Načela Avnoja ostajajo naše vodilo
40 let mineva od tistih slavnib dni, ko so delegati narodov Jugoslavije zasedali v zgodovinskem Jajcu in sklenili, da se protifašistični svet naiodne osvoboditve Jugoslavije konstituira v vthovni zakonodajni predstav-niški zbor Jugoslavije.
Ta driavnotvomi skleppomeni ro/stvo nove Jugoslavi-je, zgrajene na lederativnem načelu. O temje II. zaseda-nje AVNOJ sprejelo poseben odlok, ki ugotavlja, da so narodi Jugoslavije na temelju pravice vsakega naroda na samoodločbo, vštevši pravico na odcepitev ali združitev v triletoi skupni narodnoosvobodilni boibi, ki je skovala nerazdružljvo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, dokazali svojo ttdno voljo, da ostanejo združeni v Jugo-slaviji.
Odlok tudi pojasnjuje namen postavitve Jugoslavije na federativnem načelu kotposledico uvajanja načela suve-renosti narodov Jugoslavije in zagotavljanje popolne enakopravnosti narodov in današnjih republik vJugosla-viji. Z odlokom se zagotavljajo vse narodne pravice narodnim manjšinam.
Na teh temeljih je med narodnoosvobodilno borbo -29. novembra 1943 -zgrajenademokratičnafederativna Jugoslavija.
Bleščeča je prehojena 40-letna pot nove Jugoslavije in z njo vseh narodov in narodnosti, ki jo naseljujejo in republik in pokrajin, ki jo sestavljajo.
Zmagovito smo zaključili narodnoosvobodilm boj in
dosegli nacionalno osvoboditev in revo/ucionamo preo-biazbo družbene ureditve, obnovili smoporušeno domo-vino, uprli smo se diktatu informbiroja, gospodarski in politični blokadi in še enkrat dokazali svojo enotnost ip moč in neustavljivo željo po svobodi, demokraciji in samostojnosti, razvili delavsko in dmžbeno samouprav-Ijanje in dosegli nesluten gospodarski razvoj, ki nas je uvrstil od agrame v industrijsko deželo.
V 40. ktih se je Jugoslavija razvila v trdno skupnost • bratskih narodov in narodoosti in socialistično skupnost vseh delovnih Ijudi.
Prav ta enotnost in bratstvo med narodi Jugoslavije je bila vedno najmočnejše orožje pred nakanami zunanjih in notmnjih sovražnikov. Enotni in bratsko povezani, ob tem pa enakopravni in suvereni, vsak v svoji državno-tvomi obliki, smo v 40. letih očuvali Jugoslavijo.
V teh težkih časih globoke svetovne gospodarske krize in tudi težkega gospodarskega položaja pri nas, deloma tudi kot posledice hitrega gospodaiskega razvoja, napak in nepremišljenih odločitev, se seveda zaostrujejo tudi politični odnosi. Iščemo krivce za nastali gospodarski položaj, vzroke iščemo na vseh področjih gospodarskega in poMčnega debvanja. Nekateri vztiajno, naravnost ali pa zavito in skrito napadajo tudi avnojske sklepe, teme-Ije naše ureditve. Kaj hitro postavljajo pod vprašaj sa-mostojnost, suverenost, demokratičnost, federalizem, so-cialistično samoupravljanje in delegatski sistem. Slišuno
zahteve po spremembi političnega sistema, ustave, zako-na o zdniženem delu. Nekateri mislijo, da je samo z radikalnimi spremembami pravnih in ekonomskih teme-Ijev mogoče doseči izhod iz nastalega položaja.
Občani in delovni Ijudje Jugoslavije, predvsem Zveza komunistov, pa se globoko zavedamo, da je izhod iz gospodarske stagnacije samo v delu, v boljšem, produk-tivnejšem delu. Izhod je v zavzetosti za delo, v odgovor-nosti in akciji. Izhod iščemo v spoštovanju sklepov in dogovorov in njihovemu uresničevanju. izhočje v redu, v komponenti samoupravljanja, nepav odpravi soda-lističnega samoupravljanja. Jzhod iščimo v doslednem uresničevan/u zakona o združenem delu. Dosledno ure-sničujmo ustavna določila, ne pa spteminjati ustavo. Branimo ustavo, zahtevajmo njeno dosledno uveljavitev! Zahtevajmo dosledno uveljavitev zakona o združenem delu, Kardeljevih smemic razvoja socialističnega samo-upravljanja. Zahtevajmo angažirano in kreativno uresni-čevanje načrta dolgoročnega programa gospodarske sta-bilizadje. Zahtevajmo uresničevanje sklepov 10. seje CK ZKJ in tudi sami jih uresničujmo v svojem delovnem okolju, v delegatskih skupšanah in v delu družbenopoli-tičnih organizadj. Z vsemi fizičniim in umskimi sposob-nostmi nadaljujmo Titovopot. Topa tudipomeni branio avno/sJce sklepe, braniti tisto, kar smo z njimi dosegli.
Ob dnevu republike letos ne bomo odpirali mnogo novih tovam, novih cest in drugih znamenj delovnih zmag. Ob letošnjem dnevu repubtikc zahtevajmo in uve-Ijavimo v vseh okoljih red in delo, zahtevajmo načrte gospodarske stabilizadje in se zavzemimo, da jih bomo vsi dosledno uresničevali.
Ob dnevu republike povejmo vsem, da ne bomo obča-ni in dehvni ljudje Jugoslavije nikoti in nikomur dovolili, da bi se temeljna izročila A VNOJ, na katerih smo zgradi-U Jugoslavijo in na katerih gradimo svojo prihodnost, izničila. Temeljna načela AVSOJ ostajajo obveza /n vodih nas vseh.                             MAKS KLANŠEK