Posamezna številka Dim 1. ŠTEV. 20«. V LJUBLJANI, sobota, 10. *kt«bia 15*25. Poštnina plačana t gotovini. LETO O Miaja vsak dan opoldne, izvzemal nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. šsan političen iiSit ! Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. i ov 1x0 Tiui^uju, - ugiaoi pu UlAii.U> UREDNIŠTVO DC UPRAVNIŠTVO: Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* STMOv GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV 13. odgovor. TELEFON 8TEV. 552. Račun prt poštnem ček. uradu štev. 13.633. Koroški plebiscit. Današnja petletnica koroškega plebiscita bodi posvečena v to, da se resno in odkrito spogledamo z resnico. Veliko se bo govorilo, še več pisalo, kakor je pač pti nas navada. Bojimo pa se upravičeno, da bodo \se te besede že v nedeljo pozabljene in ne bodo rodile nikakega sadu. Ne očitajmo greha, ne obupujmo, ne bodimo maloverni. Za vse tc pa je potrebno,da vemo točno, zakaj so nepotrebne inkriminacije in povešanje glave. Dejstvo je, da je bil plebiscit za nas izguoljeu iz raziičnili vzrokov. Naša nespretnost in nepripravljenost, nenaklonjenost plebiscitne komisije, zemljepisni položaj Koroške, njen zgodovinski razsoj, vse se je strnilo in nam tisti usode-polni dan pokazalo zobe. Nasprotno pa je goto dejstvo, da živi v nas vera in upanje na Koroško. Zavedamo se istotako, da bo treba v to svrho marsikaj storiti, Kajti, ne varajmo se, zgodovina je neusmiljena, položaj za nas pa ne baš rožnat. _ Priznavamo, da je v dosego cilja poti ebna propaganda. Ne bo pa nikoli učinkovita, če se bo izživljala le v praznih besedah, narodnih manifestacijah in to *a dan obletnice. Naša propaganda mora pronikmti globoko v narod, do duše in . ' sakega posameznika. Lep pri- mer nam je Zato Kosovo. Kadar bo tudi pri nas vsak mož, žena in otrok tako resnično dojmil Koroško, kakor so Srbi Kosovo, tedaj bo la silna volja našla pota za uresničenje idealov. Zato naj ne bo današnja propaganda v znamenju besede, temveč dela! Narod je treba vzgajati ia nadomestiti, česar nimamo od prirode in cd razvoja. Ni dovolj, da se jutri vsak spominja Koroške, nasprotno, treba je da jo bo vsak hotel imeli, da mu postane ta volja jasna zavest, ki ne bo poznala nobenih ovir. Zatorej med narod z ofenzivnim duhom, katerega je bilo in je tako bore malo v nas. Propaganda se mora zavedati, da ni dovolj, če se sklicujemo »a mrtve številke, ki potrjujejo našo pravico. Le te še niso nikoli spojile naroda z narodom. Mi se moramo sami povzdigniti. Dokler ne bomo izrabili vseh svojih *l°či in zmožnosti, da se kulturno kakor •ivilizatorično postavimo med druge na-r, de, toliko časa ne bo nihče hrepenel Po nas. Le kadar se bomo jasno zavedali lastne moči in lastnih ciljev, ki pa »o bodo lepeli na tleh, temveč bodo za nas nebo, tedaj bomo tudi v drugih vzbudili zavest. Da se bo vse to zgodilo, pa je potrebno usmerjeno delo. Imeti moramo žarišče, cd koder se bodo izdajala navodila ter smernice. Najumestnejša institucija se »ant zdi brezpogojna ustanovitev »Narodnega sveta«, ki naj bi vodil vse obrambno delo v ofenzivnem smislu. Večkrat je n. pr. nemogoče javno obravnavati kak pereč problem. Edino v »Na- T rtU/’ k^er 80 stmjeni vsi za-•topmki naroda, se Ka more pretehtati ter poiskati zanj primerne rešitve. Že zadnjič smo v našem listu sprožili vprašanje, kaj bi bilo, če bi nam danes ob »An. schlussu« (ali kadar pride) ponudili Koroško. Prepričani smo, da še nihče ni proučil niti meje, katero bi zagovarjali v našo korist in bi bila obenem mednarodno mogoča. Takih vprašanj pa ne .moremo razmotrivati javno. Še drugo nalogo bi imel »Narodni svet«. Jasno je, da je koroški problem mednarodna zadeva. Ko je prišel preobrat, smo bili v državno političnem oziru popolnoma neorijentirani. še dandanes smatramo za najvišjo politiko in di- Si Radič pri zunanjem in vojnem minsiiru. IZSELJENIŠKO VPRAŠANJE. — POROČILO IZSELJENCEV NASI DRŽAV i. SODELOVANJE VOJSKE PRI GRADNJI CEST. Beograd, 10. oktobra. Sinoči ob 18. sta predsednik HŠS Stjepan Radič in dr. Kežman posetila dr. Ninčiča. Pri njem sta ostala nad eno uro. Po odhodu iz kabineta je St. Radič izjavil sledeče: »Razgcvarjal sem se o izseljeniškem vprašanju naših državljanov in o ustanovitvi izseljeniškega odseka brez ozira na to, ali pri zunanjem ministrstvu, ali pa pri ministrstvu socialne politike. Vsekakor bo moralo zunanje ministrstvo nuditi svojo pomoč. Drugače odsek ne bo uspeval. Govorili smo tudi o posojilu za zgradbo železniških zvez, ki naj bi vezale jadransko obalo z zaledjem Dalmacije in Bosne. Potem smo govorili o melioraciji jezer, vse od Skadrskega jezera pa do dalmatinskih in hercegovskih vod. Posojilo se bo najelo pri naših državljanih v Ameriki. Sprejeti pa bi se moral zakrni, da se posojilo ne sme uporabljati v druge namene. Uporabljanje posojila bo nadzirala glavna kontrola. Razgovoru je prisostvoval tudi dr. Kežman, ki najboljše pozna naš element v Ameriki. Ker še ni točno znano, kdaj se vrne g. Pašič, potujem danes zvečer v Zagreb. Vrnem se zopet, ko prispe g. Pašič v Beograd.« Poleg tega je St. Radič posetil vojnega ministra. Nato je izjavil novinarjem: Govoril sem z vojnim ministrom generalom Dušanom Trifunovičem o zgradbi novih potov in cest v državi. K temu delu bi treLalo pritegniti narod, toda ne v obliki kuluka, marveč v obliki sodelovanja. Prav tako bi se moralo zaposliti tudi vojaštvo. V državnem proračunu bi se moralo določiti tudi postavke za zgradbo in popravila potov. Govorila sva potem o potrebi, da postane žandarmerija organ civilne oblasti. Ponovno se je zgodilo, da so orožniki samovoljno nastopali. Vojni minister je poudaril, da soglaša z vsemi temi predlogi. Dodal je še, da leži krivda na orožniških nerodnostih tudi na civilnih oblasteh, ki ne poročajo takoj o prestopkih posameznih organov orožniškim poveljstvom. Vojni minister, je dejal g. Radič, je mlad in energičen, zelo dober in simpatičen človek. Govorila sva tudi o vojaških stvareh. G. minister je imel priliko, da se iz mojih izjav prepriča, da je bilo nam Hrvatom vedno na tem, da imamo močno vojsko.« Tolažbe samostojnih demokratov. Beograd. 10. oktobra. Znano je, da Pašič še ni odpotoval iz Monte Carla. Opaža se, da nekateri krogi želijo dan odhoda in prihoda g. Pašiča ohraniti v največji tajnosti. Kakor se je včeraj govorilo v predsedništvu vlade, prispe g. Pašič v Beograd najkasneje do 12. t. m. O j njegovem zdravju so krožile včeraj kontradiktorne vesti. Službeni krogi zatrjujejo, da je zdravstveno stanje predsednika vlade odlično. Včeraj se je mudil g. St. Radič dalj časa v zunanjem ministrstvu. Posetil je dr. Ninčiča. Razen tega se je sestal z njegovim pomočnikom g. Markovičem. Iz-gleda, da je izseljeniško vprašanje tako pomembno, da bo vlada morala o njem čim preje podrobno razpravljati in ga nato izvesti. Nič manj zanimive niso vesti, da sku- šajo samostojni demokrati vzbuditi nezaupanje med radikali in radičevci. Hudo se bodo zmotili pri svojem računu. Če resumiraino stališče samostojnih demokratov in vse njih pisarije, potem bi dobili kot rezultat sedanje situacije volilno vlado, ki bi jo sestavil sam gosp. Pri-bičevič. S takimi neslanostmi skušajo samostojni demokrati pomiriti same sebe. V resnih in poučenih političnih krogih pa je izzvalo to igračkanje samostojnih demokratov samo veselo razpoloženje, obilo zabave, in smeha. Včeraj je bil v Topoli sprejet v avdi-jenco notranji minister Boža Maksimovič. Poročal je o resornih vprašanjih, zlasti o situaciji. Po tem referatu je političen položaj v državi popolnoma miren in razpoloženje zelo dobro. Narod je sporazum povsod navdušeno sprejel. DELO VLADE ZA RAZVOJ NAŠE AVIATIKE. Beograd, 10. oktobra. Na včerajšnji seji vlade so razpravljali tudi o napredku aviatike v naši državi. Sklenili so, da se v državi napravijo posamezne lesene konstrukcije, stroji pa da se nabavijo v inozemstvu, dokler se pri nas ne osnuje tvornica motorjev. Vlada je pokazala veliko zanimanje za razvoj aviatike in ob-akcijo 9xeniatxeniatxeniatxeniatxeniatx enem sklenila, da bo podprla vsako akcijo za ustanovitev motorne tvomice. SE ENA VAŽNA AVDIENCA ST. RADIČA. Beograd, 10. okt. Po predvčerajšnji konferenci bo Stjepan Radič ponovno sprejet v avdienci pri Nj. Vel. kralju v Topoli. Zaradi tega se odpelje St. Radič danes z avtomobilom v Topolo, kjer bo s kraljem ponovno razpravljal o drugih . vprašanjih, katerih se je bil dotaknil o priliki prve avdience in kdtera še niso bila popolnoma izčrpana. Spremljata ga inž. Avgust Košutič in dr. Kežman. Po avdienci pričakujejo zelo važnih podatkov in to tembolj, ker se sedaj z vso silo dela na rekonstrukciji vlade in na dolo-; čitvi programa narodne skupščine. PROTIANGLEŠKE DEMONSTRACIJE V CARIGRADU. Carigrad, 10. oktobra. Prišlo je do ostrih protiangleških demonstracij. Veliko število turških dijakov je demonstriralo pred angleškim poslaništvom. Culi so se klici: »Doli Anglija! Mosul je turški in turški’ inora ostati!« Konferenca v Locarnu. Loearno, 10. oktobra. Posvetovanja delegatov so imela namen, da se izravnajo zapreke, ki so nastale vsled francoske in nemške teze v pogledu vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Chamberlain, Vander-velde in Scialoia so popolnoma sprejeli stališče Brianda, da more Nemčija staviti stvarne predloge v pogledu splošne razorožitve tudi še poleni, ko vstopi Nemčija v Zvezo narodov. Nekateri Nemci še dalje vztrajajo na stališču, da v slučaju komplikacij Nemčija ne more biti pozvana od Zveze narodov, da nudi oboroženo pomoč, ker je po mirovnih pogodbah razorožena. Ravnopraven položaj more biti vzpostavljen v Zvezi narodov po mnenju Nemčije med tremi državami šele potem, ko bo izvedena definitivna razorožitev na kopnem in na morju pri vseh državah, ki so članice Zveze. Francoski delegat Bertelot je izjavil novinarjem, da bo konferenca končala z delom že v četrtek in sicer z ugodnim rezulta-5 tem. POGAJANJA ZA ZAPADNI GARANCIJSKI PAKT ŽE DOVRŠENA. Curih, 9. oktobra. Iz Locarna se poroča: Oseba, ki je točno informirana o poteku pogajanj na Locarnski konferenci, trdi, da so pogajanja glede zapadnega paleta v bistvu že zaključena. Sedaj se , dela samo na tem, kako zvezati zapadni j pakt z vzhodnim arbitražnim dogovorom j in z eventualnim vstopom Nemčije v ! Zvezo narodov. V krogih nemške dele-j gacije se govori, da bo delegacija delala i še največ osem dni. j »"*—1 !-««■■ npr—,ro. n-,.,—, rM.„ GOVORENJE 0 RAZOROŽITVI. AVashington, 10. oktobra. Interparla-mentarna unija je končala svoje delo. j Razpravljali so o vprašanju redukcije ! oborožitve. V tem pogledu je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se pozivajo vse vlade, da čimpreje pričnejo z j razorožitvijo na kopnem in na morju. Po kratkem odmoru bo konferenca nadaljevala svoje delo v Atta\vi. [domačijo medsebojni boj strank za posest. Seveda bodo taki nazori slabo nadeli, kadar se bo na mednarodnem forumu obravnavalo pri ne baš sentimentalni zeleni mizi poroški problem. Mi pa bomo zahtevali od Srbov, da nam izposlujejo, česar sami nismo zmožni. »Narodni svet« bi moral biti za nas šola državniške modrosti, kjer bi se učili gledati iz tesnih lokalnih razmer v veliki svet. In ena prvih nalog »Narodnega sveta« bi morala biti tudi spojitev obrambnih društev ter organizacija zunanje propagande. Trd bo boj za Koroško, na sto in sto faktorjev bo soodločevalo. Z enodnevnimi manifestacijami se ne bomo pripravili nanj, Ce ne bomo preustrojili ves narodni organizem, bo Koroška za vselej izgubljena. O tem ni prevare. SKUPEN NASTOP GRŠKE OPOZICIJB PROTI VLADI. Atene, 10. oktobra. Papa nastasiu je včeraj v svojem listu ponovno ostro napadel Pangalosa. Zdi se, da se je cela t pozicija zedinila pod vodstvom generala Plastirasa, ki se je pravkar vrnil v Atene, da skupno izvede boj proti vladi. Ako zmaga opozicija, more priti do nove vlade z generalom Plastirasom na čelu. TEŽAVEN POLOŽAJ ABDELKRIMA. Pariz, 10. oktobra. Po vesteh iz Feza zaznamujejo španske in francoske čete velik napredek. Nekatera plemena že pošiljajo odrasle ljudi v Fez, kjer jih i' rancozi uvrščajo v kolonijske legije. Položaj Abdelkrima je zelo težak. Preostalo mu je okrog 40.000 ljudi, katere je koncentriral 13 km okoli Aidire. Kakor vse kaže, namerava izvesti napad na Aidiro. KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE BO KONCEM T. M. Beograd, 10. oktobra. Včeraj se je vršila v demokratskem klubu konferenca, kateri so prisostvovali člani glavnega odbora. Sklenili so, da se kongres stranke vrši v Beogradu dne 29. in 30. t. m. ■iva peti*I* nranii,,*. mm n i i^ iu rzm . -i.-m ■ _ RADIO-POSTAJA SE ZGRADI V LJUBLJANI IN ZAGREBU. Beograd, 10. oktobra. Poštni minister i je odredil, da se zgradi radio-postaja v ! Ljubljani in Zagrebu. Katastrofalno obdavcersie Slovenije. h. KAKŠNI SO DAVKI V SLOVENIJI IN KAKŠNI 80 V DRUGIH rOKSAJlNAH. ZGREŠENA EKSEKUCIJSKA PRAKSA. Da je finančna uprava prišla do teh ogromnih davkov, pa »e ima »ahvaliti le davčnemu sistemu, ki vlada v Sloveniji. Naša pokrajina ima, kar naj predvsem poudarjamo, dvoje vrst davkov; prvič davčne vrste, ki so obstojale še pred vojno, in pa davčne vrste, katere »mo dobili po ujedinjenju. Navedeno velja tudi za Srbijo. Je pa to velika razlika. V Srbiji so bile svoječasno glavni vir dohodkov erarja le takse. Direktni davki *o bili nizki. Ako je fin. uprava po ujedinjenju uzakonila celo vrsto pribitkov, davkov itd., ki^ naj se v gotovih procentih pobirajo poleg že obstoječih temeljnih državnih davščin, ti povojni pribitki za Srbijo ne po-menjajo bistvenega ali pa vsaj ne neznosnega preobremenjenja, ker temeljni davki v Srbiji niso bili in tudi še sedaj niso visoki. Drugače je v Sloveniji. V bivši Avstriji so bili direktni davki glavni vir erarja. Zato so že v predvojni dobi imeli davčna merila, ki so Juejfila do skrajno dopustne meje. Vzlie temu jih je bivša Avstrija v vojni dobi še bistveno zvišala. Ako se sedaj vsled finančnih zakonov k tem, že prvotno nenormalno visokim temeljnim davkom, pobirajo še razni enotni in izredni pribitki, invalidske in remontno -komorske doklade, potem pomenjajo ti poviški za Slovenijo čisto drugačen efekt na davčni obremenitvi, kot pa pri skrbskih te- ' meljnih davkih. Kot primer navajamo tu le. tri vrste davkov, da se razvidi porast davčne obremenitve: Predvsem si oglejmo hišni davek, ki se pobira v Ljubljani: a) davčno merilo znaša sedaj 20% od čiste najemnine, k tej svoji se pobira še b) 60%ni enotni pribitek, torej 12% c) 30%ni izredni državni pribitek znaša (od a in b) 9.60% d) invalidski davek (40% od a in b), znaša 12.80% e) remontno - komorska doklada (20% od a in b) 6.40% celo davčno breme znaša torej 60.80% od čiste najemnine. Samo erar pobere torej hišnim posestnikom v Ljubljani okrog 61 %. Pa tudi ostanek ni last hišnih j>osestnikov, ker občina pobira tudi še svoje autonomne doklade. Lahko se trdi, da celotno davčno breme pobere hišnemu posestniku okrog 70% čiste najemnine. S kom naj krije popravila, amortizacijo, zavarovanje zoper požar, režijo, obresti hišnih dolgov itd.? Da so hiše pasivne, je samo po sebi umljivo. Zato ni čuda, da imamo še danes stanovanjsko bedo in stotine prebivalcev na cesti. Tu bi morala delegacija zastaviti vse svoje sile, da obustavi tok davčnih obremenitev. Še hujša je obdačba delniških družb. a) Posebna pridobnina konsumira od čistega bilančnega dobička. Poleg tega se pobira od tega davka še: b) 90 % ni enotni državni pribitek, ki konsumira zopet c) rentabilitetni pribitek vzame še d) 30%ni izredni državni pribi- tek konsumira e) 40% ni invalidski davek f) 20% na remontno - komorska doklada pa 10% 8.% 8.10% 10.80% Samo državni davki obremenjujejo že čisti bilančni dobiček v višini 51.30% Dejansko pa konsumirajo ti davki še veliko več, ker se mora po obstoječih zakonih Slovenije prištevati k čistemu bilančnemu do-hičku tudi še razne davčne akontacije. Z mirno vestjo lahko trdimo, da že samo državni davki poberejo podjetjem ca. 75 do 80 odstotkov, a z autonomnimi dokladami vred pa celo 90 do 120 odstotkov, in v posameznih davčnih občinah, kjer imajo visoke avtonomne doklade, pa celo do 130% od čistega bilančnega dobička. Taka obdačba ni več obdačba, ampak že premoženjska oddaja. Zato je umevna gospodarska emigracija, o kateri smo že zgoraj govorili. Take obdačbe ne more nikdo trajno prenesti. Zato ni čuda, da vsako mlajše industrijsko podjetje, ki iz reklamnih ozirov za prvo bilančno leto izkazuje višje j dohodke, v prvih ustanovnih letih tudi pro- j pade. Čudimo se, da finančna uprava dopušča tako obdačbo, ki bije v lice vsem zdravim načelom finančne politike. Oglejmo si še dohodnino, ki istotako predstavlja neznosno davčno breme za Slovenijo. Dohodnina v Sloveniji je progresivna. Naj- j višja davčna stopnja je (vpoštevajo pri tem 15%no samsko doklado) 7-47%, k temu zne- j sku je prišteti še 120%no vojno doklado, : torej še 8-96%, dalje je plačati še 30%ni iz- j redni pribitek v višini 4-93%, 40%ni invalidski davek znaša 6-57%, a 20%na re- 1 montno-komorska doklada pa 3-28%, celotna j obremenitev znaša torej 31.21% ali z drugimi 1 besedami: skoro tretjino celotnega dohodka! j Celo pri dohodkih v višini 7.500 Din znaša to | davčno breme 11*81%. Da je tudi ta obdačba nesocijalno in ne moralno visoka, mora vSakdo priznati! davčnih vrst ne bomo navajali, naj zadošča že, ako kon Sta liram o, da se pjibliejo v enakih višinah. A naihujše še pride. V najkrajšem času se bo začela iztirjavati takozvana »vojnica« v smislu zakona o ustrojstvu vojske i moma znaša 50% dri. temeljnih davkov. Plačevati ga bo moral vsak, kdor ni odilužil vojakov. Slovenija že sedanjih davkov ne more zmagovati, in jih zmaguje le pod brezobzirno silo davčne eksekucije v breme glavnice. Kakor hitra pa se prične iztirjevati še ovojnica«, vidimo pred seboj neizogibno gospodarsko katastrofo. Mi zahtevamo, da se nam na besedo veruje. Zato predlagamo, da se centralna uprava o pravilnosti vseh teh navedb prepriča potom interparlamentarne komisije, katero mi s tem nujno predlagamo. Končno bi k sklepu tega odstavka omenjali še sledeče: Pojem finančne politike vsebuje za finančno upravo tudi nalogo, da ne skrbi le za tre-notje, ampak da predvideva tudi 7.4 dogledno bodočnost. Njena naloga bi bila torej, da že v sedanjosti podvzame korake, ki so potrebni, z ozirom na predvidni razvoj splošnega gospodarstva v Sloveniji. Kar Jahko plačamo danes, pomeni lahko za jutri gospodarsko katastrofo. Ker se v Sloveniji ni vodila fin. politika v tem smislu, stojimo danes pred gospodarsko krizo. A ne le, da se ni vodila fin. politika v tem smislu, nasprotno, pustila je celo, da so vsled inflacije postale brezpredmetne cele vrste davčnih ugodnosti, ki so imele namen omiliti socijalne in gospodarske trdote finančnih zakonov. Tako je pustila, da imajo danes finančni zakoni v Sloveniji značaj nesocialnosti in značaj gospodarske pogubnosti, kar se o davčnih sistemih drugih pokrajin ne more trditi. Metode. Povsod velja načelo: clara pada, boni ami-ci. Državljan naj ve, koliko zahteva erar od njega. Poleg tega ima pravico kontrolirati, da se njegove akontacije pravilno na njegov konto zaračunavajo. Konštatirati moramo, da naše ljudstvo bridko občuti, da so se mu vzeli davčni plačilni nalogi, in da so se mu dali razni suro-gati, ki so vse prej kot pregledni. Opetovano so se zahtevali plačilni nalogi, a vse te prošnje niso uspele. Z občudovanja vredno konsekvenco so se take prošnje zavračale odnosno se jim je ugodilo le z zgoraj omenjenimi surogati. Plačilne davčne naloge pa ljudstvo rabi, da vidi ne le višino davčnih predpisov, ampak da obenem tudi kontrolira davčna vplačila in njihovo zaračunavanje. Danes je točna evidenca — vzlie davčnim knjižicam — mogoča le še strokovnjakom, in še tem pripravlja velike težave. Večina davkoplačevalcev pa tava v ponolni neinsnosti. To ozlovoljuje naše davkoplačevalce in jih navaja do mnenja, da ima erar na tem kaosu svoj interes. Na isti način se zavija celo priredbeno postopanje v neko tajnost. Svoječasno so se strankam priobčevali konkretni podatki o višini prometa, o brutto- in netto-dohodkiih, tako da je bil davčni zavezanec orijentiran, kako mnenje ima finančna uprava na podlagi davčnih izvedencev o njem. Danes o vsem tem po večini m govora. Pošiljajo se pomisleki, naj se ta ali oni dohodek točno po tem in tem §-u v smislu tega in tega člena izvršilnika razkaže itd., sicer se davčnega zavezanca kontumacira. Ti razkazi, katere zahteva davčno oblastvo, so pa takega značaja, da jim more ugoditi le kak davčni in knjigovodstveni strokovnjak. Posledica je, da davčno oblastvo one davčne zavezance, ki ne morejo v navedenem smislu svojih dohodkov in izdatkov točno po §§-ih specificirati, kratkomalo kontumacira in jim predpiše davek po uradnih poizvedbah. Tako formelno postopanje je — ako se pavšalno izrablja — obsoje vredno, ker onemogoča davčnim zavezancem vsako uspešno davčno obrambo. V mnogih slučajih pa izostanejo vsaki pomisleki po receptu: beati posidentes. Davki so predpisani in se bodo iztirjevali, ti davčni zavezanec pa glej, da se izmotaš. Tudi kapitel o davČHii» poir.redb*h j« »il» žalosten. Namesto, da se zaslišujejo res pravi iu pošteni izvedenci, vporabljajo se metode bivše avstrijske uprave. Opetovano se pa tudi /godi, da finančna uprava vpošteva le zanjo ugodne poizvedbe, ki se nato predna-šajo davčnim komisijam in delegaciji kot odločilno mnenje kakih strokovnjaških izve- ; dencev. Posebno rado se to vporablja v slučajih gospodarskih depresij. V obče je opažati tendenco, da se davčnim zavezancem na vsak način onemogoči vsaka pravna obramba. Gospodarske neprilike posameznili strok in poslovnih let se namenoma prezirajo, ker prevladuje med referenti mnenje, da se davek v nobenem slučaju ne sme znižati pod nivo prejšnjega leta, ako je to le izvedljivo. Dokaz: zadnja okrožnica tule. g. delegata. Očitati moramo, da je v Sloveniji stopilo v ospredje formelno na mesto edino pravilnega stvarnega poslovanja. Končno moramo omeniti še silno žalostni kapitel o davčni eksekuciji v Sloveniji. ; o temeljnih ::afeli'i finančnega prava su smejo odnosno se ■elo morajo davki ijifir-ja\ati na tak način in v takem času, da iztirja vanje izvede ob čim najbolj nizkih stroških. D« ietirjavanje koncem poleta« dobe časovno ni priporočljivo, ker gospodarstvo še ne razpolaga z gotovino, je vsakemu jasno. Vzlic temu je fin. uprava r.»-cela letos z najhujšo eksekucijo ravno v tew času. Tega ljudstvo dolgo ne bo pozabilo. Finančna politika, ki se vodi v Sloveniji, kakor tudi davčni sistem Slovenije in metode, ki se tu vporabljajo, tirajo Slovenijo v neposredno gospodarsko pogubo. Položaj j« tem hujši, ker vsa znamenja kažejo, d* «« nahaja obrt, trgovina in industrija z agrarnimi sloji vred že trajno v najhujši gospodarski krizi. Del te gospodarske krize je zakrivila tudi finančna uprava s svojo politiko. Zato je nujno potrebna remedura, sicer pridemo v najkrajšem času do gospodarskih i» političnih posledic, katerih »e n« bo dalo v«fi sanirati. Nerdna internacionale. Serijozna beograjska mesečna revija »Poli-tički Glasnik«, o kateri je znano, da jo izdaja skupina najvplivnejših radikalnih in vojaških krogov, je obelodanila v eni svojih zadnjih številk članek, ki je pravi alarm in čegar vsebino bi moral poznati sleherni jugoslovanski intelektualec. »Politički Glasnike piše: »V naši javnosti se zelo malo govori o židovski nevarnosti za svetovno civilizacijo ter o položaju naše države napram močnim čini-teljem v svetu: o židovski ali nevidni internacionali. Ravno tako prehajamo molče preko gospodarske in finančne nevarnosti, ki preti državi od židovstva. To je popolnoma razumljivo, če vzamemo v poštev, da je naša inteligenca popolnoma neinformirana o gigantski borbi židovske internacionale za oblast nad narodi, in razen tega so židovske sile tolike, da zatro vsako besedo, ki bi razkrila njih stvarno delovanje. So pa tudi drugi razlogi, da se pri nas molči o židovski nevarnosti. Stvar pa je sledeča: Srbija se je od zaječarske bune do ustanovitve današnje države borila proti dvema mogočnima imperijoma; Turčiji in Avstriji, ki sla bili obe v napotju židovski internacionali in njenim tajnim mafijam. Zlasti Avstrija je bila eden izmed glavnih antisemitskih činiteljev v Evropi. In tako se je delovanje _ Srbije v mnogih točkah krilo z rovarjenjem nevidne internacionale proti obema omenjenima silama. Srbija in židovska internacionala sta, vsaka iz posebnih razlogov, pomagali pri rušenju takratnega evropskega stanja. Vezali so ju trenutni skupni interesi, ki so dovedli celo do formalne kolaboracije srb- * skih državnikov z židovskimi mafijami. To j dokazujejo mnoga dejstva iz naše novejše zgo-dovine. V tem pogledu so velike važnosti zveze srbskih državnikov in kulturnih dela v- cev s tajnimi prostozidarskimi ložami, ki so glavni stebri židovske akcije za postopno osvojitev sveta. Kazen tega so bili Židje, naseljeni v najvažnejših mestih predvojne Srbije, v preslabi zvezi s svetovnimi gospodarskimi finančnimi centri židovstva, da bi utegnili motiti notranje socialno in kulturno življenje Srbije. Niti za versko toleranco ni bilo povodji, ker je pravoslavna cerkev takoj po Vstan-ku, zlasti pa po zmagi demokracije, vtonila v popolnem mrtvilu. Vse to je imelo za posledico, da so se v vseh slojih prebivalstva predvojne Srbije formirale židovstvu na splošno naklonjene struje. Kar se pa tiče inteligence, je bila o židovskem vprašanju neinformirana, pa se je napram temu problemu postavila v pozo demokratične ravnodušnosti. To stanje židovskega delovanja v predvojni Srbiji je omogočilo slične odnošaje in razpoloženja tudi po svetovni vojni. In to je tudi glavni razlog, da se v naši javnosti molči o židovski nevarnosti. Medtem pa se je odnošaj našega naroda napram Židom in njihovi nevidni internacionali i spremenil do temeljev. Z osvobojenjem in ujedinjenjem so se zvrstili pred nas problemi, ki jih doslej nismo poznali, a eno najglav-! nejših je židovsko vprašanje. Troje dejstev je — v svrho ilustracije — v ospredju. Prvič: naša država, najsi se tolmači njena geneza kakorkoli, je legitimistič-na država. Glavno načelo njene zunanje politike je zasnovano na ohranitvi mednarodnih pogodb in obstoječega stanja, medtem ko j« morala predvojna Srbija voditi celo »toletje revolucionarno politiko v smislu rušenja takratnih pogodb in bivšega stanja. In drug« dejstvo ni nič manj važno. Naša država je danes tudi katoliška država, saj se priznava blizu polovice prebivalstva h katolicizmu, * katerim ni vezano samo versko, marveč tudi nacionalno. Naša dolžnost je torej, da branimo tudi en del interesov katoliške- cerkve. Tretje dejstvo pa je, da prehaja naš narod ir. revolucionarne ideologije k izgradbi nove ideologije o nacionalizmu. Ta nova ideologija ga vodi k monarhiji (kot činitelju narodnega edinstva) ter v politični in ekonomski federalizem kot vrelcu življenjskih sil naroda. Slednjič ga vodi h krščanstvu, velikemu moralnemu činitelju. S tem je orisana sprememba našega odno-šaja napram židovstvu. Za nas obstoja židovska nevarnost z vsemi .njenimi komplikacijami. Nemogoče si je zamisliti, da bi se mogla naša država, če ji je na tem, da postane vpliven faktor reda in miru ter da naš narod obdrži naravna bogastva zemlje v svojih rokah, izogniti konfliktu z nevidno internacionalo. Židovska internacionala, ki ruši po sistemu narodne tradicije, te glavne zapreke njen« vsemogočnosti, prenaša težišče svojega srednjeevropskega delovanja na našo državo. Zemljepisni položaj in ogromno prirodno bogastvo sta glavni vabi za židovsko internacionalo. Židovstvo računa s politično razcepljenostjo in ekonomsko nerazvitostjo našega ^naroda ter l dejstvom, da pri nas ne obstojajo antisemitske struje. Zato prisostvujemo danes navalu čifutarije iz njenih srednjeevropskih centrov, Dunaja in Pešte, na Beograd, Zagreb, Osijek, Novi Sad in Skoplje. Židje pretijo pokriti našo zemljo, kakor *cot>ilice. Pri nas se dogaja sedaj, kar se je dogajalo pred 40—50 leti na Madžarskem. Armade sestradanih sinov >izvoljenega ljudstva« so prišle iz Galicije in Poljske preko Karpat v bogato madžarsko ravnino, kjer so v teku par desetletij vzeli skoro vse bogastvo Madžarske v svoje roke Epilog te tragedije madžarskega naroda je bilo burno leto 1918... Mi smo pa v nevarnejšem položaju, kakor Madžarska v tistem času; in ne le radi tega, ker smo gospodarsko in politično šibkejši. Zidovska internacionala je izšla iz svetovne vojne ojačena z večjim apetitom. Židje so pri nas postali edini posredovalci tujega kredita in tuji kapital se bo stekal v našo državo sorazmerno z jačenjem in osvajanjem finančnih in gospodarskih položajev potom domačega židovstva. Židje so se pri nas strahovito razpasli. Večina naših industrijskih in trgovskih podjetij je v njihovih rokah ali vsaj pod njihovo kontrolo.' Ves naš industrijski sever j« podrejen nevidni internacionali. Delovanje židovske internacionale pa ni omejeno le na finančno in gospodarsko polje. Hoče se ji tudi duhovnega suženjstva našega naroda. Razvoj prostozidarskih lož v zadnjem času in zveze nevidne internacionale z našimi vodilnimi politiki (?) dokazujejo, da so Židje na tem polju dosegli dragocenih rezultatov. Židovska internacionala hoče našo demokracijo končno in popolnoma podrediti svojim tajnim ciljem, kakor je to storila z demokracijami zapada. PERIFERIJA. Dramsko delo Čeha Langerja, prevod O. Šesta, režija O. Šesta. Igra, ki je bila v sredo, 7. oktobra vpri-corjena v ljubljanski drami kot druga letošnja novost, ima 15 slik in spada v vrsto modernih oderskih del, ki z mnogimi kratkimi prizori in pavzami prepuščajo igralcem, da nakazujejo odločilne dogodivščine in gledalcem, da si v presledkih vežejo slike v celoto. Igre tega načina so težavne za režiserja, igralca in gledalca. Treba je razmeroma v kratkem času postaviti in spremeniti mnogo scen, interpret mora s kratkimi nastopi izrazito in krepko dopovedati publiki tudi ono, za kar pisatelj ni napisal teksta; konstantno se mora prav formalno predstavljati in podčrtavati in šolati gledalca, ki potem uživa ali pa se dolgočasi, kakor okoliščine nanesejo. In okoliščine Periferiji niso bile mile. Kajti Langerjeva drama je sicer spretno sestavljeno, za oder preračunano delo in je 15 slik med seboj gladko zvezanih, vendar vsa točnost in spretnost ne odvaga abotnega domisleka ki naj bo podlaga za umetnostno kvaliteto drame. Na vsem svetu ne živi zdrava glava, ki bi svetovala .in sugerirala umor zato, da so potolaži vest, umiri duh in izbriše kes za že storjen, pa nehoten uboj! laka ideja je Človeškemu pojmovanju zoprna, ce ne abnormalna zabloda. Porabimo recept te morale še na tločin krvoskrunstva, požiga, rice. In kar za dve leti naenkrat! Ta davek posilstva itd. in kakovost Periferije «o um pokaže v celotni neumnosti; patologiji niti ne rečemo, ker je pisatelj sam svoj evangelij omilil s histerično sentimentalnim posredovanjem. To bažo velikomestnih duševnih dražil na ljubljanskem odru brez škode ignoriramo in bi jo cenzor mirne duše lahko prepovedal tudi za odrasle, kakor jo je za mladino, ne toliko radi kakšnih pohujšljivih prizorov kot radi nepotrebnosti. Naše mnenje glede imenitnosti Periferije nam bo bržčas oporekano, ker so prevod, režija in inscenerija iz enega vrela. Ali tudi vprizoritev je precej tako brez prave podlage, kakor delo samo. Klasična je vsekakor zmeda v pojmovanju moderne dekoracijske umetnosti, ki se naslanja na kubizem, ekspresionizem in druge smeri modernega umetnostnega izraza. Večerne obleke rme-nega obuvala ne prenesejo, pa lo je moda in tak defekt bistva osebe ne spremeni. Karakter takih kreacij pa, kakor jih vsebuje scena Periferije, leži preočito na dlani, da bi ga mogli drugače pojmovati kot zmedo in narobe originalnost. Scena je fiksno zaključena celota, ki ne more med prizorom sama od sebe preskakovati iz materialno pro-storninskega nazora v individualno spiritu-alistični. V dobi ko se vsaka umetnostna struja z znanstveno resnostjo bije za svoj jasen izraz, lahko zahtevamo jasno .°Pr®„f ' tev tudi od inscenatorja. Scena naj vzg J ! vpliva in jo naj publika razume >n, l? j razumela, če bo »miselno izpeljana koli - Ulični «meri. Bre» »Ul* bomo p» ■aaSali v«dno 1« traija *ne«d«. 1» 1» to: praška umetna obrt je izredna; ali uporabljanje enostranskih čeških vzorcev ni potrebno na slovenskem odru; nekaj sposobnosti za načrte imajo tudi naši ljudje in j® še vedno boljše, da se makar ob importu kal nauči domač projektant, nego da se zadovoljni razkazujemo v ponošenem. Poleg raznih prekomernih zahtev, j stavi Periferija gledalcu in odru, je g di tiste vrste, ki mora iralsko operirati s tipi. Za solidnega meščana je predmestni človek interesanten predstavnik revolucijskega, ne sicer toliko psihičnega kakor fizičnega temperamenta. Pest deli na periferiji ugled, deli ljudi v kaste in jih po zunanjosti karakterizira. V naši igri se n0"1 publika praški žanr; tega Langer in ampak dobro poznata ne le no ^eftkn0 ironično- sath’čniraVetgtT’per!?e?ijs'- >humor« * satnicna. \e. i ren .. y prev0(ju obenem življenj ^ karak(er , in v naši H nProdnen, terenu je delo igralsko Togoče in m gledalca znosno kot situa-piiska groba komedija s tragično-sentimen-talno navlako z izcizeliranimi tipi. S temi ti-I „j se vedno radi poskušajo, ker so težki in hvaležni, prvorstni karakterni igralci. Teh markantnih specialitet na odru ni bilo, p* se nam tudi ne toži po njih, ker igra ni bil* l potrebna in je vseeno, ali se je interproti-j rala in igrala i vso ambicijo in izčrpnostjo. ! ali pa je potekla gladko brei vr*eli in r«*-| odetij tako, kakor »mo jo videli. I. »• Velika Nemčija — Jugoslavija. (V odgovor na članke mariborskega —v.—b.) Cianid mariborskega prijatelja — v.—b.— prav zanimivi, to pa zategadelj, ker so jasen dokaz, kako težko se naši ljudje streznijo in otresejo zmot, ki so krive naše nesreče. Tudi prijatelja —v.—b,— ni ničesar naučil naš »črni koroški da iv iu ako bi šlo po njegovem, bi ga doživeli tudi drugič; on plava z zavezanimi očmi povsem v tistih vodah, ki so nam Koroško odplavile iu bi jo tudi drugič in definitivno, ako bi se nam ponovno nudila prilika in bi se našim diplomatom posrečilo, spraviti to vprašanje sploh na tapet in v razpravo... Zato nekoliko odgovora prijatelju —v.—b.—, oziroma dopolnila mojim dosedanjim člankom. Dopisnik iz M. priznava, da po nepotrebnem ni ustvarjati narodnih mučenikov. — Toda on gleda na vse to edino le — z mariborskimi očmi. Meni gre za mnogo več iu to on prezira. Meni gre za tisti naš muče-niški narod, ki ima za nas tisočkrat več pomena, nego vse tisto štajersko nemštvo in koroško nemškutarstvo. Zato sem zaklical: Ne dajati novih vzorcev za preganjanje naših najboljših bratov. Navajal sem drastične vzglede, kako so peklenske odredbe proti našemu narodu opravičevali prav z mariborskimi vzgledi, češ: »Tudi vi niste nič boljši... po vaših metodah se ravnamo.« Priporočal sem ponovno, ne govoriti o tisti peščici Nemcev, marveč v par desetletjih z velikopotezno taktiko na najlepši način likvidirati to vprašanje v Sloveniji. — Mariborski prijatelj pa mi tu slika nevarnosti, ki naj prete od te peščice tamošnjega nemštva, govori o iredentistični propagandi v našem obmejnem ozemlju itd. Cernu tudi ob tej priliki tako re3 nepotrebno slikanje hudiča na steno, da bi utegnili celo naši prijatelji dobiti vtis: da je to vprašanje res nevarno evropskemu miru?! Saj sem dopisniku že napisal (»N. D.-, št. 19ti) besede: rimate oči in ušesa, da morate videti in slišati vse, kar more škodovati državi. Take krivce te primite -in kaznujte eksemplarično. Nikakor pa ne delajte po nepotrebnem narodnih mučenikov.« — In povedal sem, zakaj ne! Ako me —v.—b.— noče razumeti, ne morem pomagati. O mirni rešitvi tega vprašanja piše sam v- p,— takole: »Mnogi so se že sprijaznili ■l danimi razmerami in ti žive med nami lahko mirno, zahajajo v naše družbe, na naše prireditve in nihče se niti najmanje ne vznemirja, če govore tudi nemško, ako našega jezika ne razumejo. Celo Orjuna živi s takimi Nemci v dobrem razmerju ...« — Tako je prav! Ako je že v šestih letih »mogo takih«, koliko jih bo v daljnjih desetib, ako boste pametni vi mariborski in okoliški Slovenci? — Ako pa je danes še mnogo takih, ki so »intransingentni šovinisti«, tedaj ste Slovenci sami krivi! Ali vam nisem zapisal goriškegu recepta: »da ne postanejo objestni na naših tleh, proti temu ima slovensko ljudstvo uspešno radikalno zdravilo v svojih rokah ...« Ako ga ne poznate, vprašajte —• go-riške Mariborčane, kako se je to zdravilo obneslo pri njih doma — in koliko se morajo v Mariboru boriti za pošten obstanek, ker ste ostali Slovenci take mevže, da morejo razni nemški trgovci izključno ob vasi podpori ostati »intransingentni šovinisti- in nevarni iredentisti! Ali mislite, da vam pride ententa na pomoč? — Čudno se čitajo besede mariborskega prijatelja, ko pravi: »Ignorirati nemške iredentistične propagande ne moremo ..ko pa sami redite domnevne propugatorje tako dobro, da morejo brez skrbi za svoj obstanek ostati »intransin-gentni šovinisti«, dočim se morajo pošteni Slovenci prokleto boriti za svoj skromni obstanek. O, poznam te razmere mnogo, bolje, nego mi dopušča gospod dopisnik iz Maribora; pisal sem q njih —- skoro enako že pred 40, 30, 20 leti! Pa tudi bojevit je moj mariborski prijal telj- Pravi: >V boju ne odloča velikost in tudi vselej ne tehniška sposobnost, ampak mnogo bolj volja, vera v svojtf veljavo iu pravočasen afront... Volji, moči iii odločnosti imponira pa tudi le volja, moč iu odločnost.« Torej v boju je tako! Je precej resnice v teh besedah, samo da ta primera za naš slučaj šepa isto tako, kakor še večina poznejših, ki nam jih nekam bombastiški podaja. Ne želel bi, da bi morali Slovenci v boju pokazati te lepe lastnosti, ker močno se bojim, da bi bile vse žrtve zaman ... Ni vsak recept za vse bolezni! Že v enem svojih člankov sem kar v naprej videl tako lahkomiselno govoričenje in sem opozoril na .-.tari latinski rqk: Ako dva delata isto — ni isto! — Kemalova Turčija je poglavje zase v zgodovini, ne pa sijajen primer za nas. V borbi za Mosul res ne bi smelo biti težko uganiti, kdo zmaga, ali Keinal ima napram stokrat močnejši Angliji tudi jako močno orožje: 1. tisočkrat več pravic do Mosula, nego Angleška; 2. vso pomoč od sovjetske Rusije; 3. vse strategične prednosti, ki jih daje lega. Turčija je tam — doma, Anglija pa je — daleko. Poglejte položaj Francije in Španije v Maroku! — Od vzvišenega do smešnega je le en korak, je dejal Goethe, in tako bi postala smešna n. pr. Jugoslavija, ako bi bil kak njen zastopnik izrekel mutatis mu-tandis nekaj takega, kakor Kenial v Ženevi. On je zagrozil in njegove besede so odmevale, kakemu našemu diplomatu pa bi rekli, da se mu je zmešalo v glavi! Enaka je primera z D’ Annunzijem in Reko! Kaj vse je dosegel D, Annunzio, vemo dobro! Postal je celo duca di monte nevoso! - Ako bi se pa pred njim našel kak slovenski D. Annunzio in vdrl na Reko, kaj. bi bilo? Drugi dan bi imeli Italijane v Ljubljani, tretji v Mariboru — in ni gotovo, ali bi jih kdo pognal zojjet nazaj na Kandlerjevo mejo. Slovenskega D’ Annunzia pa bi obesili, ako bi jo prej ne popihal! — Torej le ne takih primer, ki so morda mikavne za otroke in politiške otročaje! Končno pravi moj mariborski prijatelj: >V to poglavje spada končno tudi koroško vprašanje, o katerem resno dvomim, da bi se dalo rešiti popolnoma v sporazumu z Avstrijo, odnosno z Nemčijo.« Ne, prijatelj, v poglavje po vzgledu D’ Annunzia in Kemala prav nič ne spada nase koroško vprašanje! Ako nimamo drugega 1 recepta pripravljenega, smo v naprej izgubljeni! j * Prvi člunek »Korektura naše severne meje« je pa višek mon3truoznosti, preveč paprike za slovenski želodec! — Dopisnik nima prevelike zaupljivosti v »pravične namene« velikih zmagovalcev, in ne veruje, da bi se dalo koroško vprašanje rešiti »na povsem prijateljski način, potom sporazuma diplomatov za zeleno mizo« — čeprav po drugi strani »nič ne dvomi, da bi gospodje v Berlinu ne bili pripravljeni stopiti z narni v tozadevna pogajanja..« Ali, pravi, nemško javno mnenje sili na Jadran Ln »s tega stališča bo presojala Velika Nemčija koroško vprašanje in s tega stališča ga moramo presojati tudi mi — če hočemo biti realni. Pri reševanju takih zadev ne pozna nihče sentimentalnosti, zato bo moral biti naš nastop nagel (kakor pohod v Pečuh in Albanijo! Pis.) in energičen nastop naroda, ki se zaveda, da doseže danes nekaj z žrtvami... Pridobljeno bomo že znali čuvati!« Strašno! Ali ste pomislili, kaj pišete? Ako torej niti »veliki zmagovalci« ne rešijo za zeleno mizo koroškega vprašanja (ki za nje danes niti več ne eksistira!), tedaj naj Jugoslavija kratkomalo gre z vojsko proti — Veliki Nemčiji. Otročja je tolažba: »Ce se bo dvigal nemški narod, se bo dvigal tudi naš, in nikjer ni rečeno, da bomo mi Jugosloveni lakrat, ko si opomore nemški narod taki, da bi se morali bati njegove revanže. Do takrat bo brezdvoma (!!) rešeno tudi že bolgarsko vprašanje in vprašanje Rusije.« Te grozne besede so tiskane črno na belem v resnem listu, ki je menil, da jih mora tiskati, ker hoče dati prostora različnim nazorom! Zato si moramo malo pobližje ogledati položaj, v kakršen bi brez pomisleka zapletel Jugoslavijo naš mariborski dopisnik. A. G. Politične vesti. — »Izgubljena bitka«. Ko je bil kralj Aleksander na Korčuli, so mu povedali, da se je iz tega majhnega otoka satno v enem letu izselilo vsled pomanjkanja 1200 oseb. Ko je kralj to slišal, je vzkliknil: »Pa to je ena izgubljena bitka!« in takoj nato je dodal, da jo treba Korčuli nujuo pomagali. = Jadranski klub. »Pravda« poroča, da nameravajo dalmatinski poslanci ustanoviti poseben Jadranski klub. Njemu bi pripadali vsi dalmatinski poslanci, vendar pa bi vsi njegovi člani obenem ostali člani dosedanjih klubov. Jadranski klub bi nastopil le tedaj, kadar bi šlo za izključno jadranske zadeve. Vseh dalmatinskih poslancev je 1(5. Ce pristopijo h klubu tudi zajedničarji (2 poslanca) samostojni demokrat Grisogono in demokrat Angjeliuovič, še ni gotovo. Vladni poslanci pa so na vsak način odločeni, da ustanove Jadranski klub. — Dr. Žerjav je postal v zadnjem času žur-nalist. Zlasti pridno se oglaša v »Domovini«, ki ne ve, kako bi dovolj na široko natisnila-dr. Žerjavove članke. Mislimo, da je trud »Domovine« odveč, ker je praznota člankov že dovolj vidna. Če si ne bo pridobil dr. Žerjav lavorik v politiki, v žurnalistiki si jih prav gotovo ne bo. — Reakcija v Italiji na pohodu. Tretji val fašizma, ki ga je napovedoval Farinacci je dejansko objel Italijo. Pričelo se je s preganjanjem prostozidarjev. Menda zato, da bi se izbrisalo nekdanje članstvo Farinaccija pri prostozidarjih in njegova nesmrtna blamaža, ko je hotel to tajiti. Znani umori v Firenzi so bili uvod k preganjanju prostozidarjev, kar se je potem nadaljevalo po drugih italijanskih mestih. — Za popolno reakcijo pa je poskrbel veliki fašistovski svet, da bodo priznane pri mezdnih pogajanjih samo faši-5lovske sindikalne organizacije. Vsak štrajk bo prepovedan in se bo kaznoval kot zločin. — Pa tudi na državljanske svoboščine se je spravil veliki fašistovski svet. Župani se kratko malo odpravijo in na njih mesto pridejo imenovani podestš. Samo velikim mestom se prizna občinska avtonomija, toda le pod pogojem, če ni bil občinski svet dvakrat razpuščen. Tudi se ne smejo voliti v občinski svet ljudje, ki se bore za spremembo sedanjega političnega sistema. Z drugimi besedami se pravi to, kdor ni fašist ali vsaj fašistom prijazen, sploh ne more biti voljen. — Dosledno tem reakcionarnim odredbam se seveda prikrajšajo tudi pravice parlamenta. Uvede se cehovski sistem. Posamezni stanovi volijo svoje posebne zhstope, ki odločajo o njih zadevah. — Da se moč ministrskega predsednika utrdi, se ustanovi novo ministrstvo, predsedstvo ministrskega sveta. Tako bo imel Mussolini na državne stroške svojo strankarsko pisarno. — Tudi senat se izpremeni in se bodo vsi senatorji volili. Volili jih bodo pokrajinski cehi po znanem fa-šistovskem receptu, da so sposobni za to mesto edinole fašisti. Le dosedanji senatorji ostanejo v senatu do svoje smrti. — Tako bo fašizem popolnoma izpopolnil svojo diktaturo in se instaliral kot popoten gospodar Italije. Vseeno pa bo lepega dne sfrčal, ker je zakon političnega življenja, da nasilje ni kos narodni volji. Ta pa je tem bolj proti fašizmu, čim bolj uklepa fašizem narod v spone. — Konferenca v Locarnu. Kakor smo že poročali, se trdi v krogih konference, da ima-je italijanski delegati besedilo načrta garancijskega pakta v rokah. Italijanska delegacija sicer to zanika, vendar pa se trdi, da besedilo samo zato še ni bilo objavljeno, ker so to fašisti izrecno in z grožnjo najhujših kazni prepovedali. Sodi se pa, da se bo ob- ' java načrta z italijanske ali poljske strani . čisto gotovo izvršila v trenutku, ko bi bila nevarnost, da sklene konferenca nekaj, kar bi bilo za eno od obeh držav nevarno. Z objavo načrta bi se mogla konferenca tudi razbiti in to bi bil namen objave. — Juristi so j se morali ponovno sestati, ker je Francija I dosegla, da se njen predlog glede vzhodnega ! garancijskega pakta uvaži. Francija zahteva, i da se ji prizna pravica, da čuva nedotakljivost Poljske iu juristi so dobili sedaj nalog, da skušajo najti kompromis med nemškim in francoskim stališčem. Ob petletnici plebiscita Zgodovinska seja. (Ob petletnici koroškega plebiscita.) Bilo je dne 23. julija 1920, torej dobra dva meseca pred plebiscitom, ko smo imeli v Borovljah sejo, kjer je naša plebiscitna delegacija tolmačila in priporočala angleški predlog, naj bodo občinski volilni odbori v obeh conah paritetno sestavljeni: po tri člane imenuje nemški delegat v Celovcu, jx> tri slovenske pa naš. Zaman smo opozarjali na usodno posledice takih odborov. Naši člani bodo pri vsaki važnejši odločitvi podlegli nemškim, ker so ti daleko inteligentnejši. Pa tudi ko bi se protivili, bi potem odločila antantna komisija, katere smer smo le predobro poznali. Ce dobimo tudi v coni B v vsaki občini po tri naše zastopnike, nam ne bo nič pomagalo, ker v mnogih občinah niti treh takih članov ne najdemo, ki bi se hoteli pri znanem terorju javno izpostaviti za SHS. Paritetni princip pa je tudi krivičen, zato smo povdarjali, ker je povsod parlamentarna navada, da je večinska stranka, in to smo v coni A Slovenci, močneje zastopana kakor pa manjšinska. Ti in podobni ugovori niso pomagali. S povzdignjenim glasom je odličen naš član delegacije, sam Korošec, vsklik-nil: »Gospodje, ne bojte se za cono A!« In tako so pritrdili angleškemu predlogu vsi razen treh, ki so oddali votum sejiaratum. Bodočnost je potrdila našo bojazen. Poleg treh nemških navihancev, navadno bivših učiteljev ali uradnikov, so sedeli trije naši kimovci, ker je bila po besedilu plebiscitnih pogojev skoro vsa, itak maloštevilna slovenska inteligenca izključena od glasovanja. Iu tako so na predlog nemških članov prišli razni neupravičeni Nemci iz vseh krajev Avstrije v volilne imenike. Tako je bilo mogoče, da so našteli nad 57.000 glasovalcev, dočim smo mi po ponovnem štetju pred plebiscitom našteli kvečjemu 24.000 upravičencev. Slovenci smo dobili 15.200 glasov, smo torej po tej kalkulaciji zmagali. Toda odločilo je onih 13.000 glasovalcev ali glasovnic, ki so se v zadnjem hipu vrinili, ker naši volilni odborniki vsled paritetnega principa niso znali iu mogli preprečiti lake mahinacije. Jug. Matica. KOROŠKI DAN V LJUBLANI. Soboto 10. oktobra ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani Akademija-Koroški večer (govor, petje, solisti in nastop treh pevskih zborov). Nedelja 11. oktobra ob 11. uri dopoldne javno zborovanje pred univerzo. Po zborovanju obhod po mestu. Nedelja 11. oktobra ob 3. uri popoldne mladinska predstava v dramskem gledališču: »Pravljica bodočnosti«. Soboto in nedeljo v Narodnem domu »Koroška razstava«. Vsi smatramo ud.eležbo za sveto dolžnost. »Koroški večer« v Unionski dvorani. Danes v soboto 11. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v Unionski dvorani akademija, ki nosi naslov »Koroški večer«. Pri tem večeru sodelujejo pesnik Oton Župančič, ki je prevzei govor, operni pevec Svetozar Banovec, prof. Janko Ravnik, pevski zbori Glasbene Matice pod vodstvom g. Srečka Kumarja s petimi ženskimi dvospevi ob spremljevanju prof. Ravnika in Zore Zarnikove. Dvospevi so delo enega največjih čeških komponistov Josipa Suka. Pevski zbor »Ljubljana« zapoje kot uvod v akademijo Klemenčičev zbor na lepo besedilo »Oj, poglejte ptičke na domače njive, zatem pa koroško narodno: »Pojdem v rute«, tam čez je mraz« v harmonizaciji Oskarja Deva. Paleg »Gor čez Izaro« je gotovo najdepša narodna pesem koroških Slovencev. Sklepne točke akademije je prevzel Zorko Prelovec z moškim in mešanim zborom »Ljubljanskega Zvona«. Zvonaši, znani izvrstni pevci, zapojo v moškem zboru »Je dro luštno po let« in pa najiep-v moškem zboru »Je dro po let« in pa najleji-šo iu najbolj znano koroško popevko »Gor čez Izaro«. Zadnji dve točki sta Adamičev zbor za narodno besedilo »Kaj ti je mojica« in pa veličastni Premrlov »V Korotaiu. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu od 25 Din navzdol. Georges: Mrcvarstvo. Silno neokusno je pri nas prevajanje fraz, kakršnih je dan na dan vse polno po nemških listih, ki so po večini v rokah Judov, ki že po svojem pokolenju ne morejo nobene stvari po evropsko povedati temveč pitajo svoje bravce z zavitim izražanjem, ki je deloma nastalo v dobi romantike predvsem pri Romanih (od njih so vso to omlednost prevzeli Nemci, od teh pa mislimo, da jo moramo tudi mi), deloma pa ga množijo iz zaklada svoje orientalske ali neorientalske fau-htf « • u,? rečem, da se da vsaka misel vtk Ne nit L r kak matematičen sta- u Bre? fiRul' in primer se sploh ne da govoriti, saj tudi narod ne govori popolnoma suho. Pa kaj govorim na-■rod — niti trgovec ne more izhajati brez prenesenih pomenov. Toda so stvari, ki so za slovenska ušesa ne le zoprne, temveč tudi smešne. . Na primer: »V Novem Sadu se je odigral te dni v veslaškem klubu misterijozen umor ali samomor.« Ali se zaveda tisti, ki kaj takega napiše, nezmiselnosli takšnega izražanja? Trav gotovo ne! Umor ali samomor, ki se odigra ni prav nobena nesreča in Če bi se vsaka nesreča, neprilika in še marsikaj drugega samo odigralo, in sicer po vojji ljudi odigralo, bi bilo življenje prav prijetno, ker bi zlasti pri nas iz samih .takih zabav in is ploskanja sploh ne prišli. Toda vsa tragika povojnih razmer je baš v tem, da se umori in samomori le preveč dogajajo, odigravajo pa samo v gledališču. Kako p,a v gledališču to napra- vijo, ali dobro ali slabo, to se pravi tako, kakor se take stvari v življenju res dogodijo, ali ne, ne more nihče povedati, ne igralci, ne gledalci. Popolnoma realistično prav gotovo ne, ker bi sicer nihče ne'jR°skal. Sploh se pa pri umoru v gledališču ne ve, komu občinstvo ploska, ali morilcu ali umorjencu! Pa to mi je prišlo samo tako mimogrede na misel. Torej: umor sc jo zgodil, ne pa odigral. Prav tako iz igralskega žargona je franco-sko-nemška fraza: »vlogo igrati«. Ta pa se ne piše samo, temveč jo splošno govore, in sicer celo prav preprosti ljudje, ker se jim lako spakovanje posebno imenitno in izobraženo zdi. Pa kadar se govori o ljudeh, naj bi že bilo tu pa tam, sicer pa ne. »To ne igra nobene vloge se mi zdi spakovanje. Ali ni bolj lepo: »To je brez pomena«? Dr. A. Breznik ima v svojem slovenskem pravopisu: vloga; igrati vlogo (fr. jouer un rčle) slov. imeti pomen; n. pr.: Ptice igrajo veliko vlogo v stvarstvu, slov.: imajo velik pomen, so velikega pomena. Občutek imam, da pomen imeti francoskemu izrazu vendar povsod točno ne ustreza. N. pr.: Napoleon je igral veliko vlogo v zgodovini: je imel velik pomen v zgodovini, je bil velikega pomena. Zdi se mi, da je za Napoleona le premalo rečeno, da je bil samo velikega pomena, kajti on je bil res velik mož, ki je bil dolgo Časa odločilna osebnost v svetovni zgodovini. V tem slučaju bi jaz rekel: Napoleon je bil velika osebnost v zgodovini. Če kdo ve kaj boljšega, mu bom prav hvaležen, če me pouči. Omeniti pa moram, da ima »vlogo igrati« v slovenščini postranski pomen, in sicer postranski pomen z ozirom na francoščino, kajti sam zase je ta slovenski postranski pomen ; pri nas glavni. V slovenščini se — po mo-; jem čutu — prav lahko reče: Nadvojvoda Friderik je igral v svetovni vojni veliko vlogo, kajti on jo je res samo igral, velikega pomena pa ni bil, velik mož pa še celo ne. Prav tako, toda iz nasprotnih razlogov se tudi ue more reči: Kralj Peter I. je igral veliko vlogo v zgodovini osvobojenja Južnih Slovanov, kajti on ni igral samo take vloge, oziroma on te vloge ni samo igral, temveč je za našo osamosvojitev tudi res kaj delal m storil; tudi zanj je premalo, uko se pravi le, da je imel velik pomen za naše osvobo-jenje. Tudi o njem se mora govoriti, da je bil velika osebnost v zgodovini osvoboditve Jugoslovanov. Isto, kakor za kralja Petra I., ,1®. tudi za predsednika češkoslovaške republike, Masarjka. - • >v'°.go igrati« prehajam na »delovali« in »delati«, kar se bo morda marsikomu čudno zdelo. Toda verjemite mi, da je med »vlogo igrati«, kakor sem zgoraj razložil, in med »delovati« silno ozka zveza. Kajti vsi tisti, ki samo »delujejo« (a ne »delajo«) na primer za narod, tudi samo »vlogo igrajo«. Besedo »delovati« smo si Slovenci skovali za nemško besedo »vvirken«, ki se pa pravi po slovensko prav tako »delati«, kakor »ar-beiten«. Pa kakor drugod, tako smo morali tudi tu zaradi nemščine imeti dve besedi. Po pravici pa moramo reči, da smo za »delovati« prav lahko od srca hvaležni tistim, ki so ta izraz napravili, dasi ga niso iz resnicoljubnosti. Med »delovati« in »delati« je namreč res silen razloček, že po efektu. Kajti vsem tistim, ki so za narod delovali, .se je dobro godilo na zemlji in po smrti so iffieli sijajen pogreb. Tisti pa, ki so delali, so imeli vse življenje s trnjem nastlano, godilo se jim je slabo ne samo materijalno, temveč tudi moralno. Toda tem se je prav godilo! Zakaj so tiho »delali« in ne na glas »delovali«? Ali niso vedeli, da je treba vsaki stvari reklamo napraviti? Mar bi bili posnemali kokoš, kakor so jo razni rodoljubi, ki so za narod na glas »delovali«, zase pa po tihem »delali«. Saj so prav tako lahko opazovali kuro, koliko ralita, preden jajce znese, in koliko je šele kokodajskanja, kadar ga znese! Koliko kričeče reklame za malo jajce, koliko delovanja in kako malo dela! Koliko fraz in kako malo moštva! Takih frazastih besed, kakor »umor se je odigral«, »vlogo igrati«, »delovati« itd. se je razpaslo silno dosti. Sem spadajo tudi »upihniti življenja luč«, »pretrgati nit življenja«, »zdravniku ni preostajalo drugega, kakor da je konstatiral smrt« itd. Za tako prazno govorjenje imajo Gorenjci prav krepko in dobro primero, ki je pa iz dostojnosti ne morem napisati. Kadar čitam take kupe brezpomembnih besed, mi je, kakor bi žvečil po-cukrane polže. Vsem takim frazerjem naj bi bil za zgled šolarček, ki je imel v šoli nalogo, naj opiše »Našo hišo«. Jaz. te naloge nisein videl, povedal pa mi jo je Oton Zupančič, ki jo je Čital (ali ima morda še zdaj original). Začne pa se takole: Naša hiša. Naša hiša je bajta. Okrog hiše je dvorišče. Na dvorišču ima pes svojo hišo, da laja. Na dvorišču so tudi dreki in rože, ki jih trgani. To je realist in kratkih besedi! Bojim pa se, ds naloga v šoli ni ugajalaI Toda: »Prid’, zidar, se les učit!« ... (Dalje sledi.) ^ Dnevno koncerti: V kavarni od 5 do pol 1 ure ponoči. V kleti „ 6 „ 12 „ V restavraciji „ 1 „ 12 „ Ob nedeljah in praznikih zajutr- kovalni koncert v restavraciji. DAMSKA KAPELA restavraciji ZVEZDA' Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla jedila. S Driooročala Pran in Roza Krapež. Stojišča po 4 Din, dijaki po 2 Diu. Vstopnice vseli vrst je dovolj na razpolago. Javuo zborovanje za Koroško se vrši jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne na Kongresnem trgu. Po zborovanju se izroče sklenjene resolucije velikemu županu ljubljanske oblasti. Te resolucije ponese na vlado Jugoslovensku Matica, spremljana od vseh zborovalcev. Sprevod krene izpred univerze po VVolrovi in Prešernovi ulici, Aleksandrovi in Kleiweis-sovi cesti do vladne palače in na to po H j inski cesti in Vegovi ulici nazaj pred univerzo. . V sprevodu naj bo vse kar misli in čuti na- ; rodno v Ljubljani. Obcestnih gledalcev si pri- , reditelji ne žele. Kediteljstvo prevzamejo ) člani narodnih društev. Sprevod naj bo naj- • veličastnejša in najdostojnejša manifestacija j za koroške Slovence! Mladinska predstava v dramskem gledališču ob priliki »Koroškega dne . V nedeljo ob 3. uri popoldne je v drami prva vprizo-ritev nove mladinske igre, ki jo je spisala gdč. M. Urošljeva »Pravljica bodočnosti . igro izvajajo pod vodstvom pisateljice in režiserja Lipaha gojenke ženske gimnazije in licejske osnovno šole. V nji nastopi tudi balet mladine, ki ga je naštudirala solo-plesalka narodnega gledališča gdč. Tuljakova. Pri tej mladinski predstavi sodeluje tudi pevski zbor dižavnih učiteljišč pod vodstvom skladatelja Krnila Adamiča in pa orkestra.- Igra je izredno ljubka in polna lepe domorodne vsebine. Starši, pripeljite svoje malčke na to prireditev. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. »Koroška razstava«. 'Ob priliki obletnice koroškega plebiscita je otvorjena v Ljubljani »Koroška razstava«, na kateri je razstavljeno obilno gradiva, ki se nanaša na koroško Slovenijo in na plebiscitno delovanje. Razstavljena je vsa slovenska in velik del nemške propagande. Kazni zemljevidi in diagrami nam nazorno pojasnjujejo razna ljudska štetja, slovensko posest, naše kulturno življenje na Koroškem in drugo. Razstavljene so narodne noše in krajevne slike, ki kažejo čudežno lepoto koroške Slovenije. Na tej ra/.stavi je zbrana skoro vsa literatura, ki je izšla o Koroški, skratka, razstavljenih je toliko in tako zanimivih predmetov, da more vsak obiskovalec dobiti jasno sliko o Koroški. Razstava je v Narodnem domu v Ljubljani, odprta v soboto od 2. do 5. ure, v nedeljo od 9. do 5. ure popoldne. Vstopnine ni, pobirajo se le prostovoljni pri no si v svrho kritja stroškov. Razstavno gradivo sla zbrali Jugoslovenska Matica in Orjuna Sv. Peter - Mosle. Občinstvo opozarjamo, da je razstava v pritličju Narodnega donia in ne kakor je bilo prvotno plakatirano \ St. Peterski vojašnici. Na kaj nas spominjajo zeleni plakati p« Ljubljani? l)a je danes v soboto zvečer ob 8. uri v »Unionu »Koroški večere z bogatim vsporedom in da je dolžnost nas vseh, da ga posetirno v uajvečjem številu. Linionska dvorana mora biti danes polna, do zadnjega kotička. To zahteva ljubezen do koroških Slovencev. Narodue damo prirodo v nedeljo dopoldne od doI 9. ure do 1. ure popoldne po mestu zbiralni dan na korist koroških ^ovencev Prodajali se bodo posebni znaki. Najmanjš prispevek 1 Din. Naj ne bo Ljubljančana, ne bi nosil v nedeljo dopoldne tega znaka. Podružnica Jugoslovenske Matice v Irbov-Ijali obhaja s sodelovanjem vseli kulturnih in lutcijonaluih društev, dne 11. oktobra l9_o, spomin na zgubljeni koroški plebiscit. Protest se vrši na sledeči način: 1. Ob 8. uri dopoldan zbirališče društev in občinstva pred rudniškim gasil, domom na Vodi. 2. Ob 9. uri dopoldan manifestacijski protestni pohod z godbo od rud. gasil, doma do lipe »Svobode na trgu pred cerkvijo. 3. Sv. maša za padle vojake v bojih na Koroškem ob 10. uri. 4. Po sv. maži se vrša na trgu pred cerkvijo deklamacije, govori, petja koroških pesmi in godba igra narodne komade. 3. Pohod nazaj do rudniškega gasilskega doma. Popoldan istega dne se vrši akademija v Sokolskem domu in v Društvenem domu, kjer se bodo ob tej priliki pobirali prostovoljni prispevki v korist Jugoslovenska Matice.— Vabimo občinstvo, da se te protestne manifestacije udeleži v čim večjem števiiu, da s tem dokažemo, da nismo še pozabili ua brate onkraj Karavank iii da glede Koroške še ni izrečena zadnja beseda. Podružnica Jugoslovenska Matice v lvočev-iii priredi v soboto 10. I. m. s sodelovanjem vseh kulturnih društev »Koroški dane v hotelu »Trst«. — Odbor. SVOJEMU ČLANSTVU! V soboto, dne 10. t- «>• .ob 8- uri z.vccer privedi Jugoslovenska Matica v spomin na nesrečni koroški plebiscit svečano akademijo v dvorani »Union«, v nedeljo 11. t. "*• PH javno zborovanje pred univerzo na Kongresnem trgu. Pozivamo Vas, da se tako akademijo, kot manilestacijskega zborovanja, udeležite v čim večjem številu. V torek 13. t. m. pa prirodimo v društveni čitalnici v Narodnem domu svoj koroški ve-ier, na katerem predava biat dr. J. C. Oblak. Začetek predavanja točno ob pol 9. url »večer. Zdravo I PROPAGANDNI FOND ZA KOROŠKO.« Povdarjalo se je, da sla bila naša otroška lahkovernost v dobrohotnost posameznih velesil in naša nesposobnost krivi nesrečnemu izidu. Res je to! Toda vsemu temu so se pridružile na slovenski strani žalibog še razne nepravilnosti pri fondu, ki je bil tedaj v Ljubljani na razpolago za plebiscitne svrhe, t. j. pri »Propagandnemu fondu za Karo- j škoc. ; Po naših informacijah je bil ta fond proti- j pravno prikrajšan za nad Din l.OUtf.OUU.— j \sled manipulacij pri prodajah svinca iz la- j krat sekvestriranega mežiškega rudnika in j sicer pri poslih, ki tvorijo uei znane svinčene aieiv. L)o dotacije je imel Propagadni fond pogodbeno pravico. le manipulacije so bile zagrešene s slovenske strani v cusu, ko smo Slovenci bili v najiiujšem boju za slovensko Koroško iu ko ui moral slovenski narod, kakor se je pred dnovi v ustih pravilno povdarjalo s strani jugoslovenske Matice: usmeriti >\se duševne iu gmotne sile na koroško bojišče«:: L ozirom na bližajočo se končno rešitev koroškega vprašanja poživljamo veUko županstvo ljubljanske oblasti kot upravitelja gornjega lonua, da varuje njega pravice! In še nekaj: »Propagandnemu ioudu za Koroško«, je v letu tedanji upravitelj, t. j. predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo dalo brez, pravega povoda naslov >i'ro-pagandni fond predsedstva pokrajinske uprave.. javnost zen vsekakor zvedeti, ati so oiie dispozicije iz prekrščenega koroškega fonda tudi po tej neutemeljeni spremeuitv i naslova porabljeno za Koroško, ali vsaj za druge na-roduoobrambehe namene. Vsekakor pa zahtevamo v imenu javnosti, da iomi, ki je bil ustanovljen za Koroško, ki je v to svrho bil dotirau, m ki ima v is! i namen tir jati še nad 1,1/1 Iti.OUU dinarjev, ostane tema namenu ohranjen oz, da se ga temu namenu zopet povrne! Obračamo se na vso javnost, naj podpre našo opravičeno zahtevo, da končno naši na-rodno-oorambeni »Propagandni toud za Koroško dobi kar mu gre, in da se bo denar tega fonda uporabljal v one svrhe, katerim ja iz vsega začetka namenjen! — Zadnja pot Ivana Šušteršiča. '/. vso pravico je mogel reči o sobi pokojni Ivan Šušteršič, da se ni nihče tako vztrajno in tako uspešno boril proti liberalizmu, ko ravno on. So z večjo pravico pa bi mogel reči, da še ni nihče vodit SLS tolikokrat k zmagi, ko ravno on. Na njegovi zadnji poti pa so ga spremljali v častnem številu njegovi .nasprotniki, doeim ni bilo onih, iii so uživali plpdovj njegovih zmag, ki so podedovali po njem prednosti prvo slovenske stranke. Le stara garda Su-sterSetevih osebnih prijateljev je polnoštevilno prišla iu pokazala svojo zvestobo do svojega voditelja. — Iz Miklošičeve ceste je krenil sprevod, kjer so mogočne stavbe živi spomeniki Šušteršičev ega dem za SLS in vendar ni bilo v sprevodu niti enega klerikalnega društva in niti ene korporacije. Le .Ljubljana % ki je poskrbela za žalostinke, je bila častna izjema. — Ni bil pogreb Ivana Šušteršiča tak, kakor bi bil letu 1914, ko je vse v SLS absolutno priznavalo njegovo vodstvo in tudi tedaj, ko je govoril svoj znani unionski govor. Toda zato je bil Šušteršičev pogreb iskren, kakor ga redko doživlja politik, ki je prehodil tako [K>t ko dr. Šušteršič. Vsi, ki so ga spremili, so storili to, da -izkažejo zadnjo čast možu, ki je bil velik, ki je bil delaven in sposoben kakor le redko kdo. Da si jo to spoštovanje nazaj pridobil dr. Ivan Šušteršič, večletni izgnanec, je bila njegova zadnja zmaga, ki ga je zvesto spremljala na njegovi zadnji poti. — »Kdo je pravi?« V »Jutru« se obregne seveda neki »radikal, ob oklic Mestnega odbora Narodne radikalne stranke v Ljubljani za Koroški dan, češ, da se ne ve, če je ta Mestni odbor pravi, ker da v Ljubljani obstojita menda še dva taka odbora. Predvsem bodi konstatirano, da noben član radikalne stranke ob današnjem političnem položaju ne moree imti kake zveze z glavnim glasilom SDS, da torej »radikal«, ki se oglaša v »Jutru1, ni in ne more biti član radikalne stranke. Ker pa bi »Jutro« rado v kalnem ribarilo, mu bodi povedano, da je 9mešno dvomiti o notoričnih dejstvih. Notorično pa je, kar izpričuje tudi glavni odbor NRS v Beogradu, 50 Din, skupna vrednost je znašala torej ! nad 2,000.000 Din. Aretovanec je izjavil, da se piše Mita Hubat ter da je dobil koleke i od nkega Deziderija Raima na Dunaju. Pri-pomnil je, da so tiskani falzifikati najbrže v Budimpešti. Po dolgotrajnih poizvedovanjih je bilo ugotovljeno, da je Kuat lagal. Medtem pa je zaplenila policija par brzojuvk, ki slu jih poslala Kubatu neki Nikola Ivanič in neki Stevo Lončarevič. Ivaniča so kmalu nato aretirali v nekem hotelu. Priznal je, da se piše v resnici Jose! Offenbačher ter da je brezposeln bančni uradnik iz Budimpešte. ELITNI KINO MATICA Telefon 124. Predstave ob: 4. 7. 9. v nedeljo ob: 5. 5. 7. 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah Vlil. veliki Gaumont-film JUDEX Senzacijonalni pustolovni-kriminalni in ljubavni velefilm v 26 dejanjih, po romanu LOUIS FEUILLADD-a, pisatelja vseh do sedaj predvajanih Gaumont-Iilmov. — Vsobinn je polna vsakovrstnih zapletljajev, ljubavna, romantična, pusto-lovua ter nas drži v napetosti do konca. - To delo, kjer nastopajo prvovrstni francoski igralci - znani iz dosedanji Gaumont-Iilmov - »e predvoja v dveh delih.____ Izpovedal je dalje, da ga je zapeljal Kubat k prodaji ponarejenih kolekov, dejal je pa, da ne ve, odkod izvirajo ialzifikati da pa sumi, da bi utegnila dati o tem pojasnila trgovec s papirjem Leo Richter in neki Baruoh na Dunaju. Vsled tega je poslala policija Ba-ruchu fingiran telegram, naj prido v Zagreb. Baruch je prišel. Nastanil se je v hotelu »Es-planader, toda še isti večer je zopet izginil. Kmalu nato je policija aretirala četrtega ptička nekega Nikolo Opaznico. Glavno, za kar gre, je pa, da se eruira še tiskarna, ki je fabricirala falzilikate. Spričo spretnosti dunajske policije se bo najbrže tudi to v par dneh posrečilo. — Neprijetno srečanje v kinu. Če imaš de-tektivinjo za ženo, ne da bi vedei za to njeno svojstvo, imaš lahko velike sitnosti. ^ O tem se je prepričal te dni oslovski meščan Jorgen Kushman. Ta mož je šel nekega dne v kino, kjer je dobil sedež poleg neke žene. Ni trajalo dolgo in ogovoril jo je. Pogovor je začel s tem, da jo je prosil, da bi mu raztolmačila vsebino prvega dejanja. Žena mu ni odgovorila. Misleč, da je gluha, postal nekoliko preveč intimen in jo je nadlegovala z galantnimi ponudbami. Nenadoma pa mu je prisolila žena strahovito zaušnico, ga zgrabila za ovratnik in vlekla v čakalnico. Tam je šele opazil, da ima opravka s svojo lastno ženo, ki je bila vrhu tega v službi kot detektiv. Sedaj teče tožba lia ločitev zakona. —GOletna morilka. V neki vasi blizu Udi-ne v Italiji je zaklala te dni (i41elna Ermen-gilda Joschiani 601etno Amalijo Degano. Stara Degano je imela dva sina železničarja, ki sila jo izdrševala. Kde« od »inov jo Uupil od Foscinamjeve' bajto. Doeim je zatrjeval oh, da je Foschianijevo popolnoam izplačal, je trdila ženska, da ima »zgovorjeno-. dosmrtno brezplačno hrano. Degano ji je hrano res dajal, dokler ni prišla končno te dni pijana domov, nakar je nastal med njima hud prepir, ki je končal s tem, da je vegel Degauo star-' ko na cesto. Drugi dan se je ženska vrnila, poklicala staro Degano pred hišo ter jo zaklala z dolgim kuhinjskim nožem. — Znan ruski rovolucijonar umrl. \ Leningradu je umrl te dni v starosti 64 let Mihael Novorusski, ki je bil svoječasao 18 in pol leta zaprt v znani schltisselburški trdnjavi. Novoruski se je namreč udeležil leta 1887. v družbi Leninovega brala Aleksandra Uijanova ponesrečenega atentata n« Aleksandra 111. Uljanov je bil radi tega usmrčen. Novoruski pa obsojen na dosmrtno ječo. Revolucija iz leta 1905. ga je osvobodila, od tedaj je živel samo za znanost in izobrazbo ljudstva. Pokopa« je bil zelo slovesno na dr- ' žavne stroške. — Samomor radi alimcntaiijske tožbe. Kakor poročajo iz Novega Sada, se je ustreli v Pašičevem hišni posestnik Nagy iz vadnega vzroka. Tožila ga je namreč mlada deklica radi očetovstva. To ga ja do smrti poUlo^bro taljen i&momor. V Mariboru se je obesil želemičar Ivan Podlipnik. Predno je izvršil samomor, se je čedno oblil in skopal ter oblekel svojo najlepšo obleko. Da je bila stvar bolj sigurna si je prerezal še žile, nakar se je šele obesil. — »Katica,« pravi gospodinja služkinji, •danes imamo veliko perila, da mi ne rabiš drugega mila kot „Gazela”.< — Naš vsakdanji kruh bodo postale »re-katetec med našim narodom. To prerokuje mo lahko, ker vidimo, kako jih v*e^!.*nHk. hvalijo. Na razi>olago je nebroj razlita za juho in prikuho. Ljubljana. 1- Izročitev odlikovanj. Predvčerajšnjim popoldno ob 17. uri je izročil v slavnostno okrašenem loknlu gostilne Kavčič mestni ge-rent dr. Puc odlikovanji načelniku Čorske zadruge v Ljubljani g. Franjn in tajniku iste zadruge g. dni. sicer prvemu red bv. ^“Jvlianske zasluge, gemu zlato kolajno za 5tevilni zastopniki Odlikovancema so naka, #a je vriil raznih uradov in Uorp« banket. # con kruhu y Ljubljani. Z dne 1 . ee zniža cena kruhu v Ljubljani sledeče: 1 kg belega kruha 5.50, pol kg 2.75, i,o jkc 1.25 Din; 1 kg črnega ter rženega krului 4.50 Din, pol kg 2.25, 23 dkg 1 Din-Cena žemljam ostane ista, kos po 50 par. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne »• oktobra 1925. 1 - Izgubljeni dežniki na Vodnikovem trgu. Mestno tržno nadzorstvo ima shranjenih več dežnikov in denarnic, ki »o se gubili na Vodnikovem trgu ter poživlja w hove lastnike, da so oglasilo v pisarni Vodnikovem trgu ob enajstih dopoldan1 f)bserv*r: Na*? oriientacij*. Dopisi. SIKI) ZAPADOM IN MOSKVO. LOVE ZUNANJE POLITIKE. - POLITIKA ZAMUJENIH PRILIK. — SflDEM LET JANOVI MOMENTI IN URAVNOTEŽENJE BALKANSKIH SIL. Končno je naš zunanji urad zapustil kotiček rezerve in je v posebnem komunikeju priznal, da se je jugoslovenski poslanik v Berlinu, g. Živojin Balugdžič, znani avtor borolinskih pisem v »Politiki«, ki se podpisuje s tremi zvezdicami — »privatno razgo-vnrjal« s čičerinom o priliki njegovega prihoda v glavno mesta nemške republike. Naša politična javnost je vse premalo vzgojena, da bi mogla presojati važnost tega priznanja v zvezi z nedavnimi dogodki naše notranje in zunanje politike. Predvsem bo treba uradno poročilo zunanjega ministrstva nekoliko skorigirati. Gora se do danes še ni približala Mohamedu in ne moremo se vživeti v bujno fantazijo gotovih ljudi, ki so morda v duhu videli, kako se je mudilo g. čičerinu v poslopje naše berolinske delegacije, da odda pri g. Balugdžiču svojo vizitko in ga pri tej priliki prav vljudno povpraša, če je beograjska vlada že blagovolila spremeniti svoje doslej tako nedopustljivo stališče napram sovjetski Rusiji- Priznati je treba, da je g. Balugdžič že od nekdaj zagovarjal sporazum s sovjetsko Rusijo in v tem oziru je pokazal diplomatske kvalitete, ki ga naravnost usposabljajo za bodočega poslanika v Moskvi. Toda v Beogradu niso imeli za njegove predloge nikakega smisla in so ustregli njegovim ambicijam glede pomirjenja z Rusijo le v loliko, da je bil premeščen iz Aten v Berlin, ki velja v gotovem oziru za okno, skozi katero lahko vidiš tudi v Moskvo. Da je g. Ba-. lugdžič na tem mestu deloval neumorno na izgradbi svojega življenskega načrta, ni težko uganiti; in v tem oziru mu morajo biti vsi prijatelji vzhodne orientacije v naši zunanji politiki iz dna srca hvaležni. Kontakt med predstavnikom Beograda in ljudskim komisarjem za zunanje zadeve, Čičerinom, je alarmanten znak, da prehaja naša zunanja politika z vihrajočimi zastavami v smer srednje-evropsko-vzhodne orientacije. V zadnjem času se je izkazalo, da Beograd ne reagira več v toliki meri na migljaje iz Pariza in Londona. To se je pokazalo zlasti v Ženevi, kjer so se Ninčičeve aluzije na balkanski pakt in razna srednjeevropska vprašanja smatrala že kot znamenje, da si beograjska politika radi svojih nastajajočih koncepcij ne želi več tiste intenzivnosti v odno-šajih do zapada, kakor je prevladovala v prvih letih po sldenitvi pariškega miru: Po vsem tem stojimo pred dejstvom, da išče naša zunanja politika izhoda iz izolacije, v katero smo prispeli po zaslugah notranjepolitičnih činiteljev. Ne da se utajiti resnica, da je radikalna stranka pod pritiskom vseh iz ra-pallskega pakta izvirajočih oltolščin zanemarjala gospodarske aspiracije Jugoslovenstva na Jadranu ter da je pred sporazumom s Hrvati posvetila vse svoje, ekspanzivue sile solunskemu izhodu, kjer sta v danem momentu trčila italijansko-grški, torej skupni egejski interes in mladi srbski ekonomski imperijalizem, ter se bosta najbrže razblinila v kompromis, ki bo zadovoljil ljubosumnost Italije, v ostalem pa ne bo škodoval niti Grški in ne Jugoslaviji. Sedaj je prišlo v Beograd spoznanje, da italijanski načrti na Bal kanu niso pravljica in da je skrajni čas, upreti se na en ali drugi način »mirni« osvo-bojevalni taktiki rimske diplomacije Po sedmih letih pretežne jalove zunanje politike vidimo, da se moramo nekje nasloniti, če hočemo omejiti italijanski rastoči upliv na balkanskem polotoku. Tiste Rusije, ki jo je v Beogradu svoj čas zastopal dober in inti- Prosveta. VODSTVA V PORTRETNI RAZSTAVI. V soboto popoldne ob štirih vodi g. konservator dr. F. Stele. V nedeljo ob pol enajstih dopoldne vodi g. dr. F. Mesesnel. Razstava se za-pro nepreklicno v četrtek in ponovno vabimo oenj. občinstvo na obisk. Razstavo arhitekture in kiparstva priredita v Jakopičevem paviljonu inženjer arh. Dragutin Fatur in akad. kipar Tine Kos. To bo prva tovrstna razstava v Ljubljani oziroma v Jugoslaviji sploh, ki obeta po svoji zasnovi in predpripravah nuditi vsestranski vpogled v hotenje arhitekture in kiparstva naše dobe. Otvoritev se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 10.30 predpoldne z istočasnim tolmačenjem razstavljenih umetnin. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 11. oktobra (nedelja) ob 3. uri popoldne: »Pravljica bodočnosti«, mladinska predstava. — Izven. 11. oktobra (nedelja) ob 8. uri zvečer: »Periferija«. ~ Izven. 12. oktobra (pondeljek): »Zimska pravljica«. — Red A. | men prijatelj g. Pašiča, Hartvvig, ni več. V osmo leto že stopa Rusija, do fundamenta preoblikovana in v svoji socijalni strukturi popolnoma izpremenjena, toda v Beogradu so nekaj časa mislili, da bo Evropa že nekako brez Rusije in delno utemeljena kljubovalnost zapada napram sovjetom je navdahnila beograjsko politiko z načelno antipatijo napram vsemu, kar je v zvezi z današnjo Rusijo. Potovanje g. Radiča v Moskvo je beograjske kroge le še bolj utrdilo v kampanji proti Rusiji in znano je razen tega dejstvo, da je naša država izplačevala iz raznih fondov beguncem carske Rusije neprimerno visoke, če ne najvišje podpore in subvencije. Ta politika je bila, če morda prištejemo našo nesrečno roko v bolgarskih zadevah (smrt Stambolijskega še ni pozabljena) po svojem bistvu protinarodna politika. V Beogradu niso hoteli priznati, da je doživela naša država v Rapallu, Santi Margheriti in Nettuno poraz za za porazom in da je žela le Italija. Mi smo dali, kar je še bilo na Jadranu razpoložljivega in če se vprašamo: kaj smo dobili? je bolje, da na to vprašanje ne odgovorimo. Od tržaškega kongresa, na katerem so Italijani proglasili sveto gospodarsko ekspanzijo na Balkan, pa vse do današnjega dne se je morala naša politika na celi črti umikati pred navalom italijanske diplomacije, Jugoslavija pa ni imela velesile, ki bi ji krila hrbet in jo vsaj enkrat spravila v tak položaj, v kakršnem se nahaja Nemčija, recimo po čiče-rinovem prihodu v Berlin. Francija se nas je spomnila navadno tedaj, kadar je imela polne zaloge starega orožja in nam pri vsej naklonjenosti do našega naroda ni mogla izposlovati ugodnejših pozicij na Koroškem in se ni marala vtikati v italijansko interesno sfero. Naša zunanja politika po svetovni vojni je hotela s par krepkimi potezami zarisati smernice bodočemu razvoju na Balkanu. To se ji, kakor smo videli, ni posrečilo. Je to priznanje, ki temelji na dejstvih in ni prav nič nečastno. Spoznavajmo svoje pogreške, i učimo se iz preteklosti in ne udajajmo se cenenim iluzijam, da je mogoče z rožljanjem sablje uplašiti ono diplomacijo, ki se ravna po načelih, katere je Macchiavelli zarisal v svojih »Discorsi« ... Imamo dobro armado, ali naša diplomacija se ne more niti najmanj primerjati z italijansko. Tam so stare izkušnje, tradicije, šole, d o čim smo tavali do ‘ danes pri nas do vratu v morju hipotez in krivih zaključkov. Sedaj ko se pripravljamo na vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Rusijo, morajo pasti vsi oziri sentimentalnosti. Rusija dela slovansko politiko in sam Ljenin je nekje zapisal, da je ponosen na svoje rusko pokoljenjc. Mnenje o sovjetih je lahko različno, mi pa v tekmi za naklonjenost velikega slovanskega ,n"r"'1.a “»smemo ostati v ozadju. Beograjski cari. ti bodo sicer morali izprazniti poslani-.sko palačo nasproti kraljevskega konaka, carskega orla bodo sklesali s fasade, in na drogu bo zavihrala rdeča zastava sovjetske federacije. To znamenje v ulici Kralja Milana bo za nas mnogo manj ponižujoče kakor pa etapno napredovanje neke politike, ki smatra celi Balkan kot svojo dobrodošlo kolonijo. Odpirajo se nove perspektive slovanske politike na Balkanu. Jugoslavija, v prisrčnih odnošajih z Rusijo, šele bo postala činitelj in edino v zavezništvu z Rusijo bo mogla igrati njej pripadajočo vlogo na Balkanu. Lašk*. Pred enim letom že je vložil klub občinskih odbornikov Gospodarske »tranke r Laškem na srezkega poglavarja ugovor proti veljavnosti neke občinske seje, ker k izpodbijani seji niso bili povabljeni vsi občinski odborniki. Gospod glavar se Se ni odločil. Sedaj pa že 6 mesecev nimamo občinske seje, dasi bi se morala po zakonu vršiti občinska seja vsaj vsake 3 mesece. Pri takem poslovanju se ni čuditi, da vlada med občinskimi odborniki silna nevolja. Če se imenovane točke ne rešijo takoj, zahtevamo zaradi vpostavitve reda razpust občinskega odbora in razpis novih občinskih volitev, kjer nam bo dana možnost, izbrati si može, ki bodo v občinskem gospodarstvu tudi delali. Trbovlje. V nedeljo se je vršilo tu obrt- i niško zborovanje, proti čemur nimamo se- j veda nič ugovarjati. Želimo pač obrtnemu j stanu vsestranskih uspehov. Odločno si pa prepovedujemo zanašati v obrtniško stanovsko organizacijo politiko. Gospodje ne smejo nikdar pozabiti, da se nahajajo med obrtniki pripadniki vseh političnih strank. Nam se dozdeva, da ima gospod Rozin pri obrtniški organizaciji prav malo uspeha. LA]SANA PLAČILA ZA B L E K E DAJE . BERNATOVIČ. 13. oktobra (torek): Zaprto. 14 oktobra (sreda): »Pegica mojega srca«. - Red C. 15. oktobra (četrtek): »Ifigenija na Tavri-di«. — D. 16. oktobra (petek): »Periferija«. — Red F. 17. oktobra (sobota): »Pegica mojega srca . — Red B. 18. oktobra (nedelja): »Zimska pravljica*. — Izven. 19. oktobra (pondeljek): »Periferija- — Red E. Opera: Začetek ob plo 20. uri zvečer. 11 oktobra (nedelja): »Mrtve oči«. — Izven. 12. oktobra (pondeljek): Zaprto. 13. oktobra (torek): »Manon«. — Red B. 14. oktobra (sreda) »Aida«. — Red E. j 15. oktobra (četrtek): Zaprto. 16. oktobra (petek): »Mrtve oči«. — Red A. j 17. oktobra (sobota): »Hoffmannove prino- i vedke«. — Red C. 18. oktobra (nedelja): »Narob - Povratak«, 1 (premijeri). — Izven. 19 oktobra (pondeljek): Zaprto. Proslavite ..KOROŠKI DAN!" Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 9. oktobra 1925. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 80; loter. drž. renta za voj., škodo den. 310, bi. 312.50; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 24; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 24; Celjska posojilnica den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka den. 220, bi. 240; Merkantilna banka den. 100, bi. 104; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 123, bi. 126; Trboveljska den. 348, bi. 358; Združene papirnice Vevče den. 120; »Nihag« den. 165, bi. 180; »šešir« den. 128, bi. 148. Blago: Trami, monte, po noti, fco meja 1 vag., den. 320, bi. 320; frize, od 4—10 cm, od 25—60 cm, fco meja bi. 1300; breza, od 10—30 cm prem., fco meja bi. 400; bukova drva, 1 m dolž., suha., fco nakl. postaja, 2 vag., den. 17.50, bi. 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana den. 255; koruza medjim., nova, na solncu sušena, fco Čakovec bi. 210; . koruza okrogla, drobna, zaduhla, par. Ljubljana den. 190, bi. 195; koruza nova, okt., nov., dec., 100 odst. kase pri sklepu, par. slav. post. bi. 132.50; koruza nova, umetno sušena, par. sremska postaja, 1 vag., den. 162.50, bi. 162.50; koruza stara, rumena, zdrava, suha, rešet., par. sremska postaja, 1 vag., 185, bi. 185; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 295; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 345; fižol ribničan, foo Ljubljana blago 315; fižol beli, prebrani, baranjski, v vrečah po 100 kg, glasom vzorca, fco Postojna trs. bi. 300. BORZE. — Zagreb, 9. oktobra. Devize: Ne\vyork ček 55.97—56.57, London izplačalo 271.88 do 273.88, Pariz 259.5—263.5, Praga 165.94 do 167.94, Curih 1082.6—1090.6, Amsterdam (za- i ključek 2272.5), Dunaj 788.8, Bukarešta 25.75 do 26.75, Berlin 1335—1345. — Cuirh, 9. oktobra. Beograd 9.18, New-york 518.625, London 25.115, Pariz 24.04, Praga 15.375, Milan 20.76, Varšava 86, Bukarešta 2.485, Dunaj 73.10, Budimpešta 0.007260. X Ljubljanska pssvjilnira r. z. z o. z. v Ljubljani. Me*tni trg štev. 6 je imela od 1. januarja do 1. oktobra t. 1. slede« denar»i promet: Vplačanih vlog Din 1,984.150-44 Izplačanih vlog Din 1,150.256-79 Izplačanih posojil Din 1,304.801-04 Vrnjenih posojil • Din 559.331-04 Stanje vlog 1. oktobra t. 1. Din 2,214.368-6* Celoletni promet t. 1. Din 6,644.238-67 Hranilne vloge obrestuje od 1. oktobra t. 1. sledeče: vloge brez odpovedi po 6%, vloga na trimesečno odpoved po 8% in vloge n« šestmesečno odpoved po 10%. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. 1. po nudbe za dobavo zveznih vijačnih spon za žično vrv ter za dobavo prepojenih brzojavnih drogov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. VrSi-le se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dn* 23. oktobra t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave ovsa. Dne 28. oktobra t. 1. pri intendanturi komande III. armijske oblasti v Skoplju glede dobave 100 komadov železnih sodov za petrolej. Dne 2. novembra t. 1. pri direkciji dr žavnih železnic v Sarajevu glede dobave 48.900 komadov strešnikov in 206.000 komadov opeke. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ZAVAROVANJE ZA SLUČAJ STAREGA DEVIŠTVA. Nezgoda, starost, smrt se smatra takorekož za udarec usode. V svrho paraliziranja teh udarcev usode je bilo uvedeno že davno zavarovanje. Hud udarec usode pa je navadno, vsaj za ženski spol, neprostovoljen celibat, ali po domače rečeno neprostovoljno »staro devištvo«. Zoper to zlo doslej ni bilo zavarovanja. Sedaj pa prihaja iz Amerike vest, da je bila tam ustanovljena delniška družb« z velikim kapitalom, k.i hoče temu nedo-statku odpomoči — vsaj tam. Ta družba zavaruje ženske torej zoper neprostovoljen celibat. S tem je začela. Da bo pa nudila tudi moškim kaj, bo ustanovila najbrže oddelek za moške, ki jih bo zavaroval za slučaj neprostovoljne poroke. Prvi oddelek vsekakor že funkcionira ter dela krasne kupčije. Iz statutov povzamemo: Zavarovalna vsota se izplača z doseženim 40. letom. Zavaruje se lahko vsako žensko bitje od 1 leta starosti do 39. Vdove in ločene ženske se smatrajo enake devicam. Če se zavarovanka poroči, ji seveda ni treba plačevati nobenih premij več, vplačan« zapadejo. Za zaračunanje premije je fiksirana posebna razpredelba po razredih: Prvi razred pomeni: Zakon skoraj siguren, drugi: precej verjeten, tretji: verjeten: če--trti: neverjeten, peti: zelo neverjeten, šesti: »krajno neverjeten/ Uvrstitev kandidatinj v’ razrede je naloga komisije, obstoječe iz enega moškega in enega ženskega eksperta družbe. Pri uvrstitvi so merodajne osebne lastnosti, lepota, starost, premoženje itd. le pri tvrdki J3i r ™ tjubijana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIK* OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko «11 obrtno rabo. sietovno znanih mamk „GRITZ*ER“ — i,ADLER" — „PH(IHIX‘ lito tam posamezna dele za stroja in Koiesa, Igle, olje, Jermena, pneumatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen! Večletna garancijaI Na veliko! Na malo! t Prišel je Žid v Ljubljano, je mislil, da v zaspano prinesel bo novost. Ponujal laške fige in razne migomige, — kdo mara za norost? Ponujal je mazila, sleparska razna mila, a kupil nihče ni! Pri nas »GAZELA milo si svet je pridobilo, vse drugo nam smrdi I Saj je svetovnoznano napravilo Ljubljano, zato ga vse časti! TRG. IND. ». D. Tiska knjige« pravila, cenilce, račune, leiake, časo-plse, lepake, brošure, posetnice in razglednice, lasvrstije vsakovrstne trgovske k^kor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- v Kastna knjigoveznica. ®Wl»t)AlVA - SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TTO&FON 552 (104) oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Tega jim sicer niso tako naravnost rekli, a brati jim je bilo iz oči. Vsi ti ljudje so že poznali avtomobile in niso mogli razumeti, da taki potniki nimajo denarja. Tudi šek ali menico bi bili vzeli. Prav v teh krajih kroži mnogo takih papirjev. Celo v sredini Afrike zamenja vsak trgovec, vsak prekupovalec s sužnji ček ali menico. Časih je kar čudno, kaj vse človek doživi in vidi v tem oziru. Tak Arabec, ki izgleda kot divjak, ve prav dobro, ali je papir dober ali ne, izplača takoj denar — seveda odtegne precejšnje procente. Treba je zato najpreje kreditnih pisem, ki jih pa Leonor ni imela. Sedaj so že odprli zadnjo konzervno dozo s sadjem. Vsakdo bo menil do bi se v Indiji'potniki vendar lahko preskrbeli s sadjem, pločevinaste doze so bile tako urejene, da so jih vedno zopet lahko uporabljali, in Tom zna vkuhavati, Leonor pa je študirala kemijo, Adam pa bi lahko pomagal s trigonometrijskimi formulami. V tropiških krajih pa je vse drugače kakor si marsikdo predstavlja, zlasti Nemci so si napravili o sadovih popolnoma napačno sliko, ki jo gotovo čtivo še podpira. Že v Italiji in Španiji izgleda precej slabo. Kaj pa je pomaranča? Povsod enaka, brez razlike v okusu. Če dobimo v Italiji lep sad, je prišel gotovo po pošti iz Tirolske ali iz Nemčije. In bolj ko gremo proti jugu, tem neokusnejši je domač sad. Granatsko jabolko je pač le v zasmeh v primeri z našim. Kruhov sad, banana itd., vse to je le sladka kaša. Ali pa pojdimo v Južno Ameriko. Tu je ananas. Krasen sad, ali ne? Da, le pojte tja! Jesti jo morejo, dokler je še nezrela, okus ima kot kumara ali kisla buča s sladkorjem, drugi dan ko je zrela, že oleseni. Vsi sadovi ananas, ki jih pri nas prodajajo kot zahodnoindijske, so zrasli v evropskih vrtnarijah in sadovnjakih. Kar se tiče žlahtnega sadja, ne moremo zmerno Srednje Evrope primerjati z nobeno druga deželo na zemlji; zakaj sadje-reja ni odvisna od solnčne toplote, temveč od marljive kulture. Kar poslušajte Braziljanca, ki mu najrazličnejši sadovi kar v usta rastejo — ampak seveda kakšni! — kako hvali naša jabolka. Tu v Mali Aziji je bilo že nekoliko boljše. Pravkar je bilo zrelo grozdje in breskve, in to so bili pač velikanski, krasni sadovi. Njih okusa seveda ne smemo primerjati z onimi, ki rastejo pri nas v severnejših krajih, kjer mora vsak grozdek in vsaka breskev loviti solnčne žarke, da sploh uspeva. Ne bomo govorili tu o požlahtujočem vplivu boja za obstanek, od katerega je odvisno človeško telo in človeške duševne zmožnosti, prav kakor razveseljujoče nas živalske in rastlinske lastnosti. Pač pa bi omenili tu nekaj drugega, nekaj, kar žalibog tudi umetnim vrtnarjem ni še dovolj znano. Če upoštevamo le okus, sploh kvaliteto, potem nima pomena, da vzgajajo iz kakega malega sadu velik sad. Kakor pest debele jagode so nastale po večletni kulturi iz naših navadnih, majhnih, gozdnih rdečih jagod. Če tehta taka gozdna jagoda en gram, potem ima onega etra, ki ji da poseben krasen aroma, en nriligram, kar lahko določimo po kemijski analizi. To je torej 1000 : 1. To razmerje pa ni isto pri umetno povečanem sadu, konstantna je le teža ali množina etra. eč nastane sčasoma iz majhne gozdne jagode kot pest velik sad, ki tehta petdeset gramov, ima ta še vedno le en miligram aromskega etra v sebi. To je vzrok, zakaj izgube vsi sadovi na kvaliteti, čim več pridobe na kvantiteti. Ta aroma imenujemo lahko dušo sadu, in te duše ne moremo umetno vbrizgati, in je tudi nikdar ne bomo znali. Prav tako ni pametnejši pudelček, če vzgojimo iz njega velikega psa. Če bomo kdaj zmogli kaj takega, potem bodo milijonarski' sinovi ve no prvi v razredu. Sedaj si še za ves denar na svetu ne moremo kupiti niti enega miligrama prebrisanosti. ----- Kradli bi bili povsod lahko, a tega Leonor ni lioteia. Da je pokončala z avtomobilom kar ves sadni vrt, to je bilo nekaj drugega, tedaj so bili na begu, takorekoc v vojni. Sadje, ki ga je Leonor nenadoma tako zaželela, je bilo sedaj^ postranska reč. Tudi z drugim provijan-torn so bili že na koncu, nekatere reči so jim Dile že popolnoma pošle. Skoparili so torej že s krušno moko, sladkorja sploh niso več imeli, ko so kuhali kavo, so šteli zrnca; še celo s soljo so morali varčevati. Nekoliko denarja so pač dobili tu pa tam, ko so prodali kože ali kaj podobnega. Za denar so potem kupili živila, a to je bilo le od rok do ust. In zdaj imajo pred sabo Arabijo, kjer ni ničear dobiti, potem bodo potovali preko Afrike, kjer morajo imeti živeža s seboj za več tednov. »Naše potovanje smo nastopili pač prepozno razlaga Adam, »odpotovati bi bili morali pred šesttisoč leti — tedaj je bil tu še pravi paradiž, ko so sladkorne kocke in klobase kar z dreves rezali. »Mr. Hartung, ali niste našli na svojem potovanju nobenega zlatega polja?« se norčuje Leonor. Prišli so zopet do peščenega polja, puščave, ki je merila nič več ko štirideset angleških milj v širjavi. Prav čedna pokrajina je bila za njimi, a paradiž si predktavlja človek vendar popolnoma drugače, in taki peščeni kraji res ne spadajo zraven. Nekoliko preden se stemni, dospo na rob te puščave. Avtomobil bi jo premeril v dveh urah, toda Leonor sklene, da bodo vozili le še eno uro in sredi puščave prebili noč.. (Dalje prih.) S Mislite na jesen in zimo I ter si oskrbite pravočasno i usnje za čevlje | iz stalne zaloge pitliiiffov, boksa, ?evir6, Črne In rujave kravlne naj-boljše kvalitete. — Cenejaku zmerne. ZALOGA USNJA IN ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN S FRAN ERJAVEC LJUBLJANA, Marijin trgr St. tla. I r. z. z o. z. v Ljubljani MESTNI TRG ŠT. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. iiiimimiiiimimiiimimiimimmmiii . VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU. nilliillinimiiMiniiiMiiuiHiiiiiiimiiiimiiHiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiinmmiiiiiiiiiiuniumin Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti ustavitvi. V modnem salonu M. SEDE | - STRNAD LJUKLJANA, Prešernova ulica št. 3 so došle zadnje novosti v klobucevindstiin (filcaslih) In najmodernejših klobukih Žalni klobuki vedno v aaiog!. — Postrežba točno. — Cene zmerne. » £ E at M St ft * B R B k> m » * k *■ * »j v ts L VINOOET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., LJufelfene, fiMf f uajfejsi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. JB&" Zahtevajte portudftsol Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna y Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunčjska cesta štev. I a, II. nadstropje.. Galanterija ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože Jedilno orodje, škarje itd. vse to se dobi naj-, ugodneje pri JOSIP PETELINC-U LjUBLjANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Ha veliko. Na malo. Gospod I i I MAM OGLASI Cm« oglasom do 20 besed Dl« V—, vsaka nadaijua beseda SO par. Stanovanje obstoječe ia kuhinje in ene »obe išče proti nagradi zakonski par. — Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje«. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-dent i večletno prakso, išče primernega mesta pri večjem trgovskem ali industrijskem podjetju. Ponudbe upravo lista pod »Prvovrstna moč«. na Samostojna tnjigovodkinja in korespondentinja i večletno prak»o išče stalno mesto ■ mkoj v večjem kraju na Gorenjem. Ponudbe z navedbo plače na »pravo lista pod »Energična moče. Absolventinja trgovske šole želi vstopiti kot prak-tikantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva«. HANNOVERj # ff ^Groschen Kupim za 500 000 švic. frankov zbirke pisemskih znamk vendar samo boljše objekte, kakor tudi posamezne raritete in stare znamke na kuveriah po najvišjih cenah. Izrabite ugodno priliko, ki se nudi. Plačam takoj v gotovini v poljubni veijavi. Najstrožja diskrecija. Za dragocene stvari pridem sam. Izčrpne ponudbe z navedbo cene naslovili na EUGEN 5EKULA, VILLfl „HEIMEU“ LUCERN (Švica) Parite na adresol (Korespondenca: francosko, angleško, nemško). ). H. 5115 Iz v starosti 30 let se želi seznaniti * gospodično iz boljše rodbine. Ženitev ni izključena. Le resne ponudbe prosi na upravo lista pod »Značaj«- Gospod išče preprosto sobico za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«. Posojilo 1600 Din nujno išče uradnik proti mesečnim odplačtlem. — Dopis pod »Takoj« na upravo. Premogi -Čebin- ffloKooa j Stekleno strešno opeko imajo stalno v za o gi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. TRGOVSKA BANKA D. D„ LJUBLJANA KSXr2£ Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi) Kapital in rezerve nad Din 19,000.000*— Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkulantneje. Ptuj, Rakek, Konjice, Slovenjgradec Brzojavke: Telefoni: 139, 146, 45$ Sasa ladajateij tn odgovorni urednik: ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - Z* tiskarno »Merkur« v Ljubljani: Andrej Sever.