lednik Glasilo Socialist||jic /veze delovnega ljudstva za Podravje ŠT 23 PTUJ, 11. JUNIJA 1965 Din 25 Letnik XVIII. •Tednik« Irhaja pod tem tkrajSa- | .Je na predlog OW>nsk h odborov Qim Imenom od 24 nov 1981 da- ' SZDL Piuj tn Ormo* - Udaja Kavod »Tednik« Ptu) - Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj. Lae- Srova 8 — Tel 15« - St tek ra- Cuna: NB Ptuj «04-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna narotolna ta fuzemstvo 1250 za inozemstvo 2900 din TE DNI PO SVETU PREDSEDNIK TITO V CSSR, NDR IN ZSSR Prijateifski razgovori Predsednik Socialistične fede- rativne republike Tito je s šir- šim spremstvom obiskal Češko- slovaško republiko in zatem Nemško demokratično republiko kot gost tamkajšnega predsedni- ka republike Novotnega oziroma predsednika državnega sveta Ulbrichta. V obeh deželah so visokemu jugoslovanskemu gostu pripra- vili nadvse prisrčen sprejem, ki se je spremenil v manifestacijo j prijateljstva in solidarnosti. V drugi polovici junija bo jugoslo- vanski predsednik še gost Sov- jetske zveze. Nemirno in razgibano politič- no ozračje v sedanjem času-nudi že samo po sebi obilico vpra- šanj, ki zadevajo mir in varnost na svetu. Določena trenja v mednarodnem delavskem in ko- munističnem gibanju prav tako terjajo posvetovanja in iskanje poti, ki naj spet zbliža prvake in vodstva teh gibanj. Posebnega pomena so dvo- stranski odnosi med socialistič- nimi deželami, saj so včasih po- menili — posebno v obdobju stalinizma — vse drugo, le ne primer pravega medsebojnega sodelovanja. In kakor kaže raz- voj nekaj let, je mogoče sodelo- vanje med deželami, ki grade' socializem in novo socialistično družbo, ne le razširiti, temveč mu dati še novo vsebino.in ndvo obliko. Tem za razgovore na najvišji ravni je torej dovolj. 2e poro- čilo z razgovorov v češkoslova- ški prestolnici Pragi pravi, da so potekali zelo prisrčno, v duhu obojestranskega razumevanja. Znano je, da imajo omenjene dežele ista ali zelo podobna gle- danja na najpomembnejša med- narodna dogajanja. To velja po- sebno za politiko miroljubne koeksistence, za pomoč in pod- poro neodvisnih dežel, za pomoč in podporo nerazvitemu svetu, za boj proti vsem oblikam kolo- nializma in neokolonializma itd. V dvostranskih odnosih naj bi poleg trgovinske izmenjave, ki jo je še mogoče razširiti in izpo- polniti z različnimi novimi arti- kli, predvsem utrdili proizvod- no sodelovanje med različnimi podjetji in skušali nastopati na tretjem tržišču skupaj. Prav tako je mogoče še bolj poglobiti tehnično in znanstveno sodelo- vanje. Prav zaradi take širine bodo razgovori tudi želi lepe sadove, ki jih na obeh straneh toplo po^ zdravljajo. Ostali dogodki Strahotna nesreča v rudniku Kakanj je terjala 126 smrtnih žrtev. Vsa Jugoslavija se je za- vila v žalovanje nad zlo usodo ponesrečenih rudarjev, z dne- vom žalosti je proslavila spomin nanje. Zvezni izvršni svet je prispeval pol milijarde dinarjev pomoči za družine ponesrečen- cev. Tragedija, kakršno le red- ko pomnimo, pa hkrati opozarja prizadete službe, da uvedejo strožje nadzorstvo nad stanjem v rudniških rovih in čim bolj poskrbe za varnost tistih, ki de- lajo v smrtno nevarnih pogojih. Ob istem času, ko so turobno odmevali zvoki žalnih pesmi, smo po etru izvedeli novico, da so ustaški zločinci streljali na generalnega konzula SFRJ v Miinchenu (Zahodha Nemčija) Andrijo Klariča in ga ranili ta- ko hudo, da je njegovo življe- nje v nevarnosti. USTASKI ZLOCIN Gre v slabih treh letih, po zločinu v Mehlemu, ko so usta- ški zlikovci razdejali jugoslo- vansko predstavništvo in ubili hišnika Momčila Popoviča, za drugi atentat na jugoslovanske- ga predstavnika v Zvezni repu- bliki Nemčiji kljub svečanim obljubam nemških oblasti, da bodo onemogočili ustaško proti- jugoslovansko rovarjenje in krivcem stopile odločno na pr- ste. Ustaši so dobili po drugi sve- tovni vojni mirno zatočišče v Nemčiji. Uradno jih podpirajo nacistični in revanšistični ele- menti, neuradno pa tudi sama vlada. Sicer pa je to povsem v duhu uradne politike Zvezne re- publike Nemčije do Jugoslavije. Njena vlada zavrača upravičene jugoslovanske zahteve po od- škodnini za žrtve nacizma in se z najrazličnejšimi proti jugoslo- vanskimi spletkami vmešava v jugoslovanske notranje zadeve. Pričakujemo, da bo jugoslovan- ska vlada ukrenila vse potrebno v zvezi z najnovejšim zločinom. V ODKRITI VOJNI Predsednik Johnson je te dni odločil, da so ZDA dejansko v pravi vojni v Južnem Vietnamu. Doslej so namreč v Washingto- nu vedno govorili, da delujejo na južnovietnamskem ozemlju »svetovalci«. Seveda je številka 50.000 vojakov že sama zanikala taka pojasnila, pa so v Washing- tonu odločili, da priznajo vojno stanje in si s tem zagotove tudi formalno »pravico« do nepo- sredne udeležbe ameriških čet na južnovietnamski strani, torej nekaj, kar so v resnici prakti- cirali že nekaj mes«cev. Ta korak bo svet vsekakoi? primemo ocenil kot dokaz, da žele Američani z orožjem izsiliti zmago in da so vse izgave v pri- pravljenosti za pogajanja le iz- govor. Taka odločitev predsed- nika Johnsona pa seveda raz- burja tudi duhove v ZDA. 2e sedaj opozarjajo, da sprejema zelo ozek krog ljudi tako usodne sklepe, da Kongres pravzaprav; sploh še ni poglobljeno obrav- naval vietnamsko vprašanje in vse tisto, kar je z njim tesno povezano. Od tod tudi vse večji odpor v samem kongresu proti Johnsonovi politiki. Slednjič je sedanji ameriški predsednik tu-r di oseba, ki ni ravno vešča v mednarodnih poslih... Ali si ne bo predsednik še bolj onemogo- čil položaja med zahodnimi za- vezniki, se sprašujejo. Vsekakor pa tako ravnanje škoduje ame- riški »pi*vi vlogi«. CU EN LAJ V AFRIKI Te dni z zanimanjem sprem- ljajo novo pot kitajskega pre- miera Cu En Laja po deželah bližnjega vzhoda ter srednji in vzhodni Afriki. Potovanje je brez dvoma povezano s predvi- deno konferenco azijsko-afriških dežel v Alžiru, kjer si želi kitaj- ska delegacija zagotoviti podpo- ro v nekaterih svojih stališčlli. Ali se ji bo posrečilo onemogo- čiti udeležbo ZSSR na tem zbo- rovanju, ker da »ni azijska de- žela«, je seveda dvomljivo vpra- šanje. Zato pa bo skušal prido- biti delegacije na tem zboru vsaj za ostrejšo obliko »boja proti imperializmu«, s čimer naj bi minirali določena prizadeva- nja nevezanega sveta za mimo poravnavo sporov. Večio materialno bazo samoupravilanju z občnega zbora občinskega odbora sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti občine Ptuj, ki je bil v soboto, 5. junija 1965, so odnesli vsi navzoči delegati in gostje vtis, da je prav in ko- ristno, da povabi sklicatelj zborra nanj poleg delegatov in do- mačih političnih predstavnikov, tudi predstavnika iz republiš- kega odbora sindikata. Na zboru ima odbor nalogo poročati o delu v minulem mandatnem obdobju in izvršiti volitev nove- ga odbora, udeleženci zbora pa želijo na zboru kaj več slišati tu- di o političnem in gospodarskem razvoju v širši, vsaj v repub- liški skupnosti. Ta zbor je bil dobro priprav- ljen. Dosegel je namen, zlasti ^lede na diskusijo sekretarja občinskega komiteja ZKS Bran- ka Brečka in Franca Mravljeta, tajnika republiškega odbora sin- dikata storitvenih dejavnosti. Branko Bračko je raztolmačil namen bližnjih gospodarskih ukrepov, Franc Mravlje pa je pciasnil stališče republiškega odbora sindikata do bodočih ria- log v zvezi z novimi ukrepi. V sindikatih prevladuje mne- nje, da jc bilo v dosedanjem go- spodarjenju preveč administra- tivnega upravljanja in premalo materialne podlage v samo- upravljanju. Sindikati so bil! vedno proti administrativnemu upravljanju in proti administra- tivnemu vmešavanju v samo- upravljanje z raznimi ukrepi, ker tudi to ne more mnogo iz- boljšati situacije. V sedanjem razdobju razvoja delavskega in družbenega samoupravljanja ne more biti več nikakega dvoma, da ne bi znali delovni kolektivi 1 večjo materialno bazo samo- upravljanja pravilno ravnati, skrbeti za. proizvodnjo in pra- vilno deliti dohodek in Cisti do- hodek. Ob sedanjih težavah ni po- trebno isikaiti krivca, temveč od- ločno nadaljevati z utrjevanjem samoupravljanja na materialni ba'zi, kar pomeni v kolektivih podjetij, zavodov in ustanov več- ji interes za uspešno gospodar- jenje, večjo proizvodnjo in pra- vilno delitev dohodka, zlasti pa pravilno ihvesiticijsko politiko. Takšen način samoupravljanja končno pomeni posluh za mne- nje ljudstva, z a njegovo priprav- ljenost za večjo proizvod- njo, za pravilno invesiticijsko politiko, za pravilno delitev do- hodka in za pravilno nagrajeva- nje po delu. Samoupravljanje In organi samoupravljanja niso v pomoč administraciji. Zakaj mora biti v njeni skrbi večina materialne baze, v skrbi organov samoupravljanja in družbenega upravljanja pa le ena petina? Sedanjih neskladnosti in ne- sorazmerij v našem gospodar- stvu ni krivo slabo samouprav- ljanje. Mnoge objekte so plara- rali in gradili drugi. Kolektiva marsikje nikdo ni vprašal, kaj on misli o planiranih) novih ob- jektih, o njihovih investicijah ter o njihovi rentabilnosti. Ko je bilo vse gotovo, so prevzeli kolektivi objekte in upravljanje. Vseh posledic iz takšnega pre- poznega samoupravljanja ob mi- nimalni materialni bazi ne mo- J^ejo sedaj sami nositi. Dohodek Ustvarjajo, delijo pa ga drugi. Na eni strani rastejo z marmor- k<^v, '»bio-žene z.gradb:^. drugod Pa ni sredstev za bolnišnice, šo- je, za ceste, za socialne podpore itd. Kolektivi strogo ločijo, kaj so pitrebe. kaj je luksus in se za slednjega težko odločajo. Prevelike obremenitve dohod- ka na eni strani, na drugi pa razne olajšave in ugodnosti ne- katerih podjetij jemljejo kolek- tivom zaupanje v praviloo deli- tev dohodka in v sistem nagra- jevanja po delu ob enakih de- lovnih pogojih. Na eni strani najdemo še vedno mezdni si- stem, na drugi strani pa razne izgovore, da ni mogoče nagra- jevati ljudi po delu in uspehih. Vseh teh težav in nepravilnosti ni mogoče odpraviti z admind- strativnimi ukrepi. Tudi ni mo- goče govoriti o usklajevanju ne- sorazmerij pri proizvodnji in pri dohodku različnih podjetij. Edino pravično je lahko primer- janje uspehov različnih podje- tij in panog ob enakih delovnih pogojih. EJdino pravilno nagra- jevanje po delu ob enakih de- lovnih pogojih lahko odpravi vsa nesorazmerja med osebnimi do- hodki in tudi lahko izpodbudi ljudi, da bodo več in bolje de- lala. V tem je bil smisel pojasnila o stališču sindikata na nove za- konite mere, za odpravo ne- skladnosti v našem gospodar- stvu. Navzoči so se z njim strinja- li, ker najdejo opravičilo za ta sitališča tudi v tisku, v radiu in televizij skili komentarjih. Ta zbor je končal s priporoči- lom, da bi vsi člani sindikata vestneje zasledovali ves razvoj v svojih organizacijah in da bd imeli več posluha za pravilna stališča kolektivov, ter da bi tu- di več sami razmišljali o tem, kar bi bilo potrebno storiti, da bo odpravljenih čimveč nesklad- nosti in nesorazmerij, da bomo pravilno r^azumeli namen in na- loge samoupravljanja ter da bo- mo storili vse, da bodo uspdii v naši skupnosti vedno trdnejši in večji. V. J. V šolstvu vedno več težav Vprašanja šolstva ni moč več reševati v okviru občine, am- pak v okviru reoubllke. V občini Ormož bi morali preurediti in razširiti tri šole. Občina Ormož, ki spada med najman] razvite občine v SRS, se v šolstvu srečuje s precejšnfimi težavami. Poleg tega, da so šol- ske zgradbe pretesne in dotraja- ne, za šoloobvezni pouk ni ustreznih učil, pomanjkanje učll- nij pa povzroča poseben pro- blem. Dve- ali celo triizmenski pouk in pomanjkanje predmetnih učiteljev predstavljata pereče probleme. Vzrok pomanjkanja učnega osebja je nizek osebni dohodek učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Šolske zgradbe pri Tomažu, v Središču, pri Miklavžu, v Ivanjkovcih in pri Veliki Nedelji so stare in pretesne. Vprašanje pretesnih šolskih prostorov so letos name- ravali v Središču rešiti s tem, da bi adaptirali obstoječo šolsko zgradbo in jo povečali od dose- danjih 5 na 10 učilnic. Nemogo- či pogoji zahtevajo, da se v tem pogledu nekaj ukrene. Za adap- tacijo šole v Središču so pri- pravljeni načrti, republika pa je obljubila denar za povečanje ka. pacitete šole. Adaptacija bi ve- ljala približno 210 milijonov di- narjev in bi morala biti glede na potrebe izvršena v najkrajšem času. To zahtevajo nevzdržne razmere na šoli. Občani Ot)čine Ormož so bili do prek kratkim prepričani, da bo letos rešen nroblem središke šole. Toda pred kratkim se je zvedelo, da je središka šola pad- la iz programa, ker je bila ude- ležba pri najetju kredita preniz- ka. Občina je z garancijskim po- logom zagotovila 42 milijonov dinarjev od predvidene vredno- sti 210 milijonov dinarjev. To je bilo največ, kar je občina lahko ponudila. To pa je bilo premalo in je tako prišel še enkrat do izraza problem nerazvitih občin, ki nimajo dovolj sredstev za udeležbo pri najemanju kredi- tov. To povzroča nadaljnje slab- ljenje gospodarstva in nadaljnje nemogoče razmere. O neurejenih razmerah v šol- stvu govori tudi dejstvo, da je pri Miklavžu pouk v štirih zgrad- bah, pri Tomažu pa v dveh; da je na vseh šolah pouk v dveh ali celo v treh izmenah. Na osnov- nih šolah v občini Ormož pouču- je 100 učiteljev in bi potrebovali od 50 do 60 predmetnih učiteljev in nekaj profesorjev. V občini Ormož obiskuje šoloobvezni po- uk 3200 učencev. Občina je še v razvoju, saj nima pomembnejše industrije i% kmetijstvo daje še vedoo pri- bližno 80 "/o narodnega dohodka. V občini je zaposlenih približno 2200 ljudi ali mamj, kot jih za- posluje pomembnejša tovarna. Osebni dohodki zaposlenih so mnogo nižji od zaposlenih v raz- vitejših občinah. Čeprav je občina manj razvita in nima potrebnih pogojev za razvoj šolstva, je v SRS enoten učni program. Pogoji dela pro- svetnega kadra pa so v neure- jenih razmerah mnogo težji. Ce- lotnemu stanju imajo ustrezne osebne dohodke. Primernim se morajo odrekati, ker se spet vse konča pri pomanjkanju sredstev. Uzakonjeno je, da morajo imeti šole vse pogoje za svoje nemo- teno delovanje. Otrokom je tre- ha nuditi primerno znanje, ki pa ni odvisno samo od sposobnosti in zavzemanja učiteljev, temveč tudi od učnih pripomočkov. Industrija daje nad polovico dohodiia v prejšnji številki našega Usta smo seznaniU bralce s po- datki iz zakljucmh računov za 1964. leto in Iz poročila, ki sta fo*?'*??*^ °''?"u«f zasedanju 31. maja 1965. Tako so dobili bralci najprej vpogled v stanje, v katerem smo bili v začetku 1965. leta in s katerim bodo lahko pozneie primerjali podatke o letošnjili poUetnili uspehih in težavah. Tokrat še nekaj podatkov o industrijskih podjetjih, ki si letos resno prizadevajo, da bi odpravila lanske težave in po- manjkljivosti, da bi dosegle le- tošnji plan proizvodnje in do- hodkov ter ugodno delitev v ko- rist skupnosti in kolektiva. Industrijske gospodarske or- ganizacije so ustvarile v 1964. letu, kakor je razvidno iz lan- skih zaključnih računov, skup- no 26 milijard 97 milijonov din bruto produkta, kar je 55 % ce- lotnega dohodka občine. V pri- merjavi z 1963. letom pomeni to 23,1 % povečanje. In kako je bilo stanje v posa-, meznih podjetjih? Tovarna glinice in aluminija Kidričevo Tovarna glinice in aluminija je dosegla 15 milijard 350 mili- jonov celotnega dohodka in s tem 58,8 9o skupno ustvarjenega celotnega dohodka v industriji. Glede na leto 1963 Je presegla celotni dohodek in fmančni ob- seg proizvodnje za 15 %. Hitrej- še naraščanje proizvodnje je ovirala zlasti redukcija električ- ne energije, zaradi česar so bi- le peči v elektrolizi izkoriščene le 67%, porabljena sredstva in poslovni stroški pa so relativ- no hitreje naraščali in povzro- čali, da podjetje ni doseglo do- hodka iz prejšnjega leta. Ker je oproščeno plačila prispevka iz dohodka, je čisti dohodek za 9% večji kot v letu 1963. Pri delitvi je 73,4 čistega dohodka namenilo osebnim dohodkom in jih s tem zvišalo glede na lansko leto za 63,4% pri neiz- premenjeni produktivnosti. Po- vT^rečni izplačani mesečni oseb- ni dohodki so znašali 51.881 din na zaposlenega. Sredstva za razširjeno reprodukcijo so znat- no nižja kot v letu 1963, indeks je 37,3. Razmerje med osebni- mi dohodki in skladi se je ob- čutno poslabšalo na škodo sled- njih. Tovarna avtoopreme Ptu[ Tovarna avtoopreme je izka- zala po vseh elementih delitve pomemben porast na lansko le- to, vendar ne tolikšen, kot je bil s planom predviden glede na vključitev novih kapacitet. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 »T E D N 1 Kc — petek, 11. junija 1965 Stran 2 Industrija daje nad polovico dobodica (Nadaljevanle s 1 strani) To velja za celotni dohodek, ki jq zaradi slabega izterjevanja kupcev za 2,8 % pod planom in zn^ša 1 milijardo 461 milijonov dinarjev kot za dohodek in či- sti dohodek, ki sta sicer za 30 odst. veeja kot v letu 1963, a pričakovane višine ne dosezata. število zaposlenih se je poveča- lo za 12,6 %, produktivnost za 4%, osebni dohodki pa za 18,8 odst. Ostanek za sklade je sko- ro' za 200 % večji kot prejšnje letd, vendar ob spremenjeni kreditni politiki in poostrenih kriterijih za ugotavljanje kre- ditne sposobnosti ne zagotav- ljajo glede na manjkajoča obratna sredstva nemotenega poslovanja v letu 1965. Podjetje za popravilo voz je doseglo ob 460-milijonskem do- hodku dobre rezultate. Tudi pri "tem podjetju se je stanje kupcev 3-kratno povečalo v primerjavi z letom 1963 zaradi nepravočasnega plačevanja ra- čunov s strani železnice. Do- seglo je 34 % več čistega dohod- ka kot v prejšnjem letu, oseb- ne dohodke je povečalo za 36 odst., ostanek za sklade pa za 81 %, zaposlenost je porasla za 3J %, produktivnost za 24,2 %. Opekarna Ugodno je zaključila poslov- no leto Opekarna. Celotni do- hodek se je povečal za 27,2% in znaša 146,548.000 din. Fizič- ni obseg proizvodnje se je po- večal za 6 %, enako tudi število zaposlenih. Pri 34 % povečanju čistega dohodka so se osebni ■ dohodki povečali za 42,8 %. Po- vprečno izplačani osebni doho- dek, na zaposlenega znaša 35.066 dinarjev, medtem ko je bil prejšnje leto 25.061 din. Sred- stva za sklade so se povečala za 72,4 %. Visoka izrabljenost osnovnih sredstev (62%) in razmeroma slaba tehnična opremljenost- sta ovirali hitrej- šo proizvodnjo in narekujeta -takojšnjo rekonstrukcijo pred- vsem sušilnih in strojnih na- prav. Obrc! imlm Majš;i&rk Obrat tanina Majšperk je le- to 1964 zaključil z izgubo v vi- šini 29 milijonov din. Vse leto mu je primanjkovalo surovin, nabava ustreznega lesa je bila otežkočena in pogojena s pre- komernimi stroški, zaradi česar je bila proizvodnja nerentabil- na; Obrat je prisiljen skrčiti proizvodnjo strojil in pre- usmeriti odvečno delovno silo v drugo dejavnost. Toviorna voSneciJh izdoSEco^ Mapperk Tovar^ra volnenih izdelkov Majšperk je z 2 milijardami 63- milijonskim celotnim dohod- kom na tretjem mestu med in- dustrijskimi podjetji. Predvide- vanja družbenega plana 1964 so bila po vseh elementih delitve visoko presežena. Izvozne ob- veznosti je v celoti izvršila. 'Ugodne finančne rezultate je pripisati predvsem dvigu pro- duktivnosti kot posledici stimu- lativnejšega nagrajevanja, bolj- še organizacije dela in več- ji ekonomičnosti poslovanja. Osebni dohodki so se povečali za 39 %, medtem ko je bilo v sklade vloženo 118 milijonov dinarjev. Razmerje v delitvi med osebnimi dohodki in skladi je 75.2 : 24,8, v letu 1963 je bilo .98,2.: l.,8.. »Delta« je v letu 1964 ustva- rila 1 milijardo 371 milijonov ali za 19,2 % več celotnega do- hodka kot predhodno leto. Vrednostno in količinsko je plan 1964 presegla. Zaradi zve- čanega deleža porabljenih sred- stev "in poslovnih stroškov v celotnem dohodku izkazuje či- sti dohodek manjši odstotek zvišanja, ki znaša 10,4. Z uved- bo 3 izmene se je število zapo- slenih povečalo za 17,2%; del čistega dohodka, namenjen za osebne dohodke, je za 34,8 % večji kot leta 1963, medtem ko , so .se skladi zvišali za 6 %. Po- vprečni osebni dohodek v letu 1964 je znašal 37.620 din. Plani- rani izvoz je dosegla. Odločilno oviro za doseganje boljših re- "zultatov pomenijo tesni proiz- vodni in skladiščni prostori. »Petovia« Ptuj »Petovia« je po finančnih re- zultatih uspešno zaključila po- slovno leto. Ustvarila 765 mili- jonov celotnega dohodka, kar pomeni 21,3 % povečanje na le- to 1963, čiisti dohodek je za 40 odst. večji kot pres^uje leto. Fi- I nančni plan je znatno presežen, medtem ko je fizični obseg ne- koliko nižji. Osebne dohodke je povečala za 36,2 %, povprečni 1 mesečni zaslužek je znašal 32.376 din. V sredstva za raz- j Širjeno • reprodukcijo je name- ! nila za 1,60% več kot predhod- no leto. Pri 1,5% povečanju i števila zaposlenih, je produktiv- t nost povečala za 10 %. Izpolnjevanje proizvodnega načrta je ovirala slaba letina, ki je dirigirala sadju in zele- njavi visoke odkupne cene. -V asortimanu izdelkov je prišlo do sprememb, in sicer je pro- izvodnja industrijskih žganj padla za 64 %, proizvodnja na- ravnih žganj pa se je 200 % po- večala. Ob koncu leta se je po- vzpelo število dolžnikov nad 750, med temi je precej zaseb- nikov in delavcev podjetja. Iz- terjevalna služba bo v bodoče mcjrala biti bolj ažurna. »»Pc!rcj]f!niii!ii(3« Perutnina izkazuje v odnosu na leto 1963 po vseh elementih delitve najmočnejše povečanje. Celotni dohodek, ki znaša 3 mi- lijarde 628 milijonov din, je za 66,5 % večji kot v predhodnem letu, nad pričakovanje so se po- večali tudi narodni dohodek in čisti dohodek. Povečanje prese- ga 200 %. Prekoračenje gre v veliki meri na račun podražitve proizvodov, v 2. polletju pa so bili vključeni v proizvodnjo tudi novi objekti na perutni- narski farmi. Proizvodnja pi- ščancev se je tako povečala za 45 %.. Osebni dohodki so se po- večali za 16,4 %, število zapo- slenih je naraslo za 23,4 %. Neto produkt na zaposlenega se je povečal za 72 %. Povpreč- ni osebni dohodek je znašal 45.230 din; za sklade je name- njeno 228,4 % več kot v letu 1963. Razmerje med osebnimi dohodki je bilo v letu 1964 64,8 : 35,2. leta 1963 pa 73,7 : 26,3. Ptujska tiskarna Tudi Ptujska tiskarna je leto 1964 zaključila z dobrimi rezul- tati. Skozi Vse leto je imela dovolj naročil; količinsko in vrednostno je plan presegla. Celotni dohodek je znašal 194 milijonov din ali za 30 % več kot v letu 1963. Ugodno se je odrazila nabava stavnega stroja in izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih. Cisti do- hodek se je povečal za 48 %, osebni dohodki za 59 % in sred- stva skladov za 70,6 %. Povpreč- ni mesečni dohodki so znašali 41.257 din t. j. za 33% več kot predhodno leto. V enakem raz- merju se je tudi povečal neto produkt na 1 zaposlenega. Po večini terjatve do kupcev niso starejše od 20 dni. V preteklem letu se je moč- no povečala vrednost osnovnih sredstev v industriji. Vključe- ne so bile nove kapacitete v to- varni glinice in aluminija z na- bavno vrednostjo 6 milijard 600 milijonov. Pretežni del, t. j. 73 % se nanaša na povečanje delovnih priprav, ostalo pa za gradbene objekte, patente in li- cence ter zagonske stroške. Osnovna sredstva v Avtoopre- mi so se povečala za 447 milijo- nov, 65 % odpade na gradbene objekte, ostalo na delovne pri- prave, patente, licence in za- gonske stroške. »Perutnina« je prevzela nove objekte perutni- narske farme v vrednosti 725 milijonov, vrednosti delovnih priprav pa se je povečala za 240 milijonov. Poleg naštetih velikih investicijskih naložb, pa so skoraj vsa industrijska pod- jetja v mejah možnosti rekon- struirala zastarele naprave z namenom, da omilijo ozka grla v proizvodnji in si zagotovijo boljše pogoje za pospešeno pro- izvodnjo v naslednjih letih. O ostalih panogah prihodnjič! Vse obljube so padle v vodo NI IZGLEDOV ZA GRADNJO SLADKORNE TOVARNE V ORMOŽU, SLABO RAZVITA OBČINA JE 15 LET ČAKALA NA TOVARNO, KI BI VPLIVALA NA NADALJNJI GOSPO- DARSKI RAZVOJ V OBČINI. V torek, 8. junija 1.1., je bila v Ormožu tiskovna konferenca, katere so se udeležili predstav- niki tiska in radia. Tiskovno konferenco je sklical direktor sladkorne tovarne v izgradnji Netko Babic na pobudo Občin- ske skupščine Ormož. Izmed občinskili predstavnikov so se konference udeležili predsednik občine Franc Novak, sekretar Občinskega komiteja ZK Dra- go Pintarič, predsednik Občin- skega odbora SZDL Vlado Ož- bolt, načelnik oddelka za go- sj)odarstvo Franc Forstnarič in direktor KZ »Kombinat-Jeruza- lem« Ormož, Matija Ratek. Konferenco je pričel in jo vo- dil predsednik občine. Namen konference je bil novinarje in dopisnike seznaniti z lansko proizvodnjo sladkorja, s kori- ščenjem obstoječih sladkornih tovarn, s porabo in uvozom sladkorja, s pomenom in važ- nostjo povečanja kapacitet sladkornih tovarn, s svetovno proizvodnjo in porabo sladkor- ja. Predstavniki občine so no- vinarjem odgovarjali na šte- vilna vprašanja, ki so se nana- šala na gradnjo sladkorne to- varne v Ormožu in na pereče probleme v šolstvu. V Jugoslaviji imamo 13 slad- kornih tovarn, ki pa s svojo ka- paciteto ne morejo zadovoljiti potreb. Po podatkih direktor- ja sladkorne tovarne v izgrad- nji v Ormožu, Netka Babica, bi bilo potrebno stremeti za po- večanjem kapacitet sladkornih tovarn, saj potem ne bomo več vezani na uvoz sladkorja. Ce sladkorja nebi uvažali, bi s tem letno prihranili =5 milijard de- viznih dinarjev za druge po- trebe. Za proizvodnjo sladkorja ni potrebno uvažati surovin, saj sladkorno peso pridelamo doma. in je zato nesmotrno da- jati za sladkor dragocene devi- ze. Na drugi strani pa je uvo- ženi sladkor dražji od domače- ga. S povečanjem kapacitet sladkornih tovarn bi zaustavili naraščanje brezposelnosti in "'Ihod delovno sile v tujino. Precej delovne sile bi zaposlile nove kapacitete, mnogo več pa samo pridelovanje sladkorne pese. Ce bi pridelovali več slaoKorne pese, bi bilo več vi- soko kakovostne krme za fjovedo. Pesni rezanci in listnate glave so izdatna krma, ki vsebuje bo- gate hranljive snovi in vitami- ne P>o'';ita krma bi nmnročila povečanje pridelovanja mleka in govejega mesa. Goveja živina predstavlja važno postavko v našem izvozu. Lanska proizvodnja belega sladkorja IIO.OOO ton pomeni znatno povečanje napram le- tu 1963 i tem, da so tovarne obratovale povprečno s 92,5 «/a' zmogljivosti. Glede koriščenja kapacitet je treba omeniti, da je najbolj ekonomična proiz- vodnja sladkorja, če tovarna obratuje 90 dni in da dnevno prekorači proizvodni plan za toliko, da v tem času doseže 100 »/o izkoriščenje. Potrošnja sladkorja pri nas konstantno narašča. Lani je bila poraba sladkorja 584.400 ton ali je bilo porabljenega 54.000 ton več kot proizvedenega. Na prebivalca! porabi SRS največ sladkorja o4 ostalih. V Sloveniji porabimo na prebivalca letno 55,4 kilo« grama sladkorja, najmanjša poraba sladkorja pa je v SR Črni gori — 11,4 kilograma. Po- vsod narašča potrošnja slad- korja, kar je razumljivo. Pred- videva se^ da bo do leta 19?0 porasla poraba sladkorja za j 80.000 ton, kar presega proiz- vodnjo treh srednje razvitih to- varn. Kaže, da bo v prihodnjem obdobju potrebno zgraditi vsaj eno sladkorno tovarno v Slove- j niji, kjer je surovinska baza. Takrat bo pridelovanje slad- korne pese interesantno, saj bo pridelovanje rentabilno in eko- nomsko upravičeno. Skoraj 40 odst. vrednosti sladkorne pese se sedaj porabi za plačilo tran- sporta, kar neugodno vpliva na proizvodnjo. Tovarne je treba graditi tam, kjer so surovine. Surovinska baza sladkorne tovarne je na območju Drav- skega in Murskega polja, zato je predvidena gradnja sladkor- ne tovarne v Ormožu. Izbrali so lokacijo, vršili razna pri- pravljalna dela. naročili nekaj skic in elaboratov, skrbeli za nabavo opreme in podobno. Ustanovitelji sladkorne tovar- ne v izgradnji v Ormožu so Kmetijski kombinati Ormož, Ljutomer in Ptuj. Za potrebe ormoške sladkorne tovarne bi pridelovali sladkorno peso na 5100 ha njivskih površin. Pri- delovali bi jo na območju na- slednjih občin: Ormož, Ljuto- mer, Ptuj, Murska Sobota, Gornja Radgona, Maribor Tez- no, Lendava, Slovenska Bistrica in Lenart. Povprečna transport, na razdalja dovoza sladkorne pese v tovarno bi bila 29 kilo- metrov. Najbližja sladkorna to- varna tem krajem je v Osije- ku, ki je oddaljen več sto ki- lometrov.- Zgrajena sladkorna tovarna bi tudi ugodno vplivala na za- poslitev delovne sile, saj pra- vimo, da so Haloze, Slovenske gorice, Prekmurje in Medži- murje rezervoar delovne sile. Gradnja sladkorne tovarne v Ormožu bi veljala od 7 do 8 milijard ali približno dve mili- jardi več kot Tiakoletni uvo» sladkorja. PORODNI DOPUSTI PO NOVEM ZAKONU Novi zakon o delovnih raz- merjih, ki velja od aprila tega leta, je bistveno spremenil do- ločila o koriščenju porodnega dopusta. Do sedaj je novi zakon odobraval 105 dni dopusta, ki so jih mogle žene koristiti tudi v celoti po porodu. Tako je tudi bilo v večini primerov, nosečnica je delala do zadnjega dneva, da bi si prihranila čim več dopusta za prepotrebno nego dojenčka,, pri kateri ne more nihče enako- vredno nadomestiti matere. Ven- dar je bilo s tem ogroženo zdrav- je prav tega dojenčka, da že o materi ne sovorimn. Prenaporno delo zadnje tedne pred poroiom je tudi vzrok vse pogostejših rojstev slabotnih in nedoneše- nih otrok ter nepravilnih poro- dov. Pogosto se je dogajalo, da so morale žene tudi v zadnjih tednih nosečnosti opravljati še nadurno delo. reprav je že pre.i- šnji zakon nadure nosečnic pre- povedal. Da bi preprečil tako stanje, zahteva novi zakon, da delavka mora koristiti 28 dni porodnega dopusta že pred po- rodom, prejšnjih 105 dni pa ji neokrnjenih ostane za nego do- jenčka. V kolikor se pokaže po mnenju zdravnika zdravstvena potreba, lahko nastopi porodni dopust že do 45 dni pred poro- dom. Tako imajo vse delavke Jugoslavi.ie 133 dni porodnega dopusta. Da bi se še bolj zavaro- valo Izvrševanje zakonskega predpisa brez naknadnih admi- nistrativnih ukrepov, določa za- kon, da, če žena dodatnih 28 dni pred porodom ne bi izkoristila — ji zapadejo. To določilo je posebno važno. Ni samo odraz humainega odnosa do nosečnic. Mnogo več je. Na ta način varu- jemo zdravje in moč Še neroje- nega rodu, bodočih državljanov. Ni verjetno, da bodoče matere ne bi izkoristile pod takimi po- goji pred porodom pravice do razbremenitve, ki je sedaj tudi njihova uzakonjena državljan- ska dolžnost. Nove knjige v LJUDSKI KN.TI2NICI ORMOZ Otčenašek J.: Romeo, Julija in tema. Maribor 1965. (Svet v knji- gi- 18.) Amado J.: Gabriela. Maribor 1965. (Knjižna zbirka Nova ob- zorja. 47.) Rezek R ; Železni križi. V Lju- bljani 1965. Svetina T.: Ukana. V Ljubljani 1965. Cronin J. A.: Judeževo drevo. Koper 1965. Pregled istorije SKJ. Beograd 1963. Britovšek M.: Stavovi druge internacionale prema ratu i ko- lonialnnm pitanju. Beograd 1965. Lekar M.: Skriti prijatelji člo- veka. V Ljubljani 1965. (Planet). FOTO ZAPISEK Zgradba v Središču razpada v Središču v Rakitju razpada bivša strojnica opekarne. Del zgiradbe je razkrit, natekajo zidovi, poslopje je brez šip, dininik brez strehe in tako je razpadajoča zgradba prepuščena vjemenu. Zgradba nima pravega gospodarja. Z njo upravlja kolektiv gradbenega podjetja Ograda; Ormož. Najbolje bi bilo razpadajočo zgradbo prodati za&ebniktt, ki bi si jo preuredil v stanovanjsko zgradbo. TEDNIKOV INTERVJU POMANJKANJE KREDITOV IN REZERVNIH DELOV POVZROČA V KMETIJSTVU NAJVEČ TEŽAV Novi gospodarski ukrepi so prinesli v gospodarstvo številne pozitivne spremembe, ki ugod- no vplivajo na nadaljnji razvoj. Direktor kmetijske zadruge Or- mož Matija Ratek je povedal o tem za naše bralce naslednje: KAKO VPLIVA.TO NOVI GO- SPODARSKI UKREPI NA GO- SPODARSTVO KMETIJSKE ZADRUGE ORMOŽ? Novi gospodarski ukrepi po- zitivno vplivajo na stabilizacijo gospodarstva kot tudi na na- daljnji razvoj kmetijstva v ob- čini. Glede na nastalo situacijo so strokovne službe z organi upravljanja zadruge že v letoš- njem aprilu in maju z vso res- nostjo in polno odgovornostjo temeljito analizirali gospodar- sko stanje v preteklem letu, predvsem vse pomanjkljivosti in slabosti. Ob tej priložnosti so sklenili, da se to več ne bo ponavljalo. Veliko razprav smo posvetili proizvodnji in njene- mu nadaljnjemu razvoju. Sa- moupravni organi poslovnih enot zadruge so s celotnim ko- lektivom razpravliali o pome- nu in važnosti novih gospodar- skih ukrepov. S sej samouprav- nih organov in kolektiva so pri- hajali novi predlogi in sklepi, ki bodo ugodno vplivali na zboljšanje gospodarskega sta- nja. Poudarek je na organizaci- ji in pripravi dela. popolnejši agrotehniki, uvajanju sodobne tehnologije v proizvodni pro- ces, na racionalni porabi mate- riala, popolnejšem izkoriščanju strojev.^ govorili smo tudi o perspektivnem razvoju kmetij- stva, o kadrovskih vprašanjih in drugo. Sklenili smo znižati investicijska vlaganja, ki so se iz leta v leto stopnjevala. Skr- beli bomo za znižanje režijskih in splošnih stroškov. Te razpra- ve so omogočile boljši pregled nad potrebami in možnostmi zaposlovanja, zato smo zmanj- šali število zaposlenih. Zmanj- šali smo tudi zalogo reproduk- cijskega materiala in zalogo lastnih proizvodov. V zvezi z delitvijo osebnih dohodkov smo sklenili, da mo- ramo sistematično delati na iz- popolnjevanju sistema nagraje- vanja. Poskrbeti moramo, da bo zaslužek slehernega zaposle- nega odvisen od učinka dela. V strokovnih sliižbali smo to že uvedli, v ostalih dejavnostih za- druge pa bo treba to vprašanje rešiti v kratkem. Kolektiv se vsestransko za- vzema za večjo, kakovostnejšo in cenejšo proizvodnjo. Rezul- tati tega bodo ugodno vplivali na izboljšanje gospodarskega stanja v delovni organizaciji, ki se bo odražalo v povišanju osebnih dohodkov in življenj- ske ravni zaposlenih. KAKO JE S KREDITI? Vprašanje obratnih sredstev je v kmetijstvu precej proble- matično. Stalna obratna sred- stva so nizka, medtem ko last- nih obratnih sredstev zaradi nizke akumulacije ne moremo formirati. Stalna obratna sred- stva zadruge pokrivajo le eno tretjino potreb gospodarske or- ganizacije. Ostali 2 tretjini pa pokrivamo z občasnimi obrat- nimi krediti. Ob spremembah kreditnega sistema je nastal precejšen problem. Obseg druž- bene kmetijske proizvodnje se je znatno povečal, v zadnjih dveh letih se je celo podvojil, cene reprodukcijskemu mate- rialu so se zvišale. To narekuje veliko več stalnih obratnih sredstev, kot smo jih dobili. Z občasnimi obratnimi sredstvi kreditiramo sariio nabavljen reprodukcijski material. Vpra- šanje ostane, kje dobiti manj- kajoča sredstva. Morda bi bilo potrebno o tem več razprav- ljati. ALI BOSTE ODPUŠČALI DE- LOVNO SILO? V zadrugi ne nameravamo zmanjševati niti zviševati števi- la zaposlenih, čeprav poveču- jemo obseg proizvodnje. Zmanj- šali pa smo število zaposlenih v upravi in na nekaterih osta- lih režijskih delovnih mestih. KAKŠEN BO NADALJNJI RAZ- VOJ ZADRUGE? Perspektivni razvoj zadruge temelji na nadaljnji izredni in-i tenzifikaciji kmetijske proiz- vodnje. To se bo odražalo v ob- novi vinogradov in sadovuja- kov. Izboljšali bomo kooperaci- jo z zaseijniki, povečali stalež govedi in drugo. KATERE TEŽAVE SO PO- VZROČILI NOVI GOSPODAR- SKI UKREPI V KMETIJSTVU? V kmetijstvu povzroča naj- več težav pomanjkanje obrat- nih sredstev, ki so potrebna za nemoten potek proizvodnje. Nič manj pa ni problematično vpra- šanje mehanizacije in skladišč. Odkupljena obdelovalna zem- lja zahteva kompleksno meha- nizacijo, ki bo omogočila kak* vostno in ceneno proizvodnjo. "Pomanjkanje nadomestnih de- lov za kmetijske stroje povzro- ča dvojno škodo. Zemlja ni pra- vočasno obdelana, poleg tega se plačuje amortizacija za stroje, ki niso sposobni za obdelavo. V bodoče bi morala imeti uvozna podjetja več posluha za potre- be kmetijskih organizacij po nadomestnih delili za kmetijske stroje. Zaradi pomanjkanja skladišč je pereče vprašanje pospravlja- nja kmetijskih pridelkov. Po- trebovali bi skladišče za žito in nekatera druga skladišča, kot za sadje, krompir in podobno. KAKO JE Z INVESTICIJAMI V KMETIJSTVU? Glede investicij v kmetijstvu ie za letos kolektiv zadruge od- ločil, da bomo dovršili začete gradnje in jih usposobili za pO" trebe kmetijstva. Dogradili bo- mo govejo farmo za 2500 gove- di v Središču, vinsko klcf v Or- možu in obnovili bomo nekaj hektarjev vinogradov, katerih obnova je v polnem teku. Vse ostale investicije smo odložili- V bodoče bomo manj investira- li v kmetijstvo, kar narekujejo novi gospodarski ukrepi. V bo- doče bomo v manjšem obsegu obnavljali vinograde in sado- nosnike ter bomo zmanjšali od- kup zemlje. KAKO BO S PODRUŽBLJA- NJEM ZEMLJE? Restrikcije investicij so po- vzročile manjše vlaganje tudi odkup zemlje. Osnovni krediti za odkup zemlje so, toda za na- jetje kredita morajo kmetijske organizacije sodelovati z ude- ležbo, za kar pa nimajo denarja- Z odkupom zemlje od zasebni- ka še nismo ničesar dosegli- Treba je imeti dodatna sred- stva za ureditev in usposobitev zemljišč. Zemljo je treba skrb- no obdelati in humizirati. Z3 nadaljnjo intenzivno obdelavo primanjkuj^ denarja. Kolektiv se je omejil le na od' kup tistih površin, ki so za na" daljnji razvoj zadruge intere; santne. Treba je najprej uredit* zemljišča, ustvariti primero^ komplekse, zemljo humizirat* in skrbeti za kakovostno in ce- neno proizvodnjo. D. ^ Matija Ratek stran 3 »TEDNIK« — petek, 11. jnnija 1965 Stran 3 Miklovž pri Ormožu Priprave na krajevni praznik Pred kratkim so pri Miklavžu | iistanovili devetčlanski odbor,' ]ti bo pripravil vse potrebno proslavo krajevnega prazni- jo. Predsednik pripravljalnega (jdbora, inž. Maks Antolič, je po-' vedal za naše bralce o pripra-! vah in o proslavi krajevnega praznika pri Miklavžu nasled-j nje: »Na krajevni praznik pri Mi- klavžu se temeljito in vsestran- sko pripravljamo. 24. junij je vsako leto za naš kraj in okoli- co velik zgodovinski datum iz časov narodnoosvobodilne bor- be. Tega dne pred 21 leti je bil pri Miklavžu ustanovljen prvi odbor OF. Letos bomo krajevni praiznik proslavili 20. junija. Na jredvečer krajevnega praznika jodo pri Miklavžu zagoreli kre- sovi, predtem pa bo pravljična igra »Magični prstan«, ki jo je pripravilo šolsko prosvetno društvo. Zjutraj ob 5. uri na dan krajevnega praznika bo budnica godbe na pihala in de- tonacije. Ob 8. uri bo slavnost- na seja predstavnikov krajev- nih družbeno političnih organi- zacij, društev in povabljenih predstavnikov občinskih foru- mov. Po sla^mostnl seji bo ob 9. uri proslava krajevnega pra- mika pred spomenikom padlih \iorcev. Pričakujemo, da se bo te pomembne slavnosti pred spomenikom udeležilo precej ljudi. Ob 10. uri bo meddružin- sko strelsko tekmovanje, ob 14. uri popoldne pa bo velika gasil- ska vaja. Odprta bo razstava izdelkov učencev osnovne šole, pridelkov poslov, enote kmetij- ske zadruge Ormož, lovska dru- žina pa bo na razstavi pokazala lovske trofeje. Ves dan bo po- skusu j a znanih jeruzalemskih vin, ki slovijo po vsem svetu. Popoldne bomo s slavjem nada- ljevali z družabnim veseljem in s splošnim ljudskim raja- njem. V nedeljo, 27. junija, bo mla- dinska dramska sekcija Mi- klavž v okviru krajevnega pra- znika in 20-letnice osvoboditve uprizorila pri Miklavžu Potrče- vo dramo »Kreflova kmetija«. Na dan krajevnega praznika pri Miklavžu bo na slavnostni seji Občinski odbor SZDL Or- mož podelil prizadevnim in za- služnim članom družbeno poH- trčnih organizacij in društev spominske plakete. Spominske plakete bodo prejeli tisti požr- tvovalni občani Krajevne skup- nosti Miklavž, ki že več let uspešno delajo v raznih družbe- no političnih organizacijah in v društvih. V pripravah na krajevni pra- znik in v sami izvedbi progra- ma bodo sodelovale družbeno politične organizacije, društva in mladina. Za krajevni praznik pri Mi- klavžu bomo kraj slavnostno okrasili, razobesili zastave, po- stavili slavoloke, ga očistili in drugo. Hišni sveti in zasebniki pa bodo na svojih stanovanjih poskrbeli za okrasitev oken. Letošnji krajevni praznik po- meni za Miklavž važen zgodo- vinski dan, saj bomo s krajev- nim praznikom proslavili tudi 20-letnico osvoboditve.« Inž. Maks Antolič PROMETNA NESRECA V MllRETINCIH V nedeljo, 6. juhija 1965, po- poldne je zdrknil z obvozne ce- ste Bori—Muretinci zadnji del težkega tovornjaka podjetja Avtotrans Smederevo SD 29-06 z 18 tonami tovora — železnih plošč za Metalno Maribor. Vo- zil ga je šofer Milan Arderic. Prednji del vozila je ostal na cesti, zadnji pa se je močno nagnil, ker sta zdrknili desni kolesi v prilično globok jarek. Iz tega položaja si vozač Arde- ric nikakor ni mogel sam po- magati. Na pomoč mu je prihi- tela tehnična skupina poklicne gasilske čete iz Maribora s tež- kim avtomobilom in z dviga- lom. Šele s pomočjo dvigala in z vprego tovornjaka MB 106-63 je uspelo spraviti tovornjak iz Smedereva na trdno cesto, da je lahko nadaljeval vožnjo v Maribor. Do nesreče je prišlo, ker je ta cesta zelo ozka in za sreče- vanje tovornjakov zelo nevarna. Vozilo iz Smedereva je hotel kljub opozorilu na dopustno hitrost 30 km prehiteti turški hladilnik. Vozač Arderic se je preveč približal s svojim težko natovorjenim vozilom robu zmehčane in zaradi dežja spolz- ke ceste, nakar mu je zdrknil zadnji del vozila v jarek. Ob skupnem prizadevanju vo- zača Arderiča in tehnične po- moči iz Maribora je uspelo to- vornjak iz Smedereva spraviti na cesto. Dvigalo je dvignilo zadnji del tovora in avtomobi- la, nakar sta sovprežena motor- ja potegnila, žal pa predaleč, kar je imelo za posledico, da je dvigalo v ležaju na dveh mestih počilo in bo moralo sedaj v večje popravilo. To je bila že tretja večja ne- sreča tovornih avtomobilov na tej cesti, ki je preozka za sreče- vanje in neprimerna za tako težek promet. Vse slabe strani te ceste so se pokazale zlasti v zadnjih dneh po močnih nalivih. Nesreče se bodo ponavljale vse dotlej, dokler ne bo generalno popravljena asfaltirana cesta na odseku med Spuhljo in Bor- lom. ki je že od spomladnih ki- penj dalje v obupnem stanju, in dokler ne bodo vozniki upo- števali opozoril na nevarnosti na obvozni cesti ter na dopust- no hitrost. Vsako prehitevanje in srečevanje je na tej cesti res nevarno, zato pa tudi zahteva izredno previdnost voznikov, ki se izogibajo nesrečam in teža- vam. V. J. iz Smedereva pri Muretincih Nezaviden položaj avtomobila GASILSKO DRUŠTVO POLENŠAK Na Polenšaku je bilo pred 31 leti ustanovljeno gasilsko društvo, ki je dosegalo skozi vsa leta zavidljive uspehe. Delo v društvu je še pozi velo, ko je pred nekaj meseci prevzel vodstvo no- vi predsednik Stanko Šegula. Ta se ne zanima samo za gasilsko operativo. ampak vsestransko po- maga funkcionarjem in aktivnim članom pri njihovem delu. Dru- ^t\'o pa ima finančne težave. Pri- n^.anjkuje mu sredstev za nabavo m izpopolnitev gasilskega orod- ja, ki je že staro, m ki bi ga bilo potrebno zamenjati z novim. Da društvo ne obstaja samo na papirju, je vredno ilustrirati ne- katere njegove dejavnosti. Pozimi Jn spomladi je bilo delo v dru- ^t\-u vsestransko. Vodstvo Je organiziralo tečaj za pionirje-ea- silce. Trajal je šest tednov. Pio- nirji viSiih razredov osnovne šole so z veseljem in z zanimanjem Poslušali dvakrat tedensko gasil- ska predavanja, na katerih so Pod vodstvom, požrtvovalnega ga- silskega poveljnika Antona Ko- marja poslušali snov o organiza- ciji gasilstva, o gasilskem orodju in opremi ter o preventiv}. Prak- tične vaje na terenu bodo poleti, ^a tem tečaju za izprašane ga- silske pionirje je sodelovalo 22 Pionirjev-gasilcev. Poveljnik An- ton Kožar, naj^gilnejši gasilec, je žrtvo\'al marsikatero uro svojega Prostega čaja za vzgojo mladih Sasilcev, saj je prihajal na vaje in na predavanja ob vsakem vre- n^.enu. Svoj s bogato teoretično in PMktično znanje je posredoval z ^^likim elanom mladini. Uspeh izostal, pa tudi trud gasilskih Pionirjev je bil poplačan, saj so Vsi uspešno opravili izpit. Po iz- ^'itih so pionirji pokazali še večjo ^oljo do dela v društvu. Tudi za domačo gasilsko p«are- .<^itev, ki bo v nedelj 18. junsij« ^965. na Polen?^alcu. »e OiKma-ji-ga- in ptareiši marljivo priprav- ljajo. Tega dne bo namreč ob ^5. uri na Polenšaku kulturna ^"■reditev z gasilsko veselico, starejši in mlajši gasilci bodo ''s^toTiili z raznimi točkami. Naj- ^^■^i bodo sorojeli gasilce iz so- ^^"inilh gasilskih društev ter ['Stale goste. Nato se bodo stari 51 mladi pomerili v nogometu, telani bodo nastopili pioaairji gasilci s praktičnimi gasilskimi vajami. Za njimi pa bodo prika- zali praktično znanje iz gasilstva še starejši aktivni gasilci. Po pri- reditvi bo prosta zabava, na ka- teri bodo postregli z domačimi specialitetami. Za dobro voljo bodo skrbel: slovenj egoriški fant- je. Društvo vabi goste od blizu in daleč, da se prireditve in veseli- ce polnoštevilno udeležijo. E. B. PRIZNANJE KRVODA- JALCEM V SREDIŠČU Ob 20-letnici krvodajalske akcije je Krajevni odbor RK Središče podelil zaslužnim kr- vodajalcem 17 zlatih in 18 sre- brnih značk. S tem je bilo kr- vodajalcem izrečeno skromno priznanje za njihovo človeko- ljubnost. Ob tej priložnosti je na slovesnosti govoril predsed- nik krajevnega odbora RK Sre- dišče Vlado Goršič o pomenu in važnosti krvodajalstva. Na slavnosti so se zbrali vsi povab- ljeni. Tisti krvodajalci, ki so dali kri nad 10-krat, so prejeli zlate značke, srebrne pa so do- bili krvodajalci, ki so darovali kri nad petkrat. Med vsemi kr- vodajalci je treba predvsem omeniti Alojza Juršiča, ki je v svojem 15. letu starosti daroval kri 24-krat. Vsem krvodajalcem, ki so da- rovali svojo dragoceno kri, gre vse priznanje. S tem so poka- zali svojo naklonjenost do so- človeka, ki je tako ali drugače nesrečen in so mu s krvjo vr- HlJi ljubo zdravje. Pomagati člo- veku v nesreči je najbolj hu- man in spoštljiv odnos do tova- { riša. Prav bi bilo, če bi se tudi! ostali zdravi občani vključili v krvodajalsko akcijo, saj bi s tem mnogo doprinesli ponesre- čencem in naši družbeni skup- nosti R. J. Zgrajena predelovalnica in sušilnica idravilnili zelišč v Središču Pred kratkim so izročili namenu sušilnico in predeloval- nim zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev v Središču. »Sudes« Središče je obrat »Droge« iz Portoroža. Predelovalnico so lepo in sodobno uredili, sušilnico pa sestavljata dve tunelski sušil- nici »Cer«. Zmogljivost vsake sušilnice je 10 ton sadja ali ze- lenjave v enem dnevu. Obrat odkupuje okrog 450 vrst zdravil- nih zelišč, gozdnih sadežev, raznih plodov, zdravilnih cvetov in drugo. Letos bo obrat odkupil približno 20.000 ton zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Nav odbor sindikata de- lavcev storitvenih defavnosti v soboto, 5. junija t, 1.. so de- legati na občnem zboru občinske- ga odbora sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti ir^^olili nov petnajstčlanski občinski odbor .sindiikata delavcev storitvenih de- javnosti občine Ptuj za mandat- no dobo 1965—1P67. V občinski odbor sindikata so izvoljeni: Štefan JOHA, Zavod za komunalno dejavnost Ftuj; Bran- ko KAMPUŠ, Go-stinsko podjetje »Haloški bisere Ptuj; Anton KO- ROŠEC, Zavod »Olge Meglic« Ptuj; Stanko KOSI, iz vrst obrt- nih delavcev zasebnega sektorja; Rudi MAJNIK, »Les« Ptuj; Lojz- ka MTJHIC, »Merkur« Ptuj; Mar- tin OJSTRSEK, "Dravmja« Ki- dričevo; Ludvik PERNAT, »Pa- nonija« Ptuj; Albin PiSEK. Sta- novanjsko gosipodarstvo Ptuj; Aleksander PODKRIZNIK, »Iz- bira« Ptuj; Fredi VAJSBAHER, Strojne delavnice Ptuj; Mirko VODA. »Gradnje« Ptuj; Dragica VERBEGA, »Pleskar« Ptuj; Jože VRBNJAK, krojaštvo »Moda« Ptuj in Jože 2URAN, Elektroko- vinar Ptuj Občni zbor i a Izvolil tudi 24 delegatov za XI. občni zbor ob- čms:kega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo oktobra t. 1. Za delegate so bili Iizvoljeni vsi na I n(yvo iz\'olieni člani občinnskega' odbora sindikata dela\cev storit- venih delavnosti in še naslednjih (Nadaljevanje na 6. strani) VESTI IZ SIDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Občinski odbor sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti ptujske občine je na svoji se- ji 8. junija 1.1. razpravljal o vsebinskih in kadrovskih pri- pravah na občni zbor. ki bo septembra 1.1. Odbor je formi- ral več študijskih skupin, ki bo- do temeljito preučile obstoječe probleme na področjih zdrav- stva, šolstva, sodstva, občinske uprave in bank. V bodočih dneh bodo seje izvršnih odborov, na katerih bodo izdelali podrob- nejše vsebinske priprave na občni zbor svojega sindikata. Na seji so izvolili novega predsednika Občinskega odbo- ra sindikata delavcev družbe- nih dejavnosti CIBILA 5ATE- JA, za tajnika pa OTONA MLAKARJA. Dosedanji pred- sednik FRANC STIPLOVŠEK je prevzel novo dolžnost. Ob- činski sindikalni svet Ptuj ga je imenoval za vodjo svoje pravne službe in se bo posvetil problemom delovne zakonodaje in izvajanju novega zakona o delovnih razmerjih. FB Ob krajevnem praznika MIKLAVŽA PREDSTAVLJAMO PRVEGA PREDSEDNIKA OF FRANCA KARBAŠA 80 let star upokojen šolski nadzornik Franc Karbaš je čil in zdrav in se še podrobno spo- minja naprednega gibanja pri Miklavžu in v okolici. V njem je aktivno sodeloval, imel je stike s pokrajinskim komitejem KP in se je tako s svojimi tova- riši upiral Nemcem in njihovim privržencem. O svojih spominih na partizansko gibanje pri Mi- klavžu in v okolici je povedal naslednje: »Nemci so zasedli naše kraje hitro po 6. aprilu 1941 in pre- vzeli oblast. Izgnali so učitelje in odstranili župnika. Preganja- nje in izseljevanje Slovencev pa je rodilo odpor proti Nemcem, ki ga je vodil Jože Kerenčič. Domačin s Koga je bil človek, ki se je boril za napredne idea- le in za svetlejše dni delovnega človeka. Decembra leta 1941 je bil Kerenčič izdan. Nemci so ujeli njega in še druge štiri borce ter jih ustrelili. S smrtjo heroja Kerenčiča je odporniško gibanje za nekaj časa popusti- lo. Šele leta 1942 smo zvedeli za partizane, ki pa se niso dalje časa mudili pri Miklavžu in okolici. Z njimi nismo prišli v stik, zato so odšli na Pohorje. V začetku leta 1943 so se poja- vili na Vinskem vrhu in Kajžar- ju prvi partizani. Ti so navezali stike s tamkajšnjimi prebivalci in tako je osvobodilno gibanje oživelo. Partizani Zlatko, Božo in Ma- har so imeli sestanke ponoči po vse] takratni občini Miklavž in prebivalce so obveščali o na- rodnoosvobodilnem gibanju. Leto pozneje so prišli k Mi- klavžu in v okolico člani pokra- jinskega komiteja Jože Kocbek, Vladko Majhen, Rado Pušenjak, Jože Lampret in drugi. Prišla sta tudi člana okrožnega komi- teja Breda in Izidor. Nato se je pričelo živahno politično delo. Pred 21 leti, 24. junija, smo ustanovili odbor Osvobodilne fronte Miklavž, ki smo ga se- stavljali: Franc Karbaš, Franc Mlinaric in Eia Krakar. Naloga odbora je bila zbirati živila, obleko, perilo, cigarete, karbid, petrolej, sveče in vse to smo dostavljali na določene parti- zanske postojanke v Ilovce k Zemljiču, v Hermance k Gove- diču in v Zasavce k Rajhu. Od- bor in pristaši osvobodilnega gi- banja smo obveščali partizane o gibanju nemške vojske in ci- vilnih funkcionarjev — Nemcev. Leta 1945 pa se partizani niso prikazovali samo ponoči, am- pak tudi podnevi. Tako je kar opoldne partizanka Breda pri- šla po informacije k Miklavžu in je šla mimo šole, kjer je bilo 300 vojakov Vermanschafta. Do konca vojne so partizani ob- iskali mnoge hiše iz našega okoliša in navezali stik s prebi- valci. Dobro se spominjam junija leta 1944, ko sem prejel pošto od Pokrajinskega komiteia. V njej je bilo med ostalim napisa- no, da naj ustanovim terenski odbor OF pri Miklavžu. Nekaj dni zatem sem sklical sestanek, ki se ga je udeležilo 8 zavednih Slovencev. Zaupno smo ustano- vili odbor OF, mene pa so izvo- lili za predsednika. Naloga od- bora je tudi med ostalim bila ilegalno razpečevati literaturo naprednega gibanja in sporoča- ti partizanom o vseh spremem- bah pri Nemcih. Spomladi leta 1945 je postal miklavževski okoliš pravo boj- no polje. Boji so bili najprej v okolišu Koga, potem pa so se prenesli v miklavževski okoliš. Nekaj dni pred 20. aprilom je bil ves dan velik boj, ki je šel skozi ta del Slovenskih goric. Tega dne smo morali zapustiti svoje domačije. Nemci so izse- lili precejšen del miklavževske- ga prebivalstva, šli smo proti Ivanjkovcem in Svetinjam. Po odhodu nemške vojske smo se vrnili na svoje domove, ki smo jih našli požgane in porušene.« D. R. ^ Franc Karboš Priznanja za več kot 20-letno delo Za 20-l6tnico osvoboditve je prejelo več zaslužnih telesno- vzgojnih delavcev z območja ptujske občine priznanja za več kot dvajsetletno vaditelj sko in or- ganizacijsko delo v telesno vzgoj- nih društvih. Predsednik občin- ske zveze za telesno kulturo Ptuj Jože Strafela je razdelil po kraj- šem nagovoru priznanja, zlate, srebrne in bronaste plakete dru- štvom za telesno vzgojo in posa- meznikom. Razdelitev je bila v soboto, 5. junija 1965, na skrom- ni slavnosti, ki so se je udeležili vsi povabljeni. Zlate plakete so dobila društ- va: NK Aluminij Kidričevo, NK Drava, RK Drava, KK Drava, Ša- hovsko društvo, Občinski strel- ski odbor, Partizan Ptuj, Partizan Markovci, Partizan Dornava, ZMS Ptuj in Garnizija JLA Ptuj. Od posameznikov — vaditeljev so prejeli zlate plakete: Jože Strafela, Adi Šarman, Alojz Ko- želj, Franc Hojnik, Mišo Drobi- na, Stevo Ečedin, Ludvik Sološi, Albin Pišek, Janez Horvat, An- ton Cuš in Kari Vobnar. Srebrne plakete so ^rejeli: Milan Zupane, Franc Plohi, Miha Guček, Anton Kurilič, Maks Jabločnik, Ignac Purg, Branko Tiurkuš, Oto Potoč- nik in Franc Kolarič. Bronaste plakete pa so prejeli: Slavko Be- drač, Martin Mikša, Janez Pod- krajšek, Matilda Reš, Janko Fras, Oto Mesaric, Edo Rudolf, Lipe Iz- lakar in Milan Rosic. Ob tej priložnosti je prejela srebrno plaketo »Partizana« Slo- venije Irma Penova, učiteljica iz šole »Ivana Spolenjaka« Ptuj — Breg. »Več telesne kulture, v«č zdravja, večjo proizvodnjo in več razvedrila« so glavne vodilne misli in cilji vseh telesnovzgoj- nih društev v ptujski občini, ki vabijo zlasti mlade občane, naj se jim pridružijo in naj bo tudi njihovo sodelovanje kronano 2 uspehi. V. J. Odlikovane! so bili veseli priznanja Stran i »TEDNIK« — p«t€lk, 11. Jnnija 19« Stran 4 .Mlado klasje 1965« Ce ste Imeli srečo in ste do bili v roke »Mlado klasje 1965« | pionirjev osnovne šole »Toneta žnidariča« iz Ptuja, ki je zapu- stilo pred kratkim Ptujsko tisk arno v 1100 izvodih, ste se lah- ko načudili prizadevnosti učite Ijice Angelce Gašparšičeve, kot duhovnega vodje pionirskega u redniškega odbora in bogati vsebini 37 strani obsegajočega pionirskega lista te šole. Tako so se tudi pionirji osnovne šole »Toneta Žnidariča« uvrstili med pionirske organiza- cije v ptujski občini, ki so se odločile za založbo svojega li- sta. Zadnjih nekaj strani »ko- mercialnih oglasov« potrjuje, da so jim botrovala pri tem de- lu ptujska podjetja, kar jim Je tudi na svoj način v čast in priznanje, da bodo ostali zapi- sani ob pionir j evih delih kot dobri spremljevalci. In če malo pobrskamo po tem listu, se boste začudili 74 vsebinsko bogatim sestavkom" mnogih avtorjev — pionirjev in pionirk in tudi uredniškega od- bora, 17 ilustracijam in 4 kri- žankam in rebusom. Na uvodni strani je napisala ravnateljica šole kratek, vendar za to priliko miselno zelo bogat uvod. Ona in učiteljica Gašpar- šičeve izjemoma nista omenje- ni s svojima imenoma, kar je potrebno pripisati njuni skrom- nosti. Njuni imeni si bo lahko vsakdo sam vpisal v list, da ne bo potrebno čez leta ugibati, kdo je pionirjem pomagal pri njihovem tako važnem opravi- lu. Višji razredi, od 5. do 8. so dali listu svoje literarne pri- spevke, razne sestavke, pesmi- ce in ilustracije. Vsakdo jih bo prav rad prečital in pogledal ter pravilno razumel svet naših mladih, kako ga gledajo, spo- znavajo, ocenjujejo in opisuje- jo. 2e ko citate od prvih strani prispevke z domoljubno tema- tiko, se prepričate, da je v sr- cih mladih avtorjev neizprosna obsodba vsega okupatorjevega zla m vse priznanje junakom borcem NOV, aktivistom OF in kurirjei.i znanim in neznanim. Njim dolgujemo preživeli neiz- brisen spomin in obljubo, da naš mladi rod ne bo dovolil, da bi kdaj kdo skrunil spomin na- nje in njihove spomenike ter da bi še kdaj tujec teptal našo svobodno zemljo in preganjal naše ljudi. Ostali del sestavkov je vzet iz življenja pionirjev, iz njihovih družin, iz njihove okolice, iz njihove fantazije in resnice, iz doživetij in sanj. Za vse so na- šli lepo misel in lepe izraze. Za poznejša leta so si ohranili v tiskani knjižici nekaj svojega iz najobčutljivejših let in poznej- šim rodovom spomin na prvih 20 let svobode po drugi svetov- ni vojni. V vsakem domu, od koder so pionirji iz šole »Toneta Žnida- j riča« in v šolah, s katerimi ima ta šola stike, imajo sedaj »Mla- do klasje 1965«. Lepo si ga naj prečitajo in se bodo prepričali, da imajo v rokah dragocenost, ki mora najti dostojno mesto v njihovem domu. Na njem ne smo obležati, temveč jo naj sa- mi pionirji in odrasli večkrat pogledajo, pa se bodo spomnili še kaj novega in lepega in bo- do tudi to napisali. Vsekakor je pionirska izdaja »Mladega klasja 1965« in drugih izdaj podobnega imena velika pridobitev za naš čas. Vso po- hvalo zaslužijo tiste pionirske organizacije, ki so s tem prve zečele in so sedaj lahko ponos- ne, ko vidijo, da je dober zgled rodil sad. Upajmo, da bo iz le- ta v leto še več pionirskih or- ganizacij isto storilo. V J. TMTJESOLCI IGRALCI AMATERJI V ponedeljek, 7. junija ti., so igrali tretješolci iz ptujske gimnazije v breškem kulturnem domu Marinčevo komedijo v 3 dejanjih »Poročil se bom s svo- jo ženo«. Danes, v petek, 11. ju- niča, ob 19. uri bo ponovitev za odrasle v isti dvorani. Tudi pri tej igri je dijakom v veliko pomoč kot režiserka prof. Marija Urbas. Asistent re- žije je Smiljana Juras, tehnični vodja pa je Damir Horvat. Mladim igralcem-amaterjem, dijakom Dušanu Vogrinčiču (dr. Janez Brizling), Cvetki Le- ber (Milena, doktorjeva žena), Boženi Mikša (Irena, prijatelji- ca), Iztoku Klavora (Miha, Ire- nin zaročenec), Mojci Bolta (Kati, direktorjeva mati). Petru Murku (Polde, Milenin oče). Danici Neubauer (gospa Pepi), Dimiču Stojčevskcmu (Vili, Mi- lenin prijatelj) in Črtomiru Stropniku (Neznancu) je po- trebno priznati, da so se dobro vživeli v svoje vloge in v samo igro. Vloge popolnoma obvlada- jo in jim zlahka uspe vzbuditi med gledalci zanimanje za vse dogajanje na odru. Nasmejejo se do mile volje in jim je kar žal, da se dejanja tako hitro končajo. Igra enako zabava mladino in odrasle. Vloge so dobro razdeljene in osebe do- dobro izbrane. Na ptujski gimnaziji je že tradicija, da naštudira 3. razred kako igro in z njo nastopa na bližnjih odrih. Namen je vse- kakor dvojen, da pokažejo svo- je dozorevanje za družbene pro- bleme in da si tudi naberejo nekaj sredstev za prihodnje le- to, ko bodo rabili denar kot ma- turanti za potovanje po domo- vini. Za letošnje tretješolce je ne- koliko nerodno, da se jim je igra zavlekla na konec šolskega leta, kar je bila za igralce veli- ka obremenitev poleg obilice učenja šolske tvarine. Upajmo, da bodo oboje dobro izpeljali in da bodo igro še večkrat po- novili, saj se jim dobro poda. Vso svojo skromnost so poka- zali s tem, da so celo pozabili pritisniti na plakate za priredi- tev svojo štampiljko, da marsi- kdo ni vedel, kdo vabi ljudstvo na zanimivo predstavo. Ce bi bilo razvidno, da igrajo dijaki iz ptujske gimnazije, bi imeli prav gotovo povsod večji obisk in tudi blagajna bi bila nekoli- ko težja. To bodo, upajmo, vsaj v bodoče popravili in jim želi- mo povsod mnogo gledalcev in uspeha. VJ. Na veselo svidenje s plesom in pesmijo Od IV. tedna bratstva in pri- jateljstva In sodelovanja občin Caikovec, Ormož, Ptuj in Varaž- din je miinilo 20 dni. Spomin vseh sodelujočih ekip iz teh dni je še vedno svež, kot da bi bilo vse to včeraj. V imenu vseh člainov »Svoiso- de« iz Vairaždina bi rad opisal nekaj misli in vtisov s priredi- tev, ka so bile v ptujsM občini in na kajterth so nas ljudje zelo pri- srčno sipretjeli, ko smo gostovali med 23. aprilom dn 16. majem iin smo skupno praznovali 20- letnioo osrvobodiitve. Danes, ko je že vise mimo, mo- ramo napisati nekaij o ljudeh, ki so pripravili program za veliko medobčinsko manifestacijo ob 20-le'tnici osvoboditve ter za 5-iletniioo medobčinskih srečanj. Vsekakor je potrebno prizinati organizatorjem vseh prireditev, da so prenesli težišče nastopov na podeželje, kjer so prireditev zelo veseli, kjer čalkajo nanjia lepo urejene dvorane ki ljudje, ki riadi vidijo v svoijeart kraiju, česar ne miorejio 1*1 gledait tja, kjer so naisitopajoiči doma. Ob oblsfku v®eh teh kra'}e(V pred pri- reditvami smo so prepričali, čts. je njih^ovo pričalkovanje skapiiri iz sosednih občin res prisrčno dn da jamčijo za polnoštevilen obitsk. Delavsko kulturnjo-umetniško društvo »Svoboda« iz Varaždtna je Ptujčanom že dobro znano, ienalko pa tu(M podeželju. Ko smo prečitali na pladcaitu, kdaj in kjje bomao gostovali, smo bili vsi »krapaj prav veseli in zado- violjmii, Iker smo vedeli, da bodo Brečaiija pinisrčna. Z mnogimi s« že (poznamo, že več ljudi pa smo n« novo spoznali In to nas sili, da moramo razširiti sodelovanje na vse mesece v letu in da ne smiemo več čaikati samo na pri- redlitve ob tednih prireditev. Z veseljem je vsakdo izmed članov pripravlj^en nastopa/ti na prire- ditvah, kjer se odvija točka za točko brez posebne režije, ner- voze in bojazni, da ne bo vse v redu. Člani na'šega društva so nasto- paili v 6 krajih v ptujski občina, največkrat po programu, pa tu- di izjemoma. Povsod smo bdli de- ležni vse pozomostu Naš prvi nastop je bil na Ptuj- ski gori Ta turistično zanimivi kraj visoko nad Dravinjo in nad vaismi južno od Kidričevega nas je zelo lepo sprejeL Lepo pri- pravljen prostor v šoli, kjer smo nastopala, je bil nabito poln. Vsi niti niso mogli v razred. Po vsa- ki točki programa smo bili de- ležni burnega aplavza. Priprav- ljalni odlbor je skrbel za nas od minute, ko smo prišli, pa vse do našega poznega odhoda. Hvalež- ni smo za vse zlasti najagUnej- šemu članu odbora, žal pa ne ve- mo za njegovo ime. Nastopaili smo tudi v Ptujti. Vsi člani našega društva ga že dolbro poznajo. V vsaki ulici naj- demo prav gotovo katerega iz- med svojih starejših aili novej- ših amancev. Ob vsakem obisku odkrijemo v Ptuju kaj novega, zato nam je po vsakem obisiku hali domač in vedno lažje se v njem znajdemo. Za vse nas je Ptuj prijetno mesto, zlasti odkar poznamo v njem mnogo ljudi. Majšperk se je tudi zelo potru- dil, da bi odnesli iz njega čim lepše spomine. Vsi so bili z nami zelo ljubeznivi in gostoljubni. Vsem je zelo ugajal foiklomi del našega programa, v domačih narodnih nošah, godba in petje. Ploskanja ni bilo konec. Vsaka skupina je blila deležna vseh priznanj. Gorišnica vas na Ptujskem polju, ki je zelo ponosna na svoj kulturni dom z veliko dvorano. Tudi tam smo nastopali z narod- nimi plesi in pesmimi. Neugodno vreme ni zmanjšalo obiska. Od- iti smo nameravali kmalu po končanem programu, vendar te- ga nismo storili, ker nas ljudje niso pustili oditi in smo ostali, čeprav nas je čakal naslednji dan nastop v Varaždinu. V dvo- rani je bilo prav domače, pri- srčno in prijetno. To nas je iz- podbudilo, da bomo radi še in še prihajali med vse te ljudi. Rogozniea, Juršinci in Kidriče- vo so bili kraji naših naslednjih gostovanj. Plesali smo, peli in igrali. Tako so ljudje najboljše spoznali dejavnost našega dru- štva. Aplavz in pred nami mno- go prijaznih in nasmejanih obra- zov. Mnogo časa smo prebili na vajah in nastopi so nam za vse to velika odškodnina, ki jo tu- di zel d cenimo. Se in še se bomo videli. Cesar nismo mogli poka- zati sedaj, bomo prihodnjič. V Juršince smo žal prihiteli z za- mudo in smo morali zopet hi- tro odpotovati, ker nas je čakal še nastop v Kidričevem. Upamo, da bomo imeli drugič tudi za Juršince več časa, mogoče cel dan za ogled njihovih hribčkov in prijaznih domačij in družin. In Kidričevo. Počaščeni smo bili s tem, da smo nastopali na končni prireditvi IV. tedna. Pe- li smo in mnogošitevilno občin- stvo nam je dolgo ploskalo. Zdi (Nadaljevanje na 6. strani) Ivica Domislovld DAflGS PRIČETEK SEMINARJEV ZA SINDIKALNE DELAVCE Ob&inski sindikalni svet Ptuj in njegova pravna služba sta končala vse potrebne priprave za seminarje o novem zakonu o delovnih razmerjih, in nalo- gah sindikalnih organizacij v izvajanju tega zakona. Na se- minarjih, ki se bodo zvrstili v šestih seminarskih skupinah, bodo sodelovali vsi predsedni- ki in tajniki sindikalnih po- družnic in sindikalnih odborov, vsi člani občinskih odborov sin- dikata in člani plenuma Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. Danes ob 14. uri prične se- minar za sindikalne delavce iz sindikata delavcev prometa in zvez in sindikata gradbenih de- lavcev. V nedeljo, 15. junija, ob 7. uri zjutraj prične semi- nar za sindikalne delavce iz sindikata delavcev industrije in rudarstva- V ponedeljek, 14. ju- nija, ob 14. uri bodo na semi- narju sindikalni delavci iz tr- govine in gostinstva, v torek, 15. junija, ob 14. uri pa sindi- kalni delavci iz obrti in komu- nale. V petek, 18. junija, ob 8. uri z^irtraj se bodo sestali na seminarju sindikalni delavci iz sindikata delavcev kmetijstva. živilske in tobačne industrije. V četrtek, 24. junija, ob 15. uri oa bo seminar za sindikalne de- avce iz sindikata delavcev družbenih služb. Vsi seminarji bodo v prostorih Sindikalne šo- le »Franca Krambergerja« v Ptuju, Ormoška cesta 2., in se lahko seminarja udeležijo tudi člani sindikata, ki jih zanima- jo značilnosti novega zakona o delovnih razmerjih. Tudi ple- num Občinskega sindikalnega sveta Ptuj se pripravlja na svoje zasedanje, ki bo 22. ju- nija 1.1. na katerem bo raz- prava o novem zakonu o delov- nih razmerjih in nalogah sin- dikatov pri izvajanju tega za- kona. Namen seminarjev in plenuma ObSS je, da se sindi- kalni delavci temeljito sezna- nijo 2 omenjenim zakonom in da se dogovorijo za enotna sta- lišča in enotno politično akcijo sindikatov v doslednem uresni- čevanju tega zakona v delov- nih organizacijah, v katerih je potrebno takoj sprejeti začasne sklepe in pristopiti k usklaje- vanju statuta, izdelavi pravil- nika o delovnih razmerjih in drugih samoupravnih aktov. FB Pionirska tribuna Prisrčno srečanje Mladinci, učenci 8. razreda osnovne šole Kidričevo, smo se zmenili, da bomo pisali mladin- cem osmega razreda v Dobrovo v Goriških brdih. Povabili smo jih, da bi ob našem končnem izletu napravili medsebojno sre- čanje ter si ogledali Goriška br- da, oni bi pa prišli v vzhodno Slovenijo, že v nekaj dneh smo dobili odgovor in obvestilo, da jridejo. Pričakovali smo jih ze- o nestrpno. Končno je prišel pričakovani dan. Okrog enih popoldne se je pred šolo ustavil velik avtobus. Vsi smo stekli pred vrata in jih pozdravili. Prišel je tudi tov. ravnatelj in jih pozdravil. Raz- kazal! smo jim našo lepo novo šolo. Bili so zelo navdušeni. Najbolj všeč jim je bila naša telovadnica. V njej smo igrali košarko in med dvema ognje- ma. V šolski kuhinji smo jim pri- pravili skromno kosilo. Nato smo se z njimi odpeljali v Ptuj, kjer smo jih'peljali na staro- davni grad in jim razkazali me- sto. Vse jih je zelo zanimalo, tudi pokrajina, saj jim je bilo vse novo. Ko so se vrnili, jih je čakalo mnogo pionirjev, ki bi jih radi vzeli na stanovanje. Bilo jih je premalo za vse, ki bi radi spre- jeli v svoj dom prijatelja iz daljnih Brd. Nekateri so jokali, ko so morali sami domov. Bri- ški mladinci pa so bili zelo presenečeni in ginjeni nad našo gostoljubnostjo. Med nami so se spletla tesna prijateljstva. Trdno smo skle- nili, da jim bomo obisk vrnili. Težko je bilo slovo naslednje- ga jutra. Zapeli smo nekaj pe- smi, jih pozdravili in ko so se odpeljali, smo s solzami v očeh mahali za njimi. V naših srcih je ostalo hrepenenje, da bi se kmalu srečali v Goriških brdih, ki so za nas nepoznan košček naše domovine. Lea Zalokar, 8. razred osnovne šole Kidričevo Pionirje smo sprejeli v mladinsko organizacijo v soboto, 29. maja t. 1., je bila za zaključek tedna mlado- sti v Kidričevem velika sloves- nost. V mladinsko organizacijo smo sprejeli pionirje - učence sedmega razreda. Proslavo je otvoril tov. Jabločnik in govoril o tov. Titu in naši domovini. Na proslavi je sodeloval naš pevski zbor in pionirii z razni- mi recitacijami, plesi in vaja- mi. Sodelovale so tudi skupine pionirjev in mladink iz Ptuja. Po sporedu je nastopil najslo- vesnejši trenutek. Na oder so prikorakali pionirji iz sedmega razreda. Vsi so nosili rdeče pio- nirske rutice. Tedaj so pristopi- le mladinke in jim pobrale pio- nirske rute. Za njimi so prišle druge, ki so na pladnjih nosile rdeče nageljčke in mladinske izkaznice. Ko so vsem pripele nageljčke in izročile izkaznico, so pristopili sekretar tovarni- škega komiteja zveze mladine, občinski sekretar zveze mladi- ne, ravnatelj osnovne šole »Bo- risa Kidriča« in mladinka 8. razreda. Vsi so jim čestitali in jim stisnili roko. Vsi skupaj smo zapeli »Lepo je v naši do- movini biti mlad«. Po sprejetju so bili vsi.nasto- pajoči in novosp^-ejeti mladinci pogoščeni v restavraciji. Ta sve- čani večer bo gotovo ostal vsem v nepozabnem spominu, predvsem pa ga bodo pomnili učenci sedmega razreda, ki so postali mladinci. ~- Anka Zafoštnik, učenka 8. razr. — čl. nov. krožka Kidričevo Leona NERAZLOČNA PISAVA Ob enih ponoči. Mosikvai Se ximirja. Trolejbusi vozijo hitreje in zvezde sveitleje lesketajo. Mi- ren hladen veter šari po asfaltu, zaposilenio pometa cigaretne ogorke in pergamenitne tulce od sladoleda. Ljudi na milicah je če- dalje manj. V nočni dvorani glavne pošte se je gneča zmanjšala, toda kljub temu so še vrste pred brzojav- nimi okenci. V eni takih vrst stoji peti od okenca, ne več mlad, pa tudi še ne star zelo soliden moški z vi- dezom lektorja, plešast, z zlati- mi naočniki in v elegantni tem- nosivi obleki. Pod pazduho Tišči rumen križanec med aktovko in kovčkom, težkem vsaj petnajst kilogramov. Kar naprej si briše potno lice z velikim temnomod- rim robcem. Vroče! Brzojavke sprejema telegra-« f istka nedoločene starosti z očali na dolgem, suhem nosu. Njen obraz je brezbrižen in brezizra- zen kakor neizpdilnjm brzojavni formular. Včasih se namršči in se prime za lice. Očitno jo bole zobje. Sprejema večin,oma poslovne. energične, gospodairsko kratke brzojavke: »Ministra sprejmemo v sredo, uprava sprejela projekt« »Pritisnite na baniko da topla^ ča denar.« »Tretje tromesečje planirali 130 ton sprejeli povečanje spo- ročite Maksimovu naj Miče plan- sko.« »Teta prispe z letalom čakaj- te petega.« Končno pride na vrsto solidni državljan v zlatih očalih. Tele- grafistka vzame njegov izpol- ngeni obrazec, ga dolgo bere, na- meršči čelo, potem pa spregovo- ri z glasom, birokratsiko-kovin- Bkim glasom, tako da jo sliši vsa dvorana: »ZeLo necaziločno, državljan* Kaj pomeni tai beseda?« Tihiiik solidnega možaka z dezom lektorja temno zao^ii. »Mu... mucika...« komaj slišno BpregovorL »Glasneje, državljan! Ne sli- šim vas!« »Mucika, pravim.« Iz-A-rste se razlega smeh. »Kakšnai ,mucika* nelci!« ena- kot ravpodu^ nadaifliij^ vtelf^ gralistka. »Tudi ,mrcina' lahko preberemo. Ali preprosto, mu- rnu'. Vse, kar hočete!« »Jaz etom popravi »lektor« in si briše z robcem pot- no, zdaj že povsem maUnasito barvno pilešo. »Kakšen ,poljubljam' neki? Preberite sami, državljan!« »Poljubljam tačko'... Hm, da! Po pomoti sem izpustil ,lj'. Izpu- stil sem, v naglici. Oprostite, ta- koj popravim.« Vsa \Tsta se smeje. »Ne razumem,« godrnja solid- ni državljan, ko ji vrača poprav- ljeno brzojavko, »kaj vam ie treba, kakonaj bi rekel, brati na glas? Brzojavka je izrazito za- sebna, vi jo pa, tako rekoč, raz- glašate po vsej ulici Gorkega!« Telegrafistka vzdigne glavo, sname očala, se zazre v škrlat- nega »lektorja« s prezirljivopro- dimim pogledom in spregovori, trdo sekajoč besedo za besedo: »Zakaj pa pošiljate brzojavke, ki se jih sami sramujete?« Natakne s4 očala in se znova loti dela. »Zdaj ste vašo ,tačko' napLsaHi tako,« reče čez minuto, »da jo berem ,tička'. Kaj navsezadnje poljubljate, državljan, tačko aU tičko?« V vrsti se spet smejejo. Nekdo srdito spregovori: »Državljani, nehajte že po- ljubljati tičke. Pojdimo dalje!« »Nisem kriv, če grdo pišem!« se slabotno opravičuje »lektor. »Dovolite, takoj popravim, ,tač- ko'.« »Ne, državljan.« ga odločno zavrne telegrafistka. »Tako ne- razločno napisane brzojavke ne morem sprejeti. Vzemite nov obrazec in prepišite vse.« Solidni državljan zavzdihne ini pokorno odide vstran. Cez pet minut se spet primakne k oken- cu: »Oprostite! Dovolite mi, držav- ljanka! Kar zraven sem stopil, saj sem že toliko čakal. Vzemite, prepisal sem.« Telegrafistka vzame obrazec v roke in bere — in vse se zač- ne na novo: »Spet ni razločno, državljan. Kaj je to: .Brez sterila...'? Kaj naj to pomeni?« »Moj bog, čemu govorite tako glasno! Kakšen steril. Razločno je napisano: ,Brez števila polju- bov'! ,Brez števila', ne pa ,brez sterUa'.« »In to?« »Podpis.« »Ne znam prebrati, kaj ste na- pisali.« »Napisano je ,VaJ9juček'.« »Kdo je Vasjuček? Vi?!« »Da...« »Se tako pišete?« »To je takšno... ljubkovalno ime...« Telegrafistka skomigne z ra- meni. Ojoj, kako nič posluha ni- ma za lirikol »Prepišite vso brzojavko s strojem, državljan. Takšne ne sprejmem. Takšne siploh ne mo- rejo pravUno odposlatd.« »Lektor se obrne k mrmrajo- či vrsti in raztreseno mežika z belimi trepalnicami. Prav ža- lostno ga je gledati, tako zme- den in nesrečen je videti. »Veste, to je pa res neumno,« pravi in se kislo smehlja. »Ob vse se spotika! Zakaj .Vasjuček'? Zakaj ,Brez števila poljutiov'? Zeni telegrafiram, v zdravilišču je, ona pa takole...« Obrazi v vrsti se razjasnijo. Ljudje se začno smehljati in so- čutno pogledujejo ogorčenega Vaisjučka. Pomagali bi radi lju- bečemu soprogu. Mladenič v mornarski majici in s plavim kodrom na čelu reče v okence: »Državljanka, sprejmite Va- sjučkovo brzojavko. Vsa vrsta I yafi pi^U Bledo dekle v modri oblekel spusti dolge trepalnice in tudi poprosi: »Sprejmite, državljanka! Ce se imata tako rada ,..« Postaven brkat možak, podo- ben zadružnemu knjigovodji tam nekje s Kubana, pogladi dolge brke, ki bi pristojale kakemu staremu dobremu mrožu, in reče z debelim basom: »Vas moti beseda .Vasjuček', državljanka? Kaj vse se dogaja! Meni na primer je ime Fedor. Zena mi pa pravi Fediček. In kadar grmi, Fedrak. Ženska fan- tazija! ... Prav gotovo tudi svo- jega moža kličete včasih s kak- šnim, oprostite izrazu, bedastim imenom?« Vsi se smejejo. Stroga telegrafistka ne zdrži in se tudi nasmehne. In ko se na- smehne, postane njen suhi, ne- gibni obraz mehek, prijazen ka- kor novoletna brzojavka in celo žensiko ljubek. »Dajte vašo .tačko'!« pravi Vasjučku. Ko zmedeni, toda zadovoljni Vasjuček odide, mrmrajoč za- hvalne izraze, bledo dekle z dolgimi trepalnicami in v modri obleki vzdihne in reče, ne da bi se posebej h komu obrnila: »Kako lepo je, če mož tako lju- bi svojo ženo!« Neznaten starec, ki je dotlej molčal, tedaj pikro pripomni: »Pa ste prepričani, da je res brzojavil ženi'' Jaz že ne!'< K vragu s taVlmi pikrimi star- TFT>NTK« — peicV. 11. ^l^r^\h 1<)6^ Sfran 6 KOŠARKARJI BREZ PORAZA Končano je košarkaško p»; vejij..u ijiariboihKu pudzvczc. Sodelovale so ekipe: TVD »Par- tizan.; Muta, Slovenska Bistrica, ZIS Maribor ter Drava Ptuj. Najuspešnejši so bili Ptujčani, ki so zmagali brez poraza. Od- ločilno tekmo so igrali v sobo- to, 5. t. m., v Slov. Bistrici. Tek- mo si je ogledalo precejšnje število ljubiteljev košarke, kaj- ti telovadnica je bila mnogo premajhna, da bi lahko vsi pri- šli na svoj račun in tako so do- bili mesto le tisti, ki so res ko- šarkaški simpatizerji. Tekma je bila ves čas razburljiva, saj je bila razlika minimalna. V pr- vem delu so imeli domačini te- rensko nadmoč v rokah in ni- kakor niso pustili Drave v vodstvo. Tako se je tudi zgo- dilo ob sodnikovem žvižgu, da je pripadala prednost vse do konca polčasa domačinom z re- zultatom 43:57. Zbrani člani Drave so po od- moru zaigrali tako, da jih ni bilo prepoznati. Pošla jim je nervoza ter vse nepotrebno, kar jih je v prvem polčasu oviralo pri boljši igri. Rezultat se je spreminjal od minute do mi- nute. V zadnjih trenutkih so vodili domačini za dve točki razlike in so v zadnjem hipu dosegli povsem zasluženo v regularnem času neodločen re- zultat: 79:79. Po pravilih so tek- mo podaljšali za pet minut, kar Rezultat se je končal 81:83. Košarkaši Drave so tako z na- smejanimi obrazi ter športno, precej veseli, pozdravili na- sprotno ekipo. no zmago, kajti premagali so vse svoje nasprotnike z mnogo višjim rezultatom kot drugo plasirana ekipa SI. Bistrica, je Ptujčanom prineslo zasluže- Delavske športne igre v Ormožu v Ormožu so se pričele delav- ske športne igre, ki so jih pri- pravile sindikalne podružnice v okviru 20-letnice osvoboditve. Pričele so se 7. junija in bodo trajale 12 dni. Delavske-športne igre so skrbno pripravile sindi- kdlne podružnice delovnih orga- nizacij v občini Ormož. Na njih tekmuje sedem sindikalnih po- družnic in sicer: trgovsko pod- jetje »Zarja«, tovarna »Jože Ke- renčič«, Kmetijska zadrUga, gradbeno podjetje »Ograd«, »Av- toreniont« \ in Nadzorstvo za vzdrževanje proge Ormož. Izven konkurence pa bodo na tekmo- vanju nastopali mladinci »Parti- zana« Ormož. Tekmovanja bodo v rokometu, malem rokometu, šahu, strelja- nju z zračno puško, namiznem tenisu in v odbojki. Vsa tekmo- vanja razen v šahu in namiznem tenisu bodo v Mestni grabi. 7. junija so bile odigrane tri roko- metne tekme in so bili doseženi naslednji rezultati: »Jože Kerenčič« — »Ograd« 6:7 »Ograd« — »Partizan« mladinci 8:17 »Partizan« mladinci — »Jože Ke- renčič« 12:8 Zadovoljivo sta sodila Havlas in Zadravec. PREMAGALI SO NASPROT- NIKA IZ DRUGE SL. LIGE V torek, 8. t. m., so košarkaši Drave premagali košarkaše Slf Konjic v prijateljski tekmi na igrišču KK Drave. Gostje igra- jo v drugi slovenski ligi in ta- ko so že drugič klonili pred mlado ekipo, ki se je pred kratkim uveljavila in pridobila precejšnje število pristašev. Po slabem začetku obeh ekip je bil rezultat nizek, saj je pred- stavljal začetniško košarko, 18:8 v korist domačih. V nadaljeva- nju se je vse popravilo in je bil končni rezultat 37:43 v korist Drave. A. Gorše Na veselo svidenje s plešem in pesmijo (Nadaljevanje s 4. strani) se nam, da je hotel organizator konca prireditev ravno z našim zh)oram pokazati navzočim, da je v zbližanih štirili občinah mno- go kulturnega bogastva, ki ga še vsi doslej nismo poznali. Na- šemu zboru je bilo določenih v tednu največ nastopov in nastop v Kidričevem nam je bila neka- ka oddolžitev za ves trud in na- por tekom tedna. Naši člani so ponosni na to, da so lahko toli- ko prispevali za IV. teden in za zbližanje, med ljudstvom iz sti- lih sosednih občin. Potovanja in nastopi pred mnogoštevilnimi občaru iz ptuj- ske občine so za nami Spomini so ostali. Mnogo smo si bližji in ta prijetni občutek se nam je vsem globoko vtisnil v srca. Vsem skupaj moraimo reči: pri- srčna hvala! Za vse nas po- menijo imena krajev Ptuj, Ki- dričevo, Gorišnica, Rogoaaica, Juršinci in Ptujska gora nekaj domačega in prijetnega, saj smo preživeli med tamkajšnjim ljud- stvom nekaj prijetnih uric. Grb naših srečanj in tednov kar najbolj ponazarjata delavski .s.tisaijeni roki v pozdrav, kot si stiskamo roki z ljudmi, s kate- rimi se res veseUmo srečanj in svidmj. In naša srečanja in sni- denja niso več simbolična, tem- več resnično domača in prisrčna. Upamo, da se bodo prireditve tudi v naslednjih mesecih po- navljale in da bomo medsebojno izmenjali nadaljnje obiske kul- turno—^prosvetniii društev in nastopov, ki nam bodo ostali vsem v prisrčnem spominu. Ivica Domislovič Nov občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti (Nadaljevanje s 3, strani) devet članov sindikata: Vili AN- GEL, »Pleskar« Ptuj; Ivan GRAJ, »Les« Ptuj; Janez HRASOVEC, Zavod za komunalno dejavnost Ptuj; Peter ILISC, »Gradnje« Ptuj; Janez JANClC, Strojne de- lavnice Ptuj; Danica KOLARIC, »Merkur« Ptuj; Ivo NAHBER- GER, »Panonija« Ptuj; Ludvik PERNAT, »Elektrokovimar« Ptuj in Franc STEBIH, »Haloški bi- ser« Ptuj. Izvoljeni delegati se bodo kma- lu sestali. Na posvetovanj-u se bodo dogovorili o pripravah na občni zbor Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj. Tudi novo izvo- ljeni občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti bo v teli dneh Izdelal svoj akcij- ski program dela, člani odbora pa se bodo takoj povezali s člani v sindikalnah podru:'nicah. FB PREDLOGI NOVIH GOSPODARSKIH UKREPOV ZVEZNI SKUPŠČINI Zvezni izvršui svet Je poslal zvezni skupščini v obravnavo predloge ukrepov za nadaljnjo iz- gradnjo gospodarskega sistema. Na skupni seji gospodarskih od- borov zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine |e te predloge obrazložil zvezni sekre- tar za finance Kiro Gligorov. Na vprašanje poslancev je odgovar- jal Hakija Pozderac. V prihod- njih dneh bosta odbora podrob- neje proučevala vlogo teh novih ukrepov. Končno je asfaltirana tudi cesta po Raičevi ulici v Ptuju tj. med Srbskim trgom in odcepom ceste na grad, kar je bila že dolgoletna želja Ptujčanov in vseh turistov, ki so kritizirali slabo cesto na ptujski grad kot na najzanimivejšo turistično točko v tem predelu občine Ptuj. Zavod za komunalno dejav- nost Ptuj je končno izpolnil svojo obljubo in nalogo. Kaj je odveč? v PTUJU! NEVOLJA ZARADI PERJA s perutninske jarme na Bregu; topo- li pri Brenčičevi hiši se ženijo in pošiljajo z vetrom po idicah heli puh. V vetrovnem in sončnem vre- menu se zdi, kot da bi snežilo. Res nekaj posebnega ža Ptuj. VSAKO GRMlCJE ni okrasno; nekaj je tudi nevarnega. Poglejte si, kako se je obdal z zelenjem kip na južnem grajskem zidu. Strah vas bo postalo, ko boste pri- šli izpod strehe lesenih stopnic in pogledali navzgor po zidu grm, ki obdaja ta kip. Korenine grmovja so tako razjedle zid, da lahkb ob prvem naslednjem deževju zgr- mi na stopnice kip z grmovjem jn z delom zidu. Dobro, da so na grad trije dohodi. ZA LETOŠNJE DEŽEVJE ni po- trebnih več dokazov. Obilica tra- ve, ki poganja z graskih zidnih razpok, čaka na sonce, da bo raz- cvetela in se razmnožila. To ravno kaže, da je celo na še tako strmih grajskih zidovih dovolj vlage, da se je lahko trava tako bujno raz- rastla. Potovanje v Zagreb izpred Del- te v Ptuju, ker je ta pot štiri km daljša od poti izpred zgradbe pred hotelom, tako je vsaj na tablah zapisano. Postavljanje koles in avtomobi- lov na prehod za peSce pred tna^ gistratom, kar je tudi zelo brezob- zimo; včasih je prehod popolnoma onemogočen, ker postavljajo brez- obzimeži kolesa drugo ob drugem vse do verižne zapore. PROTI BORLU! NEVARNE ZMRZLINE IN ,KI- PENJA NA CESTI: največ- jo jezo do zmrzlin in kipenja.as- faltnega cestišča med Spuhljo in Borlom so dokazali avtomoblli- sti. S prekipelih mest .>o razgna- li ves material in tako prisilili zvezne čuvarje cestnega javnega prometa, da bi napolnili sedanja vulkanska zrela z novim materia- lom in bitumnom, preden bi lah- ko izročili to cesto v varstvo ob- čini vsaj kot cesto III. reda za lo- kalni promet. Kot je znano, čaka sedaj vse prometno breme cesto Ptuj — Ormož — NedeliSče. UREDNIŠTVO DOPISNIKOM P. J. iz Z. P. Vaši želji glede objave pesmice nismo mogli ustreči. Vsekakor mislimo, da se boste morali, kolikor se boste še naprej ukvarjali s se- stavljanjem pesmi, seznaniti z zahtevami, ki jim pesem mora ustrezati. Vse to najdete v ustrezni literaturi. Pri tem pa imejte pred očmi latinski rek: Poeta nascitur... (po naše: Pesnik se rodi...). Osebna kronika Rojstva, poroke, smrti na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Ema Ribič, Ivanj- kovci 28 — Lidijo; Vera Vilfan, Trubarjeva 1 — deklico; Elza Kontič, Kidričevo 63 — Denisa; Ida Zuzzi, Ljutomer — Andre- ja; Lidija Tomanič, Maribor- ska 31/b — Franca; Angela Ko- drič, Mostečno 30 — Darka; Angela Glodež, Hajdoše 33 — Srečka in Danico; Rozalija Si- monič, Markovci 80 — deklico; Elizabeta šoštarič, Hlaponci 27 — Danico; Majda Mlakar, Pre« polje 108 —- deklico; Irma Pe- tovar, Gibina 23, Ljutomer — Lidijo; Jožica Marin, Lasigovci 5 — dečka; Matilda Meznarič, Grajena 2 — dečka; Marija Murko, Pobrežje 113 — dečka; Marija štampar, Jastrebci 5 — Mirana; Marija Krumpak, Dra- ženci 25 — deklico; Marija čuš, Gabemik 31 — deklico; Angela Kumer, Cerovec 21/a — Boja- na; Štefka Jerič, Murkova 7 — dečka; Ana Rambaher, Hlapon- ci 7 Marjano; Elizabeta Bez- jak, Stuki 25 — dečka; Alojzija Rižnar, Slavšina 13 — Slavka. Poročili so se: Alojz Ditma- jer, Gorkega 13, Maribor, in Frančiška Strmšek, Prešernova 18, Maribor; Franc žumer, Haj- doše 85, in Marija Drobnič, Dra* ženci 55. Izrazi sožalja predsedniku Titu Predsednik republike Tito je ob hudi rudarski nesreči v Kaknju sprejel cd tujih državnikov šte- vilne brzojavke z izrazi sožalja. Sožalne brzojavke so mu poslali predsednik izraelske vlade Levi Eškol, predsednik državnega sve- ta LR Poljske EJdward Ochab, predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat In drugi. Sekretariat KP Italije je poslal sožalno brzojavko CK ZKJ, v ka- teri pravi: »Izražam vam in vsemu jugo- slovanskemu narodu, posebej še družinam rudarjev v Bosni, naj- globlje sožalje in solidarnost na- še partije ob hudi nesreči, ki je zadela rudarje Kaknja.€ Tudi centralni odbor RK Jugo- slavije je prejel sožalne Izjave od generalnega sekretarja lige dru- štev RK v Zeoevi Henrlcha Berra ter od predsedndštev madžarskega in avstrijskega Rdečega laiža.