108. žtcilllH.
I liikljiil. i srrto, II. uji 1913.
XLVl. lulo.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B          ^^^^^^^^^V^B          VI^^^^V             HMH^^^^^^^^H^^^^                 ^HHHI^H^^^B ^^^^^^^^^^^^^™        ^^^^^^^^^^^^^P                                            ^^^^^^^^^^^^B          ^^^^^^p         ^^^^^^^^^^^^B P^B^Bsb^^      ^■■^■^■^■^^^^^^       ^^^^^^^^^»
.Slovenski Narod* vdja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.   ••••-•    K 24 —
pol leta  .   .-■;.,• ?•   •    p 12*—
četrt leta     •{•*••;.   .    .   6*—
na mesec    •   • T*   •  «   .    9   2 —
v upravništvu prejeman:
ćelo leto.   .   .   .   #   .   .   K  22 —
pol leta   ..   #   ....    „  li-—
četrt leta*   ••••*..    .    550
na mesec     •••••♦    .    190
Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnallova »lica št 5 (v pritličjn levo.) telefon Št 34.
Isfcft|a vsak dam ivrter livimoal nadelt« in praznike,
Inserati veljajo:  peteros+opna  petit vrsta  za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   većkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd,
to je administrativne stvari
■                 Foaamesaa stevilka velja 10 vlnarjev.   —■—
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna ttakarna" telefon st 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                i
ćelo leto.......    K 25*—
pol leta.....•   .     » 13—
četrt leta     .•••••     •    650
na mesec    .«••••     •   2*30
za Nemčljo: ćelo leto .   •   •              .   .   K 30*—
za Ameriko in vse druge UeŽele; ' ćelo leto.......K 35.-i
Balkan.
Dunaj, 13. maja.
V Londonu bo te dni podpisana pogodba o prelitninarnem miru. Po nazoru angleskih političnih krogov bo ta pogodba obenem tuđi definitivni mirovni instrument, kajti vsa de-tajlna vprašanja bodo resili balkanski zavezniki v pogajanjih z velesila-mi in ne s Turčijo. — Porta ođstopa mesto drugega kontrahenta Evropi, ki je prevzela ureditev vseh teritorijalnih in gospodarskih podrobnosti. Kuratorsko nalogo so prevzele velesile naravno v svojem lastnem interesu in njihovo stremljenje ne gre za tem, varovati na prinieren način in v dosežni meri turske koristi, pač pa doseći za sebe kolikor mcžno velike ugodnosti — seveda na račun balkanskih držav. Politična zgodovina balkanske krize bo morda enkrat dognala, da so balkanski diplomati sami zagrešili, da se je mogla intervencija velesil tako intenzivno razviti, da diktira Evropa mirovne po-goje in odloča koliko svojih Uspehov smeio balkanske države pridržati in koliko ne. Položaj pa je danes vse-kakor tak. da zaveznikom ne pre-ostaja ničesar drugega, kakor ukloniti se. Zaradi tega je nekoliko nerazumljivo, da se je grška vlada do zadnjega trenutka upirala akcepti-rati zadnjo nosredovalno noto vele-sii. Boigarija jo je morala kcnčno prisiliti z grožnjo, da bo sicer primorana podpisati preliminarni mir na fastno pest in faktično je bil botgar-ski poslanik v Londonu Madjarov pooblaščen podpisati, če treba, pogodbo še preje predno prispejo v London oficijalni  bolgarski  delegati.
Za Grško je seveda težko se brezpogcjno podvreči odločitvi ve-lekabinetov ter resignirati že v na-prej na vsak ugovor proti resitvi onih zadev. na katerih ima predvsem ona največji interes. Bclgarija je morala Evropi žrtvovati mejo Sa-ros-Midia. Srbiji so odvzeli velepo-sianiki dohod na morje in ji izrezali ogromni albanski kos, Crna gora je morala predati Skader, — operacija se naj sedaj izvrši nad Grško. Njene pridobitve v Albaniji bodo silno obrezane, njena narodna in osvobo-
diteljska prava na egejskih otokih potlačena. Ne le v prilog Turčiji, temveč v direktno korist enega iz-med »sodnikov sveta« — Italije, ki svojega namena, anektirati Rhodos in skupino nuilih otokov v južnozahod-nein delu egejskega morja niti ne skriva vcč. Za Grško bodo te izgube tem bolestnejše, ker so narodne iz-gub~ v pravom pomenu te besede.
\ se balkanske države pa imajo pripravljene tuđi protiračune; Boigarija bo prav gotovo z veliko vne-mo za^rovarjala svoje stališče glede vojne odškodnine, Srbija se bo vztrajno zavzemala za korekturo albanske meje pri Prizrenu in Dja-kovi ter urgirala vprašanja trgovin-skega pristanišča ob Adriji, Crna gora bo zahtevala financijalne in teritorijalne kompenzacije za Skader. Tako gladko pač pogajanja ne poj-dejo, kakor si to predstavlja angle-ški oiicijozni članek v »Timesu«, ki meni, da je vsak ugovor proti volji veleposlanikov odveč in brezuspe-šen.
*
Oficijelno belgradsko poročilo potrjuje danes, da traja srbsko-bol-garski spor naprej in da so bile vesti o že đoseženem principijalnem kompromisu med obema zaveznikoma prezgodnje, prezgodnje pa tuđi poročilo, da se je Srbija podvrgla ru-skemu razsodišču. Stališče Srbije se principi jalno razlikuje od bolgarske-ga. Boigarija se opira na razdelitve-no pogodbo, ki naj tvori podlae:o za resitev razdelitverega spora. Srbija pravi, da treba to pogodbo poprcie revidirati ter navaja za to svojo za-htevo že znane argumente. Konsekventno temu svojemu stališču se Srbija tuđi ne more podvreči razsodišču Rusije, ki more razsoditi, ako se lahko opira na pravno podlago pogodbe, katere Srbija ne more vcc kot veljavne priznati. Po mnenju srbskih politikov bi mogla torej Rusija v sedaniem stanju spora vršiti le nalego posredovalca, nikakor pa ne arbitra.  _
Spor mora sicer v kra-kem za-vzeti konkretno obliko in splošno se pričakuje, da se kritična njr rova faza skoraj pojavi. Včeraj zvcer se je vršil v Belgradu izredni i; inistrski svet,   ki je po zanesljivih i; formaci-
jah definitivno formuliral srbsko stališče. Vrhovni poveljnik srbske armade, general Putnik je dal vpo-klicati vse na dopustu se nahajajoče vojake in častnike, Bolgari prevaža-jo svoje čete izpred Cataldže v Ma-kedonijo . . . Jugoslovanski politični krogi upajo še vedno trdno, da se bo posrečilo najti kompromisno formulo, katero bodo mogli tako Srbi kakor Bolgari akceptirati.
Kot dobro znamenje se označuje dejstvo, da med srbskim in bol-garskim vojaštvom ni prišlo do onih obžalovanja vrednih dogodkov, kakor med Bolgari in Grki. Vendar pa nesporno bolgarsko-grški spor ni tako globok in politično opasen, kakor srbsko-bolgarski. V Atenah so začela marveč že oficijalna pogajanja, ki bodo brezdvomno uspešna, ker so Bolgari, kakor se zdi, že naprej priznali Solun za grško posest.
Balkanski dogodki bodo vzbu-jali v najkrajšem času ponovni interes evropejske javnosti.
Raho je pcstfl! dr. Šusteršič dežBlni glovor na Rrpjshem!
Po odMopu pl; Šuklftta od me-sta deželnega glavarja na Kranj-skem je nastala glede njegovega na-slednika v stranki velika zadrega. Da hrepeni po tem dostojanstvu dr. Šusteršič in Še bolj njegova časti-hlepna soproga, ni bila nikaka tajnost za poučene kroge, ravno tako pa se je vedelo. da je pravi spiritus rector ćele stranke, dr. Krck, odločen nasprotnik te kandidature. Dr. Krek je namreč kot socijalist po preprica-nju od nekdaj nasprotnik kumuliranja uradov in stoji že mnogo let na stališču, da je izvrševanje državno-zborskega mandata nezdružljivo z dostojanstvom deželnega glavarja. Ker Susteršiča v državnem zboru ni hotel pogrešati, se je na strankarskih konvetikelnih zavzemal za izvolitev koga drugega, v tem specijalnem slučaju za državnega poslanca in pred-sednika c. kr. kmetijske družbe Fra-na S. Povšeta, kateremu je prej moč-no nasprotoval, češ da je preveč konservativen, od katerega je pa pričaKoval, da na željo stranke odlo-
ži svoj državnozborski mandat, če postane deželni glavar. Tuđi nikdar prikrivana nenaklonjenost dr. Kre-ka napram gospe Šusteršičevi — ocikar je deželna mati, je samo enkrat z njo govoril in še to samo da izpol-ni meni dano obljubo — je morda pomagala, ga zavzeti proti nominiranju dr. Susteršiča. Izjeinoma so v tej stvari soglašale Krekove želje z že-ljami vlade, katere oficijalni kandidat je bil v uradnih krogih splošno spo-štovani in priljubljeni državni posia-nec Povše. To pa seveda ni bilo po Šusteršičevem okusu in ker zažeije-nega cilja ni mogel doseči po javni poti, je pač krenil na stranska. Šel je kot načelnik stranke k min. predsed-niku grofu Stiirgkhu in mu obljubil kot protiuslugo, če bo imenovan za deželnega glavarja, da se stranka iz opozicijske stranke premeni v vlad-no stranko in da enkrat za vselej opusti obstrukcijo. Stiirgkh je to kupcijo toliko laglje sklenil, ker mu je Šusteršič rekel, da nima Povše r-obenega vpliva na stranko in da ne bo stranke nikdar imel za seboj. Povrh je Šusteršič v »Reichspošti« in v drugih mu pristopnih časopisih lan-siral vest, da je v najboljši moški dobi stojeći Povše prestar in telesno preslab za to dostojanstvo. Vrnivši se domov, je potem v takih stvareh ze-lo naivnemu Kreku pripovedoval, da ga je ministrski predsednik s po-vzdignjenimi rokami prosil, naj pre-vzame težko mesto, tako da nikakor ni mogel odkloniti. Za to felonijo je izvedel Krek sele dosti kasneje in sicer slučajno. Stiirgkh jo je namreč v trenotku veiike nevolie povedal dr-žavnemu poslancu vitezu Pogačni-ku, ki je seveda to vest še gorko ne-sel Kreku.
To bi se bilo vse dobro in lepo prencslo in mir bi bil ostal ohranjen, A tedaj je nastala ta nesrečna balkanska vojna in vsled te je latentna Cuvajeva kriza na Hrvaskem postala akutna. Treba je bilo priti z barvo na dan in izpolniti dano obljubo. Naj-lepši delegacijski govori v Budimpešti in lojalnosti cedeči se uvodni-ki v »Slovencu« nišo imeli za mini-strskega predsednika nič pomena, če je divjala v državnem zboru obstruk-cijći proti proračunu. Ministrski predsednik je zahteval,    da se izpolni za
njegovo konivenco garantirana irft« obljuba in da poneha obstrukcija. Te zaveže pa Šusteršič nikakor ni mogel izpolniti, kajti brez ozirov na njegove obljube ali morda prav zaradi njih je zlobni dečko Krek na Franče-vem ringu trobil generalni juriš na državne potrebščine. Šusteršič se je naglo peijal iz Budimpešte na Dunaj, toda — joj tuđi to potovanje ni imelo uspeha in znamenita večerna kenferenca v hotelu Hammerand^ kier ima Krek na Dunaju svoje stanovanje, sicer ni sklenila ustaviti obstrukcijo, pač pa odstop dr. Susteršiča od načelstva.
V zvezi s tem bodi takoj ome-njeno, da je bila vlada po Brafovi smrti pripravljena koncedirati portfelj poljedelskega ministra Jugoslo-vanom, da pa se je to koncediranje razbilo ob Šusteršičevi osebi. Vlada namreč ni hotela in ni mogla imenovati Susteršiča, ker so alpski nemški nacijonalci izjavili, da bi to smatrali za casus belli in so proti Šusteršiču ugovarjali tuđi konservativni Polja-ki. S Povšetom pa, ki bi bil tako vladi kakor vsem strankam brez razločka zaradi njegove prislovične spodobnosti in njegovega temeljite-ga strokovnega znanja zelo všeč, se je bilo bati, da se pridobi sicer izvr-sten parlamentaričen minister, toda brez stranke. In tako so ostali Jugo-slovani brez legalnega zastopnika v, kabinetu. Kakor rečeno, bodi to le mimogrede  omenjeno.
Šusteršičevo deželnoglavarsko delovanje je znano. 60.000 kron davč-nega denarja za priredbo privatnega stanovanja v deželnem dvorcu, sezi-danem sele pred nekaj leti — a no-ben akt o pravem času rešen! Gospod deželni glavar je na Dunaju, v Budimpešti in politizira in spletkari, dočim sedi njegov namestnik dr. Lampe za tretjino njegove plače od 9. ure zjutraj do S. zvečer v uradu ter rešuje deželne posle in dostikrat še gorkega obeda nima, ker doslovno nima časa ga zavžiti. Zato pa se vozi deželna mati oficijalno h »konenim skušnjam« »gospodinjskih tečajev« in prireja soareje, za katere si na-roča ribe iz Trsta, pularde iz Gradca,sočivjeizGorice in posebnosti ćelo z Dunaja, ker — kakor je meni rekla — na Kranjskom sploh nič vžitnega
LESTEK.
Hotarjesa sabija.
Spomini strahapetnega junaka.
Francoski spisal Louis d* Hurccurt^ preložii Madimir S v e t e k.
(Dalje.)
Začetkom meseca aprila je pri-^el podprefekt na revizijski turneji v Noisy. Bil je to gospod Lefoulon de la Rate, izboren in marljiv uradnik, jako vljuden mož, s katerim sem go-jil družabne stikc.
Po tradicionelnem banketu me je poklical na stran ter mi dejal:
—  Dragi Bourdonnois, od vlade Vam imam sporočili neprijetno pri-peročilo in laskavo ponudbo.
—  Govorite, gospod podprefekt, sem odgovori! nekoliko iznenađen.
—  Pazite na svoje besede in na to, s kom občujete. Gotove neugodne govorice o Vašem političnem mnenju in Vašem političnem občevanju    so
prišle   do   ušes-------visokostoječih
oseb ter bi Vam zamogle v Vaši poziciji kot uradha oseba povzročiti velike neprijetnosti.
—  Verujte mi, sem dejal, da me to zelo žalosti. Jutri bom izrazil gospodu   abbeju Potenciel...
—  Tiho! Tiho! je dejal smeje se gosood Lefoulon de la Rate. Ne ime-nujmo iroen.     Sicer bo pa oseba, o
kateri govorite, zapustila Noisy-le-Bar ter bo šla v majhno faro na de-želo premišljevat o neprilikah, ki jih povzroči predolg jezik. Kar pa se tiče Vas, se nudi baš rnomentano prilika, da javno manifestirate svojo vdanost do obstoječih razmer. Formujejo se stotnije nacijonalne garde v ćeli se-verni Franciji, Sestavljene morajo biti iz dobromislečih državljanov in na visokem mestu bi Vas z veseljem vi-deli sprejeti poveljstvo ene izmed njih po Vaši lastni izberi.
Ponudba me je tako iznenadila, da sem zaniogel samo zajecljati nekaj opravičilnih besed o malenkost-nosti mojih vojaških dispozicij, miro-Ijubnem značaju svojega opravila i. t. d.
—  Premislite    resno,    je    rekel podprefekt, ko me je zapuščal, z neko gotovo  hladnostjo.  Ne  odklonite  la-hkomiselno;  utegnili bi bridko obža-lovati- Sicer pa Vam ne bo treba de-lati nikake resne službe, ker ne boste nikdar poklicani v vojno.
Prišel sem domov, trdno odločen, da ne sprejmem. K nesreći pa sem storil nesmisel, da sem Sporočil svoji soprogi ponudbo, misleč, da se bo smejala kakor jaz.
V moje veliko začudenje pa se je nasprotno tako] pri prvih besedah vnela, rekoc, da ie treba akceptirati z navdusenjem in prositi podprefekta za stotnijo grenadirjev.
— Grenadirski stotnik — nas so-sed, odvetnik Raitrecy, ki si toliko domišliuje. ker ie farni cerkveni klju-
čar, bo poginil od zavisti; in kožuho-vinasta čepića ti bo tako lepo pristojala! lo je gorko in komodno pokrivalo, izborno za te, ki se tako hitro prehladiš.
To pot sem se jezil ter ji zapo-vedal, da rne pusti v miru.
Začela se je kujati.
Prihodnji dan ie bila voda za ra-ziranje mrzla; čeviii slabo namazani; na srajci so mi manjkali gumbi in sobarica je imela preveč opravila, da bi jih bila prisila nazaj. Vse jedi so bile pokvarjene; ogenj ni hotel goreti itd. Razumei sem in priznal sem se pre-maganim.
Šel sem k podprefektu in na njegovo ponovno zatrdilo, da se nacijonalne garde ne bodo nikdar upora-bile zunaj Francije, sem sprejet poveljstvo  kompanije  grenadirjev.
Takoj mi je naročila soproga uniformo in treba jo je bilo videti, kako ponosno je stopala ob moji roki, kadar sva šla 15. avgusta, na Sv. Na-poleona dan, skupaj k maši ali pa de-lala oficijelne obiske.
Sicer pa v prvem času to imenovanje ni prineslo velikih izprememb v moje življenje. Stotnija se je zbirala jako poredkoma, ker ni imela orožja za vežbanje.
Meseca junija smo izvedeli skoro istočasno o napovedi vojne Rusiji in o tem, da je prekoračilo 600.000 mož velike armade Njemen.
Oskar Blaimisset, moj prvi pisar, ki sem ga dal imenovati sergent-
majorjem, ali narednikom svoje stotnije, se je oprijel od tega dneva dalje najbolj divjih ahr. Pustil si je brke rasti, trdil je, da ne more več govoriti, ne da bi pri tem preklinjal kakor kak voznik, in delal poskuse v kaje-nju pipe, ki pa so bili k sreći venčani z največjim neuspehom.
Medtem so postale novice o ar-madi manj ugodne. Kljub krvavim bitkam pri Vitebsku, Smolensku in pri Moskvi, se je vojska zavlekla.
Blaimisset je motil zvečer naš boston s tem, da je udarjal s pestjo po mizi ter izjavljal, da cesar spi: da je treba pasti kakor blisk po starem Kutuzovu in ga naklestiti kakor zasluži.
Vraga! je kričal, zakaj Napoleon ni poslal k veliki armadi grenadirjev stotnije Bourdonnois?
Nujno sem ga prosil, nai ne raz-širja te vrste govoric, ob katerih mi je pretresal mraz mozek in kosti.
Naposled, meseca decembra 1S12. smo izvedeli iz 29. buletina o nesrečni retreti iz Rusije. Sledila so novačenja en masse leta 1813. in šaška vojska.
Gospod Lefoulon de la Rate je pospešil formiranje nacijonalne garde. Vsi premožnejši ljudje v Noisvju so morali vstopiti v mojo stotnijo, ki je štela nad dvesto mož. Oblekli so se na lastne stroške in vežbali smo se bolj pogostokrat kakor preje. Vendar pa nismo mnogo napredovali. Krivo temu je bilo naše smešno orožje. Zakaj, bodisi, da je primanjkovalo pušk,
bodisi, da nam nišo zaupali, izročili so nam samo pike.
Pa še te so bile najrazličnejšifi modelov!- Helebarde, pertiizane, espontoni, korseke, ronkone, volovski jeziki, bojne kose, bojne vile iri vsakovrtno drugo morilno orodje je štrlelo v pisani raznoličnosti nad mojo četo ter ji dajalo precejšno podobnost z monstruoznim ježom.
Kar se tiče Blaimisseta, j*e bi! ambulantna zbirka orožja. Iztaknii je, ne vem kje. bakreno espingolo z raz-širjeno cevjo, za pašom je imek vse-polno vsakovrstnih pištol in bodal, po petah pa mu j*e bila dolga sablj'a. Po-leg tega si je prisodil kot narednik bojni bič, ali svinčeno kroglo na verigi, ki nam jo je bil poslal VincenskI arsenal.
Ta ljubki instrument, sestavljen iz kratkega, z železom okovanega roenika in verige, ki je nosila veliko svinčeno maso, iz katere so strlele železne osti, Se bil strah njegovih so-sedov.
Sicer pa sem vedno upal, da nas ne bodo nikdar potrebovali, in nove zmage pri Bautzenu in Lutzenu so me krepile v tem prepričanju. Toda nesreća pri Lipskem mi je meseca oktobra 1813. odprla oči. Drugič v enem letu se Je Napoleonova vojaška sila zrušila, in preverjen sem bil, da bo Cc}?A sedaj, v svrho nadaljevanja Vf>: ii^ice iz vsakega lesa. (Dalje prthodnjič.)*
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
108 štev.
tij dobiti. Če bi hotel kdo verjeti njenim besedam, bi moral sploh misliti, da je gospa deželna glavarica s svojim stalisčem jako nezadovoljna. kVsaj meni se je večkrat pritoževala, da se je njen mož edino le iz »patri-jotičnih* ozirov dal pregovoritu da ie vzel težko breme naše, da je pa moral domovini storiti to žrtev, ker pač na celem Kranjskem ni nikogar, pa že prav nikogar* ki bi bil v stanu jn zmožen dostojno opravljati dežel-no glavarstvo. Oba pa upata nujno, da se ta čas trpljenja bliža svojemu koncu. To tuđi jaz verjamem; morda bo še prej konec, kakor bo gospe de-želni glavarici všeč. Seveda se lah-Ico zgodi, da za premembo namesto Bavzgor, zleti enkrat navzdol.
Kamila Theimer.
Parlamentapicne zadeve.
Državni zbor. bo imel ta teden iive seji, in sicer v četrtek, 15. t. m. ln v petek, 16. t. m. Obe seji bosta le kratki, da ostane dovolj časa za po-svetovanje in določitev nadaljnega parlamentaričnega delavnega programa. Krščanskosocijalni postanci, socijalnodemokratični poslanci in nemški »Nationalverband« bodo imeli v četrtek pred plenarno sejo konference.
VČeraj popoldne se je vršil dve-urni ministrski svet, ki se je bavil s predpripravami za zasedanje držav-nega zbora. Poslanec dr. Konstantin Lewyckij je bil od 4. do 5. pri min. predsedniku in grof Stiirgkh mu je sporočii imenovanje dr. pl. Koryto\v-skega za ces. namestnika v Galiciji %n pa razpust gališkega deželnega zbora. Obenem mu je tuđi sporočii, da se bodo vršile volitve še tekom poletja. Vlada je s tem ugodila prijateljem volilne reforme in grof Stiirgkh je izrekel upanje, da bo imelo to ugodne posledice v drž. zboru. Nekateri menijo, da pomenja imenovanje Korytowskega srečno re-šitev, ker je kot krakovski konserva-tivec za volilno reformo in ker kot tak nudi jamstvo, da se bodo volitve v deželni zbor izvršile v zmislu prijateljev volilne reforme. Določeno je, da bo min. predsednik, ki je vče-raj konferiral z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom, v prvi seji dr-žavnega zbora podal izjavo o zuna-njem položaju, seveda oziraje se na še nerešene diplomatične akcije. Krona in voditelj zunanje politike sta mnenja, da se moraio parlamentarci izogibati razpravljanju o še nereše-nih vprašaniih, da onemogočijo ne-ugoden vtisk. Pravijo, da je stvar diplomacije, izkoristiti mir ter pričeti akcijo za napovedano gospodarsko zbližanjezbalkanskimi državami.Vla-da ima najstrožje direktive, da prepreci že v kali vse govorniške ekscese. Vlada bo zbornici predložila proračunski provizorij, ki odgovarja finančnim razmeram in v katerem se bo le toliko zahtevalo, kolikor se potrebuje za redno upravljanje dr-iavnega gospodarstva.
Dogodki na Balkanu.
Ob 2. popoldne.
Danes ob 2. popoldne prevzame-Jo mednarodne čete Skader. S tem je rešena čast Evrope. Baje se v Skadru prebivalstvo že pripravlja na slavnostni sprejem tujih čet. Tisoc mož bo prikorakalo v mesto in pre-vzelo kar so Crnogorci s krvjo in vztrajnostjo pridobili. Tako je za enkrat rešeno skadrsko vprašanje in mesto pod zaščito velesil dokler se ne odloči usoda Albanije. Že sedaj pa delujeta v Skadru avstrijski in itali-janski pomožni oddelek, ki prehra-ntujeta nekako 30.000 ljudi. Izpočet-fca so bili to človekoljubno deio pre-vzeli Crnogorci sami, odkar pa sta dospeli v Skader pomožni ekspediciji* je odpadla za Crno goro ta dolž-nost, Istočasno, ko stopijo mednarodne čete v Skader, se prekliče tuđi blokada crnogorske obali.
*     *     * Mirovni protokol.
Iz Sofije poročajo, da je bolgar-ska vlada naročila svojemu poslaniku v Londonu, da podpiše preliminarni mir. Ob enem je bolgarska vlada obvestila vlade svojih zaveznikov, da naj tuđi brez odlašanja na-roče isto svojim poslanikom.
To vest iz Sofije potrjuje tuđi Reuterjev urad, ki pravi, da je dobij boigarski poslanik v Londonu včeraj zjutraj brzojavno instrukcijo, da naj podpiše preliminarni mir. Grški m srbski delegati za mirovna pogaja-nja do nedelje dopoldne še nišo bili obveščeni od svojih vlad, da naj se pridružijo bolgarskemu koraku, v tem pa ni iskati morda nesporazum-ljenja. Večina mirovnih delegatov se nahaja že v Londonu in splošno se qričakitfe, da se erične že prihodnie
dni formalno zasedanle mirovne konference. Seje se bodo udeležili zastopniki vseh balkanskih držav in Turčije. Dasiravno se oficijozno raz-glaša, da bodo mirovni delegati pod-pisali preliminarni mir, pomeni ta mir vendar konec vojne. Preliminarni mir imenujejo oficijozni krogi ta mir samo zato, ker se mirovni protokol ne bo bavil z vprašanjem Albanije, Egejskih otokov in vojne odškod-nine, glede česar so si velesile pri-držale pravico, da pozneje odločijo. Mirovni protokol tedaj ne bo obse-gal vseh točk za katere gre po končanih sovražnostih. Vsa ta vpraša-nja se bodo sprejela sele pozneje y poseben protokol, ki bo nadomestil dosedanji berolinski protokol. Med tem, ko se bodo vršila v Parizu po-gajanja velesil in balkanskih držav glede zgoraj omenjenih vprašanj, bo tuđi londonska veleposlaniška kon-ferenca nadaljevala svoje delo ter ostala v vednem stiku s pariško konferenco. Ce se bo vse posrečilo, kakor to žele velesile, bi končno odpadla tuđi potreba evropskega kongresa.
Zdi se, da so tuđi ostali zastopniki balkanskih držav dobili v pone-deljek popoldne instrukcije od svojih vlad, da naj podpišejo preliminarni mir. Iz Aten namreč prihaja slede-če poročilo: Odgovor zaveznikov, ki so ga izročili zastopniki balkanskih držav zastopnikom velesil v ponedeljek ob 2. popoldne, se glasi: Vlade Zaveznikov so prejele sporo-čilo z dne 18. aprila, v katerem na-znanjajo velesile, da vzamejo v kolektivni noti z dne 14. aprila določe-ne mirovne podlage na znanje ter pozivijajo balkanske države, da naj ustavijo sovražnosti in imenujejo kraj, kjer se naj vrše mirovna poga-janja. Velesile ponavljajo v tem spo-ročilu, da ne pripuščajo nobenih re-zerv glede Albanije in Egejskih otokov. Zavezniki pa ne morejo verjeti, da bi šio pri predlaganem posredovanju za to, da se prepreci balkanskim državam razmotrivanje vprašanj, ki se tičejo življenjskih intere-sov balkanskih držav. Različnost v obojestranskem naziranju pa ne bo ustavila pogajanja za končni sklep miru in države Balkanske zveze iz-javljajo, želeč ustreči velesilam, da so pripravljene ustaviti sovražnosti ter določajo kot kraj mirovne kon-ierence London.
Crnogorski kralj svojemu narodu.
Na C e t i n j u, 11- maja.
Crnogorska narodna skupščina je na svoji izredni seji dne 8. t. m., kakor je znano, soglasno odobrila odlo-čitev kralja Nikole, da se Skader iz-roči v roke velesilam.
V tej seji je kralj Nikola osebno u temelje val svoj ukrep glede Skadra v znamenitem govoru, ki je vreden, da ga dobesedno priobčimo slovenski javnosti.
Kraljev govor se glasi tako-le:
»Pozva! sem vas na zasedanje in posvetovanje radi mučnega položaja, v katerem smo se nahajali po-slednje dni.
Se predno ste se sestali, sem \ >d nepričakovanim pritiskom velike opasnosti za državo in na zaklinjanje prijateljev v svrho rešitve sam st ril sklep, za katerega prevzamem odgovornost pred Bogom in zgodovino.
Radostno vas pozdravljam in objemam, zbrane tu prvič po težkih — a slavnih dneh, in z vami moj ceh hrabri narod.
Rekel sem — po težkih ^ dneh; da, po težkih dneh. v katerih je moja zemlja neizrečno trpela, se iztrošila, okrvavila in v solzali okopala, a se je obenem tuđi proslavila.
Kako snio započeli to strašno kolo, vsi veste, vendar se mi zdi umestno, da stvar še na kratko objavim.                               .     . .
Po težki in dolgotrajni vojni leta 1876., 1877. in 1878. so dali na bero-linskem kongresu naši državi nepravilne meje, ob katerih so se neprestano doigravali spopadi in nemiri.
Turki so ne samo samovoljno zasedli Cakor, Jezerski vrh in Polja Kolašinska, naša zemljišča, marvec so tuđi povzročali neprestane spopa-de na teh mejah z mojimi podaniki.
Razuzdani Arnavti so napadali mirne prebivalce po naših vaseh, ro-pali njihovo živino, malodane uničih naše pleme — Veliko, ter lani po-sekali v Zeti petnajst Zečanov m v Poljih prav toliko Poljanov.       4
A kar me je najbolj bolelo, to je bilo trpljenje naših bratov onkraj meie, ki so polagoma, a sigurno izginjali z zemeljskega površja, mroč pod na-silstvoin, podvrženi končnemu iz-trebljenju.
Pa da bi tuđi ne bilo vsega tega, kar sem preje omenil, radi njih samih bi moral potegniti meč iz nožnice!
Protesti moje vlade na naslov Turčije so bili brezuspešni.
Začetkoma meseca avgusta lan* skega leta se je moja vlada obrnila na velesile s prošnjo, da posredujejo, da se vzpostavi red na mejah, ki jih je sama Evropa zasekala med Tur-čijo in Crno goro, in da se olajša usoda naših obmejnih bratov.
Vlada je v svojem protestu, na-slovljenem na velesile, poudarjala, da bo sama zahtevala zadoščenje, ako bi one ostale gluhe za naše pravične zahteve.
Šest tednov sem čakal na posredovanje Evrope.
Zaman sem je čakal in končno sem bil prisiljen uresničiti svojo na-pcved, da si bom pravico poiskal bam.
Stopil sem v pogajanja z bratsko Srbijo, Bolgarsko in Grško.
Naznanil sem jim svoj sklep, da napovem Turčiji vojno.
Kot štirje srečni bratje iz srečne hise smo krenili na srečna pota ter razdejali tursko carstvo v Evropi.
Pravica božja je kronala z uspe-hom požrtvovalnost in smelost naših združenih sil.
Crna gora, naša očetnjava, je prva započela vojno za osvobojenje, a zadnja razrušila zadnjo trdnjavo tur-škega carstva v Evropi z osvojitvijo mesta Skadra.
In izpolnilo se je ono preroštvo: Cegar je Skader, tega je tuđi Cetinje. Tako je tuđi bilo, toda na žalost samo kratek čas.
Velesile so spremenile svoj pr-voten sklep, da bodo čuvale nevtral-nost, in mi velele brez vsake pravice, naj sredi vojne ustavim sovražnosti in naj odneham od obleganja Skadra.
Naš pokrovitelj, car ruski, je najprvo z nasveti, nato pa s strogimi pretnjami zahteval, da se pokorimo odločitvi Evrope.
Kraj vse sinovske vdanosti se nisem mogel odzvati njegovi najvišji volji, ker se mi je zahteva velesil zdela v nebo vpijoč greh in krivica. Zato sem nadaljeval obleganje Skadra.
Evropa }e poslala, da me ustra-huje radi neposlušnosti, pred našo morsko obal in naša obmorska mesta svoje vojne ladje in strogo zatvorila Crno goro, — ona z morja. Avstrija pa 5 kopnega. Tej odredbi je dodala še drugo, grozeč Srbiji z isto stro-gostjo, ako nam takoj ne odtegne bratske porpoči, ki nam jo je bila poslala pred 5 cader.
Ostal s^m torej sam, obkoljen z morja in s suhega, a vendar sem se zavedal, da vkljub vsemu čast Crne gore zahteva, da se osvoji Skader, kakor sem že preje naglasal, to zadnjo trdnjavo turškega carstva v Evropi.
In osvojili smo ga! Ves svet je dal radi tega izraz svoje radosti.
I Diplomacija se 5e čutila prema-gano od naše pravične upornosti. Evropa je vztrajala v svojih strogih od-redbah proti nam. grozeč nam z okupacijo našega Primorja in z napadom na naš Skader na eni strani, na drugi strani pa z dovoljenjem, da nas la-hko svobodno Avstrija napade.
V teh neprilikah, neposredno pred začetkom sovražnosti so me pokroviteljska Rusija, bratska Srbija in enoverna Grška na najprijateljski način zaklinjale, naj se odpovem Skadru, da ne izpostavim nevarnosti ob-stanek moje države in uspehe te vojne.
Pred očividnim propadom naše države sem smatral za modro in za vse Srbstvo spasonosno, a za splošni mir koristno, da odneham nasproti združeni Evropi ter izročim Skader v njene roke. Imel sem pred ocrni tuđi grenke izkušnje bratske Srbije.
I nji je bila kakor nam storjena ista krivica, ki me je ljuto bolela. ker ji je bilo na sličen način odvzeto srb-sko Primorje, ki ga je zalila s krvjo svojih viteških sinov.
Skader je nas stal dovoli žrtevt Njegov pad. naskok mojih vitezov na utrbe Taraboša in Bardanjola je še enkrat   osvetlil   orožje   crnogorsko.
Čast tega orožja ostane vzvise-na nad vse. V tem oziru je vam duša lahko mirna in ponosna. To orožje je poveličalo Crno goro dvojno — na obsegu in na prebivalstvu.
To je orožje, združeno z oroz-jem bratov iz Srbije, osvobodilo Srbstvo od Turkov od morja do Donave. Naše zastave vihrajo sedaj na mejah Sandžaka in Bosne v Plevlju, Bijelem polju, Beranih, Plavu, Guši-nju, Rožaju, Peči in Djakovici in v blizini ponosnega Prizrena.
Obnovljena in povečana se bo naša domovina polepšala in bo srečna in bogata, a duh notranje sloge in ljubezni bo jo napravil silno in sposobno za nova narodna podjetja.«
linika kolaiiacijska politiln.
V založbl »Novelle Librairie Natjonalec   je   feiia pred par dnevi
brošura      Leona      Daudeta    »Pred vojno«.
Leon Daudet je eden izmed mo-narhistov, ki so v političnem boju na-tančno zasledovali svoje nasprotni-ke in ki so skušali predvsem spoznati njegovo gospodarsko moč. In pri tem je prišel Duadet do naravnost senzacionalnih resultatov. V ome-njeni Daudetovi brošuri je mnogo statistiČnih podatkov in dejstev, ki dokazujejo, kako smotrovito izvajajo Nemci svojo kolonizacijsko politiko ćelo na — Francoskem.
Nemci kupujejo zemljišča v okolici strategično važnih mest ali pa jih jemljejo v najem za delj časa. Tako se godi posebno na franeosko-nemskih mejah, pa tuđi na italijan-sko-franeoskih mejah. Ravnotako kupujejo realitete okoli važnih že-lezniških križališč in okoli trdnjav, ki obdajajo mesto Pariz.
Nemci skušajo tuđi obvladati s kapitalom in svojimi ljudmi železni-ce, ki vodijo iz notranje Francoske proti kanalu La Manche.
V Parizu je naseljenih več nego 200.000 Nemcev. Danes ni v Parizu niti ene ulice, v kateri bi ne bila ka-ka nemška tvrdka. Samo nemških elektrotehničnih trdk je v Parizu čez dvesto. Prvorazredni, največji in najlepši hoteli, kakor »Astoria«, Cam-phell«, »Majestic«, »Continental« in ćela vrsta drugih so ali nemška last ali pa v rokah nemških najemnikov. Tuđi mnogo, po imenu sicer franco-skih tvornic so pravzaprav filialke nemških podjetij.
Daudet našteva Še mnogo podobnih stvari. Iz razpoložitve nemških kolonij na Francoskem, iz nji-hovega smotrovitega delovanja, predvsem v vojaško in komunikacijsko važnih krajih sodi Daudet, da se nemška kolonizacija na Francoskem izvaja po nacrtu nemškega genera!-nega štaba, Nemčija deluje v mirnem času na to, da ustvari po ćeli Franciji enoten in trden mehanizem, da za časa vojne onemogoči Francozom obrambo.
Ta zaključek Daudetov mogoče n: popolnoma   pravilen.   vendar pa dejstva in statistika,   ki   jih navaja, \ dovolj jasno govorita o smotrovitem nemškem delovanju.
Nemčija dobiva mnogo kapitala s Francoskega. In tako lahko trdi-rao, da pravzaprav franeoski kapital omogočuje Nemcem njihovo kolonizacijsko delovanje na — Francoskem.
Štajersko.
I         Imenovanje.      Dr. L. B r e n c e, J komisar v tinančnern ministrstvu, je I imenovan za tajnika na svojem služ-benem mestu. Čestitamo!
Shod zaupnikov Narodne stranke v Mariboru. Kakor smo že javili, se vrši v nedeljo dne 18. maja ob 3. popoldne    v    mariborskem  Narodnem domu shod zaupnikov Narodne stranke iz Podravja in Slovenskih goric. Na dnevnem redu so trije    referati; deželni    poslanec dr. V. Kukovec poroČa o političnem položaju, dr. A. B o ž i Č iz Celja o »Jugoslovanstvu in štajerskih Slovencih«. dr. M. Gori š e k od Sv. Lenarta v Slovenskih poricah pa o organizatoričnih vpra-šanjih. Shod bo v več ko enem oziru zanimiv in je potrebna zato tuđi vec-ja udeležba.     Glede rešitve jugoslo-vanskega vprašanja, ki je za naš narod življenskega pomena in je morda najaktualnejše tuđi v domači politiki države, v kateri živimo, si moramo ustvariti narodni Slovenci trden program, ki bo odgovarjal našim željam in potrebam. Splošno veljaven in ob-vezen program se bode dal postaviti na že v > Slov. Narodu« predlaganem shodu   vseh   slovenskih     naprednih strank, a Štajerci bodemo   povedali svoje tozadevne misli in nazore   na nedeljskem shodu v Mariboru.      Pri razpravah o svoji bodočnosti pa    ne bodemo pozabili tuđi žalostne seda-njosti in bodemo znova oštro poudar-jali svoje pritožbe glede ponemčeva-nja sol, sodnij in političnih uradov; opozorili bodemo   znova   avstrijsko vlado, da je gotovo škodljivo in po-gubno podpirati in vzdrževati pri moči in življenju maloštevilne renegat-ske klike po trgih in mestih    proti ogromni slovenski večini    prebival-stva! O vsem tem je zlasti potrebno govoriti, ker hočejo napraviti spod-nještajerski Nemci baš   v   Mariboru manifestačni   shod   in   govoriti   na istem o potih in sredstvih za ponem-čenje štajerskih Slovencev,   predno se uredi v naši državi jugoslovansko vprašanje! Obenem se bode govorilo na shodu o tesnejši organizaciji    in delu somišljenikov Narodne stranke v Podravju in Slovenskih goricah v bližnji bodočnosti. Zelo je želeti ude-ležbe iz mariborskega, ptujskega   in ljutomerskega glavarstva,    pa   ludi naši zaupniki v marnberškem in ko-njiškem okraju bi naj ne ostali doma.
Iz Celia.   (Nekaj   zgodb   o naši rnestni policiji.)   LV go-
tilno Zamparutti zahaja veliko Slovencev in ker imajo Nemci tam nabi-ralne pusice za svoja društva, so dali tuđi Slovenci v gostiino Ciril-Meto-dovo pušico. To je pa razburilo naše vročekrvne Germane in sam mestni policijski stražmešter Prettner je prišel prigovarjat Zamparuttijevim, naj pušico odstranijo, češ, kaj bi bilo, če bi bila ukradena! Kaj neki briga policaja Prettnerja, če je v kakem lokalu iz upravičenih ozirov na Slovence Ciril-Metodova pusica? In tišti migljaj s kradežem! Ne vemo sigurno, pa slišali smo govoriti, da je Prettner takrat pravil, da bi on sam vzel Ciril-Metodovo pušico, če bi prišel kot civilist v lokal! Tako »nepri-stranski«, objektivni in pošteni so celjski policaji! Tako lepo nas celjske Slovence stražijo in branijo — a viš-je oblasti so gluhe in slepe za vse ta-ke stvari. Zgodilo pa se je v zadnjem času še sledeče: Nekaj mariborskih višjegimnazijcev je pijančevalo in razsajalo v družbi z nekaterimi viso-košolci po Celju tako hudo, da so jih policaji prijeli. Fantje so bili Nemci s — slovanskimi imeni. Naznanilo se jih je na gimnazijsko vodstvo v Mariboru in bili so seveda po zaslugi kaznovani. No, in zopet pravi Fama, da so v Celju tacas zvedeli, da se je šio za nemške gimnazijce in sam župan Jabornegg je sporočii v Maribor, da dotični fantje nišo ničesar krivi. Jabornegg, Arnbroschitz in Prettneh bodo že vedeli, kaj je na obeh sluca-jih resnice in želeti bi bilo, da bi tuđi v slovenskih časopisih pojasnili za-devi, drugače bi imeli nove evidentne dokaze za pristranost celjske policije.
Iz Gela. Binkoštne praznike smo imeli v običajnem »bin-koštnem« vremenu; v nedeljo je de-ževalo in prodajali smo dolgčas, kolikor se je dalo. V ponedeljek dopoldne je kazal Jupiter Pluvius še vedno svoj grozeč obraz, popoldne pa se je zjasnilo na veliko veselje mnogošte-vilnim izletnikom v okolico.
Nemškutarija v laškem okraju. Laški okrajni zastop, ki gospodarijo v njem brez vsake opozicije in kontrole znani gospodarski desperadi v Laškem trgu, se zvesto trudi, dati la-j škemu okraju — nemški značaj! Ob cestah so orijentacijske table s samo-nemškimi napisi! Ako priđeš \z Planine na križopotje pri Leskovšku, ti pravijo nemške table, katera cesta vodi v Št. Jur in katera v Jurklošter. Ali bi bilo mogoče, da bi se napravile n. pr. v koflachškem okraju slovenske orijeritaciiske table? Gotovo ne. Tamošnji Nemci bi že skrbeli za to, da bi se taka oslariia odpravila; ml Slovenci se damo seveda od vsakega
I renegata zasramovati in# si lastno zemljo z nemškimi napisi onesnažiti. Ali se bodemo kdaj poboljšali?
Iz Žalca. Hmeljarskodru-š t v o nadaljuje s prirejanjem poduč-nih predavani: v nedeljo se vrši tako predavanje predpoldne v soli na G o-m i I s k e m, popoldne ob 3. v ŠmartnemobPaki; na praznik 22. t. m. ob 3. popoldne pri Molgarju v Gotovi j ah.
200.000 K za falitni »Spar- und Vorschussverein« v Laškem trgu! Graški listi poročajo, da se bode dalo falitnemu »Spar- und Vorschuss-vereinu« v Laškem trgu iz štajerske-ga podpornega sklada za ujme (Steierm. Notstandsfond) 200.000 K posojila; za obrestovanje jamči država. Posojilo bo »Spar- und Vor-schussverein« po dovršeni sanacijski akciji v malih obrokih vračal.
Iz Ptuja. Družba »Poetovia« je dobila koncesijo za gradbo električne centrale.
Iz Križeve na M. P. nam poročajo: Na praznik 22. t. m. se vrši pri Muhiču velezanimivo predavanje o Balkanu in balkanski vojski. S skiop-tikonom Zveze narodnih društev se bo pokazalo nad 200 pokrajinskih in vojnih slik z Balkana.
Ormož. Narodna zagrizenost nemškega uradnika. Naše vsenem-ško mesto Ormož, v katerem našte-jemo Vsenemce na prst ene roke, okolica je popolnoma slovenska, dobiva dan na dan nemške uradnike, ki bi bili mogoče v »rajhu« na svojem mestu, v Ormož pa ne spadajo, ker ne znajo, ali pa nočejo znati slovensko. Pri okrajni sodniji imamo na primer razven enega sodnika Slovenca, samo nemško-nacijonalne sod-nike in uradnike, na čelu jim okr. sodnik s Pohorja. Istotako uradniki davkarije, ki bi bili razun enega, lahko vsi z »Rajha« doma. Nazad-nje došli gospod je nam takoj poka-zal, da ima drugo kri, kakor mi. Svojo deklo Slovenko je naščuval, da ne srne ne v hiši in ne v trgovini spre-govoriti slovenske besedice. Nemške in slovenske stranke, ki so vred-ne pozdrava, mora na ukaz svojega gospoda pozdravljati s »Kitzi Hand«. Slovenci priredijo neko predstavo in ta nahujskana dekla se je izrazila v pričo   več   ljudi   »ich sauf lieber
IBierflaschen \vie die Bindischen zu-schauen«. Ta vsenemški uradnik še pri nas niti topel ni in že hulska in iz-
108. štcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
živa Slovence. Še ne ve, da nismo mi za njega* ampak on za nas tukaf. Poskrbeli pa borno, da temu gospo* du ne bo greben previsoko zrasel, škrtafi mu ga bomo pravočasno. Slovenci v Ormožu in okolici so hvala bogu že tako daleč, da poznajo vse-nemško prijateljstvo uradništva. Do sedaj smo vedno prosili in prosili za slovenske uradnike, odslej se obra-čajo na svoje poslance, da sfcrbijo isti za težnje slov. kmečkega ljudstva, in če ne bo odpomoči, pomagali si bomo sami s tem. da bomo v uradnem občevanju odklanjall urad-nika, kateri ni popolnoma zmožen slovenščine. Državni zakonik je za vse narode veljaven, toraj tuđi za lias Slovence. Delajmo na to, da se nam jczikovne pravice, kojih enako-pravnost nam je država zajamčila, od nikogar ne kršijo, najmanj pa od nemških uradnikov ki imajo doižnost naš slovenski jezik v uradu in izven urada respektirati.
Poročil se ie 10. t. m. g. Riko Pestevšek, vrlo naroden učitelj z Vranskega z gdč. Poldi Pre-singer iz znane rodbine Presin-gerjev z Vranskega. Bilo srečno.
K   preteoom med <=vobodomisel-nimi in klerikalnim) nemškimt dijakl v Gradcu nam pišejo: Na binkoštno nedelio in ponedeljek je došlo (kakoi smo že včeraj poročali) do   krvavih pretepov med nemškim   klerikalnim in     svobodomiselnim   dijaštvom   v Gradcu. Klerikalno društvo »Caroli-na < je obhajalo svojo ioletnico in   je priredilo v nedeljo s svojimi graški-mi somišljeniki in zunanjimi gosti, od katerih je bilo tuđi precej Nemcev iz rajha, obhod po Ringu, v ponedeljek pa svečano vožnjo k maši v cerkev Srca Jezusovega. Oba dni so svobo-domiselni bursi inscenirali Velike demonstracije in pretepe; v ponedeljek je bila stvar tako huda, da je moralo nastopiti vojaštvo.     Muzarji in pešci od 27, pešpolka so čuvali klerikalce, da jih nišo   njihovi   svobodomiselni nemški bratje pobili.     Burši so tako naklepali klerikalne    visokošolce    iz rafha,  da  so  se  ti  pritožili  pri  nem-Škem poslaništvu na Dunaju in v ss-inem Berolinu! Ob času. ko se toliko govori in piše o blišceči solidarnosti med Dunajem in Berolinom. ko graš-ki svobodomiselni listi nišo mogli do-volj nahvaliti roj'akov v rajhu. jih nji-liovi duševni sorodniki pretepajo    do krvi po ulicah -der allerdeutschesten Stadt Graz«! V kolikor so bili klerikalni nastopi v Gradcu izzivanje ali ne. nas Slovencev toliko ne    briga. Zanimivo je. da graška  policija    ni šcitila klenkalcev, ravno tako kakor ni zabranila surovosti, ki so se že do-gajale proti graškim Slovanom! In y Mariboru, Celju in Ptuju so bili isti svobodomiselni buršaki pod   zaščito lokalnih nemškonacijonalnih   policijskih organov vedno prvi med prete-pači in demonstranti proti   Slovencem!     Isti puršaki, proti katerim Je moralo sedaj v Gradcu nastopiti vojaštvo, so kasneje na — slovenskem Stajerskem in  Kranjskem predstavi-telji — državne sile in varuhi postave! S tega vidika so binkoštni prete-pi v Gradcu prav interesantni. Morda bodo klerikalni Nemci  odslej z več-jim zanimanjem poslušali tožbe o nepristranosti  policije v nemškonacijonalnih    avtonomnih mestih na  Šta-jerskem.
Rcrošfco.
Nemške šolske oblasti in Slovenci. Kako po mačehovsko delajo nemške šolske oblasti na Koroškem s slovenskimi otroci in s slovenskimi učitelji smo že večkrat bilježili in dokazali z dejanskimi vzgledi. Ti ljudje naravnost teptajo pravice Slovencev obenem pa v isti sapi trde, kako se Slovencem na Koroškem dobro godi, samo nekaj hujskačev je, ki nočejo plesati na nemško pi-ščalko. Če pa je Slovenec miren in tih pa je vse dobro. Igra je prozor-na. — Nasprotno pa je Nemcem do-voljeno vse. Leta 1908 je bil imenovan za šolskega nadzornika v veli-kovškem okraju neki Socher. On je dobil nadzorniško mesto pod pogo-jem, da napravi izpit iz Slovenščine. Vsak učitelj in nadučitelj na utra-kvističnih šolah mora biti sposoben za poduk v obeh deželnih jezikih, torej je jasno, da mora nadzornik ludi znati oba jezika. Socherju pa tega ni treba, naučil se je neko spake-drano slovenščino za silo — izpita pa še do danes ni napravih Doižnost nemških šolskih oblasti je, da prisililo Socherja, da napravi izpit ali pa naj se poslovi od nadzorniškega mesta.
K umoru Palese v Beljaku. Sodna komisija na licu mesta je dognala z vso gotovostjo, da se je iz-vršil umor. V kuhinji kjer so našli ustreljeno posestnico vile Palese, nišo našli nobenega orožja, kuhinja je bila od zunaj zaklenjena, ključa ni bilo nikjer, strel je bil oddan najmanj 3 do 4 korake od žrtve. Palese je ži- I
vela v Jako dobro urejenih finančnih razmerah. Rbt osumljenca so zaprli, kot smo poročali včeraj, njenega svaka, mizarskega mojstra Gottfrie-da Urbana v Beljaku, Laska cesta 61. Urban, pri katerem je Palese stanovala, predno se je preselila v svojo novo vilo, živi v slabih razmerah, ker je pri svojem obrtu precej zani-karen. Tuđi je svoji svakinji Palesi dolžan še precejšno vsoto in se je v zadnjem času z njo večkrat prepiral, posebno še ker mu Palese ni hotela več denarja dajati. Urban je pri pre-iskavi umor tajil. Končno pa se je zapletel v svojem zagovoru v neso-glasja — posebno ni mogel dokazati alibija — in je nazadnje umor priznal. Zakaj je umori! svojo svakinjo, noće povedati. Samokres je vzel neki stranki, ki stanuje v njegovi niši in je sedaj na popotovanju. Po izvrše-nem zločinu je nesel samokres zopet nazaj. Urban je 40 let star, oženjen in ima 4 otroke. Znan je kot kvartal-ni pijanec in je bil že enkrat za kra-tek čas v blazniei.
Smrtni padec. V tovarili za ogljik v Limcrcah je padel povodom popravljanja kotiov 19letni ključav-ničar Avgust Tanzer raz 6 meirov visokega odra in je obležal na mestu mrtev.
Vsied neozdravijive živčne l>o-lezni se je ustrelil v Celovcu z lov-sko puško 521etni knjigovodja usnjar-ne Neuner Konrad Solath.
Ltonil je v okolici Volšperka «>Ietni mu tovarniškega dciavca Pohra. Otrok se je igral ob potoku brez nadzorstva in je padel med igro v vodo.
Primorsko.
Iz Sežane. Tukajšni Sokol priredi dne -5. t. m. o priliki svojega i. zunanjega nastopa veselico v veii-kem slogu; priprave so — predvsem po zaslugi dam, ki stoje Sokolu zve-sto in požrtvovalno ob strani — skrbno zasnovane, izbran je prijeten prostor, poiskana dobra kapljica iz slovitih šepuljskih vinogradov. Tuđi z raznimi jedili bo najboljše poskrb-lieno za telesni blagor p. n. občin-siva, ki mu hoćemo odtegniti vsa-kršno priložnost, da bi mogel zabavljati na račun veseličnega odeeka. Dobile se bodo cvetice, slaščice, kava, posebno dobri silvanec, sladki jezički, skrauka: naj se prepriča raje vsak sam, kako malo je reklama proti vsem prijetnostim 25. maja v Sežani.
Sankcijom ran zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski nacrt, ki ga je sprejel deželni zbor goriški glede povzdige živinoreje.
Samomor Kranjca v Gorici. V ponedeljek zvečer okoli pol 8. se je ustrelii V* spalni sobi urarja in zla-tarja Aleksandra Ambrožiča v Gorici njegov 1/letni vajenec Hinko Jekler iz Bleda. Našli so ga mrt-vega. V eni roki je imel samokres, v drugi pa listek papirja. na katerem je stalo napisano: »Ustrelil sem se zaradi tega, ker sem se zameril sestri od tište, ki je pri Vokulatu in me ne mara več videti. Via Coronini 4.« Fant se je ustrelil torej vsled ne-srečne ljubezni, zaljubljen j bil v Uletno delavko v Stračicah Anico Pertot v Koroninijevi ulici, h'ant je bil v zadnjem času popolnoma zme-den in je izvršil samomor v zmede-nosti misli.
Vojak utonil. Oni desetnik, o katerem smo poročali, da je utonil med pijonirsko vajo na Soči v Gorici, ko je hotel potegniti iz vode enega svojih tovarišev, se piše Simen 2nidar in je doma iz Cirkovce.
Solska ladia trgovske mornarice v Trstu. Iz Trsta poročajo, da je vlada pripravljena prispevati za nakup in vzdrževanje šolske ladje, ki naj bi imela prostora za 40 kadetov, dve tretjini skozi 10 let v najvišjem zne-sku 60.000 kron letno. Bržkotne bodo kupili v to svrho jadrnico »Be-thoven<, ki je bila zgrajena I. 1904 na Angleškem in ki nosi 3150 ton.
Smrtni padec skozi okno. Na cesti Giovanni Schiaparelli v Trstu je padel skozi okno v tretjem nadstrop-ju 41etni Robert Repič. Otrok je od-prl sam okno med tem ko je mati pripravljala v kuhinji kosilo. Pri padcu si je razbil lobanjo in je umri takoj, ko so ga pripeljali v bolniš-nico.
Nadomestne deželnozborske vo-litve v Pulju. Laški liberalci so postavili za kandidata v tretjem volil-nem okraju dr. Karla Devescovija. Nadomestna volitev se vrši 18. t. m.
Puljska občinska afera zopet pred sodtščem — preiskava proti po-rotnikom. Kakor smo že poročali, so predvčerajšnem zopet aretirali glav-nega obtoženca puljskih občinskih sleparjev, ki so bili pred rovinjsko poroto oproščeni, namreč bivšega mestnega blagajnika Galanteja. Pre-iskave so se ponovile in pokazale so | še nove sleparije, o katerih se preje ,
še ni nič vedelo. Uvedena je nova preiskava ne samo proti onim 10 oproščencem, marveč tuđi proti po-rotnikom, ki so jih oprostili. Vsi, ćelo Italijani so se čudili ti famozni oprostitvi in že takrat se je širila tiha govorica, da tu ne more biti vse v redu. Seveda se takrat še ni smelo javno govoriti, vendar je ta govorica dosegla, da se je začelo preisko-valno sodišče s to umazano afero zopet baviti in sedaj je obravnava v polnem teku. Pričakuje se v kratkem novih iznenadenj in novih aretacij. Italijani so vsled tega silno poparje-ni in njih veselje po prvi oprostitvi se je spremenilo zopet v strah.
Vlom v Piranu. Neznani tatovi so vlomili v Piranu v hišo posestnika Zechini in so odnesli več dragoceno-sti in nekaj denarja v skupni vred-nosti 1185 kron. O vlomilcih nimajo še nohene sledi.
Ponesrečen obmejni orožnik. Iz Kotorja poročajo, da je padel blizo Ježeviee pri neki patruli raz visoko skalo obmejni orožnik, stražinojster M. Bendl, dež. oroz. poveljstva št. 4. Bendl je dobil povodom padca težko rano na glavi.
Sleparski trgovci. Pred tremi meseci so zaprli na Reki, kakor smo že poročali trgovca Nagliča, ker je bil na sumu, da je izvršil več slepa-rii. ki presegajo vsoto 300.000 kron. L-vedla se je obširna preiskava, ka-tere posledica je bila dosedaj ta, da so včeraj aretirali kot Nagličeva so-krivca njegova sorodnika trgovca z deželnimi pridelki Nadalića in Ber-lica.
Dnevne vesti.
4- Vlada in dolenfske   železnice.
Današnja »Tagespošta« prinaša stva-ren članek o nameravanem »podržavljenju« dolenjskih železnic in apelira na vlado, naj odškoduje delničar-je, ki jim hoče s podržavljenjem pravzaprav konfiscirati zasebno imetie. V članku je pa tuđi pribito, da je za to oškodovanje odgovoren deželni odbor. Ce namreč država pre-vzame dolenjske železnice. bo dežela oproščena jamstva, ki ga je prevzela za te železnice. Dežela je svoj čas ustanovila poseben garancijski za-Klad, katerega se je nabralo poldrugi milijon kron. Deždi ni jamstvo za do-lenjske železnice doslej nobene škode prineslo in hi je fudi v prihodnje ne, toda većini dež. odbora ni prav, da je poldrugi milijon deželnega denarja vezan v garancijskem zakladu za dolenjske železnice, in zato pozdravlja nacrt državne uprave. — Stvar je torej taka: Deželni odbor je zapravil že toliko denarja in se nahaja v takiti stiskali, da bi na vsak način rad dobil na poljubno porabo deželni garan-cijski fond za dolenjske železnice in da hi se to moglo zgoditi, je privolil. da bo država konfiscirala 1,200-000 K privarnega imetja.
-f-  Pojjlavje o nemški kulturi. O
Binkošnh je nemško klerikalno dija-ško društvo »Carolina« v Gradcu slavilo svojo 251etnico. V to svrho je društvo priredilo sprevod po mestu k zahvalni maši v cerkvi srca .Jezusovega. banket in razne druge prire-ditve, navadne ob takih prilikah. — Slavnosti so se udeležili gostje od zunaj in tuđi iz Nemčije. Nemško-naciionalnim dijakom ta prireditev seveda ni bila po volji in čisto umlji-vo je, da so skušali dati izraza svoji ogorčenosti, da si upajo klerikalci v neklcrikalnem mestu z javnimi ob-hodi in obvozi provocirati odločno protiklerikalno prebivalstvo. Toda tuđi v izražanju ogorčenja poznajo kulturni ljudje meje. ki jih ne preko-račijo. ako tuđi sicer še tako visoko pluskajo valovi strasti. To pa, kar je nemško - nacijonalna sodrga z nemško - nacijonalnim dijaštvom v Gradcu počenjala, to je skandal in sramota, čeprav je bilo to naperjeno proti klerikalnim dijakom, katere imajo nemški nacijonalci prav gotovo vzro-ka dovolj sovražiti in zaničevati. Kje na svetu demonstrirajo izobraženi ljudje, ki se ponosno imenujejo cvet svojega naroda, proti neljubim na-sprotnikom s tem. da mečejo nanje gni!a jabolka in jajca, da jim sipljejo pesek v oči, da jim brizgajo v obraz sifon, jih polivajo s crnilom, jim kvari jo ohleko s smrdljivim! in razjeda-jočimi tekočinami, ter jih napadajo iz zasede s koli in palicami, da teče kri!? Kulturni, resno naobraženi ljudje kaj takega ne delajo, če tuđi v afektu upravičenega ogorčenja demonstrirajo. In vendar hočejo Nemci veljati za velekulturne ljudi, ki zro na vse druge narode z najglobljim prezirom in zaničevanjem, očitajoč jim njihovo kulturno zaostalost. Toda zdi se nam, da v tem oziru zlasti mi Slovenci, katere naši nemški so-sedje kar ne morejo naslikati v dovolj crnih in odurnih barvah, lahko ponosno rečemo o sebi: »Wir »Wil-de« sind doch noch bessVe Leute!« Tuđi t>ri nas so bile že hrupne demonstracije* pri    katerih so visoko
valovale strast?, toda eno se pri nas Še ni nikoli zgodilo, to namreč, da bi bil nasprotnik ugrožen ćelo v svoil osebni varnosti. No, sedaj se zdi, da je metanje peska v oči in gnilih jaje znamenje nove nemške nacijonalnc kulture. Morda, toda dvomimo, da bi $ tako nemško - nacijonalno kulturo bilo mogoče ubiti klcrikalnega zmaja.
-r Slovenski napisi na južni že-leznici: Piše se nam: Slovenskim ob-činam, ki leže ob progi juž. želez. kjer je izključeno, da bi nam v do-glednem času ustregla in napravila dvojezične napise na postajah. sve-tujeiTif), najnapravi v.saka občina na zasebnem svetu čim bh'žje kolodvora na vidnem prostoru veliko napisno tablo s samoslovenskim napisom in v narodnih barvah. To bi bilo v korist tujskemu prometu in bi potujoče-mu občinstvu pokazalo, da so občine slovenske in je le avstrijski sistem tako krivičen, da nam niti naših kra-jevnih imen ne dovoli.
-r \y. finančne službe. Ministeri-jalni podtajnik v finančnem ministr-stvu, dr. Rudolt S a | o v i c, je imenovan za finančnega svretnika.
—  Predavanje dr. Ivana Oražna in občni zbor   političnega in izobra-ževalnega društva za dvorski    okraj je odbor moral preložiti na torek, dne 20. maja, ker ima gosp. dr. Oražen v soboto, dne 17. maja    zvečer vele-važno sejo »Slovenske sokolske zve-ze<'.
—  Dva dogodka iz bitke pri Ku-stoci.     C. in kr. vojno ministrstvo !e kupilo za zbirko c. in kr. vojnega muzeja dva akvarela našega najzname-netejšega vojaškega slikana Ludovi-ka K o c h a ki se nanašata na osebo c. in kr. podpolkovnika in gardnega stražnieštra 1. arsierne telesne straže v p., Ladislava p 1 e m. B e n e s c h a. Ena slika kaže,   kako   se   poročnik I. razreda domaćega pešpolka št. 17, I adislav Benesch, upira v bitki   pri Kustoci z dvema četama II. kompanije kavalerijskemu napadu dne   24. juli ja 1866. leta pri Mongabbiji, a ga z njegovo polovico    kompanije    po dvakratnem streljanju, pri katerem je padel   poveljnik   in   nekaj     iezdecev, povali  sovražnik.  Druga  slika  pred-očuje.kako se ta hrabri častnik v bitki pri Kustoci    spopade ob naskoku na     Pasquale   s   tremi     italijanskimi častniki. Po uspešnem sabijanju,    pri katerem sta ga dva infanterista hudo ranila v obe stegni, ga ie odnesel prostak M a r u š i č druge kompanije in rešil  sovražniku iz  rok. Podpolkov-nik pl. Benesch  je podaril dva fotografska posnetka. velika kakor izvir-ni sliki.    deželnemu    odboru v znak svoje ljubezni do dežele Kranjske in do vrlih sinov naše domovine.   Obe kopiji sta se sprejeli med zbirke de-/einega muzeja »Rudoliinuma«:    tu-kaj naj pričata o hrabrosti in neustra-šenosti     junaškega   častnika   sredi med vrlimi bojevalci domaćega pol-ka. Počastilo, ki se je izkazalo c. in kr. podpolkovniku Ladislavu pl. Be-nescliu,    velja tuđi vrlim   vojakom, njegovim  sobojevnikom. In  tište, ki so se pod njegovim poveljstvorn bo-jevali v bitki pri Kustoci in še žive, bo ta počastitev ob zavesti,   da   so zvesto izpolnili svojo doižnost, gotovo zelo veselila.
—  Odredbe za brezhibni razvoj daljnega prometa ob pričetku in koncem šolskih počitnic. C. kr. železni-sko ministrstvo je odredilo z ozirom na številnejsi promet ob pričetku in koncu šolskih počitnic, da je v slučaju potrebe odkloniti v tarifu določe-no rezerviranje voznih oddelkov za potnike z ozirom    na določbo §  15, odstavek I. obratnega poslovnika, po kateri so dati vozni oddelki le tedaj na razpolago. če temu ne nasprotuje-jo oziri obrata na to omeiitev v tarifi določenih kupejnih    rezervirani.
Čestilke p. Feliksa. Iz Spodnje §iške: Tihe čestilke lepega franči-škanskega patra Feliksa prirede, kakor se govori, jutri v steklenem salonu zavoda »Angelja varuha« do-maco zabavo v proslavo njegovega godu. Povabljen je menda tuđi župnik Mauring blagega spomina. Želimo, da bi se slavje dobro obneslo in da bi se p. Feliks predolgo ne zamu-dil v Šiški.
Iz občine Vič - Glince nam pri-haja naslednja pritožba: Ljubljanski frančiškani, pod katere spada cerkev na Rožniku, imajo čudno navado, da za zvonenje nagovarjajo nedorasle dečke, namesto da bi za ta posel najeli v to poklicanega mež-narja. Dečki seveda radevolje ustre-zajo, saj jim daje ta posel priliko k pohajkovanju in da vsak hip izginejo iz hise, češ, da morajo iti zvonit. --Mislimo, da ni namen frančiskanov, vzgojiti pohajkovalce, marveč je pri tem vmes umazanost, da bi plačevali mežnarja, ker deček se odpravi s kozarcem vina, da-si duhovniki vedno priporočajo vzdržanje od vina. Prišel je k nam klerikalen mož in bridko tožil, kako mu vsak hip dečka izvabljajo k zvonenju. Fant je v ne-kem učnem zavodu v Ljubljani. Da more iti zvonik, se zlaže, da ima iz-1
redni pouk v soli. To pa ni resnica, marveč le fantov izgovor, da ustreže patrom. Tako lahko postane fant poleg pohajkovalca in alkoholika še lažnik. Priporočamo torej frančiška-nom, naj za zvonenje nastavijo mež-narje, fante naše pa naj puste v miru*
—r.
Pogreb g. Ivana Vencajza, c. kr. davčnega opravitelja v Novem mestu, se je vršil v torek popoldne ob 6. iz Kandije na novomeško po-kopališče ob mnogobrojnem sprem-stvu c. kr. uradništva ter civilnega prebivalstva.
Kazenska ovadba proti kranj-skemu dež. odboru. Iz Novega mesta se nam poroča: Deželni avtomo-bili so po Dolenjskem provzročili že dosti nesreč. Ker pa so sicer tako stroge javne oblasti vse te dogodke prezrle, tuđi če so bile naznanjene, mislijo menda katoliški mogočniki, da se jim sploh ne more ničesar zgoditi. Pred kratkim je deželni avto-mobil z znamko »J 31« povozil ozi-roma provzročil, da je bil povožen neki kmet y gozdu na Kačji riđi med Bršljinom in Mirno pečjo. Deželni avtomobil je po te) nesreći bliskoma zdirjal naprej. Poškodovani mož se je obrnil do novomeškega odvetnika, naj mu mirnim potom izposluje od deželnega odbora primerno odškod-nino. A glejte! Tišti deželni odbor, ki ima vedno toliko lepih besed za kmeta, na to ponudbo niti odgovori! ni! Ker je slavni dež. odbor postal tako prevzeten in menda misli, da smejo njegovi avtomobili poljubno považati ljudi, je dotični odvetnik vložil ovadbo na kazensko sodišče. Čujemo tuđi, da je pri zadnji nesreći, ki jo je provzročil deželni avtomobil v Kandiji, nastala težka telesna po-škodba in da posl. Jare tega svojega greha ne bo izbrisal z 10 K za niol-čečnost.
Na prižnici razglašetii bojkot proti naprednim gostilnam in trgovi-nam. Z Dolenjskega se nam poroča: Daleč smo prišli na Dolenjskem. Cez binkoštne praznike, ko bi se bilo spodobilo vernike poučiti o vzvi-šenem pomenu teh praznikov, so oznanjevalci božje besede razlagali škofov list, v katerem škoi po svoji stari navadi »pod smrtno kaznijo« prepoveduje »brezverske liste«, med katerimi se mu zdaj zdi »Slovenski Dom« najbolj nevaren. Ali vseh teh reci in prepovedi smo že vajeni. Ampak ponekod so sli apostoli novega evangelija še daleč preko običajne-ga zabavljanja in groženj. Tako je n. pr. po svojih ljubimskih aferah znani kaplan Gnjidovec v Žužemberku iz prižnice hujskah ljudi naravnost k bojkotu vseh naprednih gostilen in trgovin. Rekel je, da drugače liberal-cev ne morejo uničiti. s tem pa jih bodo, da ljudje ne hodijo kupovat v liberalne trgovine in gostilne. Sodišče v Žužemberku mora gotovo ve-deti. če je bojkot v cerkvi dovoljen. Tuđi mi vemo, da bodo naši zbesne-li popi s takim izsiljevalnim orožjem dosegli ravno nasprotno, kar hočejo. K sreći tuđi klerikalci ne morejo ži-veti sami od sebe in kadar bo prišel kak žganjar ponuiat v liberalno go-stilno ali trgovino svojo katoliško robo. ga bomo samo spomnili na Gnjidovčevo pridigo o binkoštnih praznikih.
Nesreća. Z Dvora pri Žužemberku se nas poroča: Nemško - na-cijonalni gozdar Drobnič vslužben pri knežjem uradu v Soteski, je čitateljem »Slov. Naroda« že znan. V če-trtek, dne S. t. m. sta šla iz gozdar-skega urada v Soteski dva knezova, oziroma Chubrova uslužbenca v blizini Dvora po pesek. Nazaj grede ju je Drobnič napojil v gostilni pri Bo-benčku na Dvoru. Oba voznika, čez mero vinjena, sta se proti večeru vračala s težko naloženima vozoma. Konji v vozu, ki ga je vodil Martin Bobnar, ki je bil nekak unikum v graščini in pri Chubru zelo priljubljen, so se že na Dvoru plašili. Ljudje, ki so vse te prizore videli, so že pred odhodom vozov rekli, da ne bo brez nesreče. Prvi voznik, kočijaž Kraker, je svoje konje pognal, Bob-narjevi pa so zdivjali za njim. Za obema je pa vozil gozdar Drobnič v kolesefiu. Ko je Drobnič videl, da je Bobnar spotoma podlegel preveč zavžiti pijaci, ga je vzel k sebi na voz. Potemtakem je bil Bobnarjev s peskom naloženi voz brez pravega vodstva. Ko so se vozovi približali Soteski, se je Drobnič spomnil, da to vendar ne gre, da bi ga kdo iz gra-ščine videl, da ima Bobnarja, ki ga je on vpijanil, na svojem koleslju, Bobnarjev voz pa je brez voznika. Blizo napajališča ob Krki je Drobnič Bobnarja spravil raz svoj koleselj in na njegov voz. Tedaj pa so konji najbrže naglo potegnili navstran. Bobnar je padel raz svoj voz na tla in sicer tako nesrečno, da so mu šla kole-sa težko naloženega voza čez sredo života. Poškodba je bila tako težka, da so se pri ranjencu pokazale baje čreva in da so poteiu na lici mesta
Strm 4,
SLOVENSKI   NAROD,
108. štev.
našli koščice najbrže Iz zgornjega dela nog. Gotovo pa Je, da je bila ta poškodba tako težka, da je revež že drugi dan umri v bolnici v Kandiji, kamor so ga pripeljali nezavestnega. Gozdarski oskrbnik pL Chuber se Je v tem času nahajal na Dunaju, kaj bo rekel ko bo izvede!, da je Bobnar, ki ga je oskrbnik imel tako rad, na tak način storil žalosten konec, to bo g. Drobnič najbolj vedel,
Izžrebanl porotniki za II. zase-danje dne 26. maja v Novem mestu: Pimat Stefan, gostiiničar v Višnji gori; Pavliček Jožef, tiskar v Kočev-ju; Steh Josip, posestnik in trgovec v Podgorici; Hutter Josip, posestnik v Plosah; Šetinc Martin, posestnik id mizar Jesenice; Samida Ivan, go-stilničar v Stari Loki; Valant Ivan, posestnik v Praprečah, Sevšek Fr., posestnik V Višnji gori; Koprinič Juli}, posest. in gostiiničar v Metliki; Aidmar Franc, posestnik v Gumber-gu; Ferkolj Ivan, posestnik v Vinjem iVrhu; Bregar Ivan, trgovec v Vid-imt; Ocepek Jakob, pos. in trgovec y Skofljariži; Kos Josip, gostiiničar in trgovec v Stranjah; ilavelka Karei, gostiiničar v Krškem; Smole Ig., posestnik v Zubinah; Omahen Franc, posestnik v Korenitki; ^Fajdiga Ru-dolf, posestnik v Novi Štifti; Bradač Ivan, posestnik v Podhosti; Gazvo-da Franc, posestnik v Gaberjih; Hu-de Alojzij, trgovec v Mirni peči; Kle-menčič Ivan. posestnik v Stranjah; Sporar Ivan, gostiiničar na Hribu; iVirant Jožef. posest. in župan v Vel. Laščah; Kuhar Rudolf, mizar v Mo-kronogu: Plut Matiia, posestnik na Vrtači: Strniša Franc, posestnik v Toplicah: Repovž Ivan, posestnik v Št. Janžu; Unetič Josip, posestnik v Sajevcih: Lovrenčič Anton, Trgovec v Sodražici; Gliha Alojzij, posestnik v Vel. Loki; Mencin Ignacij, gostiiničar v Ćučji mlaki: Zupančič Franc, gostiiničar v Mirni peči: Strojin Iv., posestnik v Ostrogu: Schober An-drej, posestnik v Lazah: Ilc Franc, posestnik v Gorenji vaši. Nadomest-niki: Žibert Jože. posestnik v Žabji vaši: Derčar Jernej, opekarnar v Podgori: Dular Franc, posestnik v .Valti vaši; Ogoreutz Josip, trgovec v Novem mestu: Mramor Mihael, usnjar v Novem mestu; Zagore Fr., posestnik v Smolenji vaši; Kastelic Ivan, posestnik v Zabji vaši: Smalc Franc, posetnik v Zalogu: Šali Alojzij, posestnik v Češče vaši.
Iz Boštanja ob Savi. Dne 4. maja t. I. zvečer, je preminil ugleden mož gosp. Ant. Planine, star $2 let, posestnik v Boštanju, ki bi bil čez nekaj dni praznoval svojo zlato po-roko. Opravljal je razne častne posle, kakor so: mesto župana, pred-sednika krajnega šolskega sveta, kraj. sol. nadzornika, načelnika cest-nega odbora, načelnika c. kr. kmet. podružnice itd. Svoj čas so ga hoteli kandidirati v dež. zbor, bil bi tuđi gotovo izvoljen — a je to odklonil. Rainki je bil zelo izobražen, bral je vedno, posebno strokovne spise, časnike in knjige glede vseh strok kmetiistva, posebno pa vinarstva, sadjarstva i. dr. Bil je tuđi poročeva-lec o agraričnih in statističnih zade-vah. Pri raznih razstavah. kakor pri svetovni razstavi na Dunaju in drug-je je bil za razstavljeno odlikovan z zlatimi kolajnami, pohvalnimi in pri-znalnimi pismi. Kar je znal ni drugim prikrival, nego vsakega, kateri je želei, poučeval in svetoval o raci-onalnem kmetijstvu. Bil je dobrega srca, ter je vsakemu pomagal. kjer in kakor je le vedel in znal. a povedal ni nikomur, da je kateremu kaj do-brega storil. Pri njem je bil pač istinit izrek; Naj ne ve levica, kar dala je desnica. Imel je zlato srce! Po njem tuguje ne le njegova tuđi blaga gospa vdova, nego vsak, kdor ga je le poznah Bil je popularen, kot no-ben drugi. O njem in o njegovih de-lih bi se dalo še mnogo, mnogo pisati. Da je bil v resnici povsod priljubljen, je kazal njegov pogreb, ka-terega se je udeležila velikanska množica od blizu in daleč. Udeležilo se je pogreba tuđi mnogo odličnega občinstva iz trga Sevnice, iz Štajer-skega, s slavno požarno brambo od tam. Blag mu spomin, naj v miru počiva.
Mlaj v Kropi. Ko je bila lansko leto v Kropi birma, je fajmošter Oblak svojim katoliškim mladeničem toplo priporočal, naj škofu na čast postavijo mlaj. Ti mladeniči seveda nimajo nič svojih gozdov in so fajmoštrove be-sede tolmačili čisto naravno, da naj posekajo smreko v cerkvenem gozdu. To so tuđi storili in so po končani birnii po starem običaju mlaj prodali. A glej -- fajmošter je obdolžil mla-deniče, da so smreko ukradli in je toži! Antona Ažmana, da je ukradeno smreko kupil in hotel tuđi ćelo vrsto mladeničev spraviti v zapor, češ, da so smreko ukradli. Takrat so mladeniči fajmoštru obljubili, da mu postavijo drugo leto na dan 1. maja mlaj in da on takrat ne bo imel povoda ložiti«   To se je tuđi zgodilo in fej-
mošter je imel priliko spoznati, kak utis je na srca teh mladeničev napravilo njegovo lansko postopanje. Dne 1. maja je bil postavljen mlaj z malo rdečo zastavico. Ko je fajmošter za-gledal mlaj in zastavico, je bil ogenj v strehi, njegov pristaš Plesničar pa ga je hujskal. Šla sta nad župana Lozarja, ki je pristen farovski kimovec, češ, mlaj stoji na občinskem prostoru in se mora takoj podreti. Župan je res ukazal, da mora biti mlaj do 2. ure popoldan odstranjen, sicer da priđe on z vso svojo oblastjo in ga pod-žaga. Zgodilo se pa ni ne prvo, ne drugo, kajti župan ni imel sam dovolj oblasti, orožniki pa mu za tako stranka rsko in osebno zadevo nišo dali asistence. V nedeljo 4. maja je potem grmelo raz prižnice o samih liberalcih, socijalnih demokratih in o onem mlaju. Nahujskan od župnika je 9. maja proti večeru zopet prišel župan, pri-peljal seboj dva moža in hotel mlaj podžagati. Občinstvo pa je grmelo skupaj in je to zabranilo pri čemur pa je župan izvedel kar mu gre. Mlaj še stoji, ljudstvo je pa ogorčeno nad nadležnostjo, ki jo uganjajo fajmošter, župan in Plesničar. Će se smejo postavljati mlaji o prihodu škofa in pri raznih drugih cerkvenih slavnostih, zakaj pa ne za 1. maj. Ce fajmoštru mlaj ni všeč, naj si sam pomaga, če more, ne pa da se skriva za hrbet županstva in orožništva. Sicer pa nima ćela Kropa nič proti mlaju in res ni umeti, zakaj naj bi se ravno v Kropi ne smeli postavljati mlaji drugače, kakor za cerkvene slavnosti.
Požar v Zagorju ob Savi. Snoči okoli 10. ure je izbruhnil ogenj pri posestniku Fcliksu Moderju na Top-liei in sicer v hlevu. Kako je ogenj nastal. še do sedaj ni dognano, širijo se različne govorice, da je bil ogenj vedoma podneten. Kakor smo se pa informirali od merodajne strani, bode najbrže to pretirano, kajti zava-rovalnina znaša 6000 K za hišo in hlev, t. j. hiša 5000 K in hlev samo 1000 K. Hlev je popolnoma pogorel, tako da škoda ni enkrat niti krita. — Kolikor se je do sedaj dognalo, da je skoraj 1S00 K škode. Sreča je bila, da ni bilo vetra. kajti v blizini je več hiš, katere so bile v nevarnosti. Pri gašenju se je lahko ponesrečil trgovec Mihelčic. Na lice mesta došla požarna bramba je takoj vse potrebno ukrenila, da se je ogeni omejil. Tu smo zopet videli. kako potreben je vodovod za zagorsko občino. Graje je pa vredno občinstvo, katero je prišlo radovednost past, ni pa ho-telo pomagati pri gašenju in donaša-ti vode. Sele na intervencijo orožništva so sli nekateri po vodo, delo-ma pa so se razšli, samo, da ni bilo treba pomagati.
Velik beluh. Pri Zupančiču na Dolskem je zrasel izredno velik beluh (špargelj). ki tehta odrezan 30 dekagramov, je dolg 34 cm, širok pa 13 cm. Kdor se zanima, ga lahko ogleda v restavraciji pri »Zlatorogu -.
Kinematograf »Ideal«, Slovita umetnica Sara Bernhard v filmu »Adrienne Lecouvreur« predvaja se samo še danes in jutri in je dosegla pri včerajšnjih predstavah popf ien uspeh. Tuđi ostale slike so prvo-vrstne. Jako zanimiv je »Pathe žurnal«, za smeh pa je skrbljeno v fi riili »Bumkejeva poroka« in pa »Trlje prijatelji«. — V petek specijalni večer. — V soboto velikanska detektivska privlačnost »Zigomar III.« — Od 24. do vstevši 26. t. m. na sploš-no zahtevanje »Quo vadiš«, samo tri dni.
Kino - Metropol v deželnem gle-dališču. VcerajŠnji zanimiv spored se predvaja danes zadnjič, na kar se slavno občinstvo opozarja. V četr-tek, dne 15. in v petek, dne 16. t. m. popolnoma nov- spored. Na Spitz-bergih (naravno); Tragedija (komično); Zvezdni žarek (drama); Ločena žena (veseloigra); Ženska čast (velika drama s predigro v 2 dejanjih). Velezanimiva snov te drame je posneta iz življenja. V obup-nem boju za svojo čast in iz mašče-vanja za izgubljeno srečo postane ženska — ubijalka. Teta Berta (veseloigra). Predstave se vrše, kakor vedno ob polu 7. in polu 9. zvečer.
Lovska dražba. Dne 27. maja t. !. ob 10. uri dopoldne se bo pri okr. glavarstvu v Ljubljani (soba št. 2) potom javne dražbe oddali lovi ob-čine Tomišelj, občine Šmarje in ob-čine Lipljene. Zdražil se bo vsak lov posebej in sicer za dobo petih let, od 1. julija 1913. do 30. junija 1918.
Tržne vesti, Danes dopoldne je tržno nadzorstvo na trgu preiskalo mleko 50 strankam, s posebnim ozi-rom na zasirjenost. V dveh slučajih je bilo mleko dvomljive kvalitete, 6 litrov so ga morali pa vliti proč, ker je bilo zasirjeno. — Da se mleko za-siri, so gospodinje večinoma same krive. Zasiri se, ako je posoda ne-snažna,   ako    pomešajo    namolženo
I gorko mleko z mrzlim ali pa če je v j>osodi neohlaieno zamale takoL —
Nadalje Je tržno nadzorstvo preiskalo Matiji Ćimžarju iz Vrpolja na trgu 1914 jaje, med katerimi je bilo le eno pokvarjeno. Danes so se tuđi preme-stile branjevke, ki so bile za silo na Francovem nabrežju na Pogačarjev trg, ker so začeli tam kopati za kanal.
Saje so se unele včeraj popol-dne v dimniku v Sodnijski ulici št. 1. Na lice mesta je prišel oddelek reše-valnega in gasilnega društva ter ogenj takoj pogasil.
Karambol. Včeraj popoldne na vogalu Dalmatinove ulice in Miklo-šičeve ceste delavec Ivan Inglič s kolesom trčil nekega drugega kole-sarja, vsled česar sta oba padla raz koles, ne da bi se bila kaj poškodo-vala, le enemu je kolo napravilo osmico.
S ceste. Snoči se je v Kolodvorski ulici zgrudil na tla 731etni kroja-ški mojster Anton Demšar iz Škofje Loke ter obležal nezavesten. Prepe-Ijali so ga z rešilnim vozom v dežel-no bolnišnico.
Izgubil je nekdo v soboto ban-kovec za 10 K v trafiki na Bregu, pri Kočarju na sv. Jakoba trgu, pri Mraku na Rimski cesti ali pri Jemcu na Tržaški cesti. Pošteni najditelj naj bankovec izroči pri policiji.
V vlaku K očev je - Ljubljana se je našla od Ortneka do Velikih Lašč zlata zapestnica. Naslov najditeljicc se izve pri upravništvu ^Slov. Naroda«-.
Bonačev vozni red bo priložen v petek kot priloga Slov. Narodu<. Lični vozni red je po strokovnjakih natančno pregledan in vsebuje poleg praktičnih zapiskov, kakor po^tne določbe, tarife za izvoščke itd., tuđi seznam vseh planinskih izletov. Ce-na broširanega voznega reda je 20 vin., elegantno vezanega 30 vin., s pošto 10 vin. več. Po pošti se razpo-šilja le, ako se posije denar naprej. Naroča se pri Iv. Bonacu, Ljubljana.
Narodna obramba.
Pri g. Končanu v Rožni dolini ima prihodnjo nedeljo 18. t. m. ob 6. zvečer viška CM. podružnica ietni občni zbor. Po zborovanju predava g. Pustoslemšek o svojih potovanjih po Balkanu s skioptičnimi slikami.
Društveno naznanila.
»Sokol« v Štepanji vaši priredi dne 15. junija t. 1. svojo II. javno telo-vadbo, združeno z veliko ljudsko veselico na prijaznem gričku gostilni-čarja br. Antona Novaka v Štepanji vaši. Vsem obiskovalcem sokolskih prireditev je gotovo še v najboljšem spominu sijajno uspela I. javna telo-vadba našega »Sokola«, ki se je vršila na istem prostoru. Odbor bo na-pel vse sile, da letošnja prireditev v nobenem oziru ne bo zaostajala za lansko in upa, da bo slavno občinstvo tuđi letos počastilo nas s svojim obiskom v tako velikanskem šte-viiu kakor lansko leto. Natančen spored telovadbe in veselice priobčimo pravocasno! Nedeljo 15. junija naj se torej /e sedaj vsak odloči za izlet v prijazno Stepanjo vas! Na zdar!
Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpetrski okraj v Ljubljani nazna-nja, da ima svoj redni občni zbor dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v go-stilni pri Bončarju Sv. Petra cesta, po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročila tajnika. 3. Po-ročilo blagajnika. 4, Poročilo pregled-nikov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Opozarja mo člane na ta občni zbor, z željo, da se ga polnoštevilno udeleže.
Zveza jugostovanskih železni-čarjev razpisuje mesto strokovnega tajnika. Predpogoji: Vpokojen že-lezničar, ki ima legitimacijo za režijsko vožnje, biti mora govornik, znati mora voditi društvene posle v vseh zadevah. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti osrednjemu odboru, Trst, ulica Sv. Frančiška Ašiškega št. 2 do 5. junija t. 1. — Osrednji odbor Z. J. Ž.
Književnost.
—  Mladinska literatura. Učiteljska tiskarna je izdala s 4 slikami ilustrirano    knjižico    »Babica pripove-duje . . .<. ki jo je spisal P. Flere in ki obsega    deset črtic,    katerim    je snov zajeta iz Štrekljevih pripoved-nih narodnih pesmi.
—  Zbornik, časnik    pravila    za ntejdane. V založbi tiskarne Laginja in dr. v Pulju je izšla knjiga, ki jo je spisal  učitelj   borenja  Ljudevit   Sor-!ini, in v kateri so na pregleden način navedena  vsa pravila  dvoboje-vanja od najstarejših  časov do naših dni. Knjiga obsega 94 strani velike osmerke in velja 1 K 20 vt s posto 20 v več.
Vse ta nastanjene knjige «e do-bivajo ▼ »Narod«! knji*ami«TlJob-UaaL PreŠemmrm mlkm, it. &              *
Prosvrta.
Člani slov. d*ž. glodišča Iz Ljubljana gostujejo jutri dne 15. t. m. v Tržiču v Sokolovi dvorani in sicer nad vse zabavno burko .Gospod senator". Kdor se hoče od srca nasrne jati naj ne zamudi te predstave v Tržiču, posebno pa če omenimo, da so člani slovenskega dež. gledališča ljubljanskega jutri prvič v Tržiču, Nadalje se vrši gostovanje dne 18. in 20. t. m. v Mariboru. V nedeljo dne 18. t. m. se bo igrala fina franeoska veseloigra „Sladkosti rodbinskega življenja" od Maurica Hemevnina. V torek dne 20. t. m. pa drama „Nepošten* od Gerolamo Ravetta, ki je na bin-koštno nedeljo dne 11. t. m. v Novem mestu dosegla popolen uspeh. Nadalje se vrši gostovanje po štajerski progi: Ljutomer 19., Slov. Bistrica 21., Ptuj 22., Sv. Jur ob juž. žel. pri Celju 23., Celje 24. in 25. Žalec 26., Krsko 27., Trbovlje 28., Litija 29. t. m.
Izpred sodišča.
Reklamacijsko postopanje. Duri a jski mestni svet je zavrnil neko vo-lilno rekiamacijo z izgovorom, da je domovinski list, na katerega se je reklamacija deloma opirala, pisan v češkem jeziku in da vsled tega ni izkazano domovinstvo reklamanta. Volilec se je pritožil in zadeva je prišla pred upravno sodišče. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo in raz« veljavilo famozni ukrep me-stnega sveta dunajskega. V razlogih navaja upravno sodišče, da je reklamacijsko postopanje oficijoznega značaja in mora oblast sama uradno preiskati položaj, naslanjaje se na navedbe strank. To načelo je omejeno le v toliko, v kolikor rok za rešitev rekla-macij to ne dopušča. Po dunajskem mestnem statutu se morajo resiti reklamacije v 10 dneh in v tem času bi si bila reklamacijska komisija prav lahko preskrbela prevod od stranke predloženega domovinskega lista. Ta odločba upravnega sodišča je tuđi za nas važna in priporočati bi bilo Slovencem povsod, da se v eventualnih slučajih na njo sklicujejo.
Razne stvari.
*  Železniška  nesreća v Bolga-riji.   Iz Sofije poročajo: V ponedeljek se je blizu Drame, zgodila  velika  železniška nesreća.   Šest vojakov je bilo ubitih, Štirideset pa ranjenih.
*  Perzijski princ se smrtno po-nesreč I. Iz Odese poročajo, da se je tam 191etni perzijski princ Abdel Nirza smrtno ponesrečil. Padel je z voza ter bil povožen.   Poškodoval  se je tako težko,   da   je   na   potu   k   zdravniku umri. Ponesrečenec je bil brat soproge prejšnjega šaha in je študiral vOdesi. Njegovo   truplo prepeljejo v Teheran.
*  Pruski vojaški ataše v Mona-kovem umorjen.  Iz Monakovega poročajo: Ko je včeraj popoldne ob eni šel vojaški  ataše  pri   pruskem  posla-ništvu Lewinski iz poslaništva po Prinz-regentenstrasse proti domu, je streljal na njega 341etni delavec Janez Strasser. Major  je   potegnil   sabljo,   da   bi  se ubranil napadalca.    Višji   stražmojster Bollender   je   prihitel   majorju na po-moč, vendar pa ga je Strasser na mestu   ustrelil.    Majorja   so    prepeljali v kirurgično   bolnišnico,   kjer   je   kmalu na to umri. Ljudje so napadalca prijeli ter ga pretepli.
*  Drama na   izseljeniškem par-niku.    Iz Genove poročajo:   Pred par dnevi   je   parnik   ^Lingure"   sprejel v pristaniščn v Neapolju več sto izseljen-cev na krov, da jih odpelje v Genovo in od tam v Južno Ameriko. Med temi je bil tuđi  501etni   Pasquale Sposato, ki je hotel s  svojim šestletnim  sinom Guiliom    poskusiti    onstran    oceana svojo srečo. Iz previdnosti je dal Sposato svoje prihranke v znesku  600 lir kapitanu, da jih shrani. Kar naenkrat, ko je parnik vozil skozi morsko ožino Piombino,  je  Sposato  pogrešil   svojo denarnico, pozabil pa je, da jo je dal shraniti kapitanu. Preiskal je vse svoje žepe. In ko ni ničesar našel, se ga je polastil obup. Sklenil je umoriti otroka in sebe. Pograbil je otroka, ga polju-bil ter vrgel v morje, ter nato še sam skoČil za njim.   Ostali izseljenci so to opazili ter preprečili samornor. Otroka nišo mogli več resiti.   Kapitan je ne-srečnežu  povedal,  kje  da  je  njegov denar, ter ga v Genovi izročil sodišču.
*  Žrtev zrakoplovstva.    Iz   Los
Angelosa poročajo: Poročnik Clarks je pri poskusnem poletu iz San Die-ga v Los Angelos s svojim aeroplanom v megli zadel ob drevo. Padel je na tla ter se ubil.
*  Sufragetke. Iz Londona poročajo: Angleške    sufragetke    prirede koncem julija veliko romanje iz vseh delov dežele v London. V Hvdeparku prirede velikansko   zborovanje.   Kot termin za to zborovanje je določen 26. julij.
*  2 ruske meje. »Naprzod« poro-ča iz Podwoloczyske: Pred par dne-vi je ponoći stal na mejnem   mostu
nek? avstrijsk! infanterist na straži. Na ruski strani so se sprehajali trije pijani ruski častniki. Eden od teh je stavil, da bo avstrijskega infanteri-sta razorožil ter ga prenesel na rusko stran. Vojak se je branil z bajo-netom ter zabodel ruskega častnika, ki je bil na mestu mrtev. List poroča, da je bil infanterist kaznovan, ker je pustil častnika preblizu k sebi.
*  Pretepena pisateljica. Iz Bero-lina poročajo: Pisateljica gospa Erika Sonntag iz Danskega, ki stanuje v Lugano v vili   pariške   zakonske dvojice Rusca, bi morala izpovedati o nekem prepiru te dvojice. Dvojica pa je hotela to preprečiti in je pisa-teljico na vrtu vile napadla, jo privezala k drevesu ter jo pretepla do krvi. Gospa Sonntag je    komaj    ušla. Prebivalstvo je tako razjarjeno, da mora policija dvojico stražiti.
*  Mrtvorojenci na  Francoskem.
Iz Pariza poročajo: Znani statistik Bertillon je mnenja, da so franeoski uradni statistični podatki, da znasa število mrtvorojencev 1. 1911. okrog-lo 36.000. prenizki. Na Francoskem se leto za letom na stotisoče otrok deloma mrtvo porodi, deloma pa kmalu po rojstvu umre. Samo ne izve se o tem. Mesto Toulouse je z ozi-rom na to dejstvo izdalo od prefekta dovoljen ukaz, s katerim se uvaja takozvano tajno materinstvo. Vsaka ženska, ki se čuti mater, more iti v porodnišnico, ne da bi povećala svoje ime ali pa ime očeta. Streže se ji v zavodu zastonj. 2enske imajo lahko ćelo maske na obrazu, da se jih ne spozna. Le pri sprejemu v zavod se zahteva zapečateno pismo, ki ima za slučaj smrti matere potrebne podatke.
*  Umori otrok. Iz Welsa poročajo: V vaši Mitterlaab pri Welsu so v ponedeljek zvečer    potegnili iz luže na dvorišču kmeta Martina Bauerja truplo šestletne Ane Geilinger, hčer-ke tesarja. Občinski zdravnik \Valch iz Puchberga je konštatiral, da otrok ni bil vržen mrtev v lužo. Na vratu se je poznalo, da ga je nekdo davil, in tuđi na spodnjem   delu   telesa je imela rane. Sumiti so začeli 191etne-ga hlapca Alojzija Anzengruberja, ki je bil pri kmetu v službi.   Anzengru-ber je priznal. da je izvabil deklico na kozolec, vendar pa taji, da jo je umoril iz pohotnosti. Deklico je le preveč k sebi pritisnil. Kmalu pa je vide!, da je otroka zadušil. Oddali so ga sodisču. — Iz Berlina poročajo: Grozen zločin   je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo. V kotu nekega pisoarja v \Vilmersdorfu so našli zavoj, v katerem so bile noge nekega deset-   do   dvanajstletnega    dečka. Zvečer so na    potsdamskem   kolodvoru zopet našli drug zavoj. V tem je bil ostali del dečkovega trupla. Pri truplu, ki je bilo popolnoma nago, so našli tuđi deckovo obleko. Glava, je bila z oštrim instrumentom odrezana. Umorjeni deček je sin nekega čev-Ijarja. Policija je mnenja, da je mori-lec izvabil dečka v kako    skladišče, kjer je izvršil zločin.    O morilcu   Še nimajo sledu, vendar pa policija posebno nadzoruie lokale, v katerih st: shajajo homoseksualni ljudje.
*  Diplomatični banket brez vina.
Gospod Bryan, novi zunanji minister Združenih držav, je dal pred par dnevi prvo oficielno pojedino za diplomatični zbor v VVashingtonu. Pri mizi je sedelo osemnajst veleposla-nikov s svojimi damami. Kaj so dobili jesti, se ne pove. Toda česar nišo dobili piti, o tem smo prav natančno poučeni. Nišo dobili niti burgundea, niti bordo, niti španskih, niti renskih vin. da niti »Šampusa« ni bilo. Dobili so le čisto naravno vodo, nekateri gurmadi pa — mineralno vodo* Sele proti koncu pojedine so se diplomatom z2l hip razjasnili obrazi. Sluge so začeli prinašati visoke steklene posode s rdečo tekočino ... Bo mor-da punč? In bil je, toda — abstinent-ni punč iz samih sadnih sokov brez alkohola. Gosti so se temu diploma-tično posmehovali — da ostanejo pri svojem pokliču — ter izjavljali, da je pijaca izborna. Moralo je biti že res, ker so to izjavili — diplomati! Gospod »državni tajnik«, kakor pravi jo v Ameriki ministrom, je bil ves sre-čen, kajti ni grešil proti svojemu pre-pričanju abstinence. Razentega pa je bilo vse zelo ceno: skodelica le 25 vinarjev. Toda potem! Nedolžna pojedina je postala v vsem Washing-tonu predmet raznih zlomiselnih opazk, ki so naposled prisilile gospoda ministra, da je dal v časopise sledeče pojasnilo: »Opozoril sem svoje goste vnaprej, da sem na-sprotnik alkoholnih pijač, ki jih do-zdaj še nisem pokušil. Pripomnil sem tuđi, da sem vprašal predsednika, ko mi je ponujal portfelj zunanjih del, ali ne more zdržljivost škodo-vati moji službi; predsednik pa je iz-javil, da smem v svoji hiši delati, kar hočem. Moji gostje so mi odpustili mojo slabost — če je to slabost — in mislim, da še nišo doživeli prijet-nejšega večera. To ie vse, In s teta
!08. Ste*.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran d.
smatram »slučaj« za rešen...« Sreč-1 ni  Amerikanci!   Njihovim  diplomatom delajo skrbi le taki »slučaji«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dogodki na Balkanu.
O mirovnih pouajanjih.
Đelgrad. 14. maja. (Izvirno po-Točilo.) »Samouprava« priobčuje nacrt mirovne pogodbe med Turčijo in zavezniki. kakor so ga predložile velesile in ki vsebuje znane točke iz
1 note velesil. Ta pogodba ima biti definitivna mirovna pogodba,   ki   pre-
I    pušča vsa detajlna vprašanja kasnej-
I li rešitvi. »Samouprava.- poudarja, da bo mirovnim delegatom preostalo Tnalo posla in da bodo podpisali to ogodbo v nadi. da bodo velesile na specijalni konferenci ugodile zahie-vam  zaveznikovvvprašanju Albanije,
i Egejskih otokov in financijalne urc-ditve.
[               Mednarodna konferenca.
Pariz 14. maja Iz dobro podučenih krogov se poroča da je bila med-narodna konferenca zopec prelože na do 25. maja.
Cetinje, 14. maja. Crnogorska vlada je včeraj popoldne odgovorila na mirovno noto velesiL
Albanija.
Dunaj, 14. maja. ? Albanska ko-Tespondenca^ poroča iz Valone: Tu Je vse mirno. Ostanki vojske Diaviđ paše so popolnoma nezmožni za kako akcijo.
Milan, 14. maja. Specijalni poro-cevalec - Secola- poroča Iz Valone r Položaj provizoriene albanske vlade ;e sedaj zelo težaven. ker se.pojavna močna opozicija in ker je začel tuci Esad paša groziti. FIsad paša je imenoval v najvažnejših mestih Albanije svoje zastopnike ter je računati da bo korakal proti Valoni in od-stavil provizorieno vlado. Pri tem se 7di. da ga podpira Avstrija. ker je ^aje obljubil. da bo skušal povećati v Albaniji avstrijski vpliv.
Carigrad, 14. maja. Turska vlada je dolocila 10 turskih transportnih ramikov, ki na] pripeljejo tursko vo-jašn*o iz Albanije. Turska je pretrga-!a vse zveze z Albanijo, ter definitiv-:io resignirafa na zahtevo, da nai ostane Albanija pod tursko suvereni-;eto.
Predaja Skadra.
Skader. 14. maja. Na željo kon- f fr/.ov je odpadel slovesni sprejem rnednarodnega voiaštva. Čete so pri-kcrakale dopoldne pred Skader, v mesto pa je odšla častna stotnija. ki bo na obrežju pričakovala poveljni-ke mednarodne flotile, da jim izkaže Čast. ko pridejo prevzet Skader od ^rnogorskega divizijonarja Bečire.
Skader.
Dunaj. 14. maja. Iz Skadra se foroča, da ostanejo crnogorske čete rudi po predaji mesta se nekaj časa v Skadru, da spravilo tursko državno rosest in vojni plen v Crno goro, za kar bo treba najmanj 6 tednov.
Požar v Skadru. Cetinje,  14. maja. Glasom urad-fiega poročila iz Skadra,   je zgorelo nri požaru skadrskega    bazarja 174 irgovin. Preiskava se nadaljuje. Več I sumliivih oseb je bilo aretiranih. Vo-:aškim oblastim se je posrećilo resiti mnogo blaga in denarja.
Za crnogorske sirote. Cetinje, 14. maja. Kakor za bolgar-ske sirote, tako sta tuđi princesi Ksenija in Vera crnogorska izdali poziv na ves svet. da nai se zbirajo darovi za sirote v vojni padlih Crno-gorcev.                                               I
Ruski poslanik Hartvig. Belgrad, 14. maja. Ruski posla-slanik Hartvig je odpotoval v Petro-grad. Hartvig je znan kot odločen 7>ristaš srbskih zahtev glede osvobo-jenih pokrajin, zato se govori, da je odšel v Petrograd, da posreduje tam na korist Srbiji.
Francoska ekspedicija v Makedoniji.
— Ljudsko stetie. Solun, 14. maja. Francoska specijalna komisija, ki je obiskala Lile Burgas, Bunar Hisar in Lozengrad, e dospela sem. Grške oblasti so izvršile v Solunu dne 11. maja ljudsko stetje.
Grška zbornica.
[      Atene, 14. maja. Ministrski svet
jfe sklenil, sklicati prihodnji teden gr-
sko zbornico, da sklepa o nekateriti
važnih načrtih vojaškega značaja. —
Zbornica bo imela samo 5 ali 6 sej.
Zavezniki.
Belgrad, 14. maja.   Z ozirom na vesti, da je Srbija pripravljena glede razdelitve teritorija sprejeti bolgar-sko stališče, ali da bi se bila že podvrgla razsodišču, se uradno razgla-ša, da te vesti nišo resnične. V seda-njem trenutku ne gre za razsodišče, o katerem bi se moglo    reci, da bo I principijalno razsodilo,   marveč grc I Preavsem za   revizijo   r^aeiitveae;■
I pogodbe, ki je z ozirom na vojne uspebe in na razmerie med državami potrebno in ki jo Srbija z vso odioč-nostjo zahteva.
Atene, 14. maja. Uradno se poroča, da je prišlo pri Elevteriji do boja med Bolgari in Grki. Bolgarski napad se je izvršil dne 8. in 9. maja ter je bila udeležena tuđi artilerija. Grška vlada odklanja odgovornost.
London, 14. maja. Reuterjev urad poroča, da so imeli Grki v boju pri Elevteriji 14 mrtvih in 32 teško ranjenih. Bolgari so imeli 300 mrtvih in ranjenih. Postavila se je mešana komisija, ki določa nevtralno progo med sovražnim vojaštvom.
Sofija, 14. maja. »Mir- poroča, da so bili krivi boja pri Elevtreji Grki, ki so hoteli zasesti nekaj strate-gično važnih took.
London, 14. maja. Napetost med Grki in Bolgari pri Drami in Seresu je od dne do dne večja. Zadnje dni je prišlo opetovano do manjših bojev med grškimi in bolgarskimi predstra-žami. Dognalo se ie, da so krivi teh bojev grški častniki, vsled česar so se izmenjavale med grško in bolgar-sko vlado oštre note. Bolgarska odklanja vsako odgovornost za eventualne konsekvence.
London, 14. maja. »Times« poroča. da so Bolgari napadli Grke pri Lesteri. Boja se je udeležila poleg pehote tuđi konjenica in artilerija.Po-drobnosti nišo znane. V Solun so pri-peljali 21 ranjencev. Bolgari koncen-trirajo čete tuđi pri Seresu, Demir-hisarju in Anghistoju.
Solun, 14. maja. Pri Anghisti v blizini Drame je prišlo do resnega spopada med Grki in Bolgari. 80 Bolga-rov je bilo baie ujetih.
Bolgarske izgube. London, 14. maja. Iz Sofije se poroča: ^tevilke ki kažejo bolgarske izgube v vojni, se bodo v kratkem objavile. Okroglo računano je 300 častnikov mrtvih in 900 bolnih in ranjenih. Od moštva je 26.000 mrtvih in 60.000 bolnih in ranjenih. Na Bol-garskem se nahaja 95.000 turskih vojnih ujetnikov.
Enver begova metoda.
Turin, 14. maja. »Štampa - poroča iz Carigrada: Enver beg se sedaj trudi, da častniki. njegovi pristaši, kakor hitro mogoče napredujejo. Kot vzrok za to napredovanje se navaja-jo posebne zasluge v vojni. V resnici pa mu gTe samo za to, da pridobi ko-likor mogoče veliko Število častnikov. ki bi tvorili protiutež vofašk- li-Igi. Splosno pozornost vzbuja dejstvo, da odpošilja turska vojaška uprava še vedno izredno mnogo vojaštva pred Čataldžo. Trije turski častniki v Dardanelah so se uprli, drugi častniki so se jim pridružili. V Carigrada računajo z možnostjo. da se upre ćela mornarica, ki ni bila nikdar mla-doturkom prijazna.
I Napetost med Srbijo in Bolgarijo. Sofija, 14. rnaia. Bolgarsko narodno časopisje je začelo iz nova oštro napadati Srbijo- *Većerna Po-šta<- zahteva od bolgarskecca kabineta, da naj se enkrat skuša v direkt-nem stiku s srbskim kabinetom resiti srbsko - bolgarski spor. Če bi to ne slo zlena.naj prepusti bolgarski kabinet nadaljno akcijo generalom. Pred par dnevi se je vršil vojni svet, ki je odredil primerne odredbe zn vse I eventualnosti. Bolgarska ojučuje svoje postojanke v Makedoniji.
Bolgarsko sobranie. Sofija,  14. maja.  Bolgarsk<> so-branjc je bilo danes zaključeno.
Preliminarni mir.
London, 14. maja. Politični krogi zarjuiejo, da bodo delegati    Balkanske zveze in Turčije že jutri podpi-Isali preliminarni mir. Zlobno izmišljena vest.
Belgrad, 14. maja. (Izvirno po-ročilo.) Vest inozemskih listov, da so Bolgari zadržali 150 srbskih topov, ki so bili na transportu izpred Odri-na. je povsem neresnična. takisto je tuđi izmišljeno, da bi radi tega vladalo v srbski javnosti veliko ogorčenje. Nasproti tem vestern je treba konstatirati, da so bili že vsi srbski topovi — havbice, poljski in oblego-valni topovi že prepeljani v Srbijo in da so zadnje dni dospeli v Niš, oziroma v Belgrad s poslednjimi če-tami tuđi poslednji srbski topovi. Ne-resnične vesti v inozemskih listih so najbrže nastale na ta način, da so izvestitelji zamenjali srbske topove z vojnim plenom. Od tega plena namreč pripade kakih 147 turskih topov Srbom. Transport teh topov je namreč odložen na kasnejŠi čas.
Važna seja srbske ga minfstrskega
sveta.
Belgrad. 14. maja. (Izvirno po-ročilo.) Snoči ob 9. je bil sklican ministrski svet. Kakor listi javljajo, je bila seja nujnim potom sklicana in je trajala do preko polnoči. O predmetu in povodu tega izrednega posvetova-nja se čuva naivečja tajnost
Vojvoda Putnik. Belgrad, 14. maja.   (Izvirno   po-IOčUo.) iz 3Kopli«i ie dospel semkaj
vrhovni poveljnik srbske armade vojvoda Putnik. Kralj Peter je spre-jel Putnika v dolgotrajni avdijenci. Z ministrskim predsednikom Paši-ćem je imel vojvoda izredno dolgo posvetovanje.
Turski ujetnik).
Belgrad, 14. maja. (Izvirno po-ročilo.) Vsi turski ujetniki, ki so po narodnosti Grki, bodo na ukaz vr-hovnega armadnega poveljstva iz-puščeni na svobodo in se jim dala na razpolago potrebna sredstva, da se lahko vrnejo v domovino.
Nov srbski delegat v Londonu.
Belgrad, 14. maja. Uzvinio po-ročilo.) Srbskim delegatom pri mirovnih pogaianjih v Londonu je pri-deljen kot strokovni izvedenec bivši srbski poslanik v Sofiji Ivan Pavlov i ć , znan pozuavalec balkanskih vprašanj in Angleške. Pavlović je snoči odpotoval preko Dunaja v London.
Posojilo Turčiji.
Carigrad, 14. maja. Mesto je na-ielo pri banki Perier posojilo 650.000 turskih funtov.
*                  i»
*
Slovenska obstrukciia v tržaškem deželnem zboru.
Trst, 14. maja. V snočnji seji de-želnega zbora so pričeli Slovenci pri razpravi o zakonu o šolskem nad-zorstvu z obstrukcijo. Tozadevni predlog je stavil posl. Vilfan, ki je Kovoril pozno v noč. Ob 1/412. ponoći je prekinil svoj tf^vor; seja je bila preložena na danes zvečer. Državni zbor.
Dunaj, 14. maja. Začetkom ju-trišnje seje državnega zbora bo ministrski predsednik Sttirgkh govoril o zunanji politični situaciji. Stiirgkh bo naslikal potek balkanske krize zgodo-vinsko ter označil vlogo avstrijske politike v ti krizi. Izjava grofa Sturgkha je proračunjena, da izbije tla eventualnim interpelacijam. Vlada se trudi doseći, dasprejmejo stranke Stiirgkhovo izjavo brez debate. Iz vladnih krogov se razširjajo v svrho agitacije vesti, da je cesar izjavil željo, da naj se parlament zadovolji s to izjavo.
Interpelacije posl. dr. Ravniharja.
Dunaj, 14. maja. Poslanec dr. Ravnihar je vložil interpelacije: do ministra za notranje zadeve glede znanega hranilničnega razpisa« od 16. januarja t. I., s katerim se mej drugim odreja, da morajo hranilnice razmerje svojega mobilno in imobil-no naloženega premoženja z naku-pom vrednostnih papirjev urediti tako, da se bo doseglo razmerje 30:70 in da morajo polovico mobilno naloženega premoženja tvoriti državni papirji;
do železniškega ministra v za-devi slovansko narodnost žalečega postopanja s strani organov c. kr, drž. železnic. Interpelacija navaja predvsem dva slučaja. Asistent Roman Knaus v Trstu je zaupil nad sprevodnikom, ki je spremljal brzo-vlak, v katerem je bil direktni voz Trst - Pariz in na katerem so se na-hajali tuđi slovenski napisi: »Tun sie die Aufschrifttafeln mit dieser Či-čensprache wegnehmen, darnit die Pariser nicht wissen werden, dass der Wagen aus Ćičenland koinint.« Postaienačelnik Stuhlier pa je ob prihr>du direktnega brzovlaka iz Prage opazivši napisne tablice »Praha - Terst« oštel vlakovodjo z bese-dami: »Wenn sie mir noch eintnal mit diesen tschechischen Richtungs-tafeln ankommen, werde ich sie ganz cmpfindlich bestrafen«. Tretji slučaj se nanasa na dejstvo, da zahteva državna železnica za delavce, ki Iiodijo v Savinsko dolino obirat hmelj, sa-monemške legitimacije, dočim ćelo južna železnica dovoljuje dvojezične legitimacije. Tuđi zahteva drž. železnica za vsakega delavca posebno legitimacijo in mora biti najmanjše število delavcev prt blagajni 10;
do pravosodnega ministra v za-devi jezikovne ravnopravnosti v okrožiu celjskega in mariborskega okrožnega sodišča, kjer se v novej-šem času šolskim vodstvom, župnim u rad om in ćelo občinam tako v civil-nem kakor v kazenskih zadevah po-šiljajo samonem$ke tiskovine, name-sto saj dvojezičnih. Tuđi se v na-sprotju z naredbo justičnega ministr-stva od 26. junija 1899 št. 1840/99 referati za vzklicne razprave pri okrožnem sodišču v Celju v slovenskih zadevah ne delajo več v sloven-skem, kakor se je to do sedaj prakticiralo, marveč samo v nemškem fe-ziku. Sodni inspektorji zaukazuiejo, da se mora n. pr.. ćelo z župnimi uradi, češ, da so kot matrični uradi tuđi državni uradi, korespondirati iz-ključno le nemško. Dalje ukazujejo, da se morajo imena katastralnih ob-čin tuđi v slovenskih sklepih glasiti samo v nemški, navadno popačeni obliki; ie pri nekaterih sodiščih do-voljujejo, da se srne v slovenskih sklepih nemškemu nazivanju dostaviti slovensko ime — v oklepajih. iGermajii^atoriČna   tendeaca   ie oči- ,
vidna, sal se s temi ukrepi ruši dose-danja dolgoletna praksa.
Ministrski svet.   Odpust rezervistov.
Đuna|f 14. maja. Danes se vrši skupni ministrski svet, katerega se udeleže tuđi ogrski ministri: Lukacs, Teleszkv in Hazai. Ministrski svet se bo bavil z vprašanjem, v koliko nai se zniža število vojakov ob južnih mejah monarhije.
Dunaj, 14. maja. Z odpustom rezervistov na južnih avstrijskih mejah se bo pričelo te dni. Obe vladi sta prišli sporazumno z vojnim ministrom do spoznanja, da po predaji Skadra velesilam ni več vzroka, da bi se vzdržalo na južnih mejah izjem-iio stanje.
Dunaj, 14. maja. Danes ob 11» dopoldne se ie vršil skupni ministrski svet, v katerem je zunanii mini-ster grof Berchtold poročal o zuna-nje - političnem položaju. Na podlagi tega poročila bo ministrski predsednik grof Stiirgkh v parlamentu na razne interpelacije, ki jih je pričako-vati, odgovori!. Konterenca se je bavila tuđi z odpustom rezervistov. Rezerviste  bodo odpuščali le stopoma.
Dunaj, 14. maja. Seja skupnega ininistrskega sveta je bila ob 1. popoldne prekinjena ter je pooblastila zunanjega in vojnega ministra, da samostojno odločata o odpuščanju rezervistov. Vojni minister izdeluje nacrt, po katerem naj se vrši odpu-ščanje ter je v dogovoru z upravo železnic glede prevoza rezervistov. Ministrski svet se je bavil tuđi z za-devami, ki so v zvezi z zunanjepoli-tično situacijo.
Češke finance.
Praga, 14. maja. V čeških krogih se zatrjuje, da je sklenil konsorcij čeških bank posoditi Češki 20 mililo« nov kron.
Novi  gališki  namestnik.
Dunal, T4. maja. Za gališkega namestnika je bil imenovan bivši minister, državni poslanec Vitold pl. Korytowski. Vlada se je še v zadnjem trenotku premislila imenovati provizoričnega voditelja. Koryto\v-ski bo najbrže odložil svoj državno-zborski mandat.
Dunaj, 14. maja. Dr. Konstantin Levickij, voditelj Ukrajincev se je iz-razii o imenovanju Korytowskesca za gališkega namestnika sledeče: Spre-iel sem iznenadno vest ministrskega predsednika o odločitvi v gališkem r.aniestniškem vprašaniu ad referendum. Napram novemu namestniku moramo biti Ukrajinci rezervirani, svoje ogorčenje pa moramo izraziti nad načinom, kako se je postopalo \ tem vprašanju. O ostalem bo še sklepala stranka. Dr. Levickij in dr. Leo sta odpotovala na Dunaj. Za danes je sklican Rusinski klub.
Dunaj, 14. maja. Uradno se raz-glaša. da je cesar sprejel demisijo gališkega namestnika Bobrzvnskega ter mu podelil v priznanje veliki kri-žec Leopoldovega reda; obenem je cesar imenovat dr. pl. Korytowske^a za namestnika.
Oficijalnl obisk.
Dunaj, 14. maja. Danes dospe nemški državni tajnik Jago\v sem, da se oficijozno predstavi dunajskim državnikom. Poset je velikega politič-nega pomena, ker se vrši neposredno pred sestankom neniškega cesaria z ruskim carjem. katerega se avstrijski prestolonaslednik ne bo udeležil.
Dunaj, 14. maja. Danes zjutraj je prispel državni tajnik nemškega zunanjega urada Jagow na Dunaj. Popoldne ga bo spreiel cesar v avdijenci.
Rauchov režim.
Dunaj, 14. maja. Baron Pavel Rauch je bil od cesarja sprejet v dalj-ši avdijenci. Ti avdijenci pripisujejo velik pomen, ter zatrjujejo, da je baron Rauch poklican, da uredi razme-re na Hrvaškem.
Justh odloži svoj mandat.
Budimpešta, 14. maja. Justh na-merava baje na prigovarjanje svoje rodbine odložiti svoj mandat, zlasti ker je ozlovoljen nad fuzijo opozicije. Novi opozicijonalni zvezi se je do sedaj pridružilo 34 Kossutovcev, 12 Justhovcev in 8 neodvisnih posian-cev.
Vladarski poseti v Berolinu.
London, 14. maja. Angleška kraljevska dvojica priđe v sredo, dne 14. maja k poročnim slavnostmi v Berolin, kjer ostane do 27. maja- — Ruski car prispe isti dan in se odpe-Fje dne 24. maja. Car bo povabil an-gleškega kralja v Petrov dvor. Zatrjuje se, da bo angleški kralj obiskal carja meseca junija ali julija.
Atentat na pmskega vojaškega
ataše ja.
Monakovo, 14. maja. Morilec pruskega vojaškega atašeja majorja Lewinskega delavec Strasser je znan anarhist, ki je bil že neštetokrat ka-znovan. Interesantno je, da ie Strasser tuđi na Slovenskem uganjal svoje zločine. Tako je bil pred okrožnim sodiščem v Celju obsojen na 13 me-secev teške ječe.
L^ija.
Milan, 14. maja. Finančni minH ster je predložil italijaskemu parlamentu zakonsko predlogo glede izrednega kredita za pokritje stroškov zasedenja Libije do konca 1913 in glede izdaje nadaljnih 100 milijonov: lir zakladnih bonov na račun prihod-njega leta,
Konferenca v Bernu.
2eneva, 14. mjaa. Posl. dr. Oeb-knccht je pri včerajšnji konferenci za franeosko - nemški sporazum, Ki se vrši v Bernu, stavil siedeče propozicije: Konferenca za nemško franeoski sporazum nujno pozivlja švicarsko vlado s prošnjo, naj stori takoj potrebne korake, da se začno pogaianja med nemško in franeosko vlado v svrho sporazuma o omejitvi oboroževanja.
Bern, 14. maia. Politični krogi % zanimanjem zasledujejo konterenco v Bernu ter zlasti naglasajo, koliko koncilijantnost so pokazali Francozu Skoro vse franeoske stranke so bile zastopane, med tem ko je prišla iz NemČije samo opozicija. Bernska konferenca je jasno pokazala, da so pravi hujskači za nemško - franeosko vojno Nemci.
Princ  Kare!  romunski v Rimu.
Rim, 14. maja. V nedeljo popoldne je dospel princ Karei romunski v Rim. Pozdravii ga je kralj z ministri. Zvečer se je vršil njemu na čast slav-nostni diner. Zaroka v srbski kraljevski hiši.
London, 14. maja. Iz Rima po-ročajo, da se je brat kralja Petra princ Arsen zarodl z ameriško miljonarko Prot.
Protipcset španskemu kralju.
Pariz, 14. maja. Predsednik franeoske  republike  Poincare vrne španskemu kralju   1. ali 2. oktobra obisk, Sufragetke.
London, 14. maja. Listi so raz-krili do sedaj še neznan nacrt sufra-getk, ki so hotele vjeti enega izmed ministrov, ga odpeljati v neko vilo, ga obleči v žensko obleko in zvezanega postaviti pred žensko sodišče, ki bi ga obsodilo na 3 leta ječe.
Angleška v Perzijskem zafivu,
PariZ| 14. maja. Carigradski po-ročevalec „Echo de Pariš" je baje iz-vedelo vsebini angleško-turške pogodbe siedeče: Turčija prizna šejka v Koveitu ob Perzijskem zalivu m obrambno pogodbo, ki jo je sklenil šejk z Angleško. Okraj Koveit se razširi in Turčija do* voli Angleški skrbeti za razsvetljavo vodovja Šat-el-Araba. Koveit naj bo zadja točka Bagdadske železnice. Glasom poročila istega lista hoče Turčija zopet uveljaviti že pozabljeno Cipersko pogodbo iz leta 1878. Turčija bo baje prepustila reorganizacijo svoje uprave in vojske Angleški, Angleška pa ji garantira Azijsko posest. Mongolska.
Urga, 14. maja. Tu so se vršila tajna posvetovanja mongolskih velja-kov. Zborovanje se je z veliko večino izreklo za to, da naj bo Mongoska od Rusije in Kitajske popolnoma neodvisna država.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za   »Ciril - Metodovo  družbo«!
T, Ž. v Ljubljani nabral 2 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 8 strani.
Izđajatelj  in  odgovorni  urednik;
Valentin Kopitar.              **
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^w
Avstrijska ipecialiteta. Na Želođcu bolehajočim Ijudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlii-praška", ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želo-dec krepilno ter pospešilno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom.                                         2  33
mlecne karamelel
V'-'-'T-*'-   "
Prisfne le.če ,,SToI£WERCK'
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROP.
108 Stev.
Slovenci, kupujte vži-galice v korist družbi sv.   Cirila   in   Metoda!
Zlata svetinja
BerollB, Pariz, Rim Ud
lajboljše kozak
čistilo za
r    Izdcinjc
O. Seydl
StritarjeTa ulica 7.
Dr. J. I-, zobozdravnik, MoraTtka Ostrora. Natančno in temeljito sem pretz-kusil Vazo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ja že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje nrnenje: Ustnih vod in zobnth praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. jn ta je: Sejdlin".
Heteorolof !čno noročito.
tHlti sli mftfjtsi 266*2               Srednji rrtčni tltk 73S na
	rčas opazo-* Tanja	' Stanje barometra f mm	Temperatura vC" i	Vetrovi   i	Nebo
13. "\ 14.	b.pop. 19. zv.	7369 738-0 7395	16-8 i    109 |     59	slab jug j f si. jvzh. .'	oblačno jasno megla
Srednja   včerajšnja temperatura  121% norm. 13 SJ   Padavina v  24  urari 00 nm.
Boratnai   p*ro6ila.
LfaMJaMka .Kreditna bankt v LjnbljtnK
UrMai kani taujtkc Mrt« 14. aaj* lil S
	•caarai	I  i lagova
4*, Majeva renti    ,   ♦   .   •	8415	8435
4'2"/9 srebraa renta .   .    .   v	8815	88 35
■!•', avstr. kronika renta   .  *	8445	84 65
4* • ogr.        „         „      .   .	82 75	8295
4*, kranfsko deželno poao)llo	—-—	9450
4% k.o. ttškt del. banke   .	8725	88 25
		
SreCke It 1. 1960 •/•    .   .	453-	465 —
tt           •»       M   10v*   »      •       •       •        •	646 —	658 —
„     tlake    .   .   .'*■■„   .    ,	2% 50	306-50
„     aerneljslre  1. izdaj«   .	291 —	301 —
U.	25550	265 50
M     ogrske hlpotečne  .   .	244-50	;   254 50
K      M     don. kocnuiialne	482 —	i   492 —
„     avitr. kreditne   .    .    .	479-—	i   489 —
i      ,t     Hub!}inske   ....	65 50	i     70 50
M    avstr. rdeč. krila   •   .	56 —	60 —
M          ^^»   *            fa             pa)     fc       •       •	34 —	38 —
..    baštinu    .   • fp 1   .	28 35	32-35
„     turike .   .   .#:   .    .	239-50	242-50
		
f lubHuntke kreditne Sanke  .	417-	421 —
Avstr. kreditne?« zavoda .   .	630 50	631 50
Dunajske bančne drufbe .    .	516 —	|   517—
Južne želesnlce   .   • >   .   *	13345	134 45
Državne ieleznlce   .   5 .«   .	728*10	72910
Aipfne-Montan     .   .   .   ,   .	1004 —	100V —
Češke tltdkorne družbe   •   .	370 —	37280
Zivnosttntke banke.   .   .   ,	265-75	26675
		
Cekini    »   %   ^ *v *   m  9   «4	11-42	n-47
Marke    .  .   «W.*. VA *	11775	118 —
frankl    -' .f\^.V^T^T   .	956280	95 8230
Lire   .    l.\«wV!>-.	'    9340	93 60
RibIH-   I ./.>**      .	1253'-	25375
		
Žitnu ć^ne v Budimpečti>
Dne 14. maja 1913. T a r « I ai
Pšenica za maj 1913.    .   .	za 50 kg	10 67
Pšenica za oktober 1913.   .	za 50 kj;	11 43
Rž za maj 1913     •   «   ♦   .	za 50 kg	952
Oves za. maj 1913 ....	za 50 k?	8*47
Koruza za mai 1913   .    .   .	za f>0 kg	791
Koruza za julij 1913 .   .   .	za 50 ks	812
Čevljarska obrt pok Mai Borvata \
dosedaj na Sv. Petra cesti štev. 30,'
se je p>reselilsu
na Miš cei 9 (friisvo ia) I. drai, levo.
172t                                   Marija Horvat.
Radi prevelike zaloge blaga 20°]0 popusta
na vse pomladne najnovejše damske knstume, krila, btuze kakor tuđi obleke in pouršnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrezba točna in solidna. Našim  odjemalcem  popustimo  se   20° Q radi opustiive
reklame na tramvaju.
Anrjleško skladišce oblek
t0. jBernatcvič, Zjutljana, Mestni trg 5.
Pod Najv. pokroviteljstvom If]ega ces. in kralj.  Visoke ti prejftsaeffa flosp. nadvoivođe Frana Ferdinanda Avstr.-Este.
avsirijska Jadranska razstava
I3xxnaJ  1913 G. br. Prater                      MaJ-Oktober
Odprto od 10. dopoldne do 2. popoldne.
Priporoča se
ANTON ŠABC
trgovina s perdom, pralnica in likaltiica Ljubljana, Selenburgova ulica 5.
874
1
Zahvala.
Za vso podporo pri priredbi gledaliških predstav v Novem mestu izrekamo vsema si. občinstvu za mnogobrojni obisk predstav, sosebno pa goap. višjemu sodnemu svetniku v p. J. Skerlju za izredno vnemo m trud našo iskreno hvalo.                                     1743
V LtaMlaal, dne 14. maja 1913.
Budali Bnkšek
imenom  ćlanov sluv.  gledališča.
Šivilje
prve  moči,  za franeoske toalete, Zglasijo     naj     se     samo  dobre     moči.
Teodor Kune, damski modni salon, PreAernova  uL 5,  t> nadstr.
lite se sa sezono proti dobri placi trgovsko izvetban, spreten
hiii nakupovalec
Ponudhe z dokazili zmožnosti in pogoji pod WP.  20 1731" na upr.  »Si. Nar«.
1731
Elegantna prostorna soba
na ulico, s posebnim vhoJom, 5 minut iz mesta se odda enemu event. dvema gOSpodoraa. Vsa postrežba, na željo tuđi hrana   v niši.    Natančneje   v   Spodnji
Siški štev. 67, L   nadstr. desno.
1738
Heva ifea vili
v Preski pri Medvodah, s 4 soba mi in pritiklinami ter velikim vrtom
se   radi  smrti   ceno   proda.
Več se izve v Preski v vili.
s   tremi   sobami,    pritiklino   in    vrtom
se za avgustov termin odda.
Vpraša se v Koleziiski ulici št. 36 ▼ pritlić]u.              1741
Ugodna priložncst!
Trgovina z il blagom
na Koroškem dobroidoča zraven farne cerk-
ve,   blizo   kolodvora   se   zaradi družinskih
zadev   pod   zelo   ugodnimi   pogoii    proda.
;         Odjemalec    mora    biti   slovenskega    in
; nemSkega jezika  zmožen.  VeČ pove iz ori-
j jaznosti upravništvo .Slovenskega Naroda«.
!________________________________________
Qo$tilna
poleg Bohinjskega jezera z opravo vred, ležeča pri deželni cesti, se tako] proda
po ugodni cent ali           1587
se oddajo sobe za sezono. Pojasnila daje I. Logar, pcffa Gorje pri Bledu.
Išče se
blagajničarka in :: prodajalka. ::
Ponudbe   na  upravništvo »Slovenskega Naroda«.                                   1700
Fosojitmca za gled in okolico.
Dne 251. m. ob 2. uri popoldne :: se vrši v BI ej sk em domu ::
Mri ili Mi
Dnevni radi
1). Spremcmba pra?iL 2). Slučajnosti.
V slučaju neskl epčnosti je pol ure pozneje občni zbor ob vsakem štcrilu zadruinikov sklepČen.    Ofllf.
I   OMa se tako] mala, dobro vpdjana
trgovi i iš. blagom
w L|abllaal.             1742
Potrebna glavnica K 1500 — do K 2000. Poizve  se pri tvrdki
j(. Richtcr, Ljubljana, Cojzova cesta.
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahte-vate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in pri-mernih daril, ki ga pošljem vsakomur za-stonj in poštiiine prosto.
Razpošiljainica JAK KO ft RAD, c. in kr dvorili do-bivatelj. Most štev. 2399 (Češko).
Prave niklaste žepne ure K 420, .5*— in več. Niklaste budilke K 290, harmonike K 5-—,  vijoline   K 5*S0,   samokresi  K 8—.
Razpofiflja mm proti   pOTZ«tin ail 9r*4p!adHu.   Br*s * rizika.     -   2«moiijava đovoljena ali denar oaza}.  [
b                                                                                                                                                             *
V iMdl trga Vransko se proda 1739        ali v itajent odda
enoĐadstropna Ka
s pekarijo in obširnim vrtom. Cena je jako ztnerna in plačflni pogoji jako ugodni.     Natančnejša    pojasnila    daje
J. Oovcdlč na Vranskem.
1732                 IŠČe  S©
izveHiana vzooiiteljka,
zmožna poučevati v predmetih ljudske in meščanske sole v slovenskem in nemškem jeziku. Poleg tega se zahteva znanje francoščine ter igranje na klavir ali na gosli. Plača 80 K mesečno pri popolni oskrbi. Ponudbe s spričevali pod „A. V. 1001 1732", na uprav. »Slovenskega   Naroda.«
Pri gorećici, motenjlh prebave, pomanikanfu slasti
ne zamuditc uživati po jedi lekarnarja
Schaumanna želodčno sol
ali pastll|e ielodčae soli. Ti domači zdravili sta se že več nego 40 let z zanesljivim in točnim učinkom najbolje obnašali in jih tuđi zdravniki najtopleje priporočajo. — Ponaredbe zavračajte in zahtevajte izrecno Schaumanna želodćno sol po K 1*50. — Razpošilja jo vsak dan po = pošti od 2 škatljic naprej edinl izdelovalec =
JUL. SCHAUMANN, lekarnar,  Stockerau pri Dunaju.
Dobiva se tuđi po vseh lekaruah.                                             Dobiva se tuđi po vseh lekarnah.
lajboljže xm želodec.
ii   Ure Ja pret>awo.   te
Neprtmeren učinek.
I   n   Pospešuje tek.   s:  I
rluiLuiju ibJlUli Uliju 991II1I llllllf Uli III
SlavDemu občinstvu tu in na deželi ter cenj. društvom vljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo »Narodni dom« v Ljubljani. — Točila bodem dobri beli rizling in dolenjski cviček ter vedno sveže pivo. Gorka in mrzla jedila se bodo dobila ob vsakem Času. — Slavnim društvom je na razpolago velika arena in krasen vrt za shode in veselice. — Postrezba vedno  točna in  vestna.
Priporočam se cenjeni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
Marija Keržišnik
1689                                                                              .          restavraterka.
1542
Najboljši šivalni stroj sedanjosti je le
lOletna garancija.   Brezplačen pouk v vezenju«
švecialna Irjniia šiiaii dip ig Me, IMna SUu uto il. 7.
Naznanilo.
Od   kranjskega   dež.   odbora   ustanovljena
podružnica nižje-avstrijske Deželne življenske in rentne, kakor tudi nezgodne in jamstvene zavarovalnicc,
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7
zavarovanja Da dottje in smrt. ofroffeih dol renloa *id ljudska zavaravanja, nadalje nezgodna ia jamstvena zavaravanja.
Brezpogojna varnost. — Zmerne premije.
IMeležba na dividudali pri življeukem zavarovanja u po eaem letu Onk. ki uneiiTajo premti ađojutia, uj Uagovio naznaBiti noj disIoi. .
108. štcv.
SLOVENSKI  HAROP.
Stran r.
Priporočamo našim z   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
u edine slovenske s tovarne v Ljubljani
Eđna posebnost] |    likeri a je
Zdravnik želodca.
1091
Zdraviik želidu
|e posebnost ftelodčnega Ukori« iz zdraTilnih raatlin, kateri U-borno vpliva proti alafcosttai ▼ telodcu tor radi tega v nobenl družini   ne   bi   smel   manjkati.
^^PQ^^QH^^H^E£^R9^^?^         t^^^H           t ^^H           x^aaaaV        » ^bbbVM          aaav1       .a^Kf^^aaaff I   ^^E^k  ^^^^^^^
mP1*    siualm stroj
2O- stoletja in Sivalni stroj za vse obrtne   namene.
Naše prcđcijalrse se poznajo po gorenjem »S«. Slnger    CTo*    deln.    «**••   atlwalBmlla    stro|e¥a
Ljubljana, Sw. Petra cesta štev. 4.
Noto mesto, hiša lekarne Bergraaa. — Krinj. tilavii trg 119. — Kočevje, Glavni trg 79. Pozor pre* uaeael Vsi od drugih prodaialcev pod imenom »Singer« ponujani
stroji so narejeni po enem naših najstareiSJh strojev, ki po konstrukciji, delo-zmožnosti in tranosti da'e* zastaia za na$imi sistemi šivalnih strojev. — Ma cenj. vpraaanja vaako saželjeso pofaaalle. — Vzorci za vezenje, krpanje in
šivanje zastonj in poštnine prosto.                             1363
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
uoznib  Kele5    ŠlValOlSlTOH
BrezpaM korzi za" ^1"0 ta obrt' leznje i M.
Pisalni stroji „ADLER",
plcHlni stroji
vseh   velikosti.
■^S^a^E^^B                        a^B^B^a^Bi    ^^^^^^H
Ventilni vozovi.
s 14/18, 24/28, 40|45 HP. s
Vezni dril veitila.
::    25/30 In 30/35 HP.    a
i
Liberška tvornica avtomobllov z o. z.
I^iberce, Češko.     ^
Karei Camernih & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta stav. 9-12.
MM11 MW
¥ LJublJami, S»mM«koga nlica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastiik ii iiJ-iirimk: Ir. Fr. Dv|HC prioar. t kir. tii kl. Ml
likil za Hulio
na zelo prometni cesti,         1649
se  iakoj  odda.
Poizve se v   upravnisivu   »Slov. Nar.«.
Za poletu« sezono se odda
stanovanje
s 6   sobami s kuhinjo,   ki   se da deliti
v 2 stanovanji.   Oprava   povsem nova,
vodovod  v  hiši.  Kjef pove  u pravni Štvo
»Slovenskega Naroda«        1543
Proti prahajem, lnskinam in izpadanju las
đelaje amjboljžr primana
TajDO-chioiB Mtnra
mok laso
katrra   ohr©p6uje   lasliče,   odstranjuje lusfce in prepre6u|e   tzpadanjo la».
1 atelfclentea k navođeni t krtno«
RazpoŠtlja se z  obratno pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh prelzkušenlh zdravil, medlc. rnll, medicinal. vln, Speofiali-tei, najfinej&ih parfumov, klrurgiikih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del leKurna Milana Leasteka
v Ljubljani Rtsljeva cesta it, I.
poleg DOTOZgrajenega Fran Jofefovega
jubli. tnostn.                    17
V tej lekarai doblvafo sdravlla tuđi ćlaul bolničkih blagain jnine ieleznice,
c kr. tooaćne tovarne in okr. oolnUke blagajne v Ljubljani.
AVTOMOBIL
Celje—Ljubljana
vozi do preklica   I657
zjutraj 7 45 iz Celja (hotel Beli vol) in priđe  okolu  11. dopoldne  v Ljubljano.
Odhod   iz   Ljubljane   (gostilna   pri   Fi-
govcu)   ob   3 IS   popoldne   in   pride   v
Celje ob 7. zvečer.
Ob nedeljah in praznikih
v slučaju lepega vremena odpelje avto-mohi! ob 2. popoldne na Posnvje do CrnuČ in se po tem vrne v Lj ubijano.
Vsak dan zvečer pelje avtomobil ob 745 zvečer na Vransko in se drugo jutro ob 6. zjutraj vrne proti Celju, ^—_ kamor pride ob 7. zjutraj.  -
Zbirka
avstrijskib zakanof
v  slovenskem  jeziku. 1. zvezek:
KAsoasU sjdioa
o hudodelstvih, pregreških
in   prcstopkih  z  dne  27.
maja 1862 St 117 drž. zak.
z dodanim
tUkovali inhoaioi
z dne  17. dec. 1862 St. d.
z. cx 1863 ln drugimi no*
vejšlmi   zakoni   kazensko-
pravnega obtega.
po poM e ■ M vta.

Modni salon
Stuchly - JVtaschkc
3ZIDOVSKii    ■CJLICil   ^-^ naznanja  in priporoča častitim damam  tu in na deželi   ^b^^^ svojo  krasno  izbiro ravnokar  doslih
dunaiskifi io oariskiti modelov kakor oaiveiio zaloga sponi nutov.
Zalni klobuki vedno v zalogu
Popravila se točno izvršujejo«       1463      Cene brez konkurence 1

Kako   preprosto   je   tako   čišćenje!
Da ste očistili navaden ali panamski slamnik, je bilo preje treba mnogo časa in denarja. S »Strobinom« pa lahko vsak tuđi naj-dražji (moški, damski in otroški) slamnik v malo minutčh igraje lahko sami očistite, in kar je posebne vrednosti, brez škode za kite in obliko. »Strobin« se je že milijonkrat obnesel, in tuđi Vi boste po enkratnem poskusu prepričan pristaš »Strobina«.
Zavitek stane 30 h in se dobiva po lekarnah, drogerijah in tigovinah z milom. Zahtevajte izrecno »Strobin« ker prodajajo A
tudi škodljive in ničvredne ponaredbe. Felix Griensteidl, Dunaj 11f Sonnenfelsg. 3.
Št 9321                                                                                                1723
Ia razšlriatev okraine A Ivani oorUliava
v  cestnem okraju Višnja gora na 40.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se predlože do
2t junija t. 1. ob 11. dopoldne podpisanemu Deželnemn odbora,
Ponudbe, katere morajo   biti   kolkorane   s   kolkom   za   eno krono,   do-
poslati  je zapečatene  z napisom:  „Ponudba za prevzetje cestno gradbe Ivanćna gorica — Muljava.11
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu.
Od dež.  odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 9. maja  1913.
Jtoznanilo prcselitve.
Odvetnlška pisama
dl JosiPA nmn
si ukaja vsled preselitve od 10. maja 1.1. naprej
¥ IJobUanl, Sodna ulica 1
v prltUiJa.
1716
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD,
10« štcv.
Obleke
po meri
najnovejSe oblike pri:
B.Gdtzl
Ljubljana
Mcstni trg 19—Stari trg 8.
315
tali! s ta
pri boljŠi slovenski rodbini, stanujoči v blizini gledališča ište gospodična. Ponudbe na upr. „SI. !\ar. pod „V. S.11«
1729
Tesači
Dobijo  takoj za več let ado
za tesanje tramov v gozdu, v akordu.
Vprašanja na upravniŠtvo »Sloven-skega Naroda.«                                   1712
ittolaii
neposredno ob novem državnem mostu
se takoj proda,   mo
t>qsredova!ci  izkljuČeni    Potrebni  kaDt-
taik 3O.OOO. Dopisi pod „G&sthof 92"
Maribor poste restante. Samo proti inse-----=^^=        ratnemu listu.        -------—
pristno brnsko blago
Spomiaćanska in poletna sezija 1913. Kupon m 3*10 dolg « 1 knpon   7 Kroa
za wdn malke oblefco   \ ££ \l £H
(suknja, hlače, telovnik) 1 knpon 17 kron s      stase samo     s I 1  kupon 20 kroa
Kupon za crno salonsko obleko K 20'—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, sviinate kam game, blago za damske otjjeke itd. razcošttja po tvorniških cenah :: kor solidna in poštena vrlo znana :: Zaloga tvornice za sukno
Siege!-Imfao! v 3mu (Brnean). BW"   Vicrci gratis in franko.   "VII
Od tega, da dvrektno naročajo bia^o pri firmi Sie^el-lmhof na tvomiškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najrižje cene. — Tuđi najmanjša naročila se izvrše naj-pozomeje in natančno po vzorcu.        517
IV Velika zaloga najmodtrnejfclh  slamnlkov. "JM
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
24               __.     priporo*xa     «—■■-■■—       «
IVAN SOKLIĆ.
Mg!'  Prlstnl Ponama-slamnlkl  od  9 K do 50 K.  UK
Potrebščine za telovadce
hlače, majice^ čevlji, kakor tuđi za uniformiranje, srajce, čepiće, pei^esa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za od-znake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki, vse vedno v zalogi
v modni in sparini  trgorim za gospode
P.  31a(/đić, Ljubljana,
— nasproti glavne poste.              -
1230
Anglo
Bina MitUilu tal. Ilim,
Šeloaborgova «Uca itov. 7 — lraven tvrOk« llagdić.
K4A*50  za  ^arne  ^n gospode  WF   4j4^B50 ■H —"   Krasne oblike, trpežno blago, nizke cene.   fifll   H%# —"-
lipija zaloga i\, peliii, Wm in pUie
Najnižje cene!                                             Najnižje cene!
Briljintni prstani (pristni U) od 15 K naprej Diaratntni prstani . . , . v 10 , „ 14kar. zlati prstani . , , **3*509 w Briljantni ahani , • » , „ W n » Ukar. zlati obani . • • «3*50. « 14 kar. zlate zapestnice .   • . 18 .     m
14kar. zlate zapestnice z uro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z aro . , 18 , „ Srebrne tala zapestnice z aro w 20 „ „ 14 kar. zlate damske nre . „ 20 „ 9 14 kar. zlate dam. ure z brilj. m 48 w m ] 14kar. zlate dam. nre z diam. m 28 .     v
14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej 14 kar. zlati damski coliier w 9, „ 14 kar. zlate raoške verižice 9 19 „ w 14kar. zlate moske nre. • , 40 „ 9 14 „ zlate m. nre z dvoj. pok. „ 60 „ n I. t. d.             i. t. d.             I. t. d.
Teiiteka zaloga ot, m\l\i zlatih, srebrnlti in nikljasti)!, Kakor vs! drogi v moja široka spadajofl predmeti psnlke mamonate ure itd.
Moje c©ne so stavl|ene tako nizko, da kljubujcai   največji konkoreoci in nudim svojini  cenleDim  odlemalcem  največjo  In nafobširnejšo iamstvo.
H. Mliei
glavna io razpošiiialna trgovina. Glavni trg \l li
podnim in telavnia Sv. Petra cesta Stev. 1
1. Suttner
Lastoa protokoliraoa treiDiu u i MtL — Imoiika zaamka J0". — Um mWn n Kranjsko tvornice ni JeniC
I                 "                            vseti dežela izposluje inženir                                        94
i  ]^f|, ^SkJEMJKiVMJfLMJSB^m  obiastveno avtor. in zapriseženl patentni ođvetnik I                             na Dunaiu VI« MariahiHerstrass« *t. 37.
i
Modni salon
' 3JI. Sefiej-Strnafi
priporoča cenjenim demam                 ^29
;; slamnike le najfinejše izvršbe.:: Zalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulka. Palača Mestne hranUnice.
IMtm pod zelo afodnlml pogolt
za   nadaljno    tfoanciranje   svoje   že   k patentu proglašene iznajdbe   1728
PBSBfilO I-i K
Nadaljna    pojasnila    daje   A*   Cerne9
Linbllana, Cefnarjo^a ni. 8.1. nad.
lesfloi Umi,
Ljubljana, Prešernova ulica št 5, Lnadstr.
f IzisIsnUt
najfirrejših anfleških kostamor, paletotoT,
f fraic tMlct Itd.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se   na   zahtevanje   tuđi   na   dom.     257
Parna taga SCAONETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
J. Zamljen
čevljarski   mojster
v Ljablfani, Gradišće 4
izvršuje vsa čevljarska  dela  do  najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izđeluje   tuđi   prave   gorske   ia telovadske čevlfe.
Za   naročila   z   dežele   zadostuje   kot   mera iprposlan čeveli.                  237
najlineje kabovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasae pod-lage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebi6ine — lasnlje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štetan Slrinoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo st. 1,
(rogal Mestnega In Starega trga).
izđeluje vsa lasnlćarska dela  solidno m okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Fotografske aparate
kakor  rudi vse v to stroko spadajoČe potrebščine ima v zalogi
lotomanufaktura in Ma
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strapov
2798             v Ljubljani,
Selenburgova ulica št. 5.
Tamnica na razpolago.
Zunanja    naročila    z   obratno    pošto Zahtevajte cenike!
Krapiuke toplice
(Hrvasko) zdravijo protin,revmatizem isfiias.
Prospekte   in   pojasnila   daje   zastonj ravnateljstvo.
Priponoča se domaća
kuleknjski hinili
Hoteb&Ko.
rranca Jožela cesta 3.
JiOTiiseiiillapoieii
tor m lsvrie t*te« ia ■•llđn«.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna   postreiba.  —   Najnižje   cene.