu. bi >e n.u bili bližali gotovo bolj previdno. Toda oni mislili, da je ranjen privlekel do semkaj. Takoj se sklonijo, zapazijo golo -»lavo in zavpijejo pritajeno.
To je ugoden trenutek za naju. V trenutku sva pri konjih, ktere so v prvem strahu izpustili; zgrabiva za uzde, zajahava in dirjava k našim. Na kak > < j ne moreva nii>liti: dovolj je, da sva skoro brez vsakega orožja ušla večkratni premoči in odpeljala vrlitega še konje.
Z nedolžnim veseljem mislim na začudene obraze, s kterimi naju gotovo spremljajo začudeni Poneas. Tudi resni Winetou ne more premagati sme-jočega 'uit". Začenja naju -skrbeti malo Old Firehand; lahko je, da jevpri-šel v dotiko s četo, kot midva.
Ta skrb se izkaže opravičena; ne najdeva ga, ko se vrneva na prvotni prostor, dasi sva izostala precej dolgo.
Hitka je končana; l>eli ljudje, kteri so nam pomagali, ali bolje: nepo-magali, znesejo mrtve Indijance; ranjence so drugi tovariši odnesli seboj. Na onem mestu, kjer je stalo kamenje, gorita dva ognja in dajeta zadostno svetlobo, H« so?e do vlaka.
Kmalu pride vlak in se ustavi pred ognjem. Uradniki poskaeejo iz vozov in poizvedujejo o bitki. Ko jim povem, nas začno hvaliti; bolje bi bilo, da bi bili to opustili. Sprevodnik obljubi, da nas bode omenjal v svojem poročilu; zajedno hoče skrbeti, da se bodo razširila naša imena.
"Ni potreba, Sir," odvrnem. "Mi smo priprosti westmani in radi odstopimo tako slavo. Če bi pa na vsak način radi kaj povedali, potem razširite imena teh junaških gentlemanov po državi. Oni so porabili veliko smodnika; zato mislim, da je prav, če se jim da zasluženo priznanje."
"Ali mislite resno, Sir?" vpraša z glasom, kot bi ne vedel, pri čem je.
"Seveda."
"Ali so se držali tako junaško?"
"Na vse pretege."
"To nie neizrečeno veseli. Ysa imena zapišem in priobčim. Kje je pa Old Finhard? Jaz irn ne vidim. Mislim, da ni padel!"
Nato odvrne Winnetou:
"Moj br:it Old Firehand je zirubil sled Parranohov ivn bode naletel na nove sovražnike. Z Old Shatti rhandom ga liočeva iti iskat."
"Ihi. midva morava oditi," mu pritrdim; "mogoče je kje v nevarnosti. Upam, da bodete še tukaj, ko se vrnemo."
•Ta/, in Winetou vzameva puške in tomahawke, ktere sva pometala pri teku in odhitiva. Greva v smeri kot prej, ker morava vsekakor blizu sledu čakati Old Fireliar.da.
Videti ne moreva na veliko daljavo; mesečna svetloba je prebleda in preslaba. Upo trebi je vati morava bolj najina ušesa, kot najine oči. Nekaj časa na'i a je to nemogoče; ropot železnice pre vpije vse ostalo. Konečno sva tnko daleč, da ga ne slišiva več; tiha noč je. Od časa do časa obstaneva in poslušava.
Toda br^7. uspeha: že se hoeeva vrniti v trdni veri, da je prišel Old Firehand medtem do železnice. Kar zaslišiva klic iz daljave:
"To mora biti najin brat Old Firehand; bežoč Ponca se ne bode izdajal z vpitjem," pravi Winnetou.
"To mislim tudi sam," potrdim. "Teciva hitro tje!"
"Da. hitro! On mora biti v nevarnosti, ker b: sicer ne klical."
Tečeva, toda Winnetou na sever, jaz pa na vzhod. Zato obstaneva; Apach vpraša:
"Zakaj hiti moj brat tje? Saj je bilo na severa."
"Ne, ampak na vzhodu. Čaj!" Klic se ponovi; jaz dostavim: "Na
vtihodu je, pta.v dobro ločim."
"Na sever ju je, moj brat Old Shatterbamd se zopet moti."
(Dalje prihodnjič.)
Ne trpite za reMiatiznwm.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitre* ga ozdravljenja. —Rabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in s ličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytag, HameL, 10. ^^p. Na vsaki steklenici je ^ I Anaša varnostna znamka >|r "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. Ad- RICHTER&CO. 215 Pearl St., New York.
BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg - ameriška £rte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka ▼ Evropo, in sicer:
T HAV1E:
LA LORRAINE
odpluje dne 31. januarja ob 10. uri dopoludne.
LA BRETAGNE
odpluje dne 7. februarja ob 10. uri
dopoludne.
V BREMEN:
KAISER WTLHELM IL
odpluje dne i1*3.	ob 6. uri
zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 26. februarja ob 6. uri zjutraj.	i
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne.
KAISER WILHELM IL
odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj.
V HAMBURG:
DEUTSCHLAND odpluje dne 16. marca ob 7. uri
zjutraj.
DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila ob 6:30 uri
zjutraj.
O
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pisiti pravočasno na PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street,
New York, V. T., kteri
no odgovoril.
bode tož-
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Austro-Americana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Paniki Austro-Americana črte:
FRANCESCA odpluje dne 23. februarja opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 13. marca opoludne.
FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne.
Krasni postni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
T ANTWERPEN:
ZEELAND odpluje dne 30. januarja ob 7. mri zjutraj.
EROONLAND odpluje dne 0. februarja ob IL uri dopoludne.
YADERLAND odpluje dne 13. februarja ob 7. uri zjutraj.
FINLAND odpluje dne 20. februarja ob 11. uri dopoludne.
SAMLAND odplu(je dne 27. februarja ob 3. uri popoludne.
ZEELAND odpluje dne 2. marca ob 7. uri zjutraj.
V BREMEN:
YORK
odpluje dne 31. januarja ob 10. uri dopoludne.
CASSEL
odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne.
MAIN
odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne.
RHEIN
odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne. CASSEIL
odpluje 28. marca ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol. MAIN
odpluje 11. aprila ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
PENNSYLVANIA odpluje dne 9. februarja ob '2. uri popoludne.
AMERIKA odpluje dne 16. februarja ob 8. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje dne 23. februarja ob 2. uri popoludne.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpktfe dne 9. marca ob L uri po pol.
PRETORIA odpluje dne 16. marca ob 6:30 zjutraj.
AMERIKA odpluje dne 21. marca ob 10. uri dop.
PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne.
PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj.
GRAF WAIDERSEE
odpluje dne 6. aprila opoludne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete ▼ New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev ▼ New Torkn.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor ▼ glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galod s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
9
TELEPHONE s 127Q RECTOR.-
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA: 6104 St Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino,
Denarna poŠiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Punaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji
Nrla-p. denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. .
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
1
d
jf tfi i i tf
^ Telefon 2034.
1

I f f f f lilfff
Frank Petkorsek
Waukegan, 111.
714-718 Market Street
priporoča rojakom svoj
S A L, O O IN,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-l^je po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
i
Rojakom
v- Pittsburgu, Pa. in okolici
naznanjam, da je za tamošnji okraj moj
j i edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
4824 Blackberry Alley*
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do ^8. ure, ter ob sobotah do 8. nre zvečer.
M>(«a la-ipMtoeam.
Frank Sakser. ^Hm'»nflr ■ mA 11^1 n Ai 1
MARKO KOFALT,
249|So. Front St.,1
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v n.tarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FfRAINIC SAKSER CO.
Gompapie Generale Transatieniue.
jFrancoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA !N LJUBLJANE.
j	POSTNI PARINIKI SO s
' "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči
"La Savoie" ,, „ „ .. "La Lorraine" ,, ,, „ •• "La Touraine" ,, „ „ .. "L'Apuitaine" „ „ ,, ..
"La Bretange" ................
"La Chamqagne" .............
*'La Gasco<rne"............ ...
.12,000
...........12,000
..........10,000
...........10,000
...........8,000
........... 8.O00
........... 8.000
25,000 25,000 12,000 10,000 i),iit m 9,<>00 9,0i:0
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki od plujejo od sedaj naprej vedno oh trikih < b 10 uri
dopoludne iz pristanišča 6U4 2 North liiter, ob Morton St., N.Y. *LA LORRAINE 3L jan. 1907 La Bretagne	7. marca 1907.
La Bretagne	7. febr. 1907 *LA SAVOIE	14. marca 1907.
•LA SAVOIE	14. feb. 1906 *LA TOURAINE 21. marea 1907.
La Gaseogne	21. feb. 1907. La Gascogne	23. marca 1907.
*LA PROVENCE 28. febr. 1907 *LA PROVENCE 28. marea, 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
JVI9 ^v® Kozmlnski, generalni agent za zapad.
Deaborn St.. Chicago, 111.
CUNARD
PARNIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW
if?Pli
Hm
V Tih
PARNIKI IMAJO JAKO OESEŽO POKRU P KASTO II NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA U \ Z K EDA.
odpluje iz Ne v. Yorka dae 5E marca.
odpluje iz New Yorka dne 12.
PA1HA
CABPATB1A
m area.
odpluje iz New Yorka dne 26. marca.
. , ™NIA. SLAV0NIA in PANV0NIA so parniki na dva vi-J}. Parnifl so naprav jeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA «o dobra in potnikom trikrat na dan i>ri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent je in
The Curt Steamship Co., Ltd,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO t
State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St 31-24 STATE ST., NEW YORK.