Poštnina plačana v gotovini Leto LXm. št. 43 V Ljubljani, v petek 21. februarja 1930 Cena Dia i Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek POSebej. »Skrvenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124. 3125 in J126. NOVA FRANCOSKA VLADA SESTAVLJENA Po celonočnih pogajanjih je Chautemps sestavil vlado iz radikalov radikalne levice in levičarskih republikancev — Nova vlada ima samo prehoden značaj Pariz, 21. februarja. Po včerajšnjih celodnevnih pogajanjih mandatarja Chautempsa s predstavniki posameznih parlamentarnih frakcij jc snoči izgledalo, da Chautemps ne bo mogel sestaviti vlade ter da bo moral vrniti mandat. Pokržaj je bil skrajno nejasen. Po noči pa je nastopil popoln preobrat. Chautemps je po posvetovanju s svojo skupino ob 7. zvečer odšel k predsedniku republike in mu podal poročilo o svojih dotedanjih razgovorih. Ostal je pri predsedniku skoraj dve w politieno stranko, i© vzbudilo v Angliji veliko zanimanje. Ljeri poročajo, da ee je v zborničnih krogih zelo živahno raspravljalo o novi stranki- »Timos< n^lašajo, da novo gibanje ni anaitrati za preveč resno in da je izjavila več članov konservativne stranke, ki so simpatizirali z novo stranko, da bodo ostala svesti konservativni stranjo. Ti poslanci nazlaSajo, da nočejo Ddiprtega konflikta z novo politično skupino, katere politične smernice sicer zelo odobravajo, da pa kljub temu niso za ločitev od starih političnih zvez. Kakor poročajo, je prejel lord Bea-včrbrook mnogo čestitk k ustanovitvi nove stranke in da bo takoj pričel z organizacijo stranke v lokalnih centrih in ustanovil volilni fond 100.000 funtov sterlin£>v. Sl'lJJJ IVIIJ .--. .------—r> - *Dailv Herald* prerokuje novi stranki le kratko življenje in naglasa možnost, da bo pričela konservativna stranka z novo poli- tiko, ker se je izjavila svo^ecasno proti carinam na živila v interesu poljedelstva. Nadalje opozarja ta list na to, da bodo konservativci, ki so proti carinam na živila, skušali uvesti zakon, ki bo predpisal, da mora kruh, prodan v A, igli ji, vsebovati neko kotičino angleške moke. London, 21. febr. Novo stranko, ki hoče delati za blagor imperija, je pozdravilo angleško občinstvo z velikim navdušenjem. V stranko se ie vpisalo tetkom zadnjih dni mnoeo rjudi. Vest, da bo nova stranka nastopila pri volitvah v 50 angleških občinah, je vzbudila splošno zadovoljstvo. _ Lepa oporoka finskega milijonarja Hetsingfors, 21. februarja. AA. Veliko senzacijo je vzbudila v finskih krogih oporoka bogatega industrijalca Jnsteja Kisala, ki je zapustil svoje 20m ili jonsko premoženje (v finskih markah) za borbo proti vojski in sušici. Kmetijske razstave v inozemstvu Beograd, 21. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da se v Budimpešti vrši od 20. do 25. marca tretja državna razstava kmetijskih pridelkov in kmetijskih strojev, na katero se opozarjajo naši gospodarski krogi. V Poznanju se vrši od 27. aprila do 4. maja znani veliki vzorčni sejem. Poljski izvozniki žele stopiti ob tej priliki v direktne zveze z našimi izvozniki. Poljska uvaža pred- j sem volno, svilo, konoplje, keramiko, ka- I menine m kameninaste izdelke, sveže so-čivj'e. olje, oljnate izdelke, oljnato in drugo seme, papir, papirnate predmete, sirove kože, usnje, krzna itd. Vse potrebne informacije daje H. S. Hartwig v Poznanju, vsi poljski konzulati v naši državi ter zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Seja upravnega odbora Narodne banke Beograd, 21. februarja. Pod predsedstvom Ignjata Bajlonija je bila včeraj popoldne seja glavnega upravnega odbora Narodne banke. V glavnem je razpravljal o pripravah za zbor delničarjev, ki bo 9. marca. Med drugim je bil sprejet tudi sklep, da bodo imeli naši novi bankovci poleg naziva »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« rudi datum 1. decembra kot dan ujedinjenja in L 1929 kot leto uzakonjeni a novega imena naše države. Odpor proti sovjetskemu nasilju v Rusiji Protesti proti verskemu preganjanju - Napadi kmetov na sovjetske funkcijonarje - Ponovna konfiskacija zasebne lastnine Retj-grad, 2\. februarja. ML Kakor poročajo ruski emigrantski listi, nadaljuje sovjetska vlada s preganjanjem vere. V odgovor na akcija rimerke<»a pp.peža so sovjetske oblasli se poostrile svojo akcijo in odredile zaolembo vseh nabožnih knjis. ila-sti pa tudi sv. pisem, ki so jih poslale v Rusijo pravoslavne verske skupine iz Amerike. Listi tudi prmat^kujeio izjavo ruskega patrijarha, ki zanika vesti o preganjanju vere^ in pravi, da zna&i akcija rimskega paj>eža či«to navadno in nedopustno vmešavanje v ruske notranje zadeve, kj ga sovjetska vlada ne more dopustiti. V emigrantskih krogih dvomijo v resničnost te izjave in misliio. da je bila izsiljena. Kot doksz velikc-ga in vedno bolj naraščajočega nezadovoljstva med ruskim narodom beležijo ruski emigrantski listi vesti, po katerih je bilo v zadnjih dneh izvršenih na-d 600 oboroženih napadov na sovjetske funkcijonarje. Kmetje se upirajo kolektivi-zaeiji poljedelstva in vedno bolj narašča odpor proti komunizmu. Politični upravnik v Ukrajini Hahanjak, ki je na glasu kot eden najzjves^e^Sfh Stalinovih sotrudnikov in man kot skraino brezobziren in energičen mož, ie te dni poročal vladi, da je položaj v Ukrarini za sovjete naravnost obupen in ni niti misliti na to, da bi se mogel v prihodnjih Štirih letih izvesti Stalinov gospodarski proarram. Odpor naroda narašča od dne do dne in spravlja v nevarnost vse dosedanje komunistične pridobitve. To priznanje komunističnega poloma v Ukrajini od tako avtoritativne osebe, kak>r je Hahanjak, smatrajo v emigrantskih krogih za dokaz skrajno nepovoljnega položaja sovjetskih mogotcerv, ki m>ra prej ali slej dovesti do popolnega poloma. Splošno neTazpolozenge še bolj stopo fuje ponovn) odrejena konfiskacija privatne lastnine. Pred par dnevi je sovjetska vlada izdala v^ero podrejenim orpanorn na-!o»_r, da se mora breaohzirno odpraviti \nsa- ka privatna last Oblasti imajo nalog, odvzeti ne samo pjsestva, zemljo in potlopja, marveč tudi vso gotovino, zlasti tuje .alu-te, pohi>t\o in slično. Poslopja nat s«* izrooe skupno s pohištvom v last in upravo delavskim Drganizacijam, d^nar in tuje valute pa državni blagajni Kdor bi se tem odredbam protivit, se mora tako« izgnati bodisi preko meje ali pa v Sibirijo. Pri izvajanju te c-dredbe so sovjetske oblasti naletele ua hud odpor, ki se ie ponekDd izpremenil v pravcati upor celih pokraj m. V najbolj ogrožene kraje "so morale oblasti poslati vojaštvo, da jc z ornžjem prisililo uporninf^ k pokorščini. Sarajevo, 21. febr. Na pobudo tukajšnje ruske kolonije, rnskega »Rdečega KrJ^« ter nekih drugih društev pripravljajo za priČetek Dffibodnjeza meseca veliko protestno zborovanje proti verskim preganjanjem v Rusiji. Protestnima zbora bodo prisostvovali raski emigranti vs«h veroizpovedi, kakor tudi sarajevsko meščanstvo. Varšava, 21. februarja. AA. Pat poroča: O izjavi, ki jo j 6 dal inozemskim poročevalcem pravoslavni patrijarh v sovjetski Rusiji Sergcj, da je bilo zadnja leta na Poljskem odvzetih pravoslavni cerkvi nad cerkva, ugotavlia poljsko ministrstvo za vere, da ne odgovarja dejstvom. Zadnja leta je bilo vrnjenih katoliški cerkvi le nekaj pravoslavnih cerkva, ki fib je svoi fa* odvzela ruska vlada katoriŠTd cerkvi nasilnim potom. Patrijarh Sergej ■JŽividno mirti na one procese, ki jih vodi katoliška cerkev pred poljskimi sodišči, da bi dobila nazaj rame svoje nekoč ji odvaete cerkve- Ogorčena borba sovjetov proti sabotaži Neprestana odkritja o delovanju tajnih organizacij za premišljeno oškodovanje sovjetskih gospodarskih ustanov Moskva, 21. febr. AA- Xa skupščini inženierjev, znanstvenikov in tehnikov je imel Rilcev govor, v katerem je izjavil, da fie da razlagati nova proti sovjetska kampanja inozemskega časopisja na ta način, da so številni mozeimrfri bančni koncerni izgubili v Rusiji zaradi likvidacije starih organizacij svoja interesna področja. Preiskava je dognala, da so organizirali sabotažo neki inozemski zastopniki, posebno pa bivše angleško poslaništvo. S posredovanjem teh inozemskih zastopnikov so prejeti neki emisarji plačilo za svoje delovanje. Tako n. pr. jč prejel glavni mženjer >Az-neftac Taffjonosov za svoje delovanje 88 tisoč funtov sterlingov nagrade. Tagjono-sov je priznal, da je prejel direktive za svoje delovanje od Nobla. Slično je inpovedal tudi glavni inženjer voda za nafto Pokrovki in drugi člani satootažnih organizacij. Potom, ko je Rikov navedeš drobnosti delovanja sabotaSaib ▼ poljedelstvu, je prečrtal listo oseb, U bile zasačene na sabotaži, in dejal, da m bile izpuščene na svobodo, ker je neatrata vlada, da nieo bile najbolj kriv« in da ee bodo poboljšale. Rikov je zakljufll, da vodijo delovanje sabotažnia organizacij ino-zemeka kapitalistična podjetja te orpanimacije belogardistov. Osio, 21. februarja. Sovjetska lifmm ska delegacija v Osra je dobila nalog ■ Moskve, naj se vrne z usem »objem v Rusijo. Likvidacija njenih poslov se bo izvršila naknadno. Iz nurodarnega vira doznavaj o, da so v delegaciji odkrili veliko poneverbo. Po informacijah lista »Aftea-posU je veČina uradnikov sevjefefce trgo- vinske delegacije izjavila, več v sovjetsko Rusijo. de ee ne vrne Povratek fin. ministra Beograd, 20. feJfcrr. AA. Včeraj ob 11.30 se je vmifl h Pariza v Beograd finančni mitirster dr, Svrljuga. Imenovanja v sodni službi: Beograd, 21. februarja. Današnje »Sktž-bvne Novime« dbjavtjajo odtok rmnjstra pravde, s katerim so na lastno prošnjo piemaščam": flzvT§ra uradnik v Ptuju Anton Mere k okrožnemu sodišdu v Maribor; rzvrSni uradnik na Vranskem Anton Linder k okrolneuiu sodišču v Mariboru: pisarniški uradnik v Kozjem Ljodevit Fras k okrožnemn sodšSču v Cel ni; pKar-rtršlkj uradnik v Kamniku Pran BokaHč v Radovljico; pisarniška uradnrk v Murski Soocti Štefan Pušaver k Sv. Lenartu m VTŠij ofrciaal pri Sv. Lenartu Ivan Rupnik v Mursko Soboto Postav^eni so: pisarniški uradnik v Kranjski gori Mirrroslav Kir šar za izvršnega uradnika v Ptujo; zva-n*6mca v Kanmfku Terez. Horvat za kan-cKstko na Vranskem; tovS kancJfet ▼ Komrai Ivan BrrSnlk za kanettsta v Kozjem, bivši kandist na otoku Cresu Marij Prrc v Kamniku; brvšn oficžjaJ v Trst« AlojzJi Bezlaj pri okrožnem sodišču v Novem mestu; bivša pisarniška uradnica v Kopru LeopoMina Rudež za konettetko v Ptu'*u. zvanKnrik v Celju Franc Langrer za kanuista v Krškem; žandarmerMoi narednik Ferdinand 2ržek za kanctfsta v Kranjski gori; kanclist Pri okrožnem sodišču v Šibeniku Maks Farkaš za pristava v moški kaznilnici v Mariboru. Zvišanje carin za trgovino z Egiptom Beograd, 21. februarja. Ker je potekla trgovinska pogodba med našo državo in Egiptom in doslej ni trite obnovljena odnosno podaljšaua. so dobile vse carinarnice navodila, da je treba v bodoče cariniti vse blago, ki irvaia v E?:.pt aH uvaža iz Egipta, po najvišji carinski tariti- Tako čisti VIM Vaše nože! Krožnike, sklede, ponve in jedilni priborr Snazis z VlM~om se čisti in sveti. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.78. — Berun 13.5425 — 13.5725 (13.5575). — Bruselj 7.9134. — Budimpešta 9.91 — 9.93 (9.925). — Curin 1095.9. — Dunaj 798.28 — 801.28 (799.78). — London 276.17. — Pariz 222.25 — Pra*a 167.82 — 168.62 (168.22). — Trst 296.30 — 298JO (297 30). INOZEMSKE BORZE. C«-ib: Beograd 9.12875, Pariz 20JS- Londr« 2530. New YorJc 518-30, Bruselj 72-21. Milan 27.135. Madrid 64.25. Berlin 123.71. Dunaj 72.98, Sofija 3.7325, Praga 1535. Varjava 58.075. Budimpešta 90.61, Bukarešta 3.08. Stran 2 »SLO VENSKI NAROD.-, dne 21. februarja 19.?0. stev 43 r Veleindustrijalec PETER KOZINA 1 Ljubljana, 2L februarja. Davi ob 9. uri je preminul širom dr* zave znani slovenski veleindustrijalec tovarnar s. Peter Kozina. Smrt sa je dohitela v najlepši dobi 53 let Pred 14 dnevi je obolel in zdravniki so ugotovili pljučnico na podlagi zastrupUenja. Pokojnik sam jc izjavil, da se ie najbrž zastrupil c ribami, ki jih je jedel v Beogradu. Po 14-dnevni mučni bolezni, med katero jc pa kazal nenavadno odporno silo, ie davi odšel od nas za vedno. Umrl Se na svojem stanovanju na Bregu št 20. Peter Kozina se je povzpel iz skromnih začetkov kot trgovski pomočnik do prvega slovenskega velikopoteznega industrijalca. Rojen je bil 19, junija W6 v Dolenji vasi pri Ribnici Osamosvojil se ie 1. 1903 in ustanovil eksportno trgovino za izdelke domače industrije. Med temi izdelki so bili seveda tudi čevlji. Za izdelavo teh je odpri v Tržiču večjo delavnico. Kupčija mu je šla dobro in tako je prišel na misel ustanoviti v Tržiču tovarno s« čevlje, katero je začel res 1. 1908 zidati. Njegov največji podpornik pri tem podjetflu je bil rajnki dr. Ev. Krek« ki mu ie tudi preskrbe! za tedaj veliko vsoto pol miUiona kron posojila. S tem denarjem je »Sel zidati Peter Kozina prvo tovarno čevljev v Sloveniji in je tako tudi ustanovitelj industrije v Tržiču- Pri ustanavljanju te tovarne je pa moral premagati velike težkoče, kajti tržiš ki Nemci so na vse kripUe skušali preprečiti zidavo slovenske tovarne v Tržiču. Tedanji nemški župan MaUy mu jc trikrat ustavil zidavo tovarne. BU jim je trn v peti, ker so po njegovi zaslugi dobili v tržtSkem občinskem svetu večino Slovenci. Nemci so ce- lo dosegli, da mu je gospodarska zadruga odpovedala posojilo, preden je bila tovarna dograjena. Neumornemu in energičnemu Petru Kozini se je pa posrećilo dobiti novo posojilo, s katerim je !. 1911 tovarno za čevlje dovršil. Tovarna je procvitala od leta do leta in je bila že pred vojno aktivua-Med vojno se je obrat v njej seveda zelo povečal, tako da ie mogel Kozina pokupiti vse. deleže svojih kompanjonov in je postal edini lastnik podjetja. V inflacijski dobi je njegova tovarna preživela težke čase.-Pod strokovnim vodstvom Kozine je podjetje srečno prebrodilo vse finančne težkoče. Pred leti je Peter Kozina sklenil z državo pogodbo za dobavo velike količine čevljev ter sprejel tako neugodne pogoje, da je pri tem trpel milijo usko škodo. Kljub temu ie začel s prezidavo in modernizacijo svoje tovarne. Preden se je lotil tega velikega dela, so ga pregovarjali, naj uživa sadove svojega 30-letnega dela v miru. Toda podjetni Peter Kozina tega ni mogel storiti kot delaven človek in iz ljubezni do svojega delavstva, kateremu bi v tem primeru pretila brezposelnost Leta 1925 je končal z modernizacijo svojega podjetja, ki se lahko kosa danes z najmodernejšimi stičnimi tovarnimi v Evropi. Zadnja leta se je popolnoma posvetil organizaciji tovarne in trgovine, ki je začela lepo uspevati. Usoda ie pa hotela, da mu ni bilo dano uživati sadov svojega dela. S. pokojnim Kozino leže v grob eden najmarkantnejšib predstavnikov slovenske gospodarske podjetnosti, mož, katerega bi lahko nazvali slovenski Bata ali Ford. Naj mu bo lahka domača zemlja. K neumestnemu imenovanju ulic K neumestnemu imenovanju ulic vprašan podpisani stanovalce Šmartcnske ce-. ste ali Martinove, kako bi oni želeli: po katerem Martinu se vendar imenuje ta cesta* Ali morda po Martinu, ki je prišel v Ljubljano, ali po onem, ki ie Ljubljano —nmtO? Da bodo vedeli zgodovino tega Imena, naj povem sledeče: fTa cesta se je prvotno imenovala Šentjakobska cesta, ker je vodila direktno k Sv. Jakobu ob Savi in naprej na Domžale. Ko pa je L 1773. pogorel jezuitski seminar v Ljubljani pri cerkvi Sv. Jakoba in je nastal tam nov trg, so tudi ta trg imenovali Šentjakobski trg. Imeli smo torej dve ulici, ki sta bili imenovani po sv. Jakobu. Da se torej tej dvoumnosti izognejo, so mestni oče bje nemške narodnosti Šentjakobsko cesto prekrstili pp drugem krate Id leži v srna i te ceste in sicer po Smartnu ob Savi, nem-ko se je imenovala cesta St Martinslrasse. Ko so potem nemška ulična imena prekrščevali na slovenska, so naši mestni očetje na to zgodovino pozabili in St Martin kratkomalo prevedli v Martina. Znak, da so pač izgubili vse zveze s svojo okolico. Ali naj te zveze še danes držimo narazen, ko nas vendar vozi v Šmarten vsake pol ure avtobus? L R. Cankarjev spomenik ~ zadeva brez konca človek se mora res čuditi, kaj se je v tej stvari dosedaj vse pisalo — in deloma zgražati se nad tem. Poglejmo zadevo brca predsodka in to s pravico skromnega člana publike. Vrhnika želi postaviti spomenik Cankarju, svojemu rojaku, hoče Pisatelja imeti še nadalje v svoji sredi, ne kakor kakšno alegorično ali simbolično postavo itd., temveč kot podobo njega samega v bronu za večni spomin. V to svr-ho so Vrhničani skupaj z ameriškimi krajani nabrali gotovo vso>to denarja, povabili vse naše kiparje na konkurenco in poklicali skupino umetnikov, katera naj jim gre z nasveti na roko. Torej: ne gre tu za spomenik, ki ga postavlja ves slovenski narod, temveč gre za zadevo same Vrhnike. Pa že slišimo: Popolnoma napačno stališče! Kjerkoli gre za novo javno umetnino, naj odločajo neki umetniki, ki so edini rjokllcani, da nadzorujejo in^odijo okus publike. Misera plebs imej trjej potem takem le pravico privatnij^Riaroču" pri umetnikih in kupovanje njih Anetnm, a kritika in samostojnost o iavnjffumet-niSdh stvareh ni stvar publike. Ali hvala za tako nabiranje, pravi v našem primeru dotična publika in se Izjavlja z 99% doma in v Ameriki proti od omenjene skupine umetnikov izbranemu osnutku in za model, ki so ga prav dobro krstili za »Misleca« g. akademJčnega kiparja Ivana Jur-kovlča. Kaj vraga torej tu ni v redu? Ali naj so ravno v tem primeru Interesenti res brezpravni mutci in slepci? Pa še nekaj. Prepričan sem, da velika večina vseb tistih, Id hočejo vsiliti Vrhniki spomenik, ki ga ta ne mara, oziroma tistih, ki se dajo voditi od neke skupine ljudi v tem zrai-slu, osnutkov m projektov še videla ni In sploh nc ve, za kaj gre. Razen tega je zelo nelepo, na kak prav >vaški« način se ubija dobro umetniško ime kiparja, ki ničesar drugega zakrivil ni, kakor da njegov kip bolj ugaja kakor drugi, ki je tih in skromen človek, ki ne mara časopisne reklame in ki hoče le v miru hoditi svojo pot! Konkurenca ima svoje meje, preko katerih postaja gnusna kruhoborba in zavist Saj postaja stvar že smešna. Humorist Lichtenbcrg se šali nekje takole: »Seveda mi ne pride na misel, ako sem v družni modernih, da bi o kakem kipu rekel, da je podoben, ampak vedno zarričtjivo po rečem, podobnost je mimbug. Podoben postaneš pri fotografu. Ali ta nespodobni kip izraža celotne zadržane možnosti iz kompleksov izpodrini enega življenja v sanjah, pomnožene po ritmih psihičnih vibracij in po velikane po notranjem očesu himenske pod* zavesti. Tako se izjavim. In moderni poreko: Ta človek razume nekaj o umetnosti in ž njim se da občevati.« Ali brez šale. Tu tKH zajec Bolje bi bilo, da moderni malo manj živijo v meglah svojih čustev, ki so veScrat dosti nezanimiva in da stopijo doli na realnejša tla resnične zmožnokti, produ*evl5enosti in normalnih oblik, pa ne bo takih horna-nj, kakor sedaj pri Cankarjevem spomeniku. Kar se pa tiče osnutka g. Jurkoviča, naj mi ie v vsej skromnosti dovoljeno izraziti mnenje, da je zelo lep produševljen portretni kip, ki bo dika Vrhnike in za katerega so se Vrhničani odločili z dobrim okusom in po vsej pravici, a glede prostora se mi zdi, pa brez zamere na vse strani, da je od odbora Izbrani prostor, seveda po njegovi preureditvi, zelo pripraven. Vsa osnova dflia mir in miselnost. Inž. M. Kiodie. Največja dopisnica sveta Kako veliko Število oboževalcev ima pevec Al Jols»n, priča naslednji dogodek: Ko je bila nekje na Angleškem krstna predstava velikoga filma »Singlng foolr, je prejel Al Jol*oo v Hollywx>du po posli dopisnico, ki presega po svoji velikosti doslej vee dopisnice sveta. Dolga je bila tri metre in temu primerno tudi široka. Na njej pa je bilo nad 5000 podpisov Al Jolsonovih oboževateljev, ki so imčli priliko občudovati njegovo visoko umetnost v filmu »Singing fooluc Prednja stran dopisnice je bila lepo poslikana, v sredini je bil naslov: Al Jolsou, Filmertaar, HollyW3od. Galanten prodajalec — Je res, da bo.cvetel tale kaktus čez 100 tet? — Prav gotovo, oiUostiva. Ce bi pa slučajno, ne cvetel, mi ga lahko prinesete nazaj. Ob te ženske. — Zakaj se pa danes tako skfbno oblačiš in lepotičiš? — Zato , da postane moi drugi mož •ljubosumen na prveea. da bo moi domača prijatelj vedel, koliko sem vredna. Divni film nMHW Danes ob 4, '-'o, in 9 uri! Na razpotju strasti Film iste lepote kot »Selo Oreha« Drama po romanu A. Tolstega! V slavnih vlogah VERA MALINOVSKAJA in druga slavni filmski umetniki! ELITNI KINO MATICA Tel. 2124 Delavsko zavarovanje v Jugoslaviji Kakšne spremembe delavskega zavarovanja zahtevajo delavci Ljubljana, 21. iebruarja. Iz pred kratkim objavljene statistike delavskega zavarovanja posnemamo naslednic zanimive podatke: Letni iznos zaravovanja je znašal leta \92S. v milijonih dinarjih: za bolezenski oddelek zavarovanja 279.2, za nezgodni oddelek pa 64.5. V primeru se ueizvajatiega zavarovanja za primer onemoglosti bi bil potreben nadaljni iznos v znesku 139.6 milijonov dinarjev. Vsak delavec jc plačal povprečno za zavarovanje za primer bolezni in nezgode 246.7 Din ali 4.7 Din na teden. Vsak delodajalec je plačaj za delavca v korist navedenih oddelkov zavarovanja letno 360.7 Din ali 6.S Din tedensko. Od iznosa za primer bolezni se je potrošilo: bolnim delavcem za denarne podpore 86.6 milijonov Din, za oskrbo v bolnicah in sanatorijih 50 milijonov Din. za zdravila 28.5 milijonov Din, za zdravnike in zobotehnike 30.5 milijonov Din, za uradnike zavarovanja SSJ8 milijonov Din, za razne upravne stroške 13 milijonov Din. Ta oddelek zavarovanja je zaključil s vole poslovanje s knjižnim presežkom 28 milijonov Din, ki se je porabil v glavnem za odpise predpisanih, a neplačanih prispevkov. Delodaladci dolgujejo zavarovanju na prispevkih ob zaključku L 1928. skupno 170 milijonov Din. Zanimivo je, da bi znašala mesečna plača uradnika, če bi bil usmžnen na 500 zavarovancev po en uradnik, kar se sma- tra v drugih deželah kot norma, povprečno 2350 Din, povprečni znesek za penzij- ski fond nameščencev pa 30U Din. V zavarovanju za primer nesreče se je izdalo i. 1927.: za rente in podpore 20.2 milijonov Din za zdravila in zdravnike 3.4 za upravne stroške 12.2 „ „ za kapitalno kritje 27.9 Delavci azhtevajo predvsem, da se izvede zavarovanje za primer onemoglosti in starosti. To zavarovanje H dejansko samo zavarovanje ouemoglih in za delo nesposobnih delavcev. Z nJim bi bilo bolnim delavcem omogočena renta od 10 do 400 Din mesečno. Ta znesek delavci že danes prejemajo in trosijo. Delavske zahteve v tem pogledu ne pomenijo torej nobene obremenitve našega gospodarstva, temveč samo pravičnejšo razdelitev teh bremen. Delavci zahtevajo, da trpe ta bremena predvsem gospodarske edinke, v katerih so delavci za časa svojega zdravja delali in da se garantirajo delavcem kot pravica. Delavci mislijo, da je potrebno resno proučiti tudi problem zavarovanja poljedelskih delavcev, ker je strah pred nesigurnosti o v primeru bolezni, nesreče In starosti eden izmed motivov, radi katerih silijo poljedelski delavci v tovarne in mesta. Delavci trdijo, da so rente za primer onemoglosti že v sedanjem zakonu tako nizke, da jih ni mogoče darje zniževati in še govoriti, da se je ta oddelek zavarovanja resno izvedel. Gostilničarska pivovarna v Laškem Najbolj zdrava in najsrečnejša masel, ki jo je nase gosttina carsko zadražnrStvo po-krenilo zadnja leta, je brcscdvonnio misel na ustanovitev Oosfeireičarske pivovarne. M)I, ki sc spominjanio §e na one bajne čase žjvafcme konkurence mnogiib pivovarn, kosajoSh se med sebod z fcziborno kvaliteto piva, časov, ko je bHo v vsakem večjem kraju vsaj po troje PtvovamiškSi zalog, se katr ne morecno sprfflazaiti z današnjimi prfflftairo. ko se ti nudi le eno Pivo, pa ga moraš* vtzetfi, če hočeš aft nočeš, pa nad si bo kakovost odgovarjaj o«S s4abL pokvarjeni vodi in cena vK3a kot nafboUšeniu vinu. Pa planejo na gostilničarja gos rje, sa zbatJajo m zmerjajo in nočete verjeti, da je gostilničar na vsem nedolžen, pa zapustita lokal, isfkaftoč si dro-sesa, kjer se ponovi ista igra. Res, mučenik je gostilničar danes m čudno ni, da so oni te razmere pričele presedata ter ie končno enkrat posegel 90 saimoobram-bi — to ie, ustaoovW lastne pivovarne, v katerih bo on gospodar in kjer bo on odločal o ceni m fcva&eti In gotovo ne v Škodo iVo*h gostov in s tem v svoio Škodo. NasnrotnjkS, pnrjatetii danasnetfcga pi-vovaraHkega kartela« stražrjo z raznimi bavefi in strahovi. Naiffiobse orožje jim Je: grožnja s konkurenco od strani sedanji« pivovarn, Id so baje vsemogoOoe, kar se QČe kaipHala. Ob, kak prašen strah le to, kako se motfiBo U gobezdavci, kafto nfczko podcenjuj eoo solidarnost m dasctoUnh*anost ta moč naSfa vrlih gostfmrčarsfcili zadrug. Na solidarnosti teh orgaoizaci] sc bo razbila vsa umazana sovražna konkurenca, kajti vsak organiziran gostSničar se bo zavedal, da je njegova stanovska dolžnost, dobivati pivo vz lastne pivovarne, ki bo po kakovosti posekalo vsako drugo pivo. Morda bodo šle sedanje pivovarne na-rrirat s ceno tako nwfc*» da iim naša pivovarna, ker bo soiidn, ne bo megla stedjti, mogoče ic cdo, da bođo potrgali prvo zastonj. Pa to par mesecev, znabitl eno leto, nakar bodo. misleč, da so nas omamo* in ubHi. poskočili v cenah tako, da t-* v enem mesecu pokrili vso izgubo iz konkurence. Toda motl"o se — oni ne računajo, da so gostilni carji inteligentni dovotJ, da že naprej spregledajo triih ne-solidnost in da bodo gostrmJčarji znaH ščititi svoje korjsti in svoio pivovarno, da bodo mirno prenesli to komcurenčoo ploho, ker vedo, da bo po njej zasijalo tcv\o sdnee in bo Slo gostfmičarsko prvo v denar v veselje gostifutčariev in gostev — Te dni se je pričelo s predpodpisovaniem delnic, komad po Din 500. To predpodptso-vanje ima predvsem namen spraviti potrebni kapital skupaj tn se mora predvsem ugotovit! tekom meseca marca, ali bomo sprava*: aH ne. — Dottnostj vsake s a gostilničarja ni samo, da se sam zaveže vzeti ali kopti po več delnic, temveč je prav posebno ntftiova dotfnost, da vsi, prav vsi* tudi pri svoflh gostih agitiralo za nakup drfn*c In da zah*ev«jo osobito od trgovcev, pekov, mesamjev fn dru-gft obrtnikov, Id vlečete od gostflnKUrfev denar, da morajo kunftf naše delnice, če ne. si polSčemo paC droge dobavne!'e. Kdor izmed teih ne bi hotel vsetf delnic naše pivovarne, njega ime naj se pove od gostfflmcarja do gostilničarja. — Povsod pa je treba tudi poudarfti, da njkdo ne napravi koron kako uslugo, če podpiše m kupi delnice, marveč da ravna v svoj lastni prid, ker plodonosno naloži svoj denar v popolnoma varno podjetje, v tako varno, kakor ga v Sloveniji prav gotovo še ni bSo. Za to jamčaSo vse naše gostrhiičarske zadruge, za to jamči solidarnost n preudarnost gostilničarjev, nlih zdrava pamet in trdna, odločna volja: pomagati sebi! Tovarfši gostirrdcarji, na dek), ki bo kronano z zmago! Odposlance pripravljalnega odbora, Id vas bodo prihodnje dni obiskali, sprejmite prfcjazno in lepo, podpirajte J& ter iim poW*te v vsakem ozi-ru na roko. Uvajajte in priporočajte jdh pri svo*& prHiate$£h in rnanedh. Nekaj tednov truda in rx)žrtvovalnosti nam bo rod So dolgoletne sadove. — OostflrKčar. Iz gledališke pisarne Drama Začetek ob 20 zvečer Petek. 31.: Recitacij saj večer nemške; d ;v.-r.u D&ublerja. Izven. Znižane cene. Sobota, 22.: Krog s kredo. D. Nedelja, 23.: ob 15. Pogumni Tonček, mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 30.: Za Irobesen so zdravita. Lkrdski predstava pri rmftanib cenah. Izven. Opozarjamo na nocojšnji večer nemškega pesnika Theodorja- Diablerja, ki so vrši nocoj ▼ petek, dne 21. tm. ob 20. uri v Ijnbljancflci drami. Theodor Diiubler je eden najelovitojših predstavnikov današnje nemške literature ter je imel v minulih dneh dvoje izredno usperib predavanj v Beogradu in Zagreba Večer priredi ljub-ljantđri Pen-klub. Gene močno nnižanc dramske. Klabundsva drama is kitajskega življenja »Krog a krede* se ponovi v ljubljanski drami v režiji g. Cirila Debevca In v običajni zasedbi v soboto dne 22. tm. Predstava se vrši za obonente reda D. Nedelja v ljubljanski drami V nedeljo 23. tm. eta v ljubljanski drami dve predstavi in alcer popoludne ob 15. uri Spicar-jeva mladinska igra »Pogumni Tonček:, ob 20. uri pa veseloigra »Za ljubezen so wrra-vila*. Obe predstavi sta ljudaki, cene znižane. Opera Začetek ob pol 30. zvečer. Petek, 21.: Bobemc. A. Sobota, 22.: Car in tesar. B. Nedelja, 23.: ob 15. Hasaoawca. Ljudska predstava pri zu&aoiih cenah Izveo. Ob 1*>1 20. Netopir, opereta. Izven. Spremembe opernega repertoarja. Radi obolelosti baritonista g. Roberta Primožiča se poje v soboto dne 22. t. m. Lortzingova komična opera »Car in tesar« z gospodom Julijem Betcttom v vlogi mestnega župana Sardaamskega. katero podaja odlični nas basist z izredno in izrazito komiko. Predstava se vrši za abonma reda B. Abonente tega abonmaja opozarjamo, da ne bodo veled tega dobili v drugo Svande dudaka z gospodom Betettom kot vragom. Dsaes se ponovi prvič v letošnji sezoni prekrasna Pnccinileva »Bobe me«. Lepa čustvena giasba ter verjetna trajična vsebini sta zelo ogreB, tako da so bSi nastopajoč; pri pre- mieri deieioi Icpkcja u^&ha :o prizaasUS« D3iu-s n^stopi^o v partijah, ki so j;a s sobotauni ial -preti otudirali spereduo. prvič ga. Ribičeva kot Mirni, g. Grba kot Marcel ia g. Rurupel kot C« -hne- Ostala zasedba ket nri piiiiis')Ssf EHrigrra ravnatelj Polič, režira s. Krivecki. Predstav* se vrši za abonma A. V nedeljo popoldue se poje uspela L. Sa-fraaek-KaviCa opera >H a s a o a z i n i c 4« z "~> Thiercv v naslovei parti.M- Hasanago poj« 8- K- -žaj, Piatorovič beza z- Grba, Kad io t- ^ kot gost itd. Dbisen: ravnatelj Po!v, TetVr: z. Krivecki. Zvečer so poje prvič v ktosnji se* . Joh. Straussa opereta »Netopir«. V sljvuJh partijah nastopijo zna Mtsolčevj, ca Policeva ter zg. Pcček, Gostit, Janko, M^horič, LVeoo-vec ;ji I\>vhe, ki Je ženeta kruha. — OcleKe si to lepo vesehv isro, ki je dosesla lani na Dunaju Mosalea uspeh. Novo pohištvo izsotovlfa tvrdka Stanko Grčar. Pil predstavi odda.ki priznana radio - tvrdka Tranc Bar krasne komade. Vstopnice so v trso\ini s. MAoda Karničnika u a Starem trgu. Se/ exmca KOLEDAR. Danes; Fetck, 21. tebrudrja 19J0, katoličani; Eleonora, pravoslavni: 8. februarja. Sava IL DASAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Recitacijski večer pesnika Theodorja Daublerja. Opera: Bohom r. Kino Matica: Na razpotju strasti. Kino Ideal: Madame Colibri. Kino ljubljanski dvor: V skalovju ii» večnem ledu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kuralt, Gosposvetska cesta. Sušnik, Marijin trg. — Prijateljski sestanek zdravnikov, ki se pripeljejo za nedeljsko skupščino zbornice že v soboto v LJubljano in kolegov Ljubljančanov, bo v soboto ob 8. zvečer v posebni sobi hotela »Slon«. Občni zbor naših ribičev Snoči se jo vršil v Unkrau občni zbor Slov. ribarskega društva, Po tajniškem poročilu, ki jo bi-lo odobreno, je poročal g. predsednik dr. M u n d a o osnutku novega ribarskega zakona. O tem poročilu se je vnela dolgotrajna debata, v kateri je R- Pustoslcmšek prrečdlal tri ztuičilna pisma, ki se tičejo Gafietovega ribolova v Lubljanici. Na predlog preglednika g. Tuječa je bil odboru dan absolutorij. Pri volitvah jc bil izvoljen za predsednika ravnatelj Rasto Pustoslemšck s 44) proti 14 glasovom, za podpredsednika inž. Ciril Dimnik, za odbornike gg. Fran Tavčar, g. Rak, dr. R e k a r, Iv. M a-1 e o i e k, baron Lazarini in višji nadzornik drž. železnice Alojz šnlgaj. Občni zbor skleni: *Skrvensko ribarsko društvo* se naj obrne na bansko upravo s pročnjo, da nastavi za ribarskega izvedenca osebo, ki je za ta posel teoretično in praktično usposobljena. Ker se je v ribarstvu specijaliziraj g. inž. Iv. Jelačin na visoki šoli v Varšavi in praktično na Danskem in una tudi vse potrebne izpite, jc inž. Jelačin edin t, ki prihaja za to mesto v poštev. Zato predlaga »Slov. ribarsko društvo* g. inž. Jelačina za ribarskega iz\*edQnca pri kr. bL-iski upravi. »Slovensko ribarsko društvo se obenem obrni na g. ministra za poljedelstvo in vode s prošnjo, naj pokliče g. inž. Jelačina v odbor za novi ribarski zakon kot delegata ^oVov. ribarskega društva«, ker jc on edini teoretično in praktično usposobljen stroko\-nf.ik v ribarstvu v Dravski bano\'ini. Vreme v dravski banovini Ljubljana« 22. februarja. V dra\sk: h... novini ic danes sp-losno obJačno in le tu in tam je iasno. Po Notranjskem, zlasti na Blokah, dalje po kočevskem in čabranskem okraja razsaja burja ter so nastali veliki snežni zameti. Po čabranskib in mini-§kih gozdovih Jc zapadlo nad 1 meter novega snega. Temperatura Jc bila med n do — 6 C. Na-jflw*jSi mraz je danes na Notranjskem, Jutranja poročila so zabeležila naslednje vremensko stanje: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica — 1 C, oblačno; Kranjska gora — 3 C. jasno, snega v ravnini 00 cm; Jesenice — 3 C, oblačno, snesa v ravnina 5 cm; Tržič 0 C, oblačno; Kamnik — 1 C. oblačno, in Liub-1'tana — 1 C, oblačno. Štajersko- CeUe 0 C. oblačno: Maribor — 2 C, oblačno; Dravograd — 4 C, oblačno; Ljutomer — 2 C, oblačno. — Prefcrmirje: Kotoriba — 1 C, lepo. Dolenjsko: Brežice — 4 C. oblačno; St. Janž na Dolenjskem — 1 C, oblačno; Novo mesto 0 C, oblačno, in Kočevje — l C, oblačno, snega 30 cm. Notranjsko: Rakek — 6 C, oh-lačno. Močna burja, snega 20 cm. V gozdu. — 2ivljen)e ali denar! — Tu hnate vse, toda čemu ta krik? Če ima kdo pravico kričati, jo imam menda v prvi vrsti jaz. Dnevne vesti — Jubilej akademskega društva. >Jago-tlarijec ▼ Rriin. V avli visoke termično, šole v Brnu se je vršila v sredo dopoldne proslava 20 letnice a'kademakega društva >Jugoslavija«. Proslave 90 se udeležili aas poslanik v Pragi dr. Angjelinović, naš konzul v Brnu Visković, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, sol, društev, dijaštva itd. Številne gJ**te je pozdravil predsednik »Jugoslavije c g. Domieelj, nakar je prevzel ćaćino predsedstvo poslanik dr. Angjflinović, ki je v svojem govoru naglašal pomen akn-rnik obširno poročal o delovanju druživa od ustanovitve do jubHejoega dne. V Imenu profesorskega zbora reške tehnika je čestital društvu roktor Ing. Pi-aek, v imenu eeSkoalovašfco - jugoslovanske Lige prof. ing- Hlavinka. v imenu ?ne^ta Brn3 pa ravnatelj Jan i k. f-osiitkam so ?e pridružili po svojem zastopniku Ljubomiru IHću tudi bolgarski študonfci. Slnvnoslno zborovanje, s katerega sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju Aleksandru in pre-zidentu Magarykn, je zaključil predsedajo-01 poslanik dr. Angjelinović G kratfkim govorom, v katerem se jc zahvalil vsem, ki ©o društvo podpirali in želel društvu tudi v bodoče čim več uapebov. Zvečer *e je vršni v Besednem domu kone*«rt e plesom. — Imenovanja v upravni službi. Za komisarja železniške m obmejne poHcije v Mariboru je imenovan pomožni tajnik policijske uprave v Sarajevu Jakša Stanič, za pomožnega tajnika kr. banske uprave dravske banovine pa policijski komisar železniške in obmejne policije na Rakeku Slavko Braničar. — Iz državne sluibe. Premeščeni so knjigovodja dravske finančna direkcije v Ljubljani VValter Samide v oddelek državnih dolgov In državnega kredita v Beograd, konceptni pripravnik dravske finančna direkcije Egon Bayer k drinski finančni di-reficciji pri finančnem inspektoratu v Tuzli, davkarja Ludvik Avšie iz Goronjoga Grada v Prevalje, Viktor Koritnik od davčne uprave Ljubljana — okolica k davčni upravi Ljubljana — mesho in pomožna davkarja Rudolf Brunslelner iz Dolnje Lendave v Kočevje t^r Jakob Kose}j iz Litije v skorjo Loko — Iz sodne službe. Namesto dr. Kri-vtne, kt je bfl premeščen k pravosodnemu rn^ristrstvu v Beograd, ve imenovan za pmskovamegra sodn&a pri Ijubljoiisikem dežeinem sodišču sodnpk g. Anton R a d e i tz Šoštanja. Vodstvo ITI. civilnega oddelka pri ljubljanskem okrajnem sodišču .'e poverjeno dr. Vladi R u p n i k u, doslej sodr mlcii okrožnega sodššča v Celju. — Razpisana zdravniška sluiba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Skoplju razpisuje natečaj za glavnega zdravnika. Prošnjo Jo treba vložiti do 1. aprila. — Ka novo ustanovljeni in ukinjeni carinski oddelki. Finančni milster je odredil, da se otvorijo cs*rinski oddleka v vasi Gornji Vižangi kot oddelek carinarnice Dravograd — Meža. v vasi Svečina kot oddelek carinarnice v Mariboru in v vasi S rdi r i kot odd. carin, v Gornji Rodgoni. Z isto odredbo so ukinjeni carinski oddelek v Marenbergu carinarnice v Dravogradu — Meža, carinski oddelek v Placu glavne carinarnice v Mariboru in carinski oddelek v Rogaševeih carinarnice v Gornji Radgoni. — Kongres študentov Male antante. Kakor smo že poročali, se bo vrši! od 21 februarja do 1. marca v Pragi prvi redni kongres študentov Male antante. Predsednik delegacije iz Jugoslavije bo predsednik akademskega kluba »Pobratimstvo« Rade kvkovič. Iz Beograda se udeletži kongresa 9 delegatov, iz Zagreba 6, iz Ljubljane 5, iz Skoplja in Subotice po eden. Poteg oficijelnih delegatov odpotuje v Prago še 400 slušateljev naših univerz. Beogradski vseučiliški profesor dr. Miodrag Ibrovac bo predaval med kongresom o kulturnih razmerah v Jugoslaviji. Na kongresu bo aktivno sodeloval tudi naš praški poslanik dr. Angjelinović. Kongres bo velikega pomena, ker se prvič sestanejo zastopniki študentovskih organizacij treh zavezniških držav. — Raastava planinskih fotografij t Zagreba. S pomladanskim zagrebškim velesajmom bo združena velika mednar>dna fotograffeika in domača foto-amaterska razprava. V okviru te razstave priredi fotosek-ciia Hrva-lskoga planinskega društva v Zagrebu razstavo planinskih fotografij ob sodelovanju fotoamaterrjev, članov vseh planinskih društev v na^i državi. Namen razstave jo propaganda umetniškega fotografiranja naravnih motivov in revija fotografij nagih lepih gorskib krajev. Razstavijo »e lahko slike planin, planinskih naselbin in pastirskih koč, mest in krajev, ki so važni kot izhodišče za ture, j^ier, motivjv etnografije flore in favne naših planin ter »ploh vsi zanimivi in značilni raofcvi naših planinskih krajev. Ranstavdjo lahko vsi fotoamater ji, Mani planinskih društev. Fotografije treba poslati do 20. marca fotos^k-eiji Hrvatskega planinskega druStva v Zagrebu, Dolac I. Najboljša dela bodo nagra-j'ena. Podrobnejše informacije o udeležbi na razastavi daje SPD v Ljubljani. Ker prispe na zobgTdb&ci velcscjem mnogo tujcev, >e ▼ interesu propagande za nač> tujski promet, posebno pa za našo hiristiko, da razstavijo svoja najboljša deta vsi fotoama-terji. — Bnoja*na pisma T poštnem prometu. Na pritožbo gospodarskih krogov zaradi odprav^ brzojavnih pisem je ministrstva javnih del odredilo, da se v tuzemskem poštnem prometu brzojavna pisma ne morejo ponovni) uvesti. V mednarodnem postnem prometu so pa dovoljena brzojavna pisma in sicer med Jugoslavijo z ene ter Avstrijo, Madžarsko. Češkoslovaško in Nemčijo z druge strani. — Skupščina geometrov. Redna letni fAoipščina geometra kraljevino Jugoslavije bo 23. marca v Skoplju. — Tečaj glovensetne v Pragi. Na Karlovi univerzi v Pragi se vrši tudi letos tečaj slovenščine. Poučuje lektor Josip Skrbinšek. _ Sleparji, ki se izdajajo za porerjeni- ke Privileg. agrarne banke, potujejo po državi naokrog, doslej zlasti po Vojvodini in Bosni, ter ponujaj d ljudem, da jim bodo preskrbeli pri banki ugodna posojila. Za svoje obljubljeno »posredovanje< se dajo seveda od ljudi dobro plačevati, potem pa za vednj izginejo. Svarimo javnost pred takimi sleparji poudarjajoč, da Privilegirana agrarna banka sploh ne zaposluje poverjenikov, ki bi imeli pravico nabirati prošnje za posojila. Če bi se kje tak slepar pojavil, ga je treba takoj ovaditi odnosna opozoriti nanj orožnike. — Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani je amda svoj III. redni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. jn se je istega udeležilo lepo število članstva posebno z dežele, medtem ko so brH Hufofljansflcl člani prav slafoo zastopani, kar kaže, da se slednji manj zajrfcna.io za delovanje organazaoitje. Občni ztoor se je vršfl v >Zveza-« v Delavski abornrci, kjer je organizacfja včlanjena v s vrtio uspešnejšega delovanja isi je istega vodil predsednik tov. V a r š e k. Po izčrpnem poročilu odbora, ki je v gđa vnem poročal o delovanju organizacije v nr<«mdera letu in sicer o ekskurziji, Id jo je priredila >OP-EST< v Gradec, Bona^tz in Eisenerz, nadalje o manfši ekskurzifi v Slovenji i, o posredovanju služb, namestitvi absolventov delm-odskati šol, strokovnem časopasju ki o odsedeth »OPEST«. Nadalje se je s toplimi besedami spomnil tudi tragfčno preminulega tov. Rajka Samse, ki ie bil prvi vodja in ustanovitelj odseka «OPEST< v Kamniku. Po poroćtKli ostalih {trnkcajonarjev odbora, sestavljeni toono in vestno, je biC podeljen odboru absulutoffjj ter je bil izvoljen z malimi izpremembami starj odbor s predsednikom An t. Varškom na čelu. Pri raCTCterostih ie bil sprejet pravilnik: o lastnem podpornem fondu za članstvo i-n pravilnik o vodstvu krajevnih plačilnih odsekov, nakar je bil po živahni debati o letošnS ekskurziji, ki se bo vršila v inozemstvo, m o podrobnem delu, ki ga naj vrši organdzacda letošnje leto, zaklvu-črl dobro uspeli občni zbor. Absolventi de-IovodsfcTh in m&r. enakih šoj se opozaria->o, da je naslov organizacije M3.PEST« Ljubljana, Lepi pot St. IZ. kamor se naj obračajo v vseh zadevah in prijavan na orga-nuzaoijo. kagti čim jač^a bo organizacija, tem večji bo uspeh feu FaTreil ie ?5. januaria preminula Roza Blagjč. — Družba sv. Cirila ir. Metoda 000-zaroa svoje podružnice, da otoipre* sk!i~ če^o ofočni zbor ter potem naznanijo vodstvu odbor. 127-n _ Strašen zločin iz ljubosumno sli. V s*$u Zorani pri Nafiicah v Slarvoniji jj» bil te dni izvršen strašen zločin. Zidar Josip KraJfik se že del j časa ni razumel z občinskim pisarjem Franom Vlađfcom, ki je zalezoval njegovo ž?no. Te dni sta Kraljik in zadrta popivala v gostilni. Nenadoma je Kraljik vpraJal vidika: >Povej mi, zakaj si davi, ko bila moja žena sama doma, trkal pri nas na okno?c Presenečen je Vladika odgovoril, da Se mu najbrž blede, Češ, da je bil ves dan v gostilni m da se tudi ta korak ni premaknil. Kraljik je molčal in odS&l mirno iz gostilne. Kmahi se je pa vrnil v dražbo žeo^ in svojega brata. Sto. pil jo k VladiBsiu in ga vpraSad: »Ali si trkal afi nisi?< Vladika je zopet odgovoril, oa ni. Tedaj je zavpite Kralji/kova žena: >La-fcs, lopov. Sama sem te videla!« Takoj nato je Kraljik potegnil samokres rz žepa in pe*kra* usHreril rn\ Vtedika, Iri »e je ze po pnem strelu zgrudil. Ko je videl Kraljic kri, je zače! davja4i. Streljal je kakpr bla-aen na vee strani in ustrelil mladenko Ano Pal v glavo. Tudi ta je bila takoj mrtva. Nato je fckoeil zJočinec k že mrtvemu Vladiki m ga začel obdelovati z nožem in se-kirom. Nasilneža so ostali gostje le ■ težavo ukrotili. Izročili so ga orožnikom, ki so ga prepeljali ▼ zapor. — Zeta umorila Uščo. V Smederevski Palanki ic bil te dni izvržen straSen zločin. Posestnika Radisavljevir* in Cosič, ki stn ei bila svaka, sta ?e damendla, da ubijeta svojo tsšoo, eoietno Persido Radisavljović. Rs-disavljević je vdrl v njeno stanovanje in jo večkrat zabodel, potem ji je pa ^erinski zločinec tudi odeekal gtevo. Po zlofinn je mimo od3el na svatbo, kjer je bil tadi 6»ić. kateremu je vb^. prfznaL Dragi dan je od-5el Ra ie ocmerial. V obtipu si je deflde končalo življenje. — Po neprevidnosti ustreBl prijatelja. Pred novosadskim sxxfi3oem se je te dni zagovarjaj 2&&tn[ delavec Jovan SJančić Sz Bosanskega Gradfcta, ki ije lani v oktobru na pristavi Ivkov ustrelil dninarja Jovana Rsaka. Kroda jc zadda nesrečneža v jtrfott in azstojT^a na prsfr. Pasaflc je izikrvavd. Obtožnica je navajal*, da gre za premišljen umor, toda vec gjric je izpovedalo, da gre za nesreetio nafc4Jtfč3e m za napre\,*idriost. To je sodSče upoštevalo in obsodilo Ppsafca na dve feti ježe. — Tihotapstvo tobaka v Starem Sive«. V Starem Srvco so prKt orožniki na sled velikemu rifcotafjerrvn tobaka. rVfte*! so posestnika Štefeoa Breaojaka. v kateresea riši so naSli 14 stotov tobalm v \Tednosti 50.000 Din. Tobak so z^enfti, moža P*. teroč?li fmaneni oMasti. SIC UJRUA V UHMAM ZIMSKO KOPALIŠČE orrorfeno od 10—16 ki 1S--M ob »obodi od 1<—29 ob Bedejab ves dan LEP PLAVALNI BAZEN, PRHE. Topit voda ■ zrak Ctool Din 7, oectanl Din 10.— Iz Lfubijane —^ Odveteik dr. Josip Jerič umrl. V L eoTESču jc davi po kraeši bolezni umrl dr. Josip Jerič, odvetnik in občlaiski svetovalec v LJufrbaaL Pofcomi se je po prevratu pofctično udešstvovai v bivša SLS ter je M na njeni Usti izvoJLiem oktobra 1927 v obSaiski svert, lajer ie ostal do svoje smrti. Rojen je bffl 23. decetnbra 1881 v St. V5du pri Stični na DorenjA-eim. Po g*pn-nazij^lkm šradfjab se je posvetil pravniškemu študShi ter se ie naposled od4o6S za odvetniška pokKc. Leta 1919 je otvora" odvetniško pisarno. Februarja leta 1920 se je poročil z go. rlcJeno, toieno Palior, rodom jz Renč pri Gorioi. Pred letj si je ustanovil domače ognjišče na Maršu, Qro-aarjeva ulj ca. Pokojni je že dalj časa bolehal na težki notranji bolezni ter $e pred tednom iskal zdravnice pomoč v Leona-SBn. Zapušča ti i nenre&krlbljene deiake: Bo-žota, Smiljarta iti Josft>a. Blcig mu spomki! Tefk'o prizadeti rod$Mii iskTeno sožaJje! —lj Visoko priznanje proti Jankovimi. V nedeljo se bo vršila v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišića skromna svečanost Proti Dimitriju Jankoviću izroči predsednik organizacije nislkih oficirjec v Izubijani general 2oltenko blagopiovljeno listi na (gramotD), e katrro izreka mitropolit Antouij proti Jankoviću iskreno zahvalo, da že 10 let brezplačno opravlja vse cerkvene p^sle za ;-uske emigrrnte v Ljubljani. Mitropolit Antonije je poslal proti Jamikovi£i] gramoto na pro?njo predsednika organizacije ruskih oficirjev v Ljubljani generala Zoltenka. —ilj Zimsko kopalBče SK Itirne v Ljubljani >e c-tvorjeno dnevno od 10. do 16. m od 18. do 20., v sobotafe cd 16. do on nedeJijati pa ves dam. Kopalcem je na raz-pofrar9o len baz-en in prbe s k>pV) vodo. Čia-ni khiba plačajo Om 7. nečlan«! pa Dtn 10 vstonmne. Kopalni prostori so prj>etno o-srreri in nndijo kopa4cem vso udobnost. — ti Nape?Sava mestnega električnega toka. Posebna komisija !J>i*tjanske mewr ne ofctč%ie ie zadnji čas preJgfedaJa teren cd Je Sce do DkDrrržaK koder naj bi se napela! eleftrtrfonti to. Podvizajte se v soboto 22. februarja na šentjakobski gtedarrSV oder. kjer se opri-zori ig^rjrtia veseroagra >Revna kot cerkvena m«« z &Sč. Baranovo v aasfovoi vlo^. Po-lec me sodeiagejo se Plreeva ter as:. Koša*: Miran, Lavrič. .%toser, Paatorčžč in drugi — Uprava si ie omislila za to ve-scfotoa nove zastore m pobfsrvo, fc jra ie radelala tvrdka Stanko O r č a r. — Med odmorom bo oddajat!a naša renomirana tvrdka Fran Bar reproducirano ja^asho. Predprodaia vstopnic v tr^vfot KarTifetik. S*tar; trs: IS. Prva repriza v Tredebo 23. februarja. —rj Dr ur« programa« točko twkrene*a konrertm železniškega drnStva »Sloge« tvori slavnostna melodija za godalni orkestrr in OTffle, katero je napisal skladatelj Wal-ford Dawifs. Skladbo izvaja na or^lah kapelnik Veffat, v jjodalneni orkestru pa sodelujejo Člani orkestralnega drnslva G1j»»-bene Matice, dalje člani opornega orkestra in člani društvenega Sloginega orfcesrra ▼ Ljubljani. Koncert ki obsega pole*r tepa Še Malbn*rove sbke iz Svete defcle in S:int-lovo starom love nwb o slavnostno mašo, ot>e skladbi sta pisani za mešani abor, soli. t*r-kester in orgle, dirigira druStveoi diriir^nt g. H^ri Svetel. Predprvmjji v^orpnir ▼ Matični knjigarn i. —lj MaSkerftda, Ijpbljaneke^a Sokola BHo je pred šcMimi desetletji, ko se je v našem mestu vse kretalo in kctafilo po nemškem vzorcu. Imeniten je bil nem Sic i jezik. Kdor je hoteS verjati za izobraženega, je moral govoriti in misliti oamo iciafta Nemščina v lolab, nemščine na eesti, nemščina v srcih. LJublpneki Sokol je botel na-pravfri tema konet. Predvsem Ljubljana je slovenska last Tefiao je bilo to delo slast! pred desetletji. Žilavost in doslednost sta zmagali. Slovenski fivelj naj ne v vsakem oziru osemosvofi. Napravimo tudi vi oje prireditve! Ljubljanski Sokol je bilo prvo druSvo na slovenskih tleh, ki je priredilo slovensko, ?okoWko maSkerado. Po njem «0 to prev«ie we druge nage organizacije, in danes ee spostljiro umaknejo wci ter prepuste postni torek oeetu slovenskih maSke-raki alpinist Z. Ko-r a n e k, ki je obenem tud: avtor teza le-pec:a f-vlmskc^a dela. Za iAu \!ada med občinstvom veliko zanimanje. \'stoPni*e se dobe pri Masami kina -Dvor«. Ker ?e d-i'mes zadm-ikTat. ko se predvaja ta Hm, naj ?a :»iljCe ne zamodi ogledati. —1] Primorski večer. Krajevna orsra-ni-zaciia iugoslovensikm errrijcrantov in KM pr":uors:.kh Slovencev pd'red+ta marca rf> 20. v dvoTani hotela »Uvolii« prnnoTski \ ećer s petjem, šaljivo pošto in pte-som. Vstop prost. Pridite, Primorci, da ctyđr-ino spomine na mimjie Čase, pr*\!"'" i>rr-dn prebRjcrno s kuna j pa- Ml ur. — Prireditveni odbor. I lj— Črno - beta redu t a 1. narca \ l nj- onu. Rekiamacrjrfta skržba za vabila in vse druge informacije vsak dan razen ned-e^je v damski s-nba kavarne Emona od 17. do 1°. ure. lstot3»m se rezervira«»o balkon.vkj sedeži. 130fi —lj Otr4fsk« maskaradn Atene bo v nedeljo popoldne v kazini. L/'giHmjtoijo pisarna Atene, Dunajska c. 1 a'V. Iz Celja c— Olepševalno društvo v (ei.»«j prtreA tud; letos na pustni torek zvečer svojo tra-dicijonalno veliko ma^varado t obeb dve-raaiali Celjskega doma. Po veeb pri praven 6ide\- bo ta prire*trtev ena na ie v Celju »opet ves dan snežilo. Novi snee ini:i ludi za celjelci živilHki trg pomembne rKvl^dic*1, zlasti kar »e tiče »elenjavo. Har-mb wtlat v Fredo s>lcorr> ni bilo mogoč* d<»-biii, ker so zwwmj" moral neprestano jesti samo jetra?... Obešenec vst Ie zgodovine angleških krvnikov — Mnogi so bili zločinci in nekateri so morali celo na vešala Mnogi ljudje se čudijo, da krvniki niso v častelh tako, kakor vsak drugi stan, čeprav tudi oni opravljajo važen posel v službi pravice. Zakaj veljajo krvniki za izmečke človeške družbe m zakaj so tako razkričani, da se jih mno-£i celo boje? Ce bi hoteli odgovoriti na to vprašanje, bi morali poz-nati zgodovino krvnikov. Skoro po vsem svetu so bili in so krvniki večinoma ljudje z burno preteklostjo. Mnogi so presedeli po več let v ječi, a nekateri so bili celo obešeni in so tako sami spoznali, kako prijetno je stopiti pod vešala. Angleški krvnik Derrick, priljubljeni dvorjan kraljice Elizabete, je usmrtil svojega dobrotnika grofa Essexa. Grof mu je bil rešil v Franciji življenje, toda ko se mu je približala zadnja ura, ga je Derrick brez obotavljanja cbesdl, da je ustregel kaprici kraljice Elizabete. Drugi angleški krvnik Richard Bran-don se je pripravljal na svoj poklic že . v otroških letih s tem, da je odsekal mnogim mačkam in psom glave. On je bdi krvnik za časa kralja Karla II. Ob tem času je 'bil krvniški poklic zelo dober. Plača je bila sicer neznatna, toda krvnik je dobival posebno nagrado od vsakega obešenca in s tem so mu bili zasjgurani redni dohodki. Krvnik je dobival tudi vso obleko obešencev, obenem so mu pa plačevali zdravniki visoko nagrado za trupla, katera so rabili za anatomične študije. Krvnik John Priče, ki je obešal ljudi pred 200 leti, je bil kljub lepim dohodkom vedno zadolžen. Upnikov se je izogibal na ta način, da se je neprestano selil iz kraja v kraj tako, da ga niso mogli nikoli najti. Končno ga je dal neki trgovec aretirati, ker mu je bil dolžan 7 šilingov. Vtaknili so ga v ječ*, od -koder je pa pobegnil. Pozneje je umoril neko starko in prijel je sam na vešala. Njegov naslednik je bil VVilliam Mar-vell. po poklicu kovač, ki se je proslavil s tem, da je bil aretiran, ko je vlekel na morišče tri obsojence. Vse tri bi bHi morali istega dine dbesdti, toda v Angliji ni bilo pri rokah drugega krvnika. Sodnik ga je začel iskati med zbranimi radovedneži in javil se je neki zidar. Množica je pa protestirala proti izvršitvi smrtnih obsodb, ker ni 'bilo poklicnega krvnika. Navalila je na do- tičnega zidarja in malo je manjkalo, da ga razjarjeni radovedneži niso ubiii do smrti. Zaman je iskal sodnik dragega dobrovoljca, zaman je obetal visoko nagrado dotičoiemu, ka bi obsojence obesil. Množica je godrnjala in nihče se ni hotel javiti. Slednjič so morali obsojence odvesti nazaj v ječo m množica je triurnfirala. Smrtna kazen jim je bila zamenjana v dosmrtno ječo. Krvnik Marveft je bil pozneje zaradi ponovne tatvine in umora tudi obsojen na dosmrtno ječo. Marvellov naslednik je bil Jack Sheppard, čisto navaden zločinec, ki se je odlikoval s tem, da je opetovano pobegnil iz ječe. Nobena železna mreža ni bila dovolj močna, da bi ga zadržala. Sheppardu je sledil v krvniškem poklicu Jonathan Wi*d, ki je bil sam zločinec prve vrste. Imel je celo armado pajdašev, ki so kradli in ubijali, plen pa prinašali večinoma Wiidu. Poglavar je ravnal z njdmi kot s sužnji. Ce so ga ubogali, je bjlo vse v -redu, Wild je vedno našel dovolj prič, ki so prisegle, da so tolovaji nedolžni, če so prišli pred sodišče. Če se mu je pa kateri uprl, ga je sam ovadil in zbral proti njemu toliko dokazov, da ga je spravil na» vešala. Slednjič so Wilda razkrinkali in obesili. Razjarjena množica ga je med potjo na morišče ves čas obmetavala s kamenjem. John Thrift je bil krvnik v Angliji pred 150 leti. Mož je bil zelo nervozen in krvnički poklic ni bil zanj. Največji škandal je nastal, ko je nekoč obesil Thomasa Revnoldsa in po pravilih prereza! vrv. Lahko si pa mislimo presenečenje sodnikov in radovednežev, ko so krvnikovi pomočniki že zabijali krsto, pa je naenkrat pokrov od-letel in obešenec je vstal iz nje živ in zdrav. Thrift ga je hotel ponovno obesiti, toda razjarjena množica je planila nanj in malo je manjkalo, da ga ni ubila. Krvniki v onih časih so večkrat tvegali svoje glave. Nekateri so bili na svoj poklic zelo ponosni. Med temi je bil posebno VVilliam Bruskill, ki je obesil nekoč po vrsti sedem obsojencev in ko je ležalo vseh sedem trupel pod podijem, je stopil na krai podija in se priklonil množici kot odličen igralec, čakajoč, da mu začno ploskati. Duševna Mnogi dvojčki enako mislijo in govore — Zanimvi primer štirih de- klet-d vojčic Za dvojčke so se učenjaki že od nekdaj zanimali. Zadnje čase so strokovnjaki ugotovili glede dvojčkov nove zanimivosti. Gre v prvi vrsti za neko čudno duševno zvezo med dvojčki, ki sega večkrat tako daleč, da lahko en dvojček točno pove, kaj drogi ob določenem času deta. V nekaterih primerih se je posrečilo dobiti od dvojčkov enake odgovore, čeprav sta bila daleč druz od drugega, ko so ju spraševali. Učenjaki pravijo, da te posebnosti niso nič nadnaravnega, kajti poskusi so pokazali, da so si dvojčki duševno, fizično in čustveno tako podobni, da imajo enake nazore in navadno tudi enake misli. Zanimiv primer duševne zveze med dvojčki sta John in VViftmr Stite. Vzgajali so ju skupno, v isti hiši sta bivala 30 let in slučajno sta se poročila tudi z dvojčicama. Podobnost med obema dečkoma je bila tako velika, da ju celo sorodniki niso razločevali. Z njima so delali učenjaki razne poskuse. Na različna vprašanja sta odgovarjala enako, čeprav nista vedela drug za drugega odnosno za vprašanja, na katera naj bi odgovoril drugi. Še bolj čudno je bilo, da sta odgovarjala skoro z istimi besedami. Poskuse so delali več let in izkazalo se je, da sta se oba enako razvijala. Njuni prijatelji in znanci so str- meli,, ko sta se v družbi oba istočasno iti enako smejala, delala enake kretnje in rabila iste izraze. Baje sta si bila tako podobna, da ju celo ženi nista razločevali. Kritična preizkušnja čudovite simpatije med tema dvojčkoma je bila. ko je John kot 52-Ietni mož zbolel in so ga prepeljali v bolnico. VVilbur se ni ganil od njegove bolniške postelje in kmalu je baje začutil na sebi simptome Johnove bolezni. Nekega večera se je Johnova bolezen obrnila na bolje tako, da se ni bilo več bati, da bi umrl. VVilbur se je vrnil domov. Nekaj minut po prihodu se je pa nenadoma prijel za glavo in zakričal: »John je mrtev«. In res, v istem trenutku je John v bolnici I umrl. Slično miselno sorodstvo so opazovali na arabskih deklicah-dvojčicah Lindi in Mariji Loredo. Praznoverno arabsko ljudstvo je mislilo, da sta deklici obdarjeni s taj.no močjo tako, da lahko citata svoje misli. Linda je točno vedela, kaj Marija ob gotovem času dela in nasprotno. Zelo zanimive poskuse so delali tudi z dvojčicami Gale. Genealogi so jih študirali s posebnim zanimanjem, kajti v eni rodbini sta bila dva para dvojčic, torej štiri deklice, katere so se rodi'le zakoncema Gilmar-tin. Ko so deklice dorasle, so se odlo- čile za eno karijero. Georgia in Gloria sta se posvetili plesu in isto sta storili tudi njuni sestri Doris in Doroty. Vse štiri so nastopale pod psevdonimom Gale. Plesni mojstri so občudovali njihov napredek in trdili so, da še niso videli skupine, ki bi v plesu tako krasno harmonirala. Plesr.i učitelji so kmalu opazili Čudne lastnosti, katere so se zdele dekletom same ob sebi umevne. Ce je prišla Georgia prepozno k skušnji, je začela brez oklevanja delati med plesom korake, katerih se je naučila Gloria v njeni odsotnosti. Isto se jej dogajalo med Doroty in Doris. Dekleti sta vedeli že vnaprej, Česa sta se sestri v njuni odsotnosti naučili. Plesni učitelji so ugotovili, da je ta notranja zveza najmočnejša med dekletoma iz enega para, pa tudi med obema paroma je vladala ta čudna notranja harmonija. V Los Angelesu sta se nedavno poročili dve mladenki-dvojčici s fantoma-dvoičkoma. Točno čez tri mesece sta se obe ženi ločili. Dvojčka ki sta pose-čala šolo v \Vindsoru, sta delala enake pravopisne napake in v šolskih spričevalih sta imela vedno enake rede. Mnogo poskusov z dvojčki je napravil profesor H Johnes, ki je ustanovil na univerzi v Kaliforniji poseben laboratorij za dvojčke. Konstruira! je aparat za točno merjenje miselnih in fizičnih funkcij dvojčkov. Letalska nesreča V sredo dopoldne sia se dvignila na letališču v Nitri na Slovaškem pi* lotmarčdaik Kraus in pcročnik*opazo* valeč Sokoiovski z vojaškim aeropla* noiTi in odletela proti severu, od ko* der sta se čez dobre pol ure vračala. Aeroplan se je naglo spuščal in letel nad mestom, hoteč se spustiti na vo* jaškem letališču. Nenadoma je pa pa* del, zadel ob telefonsko žico in se prevrnil. Letalo se je popolnoma raz* bilo in poročnik Sokoiovski je obležal mrtev. Pilot Kraus je bil pripet z jer* menom in je zadebil težke rane na glavi. Vzrok nesreče še ni znan. Po eni verziji se je pokvaril motor, ker se je aeroplan prehitro spuščal, po drugi je pa prišel v redek zrak in padel. Naj* brž bo pravi vzrok redek zrak, ker so tudi Jrugi piloti pravili, da so zašli zadnje dni opetovano v plasti zelo redkega zraka tako, da je bila velika nevarnost, da strmoglavijo z aeropla* ni na tla. Smrtma obsodba v Faragi Pred praško poroto se je odigralo v sredo zadnje dejanje pretresljive tragedije treh mladih Čehov,umorje* mn na periferiji Pariza. Kot žrtve za* vratnega umora so padli v juniju 1927 pri vasi Louvres blizu Pariza VladU slav Klika, Oto Macharovski in Fran* tišek Miiller. O trojnem umoru, ki je razburil vso francosko in češko jav* nost smo svoj čas obširno poročali. Oblasti dolgo niso mogle izslediti mo* rilca, končno so ga pa le zalotile in si* cer v osebi 331etnega monterja Ru* dolfa Skalskega, ki je bil aretiran v Pragi skoro dve leti po umoru. Na policiji je Skalskv po daljšem obotavljanju priznal, da je Kliko, Ma* charovskega in Miillerja res ustrelil. Po umoru je pobegnil, pa se je kmalu vrnil in oropal svoje žrtve. Morilec je prišel pred praško poroto. Porotniki so morali odgovoriti na 46 vprašanj. Posvetovali so se skoro dve uri. Na vsa glavna vprašanja so odgovorili z 11 glasovi »da«. Potrdili so tudi vpra* sanje, da*li je obtoženec izvršil svoj zločin iz nizkotnih in sramotnih nagi* bov. Na podlagi krivdoreka je bil Skalskv obsojen na smrt. Morilec je sprejel smrtno kazen resignirano. Pri prehlalenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa 3 tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčlce. fo sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefovao voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz JOsefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. PRAVI odlična kakovost zen umetnost, zakon veda naiavo in domovino. Na Kitajskem s« ženijo in može zgodaj, zato je tam manj starih devic in starih samcev, kakor pri nas. Vidimo torej, da je zakonsko življenje na Kitajskem skoro idealna ustanova. Seveda pa tudi na Kitajskem niso vsi zakoni srečni, kajti tudi na Kitajskem se še ni posrečilo rešiti zagonetke obeh spolov in njunega razmerja. Gotovo so se pa Kitajci prrhHžali idealu, zlasti v svojem prepričanju, da je ljubezen umetnost, zakonska zveza pa veda. E KUUC » Zakonska zveza je Kitajcem začetek, nikoli pa ne vfSek afl konec ljubezni Vprašanje, kako ohraniti si moževo ljubezen, je na Kitajskem važen problem, kajti za Kitajce so pravil t srečnega zakona zelo pomembna. Kitajsko dekle se skuša naučiti koketiranja čim bolje, ker ga nujno potrebuje. S tem okrasi zakonsko življenje, a koketiranje ji jc tako prirojeno, da se njena mikavnost z njim samo poveča. Kitajska žena se ne zadovolji z zakonsko pogodbo. Ve namreč dobro, da moški v tem pogledu mnogo zahtevajo in da mora neprestano paziti, če noče doživeti v zakonu razočaranja. Kitajke se že od mladih nog uče, da se ne spodobi kazati čustev javno. Zato nobeno kitajsko dekle ne pokaže, da ie zaljubljeno. Na Kitajskem sta moški in žensKa ustvarila iz ljubezni vedo in se poglobila boli v lepoto ljuibezn'. nego moški in ženska kateregakoli drugega naroda. V naglem tempu modernega življenja je izgubila ljuibezen pri nas ne ie svoj čar in mikavnost, temveč tudi velik del svoje prave podlage ... potrpežljivosti, viteštva in nesebičnosti. Prava ljubezen je potrpežljiva in miroljubna, prava ljubezen vfcK vse, potrpi vse, prenese vse, veruje v vse in zaupa vsemu. Kitajec se odlikuje posebno v umetnosti zbližati se v ljubezni. Obzirnost, skromnost hi zmožnost prilagoditi se vsemu so najlepše čednosti Kitajcev, bi v njih je obenem tajna srečnega zakonskega življenja. Zakon je Kitajcu začetek, nikoli pa ne višek ali oek) konec ljubezni. Zakonska zveza ni privatna zadeva, niti zadeva dveh ljudi. Ce bi vsi narodi tako spoštovali zakon, kakor Kitajci, bi bil problem ločitve hitro rešen. Seveda se razdero tudi na Kitajskem nekateri zakoni, toda to se ne zgodi javno, kaj šele pred sodiščem. Zadostuje opazka v poročnih Kstinah. Pri nas si izbirajo fantje neveste sami, mnogi izbero slabo in posledica so pogoste ločitve. Na Kitajskem je zakonska zveza zadeva vse rodbdne in zakonsko žtvlienje se rnora prilagoditi zahtevam vse domačije. Domači mir je močan magnet, ki veže ne le vso rodbino, temveč privlači tudi veliko število sorodnikov, v kate rili je rodbinski čut močno razvit. Kitajec je vedno Širokogruden. To spada k njegovi vzgoji. Kar je njegovo, pripada tudi njegovi ženi, kar pa pripada žemi, je samo njena last. Denarno vprašanje sploh ne vpliva tako na možitve in ženitve, kakor pri nas. Mož prepusti vse svoji ženi, zanašajoč se na njeno sposobnost in uvidevnost v vseh vprašanjih skupnega gospodinjstva. Mater Kitajci zelo časte. V stari Kitajski je bil družabni položaj žene odvisen od njenih otrok, v prvi vrsti od sinov. Ta tradicija velja v splošnem še dandanes. Mati, ki hrta več sinov, velja za blagoslovljeno. Še zdaj kitajsko ljudstvo veruje, da prinaša že sama bližina take matere srečo vsaki ženi, hrepeneči po otrokih. Zato jo tudi vabijo v vse hiše. Kitajska mati se nikoili ne otresa skrbi za svojo deco. Čeprav je na Kitajskem dosti shižMadi, so dojilje zelo redke. Otroke uče že v zgodnji mladosti ljubiti Tudi otroci pišejo Al Jolsonu Zanimivo je, da so tudi otroci vzljubili slavnega pevca filma »Singing foolc — Al Jcfcona in da dobiva vsak dan od njih cele kopice pr;srčnih pisem. Al JoIbjo je prejel že na-J 80o0 orroSkih pisem, iz katerih vaje lopla ljubezen in priznanje velikemu umetniku, k^ je tako globoko prodrl tudi v otroško dušo. Da »poznamo, kaj vse se |* našim matom zdelo najboljše ia najbolj zanimivo, priob-čujemo eoo neštetih pisem malega krabko-hlačnika. Takole piše: »Dragi Al! Bil sem v A pok* Lujio-gledahs&u in vi-deJ sem Tvoj film »Singing fook. Povedati Ti moram, da sem se zelo smejal, a se bolj jokal. Zakaj si vendar dovoHl, da |a Sel Sonny Bo> v Pariz, ko m ga vendar imel tako rad? Tudi jaz ljubim Soonv boya in mi je zelo hudo, da je umrL Moj papa mi pravi, da me ne bo nikdar zapustil. Rokcl mi jo 5e, da boš Ti So pel in želel bi le, da bi se to kaj kmalu zgodilo. Te poadravlja in Ti žsli vso srečo John Bnrche, učenec II. razreda New. Tork, 82 Boolerstreet 772c. Taka in podobna pisma čita Al Mm z velikim zanimanjem ia ne parno po dnevi, temvčČ tudi ponoči. Iz hvaležnosti do svojih malih prijateljev potflje vsakemu avoji originalno fotografijo a podpisom in je zelo \esel, Če vidi, da ima njegov tajnik • takimi poSiljkatmi mnogo dela. Prav pogosto pripoveduje Al Jolsoii I velUkim zanosom: »Nikdar nisem misb'1, da bo moj film »Singing fook ugajal tndl na&rm malčkom, in srečen sem, da sem — pri njih naletel na toliko simpatij in razumevanja! G. A. Ostrige Gospod Petulant je odprl pismo, ga prečital pazljivo in zopet skrbno spravil v kuverto Potem je pogledal na uro in se spomnil, da mora takoj poklicati svojo ženo. — Gosta dobimo, — je dejal ženi. — Žorž pride za dva dni k nam. Pri* pravi za jutri zajca, katerega sem ustrelil v ponedeljek. Kaj če bi poslal še po ostrige, a? — Dobro bi bilo, toda koga? — je vprašala žena. — Melanie nima časa, če hoče za gosta vse pripraviti. — Emila pošljem po nje. Ne veš, kje je? — Takoj pogledam, — je dejala že« na in odšla. Emil je bil dvanajstletni deček, ka* terega je bil vzel gospod Petulant iz usmiljenja k sebi. Toda Emil je bil na* vihan in razposajen. Kadar je bilo tre* ba prijeti za kakšno delo, ga ni bilo nikjer. Ko so končno preiskali vso hi* šo in okolico, so našli Emila skritega na dvorišču, kjer se je baš pripravljal obiti do smrti izmučeno krastačo. — Emil, v pristanišče des Brochets se odpelješ, — je dejal gospod Petu* lant, — in izročiš tole pismo gospodu Tourteu. Seboj vzameš košarico in go* spod ti nalozi v njo ostrig- Veš. kaj je to? — Ne vem, — je odgovoril Emil. —- NiČ ne de, saj to ni važno. Pač pa moraš paziti, da jih v vlaku ne po* zabiš. Si razumel? — Da, gospod. Čez dobro uro so vedeli vsi paglav* ci, da se bo Emil peljal z vlakom, in spremili so Sa na kolodvor. Emil je bil praznično oblečen in imel je nov klo* buk, s katerim je mahal tovarišem dokler jih je videl, ko pa ni nikogar več videl, je potegnil iz žepa nedokaje* no cigareto in si jo s slastjo prižgal. Ta čas se je vlak bližal postaji Pi* rouette. Ko se je ustavil, je vzel Emil prazno košarico in odšel peš v prista* nišče. Tam je poiskal gospoda Tour* tea, mu izročil pismo in dobil od njega polno košnrico najlepših ostrig. Potem je šel na izprehod po pristanišču, od dolgega časa ie pljuval v vodo in me* tal v njo školikc. Mimogrede se je sklonil in pobral velikega morskega raka, katerega je spravil v žep s trd* nim namenom položiti ga zvečer Mela* niji v posteljo« Oziral se je, kod bi kre* nil na-zaj, ko je naenkrat zagledal vrt poln rož in sadja. Bil je vrt sodnika Matoisa, dobrega znanca gospoda Pe* tulanta. In že se je začul znan glas: — Kaj pa počenjaš tu, Emil? — Ostrige nesem domov, — je od* govoril Emil. — Ostrige? Kje jih pa imaš? Pokaži mi jih! — je dejal sodnik. — Tu v košarici, — je pokazal de* ček. — Bogme, te so pa res lepe, — je priznal sodnik in že pri misli na to de* likateso so se mu pocedile sline. Kar se je lokavo nasmehnil. — Emil, kaj si pa storil! Saj jih ne* seš tako, kakor si jih dobil. Pozabil si jih očistiti! — je vzkliknil na videz za* čud~no in pokazal dečku prvo ostrigo. — Pojdi z menoj, nomagal ti bom. — Tn že je porinil dečka skozi vratca v ograji na vrt. — Ta čas si natrgaj sadja, jaz pa očistim ostrige, je nada* Ijeval in presenečeni deček je bil zelo zadovoljen. Hitro je splezal na bližnje drevo. Ta čas je Matois spretno »čistil« ostrige in polagal prazne lupine nazaj v košarico. Potem je poklical Emila in mu naročil, naj gospoda in gospo Pe* tulant v njegovem imenu lepo po* zdravi Z lahkim srcem in težkimi žepi se je vrnil Emil k fetulantovim. Toda na* stala je babilonska zmešnjava, ko je gospod Petulant odprl košarico in na* šel v nji same prazme lupine. Dobro uro je moral spraševati Emila, predno je zvoded, da mu jo je zagodel prijatelj Matois. Takoj je sklenil osvetiti se mu. Sedel je k pisalni mizi in napisal sodniku Matoisu naslednic pismo: »Dragi prijatelj! Hvala Ti za trud, ki si ga imel s »čiščenjem« mojih ostrig. Na* ročil sem jih bil za svojega gosta, znanega zdravnika Georga Azedo, ki jih je hotel preiskati. Menda že veš, da se je pojavila zadnje čase zelo nevarna bolezen, katero dobi vsak, kdor je ostrige. Prosil sem torej dobrega znanca v Brochets, naj mi pošlje največje in obenem take, ki se mu zde najbolj sumi j i* j ve in človeškemu življenju najbolj | nevarne. Gospod Tourte mi je ra* devolje ustregel, kajti v lupinah, katere je prinesel Emil, je našel moj gost nebroj bacilov zavratne bolezni. Zato Te svarim, dragi pri* jatelj, bodi zelo previden in vrzi ostrige nekam, kjer ne pride do njih nobena žival. Bodi mi iskreno pozdravljen Tvoj H. Petulant. Drugi dan dopoldne je Matois na* vdušeno jedel ostrige in jih zalival i dobro kapljico. Zato. mu ni bilo nič kaj po volji, ko je nekdo potrkal. Po* gledal je na uro. Devet. To vendar ni ura posetov. Zelo nerad je stopil k vratom in odprl. K sreči je bilo samo pismo in povrh še od Petulanta. Ha, ha! Ta se mora jeziti! je pomisli! Ma* tois smeje in začel čitati pismo Toda že pri tretji vrstici se mu je začela roka močno tresti. V naslednjem hipu je postal mrtvaško bled, a ko je prečital prijateljevo pismo, se mu je že tem* nilo pred očmi. Srce mu je začelo moč* no utripati in dušil se je. Ko je pa pri* hitel zdravnik, je nesrečni Matois s pojemajočim glasom že delil svoje po* hištvo slugi in vrtnarju . . a 20 odstotne kronske bone kupuje v okviru svoje potrebe po dnevni ceni ali n pod 62% PUČKA STEDIONA, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Požurite se Št. 633^30. POZIV brezkonfesijonalnim in takim, ki ne pripadajo priznani veroizpovedi Po zakona z dne 9. aprila 1870. drž. zakona št. 51, morajo rojstne, poročne Ln smrtne matice onih, ki ne pripadajo nobeni priznani veroizpovesti (to so zlasti brezkonfesijonalci) voditi sreska poglavarstva, v občinah pa, kjer je občinski urad poverjen s političnim uradovanrem, ta urad (v Ljubljani torej magistrat — mestno načelstvo). Magistrat je pa zapazil, da starši brez konfesije le deloma naznanjajo sartikaj rojstvo svojih otrok, ki no pripadajo nobeni konfesiji oziroma nobeni priznani. Tudi se ne spominjamo, da bi nam bila že kdaj prijavljena za tu-uradno matico smrt osebe brez konfesije (oziroma nepriznane veroizpovedi). Navedeni zakon določa v § 4, da je vsak rojstni in smrtni primer tekom prvih 8 dni, ki slede dogodku, prijaviti. Glede rojstev je ta rok daudanes izpremenjen po čl. 24. zakona o osebnih imenih, ki pravi, da so roditelji dolžni porod svojega otroka prijaviti pristojnemu vodji matične knjige v 30 dneh po rojstvu. Za točno izpolnitev tega propisa so poleg roditeljev odgovorne tudi osebe, ki so pri porodu poklicno pomagale. Ob naznanitvi rojstva je naznaniti tudi ime, kj so ga roditelji otroku dali. Smrtno naznanilo ima v S dneh podati preživeči zakonski sodrug, če tega ni, pa najbližji svojci, in če tudi ti niso tukaj, tisti, v katerega stanovanju ali hiši je taka oseba umrla. Rojstne in smrtne primere takih oseb, če so umrle v porodnišnici, naj-denišnici, bolnišnici, kaznilnici, prisilni delavnici ali drugih zavodih, ima naznaniti predstojnik zavoda. § 6. navedenega zakona iz leta 1870 določa za opustitev prijave globo do 50 goldinarjev, kar odgovarja znesku do 500 Din, pri plačilni nezmožnosti pa zapor do 5 dni. Mestno načelstvo (magistrat) poziva vse one, ki so to svojo dolžnost morda zanemarili, da nam še nematrikulirane ljubljanske rojence brez konfesije ali nepriznane veroizpovesti z dokazili, kdaj so se rodili (izjava babice ali zdravnika, event. tudi drugih prič), pismeno prijavijo (kolek Din 5.—) najkasneje do konca marca 1930. Kdor bo prijavo donaknadil v tem roku. ne ho kaznovan. Starši ki so prijavo doslej opustili, škodujejo $ tem v prvi vrsti svojemu lastemu otroku, ki bo imel, čim bo moral v šolo, največje neprilike, ako ne bo moge! predložiti rojstnega lista. Se dosti hujše neprilike bo pa doživel, če je deček, tedaj, ko bo stopil v vojaško starost, ker bo smatran za begunca in občutno kaznovan po vojnem zakonu. In povsod v življenju mu bo pomanjkanje listine o rojstvu onemogočalo eksistenco. Pač pa bo magistrat zoper malomameže po tem roku postopal kazensko z vso strogostjo, tako radi neprijave rojstev, kakor tudi smrti. Pri tem bo višino kazni odmerjati glede na dolgost časa, odkar malomarnost teče. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 15. februarja 1030. APICIJSK1 STROJ najnovejše izdelave na zalogi pri tvrdki Hud. Sarama, Gjuhliona ŠBLENBURGOVA UL. 6 — Tet 29-80 OdgojUeljico otrok .Nemko, samo z do&r ml aprificv«*; spreimetn ta*oj za Beograd k dvema 4 in 1 leto starima oirokoira. Ponudbe s prepiši spričeval ia fotografijo poslati na naslov: Herz'. Beograd. Strah:nj Ci bili 3S. «15 Vajenca krepke za, poštenih starSev. v starosti lt—15 let. siVJlmcm v sla-^ičarsko obrt i I. aprilom t. 4-Hrana iai stanovanje v as*, iih in 8 mnjšili nožev. Oropali so sploh vso gostilno, odnesli so tudi 22 bel lih veK-kih namiznih prtov. 32 servetov, več za-vHkov igra-Inifi kart več škatelj ofgaret, en moški šal, 5 aluminij as t-, h košaric za kruii itd. Sfcupoa škoda znaša 17.000 Din. Zdi sc. da je morate bUti več vlomilcev m da so nemara cedo prišli z vozom ali avtomobilom. O vlomu je bila obveščena tudi policija, ki je uvedla obširno preiskavo ter obenem odredila dve raciji po mestu. Pr*o radJo le iinh ▼ ftfctatanuj logu, odkoder so siraiojfci in aceoti prignali S postopačev ki sandttvih elementov na po-fcdjo. tek*x*k> se pa ie. da nobeden prijetili ni sodeloval pri vlomu. Zato je polk-ciaa včeraj dopoldne izvedla Še eno racijo, ki je pa tudi neuspešno končala. Vse kaže, da ima opravka z rafnaranami vlomilci, ki so najbrž že odnesli pete in >o popihali iz mesta. S noči je bilo vlomljeno v stanovanje co-»timičarfco Ane Fabjaaove ▼ Studentovski ulioi Žrtve vlomilca ao bih" večinoma gostilniški uslužbenci. Tat je odnesel kletarja Francu T r novcu 2000 Din, kuharici Rouuiji Tičar 900 Din in ovratno verižico, natakarici Milki Brolih 50 Din. Skupna Sk^da sna. ša okoli 3500 Din. Tat je napravil luknjo ▼ vrata ks zJecel skoči odprtino. Denar j* našel v omari, Id je bila siee«- zaklenjena, a jo je šiloma odprl Zdi s^ da je moral tat razmere v nisi dobro poznati. Zanimiv:) je, da je to že četrti *Join pri Fabijanovi ▼ enem letu. O vlomilcu ni nobenega eledu. Včeraj je poticija prijela neko Ano V„ ki je osumljena, da j> vlomila v cerke* Sv. Jakoba. Odnoala je tam več oekvcaih *tva ri v vrednosti 500 Din. — Včeraj js na policiji tudi prijavila neka dama. da ji Je bH ukraden 3500 Din vreden briljantni prstan. Ceno na prodaj: 3 stelaž« močne ca Z m'3 m/40 cm. 1 veliko in raoino mizo s po&co, 1 pult ca 4>a m, pisalno mizo anic-rik. pisalno mizo a merilc z rok), nov pisak)i steoi* pJctilni stroj >Ideal«. več krasaih oljnatih slik z oJcvir«ji, stroj za izdelovanje cementne zidne opeke in stroj za izdelovanj« cementnih blokov ceno proda JančigaJ, Specijalna trgovina dežarih plaSčev, Tavčarjev* (Sodna) 1. 909 Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Železnato Tino lekaraarja dr. a Plccoll-Ja v UobHaai krepca oslabele, mak>- krvne. odrasle in otroke. S7-L Cenjene dame! Vljudno opozarjam, da sem otvoril najmod«rr>ejši frizerski damski s a t o a ter delam z najbottstmi starejSimi strokovn>aškinr. rnodrna 'm rrvT*u|eni vaa v to stroko spadajoča dela. — Za obilen obisk se priporoča MaJko Sijakovtč, Prečna ul. št. 4, polez Mestne kopeli. 784 (JJODIDEODSEIE] I. Stjepušin Uffla iaUmb 5? priporoča aajtoljle umbire, tiče, iksl«, partitarc I ostale pa> treMCtae ta trt glazbala, m a» OdliksTu a* tka parltksJIUtfM ^ Cjeaid ftraaks, 4 OLLA" GUM. Za vsak poodini komad popohia ijaraiic^a! Dokazano oajckrvrdeciejši. Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če se vzame v količini nad 10 bal tudi cenej Se, prodaja iz komisijske zaloga Špedicija TURK, Ljubljana ZVEZA INDUSTMJCEV NA SLOVENSKEM OZEMLJU KRALJEVINE JUGOSLAVIJE javlja prežalostno vest, da je danes ob 9. uri predpoldne v svoji hiši na Bregu preminul gospod Peter Kozina tovarnar, Imetnik visokih redov Itd. Cas pogrebnih svečanosti se še določi. Blagopokojni je bil član predsedništva Zveze industrijcev vse od njene ustanovitve. Mi smo ga spoštovali in ljubili kot plemenitega, dobrega moža, in smo zrli nanj in na njegovo delo z upravičenim ponosom. — Slava njegovemu spo- minu! V Ljubljani, dne 21. februarja 1930. MESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča pretužno vest, da je njen občinski svetovalec, gospod dr. Josip Jerič« advokat v Ljubljani danes zjutraj po mukepolnem bolehanju preminul. Svojemu vestnemu in vnetemu sodelavcu, ki je bil izza januarja 1928 član občinskega sveta in je bil iz svojega dela iztrgan v najboljši moški dobi 49 let, bo občina trajno ohranila hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 21. februarja 1930. S potrtim srcem javljamo žalostno vest, da je danes dne 21. februarja preminul gospod dr. Josip Jerič predsednik Nadzorstvenega sveta Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, član nadzorstva Zadružne zveze v Ljubljani, član načelstva Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, član občinskega sveta mesta Ljubljane, odvetnik itd. Pokojnik je bil nas vnet in požrtvovalen sotrudnik, ki je idolgo vrsto let s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pomagal zavodu ter si je s tem pridobil velike zasluge. Ohranili ga bomo v trajnem hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 21. februarja 1930. UPRAVNI SVET, NADZORSTVENI SVET in RAVNATELJSTVO Zadružne gospodarske banke, (L d. v Ljubljani. Danes, dne 21. februarja 1930 je končal svojega življenja pot odvetnik, gospod dr. Josip Jerič član načelstva, rentne komisije in revizor Pokojninskega zavoda za nameščence itd Pokojnik je bil član avtonomne uprave Pokojninskega zavoda od njenega početka. Bil je neumoren delavec na socijalnem polju in v veliki meri je njegova zasluga, da je zavod dosegel sedanjo višino. Predragemu pokojniku ii: vzornemu sodelavcu bomo ohranili zvest in trajen spomin. Pogreb se bo vršil izpred mrtvašnice, Stara pot 2, v soboto, dne 22. t m. ob 16. uri. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI Globoko potrti in z lastnim srcem javljamo tužno vest, da je danes dne al. februarja preminul gospod veleindiistrijalec, šeS tvrdke Peter Kozina & Ko., član predsedništva Zveze industrijalcev član cenz. odbora Narodne banke kraljevineJugoslavije, filijale Ljubljana, imejitelj reda sv. Save m. r. itd., itd. Izgubili smo v njem neumornega in velezaslužnega sotmdnlfca, vzornega Sefa in delavca, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pridobil si nevenljive zasluge in splošno priznanje. Z ustanovitvijo velikega industrijskega podjetja največjega te stroke v naši kraljevini in s svojim vzornim delovanjem na industrijskem polju si je postavil spomenik, ki bo ohranil njegovo ime tudi bodočim rodovom« Smrt ga je ugrabila nam nepričakovano v vnetem delu, v katerem je ves živel poln neupogljive volje in vztrajnosti« Zapušča vrzel, ki jo bo težko izpopolniti. Njegov spomin bo živel v nas, njegove tradicije nas bodo vodile pri daljnem razvoju našega podjetja. Ljubljano, 21. februarja 1930. „PEKO", družba z o. z. Iabrikacija in prodaja čevljev LJUBLJANA -TRŽIČ