Kamniški OBČAN
St. 10
Zupan podelil knjižne nagrade najboljšim učenkam, učencem, dijakinjam in dijakom
Na gradu Zaprice je 3. junija župan Marjan Šarec podelil knjižne nagrade najboljšim učenkam, učencem, dijakinjam in dijakom kamniških osnovnih in srednjih šol ter Glasbene šole Kamnik v šolskem letu 2013/2014.
Za kulturno popestritev dogajanja so poskrbeli pevci muzikla The Immortals Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, pevci muzikla Dežela Oz v mojem mestu Osnovne šole Marije Vere, pevci s harmoniko gledališke skupine Rudolfi ter
Vid Valič z zanimivimi besednimi zvezami in duhovito vezno besedo.
Več na 8. strani.
53. leto
Kamnik, 20. junij 2014
17. Kamniški kros popestril utrip mesta
Dragi bralci, naslednjapredpočitniška številka časopisa Kamniški občan izide 10. julija.
Rok za oddajo člankov je petek, 4. julija, za oglase in zahvale pa ponedeljek, 7. julija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Kamniški kros, ki ga je že sedemnajstič gostil Calcit Bike Team, je v soboto, 14. junija, privabil tekmovalce in tekmovalke iz vsega sveta. Na startu je bilo 205 gorskih kolesarjev, od Kanadčanov, Ukrajincev, Srbov, Izraelcev, Italijanov, do Avstrijcev, Grka, Latvijca in številnih Slovencev. Prvo ime mednarodne gorsko-kolesarke dirke z oznako UCI C1 je bila Tanja Žakelj, druga tekmovalka z lestvice UCI, dvakratna evropska prvakinja in lanskoletna zmagovalka svetovnega
pokala, ki je s konkurenco opravila brez težav, vlogo favorita na moški dirki je upravičil Slovak Michal Lami. V članski ženski konkurenci je odlično nastopila Tina Perše na 3. mestu, najboljši Slovenec v moški konkurenci pa je bil Boštjan Hribovšek na 12. mestu. Organizator pa ni pozabil niti na najmlajše nadobudne bodoče kolesarje, ki so se navdušeno pomerili na poganjavčkih.
Več na strani 13.
V Komendi tekli za dobrodelni namen
Tretji Maraton Komenda je v soboto, 7. junija, kljub pravi poletni vročini privabil več kot 200 tekačev predvsem iz domačih in bližnjih krajev, ki so se pomerili na 5, 10 in 21-kilometrski progi. Trase tekov so potekale po izjemno lepih poteh, ki so ponujale razglede na okoliške hribe. Maraton Komenda pa ni postregel le z zanimivim dogajanjem, temveč je bil tudi
Dinozavri so ostali na počitnicah, pridružite se jim še vi!
dobrodelno obarvan. Organizator in glavni sponzor Lidl Slovenija sta pomoč namenila skladu za poškodovane prostovoljne gasilce in njihove družine. Najmlajši pa so se udeležili otroškega teka, ki je bil netekmovalne narave. Več na 12. strani.

tM
ArboreTum
l	YOLiJI POTOK
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBAŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO, VAŠ DOM IN ZA DOPUSTNIŠKE DNI!
Naš pogovor
Matevž Kirn petindvajset let na čelu podjetja Calcit
Podjetje Calcit s proizvodnjo in lastnima kamnolomoma v Stahovici in Gospiču je v Sloveniji in Evropi poznano kot eden vodilnih proizvajalcev kalcijevih karbonatnih polnil, ki se uporabljajo v številnih industrijskih vejah. Calcit sodi med mlajša kamniška podjetja, saj so samostojno pot začela leta 1990. Rešili so večino tehnoloških in ekoloških vprašanj in se uspešno ognili pastem privatizacije. Podjetje še vedno raste, lastniki prejemajo dividende in ostajajo zvesti podjetju. Število zaposlenih, ki so med bolje plačanimi v državi, se povečuje, postajajo mednarodno podjetje in imajo smele načrte za prihodnost. V Calcitu se zavedajo odgovornosti do zaposlenih in lokalne skupnosti, v kateri deluje. Zavedajo se tudi, da so z negativnimi vplivi, ki jih povzročajo s svojo proizvodnjo in cestnim prometom, moteč faktor, zato nenehno izboljšujejo proizvodne procese in iščejo rešitve za znižanje prometnih obremenitev. Razvojne korake podjetja Calcit, ki jih direktor podjetja Matevž Kirn zadnjih petindvajset let načrtuje, vodi, nadzoruje in nenehno izboljšuje, vam predstavljamo na 4. in 5. strani.
Anketa
»Passa a bola!« in »Goal!«
Dvaintrideset dni. Štiriinšestdeset tekem do zmagovalne ekipe. Že dober teden se svet vrti okoli žoge. Mnogi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, zato ni nič čudnega, da bo svetovno nogometno prvenstvo, največji svetovni športni dogodek, pred televizijske zaslone v prihodnjem mesecu prikovalo veliko množico ljubiteljev nogometa. Je tako tudi pri nas, čeprav slovenska reprezentanca na tekmovanju ne nastopa? Medtem, ko nekateri od 12. junija že nestrpno vsak dan čakajo in štejejo ure do začetka prve večerne tekme, drugi premišljujete, kako se izogniti ali vsaj preživeti norijo, ki je prevzela vaše do sedaj povsem razumne prijatelje, sorodnike in znance. Vam je to kaj znano? Več na strani 11.
Vrnimo ljudem DOSTOJANSTVO
NA KRATKO IZ PREDPOČITNIŠKE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Strniti aktivnosti za večjo varnost občank in občanov
Na zadnji seji pred počitnicami je Občinski svet sprejel Občinski program varnosti, v katerem so bile upoštevane pripombe svetnikov iz pretekle seje ter članov Odbora za varovanje okolja. Gre za temeljni strateško-varnostni dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev naše občine. To pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori čisti, varni in urejeni. Zato je osnovni cilj programa strniti vse aktivnosti, ki pripomorejo k večji varnosti občanov, tako prometne, okoljske, požarne, poplavne ogroženosti in ogroženosti v primerih naravnih in drugih nesreč. Poleg tega mora biti delo občinskega redarstva usmerjeno v preprečevanje in odkrivanje kršitev, ki pomenijo večjo nevarnost za javni red in prometno varnost, ter tistih, ki imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje. Občinsko redarstvo mora v primeru zaznane kršitve ukrepati v skladu z zakoni in sorazmerno v skladu z naravo kršitve in njenimi posledicami.
V KAMNIŠKIH VRTCIH ŠE PROSTA MESTA
Občinski svet je potrdil, da Občina kot ustanoviteljica vrtca oziroma občina koncedentka glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči, da se najvišje število otrok v oddelku poveča za največ dva otroka/oddelek. S tem se glede na povpraševanje zagotovi
Občina Kamnik na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 s spremembami), razpisnih pogojev, ki so bili objavljeni 25.10.2013 v javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in ugotovitev komisije za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem, objavlja
PREDNOSTNO LISTO A
upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki so oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine
	Ime, priimek Število točk		38	Simona Gorjup	340
	Mateja Grošelj Žnidar		39	Andreja Kovačevič	340
1		460	40	Manca Srdar	340
2	Marija Jeras	450	41	Ruža Jovčeva	340
3	Kim Šimnovčič	420	42	Željko Kosič	340
4	Mojca Žibert	410	43	Žana Živkovič	340
5	Alma (Kijamet) Krašovec 410		44	Ramza Kurtovič	340
6	Siniša Kuzmanovič	390	45	Vase Katsarski	340
7	Mihael Habun	390	46	Tina Ludoviko	330
8	Barbara Krajnc	390	47	Ivana Trafela	320
9	Alen Fetic	390	48	Sanela Stankovič Flisar	320
10	Adisa Fatkič	390	49	Rabija Dacič	320
11	Nevzeta Ličina	390	50	Adis Dizdarevič	320
12	Urška Veršnik	385	51	Mehdin Bešič	320
13	Bojan Jovanovič	380	52	Metka Mozetič-Pančur	320
14	Vanija Biček	380	53	Jordan Janev	320
15	Edina Hadžič	370	54	Tomaž Conjar	310
16	Teja Petrovič	370	55	Aleksandra Hadalin	310
17	Šačir Pepeljak	370	56	Boštjan Lisec	305
18	Senada Kalač	370	57	Gani Osmani	300
19	Sabit Rustemi	365	58	Valentina Dimitrova	300
20	Nataša Marenič	360	59	Monica De La Calli	300
21	Uroš Vengust	360	60	Andreja Dautovič	290
22	Sanada Kočan	360	61	Helena Franjič	290
23	Martina Jeras	360	62	Tašo Korač	280
24	Duško Stupar	360	63	Edita Hamzič Andrič	280
25	Nives Žagar	360	64	Daniela Brletič	280
26	Sara Golob	360	65	Mirko Mamič	265
27	Elvira Dekič	355	66	Apolon ija Pavlič	260
28	Dragana Randelovič	350	67	Ljilja Dragaš	260
29	Dadi Zehrada Delič	350	68	Raba Pepeljak	250
30	Jasmina Zulič	350	69	Halida Kekič	250
31	Elvis Čauševič	350	70	Bengis Delič	240
32	Šaho Halilovič	350	71	Zvonko Kemperl	230
33	Aleksandra Drolc	350	72	Veronika Kožlakar	230
34	Gjevahire Kukaj	350	73	Josipa Kranjec	230
35	Kemal Lakič	350	74	Damir Kajtazovič	230
36	Sladana Milojevič	350	75	Dragica Hudorovac	220
37	Sabina Gostinčar	345	76	Anton Pavlič	200
Na prednostno listo se zaradi zavrženja vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ne uvrstijo:
Mojca Pušenjak, Elvis Erdic, Milana Bekic, Barbara Grintal, Almira Durakovič, Elvis Stankovič.
Na prednostno listo se zaradi zavrnitve vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ne uvrstijo:
Dragoslav Celic, Jozo Jurišič. Mirsada Bugari, Dušanka Novakovič, Valter Škof, Aleš Flerin.
PREDNOSTNO LISTO B
upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki so zavezanci za plačilo varščine
Ime, priimek Število točk 3	Mitja Špur	320
4	Mirjam Zakonšek	310
1	Safija Kijamet	380 5	Marija Gradišek	260
2	Sandra Prešeren	340 6	Jože Stražišar	240
Odločbe o uvrstitvi in neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj, bodo izdane vsem udeležencem razpisa. Zoper odločitev pristojnega organa najemodajalca - občine, je dopustna pritožba pri županu. Odločitev o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb, se objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja.
Marjan Šarec ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d, 20. 6. 2014.
optimalna vključenost v vrtce. To že velja v tem šolskem letu, potrebna pa je bila ponovna potrditev s strani OS za prihodnje.
Glede na to, da postopek sprejema otrok za šolsko leto 2014/2015 še ni zaključen, lahko naknadno, vendar najpozneje do 1. septembra, pride do preoblikovanja oddelkov z namenom čim bolj optimalne zasedenosti prostih mest. Glede na podatke o številu čakajočih otrok na sprejem v vrtec s Centralnega čakalnega seznama in glede na obstoječo ter predvideno strukturo oddelkov za prihodnje šolsko leto je število mest trenutno takšno:
Vrtec Antona Medveda je razpisal 218 prostih mest - 159 za I. in 59 za II. starostno obdobje. Prejeli so 351 vlog, dve vlogi so že rešili v okviru tekočega šolskega leta. Po komisiji na ravni vrtca je bilo na predvideno število mest sprejetih 210 otrok, 138 se jih je uvrstilo na čakalno listo (od tega 49 otrok z začetkom šolskega leta ne izpolnjuje starostnega pogoja), 8 mest je ostalo nezasedenih.
Povečanje normativa je mogoče uveljaviti le tam, kjer ni prostorskih omejitev za vključitev več otrok v oddelek, kot to dopušča pravilnik. Izjeme s prostorsko omejitvijo so v enotah Mojca (1 oddelek z največ 17 otroki), Sonček (1 oddelek z največ 19 otroki), Polžki (1 oddelek z največ 13 otroki) in Tinkara (1 oddelek z največ 12 otroki).
Največje možno število otrok v oddelkih v šolskem letu 2014/2015 je 996; vendar pa je ob upoštevanju otrok s posebnimi potrebami z odločbo in v postopku usmerjanja možno pričakovati odstopanje navzdol.
Glede na ugotovljene potrebe večine staršev v tem VVZju v 5 večjih enotah vrtca poslovni čas traja 11 ur 30 minut, v ostalih enotah pa 11 ur.
Zasebni vrtec Peter Pan je razpisal 21 prostih mest za I. starostno obdobje. Prispelo je 30 vlog, sprejetih je 21 otrok, 9 otrok se je uvrstilo na čakalno listo (od tega 4 otroci ne izpolnjujejo starostnega pogoja).
Zasebni vrtec Zarja je razpisal 54 prostih mest - 42 za I. in 12 za II. starostno obdobje. Na razpis je prispelo 56 vlog, sprejetih je 42 otrok, 18 se jih je uvrstilo na čakalno listo (9 jih ne izpolnjuje starostnega pogoja), 4 mesta v II. starostnem obdobju so ostala nezasedena.
Zasebni vrtec Sonček je razpisal 28 prostih mest - 13 za I. in 15 za II. starostno obodbje. Na razpis je prispelo 25 vlog, sprejetih je bilo 19 otrok, 6 se jih je uvrstilo na čakalno listo (od tega 3 ne izpolnjujejo
starostnega pogoja), 9 mest je ostalo nezasedenih. S tem, ko je sklep sprejet, bo v kamniške vrtce lahko vključenih 146 otrok več kot ob upoštevanju najnižjega normativa.
VEČ DENARJA ZA SANACIJO VRTCA TINKARA
Občina Kamnik je na podlagi projekta in popisov za sanacijo strehe enote vrtca Tinkara pričela s postopkom oddaje javnega naročila za sanacijo I. faze, t.j. sanacijo poševne strehe, za kar je v okviru proračunske postavke na podlagi sklepa Občinskega sveta o razporeditvi presežka prihodkov javnega vrtca nad odhodki zagotovljenih 100.000 evrov. A projektantska ocena vrednosti izvedbe omenjenih del znaša približno 160.000 evrov z DDV. Poleg same izvedbe del je potrebno plačati tudi stroške strokovnega nadzora, varnostnega načrta in stroške priprave projektov. Glede na to, da je Vrtec Antona Medveda v lanskem zaključnem poročilu izkazoval presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let v višini 151.637,05 evrov, je bil sprejet zaključek, da se namesto 100.000 evrov iz tega naslova za potrebe sanacije strehe nameni 150.000 evrov.
SPREMEMBE PRI DODELJEVANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA
S sprejetjem sprememb pravilnika je podana pravna osnova za izplačilo sredstev iz proračuna Občine Kamnik za ukrepe na področju malega gospodarstva: poleg uskladitve z Uredbo Komisije, omejitve, ki so doslej veljale za tovorni promet, ne veljajo več; seštevajo se de minimis pomoči z ostalimi pomočmi za iste upravičene stroške, spremenjeni so roki za poročanje o odobritvi državne pomoči, pomoči povezanih podjetij se seštevajo. Po novem so upravičenci za koriščenje sredstev tudi socialna podjetja. Do sredstev so upravičena tudi podjetja, ki imajo sedež izven občine Kamnik in investirajo v občini Kamnik.
Pri ukrepu »pospeševanje zaposlovanja« bodo pogoji omiljeni in sicer tako, da mora novo odprto delovno mesto ali samozaposlitev obstajati vsaj eno leto po prejeti pomoči.
Poročevalka KATJA URANKAR, dipl.kom. (UN)
KAKO KAZE S PRENOVO OŠ FRANA ALBREHTA?
OŠ Toma Brejca je le del projekta OPPN K-9: poleg te je namreč potrebno začeti še z gradnjo novega, potresno varnejšega poslopja OŠ Frana Albrehta, dograditi in prenoviti Športno dvorano Kamnik, porušiti staro šolsko poslopje, urediti zunanje površine - športna igrišča, parkirišča, pešpoti, kolesarske steze, parkovne in funkcionalne površine, končno pa tudi prometno ureditev, ki se nanaša na to območje, opozarja Matej Slapar (NSi) in sprašuje kakšno je stanje na tem področju.
Iz občinske uprave odgovarjajo, da so za OŠ Frana Albrehta pridobili dve gradbeni dovoljenji, in sicer v decembru 2011 in julija lani. Prvo je bilo nujno potrebno za začetek gradnje šol, drugo pa je bilo izdano za spremenjeno projektno dokumentacijo in je še veljavno. Prav tako so še vedno veljavna vsa soglasja in potrebna projektna dokumentacija. Omenjeno gradbeno dovoljenje omogoča fazno gradnjo, sama izvedba pa je odvisna od zagotovitve finančnih sredstev, ki jih v proračunu zagotovi oziroma potrdi občinski svet.
V izdelavi je že Investicijski plan, ki bo predstavljen takoj, ko bodo izdelane vse možne variante za zagotavljanje sredstev, tj. primerjava med zmožnostjo zagotavljanja lastnih sredstev, najema kredita, javno-zasebnega partnerstva ipd. Za vse naštete možnosti je potrebno preveriti in pridobiti tudi ustrezna mnenja in soglasja ustreznih ministrstev ter bank.
Projekt bi bilo najbolje izvesti v celoti, saj se glede na vsebino in zahteve razpisne dokumentacije tako lahko pridobi najugodnejšo ceno.
STOPNICE PRI KNJIŽNICI V SLABEM STANJU
Kot opozarja mag. Mateja Poljanšek (LDS), so betonske stopnice pri Matični knjižnici Kamnik, ki vodijo z Ljubljanske ceste do knjižnice, v zelo slabem stanju. Vsaka zima jih še dodatno uniči, stopnice so okrušene in iz betona gledajo ven železne palice, zato za uporabnike postajajo nevarne. Na Občinski upravi odgovarjajo, da bodo s strokovnimi službami opravili terenski ogled in na podlagi tega pridobili predloge za sanacijo stopnic ter jih v skladu s finančnimi možnostmi tudi v najkrajšem možnem času sanirali.
OBČINSKI VRTIČKI
Mnoge slovenske občine so svojim občanom ponudile urejena zemljišča, na katerih si lahko uredijo vrtove. Običajno so občine tako rešile več problemov, na eni strani so občanom dale možnost najetja zemljišča za ureditev lastnega vrta, na drugi strani pa so zemljišča, ki so bila neurejena ali zanemarjena, uredila in jim dala nov namen, ki služi v javno dobro. Pri tem je treba seveda investirati vsaj v osnovno infrastrukturo na teh zemljiščih in v enotno opremo vrtov, pravi mag. Mateja Poljanšek (LDS).
Kakor mnoge druge je tudi naša občina Kamničanom že pred leti ponudila nekaj prostih, neizkoriščenih in za obdelavo primernih zemljišč, na katerih so si za nizko zakupnino lahko uredili svoje vrtove. Tako je danes sklenjenih že približno 190 pogodb za zakup vrtičkov na območju za tovarno Titan (v neposredni bližini Kamniške Bistrice), na Duplici ob želežniški progi, v Črni pri Kamniku ter manjše število vrtičkov tik ob Kamniški Bistrici pred naseljem Perovo. V vseh primerih gre za nepremičnine v lasti Občine Kamnik. Trenutno so vse razpoložljive nepremičnine v celoti zasedene, na zakup občinskih vrtičkov na različnih lokacijah, zlasti na Duplici in za tovarno Titan, pa čaka še približno 30 zainteresiranih občanov.
PREMALO PARKIRIŠČ PRI SPARU
Parkirišč okrog Spara na Usnjarski cesti v Kamniku primanjkuje, poleg tega so parkirna mesta ob Kamniški Bistrici že nekaj mesecev zagrajena, pravi Marinka Mošnik (LTS - Lista za Kamnik) in sprašuje, kdaj bodo parkirišča spet na voljo. Omenjeno parkirišče je namreč v lasti fizične osebe. Občina je leta 2010 sklenila tripartitno pogodbo z lastnikom zemljišča in z družbo Pun nepremičnine iz Ljubljane, s katero je bilo dogovorjeno, da se
celotno zemljišče najame za namen javnega parkirišča. Del najemnine se je zavezala plačevati občina, del pa družba Pun nepremičnine. Ker slednja ni redno plačevala svojega dela najemnine, je lastnik zemljišča sorazmerni del parkirišča zagradil. Občina Kamnik bo ponovno skušala doseči dogovor z lastnikom zemljišč (zagrajenih parkirišč) glede ustrezne višine najemnine. V kolikor bo dogovor uspešen, bodo parkirišča ponovno na voljo.
NEUREJENA IN ZANEMARJENA AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
Kot uporabnica javnega avtobusnega prevoza je mag. Mateja Poljanšek (LDS) opazila, da so nekatera avtobusna postajališča v mestu neurejena. Postajališče pri Mercatorju v smeri proti Ljubljani je že ves čas brez nadstreška, podobno je tudi na obeh novih postajah v Šmarci. Postajališče pri Mercatorju proti Kamniku je v enem delu že vsaj dva meseca brez dela strehe. Avtobusno postajališče pri Svetilniku proti Ljubljani je umazano, poleg nadstreška je postavljena stara umazana klop, ki jo je treba pobarvati in očistiti ali pa odstraniti, saj je ne more nihče uporabljati. V proračunu za leto 2014 zaradi omejenih sredstev ni bilo mogoče zagotoviti denarja za izvedbo nadstrešnic na celotnem območju občine in ne samo na mestih, ki jih navaja svetnica, pravijo na OU. Poškodovan del strehe na avtobusnem postajališču priMerca-torju ob Ljubljanski cesti bo sanirano v okviru rednega vzdrževanja. Čiščenje steklenih površin, sedišč in klopi na avtobusnih postajališčih ob Ljubljanski in Šolski ulici v Kamniku je bil del predvidenih nalog v mesecu maju, ki se vsakoletno izvajajo v okviru javnih del ter rednega vzdrževanja.
TEČAJ DRUŽINSKE OSKRBE STAREJŠEGA SVOJCA DOBRO SPREJET
Oskrba starih in onemoglih ljudi, ki živijo doma, zahteva celega človeka. Nega nepokretnega ali hudo bolnega svojca poleg vsakdanjega dela prinaša tudi velike stiske oskrbovalcu. V domovih za starejše za to poskrbijo strokovno usposobljene osebe, doma pa je vsak prepuščen sam sebi. Zato nas resnično veseli, da se je Občina Kamnik skupaj z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerentologijo in medgeneracijsko sožitje iz Ljubljane odločila tudi v Kamniku organizirati tečaj družinske oskrbe starejšega svojca, pravi Marinka Mošnik (LTS - Lista za Kamnik). Srečanja potekajo enkrat tedensko po dve uri in pol, deset tednov zapored. Ker imajo družinski oskrbovalci po navadi že veliko dodatnih stroškov z nabavo različnega sanitetnega in drugega materiala, ki ga zdravstveno zavarovanje ne krije, je zelo pomembno, da je za udeležence brezplačen, ker ga financira občina. Tečaj sestavlja 10 različnih tem (demenca, razumevanje starosti, fizioterapija, patronaža, Hospic, umiranje in žalovanje, medsebojni odnosi, izgorelost oskrbovalca...) in se je pričel 10. junija v prostorih Društva upokojencev Kamnik, kjer so z razumevanjem brezplačno odstopili svoje prostore. Tečaj se bo v prihodnjem letu predvidoma izvajal v Kamniku, v kolikor pa bo večina prijavljenih kandidatov iz območja Tuhinjske doline, se bo izvajal tam oz. bo s predstavniki krajevnih skupnosti izbran ustrezen prostor.
Prvo srečanje je vodila direktorica Inštituta mag. Ksenija Ramovš. Na srečanju je bilo prisotnih 31 tečajnikov, njihov odziv je bil zelo pozitiven, bili so zelo zadovoljni. S tečajem se bo nadaljevalo jeseni, predvideno 9. septembra (2 v juniju, 8 jeseni). Predvideva se, da je v naši občini cca 1.100 do 1.200 starejših, obnemoglih oseb, ki jim družinski člani nudijo vsakodnevno oskrbo. Glede na to, da zanimanje za tovrstna izobraževanja obstaja, se bo s tem nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Na ta način se lahko vsi skupaj naučimo solidarno čutiti drug z drugim in dobro sodelovati, da bomo obvladali sedanje demografske naloge, še pravijo na OU.
KATJA URANKAR, dipl. kom. (UN)
NSi
Čestitamo ob dnevt Ii ža ,/nosti!
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
KAM N I K
Cankarjeva 1 1
Občankam in občanom čestitke ob prazniku slovenske državnosti!
AKTUALNO
20. junij 2014 3
Podpisana pogodba z izvajalci nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik
V torek, 17. junija, je bila v prostorih CČN Domžale - Kamnik slavnostno podpisana pogodba z izvajalci nadgradnje CČN. Skupna vrednost investicije je približno 15,5 milijona evrov, vodilna občina projekta pa je Občina Kamnik. Investitorice projekta so Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin.
Občine so za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik« oddale vlogo za sofinanciranje iz kohezijskega sklada in so trenutno s projektom uvrščene na seznam enajstih pregledanih in pripravljenih projektov. Sredstva občinam še niso bila dodeljena, vendar je vlada RS 10. 6. 2014 sprejela sklep, v katerem ocenjuje, da bo mogoče začeti z izvedbo našega projekta v kohezijskem finančnem obdobju 2014-2020 ali v primeru razpoložljivosti sredstev že v obdobju 2007-2013.
Zaradi zakonskih rokov, ki jih narekuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in zaradi napotila vlade oziroma dejstva, da so vsi stroški nastali po 1. 1. 2014 upravičeni za refundacijo v skladu
s kohezijskimi pravili, so občine lastnice sprejele odločitev, da bodo investicijo v nadgradnjo CČN začele izvajati z lastnimi sredstvi ob tem, da nadaljujejo s postopki pridobitve sredstev iz Kohezijskega sklada. V primeru pridobitve teh sredstev bodo ta namensko uporabljena.
Župani občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin so podpisali pogodbo z izvajalci za gradnjo in nadzor. Gradnjo bo skladno z izborom na javnem razpisu izvajala družba SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota s podizvajal-cem GH Holding d.d., Ljubljana. Storitve inženirja bo skladno z izborom na javnem razpisu izvajala družba Proplus, d.o.o., Maribor. Skupna vrednost investicije je približno 15,5 milijona evrov, od
tega biološka stopnja okoli 11,5 milijona, vstopni objekt pa okoli 2,8 milijona evrov, ostali stroški so stroški nadzora, poskusnega obratovanja in izdelave dokumentacije. Posamezna občina soinvestitorka je dolžna financirati nadgradnjo CČN v deležih: Občina Domžale 31,6%, Občina Kamnik 30,7%, Občina Mengeš 16,8%, Občina Cerklje na Gorenjskem 8,1%, Občina Komenda 6,2% in Občina Trzin 6,6%.
Izvajalec javne službe čiščenja odpadne vode je Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o. (JP CČN), ki je naslovnik za okoljevarstvena dovoljenja in odgovorna pravna oseba za izvedbo obratovalnega monitoringa odpadnih voda in kakovost čiščene vode ter ostale emisije v okolje.
Župan Občine Kamnik Marjan Šarec, kot vodilne občine pri projektu, se je ob podpisu zahvalil županom in njihovim sodelavcem za uspešno izvedbo in dodal »Projekt je zelo zahteven in ob tej priložnosti se moram iskreno zahvali-
obvestilo
Zapora cest v času trajanja kohezijskih projektov nadgradnje kanalizacijskega in vodovodnega sistema v Kamniku
Spoštovane občanke in občani,
po dolgih letih prizadevanj za pridobitev kohezijskih sredstev, je Občina Kamnik v sredo, 11. 6. 2014, končno podpisala kohezijski gradbeni pogodbi za izvedbo nadgradnje kanalizacije in vodovoda v občini Kamnik. Smo ena izmed 34 občin, ki so združene v 11 kohezijskih projektih po Sloveniji, o katerih je bilo tudi v medijih napisanega veliko. Prejšnji teden je vlada sprejela sklep, s katerim je napotila občine, naj začno z izvedbo in takoj, ko bo možno, dobimo tudi izdani odločbi o pridobitvi nepovratnih sredstev. Naš projekt je razdeljen v več sklopov, v prvi fazi pa se bo začela izvajati kanalizacija v Stranjah in Tunjicah in nadgradnja vodovoda v Volčjem Potoku, saj je potrebno zaradi zakonskih določil, na teh območjih zgraditi sistem do konca leta 2015. Roki so pomembni, ker nam v nasprotnem primeru grozijo kazni iz Evropske unije. Čaka nas še tretji sklop, to je območje Tuhinjske doline, kjer pa je rok daljši, in sicer do leta 2017. Takoj, ko bodo izdane odločbe o pridobitvi nepovratnih sredstev, nameravamo nemudoma začeti gradnjo še na območju Tuhinjske doline.
Kljub veselju se zavedamo, da bo projekt zelo zahteven tudi za Vas, spoštovane občanke in občani. Posegel bo v Vašo dnevno rutino, najbolj se bo to odražalo v spremenjenem prometnem režimu v času trajanja kohezijskih projektov. Da bodo Vaše poti po številnih obveznostih, ki jih opravljate preko dneva, čim bolj olajšane, si bomo prizadevali, da bodo obvozi urejeni kolikor bo to mogoče, Vi pa boste o njih pravočasno obveščeni. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi prišli do težko pričakovane izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega sistema s čim manj Vaših in naših težav.
Projekta, katerih izvedba se bo pričela predvidoma konec meseca junija 2014, bosta zaradi svoje obsežnosti in predvidenega kratkega časa izvedbe, povzročila spremembo prometnega režima na območjih, kjer se bodo dela izvajala. Predvideno je večje število - od 6 do 8 - hkratnih gradbišč. Lokacije gradbišč na prometnih površinah, bodo po večini organizirane s polovično zaporo, ponekod pa bo potrebno za krajše ali daljše časovno obdobje izvesti tudi popolno zaporo cest.
V letu 2014 se daljši poseg s popolno zaporo ceste predvideva na cesti Kamnik - Tunjice, kjer se bo hkrati z gradnjo kanalizacije gradila tudi meteorna kanalizacija, obnavljal se bo vodovod, zamenjal kompleten zgornji in spodnji ustroj ceste, vključno z gradnjo pločnika in javne razsvetljave.
Za ostale trase na območju Tunjic se predvideva izvedba del s polovično in le občasno popolno zaporo cest. Na območju Zagorice, Krega rje vega in Bistričice se v času gradnje kanalizacije predvidevajo predvsem polovične in le občasne popolne zapore cest.
Na območju Županjih Njiv pa se bodo dela lahko izvajala le s popolno zaporo cest.
Na območju Zgornjih in Spodnjih Stranj bo večino del na javni kanalizaciji možno izvajati ob delnih in občasnih zaporah cest.
Ob izgradnji južnega kraka vodovoda na Radomeljski cesti v Šmarci, na cesti Radomlje - Kamnik, na območju Volčjega Potoka, na Tkalski ulici in Perkovi ulici v Kamniku, pa se bodo dela v večini izvajala pod delno in občasno popolno zaporo ceste.
O zaporah cest Vas bomo sproti obveščali v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. Posamezni izvajalci del pa Vas bodo obveščali o lokalnih zaporah. Promet bo zaradi del moten od predvidoma konca meseca junija 2014 do konca leta 2014. Obvozi bodo urejeni in označeni. Prosimo Vas, da upoštevate prometno signalizacijo.
Vsa dodatna pojasnila v zvezi z zaporami lahko dobite vsak delovni dan od 8. do 15. ure na telefonski številki 01 831 82 08 (kontaktna oseba gospa Marjana Kadunc) ali na elektronskem naslovu info.ko-hezija@kamnik.si.
Projekt bo dolgotrajen in bo terjal veliko potrpljenja in medsebojnega zaupanja. Že vnaprej se Vam iskreno zahvaljujemo za Vaše razumevanje z upanjem in trudom, da ga rešimo uspešno in kakovostno!
Suzana Stražar višja svetovalka za komunalno infrastrukturo
Marjan Šarec
župan Občina Kamnik

ti ekipi s Suzano Stražar na čelu, ekipi Občine Kamnik in ekipam ostalih občin, da so zadeve lahko pripeljali tako daleč, da smo danes priča podpisu pogodb. Upam, da bodo tako izvajalci kot tudi nadzori in vsi opravili svojo delo tako, kot vsi pričakujemo, da bo ta investicija realizirana v predvidenem času. Sprejeti sklepi vlade so bili ugodni za tiste, ki imamo trenutno rezervirana svoja sredstva za zalaganje teh projektov, za tiste, ki pa teh sredstev nimajo, pa seveda niso ugodni. Občina Kamnik je vzela dodaten kredit, ki je za nas breme, a brez njega investicije ne bi mogli začeti in direktorica CČN Domžale -Kamnik Marjeta Stražar se tega najbolj zaveda. Bliža se namreč leto 2015, ko bo potrebno pridobiti obratovalno dovoljenje, če ga namreč ne bo, se bo vse skupaj ustavilo in zato sem vesel, da smo danes podpisali pogodbe ne glede na to, da je bilo mnogo zapletov, a verjamem, da bomo z dobro voljo in skupnim sodelovanjem uspeli rešiti vse.«
O nadgradnji Centralne čistilne naprave Domžale -Kamnik (CČN)
Obstoječa Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik (CČN)
se je pričela graditi leta 1976 in je bila dokončana leta 1981 kot ena največjih čistilnih naprav v državi. Finančna sredstva za gradnjo je prispevala država, večji onesnaževalci in občini Domžale ter Kamnik. Sprejemno območje CČN je eno večjih v Sloveniji in čisti komunalne in ostale odpadne vode s področja občin Domžal, Kamnika, Mengša, Komende in Trzina. V kratkem se pričakuje tudi priklop občine Cerklje na Gorenjskem. Obstoječa čistilna naprava je kon-vencionalnega tipa, projektirana za odstranjevanje ogljika iz odpadne vode z anaerobno digestijo in koriščenjem bioplina za proizvodnjo električne energije.
V preteklih letih je CČN uspešno zagotavljala zahtevano kakovost čiščenja, vendar novi predpisi zahtevajo obvezno uvedbo terciarnega čiščenja dušikovih in fosforjevih snovi najpozneje do 22. avgusta 2016. Zato so se občine investitorice dogovorile za začetek skupnega projekta Nadgradnje CČN, ki je vključen v krovni projekt »Odvajanje in čiščenje na območju Domžale -Kamnik«.
Nadgradnja CČN obsega izgradnjo nove aerobne biološke stopnje za doseganje terciarnega čiščenja z SBR tehnologijo (se-kvenčni reaktorji) in izgradnjo vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode in ustrezno mehansko predčišče-nje, kar bo povečalo obratovalno varnost. Zmogljivost nadgrajene CČN bo 149.000 PE (populacij-
ski ekvivalent), kar pomeni, da bo sprejela odpadno vodo vseh prebivalcev na sprejemnem območju in ostale odpadne in padavinske vode. Po nadgradnji bo CČN četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji in bo zagotavljal parametre kakovosti čiščene vode za izpust v vodotok, reko Kamniško Bistrico. Kakovost čiščene vode po nadgradnji bo pod zakonsko zahtevanimi parametri, in sicer pod 10 mg/l celotnega dušika in pod 1 mg/l celotnega fosforja. Projekt bo pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti reke Kamniške Bistrice in bo uredil problematiko čiščenja odpadne vode v regiji vsaj za prihodnjih 30 let. Gradnja se bo izvajala postopoma, nadgradnja bioloških stopenj bo predvidoma zaključena do avgusta 2016.
Po nadgradnji bo sistem CČN dosegal bistveno višjo kakovost čiščenja, kar bo vplivalo tudi na povečanje stroškov za čiščenje zaradi povečanih zahtev po energiji in procesnih kemikalijah, predvsem pa se bo povečala omrežnina, ki je prihodek občin in se namensko porablja za pokrivanje stroškov javne infrastrukture. Glede na dejstvo, da je trenutno veljavna cena za čiščenje odpadne vode za občane na CČN ena nižjih v Sloveniji in je skupni strošek za gospodinjstvo pod štirimi evri na mesec, povečanje cene zaradi nadgradnje v okviru vseh komunalnih storitev ne bo znatno vplivalo na družinski proračun.
JANJA ZORMAN MACURA
Zasebni vrtec Sonček tudi slovesno odprt
Zasebni vrtec Sonček varstvo, vzgoja in izobraževanje d.o.o. deluje v 4 enotah, na različnih lokacijah. V Grosuplju imajo dva jaslična oddelka, v Kamniku pa so 1. oktobra lansko leto odprli enoto Trobentica, v kateri je pet jasličnih oddelkov in dva oddelka druge starostne stopnje. V novembru 2013 so z velikim veseljem odprli enoto s kombiniranim oddelkom v Vrhpolju pri Kamniku, ki so mu v decembru 2013 dodali še oddelek otrok prve starostne stopnje.
Enoto Marjetica so odprli v januarju 2014, in sicer z oddelkom najmlajših, v februarju pa še drug oddelek najmlajših v isti enoti. V vseh enotah so urejene prostorne, svetle igralnice s stranišči in garderobo. Enote Trobentica, Vrhpolje pri Kamniku in Grosuplje pa imajo poleg tega tudi lepa, velika igrišča. V enoti Marjetica je urejena tudi prostorna telovadnica, ki jo otroci s pridom uporabljajo. Odprtje novega koncesijskega vrtca v začetku šolskega leta 2013/2014, ki trenutno v 11. oddelkih vključuje 152 otrok, pa je precej ublažilo pritisk na vrtce v občini Kamnik.
Ob slovesnem uradnem odprtju Zasebnega vrtca Sonček, 12. junija, je zbrane nagovorila ravnateljica Marija Theuerschuh, ki ni skrivala navdušenja nad številčno udeležbo. Župan Marjan Šarec je koncesijskemu vrtcu zaželel vse dobro na nji-
hovi poti, kljub temu, da je bilo v preteklosti nemalo zapletov. Misli ob odprtju je strnil tudi direktor Zasebnega vrtca Sonček Matjaž Škabar, ki je poudaril, da je vesel in hvaležen tistim, ki so jim pomagali pri odprtju vrtca, da zdaj lahko gledamo zadovoljne obraze otrok. Zahvalil se je staršem, županu in celotni občinski upravi Občine Kamnik za sodelovanje, predvsem pa sodelavcem in strokovnim delavcem Zasebnega vrtca Sonček.
Za kulturni program so poskrbeli otroci druge starostne stopnje s pevskim nastopom, pevsko-plesni nastop vseh otrok je navdušil zbra-
ne, ki so se jim ob tem tudi pridružili, vzgojiteljice in pomočnice pa so nas zabavale s predstavo »Živali iščejo vrtec«.
JANJA ZORMAN MACURA
Voščilo župana Marjana Šarca ob dnevu državnosti inpovabilo naproslavo
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kamnik,
iskreno Vam čestitam ob 23. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije, ko smo z veliko mero enotnosti in povezanosti, brez delitev in oklevanj uresničiliželjepo samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat smo sebi in drugim dokazali, da je naš košček zemlje prav tako dober, kot drugi kraji na svetu. Takrat smo sebi in drugim pokazali kako ponosno plapola naša, slovenska zastava.
Vabim Vas, da se tega dogodka spomnimo skupaj s proslavo, ki bo v sredo, 25. junija 2014, ob 20. uri, na Glavnem trgu v Kamniku. V kulturnem programu bosta nastopila Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik in Mestna godba Kamnik.
Vprimeru slabega vremena boprireditev v Domu kulture Kamnik.
Hkrati čestitam vsem učencem in dijakom za dosežen uspeh ob koncu šolskega leta 2013/2014. Pridobili ste nova znanja, dosegli nove cilje, premagali mnogo ovir in s tem povečali možnosti za naboj vašega življenja. Ponosen sem na vas!
Vsem občankam in občanom želim kar se da prijetne in sproščene poletne dni. Naj sončna energija pozitivno spremlja Vaš sleherni korak, po poti napredka in iskanja rešitev v dobrobit naše lokalne skupnosti.
Vaš župan Marjan Šarec
Matevž Kirn petindvajset let na čelu družbeno odgovornega podjetja CALCIT
V obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo v kamniški občini preko deset tisoč delovnih mest. V obdobju osamosvajanja Slovenije, ko so se večini kamniških podjetij začeli zapirati tradicionalni trgi v bivši skupni državi, so se začele zapirati tudi kamniške tovarne. Tista podjetja, ki so preživela to prvo najbolj kritično obdobje, so se preusmerila na nove, zahtevnejše trge. Takrat se je začel proces transformacije družbene lastnine, v katerem kar nekaj kamniških podjetij ni našlo pravih rešitev, njihovo premoženje pa je bilo preneseno na državni sklad, poznan kot Koržetov sklad, za sanacijo neuspešnih podjetij, ki jih iz različnih razlogov ni bilo moč lastniniti. Tudi teh podjetij danes ni več. Prav tako tudi ni več nekaterih podjetij, ki so se sicer uspešno lastninsko preoblikovala, žal pa se novi lastniki niso ustrezno povezali, da bi se zavarovali in ubranili pred pidovskimi plenilci.
Podjetje Calcit sodi med mlajša kamniška podjetja, saj so samostojno pot začeli leta 1990. Rešili so večino tehnoloških in ekoloških vprašanj in se uspešno ognili pastem privatizacije. Podjetje še vedno raste, lastniki prejemajo dividende in ostajajo zvesti podjetju. Število zaposlenih, ki so med bolje plačanimi v državi, se povečuje, postajajo mednarodno podjetje in imajo smele načrte za prihodnost. V Calcitu se zavedajo odgovornosti do zaposlenih in lokalne skupnosti, v kateri deluje. Zavedajo se tudi, da so z negativnimi vplivi, ki jih povzročajo s svojo proizvodnjo in cestnim prometom, moteč faktor, zato nenehno izboljšujejo proizvodne procese in iščejo rešitve za znižanje prometnih obremenitev.
Predstavljamo razvojne korake podjetja Calcit, ki jih direktor podjetja Matevž Kirn zadnjih petindvajset let načrtuje, vodi in nadzoruje ter nenehno izboljšuje. V predstavitvi ne ločujemo direktorjeve poslovne poti od razvojnih korakov podjetja Calcita. Oboje prikazujemo povezano in prepleteno, saj je sogovornik ključni oblikovalec zgodovine eksploatacije in predelave kalcita v Stahovici.
Podjetje Calcit
Podjetje Calcit s proizvodnjo in lastnim kamnolomom v Stahovici in Gospicu je v Sloveniji in Evropi poznano kot eden vodilnih proizvajalcev kalcijevih karbonatnih polnil, ki se uporabljajo v številnih industrijskih vejah. Kljub krizi v zadnjih letih in popolnemu zastoju gradbeništva, za potrebe katerega so pred leti zgradili velike zmogljivosti za pripravo betonskih in asfaltnih agregatov, še vedno rastejo, saj so se pravočasno usmerili v proizvodnjo polnil in pigmentov za industrijo papirja in plastike, ki zdaj ustvarja 70% prihodkov. Leta 2013 so na tujih trgih ustvarili preko 80% vse prodaje. Poleg papirniških polnil in pigmentov so v zadnjih letih razvili tudi posebej obdelana polnila za plastične mase, ki jih uporabljajo izdelovalci okenskih profilov, cevi in folij. Včasih vodilni izdelki za proizvodnjo barv, fasad, stekla, nevtralizacijo kislin in dimnih plinov, živinsko krmo in gradbeništvo vse bolj izgubljajo pomen.
Sodobna proizvodnja z lastnima kamnolomoma v Stahovici in Gospicu na Hrvaškem zaposluje preko 150 ljudi. Posebnost kamnolomov sta izjemna čistost in visoka belina kamnine, ki omogočata proizvodnjo široke palete visokokakovostnih izdelkov. Kemijske in fizikalne značilnosti kamnine zagotavljajo široko uporabnost izdelkov v številnih vejah industrije. Čeprav nahajališče pod Grohatom najbrž ni edino v Sloveniji, pa vendar gospodarske družbe s takim obsegom predelave kalcita v Sloveniji ne najdemo. Matevž Kirn, dolgoletni direktor gospodarske družbe Calcit iz Stahovice in eden od njenih večjih lastnikov družbe, nam je povedal, da je za njihov proizvodni program potreben bel in kemijsko dovolj čist apnenec v dovolj bogatem nahajališču.
Začetno obdobje pridobivanja kalcita v Stahovici. Prevoz kamnine po kamnolomu in prevoz s konjsko vprego.
V	Sloveniji sicer najdemo še kakšno nahajališče te kamnine, vendar tam zaradi premajhnih zalog eksplo-atacija ne bi bila ekonomsko upravičena. Calcit ima poleg ležišča na Grohatu še obsežno nahajališče v Gospicu, kjer so postavili moderno tovarno. Zaloge belega apnenca v Stahovici kopnijo, ker pa so razvili inovativen tehnološki postopek, bodo v bodoče lahko uporabljali tudi siv apnenec, ki pa ga je na zalogi še za nadaljnjih sto let.
Matevž Kirn
Z razvojem eksploatacije ter predelave kalcita je povezana štiridesetletna poklicna in poslovna pot rudarskega inženirja Matevža Kirna, ki mu je Občinski svet Občine Kamnik leta 2012 podelil zlato priznanje Občine Kamnik za podporo razvoju kraja in velikodušno sponzorstvo kamniškim športnim ter drugim društvom in dejavnostim.
V	obrazložitvi odločitve o podelitvi priznanja so občinski svetniki v Matevžu Kirnu prepoznali njegovo človeško plat, skromnost, pripravljenost na pogovor in pomoč, kar ga dela velikega, celo večjega od materialne pomoči, ki jo velikodušno namenja različnim dejavnostim v občini Kamnik.
Matevž Kirn izhaja iz zdravniške družine, ki je leta 1953 iz Hrastnika prišla v Kamnik. Stanovali so v pritličju Lipovčeve vile Neptun, kjer je Matevž preživel otroštvo in rano mladost. Njegov oče je svoje zdravniške izkušnje prenesel med rudarje v rudniku kaolina v Črni, mama pa je izvajala zobozdravstvene storitve v ordinaciji nad tedanjo delikateso na Glavnem trgu, kjer je bila v tistem času tudi avtobusna postaja. Kasneje je Matevževa mama dr. Vanda Kirn v zdravstvenem domu, ki smo ga Kamničani leta 1966 pridobili s predelavo nedokončane stavbe kulturnega doma, kjer sta danes knjižnica in glasbena šola, uredila otroški zobozdravstveni kabinet in v njem delala vse do upokojitve leta 1971, Matevžev oče dr. Milan Kirn pa je postal direktor zdravstvenega doma in bil v času, ko se je Občina Kamnik odločila za graditev novega zdravstvenega doma na Novem trgu, kot strokovnjak nekaj let angažiran pri zasnovi in graditvi današnjega zdravstvenega doma, pred njegovim odprtjem pa je bil že upokojen.
S smrtjo očeta in mame se je prekinila zdravniška tradicija v družini, saj se nihče od treh otrok ni odločil za njeno nadaljevanje. Matevž Kirn, ki se je odločil za študij rudarstva, se je z rudnikom kaolina v Črni srečal že kot absolvent fakultete za rudarstvo, ko je v okviru diplomske naloge spoznal, da je bil takratni družbeni sistem gotovo ena od zavor gospodarskega napredka. Povedal nam je: »Kot absolvent na rudarski fakulteti sem se zaposlil v Rudniku kaolina in kalcita januarja 1976, da bi izdelal diplomsko nalogo iz optimizacije delovnih procesov jamskega pridobivanja, kar je bilo tisti čas zelo aktualno. Storilnost rudarjev je bila slaba, saj je samoupravljanje, posebej v rudarstvu, povzročalo delovodjem kar precej težav. Učinki dela so bili pač odvisni od dobre volje rudarjev. Diplomsko delo so profesorji pohvalili, poleti sem tako diplomiral, vendar mojih predlogov, da je možno z racionalizacijo dela doseči najmanj dvakrat večji izkop, nihče ni uspel uresničiti.«
Z rudnikom je ostal povezan tudi po uspešno opravljeni diplomi, zato mu ni bilo težko opisati razloge za prenehanje rudarjenja v dolini Črne: »Delo v rudniku sem nadaljeval kot geolog jamomerec. Skupaj z mentorjem Antonom Mezgo, poznavalcem jame, sva premerila jamo vzdolž in počez. Za leto 1977 sva predvidela, da bomo izkopali 70 tisoč ton kaolinske rude, kolikor je bilo potrebno za proizvodnjo okoli 20 tisoč ton kaolina za slovenske papirnice. Takšne proizvodnje nismo nikoli več dosegli, ker so se že naslednje leto papirni-čarji začeli odločati za ruski ali češki kaolin in začelo se je obdobje rudniške agonije do leta 1989, ko je bila objavljena redna likvidacija za TOZD Kaolin.«
Kratek pregled razvoja eksploatacije in predelave kalcita v Stahovici
Začetki izkoriščanja kalcitne kamnine v gospodarske namene segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko je lesni trgovec Jožef Kršmanc iz Mekinj naročil študijo o uporabnosti kalcita, odkupil zemljišča na desnem bregu Kamniške Bistrice ob pobočju Grohata, zgradil pomožne prostore za sortiranje kalcita v različne frakcije ter leta 1937 pridobil dovoljenje za eksploatacijo kamnoloma. Žal pa je Kršmančeve spodbudne začetke prekinila druga svetovna vojna, ko je bila družina izseljena v Nemčijo, po vojni pa je bilo njihovo premoženje zaplenjeno. Z delom v kamnolomu se je trudila vrsta državnih podjetij,
Kamnolom kalcita na pobočju Grohata v Stahovici.
zadnje med njimi je bilo Obrtno podjetje Kalcit iz Stahovice, ki pa ni imelo ustrezne kadrovske zasedbe, zato sta kamnolom in pripadajoča infrastruktura leta 1962 prišla pod okrilje rudnika kaolina v Črni. To je pomenilo začetek intenzivnega razvoja pridobivanja in predelave kalcita, saj so se postopki v kamnolomu uskladili z zahtevami rudarske zakonodaje, obrat predelave kalcita pa so postopoma preselili v opuščene obrate žagarskega podjetja Silva v Stahovici. S finančnimi vlaganji v posodobitev proizvodnje je bil postavljen trden temelj za nadaljnji razvoj površinskega kopa in obrata za predelavo kalcita v Stahovici, samostojna pot pa se je začela s sklepom Skupščine občine Kamnik o postopku redne likvidacije Temeljne organizacije združenega dela Kaolin (TOZD Kaolin), ki se je začela novembra leta 1989, zaključila pa leta 1996, ko je bila izdana odločba o trajnem prenehanju rudarske dejavnosti.
Z zaprtjem rudnika kaolina v Črni se rudarska dejavnost v tem delu kamniške občine ni končala, saj se je rudarska tradicija nadaljevala pod Grohatom v kamnolomu kalcita, ki je s tehnološkim razvojem papirnic še pred likvidacijo rudnika v Črni postopno postajal nadomestilo za kaolin. Matevž Kirn se je že leta 1977, ko je bil imenovan za vodjo delovne enote Kalcit, srečal z eksploatacijo in predelavo kalcita. O prvih službenih letih je povedal: Znašel sem se sredi deponij kaolina, peska, prahu in barak, /.../. Obrat Kalcit je kar dobro posloval, vendar mu je sod brez dna, ki seje imenoval obrat Kaolin, pobiral ves denar in mu onemogočal razvoj in ekološko sanacijo, o kateri smo morali poslušati lekcije od krajanov, političnih organizacij in občine. Zahtevali so vse mogoče, rešitve pa nihče ni našel. Od Kalcita se je pričakoval razvoj in ekološka sanacija, vendar po drugi strani nismo smeli ničesar graditi, saj nismo imeli pravnih osnov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Bili smo prišleki, ki so prinesli prah in nesnago v prelepo planinsko okolje in jim za nameček odvzeli glavni vir zaslužka, njihovo žago. Domačini se niso hoteli zaposliti pri nas, zato smo uvažali priložnostne delavce iz sosednjih republik, kar je še dodatnoprilivalo olja na ogenj.«
Leta 1982 je obrat za eksploatacijo in predelavo kalcita postal samostojna pravna oseba (TOZD Kalcit), Matevž Kirn pa je postal direktor tega podjetja, ki pa je bilo še naprej vključeno v podjetje Rudnik kaolina in kalcita Kamnik. Kirn se spominja, da so TOZD Kalcit ustanovili, da so lahko porabili vsaj svoj težko prigarani denar za investicije in urejanje okolice. »Uredili smo park namesto deponij, zmanjšali prašenje, kaj več pa brez gradbenega dovoljenja nismo mogli narediti.« Poslovna samostojnost TOZD Kalcit je bila več ali manj deklarativna, saj so se ključne odločitve sprejemale na višjih ravneh. Tega obdobja se spominja po neprestanem iskanju, učenju in poglabljanju v skrivnosti tehnologije predelave rudnega bogastva, ki se je ponujalo v kamnolomu na pobočju Grohata. Se pa človek v obdobju strokovnega dozorevanja počasi naveliča iskanj, saj potrebuje realizacijo pridobljenih spoznanj. Po treh letih vodenja podjetja se je Matevž Kirn, utrujen od prepričevanja in nezmožnosti realizacije razvojnih načrtov, odločil za odhod iz podjetja.
Konec leta 1989, ko je bila sprejeta odločitev o zaprtju rudnika kaolina, s tem pa je TOZD Kalcit ostal sam v podjetju Rudnik kaolina in kalcita, se je Matevž Kirn odločil za vrnitev v Kamnik. »Ostanek podjetja Rudnika kaolina in kalcita je izvedel razpis za glavnega direktorja, na katerem sem premagal dotedanjega direktorja Štefana Ungarja. Predstavil sem zelo konkreten program prestrukturiranja, saj sem vseskozi spremljal dogajanje v podjetju in svetoval vodstvu pri tehnoloških posodobitvah. Program sem v naslednjih letih uspel v celoti uresničiti. Očiščevanju firme je sledila privatizacija, sprejetje zazidalnega načrta v Stahovici in ureditvenega načrta kamnoloma, izgradnja nove proizvodne hale in ustanovitevfirme Calcit d.o.o. v novi poslovni stavbi v Stahovici,« se spominja Matevž Kirn.
Ekološka sanacija in
modernizacija obrata za
predelavo kalcita
Predvsem začetno obdobje je bilo zaznamovano z reševanjem nakopičenih in nerešenih ekoloških vprašanj, potrebne so bile investicije, te pa so bile mogoče le s soglasjem širše skupnosti. Prenova poslovanja je potekala v občutljivem času spremembe družbenega reda in vzpostavljanja demokratičnih standardov na vseh ravneh odločanja. Komaj je Matevž Kirn prevzel vodenje podjetja,
že so mediji poročali, da je bil v celoti posekan drevored visokih topolov, ki je s ceste, ki vodi v Kamniško Bistrico, zastiral pogled na Rudnik kalcita v Stahovici. Za takratno medijsko poročanje je bilo značilno, da je bilo pod močnim vplivom okoljevarstvenikov, ki so bili prva leta po osamosvojitvi politično organizirani v stranki Zelenih. Pritisk na Kalcit se je še nadaljeval in stopnjeval, saj je bila zapuščina nerešenih okoljevarstvenih problemov, ki jo je prevzel Matevž Kirn, zelo obsežna. Kirn se je javno izpostavil medijskim pritiskom, saj je ugotovil, da so vsi strokovni argumenti, ki so bili osnova razvojnih načrtov podjetja, izgubili svoj pomen. Izpostavil je tudi, da določenemu delu javnosti ni pomembno, da je podjetje že naredilo prve korenite posege v ekološko sanacijo, saj več ne presegajo zakonsko predpisanih mejnih vrednosti emisij prahu, hrupa in potresnih sunkov. Nasprotnikom je napovedal, da se bodo vsi, ki se preživljajo s kalcitom, za svoj Kalcit borili trmasto, prebivalce krajevnih skupnosti Črna in Kamniška Bistrica pa je povabil v zgledno partnersko sodelovanje.
Kirnu je s svojo vizijo uspelo prepričati ključne mnenjske voditelje v podjetju in v lokalnem okolju. Poslovni cilji, ki jih je predstavil ob prihodu v podjetje, se ne bi mogli uresničiti brez zglednega sodelovanja s krajevnima skupnostma Kamniška Bistrica in Go-dič ter občino Kamnik predvsem v prvih letih, ko so sprejemali ključne odločitve. Tako so v drugi polovici leta 1994 pričeli s prenovo obrata predelave kalcita v Stahovici. Nad starim obratom je bila zgrajena nova velika proizvodna dvorana, ki je pomenila korak naprej pri uvajanju sodobnejše tehnologije v predelavi kalcita in varovanja okolja. V novih prostorih so uredili tudi linijo za proizvodnjo najfinejših polnil za proizvodnjo zidnih premazov. Poleg proizvodnih prostorov so zgradili tudi upravno poslopje, kamor se je preselila uprava iz Kamnika. Matevž Kirn se spominja, da je zavel drugačen veter, saj ni bilo več podpihovanja iz političnih logov. Sodelovanje pri projektih pomembnih za razvoj kraja in podjetja je prineslo zadovoljstvo, uspehe in medsebojno spoštovanje. Z izboljšanjem delovnih pogojev so se tudi domačini začeli zanimati za delo v Calcitu. Danes, ko je delo tudi v drugih krajih težko dobiti, je zaposlitev v domačem kraju še toliko pomembnejša.
Ureditveni načrt in rekultivacija kamnoloma v Stahovici
Ekološki sanaciji in modernizaciji obrata za predelavo kalcita v Stahovici je sledila ureditev in prenova kamnoloma na pobočjih Grohata. Tudi tu ni šlo gladko, saj je bilo okoliško prebivalstvo občutljivo na znižanje bivalnih standardov kot posledice povečane eksploata-cije kamnoloma, s katero naj bi se povečalo prašenje in potresni sunki, ter povečane prometne obremenitve med kamnolomom in obratom v Stahovici. Predstavniki podjetja so se argumentirano ubranili očitkov krajanov, z ukrepi za zmanjšanje hrupa in prašenja zaradi obratovanja kamnoloma so si prizadevali, da bi dejavnost podjetja kar v najmanjši možni meri negativno vplivala na bivalno okolje okoliškega prebivalstva. Predstavili so tudi prve rezultate projekta rekultivacije, s katero na okolju prijazen način oživljajo opuščene površine kamnoloma. Dialog s krajani je bil zahteven, a uspešen, saj se je sčasoma vzpostavilo obojestransko sodelovanje med podjetjem in lokalnim okoljem.
Uspešna privatizacija in dokapitalizacija
Družbo z omejeno odgovornostjo z imenom Calcit so davnega leta 1990 ustanovili takratni vodilni v podjetju, ki so medse privabili večino takratnih zaposlenih in tudi kooperante. Notranji odkup, ki so ga izvedli v postopku lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja, jim je v celoti uspel. Po končanem postopku lastninskega preoblikovanja je bila ustanovljena družba pooblaščenka Calcit d. d., v kateri je 130 delničarjev, predvsem nekdanjih in sedanjih sodelavcev in kooperantov, med njimi največji lastniki managerji iz privatizacijskega obdobja. Po podatkih iz poslovnih baz je Matevž Kirn največji aktivni lastnik, drugi managerji iz privatizacijskega obdobja pa so že v pokoju. V preteklih letih v Calcitu niso izpeljali managerskega odkupa, kar Kirn pojasnjuje z dejstvom, da se je takratna vodstvena struktura ukvarjala s preživetjem in razvojem podjetja, potrdil pa je tudi, da sedanja lastniška struktura za zdaj dobro deluje. Ne zna pa povedati, kako se bodo v prihodnje obnašali nasledniki večjih solastnikov.
V lastniško strukturo Calcita se je konec leta 2006 s 25 % deležem vključilo avstrijsko podjetje Wietersdor-fer Industrie Beteiligung (WlB), ki ima lastništvo tudi v Salonitu iz Anhovega, IGM-u iz Zagorja in Kemi iz Pu-concev. »Družbapooblaščenka je sicer zaprta družba zaradi nevarnosti sovražnega prevzema. Prometa z delnicami znotraj podjetja je v zadnjih letih manj, saj delničarji v kriznem času ne vedo, kakšno vrednost delnice lahko v prihodnosti pričakujejo,« pojasnjuje Matevž Kirn.
Uspešno prilagajanje vsakokratnim spremembam na trgu
Matevž Kirn je tudi danes prepričan, da je uspeh prinesel razvoj novih izdelkov in stalne investicije v tehnološko opremo ter prodor na madžarski, poljski, slovaški in češki trg. »Morda nas je huda konkurenca še bolj utrdila in primorala k nadaljnjemu povečevanju kvalitete in obsega proizvodnje. Prepričani smo, da nas lahko okrepi le prisotnost na velikih trgih in sodelovanje z velikimi korporacijami, zato smo še naprej pospešeno investirali in v letu 2007 začeli proizvajati polnila in pigmente za papir in plastiko, kar je zdaj naša glavna dejavnost. Naši glavni tržišči sta Nemčija in Avstrija.«
Seveda so nas zanimala znanja in življenjske izkušnje, s katerimi Kirnu uspeva razumeti vsakokratni položaj podjetja in ga prevesti v učinkovite strategije, da obvladujejo spremenjene razmere na trgu, v lokalnem okolju ali znotraj samega podjetja: » Vojaške izkušnje, prve sem pridobil v šoli za rezervne starešine v Šentvidu in kot stažist v Črnomlju, kasneje pa sem postal komandant bataljona v šišenski brigadi teritorialne obrambe, so mi prišle v službi še kako prav. Velikokrat sem moram hitro, kot ob nenadnem napadu sovražnika, odločati
o strateško pomembnih rečeh« Direktor Kirn nam je predstavil tudi recept za uspeh v času najhujše gospodarske in družbene krize, ki ga je strnil v tri točke: »Trdo delo na vseh področjih poslovanja, od trženja, financ in kontrolinga do proizvodnje, je nujno tudi takrat, ko gre podjetju dobro. Sodobne proizvodne zmogljivosti kažejo kupcu, da si v koraku s časom, in jim vlivajo zaupanje, da lahko naročilo izpolniš po njegovih zahtevah. Čim bolj razpršen proizvodni program, ki omogoča preživetje podjetju, kadar kupci iz ene panoge zaidejo v težave, saj še vedno obstaja upanje, da kupcem iz druge panoge ne gre tako slabo.«
Calcit postaja mednarodno podjetje
Predpogoj za uspešno nadaljevanje poslovanja podjetja je kakovostna surovina. Kot nam je povedal direktor Kirn, jim kamnolom v Stahovici zagotavlja zaloge čistega kalcijevega karbonata bele barve, pred leti pa so pridobili veliko ležišče pri Gospicu na Hrvaškem. »Calcit seje že pred leti zanimal za nakup kamnoloma kalcita v Gospicu, vendar so takratni lastniki želeli prodati celotno podjetje, skupaj s proizvodnjo apna, kar pa ni Calcitova dejavnost. Kasneje je bilo vse skupaj prodano avstrijskemu podjetju WIB, ki se ukvarja s proizvodnjo apna in cementa. WIB je s kamnolomom, delom stare tovarne apna v Ličkem Lešcu in denarnim vložkom dokapitaliziral Calcit, ki je tako leta 2006prišel do kamnoloma na Hrvaškem,« pojasnjuje Kirn in nadaljuje z razlogi za gradnjo nove tovarne na Hrvaškem: »VStahovici zmanjkuje prostora, obremenitve zaradi transporta ne moremo večpovečevati, po drugi strani pa je širitev obsega poslovanja nujna. Iz stroškovnega vidika je tovarna v centru porabe najboljša rešitev, sicer pa načrtujemo tudi dodatno investicijo v proizvodnjo papirniških polnil v Gospicu, za
Obrat za predelavo kalcita v Stahovici.
Vodstvena ekipa podjetja Calcit d.o.o. (z leve): direktor Calcita Lika Gregor Šmitek, vodja vzdrževanja Uroš Pestotnik, direktor komerciale Aleš Mujdrica, glavni direktor Matevž Kirn, vodja investicij Marko Špeglič, tehnični direktor Miha Kirn, direktor financ Gregor Kokošar, direktor marketinga Aleš Niederwanger.
kar bo potrebno najti ustrezen način financiranja.« Direktor Matevž Kirn tudi omenja, da zaradi visokih stroškov prevoza karbonatnih polnil, ki vsebujejo do 30 % vode, v nemške papirnice, načrtujejo naložbe v satelitske tovarne v bližini njihovih največjih kupcev v Avstriji in Nemčiji, saj je ceneje prevažati suho rudo z železnico iz Go-spica in jo mokro mleti v bližini papirnic. V prihodnosti lokacije v Stahovici pa ostaja razvoj obstoječe dejavnosti s ponudbo novih izdelkov visoke dodane vrednosti in tudi prodor v nove industrijske panoge. Omenja se tudi prodaja tehnologije predelave mineralnih surovin, saj se podjetje lahko pohvali z visoko stopnjo znanja s področja procesne tehnike.
Calcit je družbeno odgovorno podjetje
Matevž Kirn s sredstvi gospodarske družbe Calcit že vrsto let podpira različne razvojne projekte in družbene dejavnosti v občini Kamnik, krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica in Godič, kjer je sedež in potekajo proizvodni ter poslovni procesi gospodarske družbe Calcit, pa je v preteklosti pomembno prispeval k razvoju krajevne komunalne infrastrukture: ureditev varnih šolskih poti in gradnja hodnikov za pešce, vsakoletno zagotavljanje nasipnega materiala za urejanje krajevnih cest in poti ter drugo. Občinski svetniki Občine Kamnik so posebej izpostavili Kirnovo več kot dvajsetletno finančno podporo dejavnostim v osnovni šoli v Stranjah, kjer so zimske in letne šole v naravi ter naravoslovni in družboslovni tabori postali dostopni tudi otrokom, katerih starši dodatnih finančnih bremen ne zmorejo. Še posebej pa izstopa podpora podjetja Calcit kamniškim športnim klubom, ki z ogromnim sponzorskim vložkom zagotavljajo vrhunsko strokovno in organizacijsko podporo športnemu udejstvovanju mladih. To ni pomembno zgolj za razvoj vrhunskih športnikov, ki so postali prepoznavni v slovenskem in evropskem prostoru, pač pa se povečuje tudi udejstvovanje mladih v športu, ki bi bili sicer izpostavljeni pogosto negativnim vplivom moderne družbe.
Direktor Kirn poudarja, da so v preteklosti finančno podprli marsikateri projekt v krajevni skupnosti in občini. »Pomagamo tudi šolam, gasilcem in krajevnim skupnostim, seveda pa gre največ denarja za šport, saj se bolj kot država in občina zavedamo pomembnosti zdravega načina življenja naših otrok. Calcit je pokrovitelj vrste športnih moštev in posameznikov
iz Kamnika in okolice. Ker prevozi iz našega obrata precej obremenjujejo okolje, je naša obveznost, da nekaj okolju vrnemo, saj nam je v interesu, da so ljudje okoli nas zdravi. Če imamo na razgovoru za zaposlitev dva enakovredna kandidata, bo imel prednost pri izbiri tisti, ki se ukvarja s športom.« Leta 2001 so postali generalni sponzor Odbojkarskega kluba, finančno podpirajo še košarkarje, kolesarje, plavalce, nogometaše, kegljače in številne individualne športnike. Zanimiva je tudi razlaga direktorja Kirna o razlogih za sponzoriranje kamniških odbojkarjev: »Tekmovanja potekajo v državah, kjer obstaja naše ciljno tržišče. Odločitev o sponzoriranju je dozorela, ker so nas odbojkarji prepričali, da gre v Odbojkarskem klubu za resno delo, prizadevno ter priznano strokovno delo Gregorja Hribarja kot selektorja in trenerja Kamničanovpa je garancija, da bodo naša vložena sredstva padla na plodna tla. Več kot 50-letna tradicija Odbojkarskega kluba pa je bila le še dodatna spodbuda za odločitev o generalnem sponzorju.«
Ne razmišlja o tretjem življenjskem obdobju
Matevžev oče dr. Milan Kirn se tudi v pokoju ni mogel ločiti od zdravniškega poslanstva, zato se je lotil obsežnega raziskovalnega dela, ki je bilo podlaga za izdajo knjige Iz zdravstva na Kamniškem. Tudi za Matevža Kir-na velja, da mu časa ne preostaja, saj je že štiri desetletja zavezan svojemu poslanstvu. Na vprašanje, kaj bo počel po upokojitvi, pa odgovarja: »Ne razmišljam še o tretjem življenjskem obdobju, čeprav sem pravzaprav že tam. Dokler se bom čutil koristnega v poslu, se ne bom upokojil, sicer pa počasi predajam operativne posle mlajšim kolegom, med katerimi je tudi moj sin Miha.«
IGOR PODBREŽNIK Fotografije: Vilko Rifel in Calcit
OBČ A
V
Od
OBČ A
K PRIHAJA A BANKA TA HIP
V SLOVENIJ
Zrn |	| • V•	• V | •	••	•	• V |	••	• I	•■•
najboljšimi željami in velikimi pričakovanji smo si drznili napisati to reklamno sporočilo za Vas.
Vaša naklonjenost in zaupanje Delavski hranilnici d.d. Ljubljana bo neprecenljiv prispevek k nadaljnjemu uspešnemu razvoju Delavske hranilnice, še posebej njene poslovne enote v Kamniku. Z Vami, ki boste odslej koristili našo ugodno ponudbo bančnih in drugih finančnih storitev, bo naš razvoj še hitrejši in še bolj uspešen.
Ob tej priložnosti Vas seznanjamo, da je Delavska hranilnica uspešna bančna institucija, prisotna na bančnem trgu že 24. leto. Posluje z dovoljenjem Banke Slovenije in je vključena v jamstveno shemo bank in hranilnic. Delavska hranilnica opravlja vse bančne in druge finančne storitve kot ostale bančne institucije, zato boste pri nas lahko deležni kvalitetnih in predvsem Vam prijaznih in cenovno najbolj ugodnih bančnih in drugih finančnih storitev.
Kot posebnost vam tokrat omogočamo plačilo položnic javnih podjetij in zavodov občine Kamnik
brez provizije.
Hranilnica omogoča vsem občanom v mesecu juniju, juliju in avgustu 2014 plačilo vseh položnic brez provizije v odslej vaši podružnici Kamnik v prostorih vaše Območne obrtno podjetniške zbornice Kamnik.
Obljubljamo, da se bomo potrudili in se dokazali kot Vaša bodoča najbolj ugodna bančna ustanova. Računamo na Vas in se Vam v naprej zahvaljujemo za zvestobo.
Slovesna otvoritev podružnice Kamnik, na Tomšičevi 11, bo v ponedeljek, 23. junija 2014, ob 10.00 uri.
Sprejmite to sporočilo hkrati kot iskreno povabilo na spoznavne dneve druženja od 23. junija do 15. julija 2014, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure, v novih in sodobno urejenih prostorih Delavske hranilnice na Tomšičevi 11 v Kamniku.
Srečanje z Vami bo priložnost, da poklepetamo o naših in vaših pričakovanjih poslovnega sodelovanja in načrtih za prihodnje.
Veselimo se Vašega obiska.
Direktorica Podružnice Kamnik Irena Tonin, dipl. ekon.
Predsednik uprave Jože Stegne dr. vet. med.
Po šestintridesetih letih »Brez besed«
Srečanje prijateljev Lire
Na lepo toplo soboto, 6. junija, smo Liraši pripravili letni koncert, ki je bil zaradi želje, da bi ga izvedli na prostem, nekoliko večji zalogaj. Z osebjem Gradu Za-price, ki so nas povabili v goste in v ta namen pripravili manjšo razstavo Lirinih zgodovinskih eksponatov v hodniku gradu Zaprice, nam je to odlično uspelo. Na grajsko dvorišče smo privabili veliko Lirinih zvestih poslušalcev in ljubiteljev zborovskega petja kljub obilici dogodkov, ki so se ta dan odvijali v Kamniku. Podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar je v nagovoru poudarila zgodovinski pomen Lire, ki promovira Kamnik in Slovenijo doma in v tujini.
V prvem delu programa smo pod strokovnim vodstvom prof. dr. Andreja Missona predstavili program
Letni koncert komornega moškega zbora Lek
Tunjiška cerkev sv. Ane je v petek zvečer, 23. maja, v vsej baročni lepoti pod akustičnim svodom gostila pevce komornega moškega zbora Lek ter njihovega dolgoletnega vodjo Milivoja Šurbka. V zboru prepeva tudi nekaj pevcev iz Kamnika, Kamničanka Marta Zabret pa že nekaj let skrbi za vezni tekst in vodenje letnih koncertov Lekovcev.
99 Matična
knjižnica Kamnik
POLETNI OBRATOVALNI ČAS od 1* 7, do 31* 8*
Matična knjižnica Kamnik
Ljubljanska 1, Kamnik; www.kam.sik.si E-naslov:mkk@kam.sik.si; tel.: 01 8311217
ponedeljek, torek, sreda: od 13.00 do 19.00 četrtek, petek: od 9.00 do15.00 sobota: zaprto
Knjižnica Šmarca
Trs padlih borcev 2, Kamnik; E-naslov: tatjana.tratnik@kam.sik.si tel.: 01 839 43 11
ponedeljek, torek: od 14.00 do19.00 četrtek: od 9.00 do15.00 sreda, petek in sobota: zaprto
Knjižnica Komenda
Glavarjeva ul. 37, Komenda, E-naslov: komenda@kam.sik.si tel.: 01 834 32 98
Ponedeljek in torek: od 13.00 do19.00 petek: od 9.00 do15.00 sreda, četrtek in sobota: zaprto
Knjižnica Motnik
Motnik 8, E-naslov: mkk@kam.sik.si tel.: 031 761 810
sreda: od 16.00 do19.00 petek: od 12.00 do15.00 ponedeljek, torek, četrtek in sobota: zaprto
Naslov znane slovenske popevke Elze Budau je Mešani pevski zbor Cantemus uporabil kot naslov letošnjega letnega koncerta ob 36-let-nici delovanja. Priljubljeno pesem je v zborovski priredbi izvedel v zaključnem delu koncerta ob klavirski spremljavi Tilna Bajca in prvič gostujoče glasbene skupine Pivo in cigareti.
MePZ Cantemus pod umetniškim vodstvom Urbana Tozona je letni koncert priredil na zadnji dan v maju v dvorani Doma kulture Kamnik. Času primerno je izvedel več slovenskih glasbenih del, polnih ljubezenskega navdiha in pomladne vznesenosti: »In če sem samo vetru brat« S. Kosovela, »Vesna« V. Markiča, »Ni je lepše noči« V. Polanška, »Večerni zvon« A. Medveda, narodno iz Cerovca »Dolga nočka temna ti si«, štajersko ljudsko »Vse najlepše rožice«
in zaključno pesem »Brez besed«. Kot dodatek je zbor z gostujočo glasbeno skupino navdušil s tujo popevko »Killing me softly« avtorja N. Gimbla. Čeprav s poudarkom na romantični tematiki pretežnega dela programa je zbor pričel koncert z bridkejšo, a tehnično zahtevnejšo »Pesmijo« Srečka Kosovela, katerega 110-letnico rojstva obeležujemo letos. Tudi ljudska iz Bile »Jnjen čeua jti gna« je s prelepo melodiko in izrazno izpovednostjo ustrezno dopolnila
program, medtem ko ga je na drugi strani za nekaj trenutkov razvedrila pred koncem izvedena Schuman-nova priredba »When the saints go marching in« za zbor s temo in variacijami madrigala, valčka, hollywooda in marša. Koncert je popestril kitarski vložek Aleksandra Rajha.
Vezni besedi Tomaža Simetin-gerja je na koncu ob mikrofonu dodala nekaj stavkov predsednica MePZ Cantemus Manca Pajnič in izrekla zahvalo tako poslušalcem kot vsem podpornikom, ki kljub težkim časom omogočajo, da zbor vztrajno deluje naprej.
M.K.
Foto: Peter Gregorc
koroških pesmi in napevov skupaj z nekaj novimi priredbami.V drugem delu koncerta smo se dotaknili programa »Iz Lirinih poti«, kot smo ga poimenovali, ki je vseboval od sakralnega do poletno obarvanega dalmatinskega programa, v katerem so se nam pridružili še člani zasedbe Klapa Mali grad.
Predsednik zbora Tone Rakar se je zahvalil vsem, ki so oblikovali ta prijetni večer, in prizadevnim članom zbora. Po koncertu smo druženje popestrili z degustacijo slovenskih vin pod strokovnim vodstvom našega člana Matica Romšaka.
Skratka, v Kamniku se je odvil še en lep pevsko-kulturni večer v nizu Lirinih koncertov in srečanj s prijatelji.
Poletno družinsko branje -branje za sprostitev, dušo in užitek
Otroci, pozabite na domače branje, bralno značko in drugo obvezno čtivo - med počitnicami berite samo tisto, kar vam je všeč in kar želite brati. Skozi vse šolsko leto poslušate, kaj morate brati. Berete vse tisto, kar vam naročijo v šoli in na dodatnih dejavnostih, berete knjige, ki pogosto niso po vašem bralnem okusu in ko v knjižnici končno najdete knjigo, ki bi jo z veseljem vzeli v roke, vam starši rečejo, da jo pustite, ker sedaj res nimate časa, da bi jo prebrali in da jo boste lahko brali med počitnicami... Ne pozabite na to obljubo in izkoristite počitnice za branje vsega tistega, kar vam prinese užitek, približa druge svetove in podžiga domišljijo. Poskusite brati različne knjige in ko najdete pravo knjigo zase, boste videli, da branje ni nočna mora in je lahko zelo zabavno. Z dobro knjigo ti ni nikoli dolgčas in z njo nikoli nisi sam.
Zbor, ki deluje že 36. leto, se je predstavil z raznolikim programom. Prvi del koncertnega večera je bil posvečen sakralni glasbi. Dve Gallusovi skladbi, prelepa skladba Palestrine ter Kyrie in Gloria iz pete maše Charlesa Gounoda ob spremljavi orgel so bila odličen uvodni del. Nadaljevali so s skladbo iz srbske pravoslavne liturgije Stevana Mokranjca in rusko narodno Sergija Žarova s solistom Mirkom Halilovičem.
Mekinjčanka Darinka Slanovec je že nekajkrat navdihnila Milivoja Šurbka, da je njenim verzom dodal glasbeno spremljavo. Pevci so premierno izvedli »tris« njenih pesmi, ki ga je skladatelj poimenoval kratko Haiku.
Zanosno in občuteno petje je dokazovalo, da jo pevci radi prepevajo. Dela slovenskih uveljavljenih skladateljev, kot so Förster, Mirk, Bučar, Tomc, predvsem priredbe slovenskih narodnih pesmi, so nežno božala poslušalce, ki so v nadaljevanju prisluhnili še priredbam ljudskih pesmi iz Dalmacije in Makedonije. Avseniko-va glasba tudi Lekovcem ni tuja. Rosno mladi smo nekoč bili, je bila zadnja v programu, ki so jo ob spremljavi Lojzeta Kolarja na frajtonarici zapeli pred cerkvijo. V cerkvi so redni program zaključili v duhu Marijinega šmarniškega časa - pesem Ave Maria skladatelja Rheinbergerja je polna tunjiška cerkev lepo sprejela, pevce pa za celoten večer nagradila z gromkim aplavzom, sledila sta še dva dodatka.
Tudi na pokoncertnem pomenkovanju pred cerkvijo je bilo čutiti veliko pozitivne energije in izrečenih obljub, da se ponovno srečajo na prihodnjem letnem koncertu, če ne že prej, saj komorni moški zbor Lek velikokrat nastopa v osrednji slovenski regiji.
ban
Odrasli večinoma vedno bolj hitimo in beremo le še strokovno literaturo, ki je povezana z našim delom. Kadar smo v zadregi in potrebujemo nasvet, posežemo po priročniku ali dveh, občasno si privoščimo »lahko« branje pred spanjem za sprostitev (kakšno kri-minalko ali odtenek sive) in to je tudi vse. Za kaj več nam na žalost zmanjkuje časa in energije. V poletnih mesecih pa lahko tudi najbolj zaposleni najdete čas in voljo, da vzamete v roke knjigo, ki vas bo nagovorila. Čas si vzemite za dobro knjigo, za katero vam ne bo žal, da ste jo prebrali. V teh dneh posezite po knjigah, ki jih ne boste pozabili takoj, ko jih boste odložili, ampak vas bodo spremljale še dolgo potem. Naredite svoje »domače branje«, ki ste se mu izognili v šolskih časih. Poskusite, kako je prebrati klasičen roman brez prisile in z zrelostjo, ki jo prinesejo leta. Mnogi so presenečeni, kako drugače je in spoznajo, kaj vse so zamudili. Najboljše knjige so tiste, ki vam jih priporočijo navdušeni bralci, če to še niste, pa postanite - potrebno se je samo prepustiti. To lahko naredite skupaj s svojimi najdražjimi in se priključite naši
poletni bralni akciji Poletno družinsko branje, ki v naši knjižnici poteka že 11. poletje in traja od 1. julija do 31. avgusta. Namenjena je spodbujanju družinskega branja, zato lahko v njej sodelujete otroci skupaj s starši, starimi starši, tetami... Z bralno akcijo želimo širiti veselje do branja. Letošnja novost je, da lahko sodelujejo tudi le otroci, saj nočemo prikrajšati tistih otrok, ki nimajo v družini odraslih, ki bi brali z njimi. Vsi odrasli, ki pa se za sodelovanje odločite, preberite tri knjige sami ali pa jih preberite otrokom. V zloženki, ki jo boste dobili ob vpisu, vam bomo
akcijo podrobneje predstavili ter vas spodbudili, da se poleg branja odpravite tudi na izlet in raziskovanje bližnje in daljne okolice. Z branjem pa so povezane tudi druge zabavne prostočasne dejavno-
sti, kot je ustvarjanje, reševanje križank, obisk knjižnice, zabava na Kamfestu. Vse to in še več je Poletno družinsko branje, ki ga zaključimo v začetku septembra na prireditvi v knjižnici. Letošnji častni pokrovitelj akcije je eks-tremni športnik in svetovni prvak v ultramaratonu Miro Kregar. Poiščite kotiček POLETNO DRUŽINSKO BRANJE na spletnih straneh naše knjižnice (www.kam. sik.si), na KAMfestu in v svoji knjižnici. Našli boste veliko idej za izbiro dobrih knjig in ne pustite si vzeti priložnosti za vroče bralne počitnice.
MAJA Š. RAJH
Obrazi vojnega vsakdana pred Maistrovo hišo in v njej
Pred rojstno hišo Rudolfa Maistra so kot del spomina in opomina na začetek 1. svetovne vojne, od katerega letos mineva 100 let, 11. junija odprli razstavo z naslovom Obrazi vojnega vsakdana (Na kamniško-domžalskem območju v prvi svetovni vojni).
V kratkem kulturno obarvanem dogajanju so navzoči prisluhnili kamniškemu županu Marjanu Šar-cu, avtorici razstave in direktorici Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zori Torkar in tercetu Veronike (Ana Resnik, Tina Kotnik in Svetlana Novakovic). Slovesnosti se je udeležila tudi kamniška pod-županja mag. Julijana Mlakar in kljub poletni vročini velika množica obiskovalcev. Vse skupaj pa je strumno spremljal avstro-ogrski vojak 2. gorskega strelskega polka, katerega uniformo je oblekel Edo Merčun.
Razstavo Obrazi vojnega vsakdana si je avtorica, zgodovinarka mag. Zora Torkar skupaj z oblikovalcem Marjanom Kocjanom, ki je oblikoval tudi katalog, zamislila tako, da si del na velikih panojih zunaj pred Maistrovo hišo lahko ogledajo vsi mimoidoči, drugi del kot zbirka različnih predmetov in dokumentov iz tistega obdobja pod vitrinami in na stenah pa čaka na obiskovalce v prvem prostoru Maistrove rojstne hiše. Velja pa omeniti, da je zunanji del razstave tudi privlačen dodatek
k podobi mesta v času, ko se po njem sprehaja največ turistov.
Avtorica razstave je zbrane ob odprtju opozorila na posamezne vsebinske značilnosti zgodbe o ve-
bolezni, neskončen strah in stiske. O vsem tem govorijo fotografije, dokumenti, pisma, ki so jih za razstavo prijazno prispevali darovalci iz Kamnika, Komende, Tuhinjske doline... Pri pisanju kataloga k razstavi je avtorica uporabila tudi odlomke iz živo napisanih župnijskih kronik: kamniške in domžalske, o življenju v tistih dneh.
splošno mobilizacijo, s katero so pozivali vojaške obveznike in tudi 'črno vojsko' do 42. leta starosti. Zaukazano je bilo, da mora vsak vpoklican vojak v 24 urah po na-bitju razglasa že zapustiti domačo občino in oditi na določeno mesto. Na domžalski in kamniški železniški postaji so se pri odhodu vsakega vlaka ponavljali prizori,
Nabor Kamničanov, 1914.
liki vojni na kamni-ško-domžalskem območju, kjer sicer res ni divjala nobena fronta, vendar je vojna vseeno temeljito spremenila vsakdan prebivalcev: fantje in možje so odhajali v vojsko, prihajali pa so ranjenci s fronte v vojaške bolnišnice, begunci iz daljne Galicije, lakota in
Naj dodamo nekaj vrstic iz domžalske župnijske kronike (pozneje je izšla tudi v knjigi Zgodovina fare Domžale) izpod spretnega peresa tamkajšnjega župnika Franca Bernika o tem, kako so prve dni vojne doživljali prebivalci Kamnika, Domžal in okoliških krajev.
»... je bil 26. julij 1914,praznik svete Ane, pust in deževen dan, a kako pomemben, dalekosežen, usodepolen! Zvonjenje cerkvenih zvonov, trosenje letakov in nabiranje razglasov je oznanjalo
Živahen utrip na tržnici »Okusi Kamnika - podeželje in Eko«
okviru katerega kamniški gostinci ponujajo tipične lokalne jedi, se je jeseni razširil tudi z živilsko tržnico ekoloških in domačih pridelkov in izdelkov. Vsako zadnjo sobotno dopoldne v mesecu se na Glavnem trgu v Kamniku na stojnicah z zeleno oznako Eko in z rjavo oznako Podeželje s svojo ponudbo predstavljajo okoliški pridelovalci in ponudniki in po odzivih obiskovalcev sodeč se je v teh mesecih tržnica res »dobro prijela«.
Mnogi že pričakujejo tisto zadnjo soboto, da se odpravijo v središče mesta, saj poleg pestre ponudbe domačih pridelkov in izdelkov, od mlečnih izdelkov, sira, zelenjave in sadja, sokov, jabolčnega kisa, marmelad, meda do mesnih izdelkov in domačih
zdravilnih pripravkov ... svoj pečat dogodku dodajo tudi kamniški gostinci s ponudbo jedi, pripravljenih po receptih iz knji-
žice »Okusi Kamnika na vsako mizo«. V zadnjih mesecih je poudarek na jedeh z velikoplanin-skim sirom trničem, ki so ga na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pred meseci uspešno predstavili kot spominek in že skoraj pozabljeno kulinarično posebnost - tako v okviru tržnice kot tudi širše po Sloveniji. Projekt Trnič na vsako mizo jim je prinesel nagrado Snovalec 2014. Jedi s trničem lahko okušamo tudi v izbrani ponudbi kamniških gostincev.
VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU
TRŽNICA OKUSI PODEŽELJE IN EKO.
OkusiKamnika.
Spretne roke rezbarjev ustvarjajo prave umetnine
tako ganljivi, da si jih more predstavljati le, kdor jih je sam doživel. Na tisoče ljudi je bilo navzočih, saj so prihajali na ta domžalski kolodvor mobiliziranci ne samo iz domžalske okolice, ampak iz celega brdskega sodnega okraja . Fantje so peli in vriskali, možje so zamišljeno gledali, ženske pa jokale. Marsikatera je imela majhnega otročička v naročji, da se tudi ta še enkrat poslovi od ata, ki gre na vojsko.«
ALENKA JUVAN
V Kamniku in okoliških krajih deluje veliko ljubiteljskih rezbarjev, ki jih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Leta 2012, ko smo počastili spomin na velikega kamniškega umetnika Maksa Berganta z umetniškim ustvarjanjem na Šutni, se je rodila ideja, da rezbarska delavnica postane tradicionalna. Letošnjega srečanja na Glavnem trgu se je v soboto, 7. junija, udeležilo 22 rezbarjev, ki so s svojimi dleti in spretnimi rokami ustvarjali v idiličnem okolju starega mestnega jedra. V imenu organizatorja je rezbarje in obiskovalce pozdravila Karla Urh, prijazno dobrodošlico z željo, da tudi v prihodnje ohranjajo ljubezen do dediščine je rezbarjem namenil tudi župan Marjan Šarec. Presenetil jih je z ličnimi zahvalami.
Srečanje se je povezalo s pesmijo mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik.
Kamniški in komendski gasilci so se pomerili
Prvi junijski vikend je minil v znamenju tradicionalnega gasilskega tekmovanja Gasilskih zvez Kamnik in Komenda. Ker na stadionu v Mekinjah potekajo obnovitvena dela, je tekmovanje potekalo v okolici Doma kulture Kamnik, okoli Qlandie Kamnik in na športnem igrišču Virtus. V dveh tekmovalnih dneh se je na tekmovališču razvrstilo preko 120 ekip iz obeh občin.
V soboto, ko so tekmovali mladi in starejši gasilci, jih je pozdravil predsednik GZS Jošt Jakša, v nedeljo, ko so tekmovali članice in člani, pa župan občine Kamnik Marjan Šarec.
Kot je povedala Urška Kolar, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, želijo z lokalno domačo tržnico poživiti utrip mesta in lokalnim pridelovalcem ponuditi dodatno možnost za predstavitev in prodajo, kar bo posledično povečalo tudi lokalno samooskrbo. »Vobčini imamo številne pridelovalce hrane z ekološkimi in domačimi izdelki, mnoge izmed njih iz naročja kamniških
planin, ki so po okusu in kakovosti
edinstveni in neprecenljivi.«
SAŠA MEJAČ
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
¿¿S
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota. 21. iuniia 2014. ob 10.00 Literarni kava Klub Kino dom
PRAVLJIČNA URICA ZA OTROKE: KITAJSKE PRAVLJICE IN DELAVNICA KITAJŠČINE
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Udeležba brezplačna!
Sobota. 28. junija 2014. ob 10.00 Literarni kava Klub Kino dom
PRAVLJIČNA URICA ZA OTROKE: PRIPOVEDOVALKA TADEJA PUNGERČAR
Organizacija: Hiša sanjajočih knjig Kamnik in Dom kulture Kamnik Vstop prost!
Od petka. 8. avgusta, do nedelje. 17. avgusta 2014
KAMFEST2014
11. poletni kulturnifestival
Program kmalu na: www.kamfest.org.
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek
od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkuiture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
BUDNARJEVA MUZEJSKA DOMAČIJA
Sobota. 28. iunii. ob 15. uri:
Pohod iz Puba Pod skalo do Budnarjeve domačije Kontakt: 051 336 516 (Grega)
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2 1241 KAMNIK
Sobota. 28.6.2014. od 8. do 13. Ure na Glavnem trgu:
Tržnica Okusi Kamnika podeželje in EKO. Vsako zadnjo soboto v mesecu.
Kaj imajo skupnega Rudolf Maister, Vladimir Bartol in France Balantič, da smo na Šutni našli njihove stopinje?
Ste vedeli, da je Vladimir Bartol pisal svoj najbolj znan roman Ala-mut, ki je služil tudi kot maturitetno gradivo, prav v Kamniku? Vam je znano, da smo lansko leto praznovali sedemdeseto obletnico smrti Franceta Balantiča, subtilnega pesnika, ki je v Kamniku preživel najlepša leta svojega življenja? In kako se med oba omenjena umešča neustrašni borec za severno mejo, katerega rojstna hiša je pred kratkim doživela prenovo? Tudi on je pisal angažirano poezijo, s katero je želel v bitke pritegniti tudi mlajše ljudi.
Letošnjo podelitev je z duhovitostjo in zanimivi besednimi zvezami »začinil« Vid Valič.
Župan podelil knjižne nagrade najboljšim učenkam, učencem, dijakinjam in dijakom
Na gradu Zaprice je 3. junija župan Marjan Šarec podelil knjižne nagrade najboljšim učenkam, učencem, dijakinjam in dijakom kamniških osnovnih in srednjih šol ter Glasbene šole Kamnik v šolskem letu 2013/2014.
Najboljšim 33 učenkam, učencem, dijakinjam in dijakom kamniške ob-
pa ne pozabite na to, da je nabiranje znanja tudi timsko delo. Iskrene če-
ca pa so po uradnem delu prireditve poskrbeli za atraktivno predstavitev njihovega delovanja.
Prejemniki priznanj: iz OŠ Frana Albrehta Borut Drnovšek, Karmen Golob, Katarina Romšak, Inana Irt Šaric, Ana Medved; iz OŠ Toma
Vsi ti kamniški »revolucionarji« so zadnji dan v maju služili Kamničanki Miši Gams, ki je s svojim performansom čiščenja čevljev v Ljubljani pritegnila velik odziv medijev, kot inspiracija za performans Angažirana pepelka, pri katerem so se mimoidoči na Šutni lahko preizkusili v sestavljanju najrazličnejših odlomkov iz del omenjenih literatov, za nagrado pa odnesli par vložkov za čevlje, na katerih se nahaja družbeno-kritična poezija. Performans želi preko alegorije na Pepel-ko povedati, da je ura že dvanajst (in ne pet pred dvanajsto, kot trdijo naši politiki) in da je »čarovnija« v naši državi že izginila: kočija se je že zdavnaj spremenila v gnilo bučo, od katere nihče nima nič, pepelk pa ni potrebno iskati na dvorcih in med elito, temveč med navadnimi ljudmi na ulici, saj so oni edini, ki lahko vplivajo na spremembe v državnem »dvoru«. Izbor pesmi, ki se nahajajo na vložkih, kaže na to, da se mora pepelka sama angažirati, da bi vstala iz pepela in kot ptič feniks poletela novi dobi naproti.
Če ste performans zamudili ali pa želite le praktično darilo, se lahko po stopinjah angažiranih Kamničanov odpravite v soboto, 21. junija, med 10. in 11. uro pred rojstno hišo Rudolfa Maistra.
M. G., foto: Jure Matoh
Brejca Antonio Dimitrovski,^ Blaž Briški in Gregor Humar; iz OŠ Marije Vere Janja Pančur, Sara Hafner in Žan Berro; iz OŠ Stranje Domen Obreza, Ema Osolnik in Martin Gri-ljc; iz OŠ Šmartno v Tuhinju Špela Jeglič, Neža Lanišek in Maruša Hribar; iz OŠ 27. julij Kamnik Tjaša Sušnik in Adam Žnidar; iz Glasbene šole Kamnik Andraž Jagodic, Anita Pirc, Anastazija Štupar in Eva Poglajen; iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Lina Valentinčič, Lara Jerman, Miha Plahutnik, Leo Kranjc, Nina Porovne Černe, Lea Drčar in Anja Pirc; iz OŠ CIRIUS Kamnik Urška Rojc ter iz Srednje šole CIRIUS Kamnik Špela Gorše in Aida Ibrahimovic.
Iskreno čestitamo nagrajenkam in nagrajencem z mislijo Alberta Einsteina: »Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke.«
JANJA ZORMAN MACURA
Iz osnovne in srednje šole Cirius Kamnik so bili veseli prejetih knjižnih nagrad.
čine je župan Marjan Šarec iskreno čestital za njihov uspeh, ponosnim staršem izrekel zahvale za podporo in pomoč, mentorjem in ostalemu strokovnemu osebju pa za kvaliteten učni proces otrok: »Občudujem vas, ker ste najboljši. Niste najboljši zato, ker ste povsod ocenjeni z odlično oceno in dosegate najboljše rezultate na tekmovanjih, ampak ste najboljši tudi zato, ker boste pridobljeno znanje koristno uporabili tudi v vašem življenju... Bodite ponosni na to, kar ste, kar dosegate in kar boste dosegli v prihodnosti. Pri tem
stitke vsakemu posebej, vsem skupaj in v vašem nadaljnjem življenju še veliko uspehov, veliko dobrega ter veliko dobrih rešitev.«
Za kulturno popestritev dogajanja so poskrbeli pevci muzikla The Immortals Gimnazije in srednje	Pevci
šole Rudolfa Maistra Kamnik, pevci muzikla muzikla Dežela Oz v mojem mestu Dežela Oz Osnovne šole Marije Vere, pevci v mojem s harmoniko gledališke skupine	mestu
Rudolfi ter Vid Valič z zanimivimi Osnovne besednimi zvezami in vezno besedo. šole Mari-Člani Mladinskega centra Kotlovni- je Vere•
Dve keramični poslastici hkrati
Glina je naravni material neskončnih možnosti za ustvarjanje, lahko jo gnetemo, stiskamo, oblikujemo. Je čudovit material za otroke in odrasle.
Ko je glina mehka in voljna, jo lahko oblikujemo, potem jo posušimo, ko je suha, gre v žganje v peč, kjer pri visoki temperaturi spremeni svojo strukturo in lastnost: rečemo ji keramika. Iz gline delamo marsikaj: od opeke, keramičnih ploščic, skodelic, skled, kipov, umetniške keramike ... Ročno lahko oblikujemo na lončarskem vretenu, s kačicami, trakovi, ploščami. Izdelke žgemo samo enkrat ali pa jih še glaziramo in s tem dosežemo različne učinke ali pa večjo uporabnost .
Ljubiteljskih Izdelovalcev keramike je pri nas vedno več, saj ob današnjem načinu življenja narašča človekova potreba po ustvarjalnosti v vseh starostnih obdobjih. Keramičarki, ki tudi vodiva tečaje keramike, sva se srečali na eni izmed razstav in ugotovili, da obe pripravljava razstavo »učencev« na Perovem. Lučka Šicarov z domžal-
sko LIPO v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki ima že v navadi, da vsako leto priredi razstavo na vrtu ene od udeleženk, jaz pa z otroci, ki se udeležujejo lončarskih delavnic v ILA na Perovem. Obe keramični poslastici sva združili v isti teden. Tako sta se odvili razstava keramičnih skulptur udeleženk Univerze za tretje življenjsko obdobje na vrtu Perkove 18 v Kamniku ter razstava izdelkov malih lončarjev in keramikov na vrtu na Perovem 18b. Otroci so bili navdušeni nad sodelovanjem pri postavljanju dela razstave, nad obiskom župana in podžupanje, nad pecivom mamic in babic, sadjem in glinarjenjem. Dežne kaplje niso bile ovira. Nad dogodkom in ustvarjalnostjo otrok pa so bile navdušene tudi kamniške keramičarke. Palčki, ki so krasili vrt na Perkovi, pa so bili veseli županovega obiska in mogoče malo manj vriska mladih otroških ustvarjalcev, ki bi se najraje pomešali mednje.
Tatjana Hlačer
Osrednja prireditev ob prazniku dneva Krajevne skupnosti Duplica
Krajevna skupnost Duplica je v soboto, 14. junija, dopoldan pripravila prijetno prireditev ob krajevnem prazniku. Na zelenici med stanovanjskimi bloki Jakopičeve ulice so se nam z glasbeno točko predstavili najmlajši iz enote Pe-strna Vrtca Antona Medveda Kamnik in učenci Osnovne šole Marije Vere. Ob spremljavi harmonike je prepeval Jože Gajšek. Na ogled so postavili razstavo vezenin (rišelje), za zdravo življenje so poskrbeli udeleženci šole zdravja iz Podgorja, krajanke in krajani pa so navijali za najboljše udeležence na turnirju šaha in balinanja.
Podpredsednik Krajevne skupnosti Duplica Bogdan Pogačar je ob druženju krajank, krajanov in ostalih čestital ob prazniku in poudaril, da
krajanke in krajani premorejo veliko energije za »še boljšo Duplico«. Vse skupaj je povabil na slovesnost prihodnje leto, ko bodo praznovali 600-letnico prve pisne omembe kraja, ki danes povezuje 4.500 prebivalcev.
Čestitkam se je pridružil tudi župan
Marjan Šarec, pohvalil povezanost in prizadevnost krajank in krajanov, ki se vsakodnevno trudijo, da bi s skupnimi močmi naredili čim več za dobrobit krajevne in lokalne skupnosti.
Besedilo in fotografije: Janja Zorman Macura
Podpredsednik Krajevne skupnosti Duplica Bogdan Pogačar je krajanke in krajane povabil na slovesnost prihodnje leto, ko bodo praznovali 600-letnico prve pisne omembe kraja, ki danes povezuje 4.500prebivalcev.
Zapele so učenke Osnovne šole Marije Vere•
3. Križnikov pravljični festival navdušil ljubitelje pravljic vseh starosti
Ljudske pravljice so modrost, :— ki nam jo sporočajo naši predniki
Dokler bodo pravljice in dokler bodo pravljičarji, bomo vedeli za prav in za narobe, za nesrečo in za ljubezen.
V petek in soboto, 6. in 7. junija, so v Motniku že tretjič iz vseh kotičkov odzvanjale ljudske pripovedi. Da je zanimanje zanje še vedno veliko tako med mlajšim kot starejšim občinstvom, je pokazala dobra obiskanost prav vseh dogodkov letošnjega festivala. Namen festivala je oživljanje kulturne dediščine, ki jo je v svojih zapisih ohranil Gašper Križnik, zapisovalec folklornih pripovedi. 3. Križnikov pravljični festival, ki sta ga prire-
Po nagovorih smo se popolnoma prepustili Križnikovim pravljicam, ki so nam jih pripovedovali uveljavljeni pripovedovalci iz vse Slovenije: Matjaž Štirn, Irena Cerar, Anja Štefan, Katja Preša in duo Vroča župa (v sestavi Rok Kosec in Goran Završnik).
Glavni del progama se je odvijal v soboto, 7. junija. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so organizatorji razveselili starše in otroke na Vranskem, kjer sta jim v znameniti
11. slovenski dan vrtnic v Arboretumu Volčji Potok
Petek trinajstega ni bil vremensko najbolj posrečen dan za srečanje ljubiteljev vrtnic, toda zaradi dežja ljudje niso zapustili prireditve. Če že ne lep in sončen, je bil večer prijeten in poučen. Nekaj več kot sto ljudi je prišlo, da bi uživali med cvetočimi vrtnicam, da bi se o njih pogovorili in kaj novega naučili.
V družbi pripovedovalke pravljic Irene Cerar smo se sprehodili po Motniški pravljični poti ter skozi zgodbe spoznavali skrite kotičke zapisovalčevega rojstnega kraja. Mladi ljubitelji pravljic so bili nad pravljičnim sprehodom navdušeni.
dili Matična knjižnica Kamnik in Kulturno društvo Motnik ter
sodelavki in pripovedovalki Irena Cerar in Ivanka Učakar, je obeležil tudi 110. obletnico smrti Gašperja Križnika, enega najpomembnejših zbiralcev slovenskih ljudskih pripovedi iz 19. stoletja, domačina iz Motnika, in 110. obletnico Vrba-novčevega dvojnega kozolca - to-plarja, ki je zaradi dobre ohranjenosti zaščiten kot objekt kulturne dediščine državnega pomena.
Pester program
Festival so organizatorji pričeli že teden pred uradnim odprtjem, ko so se na delavnici, ki jo je vodila mag. Neža Ana Rojko, udeleženke seznanile z nego glasu in kulturo govora. Na petkov otvoritveni večer, ki so ga organizatorji poimenovali Jenkret je biv ... en Križnik, so polno dvorano Kulturnega doma Motnik nagovorili častni pokrovitelj letošnjega festivala Slavko Pre-gl, pisatelj in dolgoletni predsednik Bralne značke, župan občine Vransko Franc Sušnik in župan občine Kamnik Marjan Šarec, ki nas je presenetil in tudi sam prebral eno od Križnikovih pravljic. Naslov in vsebina sta bila malo navihana, ampak prav je, da nam znajo tudi od zgoraj povedati, kako se ukroti vraga. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Matične knjižnice Kamnik, se je v nagovoru spomnila na Križnika: »Ko bi le vedel, ko je zapisoval pravljice, kaj se bo dogajalo 110 let po njegovi smrti v rodnem Motniku. Najbrž bi mu bilo lažje pri srcu. Predstavljam si, da se je najbrž velikokrat spraševal o smislu svojega dela, sploh pa, ker je bil pogosto nerazumljen, kot neizobraženemu zbiralcu njegovih pravljic niso objavljali, objavljali pa so ponarejene, predrugačene, iztrgane iz živosti vsakdanje besede.«
Schwentnerjevi hiši jutro s pravljicami popestrila Ivanka Učakar in Rok Kušlan, nato pa so veselo ustvarjali na delavnici, ki je nastala v organizaciji Zavoda za turizem, šport in kulturo Vransko in Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V Motniku smo sobotno dopoldan preživeli v družbi Irene Cerar in se sprehodili po Motniški pravljični poti ter skozi zgodbe spoznavali skrite kotičke zapisovalčevega rojstnega kraja. Ireni se je pridružilo lepo število družin z mladimi
Nad pravljičnim sprehodom po Motniku z okolico so bili še posebej navdušeni otroci.
sta festival obiskala Nežka Baj-de in Anton Jošt, iz Motnika pa Marinka Mošnik in Jože Keršič.
Večer nam je s pesmimi, ki jih je prav tako zapisal Gašper Križnik in so objavljene v Štrekljevi zbirki ljudskih pesmi, popestril Dekliški pevski zbor Motnik. Nežka Bajde kljub visoki starosti še pomni veliko pravljic, ki so jih pripovedovale mama, stara mama in stare ženske, kot pravi, »ki so bile toliko stare, kot sem zdaj jaz.« Anton Jošt z Vranskega se je spominjal težkih vojnih dni, ko je bila družina izgnana v Nemčijo. Marinka Mošnik zbira in ohranja spomine na Ferbarjevo hišo in ve povedati tudi to, kako pojejo cerkveni zvonovi z Bele, iz Motnika in Špitaliča. Jože Keršič pa je povedal nekaj pravljic, ki jih je slišal od meninskega pastirja, in sicer o vilah in o medvedu na Menini planini.
Za piko na i letošnjega festivala so nam organizatorji pripravili posebno presenečenje, na katerega smo morali počakati vse do takrat, ko je na Motnik padla noč in so se pokazale prve zvezde. S pravim Ognjenim špektaklom nas je navdušilo Kulturno društvo Priden možic skupaj s Sodrgo, ki bo prav tako prispevalo, da bodo spomini na letošnji festival v srcih obiskovalcev odmevali še dolgo. Morda vse do četrtega Križnikovega pravljičnega festivala-Jenkret je biv ..., ki bo po napovedih organizatorjev ponovno zelo zanimiv, topel in pravljičen. Besedilo: TADEJA PUNGERČAR Foto: Luka Dakskobler
/
\
v popoldanskih urah lahko ogledali tudi vodeno. Ugankarsko pot je zasnovala prof. Mojca Krevs s svojimi dijakinjami in dijaki iz programa predšolske vzgoje iz GSŠRM iz Kamnika. Pridružile so se nam tudi pripovedovalke z vseh koncev Slovenije ter domačinki Špela Regulj in Špela Tratar.
Medtem, ko so obiskovalci mot-niške ugankarske poti dobesedno »zasedli« različne kotičke Motni-ka, je bilo pestro tudi v parku Pod lipami. Tam je potekal sejem do-
Na lanski Nizozemski vasi je dobil Arboretum Volčji Potok v dar novo vrtnico »Repubblica di San Marino«. Ob dvesto drugih sortah je na ogled v rožnem vrtu.
Po vsebinski plati se je letošnji rožni večer ukvarjal z dvema temama: z naravi prijaznimi sredstvi za ohranjanje zdravja pri vrtnicah in s predstavitvijo najslavnejših vrtnic sveta. Vrtnic ni potrebno škropiti, če jih kupujemo s pametjo in sadimo z znanjem in s premislekom. Če ljudje vztrajajo pri obolevnih sortah, to vseeno ne pomeni, da morajo uporabljati močna kemična škropiva.
Na voljo so različni recepti za pripravo domačih sredstev za škropljenje, ki pa zahtevajo predvsem rednost in čuječnost. Z njimi lahko pegavost in plesen preprečimo, z nekaj zagnanosti zaustavimo. Ni pa ne naravnega ne industrijskega sredstva, ki bi že prizadeti list ozdravil!
Najslavnejše vrtnice sveta so svetovni izbor najlepših. Vsaka tri leta izbere po eno članstvo Svetovne zveze vrtničarskih društev. V Arboretumu so poskrbeli, da so od letos vse na ogled v njihovem rožnem vrtu.
Udeleženci se vsako leto s posebno strastjo lotijo glasovanja za najlepšo vrtnico. Letos so izbirali med vrtnicami, ki so posajene v arboretskem rozariju. Zmagovalka je elitna skrižana čajevka, ki jo je v svetovno zakladnico vrtnic leta 1997 prispeval francoski žlahtnitelj Alain Meilland. Njeno sortno ime je »Honoré de Balsac«.
Nagovore z glasbenimi točkami Neže Drobnič Bogataj je organizator speljal pred dežjem. Ko se je ulilo, so se obiskovalci pod paviljonskim nadstreškom in šotorom posvetili pogovorom in si nazdravili z rožnim čajem. Vreme ni pokvarilo prijetnega vzdušja med cvetočimi vrtnicami.
Samo v rozariju je od letos posajenih 220 različnih sort vrtnic. Ker so sorte večinoma zastopane z več grmički, v Arboretumu Volčji Potok skrbijo samo v rožnem vrtu za več kot 1.500 vrtnic. Nekaj ducatov rožnih grmov je posajenih tudi na drugih mestih v Arboretumu. Čeprav so junija posebej lepe, se jih »splača« priti gledat in vonjat še vse poletje in jesen.
MATJAŽ MASTNAK
Najlepša vrtnica leta 2014 nosi ime »Honoré de Balsac«.
Na Duplici pa spet kapelica
a ■ ■ ■	v	■
stoji in zan ...
t
w
M
Motniško dogajanje je zaključil Ognjeni špektakel Kulturnega društva Priden možic.
ljubitelji pravljic, ki so bili nad pravljičnim sprehodom navdušeni, še posebej nad njegovim zaključkom, saj nas je na ekološki kmetiji Pri Jernejk pričakala prava škratja pojedina. Novost letošnjega festivala, ki so je bili zelo veseli otroci, je bila Motniška nagradna ugankarska pot. Na njenih točkah, ki so tudi poti po naravnih in kulturnih znamenitostih Motnika, so prisluhnili pravljicam, likovno ustvarjali na delavnicah, zapisali svoje ime s Stanetom Osolnikom, mojstrom starih pisav in iluminacij, se igrali in zabavali. Celotno Motniško turistično pot so si odrasli obiskovalci
Nežka Bajde kljub visoki starosti še pomni veliko pravljic, ki so jih pripovedovale mama, stara mama in stare ženske, kot pravi, »ki so bile toliko stare, kot sem zdaj jaz.«
mače hrane in pridelkov okoliških kmetij, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, in kulinarične ponudbe Okusi Kamnika v okviru Zavoda za turizem in šport Kamnik. Na njem so lahko obiskovalci razvajali svoje brbon-čice ali poiskali kakšen spominek na vesele dogodke v Motniku. Popoldanski program je bil namenjen otvoritvi likovne razstave in podelitvi nagrad udeležencem likovnega natečaja Jenkret je biv ... Podobe Križnikovih pravljic. Na dogodku so lahko obiskovalci prisluhnili pravljicam za otroke, ki sta jih pripovedovala Rok Ku-šlan in Irena Cerar. Pridružila sta se jima tudi glasbenika Marjan in Melisa Spruk.
Večerni program Križnikovega pravljičnega festivala je bil prav tako pester in dobro obiskan. Jen-kret je biv ... en povžar že tradicionalno v zgodnjih večernih urah vabi obiskovalce, da prisluhnejo pripovedovanju domačinov, ki delijo svoje življenjske zgodbe, spomine in povedke, kakor se jih spomnijo iz otroštva. Z Vranskega
Vaška kapelica Marija pomagaj po šestdesetih letih ponovno stoji na Duplici. Je nadomestna kapelica izredno podobne, ki je še kakšno leto po vojni stala nasproti vhoda v tovarno Stol. Takratna oblast je kapelico porušila. Ideja za ponovno postavitev kapelice je stara dobro desetletje in večkrat so jo obravnavali na sestankih sveta krajevne skupnosti Duplica. Pred tremi leti so ustanovili gradbeni odbor, člani Marjan Jerman, Franci Orešnik, Miro Bider in Bogdan Pogačar so se aktivno lotili načrtovanja gradnje, iskanja fotografij in načrta izvirne kapelice in seveda zbiranja finančnih sredstev. Potrebno je bilo najti tudi primerno lokacijo, na priporočilo spomeniškega varstva Kranj je bila kot končna lokacija določena postavitev
v kotu križišč na domačiji Škric pri
>	1 'W
Marjanu Jermanu. Načrt za izdelavo je narisal Bogdan Pogačar, pri čemer se je zgledoval po kapeli v Kamniku na Grabnu in kapeli v Stranjah, ki naj bi bili izdelani sočasno kot prvotna kapela na Duplici, ki je bila zgrajena med leti 1850 in 1870. Uradno dokumentacijo za izgradnjo kapele je priskrbel Jože Skok. Originali kip Marije Pomagaj z Jezusom v naročju je Kr-tinčeva mama (Pestotnikova mama) rešila preden so kapelico podrli in ga podarila gospodu iz Tuhinjske doline, ki ji je tisti dan pripeljal drva. V novo zgrajeni kapeli je nameščen nadomestni kip, ki ga je podaril Miro Bider iz Šmarce, prvotni kip pa bo ostal pri sedanjem lastniku.
V začetku leta 2013 so pričeli z gradnjo. Polovico sredstev za investicijo, ki je zahtevala približno
14 tisoč evrov, so zbrali s prispevki vaščanov, donatorjev in sponzorjev.
K svečanemu blagoslovu, ki ga je podelil dekan Janez Gerčar, je na prvo junijsko nedeljo prišlo nepričakovano veliko ljudi, česar so bili organizatorji in izvajalci še posebej veseli. Ob pravem krajevnem praznovanju je zapel mladinski cerkveni zbor iz Šmarce, slovesno vzdužje pa so dodali pritrkovalci iz Godiča. O poteku gradnje in pomenu pridobitve za kraj, ki kot kulturni spomenik ljudi združuje v prošnjah in molitvah, so govorili župan Marjan Šarec, pobudnik in idejni vodja postavitve nadomestne kapelice Marjan Jerman in Miro Bider, ki se je v imenu gradbenega odbora tudi zahvalil vsem, ki so sodelovali in prispevali v mozaik za izgradnjo kapele, ki ponovno žari v vsej svoji lepoti.
Wwccée čf	"K<zm*UÁ
Zmaga prijateljev in dobre volje
V poklon spominu na Jožeta Banfija, športnika in prijatelja, smo organizirali prijateljsko srečanje in športni turnir v sedeči odbojki. To je igra, ki je močno zaznamovala Jožetovo življenjsko pot, ohranja spomin na njegove športne dosežke in človeške vrline. Srečanja ob sedeči odbojki smo se udeležili igralci, igralke in prijatelji, ki smo s svojo prisotnostjo želeli počastiti spomin na Jožeta. Ob tem dogodku nam je uspelo zbrati različne generacije športnikov, prijateljev, kolegov in članov njegove družine, kar nenazadnje dokazuje, kako se je Jožetovo delo in značaj umestilo v naših spominih in hkrati potrjuje tudi širino in moč športa.
Ustvarjalni vse do konca šolskega leta
Športni in kulturni dogodek
Srečanja in turnirja Sedeča odbojka s prijatelji Jožeta Banfija v zavodu Cirius Kamnik so se udeležile posamezniki in ekipe iz Zagreba, Sarajeva, Zenice, Nieuweheima, Raven na Koroškem in Kamnika. Prijavljene za športni del programa smo s pomočjo žreba razvrstili v ekipe, poimenovane po Jožetovih paraolimpijskih prizoriščih Arnhem, Atlanta, Atene in London. Tekmovalci in tekmovalke so igrali v mešanih sestavah, tako po spolu, kot tudi po izkušenosti. Turnirski del je bil odigran po sistemu vsak z vsakim na dva odigrana seta. V drugem delu sta se med seboj v memorialni tekmi pomerili veteranski ekipi, dodali pa smo še tekmo mladih upov med fanti in dekleti.
Končni vrsti red turnirja: 1. Atene, 2. Arnhem, 3. Atlanta, 4. London; rezultat memorialne tekme: Veterani »Ševko« : Veterani »Davorin« 1 : 1 (25:22, 12:25); tekma mladih upov CIRIUS Kamnik / fantje: Hrvatska reprezentanca / dekleta 3 : 0 (25:20, 25:12, 25:9)
Načrti za leto 2015
Veseli nas, da je zamisel o srečanju in turnirju Sedeča odbojka s prijatelji Jožeta Banfija dobila potrditev in pokazala moč prijateljstva, skovanega v športu. Poseben pečat tekmovanju so dali mladi udeleženci in udeleženke, kar kaže na smiselnost in koristnost povezave različnih generacij. S prepletenostjo različnosti se tudi spomini na tiste, ki jih ni več med nami, lažje ohranjajo in živijo naprej. Udeleženci smo se strinjali, da kaže s tako zasnovanim srečanjem nadaljevati tudi v prihodnje. Ker pa je bila Jožetova športna pot zelo povezana tudi s plavanjem, nameravamo naslednje leto le to uvrstiti v celostni koncept dogodka. Srečanje v spomin na Jožeta Banfija bo tudi prihodnje leto v Sloveniji. Datum, ki si ga je potrebno zabeležiti, pa je naravnan na 15. -17. maj 2015. Gremo naprej z novimi izzivi in starimi prijatelji.
RV
Mesto mladih 2014
V soboto, 7. junija, je Mladinski svet Kamnikv parku Evropa ter njegovi okolici pripravil dogodek, namenjen predstavitvi aktivnosti mladih v občini Kamnik. Na prvi letošnji vroči dan so mladinske organizacije, skupine, obrtniki, podjetniki in umetniki za obiskovalce in mimoidoče pripravili številne aktivnosti in zabavo, obenem pa zbirali prostovoljne prispevke za družino, ki je ostala brez doma.
V parku Evropa smo se ob odlični glasbi Zavoda kru lahko preizkusili v hoji po »gurtni« ter mešanju cocktailov, kar je pripravilo društvo KulKura. Mamutov steg Kamnik ter Rod bistriških gamsov so pripravili taborniške ter skavtske igre, prav tako so obiskovalcem pekli palačinke. Študentski klub Kamnik je pripravil labirint, tistim, ki so ga prebrodili, pa namenil še nekaj okrepčila, na voljo so bile tudi »umetniške« kavice Manuel. ŠD Debela Veronika je pripravila tekmovanje v downhill slalomu, dramsko in pevsko nadarjeni mladi mjuzi-klaTheimmortals pa so se v polnih kostumih posvetili mimoidočim, predvsem otrokom. Predstavili sta se tudi organizaciji Mlada Slovenija ter MC Kotlovnica, zvečer pa smo lahko igrali tudi v Kamniku namišljeno družabno igro Dat pizza game. Na parkirišču pri stari mestni knjižnici so si mimoidoči lahko ogledali izdelke kamniških
»Pokamo od idej« je bil moto projektnih dni za nadarjene dijake, ki smo jih letos prvič priredili z Domom kulture in Mladinskim centrom Kotlovnica. Veliki pok so doživljali domala vsi udeleženci, pa naj je šlo za predavanja in eksperimente iz kemije, razvedrilne matematike, video delavnice, fizikalne delavnice, delavnice kreativnega pisanja in seveda prvi in edini Radio Kamn'k.
Mlado in ustvarjalno pokanje se je netilo ves petek in soboto, še najbolj dobesedno na predavanju z naslovom Eksplozivi, kjer so dijaki s pomočjo naših profesorjev in gostujočih predavateljev izvedeli veliko eksplozivnih dejstev, slednjič pa črni smodnik in bengalski ogenj izdelali celo sami. Tako je bilo napeto, da so si v odmorih morali privoščiti nekaj sprostitve z nalogami iz razvedrilne matematike, vse skupaj so posnele video ekipe v notranjih prostorih in na terenu, po večerji pa je eksplozivno ozračje kronala napovedana »Zombie night«. Sobotno jutro je rodilo veliki radijski pok, saj je luč sveta ugledal prvi in do
sedaj edini Radio Kamn'k. Naši dijaki so pod mentorstvom Roka Kosca tako mojstrsko izzivali eter, da so dva med njimi, Žiga Krevsa in Martina Špendla, povabili celo za moderatorja nedeljskega večera na Valu 202. Odmevalo in grmelo pa je tudi pri ostalih dijakih, saj so v okviru fizikalne delavnice izdelali in preizkušali zračne topove. Po kosilu so se poizkusili še v izdelavi radijskega oddajnika, uspešna dneva pa sklenili s predstavitvijo vseh pokajočih in kreativnih dejavnosti.
Natančnost pa ni pomembna le v znanosti, nujno potrebna je tudi v športu. Tega se še kako zaveda naša dijakinja Sara Jenčič, ki je postala nova državna prvakinja v natančnem zbijanju v balinanju.
Prejšnji teden smo izvedli že osmo ponovitev muzikala Immortals, ki je bila razprodana v rekordnem času, kar nas še posebej veseli, saj gre izkupiček tokratne predstave v dobrodelne namene. Poleg številnih ravnateljev osnovnih šol si jo je ogledala tudi direktorica in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega.
Prejšnji konec tedna so naše dijakinje programa predšolska vzgoja in njihova mentorica Mojco Krevs s svojo ustvarjalnostjo, ki je posvečena predvsem delu z najmlajšimi, sooblikovale odlično izvedbo
Križnikovega festivala v Mot-niku.
»Drage učenke, učenci, dijakinje, dijaki, ponosen sem na vas kot človek, kot župan Občine Kamnik. Celotna občina Kamnik je ponosna na vas.« To so bile besede župana Marjana Šarca, ko je na gradu Zaprice podelil knjižne nagrade najboljšim iz zaključnih razredov osnovnih oz. srednje šole.
V Domu kulture smo pokali od idej
Prvi in za zdaj edini Radio Kamn'k v akciji
V Motniku so naše dijakinje k ustvarjanju pritegnile vse generacije
Med njimi je bilo kar 7 dijakov in dijakinj GSŠRM in tudi mi smo ponosni na naše: Lino Valentinčič, Laro Jerman, Miha Plahutnika, Lea Kranjca, Nino Porovne Černe, Leo Drčar in Anjo Pirc.
Napovedujemo:
Počitniceeeee!!!
A še pred njimi prireditev ob zaključku šolskega leta, slovesno v počastitev dneva državnosti, slavnostno s podelitvijo priznanj najboljšim in razigrano z veliko glasbe iz dijaških grl na prizorišču pred šolo - v torek, 24. junija, dopoldan!
obrtnikov in podjetnikov. Večer pa je zdramil tudi rockerje Dark Heart, TheClueless ter Kalaio, ki so od 18. ure dalje Pod Gradom počeli, kar znajo najbolje.Prav tako pa ne bi šlo brez donatorjev, ki so nam vse skupaj omogočili. S skupnimi močmi nam je uspelo v srcu Kamnika ustvariti vzdušje, katerega se nadejamo tudi v prihodnje.
Veseli smo, da je kljub vročini dogodek uspel ter se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, še posebej županu Marjanu Šarcu in podžupanji Julijani Bizjak Mlakar. Poleg primarnega namena predstavitve aktivnosti mladih in zabave je uspel tudi dobrodelni -za družino smo zbrali 460 evrov. Prihodnje leto se bo dogodek ponovil, Mladinski svet Kamnik pa bo do takrat pripravljal tudi druge projekte povezovanja, zastopanja in pomoči mladim.
JURE FTIČAR Foto:KulKura
Kotlovnice
»Življenje na Češkem ni bistveno drugačno od življenja v Sloveniji«
V mladinskem centru Kotlovnica se že nekaj let ukvarjamo s programi, ki spodbujajo mednarodno mobilnost mladih. Eden takih je tudi Erasmus+, program EU, poznan tudi pod imenom Mladi v akciji, kot se je imenoval v obdobju 2007-2013. Program - poleg zagotovo vsem poznanih študentskih izmenjav Erasmus - nudi mladim tudi možnost prostovoljnega dela v tujini. Evropska prostovoljna služba (European Voluntary Service - EVS) omogoča večmesečno bivanje in delo v drugi državi EU ter krije stroške bivanja, prevoza, prehrane, žepnine in jezikovnega tečaja ter številnih drugih učnih priložnosti v medkulturnem okolju. V mladinskem centru Kotlovnica smo gostili že 10 prostovoljcev iz Bolgarije, Latvije, Poljske, Turčije in Ukrajine, zelo pa smo veseli, da smo v začetku leta kot prvega EVS prostovoljca v okviru naše organizacije na Češko »poslali« Daniela Levca. Kako v praksi izgleda prostovoljno delo v tujini, smo izvedeli iz prve roke.
Daniel, lahko za začetek opi-	jah, ena se imenuje Dečko in se
šeš organizacijo in projekt,	ukvarja z d°g°dki. in lao^i za
v katerem sodeluješ, in tvoj	otroke, druga pa je, z'va voda kjer
obj delovni (an? i '	{-je d eto^S
SodeluJem v dveh organizaci-	različne naloge. Moram reči, da
nimam običajnega dneva, vedno je kaj drugače. En dan v tednu v dveh šolah pomagam otrokom z učenjem angleščine, skrbim za spletno stran v zvezi z ekologijo, hodim v bližnji krajinski park, kjer varujemo sokole. Drugače pa živim na kmetiji, kjer pomagam in imam možnost izvajati svoje projekte, dajati ideje in se veliko naučiti. Poleg dela v obeh organizacijah organiziramo tudi različne dogodke, ki pa so namenjeni otrokom. V obeh organizacijah nas je 14 in smo največja skupina EVS prostovoljcev na Češkem. Prihajamo iz različnih držav, od Španije do Estonije. Živim s prostovoljko iz Francije, s katero se kar dobro razumeva, a se je bilo potrebno pri marsičem uskladiti.
Kakšno je življenje na Češkem, zelo drugačno od življenja pri nas? In češčina, jo že obvladaš?
Življenje na Češkem ni bistveno drugačno od življenja v Sloveniji. So malenkosti, ki jih opaziš, na primer vsak drugi avto je Škoda, pivo je nacionalni ponos, ljudje so malo bolj hladni. Ko pa greš v trgovino, so izdelki enako dragi kot v Sloveniji. Češčina je jezik kot vsak drug in se ga je potrebno učiti, čeprav
Prostovoljec Daniel z otroci - udeleženci enega od krožkov.
ga razumem zelo dobro. Po skoraj pol leta bivanja tu znam vedno več. Tudi Čehi me pohvalijo.
Kaj te je pri življenju na tujem najbolj navdušilo, kaj pa najbolj pogrešaš?
Najbolj me je navdušilo to, da sem bil postavljen v tuje okolje brez znancev in potem sem počasi spoznaval ljudi. Seveda so drugačni in to je svojevrstna izkušnja. Navdušuje me tudi država s svojimi lepotami in navadami. Najbolj pogrešam hrano iz domače kuhinje in pa gore. Tukaj hrana nima istega okusa, kar me zelo moti. Razgled na gore bi mi tudi prav prišel, vendar imajo tu le hribe.
Imaš poleg dela kaj časa tudi za raziskovanje Češke in okoliških držav?
Seveda. Vikendi so običajno prosti in jih izkoristim za izlete z drugimi prostovoljci ali pa grem kar sam. Na Češkem je veliko naravnih lepot in turističnih znamenitosti, šel pa sem tudi na Poljsko, kjer sem obiskal Krakov in Varšavo.
Kako to, da si se sploh odločil za Evropsko prostovoljno službo? Bi jo priporočil tudi drugim mladim?
Za Evropsko prostovoljno službo sem se odločil, ker sem si želel živeti in delati v tujini. Priporočil bi jo vsem, ki si želijo nekaj časa preživeti v drugi državi, je super izkušnja in iz finančnega vidika zelo ugodna, ker praktično ne stane nič. Za vse je poskrbljeno. Zadnjih nekaj let sem si želel v tujino, vendar nisem resno pristopil k temu, dokler nisem slišal za Evropsko prostovoljno službo. To je bilo pred dvema letoma. Najprej moraš najti projekt, ki ti je všeč, se prijaviti, potem te morajo izbrati. Po navadi to traja pol leta ali leto, odvisno od organizacije. Ni pa treba narediti nič posebnega, le najboljši kandidat za delo moraš biti.
Danielu želimo še veliko zanimivih izkušenj, ki mu jih prinaša življenje in delo na Češkem. Vsi, ki so vas njegovi vtisi premamili, da bi se kot prostovoljci podali v tujino, pa nam pišite na info@ko-tlovnica.si.
TJAŠA PETROČNIK MC Kotlovnica
ZANIMIVOSTI-ANKETA
20. junij 2014 11

i _

Srečanje športnikov Slovenije in medijskih osebnosti
V sredo, 4. junija, je na igrišču Osnove šole Šmartno potekalo že 11. srečanje športnikov in medijskih osebnosti, ki so se ga udeležili številni znani in uspešni slovenski športniki, med njimi tudi naš najhitrejši cestni kolesar Luka Mezgec. Pred začetkom nogometne tekme jim je župan Marjan Šarec zaželel obilo prijetnega druženja in mnogo uspehov v nadaljevanju kariere, predvsem pa zanimivih športnih obračunov v duhu »fair playa«.
Najprej se je pomerila ekipa mladih upov, ki jih trenira Kemal Hu-sic. Osrednja pozornost pa je bila namenjena prijateljski nogometni tekmi med športniki in medijskimi osebnostmi. Nogometno znanje v modrih dresih so pokazali: Stane Kregar, Andraž Pograjc, Anže Seme-nič, Matic Benedik, Ernest Prislič, Matjaž Pungertar, Miran Zupančič,
Žiga Mandl, Mitja Mežnar in Uroš Vrhovec - Blaki pod vodstvom selektorja Igorja Medveda. Ekipo v belih dresih so sestavljali: Andrej Lanišek, Peter Dokl, Lenart Oblak, Klemen Bauer, Andrej Omovšek, Simon Lorber, Nejc Frank, Primož Peterka, Janez Kršinar, Goran Janus in Robert Smolnikar, vodil pa jih je glavni organizator srečanja Jože Arko. Rezultat je bil prijateljski - ekipi sta bili po uri prijateljske tekme izenačeni z rezultatom 4:4. Po koncu nogometne tekme se je druženje športnikov nadaljevalo v restavraciji Potočka.
K izvedbi prireditve so prispevale Terme Snovik, Osnovna šola Šmartno v Tuhinju, Športno društvo Šmartno, Društvo Dogodek Kamnik, mladi nogometaši in njihov trener Kemal Husic, Turistično društvo Tuhinjska dolina in sodnik Miran Štros.
»Passa a bola!« in »Goal!« se bolj pogosto sliši med domačimi stenami
Dvaintrideset dni. Štiriinšestdeset tekem do zmagovalne ekipe. Že dober teden se svet vrti okoli žoge. Mnogi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, zato ni nič čudnega, da bo svetovno nogometno prvenstvo, največji svetovni športni dogodek, pred televizijske zaslone v prihodnjem mesecu prikovalo veliko množico ljubiteljev nogometa. Je tako tudi pri nas, čeprav slovenska reprezentanca na tekmovanju ne nastopa? Medtem, ko nekateri od 12. junija že nestrpno vsak dan čakajo in štejejo ure do začetka prve večerne tekme, drugi premišljujete, kako se izogniti ali vsaj preživeti norijo, ki je prevzela vaše do sedaj povsem razumne prijatelje, sorodnike in znance. Vam je to kaj znano?
Od 12. junija do 13. julija Brazilija gosti Svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem se meri 32 najboljših nogometnih reprezentanc. Celotno tekmovanje bo v dvanajstih mestih in stadionih sestavljalo 64 tekem: 48 na nivoju skupin in naslednjih 15 v iskanju končnega zmagovalca. Čeprav naša občina ne slovi ravno po nogometnih dosežkih in primerni nogometni infrastrukturi, ne manjka nogometnih navdušencev. Tudi po Kamniku in okolici kar nekaj gostincev ponuja ogled nogometnih tekem na prostem, a v prvem tednu zaradi vremena obisk ni najbolj razveseljiv.
Zanimalo nas je ali tudi v Kamniku svetovno prvenstvo v nogometu zasenči ostale dogodke, kakšni navijači smo, kako pomembno vlogo igra nogomet v življenju naših občanov, kje Kamničani najraje spremljajo tekme in za koga navijajo.
Ilija: Rad imam nogomet, zato tudi spremljam nogometno prvenstvo v Braziliji. Ravnokar sem prihitel s Špice, da bom pravočasno ujel prvo večerno tekmo. Žal mi čas ne dopušča ogleda vseh tekem, zato sem toliko bolj navdušen, ko se uspem usesti pred televizor in lahko uživam v dobri igri. Strinjam se, da je nogomet pomemben. Za marsikoga velika strast, tako za igralce kot navijače. Če sem doma, nogometno tekmo gledam sam, morda se mi kdaj pri ogledu pridruži žena, če sem na morju, pa je vzdušje popolnoma drugačno. Soproge vsekakor ne moti, da rad spremljam nogometne tekme, želim pa si, da bi letos postali svetovni prvaki Brazilci. Slovenci nismo tako strastni navijači kot v številnih drugih deželah, a zagotovo vlada tudi pri nas zanj veliko zanimanja. Kamniški nogometaši pa bi si seveda zaslužili boljše pogoje za svoje delovanje.
Mare in Luka:
Nogomet je pri nas doma. Moški šport. Ko je nogomet na sporedu, mora biti v hiši mir. Mami mora biti v kuhinji ali gre na sprehod s kužkom, z očetom pa ta čas uživava v tekmi. S čipsom v roki. Na letošnjem prvenstvu me moti časovna razlika, saj so najzanimivejše tekme pozno zvečer, a sem vesel, da mi jih starša dovo-lita gledati, čeprav pri zadnji takoj za-spim. Še dobro, da je že skoraj konec šole. Prvi favorit na prvenstvu zame je Brazilija, potem Belgija in Nizozemska. Nogomet mi pomeni zelo veliko. Zadnje štiri leta ga treniram v kamniškem nogometnem klubu, kjer pa na žalost stanje ni najboljše. Zelo si želim, da bi se stvari izboljšale, saj bi lahko tako bili še boljši tekmovalci.
Regina: Priznam, nogomet me ne zanima preveč in tekem ne spremljam. To prepuščam moškemu delu družine. Zadnji teden sva s soprogom preživela dopust v Biogradu na moru v Dalmaciji. Vsi vemo, da Hrvaška nastopa na svetovnem prvenstvu in prav zanimivo je bilo opazovati njihovo evforijo, ki je enostavno neprimerljiva z doživljanjem tekem ta čas pri ^ nas. Pred prvo tekmo na prvenstvu je opaK] zno veliko ljudi kupovalo televizorje z večjimi ekrani, skoraj ni bilo lokala, ki ne bi ponujal
javnega ogleda tekem in jih temu primerno seveda tudi oglaševal, prebivalci imajo na vozilih zastavice... Vsekakor je bila vsaka tekma zvečer polna gledalcev v lokalih, bili so glasni in veseli, padla je tudi kakšna petarda, skratka, tudi sama sem začela navijati in gledati nogomet, saj me je množica ljudi, vzdušje v mestu in nogometna evforija kar posrkala vase. Bilo je zares enkratno. Toliko bolj me je šokiral včeraj prihod domov, saj skoraj ne opaziš, da se odvija nogometno prvenstvo. Razlika med nami in Hrvaško je v tem pogledu zares očitna.
Veronika: Tekem svetovnega prvenstva v Braziliji ne spremljam, saj me nogomet zares ne zanima. Moj soprog pa naravnost uživa v nogometni igri, kar me popolnoma nič ne moti. Pustim mu to veselje, sama pa ta čas počnem kaj drugega. Doma imamo k sreči dve televiziji, zato tudi tu nimava nobenih težav. Mož najraje nogometne tekme oz. druge športne prenose gleda sam, z veseljem pa se mu pridružim, ko so na sporedu smučarski skoki ali smučanje. Zelo rada spremljam slovenske športnike. Morda bi si raje ogledala nogometno tekmo, če bi na svetovnem prvenstvu nastopali tudi slovenski nogometaši.
Anže: Nogometnega prvenstva ne gledam, saj me ne zanima. Veliko raje imam vrsto drugih športov, predvsem rolkanje in smučanje, v katerih sem tudi sam aktiven. Večina sošolcev spremlja dogajanje okrog prvenstva v Brazilija, se o tekmah v šoli tudi pogovarjajo, sam pa raje debatiram o drugih športih. Ravno zaradi mojega nezanimanja za nogomet težko rečem, kakšni nogometni navdušenci in navijači smo pri nas.
Matej in Ivo: Seveda spremljava svetovno nogometno prvenstvo, nenazadnje je to le največji svetovni športni dogodek, ki se odvija le vsake štiri leta. Ivo navija za Nemčijo, Matej za Nizozemsko ter Bosno in Hercegovino. Oba spremljava tekme doma, saj je druženje z družino bolj prijetno, s prijatelji pa se vse težje dogovorimo za skupen ogled tekem. Ta teden tudi vreme ni najbolj naklonjeno za gledanje tekem na prostem. Imava srečo, da tudi najini boljši polovici zanima nogomet, zato doma ne prihaja do kakšnih stresnih situacij in konfliktov, kot morda pri kateremu drugemu nogometnemu navdušencu. Meniva, da smo Slovenci veliki nogometni navdušenci in navijači, morda ne ravno v slovenski nogometni ligi, a tekme slovenske nogometne reprezentance so vedno polne gledalcev z dobrim vzdušjem.
Spraševala je BOJANA KLEMENC

t
Gorski tek na Ratitovec in začetek mednarodne sezone v gorskih tekih
Na 19. gorskem teku na Ratitovec je Aljaž Božična 7,3 km progi s časom 50:12 postal državni prvak med mladinci, Ana Čufer državna prvakinja med mladinkami na 3,8 km progi s časom 33:33, Neja Kršinar pa državna prvakinja med članicami na 7,3 km progi s časom 54:23.
Pri mladinkah sta bili Karmen Orehek in Lucija Pevec četrta in peta, mladinca Marino Mekiš in Urban Arbajter pa peta in šesta. Med članicami je bila Špela Zupan peta.
Pri članih je Nejc Kuhar na 12,1 km progi s časom 1:10:43 postal državni podprvak, Jošt Lapajne je bil četrti, Klemen Triler osmi, Rok Bratina in Boštjan Erjavšek deseti in enajsti, Anže Božič in Simon Razpotnik pa sedemnajsti in osemnajsti.
Pri mlajših veterankah sta Urška Trobec in Petra Mikloša zasedli 3. in 4. mesto. Metod Bregar je bil četrti med mlajšimi veterani, Marjan Zupančič pa deseti. Pri starejših veteranih je 2. mesto pripadlo Bojanu Kožuhu, Bojan Kemperl pa je bil četrti.
Najmlajši tekači so se odlično odrezali in postali najboljši klub v otroških kategorijah. Med mlajšimi deklicami je na 0,7 km progi s časom 2:53 zmagala Maša Viriant, Tjaša Uršič in Eva Šinkovec sta bili četrta in peta, Iza Škrtič in Tija Vidovič pa osma in deveta. Pri mlajših dečkih je na isti progi zmagal Aleš Prelovšek s časom 2:38, tretji je bil Miha Podbregar, peti in šesti pa Žan Grčar in Žan Uršič.
Na 19. gorskem teku na Ratitovec so najmlajši tekači KGT Papež ponosno dvignili pokal za najboljši klub v otroških kategorijah.
Med deklicami je zmagala Ana Milovič, ki je 1,6 km pretekla v času 6:59, četrta in peta sta bili Tjaša Čirovič in Hana Dobovšek. Dečki pa so zasedli vse tri zmagovalne stopničke: Rok Sušnik kot zmagovalec s časom 6:49, drugi Nejc Uršič in tretji Rok Podbregar.
V	Bludenzu v Avstriji je potekala prva tekma Svetovnega pokala, ki pomeni začetek mednarodne sezone gorskih tekov in vključuje 6 tekem.
V	ženski konkurenci je slavila Avstrijka Andrea Mayr, Mateja Kosovelj je zasedla 10. mesto. V moški konkurenci je zmagal Kenijec Muthoni Simon, Mitja Kosovelj je bil sedmi. O tekmi je povedal: »S prvo tekmo, ki je po treningu in nastopu maratona prvi resnejši gorski tek v sezoni, sem zadovoljen. Nakazal mi je, čemu moram posvetiti več pozornosti do evropskega prvenstva, kjer je na sporedu tek gor-dol, ki mi je bolj pisan na kožo.« Na zahtevni progi je sodelovalo 200 tekačev iz 12 držav.
Naslednja tekma je Grand Ballon v Alzaciji (Francija) konec julija, po evropskem prvenstvu. Sledi tek na Grintovec kot nedvomno najtežja preizkušnja (10 km, 2000 m višinske razlike). Svetovno prvenstvo, ki bo 14. septembra v kraju Massa v Italiji ob Ligurski obali, se tudi točkuje za svetovni pokal.
MIRA PAPEŽ
Speed Perovo 2014
Kamniški plezalci že nekaj desetletij spomladi svoje ude pretegujemo in krepimo v zelenem okolju naravne stene na Perovem. Po dolgih letih zatišja smo člani športno plezalnega in alpinističnega društva, ob podpori matičnega Planinskega društva Kamnik, v petek, 30. maja, organizirali tekmovanje v hitrostnem plezanju tamkajšnje prečke.
Pri tovrstnem plezanju pridejo do izraza vsi preplezani (kilo)metri na omenjeni steni, poleg tega pa pomembno vlogo igrata trenutna forma in koncentracija plezalca. 14 fantov in 5 deklet je zbralo pogum in se prijavilo na preizkušnjo, ki je potekala v sproščenem, a vendar tekmovalnem vzdušju ob bučni podpori navzočih. Tekma je bila polna preobratov, saj so najhitrejši na polovici prečke kot po tekočem traku delali napake v zaključnem delu. Nekaj jih je bilo zaradi utrujenosti prisiljenih močno upočasniti ritem plezanja, drugi so celo zdrsnili s stene in delali kazenske sklece. V moški konkurenci je s časom 3'04'' slavil Martin Bombač pred Rajkom Zajcem (3'30'') in Andrejem Rezarjem (3'41''). V ženski konkurenci je bila najhitrejša Ajda Mali (8'22'') pred Meliso Spruk (9'42'') in Dominiko Kodra (10'00''). Podelitvi medalj in praktičnih nagrad je sledilo druženje športnih plezalcev in alpinistov, ki so ob jedači in pijači delali načrte za prihodnje vzpone.
Tekmovanje v hitrostnem plezanju prečke na Perovem naj bi postalo tradicionalno, zato ste ljubitelji plezanja že sedaj vabljeni, da obujete plezalne čevlje in pričnete trenirati za Speed Perovo 2015.
Najhitrejši plezalci (z leve): Dominika Kodra, Melisa Spruk, Ajda Mali, Martin Bombač, Rajko Zajc in Andrej Rezar.
Triatlon z najlepšim razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe
Ko je v kamniškem bazenu voda, se že zgodaj zjutraj začne »živ žav«, ki traja vse do poznih večernih ur. Da je bazen izven uradnega odprtja polno zaseden, so v zadnjih letih krivi predvsem kamniški triatlonci. Poleg štirih starostnih skupin Šole triatlona z več kot 60 otroki in mladostniki redno plava še članska skupina in številni Trisportovi rekreativci.
Eden od vsakoletnih vrhuncev za Triatlonski klub Trisport je organizacija Ambrož triatlona Kamnik. S pomočjo staršev otrok, ki trenirajo triatlon, simpatizerjev in podpornikov kluba smo ponovno uspešno izpeljali triatlon z najlepšim razgledom na Kamniško-Sa-vinjske Alpe. Zahvaljujemo se tudi krajanom Mekinj, Godiča, Nevelj in Oševka, ki so potrpežljivo počakali, da so triatlonci preizkusili svoje sposobnosti.
Tokrat je bilo dobro videti, da v ospredje prihajajo mladi tekmovalci, ki so vzgojeni v domačih sredinah slovenske šole triatlona. Absolutna zmagovalca sta bila Eva Skaza (TK Maribor) in domačin Matevž Planko (TK Trisport Exoterm), ki jima je nedavno za las ušla uvrstitev na Olimpijske igre mladih avgusta na Kitajskem.
V vročih temperaturah sobotnega popoldneva, 7. junija, sta Tomažu Planku sledila Urh Klenovšek (TK Ljubljana) in klubski kolega Klemen Bojanc (TK Trisport Exoterm), Evi Skaza pa Federica Bazzocchi (Italija) ter Maruša Klemenc (TK Trisport Exoterm).
Na triatlonu, ki šteje za slovenski pokal, se je pomerilo preko 200 triatloncev v kategorijah cici triatlon, super sprint, triatlon za vsakogar in sprint triatlon. Zmagovalni oder so zasedli naslednji Trisportovi člani:
1.	mesto: Izak Zupančič, Vita Škrjanc, Jan Maradin, Jan Škrjanc, Tjaša Vrtačič, Matevž Planko, Maruša Klemenc in Bojan Trojar.
2.	mesto: Greta Uršič, Domen Bojanc, Tara Mandič, Nejc Podgoršek, Urška Bernot, Gaja Perko, Domen Obreza, Klemen Bojanc, Leon Obreza, Domen Hribar in Viktor Ekart.
3.	mesto: Aljaž Berlec, Manca Maradin, Neža Mohar Gradišek, Teo Flis, Luka Bela Kočar in Žiga Podbevšek.
Organizatorji si vsako leto oddahnemo, ko zaključimo s tekmovanjem, podelitvijo priznanj najboljšim in čestitkam vsem, ki so kakorkoli sodelovali. Veseli smo, če ljudje odidejo zadovoljni, nasmejani, da ni hujših poškodb, predvsem pa da naslednje leto ponovno pridejo.
Tekmovalce zdaj čaka Dnevnikov triatlon v Portorožu, naše najboljše mladince Evropsko prvenstvo v avstrijskem Kitzbuhlu in nato še Evropsko prvenstvo za mlajše mladince v ruski Penzi. Organizacijsko pa se TK Trisport že spogleduje s triatlonom, ki ga jeseni pripravljamo na Bledu.
NATAŠA PLANKO Foto: Tomaž Vrtačič
Najmlajši Trisportovec na letošnjem triatlonu je bil Izak Zupančič, ki še ne hodi v šolo. Po prihodu v cilj je povedal, da sploh ni bilo težko.
V Komendi tekli za dobrodelni namen
Tretji Maraton Komenda je v soboto, 7. junija, na 5, 10 in 21-kilo-metrski progi gostil več kot 200 tekačev iz vse Slovenije, najmlajši pa so tekli na Zdravkovem otroškem teku. Organizatorji in glavni sponzor Lidl Slovenija sta pred pričetkom tekmovanja predsedniku Gasilske zveze Slovenije Joštu Jakši podelila ček za 784 evrov, namenjen skladu za poškodovane prostovoljne gasilce in njihove družine.
Trase tekov so potekale po izjemno lepih poteh, ki so ponujale razglede na okoliške hribe. Tako so tekači rekreacijo združili s prijetnim
turističnim spoznavanjem okolice. Organizatorji so poskrbeli za okrepčila tekačev in varstvo otrok. Najmlajši so se udeležili otroškega teka, ki pa je bil netekmovalne narave. Več kot 100 otrokom se je na teku pridružil tudi Zdravko, maskota promocije zdravja v podjetju Lidl Slovenija, ki je vzpodbujal in navijal prav za vsakega tekmovalca.
Maraton Komenda pa ni postre-
gel le z zanimivim dogajanjem, temveč je bil tudi dobrodelno obarvan. Organizatorji so namreč 2 evra od startnine namenili skladu za poškodovane gasilce in njihove družine, Lidl Slovenija pa je kot glavni sponzor donacijo podvojil.
Najboljši tekači na letošnjega maratona:
Tek na 5 kilometrov: 1. Mitja Tolar, 2. Nejc Jenko in 3. Blaž Balič; 1.
Lučka Kantarevič, 2. Anita Kapel in 3. Špela Kapel.
Tek na 10 kilometrov: 1. Martin Kemperle, 2. Janez Biček, 3. Fredi Adler; 1. Tinkara Skamen Šerkezi, 2. Barbara Galjot in 3. Vesna Kočar.
Tek na 21 kilometrov: 1. Nejc Zor-man, 2. Klemen Matkovič, 3. Lado Kveder/Franci Volkar; 1. Nuša Schu-met, 2. Nataša Radkovič in 3. Saša Bučan.
Trase tekov so potekale po izjemno lepih poteh, ki so ponujale razglede na okoliške hribe.
Zmagovalka teka na 10 kilometrov Tinkara Skamen Šerkezi si je takole privoščila hladen tuš v pravi poletni vročini.
Ekipni duh tekačev Dentalnega studia Škorjanc.
KOSARKARSKI SPEKTAKEL VRHPOLJE:STRANJE
V soboto, 14. junija, se je na športnem igrišču na Vrhpolju odvijala tradicionalna 12-urna košarkarska tekma med ekipama
Vrhpolj in Stranj.
V prijetnem vzdušju smo videli zanimivo srečanje treh peterk na vsaki strani. Na začetku se je sre-
čanje odvijalo dokaj enakovredno, nato pa so v vodstvo prešli igralci iz Stranj, iz ure v uro povečevali prednost in jo zanesljivo obdržali
vse do konca. Ob petih popoldan je bila ura košarke namenjena veteranom iz obeh krajev. Ta je običajno med najbolj borbenimi in zanimivimi deli spektakla in tako je bilo tudi letos. Člani obeh ekip so pokazali, da je srčnost ena izmed stvari, ki šport naredi še privlačnejši za gledalce. Konč-
ni rezultat po 12 urah igranja je bil 743:691 za gostujočo ekipo iz Stranj.
Ker je bilo vreme prizanesljivo, se je med odmori odvijalo več aktivnosti, med drugim so nastopile članice plesne skupine Step iz Gorenje vasi.
Po himni v izvedbi pevca in nekdanjega igralca Marjana Ple-menitija je potekala slovesna podelitev pokala, ki ga je prevzel
kapetan zmagovalne ekipe Matjaž Balantič. Sledila je zabava in prijateljsko druženje do poznih nočnih ur.
Posebna zahvala vsem sodelujočim in glavnim pokroviteljem za dolgoletno podporo pri organizaciji prireditve.
Nasvidenje na tradicionalni 20. prireditvi prihodnje leto!
JANEZ BALANTIČ
KO V NESREČI NISI SAM
Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge.
svtaUČBistva in avtakleparstva
jJJ.
Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391169 GSM: 031/041-683-016
Možnost izposoje nadomestnega vozila.
Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami.
NOVO: Možnost plačila s kreditnimi karticami na obroke.
Tanja Žakelj, prvo ime 17. Kamniškega krosa
Kamniški kros, mednarodno gorsko-kolesarko dirko z oznako UCI C1, sta v zanimivi in številčni mednarodni udeležbi v elitnih kategorijah dobila slovenska šampionka Tanja Žakelj in Slovak Michalu Lamiju. V članski ženski konkurenci je odlično nastopila Tina Perše na 3. mestu, najboljši Slovenec v moški konkurenci pa je bil Boštjan Hribovšek na 12. mestu.
Kamniški kros, ki ga je že sedemnajstič gostil Calcit Bike Team, je v soboto, 14. junija, privabil tekmovalce in tekmovalke iz vsega sveta. Na startu je bilo 205 gorskih kolesarjev, od Kanadčanov, Ukrajincev, Srbov, Izraelcev, Italijanov, do Avstrijcev, Grka, Latvijca in številnih Slovencev. Prvo ime je bila Tanja Žakelj, druga tekmovalka z lestvice UCI, dvakratna evropska prvakinja in lanskoletna zmagovalka svetovnega pokala, ki je s konkurenco opravila brez težav, saj je že po prvem krogu ostala brez prve tekmice, Srbkinje Jovane Crnogorac, ki je imela tehnično okvaro.
»Rezultat je pričakovan, čeprav se nisem najbolje počutila. Proga je bila zahtevna. Bila sem previdna, da ne bi prišlo do padca. Začela sem močno. Po dveh krogih sem malo spustila tempo. Zdi se mi pomembno, da se udeležim dirk, kot je ta v Kamniku. Rada se pokažem doma in nastopim pred mladimi. Zelo sem vesela, da klubi dobro delajo z mladimi. Prav gotovo jih je veliko opazilo, da se da uspeti v tem športu. Mladi so zagnani in vidijo zgled v meni in Blaži. V veselje mi je, da dajem športu nov zagon in energijo,« je po dirki povedala vselej zgovorna Tanja.
Za slovensko šampionko se je uvrstila Madžarka Barbara Benko, dvoboj za tretje mesto pa je pripadel Tini Perše. »Vesela sem, da je šlo tako, kot je treba, da sem se borila do konca. V zadnjem krogu sem malo popustila, vedela sem, da je Nina dovolj daleč in prihranila nekaj moči za Samobor. Proga mi na treningu ni bila najbolj všeč. Za dirko pa je bila dobra,« je dejala Tina.
Vlogo favorita je na moški dirki upravičil Lami, ki je postavil tudi najhitrejši krog, na koncu pa Ukrajinca Sergija Risenka premagal za dobro minuto. Grega Krajnc je bil dobro na poti, vozil je na šestem mestu, nato pa po težavah zdrsnil za klubskega kolega Boštjana Hribovška.
»Prvi krog sem si rekel, da moram biti čim bolj spredaj. Nato sem imel malo krize, kasneje je steklo in sem začel pridobivati mesta. Sem zadovoljen. Z Grego sva bila skupaj, čeprav na začetku nisem mogel zraven. Proga je bila težka. Navijači so me držali pokonci. Na vsakem vogalu je bilo ogromno navijanja, zato moraš biti osredotočen. Hitro si lahko prehiter,« je menil Boštjan.
Stopničke med mladinci do 19 let si je prikolesaril Peter Zupančič. Tako dobro mu sprva ni kazalo, vendar je na koncu izkoristil smolo tekmeca in končal na drugem mestu. Zmagal je Ukrajinec Vladislav Nizitskij. »Na koncu se je izšlo dobro. Nisem se še spočil od evropskega prvenstva, imel sem obveznosti, nisem naspan. Noge še niso prave. Na začetku sem dobro potegnil, na vrhu klanca sem imel nekaj prednosti, vendar sem raje počakal. Na prvem vzponu sem ugotovil, da ne gre, izgubljal sem mesta. Po drugem krogu sem se ogrel, malo me je zmotil tudi dež, zato sem bil raje previden,« pravi Peter.
Na startu je bil znova veliko Calcitovcev, ki so dosegli vrhunske re-
Aljoša Martinjaš je zmagal med veterani 2.
Tanja Žakelj (spredaj), druga tekmovalka z lestvice UCI, dvakratna evropska prvakinja in lanskoletna zmagovalka svetovnega pokala, je s konkurenco opravila brez težav. Že po prvem krogu je ostala brez prve tekmice, Srbkinje Jovane Crnogorac, ki je imela tehnično okvaro.
zultate. Do zmag so pred domačimi navijači prikolesarili Jaka Tominšek v kategoriji U7, Jan Boltar v U9, Hana Kranjec Žagar in Žan Pahor v U11. Na drugi stopnički so stali Matic Kranjec Žagar, Nika Dečman ter mladinka Katja Kranjec, tretjega mesta pa so se veselili Ana Inkret, Žiga Prelec, Žan Lopatič in Zoja Kranjec. Mohor Vrhovnik je slavil med amaterji, kjer mu je družbo na odru za zmagovalce delal Martin Korošec
na tretjem mestu, Jure Kukovič je med veterani 1 prišel do tretjega mesta, Aljoša Martinjaš je zmagal med veterani 2, Bojan Kemperl pa je bil drugi med veterani 3.
Vodja ekipe Mohor Vrhovnik je bil nad dirko več kot navdušen: »Z organizacijo smo lahko zelo zadovoljni. Tekmovalcev je bilo veliko, prišli so skoraj s vsega sveta. Drugo leto načrtujemo narediti hors class dirko, en rang višjo. Upam, da nam bo uspelo, tako finančno kot po oceni UCI komisarke. Včeraj smo prešteli, da rabimo 56 ljudi za pomoč na dan tekme. Vsem bi se iskreno zahvalil in jih obenem prosil, da pomagajo tudi vnaprej. Zahvalil bi se tudi Tanji. Verjetno bi ji bolj odgovarjalo, da bi se za vikend spočila, ker je imela naporno. Prišla je in dala piko na i.«
Predpočitniške tekme DP v športnem plezanju
Pred poletnimi počitnicami in pred kratkim poletnim premorom sta se odvili zadnji pomladni tekmi Državnega prvenstva v športnem plezanju. Nadaljevanje sledi septembra, do takrat pa mlade kamniške plezalce, ki trenirajo v Športno plezalnem klubu Kamnik, čaka piljenje forme in predvsem plezanje v skalnih plezališčih v Sloveniji in tujini.
V soboto, 24. maja, je v Grosupljem potekala težavnostna tekma državnega prvenstva za mlajše kategorije. Betka De-bevec je pri cicibankah dosegla 5. mesto in po treh tekmah v težavnosti trenutno drži skupno 2. mesto. Jakob Ocepek je v kategoriji mlajših dečkov dosegel 5. mesto.
Konec maja pa je v Logu na zunanji steni potekala prva tekma državnega prvenstva v balvanskem plezanju. Balvanski problemi so bili odlično postavljeni, saj so bolj temeljili na iskanju šibkih točk in na občutku za gibanje kot le na brutalni moči. Mladi kamniški plezalci so se v zastavljenih problemih odlično znašli, se dobro borili in dosegli tudi kolajno. Dominika Kodra je v kategoriji cicibank dosegla 3. mesto, Betka Debevec pa v isti kategoriji 4. mesto. Peter Jereb, ki tekmuje v kategoriji članov in mladincev, je dosegel 7. mesto pri mladincih in 14. mesto pri članih.
LUKA PODBREŽNIK Foto: Matjaž Spruk
UDOBNO IN HITRO DO CILJA V KOLESARSKEM DRESU
UniiCiU
www.banem.si
tel.: 01 436 60 13 041 696 581
BaneM šport d.o.o., Podpeč 88, Preserje
Okoli Alp v zavetrju prve slovenske ženske profesionalne ekipe
Še dobra dva tedna nas ločita do kolesarskega Maratona Alpe Scott. Organizatorji so, kot že nekaj let zapored, poskrbeli za skupni trening pred maratonom, tokrat v družbi prve slovenske ženske profesionalne kolesarske ekipe BTC City Ljubljana.
Lepa druščina kolesarskih navdušencev se je to sredo dopoldan zbrala v središču Kamnika, kjer bo prvo julijsko nedeljo start 8. Maratona Alpe Scott.
Poleg odličnega treninga pred maratonom so udeleženci lahko pobliže spoznali trening profesionalnih kolesark. Celotno skupino je spremljal športni direktor in trener ekipe Gorazd Penko, ki je narekoval lahkotnej-šo vožnjo z manj obremenitvami, saj so se dekleta ravno vrnila z mednarodne dirke v Švici, na kateri so dosegla odličen ekipni uspeh z drugim mestom Eugenie Bujak, petim mestom Martine Ritter in šestnajstim mestom Urše Pintar. Že ta vikend pa jih čaka nova dirka v Trentinu.
Sicer je prav Urša Pintar, danes članica ekipe BTC City Ljubljana, leta 2011 postala zmagovalka Maratona Alpe Scott. Traso je prevozila s časom 3:58, kar do danes ostaja najhitrejši čas med ženskami.
Spoštovanje in fair play - popotnica za 8. Maraton Alpe Scott
Maraton Alpe Scott, ki za mnoge rekreativne kolesarje predstavlja pravi izziv, celo vrhunec sezone, letos s seboj prinaša po-
sebno sporočilo: »Spoštovanje in fair play kot popotnica za 8. Maraton Alpe Scott«.
Organizatorji vsako leto dvigujejo nivo ^prireditve in izboljšujejo stvari, kjer še vidijo pomanjkljivosti. Žal pa ni vse v njihovih rokah. Iz leta v leto opažajo, da na kolesarskih prireditvah pri nas nasploh manjka spoštovanja. Spoštovanja tako do soudeležencev kot tudi do organizatorja. Primerov žal ni malo - od kolesarjev, ki se na maraton ne prijavijo, pa kljub temu vozijo po trasi skupaj z udeleženci, do vožnje v zavetrju neprijavljenih kolesarjev. Naj bosta zato spoštovanje in fair play popotnica za tokratni in vse nadaljnje maratone.
Organizatorji tudi letos na startu 6. julija ob 9. uri pričakujejo preko 700 kolesarjev, morda tudi nov rekord maratona, ki po svoji zahtevnosti velja za najtežji kolesarski maraton pri nas.
Vse tiste, ki se prvo julijsko nedeljo ne boste s kolesom podali okoli Alp, pa vabijo, da kolesarje pozdravite na startu maratona ob 9. uri v centru Kamnika ali jih bodrite ob trasi Kamnik - Komenda - Cerklje - Preddvor - Jezerski Vrh - Pavličevo sedlo - Solčava - Luče - Ljubno - Gornji Grad - Črnivec.
14 20. junij 2014
ZANIMIVOSTI

Qlandia Kamnik ima tri leta
RAZMERE V PLANINAH
Letošnja zima je bila v visokogorju nad 2000 m zelo bogata s snegom, še posebej v Julijskih Alpah. V Kamniško-Savinjskih Alpah je bilo snega sicer malo manj, vendar še vedno toliko, da so ga severne strani in tudi grape na južnih pobočjih precej polne. Še 13. junija ga je bilo pred vhodom v Kocbekov dom na Korošici dober meter! Sneg je čez dan precej južen - pravi gnilec in ga ob sončnem vremenu hitro pobira, medtem ko je zjutraj, posebej na severnih pobočjih običajno še trd in poledenel. Zato bo še nekaj časa potrebna posebna previdnost pri obiskovanju višjih vrhov. Tudi cepin je lahko zelo koristen. Ne smemo podcenjevati ostankov snežišč. Tudi na nižjih poteh moramo biti previdni, kot npr. z Okrešlja na Kamniško sedlo ali pa s Češke koče na Mlinarsko sedlo in še kod drugod. Ker je zmrzal razrahljala tla, je povečana nevarnost padajočega kamenja, dokler ne bodo nalivi odplaknili odpočeno. Zato je uporaba čelade vedno bolj priporočljiva. Varovala (kline, žične vrvi) je lahko zima ponekod poškodovala in je zato potrebna dodatna pazljivost. Preden se odpravimo kam više, pa se pozanimajmo o razmerah, da se bomo za ustrezno pripravili in opremili.
Je pa letošnji žled naredil ogromno škode tudi na planinskih poteh do višine okoli 900 m. Marljivi markacisti so sicer z veliko muke očistili glavne poti, vendar so nekatere še vedno neprehodne ali težje prehodne. Posebej to velja za (spodnjo) Koželjevo pot, ki je od Predkonjske do Ribje poči neprehodna. Zato je bolje uporabiti zgornjo varianto, kjer je narejena nova vlaka prav do Jerinega skoka. Naprej pa sta uporabni obe varianti. Planinske koče so tudi že odprle svoja vrata.
USPEŠNI NA ZAHODNEM ČULUJU
V	okviru trekinga okoli Anapurne so se člani AO Kamnik: Jaka Capuder, Marjan Kregar in Ivan Resnik skupaj z Nejcem Lavtarjem iz Železnikov 28. aprila povzpeli na Zahodni Čulu (6.419 m) v nepalski Himalaji, na območju Manang. Prvi dan so se od kraja Leder (4.176 m) povzpeli do baznega tabora na višini 4.930 m. Sredi noči so štartali iz baznega tabora, splezali čez precej krušljivo skalno steno na greben, nato pa je sledilo dolgo gaženje. Okoli enajstih dopoldne so bili na vrhu in se do večera vrnili v dolino. Vzpon je potekal po smeri normalnega pristopa po zahodnih in severozahodnih pobočjih oz. grebenu, vendar je bil zelo naporen, saj običajni pristopniki zanj potrebujejo tri do štiri dni.
ODPRAVA ŠAKSGAM
Člana AO PD Kamnik Aleš Holc in Peter Mežnar sta v ponedeljek, 16. junija, odšla na mednarodno odpravo v območje povirja reke Šaksgam v zahodni Kitajski ob meji s Pakistanom, vzhodno od Karakoruma. Območje je zelo slabo raziskano, saj bi lahko vse odprave prešteli na prste ene roke. Njihov cilj je odkrivanje novih alpinističnih možnosti, pa tudi splezati kakšno prvenstveno smer oz. opraviti prvi pristop v okolici Durbin Kangrija (6.824 m). Vračajo se 28. julija. Ker tam ni nosačev, kot so v Nepalu ali Pakistanu, jim bodo tovor do pod gore nosile tudi kamele. Na odpravi sodelujejo še dva Američana, trije Nemci, Škot in Ukrajinec. Tako bo odprava tudi zanimiv socialni poskus, kako se bodo med seboj »ujeli« ljudje, ki se do odprave še niso poznali.
Bojč
Društvo računovodskih in finančnih delavcev Domžale-Kamnik
Zanimanje med mladimi
VI	■	■ v ■
člani se zmanjšuje
Društvo je bilo ustanovljeno v času Jugoslavije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obsegalo je področje nekdanjih občin Domžale -Kamnik. V tem obsegu društvo deluje še danes, čeprav se naloge spreminjajo in dopolnjujejo.
Redni letni občni zbor članstva je potekal 23. maja v Kulturnem domu v Radomljah. Udeležba 296 članskega društva je bila skromna in se je v času od ustanovitve, ko je bilo včlanjenih nad 1150 članov, znatno zmanjšalo, kljub temu pa so naloge sedanjih članov še toliko pomembnejše. Pred uradnim začetkom dela sta v kulturnem programu nastopila pevka Jožica Kališnik in citrar Tomaž Plahutnik.
Društveni organi so v mandatnem obdobju od leta 2009 do 2014 imeli kar 22 rednih sej. Izvršni odbor je obravnaval in reševal vprašanja s področja poklicne etike financ, računovodstva, revidiranja in svetovanja o drugih vprašanjih. Zelo intenzivno je Društvo sodelovalo z Društvi v Ljubljani, Litiji, Grosuplju in Kočevju. V svoj program dela društvo vključuje tudi organizacijo strokovnih posvetovanj, izletov in drugih srečanj.
V	razpravi so prisotni opozarjali na zmanjšano zanimanje med mladimi člani, kar precej hromi aktivnosti. Delo Društva poteka le v prostem času, saj je komunikacija s članstvom na delovnem mestu nezaželena.
Občni zbor je po krajši obravnavi vseh pomembnih zadev za delovanje društva tudi v prihodnje sprejel dopolnitve statuta ter opravil volitve novega vodstva, izvršnega odbora in komisij. Za predsednico Društva je bila ponovno soglasno izbrana dosedanja predsednica Angelca Za-lokar.
Stane Simšič
Kako hitro res čas beži! Že tri leta je odkar je tudi Kamnik in celotna regija dobila pravo in edino nakupovalno središče - Qlandio Kamnik z 12.000 kvadratnimi metri prodajnih površin, 33 trgovinami in lokali ter 360 brezplačnimi parkirišči. Kar težko smo pričakovali njen prihod in ga pospremili z velikim praznovanjem. Tudi praznovanje tretjega rojstnega dne v soboto, 24. maja, je bilo živahno in pestro. Prisluhnili smo pihalni godbi Vrh, glasbeni skupini trio Hit, vokalni skupini Smash, občudovali brhke plesalke različnih plesnih skupin, lovili srečo ob kolesu sreče, se sladkali z rojstnodnevno torto in kremšnito velikanko. Otroci so se zabavali s klovnom in čarovnikom in ustvarjali v likovnih delavnicah.
Tudi sicer je pod streho Qlandie Kamnik, ki je v treh letih pridobila
zaupanje in zadovoljstvo mnogih obiskovalcev, vselej poskrbljeno za raznoliko dogajanje. Spomnimo samo na zanimivo tržnico domače in umetne obrti minulo soboto, 14. junija, ter stojnico s kmečkimi dobrotami, ki nas razveseli vsako soboto.
To sobotno dopoldne, 21. junija, pa bodo v Qlandii obeležili pričetek brezskrbnih počitnic ter pričarali pravo nogometno vzdušja. Pripravljajo druženje ob Ql spretnostnem tekmovanju v nogometu, v Ql Kvizomaniji bomo na počitniško sproščen način tekmovali v znanju in drugih spretnostih, povezanih z nogometom. Vsi obiskovalci, ki se bodo vključili v družbo in odkrili svoj tekmovalni duh, bodo dobili tudi možnost za sodelovanje v nagradni igri za privlačne nagrade (tisoč in kar sedemkrat petsto evrov!), ki poteka še do 30. junija. Najmlajši obiskovalci bodo medtem lahko likovno ustvarjali na temo počitnic in nogometa, njihovi izdelki pa bodo razstavljeni v centru. Navdušeni zbiratelji sličic albuma FIFA 2014 pa bodo veseli stičišča za menjavo sličic.
Dvojni jubilej
Kar dve petdesetletnici obenem. Petdesetletnica šole F. Albrehta in petdesetletnica mature gimnazijske generacije 1960-1964, ki se je v letu, ko je zaživelo novo šolsko poslopje, poslovila od šolskih klopi. Tri leta so gostovali v najvišjem nadstropju šole Toma Brejca in se zadnje leto preselili v drugo nadstropje šole F. Albrehta. Nekdanji maturantje so se v zadnjih majskih dneh zbrali pred šolskim poslopjem, tako kot pred petdesetimi leti.
Gre za prvo povojno generacijo, ki jo je bilo le za en razred in morda so prav zaradi tega ohranili medsebojne vezi, saj se srečujejo vsako leto. Ne prav vsi, čeprav so vsi še živi; večina pa rada pride na srečanja, kjer ob obujanju
spominov družno zapojejo Gaudeamus.
Letos je bilo še posebej slovesno, saj so jih s svojo prisotnostjo
počastile nekdanje profesorice: Željka Zabrič, Tina Romšak in Vera Ferbežar. Ob prijetnem druženju je bil tudi čas za predstavi-
tev vseh maturantov in za kroniko tistih dni. Seveda ; slednje leto zopet srečajo.
JOK
							Za bister um				- SUDOKU									
																				
Vpišite številke vprazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.																				
					3				9				2	4	1					
			4	8											6					
			8		1			4					8	9				2		
		5				9												5		
		6				5	9	7	2		4		7	1		9		3		
		4			7			3			1			2		3			9	
	2						6					7							2	
		3						8			3		5			1		7	6	
				6			2		4						3					
																				
Znanje računalništva osvajajo tudi upokojenci
Društvo upokojencev Kamnik poleg vrste aktivnosti na različnih področjih v letošnjem letu za svoje člane prvič organizira tudi spoznavanje računalniških veščin. Zaradi dobrega odziva in zadovoljstva »tečajnikov« v društvu že načrtujejo, da bodo z izobraževanjem nadaljevali.
Od februarja do junija je društvo organiziralo tri začetne tečaje, v katerih je računalniško znanje osvojilo 21 udeležencev. Tečaji, ki jih je vodila upokojena učiteljica Ivanka Učakar, organizacija pa je bila v rokah društvene sodelavke Marjane Berlec, so potekali mesec dni dvakrat tedensko po dve uri. V začetku junija se je uspešno zaključil tretji sklop tečajev, smo se pa v društvu odločili, da v jesenskem času organiziramo nadaljevalni tečaj.
Zanimanje med člani društva za dodatno izobraževanje, nova znanja in spoznanja je veliko, zato bo društvo v naslednjem letu nadaljevalo z računalniških opismenjevanjem tako v začetnih kot nadaljevalnih tečajih in to navkljub pomanjkanju računalnikov, zato bi bili še kako veseli do-nacije računalnikov, lahko tudi rabljenih.
Stane Simšič

Takšen prizor smo pred dnevi ugledali na prvem zavoju ceste iz Kamnika proti Palovčam. Ne najdemo besed za takšne ljudi in takšna dejanja. Ljudje, ozavestimo se, bodimo odgovorni do sebe, do drugih in do okolja! Za nas in naša življenja gre!	I. G.
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
V 74. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mami, mama, prababica, tašča, sestra in teta
VALENTINA UČAKAR
rojena Baloh
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše
in drugo pomoč. Hvala gospodu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, govornici Marinki Mošnik za čustvene besede slovesa, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Kamnik.
Posebno smo hvaležni osebnemu zdravniku dr. Ahlinu ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana, še posebej dr. Eriku Škofu za
vso nudeno medicinsko pomoč. Hvala vsem, ki ste našo mamo Tinco v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, junij 2014
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (Tone Pavček)
ZAHVALA
V 100. letu starosti je za vedno zaspala naša draga stara mama, prababica in teta
LINA ČADEŽ
iz Kamnika
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ji lajšali zadnje trenutke življenja.
Vnuk Iztok z Barbaro, pravnuka Klara in Urban, drugo sorodstvo ter prijatelji.
Kamnik, Maribor, Ljubljana, junij 2014
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po SloMa^UFin tujini)
•	PRODAJAPOGREBNEOPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Vrhpolje (bivši Azur) oddamo ali prodamo 7000 m2 zazidljivo zemljišče in 200 m2 proizvodne hale.
Lahko v celoti ali po delih, možnost financiranja. agropromet.cerklje@siol.net
Kamniški
Občan
^ 01/83 91 311, 041/662 450
3 sasa.mejac@siol.net
Vaščas0pisže52let	u \J{£ Al 1 kamniskiobcan@siol.net
tudi na www.kamnik.si
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
V 78. letu nas je po težki bolezni zapustil
IVO HACE
iz Vrhpolj pri Kamniku 81
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Logarju in medicinski
sestri Tatjani Korošec za zdravljenje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem
Grm.
Za njim žalujejo: žena Jelka in drugo sorodstvo
Maj 2014
Čakate me rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi domači kraj. Rada bi prišla, oh rada... A tja me več ne bo, ker vzela sem slovo.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra, teta in prijateljica
DRAGICA KUHAR
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavkam ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse darovano cvetje, sveče in izrečena ustna sožalja. Zahvala tudi gospodu župniku Lovrencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za odpete pesmi in Marjanu za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
Junij 2014
ZAHVALA
3. junija 2014 nas je zapustil naš
JAKOB ŠKRJANEC
rojen leta 1922, upokojenec tovarne Utok
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, še posebej Adi Baričevič, za vsakodnevno nesebično pomoč in prijaznost, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala župniku g. Dularju za obiske na domu in lepo opravljen obred, pevcem Lire in solistki Urški Pavli za zapete pesmi.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Jani Plavc in sestram v ambulanti za diabetike za dolgoletno kvalitetno oskrbo. Zahvaljujemo se tudi patronažni službi za nego na domu.
Hči Barbara z možem Janezom, vnukinja Saša z možem Lovrom in pravnukinji Julija in Pia.
Kamnik, junij 2014
Ko ste prišli k hiši, sta bila z možem sama. Danes v njej živi veliko ljudi, a brez mame dom prazen se zdi .
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama
ANGELA MOŠNIK
Vrbanetova mama iz Špitaliča
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, v njen spomin
darovali cvetje, sveče, za maše. Hvaležni smo zdravnici Damjani Plešnar Cvirn, dr. med., in sestri Heleni, še posebej pa dobri sosedi Ivici Lipovšek in patronažni sestri Lojzki Lipovšek ter sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v času
njene bolezni pomagali in nesebično stali ob strani. Hvala župniku mag. Miranu Klevišarju za pogrebni obred, pogrebcem, Marinki za besede slovesa, kvartetu Idila za čudovito petje, citrarki za Ave Marijo, praporščaku in podjetju Ropotar.
Hvaležni otroci: Jernej, Blaž, Joži, Jože, Marko in Mimi z družinami
Špitalič, Golice, Količevo, Mali Hrib, junij 2014
Zdaj se spočij, izmučeno srce zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprite se utrujene oči. Le naša drobna lučka še gori.
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila draga žena, dobra mami, babica, prababica in tašča
FRANCKA SITAR
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, g. župniku Pavlu Piberniku, Jani Svetec za lepe besede slovesa in pevcem kvarteta
Grm.
Zahvala tudi vsem, ki ste našo mamo obiskovali v času njenega bivanja v domu in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni
Junij 2014
Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar jaz bom v grobu spal. Ljubil žar me bo pomladni, ki nad mano bo sijal.
ZAHVALA
V 80. letu se je poslovil dragi mož, oče, deda, brat in stric
FRANCE NOVAK
po domače Jakelčev iz Nevelj 15a
Hvaležni smo vsem, ki ste mu v bolezni stali ob strani, zlasti njegovi zdravnici Damjani Plešnar Cvirn in njeni med. sestri ter patronažni
sestri Darji za dolgoletno obiskovanje na domu. Zahvala Univerzitetnemu kliničnemu centru za vso pozornost in
pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter izražena pisna in ustna sožalja.
Hvala g. župniku Francetu Oražmu, neveljskim pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino in nečaku Tonetu za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Nevlje, Radomlje, Dob na Dolenjskem, Postojna, junij 2014
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal!
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je v 75. letu zaspal naš dragi
IGOR PELIKAN
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem, ki so z nami delili žalost, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče.
Posebna zahvala dr. Ambroževi za vso pozornost, g. župniku za lep obred, Kvartetu Grm in g. Einfaltu za občuteno zapete in zaigrane pesmi.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kamnik, junij 2014

GOSTILNA & SOBE
vjm
iCi
Brdo pri Lukovici, tel.: 01729 6i 13,
gostisce.pricebelici@gmail.com odprto od 8h do 24h, ob petfeih in sobotah od 9h do 02h
NOVA PONUDBA PIZZ,po
katerih diši vsak dan,
ter leskovačkih in drugih specialitet 2 žara,
ki jih bomo poleg odojka, golaža divje svinje in drugih naših specialitet pripravljali ob vikendih ali ob posebnih priložnostih.
Čudovit ambient panoramskega letnega vrta ali prostorna dvorana ob odlični gostinski ponudbi zagotavlja tako prijetna družinska kosila kot praznovanja do 120 ljudi.
KUPON ZA 2 EUR
ob naročilu pizze do 14. 7.
NOVO: PREVOZI DO 6 OSEB Akcija do 31. 7. 2014
-	Kamnik-Ljubljana 15 eur,
-	Domžale-Brnik 15 eur
-	Kamnik-Brnik samo 13 eur
UWUUWWW
TAXI
AV1WWWV1
041 686-520
www.taxialma.si

Miro Kregar, izjemen športnik in redni obiskovalec Term Snovik:
»V terme Snovik prihajam že več kot 10 let, preko zime načelno 2-3 krat na teden. S Trisportom imamo v bazenu organizirane treninge. Učinki termalne vode blagodejno vplivajo na telo,
kar kaže dejstvo, da se zadnja leta dobro branim pred kakšnimi poškodbami. Ta preventivni učinek se na splošno pripisuje plavanju, je pa res, da mi je v mrzlih mesecih res zadovoljstvo skočiti v malo toplejšo vodo in odplavati par kilometrov. Dan je takoj lepši...«
Osvežite se v zunanjih bazenih s tobogani. Čakajo vas animacije za otroke in odrasle ter pestra gostinska ponudba.
Občani Kamnika in Komende imajo 15% popust ob nakupu
prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri).
Kopalna karta že od 6,52 EUR (popusti se ne seštevajo.)
Za kulinarične sladokusce pripravljamo 12. kuharsko tekmovanje v pripravi jedi iz postrvi, 5. 7. 2014.
Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si
Visoke temperature povzročajo veliko težav rejnim živalim. Zato poskrbite, da bodo imele dovolj vode in da bodo hlevi v poletnih mesecih dobro prezračeni. V primeru težav pa so vam »veterinarji s posluhom« tudi v poletnih mesecih vedno na voljo!
Veterina Kamnik d.o.o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72 Ambulanta za male živali: 01 830 95 77; Dežurni telefon: 051 626 941
Delovni čas ambulante: pon. - pet.: 7h - 18h in sobota 7h - 11h E-mail: veterina.kamnik@siol.net, http://www.veterina-kamnik.si/
Obiščite Qlandio in zadenite nagrado! '