f v. 44 _ Leto VI. PTUJ, 30. oktobra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TEDNISnO IK uprava ptuj. preserkona 7 — TELEFON stev 15&. CEKOVMi RACUII pr. narodn l>AN Ki ^OURUZ^iCA fJVi. ilEV o43 I iO« ORBJDJI OlteONiSRi ODBOI - odgovorni urednik VRaBL J02f ROKOPISOM KE VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA *rraA lAROCUIM «00 Om. POUmJA zoo črt:^5-anske in oboje- siTanske vojne siroto in ostale ofroi''?.3:, dc^^ovnim kolektirora v okraju, ki so to akcijo podprli moralno in m^iterialno ter iju- I deiT), ki so opravili naloge ko- Ir-nije. Ko so se v Ptuju zbirali otroci pred odpotovanjern v kraje, kjer so bile. kolonije, je marsSido iK,kirnAl cb pogledu na suha, b;e- d^, ski-omsja ohlečana telesca in ncgs otrofk. ki jiin je prvič d^ino oditi rdoma na pdSitnicc, ki ee peljejo prvič z vlakom in ki že ne vedo, kako bo to novo življesije na morju in med hribi, dalr-č zdoma, od domačil^, brez .vic pretek- IcstL V tej borbi ne ostlrajo. k^ji bo kdo R-iisJU oh poglodu na re-vme in bk?dfe otrok o tka poti, ko grc-do uživat k'ix>tt! na^e do- movine, ko si terečf) rv> zdravje, po nove vtise In doživetja. V minulih počitnicah jc odšlo v kolonijo 320 otiok in se jih je prav toliko vrnilo .'•vojccm, svojim staršem in med svoje sošolce. Vrnili so se veseli in zdravstveno od{X)moj.si, za nji- mi pa je pričel glas: »Ptujsid okraj jc te p^očitnice odlično iz- biral. Ni S!)ra5eval, kdo bi r«4t šel v kolonijo in kdo ima denar. temveč Irdo izmed šolskih otroK je zdravstveno najbolj ogrožen.« Povsod so te skromno in blede ' otroke sprejeli icot svoje; in sto- '> rili vse, da bi jim bilo čiinlepJe in činibclje. Pomoč oblast:, de- lavskih kok-ktivov in IJNICSF je dosegla .■svo* namen, ker je segla najgloblje -v ^Tsto dnii:'n iQ otrok, ki so je bil; mibolj potrebni i Preskrba Pfuj, Izbira Ptuj, To- [ varna Kidričevo, Tovarna perica ■ Ptuj, Slrojilka in Vplnenka M£,j- Šperk, Gradiš Kidričevo. Žeiazni- na PG.rntnina, Rcmorjt Ptui, Tri- glav Tržič, Poratnina Ptuj, Krini- pecivo Ptuj, 2aga Ptuj, Pvdoči križ Ptuj, Mesarija 2e'.n]/p. Mi- zarslce delavnice in žaga Sredi- šče, Spaner Ptuj ter ostala podjetja So z materialno pod- poro v tej akciji doka^.^Ia, da je namen njihovega dela služiti !jxid- stvu in podpirati borbo za 5:'^'>- cialistirne smotre. P-amos sta ob- ljubili le podjetji Rožnik in ?e- tovla nista je pa še d^o redno stopala s svojim rrn/:iyv po poti nanredk-i 'rr vrC'-*.]^}^ svoje otroke v zdrav narod. Starši na; hi se predv->r:n za- vedali, kakšne koristi prin«!!(p iz- obraženo dekip domu naj bi bili pobudniki da hi dekleta redno obiskovala tpvraje ter po magali da h; ?<■ tudi r.jihrvi do- movi spremenili v vzorno higi- jcnf.ko urejena gospodarstva Vsi si želfmo z-rtraTj« v?i hf si q» radi dolgo nč:?-<»ali. v»n- d-sr ceniti ga znamn r-sv Jr'e takrat, ko ga izTibimo. le, če bomo dovoli zdravstveno pro- svetljerii, če bomo živeli po (Nadcu je vanje na 2. siarani) Stran 2 P7T7SKT TEDNIK Ptnj, oktobra 195^ Viaganie prijav o doseženem vinskem pridelku letnika 1953 Kakor vsako leto na^ vsi last- niki vino<}radov tudi letos do 7. novembra 1953 prijavijo pisme- no ali ustno celotni pridelek vina (hibridnega in belega) in žganja pri tistih občinskih ljud- skih odborih, na področju kate- rih imajo vinograd. Tudi vino- gradniki, ki niso imeli pridelka vsled elementarnih nezgod (tx5- če, pozebe) naj vložijo prijave, seveda negativne. V prijavi je treba navesti količino pridela- nega moita, število družinskih članov, starih na 15 let in zapo- slenih v gospodarstvu. Za dru- žinske člane je treba smatrati sinove-vojake, ki so na odsluže- nju kadrovskega roka in družin- ske člane dijake nad 15 let sta* ros^i. Ne vpišejo se člani, ki si- cer ždvljo z vinogradnikom v skupnem gospodinjstvu, imajo pa samostojen poklic ali pa *o v kaki službi. Tudi se ne more smatrati za družinskega člana viničarja in njegovih družinskih članov, ki so zaposleni pri last- niku vinograda Polog celotne količine pridela- nega vinskega mošta in števila družinskih članov nad 15 let sta- rosti je treba navesti tudi od- prodane količine pridelka in ko- mu, nadalje količine doma po- rabljenega vinskega mošta do dneva prijave. Opozarjamo vse vinogradnike, naj bodo vsi zgo- raj navedeni podatki točni in i odgovarjajo slvarnemti stanj«. ' Prijave tiaj vloži vsak protzva- jcilec vina sam ali pa naj poda ustno prijavo pri pristojnem občinskem odboru osebno, da prepreči vsako naknadno Izgo- varjanje v morebitni vloženi proAnji ali pritožbi, češ prijave i ni&em vložil sam. ampak moj j sosed, ali viničar, ki ni vedel za ločne podatke, nisem pa toliko pridelal TaJd in »lical izgovori se tudi letos »e bodo mogli «po- števa^ti pri reSevanJu pritožb. V dnevih od 8. do 15. aovttm- bra 1953 bodo popisoe Ttomisije preverjale točnost ▼ prijavi podanih fjodatkov in navedbt) s popisom vinskega pridelka ▼ kle- teh in o ostalih »hrambaii. Pri vinogradnikih, ki tz katerexfakoM vzroka niso vlcžili prijav, bo popisna komisija prav tako po- i pjsala vinski pridelek. Kolikor popisne komisije zaradi odsot- j nosti vinogradnika, ali iz drugih razlogov ne W mogle izvriiti po- pisa, pa se bo količina vinskega pridelia ocenita na osnovi po- datkov, 9 katerimi razpolaga ob- činski ljudski odbor to Je povr- šina vinograda itd Da »e ietos izognemo kolikor le mogočo vsem nepravilnostim pri ugotavljanju doseženega vin- skega pridelka letnika 1953, }e predvsem potrebno, da vinograd- niki prijavijo količino pridela^ nega vin« in žganf« i:,ostalim* zgor«i navedenimi podatki, da prisostvujejo pri popisn vina. Pophne komi«! je naf iivrtijo po- pis vina vestno in ftočno na kra- jo sam«« to je v kleteh la shrambah. Svinjski sejmi so zača.?no uki- njeni, da bi se omejil promet s svinjami. V raznih krajih je ugo- tovljen pojav svinjske kuge. Vse kaž«e, da s««o jo tudi tokrat do- bili iz sosednih republik, kjer je ne morejo zatretj in to potoni samozvanih svLnjskJh prekupče- valcev. Ti nakupujejo v sosedni Hrvatski okužene svinje in jih naprej prodajajo. Ce jim med- časno svinje oboli jo, jih zako* Ijejo in prodajafo meso. S takim okuženim mesom kuga pri nas. Kdor redi svinje, naj kupljeno meso, ne glede na to, od koga je kupil, prcfeiha. Isto naj stori tudi s posodo in vsem, kar pride v stik z mesom. Tako razkužimo meso in posodo. Kdorkoli zve za primer svinj- skega oboleaf« je dolžan to prijaviti oblastem (občini, okra- ju), kar so dolžtii storiti pred- vsem rejci svinj sami. Oblast odredi v^konito mero. ki ima na- men omejiti boleaen, preprečili širjenje in to zatreli. Svinje, ki so bolne več kol dva dn:, ne ne dajo ozdraviti in Jo radkokatera preboli boleeen. Zdrave svinje je mogoče obva- rovati pred boleznijo « ceplje- njem, ki se izvrši le na nepo- sredno ogroženih fjvinjali. Od okuž-be do izbruha kuge poSeče vsai teden dni. Za razliko od rdečice poteka k«ga ^o^j J^^ro- nično. Medtem ko svinje pri rdečici po 3 al: 4 dneh ozdravijo sij poginejo, se kuga vleče tudi po mesec dni. Svinje slabo zre- jo, »o sorazmerno žive, tekajo in hirajo, V zadnjem delu so gin- gave, »e opotekajo, kašljajo, dji&kajo, dobifo gnojne oči. To je kuga. Seveda niso vsi ti zna- ki ve<*no enako Jrraženi in zato je treba obreBtStl strokovnjaka- živjno?.dfavnika o pnmeru, kar zahtevajo tudi rakonska doT«či- la. V naših razmerah se svinjska ktrga vedno omeji, če »o rejci discipliniram teor če svinje raz- nih rejcev ne pridejo v medse- bojni stik. Drugače je to na Hr- vatskem, kjer so skupn« paše in se srinje cele vasi sknpaj pa- sejo. Kmetovalci, čuvajte torej svo- je svinje pred okužbo! Ne pr- ičajte me^etarfev v svoje svi- njake? Bodite previdni s svinj- skim mesom. Če vas je že dole- tela nesreča, fwijavitf> jo takoj. S tem boste preprečili, da bi se vaSi so«ed1«e in cela vas trpela škodo. Ne dovolite, da bi se ku- ga Sirila po nemarnosti. Ce ne boste sami hoteli varovati sova- čanov pred škodo in nesrečo, se bodo sami varovali s tem. da bodo vas prilr.er prijavili. V tera primeril bo vaša neposluSnost in škodoželjnost kaznovana po za- ko rvn. Ne dopustite škode drugim, saj je tudi sami ne želitel i L. A. Ptuj Moctitoijslci seslarielc rta inmišiJ^ršlci šoli v nedeljo, dne 18. oktobra, je bij na majšperški šoli .prvi rodi- teljski sestanek v novem šol- skem letu. Razred je bil nabito poln. Tovariš ravnatelj je sezna- nil starše z vsemi perečinti pro- blem; šolske dejavnosti, pohvali! starše, ki redno prihajajo na ro- di'teljske sestanke ter grajal ti- ste, ki se ne brigajo 7.a svojo deco, je redno ne pošiljajo k porJcu in je ne os.krbujejo s šol- skimi in drugimi potrebščinami. Saj ni čuda, če takšna zanemar- jena deca zgubi voljo do šolske- ga dela in lastne izobrazbe. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se velika večina staršev zaveda svojih dolžnosti do dece, saj to vidno kaže šolski obisk, ki zna- ta za minuli mesec na nižji gim- na:!:iil nad .98 odst., na osnovni šoli pa 95 odst. Po veliki večini Itostajajo le bolni in slabo oskr- bovani otroci iz šole. Tovarišica učiteljica Marifa Cobcij le podala staršem v svo- jem referatu nekaj smernic o vzgoji šolskih in pošolskih otrok. J Na praktičnih, doživetih prime- rih je staršem prikazala pozitiv- ne In negativne vzgojne prije- me, kf so jih roditelji vzeli t za- dovoljstvom na znanje in kar so potrdili z rivahn« diskusijo. Starši 80 se obvezali, da bodo za roditeljske sestanke zaintere- siTali tudi one, ki š« do danes niso našli poti do šole, da bodo svojo deco oskrbovali z vsemi učnimi pripomočki, iti bi jih uči* teljstvo po želji staršev nabav- ljajo skupno za vse učence, ter končno, da bodo svojo deco ic bolj redno pošiljali k pouk\L Po triurnem razpravljanfu so se roditelji radovolvni rajzšli tei ob koncu izrekli željo, naj se drogi roditeljski sestanek vrš! ločeno 73 osnovno šolo in nižjo gimnazijo. NOVOST V JURSINCIH Tudi v Juršincih so začutili potrebo po roditeljskem sestan- ku. Zbrali so se vsi starii, ki s« zanimajo za vzgojo svojih otrok. V nedeljo 18. X. 1953, oliS.uri so razred napolnili kljub termi, da je bilo mnogokrat slišati, da starši nimajo zanimanja za svoje otroke. Po končanem govoru se je začela živahna diskusija star- šev. Vsi so ?c strinjali, da se dom in $ola tesneje povežejo med seboj in drug drugemu po- magajo pri vzgoji otrok v zaved- ne, socialistične državljan«. K diskusiji «e je oglasila ttT(H ne- ka mamica, ki je zahtevala vero- uk v šolo, »češ, da bo ta pripo- mogel k dobri vzgoji otrok«. Ostala je osamljena, ker je nibče v množici ni podprl. Pozabila je ali pa sploh ni vedela, kakšno delo je vršila cerkev v prctejrto- Tfl To ^-prašanje Ji je pojasnil učitelj; »Socialistična družba ne more vključevati v golo tistcg<», kar fiaši stvarnosti nasprotuje.« Upamo, d« bomo i« več- krat videU v Juršincih toliko zbranih starSev-IfubiteLjev svo- jih otrok. Da j« bil sestanek res- nično saninriv, nam potrjujejo besede nefc« matere: »Da bf bil sestanek v nedeijo, bi ponovno prišla.« SA. ("Nadaljevanje 1 strani) zuiravstvenih navodilih, bo nase življenje zdravo in dolgo. Naša socialistična oblast je poskrbela tudi za to. Tov. Tito je poveril Rdečemu križu nalo- go, da seznani z zdravstvenimi problemi naše bodoče žene-ma- tere. Ne samo Rdeči križ, vse mno- žične organizacije in oblastveni forumi in tudi starši in dekleta se lahko zavedajo važnosti teh tečajev ter vsak po svoje dopri- nesejo in pomagajo, da bodo doseženi zaželeni uspehi. OO RK Roditelfski sestanek %a o»nowno »olo in nizlo gimnasifo v Gorišniei v nedeljo, 25. oktobra, so starJb učencev osnovne šole in dijakov niije gimnazije napolnili prostrano učilnico in prisostvo- vali roditeljskemu sestanku. Starii »o se odzvali v takem šte- vilu, da so nonogi morali stati na hodniku. Večina staršev se torej zaveda svojih dolžnosti do otrok, ceni in vpoiteva šolo ter ji daje listo mesto, ki ji v socialistični družbi pripada. R3\'nateiJ nižje gimnazi.Te, ki vodi tudi osnovno .^olo v okvira občeizobraževalne šole in doma ter v tej zvezi prikazal mnoge nepravilnosti in Škodo, ki jo posamezni star.4i delajo .svojim otrokom, ker jim jc žola deveta skrb. Na srečo je takih starSev prav malo v šolskem okoliSu, dočim večina posveča svojim otrokom vso skrb in ljubezesi. Dotaknil se je najprej vzgojne plati šolskega dela in prikazal velike težave in ovire, na ka- tere dnevno prihaja uČiteljstvo ter apelira; na starše, da v tem pogledu pomagajo učiteljstvu pri reševanju in odstranjevanju raznih kvarnih vplivov, ki ogrožajo vzgojno delo. Apeliral je na starše, naj sami v vasi vplivajo z dobrimi vzgojnimi nasveti pri tistih ljudeh in ro- diteljih, kj te vzgojne naloge ne vrtijo pravilno, V drugem delu svojega raz- pravljanja je govoril o učnem delu v gorišni.?ki .šoli. Prikazal je staršem obsežen učni pro- gram v osnovni šoli in posebno v nižji gimnaziji, ki ga zmore podeželski učenec le na ta na- čin, da obisku.ie redno pouk tn da mu daio starši dovolj prilike in časa. da so doma uči. Mnogi .starši so to že sprevideli, zlasti ie to opaziti pri dijakih III. in IV, razreda in je iaradi tega delo v teh razredih mnogo lepše in uspešnejše. Ce bodo starši pokaznli tako razumevanje Se nri ostalih razredih gimnazije in o^rovne šole, se ni treba bati, da ne bi dosegli zaželenih uspehov. Odoadlo p.t bo tudi mnog:o nevolle in .codrnianja. , Tovariš ravnatelj je pri'^i:azal; «;tar?cm tudi objektivne vzroke, I ki v mnogih primerih ovirajo uspešno učenčevo deJo v šoli. To je ix^ldanski pouk. Starši vedo, da je dopoldanski jKnik za učenca veliko ve* vreden kot popoldar^ski, ker pride uče- nec popoldne že utrujen v šolo in se mu v mnogih primerih ne da niti posl-uSati. kaj Sele, da bi se zbral tn sodeloval. Starši vedo, da šol^o po- slopje ne odgovarja pedagoškim načelom sodobnega pouka, da bo potrebno v tem pjogledu ne- kaj napraviti, zlasti če pomisli- mo na to, da' je v okoliš-u vedno več otrok, da so že sedaj za- sedene vs^ učilnice dopoldne in popoldne in da manjkata že za tak način pouka dve učil- nici. O tem perečem problemu se že dolgo razpravlja in bo nujno, da bo o tem razmišljala lokalna oblast in vižji forumi. Po več kot dveirmem raz- pravljanju so starši z zadovolj- stvom zapuSčaU sestanek in spraševali o Času sestankov ara po>samezne razrede, ko se bodo lahko bolj podrobno pogovorili s posameznimi razredniki o na- predku svojih otrok. Zadnja nedelja je razgibala tudi volivce v Hajdini. V pol- no zasedeni dvorani prosvetjie- ga doma smo ob aktivnem so- delovanju navzočih reševali 2 aktualna problema: bližnje vo- litve jKJslancev ter gospodar- sko-politična v-prašanja tukajš- njega okolica. Predsednik ob- činsl^tega LO tov. Ivan Jako- mini je pričel zbor volivcev ter kratko pojasnil delo, ki ga mora zbor opraviti, medtem ko je vodil razpravo predsednik de- ! lovnega odbora tov. Malcs iKampl. Orisal je važnost in po- 'men novembrskih voliter in j dal v diskusijo predloge za po- 'slanslce kandidate, ki so jih vsi navzoči soglasno sprejeli Po- samezni člani SZDL so pred- hodno svoje predloge podorh z ugotavljanjem vseh politično- družbenih, duhovnih in moral- nih kvalitet, ki so lastne vsem trem predlaganim pfoslanskim kandidatom: zdravniku dr. Jo- žetcf Potrču, predsedniku OLO Janezu Petroviču tn predsedni- ku Sveta za pmsveto in kulturo Tiojzetu Frangežu. Tov. Kampl se je zbranim volivcem zahva- lil za enodušno in uspeSno so- delovanje pri tem važnem predvolilnem delu in pojasnil še nekaj p)erečih gospodarsko- komimalnih problemov s tere- na tukajšnjega občinskega LO. Zaključil je zbor ter izrekel prepričanje vseh zborovalcev: *Za naše poslanske kandidate smo ci izbrali dobre, delavfie, poštene in socializmu predane tovari.šc, ki bodo sposobni in voljni v okviru, interesov šir.še «IaJpno«ti za.stnpati potrebe In želje Hajdinčanov.« V neposrednem nadalirvnnlu j« pričo! svole dek. roditeljski zbor. Zastopnik obeh tukajšnjih šol je zbranim starSem prikas^l one pereče probleme, ki jih more .šola zadovoljivo re.šiti le ob najtesneišem sodelovanju z domom. Obšlrneie smo tokrat raznravljali o nepravilnih od- nosih, ki jih knže.io nekateri odrasli nasproti 5ol=;ki mlad-ai, M za vljudni in dostoini po- zdrav večkrat prejme osoren in zasmehljiv odgovor. Zastopnik staršev tov. Jurij Cestnik je prikazal prave korenine, iz ka- terih rase tak neprimerni od- nos nekaterih, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da v današnjem naprednem času ne more biti nikdo — tudi naš učenec ali dijak ne — suženj kogar kolL Šolska mladina se mora x>osluževati šolskega po- zdrava ali pa pozdravov, ki so običajni med nami odraslimi, kar so starši tudi odobrava-li. Učiteljstvo je apeliralo na ro- ditelje, da se tudi oni pozani- majo za pismene domače nalo- ge šolske dece, ki naj ji poleg tega zagotove dovolj časa za vestno delo po šoli, brez ka- terega je zlasti dijaku napre- dek onemogočen. Staršem je bilo prikazano tudi telesno- zdravstveno stanje na§e Šolske mladine, ki č«tndi §e ni zado- voljivo. — kaže 38 odstotno izboljšanje v primeri z zade^'- no ugotovitvijo v lanskem šol- skem letti. Zelo važna vzgojna naloga šole in donrva je zbuja- nje in utrjevanje socialistične- Eja patriotizma. Zla<5ti v zad- njem času je zadobilo tovrstno stalno vz-^oino vplivanje §ole §€ poseben poudarek in globi- no. Tudi domači razgovori med mladino In starši slede nnše Primorske in Trsta naj bi zve- neli v sicer še neizgrajeni, šele nastaiajoči in §e rahli otrc^ki zavesti, v tf^odrtem sozvočln z zadevnim delom šole! Visoko domovinsko čtistvo je najlepša in najtehnel^ vrednota, ki srno jo — i učitelji i starši — dolžni nosredovati mlademu rodn! Ob koncu sestanka so se roditelji s TX)sameznirrd ra.zredniml tiJ?i- telij pogovorili o dosed^a- niih tičnih uspehih dijakov in dijakinj. Za.?tonniV občinfjke^a LO se le ??ihv?ilil1 -učitetistvit obeh tukajšnjih .?ol za trud. ki ?a vlasfa v s\'oie učno-vzgo^no de- lo in ■pazvGl .*;tarše, da to delo s kar rtaivečjim razume^'"''"m tudi pndnro. R. !■ Obratne gospoflarsnc ¥C§II OLG Ptuj, tajništvo je dne 23. oktobra 1953 izdalo sklep o usta- novitvi komisija za družbeni plan la leto 1954 ter vanjo ime- novalo tov. Stropnik Lojzko, predsednika gospodarskega sveta OLO Ptuj kot predsednika ter člane Franca Novaka, referenta za kmetijstvo pri OLO Ptuj, Mi- ho Kolariča, šefa urada za dohod- ke OLO Ptuj, Boruta CarHja, di- rektorja Narodne banke Ptuj, Antona, Purgei, načelnika sveta za gospodarstvo pri CX,0 PtnJ ter Vilka Lipuša, glavnega račimon vodjo Tovarne glinice In alumi- nija v Kidričevem. S posebnim sklepom isteg« dne Je OLO Ptraj določil komisi- jo za gozdarstvo pri OLO Ptuj, ki jo tvorijo: predsednik Anton Purg, načektfk sveta za gospo- darstvo pri OLO Ptuj, člani: Simon Kr^rfl, (^ajni gozdar, Ivan Kvas, referent Za zemljiški Kklad pri OLO Ptuj, Stropnik Lojzka, predsednica sveta zag-*- spodarstvo pri OLO Ptuj, Franc Tkalčec, okraj«! logar v Orkula- nah, Stanislav Ztoazek, tefltanilc: Is Velike Nedelje. Kdaj bo zgnafen čez Dravo v Ptuju nov mofit? )e vprašanje, ki si ga Ptajcani cesto zastavljajo, ko Trfdijo, kako se mafe sedanji pod tezo težko dpvoTJenih mo- tornih ia dragih vozfL Komisija, ki je pred ne&aj dnevi ogledova- la teren po ugotovitvi nekaterih momentov, ki preje niso l»ii predvideni, ni mogla spjejeti do- končnega zakljnOca, kje bo zgra- jen novi most Gradnja pa je v načeJu že odobreaia ter obstojajo zagotovila, da bo most v letu 1955 dograjen. ČUDNA TRGOVINA Iz raznih krajev, delavskih na- seli, in podjetij iwihajajo v Ha- loze z avti po sadje. Tukaj' vMi- mo avtonKibile rt Kidričevega, Maribora, Celja in Ptaja. Kupci so zelo ustrežljivi Pripravljeni so ceJo sami nabrati oziroma na- trgati jabolka. Ljudstvo jim rado proda, še rajSi pa bi videlo kup- ce, ki bi pripelj'an s seboj male- T'>1 ZA električno napeljavo. Sami nimamo prevoznih sred- stev, da bi odpeljali sadje v kraje, kjer je tozadevna indu- strija. J. M., prof. Trst nehdaj irt sedaj II, NACIONALNE RAZMERE V TRSTU Notranji ustroj mesta Trsta Se je glede na nacionalne in socialne plasti prebivalstva, od- kar je postal svetovno pristaiu- 6Če, naglo izpreminjal. V Trst s še ohranjenim mmanskim živ- Ijerrv, obdan od slovenskega, .»jo pričeli, ko je postalo mesto važno trgov.«;ko središče, priha- jati iz rajnih dežel trgovci, mor- narji, delavci in različni stro- kovnjaki. 2e za vlade Marije Terezije se je vselilo v Trsrt mnogo srbskih, grških, nemških, italijanskih in drugih rodbin, ki -so 6 trgovino naglo obogatele, V nacionalnera pogledu ni bilo dol- go nobene jasnosti, marveč jc mesto postajalo v pravem po- menu mednarodno velemesto z romansko večino, z močno slo- vensflco manjšino ter drugimi narodnostmi. Trst je bil naj- manj do leta 1848 kazmopoliti- čen: zmes raznih narodov in narodnOKti, t«"ez izrazitih p>oli- tSčnih stremljeaij, Nar^^ažnejsa Je bfla za trgovina, delo, knih in razvoj. Slovenci ao se v prvih dobah priseljovali v Trst razmeroma počasi. Toda to vseljevanje je imelo zanje žaiostnc posledice, kajti tuji prevladujoči živel j )e večji del naših priseljencev, ki so bili predvsem mali ljudje a&imilir^, kajti nacionalne za- vesti pri našem človeku ee ni bilo OEiroma je brla neprebajena. Zlasti je bilo teak,o v času prve- ga razvoja male obrti in trgo- vine, ker je nai slovenski človek prišel tedaj v neposrcnini stik z delodajalcem, ki jc bil tujec, največkrat poltalijaančen doma- čin. Na tx>lje se je obrnilo žele takrat, ko se je pričela naglo rarvijati vefflra iiKhistriJa in trgovina, ki sta združevali de- larvcc v vel-ike skupne, ki niso v tako neposredni zvezi z go- spodarji in se zaradi tega njih vpliva laže otresn}©. Poslej je pričelo mesto nsglo izgubljati svoj italijamski značaj Itali'^ani, katerih število je raslo pref^j na rgč-.m a.-Hnilfranih priw?ljen- cev, dodgo aiso tvorili nacionai-^ no ostro opredeljene sflcupine, ki bi «e cntite testio povestana % dotnovlno-matloo. Ta občutdc se j« prebudil icle mnogo pozneje Pa tudi v Italij! sami si še dolgo niso bfU na jasnem glede Tn^a in so ga sprva bolj o stoletje kasneje kot v ostali ItaHji, popoLncma jas- no in odkrito pa Sele v času, ko 9o se začeli kazati prvi znaki ItaJijanefcega imperiallzma. Vir^ta sta bila predvsem dva. Trst Jc bil v svojem Rizvoju stalno v borbi z Benetkami, Mo- ral jc plačevati beneškemu do- *u tribut cek> po letu U82 do leta 1500, To jc mesto odtujiio zahocki, pa tudi t«n naseljene Italijane, Drugi vzrok, ki )e ^e- de raamerja trža-^ih Italijanov do Italije ravoo tako važen za nadaljnji razvoj, pa je šc važ- kot prvi }e ta. da »e Je Trst zgodaj zavedal, od česa j« odvisen njegov ohjrtoj, namreč od velikega enotnega gospodar- i»k«tJa z&Iedja. To zaledje pa ni po?elje»K> z Jtafijanskim ljud- stvom, ampak s Slovani. Nem- ci in Madžari. RevoftucionsHmo leto 1848 je še najbolj raigibalo notranje življenje v rnestu: krž.e'o že prvi znaki nacionalne prebuje siovensive in italijanske narod- nosti. Z nacionalnim prebuja- njem pa se je začel javljati tudi spor med obema narodoma. Le- ta 1848 so nastala v Trstu pi-\'a društva, predvsem dve italijan- ski društvi, najTireč društvo 9Giunta Triestlna« (Tržaški od- bor), ki je zastopalo trgovsite koristi mesta in je bilo avstiija- kantsko tea: imelo v programu zvostotK) do vladarja in privi-že- nost ustavi ter je smatralo av- strijsko misijo Trsta za ja.sno za- črtano. Drugo italijansko dru- štvo je bilo »Socicta dei Triestl- rd« (Dmštvo Tržačanov), ki ga je vodil trž^ki zgodovinar Kan- dler in ki jc .štelo med svojimi člani več vodij bodočega se-pa- ratističnega gibanja v Trstu. Tudi Slovenci so v tem letu že VKt^novili s\'Oj prvi slovenski časopis »Slavi janskt rodoljub«, leto kasneje »Jadranski .Slav- jan« in društvo z imenom »Slav- jansko društvo.« Prvi zna3ci nadonalne parf-buje obeh narodnosti so se torej le- ta 1848 jasno, čeprav skromno pokazali Jasneje so se zarisali, ko je začasni odbor, ki jc pred- stavila! me«to in vodi! uprsTO, tega leta zahteval uvedbo ital?- jan=?kp^a jezfka r^ ljudskih in srednjih šr^lph ter obvezno uved- bo ?+5»*!ivir'5č'n« v uTT'^e liste. Tega leta jc isti odbor prote- stiral proti dvojezičnemu Ucejn, češ da v mestu prevladujejo Ita- lijani. Tudi Slovenci beležijo te- ga leta borbo za uvedbo sloven- ščine v §ole za slovenske otro- ke. Grof Fr. Stadion, glavar me- sta, je dal v letili 1845 do 1852 tislcati celo šolske knjige za ljudske šole — za okolico se» veda — v s.lovenskem jezilcu ,(Gla.scr: Zgodovina slovei-iskega slovstva). Da bi ga pri tem vo- dili kaJ<;žni posebni nagibi do Slovencev, se sicer ne more trditi, ker je istoča.^jno črtal iz članka Cessra Cantuja, italijan- skega zgodovinarja, stavek: »Trst, pristanišče bodoče Slavi- jo,* Toda kijiib temu je kozmo- politični značaj mesta ostal rn BO ga priznavali cele ss.mi Ita- lijani. Tako pi&e Dali' Oigaro, ki je bival tedaj v Italiji. Trstu in Tržačanom: »Italija Vas ne potrebuje. Italija ima dve pn- stardšči ob Sredozemskem mor- ju in eno na Jadranu, ter pre- i-okuje Trstu bodočnost kot s^'o- bodnomu rae.=ttu, ki ne bo niti italijansko niti avstrijsko, am- pak nekak .jadranski Hamb- bur^'-!. Se zanimivejša je izja\^ bodočega vodje in začetnika tržaškega sep?"-aLLstičrr?Ja giba- nja, ki je dofjlo ime iredenti- zem. Pacifira Valuzzija, ki leta 1848 ri.5e: »-Slišal: boste govoriti morda celo grške trgovce, mi smo Italijani, mi smo Nemci, mi emo Avstrijci, mi smo Slovenci, mi smo TržačanL Zadnje ime je edino, ki točno ustreza poletju v Trstu, v katerem prevladiijejo rtajrazTičnejši eleraeriti, ki so se vselili sera.. ,* j Začetefc iredeanističnega giba- ;nja, čigar najvažnejše geslo jo bdlo, da se Trst priključi Italiji, je v tesni zvezi z ustanovitvijo kraljevine Italije in s tem enot- ne dria\me zgi^adbe na Apenin- skem polotodm let,a 1861, Sprva ni našlo to gibanje v Trstu niti med Italijani, p© tudi ne v Ita- liji, kaj prida odsdva. Pome^nb- Ino .ie postalo sele kasneje. To se j C /-Milo, ko je Italija po dobrih treh desetletjih, združe- na in enotna, gospodarsko zelo napredovala in se povzpela med \-olilne imperiaii^jčne velesile v Evropa in ko Je taveijt o enot- nosti in moči pričela zajemati me^^^anske kroge in vlado, da je v nasprtrtju s prejšnjo miroljub- no politiko zašla na fmepriali- stična pota, kar se je zlaiSti pokazalo med prvo svetovno vojno. Slovenci so preživljali v tem času dobo svojega narodnega preb-ujenja. Doba »taboro^^« in njih zahteva po Zedinjeni Slo- veniji, ustanavljanje društev.- s političnimi, kulturnimi in go- Ptuj. m oktobra 195*^ P'll i>k! ILOMK Stran 5 VerdenikoYima otrokoma iz Lešja je boter tov. Tito aiajšperk, 22. okt. (KP). Dru- žina vcrdeuik Franca, delavca to\arue volnenih izdelkov v Itlajšperku je bila danes sredi- šče tukajšnje pozornosti. Enaj- stemu in dvanajstemu otroku te družine je boter maršal Ju- goslavije tov. Tito. Danes je bilo svečano vpisovanje rojstva novorojenčkov v matično knji- go, ki sta dobila ime Marjan in Marjanca. Kot zastopnik mar- bala Tita je prišel na svečanost tov. dr. Jože Potrč, ki je bil na vseh zborih volivcev na območ- ju občine Lešje soglasno iz- bran za kandidata za poslanca v Zvezno skupščino, Titovega zaf^topnika tov. dr. Jožeta Po- trča je pričakovalo in z navdu- ši en jem sprejelo nad 200 ljudi, t vcčanosti je sledilo veliko l^rcdvolilno zborovanje v dvo- i-sini Volnenke, s katerega so J oslali tov. Titu pozdravno re- solucijo. Okrašena občinska hiša, ma- tični urad v zelenju in zastavi- cah, praznično oblečeno ljud- stvo, pionirji majšperške gim- razije z zastavicami v rokah, rodba. zbrani predstavniki ob- čine in množičnih organizacij 1?r delovnih kolektivov, vse to je bil zunanji videz pričakova- re svečanosti, ki jo je dočakala <^elavska družina Franca Ver- denika in žene Angele, doma iz T^šja, katerih dvojčkoma — 11. in 12. otroku — je sprejel botrovanje mar.šal Jugoslavije lov. Josip Broz-Tito. V prijetnem razpoloženju je ob 2rvoklh godbe ljudstvo čaka- lo na zastopnika tov. Tita. Z avtomobilom je prispel pri- ljubljeni tov. dr. .Tože Potrč, ki fja je ljudstvo navdušeno po- zdravilo. Obstopili so ga za- pt^opniki občine. Socialistične zvez^ in delovnih kolektivov, prosvetnih del^avcev in pionir- jev. Kmalu je bila praznično pripravljena dvorana matične- ga lu-ada nabito polna ljudstva. Svečanost imenovanja otrok je segla vsem navzočim v srce. Sinek je dobil ime Marjan, hčerkica pa Marjanca. Srečni mamici in očetu je čestital naj- prej v imenu botra tov. Tita tov. dr. Jože Potrč kot njegov zastopnik in jima izročil darila tov. Tita, nato pa so jima če- stitali tudi predstavniki ljud- ske oblasti, množičnih organi- zacij in ostali navzoči. V kratkem nagovoru je tov. dr. Jože Potrč poudaril velik po- men družine v socialistični družbi in take svečanosti in želel staršem, da bi vzgojila Marjana in Marjanco v zvesta, socializmu predana, dobra dr- žavljana. Starše je obdaril tudi kolektiv Tovarne volnenih iz- delkov, kateremu pripada oče Verdcnik in hčerke. V pripravljenosti botrovanja predsednika Jugoslavije tov. Tita delavskima otrokoma dru- žine Verdenik vidi ljudstvo iz Majšperka ponovni dokaz nje- gove naklonjenosti svojemu delovnemu ljudstvu. Po tej svečanosti je bilo predvolilno zborovanje v dvo- rani Volnenke. ki je poteklo v znamenju ogorčenega protesta našega ljud."5tva glede na kri- vični sklep angloameriške vla- de o nameravani prepustitvi cene A in Ti-sta v unravo ita- lijanskim imperialistom. Na zborovanju je tov. dr. Jože Po- trč liudstvu raztolmačil pojem socialistične demokracije in najzanimivejša svetovna in do- mača vprašanja, zlasti pa sta- lišče .Jugoslavije glede cone A in Trsta. Z zborovanja Je bila poslnna nredsednikn Jueoslaviie tov. Titu naslednja resolucija! »Dragi naš maršal Tito! Ob priliki, ko se nahaja med nami tov. dr. Jože Potrč, ki je kot vaS zastopnik prfsostvtrral botro\aniu otrok tudi s šte- vilno udeležbo na tej svečano- sti in C enotnostjo na.šega ljud- stva dokazali, da bomo ne- ustrašno in DiMproti VBakocnur branili naše bratstvo In svobodo in ne bomo nikomur doviriili, da bi barantal z našo zemljo ia našimi življenji. Vse množične organizacije so obljubile pomoč in sodelovanje v pripravah na to žalno sveča- nost in na vse žalne svečanosti v okraju. Iz pisarne MO ZBNOV Ptuj. Tistim. Icl se jili tleel Gorišmca, 27. okt, (RV). Pred novo sezono raznih prireditev, ki jih Je največ ob zimskih ve- čerih, se je vsekakor potrebno spomniti izkušenj, predlogov in nasvetov ljudstva naših krajev iz prejšnjih enakih sezon, ker si lahko edino tako prihranimo naza£elene dogodke. V novi sezoni si lahko po mo- jsn mnenju glede na stare iz- kušnje največ obetajo glede udeležbe kultumo-prosvetnega 'o^seba organizac. ki nameravajo prebroditi sezono s prireditvami z bogatim kulturnim sporedom (pevski, goi^ni koncerti, pred- stave). Takim organizacijam se ni treba bati, da bi se po nji- hovih prireditvah gosti zadrže- vali ob popivanju v prireditve- nih prostorih pozno v noč ali celo do jutranjih ur. Brez bo- jazni lahko pričakujejo, da bo- do imeli ob vsaici prireditvi ve- liko udeležbo mladine in odras- lih, kar je bdlo tudi doslej, ko ni šlo za prireditve, ki so kon- čale s pijančevanjem, zapravlja- njem in pretepanjem. Drugače je s pričakovanji pri organizacijah, ki se potmdijo organizirati priredi^tve in vabiti na nje članstvo in ostalo ljud- stvo le takrat, ko je potrebno pridobiti s točenjem pijač in prodajo jestvin od Ijudsiv-a de- narna sredstva. Razumljivo Je, da se za take prireditve ne za- nimajo starši, ki jih veselice v to ali ono korist niso nikdar navduševale in ki zaradi tega na nje tudi niso puščali svojih otrok. O teh dveh izkušnjah m.orajo tudi pred to sezono temeljito razmisliti vse organizacije. Tega vprašanja ni težko rešiti, kjer se organizacije ne bojijo orga- nizirati domačih nastopov in po- vabiti v svoj kraj goste iz bližnjih krajev ter zainteresi- rati ljudstvo za pevske in god- bene koncerte, gledališke igre in drugo, kar je lahko v razvedrilo in zabavo vsemu ljudstvu. Večkrat je mogoče slišati pri- pombe ljudstva, da je še vedno preveč gostiln. Na drugi strani pa je treba to zopet preslišati, ko še k temu mnogo pripomo- rejo organizacije s svojimi ve- selicami, kjer gre prav tako za to, da so proda čimveč pijač in jestvin, čeprav v korist dinj- štvene blagajne. Ni čudno, da pride ob tem večkrat do prete- pov, ki povzročijo več škode zdravju prizadetih kot znaša vrednost, ki jo pridobi blagajna organizacije. V novi sezoni bi morali vpli- vati na to, da bi ostale ljudem, ki jim Je največ do pijače, na razpolago le gostilne, ostalim pa bi morali predvsem omogočiti razvedrilo In zabavo s takimi prireditvami, ki bodo neposred- no v korist ljudstvu in ki bodo doprinašale organizaciji dostoj- no pridobljena finančna sred- stva. - Sezone prireditev tokrat ni- smo ravno dostojno začeli. Pre- tepi na veselicah v Gorišnid, na Polenšaku in v Borovcih 11. tobra t. 1. resno opozarjajo, da je odveč vedno znova ponav- ljati s prirejanjem veselic stare napake iz prejšnjih let, nato pa pisati o nekulturnem obnašanju posameznikov, ki kvarijo na ve- selicah razpoloženje s pretefpe- škim izzivanjem in Ijfcanj^ prilike Za obračunavanje z ude- leženci prireditev. Pri vsem je potrebnih nekaj zglednih društev, ki bodo vsem ostalim pokazala pot iz doseda- nje prakse in ki bodo najprej pri sebi odpravila navado pri- dobivanja sredstev z veselicami. Nedvomno jim bodo organiza- cije rade sledile, ker bodp za kulturne prireditve med ljud- stvom našle več opore in razu- mevanja ter udeležbe kot za ve- selice. Naše organizacije nimajo le namena vzgajati, temveč dvigati icultumo stopnjo vsega delov- nega ljudstva, ki mu Je razve- drilo in zabava ter teobraževa- nje enako potrebno kot redno, naporno in pridobitno delo Rojstva v ptujski bolnišnici Longino Marija roj. Volmut, Ptuj, Prešernova 20, Je rodila sina — Miroslava; Znidarič Ma- tilda, Cerovec 15 — Zdenko; IvanČIč Ana, Grabe 17 — Ano; Zaje Katarina, Starše 75 — Ano; Cafuta Terezija, Podlehnik Štev. 81 — Ivana; Hriberšek Pavla, Apače 23 — Dragico; Ci- rocrman Elizabeta. Sardinje 41 — Ido; Galtm Angola, Stopno 2 — Štefko; Majhen Marija, Fa- linič 54 — Terezijo; Malek Ve- rona, Lešje — Vero; StcfančiČ Marija, Kidričevo — Dragico; Abram Magdalena, Ptuj, Ljuto- merska 14 — Otmara; Koren Jožefa, Velika Vamica 79 — Ivana; Murko Marija, Svetind štev. 4 — Janeza; Mlakar Ka- tarina, Tržeč 50 — sina, Lo- renčič Marija, Grajenščak 73 — Jožefa. Poroke v Ptuju Levanič Karel iz Ptuja In Be- Sič Ana iz Ptuja; Podgorelec Ignac iz Ljubljane in Horvat Marija iz Ptujai. Smrti v Ptuju Plohi Terezija, roj. 1953, Ptuj; Bezjak Terezija, roj. 1876, Ptuj; Ceh Mihael, roj. 1898, Podvinci; Lorenčič Jože, roj. 1953, Ptuj. ŠPORT NEDELJA BREZ TOCK NOGOMET Aluminij Je doma izgubil pro- tj Proletarcu iz Zagorja, ko smo bili prepričanj da bo o$taIo ne- odločeno. V 86. minuti je dal edini gol Ogrinc. Sodil je dobro Franfjež iz Maribora. Drava je izgubila v Trbovljah 5:1, medtem Ico Je bila v prvem polčasu enakovredna in po Sire- cu dosegla vodstva Trbovelj- čani so bili le premočen nasprot- nik in so zasluženo zmagali. ROKOMET Moška ekipa ptujske Drave je tekmovala v Trbovljah, kjer je izgubila proti Rudarju z 14:8, kar vsekakor ni uspeh, toda Trbo- veljčani so bili boljši ves drugI polčas. Igralke Drave so Izgubile v Maribora proti IgraHeam Branika z visokim rezultatom 9:2. Za eki- po Drave lahko rečemo, da Se ne dosega nrti tehnično niti v kon- diclji igralk Branika. Pač pa Iz tekme v tekmo zasledimo precej- šen napredek nekaterih Igralk predvsem v obrambi, medtem ko so v napadu najslabše točke na krilih. Okrajno gledališue Ptuj Torek, 3. novembra J953, 6b 20. (8.) uri: Franc S. Finžgar: »D/VJ/ LOVFC«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Soboto, 7. novembra 1953, ob 20. (8.) uri: Franz Grillpanzer: »UUBEZNI IN MORJA VALO- VI*, tragedija v petih dejanjih (osmih slikah). Premiera. Režija Peter Malec, sceno po načrtih akademskega slikarja Maksa Kavčiča izdelala gledališka de- lavnica, tehnično vodstvo Miru Cobelj, odrski mojster Jože Tur- ščak. NedelfOr 8. novembra 1953, ob 20. (8.) uri: Franz Grillpanzer: *UUBEZNI IN MORJA VALO- VI*. Prva ropriza. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Rezerviranje vstopnic v gledališki pisarni (tel. štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure, ra- zen ob ponedeljkih. MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 30. oktobra do 2. novembra 1953 ameriški barvni film »Onstran Mlssourl- ja« ter tednik »Kamen in mor- je«. Cene na ptujskem trgu DNE 28. X. 1953 sa Ifter, kilogram ali komad Vrtnine: čebula 30, česen 150, fižol Cluščeni) 40, hren 30, krom- pir 8—10, paradižnik 30, papri- ka 30, koleraba 20, karfijola 30, peteršilj 40, pesa (rdeča) 20, por 20, redkev 15, solata 20—25, špinača 40, zelje (rdeče) 10, ze- lje (v glavah) 3—5, zeler 40. Maščobe: maeio (sunovo) 4C0, zaseka 250. Žitarice: koruza 25, proso 30, pšenica 35, zdrc*) (koruzna) 25. Femtnlna: kokoSi 350—400, purani 500—800, piščanci 250— 500. Sadje: grozdje 60—70, hruške 3(V-35, Jabolka 25, orehi 120. Mlečni izdelki: mleko 20, smetana 100—120, sir 50—70. Razno: gobe 80—100, gobe (li- sičke) 50, gobe (sivke) 40—50, jajca 12, kostanji 15—20, repa kisla 16. korenček (rdeči) 40, ohrovt 15. CENE PRI ROŽNIKU, PTUJ: Jabolka 28, hruške 20—25, orehi 120, kostanji 10. čebula 28, česen 90, krompir 8,50, kaša prosena 50. i BSPERANTSKI TECAJ V Ptuju Je pričel 19. oktobra esperantskl tečaj. Zanj se je pri- javilo !0 interesentov. Zdaj ob- iskuje tečaj 24 tečajnikov, veči- noma učenci obrtne lole. Zato Je tečaj v pros'torih obrtne šole r ponedeljek in četrtek ob pol »edml url zvečer. Vse kaže, da bo esperantskl tečaj tudi v gimnaziji in osnovni loli. Interesente, ki nimajo časa obiskovati tečaja, vabimo, naj se vpišejo v dopisni esperantskl tečaj. Tudi esperantistl so poslali tov. Titu In Izvršnemu svetu Fl-RJ deklaracijo v zvezi s Tr- stom in bo za ogorčenje narodov Jugoslavije zaradi krivičnega siclepa anrtloameriške vlade zve- del ves svet VICAVSKA POT NE DELA ČASTI LO MO PTUJ Prebivalci Vičave In vsak, ki ga slučaj aH prilika zanese na vičavsko pot, se huduje nad mestno občino, ki ničesar ne ukrene, da bi bila pot popravlje- na In da ne b! bila več takšno smetišče, kot Je. Ker dosedanji ustmeni pozivi niso zalegli, se prebivalci Vičave Javno obrača- mo na LO MO da v tem prime- ru čim prej nekaj ukrene. UUDSKA UNIVERZA PTUJ Ljudska univerza ▼ Ptuju bo začela t angleškim zaCetniškim tečajem v torek, dne 3. novem- bra, ob 19. uri, z drugim tečajem istega dne ob 20. ari v gimna- ziji v Prešernovi ulici. Ako bo zadostno število mladine, bo za- njo poseben začetniški tečaj. TEDENSKI mmm Sobota 31. oktobra — Gorazd Nedelja 1. nov — Dan mrtvih Ponedeljek 2. nov. — Dušanka Torek 3. novembra — Silva Sreda 4. novembra — Karel Četrtek 5. novembra — Savina PeteJt 6. novembra — Lenart RDECJ KRlZ SLOVENIJE Mestni odbor Ptvf VABILO Vljudno vabimo vse Ptujčano in Ptujčanke, da se v počastitev »Tedna Jugoslovanskega rdeče- ga križa« v čim večjem številu udeležite tradicionalne priredit- ve Rdečega križa AKADEMIJE s pestrim sporedom, ki bo v pe- tek, dne 30. oktobra 1953, ob 18.30 v Mestnem gledališču. Tudi z udeležbo na tej akade- miji pokažimo v sedanjem času svojo veliko državljansko zavest in enotnost. Akademija Je vstopnine prosta. SluBlato idefl miru! Odbor OBVESTILO Mešani zbor delavskega pro- svetnega društva »Svoboda« v Ptuju vabi v svoje vrste nove pevce in pevke na pevske vaje. Prva pevska vaja bo v petek, dne 30 oktobra 1953, ob 19 uri v dvorani Zelezničarskega doma na Ormoški cesti Za odbor J. Gregorc OBVESTILO Avtobusni promet Maribor, poslovalnica Ptuj obvešča prebi- valstvo med Ptujem In Zavrčem, da je X 29. oktobrom 1953 začel zopet redno voziti avtobus na progi Ptuj—Cirkulane—Zavrč— Ptuj, ki bo obratoval po starem voznem redu. — Iz pisarne po- slovalnice Ptuj. OBJAVA Popravek k Javni dražbi o pro- daji hil iz »klada splošno ljud- skega premoženja na teritoriju Občinskega ljudskega odbora Starše. 1, Enostanovanjska hiša v Marjeti št. 16 prvotna cena 85.292.— se zviša na 304.150.—, zaradi tegči, ker ni všteta strojna lopa. 2. Dvostanovanjska hiša v Staršah SL 31 prvotna cena 318.593.— Se zviša na 509.681.—, zaradi tega, ker ni všteto zadnje gospodarsko poslopje. Iz pisarne Ot>č. OL Starše 3 3/4 HEKTARA VELIKO VINO- GRADNO POSESTVO nasajeno S najboljšimi trtnimi in Mdnimi vrstami z 20 let stari- mi ttanovanjskimi in gospo- darskimi poslopji v mirnem kraja v Halozah takoj prodam. 2unkovič Janko, Majšperkl Prekllcujem trditve v zvezi s tatvino mojega dvokolesa »Lu- ksus«, ki se nanašajo na Franca Silaka iz Nove vasi pri Marku. Franc Cvetko, Nova vas. PRODAM novo pohištvo. Vpra- šajte v Brstju 21. PERILO vzamem v pranje na dom. Stuki 20. POPRAVEK V kritiki »Premiera Divjega lovca« v Štev. 43 »Ptujskega tednika« z dne 23. oktobra 195.3, bi se moral glasiti stavek »Hermi- na MatjaSec, ki nam je že zadnjič v vlogi Nine zapustila kot igral- ka začetnica mnogobetajoči vtis . . ..' ne pa kot je pomoto- ma napisano »... v vlogi Vero- nike ...« POZOBl POZOE! OBVESTIIO Obveščamo podjetja, ustanove in vse ostale lastnike motornih vozil, da smo ponovno odprli v Ptujn, Na Pristanu (dvori.šoc klavnice in pri- pregc) pokrsto flVTOPRALNICO. ka bo strankam vsak dan od 7. do 16. ure na nzr^olajt Podjetja in ustamove se lahko poslužujejo naročilnic z mesečnim obračunom, ostali pa pla- čajo uporabo pralnice sproti. Ključ pralnice in vse ostalo dobite pri irpravi klavnice. spodarskimi smotri, vse to je močno uplivalo tudi na Sloven- ce v Trstu, torej tam, kjer so smatrali Slovence že za italija- nizirane. Pričeli so izdajati šte- vilne časopise, tednilce In me- sečnike, dokler ni začela 1876. leta izhajati »Edinost«. V prvi svoji številld pravi med dru- gim, da »bode naroden list in tedaj bo odločno odbijal sovraž- ne napade na slovensko narod- nost, naj dohajajo od Itogar koli .si bodi; potezal se bo za to, da se našemu jeziku da v šolah, pisamicah in javnih zavodih tista pravica, katera mu pristuje po usta\'nih določbah i naravi.« I.^eta 1880 se je ustanovila ^De- lavska zveza«, ki je bila s'kupna organizacija vsega tržaškega lavstva brez razlike narodnosti. Leta 1890 pa se je u.stanovila s'amostojna slovenska delavska socialno-demokratska stranka, ki je pričela izdajati svoj list »Rdeči prapor«. Leta 1897 je za- čel izJiajati v Trstu prvi slo- ver).rki ženslri list »Slovenka«. Prebujenje Slovencev, ki je bL lo z3 Trst brez dvoma najvaž- nejši dogodek v teku njegovega nacionalnega raz^.^oja. je sledilo naglemu razvoju Trsta kot trgovskega mesta, Slovenci v Trstu so dosegli do prve sve- tovne vojne v gospodarskem, političnem in kulturnem pogle- du velike stvari. Zelo so se opo- mogli gospodarsko, ustanovili svoje banke (Jadranska banka. Podružnica Ljubljanske kredit- no banke, skušali ustanoviti svojo večjo paroplovno družbo in imeli vrsto zadrug. Dalje so ustanovili celo vrsto zasebnih šol, ker jim država ni hotela dati državnih, razen v okolici. Dalje so zahtevali svoje srednje šole, zgradili so si v središču mesta 1. 1904 svoj »Narodni dom«, ki je postal središče slo- venskega nacialnalnega gibanja v Trstu, imeli so svoje gledali- šče ter tik pred zlomom oJtoH 200 nacionalnih in kulturnih org.^ni^acij. V središču mesta Je obiskovalo v letu 1916 slovenske zasebne šole 4488 otrok. Sloven- ci so pričeli tvoriti nacionalno zavedno gospodarsko politično enoto, ki si j C krepko utirala pot k enakopravnosti. Poleg ita- lijanskega se je v mestu vedno bolj pogosto slišal slovenski je- zik. Že do prve svetovne vojne je postalo očitno, da Slovend niso prihajali več v Trst kot iz- gubljeni posameznUd, ampak kot ljudje, ki so čutili, da pri- hajajo v kraj, kjer bodo kot doma. in k?.T je najvažnejše, da bodo s svoiim domom najtesne- je povezani. Italijanski značaj mesta so odslej vzdržeN^-ali le rriseljenci iz Italije. Tudi de- lavstvo ni mirovalo in je posta- jalo vedno močnejše; v Trstu .smo dobUi sploh prvo slovensko delavsko organizacijo. Po ljudskem štetju Iz 1. 1910 je prebivalo v Trstu 229.510 lju- di, od teh 118.959 Italijanov In 59.319 Slovencev in Hrvatov. Omeniti moramo, da 90 f« V Trstu vršile velike zloralae poj- ma »občevalnl jezik« in da 0<> pri uradni reviziji našteli 22.550 ali 36,4 % Slovencev in Hrva- tov več kot prvotno. Več stati- stikov je ugotovilo, da se Je šte- vilo Slovencev in Hrvatov ▼ Trstu gibalo med 82.000 ta 83.000, število Italijanov pa okrog 100.000. Ostali procent pa je odpadel na Grke, Armence, Nemce In druge. Po krvi pe Je Trst pretežno .slovensko mesto. To je nesporno dejstvo, o ka- terem obširno pišejo mnc^ zgo- dovinarji in etnografi Da Je večina Italijanskega prebival- stva slovanskega izvora, priča- jo tudi slovanski priimki Itali- janov v Trstu. Fašizem, ki je skušal to dejstvo prikriti, Je uzakonil nasilno spremembo v?eh slovanskih priimkov In imen v italijansko obliko. Na tisoče oseb je tako moralo spre- meniti svoj rodbinski priimek. Prikrivanje resničnega etnične- ga stanja je šlo tako daleč, da so morali izbrisati ali spreme- niti slovanske napise tn imena celo 2 nagrobnih kamnov (Dalje sledi) Ptuj. otfoLrn 1953 užniitMO v v Ptuju je bil 20. oktobra t L polletni občni zbor OZZ z ob- ravnavo o delu voljenih orga- nov OZZ in KZ, o delu uprav- nih odborov KZ, o živinoreji, vinogradništvu, sadjarstvu in poljedelst\Ta glede na sklepe letnega občnega zbora, ki še niso v celoti izvršenL « Polletna občna zbora v KZ Stojnci in Cirkovci nista \ispe- la, ker ni-sta bila pripravljena. Poročilo upravnega odbora in strokovnih svetov ni pokazalo slike storjenef^a dela in dose- ženih uspehov. * V Gajevcih. Cirkulanah in Ormožu so KZ. ki imajo agilne upravne odbore. Polletni občni zbor je uspel, ker je bil dobro pripravljen. ♦ V okraju je 44 živinorejskih odsekov, ki pripadajo 4 sektor- skim živinorejskim odsekom: Ormož, Gori sni ca, Lovrenc na Dravskem polju in Ptuj. Pred- njo čitfa selctorja Ormož in Go- ri.šnica z medzadružniml se- stanki ži\'inorejcev in z vpli- vom nn delo živinorejsldh od- sekov. * ZDdružna živinorejska služba je po-skrbela. da je v rodovnik sprejetih 920 plemenskih krav in re.gistriranih 156 glav nara- ščaja. Odbiri plemenske živine še niso nristopile KZ Vurbek, Starše. Destemik. čeprav živi- norejci ?;ami kažejo za to zani- manje. Drugače je na nodročju KZ Zavrč, Sela in PolenSaki, kjer še živinorejci ne razumejo smisla odbire plemenske živine. ♦ Na dveh živinorejskih razsta- vah v Markovcih in Ormožu za živinorejski center Gorišnica in Ormož je bilo prikazanih nad 200 glav rodo\Tiiške živine zelo dobre kvalitete. Na razstavah je bilo razdeljenih živinorejcem kot nagrada in spodbuda za nadaljnje načrtno delo v živi- noreji din 289.500 nagrad, ki so iih prispevali: OLO 60.000, OZZ 50.000, KZ Ormož 69.000. KZ Obrez 20.000, KZ Središče 20.000, KZ Markovci 20.000, KZ Bukovci 8900. KZ Cirkulane 7000, KZ Stojnci 10.000, KZ Moškajnci, Gajevci, Gorišnica, Podgorci in Muretinci skupno 35.000. * Zadružna živinorejska služba in Okrajni ljudski odbor sta organizirala licenciranje ple- men j ako v. Od 235 privedenih bikov je bilo licenciranih samo 105 bScov. Pri 20.000 plemen- skih kravah in telicah je to število premalo. Dokupljenih je 23 plemenskih bikov. 17 ple- menskih bikov je zaradi bolez- ni odšlo v zakol. Največ ple- menskih bikov imajo KZ (73), državnih je 10 tn 18 privatnih. Prima«ijkuje najmanj 50 ple- menskih bikov. KZ Velika Ne- delja je s prodajo edinega bika ra svojem področju močno pri- zadela živinorejce. Pri 63 ple- menskih marjascih nastaja po- treba po vzreji naraščaja ple- meni akov. To skrb bodo pre- vzela socialističra gospoda^rstva. * Ptujski okraj v konjereji kljub vsem težavam prednjači v Sloveniji. OZZ namerava v okviru živinorejskega odbora osnovati pri OZZ posebn po- sredni konjerejski forum. * Govejo živino v olcraju naj- bolj ogroža bolezen »Trihomo- nas«, kar je ugotovljeno pri veterinarskih in bakterioloških pregledih vseh plemenskih bi- kov, ki jih je organizirala za- družna živinoroj.^ka služba. Od 130 pregledanih bikov je ugo- tovljena bolezen »Trihomonas« pri 39 bikih. Da bi čimprej in čim učinkoviteje preprečili .šir- jenje te bolezni, je poklicana v okraj na pomoč ekipa Central- nega veterinarskega zavoda v Ljubljani in veterinarske bol- nico v Celju. Za nabavo instru- mentov je OZZ prispevala 500 tisOč din. Predvidoma bo pre- gledana vsa goveja živina. Uspeh bo zagotovljen, če bodo akcijo podprle KZ, okrajrha ve- terinarska služba in živinorejci sami. To bo najvažnejše bodoče delo živinorejskih odsekov KZ zraven iz\'ajanja selekcije. Ptujska veterinarska ambu- lanta z osemenjevalno postajo, ki ima Ia.stne plemenjake za odvsem semena in vse potreb- ne instrumente bo z ustanc.nt- vijo 4 osemenjevalnih po.«;taj na sedežih veterinarjev lahko umetno o.scmenila skoraj polo- vico krav. Znatno bodo pri tem v pomoč tudi .krožne proge. Za veterinarsko službo primanj- kuje žal strokovnega kadra. Glede na re'^e probleme vete- rinar5;ke službe v okraju je po- slan predlog Centralnemu ve- terinarskemu fonimn r.r- Go- spodarskem svetu LRS, da bi se resno lotil režitve teh pro- blemov. * Odbor za poljedelstvo in me- hanizacijo pri OZZ šteje 12 čla- nov. Ustanovljen je bil 7. maja 1953. Doslej je na dveh sejah obravnaval predvsem vprašanje semenske službe, delo poljedel- skih odborov pri KZ ter vpra- šanja v zvezi z mehanizacijo poljedelstva. * Med odbori za poljedelstvo in mehanizacijo pri KZ pred- njači odbor v Moškanjci, ki se resno loteva problemov v zvezi s semenjem, umetnimi gnojili in drugim. * Komisija za priznavanje «e- men.skega blaga je na področju ptuj-skega okraja letos priznala 173 ton scmen.skih žit, in sicer 74 ton p.^enice sorte Ul, Bavar- ska kraljica ter Profilik, 64 ton semenske rži sort Dreger, Pet- kus, Mokler, 25 ton ječmena sorte Peragis in Verter, 10 ton semenskega ovsa sorte Smre- kar in Zlati dež. Priznanih je tudi 500.000 kg semenskega krompirja. Vse to semensko blago je namenjeno kmetoval- cem in večinoma tudi že od- prodano. * 29 strojnih od.-^ekov KZ s preko 35 raznimi kmetijskimi stroji se bori za nove uvožene kmetijske stroje. Nekateri od- seki so jih že dobili. Vrednost no-vth investicij v kmetijske stroje znaša 45 milijonov di- narjev. KZ se premalo brigajo za tozadevna finančna sred- stva in za devize, ki bi Jim omogočile nabavo potrebnih strojev. Ponekod še ni zadost- nega razumevanja za organi- zirano službo kmetijskih stro- jev, smisla za čtn^anje stroiev In evidence nad njihovimi uslu- gami. ♦ Vinogradništvo v našem okra- .iu bo rentabilno šele. ko bo dvicmjen pridelek vina v^aj na 40 hI kvalitetne^ pridelka po 1 ha vinogradniške površine pri istočasnem znižanta ročne.ga nela na najvef 1000 ur na ha. Sele ko bomo z manjšim! stro- ški pridelali v okraju 1200 va- ,gonov vina. bo vinogradniš+vo zopet predstavljalo lep vir do- Pred poldrugim mesecem smo letno šolo, v kateri se kulturno, se kot rekruti poslovili od doma, vojaško in politično usposoblja- hodkov za naše vinogradnike, dotlej pa bo v breme našega kmetijstva, ♦ Tekom 10 let bo potrebno v našem okraju obnoviti okrog i 1200 ha vinogradov, kar pomeni i 100 ha po letnem načrtu obno- j ve. Za oskrbo obnovljenih vi- ; , . , . u i nogradov s prvovrstnim trsnim j vsak ca s stopimo na branik nase I socialistične domovine. Ko smo se kot rekruti-vojaki od svojih staršev, prijateljev in znancev. Da, pozvala nas je čast- na JLA v svoje vrste, da se usposobimo in da spoznamo njen karakter, tehniko orožja, da se prevzgojiroo in da pridemo iz nje zreli ljudje, da bomo znali ceni- ti življenje, človeka po človeku mo. Prisegli smo že našema ljud- stvu, kar je največja čast in ponos vsakega vojaka. Obljubili smo, da bomo vestno čirvali bratstvo In enotnost nalih naro- dov in pridobitve naše NOB. Kot novi vojaki častne in močne JLA smo si zadali nalogo, da se bo- materialom, bo moralo biti v okraju najmanj 15 mati čn j akov, 10 ha trsnic in 13 ha visoko- selekcioniranih matičnih vino- gradov za pridelav« cepičev. Temu namenu bo shižllo 36 ha zemljišč zadruge Osojnik v Mestnem vrhu, kjer Je že na- sajenih po ha matičnjaka vi- sokoselekcioniranih podla* uvo- ženih iz Francije. Na tej po- vršini bosta 2 ha matičnjalta, 3 ha klonske.r;a matičnega vi- nograda, ostalo pa bodo vino- gradi, na katerih se bo nada-^ in sploh današnjo človeško druž- j mo vestno učili vojaškega zna- bo, da se usposobimo, da lahko nja, ker bomo s tem največ do- I prinesli naši socialistični domo- vini. Med nami vojaki se ne gleda na narodnost, razvija se prvič oblekli v vojaško obleko, se nam je res to zdela velika sprememba v življenju. Življe- nje v JLA se res razvija tako dosledno, natančno in disciplini- rano. Vsako jutro imamo jutra- njo fizkulturo, kjer se razgibije vse mišičevje naših teles. Fizkul- tura je slehernemu vojaku po- trebna. Laže prena!»a vsako- dnevno naporno vežbanje. Pre- jeli smo že tudi orožje, ki ga vestno čuvamo, ker vemo, da ga prijateljstvo, ker vemo, da je brats-tvo in enotnost važna vez med našim} narodi. Do izraza ja prišlo prav danes to brat- stvo in enotnost, ko se je narod složno uprl in demonstri- ral proti zahrbtni in nesramni trgovini, ki jo vodijo ZDA in Anglija Tudi naSa gardistična edinica je demonstrirala proti tej nagradi, ki jo hočejo dat! ZDA povampirjenemu italijan- skemu fašizmu. Rimskemu impe- rializmu ni zadosti povest življe- nja. Italijanski imperializem in V naših krajih poznamo tri imela rumenkasto barvo. Ven- lievala selekcija. Na Bregu bo i ja plačalo naše delovno ljudstvo, povečana površina dosedanje ; Naša JLA nas je pozvala v dvo- trsnicc Vinarske zadru.?;e za j____ nad 4 ha. Zaradi elementarnih nesreč i*i tehničnih težnv ma- tičnjak,! In trsnice ne bodo koncentrirani, temveč bodo na 5 mestih — Ptuj, Ormož. Za- vrČ, Podlehnik in Jur.šincl. Za to bodo skrbele Vinarska za-j vrst? "pitancev: "stare špeharje, dar zaradi tega ne bomo pokla- druga Phij. Vinarska zadru.tja j enoletnlke in pršutarje. 1 dali manj krompirja, če nima- Ormož, KZ Juršinci ter Kme-, starega šncharja spitamo iz, mo dovolj zrnate hrane. Pokla- tfjski gospodarstvi Zavrč in več let stare plemenske svinje' dati celo koruzo ni priporoč- Podlehnik. jali rezanega merjasca. Merjasce Ijivo, ker je živali večji del ne * i je treba dati rezati vsaj 5 do ' prebavijo. Prav tako dobro pa Za obnovo vinogradništva bo- 6 mesecev pi"ed zakolom, prav ni, če se koruzni zdrob preku- do,^ kot se obeta, v najbližji bo- tako pa tudi svinje, ker bi sicerlhava; najboljše je pokladati su- dočnostl na razpolago velika v času pitanja z bukanjem iz- rovega. Krma naj bo v obliki finančna sredstva in bodo na I gubljale na teži. Na splošno teh soste kaše, ki ji dodamo razpolago vsf^m sektorlcm l?st- ! svinj ne začnemo pitati, če so i drobno zrezane repe, pese ali ništva, predvsem pa tam, kjer , preveč mršave, temveč jih je j korenja. Krmi ne sme manjkati bodo najpreje pripravljen', na- treba prej dobro popraviti, da ! mineralnih sestatin; zato doda- črtno obnavljati vinograde ne ; so potem sposobne tvoriti mast. | jamo dnevno po 10 do 20 gra- Da bi to dosegli, jih moramo i mov klajnega apaa. Živali ne glede na lastništvo. Pred vino- gradniškimi odseki so velike naloge in največ bo od niih od- vI?no, kdo bo pri obnovi prvi in kdo zadnji. Za obno\'-o sadiarstv^ v o^cr^lu smejo trpeti žeje, zato jun kakšno uro po krmljenju damo piti sveže vode. Bolj kot te vrste svinj pa je v navadi krmljenje eno- do pal- I drugo letnih svinj, ki so se čez Sleherni dom potrebuje majh- no domačo lekarno. Potrebna je v mestu, še bolj pa na vasi, kjer ni v bližini zdravnika. Najpripravneje je, če si do- mačo lekarno uredimo v oma- rici, pritrjeni na zid. Omarica naj ima predale in naj bo pri- bližno 75 cm visoka, 45 cm ši- roka in 35 cm globoka. Kdor si Jo težko nabavi, naj si uredi lekarno v omari. Kaj naj bo v taki domaČi lekarni? Vsekakor ne ostanki zdravil, ki smo jih nekdaj upo- rabljali, kajti mnoga zdravila se s časom pokvarijo, marsikdaj pa se zgodi tudi, da pozabimo proti kakšni bolezni služijo. V lekarni pa imejmo 1 ali 2 škat- lici aspirina in piramidima, ki se ju bodo družinski člani po- služevali med glavobolom, rev- matičnimi težavami ali proti vročici zaradi prehlada oziroma zobobola. Naj ne manjka tudi vrečica grenke soli ali manjša steklenica ricinovega olja proti zaprtju, 1 do 2 žličici ridnove- ga olja ali kavna žlička grenke , soli bo dovolj, da si prebavo spet uredite. Poleg ricinovega olja naj bo stekleniCiea s finim jedilnim oljemu Le-tega bomo ! uporabljali proti trganju v uše- | sih — olje nekoliko segrejemo in vlijemo nekaj kapljic v uho ' (uho nato zamašimo z vato) —| in proti opeklinam. Olje namreč ; blaži bolečine in prepreči infek- j cijo rane, nastale ob nesreči. Jod nam bo služil, če si odrgne- mo kožo ali se laže poškoduje- mo. Poškodovano mesto lahno prevlečemo z vato, namočeno v jod. V iste svrhe nam bo služil snlfanilamidni prašek, medtem ko bomo snlfanflamidno mast uporabljali za kraste, gnojne rane- prišče in CTole tvore. Su- rove tablete bomo uporabljali za otekline, udarjena ali vneta mesta. I do 2 tableti raztopimo v hladni vodi. ki jo uporablja- mo potem za obkladke. Za večje rane pride v poštev hlperol ali zmca hipermangrana, raztoplje- na v vodi. Srčno nervozni in sploh živčni ljudje naj si ne po- zabijo nabaviti stekleničico va- leriane. 15 kapljic v kozarcu vo- de zadostuje za pomiritev. Sal- , miak je odličiio sredstvo za , osveščenje. Ce sa nimamo v do- mači lekarni, dajmo nezavest- nemu pod nos stekleničico rooč- ! i ne koloniske vode. Dalje naj bo ' v domači lekarni 1 do 2 zavoja pa so ranjene arterije (kri te- daj brizga z utripi srca), tedaj ^ , „ , zvežimo mesto nad rano. vate, 2 do 3 zavoj: gaze, s ka- tero obdamo rano. Ce gaza ni Ce v domači lekarni shrani- sterilna, jo steriliziramo sami z mo še zdravila, ki jih je zdrav- vročim likalnikom. Imejmo pa nik predpisal bolnemu družin- Kafpo se oblači gospodinja dom o dva ali tri mesece pred pita- njem izdatno krmiti v hlevu ali na paši z ml?do deteljo ali tra- vo. Potem šel s začnemo s pi- tanjem. _ , Kot o5no\'na krma za to v.-sto , bo polea: ob.stoje^e drevesnice živali so v zadnjih letih pripo- . zadnjo zimo. pomlad in poletje na okrajnem posestv^a Podloh-! ročali živinorejski strokovnjaki j krmili samo za rast in sepita- nik takoj ustanovljena šc druga krompir in korenje ter v manj- nje začne šele v naslednji je- dreve^nica na zemlMŠču T>c>se- ši meri tudi peso in repo. Repa ! seni. V tem dolgem času jim stva Makole. na PtujsVj gori za ugodno voliva na nrebavo. ker ■: pokladamo krmila kot Je pesa, nečkasto sadje in večia dre- čisti črevesie in daje tek. Se-;korenje, fižolove luščine, od vesnica za koščičasto sadie na veda je potrebno tudi močno pomladi dalje pa tudi z zeleno zemljišču zadruge ^Osoinik«. krmilo, za kar služi zdrob, ko- ; k^mo- Dodamo še malo otrobov. Vse kaže da bodo nove dre- ruza. ječmen ter krmilna moka. žitnega zdroba, krmilne moke vernice prihodnjo nomlad v ; Ce krmimo z velikimi kolivina- ^ ter okrog 10 odstotkov beljako- nolnem razmahu dela. 'mi krompirja, bo mast pitanca i^'i^astih krmil. Do jesem dorastejo takšni prašiči na okrog 90 kg teže in tedaj jih začnemo pitatL Krma za pitanje je večji del krompir, nekaj korenje ter 1 kg žitnega I zdroba, ko pa so težji, pa po rcBiia icifsms ^5^z-^rj^^tr^j^' v drugI polovici pitanja vsaj delno nadomestimo z ječmenom. Koruza namreč da bolj mehko slanino in mast, ječmen pa bolj čvrsto, pa tudi na kakovost med zdra\ili tudi nekaj zavo- skemu članu, tedaj Lmamo v j ""'-'-'s Jc-čmen zelo ugodno vpliva, jev za previjanje ran in za pre- omarici vse, kar za prvo silo ! ^ ^ treh mesecih pitanja dose- nrečevanje nricčnih krvavitev, potrebujemo. Omarica naj bo , ^^mo pn taicšnih prašičih okrog Kadar so ranjene vene, tedaj zmeraj zaorta. zlasti tam, kjer ^TP^g, ki imajo poleg lepe ko- zvežemo mesto pod rano, kadar so pri hiši otroci! ^^^ine slanine tudi okusno meso za vsako uporabo. PršutarjI .so šest do deset me- secev stari prašiči, ki so ob po- sebno dobri krmi hitro zrasli ter dosegli tudi do 90 kg teže. Odlikujejo se po finem mesu. Te vrste prašiče začnemo pi- tati ko so težki okrog 30 kg. Med pitanjem takšni prašički še močno rastejo. Zaradi te2a mo- ra biti v krmi poleg krompirja, korenja, ječmena, ovsa, koruze itd. tudi dovolj prebavlji\nh be- ljakovina.stih krmil, kot je mleko, otrobi, ribja moka, la- ncne tropine. Krmljenje ':; de- teljo je dobro zaradi tega, ker prašiči pozneje pri pravem ni- tanju radi in veliko jedo. Do- dajati pa m.oramo tudi zmes žitnega zdroba, ki mu prime- šamo 10 od.=;t ribje moke ali 15 odst. lanenih tropin. Ko do- sežejo prašiči 50 kg, jih na- krmimo s krom.pLrjem, ki mu dodamo nekaj korenja ter še okrog 1 kg mešanega žitnega zdroba. Za v.«? vrste prašičev seveda velja, da mora biti krma i.n po- soda čista, svinlak suh in na- stlano ležišče. Prašiči morajo imeti mir, posebno po jedi, da laže prebavijo hrano. Zadnji mesec pred zakolom prašičev ne iznuščamo ven. Krma ne sme biti vroča. ?oVva-i prebavni tok. lahko pa je topla ali normalno hladna. Na nekaterih kmetijskih po- sestvih v Sloveniji so v zad- njem času v reji prašičev do- segli najvpčie uspehe s tem. da KO pokladali poleti čim več de- telje ali luceme v svežem sta- nlu, pozimi pn pc^ušeno in ' fašizem bi se naj dobro zaveda- I la, da tu živi žilav narod, fci s« ' ne da varati na veke. Našemu de- ' lovnemu ljudstvu zagotavljamo, i da smo pripravljeni branit: naša brate, ki so dolga leta trpeli p>od rimskim impeirijei&. Albfai Kaučič V. P. 1883-13 Han-Pijesak peso v svežem stanju, kuhanim krompirjem in korenjem, klej- nim apnom in svežimi konjski- mi figami, ki jih pražiči odlično prebavljajo in izkoristijo pri- bližno tako kot korenje. Krmo so pokladali v obliki goste kaše, čez nekaj časa pa so dajali pra- šičem sveže vode. SLOVENSKI PREGOVORI IN REKI Za časa začne žgati, kar misit kopriva postatL Dokler kri po žilah teče, naj se človek domu ne odreče. Rajši stokrat umreti, kakor delati žive dni tlako ponosnemu gospostvu. Ura zamujena se ne vrne ve5 nobena, 2akelj je prazen pa greva na- razen. Eno leto mora izslužiti, ako bi tudi drva sekali na človeku. Ne očitaj mrtvecu, prav vsak- do Je napravil v življenju kaj dobrega. Se uš je koristna, če- prav grize. I mene 1 tebe je mati dojila. Nekateri človek j^e visok, ka- kor bi svet na njem stal. Ako kupuješ, česar ne potre- buješ, boš prodajal, česar potre- buješ. Resnica je godlja, vCTidar so ji gosli na glavi razbili. Od mladega drevesa vejico še lahko odčesneš, od starega jo moraš odsekati. Dostikrat majhna iskra nareenja. Oblači se lahko tudi vrh obleke, kar Je zlasti pripravno za gospodinjo, ki se ne utegne preobleči, kadar pri- de domov (n. pr. gosix)dinja, ki hodi v službo). Pri. kuhanjti in umazanih Ro- ------ ... 'spodiniskih opravkih naj ima sme prevečkrat prati. Mimo .^v, domače obleke tega je pa tudi popolnoma na- jjp 'j-edTiasnik In sicer pri ku- ravno, da se ženska v obleki, ^^^'.^^ belega sirer pa bar^^a sto- ki Je bila namenie^a na izpre- y^ nran.je in nomivanle Je hod, ne more pri delu neovira- nepremočliiv nredoas- no gibati. Bolj pametno in varč- no je. da zastarele in nonošene obleke rajši prenaredimo za dru.ge prilozno*;ti, za dom pa Icuptmo ceneno pralno blago, iz katerega si naredimo obleko lahko kar samL Nobenega dvoma nI. da ]^ kakor za vsak drug poklic, tudi za gospodinjstvo potrebna pri- merna oblek-}, ki mora ustre- zati svoiemu namenu in biti torej prikind^' za vsa gospo- dinjska opravila. nik, M varuje obleko, da fse ne j zdrobljeno, v dobi pitanja pa z zmoči. na drobno narez,gno repo In Ameriške cborolene sile ostanejo v Evropi Pariz. 29. okt (AFP). Glavni tainik organizacije Atlantskc.s;a pakta lord Tsmav je na tiskovni konferenci dejal, da mu je uradni predstavnik Atip.ntskem paktu umaknile iz Evrope In de bo organizacija Atlantskega pakta ostala podlaga ameriške stra- teške politike. Do te Izjave je ZDA v I prišlo v zvezi z govoricsai!. da v im^nu ; bodo ZDA zmanjŠ3le število svo'e vlade sporočil da ZD\ svojih čet v E\Topi. si'0jih oboraženih sil ne bodo Italijanski vojak pobegnil v Jugoslavijo Nova Gorica. 29. okt. (Tan- jug). Italijanski vojak AntonSo Carda iz Sista v provinci Ka- labrija Je pobegnil preko meie v Jugoslavijo. Ta vojak Je pri- padal diviziji »Mantova« in je bil na obmejni karavli na vrhu Sabotina, od koder Je prešel mejo blizu Kojskega v Gori- ških Brdih ter se predal jugo- slovanskim obm.ejnim organom. Ob tej priložnosti je poudaril slabo moralo italijanskega vo- jaštva, ki je nagneteno ob jtr- goslovanski meji. Dejal je. da se italijanski vojaki ne želijo boriti. NE SE NENAPOVEDANEGA GOST.'\ Ce hočete, da se bodo gostje v vaši hiši dobro počutili, mo- rate gledati predvsem na to, d:^ se boste tudi vi dobro jKičutili kot gostiteljica. Nič ni gostu mučneje, kakor da mora gledati, kako gostiteljica vsa zbesana in upehana leta iz sobe v kuhinjo in iz kuhinje v sobo. Ce sko/j priprta vrata sliši vznemirjeno Šepetanje me<.l otroki, ali pa Š3 celo prerekanje, je vsa 'z sebe in. ne ve kaj bi storila, ali ostala pri gostu ali zletela v laihinjo in pomirila razgrajajoče otroke. Naj vas obišče kdorkoli, glejte predvsem na to, da ostaneta miml in d:-i gre vse v hi.si svojo običajno pot Sedaj p?, še nekaj, s čimer si premnoga sostiteljica beli gla- vo. Kako bi postregla svojemu gpstu? IVIarsikatera je zra-adi tega večlcrat v zadregi. Prav vsakemu gostu brez izjeme lah- ko postrežete s čajem, kosom kruha ter presnim maslom ali marmelado, s kozarcem mr.li- novca, limonade ali pa postavi- te pred gosta košarico sadj.-^ z domačega vrta. V vrlik uil^.^k bo vsakemu obiskovalcu še ta- ko skromen prigri-zek, če ga servirate z mirnostjo in vedrim obrazcnm, medtem ko še tako rafinirano servirana poslastica na katero je moral čakati cele pol ure in mu jo gostiteljica postavi na mizo z vznemirienim obrazom fn treseJim.l rohami, slabo vpliva na gosta. Kadar pa gostiteljica ve da jo bo kdo obiskal, naj gle:^i predvsem na to, da ima ob nje- govem prihodu že prigrizelr, s katerim mu r.am.erava pof^trcčL, pripravljen. Le tako bo la^^ko mirnega srca in zbranih mi^li sedla h gostu in se rosvetila «amo njemu ter ji ne bo treba begati po Vuh?nji fn '^obi in s« predaiati mi-^lim. s čim neki bi' mn postregla.