I arallKa._p Uubimnl»ponedcUeH. i Jnniniarja 1909._ XIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za a*stro-«grške dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K- Za vse drage detel© in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravn.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnlitva telefon it 85. bila rešena prošnja za službo. Referent pri deželni vladi vitez Kalten-egger (abzug-klici) skrbno spravlja te prošnje in jih ne pusti na dan. Kar smo dobili udarcev na šolskem polju, je pa najhujši oni, ki je zadnji. § 197. kaz. zakonika govori o goljufiji in slepariji in pravi, da stori goljufijo tisti, kdor koga drugega pripravi v zmoto. Ljudstvo pravi o takem človeku, da slepari. Vtihotapila se je v državni proračun postavka za tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem. Vlada bi morala opozoriti poslance na to postavko, a tega ni storila in ker ni nihče pričakoval takega atentata na Slovence, se je izvršil na nas. Ali ni to sleparstvo? (Pritrjevanje in ogorčenje) . Vsled te vladne sleparije imamo res tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem, ko nam ga prav nič treba ni. Na Štajerskem sta za 22 srednjih šol dva deželna šolska nadzornika, na Kranjskem imamo le 10 srednjih šol, a imamo 3 take nadzornike. Za 200 nemških pobov v srednjih šolah so dobili Nenici lastnega šolskega nadzornika, ki bi naj bil čuval svoje potresne aparate, da bi se ne bil zgodil tak potres, ki je precej nastal, ko je postal Belar nadzornik. Belarja kot nadzornika ni potreba, ker smo Slovenci preobjek-tivni. Nemec tepe Slovenca, Slovenec pa Nemca ne. Zaradi pravičnosti sta Nemcem neljuba naša slovenska deželna šolska nadzornika Levee in Hii-bad. Pozivam vas vse, da raznesete povsod, da je tre~ba v tem ozim reme-dure. Če so dobili Nemci Belarja za deželnega šolskega nadzornika, zahtevamo mi slovenskega deželnega predsednika na Kranjskem. (Viharno odobravanje. Klici: Abzug Schwarz! Pereat! Pojdi v svoje Ti-role gnoj v košu nosit!Vladni zastopnik prosi predsednika, naj vpliva na občinstvo, naj se vzdrži takih med-' klicev, sicer —!) Kot se zdaj hudo Slovencem godi, se še ni godilo nikdar. Če se potegnemo samo za pravico, pošljejo takoj puške in bajonete nad nas. Vlada se posvetuje s »Volksratom«, kako bi se nam zadala še bolj boleča in skeleča rana. Pri nas na Kranjskem bi morali zahtevati, da bi bili vsi uradniki Slovenci. (Viharno odobravanje) . Priporočam deželnim poslancem, naj napravijo Schwarzu primeren sprejem. Proti osebi nismo, ampak proti sistemu. Ta sistem j nora pasti, če hočemo, da ne utonemo v morju krivic. Ako bodo deželni poslanci zaklicali Schwarzu in njegove- mu sistemu: »Ven ž njim! Proč ž njim!«, storili bodo prav. (Burno odobravanje, viharni klici, ki vladnemu zastopniku zopet niso prav). Govornik je nato prebral tole resolucijo: Dne 3. januarja 1909 v ljubljanskem »Mestnem domu« zbrani ljudski shod najodločneje protestira proti imenovanja Albina Belarja za nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem in poziva ces. kr. vlado,' da takoj krivico, prizadeto s tem slovenskemu narodu, odpravi in imenovanje prekliče. Slovenske državne poslance pa poziva, da to zahtevo v državni zbornici če treba tudi z najostrejšhn orožjem iz vo j u jejo. Resolucija je bila soglasno in z velikanskim navdušenjem sprejeta. Nato je govoril gospod dr. Z e r -j a v. Rekel je: Za Slovence je bilo leto 1908. zelo važno. Od leta 1848. od slovenskih taborov ga ni bilo tako važnega leta za nas. Naš narodni odpor se je zelo pomnožil.Res,da sta nas naša nasprotnika, vlada in nemštvo, zatirala in pritiskala k tlom, a to zatiranje in pritisk je vzbudilo našo narodno zavest, ki je zrastla in se okrepila, kakor prej mnogo let skupaj ne toliko. Slovenci hočemo živeti kot narod in tega se zavedamo v polni meri. Če pojde tako naprej, kakor gre zadnji čas, bo vsa naša narodna bilanca aktivna. Spominjam se, kako se nam je godilo v Ptuju 12. in 13. septembra, ko so nas in naše žene in dekleta ptujske barabe pretepale. Nobenega varnostnega organa ni bilo na naši strani in tudi okrajni glavar nas je vkljub prošnjam predal na milost in nemilost nemški in nemčurski faki-naži, češ, da v avtonomnem mestu Ptuju nima nič govoriti. Par dni na-to je pa v Ljubljani dež. predsednik Schwarz brez vednosti župana Hribarja poklical žandarje in vojake, ko je bilo razbitih par šip pri Nemcih. Tudi je tukajšnja vlada napačno poročala osrednji vladi o dejanskem položaju 20. septembra. Nemški vojaki so smeli po tem dnevu izzivati v našem mestu (Klic: Izzivajo šo vedno!), špijone so poslali z Dunaja med nas na željo Schwarzovo, brez-primerna persekucija slovenskega časopisja se je upeljala. Vse se je konfisciralo. Kakor vse kaže, se te persekucije zopet začenjajo. Državno pravdništvo, ta odsek deželne vlade, je izsledovalo »hudodelce«, slišali smo dolgotrajne razprave, čuli ostre obsodbe in mnogo naših ljudi trpi po Protestni shod proti vladnim Krivicam. Za včeraj dopoldne je sklicalo »Politično društvo za dvorski okraj« v »Mestni dom« shod, na katerem se je protestiralo proti vladnim krivicam. Gospoda na Bleiweisovi cesti so se tega shoda tako prestrašili, da so poklicali nad 100 žandarjev z dežele v Ljubljano,spravili pokonci ves svoj in mestni policijski aparat. Vse je bilo včeraj dopoldne pokonci, kar mrgolelo je oborožene sile v Ljubljani samo zato, ker smo Slovenci hoteli izraziti nekoliko »simpatij« baronu Schwarzu in njegovi bližnji okolici. Kako imajo gotovi ljudje res slabo vest! Shod sam je bil mnogoštevilno obiskan. Udeležilo se ga je okoli 1000 oseb iz vseh slojev občinstva. Ogorčenost, ki je vladala med poslušalci, je pričala, da so si v svesti, kako smo Slovenci zatirani pod okriljem slavne avstrijske vlade, da nas tepo z biči in škorpijoni za našo pasjo ponižnost in lojalnost, ki smo jo vselej izkazovali nasproti tistim, ki odločajo o usodi slovenskega naroda. Ko bi znali pokazati ostre zobe, bi bilo drugače-! Shod je otvori 1 predsednik sklicu-jočega društva, deželni poslanec g. dr. Oražen, ki je prisrčno pozdravil občinstvo, zlasti državnega poslanca g. Hribarja ter deželne poslance gg. P 1 a n t a n a , dr. T a v-carja in Turka. Politična društva, je rekel govornik nadalje, sklicujejo shode zato, da izobražujejo občinstvo, le naš deželni predsednik Schwarz je drugega mnenja, ki je za današnji shod odredil varnostne odredbe, kot bi bili mi sami razbojniki. 100 orožnikov je dal v tem mrazu poklicati v Ljubljano ter spravil na noge vso svojo in mestno javno in tajno policijo. Tudi v vaši sredi so detektivi. Za predsednika shoda je bil nato soglasno izvoljen deželni poslanec g. dr. Tavčar, ki je po zahvali za izkazano zaupanje poudarjal, da je posebno dobro znamenje, da se je shoda udeležilo toliko lepega spola. Vsak Slovenec se mora baviti s politiko in tudi naše ženstvo naj izve, kake krivice nam zadaja vlada. Schwarz nas je presenetil z novoletnim darilom, ki mu je je treba primerno kvitirati. Da takoj besedo prvemu poročevalcu g. dr. Š v i 1 j u, ki je dejal: LISTEK. J u reže« Ram. (Dalje.) Ko je Rudi čutil v sebi tolik;* moči, da bi si upal govoriti s tujo žensko, odločil se je, da poskusi svojo srečo. A ta korak je bil težak, neverjetno težak. Prijatelj, ki je uprav pred kratkim dobil svoj ideal, mu j*> svetoval, da je najpripravnejše, da tistemu dekletu, ko jo sreča in ki mu je všeč, izroči pismo, v katerem ji naznani svoje srčno nagnenje in ljubezen do nje ter določi sestanek z njo. Rudiju se je ta pot seznanitve zdela najprimernejša in drugi večer je že nosil v žepu rožnato pisemce, ki je kar duhtelo samih prisrčnih izrazov. Izmed vseh punc, ki jih je srečava 1 dannadan, mu je najbolj ugajalo čokato dekle, ki je hodilo šivat k bližnji šivilji. Rudi je ni bolj po znal kot toliko. Tej so veljale vrste njegovega pisma, ki ga je nosil v žepu in v katerem je dopovedoval, kako mu ugaja njena zunanjost, pred vsem njena okroglost, kar ie znamenje, da je zadovoljna. To da nm je vzrok, da ji posvečuje vse svoje misli in da se mu je zanjo vselila v srce ljubezen. Upa, da mn ona to ljubezen vrne in da se tudi njen.) Sijajen sprejem, ki nam ga je priredila vlada s tem, da je oblekla orožnike v najlepšo obleko, je dokaz, da bomo govorili nekaj, kar ji ni prav. Vlada skrbi za nas blagor, da bi se nam kaj ne zgodilo, zato ji gre zahvala za to pozornost. Koliko krivic je bilo že zadanih Slovencem, bi lahko govoril 14 dni skupaj, pa bi jih še vseh ne naštel. Kamor pogledamo, povsod je Slovenec tlačen in teptan, povsod mora biti spodaj. Kjer hočemo doseči pravico, dajo nam kot koncesijo, za kar dobe Nemci ali Italijani bogato odškodnino, da se maste v svoji nenasitni po-žrešnosti. Kako se nam deli pravica, vidimo lahko kar tukaj v Ljubljani. Kamor pogledamo, vidimo,da je polomljena ura za slovenske pravice. Samo meč imajo za nas in niti kakih slovenskih napisov nam ne privošči n. pr. kaka finančna direkcija, na katere pročelju se vkljub tolikim zahtevam po dvojezičnem napisu blešči še vedno samonemški »K. k. Finanzdi-reetion«. Pri deželni vladi in deželnem sodišču pa sploh ni nobenega napisa, ker si samonemškega ne upajo napraviti, dvojezičen bi bil pa njim zoper n. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču je bil za predstojnika sodni svetnik Kinspieler, značajen mož, ki zasluži vse spoštovanje. Via facti je hotel uvesti slovensko uradovanje pri tem slovenskem sodišču, kar je naša zahteva, da se zgodi pri vseh sodiščih po Slovenskem. Tu so pa vstali nemški advokatje in jeli vpiti, da je v nevarnosti nemštvo, da se kruši nemško posestno stanje. Ker nemški »Volksrat« na Kranjskem vodi vlad no politiko, bil je svetnik Einspieler z novim letom premeščen h kazenskemu senatu deželnega sodišča, da ne bi pri okrajnem sodišču več deloval za pravice slovenskega naroda. (Škandal!) Pri sodišču v Celovcu sprejemajo slovenske tožbe, vendar ne razpravlja se o njih slovensko in tudi slovenskih razsodb ne izdajajo. Kajti je velik razloček, če se deli pravica v slovenščini ali nemščini. Nemške sodne uradnike nastavljajo pri nas, in sicer po Štajerskem zloglasne kuržovce, po Kranjskem pa Nemce, ki znajo »tudi« slovenski. Kako znajo ti ljudje slovenski, nam je dokaz nebroj slučajev. Niti nagla-šati ne znajo prav slovenskih besedi in kako ime »Pretnar«, »Stcgnar« dosledno izgovarjajo Pretnar, Ste-gnar, da je neki sodni uradnik neko«}. srce razvnnme zanj. Da se pogovor? ■ ta, naj pride drugi večer na sesty-nek. Rudi se je zjokal, da je napisal tako lepo pismo. Nestrpno jo je čakal listi večer. Pol ure preje, kot jo je navadno srečeval, je že bil na svojem prostoru, sf rizi ran nad Vse skrbno, osnažene nohte kar se mu je videlo naravnost praznično — novo kravato j gledati. Dolgo je čakal svojo izvo-ljenko, naposled jo je pa vendar le dočakal. Kot navadno je šla sama. Rudiju je začelo utripati srce močneje, kri mu je udarila v lica in ko je prišla do njega, se mu je zdelo, d;; ga je nekdo zgrabil za goltanec. Skoraj bi bil zajokal. Napel je vse sile, potegnil iz žepa pismo, ga ji pomolil pod nos, izsilil iz sebe besede: »To je vase!« potem jo pa jaderno odkuril, kajti težko mu je bilo pri srcu od same vroče ljubezni. Tisto noč je Rudi mnogo pre jokal, ker se mora toliko trpeti v ljubezni. Ko je prišel drugo jutro Rudi v pisarno, ležalo je na njegovi mui pismo. Tekel je z njim na stranišče in ga hlastno odprl. Našel je v kuverti pismo, ki ga je prejšnji večer izročil svoji izvoljenki, a to pismo je bilo z rdečo tinto podčrtano tupatam, pod njegovim podpisom je pa stala beseda »osel«. Rndijti 80 omahnile dejal pri takem pačenju slovenskih imen: »Es ist vvirklich zum stegna-riseh werden.« Nasprotno pa jim je vsak »Kovač« — »Kovač«. Pri tukajšnjem deželnem sodišču je sodni svetnik Boschek. Njegovo ime priča, da je ubošček v znanju slovenščine, kajti nekoč je kot referent v neki stvari čisto mirno in resno poročal, da je »nekaj ljudi gledalo proti oknu, drugi pa v rit,« mesto »v zid«. (Viharen smeh). Če se kaj takega godi v Ljubljani, kako se šele godi s slovenskim jezikom pri sodiščih po Štajerskem in Koroškem 1 Vsled neznanja slovenščine sodnih uradnikov trpi slovenska stranka gmotno krivico in dasi se je nato tolikrat na vseh merodajnih mestih opozarjalo, vendar se naši deli tel j i pravice drže še vedno načela, da se mora v južni Avstriji le nemško gospodovati. Na šolskem polju smo dobili Slovenci izredno novoletno darilo. V šolah se nam gode take krivice, da je naravnost barbarsko,kar se počenja z nami. Kjer so Nemci, je šolstvo urejeno v njih prid in korist, pri nas se pa dela ravno nasprotno. Na primer v \Valdherrjevi hiši, kjer je zdaj nastanjena nemška gimnazija, ni bilo mogoče napraviti električne razsvetljave, dokler so bili tam Slovenci. Nemci so jo zdaj takoj dobili. Slovenski oddelki na gimnazijah smejo biti prenapolnjeni in je treba laziti od Poncija do Pilata, pa se še nič ne doseže, da bi se ustanovile paralelke, za Nemce pa kar iščejo takih para-lelk. Pri slovenskih dijakih jim je vseeno, če se kaj nauče ali ne, pravzaprav še rajši vidijo, da se ne, da imajo nemški pobiči manj konkurentov in da ložje zasedajo mesta, ki pristojajo Slovencem. Pri oddaji učiteljskih služb se pri Slovencu vedno podčrtuje tisto, kar je slabo, dobrega ne vidijo pri njem nič, dočim je pri kakem Nemcu me-rodajno le, kar je dobro — če je sploh kaj dobrega! — čez slabo se pa zati-sneta obe očesi in še roka se dene povrh. Le poglejmo Albina Belarja! (Fej-klici). Izpit je napravil mit besonderer Nachsicht« samo zato, da je prišel na prosto Knappitschevo mesto. Dobil je seveda tisto mesto takoj. Ako pa prosi slovenski prosilec za kako profesorsko mesto, mora čakati nanje na meseee,celo nad leto, predno se sploh reši njegova prošnja. Ko je nekdo prosil za podporo, ker je moral toliko časa čakati, so tudi dotično prošnjo spravili za par mesecev in je niso mogli prej rešiti, dokler ni q—=asaa ■.....■mini ■■iMwwBBWMwa»^f roke, iz oči so se mu pa vsule solze, debele kot lešniki in bridko je zdiho val nesrečni mladenič, da so prišli H pisarne trkat na vrata, kaj da mu je. Rudi je bil ozdravljen za par dn . Čokatega dekleta ni več srečeval, ker je odslej hodilo po drugih potih. Tu je srečaval druga *ie4oleta in v nekaj dneh se zagledal v suho dekle, ki mu je bila silno všeč. Sploh je zdaj imel Rudi simpatije samo do nedebeiih punic, ker je po žalostni skušnji prišel do prepričanja, da so životne ženske bolj k slabemu kot dobremu nagnjene in če bi bil on poskusil prvo svojo ljubezen z deklico svoje debelosti — sam je bil šibka stvari-ea bi gotovo bil drugačen uspeh. Tudi način, kakor je naznanil prvo svojo ljubezen, se mu ni zdel pravi. S prijateljem, ki mu je dotični način nasvetoval, se je ostro sp;*l — odpovedal mu je prijateljstvo na štirinajst dni — ter si poiskal drugega, ki bi mu naj z dobrimi sveti in skušnjami stal na strani. Po nasvetu tega prijatelja je Rudi storil tako-le: Ko je šla tista suhotna punica zvečer domov z dela — bila je zopet šivankarica — pozdravil jo je Rudi z vso spoštljivo« t jo in jo vprašal bo ječe, če jo sme spremiti. »Kaj bi pa radi?« vprašala ga je ona z naglasom, ki je kazal nevoljo pa tudi pr ?-ziranje vsiljivca. To vprašanje in ta naglas sta Rudiju vzela ves pogum, da jo je pocedil kot polit puclel, r\ njim se je pa culo prešerno smejanje. Rudi je doma prejokal vso nor, odpovedal takoj tudi novemu prijatelju prijateljstvo to pot kar na tri dni ter sklenil, da ne pogleda nikdar nobenega dekleta več, ker so vse enako hudobne. Fant je pa storil prehiter sklep. V hiši, kjer je stanoval, je prebivala priletna ženica Čebulova R<>-za z rejenko Milko. Ta zadnja je opravljala vsa domača dela. Hodila je na trg, k vodovodu po vodo, v drvarnico po drva, k vodi prat. Ru-Ji jo je večkrat srečal in kmalu nato, ko je storil gori omenjeni sklep, so mu je zazdelo, da se je prenaglil. Milka mu je bila naenkrat strašno všeč in čim večkrat sta se srečala, tem ljubše mu je bila. Vendar nagovoriti si je ni upal. Zdelo se mu je tu in tam, da ima tudi dekle eno oko za njega in fant se je zaljubil, da je kar gorelo njegovo srce. Pričakoval je, da ga morda ona nagovori in ker se to ni zgodilo, ostala je stvar pri starem. Milka je hodila k vodovodu, v drvarnico, na trg, vselej sta se pa srečala z Rudijem, ki je metal vroče poglede vanjo, ne da bi našel le najmanjši odmev. Fant je zopet prejokal noči nad kruto usodo in brezsrčnim dekletom. Sčasoma mu je postalo pa le prehudo to življenje. Ni mu bilo več obstajati. Solze tudi ne upokoje človeka. »Naj se zgodi, kar se hoče,« sklenil je in pri prvi priložnosti je pozdravil Milko z »dober večer*. »Zdaj je šele dobro jutro«, odvrnil«i mu je v smehu dekle in odšlo svojo pot. Rudi se je ugriznil v ustnici1, kajti bilo je res zjutraj, on se je pa v svoji preveliki zaljubljenosti tako neznansko blamirah Vendar led je bil prebit. Ko je drugikrat srečal Milko, pozdravil jo je zopet in pravilno, dekle mu je pa odgovorilo prijazno. Rudi je bil ves srečen nad tem nepričakovanim uspehom, da je jokal nad njim ter si slikal bajnokrasuo prihodnjost, ki prinese njemu in Milki nebeško srečo. Sebe je imel namreč Rudi za silno dobrega človeka, katerega bi morala biti vsaka ženska vesela, da ga dobi in ker je smatral Milko istotako za sedež dobrote, bil bi njun zakon res najsrečnejši. Tako je potekel teden. Rudi je Milko vedno pozdravljal in gledal, da ni zamudil nobenega trenutka, ko je šla po vodo, drva ali na trg. Vendar to mu končno ni bilo dovolj. »S samim pozdravljanjem ne pridem naprej,« je rekel in ko je prihodnjič srečaj Milko, omenil je, da pojde tisti dan najbrž še dež. »ResT« je odvrnilo dekle, »no, potem bo pa mokro.« S tem je bilo vsega pogovora konec. (Konec prihodnjič.) ječah. Vlada ščiti »Kranjsko hranilnico«, ta nemški zavod v ponemčeva-nje naše dežele, in ne ukaže strokovne revizije pri ujej, dasi bi bila ta revizija zelo potrebna, ker vložniki, ki trumoma jemljo denar iz te hranilnice, ga gotovo ne jemljejo brez vzroka, ampak zato, ker so v skrbeh zanj, da ne pridejo ob njega, »Kranjski hranilnici« je priskočila zdaj na pomoč Južna železnica. No, tudi ta podpora ne bo ustavila vedno opas-nejšega majanja te ponemčevalnice. Kakor je nacionalna Južna železnica, tako je tndi državna, ki daje Ranzingerju še vedno prevažati s kolodvora v mesto blago, dasi je bil slovenski ponudnik cenejši. Treba bo res poseči po korenitih sredstvih, da se sanirajo te razmere. Pri deželni vladi je prazno mesto adjutiranega računskega praktikanta. Dasi je 10 slovenskih prošnjikov, vendar ga noben izmed njih ne dobi, in ostane nezasedeno, ker nima »Volksrat« nobenega človeka zanj. Vladna uradnika Visini in Salamuci sta preskočila slovenske kolege. Kako deželna vlada ščiti nemške napise v Ljubljani, smo videli predobro. Njeni emisarji so hodili po mestu in pozivali ljudi, naj zopet napravijo nemške napise, da ne bi bilo lice Ljubljane slovensko. Našim bratom Srbom bo treba povedati, v kakšen zavod pošiljajo svoje sinove, ko jih dajo k Mahru v Ljubljano. Kadar gre za slovensko šolstvo, mečkajo in ne spravijo stvari nikamor, kadar je pa na vrsti nemška korist, takrat pa hite, kot bi gorelo za njimi. S Kalten-eggerjem bo treba obračunati v tem oziru. Ne rečem, da se akti defravdi-rajo, ampak tisto večmesečno zavlačevanje je defravdacija. Naj se enkrat prerevidira Kalteneggerjeva miznica. (Klic: Tja naj pošljejo žan-darje!). Kako ta nemški »vitez« sovraži Slovence, se vidi, da je strupeno nahrulil slovensko učiteljico, naj ne sili v kurz za meščanske učitelje. Ako pride slovenski učitelj k njemu in govori slovensko, ga sprašuje: »Was wollen Sie?« Če govori oni še slovensko, odvrne: »Sie vviinschen?« in če ima učitelj še drznost,da govori zopet slovenski, zarentači nad njim: »Konnen Sie nicht deutsch?« Zato pravim: Ven s tem kozlom iz Kranjske! (Viharno odobravanje in dobro klici. Vladni zastopnik zahteva, da se govornik izraža zmernejše, ker bi moral sicer shod razpustiti!) Nisem ga hotel imenovati kozla, ampak napravil sem prispodobo, da nam je tak zagrizenec vrtnar na vrtu slovenskega šolstva na Kranjskem. (Dobro!) Pri deželni vladi je le nemščina gospodujoči jezik. Izdajajo se vedno nemške razsodbe, kar je nezakonitost in z avtonomnimi oblastmi v deželi dopisuje vlada le nemški (Škandal!) To mora prenehati. Vsa ta oblastva lahko zavrnejo nemške dopise. Če deželni odbor nastopa kot stranka, dobi od okrajnih glavarstev nemško razsodbo! Resno besedo bo treba zato i z pregovori t i v deželnem zboru. Naš uradni list je nemški in se tiska v nemško-naeionalni tiskarni. Zahtevamo, da bodi slovenski in da se tiskaj v slovenski tiskarni! (Odobravanje). Tudi naj se v deželnem zboru dela na to, da se zapre nemško gledal išče, ki je vedno prazno in ki dela s svojimi predstavami ovire slovenskemu gledališču. 2. decembra ni nihče izmed nas mislil na kako poniiloščenje. Naši voditelji niso bili nič odlikovani. Zato so v naših očeh še bolj častni možje! (Odobravanje). Sramotno je vzeti iz rok deželnega predsednika Sehvvarza kako odlikovanje. (Odobravanje) . Kakšen duh vlada pri deželni vladi, se vidi tudi iz tega, da je vladni svetnik Laschan vrgel ob tla slovensko dostavnico, ki jo je dobil od slovenskega sodišča. (Fej-klici). Takih reči ne trpimo, kakor tudi ne bomo trpeli, da bi »Kmetijska družba« kranjska izdajala za tistih par Ko-čevarjev nemški list in imela ž njim gotovo izgubo, ki bi jo moral plačati Slovenec. Če bo ob teh razmerah mogoče delati v deželnem zboru, je veliko vprašanje, na katero je odgovor, da ne. Z ljudmi, kakor so Schwarz in njegovi vredni prijatelji, ne moremo imeti nobenega stika, ker ga tudi oni nimajo z našim narodom. Oni SO tujci pri nas, nam nasprotni, zato je vsako sodelovanje ž njimi nemogoče in izključeno. Delovanje v deželnem zboru je onemogočeno, dokler pri deželni vladi ne nastopijo možje, ki bodo sočuvstvovali z nami. Avgi-jev hlev na Bleiweisovi cesti se mora izprazniti! (Viharno odobravanje). Odkar smo doživeli 20. september, ni s Schwarzem mogoče nobeno delo. Božična zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevini imenovanjem, naj bo brahijalna zaušnica deželnemu predsedniku Schwarzu! Če nam groze z odgoditvijo deželnega zbora, povemo, da se ljudsko zastopstvo ne bo umaknilo kaki Schwarzevi osebici. (Odobravanje). Vihar bi nastal v deželi tak, kakršnega še ni bilo in kakršen bi ne bil kar prav nič ljub nemški gospodi! V deželnem zboru želimo pozitivno delo vseh slov. poslancev. Narodno-napredni poslanci naj junaško in odločno zastopajo naše narodne koristi. Vsi Slovenci, tudi izveukranjski, bodo veseli, če pade Schwarz in nemško-naeionalni njegovi uradniki. Naše slovenske poslance bomo v tem stremljenju podpirali vsi, zato jim kličem: V boj do zmage! (Viharno odobravanje in ploskanje). Kako je potrebno, da se Avgijev hlev na Bleiweisovi cesti izprazni, nam naj priča tole. Deželni predsednik Schwarz ima sinčka, ki ni ravno najsvetlejša luč, vendar bi mu ljubeči oče rad pomagal do lepe pri-hodnjosti. Preskrbel mu je učitelja v osebi profesorja Breznika, ki se je izkazal vrednega izkazanega mu zaupanja in ki je zdaj ravnatelj novo- j meške gimnazije. O tem je pisala »Omladina« v lanski julijski številki nastopno: Breznik je postal ravnatelj, ker je prelomil svojo službeno prisego. Bil je v Ljubljani učitelj sina deželnega predsednika Schwarza, ki je želel, da prinaša sinček domov le najboljše rede in spričevala. Tedanji profesor Breznik je željo dobro razumel in je fantiča pred vsemi drugimi izredno protežirah. Šel je pri tem tako daleč, da mu je pomagal celo pri šolskih nalogah. Ko pa je Breznik naloge popravljal že z rdečo tinto in pridno črtal ter podpisoval slabe rede dijakom, ki niso slučajno bili sinovi predsednika deželnega šolskega sveta, je pri Schwarzovem zvezku pomočil pero v črnilo in mu ž njim večji del napak — in "teh je kar mrgolelo — popravil, potem formalno načrtal nekaj napak z rdečo tinto, potem pa zapisal dober red. Kako je kvalificirati to postopanje c. kr. profesorja Breznika, to ni težko pravno vprašanje. Kmalu nato je postal gospod profesor — ravnatelj novomeške gimnazije. (Silno ogorčenje. Klici, ki jih ne smemo zapisati!) Vkljub tej tako težki obtožbi Breznik ni tožil odgovornega urednika »Omladine«, kar je zelo značilno in kar je dokaz, da list ni neresnice pisal! Govornik je prebral to-le resolucijo: V »Mestnem domu« ljubljanskem dne 3. prosinca 1909 zbrani slovenski ljudski shod zahteva takojšnjo odstranitev predsednika Schvvarza in nemških uradnikov pri deželni vladi in drugih c. kr. uradih. Narodno-napredne poslance poživlja, da na-'stopijo v deželnem zboru z vso brezobzirnostjo proti vladi in Nemcem ter se pri tem ne straše najskrajnejših korakov in sredstev. Resolucija je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta. Predsednik g. dr. Tavčar se je zahvalil poročevalcema za njuna referata in poudarjal, da se vidi, da so taki shodi, kot je pričujoči, zelo potrebni in koristni, da se ljudem odpro oči, in da spozna kakšne sovražnike da ima. Poslanci narodno-napredne stranke bodo v deželnem zboru storili svojo dolžnost. (Viharno odobravanje.) Glede prve resolucije ni nič prikrivati. Na zadnjem shodiču v kazini je dr. Eger naravnost povedal, da se bo delalo, da se zgradi preko slovenskih dežel nemški most do Adrije. Vse kaže, da hoče vlada sama zidati ta most, da bi se Germanija raztezala do jadranskega morja. Slovenci smo v položaju silo-brana in branili bomo svojo rodno zemljo z vsemi močmi in silami vkljub zatiranju in teptanju naših pravic. (Vihamo odobravanje.) S tem je bil shod končan. Ljudje so se mirno razšli, Schwarz je pa lahko sprevidel, da se je zopet blamirah ko si je poklical po nepotrebnem v pomoč toliko oborožene sile. _ Pridružitev Romunov nemškim krščanskim social-cem. Dunaj, 3. januarja. Pet članov broječi romunski klub se je že dlje časa pogajal z nemškimi krščanskimi socialci glede fuzioniranja obeh klubov. Ta pogajanja doslej niso imela uspeha, ker so se krščanski socialci protivili v svoj klub sprejeti Romune, češ, da bi klub s tem izgubil svoj nemški značaj. Ta stvar se je sedaj rešila na ta način, da se sprej-mo romunski poslanci grof Bellegar-de, baron Hormazaki, dr. Isopescul-Grecul, dr. Onciul in Simionovici kot hospitantje v krščansko socialni klub. Pri sprejemu teh poslancev v krščanskosocialno združitev se je določilo, da se ima varovati narodno stališče tako nemškega krščansko socialnega, kakor tudi romunskega kluba. O aneksiji Bosne in Hercegovine. Belgrad, 3. januarja. V včerajšnji seji narodne skupščine so vlo- žili na vlado voditelji staro-radikalne, samostalne in liberalne stranke to-le interpelacijo: 1. Kaj je storila vlada v obrambo pravic srbskega naroda in ali se je nadejati, da se priznajo pravice Srbije in Črne gore po popolni samostalnosti? 2. Ali je vlada storila potrebne korake pri velesilah, da se ugodi želji bosanskega naroda po avtonomiji in samoupravi pod suvereniteto sultana in pod nadzorstvom velesili 3. Ali je vlada poskrbela za to, da bo Srbija po svojih delegatih zastopana na konferenci velesil? Na to interpelacijo je odgovoril minister zunanjih del dr. Milo-vanovič v daljšem govoru, v katerem je rekel med drugim: Aneksija Bosne in Hercegovine je eminentno srbsko, a tudi evropsko vprašanje. Da bi se varoval in dokumentiral srbski značaj tega vprašanja, je Srbija vložila protest proti aneksiji. Iz istega vzroka se je Srbija sporazumela tudi s Črno goro. Svoječasno se je mislilo, da si Rusija hoče podjarmiti Balkan. Da se to prepreči, so postavili Avstro - Ogrsko za stražnika na Balkanu proti Rusiji. Ta naloga Avstro - Ogrske je bila provizo-rična. Dogodki so pokazali, da Rusija nima nobenih agresivnih namenov na Balkanu. Prišel je torej čas, da bi se tudi Avstro - Ogrska omak-nila z Balkana. Tega pa ni storila, marveč je podjarmila narod dveh srbskih pokrajin. Odslej torej grozi balkanskim narodom nevarnost od Avstro - Ogrske. Za to je treba Avstriji zapreti pot na Egejsko morje. Skrbeti se mora za to, da dobite Bosna in Hercegovina popolno ali vsaj delno suvereniteto pod nadzorstvom velesil. Naš interes in tudi interes Avstro - Ogrske same je, da se nam da jamstvo za svoboden razvoj. Ni potreba, da se Srbe tira v obupno borbo, zakaj naši ii i< • spravil v soglasje z avstrijskimi interesi. Če bi Avstro - Ogrska izpolnjevala svojo misijo, da bi tvorila vez med germanskimi, romanskimi in slovanskimi narodi, bi se balkanske države zbirale okrog nje, kar pa je popolnoma izključeno, ako se Avstro - Ogrska poslužuje nasilstev. Pravna meja med Avstro - Ogrsko in Balkanom morajo biti Sava ali Donava. Naj se Avstrija umakne v te meje, pa se bo takoj pojavila sloga med njo in balkanskimi državami. Ministrov govor je bil sprejet z viharnim odobrovanjem. Na to je govoril vodja liberalcev Stojan Nova-kovič, ki je med drugim rekel, da je treba Srbom z orožjem v roki Evropi povedati, kaj potrebujejo, da morejo nadalje živeti. Skupščina je sprejela dnevni red, s katerim se vlada poziva na energično akcijo v smislu interpelacije. Minister dr. Milo-vanovič je ta dnevni red sprejel. S tem je zagotovljen tudi nadaljni obstanek Velimirovičevega kabineta. Ruska duma odgođena. Petrograd, 3. januarja. Včerajšnji seji gosudarstvene dume je vodja kadetov Miljukov stavil predlog, naj zbornica izrazi svojo nevoljo proti številnim smrtnim obsodbam. Duma je ta predlog odklonila, na kar so kadetje zapustili dvorano. Koncem seje je predsednik HomJakov prečital carski ukaz, s katerim se je zasedanje odgodilo do 3. februarja. Obrambni odsek je soglasno odklonil kredit za zgradbo novih oklop-nic. Dnevne vesti. V Ljubljani 4 januvarja — Konfiskacija. Soootno številko, prvo v novtm letu, nam je državno pravdništvo konfisciralo zaradi telegrama iz Belgrad a o nekem konflikta na meji. Telegrame enake vsebine so priobčili tudi različni drugi slovanski in ogrski listi a — zaplenjen ni bil nobeden. Kakor je spoznati is tega dejstva, živimo v jako prijetnih razmerah. 0b6. štet ljubljanski ima jutri, 5. t. m., ob pet;h popoidae sejo. V slučaja, da se ne bi redil pri tej seji ves dnevni red, se seja nadaljuje v četrtek, dne 7. januarja, ob petih popoldne. Na dnevnem redu j*vne seje so naznanila predsedstva in počila o samostalnem predlogu občin skega svetovalo* Eagelberla Fran ohettija glede slovenskega dopisovanja obrtnim zadrugam; o prodati „S)o-venske Filharmonije" za del ego vanje treh občinskih svetovalcev v njen odbor; o prošnji Marije Kosove, da bi se njenemu rajnemu možu Franou podeljena jubilejna ustanova njej prepustila; o proračunu mestnega ubož-nega zaklada za leto 1909; o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1909; o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1909; o ponudbi Josipa Puha za nakup ne kaj mestnega sveta ob Emona ki cesti; o prošnji c. kr. Štaoij skega poveljstva za izredno pokritje večje vsote za neko tranzenalno nastanitev; o prošnji i „Družbe sv. Cirila in Metoda" za letno 1 podporo; o prolnji trgovskega gremija za podporo za gremijalno trgov »ko solo ; o prošnji „Đoluiškega podpornega duštva pomožnih in zt sobnih uradnikov44 za letno podporo; o prošnji »Podpornega društva za slovenske visckošolce na Dunaju za letno podporo; o prošnji „Zavoda 8v. Nikolaja v TrstuM za izredno podporo; o prošnji »Slovenskega planinskega društva" za letno podporo; o prošnji »Deželnega podpornega društva za bolne na pl učih" za letno podporo ; 0 prošnji šo skega odbora za ustanovitev in vzdrževanje kuharske in go-spo iiajske iole za podporo; o prošnji »Ebzabetine otroške bolnice" za z vi-sanje letne podpore; o prošnji »Deželne Z7eze za povzdigo ptojskega prometa" za subvencijo za gostilni carski tečaj; o prošnji „Philharmoni-sohe Gesellsohafc" v Ljubljani za letno podporo; o prošnji »Slovenske Filharmonije" v Ljubljani za letno in za izredno podporo; o poročila mestnega magistrata glede premembe re gulaoije trga ob stiku Bleiweisove, Rimske in Tržaške oeste; o poroči u mestnega magistrata glede kanaiiea oije Prisojnih ulio; o ponudbi Marije čepinove za odkup nekaj mestnega sveta ob Cojzovi oesti; o letnem po roČilu mestne višje dekliške šole in mestnega dekliškega lioeja za leto 1909; o volitvah dveh zastopnikov 1 bunskega sveta v o. kr. mestni šolski svet; o proračunu mestne klavnice, mestnega vodovoda in mestne elektrarne za leto 1909; o dopisa županovem g ede premembe sklepa ob Činskega sveta tiču čega se voznega reda električne častne železnice na Dolenjski oesti in revizije voznega tarifa. Na dnevnem reda tajne seje so naznanila predsedstva in poročila o prošnji nekega uradnika mastnega magistrata za stalno vpoko,enje; o proŠDJah za razpisano službo asistenta Mestne hranilnice; o prošnjah za raz pisano službo stražniškega vodje, odnosno policijskega nadstražaika in stražnika; o dopisa Mestne hranilnice ljubljanske glede obrestovanja neke vloge; o prošnji nekega bivšega uslužbenca mestnega magistrata za spregled disciplinarnim potom naložene mu kazni; o prošnji nekega uslužbenca mestnega policijskega urada za spregled disciplinarnim p>-tom naložene mu kazni ; o presoji dveh uslužbencev mestnega magi fetrata za zvišanje službenik prejem kov; o prošnji vdove nekega bivšega mestnega uslužbeno za zvišanje po kojnine; o prošnji nekega uslužbenoa mestnega magistrata za zvišanje osebne doklade; o prošnji vodstva II mestnega otroškega vrtca za pre uredbo službenih prejemkov; o prošnji neke mestne šolske vrtnarioe za stalno namešČenje; o prošnjah za razpisano službo I. strojnika pri vodovodai za jemalnioi v Klečah; o prošnji Franca Kbama in o prošnji Antona Vidra za podelitev gostilniške konoesije; o prošnji Josipa Simončiča za podelitev lijakar^ke koncesije; o prošnji Maksa Hrovatina za razširjenje tiskarske konoesije; o prošnji Fančiške Meze za razširjenje skuharske konoesije; o prošnji Ane Stadlerjeve za razšir jenje koncesije za posredovanje služb; o prošnji Kristine PetriČeve za prenos gostilniške konoesije; o prošnji Avgusta Webra za prenos Basbergerjeve gostilniške konoesije; o prošnji Avgusta Webra za prenos Malinove g j stiluičarske konoesije in direktorija už tninskega zakupa poročilo o preračunu potrebščin za 1 1909 — Is Juatlčne palače. Vodstvo okrajnega sodišča ja, kakor ste že poročali, prevzel nadsodni svetu k Andolšek, mož, ki služi že nad 33 let m Ki sfctje- že po mesooih, kd>*j d« bo šel v pokoj. Od nekdaj je veljal običaj, da se je določil predstojnikom velikemu okrajnemu sodišču, čigar vodstvo že samo po sebi absorbuje vse drlo in pozornost predstojnikovo, ki ima poleg tega Še poseben oddelek včasih oelo dva, najmlajši aU vsaj eden mlajših svetnikov sodnega zbora A sedaj je napravil predsednik Le-vičnik izjemo — Zakaj, ni težko uganiti. Najmlajši svetnik je nemški na oijonaleo Bisohek, kateri se mora Šele učiti slovenščine, potem Lisohan. Te je gospod predsednik Levičnik popolnoma spregledal. Da od mlajših slovenskih svetnikov ni prišel nikdo v poštev, je naravno, kajti nasprotuje dr. Egerjev veto! Pa tudi še iz dru gega razloga ni še to predatojnisko mesto srelo za nemškega naoijonaloa. Gospod piedsednik Levičnik pričakaje prej kot ne, da pride urad v nered, in nemški naoijoualoi naj napravijo red in bero lavorike iz žuljev slovenskih prednikov. No pa ta nada mu bo splavala po vodi, kolikor poznamo novega predstojnika, storil bo gotovo svojo dolžnost. Premestitev nadsvet nika Andolška pa je v tem Času pravcata kazen, in za njega tim večja, ker se sedaj ustanovi pri okrajnem sodišču nov sodni in pisarniški od delek, kakor ga še v celi državi nimajo — oddelek za varstvo otrok. Ni mala naloga, ako uradnik v starih letih pride kar Čez noč v popolnoma neznane razmere, in ne pozna ne aktov ne strank In vendar nadsodni svetnik Andolšek ni ničesar zakrivil, da se ga je prisililo v popolnoma nove razmere. Politično je popolnoma in liferenten, vsaj je oelo pohajal na veselice v kazino! Predsednik Levičnik pa je s tem novoletnim činom pokazal svojo izredno naklonjenost podrejenim uradnikom osobito pa svojo posebno naklonjenost nadsvet-nku AndolŠku. Morda pa še oelo misi-, da bodeta Šlat posnemajo so draga svetnika "WVngerja, kateri je šel vsled preziranja v pokoj, tudi nadsvetnik Andolšek in svetnik En-spieler prostovoljno v pokoj ter na* pravila prostor nemŠkonaoijonalnim prosilcem. Upajmo, da se ta nakana gospoda predsednika Levičnika ne posreči, pa tudi dr Egerju ne, in da lima nadsvetnik AndoiŠek in svetnik Einspieler ne storita te usluge Da vse take nepotrebne spremembe škodujejo pravosodstvu in da so tudi na kvar strankam, ki iščejo pravne pomoči, leži na dlani. Z i to pa prepuščamo vso odgovornost predsednika Levičniku, ki je vse te spremembe e nekako skrivnostno tajnostjo tik pre i novim letom inscenirah S>oer pa prosimo poslance obeh strank, da obračajo svojo pozornost na to zadevo ter temeljito obračunajo v drživoeai zboru z j usti eno upravo. — Dijaške ustanove. Na včerajšnjem javnem shodu se je mnogo in tud. upravičeno govorilo o Avgijevem hleva. Žal, da na shoda m nihče omenil naravnost nečuvenih nepravilnosti in pristranosti, ki so se vršile in se še vrše pri podeljevanju gotovih dijaških ustanov. Ta je namreč nagromaienega toliko smradIjivega in — naravnost povedano — zločinskega gradiva, da bo zasmrdelo do neba, ko bo za vse te nepravilnosti, pristranosti in zločinstva zvedela Širša javnost. Pri teh nečuvenih razkritjih bo marsikdo osu p. njeno vzkliknil, da je tako raskričana korupcija na Ruskem pravzaprav Še v povojih! Ia vse te nepravilnosti, vsa ta korupcija, vse te pristranosti in zločinstva morajo priti in bodo tudi prišla na dan! — Krasi ska hranilnica v nevarnosti I „Kranjska hranilnica" se men d i nahaja neposredno pred polomom. Vedno večji je naval na njo, a v blagajni primankuje denarja. Ravnateljstvo prosjači denar\S3pov-sodi in ga dobiva le z velikim trudom. Te dni se je gospodom okreg „Kranjske hraniinioe* posrečilo pregovoriti Južno železnico, da jim je zaupala večjo vsoto denarja. 4 milijone 800000 kron je vložila Južna železnica v „Kranjsko hranilnioou, da ji pomore vsaj mo-mentano iz zagate. Io ko je ravnatelj dobil v roke ta denar, je tekel k deželni vladi, naj mu da na razpolago detektive, da bodo čuvali ta dragoceni zaklad. Deželna vlada je seveda ugodila tej prošnji in že v soboto s t * bila v prostorih „Kranjske hra-nilnioeu dunajski detektiv P. in uradnik deželne vlade, da čuvata hranilnico, da je ne oropajo Slo venci. Izvedeli smo, da se je ravnatelj Schoeppl", pri vladi nsravnost v tem saais u izrazil, ko je zahteval, da se mu dado detektivi. „MuOgo denarja smo dobili", tako se je baje izrazil Sohoeppl in bojimo se, da bi g tovi ljudje ne izkoristili položaja in ne skušali se okoristiti pri navala na hranilnico, ki ga je pričakovati po novem letu.u Gospodje okrog „Kranjske hramlnioeu torej sumničijo one, ki dvigajo svoje vloge, kakor da bi bili me i nj mi sami tatovi. Slovenci, zapomnit* si to! — Kranjska hr*mloica« V soboto smo tbu>oo govorili o reklam-n h tiskovinah, ki jih razpošilja Kranjska hranilnica župnim uradom. Kakor smo zdaj izvedeli, nadlegujejo nemŠkutarji iz Kranjske hranilnice s temi listki tudi narodne župane in različne zasebnike. Pametni ljudje -seveda ne bodo s:dli na te nem&kutarske limauioe — Noblesse obllge. Dež predsednik je im»l na Silvestrov večer take halucinacije, da je v svojo osebno varstvo poklioal na pomoč dvajset žandarjev Ti možje so imeli oelo noč trdo službo; čuvati kosti barona Sobwarz& ni samo dolgočasno marveč tndi naporno. Noblesa barona Sohwarza se je pri ti priliki izkazala v prečud-nem sijaju. Baron Sohwarz je žandarje poklioal in jih namestil v uradnih sobah — to mu pa ni prišlo na misel, da bi orožnikom, čuvajočim nje* go/ nočni mir in varujočim njegovo grešno osebo, postavil na mizo kak liter vina in kak prigrizek. — Shod za slovensko aniverio, ki bil je v Metliki dne 1. januarja 1909. ob preoej veliki udeležbi j* zelo ostro protestiral proti neČuve-nemu postopan,u vlade. Referirala sta Milan Makar in Rikard Fuz. Slednji je predlagal tudi sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Shod 1. obsoja zverinsko početja nemških bnršev na avstrijskih viso-k h šolah in zahteva od vlade, da napravi že koneo tsm Škandalom ter pripravi slovenskim dijakom dejansko enakopravnost; 2. priznava Italija nom pravico do lastne visoke dole — a ta ne sme biti pod nobenim pogojem V Trstu; 3 zahteva odločno od vlade, da nemudoma ali vsaj istočasno a italijansko univerzo začne z osnovanjem vseučilišča v Ljubljani in s tem ugodi zahtevi oelega slov. na roda: 4 poživlja vlado, da omogoči slov. dijakom studiranje na visoki Šoli v Zagrebu s tem, da prizna tam napravljene izpite tudi v tej državni polovici; 5 svari vlado pred tem. da bi ugodila predlogi dunajskega akad. senata glede zasedenja dunajske slovanske stolice z Nemcem in s tem izpolnila zahrbtno namero, odpraviti slov. stolico z dunajske univerze; 6. izraža slov. dijakom na Dunaju in Gradcu priznanje za neustrašen ost, s katero se bore za slovensko kulturno zahtevo; 7. sklene priznanje slov. po slancem, da so se energično zavzeli .za slov. vseučilišče in jih poživlja, pa naj — Četudi z najhujšimi sred stvi — pribore Slovencem lastno visoko šolo; 8. odločno protestira proti delovanju vlade, s katerim je zadala nov udarec slovenskemu narodu, s tem da je imenovala novega nemškega nadzornika za nemške iole na Kranjskem, ki so ve činoma o bis ko vane od slovenskih otrok. — Trgovska šola a slovenskim cčnlm jezite om Naučno ministrstvo je vzelo na znanje, da se je v Ljubljani ustanovila trg >vska šola s slovenskim učnim jezikom in sicer pripravljalni razred in zadružna šola. Dovolilo je dež. odboru izreden prispevek 2500 K sa opravo in 1500 K kot subvencijo za 1. 1908 — Z računi na dani Po Ljubljani se raznasa govorica, da se je tukajšnji trgovec Persche že opetovano in javno izrazil, da narodne dame ne bodo nikdar izostale iz njegove trgovine, ker se boje nje govih knjig in debelih računov, ki so še neporavnani. Naš odgovor na to Persohttovo baharijo je: BZ računi na dan!" — Kako al znalo pomagati. Pomožni davčni sluga Peteln v Kočevju je velik nem*kutar Zdaj kom-petira, da bi postal d icnitiven na tem mestu Toda — mož je že mnogokrat kaznovan, v oktobru je dobil oelo teden zapora in to mu dala zdaj skrbi, dasi je pri svojih predstojnikih jako priljubljen. No, zdaj se je razvedeio, kako se mu hoče v nagrado za njegovo nemčurstvo pomagati do imenovane službe. Mož se namreč hvali, da mu je občina dala spričevalo — da ni bil še nikdar kaznovan' — 11 Šolske službe na Štajerskem Profesor na celjski gimoa zjji Kar. D uffek, znani ravnatelj in vodja Lrmšk-ga nStndentenbeimau, alias pribežališča na vseh drugih av-strijsk h gimnazijah nemogočih grešnikov, je povišan v 7. plačilni razred, menda za zasluge kot vodja tega legla nemŠkonacijonalne zalege. Seveda, delo je vredno plačila! — Imenovanje. Vodja zemlji ške knjige v G-^rioi Albert Urbas je imenovan za ravnatelja zem'jiške knjige. Iz pisarne slovenskega gle- ti ali s ča, Včeraj opoldne se je od peljal veB dramski personal v Gorico' kjer priredi naše slov. gledališče na povabilo društva „ProsvetaM troje zaporednih predstav. Prvi večer, due 3. t m. se igra v Gorici burka „Vele-turist", drugi večer, dne 4. t. m. Me-škova drama „Matitt, tretji večer, dne 5. t. m., pa burka s petjem , Vražja misel". — V sredo, dne 6. t. m. sta v Ljubljani zopet dve predstavi: popoldne romantični igrokaz „Grof Monte Chri8tou, zvečer pa zadnjič v sezoni opera „Zrinjski". Pripravljajo se opera „Wenheru, opereta „Gti fle Girtfla* ter izvirni igrokaz «Z*kiadtf in francoska drama „Simone". Slovensko gledaližče. Burka „Veleturist" ima nekaj komičnih situacij in sem in tam nekaj humorja in nekaj dovtipov — a v obče je precej vihravo z verižen a. Ljudje so se smejali časih na ves glas in s tem je bil dosežen namen burke. Igra je v slovenskem prevodu lokalizirana. Napačno je pa mnenje, da je lokaliziran, e kake igre že storjeno, če se osebna in krajevna imena premene. Igri je dati vseskoz lokalni kolorit in značaj in na pr nemške navade, ki jih je pisatelj porabil v svoji igri, Nadomestiti s slovenskimi. To pa se &i zgodilo dosledno. Tako nastopa v igri kmetsko dekle v hlačah, kakor Jih nosijo ženske na Bavarskem in Tirolskem pri delu na polja in v hevu. Pri nas pa te navade ni. Dekle iz Bohinja pa v takih hlačah — to Je nekaj čisto nemogočega. Režiji JB priporočati, naj v prihodnje pazi take stvari. Predstava je, kakor feŠeno, vzbudila mnogo smeha, lahko bi se pa bila bolje izvršila. Bda je nekam površna, kakor da ni bilo dovolj skušenj. Najbolši so bili gospa Dragutin o vi ć e va , g. Danilo in & Nučič; g. Dragutinovič je imel pač nekaj humorističnih momentov, a je bil nekam raztresen; gdč. Thalerjev a je postala prav pora bna moč; gdč. K a veka je sploh dobra igralka, le a jezikom ima težave; gdč Winterova je prikupna in si je pridobila pri občinstvu simpatije. Gdč. Gergesinova je začetnica ki je imela prvič večjo vlogo. Sioer se ne more reči, da je kdo ve kako uspela, a postati utegne dobra moč, ker tu in tam se ji je poznalo, da je bila v dobri šoli. Gg. Iličič, Toplak, Povhe, Boha-slav in Križaj so igrali — tako tako, Časih bolje, časih slabje Bilo bi v lastnem interesa igralcev, da se vestno pripravijo za vsako vi- go. Ustanovni občni zbor „Narodne delavsko organizacije1 v Llunljani je bil včViaj popoldne v „Meotuem domn". Izvršil se je povsem Častno. Za predsednika je izvoljen g. Ribnikar. Natančno poročilo priobčimo jutri. Ljudska veselica Narodno delavske organlzaclfe v L|trbl|anl je bila snoči v veliki dvorani „Mest-nega domau. Obisk je bil dober, vendar smo pričakovali boljšega. Za Člane bi morala pač biti nižja vstopnina kot 50 vin. Na veselico je došlo občinstvo iz *sen slojev ljubljanskih, kar je dokazalo, da naše občinstvo, čeprav ni morda manualno delavstvo, simpatizira s priprostim de avoem in da vidi v njem enakovrednega človeka kot vsakega drugega. Počastil je prireditev med drugim državni poslanec in župan gosp Ivan Hribar, deželni poslanoi dr. Tavčar, Turk in dr. Vilfan iz Radovljice ter zastopniki „ Nar. del. organ u iz Trsta. Spored veselice se je prav dostojno izvršil. Godba nSlov. Filharmonije" je igrala s priznano hvalevredne preciznostjo in pridnostjo in kaj rada dodajala vsaki koncertni točki še po en komid Žela je obilno pohvale za iz borno sviranje Društveni pevski zbor je pod vodstvom gosp. Kovača krasno zapel par pesmi, da mu je od vseh strani donela burna pohvala. G. Brinšek je nastopil kot komik in imitator in občinstvo ga za njegove originalne komade kar ni hotelo spustiti z odra. Izmed govorov naj omenimo onega g. Š kri j a, ki je v iskrenih besedah govoril o boljši bodočnosti slovenskega naroda in zahteval dosledno izvajanje gesla „Svoji k sv« jimu, kar je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Pod vodstvom g. Brinška je vse občinstvo stoje pelo pesmi „Lepa naša domovina" in nHej S o vani". Bd je to lep trenutek, ki poživi v Človeku narodno zavest. Lepo uspeli veselici naj sledi kmalu slična prireditev te naše narodne organizacije ! O brni z Je pri „Novem svetu*1 v Prešernovi sobi je darovalo vsied žrtve g. Gor še ta, kantinerja, 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Občni zbor , .Pisateljskega podpornega društva'* se bode vrad dne 18 januarja ob 8. zvečer v gostilniških prostorih ..Narodnega doma". Na cbilno udeležbo vabi odbor. Ceafenlm cbskovalcem „Sa-vanakega plesa*' se naznanja, da se prične tečno <»b pol 9. Prosi se točnega prihoda, da se ne bode zgu bilo toliko časa s čakanjem kakor pri zadnji prireditvi. Damska darila za „Savanskl ples" delo domaćega umetnika aka-demičnega slikarja M. Gasparija, so razstavljena v trgovini Gričarja in Mejača. Komur je nemogoče udeležiti se plesa, naj ne zamudi prilike ogledati to izvanredno delo. Smelo lahko trdimo, da tacih daril še na nobenem slovenskem plesu ni bilo. Plesni odsek društva „Merkur" naznanja svojim gg. članom, da se vrši plesna vaja v torek, dne 5. t. m. in ne v soboto, kot običajno. Prosimo g. člane, da se v obilnem številu udeleže Podružnica I. a v str. društva državnih slug v Ljubljani vabi vse društvenike na občni zbor, ki se vrši dne 10. januarja 1909 v meščanski pivarni na Sv. Petra oesti št. 47 ob polu 3. uri popoldne z običajnim dnevnim redom. Z ozirom na vele važnost tega zbora ravno v sedanjem kritičnem času, ko je uveljaviti za naš stan še dokaj merodajnih točk, pričakuje odbor, da se vsi člani polno številno zbora udeleže. Novega odbora čaka gromadno in energično delo in je torej tudi volitev njega velikega pomena. Nctsdko gledališče je dan za dnevom prazno. Seveda se po tem tudi igra. Predstave so take, da sem-tertja celo najzagrizenejši Nemci beže iz gledališča. Vendar pa se še vedno najdejo ljudje, ki jim ugajajo te predstave. Tako sta se še na primer včeraj naslajali ob „Bratu Martinu" hči in blagajničarka slaščičarke Novotnv. So pač okusi različni! IC Domini se nam piše: Nem-čursko društvo „Andreas Hofer" je priredilo pri nas ^Silvestrov večer*1 v gostilni Skarba. Iz te gostilne so nemčnrji tri slovenske fante ven vrgli, ker so si med seboj slovensko napi- vali. Naj hodijo Slovenci vendar še v slovenske gostilne. Žalostno je tudi, da so slovenski ljudje tako malo zavedni, da pu-*te svoje otroke streči pri nemških veselicah. Topot. Ko se je na Štefanovo v Sto prča h vračal župan domov is gostilne, sta ga stoprška fanta Martin Vetrih in Blaž Korže is zasede napadla. Udrihala sta a debelima prek ljama po njegovi glavi. Bilo bi po njem, da mu niso na njegovo klicanje prihiteli is gostilne na pomoč. Sedaj se je vnela pravoata bitka, v kateri je bil Martin Vetrih v prsi zaboden. Počil je tudi strel is revolverja Blaža Koržeta. K sreči pa ni nikogar zadel. Blaž Korže, znani pretepač, je na hujskal Vetriha k napadu, ker mu je bil župan pred letom, ko je tekla proti Blaiu Korzetu sodnijska preiskava zaradi tepeža in hude telesne poškodbe, napisal slabo nravstveno spričevalo. Ker je župan težko po škodovan na glavi in roki in se je dogodek že naznanil orožnikom, se je nadejati, da bosta nasilneža v kratkem prišla p d ključ. Kap o zadela 701etno prevžit karioo Uršulo Trebušak iz Podhruške pri Kamniku. Bila je mrtva v par minutah. Dolenjska podružnica „Pro-Svete1* priredi v sredo, dne 6 t m. v dvorani „Narodne Čitalnioe" v No vem mestu predavanje: „S 1 o v e n sko vseuČiliško vprašanje". Predava stud. phil. Sovre. Natančneje na lepakih. Odbor. Prememba posesti, Karel grof Lanthieri v Vipavi je izročil vse svoje obširno posestvo svoji hčeri Klementini baronioi Lowezow ter se preselil iz Vipave v Furlanijo. V bolnišnico v Radgoni so pri peljali Pilotnega viničarskega sina Antona Matekoviča iz Kapele, ki ga je viničarski sin Frano Hojs iz Oko-slavskega vrha o priliki nekega pre tepa v Belakovi krčmi pri Kapeli z nožem v trebuh dregnil in ga težko ranil. BokO Si le Zlomil 14letni Emil Gode v Trstu. Moral je bolnišnico. Za poškodbami Je nmrl v Trstu kocijaž Vinoeno ToniČ, ki je dobil v pretepa težko rano. Žrtvi burje* Hude poškodbe sta dobila v Trstu 64letni Anton To-mažin in 221etni Josip Janezič, ko ju je burja vrgla ob tla. Oddali so ju v bolnišnico. Nenavaden slučaj. V Trsta so našli trimesečno Amalijo Kresan skoraj mrtvo. Prste na nogah je imela z ženskimi lasmi tako trdo ovito, da kri ni mogla cirkulirati. Otroka so rešili. Zdravnik je naznanil slučaj oblasti. Tatvina na vlakn Zagreb—Zidan n Ost. V današnjem vlaku Šte vilka 505 je bi med Zagrebom in Vidmom vojak Pillauer Adolf, pomorščak v P ulju, okraden. Tatovi so mu med spanjem prerezali žep ter mu odvzeli denarnico, v kateri je imel 75 K 40 vin. denarja, vozni listek iz Zagreba do Divače ter dopustnioo. Sprevodnik Miku MikloŠje oddal tega vojaka na Zidanem mostu službo j očim uradnikom, da revežu pomagajo do nadalje vožnje. Ta sprevodnik je tudi povedal, da sta ta zločin storila gotovo dva 18 do 20 let stara fanta, ki sta izstopila na postaji Videm in ki sta se vozila skupaj z vojakom. Obveščeni orožniki so ob 4 zjutraj aretirali na Vidmu dva fanta, o katerih se je dognalo, da sta se vozila z okradenim vojakom. Dognalo seje pa tudi, da sta po izvršenem zločiua skočila z vlaka pred postajo v Vidmu in da sta koj nato ukradla v Krhkem obleko GregoriČevemu hlapcu Ker ee tatvine na progi Zagreb—Zdani most v zadnjem času vedno bolj dogajajo, opozarjamo potuje če občinstvo, naj se, vozeč se po tej progi, čuva pred žepnimi tatovi. Pretep Ko so snoči prišli vojaki tukajšnjega 27. pešpolka v Jeleničevo gostilno na Stari poti, se je med njimi in med dvema topniČarjema začel oster prepir, katerega je pa tam služ bujoČi stražnik poravnal Kmalu nato pa je pešcem zopet zavrela kri in hipoma so bile pogas njene luči. Z h čel se je nevaren pretep. Stoli, steklenice in posode za sol so v temi letele vse navskriž, kakor bi bile zvezde padale z neba. (Jtideč nevaren položaj, je policija poklicala vojaško patruljo, katera je pa dobila na lici mesta le še enega četovodjo 27. pešpolka in ga aretovala, drugi so bili pa že zbe žali. Pri tepežu k sreči ni nihče dobil vidnih poškodb, pač pa so izzivajoči Belgijci dobili v temi hude batine, ki jim bodo menda že vendar v svarilo, da se imajo med mirnimi gosti obnašati dostojno, ali naj ostanejo v vojašnici. Gostilničar g. JeleniČ ima pri posodah do 20 K Škode in je zelo ogorčen, ker so mu Belgijci s svojim izzivanjem razburili povsem mirne in dostojne goste. Samomor- Snoči se je v svojem stanovanja v Kolodvorskih ulicah št. 18 obesil 641etni oženjeni delavec Jernej Pogibu, rodom is Matene. Na lice mesta došli polioijski zdravnik gospod dr. IUner je zamogel konštatovati le smrt in je odredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofa. Vzrok samomoru je beda. Požtenlakovlč V soboto je dala gostilnicarka ga. Bon Pavšekova delavcu Mihaela Košaku 102 K, za katere naj bi ji bil prinesel smodk. Košak je sioer denar sprejel, a ni sedaj niti o njem, niti o smodkah ne duha ne sluha. V Ameriko se je odpeljalo predvčerajšnjem 10 Slovencev, včeraj je prišlo nazaj 92 Hrvatov. Izgubljeno ln najdeno Klepar Josip Mencinger je izgubil rjavo usnjato denarnico, v kateri je imel dva bankovca po 10 K in 50 vinarjev drobiža. Jurist Ferdi n. Jenešak je izgubil prost baokoveo za 10 kron. — Našel je Her ber t Mahr t grasto odejo in rjav havelok G. V. Z a j e o je našel nove rokavice. Dobe se pri najditelju v Narodni tiskarni. Potres v južni Italiji. Na zopetno zgradbo mesta Mesi-ne ne misli nihče več. Prebivalci, ki so se rešili, se presele v Katanijo, kjer zgrade posebno predmestje, ki ho dobilo ime Mesine. V Kataniji in Palermu so sprejeli pod streho 15.000 ubežnikov iz Mesine. Kakor je znano, je po potresu razsajal v Me-sini silen požar, ki ga ni bilo mogoče pogasiti. Šele te dni ga je pogasil močan dež, ki se je vsul nad pokrajino. Rešilna dela v Mesini in Reggio opravlja sedaj 7000 vojakov. Ti so dosedaj že pokopali nad 60.000 mrtvecev. Mrtvece pokopujejo tako, kakor so jih našli, ne da bi jih preje agnoseirali. Ker še na tisoče mrtvecev ni bilo mogoče pokopati in so trupla že jela gniti, je ozračje vse okuženo, da se je bati kužnih bolezni. Za to se resno razmišlja o tem, če bi ne kazalo razvaline razdejanih mest bombardirali in na ta način številne mrtvece pokopati. Kakor smo že gori omenili, ne misli nihče več na to, da bi se porušeni mesti dali na novo zgraditi. Za zgradbo bi namreč bilo potreba toliko delavstva, da bi ga v obližju ne mogli nastaniti, še manje pa prehraniti. Vrhu tega je večina mrtvecev že jela gniti in smrad oku-žuje zrak. Ako, bi se torej hotelo razvaline prekopavati, bi se položaj samo še poslabšal. Preostaje torej samo eno: Naj se puste mrtveci v njihovih grobovih, zakaj Mesina in Reggio ostaneta za večne čase dve pokopališči. V Reggio so zadnje dni potegnili izpod razvalin 1000 vojakov, ki so jih na to pokopali. Pri reševalnih delih so se ponesrečili trije ruski mornarji. Vobče so se pri reševalnih delili zlasti odlikovali ruski mornarji z ruskih vojnih ladij »Slava« in »Makarov«. Vse italijansko časopisje slavi v navdušenih besedah požrtvovalnost, človekoljubje in junaštvo ruskih mornarjev, ki so na tisoče ponesrečencev rešili gotove smrti. Kraljica Jelena sama je prišla na krov oklopnice »Slava«, da se osebno zalivali ruskim junakom za njihovo požrtvovalno delo. Telefonska m brzojavna poročila. Demonstracije v Trstu, aretiranih okoli 50 Sloveneev! Trst, 4. januarja. Včeraj ob 10. uri zjutraj je bil v »Narodnem domu« protestni shod »Narodne delavske organizacije« radi preloma pogodbe paroplovnega društva »Dal-matia«, sklenjene s slovenskim konsorcijem za razlaganje parnikov. Dvorana je bila polna delavcev. Govorili so, član slovenskega konsorci-ja, predsednik »Narodne delavske organizacije« dr. Josip Mandič, poslanec dr. Rybaf, dalmatinski Hrvat Jedlovski in Križmančič. Shod je bil zelo buren. — Tokrat se je prvič prav radikalno in z vso ostrostjo napadalo med drugimi — tudi tržaškega namestnika princa Hohenloheja, ker je le ta vplival vsled pritiska socialdemokratov — na društvo »Dal-matia«, da je pogodbo prelomilo. Po shodu je šel oddelek zborovaleev — kakih G00 ljudi—pred namestništvo, kjer so žvižgali in kričali proti namestniku. Kmalu je bila na nogah vsa tržavška policija. — Demonstrant je so se pomikali proti pomolu »Gioseppina«, kjer so parniki »Dal-matie«. — Ali tu je demonstrante zajela policija in aretirala 43 njih,na druge se pa vrgla z vso silo in jih potisnila nazaj proti Velikemu trgu. — Veliki trg je zgledal, kot da bi bilo v Trstu »vojno stanje«. Najmanj 300 policajev je bilo postavljenih na vse strani. — Ljudstvo se ni smelo zbirati, bilo je takoj razgnano po močnih kordonih policije. Namestništvo je popolnoma zastraženo. Pozneje je bilo aretiranih še nekaj oseb. — V funkciji je vsa tržaška policija peš in na konjih, ki nastopa skrajno brezobzirno. Med Slovenci vlada veliko razburjenje. — Da ni prišlo do se večjih izgredov, je pripisati nenavadno mrzli in močni burji, ki brije že delj časa po tržaških ulicah. Ob dveh popoldne so vrgli iz kavarne »Narodnega doma« (Balkan) urednika »Slovenske Misli« Jakica, ker je v svojem glasilu grdo napadel Slovence in zagovarjal lahonsko »Dalmatia«. Gostje so ga opsovali z izdajico, »špijonom« itd. in ga potisnili iz kavarne. Češki namestnik pri cesarja. Dunaj, 4. januarja. Cesar je danes sprejel med splošnimi avdijenca-mi češkega namestnika grofa Cou-denhove. Namestnik je poročal cesarju o političnem položaju na Češkem. Nemška gonja proti Cehom. Praga, 4. januarja. Župan v He-bu je pozval vse hišne posestnike, naj odpovedo stanovanja vsem češkim najemnikom. Češki agrarni poslanci so se proti temu škandaloznemu nastopu hebskega župana brzojavno pritožili na ministrskega predsednika barona Bienertha. Jezikovna preuredba v Dalmaciji. Budimpešta, 4. januarja. »Pester Llovd« javlja iz Zadra: Od novega leta sem se rabijo po vseh dalmatinskih uradih izključno hrvaške tiskovine. Vse dvojezične tiskovine so vzete iz prometa. Madžarski napad na pres'olonasled nua. t Budimpešta, 4. januarja. „Bada-pesti Hirlap" ljuto napada prestolonaslednika Frana Ferdinanda, češ da je on preprečil rešitev jezikovnega vprašanja pri madžarskih polkih. Rop na pošti. Stolni Belgrad, 4. januaja. Na tukajšnjo pošto je vdrl neznan ropar, ustrelil enega uradnika, drugega pa težko ranil ter odnesel 58000 K. Budlttp ftta, 4.januarja. Koje roper vdrl na pošto v Stolnem Bel-gradu, je sedel kontrolor baš pri brzojavnem aparatu, zvezanem s Pešto. Koje navalil ropar na uradnike, je kontrolor še imel toliko časa, da je v Pešto brzojavil to le: .Nahajamo se v veliki nevarnosti. Roparji so vdrli v urad. Obvestite o tem policijo v Stolnem Belgradu". Ko je brzojavko končal, se je zgradil mrtev na tla, zadet od roparjeve krogle. Srbftka skupščin-*. Belgrad, 4. januarja. Skupščina je v včerajšnji seji sprejela rezolucijo, v kateri se izreka zaupnica vladi in jo poživlja, naj z vsemi s lami deluje na to, da dobite Bosna in Hercegovina avtonomijo pod sultaaovo suvereniteto in nadzorstvom velesil. Nadalje je skupščina sklenila, naj se dudo govori dr. Milovano v: ca, Stojana Novakoviea in drugih govornikov natisniti. Bolgarska in s'ovanst-o Petro grad 4 januarja. (Po^eb. nSlov. Nar a) Predsednik gosudar-stvene dame Homjdkov je prejel iz S nje to le brzojavko: Slovansko ob-Ščettvo v Bolgariji vas prosi, da izročite iskreno zahvalo Članom g su-daratvene dume za gorke simpatije, izražene slovacstvu in bolgarskemu narodu. Društvo je prepričano, da bo mala Bolgarska, silna vsled društva krepke plemenske vezi in obrambe svojih pravic in svoboščin, vs»kdar v nerazdružni bratski slogi a veliko slovansko Rusijo. Nal narod kot del slovanstva trdno veruje, da je samo slovanska vzajemnost pogoj moralne sile in krepkega napredka vseh Slovanov. Bomba v Petrogrsdu. Petrograd, 4 javutrja Včeraj je nek mladi mož prinesel v kavarno „Central* tnal sveženj ter ga položil na mizo, kjer so ležali Časopisi. Natakar je prišel k mizi po Časopise. Pri tem se je dotaknil svežoja, ki je z velikim pokom eksplodiral ter raztrgal natakarja na kose. Mož, ki je prinesel bombo, je ušel. Sodi se, da je bil nameravan atentat na nekega visokega uradnika. Petrograd. 4 januarja. Danes so aretovali na Nevskem prospekta nekega mladega moža, ki je na sumu, da je prinesel bombo v kavarno „Centralu. Potrea v Italiji. Palermo 4 januarja. V Mesini so včeraj čutili več precej močnih potresnih sunkov. Rim 4 januarja. Ministrski predsednik sa je iarazil, da so dosedaj izpod razvalin v Mesini in Reggio potegnili 80 000 mrtvecev. Parlamaot se v kratkem akliče, da v o tir a primerno vsoto za kraje, prizadete po katastrofi Bim 4. januarja Nadškof mesinski se ni ponesrečil, kakor se je prvotno domnevalo, marveč je srečno otekel smrti. Bim 4. januarja. Doslej so rešili 70.000 oseb izpod razvalin. Bim 4. jan. Papež je dal na svoje stroške zgraditi poseben lazaret v Rimu za s i oi lijake ponesrečence. Lazaret bo stal zunaj Vatikana. Papež je izrazil svojo trdno voljo, da bo posečal lazaret. Zgodilo se bo torej prvič od 1. 1870, da bo papež stopil na italijanska tla. ' Umrli so yj LJubljani. Dne 29. decembra* Pavla * Gerdadolnik, posest hči, 1 leto, Karolinška zemlja 46. — Neža D dek, vrtnarjeva žena, 55 let, Radec-kega cesta il. Hi Dne 31 decembra: Boris Povhe, gleda-dališkega igralca hč , 8 mes , Cerkvene u. 21 Dne 1. januarja: Silva Gobci, blagajnikova hči, 14 mes, Dalmatinove ulice 7. — M*1!-** 9. Drbežnik, zasebnik, 80 let, Trnovski pristan 20. %£flW V deželni bolnici: Dne 30. decembra: Magdalena Frič, kaj-žarica, 60 let eS0eBlse»" * Dne 31. decembra:,; Marija Gasperlin, gosti i a. 68 let Žitne cona v Budimpešti jt^€9£S I>D* 2.;januaija;l9t9. ^ 6£9 \gF-crMalm«. Pšenica za april 1909 * . za 50 kg K 12 68 Pšenica za oktober 19o9Jza 60 kg K I 84 Ki za april . . za 50 kg K 10 '5 Koruza za maj , za S kg K 7 20 Oves za]april » za 50 kg K 855 Efekti*. 10 vin. ceneje. neteoroiosicno porodio, V.ltaft a »d mor)««* «*. Sr^l-Oi *r».-m tu<* 79% » —». ce C 2. 3 Cas opazovanja Stanje barometra v mm II V«trovi N*»* 9. zv 7 «1. 2. POP. 751-6 75 "0 751*8 —62 —76 —2 41 sl^svtnod si sever oblačno • jasno 9. zv 7. ZJ. 2. pop. 7528 7529 7519 —72 —57 —1-4 si svzhod si vzhod si szahod del jasno oblačno Srednja včerajšnja In predvčerajšnja temperatura 7'3° In - 57°;norm. —27 in —2.7 Padavina v 24 urah i o mm. in Omm Zahvala« 136 Ob smrti našega ljubega soproga, ozir očeta, starega očeta in tasta, gospoda JKatevžaprbežnika so nam od razn h strani izkazovali ljudje mnogo iskrenega sočutja in so žai j a, ki nam je blo v veliko tolažbo ob tej br.dki izguoi. Zahvaljujemo se torej vsem, ki so dragega rajnika spremili na zadnji poti ali darovali vence, spi« h vsem, ki so kakorkoli lajšali našo bolest V Ljubljani,J4. januarja 19 9 Ws. rS8 talnjočl sorodniki. Telečje cll soueJe meso I* vsak dan sveže klanje, zadnji del stegna 9 fun« tov = 4Vt kg netto 3 K 75 h. Modri mak 123 najboljše vrste, posušen, lepo očiščen, 5 kg vrečica za vzorec 2 K 75 h dotacija Chr Jagclnlzer, Pcdwolciyska {Galici;a) 18 flnmumnle z 2 ali 3 sobami^se jsće za takoj ali za februar. Ponudbe pod šifro „A. M" na uprav .Slov Naroda", 115—' KnjigouorJja vešč tudi korespondence v sloven skem, nemškem in hrvaškem jezika teli premeriti službo. Ponudbe: „E P. E. B 11 postno loteče L) ubija d a. iu 1 Stanovanje s tremi SObaml in j vsemi pripadki se odda takoj aH za februar na Poljanski cesti it. 24. 4892-3 E m R S 4 4 Kavarno ,Leon' no Starem trgu it. 30. je vsaki dan oso noč odprto. 898 II Vsak torek ~mm seksteta na lok. ob pola 10. Vstop prost. Z odličnim epo8to»»njeiB KONCERT - L Lm In Faul Pogačnik, j M R t! B V Kolodvorske nlloo it 22 le doneč kakor mak ponedeljek KONCERT Vstop prost. 135-1 Vstop prost. KAVARNA le vsot dan vso noč odprlo. trm itot mmmmmmmmmmmmmm Doktor Ivan fliibnd okrožni zdravnik o Skofjl Loki vljudno naznani* 106 1 : do ordinira vsak don: od pola 9. do U. dop. na glavnem trgu. Štev. 22. Razglas* 92—2 Ker je v sredo, dne 9. januarja 1809 praznili sv. Treh kraljev, se bode vršil živinski semenj v Ljubljani že v torek, dne 5. januarja 1909. JVtestni magistrat ljubljanski dne 2. januarja 1909. Gospodična i« boljše hiše, sredo je starosti, poltena, vajena doma že v trgovini in drugje 6 mesecev; zmožna obeh de žel m h jezikov v govora in pisavi, ana dobro šivati, isti vstopiti kot praktlkantln|a v trgovino a mešanim blagom, ali v kako drago trgo vino. 04_1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". 1 Resno ženimo ponudba. II Učitelj bi se rad seznanil s primernim dekletom II ■■■I v starosti do 25 let. Natančne ponudbe pod MA. B." na upravništvo »Slovenskega Naroda« do 8. januarja. 4894—4 Gospodična vešča strojepisja, teli vstopiti brezplačno v odvetniško pisarno. 87—a Ponudbe pod , Strojenllje" m upravništvo „Slov. Naroda". Gospodično vešča slovenščine in nemščine tel vstopiti v kako odvetniško ali drago pisarno. i os Na dio v v uprav. ,Slov. Naroda I Radi družinskih razmer se tako proda stara in dobro idoča sloktro - iaitala e jska obrt pod ugodnimi pogoji v velikem zimsko-letnem leĆillSĆU 4395-3 Več pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". Od 28. decembra do 6. januarja prodajam zaradi inventure moško in Jamsko konfekcijo pod vsako ceno. „Angleško skladišče oblek" 0. Bernatovič 1 u t>t jana e) <5 dr. Josip GJilfnn ima svojo pisarnico v Trstu, Corso stev. 37.1 Od 25. decembra do 25. januvnrjo prodajam na svojih prostorih drevoredu polog: j-u."fc>l.ie3 mostv. Stev. 1/09. Objava. 105 Ustrezajo § u 29. odv. reda se objavlja, da so začetkom tega leta vpisani v tukajšnji imenik sledeči gospodje odvetniki, in sioer s sedežem V Ljubljani; dr. Ambrositscb Edvrln, ii Eger Ferdinandi Fnrlan Josip, Hribar Ivan Milan, Hadoik Matija, Kapus Albin, Kokall Aloiij, Erisper Valentin, Majaron Danilo, Novak Fran, Fapei Fran, Pegan Viadialav, Pire Mak so, Poček Fran, Bavnibar Vladimir, Sajovic Josip, Schweltzer Viljem, Soyer Albin, Snstersič Ivan, Švigelj Anton, Tavčar Ivan, Tekavčič Fran, Tomlniek Pran, TrlUer Kari, ii n n n n ii it ii ii n n ii dr. Vodniek Božidar, „ Wunbacb Mazmilian, Edler von Tannenberg, v Kamniku: dr. Srant Alojzij, v Kranju: dr. Košar Josip, „ Štempihar Valentin, v Litiji: dr. Jamiek Janko, v Postojni: dr. Piki Hadoslav, v Radovljici: dr. Vilfan Janko, v Rudolf o vem: dr. Sebegnla Jakob, n Slane Kari, „ titek Vladimir, ▼Kočevju: dr. Golt Frane, v Krškem: dr. Mencinger Janez. Vallontscbag Otto, Vencajz Ivan P., o. kr. sod. svet. v p. V Ljubljani, dne 1. januarja 1909. Za odbor odvetniške zbornice kranjske: Dr. Danilo Majaron, predsednik. Prima slanino brei kol. od prašičev iz Ustnih pitallic "J I. vrste..... k$ Kron 1*50 1...........1*30 Meso istih prašičev: I. vrste......k$ kron 140 H........„ h 120 4291-32 £HJa pređović. o. kr. avstrijske flf državne Železnice. Izvleček iz voznega reda. Val jaran od 1. oktobra 1908 leta. nahod lz Liahi|aae laz. asLi Prlaod v Mehllane lmft. tsLi ros zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Vrbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, 1 It, žčiTrst, c.kr.drž. žel., Beljak čez Po-droijco, Celovat, Prago. 7«07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja. S-ao predpoidne. Osebni vlak v smeri i Jtsenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, P. ago. H-S8 #r©apoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel., Trs drž. ieU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec i-os popoldno. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja. t*4S popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žel* Beljak, (čez Pod.L-žčico) Celovec, Praga. f-io zveSor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Ruiolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. r-38 zvedor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. o-40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. avl. Trst drž. žel.. Beljak juž. žel., (čea Podrožčico). esnod fes L|ssl|ase ari. kolodvori r-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. ■-os popoldno. Osebni vlak v Kamnik, r-io zveder. Osebni vlak v Kamnik o-oo ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Sass« *b nedeljah in praznikih do 31. oktobra.) e-SO zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka W žci., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak Iz Prag?« Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčie-ln Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča, 232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 4-13 popoldno. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čs* Podrožčico) Gorice drž. žeU Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovti Beljaka (čez Podrožčico) jesenie. 8 37 zvoeor. Osebni vlak iz Kočevja, Strast Toplic, Rudolfovega, Groauplja, 8-4S zvoAer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Po*-rožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. ial. Jesenic, Tržiča. li-oo ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trste dri, žel. Gorice drž. žel, Jesenic Prihod v L|ael|ano dri. kolodvori 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io-oo predpoldne. Osebni vlak iz Kimnfta, e jo zvoOor. Osebni vlak ia Kamnika ©•09 poneOl. Osebni vlak ia Kamnika, i % «au ob nedeljah in praaniklh do 3i. oktobre) (Odhodi In prihodi so oanačeni v srednja, svropejakem času.) n kr *STnaie!i8tf<) driandh ideale v Trstu. jnbljanska kreditna banka y Lj Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. VP LO »o3l. 0lsaw*amc;am Priporoča proniese m kreditne sreohe Podružnica v Celovcu. Siritarleve nlloo itev. Ž. po kron 20'— žrebanje 2. januarja 1909 n 14—1 pronašao na srečke na regslaello Donavo po 10— proniese na Uabljanake srečke po „ 7 — „ promaše na 3% na*, kreditno srečke po „ 9-90 najT ajajr aaajr \rae 4 promfie aamo 40 kro - Vlofjo na knjliloe In m tekočI ratan obrestnje po čistih 2. 2. 9. glavni dobitek ii n ii ii ii n n n n 300 000 140 000 40.0 0 100.000 1/ o/ h /o Izdajatelj in odgovorni urednik R a s t o Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.