ANO xrv. — NUM. 234 JULIO 1947
ilä isädtom
LETO XIV. — ŠTEV. 234 JULIJ 1947
Hace trio . . . Pero no importa, pur? l.i Ticrra dvi Fucgo bril la con el sol quc se refleja en sus blancas nie ves v en sus agu is. hoy mansitas. H e aqui dos panoramas de las cercanias de Ushuaia en el canal Beagle.
EL FESTIVAL ANUAL I)E LA “VIDA ESPIRITUAL”
Las bellezas argentinas no se limitan a los t.uvu.sos Lagos del Sur, a las majestuosas cordilleras, fertiles cainpos y espa-ciosas pampas, sino que abarcan tamhien los magnificoi ca-nales y glaciares fueguinos.
SE REALIZARA
EN EL MES DE SEPTIEMBRE
Nekaj lepot iz daljnega argentinskega juga. Kljub mrazu blišči sonce v snežnih poljih in zametenih čereh.
con un programa interesantisimo cuyos detallcs se anunciaran opor-tunamente.
Esperamos los avisos para el Programa y regalos para la Rita.
La fiesta tradicional de los Santos Cirilo y Metodio	ceiet r o-.i
el 6 de julio con la misa a las 10 h en Av. del Čampo y con ia solemnidad de la ta rde y con solemnes visperas a las 16 hora > Avalos 2 š0 seguidas por un te familiar.
NEDELJA
CIRILOVA
DOPOLDNE
vaN vse verne rojake k paternalski šagri.
X' času, ko toliko kristjanov in tudi celi narodi odpadajo od Kristusa in v zaslepljenosti sanjajo da si bodo ustvarili nebe - na temi n sc zato odrekajo Božjemu Kraljestvu in nebesam, je treba zares vzeti beseco Gospodovo: "Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, ampak ima luc življenja in "Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta ’ Dorje, ki danes na svetu vlada, ki je posledica odpada od P -m je nepohiten dokaz tc besede Gospodove.	'
Spomnimo sv zatorej s hvaležnostjo teh dveh ljubljenih apo.to'ov m na Cirilovo nedeljo 6. julija, naj bo oh 10 uri polna kapela na Avenidi del Čampo 1653 (Pri bolnici Tom d).
POPOLDNE
Bratovščina Živega Rožnega Venca slavi ta dan svoj glavni shod u> priredi Za to priliko tudi čajanko. Začetek oh 16 uri na Avalos 250. Za vse člane bratovščine je vdeležba obvezna, la dan se izbere vodstvo bratovščine za naprej, nato čajanka i:i jckii j za razvedrilo za stare in mlade.
s. ausentar.i de la Capital cl capellan de la Colectiv.dad P. Juan dias 14 al 1 ) de julio. En la parroquia de Santa Rovt lo rcvmplazari el P. Jose Košiček, al cual puede llamarse p.v a caso dc
Vsakoletna veselica “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA” bo v septembru. Program se že pripravlja. Prosimo rojake, da prijavite oglase za program in pripravite dobitke za srečolov.
•	’ .Ä-.v Tv

DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure ln po 8 uri zreče*. Ob sredah in petkih ni doma Uprava: Paz Solddn 4924 Telefon 59-6413 Naročnina 5.— ,T letno
CERKVENI VESTNIK
6. JUL.: Maša na Paternalu za j Katarino Pavlin. Cirilova nedelja.
Na Avellanedi v d. namen.
Pri sv. Rozi za f Marija Nusdcrier r. Vodopivec-
13. JUL.: Na Avelanedi za f Marijo in j- Jožef Faletič z žalnico.
Pri sv- Rozi za -j- stariše in f Marto Mislej.
Molitve in čajanka Brat. Ž. R. venca na aPternalu (Avalos 250). Začetek ob 16 uri .
20. JUL.: Maša na Avelanedi z c -j- stariše Gasparič.
Pri sv. Rozi za f Ivan Leban.
Molitve na Avelanedi in shod Bra tovščine. Seja ob 15 uri.
27. JUL.: Maša na Avelanedi za -j-f Mihael Gelt.
Pri sv. Rozi za f Anton Starc.
POROČILA sta se Lojze Senica in Ana Rosa Moro v Gerli.
AVEŽANEDSKA 11 LETNICA. Zares so se potrudili rojaki, da bi na spodoben način pokazali kako cenijo službo božjo, ki se že 11 let tamkaj vrši. Nad vse slovesno je bilo dopoldne. Med prvo sv. ma šo je spremljala godba pobožnost zbranih; med drugo, peto sveto mašo so pa pevci spet zložili svoje glasove v krasno harmonijo.
Razdalje so padle vmes. ePvovodja Ciril živi v Floridi, ena skupina pevcev v Martinezu, druga skupina v Lanusu, pa vendar so se zbrali in pripravili, da je bilo veselje ob prelepi naši pesmi. Č. g. Jože so pa spregovorili vspodbudne besede s katerimi so navdušili zbrane, ntij se le nikar ne vtrudijo na strmem potu proti nebu. Dopolnilo te slovesnosti so bile vesele koline, ki so zbrale pri mizi čez sto gostov. Popoldne smo pa še zapeli slovesne litanije.
DRUGA 11 LETNICA, ki odgovarja službi božji na Paternalu, in je bila v marcu, ne da bi jo posebe omenjali, pa bolj klaverno zgleda. Tako se ie razgubil slovenski Paternal, da je pri sv. maši res kar žalostno.
Kljub temu bomo na Cirilovo nedeljo slavili praznik, k kateremu vabimo vse rojake- Slovesna sveta maša bo ob 10 uri na Av. del Čampo. Upamo da borno imeli prav lep dan, lepo slovesnost in obilno vdeležbo.
Isti dan bo popoldne običajna čajanka na Avalos z začetkom ob 16 uri. Ta dan se vrši tudi letni glavni shod bratovščine Živega Rožnega Venca in je zato vdelež-ba za vse člane obvezna. Na programu je po čajanki tudi zabavni del kakor vsako leto.
Vsi prijatelji naše službe božje prihitite ta dan in dokažite koliko Vam je na tem, da se služba božja na Paternalu nadaljuje.
Ta dan boste zvedeli tudi zelo važne novice.
ODSOTEN BO d 14 do 19. julija g. Janez Hladnik. Kdor bi kaj potreboval v teh dneh, se naj obrne na g. Košička. ki živi odslej v župniji Sv. Roze, Pasco 431, kjer živita sedaj skupaj ta dva slovenska duhovnika. Č. g. Grčman živi v cerkvi Sv. Hmelije, Liniers 426 (blizu Pl. Once), č. g.
LA VIDA E S P I R I T U A La
Revista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48	0095
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
Knafelj živi v fari San Pedro, Bermudez 2011 (Villa Devoto). V slučaju sile morete klicati kateregakoli navedenih duhovnikov.
IZ UREDNIŠTVA
V Slov. Glasu je nekdo razložil, da objavlja D. Ž. lažnjive vesti. Prevdarnemu bralcu pač ni treba nobenih razlag, od kod izvira ta trditev. Ko bi bila taka ie naša poročila, bi vtegnil marsikdo dati prav poročevalcu v S. G., toda pisma, katera imajo stoteri rojaki po rekah, potrjujejo pisanje D. Ž.
Nismo iskali in izmišljali poročil. Lahko bi postregli s fotografskimi posnetki pisem, kar bi takoj storili, če bi s tem stvari kaj boljše postale. Kako iz srca rad' bi objavili dobre novice in toalžilne vesti; toda iz ljudskih virov, iz rok nepristranskih svojcev izzvene pisma v najboljšem slu čaju takole: hudo je bilo, težko je, bojimo se da bo še huje. Upamo pa, da se bo že kaj popravilo, ko se razmere ure de ... . Kdo ne razume, kaj se to pravi?
Naša naloga ni. da slepo odobravamo vse, kar se zahoče tistim, kateri doma ukazujejo, temveč da seznanjamo bralce z resničnim položajem ki odseva iz poročil in dogodkov doma, brezstrastno, kot kronisti, da se ne bo nekoč očiatlo, da niso imeli naši ljudje prilike zvedeti kaj Se godi.
Mi S. Glasa nič ne napadamo radi njegovih vesti in poročil. Naj lepo mirno piše, kar se mu zdi. Istočasno pa naj enako svobodo pusti tudi drugim, da bodo tako naši rojaki imeli priliko ustvarjati si vsaj približno podobo o resničnosti domačega položaja.
IZ UPRAVE
Naročnino D. Ž. smo morati radi novih podražitev povišati na 5.— S letno. Kdcr le malo pozna tiskarske stvari, razume upravičenost našega koraka. S 5.— S naročnine še niso pokriti vsi tiskovni stroški in ie še treba prispevkov za kritje primanjkljaja. Vse tiste bralce, kateri uvidevajo potrebo našega glasila prosimo torej, da dokažete razumevanje našega dela s prispevki za tiskovni sklad pa tudi s tem, da nam pridobite kakega novega naročnika in kak oglas.
Za sklad so prispevali sledeči: Kovačevič 2.—, Ušaj 5.—, Lučovnik 5.—, Kukanja 1.—, Jakin 2.—, Frumen 2—, Stanta
1— , Marinac 1.—, Safer 2.—, Ušaj 2.—, Godler 5.—, Medved 2—, B. S. 2.—, Lo-kotelj 2.—, Korpič 2.—, Hujbar 2.—, Žabot
2— , Dravec 3.—, Šatej 2.—, Kožuh 2.—, Leban 2.—, Marakovič 2.—, Gasparič 2.—,
J. T- 2.—, Magerl 2.—, Trebeč 3.—, Batič 2.—, Lipičar 1.—. V manjših zneskih in neimenovani 18— S...................
Posebe še neimenovanemu dobrotniku zahvala za 80.— $.	. .
. Nekaterim zastalim naročnikom s to številko ustavimo D. Ž. doki or ne poravnanje starih dolgov.
GLEDE BEGUNCEV
moremo povedati malo konkretnega. Tisti ki so se javili pravi čas, bodo dobili do-volenje za Argentino. Kdor v teh zadevah želi kako pojasnilo naj se javi «Ki Pasco 431 med 11 in 12 uro razen nedelje in praznika.
S. Glas ie nekaj omenil zbirko za begunce. Nismo objavljali prispevkov zalo, ker pač ni treba izpostavljati dobrotnike nepotrebnim napadom. Prosimo pa vse plemenite rojake, da1 imejte rta skrbi potrebe naših sorojakov, ki so vredni in potrebni usmiljenja in pomoči.
LL MOMENTO ACTUAL EN YUGOSLAVIA La ratificaciön del tratado de paz con Italia no ha de demorar mucho. Los sen-timientos de la poblaciön de aquellas re giones en Venecia Julia que pasardn a Yugoslavia son muy diversos a la espera de ese momento. Unos 3 mil eslovenos optaron por abandonar su pais atemori-zados por los rumores y las amenazas que van dirigidas contra los nctivos anti-comunistas.
En la parte del pais que pertenecerd a Italia, especialmente en Tržiš (Monfalco ne) al contrario, hay unos centenares de gente obrere que emigraron a Yugasla-via, donde coniian hallar mejores condi-ciones de existencia que en Italia donde la desocupacion constituye una amenazet gravisima.
Para la ateneiön religiöse de los eslovenos catolicos en las regiones separa-das de la sede episcopales en Goricia y Trst, se establecerä una Vicaria Apostö-lica con sede en Solkan, cerca de Go-riefa. Para desempenar ese cargo ya esta nombrado Mons. Močnik. En la parte de la Venecia Julia que con Goricia que-da en Italia, hay 20.000 eslovenos. De los 400.000 habitantes del territorio libre de Trst son la mitad eslovenos.
La situacion de Trst es muy complica-da. Hay alli časi 100.000 refugiados eslovenos, con los cuales la poblaciön del territorio llega momentäneamente hasta 500.000. La desocupaciön es una grave amenaza que se cierne sobre la reina del Adriatico. El comercio yugoslavo puede oerfectamente prescindir de Trst teniendo Reka (Fiume), muchas industrias triesii-nas h an sido desmontadas, nuevas no se han creado, pues el Capital desconfia del porvenir de la ciudad.
LA VIDA RELIGIOSA EN YUGOSLAVIA esta vigorizčmdose, pues las iglesias son mas llenas que nunca, a pesar de multiples obstäculos que le ponen trabas. Puesto que exigen las autoridades la participaciön de la gente joven en los mitines y trabajos voluntarios, realizados los domingos por la manana, autorizö la Santa Sede la ceiebraciön de la misa en las horas de la tarde, de modo que en los pueblos mäs grandes hay misas a las 19 o 18 horas.
El Seminario mayor existe cn Ljubljana para dos diöcesis, la de Ljubljana y la le Maribor. Ambas tienen unos 30 teölo-gos (anteriormente habia hasta 250). Para mantener ei Seminario no hay ningün aporte püblico. Todo debe sostenerlo el pueblo con sus donaciones.
LOS REFUGIADOS
Los campamentos principales eslovenos en Italia son en Senegallia, Barletta y Riccione. Un centenar de los universita-rios eslovenos se halla en Bologna, äcr_-de tienen su campamento y siguen esiu-diando. Dentro de 5 meses iendrön que desaparecer de Italia, cuando entre el tratado de paz en vigor. Hasta ahora ejercian las autoridades aliadas sobre los refugiados eslovenos en Italia y Austria gran presiön para obligarlos a que regresen a su pais, pero la gente se opuso con firmeza. Ahora ya no insisten tanto porque, ademäs del cambio de la situacion politica internacional, han tras-cendido noticias de lo mal que les fue a los que volvieron,
Funciona una comisiön intealiada que facilita a los refugiados en reducida ran-idad pasajes para Amörica latina. 300 sslovenos ya tienen sus papeles en loz-ma y esperan el momento en que les toque el turno. Pero todo va muy despa-eio-
PRIMORSKA TRAGEDIJA
VEČNI MOST
Molitev diuži čas z večnostjo in dviga človeka iz nižin živalskega Siv ijenja proti višinam, kjer nas sreča čaka. Toda molitev mora biti taka, kot jo Bog hoče. Moliti moramo:
V	JEZUSOVEM IMENU. Kar boste prosili Očeta v mojem ime, vam bo dal! Človek je tak, da najraje prosi v svojem imenu. Toda Bog hoče, dc se predstavimo kot božji otroci. Le tako moremo res z iskrenostjo klicati: Oče naš! V Jezusovem imenu prosimo, če spolnimo dvojno: prvič da se potrudimo, da bi bili vredni otroci nebeškega Očeta in bratje Jezusovi. Družiti nas mora z Jezusom resnična ljubezen. Najprej moramo poznati njegovo življenje, nadalje z veseljem sprejeti njegov nauk in konečno biti mu hvaležni za njegovo odrešilno trpljenje in dar Svetega Rešnjega Telesa, kateri je med nami kot njegov testament in jegova resničnost pričujočnost. Drugič pa moramo prositi, kar je v skladu z božjo voljo. Človek je ustvarjen za nebesa in ima na zemlji le prehodno domovino, zato mora obračati svoje misli, želje in delo, posebno pa molitve, tako kakor je v skladu z večnim namenom. Le tedaj more prositi res v Jezusovem imenu, ki je naročil: iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, drugo vam bo navrženo.
V	Jezusovem imenu ne prosi, kdor začne Očenaš s prošnjo: daj, dajmi Bog! Daj mi belega kruha, daj mi pogače . . . Očenaš se prične; Posvečeno bodi Tvoje ime . . . Človek, kateri se spomni Boga samo zato, da ga prosi, in mu ni mar,, da bi najprej Boga spodobno počastil, se obnaša, kakor da bi bil Bog njegov hlapec. Toda Bog ni naš hlapec, temveč je naš oče. To je treba najprej z iskrenim srcem priznati. Z iskrenim srcem! Le na ta način bo Bog res očetovski, če je človek res sinovski, kakor obok pred svojimi dobrimi stariši, k katerim se zateče z zaupanjem. Biti mora naša resnična skrb tudi za to, da bi vsi ljudje Boga častili.
Bog je naš oče, ki nas je postavil v to solzno dolino na kratko preskušajo, v kateri naj se izkažemo kot dobre otroke, polni zvestobe do nebeškega Očeta in nesebični v ljubezni do soljudi, ki so naši bratje in sestre. Vsi smo sopotniki na potu proti večni domovini. Nobena stvar nas na tem romanju ne sme zadržati, da bi pozabili na cilj, ki je božje icra ljestvo. Zato prosimo kot prvo stvar po Jezusovem navodilu: Pridi k nam Tvoje kraljestvo! . . . Ne: "moje kraljestvo", kar prosijo v resnici tisti, kateri mislijo le na svoj trebuh, na teelsne potrebe, na svoje načrte, na lepe službe, za zdravje . . . Kdor ima na prvem mestu svoje male zemske potrebe, je narobe obrnil Očenaš in njegova molitev ni več v Jezusovem imenu temveč je v lastnem imenu. Taki molitvi Jezus ni obljubil usliša-nja! Kdor pa ima v zavesti, da je zveličanje duše najvažnejše in tako moli, bo dobil za nameček tudi vseposvetno, kar potrebuje.
VDANA V VOLJO BOŽJO. Da bi bilo še bolj povdarjeno Jezusovo ime, prosimo: zgodi se Tvoja volja! Ne moja, ne to kar si jaz po zemsko in po človeško želim, ker nemara vse stvari gledam le s telesnimi očmi in smatram za najvažnejše kar se mi zdi, da mi je treba, pa nisem pomislil, če mi ne bo nemara prav tisto postalo v pogubo. Saj smo ljudje tolikokrat ko, brezmiselni otroci, kateri si zažele za igračo nevarno orožje. Blesteč ncž. svetal revolver, strupena pijača so često predmet nasilne zahteve nevednega otroka. Stariši morajo otroku odreči take stvari. oPdobno človek v svoji kratkosti nadleguje Boga za stvari, katere vtegnejo biti v njegovo pogubo, zato pa nam polaga Gospod Jezus v usta prošnjo zgodi se Tvoja volja" ... To pomeni: jaz molim za to stvdr. toda le, če mi je v resnično korist, kar pa le Bog ve, zato naj mi Bog da tisto, kar on, ve, da mi je v korist.
Tista molitev, katera je v skladu z božjo voljo in zapoveduj, je prava. Kdor prosi Boga, naj mu pomaga v hudobiji, kdor kliče svetega Anton.a, naj mu pomaga v tatvini, ne le slabo moli, temveč celo greši bogokletno, ker kliče Boga naj mu pomaga v stvari, ki je proti božji volji in bczji časti. Prav tako je nevredna vsaka molitev, katera je v nasprotju z ljubeznijo do bližnjega. Bog nam je ukazal ljubiti bližnjega in mu odpustiti, ker maščevanje je pridržal sebi, nam pa je naložil dolžnosti, da si bodimo kot dobri bratje. Kdor bi molil v sovraštvu, klicajoč Boga, da naj kaznuje tekmeca, soseda ali morda celo brata, je s tem postal nevreden, da ga Bog usliši, Še več, postal je vreden težke kazni, ker kliče neskončno dobrega Boga k maščevanju, kot da bi hotel Bogu očitati, da ni pravičen,. Ker nima v srcu
(Posnetek iz pisma) ... Do zadnjega smo upali, da bodo našli rešitev s katero bi rešili Primorsko združeno in sposobno za življenje, toda vsi upi Primorcev so se izjalovili.
Kamorkoli pojdi po Primorski po coni A ali B, povsod najdeš zaskrbljenost, nikjer veselih obrazov in navdušenja. Včeraj junaški borci za našo svobodo se danes mrko povprašujejo: Ali smo se zato borili. Celo funkcijonarji povešajo svoj pogled od sramu. Sanjali smo po združitvi s Slo venijo. Kljub junaškim zgledom kot jih naša zgodovina ne pomni vseh 1300 let naše zgodovine, smo prelivali kri zastonj.
rimorska je razkosana- Zgubili smo Trst in Gorico, zgubili smo 1/20 Slovencev, 100.000 rojakov je izven slovenske skupnosti. Kakšna bo njihova usoda? Upali smo, da bo uspel poskus, da se svobodno tržaško ozemlje raztegne kar najbolj na široko, da bi tako slovenska večina v Trstu rešila propada slovenski živelj, če je že tako, da Trsta naši domovini ne dajo.
Jugos 1 avija je imela sijajne pozicije ob koncu vojne. Njen ugled v širokem svetu je bil na višku. Vsi so jo s častjo imenovali in ves zapadni svet ie strmci nad junaštvom jugoslovanskih borcev. Primorci smo z navdušenjem j/ozdtavili osvoboditev. Italija je bila poražena in v italijanskem narodu, ki je spoznal hudo bijo fašističnega sistema, je vladala velika simpatija do Jugoslavije. Pa prišel je obrat in danes stojimo pred dovršenim dejstvom podpisanega miru. Mesto da bi vsa Primorska padla Jugoslaviji v naročje kot zrelo jabolko, je zakrvavela nad nami zvezda. Z nerodno politiko je Jugosla vija zaigrala ves ugled in zgubila Trst in Gorico.
V kratkih 40 dnevih strahovlade, katero so prinesli v Gorico in Trst v tistih majskih dneh, ko je zginilo brez sledu na tisoče Slovencev in Italijanov, se je nova Jugoslavija zasovražila. Bratstvo med laškimi in slovenskimi komunisti, ki se je takrat sklepalo, je odprlo oči zavednemu slovenskemu ljudstvu, ki se je bridko razočarano odvrnilo od bratstva, ki je nosilo ime UAISI.
Sledili so procesi proti škofom v Jugoslaviji, proti duhovnikom in tistim, kateri so trpeli nasilstva preje pod Hitljerjem. Demokratičnim pravicam so začeli dajati drugačno razlago. V Ljubljani so zatrli ves svobodni tisk. Slovenskega Primorca so začeli besro preganjati. Pokazalo sc je, da hočejo izrabiti Jugoslavijo kot odskočnilno desko komunizma proti za-padu ....
Bridko smo trieli pod vsem tem, ctda upali smo, da so vse to le prehodne bolečine. Poslednji žarek upanja nam je ugasnil, ko smo sprevideli, da je Jugoslavija, ko je že bilo jasno, da zgubi Trst, šla proti vesoljni zahtevi vsega zavedno slovenskega primorskega ljudstva, ki je želelo, da se okrog Trsta združi vsa Primorska in se ohrani tako zmožna življenja. Toda Nova Jugoslavija namenoma in hotoma ni zahtevala, da se Trst in Gorica združita.
Jugoslovanski komunistični režim je brezsrčno žrtvoval komunističnim interesom slovenske narodne potrebe. Komu nizmu je bilo pač na potu, da bi se stvo-rilo slovensko svobodno tržaško ozemlje, v katerem bi slovenski protikomunisti imeli zaslombo in lcier bi imel slovenski narod okence odprto v svet, skozi katero bi mogli tudi od zunai videti kaj se godi za železno zaveso. Interes komunizma je bil zato Trst kar najbolj zmanjšati. Da
celo tako daleč so šli, da so ponudili Trst za Gorico.
Vemo, da angleška politika Slovencem ni naklonjena, toda nesporno dejstvo je da to pot zadene glavna krivda za ta strahotni narodni udarec., ki je razkosal Slovence, uprav naše lastne brate, nezmožne m brezvestne komunistične politike-
PREKMURJE: Dragi svak in tetica! . . .
Oprostite če nismo takoj odpisali. Večkrat nemarno penez ... Če ste kai mogoči za nam pomagat, vas v atovem imeni prosim ... Eti so preveč slabi časi. ka Se ne dobi nikaj: pa če sedobi karta, se se nanjo nikaj ne dobi. To nam je velka nevola, ka smo vsi skoro bosi in nagi. Znam kai če bi nas Vi videli, ne vem gjej bi se smejali ali jokali. Pa mislim, da nej trbej, ka bi nas vi vidli, ka se Vam onak lejko pomilimo • . .
Jaz sem mela en lepi par gvanta, ka-. put pa janko iz štofa, ka še gnes jočem zan jega. Vse, kar so nam e dni ne odnesli, so nam pa drugi, tak ka smo ostali vsega prazni. Zato vas prosimo, če ste kaj mogoči, da nam pomagate. Paka ešča nejsmo dobili. Pa ne vem, kak naj to Vam mi do; zaslužimo! Nači tek nede, ka da laz tja pridem, ka vam te tam zaslužim.
Zdej bomo meli fermo po viizmu. Naše bodo tudi tri. rosimo Vas, če bi mogoče šteli biti za botre.
DRUGO PISMO: Draga šogarica in Sogar! Nemam vam nikaj dobrega pisati, slabega pa dosti. To me najbolj zanima, ka vedno pišete, kak je tam Hišno pa veselo. Še edno željo mam, če bi jaz mogla tja priti ednok. Nekši iz Dcnkovec pride domov na kratek čas gledat. Mogoče pa bi tudi Vi lejko prišli domov gledat, da mo te šli tja vsi vkuper, ko ovako tek ne piistijo.
Karte za obleko dobimo na pol leta na tri metre platna, to na osem ljudi. Zdai so tak prišli ka nemarno ne spodnj-- ne zgornje robe. Kar smo meli prtov in ponjav smo že raztrgali. Zdaj v leti je bogše ka lejko samo v eni coti hodimo, a kaj bo za zimo?
Zdaj pa prosim, oprostiti moji božni pisavi, ka sem tak betežna, k a ni enega dneva, ka bi najne oči ne bile mokre zavelo težai pa zavolo komunizma, ka nam dcco ščejc vso noro napraviti. Vei to že tak znate ka ne smemo pisati. Z Bogom.
BIRMA V PREKMURJU. V. maju smo imeli firmo v Vel. Dolencih 12. maja. Tudi pri Sv. Sbeščani. Bilo je vrlo lepo.
Če misliš priti domov, malo počakaj, ka bojo bolji časi, ka sedaj je trno slabo.
MARKOVCI
Pišem Vam. kakti župnikov namestnik iz lepe fare Markovske i se Vam lepo poklonim z lepim krščanskim pozdravom "Falen bojdi Jezus Kristus".
Vaš g. župnik so jako betežni i zato san jaz tii da pravlam diišnopastirsko sliižbo. Ar pa je Vaša cerkvica jako zanemarjena — treba ji novo streho, vöpo-beliti, notri lepo vöpomalati, za zimo pod notri napraviti, koruš povečati, zato smo šli na delo, da Vam fse to v lepi red postavimo, da bo tak lepa kak so It/pa mala nebesa, da bodo verniki z veselim srcem šli radi v cerkev k sliižbi božji i dajo Bougi čast i slavo kak On naš Stvarnik, Gospod i Odrešenik od nas vseh zahteva, če hočemo priti v njegovo sveto kraljestvo-
Za fse to pa, predragi, moremo meti dosta, dosta peinez, zato se obračamo k Vam našim Amerikancem, da nam pride-
plemenitosti, katero Bog zahteva, je tak« molitev brez vrednosti in vredna celo kazni.
S tako mero, s kakršno merimo, bo tudi nam odmerjeno! Če smo mi velikodušni nasproti prijateljem in sovražnikom, bo Bog še bolj velikodušen nasproti nam, kajti Bog se v velikodušnosti ne da prekositi!
Tako moramo prositi na prvem mestu, kar je potrebno duši, ki je ustvarjena za večnost, na drugem mestu šele pride telo in telesne potrebe, ker je le za nekaj let življenja. Če smo res v dno duše prepričani, da človeku nič ne koristi, če bi si ves svet pridobil, in bi svojo dušo pogubil, in če smo res pripravljeni utrpeti raje katerokoli škodo, samo da bi Boga ne žalili, če smo pripravljeni iti raje v smrt, kot pa zatajiti Boga, potem je naša molitev res v božjem imenu in vdano v božjo voljo in potem bo naša molitev tudi gotovo uslišana.
BITI MORA ZAUPNA. Človek, kateri iskreno imenuje Boga: Oče naš, bo pač molil zaupno, kakor zaupno prosi otrok svojo mater. Včasih je človeku težko priti do iskrenega in popolnega zaupanja nasproti Bogu, Zavest lastne grešnosti, nezvestobe v preteklosti, nepoznanje božje dobrote, verska nevednost, navezanost na posvetne stvari so ovire, ki hromijo v človeku zaupanje v molitvi. Člooek se kar nekako od daleč drži in si ne upa vreči se naravnost v božje naročje in zaupno dvigniti svojo prošnjo do Boga. In vendar hoče Bog, naj bo naša molitev polna zaupanja, prav zato hoče, da ga kličemo za Očeta, prav zato je hotel Jezus Sin božji postati človek in naš brat in nam je hotel na križu dokazati resničnost svoje ljubezni.
Ob Kristusovem križu naj bi našla oporo naša molitev. Ob misli, da je dobri Bog žrtvoval svojega edinorojenega Sina za naše zveličanje, pač moremo spreumeti, da Bog človeka ljubi in zato naj človek le zaupno k njemu dvigne svoj pogled, čeprav ga je nemara neštetokrat žalil. Saj nam je zagotovil: Če tudi bi bili tvoji grehi veliki kot gora in rdeči kot škrlat, kakor nič bodo in beli kakor sneg ... V Kristusovi krvi je bil plačan naš dolg in v njem smo dobili pravico do odpuščanja. Kar zaupno naj se vrže torej zemljan v božje naročje in naj se prepusti božji dobroti, naj se odreče svoji čžloveški slabosti, pa bo njegova prošnja uslišana.
Toda še več nam je hotel dati dobri Bog, da bi naša molitev mogla najti zaslombo. Dal nam je Marijo, nebeško mater. Tolažnico žalostnih. Pomoč kristjanov. Pribežališče grešnikov ... Po pravici je človeka sram pred pravičnim Bogom, katerega je na vse nesramne načine žalil, toda kljub temu ga Bog noče izključiti iz vrst svojih otrok. Če si ne upam sam pred božje obličje, naj se pa približa v spremstvu Marije, ki bo posredovala za grešnika in dala nevredni grešnikovi molitvi veljavo. Z njeno molitvijo združena slabotna prošnja grešnikov bo oblake prebila in našla milost pred Bogom.
Marija, svetniki, angeli in duše v vicah, pa tudi verna molitev sozem-Ijanov so opora človekovi nevrednosti. In če je človek še bolj grešen in nevreden, naj bi že bila velikost njegove hudobije brezmejna, če bo oprt na Marijo, na molitev dobrih ljudi in zveličanih božjih prijateljev stopil pred božji prestol, naj ve da tudi zanj velja: karkoli boste prosili v mojem imenu, boste prejeli.
MOLITEV MORA BITI STANOVITNA. Ker je ravno napuh prvi greh v katerega človek najlaže pade, zato se mora človek prizadevati, da se »eri najbolj prav proti tej nevarnosti zveličanja. Napuh, domišljavost, prevzetnost največkrat človeka zapeljejo na brezbožna pota: To je navadno prvi korak, kateremu potem sledi pohotnost, lakomnos, lenoba in slednjič nevera. Zato pa Bog zahteva v molitvi ponižnosti, v kateri vežba človeka tako, da mu ne da takoj kar prosi, temveč da mora človek vztrajati v prošnji. Morda Beg molitve zato ne usliši, ker človek prosi kaj takega, kar je njegovi večni sreči na kvar. Tega seveda Bog ne bo uslišal. Toda včasih pa človek prosi nekaj, kar je njegovi duši v korist, pa vendar Bog odlaša. Bog hoče človeka postaviti na preskušr.jo in hoče, da naj v njem zraste prava ponižnost in se izpriča trdna vera.
Navidezno ie nemara molitev neuslišana, toda na znotraj, pred božjimi očmi, je pa nemara prav tista molitev največ vredna in bo nekoč blesteč biser v kroni zveličnja. Toda slednjič bo Beg dal tudi prošeno, če je le človeku v resnično korist. Saj zagotavlja Gospod Jezus: če človeku da, kar ga prosi, če že ne iz ljubezni, pa vsaj zato, da se reši nadležneža, bo gotovo še mnogo bolj uslišal prošnjo človekovo nebeški oče. Toda treba je dokazati kar najbolj veliko zaupr.ost, pa bo gotove prišla, božja dobrota na človeka.
Prosite in se vam bo dalo, iščite in boste našli, trkajte iri se vam bo
odprlo . . . Topomeni, da se človek ne sme nikdar naveličati, čeprav bi se zdelo, da je molitev neuspešna. Kakor zgubljeno stvar iščemo še in še.
Nikdar, vse do konca, vse do tiste ure, za katero prosimo Marijo: Prosi, za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri, ne smemo odnehati.
Molitev je dihanje duše. Kakor človek, katerefcnu se ustavi dihanje, umrje, tako tisti, ki neha moliti, umrje za nebo. Most, ki ga je vezal z Bogom, je podrt. Molitev ni le za otroke in pobožne ženske. Če tudi je res, da je ženska narava in otroška čud bolj naklonjena k molitvi, kar je Stvarnik uredil zato, da se v človeštvu vedno ohrani globina vere, kljub vsem intrigam pekla, je za možke molitev prav tako neobhodno potrebna; seveda je za moža možka molitev, ne tako sentimentalna kakor za ženske. Čeprav je beseda molitve za moža in. ženo ter otroka ena, pa ni enako čustvo in misel, katero naj ima vsak po svoje, toda v usodno zanj ko pekla je padel tisti možki, kateri meni, da njemu molitve treba ni.
Pač najbolj bridka zguba je, če pride mož, ki se modrega drži, do izjave: ne znam več Očenaša. Morda bo še molitev kake dobre duše, morda žene, ali hčere, dosegla, da se upostavi porušeni most, toda nevarno je, da je pot do nebes za vedno zaprta . . .
Rožni venec v žepu, stalno mesto vsako nedeljo in praznik v stalni cerkvi v isti službi bcžji, misel na Boga zjutraj in zvečer, z r.eustrašenostjo priznati pred celim svetom: sem katolik ir. grem k maši in ni me tega sram, in seveda tudi zvesto spolnjevanje vseh dolžnosti do sebe, do bližnjega in do Boga, to je varna pot, po kateri bomo srečno prišli v večni pristan! To je tudi pogoj, da bo molitev uslišana.
Umrla je v Trstu 20. jun. 1046 + Marta Mislej, stara 20 let.
Marljiva mladenka je kljub pomanjkanju in vojnim zmedam dokončala svoje šole, toda med tem si je nakopala bolezen, ki jo je položila v prerani grob. Za liubljeno hčerko žalujejo v Trstu stariši, doma iz Šent Vida pri Vipavi, in mlajša sestra.
Tu v Argentini jo obžaluje boter in stric Janez in strici Anton, Franc in Jože, ter teta Ivanka per. Jereb, vsi z družinami.
Maša za pokojne stariše f Anton in f Ivana Mislej, ter za f Marto bo pri sv. Rozi 13. julija ob 12 uri.
V	Kolumbiji je 20. jan. zatisnila za vedno oči
f Viktorija Druiovka roj. Štrukelj stara 55 let. Vsi rojaki v Buenos Airesu so poznali blago ženo in ljubezni ivo mater. Po daljšem bolehanju jo je vzel .sin Aleksi) v Kolumbijo, kjer je upal najti zdravnika materini bolezni, toda Bog je hotel drugače.
V	Montevideu žaluje za ženo Lojze Drufovka in hči Lilijana, v Bogota pa sin Aleksij z ženo in hčerko.
m ii imiHMHMngi
Ob enem ko sporočamo zahvalo za sožalje ob priliki izgube ljubljene matere, umrle v Ravnici, pri Grgarju
f Katarine Pavlin
vabimo se prijatelje, znance in rojake k sveti maši, ki se bo za rajno darovala na Paternalu (Av. del Čampo) 6. jul. ob 10 uri.
Žalujoči: Felicita Pavlin por. Černe Emilija avlin por. Černe Lojze in žena Štefanija roj, Rijavec Franc in žena Marija roj. Černe Anton in žena Viktorija Vsi z dručžinami.
■■■■BManaiiHHnmu
BEGUNCI. Menda je malo kdo, ki verjame, da so slovenski begunci morilci in izdajalci, kakor jih hočejo nekateri prikazati. Protikomunisti so in to je vse. Tistih, kateri so imeli res kaj izdajalskega posla, ni med Slovenci v begunstvu nič. Po poročilih od doma, kot iz Rihon-berka, pa zvemo, da je sedaj na vodilnih mestih mnogo takih, kateri so bili preje prvi fašisti, pa so pravi čas presedlali. Kdor to ne verjame, naj vpraša tiste, ki so od tam prišli.
IZ PREKMURJA Brat piše. • . . Tebi in nevesti in deci mir in božji blagoslov. Dragi bratovje in sestre. Vi ze mamo ni-kaj ne skrbite, ka njim dobro ide, majo si vse vzeti ka njim srce poželi • . . Na tom drugem kraji pa ti malo opišem: To je slabo, ka je tekši zakon, ka grunt moramo delati vse, pa doli dati na državo kar pridelamo. Pa nam vse naprej racu najo. kelko moramo dati od pluga (orala) ... Z goščov (gozd) tudi tako. Les tildi moramo dati. To je vse ven zračutic-no na kmeta, koliko kubikov lesa mora dati na državo. Plačajo pa slabo. Za tiste peneze si ranč porcije (davke) ne moremo rešiti. Davki so pa zvišali na trikratne kar za stare Jugoslavije. Zdaj smo v 1947 letu, pa nam davke računa'o do 1945. Jaz moramo plačati 2400 Din nazaj do 1945, kaj na za naprej pride, to pa no vemo . . . Tako velike davke sonorna a-Tožili, ka neverno kako mo se rešuvaii • . . Za nas kmete je slabe. Liki za delavce v labriki in marovski delavci dobro služijo: m mosec no 2000 do 2200 Din Zakon pravi da grunt moramo delati. Šteri ga nede delal ge zemejo • . .
V Vipavskih Šmarjah in 3/6 4P umrla
+ Marija Vodopivec por. Nusdorfcr
7S let je po kratki mučni bolezni in po bridko preskušanem življenju vzela za vedno slovo in zapustila doma 4 žalostne sinove in 3 hčere.
Tukaj žaluje za ljubljeno in od vseh spoštovano materio Ana nor. Okretič in Viktor, oba z družinami.
Maša za raino bo pri sv. Rozi 6, junija ob 12 uri.
te na pomoč i nam pošlete pejneze Ise po svoji dobri, blagi volji, i da to priporočite tiidi driigim Slovencem, ki tam bivajo. Za fsaki mili dar, ki ga z dobrim srcem darujete Cerkvi naj Vam Hibi Bog poplača z božjim blagosolovom na zemlji i z večnim plačilom v nebesaj.
Ne mislite, predragi, da ta veika dela letos ne bi zmogli napraviti, če nam Vi pridete na pomoč — £se to napravimo z božjo pomočjo iz Vašo podporo.
Velki koruš. ge bo 12 novih klopi za moške s 56 sedel, nova streha, pod i po-beljenje Cerkve vjjni — fse to smo zracu-nali na 65 000 dinarov — v kaši pri sebi mamo nad 40,000, les smo že posekali v cerkveni šumi — vidite da bo šlo če ljubi Bog da svoj blagoslov i da srno zdravi i tü ostanemo.
Zato Vas naj to veseli tam v daljni zemli prek velke vode — i kak v roke prijmete to moje skromno pismo, ki ga pi šem pri Imriiu. ki zdaj ravno seme 11: pl o i me verno opazuje, da pravočasno dobimo v roke da bodo verniki bole navdušeni i veseli, kda jim oznanimo, kak radi i kak dosti pejnez ste nam poslali -- po-šlite tiidi fse imena i koliko je što dao na cerkev, da bo tem vekše veseli i med verniki ki Vas poznajo.
Priporočamo se Vam v molitev in ostanemo z Bogom.
Pozdrav i fse dobro Vam i isem darovalcem
Anton Törnar
župnikov namestnik Markovci.
MA POZIV ZA ZBIRKO ZA KOBILJE je darovala Marika Horvat 10.—, Marija Domjan 14.— $.
V Markovcih v Prekmurju so mrli 17/12 46.
-j- Karel Terplan, star 73 leta po betegi 3 tednov. Rajnega obžaluje doma žena, sinova Inire in France, hčer Agneška. Tukaj pa obžalujejo očeta Karel, Ana, Tereza in Pc- -ter, vsi živeči v Bernalu.
V	Franciji so umrli 15/8 46 v bolnici
-j- Franc Fujs, star 57 let doma iz Čepinec v Prekmurju. Bili so v Argentini, pa so se vratili, nato šli v Francijo, kjer so preživeli vojno.
V	Čepincih, doma žaluje sin Jože, tukaj pa žena Ana in hči Ana, por. Terplan z familijo.
V Lipovcih, Beltinci v Prekmurju, so umrli pred 4 leti
•j- Mihael G e lt, star /5 let.
Doma obžaluje očeta poročena hči z družino, tukaj pa sin .ože Geit, tudi poročen.
Maša za rajnega bo na Aveila-nedi 27. julija.
V Tešanovcih v Prekmurju je umrl 1 1942
-j- Janez Gasparič, sla; 75 let Po kratkem betegi, radi mnogo pomanjkanja ki ga je pustila vojna je odšel v boljšo domovino in zapušča doma 3 sine in 2 hčeri.
Tukaj obžaluje očela sin Geza-Maša za rajne stariše Gasparič bo na Avellanedi 20. julija.
EL PII EIS TE ETERNO
Como las plantas miran al sol enderezando las hojas para recibir sus rayos que producen luego en las maravillosa.s ce-lulas el crecimiento, cuando carecen de ellos mueren atrofiadas, asi pasa tambien con el hombre. Si se eleva en la oracičn hacia Dios se mantiene y crece sni grandeza, responde a su vocacičn sobrenatural y disfruta de la tranquilidad aün en medio de los contratiempos, teniendo asegurada su dicha deii-nitiva.
Pero si da a Dios las espaldas pierde su espirnu al vuelo sobrenatural y desaparecen los sentimientos nobies. Ya no vive mäs que para las vanidades terrenas, incapaces de d ari e alegrias verdaderas y estimulo para hacer el bien.
La oracičn une al hombre con Dios. Si falta ella, el hombre decae a la bestialidad, que, aunque vestida de seda, no puede tener una čara noble. La nacičn, por mas progresista que sea, si tiene vacios sus santuarios. es un zoolčgico» donde se precisan jaulas y guardianes para impedir que las bestias se destrozen mutuamente.
Continucrremos pues hoy el articulo "El puente eterno , para explicar algunas cualidades que debe reunir la oracičn para que scurta el efecto necesario.
EN EL NOMBRE DE JESUS
debe ser presentada la oracičn nuestra, asi encargč El mismo. Nosotros somos poca cosa, pero Jesus nos hu adoptado como a sus hermanos y nos proporciona el derecho de ser hijos de Dios. Presentarnos pues de-lante de Dios con la recomendaciön de Jesus nos ase-gura plena eficacia. Pedid y recibireis y vuestra ale-gria sera completa. asi asegura Jesus y lo cumple tambien.
Frecuentemente se oye la queja, de que Dios no escuchč la oracičn: "Tanto he pedido y todo inutil. Ahora estoy dudando de todo . Resulta dificil entre-ver las causas nor las que Dios no concedič lo pedido, pero lo que sabemos con seguridad es que la palabi -t de Dios no falla. y que la oracičn no se pierde. Tambien se puede poner en duda el espiritu del supli-cante, ya que su queja acusa falta de una absoluta entrega a Dios y motivos muy terrenos por lo cual la oracičn ya pierde en su eficacia. Tambien hay que ve-que es lo que se pide. Cuäntas veces somos como los ninos, que piden objetos que pueden resultarles peli grosos. Como los padres prudentes deben negarselos, asi tambien Dios, como buen Padre, preocupado por la dicha eterr.a de sus hijos, les debe negar las cosas que piden para su propia ruina.
Pedir en nombre de Jesus es pedir al Padre, que nos quiere y que dispone las cosas por el bien de sus hijos. No pide asi aquel, que noxrecuerda a Dios, mien-tras estä bien. Diariamente recibe de su Padre celes tial, pero lejos de agradecerle, ni siquiera “tiene tiem-po" para demostrar a su Dios su fidelidad en los de beres mäs esenciales, y lo ofende infringiendo sus mandamientos. Sčlo cuando le toča algo desaqrada-ble, como una enfermedad, mala suerte, humillacičn, fracaso, muerte o cosas por el estilo, se acuerda de Dios y entonces reclama cor. toda prepotencia v Dios debe oirlo. Ni cumplia con la misa, ni confesaba, r.i comulgaba, no le importaba ni ayuno, ni derechos de Dioq en la vida püblira, nn trataba al pobre con la ca-ridad debida ... En todo procedia por su propia cuerta cuidando sčlo sus intereses mezquinos, y | ahora reclamar a Dios, que se apure a ayudarle!
iCOMO SI DIOS FUESE SU PEON! iSi! Muchos hay que lo tratan asi. Clara que Dios no tiene por que aceptar la tarea de pečn, si es due-ho. Y quien lo trata como sirviente en lugar de tra-tarlo como a buen Padre no ha de exigir que Dios le cumpla los caprichos egoistas. Sin embargo es bueno
Dios hasta con tales personas, que en sus momer.tos amargos acuden confiados a El. Ademäs de lo pedido, si piden razonablemente, les da lo que no se acordaron de pedir y que es mucho mäs, la gracia de hallar el camino para salvar su alma. El buen Padre manda precisamente con, tal fin pruebas amargas, que son como la intervenciön medica, que corta la came para salvar la vida.
No es Dios pečn, que necesitare del hombre, sir.o es Padre que creč al hombre a su imagen para col-marlo con la felicidad etema. Para que el camino hasta tan arduamente aspirada dicha fuese mäs accesible, quiso Dios admitir tambien. factores intermediarios, que constituyen la riqueza de la devocičn cristiana.
Maria Santisima, la insigne protectora de los supli-cantes, la mediatriz entre el pecador y Dios, inspira a millones de criaturas aplastadas el valor de entre-garse a una con.fiada oracičn.
Los santos, esos grandes amigos divinos, que 11«-garon a ocupar un lugar eminente en el Corazčn divino, son abogados en las süplicas, ya que la pobreza humana, Ilena de pecados, necesita en quien apoyarsa y ya que Dios quiere honrar a aquellos que, han sido sus fieles ministros durante su vida mortal.
Nuestros mismos parientes, muertos en la gracia de Dios, tambien pueden ser nuestros intercesores y hasta las pobres almas del purgatorio, eilas mismas tan necisatadas de nuestra caridad, pueden. obtener para nosotros lo que nuestra debil süplica no logra. ya que, aunque separados por el momento de Dios, son sus amigos fidelisimos, de modo que tambičn por inter-medio de ellos podemos pedir lo que necesitamos.
Por cierto que la oracičn mäs grande es aquella que presen.ta a Dios Padre su propio Hijo, nuesti o Reden-tor, renovando en la misa su inmolaciön del Calvarto.
Asi tenemos a nuestra disposicion un tesoro inago-table de devociones, desde las oraciones en las cualos rezamos uno por el otro, alegrando asi al Corazön Divino como buenos hermanos, vinculados con la caridad que nos une en Dios, devociones a las benditas almas del purgatorio y a los justos beatos, santos intercesores de gran devocičn publica, peregrinaciones y promesas a los Santos y a la Virgen, hasta las admi-rables devociones que brir.damos a Maria Santisima y a la humanidad y divinidad de Jesucristo, Redentor, hermano mayor y amigo mäs intimo y fiel de todos los que le corresponden con su amor.
Lo importante es respetar la jerarquia en la escala de las devociones, sabiendo que toda oracion debe tener por ultimo objeto la gloria de Dios y en ella misma hallarä tambien el corazön humano la felicidad a que aspira. Allä encima de esa escala estä Dios. Mi deber y necesidad es alcanzar alli y para llegar me valdre del apoyo que en el momento dado me aconseja como a criatura de Dios, hermano de Jesucristo, hijo de Nuestra Madre Maria, imitador de los santos y necesitado como soy de las cosas terrenas y eternas.
Lo primero son las oraciones de obligaciön: la misa dominical, oraciones diarias, luego las muy recö-mendadas como rosaiio. misa frecuente, via crucis, me-ditacičn, lecturas piadosas, visitas a las iglesias, orga nizaciones piadosas: finalmente novenas. triduos, peregrinaciones segün la eleccičn propia. Trastornar este orden v considerar mäs importantes las devociones de su gusto que las obligatorias es alejarse de lo que uno pretende alcanzar.
Si el creyente con piedad verdadera se entrega asi en las manos de Dios, como un niho a su madre. sin
«J	X V V
reserva ninguna, por amor desinteresado, vera realiza-da la premeša de Jesus: "Recibireis cualquier cosa que pidiereis" y comprobard que a Dios no se le puede ganar en generosidad. Pero acentuö Jesus otra con-dicičn mds:
PERDONAR A SUS DEUDORES.
jEso si, que va en serio! Es muy benigno Dios con los hijos ingratos, que se acuerdan de El solo en los momentos de apuro; pero con aquellos que son mez-quinos con los demäs, que guardan rencores, que no se esfuerzan. para proceder generosamente con sus antagonistas, se pone Dios inaccesible. El es Padre, por lo cual pone como condicičn absoluta la verdadera fra-temidad.
Amarnos unos a los otros es la serial de los ver-daderos discipulos de Jesus y base de la eficacia de la oracičn. Por eso encarga el apostol: rezad los unos por los otros. Por eso trabajan en. la dura lucha para la salvacičn de las almas tanto los sacerdotes, misione-ros y catequistas, cuanto las sdplicas escondidas de esas almas generosas que sacrifican su oracičn y mor-tificaciones con tal intencičn. Ese amor espiritual que un.e a todos los fieles de Jesus en derredor del sagrario es aquella fuerza poderosa que realiza admirables obras apostölicas de conversiones y crecimiento espiritual en aquellos que formen esa familia de los intimes de Jesus. De alli la eficacia de la oracičn de las madres, padres, hijos, almas que se aman en, Dios.
Asi va el amor primero a los de esa familia, luego a los redimidos todos, no excluyendo a nadie, ni a los enemigos. En. todos debe amarse a Dios, y cuando uno tiene algurAropiezo contra alguien debe perdonar por amor a Jesus. Tan es asi que para nada sirve ni la oracičn ni la ofrenda, si se tiene odio al hermano. "De ja n.o mas alli en la vereda tu ofrenda y ve primero reconciliarte con tu hermano, y luego recien sera gra-to tu sacrificio a Dios", asegura Jesus (Mat 5, 24). De la justicia se encarga Dios mismo. El hombre debe aportar el perdčn.
LA ORACION DEBE SER CONSTANTE.
Dios no atiende siempre enseguida ni en la forma como el hombre pide. Puesto que todos los asuntos terrenos son. relatives, aunque necesarios para la vida, nos manda Dios: Buscad primero el Reino de los Cielos, lo demäs se os dara por ahadidura". El hombre depo-sita tantas veces todos sus esfuerzos en las cosas pe-recederäs, que para el alma resultan mäs carga que beneficio. Para que el hombre tenga tiempo de refle-xionar sobre la nulidad de lo terreno, para que aprer, da a ten.er generosidad para con otros en identicas o peores condiciones, y ademäs para que demuestre
Monsenor Martinez sporoča Slovencem pozdrave 'n izraz zadoščenja. ki ga je doživel ob priliki sv. Birme.
En la iolo vemos a la nina NEL1DA LEBAN, que saludč al Mons. Martinez el dia de la Coniirmr-ciön. Su modrina era Silvia Erzetič. Entregaron a Mons. un ramo de ilores.
LILI AN A TURK, čuva modrina era Estetania Medvešček y OLGA MIL-MARČIČ ahijada de Antonia Škamperle,
tu—,rur»». —
v t,-	---
su confianza inquebrantable en Dios, a veces debe llamar a la puerta divina repetidas veces. Jesus mišnic indicö de que no hemos de cansarnos. Dios quiere po-ner a prueba al necesitado. Depende, pues, si la prue-ba se pasa bien o si el suplicante se cansa. Con lo primero gana mayor merito y recibe la gracia, con lo segundo demuestra que no es digno de lo que pide, ya que desconfič de Dios y era hombre de poca fe y como tal indigno de lo que pedia, ya que evider.te-mente recurrič a Dios en asuntos terrenos prescindier.-do de lo eterno.
El que pide, debe ser constante. no como las olas del mar que a čada rato cambian su posicičr., Si cree en Dios, si acepta el Padrenuestro sin restriccičn al-guna, si acomoda sus sdplicas al orden indicado en esta oracičn que compuso el mismo Jesucristo, puede estar bien seguro de que su oracičn no resultard esteril.
Primero reconocer a Dios como lo que es: Padre; luego compen.etrarse con esta verdad, adaptando su proceder a ella; tomar por asunto propio la gloria de Dios en su corazčn. en su časa, el dia domingo. En la oficina, en la calle, en la vida publica y siempre sos-tener el santificado sea el Tu nombre, venga a nos el Tu rein.o . . . Quien torna en serio su deber para con el nombre de Dios y su reino, quien torna la voluntad de Dios como condiciön bäsica de su dicha y del bien del mundo, dispuesto a sacrificar cualquier cosa para la realizacičn de esos supremos objetivos, puede que-dar plenamente seguro, de que Dios le proporcionard en abundan.cia todo lo que pida en la segunda parle del Padrenuestro.
Y si Dios muchas veces parece inaccesible es pre-cisamente porque el hombre empieza su suplica con la segunda parte del Padrenuestro. En primer lugar le importa el "pan nuestro", si es que se pide el pan comün . . . Son, tantas veces cosas no necesarias, hasta peligrosas las que se piden sin pensar en la gloria de Dios, ni la salvacičn de las almas, ni el perdčn a los deudores. Tantas veces toda la oracičn no es mäs que: |Dame! jDame en. seguida! Dame en abundcncia! jDa me esto! y hasta tOuitale a ese otro!
|Dios no quiere asi! El hombre tiene que dispo-ner seqün la suplica: Hdgase Tu voluntad. Dios sa-be mejor que es lo que el hombre necesita. Pide quizäs un buen empleo, pero necesita mucho mds arre-pentimiento de sus pecados. Pide novio, pero mds n,e-češita darse cuenta de su condenable pasičn. Pide sa-lud. pero necesita penitencia. Pide la vida para los suyos. pero Dios manda la muerte, porque El sabe čudi es el modo de beneficiar mäs y mejor al alma recomen.dada; pues solo Dios sabe que consecuencias fatales podria tener el cumplimiento de la suplica tal cual suena, ya que el hombre tiene vista muy corta y estä tan hundido en el barro. Tantas veces se piden cosas para esta vida que podrian resultar condena-cičn, eterna para la otra.
Por eso Dios no escucha siempre enseguida ni da tal cual se pide, pero lo cierto es, que ninguna oracičn, bien hecha se pierde y aunque el que reza sea un indigno pecador, Dios quiere premiar tambier a el y torna la oracičn sencilla pero sincera de ese tlijo prčdigo, para conducirlo a la časa paterna.
Cierto es que la oracičn. no es tiempo perdido, ni cosa para chiquillos, mujeres y beatos, sino que es una necesidad absoluta para todo hombre y un deber inevitable. No es humiliante lo que al hombre mds ele-va; no es degradante lo que nos proporciona la no-

119
BRAT KAM GREVA?
Na širnem polju, na eni tistih kraških ravni, zagozdenih med skalnate bregove in poraščene s hrast-jem, koder se je vila starorimska cesta iz Ajdovščine proti Emoni ter dalje proti Celju in naprej v osrčje prostranih gozdov in, planjav je postala vprega težkih konj. Emona in Naupcrtus je ostal že zadaj. Spehana je bila žival po napetem klancu proti Longatiku, cigar vojaške utrdbe, ali bolje ostanki slovitega in mogočnega gradišča, so samevale še komaj vidne med košatim leskovjem. Atilova vojska je poteptala v ru sevine čuvarje, ki so imeli nalogo da mu zapro pot cez Hrušico proti Ogleju.
Longaticum" je bila beseda, ki je šla skozi usta vseh 50 potnikov kateri so trudoma pešačili za vozom, r.a katerem so se vozile najvažnejše potrebščine teh čudnih potnikov, brez sulice in meča. brez kola in sekire bosonogi in s potniško palico v roki. Eni so bili krepki dvajsetletni mladeniči, plavolasi, stasiti fantje, drugi ze bolj v letih, s košatimi bradami.
Vsi^ so uprli pogled v dvojico mož, enega viso-kega, že postarnega, z gosto črno brado in 'drugega malo nižjega, živahnega, brezbradega.
Kaj meniš Ciril? se oglasi starejši. Kam krenemo« Longaticum je razvpito pogansko gnezdo. Vse dr a" go je bilo že tedaj slovensko, le v tem kraju so še b:!i ostanki Keltov. Že marsikateri oznanjevalec evange Hia ie otresel mah s svoiih noa in pohitel dalie, da najde bolj hvaležne poslušalce kot so ti razvpiti ostanki nekdanjih Japodov. kateri so od Rimcev sprejeli le njihovo razvratnost, pohoto, ošabnost in domišljavost, besedi evangelija pa so zaprli pot v svoja srca, tako je razlagal vodja te potne družbe, ki je spremljala sveta rr.at oc?rila in Metoda na nJ"uni prvi poti proti Rimu
Ciril je uprl kvišku pogled. Čez čas je odločil: “Pojdite po vsem svetu in učite vse narode" . . . tako nam je naročil Gospod. Torej tudi ti Japadi so pokli cani v Božje kraljestvo. Saj bodo prišli cd vzhoda in zahoda vsi narodi, tako je govoril Gospod.
Zmajal je z glavo kažip t, ki je namenil ogniti se tega gnezda, razvpitega kot razbojniška jama. Toda vklonil se je odločni besedi obeh Bratov. Spet so za škripala križna kola in je zaropotal voz po kamenih cesti proti selišcu. Pasji lajež, kričanje napol nagih otrok, kruljenje svinj in slednjič gaganje gosi je vznemirilo vse naselje.
V hipu je bila na cesti zbrana močna četa kosmatih mož oboroženih s sulicami in sekirami.
Saj sem rekel, da ne bo prav, je menil vodnik.
Spogledali so se mladci. Krepko so stisnili svoje palice, pripravljeni da udarijo če bi bilo treba.
Mir, fantje! je zapovedal Ciril. Imamo obljubo Go spodovo: “Jaz sem z vami vse dni do konca sveta". Tudi danes, tudi ta trenntek je z nami. Napak je le, če se bolj zanesemo na naše pesti in na našo brihtnost kot pa na Njega."
Kdo ste tujci? Kam gre vaša pot, kaj iščete?
Glasniki smo svetega evangelija. Jezus Kristus nas jeposlal v svet, da oznaimo vsem narodom njegov nauk in vsem odpremo vrata v nebeško kraljestvo, je odgo voril Ciril.
V	Rim gremo, do naslednika svetega Petra, da bomo tam pripravili tele fante za njihovo delo, ki jih čaka, da ponesejo Kristusov nauk po vsem svetu koder žive otroci Matere Slave, je pristavil Metod.
V	Rim greste? In slovanske pse hočete spreobrniti
v krščanstvo? je zaničljivo menil besednik oboroženih vaščanov, katerih se je nabralo že čez sto. Evangelij oznanjate in vrata v božje kraljestvo odpirate . . . Ha, ha, ha! se je zaničljivo zarežal. In kdo je tisti Jezus Kristus? Tisti, ki so ga Rimci in Judje križali? ha, ha, ha. Lepega Boga imate in močnega, tako je vpil glasnik oboroženih vaščanov in zaničljivo pljunil v tla . . . Pri nas nimate kaj iskati. Mi ne rabimo boga, ki je umrl med dvema razbojnikoma, tudi ne rabimo tvojih ob ljub o božjem kraljestvu. Tisto pustimo vam in drugim tepcem. Mi si bomo pa nebesa napravili sami na zemlji........ *
Bliski so švigali iz oči neoboroženih mladcev, kateri so že spoznali sveti Evangelij, spoznali Jezusove besede, dela, čudeže in njegov zgled; ki so razumeli za kaj se je Gospod pustil na tako sramoten način umoriti, čeprav bi mogel svoje sovražnike streti v sončen piah. Resni pogled obeh Bratov jih je zadržal in beseda Metodova: “Zaupajte, jaz sem svet premagal", ter Cirilova: “Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen", sta zadržali otjnjevite mladce, da se niso vrgli na nesramnega bogokletnika. “Saj ne vedo kaj delajo", je doumel eden in prišepetal drugemu in ta beseda je slednjič mladce joomirila.
NE VEDO KAJ DELAJO? ALI JE TO RESNICA?
Ce bi res ne vedeli? je podvomil Gojmir, naj sta rejši, sin prostrane Panonije, tam nekje iz Prekmurja. Vtegne biti res, da ne vedo. Toda zakaj pa ne vedo? Ali mar niso imeli stokrat priliko, da bi spoznali Gospoda Jezusa in njegov nauk? V Ptuju, pravijo, so si
bleza mas sublime: la de hijos de Dios.
El hecho de que hay gente que se burla de la oraciön es cosa natural, ya que el “mur-.do", que es la gente perversa, es instrumento del demonio que siem-pre pone en movimiento todo el arsenal de sus arm as, para llevar al bombre a la condenacion, Privarlo de la oraciön es tar,to como desarmarlo pues el hombre aus dein de rezar, estä nn-a la vida «obrenatuml tem muerto como para la vida natural aquel que deja de respirar.
Grande desgracia es perder los bienes terrenos o alguno de sus miembros. pero mayor es la de aquel que se olvido del Padrenuestro, o que no quiere mäs rozarlo. El demonio del orgullo o de alguna pasion fea se apodero hasta tal punto de su corazör que quedö muerto para el cielo. Para impedir que ese hi j o prodigo vuelva pone el demonio en marcha todo el
ejercito de sus ayudantes: los incredulos, malos libros, propaganda de o tras religiones, teatro, cine, radio, burlas, mal ejemplo, sacerdotes indignos, calumnias, mentiras, respeto humano, preocupacior.es terrenas efc.
Asi lleaa c formarse gente que rechaza la oraciön como cosa indigna de un hombre libre del sigi o veinte. Quieren ser modernos y lo son. No sahen que el mas moderno es siempre el demonio.
Pobres de ellos. |Que horrible sera su desilusiör. al comprender que los enganados eran ellos! Recien en-tonces. cuando ya se a tarde# se convencemn de que un Padrenuestro vale mäs que todas las riguezcs y gustos terrenos. Por eso un creyer.te fiel no dejarä que jamäs se acallen sus labios repitiendo dia tras dia: Padre nuestro que estäs en los cielos, santificado sea el tu nombre . . ., para merecer la gracia de expirar su alma pronunciando el nombre de Jesus.
ljudje ušesa mašili, ko so prišli apostoli evangelija in so zvezali misijonarje, jim usta zamašili in jih v Dravo vrgli. Niso hoteli niti besede slišati. Vedeli res nisod toda ta njihova nevednost je bila hudobija, tako je umoval Gojmir sam pri sebi. Zato jih je zadela zaslužena kazen, da je bilo njihovo mesto vničeno z ognjem in mečem. Če ne pozna Kristusa hribovec, ki živi v skritih gozdnih seliščih, kamor nikdar ne pride človek, ki bi jim kaj novega povedal, je to nevednost, katero čloek razume in oprosti, toda ljudje, kateri se ponašajo, da so se učili iz knjig kot tile Japodi, ki poznajo Rim in Carigrad. Atene, Oglej in Trst, pač ni majo izgovora, da ru.so imeli prilike da bi evangelij spoznali. Niso ga spoznali, ker ga spoznati niso hoteli!
Zakaj govoriš nelepe besede brat? je resnobno spregovoril Ciril. Ali veš kdo je Kristus, križani pod Poncijem Pilatom? Ali ne veš, da je vstal od mrtvih? Ali ne veš, da je bil on poslan iz nebes na zemljo zato, da bi vsem ljudem prinesel pravo modrost? Zakaj ra zemlji živimo? Kako moramo živeti da bomo prišli v božje kraljestvo kadar umrjemo? Da nas bo sodil? Ali si kdaj slišal kaj o tem?
Če vem? Če sem kaj slišal? ... Ti, golobradec me ne boš učil; mene., ki sem bil v Ogleju, v Rimu, v Carigradu. Dobro poznam tiste vaše čenče o nebesih in peklu, o odpuščanju sovražnikom. Saj znam moliti ce lo tvojo vero, če jo hočeš poslušati in očenaš. Toda mene s takimi stvarmi ne boš vodil za nos; rišem otrok. Jaz sem Japod, ponosni sin Ilirov, in se nisem uklonil rimskemu Jupitru pa se tudi vašemu Kristusu ne bom . . .
Kar penil se je v besnosti, ko je kričal te in po dobne bogokletne besede. Kot da bi se hotel vreči nad neoborožene tujce, ki so negibno poslušali izbruh jeze, ki jih je spominjala na tisto zgodbo iz evangelija o obsedencu, ki je trgal železne vezi in debele vrvi peneč se v besnosti.
Ne, to ni človeška stvar; to ni človeška nevednost in odpor.t emveč to je hudičevo delo; to je obsedenost, tako je umeval Gorazd. Ko bi ta človek samo za trenutek odprl svoje srce; ko bi le za hip pomislil na to, da r.: na svetu sam, da je na svetu toliko trpinov, da je bolezen, revščina, žalost, smrt, solze, jok matere in slabost otrokova, stiska zatiranega, bi pač ta čudak obmolknil in prisluhnil in prosil odgovora na tisoč vprašanj, ki se stavijo človeku . . . Toda ne! Niti z.t hip ne! Niti v mislih ne! ... To je oholost, nadutost, tako je umeval Gorazd in se spominjal evangeljske besede Jezusove, govorjene farizejem: vi ste otroci laži in vaš oče je hudič, ki je začetnik laži.
Poslušaj brat, je dvignil besedo Metod, čigar častili ev a postava je vlivala spoštovanje vsem, ki so ga videli; poslušaj bratb esedo o božjem kraljestvu.
Kakšno kraljestvo je tisto, o katerem besedičiš, Mi govoriš o kraljestvu oglejskega patriarha? Seveda, seveda! Pod komando bi vi radi imeli ljudi, strahovati bi hoteli vse, da bi vam denar nosili, da bi se vi mastili v obilnosti! . . . Poznam tiste trebušr.ike. Ti seveda še nisi imel nrilike da bi ti trebuh zrastel in misliš da si boš na naših hrbtih postlal . . . Motiš se, bradač, če misliš da bodo ponosni Japodi kdaj tvoji sužnji!
Kipelo je v srcih slovenskih mladecv. Le soomin na apostola Petra, ki ie grabil za mečem tedaj ko so Jezusa zgrabili, je zadržal njihove roke, da niso za vihteli gorjač in planili ra obsedeneaa brezbožca. Oni, sinovi svobodne narave, pošteni mladci, ki so bili željni resnice, so se z ljubeznijo oklenili nauka Kristusovega, ki iim je dal odgovor na vprašanja, katerim njihova po-
ganska vera ni vedela pojasnila. Vzljubili so svetniškega Cirila; z otroško vdanostjo so poslušali in sledili Metodu. Križ, ki sta ga sveta brata oznanjala, jima je razodel, zakaj je na zemlji trpljenje.kak šna je prava ljubezen, ki naj izravnava spore; kako je treba krotiti poželjivost človeškega telesa; kako je treba zaupno klicati k Bogu, nebeškemu očetu; kako je Jezus Kristus naš brat, učitelj, odrešenik, pomočnik in bo nekoč naš sodnik . . . Vse to so oni doumevali, ko so gledali čudovito ponižnost, skromnost, nesebičnost, pobožnost, neumornost svetih bratov, ki sta zapustila svoj bogati in razkošni dom v Grčiji zato, da sta šla oznanjati nauk veselega upanja na večno srečo njim, kateri so živeli v zmoti in trpeli, ne da bi vedeli zakaj sploh žive na svetu. Oni, ki so spoznali sveta brata so na njunem zgledu videli in čutili, da učita resnico in zato sc se jima ponudili ne le za sveti krst, temveč da jima hočejo tudi pomagati v apostolskem delu. Zato sta jih apo stola vzela s seboj v Rim, da jih bodo tamkai za maš nike posvetili in da bosta tam z njimi ob strani uredila tudi zadevo verskega in liturgičnega i življenja med Slovenci ter Moravani.
Ne! Ni mogoče, da bi ta obsedenec ne besnel iz hudobije, tako je umeval Gorazd.
RESNICE NOČE SLIŠATI IN SPREJETI tako je spoznaval Gorazd. "Kdor je iz Boga moj glas posluša. Zato ga vi ne poslušate ker niste iz Boga", te besede Jezusgve je razmišljal Gorazd in doumel, da hudič drži mncge ljudi v zmoti in temi na ta način, da jim zapre pot do spoznajo resnice. V ošabnosti si domišljajo, da vse vedo, da jim nihče nima več kaj koristnega povedati. Ravnajo se pa tako, da kadar pride kdo, kateri jim pripoveduje stvari, ki bo po godu njihovi pohotnosti in samoljublju, takoj nastavijo ušesa, toda kadar jim pridejo znanilnici resne besede o zata jevanju samega sebe, o dolžnosti do Boga in o večno sti, ki jih čaka, zatisnejo ušesa in se razglase za učenjake, ki že davno vse vedo.
Pa pravijo da danes ni več obsedencev, je umevc.l Gojmir, živahen mladenič, ki je najbolj napredoval v učenju in že sam znal čitati in pisati svete knjige. Tale je prav gotovo obseden, ker drugače bi pač ne besnel tako divje nad neoboroženimi mirnimi potniki, kateri ga nismo ničesar prosili temveč mu le prijazno besedo ponudili v pozdrav. Pa, saj tako mora biti in bo do konca sveta. Če so preganjali mene, bodo tudi vas, je napovedal Gospod in veseli bodite tisti dan, kadar vas bedo ven metali, čez vas lažnjivo govorili, vas sramotili in morda celo ubijali radi mojega imena. Le veselite se tedaj, kajti veliko bo vaše plačilo v nebesih, tako je umoval Gojmir in miril tovariše, da ne bi kdo zbesnel in izzval kakega nevšečnega prizora, ki bi vtegnil postati usoden za celo družbo.
Nič ne čvekajta hinavska Grka! Vse je laž, kar govorita! Lakomnika sta, trgovca, ki mislita delati do bre kupčije s tujci in s temile nevednimi slovenskimi psi. tako je besnel dalje brezbožni zapovednik japodske čete, kateremu so glasno pritrjevali -vsi njegovi.
Oznanjaš nam, da naj odpustimo sovražnikom, ker je tvoj Kristus za sovražnike molil. Nikdar! Nikdar! Mi grohotaje koljemo noše sovražnike in pijemo njihovo kri v maščevanju in se nasitimo, kadar vidimo ponižane sovražnike. Vi krščanski strahopetci odnuščate, zato ker ste strahopetni, kot je bil vaš odrešenik, ki ni mogel uiti svojim sovražnikom in se nad njimi maščevati.
Vi govorite o nebesih po smrti. Le imejte tista ne besa. Toda mi hočemo nebesa na zemlji, dokler živimo. Nič me ne briga kaj bo po moji smrti.
Vi govorite o svetosti zakona in čistega življenja, Mi pa uživamo naslade, lepoto in mladost in nas nič ne briga kaj bo potem, ko bomo stari.
Vi govorite o postu, zatajevanju, ponižnosti, kratkosti . . . Samo norci in sužnji. eni ker so bedasti, drugi ker so zvezan,i, verjamejo v vaše obete. Mi pa smo svobodni Japodi in ni nad nami nobenega zakona in postave druge, kot tista, kc.tero mi sami hočemo ....
Tako je besnel surovež, kateri niti malo ni mislil na solze sužnjih žena, katere je imel vklenjene v svojem šotorju; ki je bil gluh za kletve svojih sužnjev, ki so gladni vršili težka in sramotna dela za nasilnega go spodarja; ki ni slišal onemoglih protestov svojih soro-jakov, katerim je nasilno otemal hčere, žene, imetje, svobodo . . . Njemu pač ni bila ljuba beseda Kristusova, ki uči, da smo vsi ljudje bratje, vsi z enakimi pravicami in vsi pred Bogom za vsa dejanja dolžni odgovornost. Vsi so se morali slepo klanjati njegovi na silni volji, vsi so mu morali glasno ploskati in slavo klicati. Vsi so se morali kazati srečne, kadar je pohot-než od njih kaj zahteval. Vedno so morali klicati: taka je narodova volja! Čeprav so na skrivaj škripali z zob mi, so očitno oboževali nečloveškega nasilnika, kateremu so bili vsi sužnji.
Proč, krščanski psi, proč od tcd, proč od nas, je peneč se besnel surovež.
Tedaj je pa Ciril, suhi menih, zaničevani "golobra dec", trdo stopil pred pesoglavca, pogledal mu v obraz in z rezkim glasom zapovedal “mir!" Kakor ogenj mu je švignil iz oči, da je besneči Japod kar onemel.
Dcsti je že tvojega nasilstva. Besniš proti evangeliju, zato ker si nasilnik, okrutnež, hudobnež, ki zlorab ljaš narod, katerega si nasilno uklonil s pomočjo nekaterih tebi enakih hudodelcev. Besniš proti evangeliju, ker veš, da bo evangelij strl vezi v katere si ti druge uklenil, toda zastonj je tvoj bes, nesrečnež. Tu glej, nosim cesarski prstan, oglej si ga dobro. Carigrajski pečat nosi in ker nisi hotel sprejeti lepe mirne besede, s katero smo te hoteli rešiti hudiča, ki te drži obsedenega, zato te bom vrgel na kolena, ne s silo carjevega štemp-Ija, temveč s silo vsemogočnega Boga, katerega si ti
Cuadros tipicos del Sur Argentino. Los leones marinos y las ovejas caracterizan la costa rocosa y las inmensas llanuras patagčnicas.
zaničeval in v imenu Jezusa Kristusa.
Onemogel je padel na tla nesrečni obsedenec, vsem njegovim pa je padlo orožje iz rok. Vsi so pokleknili in prosiil svete potnike, naj gredo v njihovo vas in pri njih ostanejo naj jim oznanijo božjo resnico. Tudi surovi Japod je pokleknil pred Cirila, ko je prišel k zavesti, spreobrnil se je in postal nato velik spokornik. Ponižno je prosil odpuščanja in priznal, da se ie preje nalašč upiral evangeliju. Njegova pohotnost in napuh so bile vezi, katere je mogla streti le milost Kristusova.
Velik je bil tedaj sad apostolskega dela v tistem kraju in od tam je šel nato blagoslov na vse sirani med Slovence, ki so se naselili tam okrog. Poseben blagoslov pa sta našla sveta brata s svojim spremstvom naprej tja čez Hrušico do Ajdovščine, skozi Črniče proti Ogleju. Vse povsod sta pustila sledove svojih stopinj, ki se še danes poznajo. Njuna molitev pa še vedno bedi v nebesih, kjer prosita naj bi narod, ki sta ga na tistem potu spreobračala, vstrajal v veri očetov, ki nam kaže pot v srečno večnost skozi zemeljske zmotnjave.
METLIKA. Na Svržakih ie 15. marca za vedno zatisnil oči f JANEZ MORAVEC, star 79 let. Prestal je grozote vojske. Ubita sta mu bila sinova f Jože in + Niko. Lani je bil nevarno bolan, a je bolezen prebolel. Letos pa ga je kar naglo nesla bridka smrt. Doma žalujejo za očetom Lojze, Anica in Ivanka, tukaj Tone in France ter Terezija por. Janjetič.
METLIKA. Na Vidošičih ie umrla v sept. 1946 74 let. f MARIJA MATKOVIČ. Od vojske bridko preskušana je oslabela. V težkem povojnem pomankanju ni bilo mogoče najti zdravil. Blaga, vseširom spoštovana mati je zapustila doma 3 hčere in sina Jožeta, Tone ie umrl na Rabu v izgnanstvu kot vojna žrtev. Tukaj pa žaluje za blago materjo sin Martin.
METLIKA. Mnogo hudega smo prestali. Glada, pomanjkanja in bede, toda ne vemo pa kaj še vse pride. Naši kraji sc bili piejšnja leta skoraj v celoti za O. F., toda sedaj ie razpoloženje že veliko spre-emnjeno. Bojimo se, da pridejo še zelo hudi časi.
IZ SOTINE PRI ROGAŠEVCIH je bil r FRANC K1SILAK, poznan rojakom kot brivec. Ustanovil si ie nov dom v Ezeizi, kjer je 19/5 letos po daljšem bolehanju podlegel bolezni. Zapušča ženo in 2 otroka. Star ie bil 42 let*
MARKOVCI so bili rodni kraj f IVANA BARABAŠ, ki je umrl v Merlu star 60 let.
Njegovo življenje je bila zgodba zgublje rega brezdomca, ki se je odstrani! od vseh rojakov in, ne da bi kdo vedel kdaj, je doknčal žalostni tek svojega življenja. Sovaščani Karel Simon in Stefan Časar so poskrbeli vsaj za krščanski križ na grob. Doma zapušča ženo in 3 otroke.
NAGLA SMRT ie pobrala 50 letnega T LOJZETA ZAMIDA, doma od Šent Jerneja na Dolenjskem. 3. junija se je pod njim podrl oder in ga pokopal do smrti. Mnogi roiaki so ga spremili na zadnji poti na Čakarito. Zapušča žalostno ženo, ki ie roiena v Tucumanu.
GRADIŠČE PRI VIPAVI. Piše Ferjančič Anton, sedaj v službi v Tolminu. Po petletni vojni smo izčrpani. Mati in sestra sta doma na Gradišču, Micka je poročena v Ajdovščini; ima živega moža in 3 otroke.
LJUBLJANA. Veliko govorenia je bilo o sinu pesnika Otona Zupančiča, katerega je Lojze Adamič opisal kot junaka v zelo poznani angleško pisani knjigi 'Moja dežela". Bi! je navdušen partizan. Šel je v Moskvo študirat. Ko se je vrnil je imel na univerzi predavanje, v katerem se ie zameril OZNI in je nato neznano-kam zginil. Povedal ie preveč naravnost, kako je s svobodo v Rusiji.
STIČNA. V staroslavnem stiškem samostanu je bil otvorjen zavod za prevzgojo mladine v komunističnem duhu. V zavo-
du imajo 130 otrok, kateri hodijo v novo gimnazijo v Stični. Časopisi se pritožujejo, da samostanski prostori niso primerni za tak zavod.
Meniška zemlja je bila skoro vsa razlaščena in so jo razdelili, toda bila je obe zadnji leti tako slabo obdelana, da je dala zgubo. Sedaj bodo zemljo spet vzeli in ustanovili z njo kolhoz, to je skupno zadrugo.
MARIJA SE PRIKAZUJE. Ponovno že je bilo govrenje, da se ie Marija prikazala v nekaterih krajih Dalmacije in v Slavoniji. Cerkvena oblast o stvari še ni dala nobene izjave, pač pa zvemo, da je nastopil predsednik hrvaške vlade Bakatič proti papeškemu nunciju v Belgradu, mons. Hurliju, da se vtika v notranje zadeve Jugoslavije, zlasti v zadevi obsojenega nadškofa Stepinca in nekih prikazovanj v Slavoniji. Iz njegovega govora se vidi, da je odpor vernih Hrvatov proti nekaterim vladnim postopkom zelo živ.
NADŠKOF STEPINAC je bil iz Lepogla-ve prepeljan v stari Draškovičev grad v Zagorju. Bakarič mu je predložil v podpis dokument prošnje za pomilostitev, pod pogojem, da zapusti državo, kar pa je nadškof odklonil, trdeč da zanj ni nobene pomilostitve ker se no zaveda nobene krivde, katero bi seveda priznal, če bi prosil za pomiloščenje.
TRST Y CARLOMAGNO
-En el siglo Mili eir.pezo la decadcncia del Imperio hi zantinu en las regiones del Adriatico Norte.
En el ano 774 liquidaron los francos el reinado di la Lombardi'a extendiendo luego su dominaeiön čada vez mas hacia el Este. Ocuparon tambicn Trst con las regiones vezi-nas. Cuentasc que el mismo Carlomagno visitö tambicn a Trst, recordando su pašo los restos del arco que se conservan ^erca de Santa Maria Maggiore en la eiudad antig.ua, cono-cido como Arco de Ricardo", que mas probahlementc re-cuerda la visita del Ricardo Corazön de Le on. Es la imagi-naeiön populär que inventö la reiaeiön (Je dicho arco con Carlomagno. El arco no leva ninguna inscripciön, mientres que su cstilo rccuerda al siglo XII.
En 803 uniö Carlomagno Trst con la Marca Friulana desmembrada luego en 827, cuando Trst rcsulto ir.corporada’ a la Provincia de Istria.
Trst sentia grandes simpatias por el rey italia.no Bereit-gario. ai cual ayudö en la guerra contra Spoleto. Fueron los soJdados de Trst los que salvaron la vida al Bercngario en la batalla de Trcbia (889).
UNA CALUMNIA
Desde los principios existia rivalidad entre Trst y Vr-necia. Ya cl caräcter politico de la herejia de “Los Tres Ca-pitulos' transparenta la antagonia entre esas dos ciudades del Adriatico Norte.
Una ilustraciön caraeteristica de ello nos otreee el .siglo IX. Cuentasc que en esa epoca existia en Venezia la cos-tumbre, de celebrar una feria a fines de cnero. En esa feria se exhibian de una manera especial las jovenes que pretendfan casarse esc ano, luči e n do los mas prcciosos adornos que pcgeiaii, para indicar asi la dote que deberia atraer buenos novios
En uno de esos dias de repente aparecieron novios rxxo sperados, unos piratas, invadiendo la feria y seeuestrando a las jovenes con las alhajas mas preciosas. Pero no se acobard.t-ron los aflijidos novios. En seguida arina ron s us barcos v persiguiendo a los piratas recobraron las novias y las alhaj.is sustraidas. Con gran jubilo volvieron a Venecia, donde, desde entonces, celcbraban todos los a it os cl 2 de febrero una gran fiesta, en la cual se ofrecian donaciones a 12 jovenes pobres. para que pudieran casarse, recordando asi aqucl rtpto y en-salzandu su triunfo.
El odio contra Trst inspiro a los venecianos la ofirma ci6n de que los raptores eran de Trst, aunque estä fuera. di duda de que sc trataba de piratas aaraccnos que llegarun dc Istria,
TRST CIUDAD EPISCOPAL.
El rey Lotar obsequiö en 948 la eiudad de Trst, junto con los alrededores, como "ducado’ a los obispos dc Trst, ocupando entonces su sede el obispo Juan III. Durante 300 anos quedö la eiudad en esa situacion. De alli tenian los obispos de Trst el derecho de acunar sus propias monedus. Pero el entperador Enrique IV subordino al obispo de Trst en 1081 al patriarca de Aquilea, lo que provocö gran oposi-cion del pueblo y del obispo, viendose al entperador obligado a reafirmar su decision en el ano 1082, pero ta n solo en 1208 fue llevado a cabo tal d ec reto con la incorporaciön de la Istria al patriareado de Aquilea. Pero ni siquiera entonces la situacion quedö normalizada, pues los obispos de Trst no renvn-ciaron a sus dcrechos, organizando varias tentativas mas para desligarsc de Aquilea. A fin de documentar sus Jcrcchos legi-timos no de ja ron de acunar sus propias monedas. Las ültiiras levan cl nornbre del obispo Rodolfo en 1 304.
El bispo Antonio de Negri torno el titulo ue “Ccr.de de Trst" para afirmar su derecho a la soberama que en realidad no gozaba. El titulo de “Condes de Trst” se con-servö hasta el obispo Inzaghia (1781).
La particularidad de Trst era el derecho de los eanö-nigos de elegir al obispo, de entre el los mismos, que adquiriö el capitulo triestino en 1190. A pesar dc la grap. oposiciön de varios emperadorvs conservaron los canonigos triestino* este derecho unico hasta 1443, fecha en la cual se firmo un con cordato entre la Santa Sede y el entperador de Austria Fderico II., por el que nombra a todos los obispos el enipe rador y el Papa los consagra. Entonces solo terminu el largo pleito entre el entperador de Austria y el capitulo triestino, que culminö en el choque entre el duque de Austria Leopoldu III y los canonigos triestinos.
En aquel entonces eran en Trst tan solo 13 familias pa-tncias que reunian todos los poderes y riquezas del ducado. La familia mäs pode rosa era la de Leo, poseedora de terrenos en Barkovlje y Katinara. La linica familia que sobreviviö hasta hoy es Bonuonto.
Las trece familias tenian sus eseudos que figuraban en la bandera triestina y en los tiempos de su prosperidad con-tribuian con grandes suntas para el decoro de su soberbia eiudad, reina del norte Adriatico en eterna rivalidad cm Venecia, hecho que obligö a Trst a buscar nrotecciön contra Venecia en los Habsburgos en 1382, fecha desde !u cual Trst dejo de ser eiudad italiana, uniendo su existencia definitiv» ■ mente con los paises eslovenos que furman su fondu y que empezaron a forntar desde entonces la capa basica dc su poblacion.
BODOČNOST TRSTA NE BO ROŽNATA (2. apr. 47.) Poroča John Mecklin:	Med
iniormiranimi zavezniškimi krogi v Trata je malo upanja, da bi svobodna država mogla živeti, če ne bo prišlo do širokega sporazuma med vzhodom in zaho dom. Čeprav ti krogi žele, da bi država živela ter nameravajo ostati tu in ji pomagati v začetnem razvoju, so vendar mnenja, da svobodna država ne bo mogla samo sebe vzdrževati.
__ Neki zavezniški častnik mi je izjavil,-"Kdo bi bil tako neumen, da bi vlaga! svoj denar v mesto, ki lahko vsak trenutek izgine za železno zaveso?"
oročajo tudi, da so n. pr. južnoameriške ladje, ki vozijo fosfate za Češko, na poti proti Reki, ker so Jugoslovani ponudili nižje tarife, kakor pa Trst.
Drug vzrok za pesimizem je mnenje, da tržaška vlada, ki io bo kontroliral VS ne bo ničesar drugega, kakor nadaljevanje zavezniške vojaške uprave, !. i. vodili jo bodo tujci, ki se ne bodo mnogo brigali za njen prospeh.
Jugoslovani na tem področju so se reorganizirali, kar najbolj dokazuje ukinitev UAIS-a (italijansko-slovenska antifašistična zveza), svoje glavne organiza-
cije za propagandne namene. Nadomestili so io s FUAD-om (združena fronta demokratske akcije), ki j e objavila program, v katerem vec ali manj priznava svobodno državo in poziva vse demokret lične sile, da ji pomagajo pri razvoiu-
Toda tudi tej novi organizaciji malo Anglo-amerikancev verjame.
Druga politična organizacija, ki se ustanavlja, pa se nanaša na katoličan d, protititove Slovence, ter se ie proglasila za Slovensko demokratsko zvezo.
Kot nov simptom nove jugoslovanske Strategije pa je poročilo, da so komunistični elementi obdržali kontrolo nad po sameznimi separatističnimi gibanji. Ta gibanja bodo glavna pot za r’esego kontrole nad tržaško skupščino. Italijani bodo verjetno več ali meni prav tako obdržali ali pa še zgradili svoje lastne organizacije.
Italijani bodo postavili visoke zahteve, kaokr n. pr- popolno kontrolo nad policijo. Ta problem je že onemogočal zadnje čase sodelovanje med jugoslovansk:-mi„.ob'°st(ni in ZVN — in nad drugimi občinskimi zadevami.
Jugoslovani pa poskušajo dobiti v kontrolo glavne italijanske monopolske usta
nove toda z malo uspeha.
Malo je upanja za resnično svobodne /olitve ali drugo politično delavnost na področju, ki bo zasedeno no jugoslovanskih oddelkih. To bo visok zid na Zemljepisnem področju, ki se pričenja takoj južno od Trsta. V notranjosti mesta Jugoslovani počasi dobivajo kontrolo nad hrano, premogom in drvami, na trgih, ki jih večinoma zalagajo iz zaledja. Njihovo močno orožje so pa tudi stavke, ki so ve like važnosti.
Razvili so pa tudi druge akciie, kakor n. pr. v športu, tako daleč, da jih odkrito napadajo zaradi izaub ter n. nr. tržaški nogometni klub zaradi teaa letos ne bc mogel obstati v italijanski liai. Za dva igralca so namreč ugotovili, da sabotirata ter ie zato moštvo pričelo propadati-
Tržačani opozarjajo tudi na drug incident. če jih vprašate, ali so Jugoslovani resnično zainteresirani na propadu trla ške države. Okoli 3000 oseb ie namreč ostalo pretekli mesec brez dela, ko so jugoslovanske oblasti odpeljale stroje iz tovarne za konzerviranje rib "Arigoni' iz Isole, ki bo del tržaške države, na pod ročje blizu Pulja, ki bo postal jugoslo vanski.
GORICA, 19, maja 47. Piše brat sesiri.
Oprosti, ker ti dolgo nisem odgovoril. Bilo je nemogoče. Znano Ti je, da so med tem pri nas potegnili mejo in sicer za nas zelo slabo. Smo tako žalostni, kakor nismo bili ze 30 let. Meja bo sedaj na koncu naše njive. Mi smo v Jugoslaviji, Gorica v Italiji, Trst za sebe. Pod Trst pridejo Opčine ter več vasi proti Sežani in Istri. Ljudje ki pridejo pod Trst, so zelo veseli, drugi pa vsi žalostni, ker so odrezani od svojih središč, kejer so imeli zaslužek. Tukaj smo kakor v Žaklju, da se ne bomo mogli ganiti.
Priznaš je velik nered in vsi se bojimo bodočnosti. Kako je, boste že zvedeli, kadar pridejo tja tisti, ki so pobegnili. Je jih veliko tisoč. In še vedno bežijo. Seveda ni treba vsega verjeti, kar bodo go vorili. Res pa je to, da je vse te stvari treba doživeti na lastni koži, da človek ve in verjame- Kar se tiče življenja je v coni A še zdržno. Dobi se vse, le drago je. Slabo je, ker je v Trstu strašno brezposelnih in velika negotovost bodočnosti. V Coni B pa je veliko pomanjkanje, odkar ni več UNRRE. Vzrok je tudi to, ker imajo tam denar, ki ne velja nikjer drugje, ne v Jugoslaviji, ne v Italiji. Nezadovoljstvo je zelo veliko. Tako smo na cesti. Hudo nam ie posebno radi otrok, ker tako pač ne moremo po svetu. Ni dobiti ne dela ne stanovanja, pa še z državljanstvom so težave. Otroci so mi pridni, šole so pa slabe in se nič ne naučijo. Vse šole so slovenske ... Letos smo imeli hudo zimo. na to 3 mesece dež, sedaj po. je suša, tako da nam grozi lakdtj.
Od Lojzeta iz Ljubljane ne dobimo nobenega pisma. Pošta je zelo slaba in vsa pisma kar zginejo.
Vem, da Ti je težko po domu, toda sedaj ni čas za povratek. Vesela bodi, da si tam. Naj se razmere malo uredijo, da bomo videli, kaj bo. Tudi ne vem, kako državljanstvo boste imeli vi tam doli, če še nimate argentinskega.
Sedaj Ti še lahko pišem, pozneje pa bo bolj težavno, ko bomo v novi državi. Samo nekaj km smo od nje, pa ne vemo, kaj se tam godi. Eni jo strašno hvalijo, drugi pa strašno preklinjajo. Skoro nihče ne more ne ven ne notri, zalo so vesti še bolj negotove.
Hiše, ki so bile pri nas. požgane, so večinoma že pozidane. Niso pa pozidali še gospodarskih poslopij, tako da nimajo ljudje kje imeti živine ne pridelkov. Hiše so dobro popravljene. Še bolj pa bi bilo treba popraviti ljudi, ki so grozno podivjani, ker se je razširilo sovraštvo, da je brat ubijal brata za prazen nič. Po jamah na Krasu je nešteto mrličev, med njimi mnogi domačini. Bojimo se, da vsa ta dela ne bodo prinesla blagoslova bc-zjega, ker svet stoji in pade z ljubeznijo.
Tvoj brat.
PETANJCI. RADGONA, Ustrelien je bil 15. okt. 45. 71 letni Jožef Zemljič. Vzrok ni poznan. Znano pa je, da je takrat zginilo mnogo Prekmurcev protikomunistov.
K Kartuzijancem ie vstopil JAKOB ZEMLJIČ. Bil je pred vojno pri saleziiancTh v Ljubljani, potem so ga Nemci odvlekli v Prusijo, kjer je bil na prisilnem delu dve leti, potem je šel peš v Italijo, kjer ie vstopil v kartuzijanski samostan v Florenci. Star je 30 let.
PLISKOVICA. Cene v aprilu so bile: moka 108 lir, vino 160 lir, pujsek 1200. vol 700 ka težak 19,000 lir.
INMIGRANTI IZ TRSTA. S priseljenci 19. jun. je prišlo tud: nekaj Slovencev iz Trste. Med njimi ie Brumat Irenei. Vižič (Vizitini). Pangerc Pavel (Pancrati) organist iz Doline, eden iz Tržiča. Vsi ti so menda odšli na delo v Cordobo v tovarno za avijone.
V KOSTANJEVICI pri Gorici je bila 25.
ZAHVALA
Ob priliki obletnice zgube našega nepozabnega sina
t Petra Špacapan,
ki je zapustil svoje stariše in po odnike, znance in rojake tako nepričakovano lani 8. junija, se je za rajnega darovala sveta maša 8. junija pri sv. Rozi.
Iskreno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja v naši bridkosti in vdeležbo pri mašo izrekamo
Stariši
Peter Špacapan, Marija loj. Remec in sestra Nelida.
marca nova maša. Imel jo je O. Mavricij Zupan. Na predvečer ie eksplodirala mina pod cerkvenimi vrati, toda ljudje so vseeno prišli v zelo velikem številu na slovesnost.
AUßER. Primorski dnevnik poroča, da se napravlja na beg župnik Barbič.
DUTOVLJE. Dramatičen prizor se ie odigral v neki gostilni in zunaj. Pet agentov OZNE (Miloš Strgar. Marko Rebolj, Miro Pečar, Gvido Vatovec in Boris BateV.no iz Ajdovščine) so hoteli ugrabiti Filipa Škapina in Milana Slavec. Poskus se je ponesrečil in predno so mogli vreči napadena v prepad je prišla pomoč in so prišli storilici v roke policiji. Slavec je bil preje vnet partizan.
V TOMAJU je bil nekoč desna roka fašističnega tajnika Aleksander Ceugna. Sedaj je goreč partizan in odločujoč javni delavec.
MOHORJEV KOLEDAR ie izšel za 40120 udov, kolikor jih je imela družba leta 1946. Na Kranjskem ima 14976, na Štajerskem pa 23671 udov.
PTUJ. Slovita minoritska cerkev, najstarejši stavbeni spomenik na Štajerskem je bila 4/1 1945 porušena ob priliki bombnega napada na most. Stala je že leta 1260.
PODRAGA pri Vipavi. Nemci so ubili Janeza Žgur in Lojzeta Lavrenčič kateri je bil ubit v vinogradu, kjer ie bil na straži. Istočasno je bilo ubitih več partizanov, ki niso bili domačini. Spomladi 1945 ie bilo tudi nekaj ubitih. Partizani so "likvidirali" Cirila Cigoj in Lojzeta Žgarja-Vas ni bilo nič požgana. Živino so ropali vsi od kraja, kdor je prišel skozi vas.
Za župnika je č. g. Franc Premrl iz Vrhpolj. Njegova sestra je poročena z Izidorjem Bajc.
IZ ODRAGE je doma Marija Kopačin por. Logar (Mežnarjeva) 1945 je odšla v begunstvo, ker so ji grozili, čeprav ni imela nič opravka z vojnimi dogodki. Poročila se je v januarju letos in je prišla z možem pred nekaj dnevi v Argentino. Sedaj živi v Bernalu. kjer sta oba že tudi zaposlena.
KRŠI-.O, Po naših krajih so Kočevarji vse vničili. Gospodarskih poslopij nirnj nobena hiša vseh, kar treba, da ni n;e-ota ne za živino in prašiče ne za pridelke. Nihče si pa sam ne more popraviti, ker ni denarja ne materijala.
STAROKATOLIŠKA CERKEV. Na Vatikanskem cerkvenem zboru (1862) ie nekaj zborovalcev nasprotovalo skupnemu sklepu in papeški odločbi glede brezrna dežnega Marijinega spočetja in o nezmot-nosti papeževi, kadar odloča v zadevi vere in morale. 1919 1. je nekaj odpadlih duhovnikov na Hrvaškem potegnilo s seboj nekai tisoč ljudi in ie ostala mala skupina "starokatolikov", "kateri so dobili za škofa kanonika Kalodjero iz Splita, ki jo bil užaljen, ker ni bil imenovan za kat. škofa in je zato odpadel od Cerkve, izbrali so si ga za škofa starokatoliki. Jugoslovanska oblast v časih Živkovičevih je vsako protikatoliško stvar hitro podprla m zato je tudi država priznala tega škofa.
Sedaj je že prileten starček, ki je pa prav prišel v teh časih novi oblasti katera želi oddvojiti katoliške Hrvate od Rima. Njega so namenili za voditelja "jugoslovanske narodne cerkve", katera naj bi oddaljila verni narod od Rima. Da bi Kalodjera dobil več zaslombe v javnosti, so objavili izredne zasluge, katere si je pridobil za O. F. njegov sin, ki je packi kot partizan 16, jun. 1944,
RANKOVIČ O NOTRANJEM POLOŽAJU JUGOSLAVIJE
Jugoslovanski minister in *ef tajne po-lidje Aleksander Rankovič je v parlamentu izjavil, da obstojajo še vedno občutni spopadi med partizani in četniki.
Dejal je, da so od marca 'anskega leta do letošnjega marca pobili 3467 "rene-gatov . Dodal je, da je v gozdovih in gorah ostalo še vedno 1778 znanih odmet-nikov, 'ki niso registrirani pri ljudskih oblasteh.
Dobesedno je nadaleival: "Upamo, da bo to malenkostno število v kratkem še zmanjšano, bodisi, da se bodo sami predali ljudskim oblastem ali pa drugače."
Rankovič je tudi izjavil, da je jugoslovanska vlada zahtevala od zavezniške komisije izročitev 2104 vojnih zločincev. Toda Jugoslaviji so izročili samo 121 zahtevanih oseb. Dejal je, da j od teh 1123 nemških in avstrijskih, 759 pa italijanskih vojnih zločincev. Od teh so zavezniško oblasti izročile ]ugoslovanskim oblastem 105 nemških in avstrijskih vojnih zločin cev, dočim italijanskega nobenega.
Od parlamenta, je zahteval odobritev visokega proračuna za svoje ministrstvo. Glede vojnih ujetnikov v Jugoslaviji je izjavil, da so do sedaj repafriirali 11526 nemških, 5346 avstrijskih in 10882 italijan-skih voinih ujetnikov.
ROMUNSKI NOTRANJI MINISTER Geor-
gescu (komunist) je dal zapreti 315 znanih romunskih opozicionalcev in fo zaradi "sabotažnih dejanj". Vodja narodne kmečke stranke Maniu je zaradi teh aretacij protestiral pri kralju Mihaelu.
ZLORABA LJUDSKE IMOVINE, Ljudska Pravica ie obtožila več brezvestnežev, ki so pod krinko ljudske oblasti pokradli mnogo imetja v Slovenski Bistrici, v Konjicah in Domžalah. V Mariboru je neki Štuhec likvidiral 6 trgovin, ki je država razlastila in je vse imetje sebi pridržal, Sedaj je že prišel na odgovor.
Bojo el Sol Libre
VIGESIMO CUARTÖ CAPITULO
Cuando el mušico comunico que Liubiniza vivia, vin i especie de temblor estremeciö al ejercito eslovcno. Porquc grande era su farna entre los eslovenos, y grande entre los antos. Iztok enviö enseguida a los mas ripidos jinetes d norte, al častillo, para realegrar al padre Svarun, cuyo ,mirno decaido sufria mucho mas por la perdida de la hi j a unica quc por la de sus nueve hijos.
Radovan vivia la alabanza y la gloria como nunc.i hasta entonces.
Todas las jovenes se preocupabaii por mantener encen-didos los fuegos en honor a Vesna y a Devana, mientr.is realizaban alegres danzas. Iztok ordenö descansar a la gente. La multitud permanecia sentada durante largas horas en la ribera, contemplando estupefacta la ondulante superficic del mar, que nunca hasta entonces habian visto sus oj os.
Los jefes y caudillos, acostados sobre la hierba, comian los corderos asados y bebian el vino de recipientes romanos tomados en Toper, con la mišma tranquilidad como si esta-vieran en su tierra.
Rado cambiö, como se cambia la noche llena de terrnr de una tempestad en un claro dia radiante del sol. Des Je que Tu.us habia raptado a Liubiniza, sus facciones se habian endurecido. La joven frente se lleno de sombras, profund.is arrugas sc marcaron alrededor de los labios, y los ojos, lan-žaba destellos de rencor, de venganza. Ni siquiei a ia mucrte de Tuhus habia podido aclarar su cen. oY cuando al frente de sus hombres iba al ataque y al asalto, actuaba con tan sah vaje furia, que se asustaban los mismos solddos eslovenos, sin arteverse a decirle nada tampoco cuando descansaba solo despues de las peleas, pensativo y preocupado junto a su pro-pio fuego.
Y ahora, esc rostro abatido por la amargura, volvia a reanimarse. Se reia como un nino, como un cordero corria tras cl juglar rogandole:
—“Padrecito, cuentame, dime, como la encontraste, dbn-de vive, estä sana? /No desea encontrarsc con su Rado? j Dime .. . si no ... ”
Al mušico no le complacia mucho contar lo que habia sucedido. Sabia que su gloria habia alcanzado la cuspide, v le gustaba permanecer alli. Por eso cambiaba de tema y se retardaba en la narracion.
—“jCuenta, dime! jEstas apurado como un bebč! 'le dije ya quc cumpli mi juramento. j Basta! Si no estas sati. fecho, ve tras ella y biiscala como la busco Radovan y ec envejecio de cansancio por el camino . . . camina, Uega!
Afligido como una criatura callo Rado, rabiando para cuando el mušico se dedicd a preguntar a los soldados sobre los asaltos, el bot in, sobre los mucrtos y los hcroicos trabajos.
—	‘ Padrecito, bcbe. El vino es bueno y dulce! Mira, te traje un recipiente lleno!”
Rado trato de hacer hablar al juglar median te la beb; -da, para desatarle asi la lengua.
El mušico no se parto del jarro. Cuando hebio, tore ib la boe a, eseupio lejos de si, y dijo:
—	j Bučno y dulce el vino! Asi dices tu. Yo en cambi > te afirmo que el cuervo sacio no cree cn el ha m brc. En lo de Epafrodit, -me la vaba las manos con vino de esa clase. j P ir los dioses, no rr.iento!”
Los jefes se asombraron.
—"!No miento, les aseguro!” Rcpitič Radovan escu-piendp nuevamente.
: Pčro a pesar del vino dc Epafrodit n oseas soberbio,
Rado tratč con vino de hacerlo hablar . . .
y cucnta dbnde esta mi hermana y dönd: la enentroaste!”
Se dejo oir la voz de Iztok tras las espaldas del m lisico. Los jefes se apartaron, haciendole respetuosamente un lugar junto al fuego. Porque desde que el pucblo tenki memoria, nunca habia vivido mayor gloria que ha j o la ilirec-cion de Iztok. Aun el mismo Radovan sentia algo, cuando los ojos de Iztok brillaban dando una orden.
Pero no atendio sus palabras, ni siquiera entonces. "Iztok, no digas que sov soberbio, porque si tu hablas asi conmigo te dire que eres vanidoso. j Enorgullezcanse, ju-vencitos! En verdad les digo que solo los viejos bueyes saben esuuivar las zanjas, debes recordarlo, Iztok. No habrias tu sacado la cabeza del ahismo, si no te hubiera arrasfrado Radovan.”
—“j Padrecito, no exageres! j Vi ves tu gloria! /Por quc te enojas en vano? ; Di pronto de Liubiniza y cuenta sobre Irene! No estamos en el častil lo, el tiempo es c aro y peh-groso!”
La rr.irada de Iztok ordenaba con tanta firmeza, quc cl mušico, silenciosamente vacio el jarro lleno, olvido escunir y empezo:
—“Cuando te traje la carta de Epafrodit, ya sabia alg j de Liubiniza. Radovan mentia, aquella vez estaba seguro que se la habian comido los lobos.
—“j/Lo sabias y no me lo dijiste?!” Grito Rado.
No te lo dije porque soy mäs prudente que aquel que le dice al amigo: Ven esta noche, comeremos lirones en-grasados, pero los lirones estän todavia por cazarse, y šale a huscarlos volviendo sin ninguno. A la noche come con el amigo nabo asado. Soy mas prudente que aquel. Numida recogio a Liubiniza en mitad de un camino, medio viva, medio muerta, pobrecita perdida, y la puso sobre su carro. Esa mišma noche su carro se encontro con los fugitivos, Numid i huyo, mientras yo venia con tu carta, Iztok, j Habria podido entonces poner a Liubiniza en un saco, como a una paloma? j Las muchachas no resisten sacos!”
Radovan volvio a levantar la jarra y beber.
—‘Numida, entonces.” Suspiro Iztok. “;Lo premiare! j Se apiado de ella!”
Numida es un buen hombre, y la muchacha tampoco es, como para que alguien que camina por el camino no la vea si se le pone en mitad del camino.”
j Habrias debido decirme eso! /Por quc caliaste?”
- i Calla tu ahora o voy a callar yo! Te lo habria contado, claro. /Quč habria pasado si habrian atacado a Nu-mida, vencido los handidos y raptado a Liubiniza? /Que habria hecho yo entonces, ha? /Y tu?”
“Liubiniza junto a Epafrodit, junto a Irene ;Oh Dioses!”
NEKAJ ZA STARIŠE
Gospa Carre je bila v resnici krščanska žena in mati, ki je vse storila, da bi vsadila svojim otrokom v srce zadostno ljubezen do čednosti. Bog je poklical vse. razen enega, v zgodnji mladosti k sebi; a tudi ta ni dolgo živel. Izvolil si je vojaški stan. Kot častnik je po zgledu vzorne matere javno in brez strahu izpričeval svojo vero. Ko je v svoji bolezni zadnjikrat preje! sv. popotnico, je želel, naj bi biil navzoči vsi njegovi tovariši, da vidijo, kako umira krščanski častnik. Ko! spremljevalka svojega moža se je morala gospa Carre udeležiti marsikatere slovesnosti, pa tudi svetne zabave. Vsi, ki so jo videli, so morali občudovati njeno preprostost, skromnost, ljubeznivost, zlasti pa spretnost, s katero je znala pogovor zasukati na versko zadeve ter tako tudi drugim koristiti. Njena apostolska gorečnost jo je nagnila, da je 1. 1872. ustanovila v Parizu cerkveno društvo svetnih gospa, ki se imenujejo “Sestre sv. Frančiška Šaleškega". Namen te družbe, ki še danes s pridom deluje, je res plemenit: članice se trudijo, da bi se versko življenje po družinah čedalje bolj krepilo in razvijalo. Družba je imela 1. 1606. že 8000 članic. Gospa Carre je bila do smrti nje glavna voditeljica, ne da bi pri tem zanemarjala dolžnosti do svojega moža. Splošno spoštovana je umrla 28. januarja 1891. Cerkev ji je kmalu nato priznala naslov “častivredna" ter dovolila, da se sme pričeti zanjo svetmšk; proces.
ŠE NEKATERE ČEDNOSTI PRAVE GOSPODINJE.
Čut za domačijo (domačnost) mora imeti v spremstvu naslednje vrline: požrtvovalnost, velikodušnost in krotkost. To so biseri, ki naj bi krasili diadem vsake žene in gospodinje.
Brez požrtvovalnosti ne bo nobena gospodinja v stanu prenašati številnih žrtev, vztrajati v naporih in težavah. To. kar imenujemo hišne skrbi, je spojeno z neštetim premagovanjem samega sebe. Mož malokdaj umeva, kaj in koliko ima žena opraviti. Ognjišče, pe
Iztok gritč de alegria, arroditländose junto al iucgo. “jVamos a buscarla!“ Exclamo Rado lexantandosc.
-	jX^amos a Saldnica! ' Aceptaron los jefes mirando sus espadas.
Paz, Herrn.inos'. Ordenč Iztok levantandosc a >u vez.
De modo quc estä en Salönica, junto a Irene, y a Epafro-dit?”
—“Sl, allä la lkve a lugar seguro. Ahora hagan so los lo que quieran. Cumplt mi juramcnto.'
“Irene sabe quien es, de quien es’“
"Lo sabe ella, y lo sähe Enafrodit, y >e quieren v =e arrullan como palomas."
-	“jVamos a Salönica! Llamen a acciön de gurrra! j()uc se decidan las cosa? de inrr.ediato! '
Resonaron los euernos, mientras cl ejercito se apresuraha a reunirsc alrededor de los iefes.
-	"j'Jefes, prindpales, valientes gucrreros, hermanos! Los euernos los Han congregado. Vinisteis para dehberar. Os pregunto: ^Quien no estima y respeta al glorioso anciano jctc Svarun?“
“jGloria a Svarun! jEl jefe cs grande!"
—“Pregunto: ;Quien dio tantos hijos a Morana, mejo-res gucrreros que el, cuando peleabamos contra Hilbudi?"
“jNadie! jNueve cayeron! jGloria a los hijos! — iGloria al padre!“
“Les pregunto: ^Quien dio vida al hijo quc reunib nue-vamente a los antos y a los eslovenos? ^Quien dio vida al heroc que nos condujo de victoria a victoria? Les pregunto, ^quien?“
rišče, stanovanje, kašča, drvarnica — vse, vsak najmanjši prostor v hiši ima svoje zahteve, ki so naslovljene le na gospodinjo, pa naj bo krepka in zdrava, ati pa bolehava in slabotna. Če se še pridruži kopica otrok, mora v njenem srcu stolovati čut za žrtve (požrtvovalnost), drugače bo izgubila veselje, moč in vztrajnost; kaiti te žrtve se ponavljajo dan na dan in prenehajo šele takrat, ko gospodinji obnemorejo moči. V tem zmislu je res. da kdor pravi “mati" — imenuje v tem hkrati mučenico. Srečna bo pa v resnici tista žena, ki vse te žrtve posvečuje, ki jih prenaša v stanu milosti ter jib z dobrim namenom pretvori v zaslužna dela za nebesa.
Težke so te žrtve, če upoštevamo žensko nrav in bogato občutnost ženskega srca. Vsakdanja enoličnost otopeva duševno razpoloženje žen,e; zato se mora požrtvovalnosti pridružiti še velikodušnost.
Velikodušnost se pa poraja samo tam, kjer vlada živa vera, kateri stoji ob strani milost in pomoč božja. Žrtve, ki so prisojene ženi. so številne, zraven pa največkrat še skrite in. brez zunajega sijaja. Delo moževo, napori njegovi padejo bolj v oči, niso brez zunanje hvale in ne brez odobravanja. Žena se trudi in peha neprestano pri vzgoji otrok, ima polne roke dela vhiš-nem gospodinjstvu. Ves dan je zaposlena, na večer pa nima kaj posebnega pokazati; zato se pa njen trud toliko ne upošteva, ker navadno ne zbuja pozornosti. Tiho je njeno delovanje; podobno marljivi čebelici, nikdar ne počiva. Poleg tega pa: koliko stvari mora vzorna gospodinja pogrešati! Vsemu se odpove v prid možu in otrokom: hrani, obleki, izletom, zabavi. Plemenita srca so to, vredna plačila, ki jih čaka pri pravičnem Sodniku. Njih nebeška krona bo okrašena z biseri maternih solza.
Tretja čednost vzorne gospodinje je krotkost. (Zgled gospa Carre). Znaki krotkega značaja so različni. Krotak človek nikogar izgrda ne svari; nikjer drzno ne nastopa; ne kaže, da mu je to ali ono zoprno; rad odneha in prepusti sodbo ali pa zadnjo besedo drugemu; mirno prenaša ugovore: ne izgubi potrpljenje, ko ga tarejo skrbi ali preobilno delo.
Ženska brez kratkosti ne bo nikdar dosegi« one prikupljive lastnosti, ki ji pravimo “domačnost". Kiot-kost prepodi mračno osornost, zoprno resnost in poveljujočo trdost. Krotkost je potrpelžljiva in prizanesljiva v medsebojnem občevanju; krotkost prenese tudi krivično jezo, kljubovalno trmo, nezaslužene očitke. S krotko gospodinjo pride v družino angel miru.
*
Gospodinja, ki ima to čednost, je kakor skrita vijolica, ki je nanjo uprto oko božjega Starnika.
Kaj naj bo žena? Na to vprašanje je nekdo odgovoril tako-le: 1. “Žena bodi krona v hiši; a taka, da ne pritiska njenega poglavarja. 2, Žena naj igra prvo violino — pod osebnim vodstvom moževim. 3. Žena naj se ne ponaša preveč z zunanjo lepoto in lišpom, marveč naj si prizadeva biti taka. da se bo mož z njo ponašal. 4. Žena naj v hiši in v družini vse vidi, samo skozi prste naj ne gleda. 5. Žena bodi ogledalo kreposti in pri-kupljivosti, a nikar naj teh vrlin ne ogleduje pred zrcalom. 6. Žena naj bo prijaznih besedi; nikdar pa naj se ne sili, da bi morala imeti zadnjo besedo. 7. Žena naj ravna povsod prav in pravično; zoprno pa je, če bi hotela samo ona prav imeti. 8. Žena bodi pobožna; a s svojo pobožnostjo naj ne zbuja pozornosti. 9. Žena naj tako nastopa, da jo bodo povsod radi videli; povsod naj se pa ne vsiljuje. 10. Mož in žena bodita enega duha in enega srca, a samo v dobrem; hodita naj isto pot, a ne po slabi."
ZAKLJUČENA EVAKUACIJA PREBIVALSTVA IZ PULJA
Italijanska vlada je uradno objavila za-ključitev evakuacije prebivalstva iz Pulja. Z ladjo "Toscano" so prepeljali iz Pulja v Italijo 28.000 oseb s približno 75.000 ton raznega blaga.
ZVU pa objavlja, da se je iz SEŽANE, ki šteje 2000 prebivalcev, preselilo na tržaško ozemlje 40 družin. Zavezniške oblasti dajejo temu dogodku velik pomen, zlasti zaradi dejstva, da je prebivalstvo te vasi 100% slovensko in da je bilo znano kot zelo navdušeno za Tita.
ZVU tudi poroča, da se je okoli ICC0 delavcev, ki so zapustili službe v TRŽIČU in se preselilo v Pulj, kjer so hoteli priti pod jugoslovanski režim, vrnilo v Tržič, kjer pa so našli svoja mesta zasedena, stanovanja pa naseljena z begunci iz Pulja.
V	DOMOVINO. Iz begunstva se je vrnil v Šenčur Jože Kristanc, oče 10 otrok. Ko je v begunstvu zvedel, da je umrla žena, se je vrnil. Po nekaj mesecih ga je oblast odpeljala in so otroci ostali sami
Iz Avstrije je bilo repatriranih 60 nedoraslih mladeničev in mladenk kateri niso imeli s seboj starišev v begunstvu.
KOŠANA - ČEPNO. Umrla je f MA RIJA PURKELJC, rojena Požar. Doma zapušča 2 sina in 2 hčeri, v Sov. Ameriki pa eno hčer. Starejši sin je bil v nem škem taborišču Dachau kjer je umrl 22 4 1945. Tan ovica je mater tako potrla, da je legla slednjič v grob.
ŠENPETER NA KRASU. V Windisch-gräcovi vili je "Tomšičev dom' . V zavodu je 100 otrok. Strežniškega osobia je 18. Kadar treba pridejo pa tudi Šentpeir-čain na udarniško delo, za velika čišče n j a.
V	MARIBORU je bil pokopan frančiškan t P. SEVERIN KOROŠEC. Bil je zlato mašnik. Pokopan je bil 1. febr.
PRI SV. MIKLAVŽU, Slov. Gorice, je umrl -J- Franc Rakovič nekdaj revizor Zadružne Zveze.
f DR. RUDOLF MAREN, znani pospe-ševatelj tujskega prometa v Sloveniji je umrl v Ljubljani 1. febr.
PRI SV. GREGORJU, Sodražica, je umrl svetnik, dolgoletni župnik -j- FRANC KRUMPESTAR.
V	LJUBLJANI je bil radi prikrivanja bla ga obsojen jermenar Jože Slatner.
Radi prikrivanja kož je bil obsojen Franc Jamnik, finančni preglednik.
V	KRANJU je bil obsojen tigovec Sav-
nik mlajši na odvzem trgovine in na za-por.	,
GROSUPLJE. Tone Adamič, brat znanega Lojzeta Adamiča, pisatelja v Sev. Ameriki si ie vzel življenje duma tako da se je obesil. Med vojsko je bil policaj v Ljubljani. Kot kolaboracijonist je bil zaprt do avgusta 1945. Kaj ga je gnalo v smrt se ne ve.
PISMO IZ DOMOVINE (Zgled, kako< skušajo ljudje na simboličen način povedati resnico).
Piše sestra iz Štajerske: Naša mačeha zelo slabo gospodinji. Vsaki dan smo bolj revni prin jej. Nam ne da jesti ne obleči kot poštenim ljudem treba. Ne vem zakaj se kompromitira za gospodinjo, če ne zmore gospodinjiti.
Brat Dolfek je edini od cele družine, ki ji je še malo naklonjen čeprav je tudi on lačen in raztrgan radi nje. Gotovo zato, ker je Dolfek zelo mehkega srca in vse verjame, kar mu ona pnpovsduie.
Vsak dan pričakujemo, da se kai izboljša. — Sestra Mica.
IZ BELGRADA piše sestra teti: Vsi živimo v velikem upanju na lepšo bodočnost. Vprašala si me mnoge stvari, na katere Ti sedaj odgovorim kolikor morem:
1.	Zaradi obleke — se zelo težko dobi. Vse gre na karte, Jaz sem vsega skupaj
v šestih letih, odkar je propadla Jugoslavija, dobila dva bona za obleko. Nemcem sem ukradla vrečo, iz katere sem si naredila krilo, ki sem ga pobarvala in nosila v jetništvu. Za obuvalo je najtežje, ker so Nemci pobili vso govedino in razbili fabrike. Nosimo lesene čevlje.
2.	Plače so zadosti revne v razmerju s tem, kar stane življenje. Če bi bilo kot prej, se bi lepo živelo s tako vsoto de narja. Preprost delavec zasluži 1500 Din. Boljši uradniki 2500. Najvišji zaslužek je pa naj bo minister, zdravnik ali inženir ni pride čez 6000 Din. Imajo pa tisti višji druge ugodnosti kot vožnjo na železnici zastonj, več počitnic, več izkaznic za hrano in obleko.
3.	Hrana je vse na bone. Te dobi v razmerju s svojim delom in svojim političnim položajem. Kruh je ves na bone, ker je bila zelo slaba letina. Cene so vse odrejene- Kupi se vse samo v pekarijah ljudskega odbora, rivatnih pekarij v bel-gradu že malo ali nobene ne najdeš.
Prihodnjič Ti bom kai več pisala.
Te pozdravlja Tvoja nečakinja Jerčka faelgrad 3. maja 47.
GORICA. Nova meja je geriško nadškofijo presekala tako, da ostane z Gorico 142,000 vernikov, med katerimi je 20.000 Slovencev, 158.000 je pa odrezanih od škofijsekga sedeža. Ti bedo imeli sedaj lastnega pomožnega škofa v osebi dr. MOČNIKA, ki bo imel sedež v Solkanu.
CENE — GORICA. Če primerjamo cene v marcu letos z onimi l. 1938 so se dvignile cene za 4000%, to se pravi da je vsaka stvar 40 krat dražja kot preje. Seveda niso bile plače nikomur 40krat povišane. Duhovnikom n. pr. so bile dvignjene plače, tako da kaplan namesto 90 predvojnih lir dobi 270. Delavske plače so povprečno povišane 20 do 30 krat.
Rajhenburg. Opat tamkajšnjega samostana je bil obtožen, da premalo izvabljajo tgvarno in delavnice. Opat je bil obsojen in stroji zaplenjeni.
SEZNAMI STANOVALCEV. Vsaka hiša v Ljubljani mora pri vhodu imeti desko s točno navedbo vseh hišnih prebivalcev, njihovo sorodstveno razmerje in dan prihoda v hišo, ter poklic. Gre predvsem zato, da bi polovili skrivače,
POD OROŽJE SO BILI POKLICANI v mat cu fantje, rojeni od 1920 do 29. Na orožne vaje za dva meseca so kili pozvani tudi rezervni častniki. Njihove zasebne plače tečeio med tem neokrnjene.
LJUBLJANA. Umrl je katehet PETER ŠORLI, apotekar RIKARD- SUŠNIK, akademski slikar MATIJA JAMA, gostilničar PETER KOŠAK in starosta slovenskih igralcev 80 letni ANTON CERAR-DANILO.
OBNOVA ŽELEZNIC. Z aprilom so začeli graditi novo progo Šamac-Sarajevo v Bosni. Na progi Titovgrad-Nikšič dela 8000 mladine obojega spola. Zagrebška univerza je prijavila 6000 dijakov. Z njimi gredo tudi profesorji. Dijaki bodo delali izpite kar na progi- Iz Slovenijo je odpotovalo 8 brigad:	300 glav je dala
Primorska Janko Premrl-Vojko, Postojna je dala 400, Novo mesto 260, Prekmurje 300, Ptuj 250, Maribor 250, Celje 300 fantov in deklet. Med tem ko bodo delali na raznih progah, se bo vršilo tudi, kar je najvažnejši namen, prevzgoja mladine. Delo in življenje obeh spolov je skupno.
ODPELJALI SO NEZNANOKAM več mrličev z ljubljanskega pokopališča. Veliki teden so skrivaj odpeljali zemske ostanke bana Natlačena, dr. Ehrliha, prof. Tomca, akademika Kiklja, Peršuha Župcct in še nekaj drugih. Ti so padli kot prve žrtve komunistične revolucije v Sloveniji. Ker ie narod stalno krasil njihove grobove, ie oblast sklenila odstraniti njihove grobove. Tudi na ljubljanskem gradu pokopane domobrance so odkopali.
POPOLDANSKA MAŠA. Da se omogo-
či vernemu ljudstvu udeležba pri masi, je dovoljeno ^ Sloveniji, da je ob nedeljah in zapovedanih praznikih maša v popoldanskih in večernih urah, ker je radi udarniškega dela in mitingov nemogoče iti k maši v rednih urah. Ta odredba velja po mestih.
SLOVENSKI ŠTUDENTJE GRADE ŽELEZNICO V ALBANIJI. Progo Drač-Elba-san bo pomagala graditi ljubljanska študentovska brigada.
DENARNI ZAVODI LIKVIDIRANI. Pravi ca je objavila, da je z aprilom prenehalo delovanje vseh krajevnih kreditnih zadrug, ker jih jc zadela kriza in niso bile plačila zmožne. Sedaj je ostal le ‘načrtni kreditni sistem", katerega ima v rokah ljudska oblast. Vsa kreditna podjetja so se združila z narodno banko z njenimi podružnicami po državi. Vse mestne, krajevne in ljudske posojilnice so s tem likvidirane. Določen je red, po katerem se vloge izplačuje oziroma ierjajo posojila-Slovensko zadružništvo je tako zginilo.
PRVI MAJ. Pogled v ljubljanske časni ke pove, da je sedaj prevzel prvi maj vlogo novega leta. Vsi časopisi so namreč objavili po več strani prvomajskih voščil, kakor so se objavljala preje novoletna. Iz teh voščil se tudi razbere katere tvrdke obstojajo v kakem kraju. Na tej podlagi obstojajo n. pr. državna podjetja:
LENDAVA Dolna: LEMITROP ima tele poslovalnice:	Železnina, manufaktura,
konfekcija, čevlji m usnje, špecerija, steklo in drugo, domači pleteni izdelki, koruzno ličkanje, restavracija, prenočišče in gostilna.
PTUJ: Mestna trgovska in preskrboval na podjetja obstoječa iz trgovine s špecerijo, manufaktura nc decblo in drobno, klobuki in popravila istih, delikatese, — bufet, papir, pisarniške potiebščine, steklo, porcelan, galanterija, usnje in čevlji.
DOMŽALE: Prodajne in naabvne zadruge s podružnicami v Viru, Jaršah, Ihanu. Podgorici, Dolu, Dolskem, Moravčah. Lukovici, Blagovici in čevljarska zadruga v Domžalah.
LJUBLJANA bo dobila palačo za "Ljudsko skupščino", za katero 30 razpisali tri velike nagrade za najboljše načrte. Kje bo stala poročilo ne pove.
LJUBLJANA V PODOBI. Pripravlja se izdaja izbranega albuma, ki ie razpisan z natečajem. Cenilna komisija so Božidar Jakac, rektor akademije likovnih umetnosti, dr. Franc Šijanc, dr. Janko Brane in Marjan Fajfar.
V	CELJU je dne 31. marca umrl prof. verouka f ANTON CESTNIK. Po okupaciji naše dežele so ga nacisti z ostalimi slovenskimi nacionalisti pregnali na Hr-vatsko, od koder se je po končani vojni vrnil domov.
V	LJUBLJANI je 29. marca umrla žena staroste slovenskih časnikarjev Josipa Prunka, + LJUDMILA PRUNK - UTVA, znana slovenska mladinska pisateljica.
STANOVANJSKA KRIZA V LJUBLJANI. "Slov. oPročevalec" z dne 1 .aprila poroča, da ima stanovanjski urad v Ljubljani 4904 prošenj, od tega 1370 prošenj za samska stanovanja. Urad bo skušal rešiti krizo s tem, da bo v kratkem preselil na podeželje v razne do sedai neizkori ščene gradove in zgradbe vse ustanove, ki mestu niso neobhodno potrebne. Tako izpraznjene velike zgradbe bodo preuredili v samske domove. Mestna občina pa bo za gradnjo stanovanjskih poslopij investirala 78,800.000 din. Računajo, da bodo tako dobili 200 novih stanovanj. Razen tega bo občina skušala dokončati še vse nedograjene stavbe ier misli na ta način dobiti še 100 novih stanovanj. Stanovanjska zadruga za mesto Ljubljano bo pa letos zgradila več eno- in dvo-družinskih hišic-
'SLOVENSKA KRAJINA
M* •wqpi, w	^ •<#	1» -.
IVAN HOZJAN se zahvaljuje društvu za nakazano podporo.
“LA
VIDA ESPIRITUAL"
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
JOŽEF ŽLEBIČ je bil težko poškodovan radi padca: 6 tednov je bil nezmožen dela. Sedaj je zopet čil in zdrav.
KOLINE na dan 8. jun. so bile izredno veselje za vse člane in prijatelje društva, čez 100 rojakov je bilo zbranih pri veseli mizi. Predsednik Adalbert Preininger je ob tisti priliki tudi povdaril pomembnost vkupdržanja in se zahvalil slovenskim duhovnikom za njihovo delo med Prekmurci.
MAR DEL PLATA- Ponovi so prevzeli družinski penzijon v Mar del Plati. Rojakom se nudi tam prijetno in ceno življenje za dneve oddiha. Stoji blizu glavnega trga.
ESPLENDIDOS LOTES — GRANDES — BARATOS EN 120 MENSUALIDADES
Junto al tranvia — agua subterrdnea muy buena, donde estd formdndose el fuutro bomo Edšn Argentino.
JUAN B A R B 6
LANUS OESTE — 4 DE JUNIO
sobre el camino del futuro aeropuerto de Ezeiza. Venta de lotes particular
Escritorio: Santa Fe 5695 Lands Oeste, sobre el terreno.
Tomar tranvia 20 desde Retiro, 53 desde Puente Bar raca s.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
ESNEÄ
PERIODICO SEMANAL
aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedicado exclusivamente a la Industrie Lechera y a la Granja.
Consultorio Tžcnico, Industrial y Veterinario - Anälisis, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRIPCION $ 10.— ANUALES Redacciön y Administraciön:
MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires
“DUHOVNO
ŽIVLJENJE”
E
TARIFA REDUCIDA
Concesiön UM
DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE Advokat
Posredujem v vseh pravnih zadevah kot zapuščine» odpusti, zavarovanje, nezgode itd.
Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 No. 833 - La Plata U T. 38 - 2258	Tel. Paz 2664
JUAN BOG ANI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA— 1926
T. A. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odräsfi $ 1.	,
otroci $ 0-50.
T. A. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA
A M A R O
MONTE ČUDIN E
A Z A F R A N
MONTE CUD1NE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $	BELGRANO 2289
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
“ P A CIEIC 0 ”
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON B O J A N O V I Č
PENSION "TRST"
Moreno 2831 — MAR DEL PLATA Rojakom se priporoča ANDRES FON
Poceni in po domače
Stavbe - načrti - proračuni - firma		Načrti za stavbe	Firma j
FRANC KLAJNŠEK		l VITO GABRIELČIČ
je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeljek, sredo in petek od 16 do 19 ure v Asuncion 4602 — T. A. 50-0724		Tehnični Konstruktor Obras y Cloacas	j Baigorria 4825	T. A, 50-3935 j
		
KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Paternalu PAZ SOLD AN 4844. T. A. 59-1356		VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832	T. A. 34	3405