Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 br., če se tiska lkrat, ^ ti n n ii ^ ii n n n n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se cena primeruo zmanjša. Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksj.edicija na Starem trgu h. št. 16. Po pošti prejeman velja : Za celo leto . , 10 gl. ~ kr. za polleta . . 5 n _ f| za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . . 4 ,, 20 „ za četrt leta 2 „ 10 „ 1 V Ljubljani na dom pošiljan .rp:^^ Puliti Cen lisi za :i narod. veljft 60 kr. več na leto. Vredništvo jo v Liugovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. Odločilni trenutek 8e bliža hitrim korakom. Angleži bi pač radi, da bi se Rusija denarno uničila s tem , da mora leto in dan pod orožjem ostati, in čakati, kdaj se bo Angležem zljubilo, vojsko pričeti; zato Anglija zavlačuje dogovore. Rusija pa se ne more in ne sme dati dolgo za nos voditi, iu že iz tega vzroka je pričakovati, da se mora reč zdaj kmalo razjasniti. Ruski poročnik v Londonu, grof Šuvalov, je bil poklican v Petrograd, in ta bo položaj toliko razjasnil, da bo Rusija vedela, pri čem da je-Rusija se vojske ne boji, pa ona je tudi ne želi, zato je šla v svojih koncesijah do skrajne meje: ona priznava, da se zamore in sme svetoštefanski mir predrugačiti, pa ona trduo stoji ua svojem namenu , da se morajo kristjani osvoboditi iz turškega jarma, in od tega namena niti za las ne odstopi. Angleži pa so sedaj tako daleč gnani , da se morajo izpovedati, kaj prav za prav nameravajo, in katere točke mirovnih pogojev jim niso po volji. Telegrami pravijo, da hočejo Angleži protestirati zoper osvojenje Baturna, in tudi zoper združenje cele Bulgarije, in da hočejo priznati samo Bulgarijo na severu od Balkana, tedaj za polovico manjo, kakor jo določuje mir med Rusi in Turki, južna polovica pa naj bi ostala pod Turčijo. Če je temu res tako, potem se ni nadejati mirnega razvitka nasprotujočih si tokov, kajti pustiti Turkom polovico Bulgarije, reklo bi se, iztočno vprašanje nerešeno pustiti; zastonj so potem krvaveli in umirali tisočeri hrabri vojaki ruski ; zastonj tudi bi bilo pričakovati daljšega miru, kajti čez nekaj let vnela bi se zopet vstaja v južni Bulgariji, ostalej pod Turčiji ; vnovič bi morali Husi hiteti na pomoč; — ali bi pa to zamogli pod tako ugodnimi okoliščinami, kakor lani, to je še le vprašanje. ,,Kuj železo, dokler je vroče", pravi pregovor, in tega pregovora naj se spominja ruska diplomacija, kedar jo bo cela Evropa, podpihana od Angležev, nazaj tiščala iz Bulgarije, strašila jo, in prigovarjala jej. Toda mi se ne bojimo za rusko diplomacijo, ona se je tolikrat bistroumno in previdno skazala, da zasluži popolno zaupanje. V Petrogradu vedo, da nemajo v celi Evropi nobenega iskrenega prijatelja, da besede njenih diplomatov niso odkritosrčne, naj bodo že prijazne Bismarkove, ali žugajoče Beaconsfieldove, ali sladke Cor-tijeve. Zaveznikov se sicer Rusiji ne manjka, toda ti iščejo njeno zvezo le iz samopridnih, dobičkarskih namenov, v srcu pa sovražijo Rusijo tako Nemci, kakor Lahi, da ne govorimo o Angležih ; najpreje bi se še s Francozi dala odkritosrčna in v resnici prijazna zveza napraviti. Ker pa poznajo čutila evropska proti Rusiji, zato bodo ruski državniki ravnali tolikanj previdneje, ter se zanašali le na svojo moč. Da so to tudi storili, o tem je slišati od vseh strani, in o tem tudi nikdar dvomili nismo. Pravi se, da je vojna, ki ima vdariti v Indijo, že pripravljena, v Ameriki se kupujejo kaper-ske (roparske) ladije , ki bodo angleške barke po vseh delih sveta lovile, in angleško trnovino zatirale; na suhem pa bojda stoji že 750.000 mož na nogah, ki bodo Angležem, ali naj si bo kdor hoče, pošteno domu posvetili. Ker je pa Rusija za vojsko že popolnem pripravljena, Angleška pa še ne, zato bi bilo nespametno čakati, da se že Angleži zavsem pripravijo, bolje je, prisiliti jih takoj, da izpo-vejo svoje poslednje naklepe. To bo Rusija tudi storila, kakor poroča nek dopisnik iz Pe-trograda. Zdaj bodo najprej čakali, kuj bo Šuvalov povedal. Če se bo dal mir narediti, potem bodo Rusi še nekaj odjenjali, ne iz strahu, ampak zavolj ljubega miru, ker vojska naposled vendar ni igrača ; če bodo pa sprevideli, da Anglija na vsak način vojsko hoče, potem jo bodo Rusi brž pričeli; iu če spoznajo, da jih misli Anglež samo strašiti, da pa ne misli na boj, potem mu bodo tudi pokazali, kaj se pravi, prazne burke vganjati. Vsakako to sitno, dvomljivo stanje ne more dolgo več trpeti, odločilni trenutek mora kmalo priti. Parižka razstava. Nam Avstrijcem se je dunajska svetovna razstava slabo obnesla ; zguba je presegala dobiček za mnogo miljonov. Od tega časa se ne moremo navdušiti za nobeno razstavo več; govori se, da so nepotrebne baharije, in več tacega. Vendar pa ne smemo Dunaja s Parizom primerjati. Pariz je središče države, ki zavzema v obrtnijstvu, v umetnostih, sploh v vseh iznajdbah človeškega uma skoraj najod-ličnejše mesto. Samo izdelki iz Pariza in njegove okolice bi napolnili kako manjšo razstavo. Avstrija pa je poljedelska država; iz cele dr- ">v ■ Feodozij Pečerski. Črtica iz ruske cerkvene povesti. Po Kostoinarovu spisal J. S t e k 1 a s a. (Dalje.) Dozdaj so živeli peščerniki na nenavadno tesnem prostoru, hranili so se samo s kruhom in vodo, ob sobotih in nedeljah pa so si pripravljali sočivje, v pomanjkanju tega pa so bili zadovoljni tudi z zeljem. Feodozij je nadkrilil vse v zatajevanju; pa je bil tudi najjači po telu. On je vnem služil, nosil vodo, sekal drva : vsi so živeli od rokodelstva in za zaslužene denarje so si žito kujiovali; vsak si je moral sam svoje žito zmleti; kadar so drugi prenehali, da se odpočijejo, mlel je Feodozij zanje: Po letnih večerih je prišel iz peščere, slekel se do pasa, pletel iz volne nogovice in kape, ktere je prodajal za svojo hrano, a med tem je pel psalme, čeravno so ga komarji in mu-šice pikale do krvi. Prvi je dohajal v cerkev k službi božjej, a zadnji odhajal; celi čas službe božje je stal na enem mestu ter ui niti noge premakuil. Po takem zatajevanju je postal on imeniten in proslavljen. Feodozij, postavši igumen, pokazal je svojo veliko sposobnost za prtustrojitelja in uprav- Ijatelja. Zunanji znaki časti ga niso očarali, oni so mu bili celo zoperni ; zato pa je on razumel svojo ualogo, kakor nobeden drugi, ter je s svojim nravnim vplivom držal samostan v največem redu. On je našel prikladno mesto za cerkev, nedaleč od peščere, ter je tukaj v kratkem sezidal drugo cerkev na čast. Presv. Bogorodici, a okoli nje postavil celice, preselil se semkaj z bračo iz peščere ter poslal enega od bratov k Efremu skopcu v Carigrad s prošnjo , da bi mu poslal vstav za novoutemeljeni samostan. Efrem, bivši mnih peščerski, je poslal Feodoziju ustav studijskega samostana v Carigradu, ki je bil na glasu zavoljo svetosti svojih mnihov ter v gorečnosti k pravoslavju za časa kipoborstva.^Le-ta ustav jo služil mnogo vekov ustavom pečerskega samostana. Feodozij je bil jako strog, zahteval je od brače točno izpolnjevanje ustava, ter vedno pazil, da si ne bi brača olahkotila inniškega zatajevanja. Ou je po noči obhajal celice, večkrat poslušal pri vratih in če je slišal, da se mnihi med seboj razgovarjajo , udaril je s palico po vratih. On ni nobenemu dovolil imeti kaj lastnega v celici, iu če je kaj našel, precej je to spali!. Nobeden od brače ni sme) nič druzega jesti, razun kar se je dalo vsaki dau na mizo. Glavno, kar je on zahteval — je bila neomejena pokornost volji igumena, poslušnost brez vsakega razmišljenja. Ona se je cenila bolj nego post, bolj nego vsako drugo trapljenja (zatajevanje) telesa , bolj nego molitev. Vsaki prestopek povelja igumena se je smatral za greh. Enkrat je točaj položil brači na mizo kruh, kojega bi bil moral že dan poprej po povelju igumenovem predložiti; točaj je to zato storil, ker je bil za dan poprej že drugi kruh. Feodozij pa je zapovedal ta kruh vreči v vodo, a točaja kaznovati. Brača so bila navajena natanko spoluovati zapovedi igu-menove: enkrat vratar ni pustil v samostau kueza Izjaslava, ker je knez prišel ob takem času, ko je Feodozij zabranil vratarju puščati sploh kakega čiovega v samostansko ograjo. Zahteval je od brače, da žive zdržljivo in postno, a on sam je dajal drugim lep izgled: jel je navadno samo ržen kruh , vareno zelenjavo brez masla, ter pil samo vodo ; v velikem štirdesetdanskem postu se je zapiral v tesno peščero od pustnega dne do cvetne nedelje ; na telu je nosil veduo ostro obleko , a vrh te obleke pas, in razun rok si ni pral svojega telesa. žuve morali bo se vkup zvlačevati imeni tnejši izdelki, da nismo čisto v senci ostali za drugimi narodi. Sploh Dunaj ui kraj za svetovno razstavo; kajti francoski in angležki fabrikanti, ki nas v vsem prekosijo, se ne bodo hodili na Dunaj učit, in gledat naših slabejih izdelkov. Da pa tudi svojih izdelkov niso v toliki meri na Dunaj poslali, kakor se je pričakovalo, temu se ui čuditi glede na slabo zaupanje, ki ga vživamo po svetu v denarnih in političnih zadevah. Tedaj smo z našo razstavo naravno propadli. Razstave v Parizu in Londonu pa so se zmirom dobro obnesle. Ali se bode tudi letošnja v Parizu, to je odvisno v mnogem oziru od političnega vremena. Ni dvombe, da bo razstava velikanska; ako se pa vname kaka velika vojska, potem bo parižka razstava skoraj pozabljena; zato dela francozka vlada z vsemi močmi na to, da bi se obranil mir. Nemci so se razstave slabo vdeležili; ker že v Filadelfiji niso dobili nobenega priznanja za svoje izdelke, zato se nečejo v Parizu vno vič blamirati. Pričakuje se pa, da bo mnogo Nemcev prišlo v Pariz, razstavo gledat. Mnogo ]>a bi razstava zgubila v slučaji angležko — ruske vojske, ker bi se je potem malo Angležev vdeležilo, in na te se največ računa. Tudi mnogo bogatili Rusov bi izostalo, ki bi sicer prišli, če ne za drugo, vBaj denar zapravljat v Pariz. Ne govori se po krivici da je Pariz središče omikanega sveta; to velikansko in krasno mesto je še vedno magnet, ki vabi k sebi vse one bogatine, ki hečejo svoje bogastvo tudi vživati. Pariz je pa tudi eno iz središč trgovine in obrtnije, znanosti iu umetnosti. Zato se sme tam vsaka razstava nadejati dobrega vspehu, če so politične razmere količkaj vgodne. Zraven obrtnijske in trgovinske veljave ima razstava tudi svoj politični namen. Francozi hočejo pokazati, da kaj imajo in kaj znajo, da jih zadnja vojska s Prusi prav nič ni ptrla, ampak da so vedno še oni tisti narod, k kateremu morajo drugi v šolo hoditi. Nemci se razstave niso hoteli vdeležiti, pa Francozi jim hočejo dokazati, in bodo dokazali, da se razstave tudi brez Nemcev narede, da Nemci niso edini, še več, da davno niso prvi kulturni element v Kropi, kakor se večkrat bahajo, ampak da se Francozi še vedno dosti krepke čutijo, meriti se z Nemci v iznajdbah človeškega uma, ter da o svoji zmagi ne dvomijo. Da se ima napraviti razstava, sklenilo se je kmalo po nemško-francozki vojski, zato se sinii smatrati ta razstava kot nekaka „re-vanche" (povračilo.) Bistri um in spretna roka francoskega naroda se ima po tej razstavi v novem svitu pokazati, in ne dvoumno, da se bo ta namen dosegel. Politični pregled. V Ljubljani, 10. maja. Avstrijske dežele, ilržiiviirm »boru no se pričeli razgovori o novi pogodbi , ktero priporočajo mnogi nnjveljavnejši listi; edina Deut. Ztg. trdi, da bi bil provizorij boljši, kakor pa nameravana pogodba. Državni poslanci so se bili v odseku, ki pretresa dotične predloge, že zelo sprijeli. Za pogodbo se je zlasti potegoval dr. Uerbst, ki je pri razgovoru o 80 milj. rekel, „da nikakor ni nasprotnik pogodbe. Vprašanje 80 milj. dolga se mu ni zdelo važno, iu sedaj je treba manj gledali na denarni kakor mora-lični vspeb, ker se je Ogerfika brez posebnega Odškodovanja (?) vdala. Vendar pa to, kar Ogri sprcjmo, ni tako veliko, da bi morali mi vse, kar se nam ponuja, sprejeti, ne da bi to pre-rešetali. Pretresati je naša pravica m naša dolžnost. „To naj se sprejme, to pa opusti", tako se ne sme reči nobenemu parlamentu. L. 1 Hl)7 bili smo v stiski, ogerska država pa je zdaj še v veči stiski in nepričakovani zadregi kakor mi, in mi moramo vse objektivno in mirno preiskovati in brez prenaglenja pretresati, da se odvrne vsaka brozga. Zato je treba pri tej kakor pri vsaki reči primerjati, je li to pravično, kar se od nas zahteva, ali ne. Jaz ne ljubim fraz, pa fraza da se ne sme nalagati hujše breme, zdela se mi je vselej resna". Te besede so pač diplomatične, nikakor pa ne jasne. Sicer pa je odsek sprejel brez premembe vladini predlog o dolgu 80 milj. gld. Poljaki so vprašali , če je zasedanje Rosne sklenjeno, zakaj, čemu, in li v soglasju z državami. II hosnisliili heicHiicih se še vedno nadaljujejo obravnave med Avstrijo in Turčijo, pri kterih neki posreduje tudi bero-linska vlada, ki je Turčiji svetovala, da naj dovoli Avstriji begunce spremiti v Rosno in Hercegovino, ker ima potem upanje, da se vojna avstrijska zopet umakne od ondot; če bi se pa temu ujiirala, bi se vsled dogovora z vnanjimi vladami kaj lahko zgodilo, da Avstrija ti deželi ob rani za se. Nekteri listi poročajo, da je francoski poslanec v Carigradu oporekal proti temu, da bi Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino. „Uni-vers" potrdi to novico ter pristavlja, da se je to zgodilo vsled dogovora med Uambetto in voditelji nemško liberalne in madjarske opozicije v Avstriji. V nanje države. ■ 't. IKiiuu se nam naznanja, da se je pismeno podvrgel sv. očetu bivši Jezuit Curci, ki je spisal knjigo o razmerah med cerkvijo in državo, ter ž njo provzročil veliko pohujšanja, ker je"ranjkega Pija dolžil, da so oni krivi vseh borb med cerkveno in državno oblastjo. ICiimUI kancelar Uorčakov je zopet okreval in se poda v kakšno kopel; med tem ga bode kakor kneza Bismarka kak drug državnik le nadomestoval. — Razmere med Rusijo in Anglijo postajajo čedalje ugodnejše, Rusija povdarja, da neče zatreti angleškega vpliva v Carigradu, ki je še zdaj večji, kakor pa ruski. K temu je najbrže največ pripomogla odločna zveza Rusijo in Nemčije pa ravnanje cesarja Viljema, ki je bojda rekel, da svojega stričnika, cara Aleksandra, nikakor ne bode zapustil. „Reut. Bureau" naznanja, da so večidel ruske zaloge streljiva in hrane iz San Štefana prepeljali v Cataldžo. Po novih pogodbah bodo te reči zdaj spravljali v Odrin , ne pa več v San Štefan. /tMgJcNiiu kraljica hoče v pondeljek ogledati vojaški tabor v Alderhetskomu. Izvirni dopisi. 11, okolic«- ljubljanske, 8. maja. (HranilniCne podružnice.) „Novice" št. 18. t.. I. so prav važno reč obravnavale, da bi se namreč odpravila mala loterija, ki je kuga za ubožne, in se pustila samo velika loterija za bogate iu premožne, nasproti pa, da bi se pomnožile hranilnice na Kranjskem, kakor tudi po drugih avstrijskih deželah. Svojim mnihom je strogo zabranil občenje s svetom,ki je po njegevem mnenju gnjezdo vseh hudobij, vendar pa se je on pokazal ljudem kot velik dobrotnik h svojimi krščanskimi deli: on je dal sezidati blizo samostana dvor za hrome, slepe, pokvečene ter izdaval na nje deseti del samostanskih dohodkov, aobBobotih je pošiljal kruh v tamnice. In čeravno je samostan dobival vedno darove, vendar Feodozij ni zbiral bogaHtva, nego jih obračal na dobro drugih in večkrat se je. dogodilo, da je bilo v samostanu veliko pomanjkanje. Feodozij je v takem slučaju zaupal v Boga, in večkrat je, bilo tako zaupanje poplačano , kajti v nnjveči stiski našel se je dobrotnik, ki je obilno na-daril samostan. K Feodoziju so se obračali ljudje s prošnjami, da bi jih zastopal pri knezih in sodnijah , in on jim je pomagal s svojim posredovanjem, kajti knezi in sodci so cenili glas Feodozijev, kot pravednika. Pogosto m a so prihajali knezi k njemu, a ravno tako so tudi njega k sebi klicali. Enkrat, ko je, prišel hjknezu Svjatoslavu Jarosla-viču, našel je, prav veselo društvo: eni so igrali na gosle in orgije, eni so peli pesni. Feodozij je sedel ter jih poslušal s žalostnimi j pogledi , končema pa je rekel: „Bode-ii takoj na onem svetu ?" Knežje zabranil precej vsako veselje radi nazočnosti puščavnika, in odslej Feodozij ni nobonkrat več našel na kneževskem dvoru takih zabav ; ali zato je dajal knez vse eno zabave, kadar ni bilo puščavnika pri njem. Dobri odnošaji s knezi niso Feodozija zadrževali, da jih ne bi bil zato radi nepravednih činov opominjal. Ko je Svjatoslav izgnal svojega brata Izjaslava, pograjal ga je zato Feodozij, in v svojem poslanem pismu ga imenoval Kajna, ki je svojega brata Abeljna ubil. Svjatoslav se je radi tega tako razsrdil, da se je zagrozil Feodoziju s progonstvom. „Jaz se tega ne bojim, rekel je Feodozij, za mene je to nekaj boljšega v življenji. Česa bi se pa tudi bal: bom-li izgubil na ta način bogastva in imetje V Se bom li moral ločiti od dece in vasi V Nagi smo prišli na ta svet, nagi pojdemo tudi z njega." Knez je prenehal preganjati Feodozija, od vseh čislanega, pa tudi Feodozij je prestal opominjati SvjatoHlava, vendar pa je pri vsakej priložnosti prosil njega, da povrne bratu kneževino, in v svojem samostanu je zapovedal v molitvah se spominjati na prvem mestu Izjaslava, kot velikega kneza, a za njim iz prizanušnosti še Svjatoslava. Ohranilo se je fie nekoliko poučenij igu- mena Feodozijaeni od njih se tičejo samo mnihov, službe božje in ininškega življenja; drugi pa sploh kristjanov. V enem izmed poučenij poslednje vrste „0 kazinih božjih" — v kterem Feodozij drži splošne nadloge: lakoto, bolezni, napade sovražnikov za nasledke naših grehov, ki prouzročujejo kazen božjo, — graja med drugim razna paganska praznoverja, ki so vladala še v narodu , malo poprej po-krščenem. Tako na pr. so verovali, da jih čaka na potu velika nesreča, ako so srečali mniha ali nuno, lisastega konja ali svinjče, ter so se raje vračali domu. Feodozij je pobijal tudi vero v čihanje, v čarobije, gatanje, znamenja, odrtijo, posvetne, zabave, godbo na gosle iu piskala, na glumce, na poganski običaj shajati se s ženskami na [tiru , pijanstvo, ki se je vedno bolj širilo, vendar pa dopušča zmerno piti. Spomena je vredno, da je Feodozij v svojem odgovoru knezu Izjaslavu o nekih predmetih veronaukamnogo popust,Ijiveji sodil posebno o postu, nego navadno cerkveni učitelji kasnejše dobe. Na srede in petke prepoveduje on posvetnim meso, a mnihom tudi mlečne jedi. Samo zdržanjo od mesa ob sredah in petkih ni bilo bezuvetno ustanovljeno, nego mogel jo duhoven tudi osloboditi koga, če je bila potreba. D« pri hranilnicah ostanemo, bi bilo gotovo želeti, da naj bi se pomnožile in po naSi kranjski deželi vstanovile u. pr. v Uudolfovem (Novcmmestu), v Postojni, Iločevji , v Kranju ali v Radolici; in Bicer tako, da bi Ljubljanska hranilnica bila poglavitna, druge štiri pa nje podružnice. Ljubljanska hranilnica ima zaupanje pri ljudeh in je premožna , bi toraj podružnicam primšino vložila iu vložnikom s svojo skupno istino dobra stala. Naj bi v vsakem letu le eno podružnično hranilnico vstanovila, v štirih letih bi bilo štiri podružničnih hranilnic. Ali bi si ua tak uačin ne dobila Ljubljanska hranilnica sama sebi slavo in premoženje in kolikim ljudem bi ona močno močno vstregla ? Kranjska deželica, kakor uboga da je , bi vendar v kratkem vse na boljem stala, marsikteri hlapec bi svoj privarovani zaslužek v bližnjo hranilnico vložil, ki služi kje na spodnjem Dolenskem, ali dalječ na Notranjskem blizo Postojne, ali tam gori na Bohinjskem, kteri Ljubljane nikdar ue vidi in nima opravka v Ljubljani, ravno tako dekle, ženice in tudi nekteri kmetje bi svoje krajcarje raji v hranilnico donašali dobro vedivši, da iz hranilnice vzamejo, kadar hočejo in potrebujejo in če delj časa pustijo istino v hranilnici, da se jim vsako leto pomnožuje njih vložena vsota. S tem bi bili posli iu tudi drugi napeljevanj k veči varčnosti, zdaj pa ko imajo ene goldinarčke, ki so si jih prislužili , jih radi obračajo v zapravljivost, ter eni popivajo, eni pa v gizdasto obleko vtaknejo in na zadnje nimajo nič. Nekteri pa posodijo kakemu zapravljivemu človeku, od kterega ne morejo nazaj dobiti, kadar bi sami potrebovali, ali pa še vse zgubijo iu nimajo druzega, kakor zmerjanje in jezo ali pravdanje za dobiček. Če so pa hranilnice tu in tam, se pride temu v okora. Tudi odrtnijštva bi bilo manj, ker ta, ki na posodo išče, bo šel raji v hranilnico iskat na posodo in bo le po 6 odstotkov plačeval raji kot po 10 iu še več. Pri vtemeljenju bi morala Ljubljanska hranilnica kot poglavitna in vtemeljiteljica kake dva ali tri svojih skušenih uradnikov v podružnico razpostavila, da bi bil vse skozi dober pričetek storjen, in bi ljudje zaupanje do njih imeli; tudi bi še kak penzijoniran pošten vradnik pri kaki hranilnici lahko za vodja bil. Feodozij je bil strog proti drugovercem : „Živite mirno ne samo z drugovi, podučujeon, nego tudi s sovražniki, ali ne s sovražniki božjimi; tvoj sovražnik postane človek, ki bi pred tvojimi očmi ubil tvojega sina ali brata; odpusti mu vse; ali sovražniki božji so — zidovi, heretiki, ki imajo krivo vero... Ni bolj še vere od naše, čisteje, častneje, sveteje; živečim v tej veri jo mogoče OBloboditi se svojih grehov , postati članom večnega življenja , a drugim krivovercem ni večnega življenja, niti družbe s svetniki." On se je boril proti vero-strpljivosti: ,.Kdor hvali ptujo vero, ta svojo graja , a kdor hvali svojo vero in ptujo , ta je dvoverec; in kdor tebi kaže: tudi to in drugo vero je dal Bog — ti njemu reci: je-li je Bog dvoveren ? Sv. pismo pravi : en Bog, ena vera, en krst." Ali vendar on knezu priporoča vsakega pravovernega pa tudi krivo-verca, (la ga nasiti, obleče iu reši nadlog. Najbolj pa so so Feodoziju mrzili Judje, in živo-topisec njegov pripoveduje, da je on dohajal k Židom karat jjh in nadlegovat; imenoval jih je grešnike in odpadnike ter je želel biti od "jih ubit za Jezusa. (Dalje sledi.) Začetkoma bi vtegnila tudi kaka dva popolnoma zanesljiva vradnika v svojem okraju okoli hoditi vložnikov iskat iu precej tam vloženi denar v knjižice vpisovati in sicer tak dan, ko je hranilnica zajirta, ker na tak način bi še hitreje hranilnica k zdatni istim prišla. Vodila Ljubljanske hranilnice naj bi bile tudi za podružnične hranilnice razun tega, da bi pri izposojilu izposojevalcev toliko stroškov ne stalo; manj stroškov ko jih bo stalo, tem raji bodo na posodo jemali. Isr. xn Svete fiorc, 6 maja. (Slovenska Ilirija.) „Velika dela" motijo dandanes možga ie našim sodržavljanom v Transli, zato je doma vse narobe. Tudi mi Slovenci se radi motimo z velikimi idejami, za velika dela govorimo, pišemo, napivamo. Bolgarsko kraljestvo, Slovansko earstvo, zatiranje in uničenje Ma-homedanstva uam beli glave, kaj pa delamo za se — za Slovenijo, ali za zgodovinsko Ilirijo? Preradi gledamo v daljavo, ne oziramo se pred prag. Časi vojske in prekucij so samo-vestnim, zavednim in delalnim narodom naj ugodnejši trenutki sebe posvetiti. Tako jako važne čase živimo sedaj, vsa kraljestva in narodnosti se v občnem boju trudijo iu delajo za svoj prospeh. Kaj pa mi Slovenci ? Kakor Bismark med Rusijo in Anglijo glasno — mi na tihem doma mešetarimo med svetovnimi kraljestvi, a koliko delamo zase? No začelo se je gibanje I Bomo pa Slovenci ta začetek prav umeli in dobro porabili ? Ne omagajmo! Naprej 1 Slovence uustran Soče je zbodlo laško Kilo. Te je dobro uinela goriška ,,Sloga". Govorila je pred svetom, očitno, možko. Na dveh taborih so dotični Slovenci se oglasili, in „Sloga" je glas naroda poslala do presvitlega cesarskega prestola, da Slovenci ostanemo in hočemo ostati pod varstvom Avstrijanskega orla. Vrli ,,Slovenec" je besedo poprijel sve-tovaje: Bratje I da bodete vi uustran Soče pred laškim žrelom varnejši, oklenite se nas Kranjcev — zložimo se I Utopljajočemu je vsaka bilka nada rešitve, in mi bi ponujano zdatno pomoč odvrgli? Na nekdanjih taborih smo navdušeno se izrekali za Slovenijo — politična modrost nam sedaj svetuje Ilirijo. Združenje vsili Slovencev je »vrha narodnega programa, od tega nočemo, ue smemo odstopiti. O, ko bi pokojni Lovro Toman bil še med nami, bi pač visoko držeč svoje geslo „složirao se I" jadrno popotval od mesta do mesta: Trst, Gorico, Liuhljano, Maribor, Celje, Oeljovec skle-paje krono Sloveniji. No, duh njegov biva še nad nami in naravna moč narodnosti nas razdrobljene po raznih deželah edini; še posebno pa ravno sedanji sovražnik steguje svoje kremplje po bratih unstran Soče in po Trstu. Tedaj kedo bo nam, kedo Kranjcem zameril, ako naj pred delamo za združenje Primorja s Kranjsko? Kadar to dosežemo, bomo jeden močen korak bližej skupnej Sloveniji. Sedanji čas je temu prvemu koraku gotovo ugoden. Slavna vlada spregleduje, da treba vselej zvestim Slovencem pomagati, ako hoče Primorje sebi ohraniti; kajti sami primorski Slovani bi se pač težko vspešno branili laškej gibčnej sainogoltnosti, a s Kranjsko zjedinjeni dosti omočnimo, ter se tudi ohranimo bodočoj Sloveniji. Tedaj ne manjka nam razlogov , da se navdušujemo za Ilirijo. Lo na delo I ,,Slovencu" smo i/, srca hvaležni, da je sprožil misel o potrebnem shodu. Treba le še nekoliko osobnega poraznimi med prvaki v Ljubljani, Gorici in Trstu, a shod bo zagotovljen. Naprej! Domače novice. V Ljubljani, 11. unija. (DeŠelni odbor) je v seji 4. t. m. pritrdil predlogu krajnega šolskega sveta, da se pro-vizorui nadučitelj Janez Vrešič v Leskovcu de-linitivno potrdi v dosedanji službi. (V glavni odbor za obdelovanja močvirja? sta bila 5. t. m. od skujiine posestnikov iz Trnovega, Gradiša, Karlovškega predmestja in Stepanove vasi izvoljena z veliko večino glasov gg. Bavdek, župan Udmatski, pa Fr. Babnik, posestnik iz Bizavika. Namestnik je g. Frane Peterca. („Tagblatt" v št. 101) surovo napada duhovnika v V,, ker je za pogreb nekega sobrata (in sicer za zvonenje, sveče, pokopališče, cerkovnika iu duhovnike) računil 58 gld. 52 kr., češ, da je bil ta račun z dvojno kredo pisan. Koliko, vprašamo, bi bil računil Doberletov zavod , če bi se bila njemu izročila skrb za pogreb omenjenega gospoda? Gotovo ne 58, ampak najmanj dvakrat 58 gld. (Vred porotnimi sodnijami), ki so tukaj prično v pondeljek, se bodo imeli zagovarjati. 13. maja: Sleme Martin zarad uboja,Kisenba-cher Terezija zarad požiganja. 14. maja: Vad-nal Marija zarad požiganja. 15. maja: Lazar Jožef zarad ponarejevanja kreditnih papirjev. 16. maja: Skumavec Jera zarad detomorstva; Skorjanec Janez zarad ropa. 17. maja: Ahliu Jožef zarad ropa. 18. maja: Simšič Marija zarad požiganja. 20. maja: Janša Tomaž in Trobec Anton zarad požiganja. 21. maja: Parambek Julija zarad goljufije. 22. in 23. maja: Bole Franc zarad roparskega umora. 25. maja. Zavrac Janez zarad težkega telesnega poškodovanja. (Naznanili) živinorejcem Kranjskim.) Gosp. J. F. Seunig, odbornik družbe kmetijske, je radostno kakor prejšnji čas vstregel želji od-borovi in se podal v gornje Štajarsko, da ondi za še ostali znesek državne subvencije nakupi kakih 12 — 14 telic in juncev žlahnega Muri-škega rodii (Miirzthaler Raeo). Prodajala po navadni javni dražbi se bodo taživinčeta (sive barve) 22. dne tega meseca (to je, v sredo teden) na dvorišči gostilnice „zum Bairischen llof" na Dunajski cesti blizo železničnega kolodvora dopoldne od '.». ure naprej. Naj naši gospodarji ta razglas že zdaj na znanje vzamejo. (Vstanova .lan. Sluh arja) za učiteljsko vdovo je za čas od 1 avgusta 1877 do 1. avg. 1878 razpisana. Prošnje naj se po čč. fajroo-štrih oddajo do konca julija škofijskemu kon-zistoriju. (iSad. sedunjega šolstva) kaže se žo tudi pri profesorjih. Na gimnaziji je obolel profesor M. VVurner, daje prosil odpusta, in na realki je v odpustu že nekajčasa profesor K. Ziakov-ski, da si odpočije za potrebo. — Na Češkem so kakor po srednjih šolah — tudi po ljudskih četrtek vzeli za šolski dan, sredo in soboto popoldne pa odločili za počitek. Zoper to naredbo sr glasijo zaporedoma občine, iu iz okraja Sede-čanskega so unkrat. dali pritožbo, da je zdaj treba po zimi šolske sobo kuriti vse dni v teden, in jim stroški silno naraščajo, kjer jo po več razredov, m so davki že tako prehudi. Prej se je ob četrtkih nekaj prihranilo. — Ljudje so sini ter tje tako ubožni, da imajo samo eno obleko. (/jCji meteor), ognjena krogla z dolgim repom, bil je v četrtek zvečer proti 8. uri videti v Ljubljani proti jugu-izhodu. Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Matija Kadunc pride za administratorja v Preloko; čast. g. Janez Vrščaj, fajmošter v Stopičah , in č. g. Anton Čibašek fajmošter v Škocijanu pri Turjaku, gresta v pokoj. C. g. Anton .Sovine, pokojen duhoven tržašče Škofije je umrl v Spodnjem Tuhinju 10. aprila, č. g. Janez Olipič, fajm. v Koprivniku pa 8. t. m. li. 1. P. — Razpisane so fare: Škocijan pri Turjaku 10. aprila, Ilotederšica 24. aprilu, Stopiče 3. maju, Šmartin pri Litiji iu Planina pri Metliki pa 4. maja. V Goriški nadškofiji: čast. g. Jan. Nep červ, dosedaj vikar v Sedlu, gre za vikarja v Loge; na njegovo mesto pride č. g. Martin Leskovec, dosedaj vikar v Trnovem. — č. g. Valentin lirezavšič postal je drugi kaplau v Tominu. — Č. g. Fr. Mozetič, vikar v Vertojbi pri Gorici, je šel v pokoj. — Umrli so čč. gg Luka Močnik, vikar v pokoji, 23. sušca v Str-žišči; Valentin Zbogur, vikar v pokoji, 3. mul travna v Kanalu, iu Andrej Uršič, bogoslovec letu v Gorici, 4, vel. travna. lt. 1. P. — Iz Novega mesta .-e bodo 8. ba-talijon lovcev preselil v Koper. — Služba s o d n i j s k e g a sluge i Krškem je razpisana. Prošnje naj se do 4 juuiju oddajo kresijskemu predseduištvu v No vem mestu. — Znani g. S e i d 1 in „S 1 o v. G o s p o-dar" se bodeta kakor piše „Oosp.", vendar že enkrat srečala pred porotno soduijo v Celju; pismeno tožbo za porotnike je g. Seidl vložil 24. aprila. Pravda bo zanimiva, za enega pogubna! — Konkurzui izpit delajo v Mariboru čč. gg. Jakob Pečuik, Anton Merčnik, Anton Merkuš, Janez Simonič iu Jožef Tombah. — K a m n i š ka n a rodna č i t a 1 n i c a napravi v nedeljo dne 12. t. m. veselico s sle dečim programom: 1. Zelje, samospev ssprem-Ijevanjem na glasoviru , uglasbil Ant. Nedved. 2. „Pes in mačka'1 veseloigra v l dejanji. 3. Smešna tombola (JuMombola). 4. Ples. Vljudno se vabijo k obilni vdeležbi vsi čast. gg. udje, ki naj blagovolijo tudi sposobne neude seboj pripeljat. Začetek ob H. uri zvečer. Odbor. — Mitnica na reški cesti se bode 23. t. m. v Vremab na Notranjskem za čas od 1. junija 1878 do 1. junija 1880 po očitni dražbi dala v najem. „Gosp." — Letina. Piše se nam. Na goriškem imamo letos veselo nado, da nam bo Bog dal obilno pridelkov. Po gorah nam mokra spomlad zagotovlja obilno sena, drevje polno cvetja obeta mnogo sadja, in sejanje tudi lepo napreduje. Po Vipavi in Brdah prodajajo žečrešnje, trta kaže lepo in žito tudi ne zastaja. Vsaj nam je pa tudi potrebna dobra letina, kajti slabe letine in veliki stroški so pripravili kmeta v velike stiske. Hrošči pak nam delajo preglavico. — Kdor si zna pomagati. Zdravnik: „Pa gospod sodnik, kako ste včeraj mogli imeti fie sodnijsko preiskovanje, potem, ko smo že bili izpraznili lepo vrsto steklenici"1 Sodnik: ,0, to je prav lahko; dal sem spisati v zapisnik: Zatoženec ui mogel zaslišan biti zarad pijanosti." obu v Loki. 1. I .okiu iz Sturije v Vipavi. 3. Zad-nik v lliftrici. 15. milja: 3. Selak iz S«1h , v Idriji. 3. l)e-bevee iz Slavino v Senožečah. 3. Stradjot iz Ne-verk, 3. Čepek iz Novo Žičo, obu v Postojni. 3-Strumbelj iz TomiSljii, Krogar iz Dragomera, oba v Ljubljani. Umrli ho: Od (i. do 9. maja: Andrej Žitnik , con. kr. blagajn, vodja 82 1. , videči ntaronti. Frideriku Možina, olic. hči 17 lot, Guido llayne, dnvk. otrok otrok 1 lota 7'/i lotu, za mišico. Franc, Landivirtli, del. Naj primernejše darilce za pridne otroke ste po v os ti: t. Iluiuiiii. ali KtMliiji dnevi •IcriiKUlciiMi, iu 2. '/ndnji dnevi Ogleja. Knjižici obsegate okoli 180 strani in se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-nifttvu „KI»veiieti", ki po želji preskrbi ludi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, pljučnico, Amalija Jordan, dobi eno knjižico po vrhu. (7) kroj. o. 1 1., za mišico. Marija OiiHt.1 , c. k. poštnega oGcijala hči II I. , za vročinsko boleznijo Janez Smukitvcc, deželni vradnik 53 I., za mrtudom. Jožef Po in , kutj. o. 2 m., za vodeno glavo. Marija Verliie, poncnt. ž. 7(i I. , za vtriplj. pljuč. Koza Valanii, pontrož. o. K m., za vnotico vratu. Najnovejša in najizvrstnejša podoba papeža Leona XIII., oljnotis, v veliki obliki, (18 cent. visoka m 57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem okviru se dobiva po 15 gld. (ki se zamorejo plačati tudi v treh mesečnih obrokov) pri Kari Tlll-ii, (H) knjigarna in pront,» (14110 — /AhIh renta 72.—. - IHBOlntJio tlr/.avn.> pimojilu 113 75 ItHiiUin« ulici)« 804 — Krudil.ii« »hiM)H 21 fi,— London 121.60 -- 8r«tir.. 105.10.— (,'.<«. kr aakini 5,7:1. 2'» Imnicov '.I.72. Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. I hektoliter znaša 3w/ioo mernikov. It e t i Koži ( hektoliter ( mernik ( hektoliter ( mernik Eksekutivne dražbe. H. maja: .'I. Hedmak in Nadajnega mila, 3 HitnSič. iz Strnjenega, oba v Postojni. 2. Serov iz Malega Korena, v Krškem. 3. fiuklj e iz Uorenje JLokvico, 3. Mnljnšic. iz Jiakovra, oba v Metliki. 2. Storžinar iz Dcvnie in 2. Vernik iz Stare Loke, , . ( hektoliter Ječmena ; ., ( mernik Ajde Prosa Turtflce Ovnu ( hektolitoi ( mernik ( hoht.olitor ( mernik (hektoliter ( mernik ( hektoliter ( mernik V I.jiih- V Novom v Kriuiji V Hoilrii- V Muri- V 1'fujti VOrmu9.ii V Coluvoo VZugrnlm Ijnni meniti žici buril gl. | lir. g'- I I"'- K'- i kr. gl. | lir, gl. | lir, gl. | kr. gl. ' lir, gl. ] lir. gl. ) kr. !l 78 10 24 10 '10 11 8 It 40 8 80 H !»<) >) 8 90 ;i — :i r./i « 20 :i 10 2 77 2 70 2 7:t 2 70 2 73 I! 60 7 (i 82 — — B 30 B 50 0 50 B 41 7 — 2 — 2 15 2 10 — - 1 04 2 2 —1 i)8 2 — 5 811 B 50 5 85 5 8B 5 80 5 50 5 40 O f.O 5 20 1 85 2 1 hO I HO I 78 I «3 1 55 2 — I ,51! I! 60 O i« (i 82 00 60 7 80 I! 70 4 17 B 14 7 40 2 — l 83 2 10 2 — 2 30 2 (I I 21! 1 80 2 30 B HB B 60 B 50 B 20 B 40 (i BO 7 80 4 /|B 7 lil) 2 IO 2 2 1 90 1 97 2 3 2 40 I SO 2 3« 7 22 7 18 7 7 82 B 30 B 60 B BO 6 18 B 40 2 25 2 24 2 10 2 40 I 94 2 3 2 53 I 00 1 97 3 68 3 67 ;s 25 .! 95 ,'J 50 3 50 25 ^ 12 3 20 t 10 1 10 I 1 20 1 8 I 8 1 — - 96 — 98 I