Štajarska konjereja. Stajarako društvo za koajerejo je aa aovo razdelilo aašo deželo ia ae je v tem ravaalo po koajih, katerib ia iz katere vrate jib je Bajveč v kakem okraji, potem pa ae je tudi gledalo aa to, kake vrate da se aajležje koaji vzrejajo v poediaih okrajib. Naredilo pa je 4 plemeaake ia edea vzrejai okraj v celi deželi. Doalej je bilo 5 plemeaskib okrajev, iz prva pa celo 6, ali ta razdelba ai kazala aa dalje. Poediai plemeaaki okraji ae pač ae dajo čisto aa teako določiti. Krajev ia občia bode pač še tudi aaprej, v katerih aprehaja pleme koaj iz eaega okraja v drugega. Zato pa se je gledalo v prvi vrati aa političae okraje ia po teh so ae aaredili 4 plemeaaki okraji. To pa tako v celem tudi odgovarja razmeram ia bode ležje razpiaovati darila ia določevati pravico za spu.ščanje žrebcev. Plemeaski okraji pa so ti-le: Prvi plemeaaki okraj obsega okr. glavarstva Murau, Judeaburg ia Grobmiag, okr. sodaije Liezea, Rotteamaaa ia Mautera. V tem okraji ae vzreja popolaem čista aorijska vrata koaj. Kaka aprememba tukaj ai kazala, kajti v tem okraji je visoko gorovje, kjer je še vse aekako aurovo, kar ae tiče živalakega življeaja. Seao je iz večiae kialo, zima je dolga ia živali morajo bivati v zadahlih blevib. K temu še pride, da je na strmiaaa za rabo le žival airzlokrvae vrate. Ako pa ae v to vrsto katerakoli druga fiBiša vrsta apravi, poataae jej brž nav škodo, kakor pa da ji priaeae kaj koriati. Zrebci so lehko domači ia dajo ae aa kmete za kako maajšo podporo poaeataika, ki vzprejme žrebca. Okrajaa glavaratva Bruck, Ljubao ia okr. aodaije Froaaleitea. Weitz ia Birckfeld ae štejo, kar ae tiče koajereje. V ajih je veliko tovarea ia vprežaa živiaa je v rabi skorej ediai žrebci, kobil le-tu ne vpregajo ia tudi za koBJerejo se ae izmeai aihče. Kar ae tiče d r u g e g a plemeBakega okraja, v ajem se vzrejajo živali za težko (lelo ia za težke vožaje; le-ta okraj obsega okr. glavaratva Feldbach. Hartberg, Radgono ia okr. sodBije Gleisdorf. V ta okraj apada potlej tudi okr. glavaratvo D.-Landsberg ia Lipaica ia okr. aodaije Voitsberg, okolica Graaka, okolica Mariborska, levi breg Drave, ia pa av. Leaart v 8lov. goricaa. Glede tega okraja velja to-le: V okr. glavarstvih D.-Laadaberg. Lipaica, okr. aodaije okolica Graaka ia okr. aodaija Voitsberg, to je tedaj večji del deaaega brega Mure, kjer doslej, izvzemši okolico Graško, ai bilo cea. žrebčarije, priporoča se. da ae dajo valoaaki žrebci poseataikom z malo drž. podporo in pravica do spuščaaja daje se le za živali, ki ao zarod valoaakih žrebcev. V Gradci sta dva žrebca ia za to mesto lebko velja drugo pravilo, ker dela aeko izjemo v koBJereji. Glede aa okr. glavarstvo Hartberg, kjer sedaj ai drž. žrebčarije, ampak spuščajo ae drž. žrebci s podporo ia domaei žrebci, tudi tukaj aaj se ravaa kakor aa desaera pobrežji Mure, t. j. spuščajo Baj se aarjno valoaski žrebci ia ajih zarod. V okr. sodaiji Gleiadorf, kjer je drž. žrebčarija v Ladersdorfu, atore aajbolj tudi žrebci, kakor se priporočajo za prejšaje kraje. V okr. glavarstvu Feldbacb, kjervao drž. žrebčarije v Feldbachu, v Gaasu, v St. Štefanu, v Kircbbergu, Brunnu, Fiirsteafeldu 1b v Ilza, pa so drage razmere. V Gaasa, v Feldbaehu, v Bruaau ia v Fiirateafeldu mora ae aagleška kri, kolikor je apoaobaih kobil, vzdržati ia tukaj so klydesdalci ia karterci *), ki so si z oaimi v rodu, dobri; veadar pa bode treba izviraih aorfolkovcev (žrebcev) sem ter tje apraviti, da ostaae boja živalim prvotaa, aagla ia lepa. Po Cartercib ao se vzredile lepe kobile ia take se aaj po mlajšib cartercih vzdržuje tudi aaprej, to pa še tembolje, ker gredo BJih dobre laataoati rade ia vselej aa zarod. Kedar se torej dajo žrebci med poaeataike teh krajev, aaj se gleda le aa take žrebce. V drž. žrebčarijah v Št. Štefaau, v Kircbbergu ia v Ilzu pa kažejo valoaci ia ae aaj daje le za take pravica aa spuščaaje. V okr. glavaratvu Radgoaa ste dve drž. žrebčariji, v Halbearaiau ia v Cmureku. V njiji aaj se dajo valoaski žrebci ia tudi med kmetovalce aaj se dajo le valoaaki žrebci ia za druge aaj ae ae dovoljuje pravica aa apuščaaje. V delih okr. glavaratva Maribor, ki se atejo v drugi plemeaaki okraj, aamreč v okolici Maribor, levo pobrežje Drave ia v Št. Leaartu v alov. gor., ste žrebčariji aa Peanici ia St. Leaartu, v ajih Baj ae drže samo valoaaki *) Clydesdale in Cartcr sta arjgleška žrebca in so torcj klydesdalci in karterci njujin zarod. žrebci ia tudi med kmetovalce aaj se ae poalje druga žival. Drugi okraj ima že sedaj tacib žrebcev v drž. žrebčarijab, niso pa vsi aa kmetih taki ia tu bode še že treba par let počakati, dokler se tudi tu ae vravaa, kakor je treba. Kupuje pa se aaj žrebec ali že od teb. žrebcev, ki so že sedaj v redu, ali pa tudi iz tretjega plemeaskega okraja; da se pa kri aekaj obaovi, bode treba pač sem ter tje kacega izviraega valoaca ali klydesdalca ali norfolka. Tretji plemeaski okraj ima aekaj maajše živali veadar pa še za težko vožajo ter obsega okr. glavarstva Celje, Slov. Gradec, Brežice ia okr. sodaijo v Rogatci. V tem okraji so drž. žrebčarije : v Koajicab, aa Pristovi, v Spodaji Hudiai, v Št. Jurji aa juž. žel., v Arji vesi, v Rečici ia v Brežicah iu izmed ajih ima jih že 6 valoace ia aubryace, t. j. take, ki so iste krvi, kakor kobile. Tukaj kaže skušaja, da ao domače živali po polaem dobre za žrebce ia žreci iz Belgije ae bodo bolji od teb, ki jih vzredi le ta okraj. Kar se tiče velikosti žrebcev. bode pa brž treba pod 168 cm. seči. Tudi med posestaike naj se dajo le taki žrebci ia pravico aa spuščaaje aaj ae dobi aibče, kakor posestaik, ki ima eaakega žrebca. Štrti plemenski okraj ima plemeaito, lebko jabalao ia vprežao žival (za ces. koajico) ter obsega okr. glavarstvo Ljutomer ia Ptuj (izvzemši sodaijski okraj Rogatec), ia sodaijske okraje Maribor, desao pobrežje Drave, ia Slov. Bistrico. V okr. glavarstvu Ljutomerskem so žrebčarije: v Ljutomeru, v Volčji vesi, v Št. Juriji aa Ščavaici ia v Goraji Radgoui. Zadnja žrebčarija leži zuaaj meata Radgoae črez Muro aa desaem bregu ia spada torej že pod Ljutomerski okraj. Tukaj opomaimo, da se priporoča za te žrebearije ia za žrebčariji v Ormoži ia Središči, ki ste blizu mej okr. glavaratva Ptuj. jemati v rabo živali aagleške polukrvae, sem ter tje pa tudi kakega aorfolkovca ia to oadi, kjerje treba že pridati močaiše gruče. Kar se tiče okr. glavarstva Ptuj, izvzemši okr. sodaijo Rogaško iu imeaovaao okr. sodnijo Ormož, potem okr. sodaije desao pobrežje Maribor ia okr. sodaija Slov. Bistrica, treba bode, kakor se godi to že deloma aedaj, rabiti orijeatalske žrebce ia sicer v drž. žrebarijah pri sv. Tomaži, aa Ptuji, pri sv. Lovreaci na dr. polji, v Račah ia aa Sp. Polskavi. Težrebčarije so se doslej že dobro obaesle iu se živali zmerom bolj bližajo enakosti. V tem okraji so drž. žrebci vsi taki, kakor kažejo za okrajae razmere. Dobivati jih pa bode treba še aaprej iz drž. žrebetarij, kajti pri kmetovalcib jih jemati ae kaže ia se je zmeraj še bati, da se živali ae prevržejo v prejšnje pleme. V tem okraji se ae oddajajo drž. žrebci med kmete ia tudi pravica aa spuščaaje se ae dovoljuje, aaj še tudi ostaae aaprej tako. Za aagleške polaokrvae živali bil bi le ta štrti okraj. Koaečao še pripomeaimo, da se v drugem ia tretjem plemeaskem okraji aaj jemljejo žrebeta hitro, ko se odatavijo, če se boče iz ajib vzrediti si dobrih žrebcev. Iz Aaglije ali Belgije pa ae bode treba veliko žrebcev pripravljati. Tako si misli štaj. društvo za koajerejo razdeljeaje aaše dežele, kar se tiee koajskih plemeu ia miaister za poljedelatvo bode brž ko ae tudi eaake misli. Tako bomo pa poslej imeli 4 plemeaa koaj v deželi ia to bode le dobro za koajerejce.