Leto LXVIL, št. )S LJubljana, torek IS* februarja 1934 Cena Din L- laaaja vsa* dao popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 30 petit vrat 4 Din 2.-. do 100 vrst * Din 2..V), od 100 do 300 vrst & Din 3.-. večji Inaeratl petit vrata Din in Popust po dogovoru, tnseratnl dsvek posebej. — >Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN UPRAVN18TVO LJUBLJANA. Hnafljeva olica št. S Telefon it. 3122, 3123, 2124, 3126 to 3126 Podrutnlee: MARIBOR. Grajski trg it 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cest* telefon št 28. — CELJE: celjsko uredništvo- Strossmsyerjeva ulica L telefon it 60 podružnica uprave: Koeenova ulica 2. telefon it 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10 Jo L e v Avstriji Dogodki v Linzu so imeli za posledico splošen odpor delavstva proti diktatorskim zahtevam Heimwehra — Razvila se je krvava državljanska vojna, ki zavzema vedno večji obseg Dunaj, 13. februarja, r. Vsa Avstrija se nahaja od včeraj popoldne v znaku državljanske vojne. Dogodki v Linzu so imeli za posledico, da se je delavstvo na Dunaju, Gradcu in raznih drugih industrijskih centrih uprlo, proglasilo generalno stavko ter z orožjem v roki nastopilo v obrambo svojih pravic. Po prvih vesteh o dogodkih v Linzu je delavstvo na Dunaju proglasilo generalno stavko, Id so se ji najprvo pridružili nameščenci mestnih podjetij, predvsem elektrarn, plinarn in vodovoda ter tramvajski nameščenci. Že opoldne je bil na Dunaju ustavljen skoraj ves promet. Vlada je na to odgovorila s proglasitvijo obsednega stanja ter poslala na ulice vojaštvo, mobilizirala vso policijo in pomožno policijo, ki jo tvori Heimwehr. Socialnodemokratska stranka je z letaki pozvala delavstvo, naj nastopi v obrambo ustavnih pravic in proti fašističnim diktatorskim skominam Helm\vehra. Ko je nato policija s pomočjo vojaštva skušala zasesti social-nodemokratske ustanove, je prišlo do krvavih pouličnih borb. V centru mesta se je moralo delavstvo umakniti, pač pa je v predmestjih zgradilo barikade in to *» se vso noč nadaljevale borbe, ki š> vedno trajajo. Z Dunaja se je pokret, ki zavzema ob-Hko krvave državljanske vojne, naglo razširil tudi v provinco, zlasti na industrijske kraje. V Gradcu, Brucku in raznih gornještajerskih in drugih industrijskih centrih je prišlo do krvavih spopadov, tako da je moralo vojaštvo nastopiti celo s plinskimi bombami in topovi. Delavci so napadli tudi tvornico orožja v Steveru In se polastili velikih količin orožja in municije. V teku popoldanskih borb na Dunaju je policija zasedla tudi mestni magistrat, na katerem je zaplapolala heim-wehrovska zastava. Voditelji socialnih demokratov in dunajski župan z vsemi socialističnimi občinskimi svetniki in uradniki so aretirani. Nekaterim je uspelo pobegniti in jih doslej še niso našli. Zvečer je bilo objavljeno, da je vlada sklenila razpust socialnodemo-kratske stranke. V linzu, kjer so imeli ti dogodki svoj pri če tek, se je borba nadaljevala vso noč in še vedno traja. Okrog 4000 delavcev se je zabarikadiralo v pristanišču, koder se še vedno bori proti 6000 vojakom in policajem. Notranji del mesta, kjer je bil sodalnodemokratsld dom, je v razvalinah, ker je vojaštvo streljalo s topovi. Samo v Linzu je nad 50 mrtvih in okrog 200 ranjenih. Izgube v drugih krajih Še niso točno znane. Vsa mesta so bila zaradi stavke vso noč brez luči in plina. Danes je pričelo primanjkovati tudi vode. Največja bojazen vlada na Dunaju zaradi preskrbe živil. Od včeraj opoldne namreč počiva tudi ves železniški promet ln je dovoz Svil resno ogrožen, vrhu tega pa je vlada ponoči izdala Še odlok, da se zapre vse meje. Ta ukrep je bil izdan pred vsem iz strahu, da ne bi prišla izza meje pomoč upornemu delavstvu, bilo s strani socialnih demokratov, bilo s štreni narodnih socialistov, ki bodo gotovo skušali izkoristiti splošno zmedo v svoje politične cilje. Danes je položaj še bolj nejasen, kakor je bil sinoči, čeprav vlada zatrjuje, da je gospodar položaja, se zdi, da še ne bo tako kmalu miru. Vse meje zaprte Dunaj, 13. februarja. AA. Snoči ob 20.80 je vlada odredila naj se zapro vsi obmejni prehodi na Madžarsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško. Proti Italiji je meja odprta, ker ni strahu, da bi socialisti pobegnili v Italijo. Nižjeavstrijski klerikalci proti Heimwehru Baden, 13. februarja. Badensld župan dr. Kollmann, Član vodstva krščansko-socialne stranke na Nižjeavstrijskem, je poslal kancelar ju dr. Dollfussu pismo, v katerem odločno obsoja nastop vojaštva proti delavstvu in zahteva, naj podknncelar Fey ln državni podtajnik v vojnem ministrstvu Schonburg takoj demisijonirata. Vojno ministrstvo in javno varnost naj zopet prevzame Vau-goin. Ce se to ne zgodi, se bodo krščanski socalci na Nižjeavstrijskem pridružili socialnim demokratom. Ta vest je izzvala ogromno senzacijo in razburjenje v vladnih krogih. Kollmann je znan nasprotnik Heimwehra. Preki sod Dunaj, 13. februarja. AA. V Brucku na Muri so prijeli 4 osebe, ki o njih mislijo, da spadajo med voditelje neredov. Vsi so socialisti. Danes bodo izročeni prekemu sodišču in najbrž takoj ustreljeni. Tudi na Dunaju, v Gradcu, Linzu in drugod so bila danes postavljena nagla sodišča, ki bodo sodila upornikom. £ocialno'demokratska stranka razpuščena Dunaj, 13. februarja. AA. Snoči so uradno objavili, da je vlada razpustila socialnodemokratskc stranko, dunajski deželni zbor in občinski svet dunajskega mesta, Dunaj na barikadah Dunaj, 13. februarja. A A. Po zadnjih poročilih se vrše glavne borbe na Dunaju okoli delavske naselbine, poimenovane po Marxu. V naselbini stanuje nad 100.000 delavcev. Boji se vrše tudi po predmestjih. Ponekod so socialisti zavzeli orožniške postaje in policijske komisarijate. Kasneje pa so jih odtod pregnali. V predmestju Margareten so vojaški oddelki naskočili socialiste s plinskimi bombami in strojnicami. S Semmeringa je odkorakal večji oddelek delavstva proti Dunaju. Z Dunaja pa so jim poslali naproti blindiran voz s topovi. Borba še vedno traja. Po polnoči je nastalo nekakšno zatišje. Verjetno je, da se bodo borbe danes dopoldne nadaljevale. V Otak ringu so delavci zgradili barikade. Proti njim je nastopil polk peho- te. V Se turne ringu se borbe nadaljujejo. Posebno hudi so spopadi okrog vzhodne železniške postaje. Govore, da so socialisti postajo zavzeli, vest pa še ni potrjena. Tekom včerajšnjega dne je bilo 41 oseb hudo ranjenih. Med temi je 17 redarjev. Mrtvih je 17 oseb, med temi štirje redarji. Socialistični prvaki pobegnili Dunaj, 13. februarja. AA. Po meotu krožijo vesti, da je z Ehvnaja pobegnil finančni vodja dosedanje občinske uprave na Dunaju dr. E>anenberg. O dr. Bauerju pa trde, da ni pobegnil v Švico, temveč na Češko. V Gradcu 37 mrtvih Dunaj. 13. februarja. AA. Po vesten iz Gradca je padlo v bojih med delavci in redarji 37 oseb. Ranjenih je nad 60 oseb. Vladni komisarji na Dunaju in drugod Dunaj, 13. februarja. AA. Vlada je imenovala ministra za socialno politiko dr. Schmitza za izrednega komisarja dunajske občine. Dunaj, 13. februarja. AA. Iz Linza poročajo, da so v Gornji Avstriji razpustili vse občinske uprave, ki so bile dozdaj v rokah socialnih demokratov. Povsod so nz. njihovo mesto imenovali izredne komisarje. Število žrtev se ni znano Dunaj, 13. februarja. AA. Po zadnjih poročilih so najhujše borbe v Brucku na Muri. Čeprav je število vladnih nasprotnikov zelo veliko, so vladni krogi mnenja, da bo vlada obvladala položaj. Spopadi med socialisti na eni strani in vojsko in redarji na drugi, so zahtevali veliko število žrtev. Njih pravo število pa še ni znano. Aretacije Dunaj, 13. februarja. AA. Vsi uredniki delavskega dnevnika »Arbeiter Zeitung« so zaprti. Aretirali so tudi generala Kdr-nerja, voditelja socialno-demokratskega Schutzbunda. Položaj opoldne Gradec, 13. februarja, r. Revolta v graških predmestjih je trajala vso noč in je v dopoldanskih urah znova oživela. Ob 1., 2., 3. in pol 6. zjutraj je odmevalo po mestu močno topniško obstreljevanje postojank, ki so jih zasedli člani socialističnega Schutzbunda v graških predmestjih. V Eggenbergu je bil pod topniškim ognjem zlasti social-nodemokratski konzum in delavska pekarna, kjer je glavni center borb. Vsa poslopja konzuma, pekarne in okoliške stanovanjske hiše so v razvalinah. Vse telefonske zveze s predmestji in napeljave cestne železnice so razstreljene. Ob 6. zjutraj je vojska napravila generalni juriš na te objekte in jih po krvavi borbi zavzela. Pri tem je bilo ujetih 80 oboroženih delavcev. Skupno so doslej ujeli 158 upornikov. Na obeh straneh je mnogo ranjenih in mrtvih, kojih število pa ni niti približno znano. Ob 9. dopoldne je zno^* oživela borba na severni strani mesta okrog And-ritza. Na državni cesti proti Dunaju je v bližini Gostinga prišlo dopoldne do ljute borbe med močnim oddelkom Schutzbunda in vojsko. Razvila se je pravcata bitka. Na obeh straneh so izkopali strelne jarke v dolžini približno enega kilometra in se ljuto obstreljevali. Ko je vojska proti poldnevu dobila ojačanja, so se začeli uporniki umikati proti zapadu. V rudarsldh revirjih zapadne Štajerske so uporniki še vedno gospodarji položaja. Tja so bila v teko dopoldneva odposlana močna vojaška ojačanja. Med tem pa so se začeli v okolici Gradca z vseh strani zbirati novi delavski oddelki, ki se pripravljajo, da opoldne hkrati napadejo mesto in skušajo prodreti v notranjost. Vojaštvo je že zelo izmučeno in se je bati, da bo popustilo. Z Gornje štajerske podrobnosti niso znane, ker so telefonske zveze po večini prekinjene in jih le od časa do časa popravijo. Ve se le toliko, da se vrše v Brucko in ostalih industrijskih centrih neprestano ljute borbe in se ne more reči, kdo je v premoči. V Leobnu je vojaštvo po hudih borbah zasedlo vsa važnejša poslopja, vendar pa ga delavstvo stalno napada. Poročajo, da je to mnogo mrtvih in ranjenih. V Kapfenbergu so se v teku noči zbrali veliki oddelki delavstva, oboroženi do zob in prodirajo dalje proti Dunaja. Prav tako prihajajo iz ostalih gornještajerskih krajev vesti, da je borba v polnem razmahu. Dunaj pod topniškim ognjem Dunaj, 13. februarja, r. Položaj je Se vedno skrajno resen. Vso noč in vse dopoldne se vrše po predmestjih krvave borbe. Vojaštvo obstreljuje delavske postojanke s topovi, tako da so že cela predmestja v razvalinah. Občinski dom v Ottakringu, takozvani Sandleutenhof, je v razvalinah. Po ulicah je polno barikad, izza katerih neprestano pokajo puške in brenče strojnice. V Semmeringu je topništvo v neprestani akciji. Najhujša borba se vrši še vedno okrog vzhodnega kolodvora, ld ga uporno branijo močni oddelki Schutzbunda. Enako ljute borbe se vrše v Doblingu. Delavsko naselbino Marxhof obstreljuje topništvo s H one VVarte in je del krasnih hiš že v razvalinah. Koliko je mrtvih in ranjenih, ne ve nihče. Promet na Dunaja še vedno docela počiva. Danes so izšli samo nekateri listi, ld imajo lastne električne centrale. Uradno poročilo pravi, da je z izjemo malih okolišev na Nižjeavstrijskem mir. Gradec, 13. februarja, r. V današnjih dopoldanskih borbah je bilo po dosedanjih ugotovitvah nadaljnjih 60 mrtvih. Železniški promet na Štajerskem onemogočen Gradec, 13. iebruarja. r. Danes dopoldne so uporniki razstrelili več železniških mostov, tako oa prosi Gra-dec-Bruck in v smeri od Brucka proti Dunaju in proti Koroški. Ves železniški promet je zaradi tega onemogočen Razprava o banovinskih davščinah Banski svet nadaljnje proračunsko razpravo — Za izenačenje trošarine na električno energijo Ljubljana, 13. februarja. Včeraj popoldne je banski svet nadaljeval svoje zasedanje s čitanjem za pol milijona dinarjev zvisanega proračuna bed-nostnega sklada. Bednosti sklad bi se po novem stekal iz izredne davščine delodajalcev in delojemalcev v znesku 2,750.000 dinarjev , iz izredne davščine na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in na čisti dohodek obratov, naštetih v prvi skupini čl. 42 zakona o neposrednih davkih, kar bo vrglo 1,300.000 dinarjev, nadalje iz izredne davščine na tantijeme in sejnine v znesku 150.000 Din in iz davščine na zaposlitev in pokojnine oseb, ki niso pristojne v Jugoslavijo, v znesku 1,000.000 Din, skupno torej Din 5,200.000. B. s. notar Zevnlk iz Kamnika je navajal razna potrebna cesta dela in se zavzemal za regulacijo Kamniške Bistrice ter priporočal za posipanje cest zeleni porfir. O porabi bednostnega fonda so govorili še b. s. Arko, Krulej in Tavčar, nakar sta dala ban. dr. Marušič ln pod ban dr. Pirkmajer potrebna pojasnil Razprava je nato prešla na obravnavo o dohodkih, torej na banovinske davščine, o katerih je poročaj načelnik dr. Orel Na novo je predlagana 25% banovin sita do-klada na državni davek na porabo luksuznih predmetov, ki bi nesla 1.600.000 Din letno. Ker znaša predvidena trošarina na bencin S milijone Din ob trošarini 1 Din za kg, dalje predvidena trošarina na motorna vozila Din 800.000, na prevmatiko Din 700.000, na šoferske legitimacije pa Din 200.000, katere slednje tri obdavčitve predstavljajo za banovino znatno delo in zamudo, za potrošnike pa nepotrebne in neprijetne sitnosti, predlaga b. s. dr. Sajovic, da se vse te tri trošarine ukinejo Ln nadomestijo s povišanjem trošarine na bencin za 50 p pri kg. A ker ni tehtnega razloga, da bi bilo pivo nižje obdavčeno nego vino, predlaga, da se v kritje ev. deficitov v dohodkih poviša trošarina na pivo na višino vinske trošarina. B. s. Prepeluh je govoril proti višini nekaterih davščin in taks ter zahteval, naj se obdavčijo rente Ln visoke stanarine ter zviša taksa na vstopnice za kino. Ban dr. Marušič je zavračal zahteve, obenem Je pa pozdravil sodelovanje banskih svetnikov pri iskanju novih virov dohodkov in pri brisanju izdatkov. B. s. Vidmar se je izjavil za obdavčenje uvoza luksuznih predmetov, vendar je pa proti obdavčenju domačih izdelkov. B. s. dr. Obersne! je ugotovil, da so davki v naši banovini najvišji v vsej državi, a b. s. dr. Sajovic je predvsem zahteval povišanje trošarine na pivo ter znižanje davščine na motorna vozila, nakar je pod ban dr. Ptrkmajer ugotovil, da v naši banovini znašajo samoupravne d oklade povprečno 1« 148 Tr, po drugih banovinah pa 200%. Razne izpre-membe glede davščin so predlagali tudi b. s. Krulej, Babnlk, Ravnikar, Koder, Lav-tizar, G<>l on h ln Bajuk, nato je pa ban dr. Marušič sprejel predlog za diferencijacijo taks na lovske karte in ribarske knjižice ter reagiral na Izvajanja govornikov, nakar sta bila sprejeta prvo in drugo poglavje proračuna dohodkov in tudi tretje poglavje o taksah. Današnja seja Banski svet j« danes nadaljeval razpravo o davščinah, ter »ta Kan in podban pojasnila vprašanje o prispevku avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest, kjer sta poudarek, da se je banska Generalna stavka se širi Gradec, 13. februarja, r. General-na stavka, ki so jo včeraj proglasili na Dunaju, se fe včeraj Izvajala v provinci le deloma. Danes dopoldne pa se je razširila na vso državo. Opoldne so tudi v Gradcu ustavili ves promet, prav tako pa so zapustili delo tudi telefonski in poštni uslužbenci ter črko-stavci, in danes v Gradcu ne bo izšel noben nst Delavstvo v premoči T Gradec, 13. februarja, r. Opoldne je prispela iz Brucka vest, da so soc a listi znova zavzeti Bruck, ki ga je v teku noči zasedlo vojaštvo. Vojaštvo se je moralo po ljutih bojih z velikimi izgubami umakniti, ker je dobilo delavstvo močna ojačenja. Splošno se opaža, da so uporniki, po večini sami stari odsluženi vojaki iz svetovne vojne, mnogo bolje izvežbani v vojaških zadevah, kakor pa vojska, kl Se regrutira izključno iz mladih tiudl, ki doživljajo še le sedaj svoj ognjeni krst. Po- uprava zavzela pri centralni yladi za otm- Ijeoje predpisov. 3. s. Zadra ve c je predlagal naj se trošarina na električno energijo uredi tako, da bo enaka za industrijsko in obrtno elektriko, Če jc obrat velik ali majhen, vedno enajoa, namreč 1 para od kv. ure, od razsvetljave pa 3 pare od kv. ure. Celjski župan dr. Goričan se j« zavzemal, naj se občinskim avtobusmtn podjetjem tro Vir i na na prekomerno porabo cest pavšalira, kar bi tudi pocenilo in pocooota-vilo pobiranje te trosarme. Občinska avtobusna podjetja v Celju m Mariboru vzdržujeta zveze tudi na pasvvmh progah, tar tako prav mnogo store za poepeševajvja tajskega prometa in korist prebivalcev. Pil pavšhliiranju naj se upošteva tudi stanj« voznega parka, saj imajo privatna podjetja vozove navadno v slabšem stanju in srnto ni tako udobna vožnja. Ce ta trošarina ne bo pavšal i rana. bodo občinska podjetja ruo-iala opustiti pasivne progi in bodo ček' prede!; brez cest. Potrebno ic tudi poaredova nje banske uprave pri železnađfci upravi, da nc bo več delala ovir pni izdajanju avtobusnih koncesij, zaradi konkurence. Govor* niik je zlasti omenjal avtobusno progo Celje —Laško, ki jo je predvsem rebru soisJca mladina, sedaj a.p mora dolgo čakati na vlek po čakalnicah. Zavzel se je tudi sa ureditev križišč, raznih cest z železnicami, fcjer se dogajajo na istih krajah vedno nesreće. Ban dr. Maruši č se je ugodno izrekel za Zadraveev predSog o Izenačenju U osa rine na električno energijo, prav tako pa tudi za pavsalirsnje avtobusne trošarina. Banska uprava je že večikrat intervenirala pri železniški upravi, ki pa strogo stoji na stališču, da se ne izdajajo avtobusne koncesije za take proge, ki teko paralelno S železniškimi progami. Za tako avtobusne progo smatra železniška uprava celo zvezo z Loškim potokom, čepTav se samo pri Velikih Laščah kak;h 7 km dotika ždeztitffc* proge. Pod han dr. Pirkmajer je poročal, de je zaradi križišč imela banska uprava že vee anket z železniško upravo, ki pa pravi, da ni odgovorna za varnost. probnvaJetve. Za uvedbo zapornic se banak« uprava m potegovala, ker so tuda nevarne, pač je pa dosegla obljubo, da bodo ob nevarnih progah ob megli na takih križiščih posebni čuvaja opozarjali na vlake. Izšel je že poseben letak, ki opozarja prebivalstvo na nevarnost vendar pa banska uprava Je vedno vztraja pri zahtevi po modernejših signalnih napravah. Zahteva celjske občnne po pavšaliranfu trošarine na avtobusni promet je upravičena, ker celjsko občansko avtobusno podjetje deluje v splošno korist, zšasti pa za tujski promet PavšaHranje naj ta ravna po aktivnosti in pasivnosti poeemes-ndh prog in naj volja za občinska avtobusna podjetja. B. s. B a b n i k se Je zavzemal sa oau- 1 jen je uredbe o podeželskih dimnikar jih In ometanju dimnikov na deieli, da bi se le trikrat ali dvakrat na leto omotalo. Podban dr. Pirkmajer Je tudi to zeljo priznal ln obljubil revizijo te uredbe. V leti zadevi Je govoril b. b. Bajni, ki Je na-svetoval, naj se to vprašanje uredi tako, kakor jc bilo urejeno v Beli Krajini, kjer ljudje sami ometajo dimnike, a ometanje Je nadzorovala po trikrat na leto občina z dimnikarjem, B. s. D o t e 1 a Je obširno utemeljeval svoj predlog, naj se omili uredba gleda dolžine drv, ki Je predpisana na en meter. Tudi to željo je pod/ban dr. Pirkmajer obljubil po možnosti izpolniti, da se po k) kalnih prilikah in potrebah lastnikov gozdov določi dolžina drv tudi oa 0.76 m, zlasti pa, da ta uredba ne stopi v veljavo toliko časa, dokler ne bodo porabi jem e do-sedaj narejena drva. B. s. dr. O b e r s n e 1 je predlagal, naj se imenuje poseben odsek za predlog b. s. Zadravca glede električnega toka, aa kar Je ban dr. Marušič odločil, naj tudi ta vprašanje reši odsek za deželne elektrarne, vendar naj pa na mesto b. a. Lovilna stopi predlagatelj dr. Obersnel. Nato Je prišel na vrsto pravilnik o banskih davščinah. Banovinski svet Je sklenil, da ae trošarina, na kvas poviša na 2 Din pri ksj. B. s. Sajovic je predlagal, da ae povila trošarina na bencin za 50 para, ukine naj se pa trošarina na pnevmatiko in motorna voziia. Predlogu se je pridružil tudi b. s. Vidmar. Pomočnik bana dr. Pirkmajer Je odgovoril. da je banska uprava sama skušala trošarino na bencin znižati aa 00 par, ker pa ni bilo mogoče proračuna uravnovesiti, je moralo ostati vse pri starem. G. ban je dal na glasovanje predlog, da ae zniža trošarina na pnevmatike na polovico. Predlog Je bC z večino glasov odklonjen. Seja še traja. INOZEMSKE BORZE Ctzrih, 13. februarja. Pariz 30.36, London 15.7750, Vew Tork 313.—. Bruselj 72.0750. Milan 37.19. Madrid 42- Am-ložaj Je baš zaradi tega skrapio resen, i sterdam 20B.15, Berlin 122.10. Dunaj 57.30. čeprav nI dvoma, da bo koncem koncev i Praga 15 2850. Varšava 5630. BukaseiH MMgria vojska. t05. ioLOVENSKT HAROD«, Aieis. mrarji ivm IUHEME PRVI PUŠKI IOO°fo IVOČMI FILM RIĐE Zasavski lovci so zborovali Občni zbor zasavske podružnice SLD — V zaščito organiziranih tovarišev Trbovlje, 12. fetoniarja. V nedeijo dopoldne se je vršil v gostilni Forte na Vodah letni občni zbor zasavske podružnice SLD. Občni zbor je bil Izredno dobro obiskan, kajti udeležili se ga niso te domači lovci, marveč so bi U dobro zastopani tudi lovci iz Litije, Zagorja, Hrastouka, Zidaoe^a mosta. Laškega, Kadeč In ostalih 'rajev v Zasavju, ki so včlanjeni v zasavski podružnici SLD. Občni zbor je vodil predsednik podružnice rudniški ravnatelj g. inž. Fran Loskot, ki je pozdravil zbrane lovce, posebej pa zastopnika osrednjega odbora SLD g ravnatelja Purana in urednika »Lovca« gosp. Kapusa iz Ljubljane, nato pa se je spomnil med letom umrlih Članov, posebno Se tragično preminulega Mirka Barachinija, ki j* postal žrtev atentata v vlaku pri Brežicah. Zbrani lovci so spomin preminulih tovarišev počastjli stoje, zatem pa je predsednik izrazil svoje veselje nad dejstvom, da so se tudi lovci rz Laškega pridružiii zasavski podružnici. Največja zas'uga za to gre g. dr. Rošu, inž. Homanu nn drugim tovarišem, ki so prjpomogli, da se je dosegel tofcifco zaženem sporazum. Nato je poročal tajnrk g. Sul.goj Avgust 0 delovanju v preteklem tetu. Iz njegovega poročila je posneti, d atudi lovce tarejo teike skrbi današnje gospodarske krize, kajti večino članstva tvorijo ročni in duševni delavci, ki so od krize baš najbolj prizadeti. Podružnica šteje 322 cMa.nov, od teh pa je 92 lovskih čuvajev, kar je za okoliš in število Članstva podružnice vsekakor previsoko. Podružnica je imela 1 seji. na katerih se je razpravljalo tudi glede odstrela gamsov v Zasavju. Glavna skupščina SLD je odobrita spremembo podružničnih pravil za srez Laško. Blagajniško poročilo je podai g. Milller •z Zagorja. KI juto gospod a rskmi težkočim je rtfomet blagajne zadovoljiv, čemur se H predvsem zahvaliti požrtvovalnosti, disciplini in zvestobi članstva ck> zelene ora-tovščine. Revizorja g. Pust Drago in Počivavšek Gvido sta nato izuavUa, da sta pregledala blagajniško poslovanje ter ga našla v vzornem redu. vsled česar sta predlagala odboru absokttorii, k« ga je članstvo soglasno odobrilo Zatem je spregovoril delegat osrednjega ocroora SLD g. Zupan iz LJubljane, ki le v imenu osrednjega odbora pozdravil zbrane lovske tovariše, nagiašujoč. da je zasavska podružnica SLD ena prvih v pogledu uspešnega delovanja, zato 'i želi tudi v bodoče mnogo uspehov ln napredka. Nato so se vršile dopolnilne volitve, pri katerih so bili kot zastopniki v osrednjj odbor ponovno soglasno izvoljeni predsednik g. ravnatelj Loskot, podpredsednik g. dr. Roš iz Laškega, g. inž. Pušman iz Ut^e in tajnik učitelj g. šuligoi. Revizorjem pa rta bila izvožena davčni inspektor v pok. g. Pleskovič te Laškega to trgovec g. Radej iz Trbovelj, namestnikom pa g. Rancinger in Pust. Nato je bilo izvohenJi 6 delegatov za glavno skupščino, in sicer g. dr. Roš, g. Letnik Jože sen., g. Hauok, g. inž. Pušrrun, g. Jenko Metod in g. Dei-singer. Pri raznoterostih so se podrobno m temeljito obravnavala razna vprašanja, ki občutno tang.rajo lovstvo v obče. Zlasti se ie razvnela živa debata glede kaznovanja divjih iovcev, ki so obič4no kaznovani, če so zasačeni, ie radi- tatvine, ne pa tudi radi kršitve zakona o nošnji orožja. Ogrožena je danes tudi ena najvažnejših pr.do-bitev naše organizacije, t j. znižanje banovinske takse za lovske karte, ki io je SLD za svoje Člane s težkim trudom doseglo. Danes se hoče SLD ta velevažna pridobitev zopet ukiniti, kar bi pomenilo za naše organizirano lovstvo velJ*k udarec ker bi bilo članstvo SLD zopet na istem stališču kot neorganizirani lovci, kar pa se je hotelo oaš s to ugodnostjo popraviti, ker bi se scer lovci izog bali stanovske organizacij©. Obširno je občni zbor razpravljal tudi o predstojećih dražbah občinskih lovišč, ka se nai dopuste le organiziranim lovcem, ki jih bodo edmo vzdrževali na primerni višini. Izvoljen je boJ tričlanski odbor, ki je sestavil siedečo resolucijo: 1. V SLD organizirani lovci naj bodo deležni iste zaščite, kakor jo predvideva naredba o banovinskih davščinah in taksah za proračunsko leto 1933-34. Ce se ta naredba 9premen.. bo banovina prikrajšana na svojih prihodih in bo zgubila glavno oporo v močni organizacij«, katera bo vsled nameravane spremembe ogrožena v svojem obstanku 2. Nepravikio je. da se pri kaznovanju divjih lovcev poleg kaznivega dejanja, ki ga zugreše s tatvino, ne upošteva tudi prikrajšanje na državnih in banovinskih taksah. 3. Občni zbor ie mnenja, da je tako v pnd občin, kakor kmeta kn organiziranih lovcev, če se on dražbah občinskih lovišč doseže med interesenti sporazum v vprašanjih arondacije lovišč in osebe zakupnika. V interesu narodnega gospodarstva je. da se ohranijo lovišča, ki so vzgojena in vzdrževana, lovsko pravično, lovska solidarnost pa nam narekuje, da ne izločujemo preizkušenih lovcev ter jim ne jemljemo sadov njihovega truda in uspehov pri gojenju lovišč 4. Sred š-nja uprava kot centralna organizacija organiziranih lovcev v Jugoslaviji se poziva da ukrene vs< potrebno, da se raztegne dolžnost obligatornega članstva tudi na kraje z zakupnim sistemom. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta ter storjen sklep da *e naprosi dnevni tisk za objavo. Končno ie bil Še nzvolien odsek za zaščito gamsov v Zasavju, nakar je predsednik zaključil z zahvalo uspe'i občni zbor. Samo še danes poje JOSEPH SCHMIDT v očarujočem filmu i PESEM SVETA Zvočni kino Ideal Predstave ob 4., 7. in 9% Cene Din 4.-, 6.- In 8.- i Intimni večer Ljubljana. 13. februarja. V Hubadovi pevski dvorani je Glasbena Matica priredila včeraj zvečer II intimni večer, cigar spored je izvajal klavirski kvintet. Tega tvorijo člani opernega orkestra gg. Korošec S. Cflauta). Gregorc J. (klarinet), Hauck V. (fagot). Luka* R. (rog) in dr. Svara (klavir). Spored je obsegal Mozartov »kvintet v es-duru« ter »kvintet« R. Korsakova. Požrtvovalnosi in umetniškemu hotenju kvinteta se imamo zahvaliti, da amo slišali dela v takem komornem sestavu, ki ni le samo pri nas redkost. Kljub temu, da gospodom skoro ves prosti čas odvzame zaposlitev v opernem orkestru, so si morali pritrgati dokaj svobodnih ur, da so naštudirali tako gladko in lepo odtehtano omenjeni dve podani deli. Mozart bi morda zahteval rigoroz-nejše ubranosti glasbil nekoliko več de-Jikatnosti in stilne poglobitve, zato pa je Izvajanje čvrsto zgrajenega Korsakovega kvinteta popolnoma zadovoljilo zelo hvaležne poslušalce. Vsi trije stavki prekipevajo rusko vokalne nacionalne melodike, ki sloni sicer na zapadnoevropski harmon-ski podlagi ter se uklepa v istotake oblike, a delo, najbrže iz mlajše Korsakove stva-riteljske dobe. že kaže vse tipične znake mlado-ruske šole. ki se je poznejše začenjala še vse bolj in bolj naslanjati na Orient. Zlasti zadnji rondostavek z živahno, objestno razposajeno metodiko in originalno izgraditvijo je izzval mnogo aplavza. Hubadova pevska dvorana ni bila tako polna, kakor pri prvem intimnem večeru. Razsvetljava malega odra je bila to pot popolnom a ustrezajoča io ▼ zadostni di- stanci od odra je komorna muzika tudi tega instrumentalnega sestava napravljala popolnoma ustrezajoč vtis. Imamo torej sedaj komorne intimne večere pod streho murne koncerte v Filharmoniji in ako bo »Sloga« svoje započeto komorno delo nadaljevala, bo morda vsem še prekomerno ustreženo. Na plesu ljubljanskih peric LJubljana, 13. februarja. Da žive naša predmestja svojevrstno življenje, nI nič novega in ga Ljubljančani kolikor toliko poznajo s svojih nedeljskih popoldanskih izletov. Kljub temu pa so vendar redki, ki vedo, da brhke in stare ljubljanske perice ne poznajo le svoje žeh-te, domačega potoka in kupov umazanega ljubljanskega perila, temveč da Imajo že leta in leta svoj tradicijonalni ples peric v štepanji vasi pri uglednem tamošnjem gostilničarju g. Franou Krega rju. Na pustni ponedeljek se zbero vse, kar jih je tam iz š tepanje vasi m drugih podgoiov-skih krajev, da se razvesele enkrat na leto in rajajo v plesu, smehu ln radosti. Kdor jih pozna le z ljubljanskih ulic, ko resne razvažajo oprano perilo, a skrbjo štejejo posamezne kose in vestno spravljajo težko zasluzene denarce v ogal svoje rute, jih bo težko spoznal na njihovem plesu, kjer so brhke in razigrane, kakor bledoliena ljubljanska dekleta na svojih zabavah. Smeha ne manjka in plesa ne. Če seštejemo vse počitke med posameznimi plesi, bi ne mogli sestaviti ure. Nič čudnega ni to, ce pomislimo, da so na njihovi zabavi igrale v treh sobah tri godbe vso noč, da so se nase perice naplesale sa vse leto in Se kaj čez. Jutri pri potoku na žehti in potem Se ves mesec bodo morda obujale lepe spomine. Ples je bil odlično obiskan. Tudi čudovita pošast z bohemskega karnevala ga je obiskala in Se številne druge maske. Toda niso grizle, nego se le kopita le in rikale, da se je tresla dvorana od smeha, te odlična gospoda, in te je bilo precej iz Ljubljane, se je razveselila in vriskala v lepo noć. Perice so simpatične in so vsakemu ljubko namežiknlle, ker so se zavedale pusta in potem pustega posta za njim. Ce P a IDE! bi Ljubljančani vedeli za to posebnost našega predmestja, bd se gotovo vsaj enkrat v letu oddolžili našim zvestim in poštenim pericam iz podgotovških vasic a takim oblakom, da za perice same sploh prostora ne bi več bilo. Kaj naj bi človek pohvalil? Dobre organizatorke, vesele plesalke, požrtvovalne muzikante ali prijaznega in poetrežljivega ig. Kregarja ? Vse m vsem nam je lahko žal, da so zamudili ta p'es, ki ga prirejajo brez reklame in notic v čaeoptem, a je vendar boljše obiskan, k*kor katerikoli ljubljanskih. Danes pa teče življenje na potoku po stari navadi Tekne GZ^P v smuških V nedeljo dopo'dne so se vršile na Idilični planini Crni vrh nad Jesenicami pod-savezne prvenstvene tekme v smuških likih. Za te tekme je vladalo med jeseniškimi športnimi krogi izredno veliko zanimanje in to tem bolj, ker se je obetala huda borba za prva mesta med favoriti klubov Bratstva. Skale in ASK Gorenjec, ki najbolj uspešno goje smuk in smuške like. Bil je krasen somčen dan. Planine so žarele v kristalni odeji, a smuka žal ni bila ugodna, ker je bil sneg močno zmrznjen in je moralo pri prvi vožnji večje število tekmovalcev odstopiti, ker niso dosegli predpisanega minimalnega časa. Proga je bila dolga 800 metrov, višinska razlika je znašala ca 125 m ter je bila tehnično dovršeno izpeljana. Tehnično vodetvo tekme je bilo v rokah tehničnega vodje podsaveza Borisa Sega, ki ao mu stali ob strani Korenini Drago. Cerar Drago, Božič Lojze in Dovšak Lojze. Tekmovalo je 33 tekmovalcev in se je obetala zlasti ostra borba med favoriti žnidarjem, Lukmanom in Kotnikom, toda sta bila slednja dva zaradi izredne smole diskvalificirana L mesto si je priboril Žnidar Emil, ASK Gorenjec. Jesenice, v času 3:41.1, n. mesto Zupan Ivan, Bratstvo. Jesenice, 4:13.8, m. mesto čelesnik, Skala Jesenice. 4:15.4, 4. Tratnik Frane. Sokol. Ja vernik. 4:24.5, 5. Sitar Ladislav, Skala, Jesenice, 4:30.4, 6. Bezjak, Skala, Jesenice, 4:39.4, 7. Godec Franc. SPD Bohinj, 4:47.7, 8. Volčini Jože, ASK Gorenjec, Jesenice, 4:50.9, 9. Rajh-man Ivan, Skala, Jesenice, 4:57.3, 10. Mo-cierc Stanko, Skala, Jesenice, 5:06. Izmed juniorjev je dosegel L mesto Klein Bruno, Skala. Jesenice, v času 3:51.1 in je s tem časom dosegel v kategoriji članov n. mesto. Ob 17. uri se je vršil v kolodvorski restavraciji Božidarja Malešiča prijateljski sestanek, ki so se ga udeležili skoraj vsi tekmovalci in mnojo drugih prijateljev belega sporta — Predsednik podsaveza, mestni župan g. Jože žabkar je pozdravil navzoče tekmovalce, orisal uspehe vrlih tekmovalcev podsaveza na domačih tleh ln pri tekmah za slovansko smuško prvenstvo v Zakopanih ter bodril vrle fante k še vztrajnejšemu delu. Načelnik podsaveza Bori3 šara pa je precital tekmovalne rezultate ln izročil zmagovalcema znidar-ju ln Zupanu krasen pokal in kip smučarja ob živahnih aklamacijah navzočih. Mednarodni table tenis turnir V nedeljo se je v Gradcu končal več dni trajajoči mednarodni table tenis turnir, ki g« je priredil ondotni akademski klub ;n ki so se ga udeležili tudi Zagrebčani in Ljubljančani Obenem je bil tudi reprezentančni tromatch med Zagrebom. Gradcem n Ljubljano Jugoslovanski igrači to bili Gradčanom nadmoćni m so zmagali v vseh točkah, kjer so nastopiiH. Posebno se je Kilrkoval državni prvak Heksner, ki je nastopil za Zagreb m pišejo o njem glaski H-sti. da je pokazal igro, kakršne Gradec še nt videl. Za Ljubljano sta nastopila Dene« in Nagv. za Zagreb pa Heksner, Maksi' movrč II in Stankovič V medmestni tekmi je najprej Zagreb premagal Gradec s 5 : 0. nato je Ljubljana z enakim rezultatom odpravila Gradčane V finalu »ta se srečala Zagreb m Ljubljana Zmagal je Zagreb s 4 : 1 in si priboril lep pokal, dočim je Ljubljana zasedla drugo mesto. Edino točko za Ljubljano je dobil Nagy z zmago proti Stankoviču. Jugosloveni so prav tako zmagali v prvenstvu avstrijskih alpskih dežel, kjer je zasedel I. mesto Heksner, 2. Denes, 3. Nagv. Tudi v igri gospodov v dvoje so morali domači kloniti pred gostom. Zmagal je par Heksner-Nag v, 2. Denes-Makeimovič II. Izredno zanimiva je bila borba za VVeberjev pokal, kjer te je mlademu Gradčanu Ke-razziju posrečilo, da je z izjemo Heksnerja premagal vse ostale jugoelovenske igrače. Nagy in Denes sta proti niemu izgubita » 3 : 2. Zmagal je ponovno Heksner, 2. Ke zabavali pri zadnji enodejanki »Rdo je blazen« Dvnnnt ie Kila razmeroma dobro zasedena. Dolfii odmori 90 uoravičMivi saj so se morali skoro vsi popolnoma preobleči in orešininkati Preoorodovcem dre za trud vsa nohva^a in unamo da n** če ne nrej ob letu zonet ohi^eio. — Takoj no pri hodu v Kr*nt so Prepomdovci ^od vod s tvom prof. Kolaria odšli na Prešernov grob. kamor so položili prekrasen venec v spomin na 85 obletni dan pesnikove smrti. — Suknjo je zamenjal Na sobotni Sokolovi maškeradi. kjer je vladala pravcata f-?neča, je nekdo zamenjal svojo suknjo s tujo in viel *e klobuk Znani gospod se za enkrat naproša, da prostovoljno vrne najbrž pomotoma zamenjano suknjo in sicer pri hišniku Nar. doma. kjer dob* svojo nazaj. — Gledališki oder Sarodne čitalnice v Kranju priredi danes svojo običajno gledališko reduto v Narodnem domu ki se je v zadnjih letih razvila \ eno najtep *ih predpustnih zabav v Kranju Posebna novost bo letos tekma s punčkami Kakor običajno bo tudi to pot nagrajena najlenša maska Dostojne maske dobrodošle Zve čer tedaj vsi na gledališko reduto v Narodni dom! 120/n KOLEDAR Dane*; Torek, 13. februarja katoličani: Katarina, \ rativoj. pust. pravoslavni 31. januarja. DANAŠNJE PR REDITVE Kino Matica: King Kong. A.mo Ideal: Pesem sveta (Jos. Schmidt). Kino Lhor: Crni huzar. Kino Šiška: Na polju časti. , Kffiif ™"*karada Ljubljanskega Sokola ob 20 Narodni dom. Pustni korzo funtov šentpetrske fare v vseh prostorih na Taboru. DrtvJfvo »Tabora pustna prireditev ob M. Uelavska zbornica. Valčkov večer Sokola Vič ob 20. v Sokolskom domu. DE2l'RNE LEKARNE Danes: Mr. Kuralt. Gosposvetska ce-s*a 10 in Sušnik. Marijin trg 5. Mladega, zalega, toda malce pregore ie&* dušnega pastirja imamo nekje v nai/ m/7i ožji domovini Tam je v cerkvi atre-gel pri službi božji deček, ki najbrž nima tako premožnih staršev, da bi lahko skrbeli zanj, pa si pomaga kakor ve in zna. Nekaj je zaslužil v cerkvi kot ministrant, nekaj pa kot raznašalec naprednih listov. Pa se le Dregoreči dušni pastir naenkrat spomnil, da je raznašanje naprednih listov smrten greh ln je fanta obvestil, da ne sme več pred oltar hiše božje. l>otičnemu gospodu zaenkrat samo prijazno svetujemo, naj malo bolj pazi na definicijo greha, sicer bomo prisiljeni obr niti palico. Iz Maribora — Žeparka dobila zasluženo kazen. Včeraj dopoldne se je zagovarjala pred malim senatom češka državljanka Ivane Brenerje-va. Obtožnica ji očdta. da je lani 3. maja izmaknila v stomi cerkv neki ženski tz žepa denarnico s 1.500 Dxn gotovine. Takoj po tatvini je tatic« tegmida ter sla b ukradenim denarjem kupovat razne potrebne in nepotrebne stvan. Obtoženka je že 42 let od doma iz Češkoslovaške. Potikala se je po Celovcu in Trstu in je že IS let v Mariboru, pa še vedno ne zna slovensko ter samo nemskutari Smet je predrzno ž epa r ko obsodil na 2 mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dve leti. Po prestani kazni bo Brenerjeva za vedno izgnana iz Jugoslavije m poslana v domovinsko občino. — 2rtev poledice. V nedeijo je padel na spolzki cesti ▼ Studencih 27ietni mizar Kos Ferdo ter si zlornal levo nogo. Pone sreč en ca so poklicani reševalci odpeljal- v splošno bolnico. — Tatvina kolesa. V nedetjo je ukradel neznan storilec šoferju Bašu Henriku izpred gostilne »Ahtig« na Tržaški cesta 800 Dio vredno moško kolo znamke »Centre«. Crno pleskano kolo ima evidenčno številko 2—77009 in tovarniško številko 5106018. — Vandalizem. V noči na ponedeljek so podivjani rx)noonjaki razbili stekleno napisno tablo zobozdravnika dr. Levca na Aleksandrovi cesti. Zlobneže zasdeduje policija. — Konzum alkohola v občin! Pobreije. V veliki pobreški občini so lani izpili preko 226.440 l vina, 3.900 l piva. 1400 l vinskega mošta in 1500 1 žganja. — Lep moralen uspeh obrtniške prireditve. Slovensko obrtno društvo v Mariboru je priredilo v soboto svoi prvi obrtniški ples v vseh prostorih Narodnega doma. Ta prireditev je bila redno dobro obiskana in je to tudi zaradi plemenitega cilja razumljivo, saj je namenjen ve« čisto dobiček v korist zgradbi vajeniškega doma. Ob 21. uri je prišel pokrovitelj obrtniškega plesa mestni načemik g. dr. Franjo Lipold s soprogo, magistratni ravnatelj g. Rodošek, podpolkovnik g. Božo Putnikovič, komandant podoficirske šole, sreski načelnik g. Senekovič, soproga generala Maistra profesor Fink s hčerko, podpredsednik zbornice in predsednik obrtniškega odseka g. Rebek iz Ljubljane, banski vn zbomičn-svetnik g. Zadravec s soprogo, zbornična svetnika gg. Bureš Franjo in Hohnec Franjo ter drugi Obrtniška godba na pihata pod taktirko kapelnika g. Kavčiča in pa obrtniški tamburaški odsek pod vodstvom g. Ferka je prav pridno skrbel, da so se gostje morali prav pridno vrteti pod košatimi drevesci črešenj in cvetočih breskev. Odlična dekoracija je delo priznanega vrtnarja g. Jemca iz Maribora. Javnost je dala agilnim in požrtvovalnim obrtnikom za njihov trud ki delo polno priznanje. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 13. febr.: Ob 21. uri Charleveva teta. Izven. Znižane cene. Sreda, 14. febr.: Gospodična. Red C. Četrtek, 15. febr.: Karijera kanclista Vln-ctga. Red A. Petek, 16. febr.; Zaprto. Sobota, 17. febr.: Divji lovec. Gostujeta Vika Podgorska ln Hinko Nučič iz Zagreba na korist UGI. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek. 13. febr.: Ob 20 uri Ples v Savoju. Izven Znižane cene. Sreda, 14. febr.: Viljem Teli. Red Sreda. * Roeetnijeva opere Viljem Teli je imela na premijeri jako velik uspeh. Prva repriza v premierski zasedbi z g Primožičem v naslovni vlogi ln i go Zlnko Kun-čevo kot gostom bo v rado, dne 14. t. noža red Sreda. tev is »SLOVENSKI N A R O D«, dne 13. februarja 1934 ^mn i. Dnevne vesti — Izprememba pravilnika o bolniških taksah. Z odtokom miniatra socijalne poli« tik« io narodnega zdravja je iiprumenjen in izpopolnjen pravilnik o bolniških tak-»ah za zdravljenje v državnih b banovinskih bolnicah ter banovinskih ambuian- cah. BoLniki, Člani OUZD. bratovskib akia.inic ln drugih ustanov za zavarovanje delavcev b nameščencev, ki se leći jo v bolnicab veDeričnib in naJezljivib bolezni, bodo uživali olajšave pr*f*1*» iriene v pravilniku samo v državnih in onih banovinskih bolnicah, kjer so jih dotične banske uprave predvidele, dočim bodo plačevali na infekcijskih oddelkih pri centralnem higijen^.ne.ai zavodu v Beogralu in Zagie-hn kakor tudi v vseh mestnih Javnih bolnicah polno takso. — Finančno vprašanje naših gledališč. Včeraj dopoldne in popoldne je bila v ka-bineu upravnika beograjskega Narodnega gle-lališča •Ilica konferenca predstavnikov vseh naših gledališč, ki so razpravljali o finaoCnem vprašanju gledališč — Odpis pridobnme. Oddelek za davke t finančnem ministrstvu je Izda) tolmačenje člena 48 zakona o neposiednib lav-kih, ki govori o odpisu prldobnine Po tem tolmačenju bo pridobnino ln davek na poslovni promet po členu 48 zakona o neposrednih davkih odpisovala v prvi in stanci davčna uprava, na pritožbo pa v drugi Instanci finančna direkcija Davčne uprave moraj«- take sklepe pošiljati kot priloge k mesečnim pregledom odpisa na vpogled ln odobritev finančnim direkcijam in šele po odobritvi in morebitni iz-premembi odloka v smislu pripombe fi nančne direkcije izročiti davkoplačevalcem kot svoje odloke — Žrebanje obveznic vojne škode. Na podlagi čl 9 zakona o izpremembah In dopolnitvah zakona o Izplačilu vojne škode ln v smislu odloka finančnega ministra bo 15 februarja t 1 točno ob 9 dopoldne v oddelku za državne dolpove in za državni kredit v sobi št 20. X Žrebanje loterijske 2 ln pol odstotne dTžavne rente za vojno škodo Občinstvo Ima prost do stop — Konferenca avtobusnih podjetnikov. Včeraj dopoldne je bila v Zagrebu konfe renca predstavnikov avtobusnih podjetni kov iz vse države Udeležba je bila zelo velika. Razpravljalo se je o novih taksah in bremenih, ki naj bi se začela pobirati 1. aprila Govornik! so naglašali da je za šel avtobusni promet v brezupen položaj baš zaradi prevelikih Javnih dajatev ln če bi se uvedla še nova bremena, odnosno po višala za 15%, bi se ustavil ves avtobus nI promet v državi Sklenjeno je bilo obrniti se na merodajna mesta s prošnjo, naj se prepreči noviSanje lavnih dajatev Pri hemoroldalni bolezni, zagaten.iu, natrpanih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« jrrenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah. — Po odhodu »dolarske princese« baje marsikoga boli glava Ko je strašila po Ljubljani, ji je kadil tako rekoč vesoljni mili narod kot bi niti ne Rockefellerju Nekateri so celo odkrili da je lepa zopet drugi pa. da je v resnici dolarska princesa, kar je bilo glavno Hudo je bilo seveda marsikomu, ko je odšla, bridke solze so pretakali in srca so se jim krčila Obljub'la je. da bo v deželi čudežev delala propagando za naše lepote in vzela je seboj lep domač film. ki je dosegel v Ljubi lani velik uspeh Filma jn pa niso podarili in ne prodali, temveč samo posodili, da bi ga pokazala Ameriki. Amerka je pa skrajno mater jalistič-na in praktična. Pri nas pretakamo mile solze in govorimo o idealizmu, ko gre za naravne lepote, za domač film ali domačo umetnino ln zdaj se širijo govorice, da je vsemogočna »dolarska princesa« prodala v Ameriki film, ki smo bili nanj tako ponosni. Seveda hočejo dobiti film n*i/aj. kar pa ne gre brez tožbe. Vendar je vprašanje, kak" aen bo izid tožbe. Nedavno smo rud; poročali, kaj poročajo ameriški listi o podjetni, razkričani dolarski princesi, namreč da je stopila v zvezo z ve-Ukimi ameriškimi filmskimi podjetji ter bo z njihovo pomočjo organizirala razpečevanje jugoslovensk-rH?) filmov, ki jih bodo najprej izdelovali v Hollywoodu, pozneje pa rudi v Jugoslaviji. »Princesa« nam bo nazadnje torej še konkurirala — Mesečnik internacionalne umetnostne fotografije »Galerija« objavlja v zadnji številki prav temeljit c«ms »Slovenske fotografije«, kjer Karlo Kocjančič prvič op:suje njeno zgodovino od Puharja preko Ber-thoidn pa do najmlajših mojstrov. Studij« bo mnogo pomagala, da svet končno izve, da je prav za prav pravi izumitelj fotografije Slovenec Puhar Sla\mi Anglež J. Dudlev Johnston piše o »Novi in stari fotografiji«. Beograjčan A. Safranski pa *Kako je treba fotografirati«. V raznih rubrikah dobimo vse informacije o tujem in domačem fotoamaterstvu a g'avno v »Galeriji je 20 mojstrovin najbolj znanih mojstrov iz Češkoslovaške, Poljske. Anglije. Nemčije. Avstrije. Švice, Madlarske. Latvije. Italije. ^kotsđce m Danske, vendar bodo pa fotoamaterji teh držav prav radi priznati za sebi enakega mojstra tud: našega Fr. Krašovca, ki ima v »Galeriji« svojo čudovito »Jutro« v pravi slovenski pokrajini. »Galerija« je po vsem svetu razšr-jena krasotna revija in Jugosloveni smo na prav častnem mestu v niej. zato pa glejmo, da se tudi pri nas čimbolj razširi. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 1 kovača. 1 kovaškega vajenca. 1 vrtnarja in 1 pekovskega pomoč nika. — Pozor smučarji! V nedeljo se je našel pri Sv Duhu nad Višnjo Koro težak športni nož boljše vrste, ki ga hrani uči •elj v Višnji gori g Thurnhei — Vreme, Vremenska napoved Dravi, 'a bo spremenljivo oblačno, zmerno hladno, stalno vreme Davi je snežilo v Ljub ani ln smo imeli do 7 zjutraj 1 o mm na ivln Najvišja temperatura Je znašala "eraj v Splitu 13. v Skonlju Mariboru ln —ebn 10. v LJubljani 6.8. v BeoeradtJ v Sarajeva 1. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 775.9, temperatura je znašala 0.1 stopinje. — *ilo ei je prerezal In t*©*!! v morja. V nedeljo ponoči si je končal življenje pomorski kapetan Emerlk Lužina. Na pami- ku -Une«, ki je vozil iz Trsta proti Sušaku, si je Lužina najprej prerekal Žile, potem je pa skočil v morje Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. Stai je bil 40 let in bil je splošno priljubljen posebno med mornarji. — Ljubico spravil v norišnico. V Sarajevu je policija aretirala obrtnika Varga. ki je imel ljubavno razmerje z vdovo Jo sipino Kral. Vdova je imela po svojem možu 1100 Din mesečne pokojnine in nekaj prihrankov Varga se je polakomnil njenega denarja Nekega dne je letali vdova bolna m izjavila je pied pričami, da bo zapustila večino svojih pribran kov v dobrodelne namene Dvignila je v hranilnici 95.00U Din, čez nekaj dni je tila pa proglašena za blazno ln spravili ao Jo v norišnico, a denar Je izginil Oblasti ao Vargo aretirale, ker domnevajo, da jo je on spravil v norišnico in se polastil njenega denarja. — Nov grob. Včeraj Je umrl v Ljublja ni upokojeni hranilnični blagajnik g Pavel E b n e r Popreb bo jutri ob 15.30 z Go sposke ulice 10 Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so žalje DREVI OB 20. VALČKOV VEČEF SOKOLA VIČ Iz Ljubljane —lj Koliko se popije na našem vele-sejmu? Lani so popili Ljubi/ancani skupno ipo vsem mes-Luj 3.50O OuO litrov vina m okrog 700000 litrov piva, na velesejmu samem pa 13.858 litrov vina in 6312 litrov piva, torej manj od pol odstotka vse potrošnje vina m manj od 1% piva. Pri včerajšnji notici je izpadla vrsta, kolik* se popije na velesejmu. zato bi kdo mislil, da ao popili na velesejmu nad 3 milijone litrov vina in 700.000 litrov piva, kolikor je teh pijač konzumirala Ljubljana vse leto po vseh mestnih gostilnah. —I i Gajeva ulica je stane smetišče CeŠče smo že pisali o »vzorni« snagi v Ga jevi ulici ob Pokojninskem zsvikIu. Ze delj čas je pred palačam' ogromen kup snega smeti m naibolj uma/ene šare ki spada sa mo na smetišče Človek bi se ne Čudil, če bi bile smeti samo nekaj časa na ulici, ne moremo pa razumet da so dovoljena stalna smetišča na ulicah sred' mesto in še celo v najmodernejšem mestnem delu Nesnaga je vprav kričeča m bi ne bilo nič čudnega če bi se zaredili v nji krokodili Ce že ne upoštevamo h'gijenskih predp'sov. bi morali skrbeti za snago vsaj zaradi pa'ač. na katere smo tako ponosni in ki jih ob vsaki prilik« <-a7?k8 7u'em-n tuicem —lj Maškarada Sokola Vič na pustne soboto je v polni meri dosegla svoj namen Okusne dekoracije, o katerih je bila soglasna sodba, da takih nismo videli niti na najelitnejših prireditvah v Ljubljani, so visoko dvignile karnevalsko razpoloženje Številne množice pose trnkov maš k ar ade Med odličnimi gosti smo opazili viškega župana g Petrovčiča z občinskimi odborniki, predstavnike lokalnih društev in večje število častnikov naše hrabre vojske, ki so otvorili ples z narodnim kolom Mask je bilo letos manj. tudi znak krize, bile so pa izredno lepe in dostojne Pri plesu je odlično sodeloval društveni jazz ter so prišli na svoj račun vsi V bogato založenem bufetu ln v baru se je dobilo vse, kar je srce poželelo in to po izredno nizki ceni ter Je bilo občinstvo tako z jedačo, kakor tudi s pijačo izredno zadovojno Pri konkurenci kraljice karnevala je bila ostra borba ter je žirija prisodila prvo darilo krasnega metulja v obliki blazine sestri Lidiji Deisingerjevi, ki je prejela 88 srčkov in metuljčkov Kraljici karnevala so bile prirejene bučne ovacije, nakar sta zaplesala solo-valček s starosto br. Fr. Remsom Karnevalsko rajanje je trajalo v najlepši harmoniji in brez najmanjšega incidenta do zgodnjih jutranjih ur ter bo ostalo vsem v najlepšem spominu Restavracija pri Šestici priredi danes zvečer DOMAČO ZABAVO z godbo in plesom. Maske dobrodošle Cene zmerne — Vstop prost —lj Koncert ruskih arij in pesmi. Slavna operni pevec Bons Popov priredi v petek, dne io. t. ni. v Filharmonrčari dvorani koncert, na katerem bo izvajaj najrazličnejše ruske operne arije in pesmi Popov je znan kot eden naboljsih baritonistov. kaT jih je po prevtetu nastopalo bodi&i na naših koncertih aLi pa v ljubl.anski open. Njegove vrine so spi-ošno pr. znane, zato moramo pričakovati v petek lep koncert z iz rednim umetnškim užitkom Znano pa je tudi, da spadajo arije in pesmi ruskih skladateljev med najlepše bisere glasbene literature. Predprodaia vstopnic v knj garrn Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Začetek koncerta točno ob 20 uri. —lj Parni valjar motovili po Prešernovi ulici. Zdaj gladi tramvajsko progo in bo baje s tem konec vseh težav v zvezi z novo progo, vsaj, dokler ne začno tlakovati ceste. In menda bo končno tudi začel voziti tramvaj kot že upajo nekateri meščani. Krožna proga baje ne bo otvorjena prezgodaj, kar bi bila seveda nesreča. Zdaj še vedno vozi tramvaj samo do magistrata, na zgornji strani pa do pošte. —lj Obe. org. JNS na Viču ima svoj redni letni občni zsbor v nedeljo 18. t. m ob 10. v SokoLskem domu na Viču. Na občnem zboru bosta poročala tudi g minister dr. Kramer m narodni poslanec g Albin Koman Novi člani se sprejemajo pol ure pre<1 občnim zborom. Članarina ae pobira pred občnim zborom in po njem —lj Francoski institut v Ljubljani opozarja na zanimivo francosko predavanje o časopisju v Francili. ki bo v sredo 14 t m ob 21 v društvenih oro*toHh v Na rodnem domu Predaval bo g prof°«or Jean Lacroix Vabljeni. 117-r» —I) Valčkov veter Sokola Vlft bo dre vi ob 20. v Sokolskem domu, nakar uljudno opozarjamo cenjeno občinstvo. Kdor se hoče dobro počutiti in razveseliti, naj pride dre vi zanesljivo v Sokolski dom. 118-n —lj Pustni torek boste najprijetneje prebili v dvorani Delavske zbornice. Vsa* kega dvomljivca bo prepričal Jas >The Prohibltlon« Ne bo manjkajo šaljivega sporeda. Buffet bo dobro založen, a cene nizke. Pridite ob 20. k nam. — DruStvo »Tabor«. 119-n —I i Javni sestanek Splošnega ženskega društva je jutri, v sredo, ob pol 17. ari v društvenih prostorih Predava prof. An'ca Cernejeva o snovi: Hrvatsko žensko slovstvo s posebnim oziroro na dr. Zdenko Mar- kovičevo. Dobrodošel vsakd«! Na penelnico pri Slamiču slanikova pojedina ali preganjanje ,*ma£ka" na Slamičev način! Iz Trbtive1! — Pustna nedelja v Trbovljah. Letošnja pustna nedelja se je precej razlikovala od prejšnjih Dočim je mladina prej tudi na ulici rada pokazala svoje veselje in pustno razposajenost, se letošnjo pustno nedeljo ni videlo prav nobenih maskirancev Vsi znaki kažejo, da se tudi naša mladina že zaveda resnih časov, zato se ji ne ljubi noreti niti ob dnevih, ki so za to določeni Precej mladine pa se je zvečer zbralo na dveh prireditvah, in sicer v Delavskem domu in pri Forteju. to pa seveda največ radi plesa Bila je pa pustna nedelja v trboveljski dolin mirna, kakor vsak drugi dan v letu. kar je pač najboljši dokaz da kriza v revirjih Se dolgo ne bo prenehala, kar delovno ljudstvo najbolj deprimira Da Je večina naše mladine že zdavnaj zamenjala stole v zakajenih gostilnah s smučmi in z izleti v zdravo planinsko naravo. Je pokazala tudi včerajšnja nedelja Na stotine smučarjev je odšlo v nedeljo zjutraj na Mrzlico, Kriško planino in Sv. planino Obilna je bila tudi udeležba iz drugib krajev, kar so pričali gosto zasedeni avtobusi smučarjev, ki so se vračali k večernim vlakom. Mladina pravilno spoznava, kje lahko uživa zdravje in veselje, zalo hiti v Dližnji planinski raj, kjer se pozabi vsaj za nekaj ur beda m revščina naše sajaste doline. — Pred dnevi smo porućaiu da bo v februarju i'< delavnih dni pri rudniku, sedaj pa je javljeno, da se bo praznovalo v februarju poleg že objavljenih še en dan, in sicer 15. t. m Torej se bo v februarju delalo pri rudniku le 16 dni. To je očividno slabo znamenje za bodočnost. — Tržni dan v soboto je bil v primeri s preteklo sredo dobro zaseden in tudi založen. Na trg je prineslo raznovrstne dobrote okrog 40 kmetic in nekaj branjevk Cene so večinoma iste kot so bile. Edino jajca so se pocenila, ker jih prodajajo že po 13 za 10 Din. Zeljnate glave so prodajale po Din 1.50, karfijole po Din 10 kg, jabolka so očividno že pri kraju, ker so zelo slaba, pa tudi cena temu primerna, saj stane kg Din 5.—. £. Jessnic — Poroka. V nedeljo se je poročil g. Zu-sino Karol, ključavničar v tovarni KJLD na Javorniku z gdč. Mici Copijevo z Jesenic. Bilo srečno! — Sokolsko društvo Jesenice priredi v torek zvečer v vseh prostorih SokoLskega doma ples, na katerega vabi vse prijatelje plesa in zabave. Sodeluje sokolski jazz, godba na pihala, šramel kvartet in kmet* ska godba. — Nedeljska kronika. Nedelja je bila solnčna in zato tudi sila živahna. Toplo solnce je izvabilo v naravo staro in mlado Mladina se je smučala in sankala po bližnjih potih in klancih, izvežbani smučarji pa so merili svoje moči na Ornem vrhu, kjer so se vršile tekme v smuških likih GZSP. Tudi za zabavo je bilo pri nas v nedeljo dobro preskrbljeno. Nameščenci KID so imeli v nedeljo zvečer svoj tradici-jonalni ples v vseh prostorih tovarniške restavracije pod devizo: »Na obalah sinjega Jadrana« Plesna dvorana je bila naslovu primerno dekorirana; udeležba plesalcev je bila izredno lepa, zabava pa prvovrstna, za kar je največ pripomogel izborni sokolski jazz. — Velik aspeh Jeseničana pri tekmah za slovansko smuško prvenstvo v Zakopanih na Poljskem. Pri tekmah v smuških likih in v alpski kombinaciji je v hudi konkurenci zasedel Jeseničan Heim Hubert prvo mesto. Na ta velik športni uspeh smo vsi Jeseničani, zlasti pa vsa športna javnost, zelo ponosni. V savezno smuško ekipo so bili uvrščeni trije Jeseničani, ln sicer poleg Heima še Smolej Franc a tekmo v teku in v štafeti ter Ciril Prašek v smuških likih in v alpski kombinaciji. Prepričani smo, da sta se oba tekmovalca, drzni Praček in lahkonogi Smolej tudi zelo dobro odrezala ter dosegla pri težkih tekmah in ob hudi konkurenci zelo vidna mesta. — Sijajno uspeli ples jeseniških fantov. Jeseniški fantje so priredili v soboto v vseh prostorih Sokolskega doma svoj ples pod devizo: »Vasovanje pod fantovskim soln-cem«, ki je sijajno uapel. Vae prostore ao napolnili plesalci, ki so prisil od blizu in daleč. Fantovski ples je na Jesenicah plesna atrakcija prvega reda. Dvorana je bila okusno in naslovu primerno okrašena. Na nebu so sijale zvezde, v kotu na vrhu dvorane pa je motrilo mlade pare fantovsko solnce — luna, ki je o polnoči mrkuila Sredi noči se je vršilo slavnostno odlikovanje najstarejšega fanta z zlato kolajno za zasluge za v težki borbi ohranjeno društvo. Ker je bil najstarejši fant od fare žontar France službeno zadržan, je doletela ta čast za njim najstarejšega fanta Loharnar Andreja. Izključeni pa so bili oni člani fantovskega kluba, ki so se med letom izneverili svojim obljubam. Vso ceremonijo odlikovanja in izključitev sta brezhibno izvedla Pleš Andrej in Toman France, katerima ne moremo odrekati govorniškega ta lenta Za zabavo je bilo imenitno poskrbljeno, ker so do polnoči izbirale plesalce žene in dekleta, po polnoči možje in fantje ln so na ta način prišli na vrsto vsi plesalci. Za zabavo je v polni men skrbel izborni sokolski jazz. tako da so bili zadovoljni vsi plesalci, najbolj pa fantje ln reveži, ki bodo gotovo deležni nekaj od prebitka prireditve Ljudje, ki so bolni na želodčnih, led vičnih in kamnih v mehurju ter oni. ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in nanndih protira. uravnavajo leno delovanje črevesa 2 uporabo naravne vFranz -Fosefove« vode. Beli zobje zdrava sapa !l$iSšsT«-_ misa* C h Io rod o nt Skromna poslanica k prazniku sera t trki so aranžerji tnaškerad, vsi drugi smo samo udeleženci, samo šeme Ljubljana, 13. februarja. Kako se pišejo postne poslanice še ne vemo. ker še niso izšli za to statuti, toda pisati jih je treba in ta ne bo prva ne zadnja Božične in novol&lne poslanice so že anahronizem ln jih nihče več ne Čita, pustne poslanice so pa tako potrebne, kot pust in Seme, tako aktualne, kot maške-rade ir» tako v duhu časa, kot resolucije. Nismo vedeli, kje posojajo ginjenost in vznesenost za tako redke prilike in nismo se znali vzgledovati na covoraoce in svečane besede ob drugačnih prilikah, zato si naj čitatelji sami prilijejo merico navdušenja, naj si obrišejo soze ginjenosti glede na globlji namen teh skromnih besed. S'cer se pa bodo lahko vsi razjokali ln najokali. kajrtl ta poslanica ni zadnja in dovolj je zaslužnih narodnih sinov, ki bodo v sve»tem ognju ln vzviSenern zanosu izbirali visoke ln svečane besede, da bo pomemben dan ter njeerov pomen dostojno Dovzriemjen. P1«a!1 bodo !n mili narod bo nre^akal polže. *°rae bodo pa triumfirale. Da bi nas pa kdo ne prišteval med nezanesljive eJemente moramo tudi mi napisati poslanico k prazniku Sem, kajti Seme so dandane« velesila nad velesilami, sploh pa, kdo lahko kaj reče zoper šeme, kdo ni dandanes njihov pripadnik ali podpadnik?! Skratka, kdo ne poje slave šemam in kdo ne hrepeni, da bi jim postal enak?! Zdaj torej živimo v stoletju Sem in maškerad, svet se je zasukal na gla^.o — moramo rabiti to že nekoliko obrabljeno rečenico — ln kar je zdaj zgoraj, je vzvišeno, oblika naj nikogar ne moti ln naj se nihče ne a:raža nad naslednikom glave, delom telesa nespoštljivega imena. Da je dandanes težko živeti, slišiš tolikokrat tožbo, ki Je tako neupravičena. Nikdar človeštvo Se ni živelo v srečnejši in vese-lejši dobi in blagoslovljen bodi pust, ker smo prišli ob njem do tega spoznanja! Prejšnje čase so si morali ljudje beliti glave ter se jih posluževati v borbi za vsakdanji kruh ali pri pospravljanju kruha. Zdaj je ta zadeva racionalizirana, kdo še potrebuje glavo? Drugi mislijo za nas ln skrbe zase, redki so aranžerji maškerad, vsi drugi sme samo udeleženci, samo šeme .. Glav ne potrebujemo, vendar jih pa nikjer ne sprejemajo v zastavljalnice, zato jih Se ne kaže obesiti na klin, zlasti, ker bi ljudje ne mogli sicer nikamor obešati mask. Da. v dobi racijonalizaclj in manifestacij živimo, zdaj lahko le praznujemo, nadležne glave smo degradirali, skrbi ne poznamo več ln manifestiramo za splošno zmago šem, za večne maškerade ln za to, da bi ljudje odslej neprestano skrivali ob- §| DANES s največji trik film sedanjosti sen- =g == zacionalne vsebine in čudo foto-55 grafije = |p Po zamisli EDGAB VVALLACA §| KING KONG m Elitni kino Matica M == Telefon 21-24 HI Predprodaja vstopnic od 11. do §JE = VfelS. ure =g §=§ Predstave ob 4., 7lA ln §£ uri = NOV ZVOČNI ŽURNAL H in nova šala MICKI MUKA m Iz Celja —c Občna zbora organizacij JNS nm Te-barju in v Veliki Pirešici. Občinska organizacija JNS za Teharje bo imela redni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v narodni šoli na Teharju, občinska organizacija JNS za Veliko Pirešico pa isti dan ob 15. v narodni šoli v Veliki Pirešici. Na obeh občnih zborih bosta poročala gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan. —c Izvijanje naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanja delam rinosti. Mestno načelstvo v Celju razglasa: Da se omogoči evidenca brezposelnih, si mora vsaka oseba preskrbeti razvidnico (legitimacijo! za brezposelne. Za v mestu Celju bivajoče brezposelne bo izdajala mestna ob čina celjska razvidnice od 20. t m. dalje v sobi št. 2 na mestnem načelstvu. _c Novi grobovi. V ponedeljek 12. L m. je umrla na Lavi 29 pri Celju v visoki starosti 89 let zaaebnica ga Konstancija Saumannova. roj Priachinggova. V celjski bolnišnici sta umrla v nedeljo 11. t m 62-letna brezposelna kuharica Marija Luke-kova iz St Ruperta na Dolenjskem in «9-letni brezposelni dninar Anton Vi vod Iz -onjiflkp okolice. —c Razmere na delovnem trm Pri ekspozituri favne borze dela v Celju se je od i. do lf». t. m na novo prijavilo 112 brex- raze za >duhovitimi« in »originalnimi« maskami. Zdaj se lahko poamenujemo prednamcem, ki so še verovali, da je človek misleče bitje, podvrženo zakonu evoiu-cije. Z razmišljanjem ter razglabljanjem o nekakšnih problemih se je človeštvu samo begalo in mučila ga je m.grena, dočlm zdaj nikogar več ne boli glava po tucatu prekrokanih noči. ker je ne čuti. Morda je res kaj na tistem zakonu evolucije, toda v tem smislu da si bo lahko pustil vsak v najbližji bodočnosti amputirati glavo brea vsake škode, če mu bo kazalo ter mu ne bo zaradi tega trpela niti prebava To je problem, edini problem, ki je vredno dandanes govoriti o njem, zlasti le danes — prebava. Edino to je tragično za človeštvo v aitoietju Sem, da si ljudje radi pokvarijo želodoe na mask era dah ln pustnih proslavah S prebavnimi težkočaml Je pokvarjeno vse veselje ln človek Izgubi ie celo višji smisel za praznovanje pusta Seveda ljudje ne morejo tudi dovolj dostojno proslaviti pomembnega dne. če ne spravijo dovolj vase AH nI torej tragično, 6e Sema ne more spravili dovolj vase aH če n pr. ne dobi niti zadnje nagrade »kot najlepša ma«ka«? Posebno je Žalostno, če šemo zavija po trebuhu in če JJ komisija kljub korupciji (»mazanju«) noče priznati odlikovanja Glave so ukrotili, trebuhov pa ne morejo. In tako ostra konkurenca med Sernaml baje te posebno mučno vpliva na prebavo. Govorili amo o glavah ln maskah ter o prebavilih, pozabiti pa ne smemo oa srce. Saj je vendar pust tako poetičen, ah, saj so to tako idealne sadevsčine, ganljiva, čarobne, polne presladke m u ine in opojnih melodij, saj se na maškeradah ap rele tavajo same vile in angelčki, nebeške melodije ziblje jo v omamo seme, srca pokajo kot strojnica, device ozarajo s svojim čarom vse okolje ln Amor zastruplja oarač-je — pomagajte, pomagajte nam vsi vi s pesniškimi in poapnenjem! žilicami! Skoda, da je n. pr umri Prešeren« ker tako pomembni pust, kakršen je letošnji, bi vsekakor moral nekdo opet i. že zaradi Samic ln pepelnlce. Loverjev venec prepuščamo poetu ln Se note mu radi prepustimo: Bogovi so naklonjeni vam. sema. ravnata se po vas te čas la vreme; a temlce ostale so device, do tužne, sive, sive pepelnlce Čeprav zdaj pust tako hudo te boda, nazadnje ploh devičicam zagode. Toda šemam kljub vsemu ne more nihče do živega, debelo kozo Imajo, nič tanjšo od Semič poselnlh (105 moških m 7 žensk), dalo js bilo ponujeno za 18 oseb (9 moških ln 9 ženski, posredovanj je bilo izvršenih 8 (sa 1 moškega in 4 ženske), odpadlo je 9 brezposelnih (8 moških ln 1 ženska), odpotovalo pa je 6 moških. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 906 brezposelnih (842 moških ln 64 žensk) napram 814 (752 moškim ln M ženskam) dne 31. januarja. Delo dobijo po 1 strojni ključavničar, strojnik in kurjač, 6 tesarjev, po 2 kuharici ln služkinji ter po 1 gospodinja in kmečka dekla —c Izguba In najdba. Dne 9. t m. je bila v Celju Izgubljena domovnica na Ime delavca Stanislava Skerjanca iz Skal pri Velenju, v nedeljo 11. L m. pa je bila na Cesti na grad v Zavodnl pri Celju najdena usnjata denarnica z domovnico, krstnim listom in drugimi listinami na Ime Janeza Vindischa od Sv. Andraža v ptujskem zu. Iz Laškega — Sokolska maškarada, ki jo je prirs-dil tuajšnji Sokol v nedeljo v prostorih Sokolskega doma je tvorila večer, odnosno noč neprisiljene zabave in dostojea zaključek letošnjega predpusta AJcoravno ss ne moremo kosati s »Nico«, rojstnim krajem Karnevala, smo imeti le priliko opažati med številnimi maskami prav posrečene skupine. Prvo darilo je odnesla mična Španjolka dočim js bilo pmojeno drugo mesto njeni partnerici, s tretje ■ lasi ti Rusinji. Prav mična js bils tudi skupina plansaric ter porednih apasev odnosno apašic Nadvse animirano raspoloženje je trajalo do potnih ur ln že skoro z mladim jutrom so utihnili zvoki orkestra. — Gostovanje dramskega odseka v Jurkloitru. V nedeljo 18 t m. bo gostoval tukajšnji dramsk* odsek v JurkTottm s spevoigro »Ponos za ponos«. 7 a igrs je vsebinsko kakor tudi po kreaciji natega dramskega ansambla tako popolna, da oa jo morali na tuVaj^njem odru opetovano ponavljati Prepričani smo. da do Imela tudi v Jurklostru popoln uspeh in seveda —kot predpogoj — tudi obisk Začetek ob 15. — Nov groo V nedeljo zvečer je podlegla težki bolezni gospa Ivanka Renko. soproga tukajšnjega učitelja Vekoslsvs Bi_*nko Rojena v solnčni Goriški je pribe-žala s soprogom po prevratu v 'ugoslsvl-jo Beguna sta si ustvarila v nali državi zadovoljivo eksistenco ter postavila v Lahkem lasten dom Toda domotnlje In pa kal bolezni sta le prekmalu pretrgali pokojnici nit življenja in ni Ji Kilo dano uživati sadov njenih življenjskih bojev. TelVo p-iz-teletim rvojcars sate %oi«!je. »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. februarja 1834 35 A. OCaar: ^2 (Dere sirot* — Pričakoval sem vas, gospod. Henrika se je vsa tresla od straiiu. — Čast mi je predstaviti Vašemu Veličanstvu gospodično Henriko Ge-rardovo, — je dejal policijski ravnatelj v zadregi. Kralj se je ozrl na Henriko. Potem je pa namignil obema, naj mu sledita; in odvedel ju je v budoar v Malem Trianonu, kjer je kraljica sprejemala svoje najdražje goste. Priporočil je Henriko dvomi dami, policijskega ravnatelja je pa odvedel v Veliki Trianon. Na kraljevo povelje je čakala viteza de Vaudreva pred vhodom v Ver-sailles častna četa. Ko se je vitez bližal vratom, so ga pozdravile fanfare. Potem je pa stopil preden j poveljnik častne čete, rekoč: — Njegovo Veličanstvo mi je izvolilo zapovedan, naj vas spremim do kraljevske osebe. Vitez de Vaudrev je pozdravil kraljevega sla trikrat z mečem. Potem je pa krenil naprej tako, da je imel pred seboj trubače, za njim v določeni razdalji je pa vodil kraljevski častnik častno četo. Vest o prihodu častnika iz Amerike se je bi-la že raznesla in tako mu je drvelo od vseh strani ljudstvo naproti. Pot do versailleske palače je bila na obeh straneh polna radovednežev. Pri pogledu na zagorelega viteza je začela množica navdušeno vzklikati. In ko so se grajska vrata zaprla za častno četo. je ostala gruča radovednežev pred gradom in vzklikanja ni hotelo biti konec. Kraljevski plemiči so pričakovali viteza pri vhodu na vrt. Roger je razjahal konja in krenil po izmenjavi pozdravov v spremstvu vrhovnega ceremonarja v Veliki Trianon. Telesna straža je bila razpostavljena lepo v vrstah pred vso kraljevsko rezidenco. Ko je šel sel generala VVashingtona mimo, mu je telesna straža izkazala čast in trubači so zatrobili. Takoj so se odprla grajska vrata in vitez de Vaudrev, ki so za njim nosili angleške trofeje, ie stopal skozi špalir častnikov in plemičev proti slavnostni dvorani. Obstal je na pragu, vrhovni cere-monar je pa stopil k estradi, kjer sta sedela Ludvik XVI. in Marija Antoinet-ta; poklonil se ie kralju in izpregovoril v svečani tišini: — Čast mi je predstaviti Vašemu Veličanstvu gospoda viteza de Vau- dreva, odposlanca generala VVashingtona. Na kraljev migljaj je tudi vitez pristopil k estradi. Upognil je kolena in čakal, da ga kralj pozove, naj govori. — Z veseljem sprejemam sla generala Wasningtona, — je dejal Ludvik XVI. smej«, — in z zadovoljstvom bom poskušaj poslanstvo, ki vam ga je za nas poveril vrhovni vojskovodja svobodne Amerike. — Sire, — je odgovoril vitez, — general VVasnington me je izredno počastil, ko me je izbral, da ponesem te trofeje Vašemu Veličanstvu. Poklanjajoč Vašemu Veličanstvu ta plen sijajne zmage, ki je k nji znatno pripomogia francija, je izrazil general VVashmgcon žeix>. da bi bil dokaz njegove udanosti vasi kraldevski osebi in njegove hvaJežnosti za plemenito pomoč Vašega Veličanstva v boju za ameriško neodvisnost. Po tek besedah je vkez prevzel zastave in jih trikrat sklonil do nog francoskega kralja. Ludvik XVI. je vstal, sprejel iz vitezovih rok tri zastave in jih izročil svojemu prvemu ocremonarju. Pod oknom so zadonelc ta Čas fanfare. Ko je bil obred izročanja zastav konw^n, se je obrnil vladar k vitezu z naslednjimi besedami: — Zahvaljujem se generalu Wa-SfaJngtoau za ujegov dar; sprejemam ga v imenu tistih mojih državljanov, ki so se .uinaško borili ramo ob rami z ameriškimi polki. ...Sr-čen sem, — je nadaljeval kralj po kratkem molku. — da si je general izbra! za to izredno poslanstvo viteza, ki sem ga odlikoval že prej in ki ga hočem zdaj dodeliti svoji osebi. ln obrnjen k dostojanstvenikom okrog estrade je dejal vladar s poseb-D m povdarkom: — O čemer vkez de Vaudrev tu ne more govoriti, gospoda, je njegovo junaštvo v vojni onstran oceana. Na in rej je pokazal svoje junaštvo in bistroumnost na morju kot prav: mornar, da se je pozneje tem sijajneie izkazal kot vojiščak. ... Tu vpričo vas, gospoda, izražam vitezu de Vaudrey svoje največje zadovoljstvo. Roger ie ostal sklonjen. — Vstanite. gospod. — mu ie dejal kralj in stopil z estrade. Položil je vitezu roko na ramo in nadaljeval prijazno: —Nagrado vam dolgujem za novo lavoriko ki ste jo priključili naši vojski slavi. Roger je bi! ves vz sebe od tolike Časti. — Vem, da ste se uprli naši želji videti vas kot moža žene visokega rodu, ki smo vam jo bili izbrali v nadi. da boste srečni in hvaležni zato. da boste deležni naklonjenosti, ki jo izkazujemo vaši rodbini. ...Upam gospod, da vas zdaj ne najdem več tako nasprotujočega na-Skn željam... In sam vas predstavim tisti, ki bo — danes to zahtevam — nosila vase ime. Pojdite za menoj, gospod? Grof de Linieres je bil ves Čas kakor na trojo. Ko je pa videl viteza odhajati z vladarjem v sosedno dvorano, je naenkrat začutil, kako se mu v glavi vrti. Videl je, kako se podira njegova sijajna bodočnost pod težo vitezove nepokorščine in nasprotovanja kraljevim željam. Burno življenje Aleksandra Staviskega Pustolovec se seznani z mojstrom šrekulacij zidom A^:?*?ejem HimmelfarfeGra V času, ko so lisoči ljudi obogaten z najrazličnejšimi špekulacijami kot gospodarskimi posledicami vojne, v tej zlati dobi dobaviteljev in posredovalcev, v dobi, ko so se selile iralijarde državnega denarja v divjem plesu iz žepov davkoplačevalcev v blagajne onih, ki so znali izrabiti položaj, v tem času, kakor smo videli, se je prebijal AJexander Staviskv skozi življenje samo s sleparijami in oderuštvom. Ni se znal prisliniti v nobeno teh neštetih dobav vojnega materijala, niti v nobeno izmed velikih špekulacij z obnovo uničenih krajev. Čeprav je bilo oboje prilika, ki se je je oklenilo mnogo sleparjev kova Staviskega Povedali smo pa že, da je prišel trenutek, ko je bil Sergej A!exander sit svojega dotedanjega burnega življenja in se je začel ozirati po sredstvih, kako bi si zagotovil udobno življenje drugače. Na pošteno karijero pri tem seveda ni mislil, kvečjemu le kot na miren zaključek, ko se bo vse srečno iztekmo. Čutil je pa potrebo nečesa večjega, pustolovščine v velikem obsegu, ki bi ga tako i dvignila z dotedanje gu-gainice med preobilico denarja in bedo. Toda kako to storiti, to je bilo pritličnemu pustolovcu uganka. Kar se je pojavil pred njim pravi mož, kakor da bi bil padel z neba. in povrhu se je pisal še Himmel. Mister Himmel, da ga označimo pravilno, kajti bil je vendar stoodstotni Američan. Seveda Američan, saj njegova zibelka ni tekla daleč od rojstne Slobodke Staviskega: ko je prišel mister Himmel pod mikroskop policijske preiskave, se je povečal ta kratki Himmel na prvotni gaflcfjski Hlmmelfarb. Kje in kako sta se ta dva srečala, ni znano, ve se pa, da sta se drug drugemu takoj zelo prikupila, da je začel Stavisky od tistega trenutka opuščati stike s starimi pajdaši iz podmontmart-skih beznic in da je bil vedno skupai z mistrom Himmelom. Andre Hkrvmel. mož nizke okrogle postave in kodrastih, raso izdajajočih las, z navidez nedolžnimi očmi pod močnim obočjem, z ameriškim navdušenjem za debele cigare, ki pomagajo človeku, da ostanejo mišice na obrazu mirne tudi v razburjenju, ta mister Himmel je bil za Ale-xandra Staviskega pravo odkritje. Saj ni potoval nazaj čez ocean po rtič dragega, necro po veliko špekulacijo, ki jo je upal izvohati v povojnem Parizu. V pohlepa po milijonih je n reka šal Staviskega v tem. da mu ie bilo jasno, kako dokopati se do njih. Ko sta s°dela skupaj pri Čaši aperitiva v baru ali na terasah kavarne, je Himmel neprestano poučeval svoje pariško žrebe v visoki šoli verižništva. Mon vietix. sad je res, da se po bul-varjih valjajo stotisočaki — toda mar naj begam od jutra do večera in jih vlečem po šesticah ljudem iz žepov? Na ulicah so stotisočaki, toda v bankah so milijarde. Te premakniti, dragi moj, te pognati v obtok, te potegniti iz rezerv in sesti nanje, to bi bil šele pravi ples. In to gre, to se da napraviti, samo za začetek je treba nekaj imeti. Karkoli, kar je podobno pravi trgovini. Karkoli, s čimer vzbuditi zaupanje in zanimanje. Prinesite mi prvo kupčijo, vse drugo opravim jaz. Ustanoviva trgovsko družbo, ki bo imela za milijon delnic. Ali veste, kaj se pravi imeti delnice? Z nobeno dragocenostjo ne spravite skupaj tako sijajnega darila kakor z desetimi delnicami kateregakoli blufa. Ni senatorja, pa naj bo še tako pošten, da bi jih s hvaležnostjo ne spravil v svod tresor v nadi. da dobi dividendo. Dividenda, dragi moj, ie najčarobne&a beseda naše dobe. Dividenda in tantijeme! Upanje na nekaj nakaznic na tantijeme vam spravi v upravni svet celo vpokojenega generalnega prokuratorja Francije. Take udi pa seveda morava imeti v uprav- nem svetu, kajti ti bodo skrbeli da se človeku nič ne pripeti. Morda prva špekulacija ne bo še prava. V družbo za izkoriščanje kanalov bi senatorji morda ne šli. Toda če imam delnice ene družbe, zakaj bi z n.imi ne mogel ustanoviti drugeV Za niiiijon delnic, ko jih dam kot svoj prispevek, moram vendar ustanoviti družbo z 10 milijoni kapitala. Ce vzamem od tod za 5 milijonov zraka, to se pravi svojih delnic, moram s tem pričarati drugo družbo s 30. s 50 milijoni; to pa že mora vse oslepiti. Samo imeti nekaj za začetek. In izbrati si nekaj modernega, kar vzbud^ obenem zanimanje ljudi, nov izum, novo odkritje, novo modo — — — o tem so ljudje vedno prepričani, da ima sijajno bodočnost. Sergej Alexander Staviskv je bil dober učenec; čez nekaj tednov je prišel z vestjo, da bi imel nekaj, kar bi bilo dobro za proizvodno in trgovino v velikem oosegu. — Kaj imate? — je vprašal mister Himmel hladno. — Matrvscope. — ;e odgovoril Stavi sky. — To zveni dobro. Po čem se pa prodaja? — Štiristo frankov komad. — A produkcijska cena? — Dvanajst frankov. — Dobro. Tu že lahko ustanoviva družbo z delniško glavnico za začetek 500.000 frankov, razdeljenih na 1000 delnic po 500 frankov. Upam. da se da to izdelovati brez tovarne. — Da, v polčnbni delavnici. — Torej je stvar v redu: delavnice v predmestju, pisarna v sredini mesta, velika tvrdka, dobra reprezentacija, — za vse bo treba okrog 30.000 frankov. Jih imate? — Nimam, pač jato pa lahko pca-skrbim. — Dobro. Te dehrice položiva potem kot prispevek v veliko družbo za izvoz in uvoz nečesa, kar nama še pride na misel: film, radio — to so take stvari. To skrb prevzamem jaz. Torej skleneva zvezo? Postavim vas sa ravnatelja. Staviskv in Himmel sta si segla v roke. Staviskv se je obvezal, da kupi izum, preskrbi denar in najde lokal, vse drugo pa opravi mister Hknmel. — Dobro, — je zaključil Američan zgodovinski pogovor. — A kaj je prav za prav ta vaš roatrv ... matry... kako se že imen ude ... kaj je to? — Matrvscope je naprava, ki se z nju povsem zanesljivo ugotovi nosečnost. — Ftti... — je zažvižgal mieter Himmel. — Saša, t! wna«5 talent. Fant, iz tebe bo še nekaj! RADIO NARODU Mi gremo Se en korak dalje na pot k populariziranju radia. VSAKDO NAJ POSLU Ša RADIO. Naš Jadran prejemnik stavimo po U1H PriUtve pri naših pooblaščenih trgovcih. UJ esecno NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA HILIPS RADIO Po daljfii mučni bolezni je gospod Pavel Ebner branilničm blagajnik v pc dne 12. februarja t. 1. preminul. PogTeb bo v sredo 14. t. m. ob y2 4 popoldne izpred hiše žalosti, Gosposk: ulica št. 10. Pokojnik si je pridobil pri nas za svoje dolgoletno vestno in vzorno službovanje časten in trajen spomin. Ljubljana, 13. februarja 1984. Hranilnicr Dravske banovine, LJubljana MESARJI POZOR! lavnokar doSle dunajske me-arske jopice vsake velikosti; ošilja se tudi po poŠti. — Jož Aalč, trgovina, Ljubljana, Poljanska cesta 35. 842 Modna konfekcija Najboljši aakup A. PRESKER, LJUBU AMA, Sv. Petra centa 14. 6,T POZOR! Vljudno sporočamo, da smo cene perju zelo znižali. Zahtevajte cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno. — E. Vajda, Čakovec. 829 ERFURSKA SEMENA prava, uradno preizkusen« — pravkar doSla. Dobite Jih pri M. Vldmajer, Cankarjevo nabrežje St. 3 (poleg trom ost ja> 872 V GORENJSKEM VLAKU ki pride v Ljubljano ob %9, se je pozabil skunks-muf. Najditelj naj ga odda proti nagradi: Bobič, Ljubljana, Novi trg St 6, I. nadstr. 874 DANES VSI NA ZABAVO K LASANU V USKO v gostilno »Dalmacija«. Dobra pijača dalmantinskega izvora. — Priporoča se Laaan Ivan. 887 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — >prvo-vrstne pjevačice« 810 MLAJŠO FRIZERKO sprejme frizerski salon, šmar-tinska cesta 22. 886 HIŠA, HLEV, VRT naprodaj. — Pojasnila: Merci-na, Zg. Kašelj, p. D. M. v Polju. S84 JAVORJE VE HLODE, več vagonov proda Podlogar. Koprivnik pri Kočevju. 883 KUHARICA 48 let stara, išče službo. Brauc, Senovo, Rajhenburg. 882 DOPISNIM POTOM se morete priučiti raznih jezikov v 4—6 mesecih. — Dopisna škola stranih jezika »Per-fekt«, Beograd, pretinac 557 881 POZOR! Ljubljančanke ln Ljubljančani! Pusta poceni preganjali boste, ako v restavracijo >Pod Skal-coc prišli boste. — Ljubljana. Mestni trg 11. — Ciglič, restav-rater. 895 DANES ZVEČER PUSTNA ZABAVA »PRI SODČKU« na Zabjaku. Točimo zdrava ne-žveplana Štajerska in dolenjska vina. 894 : □□□□□□□□□□□□□□□□□aaa še nekaj jabolk je na zalogi po najnižji ceni na STAREM TRGTJ ŠT. 17 983 TELEFON 2059 P K k n o t, SUHA MRVA rofahrtk, Bohoričeva NAZNANILO PRESELITVE. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo knjigoveznico S CANKARJEVEGA NABREŽJA ST. IS Garantirano pristno se toči na drobno: tropmovec 1 Din 20.- slivov ka stara 1 > 24.- brinjevec Ia 1 > 32.- rum 43 % 1 > 26.- Pri večjem odjemu 10—20 % popusta! — Se priporoča Buf h t .. delikatesa, S. J. Je-raj. Ljubljana, Sv. Petra e. 38. 668 na Novi trg št. 1 (vhod Breg št. 1) Potrudil se bom, da bom tudi v bodoče z dobrim delom in nizkimi cenami v vsakem oziru ustregel. — Priporočam se za naklonjenost. Knjigoveznica, kartonažna delavnica 1. MOLK naslednik Stanko Ogrinc. POMARANČE PO IZREDNO NIZKI CENI PRODAJA GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI Akviziterja inteligentnega ZA NABIRANJE OGLASOV proti proviziji sr takoj sprejme S kavcijo imajo prednost. — Ponudbe na apravo »Slov Naroda« pod » Dober postran.-ki zaslužek • Za »Narodne Vrač JaacrSai — Za uprave is tnseratni det usta. Oton wDxisloj - Vsi v Ljubljani